62. št. - S. leto. Poštnina pavšalirana! Današnja števila yel|a K 3'— V LfuMjani, sobota 4. marca 1022; 'balama.-jaaorcna.tft>.j« Naročnina za kraljevino SHS Mssečno 48 K. Letno 576 K. Inozemstvo: jMesečno 6S K. Letno S16 K. Oglasi: enostolpna mm vrsta za tnkrat 2-80 K, večkrat popust. JUGOSLA a';*n0 do h,cm Uredništvo: Wolfov« uliea 1/L T«Ief*n 869 Uprava : Marijin trg S. TaleSoft 48. ^nj’žiliQU ^ft* "ku Rokopisi se ne vračajo. .aSanjem je priložiti znamki za odgovor. Nove fašisto^ske avanfosre »a Raki. Bakar, 3. marea. (Izv.) Na Reki so se včeraj odigrali resni dogodki, v katerih se tako jasno zrcali sedanji položaj na Reki in je s temi dogodki dosegla višek napetosti, v; kateri se že več tednov nahaja mesto in njegova okolica. Včeraj zjutraj so fašisti izvedli že dolgo pripravljeni napad na vlado predsednika, dr. Zanelle. Kot povod za ta n«pad «a vlado jim je služil uboj enega fašista. Na vse zgodaj so se vsuli na ulico in začeli napadati reško policijo, katero Hin je končno uspelo obkoliti v vladni Palači. Ostale oddelke stražarjev so gnali deloma na kvesturo, 3eloma pa v Vojašnico, kjer so jih obkolili. Napad se začel okrog petih zjutraj. Fašisti so načeli metati ročne granate proti redarjem Pri sebi so imeli tudi en top. Po ulicah so streljali s strojnicami, puškami in revolverji. V pristanišču so bile tri italijanske vojne ladje, med njimi ena tor-Pedovka in so začele streljati na vladno Palačo. Oddanih je bilo nad 50 strelov. *5uSje italijanske ladje so bile,mirne in n,so posegle vmes. Vladna palača in 0stala poslopja v njeni okolici so zeio Poškodovana. Ko je vlada videla, da se en,u organiziranemu napadu, kateremu ** ie pridružila tudi ena vojna ladja, ne “'ore upreti, je ob poluene popoldne ®zVesila belo zastavo. Med tem faši-i;°vskim divjanjem so bili italijanski vo-•"« in karabinjerji popolnoma pasivni, ‘ako d ase da iz tega sklepati, da so bili 8 »ašisti dogovorjeni. Ko je Zanella dal r®Zvesiti belo zastavo, je okrog ene boj Ponehal, kmalu potem pa se je obnovil s *e večjo srditostjo Do šestih zvečer so ** Pp ulicah Reke čule močne detonacije in ljuto streljanje pušk in revolver- jev. Fašisti so začeli izvajati’ najhujši teror in ponekod so začeli tudi pleniti. Ko so streljali na Reko, je padlo nekaj izstrelkov tudi na Sušak. Proti večeru so se začeli fašisti javno hvaliti, da so vjeli Zanello in xla ga bodo še isti dan sodili. V mestu ni nikjer yeč videti italijanskih vojakov in karabinerjev. Prebivalstvo mesta in okolice je zelo ogorčeno in v -velikem strahu, ker se boji še hujšega. Jugosloveni zahtevajo, da se natančno izvedejo vse določbe rapallske pogodbe. Na Reki so še vedno gospodarji položaja fašisti. Izjavljajo, da*b(5do v najkrajšem času izvedli aneksijo Reke po kraljevini Italiji. Tem govoricam ljudia še bolj verjamejo, ker se zna, da je nedavno temu fašistovski kongres v Milanu sklenil, da je treba podvzeti najstrožje mere, da se prepreči evakuacija tretje cone v Dalmaciji. Take goVorice begajo tudi Sušačane, ki se bojijo, da dogodki na Reki ne bi imeli odmeva tudi na Su-šaku in da jih fašisti ne Jbi napadli. Napada na Sušak se boje zaradi tega, ker fašiste pasivnost karabinjerjev le bodri k vedno hujšemu divjanju. Ugledni meščani so i/neli sestanek, na katerem so razpravljali o najnovejših dogodkih na Reki. Po temeljiti proučitvi položaja so sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo takojšnjo izvedbo rapallskega dogovora in najodločneje protestirajo proti sami misli o kakršnemkoli upravnem konsorciju reške države. Budimpešta, 3. marca. (Izv.) Iz Zagreba poročajo, da se je moral predsednik reške vlade dr. Zanella po šestur-nern hudem boju danes popoldne udati ih da je sedaj v ujetništvu fašistov, ad kriza. Konferenca delegatov male antante in poljske republike. Beograd, 3. marca. (Izv.) Priprave za konferenco strokovnih delegatov male antante in poljske republike, ki se otvori v nedeljo z vso svečanostjo, ' so v polnem teku. Ustanovil se je ožji odbor, ki vodi vse priprave in izdela program za Porazgovore. Konferenca bo zborovala^ v poslopju oficirskega doma. Konfernco otvori zunanji minister naše delegacije bivši minister dr. Ninčič z nagovorom, nakar prevzame predsedstvo načelnik naše delegacije bivši minister dr. Jankovič. Otvoritveni seji bodo prisostvovali razni državniki in politiki. Pristop imajo tudi novinarji. V ožjem odboru so zastopani predstavniki vseh ministrstev. Bukarešta, 3. marca. (Izv.) Ministrski predsednik Bratianu in zunanji minister Duca sta določila osebe, ki bodo zastopali Rumunijo na konferenci strokovnjakov male antante v Beogradu. v Beograd, 3. marca. (Izv.) Iz poučenih političnih krogov se dozna-Va, da se bo konferenca strokovnjakov četverozveze v Beogradu »avila s sledečimi točkami: vprašanih valute in mednarodnega kredita, promet, razna gospodarska vprašanja, konzularna zastopstva in, nadzorovanje inozemcev. Varšava, 3. marca. (Izv.) Odbor za .zunanje stvari poljskega sejma Je imel dne 2. t. m. sejo, na kateri je Podal zunanji minister Skirmunt va-2ne izjave glede zunanje politike, Predvsem o predstoječi konferenci strokovnjakov male antante in Polj-1 ske v Beogradu in je informiral poslance o položaju. Med drugim je govoril tudi o odnošajih Poljske do Francije in do baltskih držav, ki so sosede poljske republike na severu in severovzhodu. Izjavil je, da »oni zunanja politika Poljske v glavnem na poljsko-francoskem sporazumu. Poljska republika stremi na podlagi tega sporazuma za te^i, da se zavarujejo skupni interesi, tako predvsem z malo antanto in z baltskimi državami. Z malo antanto je treba skleniti tesnejšo zvezo, katero diktirajo skupni interesi in sprorazum s Francijo. Konferenci strokovnjakov v Beogradu bo naj-brže moral slediti' sestanek ministrskih predsednikov vseh štirih držav, da se natančno določijo smernice za nastop v Genovi in za popolno zvezo z malo antanto. — Tem izjavam ministra pripisujejo veliko važnost, ker je njegov govor v odboru nekak ekspoze o zunanji politiki Poljske. Beograd, 3. marca. (Izv.) Za danes pričakujejo prihoda rumunske delegacije na konf. male antante in Poljske v Beograd. Jutri pride riaj-brže poljska delegacija. Člani te delegacije so poljski poslanik v Beogradu Okonski kot načelnik, nadalje ministerlalni načelnik Jastrzeb-ski in Knoll. Nocoj dospe tudi češkoslovaška delegacija, ki je že odpotovala iz Prage. Beograd, 3. marca. (Izv.) Ožji odbor za priprave za konfernco finančnih In gospodarskih strokovnjakov male antante je razpravljal v ministrstvu za zunanje poste o programu konference, ki se sestane dne 5. marca. Za predsednika je določen bivši minister dr. Velizar Jankovič. V delegaciji so še gg. Ratimir Miletič, Todorovič, Milan Stojanovič in dr. A. Jakovljevič. Za načelnika prometne sekcije je določen Branislav Avramovič in za vojaška vprašanja polkovnik Milovanovič. Podrobnosti programa se bodo izdelale sporazumno s češkoslovaško, poljsko in rumunsko vlado. On Benel & genovski konferenci. j, Bratislava, 3. marca. (Izv.) Ge-Koslovaški ministrski predsednik r. oeneš je sporočil jugoslovenske-‘u ministru za zunanje stvari dr. v nucu tekom konference, ki se je sn«!fVnem davila z mednarodno go-st»r^rsl<0 konfernco v Oenovi in o ant« rv *rska nima pravice, cd- 1 se udanostni prisegi angleške- mu kralju in ustanoviti republiko. Minister Churchill je poudarjal, da je angleško-irski' dogovor v tem oziru dovolj jasen in pristavil, da Ahglija nikdar ne pripusti ustanovitve samostojne irske republike. POVRATEK DR. NINČIČA IN POSLANIKA KALINE. Beograd, 3. marca. (Izv.) Minister za zunaje stvari dr. Ninčič se povrne iz iBratislave čez Dunaj v Beograd jutri zjutraj, zvečer pa češkoslovaški poslanik Kalina s češkoslovaškimi strokovnjaki. Praga, 3. marca. (Izv.) Kakor piše »Prager Presse«, odpotuje danes češkoslovaška delegacija k predkonferenci strokovnjakov v Beograd. Na čelu delegacije je češkoslovaški poslanik v Jugoslaviji, Kalina. Delegacija potuje čez Budimpešto. Pri ujej se nahaja tudi jugoslovanski minister za zunanje stvari dr. Ninčič. BANKE IN FINANČNO MINISTRSTVO. Zagreb, 3. marca. (Izv.) Današnja »Riječ« objavlja poročilo svojega beogradskega dopisnika, da bo finančno ministrstvo povodom resolucije zveze denarnih zavodov, ki jo je sprejela na svoji seji v Zagrebu, nastopila proti vsem bankam in jim odvzela pravico do nakupovanja deviz, ki so jo imele doslej. Od sedaj bodo dobile dovoljenje za nakup le one banke, ki za to prosijo v zmislu novega pravilnika o prometu z devizami in valutami. Dokler se to vprašanje definitivno ne razčisti, bo vršila vse 'posle Narodna banka. KOMUNISTIČNA PROPAGANDA NA MADŽARSKEM. Budimpešta, ,3. marca. (Izv.) Bu-dimpeštanska policija je aretirala krojaškega pomočnika Ernesta Misllorja in železniškega delavca Obernyka, ki sta se 7. zadnjim transportom vojnih ujetnikov vrnila iz Rusije na Madžarsko. Imenovana sta po naročilu propagandne organizacije ruskih sovje-.tov vršila propagotido v prid komunističnega programa. Ugotovilo se je, da sta imela obadva deset tisoč kron mesečne plače. Nadaljni denar bi jima imel biti nakazan iz inozemstva. Preiskava je dognala, da sla imela tovariše, ki so bili takisto aretirani. Aretiranci so svojo krivdo deloma priznali. MADŽARSKO SODSTVO. Budimpešta, A. marca. flzv.) »Nemzeti Ujsag« javlja: Budimpe-štansko honvedsko sodišče je razpravljalo včeraj o procesu /.oper Arturja. Lombardiranje in zoper Johana Uhlyorika, ki sta prišla iz Slovaškega in sta obtožena, da sta vohunila v prid Češkoslovaške. Sodišče je izjavilo, da sta kriva zločina vohunstva in ju je obsodilo na smrt na vislicah. AVSTIJSKI DOLGOVI. Dunaj, 3. marca. (Izv.) Na današnji sejj narodnega sveta je zvezni kancelar dr. Schober oficialno poročal,-da so velesile Anglija, Francija in Italija sledile vzgledu Češkoslovaške in so Avstriji kreditno pomoč okroglo -štiri in ene četrtine milijona funiov šterlingov deloma že dovolile, deloma pa izjavile, da jo nameravajo Avstriji nakloniti. Poudarjal je, da ie pri odpotovanju dr. Grimma v London šlo za to, da so se tri-države, pi prihajajo vpoštev pri kreditni akciji, obrnile na zvezo narodov in jo zaprosile, naj pošlje v Avstrijo finančnega svetovalca, nikakor pa ne kuratorja, kontrolorja, še manj kontrolno komisijo. Ker se je sedaj angleški kredit v resnici likvidiral in1 je mr. Yong, la mu je poverjena ta akcija že dospel na Dunaj, zastopa avstrijska vlada stališče, da ni potrebno, že sedaj pošiljati na Dunaj finančnega svetovale* zyeze narodov, temveč da bo za to prišel čas, ko se likvidirajo krediti zveze narodov. Tudi odločitev finančnega komiteja zveze narodov je bila izdana v tem zmislu. Gltcde uporabe kreditov, glede katerih- so se vršila obsežna posvetovanja med političnimi strankami narodnega sveta in vado, je izjavil zvezni kancelar, da je avstrijski državi na razpolago stavljeni del inozemskih kreditov v znesku okoli štirih milijonov funtov šterlingov 3 posebnim zakonom, namenjenim izključno za regulacijo trga inozemskih plačil. Kot za to primerni ukrepi so predvideni po položaju trga, oddaja inozemskih valut napram avstrijskim novčanicam, kratkoročno lombardiranje denarne vrednosti ali eskomptiranje ne dafj kot 60 dni tekočih zlatih deviz. Zakonita uporaba kreditov Se postavi pod posebno kontrolo. STAVKE V ANGLIJI. London, 3. marca. (Izv.). Mezdnega spora, ki je izbruhnil v ladjcdelni-ški in strojni industriji, se udeležuje nad milijon‘delavcev. Urad za delo je bil naprošen, da' posreduje med nasprotnima strankama. Cincatile. Če gleda človek, kako se večina evropskih držav od dne do 'dne bolj konsolidira in vidi zraven, da leze pri nas vse vsak dan bolj narazen kot kup spomladanskemu blata. mu jc prvi trenutek ta pojav skoro nerazrešljiv. Kajti resnici na ljubo je treba ugotoviti, da ie podvzela vlada že nešteto ukrepov, ii: če jih je bila med njimi samo ena petina pametnih, bi vendar moralo biti danes že vse drugače. Kje leži torej napaka, tista napaka, ki dela sterilen vsak trud? Prva napaka je ta, da vlada ne ve, kaj hoče. To ni njena krivda, takih, vlad je moglo vod solncem, in če ne bi bilo nič hujšega kot to, bi si lahko čestitali. Hujše pa je, da vlada ne more ali si ne upa tega, kar hoče. če pogledamo vse vladno delo, vidimo, da je torzo, nikjer ni izpeljano do konca. Da, niti toliko hvalisana ustava m mogla mimo te napake, ampak je dobila svoje dopolnilo v slavni »Obznani«, ki negira to, kar afirmira ustava. In to je najhujše. Kajti država je navsezadnje kompleks norem, o katerih mora bi,ti prepričan državljan, da se bodo izvajale, če ne zlepa pa z grda. Pri nas pa ve državljan čisto natančno, da velja vladna naredba samo za en duri, zato se ne briga zanjo* Tako je polagoma nastopilo tisto ozračje, v katerem se je ustalilo v držav* Ijanu prepričanje, da je vlada samo in edino za to, da ji državljan plačuje davke, in čim več, tem bolje. -• . - Vendar če bi pogledali bolj od blizu, ne bi bilo težko ugotoviti, da so vladni gospodje ne samo energični ampak včasi celo nekaj več. Odkod torej ta njihova neodločnost, to cinvanje, ta postajanje sredi poti? Odgovor ni težak. Gospodje hočejo vladati, če mogoče večno. V civiliziranih državah pa je navada, da vladajo tisti, ki jim ljudstvo zaupa in jim poveri vlado. Zato mora priti tudi pri nas enkrat do tega, da se izkaže, ali ljudstvo vladi zaupa ali ne, z drugimi besedami; razpisati bo treba volitve. Volitev pa gospodje nočejo, vsaj tako kmalu še ne. Oni že vedo, zakaft Vedo namreč prav tako dobro kot mi, da vladajo proti ljudstvu, kajti večina' naroda je proti njim. In zdaj jim gre za to, da bi si pridobili zaupanje zopet z raznimi koncesijami in drugimi enodnevnimi rekviziti, ko so ga zgubili s principi. Kot majhna ilustracija naj šlužl dejstvo, da so se hoteli nekako pobahati z imaginarnimi dokladami uradništvu, češ, mi, vladni možje skrbimo za urnaništvo in ne opozicija'. Kakor da bi imela opozicija in ne oni, ki imajo začasno državno moč v rokah nalogo, da skrbi za uradniški vladni aparat! ., Da je v takih razmerah vsaka konsekventnost na vladni strani izključena, je menda jasno vsakomur. Kajti močna je samo tista vlada, ki se opira na ve^ čino ljudstva, ne pa tista, ki se trudi, da si z vladanjem pridobi večino in ne izgubi obenem dosedanje manjšine. Če ne ukrenem nič proti draginji, bodo prott meni vsi gospodarsko slabejši sloji, če pa kaj ukrenem, bodo proti meni bunkg in ves kapital. Vsem takim dilemam se je izognila naša vlada na ta način, dk: je sklepala zakone in izdajala naredbe, ki se pa niso izvrševale. Zaio je počasi prišla tako daleč — da je vse proti njil ,1 -A Volitev predsednika nar. sfcupStine. Beograd, 3. marca. (Izv.) Narodna skupščina se je sestala k seji danes ob 5.50 pop. Po prečitanju zapisnika zadnje seje in raznih prošenj in pritožb se preide na dnevni red; voiitev predsednika, dveh podpresenikov in štirih tajnikov, kakor tudi posameznih odborov. — Za poslanca- dr. Ivana Ribarja (demokrat) je bilo oddanih 149 Mermoljo en glas; 26 poslancev je oddalo praztie glasovnice. Starostni predsednik Vujič izjavlja nato, da je za predsednika zakonodajne rkupščine izvoljen poslanec dr. Iv. Ribar. (Živio klici in odobravanje.) Predsednik dr. Ribar zavzame predsedniško mesto in s« v kratkem nagovoru zahvali 7.a izkazano mu zaupanje in pravi, da se ima zakonodajna skupščina baviti z važnimi predlogi, v prvi vrsti, z državnim proračunom, potem pa z volilnim zakonom. — Nato preide zbornica k volitvi podpredsednikov. Za prvega podpredsednika je izvo-ljen radikalec Milorad Vujičič s 152, za ‘drugega podpredsednika pa musliman dr. beg Hrasnica a 124 glasovi; 31 glase v je bilo razcepljenih. — Za tajnike so, izvoljeni radikalec dr. Vojislav Janjič s 141, Janko Rajar (samostojna kme*. tijska stranka) s 147, musliman Husein Alič s 141 in (demokrat) Ra+li*. slav AgatanoVič z 90 glasovi, 32 gju* sov je bilo razcepljenih. — Nato so izvoljeni še posamezni parlamentatui odbori, nakar se &eja zaključi ob vetih zvečer. Beograd, 3. marca.' (Izv.) Dallas dopoldne so imeli načelniki stratik sejo, na kateri so razpravljali o k«|.t didaturah za posamezna mesta V predsedstvu narodne skupščine ito v odborih. Določilo se j«, da naj botlo stranke zastopane po številu svojib poslancev. Pri tej priliki je dr. Anton Korošec (Jugoslovenslci kl^b) zahteval za svojo stranko podpred- , sedniško mesto, pa seja o tem ni prišla do sporazuma. Kriza v angleški vladi 1 London, 3. marca. (Izv.) Ministrski predsednik Lloya George je stavil unionistom rok enega tedna, tekom katerega naj se odločijo, ako hočejo ostati v koalieji pod dosedanjimi pogoji. Pri tem je dal razumeti, da bo v sredo predložil kralju svojo demisijo, ako se položaj v določenem roku ne razčisti v njegovo zadovoljnost. x POTOVANJE POLJSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA. Varšava, 3. marca. (Izv.) Minister za zunanje stvari Skirmunt namerava čimprej odpotovati na za-pad, predvsem v Pariz, kjer stopi z vodilnimi državniki Francije v stike. Najbrže se ustavi za kratek Čas tudi v Pragi, kjer poseti ministrskega predsednika dr. Beneša. Zagreb, 3. marca. (Izv.). Tudi danes zagrebška borza rii funkcionirala. Niti v devizah niti v valutah ni bilo ne ponudb ne zahtev, vsled česar se tudi niso mosli določiti tečaji. Beograd.' 3. marca. (Izv.) Tudi današnja borza še ni poslovala normalno. De-viza Dunaj se je ponujala po 1.30, Berlin po 35.50 in Bukarešta po 62.50. Narodna banka je ponujala devizo Trst po 390, nekateri trgovci pa so‘div. Milan zahtevali 325 ker jim ni konverirala deviza na Trst. Devizo London so zahtevali po 325. Pariz sa London, 3, marca. (Izv.) Kakor javlja ?>Daily Chronicle», se je notftt-fiije-politična napetost nekoliko polegla. Vfei liberalni ministri zagota$ijqj& ministrskemu predsedniku Lloyd Georgu, da bodo z njim vred odstopili, oka se bo odločil za demisijo. je zaključil po 660. Praga Je ponujala 140, zahtevala pa po 132; inanjže vsote so sc zaključile po tečaju 135. Curih, 3. marca. Berlin 2.09, Newyor& 511, London 22.64, Pariz 46.80, Milan 27.30, Praga 8.45, Budimpešta 0.73, Zagreb 1.55, Varšava 0.12, Dunaj 0.10, avstrijske krone 0.085. Dunaj, 3. marca. Zagreb 1998—200Ž, Beograd 7990—8010, Berlin 2672—2678, Budimpešta 952—50—955.50, London 29.890—29.910, Milan 35.940—35.960. Nfcw York 6723—6727, Pari* 61.580—61.620, Praga 11.172—11.178. Sofija 4520-4530, Curih 131.475—131.535. — Valute: Dolatjl 6673—6677, angleški funti 29.500—29.520, Italijanske lire 35.790—35.810, dinarji 7990 -8010, švicarski franki 129.975—130.025, češkoslovaške krone 11.122—11.128. madžarske krone 958.50—961.50. Praga. 3. marca. Dunaj 0.79, Berllil 24.675, Rim 319, Budimpešta 8.30, Pariz 547.50, London 266, Newyork 59.95, CurlJi 1178, avstrijske kome 0.79, italijanske Ilire 316. Berlin. 3 .marca. Dunaj 4.58, Budimpešta 35.36, Milan 1363.60, Praga 408.05, Parz 2335.15, Lndon 1113.85, Ne\vvdrk 251,49, Curih 4970. ,stev. 92- Naša uprava. Beograd, 24. marca 1922. Prvi in glavni vzrok vseh naših notranjepolitičnih zmešnjav in občnega nezadovoljstva je prav gotovo po-polna nezmožnost in vedno večja korupcija naše uprave. Kajti če bi urna-Va funkcionirala — bodimo odkriti — vsaj toliko in vsaj tako, kot je n. pr. avstr., bi prav gotovo' ne imeli okrog in okrog sebe samih centrifugalnih, sil, a prav nobenih centripetainih. Imeli bi pri nas morda edinole Radičevo in tnacedonsko vprašanje, tako imamo pa macedonsko, črnogorsko, dalmatinsko, bosansko, vojvodinsko, hrvaško, slovensko in deloma celo Srbsko vprašanje. Nezadovoljno je prav vse, razen par ducatov beograjskih verižnikcv in vojnih dobičkarjev ter par'zagrizenih političnih fanatikov, ki mislijo, da obstoji država zaradi njih. Kako je bilo pred vojno tu v Sr* felji? Kmet je živel dobro. Imel je veliki! pridelke in prav primitivne potrebščine, zato se ni mnogo brigal zato kaj in kako gospodarijo beograjski cincarji, ki s6' se borili na življenje in smrti za politično nadvlado. Ta divja poltična borba je imela seveda največji vpliv na upravo. Ko je prišla rtova vlada, je pometal resorni minister ii. uradov vse prejšnie uradništvo in pripeljal s seboj svojo porodico do Četrtega kolena ter postavil te za načelnike, druge za sekretarje, tretje Z* »pisarje«, četrte za »zvaničnike« itd. Vsi ti uradniki so bili v Svojih poslih seveda popolnoma neizVežbani. Ker so vedeli, da ostanejo v uradih le dokler ostane pri tej vladi, se «a svoje uradne dolžnosti in naloge seveda niso tnrtogo brigali, pač pa so gledali, da si cim najbolj gmotno opomorejo.. Posledica tega je bila upravna korupcija in Upravni diletantizem. Minister je ostal na krmilu leto, dve in prišel je novi. Ta je pometal na cesto zopet vše prejšnje in privedel s seboj nov«, Tako je šlo naprej. Po vojni so se razmare bistveno izptemenile. Ljudstvo je obubožalo in se začelo intenzivneje zanimati za državne posle,oblast so pa obdržale Iste stranke z istimi ljudmi in z isto mentaliteto. Jasno je, da se je po vojni začel tudi srbski kmet intenzivneje zanimati za gospodarstvo teh ljudi, zlasti je občutil to gospodarstvo pre-čanski kmet in delavec, ki teh razmer ni bil vajen. Vodilne srbske stranke, pomnožene z raznimi Pribičeviči, Žerjavi, Wilderji in podobnimi »državo-tvorci« so seveda v svrho okrepitve Svojih strank in obdržanja oblasti nar daljevale s. svojo predvojno prakso in začele osrečavati z njo tudi prečane. Vedno bolj so se začeli množiti slučaji, ki so za naše pojmovanje uprave hhravnost gorostasni. Beograjskega krčmarja so imenovali za predsednika frprvostepenog reda« v notranjost Srbije, človek z dvemi, tremi gimnazijskimi razredi postane nhčblpik (sek-cijski šef) v ministrstvu, na ženevsko konferenco pošljejo kot strokovnjaka £& delavska vprašanja človeka, ki sve-Idno izjavi, da pri nas primanjkuje poljskih delavcev, čeprav jih mora iskati vsako leto zaslužka ca 30.000 v inozemstvu, poverienik za agrarno Mformo zahteva od trdnega posestni-' H 500 zlatov in ker jih ne dobi, mil ♦thme posestvo in ga požene med od-iftetnike, eden in isti Uradnik je nastavljen istočasno v treh ministrstvih, tleče plačo pri vseh treh, službo pa Opravlja v redakciji demokratskega č^opisa Itd. ;itd„ da ne omenimo bati-tiarija, postopanja z našimi vojaki, fce-tfnakost davkov, turških razmer pri carinarnah itd. Jasno je, da so take stednjeftrriSke r9zmere morale kmalu pregnati iz širokih ljudskih plasti prvotno navdu-šehje za zedinjenje SHS in centrali-žem, med inteligenco pa težnjo proti centralizmu in za avtonomijo, ki bii riftš varovala škandaloznih upratfiih ekscesov. Ker ni pričakovati v dogledni* času še prav nobenega izbdljša-. n)h, tirajo .te razmere posamezne pokrajine seveda vedno bolj v federali-fetičhi tabor, ker se jim zdi tudi avtonomija premala garancija proti takemu pobalkanjenju. Kje je rešitev iz tega nevzdržnega stanja? Iz vsega povedanega bo razvidno da prfedvsem y sanaciji uprave, fel se brezpogojno mora depolitizirati fft zašesti š strokovnjaki. To je pa mogoče edinole z dobro, za uradništvo kolikortoliko ugodno službeno prag-fnatikO, kajti dahes^ zapuščajo držaVna službo baš najboljše moči, ker preje-ihajo plače-, s katero je pojiolnoma ne-ifiogoče tudi najskromnejš^ življenja,’ n« glede nn to, da morajo biti vsak trend tek pripravljeni rut to, da ga »razrešijo dužnosti«. Uradniku tnOra biti eksistenca v vseli ozirih . popolnoma zagotovljena, le tedaj bo mogel tudi Oti posvetiti vse svoje sile doticm stroki in le tedaj se bodo plJgmsali V državno službo v na j večjem številu ter bo mogoča čim največja izbira. Kedaj pridemo do lega? . Vse kaže, da še ne kmalu, kajti sedanja radikalno-deniokratska koaji-gija hoče, .da ostang pri stai da lahko Vrže vsak trenutek uradnika na cesto, če ne služi slepo politični stranki. Najbrezobrazntjše j*'pa, da sc te stranke iz naivnega in sestradanega uradništva še norčujejo in se predstavljajo, kakor n. pr, v Sloveniji kot edine zaščitnice in prvoboriteljice uradništva. Strašno je gnila država danska in kje bomo našli zdravnika? Cetverczvesa. Razširjanje male antante se tedaj vendarle izvršuje. Kar se je tako dolgo obetalo, postaja resnica; nastaja četvč-rozveza, zveza Češkoslovaške, Jugoslavije, Rumunije s Poljsko. Sicer moramo za enkrat še počakati, da vidimo konkretne oblike nove zveze, kajti doslej se vrše šele dogovori o prvem skupnem nastopu pred Evropo. Vprašanje je še vedno, na kakem temelju in v kolikem obsegu bo prava zveza mogoča in življenja zmožna. Lahko pa z gotovostjo trdimo že sedaj, da se bo z razširjenjem male antante v Četverozvezo njen značaj precej spremenil. V krog držav, ki so si vse tri precej enake med seboj po ste-vilu prebivalstva, stopi Poljska, ki je s svojimi okroglo 27. milijoni izdatno večja nego ostale tri. Doslej je veljala Cekoslovaška skoro kot Vodilna sila male antante, vsaj V diplomatskem oziru Sedaj nastaja vprašanje, če ne bo Želela Poljska, da $e ji prepusti vodilno mesto. Taka Samo po sebi zelo nevažna vprašanja so dostikrat kalile dobre notranje razmerje v koalicijah. Ne smemo pozabiti, da ima Poljska, ki globoko korenini v historiamu, aelo visoko mrtehje o sebi in svoji moči, kar navsezadnje ni nič hudega, pa vendarle lahko ovira Vodstvo Vnanje politike zveze. Težišče politike male antante se je nahajalo doslej v Podonavju. Z vstopom Poljske se mora to več ah manj spremeniti. Poljska ni toeresirana na madžarskih homatljah in prav tako ne na .balkanskih. Njen politični delokrog obsesa vprašanja, tičoča se Rusije, baltiških držav in Nemčije. Nap ram Ru-. siji ima natančno iste interese ko Ru-rmmija; z njo.se bo tedaj vedno strinjala; v ostalem je pričakovati, da se bo Četverozveza v čim večji meri ba-vila z razmerjem do Rusije, gotovo več nego doslej. Napram Nemčiji ni nobena srednjevropskih držav ostala v tako napetem razmerju ko Poljska; pristop slednje bi moral tedaj vplivati v tem oziru in ustanoviti tesnejšo naslonitev zveže do — Francije, kot najhujšega nasprotnika Nemčije. Napram baltiškim državam se nahaja Poljska v superiornem razmerju; njena vloga pa bi mogla postati močno posredovalna za nadaljno povečanje zveze proti severu. Specijelno Jugoslavija Vnanjepoli-tično torej pri tem razširjenju ne pridobil, vsaj ne v političnem pogledu. Na naše razmere napram Italiji ali v balkanskih zadevah sprememba ne bo mogla vplivati. Razen ako bi postala tako krepak mednaroden činitelj, da bi mogla in hotela kot celota 2astopati tudi zadeve slehernega posameznega člana. V tem oziru bi nam mogla in hotela kot celota zastopati tudi Zadeve slehernega člana, V tem oziru bi nam mogla postati seveda mnogo, vse. Enako je glede vmešavanja velesil v interesne zadeve srednje Evrope ali celo posameznih držav. Toda pri tem bi se moralo seveda uveljaviti načelo popolne reciprocitete, do česar pa ie brez dvoma še daleč. Ogledali smo si stvar s političnega stališča. Druga stvar Je, ako premotri-mo zadevo z gospodarskih o2ifov, in primerne repražentance V stvareh, ti-čočih se našega razmerja do zapadne Evrope. Tu bo čakalo četverozvezo prva velika preizkušnja. oodarstvo. d©* Politične vesti. X Demokratskim teriavcem postaja vroče ob , postopanju vesoljne JDS glede uradniškega vprašanja »Ju-trovcem« je skrajno neprijetno, da imajo slovenski javni nameščenci tako dober spomin na one čase, ko je profesor Reisner kot ljubljanski kandidat hodil po shodih in govoril o vsegamogočni jugoslovenski demokratski stranki, ki bo edina pomagala javnim nameščencem iz bednega položaja. Sedaj se je izkazalo, da so Reisnerjeve besede bile le besede in da so imeli opožicijo-nalci popolnoma prav, ko so trdili, da demokrati še nikdar niso zostopali interesov nameščencev in da jih tudi v bodoče ne bodo. Nobeno zavijanje v Včerajšnjem »JUtru« ne izbriše dejstva, da je bila ravno JDS v Beogradu tista stranka, ki je vodila najostrejši boj proti poviškom dragirtjskih doklad javnim nameščencem in če so se izmed skoraj 100 poslancev samo trije opogumili, zavzeti v stranki drugo stališče, ne spremeni na stvari veliko, dokler so še v stranki. »Jutro« se spodti-ka na poslanca Bradnerja, da je V skupščini zagovarjal jaVne nameščence! Mislimo, da je bil javnim nameščencem mnogo bolj Všeč odločen nastop poslanca' Brandnerja, kakor pa vodeno obljubOVanje demokratskega tiska, da se draginjske doklade izpla čajo — 1. aprila. Javni nameščenci Že danes prav dobro Čutijo, da bodo dobili draginjske doklade takrat, ko bo draginja pritirala tako visoko, da tudi poviški 1. aprila ne bodo nič zalegli. H koncu še to: »Jutro« napada poslanca Bradnerja radi članka, ki je izšel v na šem listu pod naslovom »Demokratje in uradniška beda«. Najbolj informiranemu listu demokratskega Izraela povemo, da je članek napisal v Bep-gradu službujoči slovenski uradnik, ki so mu dobro znane demokratske mahinacije v vprašanju draginjskih doklad. i X Sestava vlade v Egiptu. Poročilo iz Kaire, da se je Sarvat paši posrečilo sestaviti vlado, zbuja V Londonu splošno zadovoljstvo Pričakujejo, da bo sedaj vprašanje Egipta v kratkem popolnoma urejeno. X Stalna kontrola nemške vojske. Veleposl. konferenca se je bavila 1. trn. z vprašanjem vzdrževinja stalne kontrole nemške vojske. ^ Angleški veleposlanik lord Hardinge je prečdal nov dopis angleškega zunanjega, ministrstva, po katerem vžtraja urad ža zunanje zadeve na tem, da se odklonijo razlogi, ki jih je Francija naVedla. Eden glavnih vzrokov draginje 5n slabe paše valute je silno pomanjkanje vagonov v naši državL Kriva pa je temu edinole korupcija vladajočih. Nemčija je bila pripravljena dati naši državi 3000 vagonov na račun reparacij, a naša vlada je to odklonila ter zahtevala konje, s katerimi so vladinovci napravili zasebne kupčije. Italija nam daje dnevno 30 vagonov, a ti se ne dajejo V promet splošnosti, temveč dobivajo jih le protežiranci. Neka velika j slov. špedicijska tvrdka je hotela kupiti V Avstriji 300 vagonov, toda ministrstvo ni dovolilo, da bi bili ti vagoni le ,njej na razpolago in tako jih špedicija ni, hotela nabaviti. Ce gre kdo v Beograd prosit ža vagone, mu jih uradnik nakaze, a njegov predstojnik nakazilo drugi dan prekliče, kajti vagoni so za porodico. Pri kolčkaj dobri volji in eneržijj v vodstvu ministrstva saobračaja, bi se dalo odpompči velikemu pomanjkanju vagonov, kajti na vseh postajah je mnogo praznih vagonov in natovorjenih s takim blagom na pr. lesom, ki bi se dalo brez škode takoj raztovoriti, da se dado prazni vagoni zopet v promet. Velika krivda na pomanjkanju vagonov zadene tudi carinarnice, ki zadržujejo s svojim počasnim in pedantnim poslovanjem izpraznitev, vagonov. Nedogledna je škoda, ki jo trpi trgovina in industrija ter sploh vse ljudstvo vsled pomanjkanja Vagonov. In to bo trajalo vse doslej, dokler bodo ha vladi ljudje, ki gledajo le na dobiček svoje žlahte in svojih ožjih prijateljev, vse drugo pa jim je deveta briga. Tu bi morala Vlada poseči ž železno roko vmes ter napraviti red. Pa dokler bodo imeli vlado v rokah nezmožni, ki so le na jeziku državotvorci, žal ne bo bolje. In posledice? Vedno večja draginja in Stalno padanje naše valute!! tj Brezobrestna državna posojila za obrtnike in industrijalce. Pred kratkim smo objavili, da je ministrstvo za kmetijstvo in vode dalo ministrstvu .trgovine in industrije od čistega bička državne razredne loterije okra** lo 350.009 Din. na razpolago, ki bodo po večjem delu porabili t.n P® sojila brez obresti, vračljiva v fO 5 let. Sedaj prinašajo »Službene N*' vine« v št. 41 z dne 23. februarja >9" pravilnik o dajanju pomoči in posoj iz čistega dobička državhe razredne loterije. Po tem pravilniku se hod« posojila dajala onim, ki z že pokazanim Uspehom svoje produkcije 3 obrtne spretnosti iltitiijd nedvOttm0 dokaze O koristnosti svojih pod)«1 j ali ki po svoji strokovni spoSobns« obetajo povoljen uspeh, kakor onim, ki predelujejo surovine m kil** šen nov'in koristen način nli ki okrbžje našega gospodarstva uvedejo tako produkcijo ali predelavo, 1<» j* bila doslej docela nepoznana, pa daj« dokaze o nedvomni koristi za dežfem m narod. Breobrcstna posojila še daj*}® proti zastavi nepremičnega prmfl»ti 1, o C »mer je »orocai višjemu šolskemu svetu, ki je to pri-:naknadno odobril iz navedenega raz-2551* Pripoitlinia se, da ni bilo mogoče najti Srugcga primernega voditelja za to Šolo in »J w nadzornik imel to pridelitev v načrtu koncu pret. šolskega leta; moral je le jgrrsitev odložiti do časa adapclje po voja-rvu opustošene Šole. Iz Članka odseva ve-Jpvraštvo, ki ga goji dopisnik do vseh reitmurcev Sploh. Žato ne Ve pravično In 1 Presojati prekmurskih šolskih raz-«8 ne uvaževati, da se pokrajitta, ki Šte-IgnT Prebivalcev, ki so bili do male iz-Sb !L I ti velikomadžarske ideje in ki je svojem šolskem, verskem in narodnost* rr« ustroju pravcati Babilon, he da čež noč ieu * ,niti ln Preurediti tako, kakor si to Eniške oblasti. i^y,eI77 Jmenovanja v kmetijski stroki. Za &krain*s :^rokovne uradnike in pomočnike ± unij ekonomov v 11. činovnem ra2redu BSvb etloVanl gg.: Ivo Medik za okrajno okrat tv° v Črnomlju, Jos. Kovačič ,za lij Jn° glavarstvo y Kamniku, Al. Matja-Jelnus ^mind glavarstvo v Logatcu, Fr. b.*?k za okrajni glavarstvi V Kranju in AinhV s sedežem v Kranju in Gabrijel ^_ p°ž za okrajno glavarstvo v Krškem, ven °Lrajnih ekonomov so nadalje po-na v, ' ?• Wern!gu, strokovnemu učitelju tv(narski In sadjarski šoli v Mariboru, za ga srca priskočili z denarnimi prispevki na pomoč in borna bajta v Stari gori nad Se* mičem, zametana danes z debelim snegom, bi popolnoma opustela. Pač ni Šala! Nenavadna in huda letošnja žima, a v bajti ne Živine, ne mleka, ne krompirja, ne masti — a niti kruha — niti tople obleke. Zadnje kd-renje je revna mati že v mesecu novembru delila 2 otroki. Vsem dobrosrčnim darovalcem, ki so pomagali blažiti neizmerno bedo družine narodnega mučenika Kromarja in jo rešili neizogibnega pogina, se društvo c So* kol« v Črnomlju v imenu najtopljeje zahvaljuje in prosi za nadaljne prispevke. Zdravo! Sokol v Črnomlju. — Zahvala. Podpisani posestnik, kateremu je uničil požar celo gospodarsko poslopje, se z njegovo družino vred ttajlepšC zahvaljuje Ivanu Rusu iz Loškega potoka, ker mu je podaril cel voz seti^ in tudi mnogo lesa za novo hišo, — Jurij btampel, Žorge. — Predrzna tatvina se je izvršila te dni v Zagrebu. Med opoldanskim odmorom se je pripeljal pred skladišče »Metallum« v iParo-mliuski cesti neznan Inož, odklenil s ponarejenimi ključi skladišče ter odpeljal blaga za 15.000 kron. — Zagrebčanom je bil pust prekratek, zato priredi Zveza privatnih nameščencev še danes veliko kostimirano zabavo z vstopnino 80 krOn. -** Naiden utopljenec. V Trbovljah so potegnili iz Save med kolodvorom in separacijo mrtvo truplo močnega možaka. Kdo je utopljenec ln kako je zašel v Savo. se Še ne Ve, dišča, kateri stavek se V vladnem načrtu ni nahajal. Pod pojmom »redna sodišča« razumevati so tedaj le sodišča, sestavljena izključno 1* poklicnih Sodnikov. Da le ta nazor edino pravilen, izhaja tudi te besedila člena IV. poznejšega zakona o zaščiti javne varnosti m reda, ki to stališče še eosebno povdarja in naglasa s tem, da prepušča sodstvo V vseh po tem zakonu kaznjivlh de-jahj, le rednim državnim sodiščem po svobodnem sodniškem prepričanju, iz lega sledi, da porotna sodišča ne spadalo med redna-sodišča in ta so ižkjučena od sodstva deliktov potom tiska, le nejasna stilizacija člena 13, ustave je dala povod, da se je pojavilo nepravilno naziranje, da pristOja sodstvo 0 tiskovnih deliktih porotnim sodiščem. — I/, navedenih razlogov izreklo se je torej deželno kot porotno sodišče za presojo predmetne kazenske zadeve nepristojnim. Goljufija. Tomaž Popit je ogoljufal lansko leto tvrdko Branko in Serini, v Logatcu za 8800 lir » tem, da ji je obljubil, da pdšlje vagon drv, katerih pa ni poslal. Nadalje je Izvabil šoferju Klobčiču 1400 kron denarja in mu ostal dolžan pačilo za tridnevno vožnjo v znesku 74(10 kron. Obtoženec priznava deloma svojo krivdo na kar So bile zaslišane priče. Senat je stavil porotnikom 3 vprašanja glede krivde, goljufije preko 40,000 kron. Porotniki so vprašanja potrdili, ha kar le bil Tomaž Popit obsojen po § 203 s pomOČ-io § 338 na eno leto težke ječe, poostrene t enim trdim ležiščem na mesec. Preiskovalni zapor se Obtožencu ne všteje v kazen. Ljubljana. Mozirje. Pri {zadnji odborov! seji, da naj da občinski svet za stavbo Sokoskega doma stavblšče proti plačilu, je vkljub zelo obširnemu priporočilu Župana R, Pevca predlog propadel, ker za Istega hi glasovala takozvana »Narodna gospodarska stranka« (Martin Schuster, Jožef Kostanjšek, Anton Deleja, Anton Miklavc io Matija Goričar) in tako je ob 40 letnici Metrskega Sokola doka«, kako se zavedajo stari Mozirjanl sokolske (deje. Sokol ie priredil Silvestrov večer, ki je bil od Strdni okolice dobro obiskan, dasi so tržani istega bojkotirali brez uspeha, Hotel pri pošti ie imel dovoljenje do 5. ure zjutraj za sVoje strankarske goste, ki so proti Sokolu Zabavljali. Sokolska maškarada je zelo dobro uspela vkljub temu, da so dobro znani demokrati nasprotovali. Gospodje, izločite osebnost iž društva! Ves madež pade na Vas. »Orel« je tukaj ustanovil svoj odsek, podpirajo ga mozirske osebnosti, napredna društva nazi-dujejo razen Sokola, ki na žalost domišljavih demokratov dobro deluje lil telovadi. Sv. Barbara v Halozah. Na notico, ki je izšla pred kratkim v »Jugoslaviji«, SS naprošamo, da objavimo sledečo popravo, ož. objavo: Orešnikom postaje pri Sv. Barbari v Halozah, kakor tudi splošno orožnikom ptuj. okraih ne očita in ne more očitati nihče, da no bi držali Uradne tajnosti. Res je, da je orožništvo bilo vedno na svojem mestu, OSobito, kar se tiče tukajšnje postaje. Pomota, ki se je pri Zadnjem Članku vrinila, ni krivda pisca. Da pa vladajo, kaf se tiče razdelitve orožništva po posta jah, res čudne razmere, pribijemo zopet. Razne vesli. kjni glavarstvi v Slovenjgradcu In na ®valjah s sedežem v Slovenjgradcu; gosi?,® Fr. Kafolu, strokovnemu učitelju na metliški šoli na Grmu, za okrajno glavar-vo v Novern mestu; g. Fr. Vojski, kmet. potovalnemu učitelju v Beltincih, za okrajno »'■varstvo v Murski Soboti; g. Fr. Goriča J** višjemu sadjarskemu nadzorniku, za . »rajno glavarstvo v Celju in g. Fr. Gom-?®h, Višjemu kletarskemu nadzorniku, za -Krajno glavarstvo v Ljubljani. — Posli po-.°cnikov okrajnih ekonomov so poverjeni: g Fr. Virantu, Vinarskemu inštruktorju v „r®žicah, za okrajno glavarstvo v Brežicah; fj */< Stambergerju višjemu vinarskemu in-t°ri,b v Šmarju pri Jelšah, za okrajno *x"\vKf$tVo v Konjicah. — Za strokovhega n« A v ^ ^n- razredu ha kmetijski šoli l® Urmu je imenovan g. Fr. Simončič. — Za fmetijskega asistenta v X. čin. razredu je jjnenovan g. Ivan Kosi ter dodeljen v službovanj. nadzorništvu v Mariboru. t, Izpremembe v ilvinozdravništvu. «radnl živinozdravnik na Prevaljah gospod fmton Močilnik je premeščen v Mokronog, jlegove posle pri okrajnem glavarstvu na revaljah prevzame uradni Živinozdravnik Pavel Kolenc v Dravogradu, ki ostane 851 dosedanjem Službenem mestu. Izpremembe v gozdarski službi. darskl komisar I. razreda g. inž. Her-Schdppel je premeščen Iz Novega me-Sf* k ravnateljstvu v Ljubljano, v Novo SPCsto pa višji gozdni oskrbnik g. inž. Fr. Jaj od gozdarskega ravnateljstva v ■oj? •** G°sp°d inž. Dominik Cerjak v j Bistrici ie imenovan za začasnega »°2darškega asistenta V X. čin. razredu. —■ Za varstvo delavcev izdeluje v,mi-rstvu za socialno politiko posebna ko-'islja novi pravilnik glede delovnega čaša, T odpiranju in zapiranju podjetij itd. Nove POločbe bodo veljavne za celo državo. Po-®miinske uprave bodo ustanovile posebne podkomisije, ki ostanejo v stalhem stiku v. "Krednjo vlado. . — Razmejitvena komisija v Baranji se razšla, ker se je thadžatska Vlada uprla ?®ki mejni popravi severno Subotice. Za-8t*Va se Predloži vrhovnemu svetu v odločitev. Naše delegate je poklical ministrski 'et v Beograd, kamor Sta prišla tudi ua-Jlnika angleških in francoskih delegdtoV, dt>Gm je italijanski načelnik odšel iz Osieka ” Budapešto. v. — Šolstvo v južni Srbiil. Iz najnovejše f,”Iske statistike posnemamo, da so v Skop-"i1 sledeče šole: vseučilišče, 8 razredna Pmiazija, trgovska šola, učiteljišče in krne-Vteka šola; popolne gimnazije so razun te ■K.v Bitolju, Ohridi, Kumanovu, Prištini in vfiF »V Prizrenu je pravoslavna tcolgslia, u Bitolju kmetijska sola. Razun naštetih sol k® 10 nižjih gimnazij in 23 obrtnih šol. ii*. T Pdtlaishl Remti za Jugoslavijo. Ra->«•» ® rodbin >so vsi S^abi v Banatu opti- ža našo državo. Vseh optirancev je BR*Og 300.000. Za ravndletia kmetijske akademije v Križevcih je imenovati g. villro NoVottii. . Nova palačo ztx zunanje ministrstvo ^meravajči žgraditi v BeagradC, ker aoše-•■hje poslopje ne odgovarja več potrebam. ... J" AdiomObilna ptometnd d. d. v Ljtib-naznanja cenj. občinstvu, da je'morala km odredbe državne Cestne uprave usta-m «5,Voi ptftnčt na prčgi GetJe-VrahskO in Set* konstrukcije začasnega mostu Savinjo. HibO porok na en dam Na pustno ne-uo ie bilo nft Dunaju i50t) porok. Črnomelj. Dhe 23. aprila ss bliža ln Iti s se bd nrt Suhem bajerju odprl grob, i« h* Polnih 0 let tuli in kliče na osveto. Ce-ija ^*‘°kr^jina se že mrzlično pripravlja, da s« Postcjcn način sprejme na kolbdvoru >ko-u,01rofInega mučenika iVana Kromarja. — ; ** »n hvala našemu narodu cele domovine, ie Pomagal ublažiti bedo nesrečne Kro- rč‘lrieve družin«, z mirno vestjo tnoremo “a bi bil letos neizogiben konec njtho-a sa obstoja, da niso plemenit) ljudje dobre- Sestanek županov slovenskih auto-nomnih mest. Včeraj in danes so se sestali v Ljubljani župatii slovenskih 'aUtonornnih mest hi sicer: župan ljubljanski dr. Perič, župftn mariborski Grčar, župah celjski dr. Krašovec ifl Župan ptujski Ložinšek. Namen sestanku so posvetovanja o raznih škuptilb komunalnih zadeVah, ošobito glede aprcviza* cjje in stanovanjskega vprkšanja. at Usposobljenostne preizkušnje za obče ljudske in za meščanske šole s slovenskim, in flemškim učnim jezikom se prično pri izpraševalni komisiji na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani v pomladanskem roku dne 28. aprila 1922. Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposdbljenostni , preizkušnji naj še po šdlskem vodstvu pravočasno predlcže okrajnemu šolskemu svetu, da bodo najpozneje do 12. aprila V rokah izpraševalce komisije. = AmbulatoriJ bolniške blagajne. Od 1, marca 1922 dalje ordinira v ambulatoriju Okrajne bolniške blagajne ljubljanske. Gradišče št. 2, vsak dan (Ižvzemši nedelje in praznike) od pol 13 do pol 14 ure specialist dr. Tone Jamar za'tuberkulozo. a* Oficirski dotm Vse dosedanje prijave gg rez. oficirjev so se odstopile društvenemu blagajniku, Int. por. g. Iv. Rozntah-u, Dravsko tlbdjho šlagalište (avt. voj.), ki bo izdal in dostavil za/devpe legitimacije ln oskrboval tudi nadalnje pobitanje Članarine. Med uradnimi urami od 8-12. in od 3-6. ure je gg. rez. ofic. z vsemi zaželjenifttl podatki na razpolago. Odslej se bodo vršili redni • drUgarski večeri: poučni, zabavni Itd. iti bi bilo le v lastnem interesu gg. rez. ofic., da brezizjemno vsi priglasijo svoj vstop v društvo čimpre). Razveseljivo dejstvo, da je do-šlo že precejšnje število prijav, bo gotovo tudi ostalim gg. rez.\ ofic. dalo povoda, da se čimprei pridružijP. tf« Umrl je sinoči IVan Kranjc, magistrami delavec. Pogreb se vrši v soboto popoldne ob 2. iz hiralnice šv. Jožefa. Mestna zastavljalnica ima tomesečno dražbo julija 1921 zastavljenih predmetov 9. marca popoldne.— = Dramatični odsek »Bratstva« ima danes zvečer ob pol 8. zvečer vajo za »Navadnega človeka«. Vsi, ki imajo vloge naj pridejo sigurno in točno. Režišer. = Slučaji zastrupitve. Poročali smo že o zastrupljenju železničarjev. Pred par dnevi sta prišla v bolnico zopet dva nanovo obolela železničarja in sicer Karel Dolenc in rane Pesnik. Stanje obeh je izven vsake nevarnosti. = Iz policijske kronike. Rudolf Barto-linl je bil izpuščen iz zapora ln na to odgnan domov v Kamnik. Kratko dobo pred izgonom je pa v Ljubljani porabil v to, da je ukradel na Rimski cesti Brnčiču zimsko suknjo, šal in klobuk. Doma v Kamniku, je Bartolini prodajal suknjo za 500 kron, a ni imel sreče, ker so.ga orožniki zavohali in aretirali. — Neži Bezlaj na Resljevi cesti je bila ukradena zimska suknja, vredna 2000 K. *= Proti navijalcem cen. Fretekld sredo je ljubljanska policija izvedla pogon za naVljalci cen, ki niso označili een, ali ki so predrago prodajati. Naznanjenih Je cela Vrsta oseb, ki se bodo morale zagovarjati pred sodiščem. = Konjski semnji. Vsed odredbe pokrajinske uprave so radi slinovke konjski semnji v Ljhbliani ukinjeni. — Našle so se pri koncertih in veselicah v hotelu »Union« sledeče stvari: Ena boa, en ptir svilenih in en par triko damskih to-kovic ter nekaj denarja. Najdeno se dobi v garderobi hoteld »Urildn«. fc Izgubjeno! Zgubil sem važne listine v. mestu ali na poti v Zagorje z vlakom. Najditelja prosim iste oddati ali javiti upra* Vi lista za kar dobi dobtO nagrado. M. V. Kralj 368 ljubljanska porota. Tiskovne pravde. Včeraj so se nadaljevale porotne razprave pod predsedstvom višjega svetnika pl. Levičnika. Na vrsto bi morale priti kot prve tri tiskovne pravde radi razžaUepja časti.in siCer: Slavko Plemelj prbti Edvardu Weisšu, dr. Ivan Ažman preti Mihaelu Iskra in Jakob Pašlnger proti Ivanu Ravniku. Razprava se ni vršila, ker se je deželno kot porotno sodišče izreklo za prešojo predmetne kazenške 2adeVe za nepristojno. — Ker je ta sklep princi pljelnega Značaja objavimo razloge kakor so bili razglašeni. Razlogi so: Clen l3. vidovdanske tištave vsebuje določbo, da se sodijo kaznjl-va dejanja učittjena potom tiska, po rednih sodiščih. Sodstvo o pregreških, započetih po tisku, pristoja v smislu parpgrafa 484. k. pr. L porotnim sodiščem, ki spadajo pod paragraf S. k. pr. r„ let je še redtfo v veljavi v Sloveniji in Dalmaciji, med redna sodišča. Dotnnavati bi torej bilo, da spadajo tudi po ustuvl pbrotna sodišča k rednim sodiščem m da je tedaj tudi po uštaVi za presojo predmetne tiškovne zadeve pristojno porotno sodišče. Toda ne glede na to, da i® v kraljevini Srbiji institucija porotnih sodišč bila od nekdaj nepoznata, izhaja iz zapiskov o poslovanju ustavnega odseka, da je ta odsek zavzel stališče, da naj sodijo o delitvi potom tiska izključno le poklicni sodniki in vsled tega se je vzel Člen 13. ustave tudi zadnji stavek, ki pravi, da sodijo o kazenskih dejanjih, učinjenih s tiskom, redna-so- Maribor. Perko Je bil umorjen. Včeraj shio poročali, da je železniški pripravnik Antoh Perko Iž Kranja tlft žagonetčrt način izginil med povratkom iz Limbuša v Matlbof. med tem so ga našli mrtvega v nekem gozdu med Limbušem in Studlenci. Zaboden je bil 2 nožem V hrbet. Kdo in. zakaj je izvršil 2lP-čin, Še ni dognano. —- Nenavaden samomor. Hišna posestnica Ellža Fiedrich, kateri je pred kratkim umrl mdi, je vsled žalovanja izvršila izreden samomor. 2veza'a je dva žepna robca skupaj ter ju namočila v vodo, nato pa> si zadrgnili robca okrog vratu tako, da je pritisnil Vdžel na vržtfib zllo. Citnbolj sta se rObča Sušila, tem krepkeje Sta zadrgnili Okrog vratu. Zjutraj so našli neštično vdoVo zadušeno. Društvene vesti. Obrtno društvo za Gor. Šiško ima v nedeijo dne 5. t. m. ob 2. pop. v 1Cq-seZah pri , Kavčiču (SvedraČ) redni občni zbor. Društvo sšočat opozatia Primoree-vOj-ne Oškodovance, ki so državljani Jugoslavije, da se dobe pole za prijavo vojne od' škodnitte pri društvenem predsedniku Best hovnova Ubog 15. Celle. K. ČHPEK: R. U. R. KČLfiiCnVNA DftAMfl :: PRAVKAR IZŠLA :: 0 Dobi se v upravi »Jugoslavije* odnosno v »Zvezni tiskarni* :: ter po vseh knjigarnah :: CENA BROS1R. 7 DIN. žsvnasi i mi Ljudsko vseučilišče v Celju. V ponedeljek 6. marča predava na Pašem ljudskem vseučilišču ravnatelj meščanske šole g. Beno Serajnik *o življenju raštlln*. Občni zbor zadruge kovinarskih obrti v CelJU Se je vršil dne 26. februarja pod Predsedstvom načelnika g. iv. Rebeka. Zadruga šteje 118 članov. Kovinarska zadruga Vsebuje V svojem okrilju okrog 10 različnih strok, Vajencev šteje zadruga 143, pomočnikov pa ima priglašenih 98. Zadružna ImoVi-nu je v preteklem letu narasla ža 3623.87 K in znašajo danes samo naložbe V denarnih zavodih in 7 odsotnem državnem posojilu i gotovino 7439.39 K. Zvišale so se razne zadružne prislojbine. Pri volitvah je bil 2a dobo tihdaljnih 3 let načelnikom zopet izvoljen g. Iv. Rebek, njegovim namestnikom pa Ladislav Ropaš. Nekateri troioarji po našem mestu so v tako slabem Stanju, da leže na rtjih ob sedanjem Južnem ln dežčviiem vremenu čele jezerom podobne mlake. Mnogokrat šo že razni časopisi opozarjali na M nedostatek in vendar prizadeti hišni posestniki v tem ozirti ničesar he ukrenejo. Naše. vode so zadnje dni vsled tajajočega se šriega zelo narasle. Le bo še količkaj deževnega vremeria, bosta Savinja l/l Voglajna prestopili bregove. Društvo stanovanjskih naiemnikov za Slovenijo v Celju javlja svojim Članom, da se nahaja društvena pisarna v Gosposki ulici štev. 19 drugo nadstropje desno, ter Uraduje v društvenih zadevah Vsako dedeljo in praznik od 9. do 12. ure predpoldan, nadalje vsak ponedeljek in soboto od 13. do 14. ure (od 1 do 2 popodan), v izvanrednih slučajih po potrebi. V omenjenem času se tudi sprejemajo novi člani, ter dajejo pojasnila v stanovanjskih zadevah. Ker je namen društva velikanske važnosti posehfto za poznejše čase, kadar dobijo hišni gospodarji proste roke, katerega že ■ komaj Čakajo, bi bila potreba slehernega najemnika, k društvu pristopiti, da se isto do tega časa okrepi ter kot močna organizacija brani interese čla-hov. Društvo kot tako je nepolitično in 2a* stopa edino le koristi najemnikov brez ra2-llke. Prisnorie. Za avtonomijo Goriške je sprejel izredni deželni odbor dve resoluciji soglasno. Isto-tako je bila sprejeta resolucija senatorja Bombiga, naj bo deželni Zbor gorlški sestavljen iz 20 Italijanov in 19 Slovencev. Z ozirom na razmerje obeh narodnosti v deželi je seVe, taka razdelitev za Slovence krivična. Umrl Je na Pečiiiah učitelj g. Janko Gerželj, v Godci pa monsignor g. Iv. Ko-laVČfč. star 80 ' Pokrajina. Dramatično društvo na Polzeli se najlepše zahvaljuje tukajšnjemu tovarnarju g. dr. VVildlju za znesek Ž00 K, katerega je podaril v prid zgoraj Imenovanega društva, Upamo ih pričakujemo mnogo posnemal-cev. -aiVMiiiui. n i —H.—.I ' • v ni O zemljiški knjigi, kGnVeržflčijaS, testamentih ih O v še h tbzfidevriih novih pristojbinah, s praktičnimi Vzorci prošenj, pogodb itd. Ravnatelj zemljiške knjige A SpandČ’ je iždal k tej knjigi »Dodatek k L 1928«, ki obravnava sistematično vse do L 1922 izšle izpremitijevalfte naredile ih novi prte stojbinski žakon i2 1, ioat v jasni »n kratki obliki, Ceria knjigi, 2 dodatkom (180 in 19 strani tiskanih pol v oktav-form&tu) 12 Din,, po pošti s Din. več. Naročila sprejema izdajatelj (Ljubljana, justična palača)1 in Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Dobiva pa se tudi v drugih ljubljanskih knjigarnah. Gledališče in glasba. Naše občinstvo opozarjamo n n oba koncerta, kr se vršita pod okriljem Glasbene Matiče in sider v nedeljo ob 11. uri koncert Romanowski - Kch-coj, in pa koncert ge. Pavle Lovšeto-ve, ki se vrši v ponedeljek zvečer 6b 8. uri. Obakrat v Filharmonični dvorani, Na vSporedih so zastopani naši najlepši samospevi iz starejše, posebno še iz novejše slovenske glasbene literature. Imena pevcev: ge, Pavle Lovšetove in pa g. Stefana Romanove-skega nam jamčita, da bodeta oba koncerta nudila lep glasben užitek. Vstopnice so r predprodaji v pisarni Glasbene Matice ter jih jevše dovelj na razpolago, REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA. DRAMA: Sobota, 4. marca: »Svet«, A Nedelja, 5. marca popoldne ob 3.: »VfaŽJa ženska«, izven. — Zvečer ob 8. url »riamiet«, izven. Poned., 6. marca: Zaprto. Torek, 7. marca: Dramska predstava y opernem gledališču. OPERA: Sobota, 4. marca: »Madame Bntterfly«, abon. D Nedelja, 5. marca: »Faust«, izven Poned., 6. marca: Zaprto Torek, 7. marca: »Žlahtni meščan«, C. Dva koncerta pod okriljem Glasbene Matice. V nedeljo, dne 5. trtarca ob 11. uri'dop.: Romanowski-Kocoj. V ponedeljek, dne 6 marca ob 8. uri ZVSČ,:A Pavle Lovše-Ravnik. Sokolstvo. Sokol I, (prosvetni odsek) sporoča, da se vrše na Taboru vsako soboto do Velike noči redna predavanja V soboto 4. t. m. ob 20. uri zvečer govori brat dr. Lah o sedanjem stanju, Slovanstva. * Predlog, da žene piaSajo — alimentacijo. Moški uvidevajo, da tanje ni rt« šitve. Svojim ženam n« morejo gospodovati več. Z večjo ekonomsko samo-stainostjo žene postajajo njihova prtVa in njihove svoboščine vedno manja. u» začeli so premišljevati, kako bi iž te ženske emancipacije izluščili žase Vsej nekaj koristi. Prvi so začeli misliti o tem praktični Amerikanci. Izvedli sh predlog, po katerem naj bi se prenare* dili zakoni, ki ščitijo žene. Ena točka te nove postave veli, da morajo stroški za ločitev zakona plačati žene, druga zopet nalaga ženam, da morajo v slučaju ločitve zakona izplačati možem stalno vzdrževalno rento in tretjič še govori o tem, naj bi Žena odslej plačevala dolgove za hrano, obleko in tobak, ako je HUJ* žem dolg neizterljiv. * »Nebotična zgradba« v Brdu. Bliiti sedanjega Grandhoteia v Brnu nameravajo zgraditi velik hotel, ki bo ittlel deset nadstropij. Podvzetje bodo financirale neke češkoslovaške banke. Ta hottl bo prva »nebotična zgradba* V Češka* slovaški. * Tragedija bančnega svetujka, Prebivalci neke hiše V CharlottenburgU BO javili policiji, da že tri flttl fti pfišel M svojega stanovanja vpokojeni bančni svetnik Fridrich Hoiler. Ko so silOIfid odprli stanovanje,/»o našli mrtvega njega in njegovo ljubico. Ona je bila ttštre* ljena v srce, on v glavo, Ostavila sta smo, kjer izjavljata, da gresta spora* zumno v smrt radi finančnih teikoč. Oh je bil Star S12, a ljubica 15 let. * Ekspedicija, ki išče mamute, Petro* grajska akademija znanosti je poslala pred več leti eelo ekspedicijo, da Sako-pava okostja predpotopnih tivali, Veli* kanskih mamutov,, v okolici Jakutske. Tu so našli prvo, pdpolnorha ohranjehtt truplo mamuta, ki je bilo odeto šB s b#* žo. Popolna slika te ekspedicije je fi#* davno ižŠla v neki Strokovni reViji. * Po telefonu poklican v srh rt, Lestd trgovec Kuchendecker iž Frankfurta je bil poklican po telefonu, naj pride V blii« nje mesto radi prodajfi nekega goždd* Kuchendecker je drugi dan odpotoVal S 90.001) markami v žepu in potem iigihli brez sledu. Nekaj dni požrteje sO hašllj njegoVo truplo kraj gozda, katerega Jtt hotel kupiti. Trgovec je bil Ustreljen tfelj oropan vsega denarja in vseh dragoce* nostL ki jih je imel pri sebi. * Poroka na morju. 'AmerikariKen* se vedno mudi, zato ni čudno, da želat hitro sklepajo žakotte in da se ravhh tako hitro tudi razporoče. Oni ne poznajo zapreke, kadar hočejo nekaj izVrŠitlj Tako se je hotel adjutant admirala Ni-blacka poročiti drugi dan po zaroki ^ gospodično CbiltL Toda ladja se je tih* Mjala v italijanskih vodah ih po italijanskih zakonih se ima dovoljenje ža poroko podeliti šeie v predpisanem Čaštfc Amerikancema se to rti dopadlo, Zato sta se odpeljala na npki ameriški trgovski ladji proti Španski in tri milje od italijanske obali sta se poročila. Nato sta se v motornem Čolnu ameriške vojn« ladje »Uttah«, ki jima je sledil, povrnila v Neapelj. * Budhin medij. Spiritizem, Ki pred leti na Madžarskem ni mogšl naj'ti pristašev, se razvija sedaj z neverjetno naglico. V Budimpešti ražt« število vernikov kar dnevno in ne mine Večer, da bi se ne vršile kake se|B. Stem raste tudi roko v roki zaniriia* nje za vzhodne vere, posebno ž« budhizem. Sedaj se je pojavilo neko dekle, »medij«, iz katerega govori n«« vidno sam Budha. Besede, ki Jih izgovarja, so navadno opomin čloVB* Itvu, naj veruje v neskončno srečo fh popolnost bodočih ljudi.. * Krave povzročile avtomobilske nesrečo. Na cesti med Frankfurtom in Ithsbachom ;se je peljal z avtobilo® tovarnar čevljev Henrik Brock. Po cesti so gnali trop krav, ki so se splašite in zaprle cesto. Šofer se je hotel kri-vam izogniti, tdda pri tem je zadel dfe veliko skalo. Avtomobil se je prevrnil in strl Šoferja in Brocka, da sta ostat* na mestu mrtva. 9dltice. * Tajna poroka sultanove najst*-rejŠe hčerke. Sin velikega Vežitja, fnft-jor Hakki-beg, se je na tihem porodil z najštarejšo sutanovo hčerko ter pobegnil ž njo v AnatGlijo. Vremensko poročilo. Ljubljana, dna I. mafca 1922. Kraj Ulji Tlak zraka' Temi rraka C Veti x OblaM 0*10 Padavin« m Ljubljana r 741-8 1-4 brez vetra megla 12 6 14 7429 7-4 sev. zap- del. obl. *— 21 744-2 3-2 sever jasrto — Zagreb 7 768-2 40 brez ve ra del. obl. 30 Beograd 7 767-1 40 jugo zap. oblačno 1-0 Dunaj 7 7690 50 brez vetre več obl. 10 Innsbruck 7 772-9 1-0 n oblačno 70 Praha 7 — — — — Opombe : V L .jubljani ba rometer viš i, temperatura nižja. Marijin trg št. 8, ob Ljubljanici obrestuje hranilne vloge in ' vlogo na tekoči račun po /PPfgH Ustanovljen septembra 1919. Promet v lansk. I. nad 128,000.000 K. Podružnica v Murski Soboti. ^ čistih brez odbitka rentnega M davka. s*®^f§§ Neposredno pod državnim nadzorstvom. Olavni in odgovorili urednik Zorko fakin. Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«. riška »Zvezna tiskarna«'v LJubU*0*’ C. N. In A. M. Wi1!iatnson: Cesaričini biseri. (Dalje.) »Za mlado dekle ni vseeno, ako ostane brez znancev v velikem mestu, kjer se ne ve kam obrniti. Ali imate denar?« »Imela sem dovolj in več ko dovolj za vožnjo semkaj; lehko bi vam bila venila vse, kar ste potrosili zame. Upala sem, da dobim še več in da se tisti človek pobrine zame v Chicagu. Morda najdem kje kako delo.« »Ali menite, da morem — po vsem, kar je bilo— mirnodušno sesti v vlak in vas pustiti samo v Chicagu? Drugačen predlog imam za vas, čeprav se vam utegne zdeti neumen.« Premolknil je. Mladenka je prestrašeno vzdignila oči. *Kaj pravite, če'bi se poročili z menoj in bi se peljali, v Noviyork kot moja žena?« .Tisti hip je mislil, da se mu onesvesti. Oslabela je mahoma; prestregel jo je za komolec, videč, da se maje na nogah. »Utrujeni ste od dolgega stanja!« ' je vz -lfknil. »Ne, to ni tisto. Oprostite. Pretreslo me je, ko sem zagledala vašo dobroto v vsej njeni veličini. Da, .veličini’ je.prava beseda!« »Tedaj me vzamete!« je viknil on. »Ne,« je rekla devojka. »Zahvaljujem vas iz dna srca. Ne morem.« »Kako?... Zakaj ne?«, je zajecljal. »Kvečjemu, ako ste omoženi!« »Nisem . omožena. Nobenemu možu še nisem dala svojega srca. Prisežem, da ne. A več, nego to, vam ne morem povedati b sebi.« Roger je molčal celo minuto. Nazadnje je dejal:. »Vidite, začela sva se meniti, fukaj ne moreva govoriti svobodno, ko naju peha ljudstvo z vseh strani. Eno je gotovo. Kakorkoli končava, same vas v Chicagu ne pustim. Časa imava zadosti. Ali dovolite, da vas povabim v kako mirno restavracijo? Tam lehko prerešetava stvar preko mize.« »Prav,« je rekla ona. Roger je poznal Chicago. Ko je poskrbel, da so mu spravili prtljago na varno, je pokljical izvoščka ter odpeljal dekle v tih, a dober lokal, o katerem je vedel z gotovostjo, da bo malone prazen ob tej uri. Sedla ■ sta za mizo v kotu, in Sands je naročil ostrigovo obaro. . »Ali vam ne ugajam?« je začel svoj katekizem. »Se lr morete sprijazniti z menoj toliko, da bi me hoteli za soproga, ako bi se bila spoznala v družbi, kakor je navada?« »Da, morem, hotela bi vas. To vam zatrdim od' srca. Saj ste bili vendar tako sijajni z menoj!« »To je vse lepo, a sijajen nisem bil. Zaljubil sem se v vas. Nikoli še nisem bil zaljubljen... se pravi, odkar sem prestopil dvajseto leto. Ni mi ostalo časa za to ...« »Nu, tudi zdaj se vam je posrečilo brez velike zamude!« je dejala s čudnim, kratkim smehom, ki je zvenel po ihtenju. »Izkušnja me-je naučila, da ne gre za čas. Vas mi je treba, vas, bolj od vsega, česar sem kdaj poželel na svetu; in vzamem Vas ... kakršni ste.« »Zato, ker se niste ustavili toliko, da bi pomislili... da bi si pre-dočili troske,« je rekla ona. »Predstavite si, kako bi bilo možu, kakršen ste vi, zraven žene, o kateri ne bi vedel ničesar in bi gledal nanjo kakor na posamezno figuro, izrezano iz ozadja — iz sl.ike, ki je ni videl nikoli. Ljudje bi vpraševali; ,Kdo je bila?’n)n pa jim ni vedel česa odgovoriti.« »Mene ne bi vpraševali,« je dejal Roger trdovratno. »In kar bi vpraševali drug drugega, me nič ne briga. Jaz nisem človek družbe, da-si bi ine nemara veselilo priboriti Svoji ženi prvenstvo v nji. In to morem napraviti z vami, če se mi zazdi! Pravite, da sem ugleden človek. Toliko ugleden sem res, da , si lehko vzamem ženo, ki mi ugaja, in jo postavim, kakor je meni prav.« »Da, morebiti. Ali moj molk o moji osebi ne more trajati le nekaj časa. Trajal bi vedno. Ne mogli bi me ljubiti dovolj, da bi bili srečni vzlic temu.« »Bil bi srečen,« je vztrajal Roger, »ako bi me vi ljubili.« »Oboževala bi vas! Toda...« »Potem ni nikakega ,toda\ Ne pravim, da ne bi rad vedel vsega o svoji ženi, o njenih ljudeh in njeni prošlesti. Toda- vi, z bodočnostjo brez proŠlosti, ste mi ljubši od vsake druge z obojim. Brez vas mi ni več obstanka, zato si vas vzamem .. takoj, še danes, samo da kupim dovoljenje in najdem župnika, ki naju poroči.« »A če bi se kesali?« »Ne bom se, niti za hip, ako bo tako, kakor ste rekli: da me boste oboževali... vsaj polovico toliko, kolikor jaz vas.« Iž njenih oči mu je zasijal prekrasen odgovor. Roger Sands,je čutil, da ga ni pod soincem vzroka, radi katerega bi mogel obžalovati roman, ki se je bil začel sredi njegovega zasoplega življenja. Takšna je bila predzgodba senzacije, ki je nastala, ko se je vrnil Roger Sands s svojega kratkega potovanja v Kalifornijo poročen z dekletom, ki se je zvalo še nekaj dni poprej gospodična Beverley Wliite; z dekletom, ki ga ni poznala živa duša. ni. POOLAVJE. Skok Iz četrtega nadstropja. Baš tistega septemberskega dne si videl v Moretonovi & Payntor-jevi veletrgovini v Novem Yorku neznatno dekletce, ki je »obdelovalo« nekega poslovodjo naj jo vzame v službo, sklicujoč se na to, da je Irka. Slučaj je storil, da so se odprla Kloji Rileyevi (nje pravo, irsko krstno ime je bilo Clodagh, toda ni se ji zdelo verjetno, da bi ta svetnica »vlekla« v Novem &orku) stranska vrata veletržnice v Šesti Aveniji tisti dan, ko so se odprla vfata Sandsovega spalnega oddelka v vlaku Santafeške akcijske železnice drugemu, povsem drugačnem^ dekletu. Nihče si ne bi bil mislil, da se utegneta srečati Rogerjeva skrivnostna kraljična in mala ostrolični-ca iz Corkške grofije v isti zgodbi. Todav brez Kloje Rileyeve bi bila zgodba povsem drugačna, dasi niso slišali ne ona ne gospod in gospa Roger Sandsova delj nego pol leta niti imen drug drugega, nikar šele, da bi se bili videli med seboj. Aprila meseca po svoji poroki je naletela gospa Sandsova v nekem listu oglas, ki jo je zanimal. More-ton & Payntor sta delala svojemu nedavno otvorjenemu oddelku za starinsko pohištvo silno reklamo. Dobila sta bila osem prekrasnih, edinstvenih kosov od satenovega lesa, poslikanih po Angeliki Kauf-mannovi, ki jih je kupil njiju zastopnik od neke visoke rodbine na Angleškem. Drobiž. * Ruski general — čevljar. Pred izpraševalno komisijo dunajskega čevljarskega društva je napravil te dni mojsterski izpit ruski general Agaba-jev. Po prevratu se je .re v Rusiji ba-vil s čevjarstvom, ko so pa prišli bolj-ševiki na krmilo, je moral pobegniti in je prišel na Dunaj, kjer si je s tein rokodelstvom zaslužil svoj kruh. Ker je izpit napravil z dobrim uspehom, ima pravico, da se na Dunaju etnblira kot čevljarski mojster. * Petnajstletni ubijalec. Londonski časopisi prinašajo vest o strahovitem umoru. Neki 15-letni deček je umoril dve deklici, eno staro devet in drugo enajst let. Ubijalec je oba urnora hladnokrvno priznal in izjavil, da je zato začel tako zgodaj ubijati, ker ve, da po postavi pred svojim šestnajstim letom ne more biti obsojen na smrt. Rekel je, da je izvršil oba umora edino le iz veselja do ubijanja. * Zločin anonimnega pisca. V francoskem mestecu Tulle, spravlja že skozi štiri leta neki neznan pisec anonimnih pisem ljudi v nesrečo in cbup. Zadnja njegova žrtev je mestni pisar Gilbert, ki je vsled mnogih prejetih anonimnih pisem zblaznel in umrl v. blaznici. ,2e 4 leta seje neznan zločinec razdor med zakonske, nezaupanje med nameščence raznih podjetij in krade čast poštenim isnim. Policija tega zločinca doslej ni mogla izslediti, vendar mora biti, sodeč po vsebini, dobro znan v Tulle. Stvar je prišla že tako daleč, da je mestni svet sklical sejo, ki se je bavila s to gonjo in sklenilo 9e je, izplačati nenavadno visoko vsoto tistemu, ki razkrije nevarnega dopisnika. * Nadomestek za radij. Znameniti francoski kemičar profesor Sceur je objavil v zadnji seji pariške akademije znanosti, da se je v belgijskem Kongu pri Hašulu našla ruda, ki ima ista svojstva kot radij, da namreč neprestano širi okrog sebe žarke toplote. »Asolitc, tako se zove ta ruda, se nahaja v precej velikih količinah in bo v kratkem času lahko nadomestoyal radij v bolnicah. Ra/.lika med novo rudo in radijem je le ta, da se otsolit precej hitro porabi. * Sobar, ki siplje dragulje. V dunajski kavarni »Cafe Reklame« je bil aretiran sobar Osvald I-uger, ki je grofu Recopeu r Versaillesu ukradel za več milijonov kron dragocenosti. Luger je v začetku tatvino tajil, končno pa je priznal vse. V njegovem stanovanju so našli pol milijona kron briljantno iglo, en prstan pa ie nosil pri sebi. Več drugih dragocenosti je skril v neki pečini izven Dunaja. Detektivi so ga odvedli tja, da' pokaže ukradene stvari. Pri tej priliki je vrgel neopaženo na cesto en velik smaragd in en briljant. Teh draguljev nikakor niso mogli najti, če ravno so preiskali vse cestne kanate. I uger je živel zelo razkošno, imel je na Bodenskem jezeru svojo ladjo ter se vozil z avtomobilom v razna kopališča. Proda se s GALANTERIJSKO BLAGO IN TRI LEPE STELAŽE. Resljeva cesta štev. 7. 374 DVA PSA. Pravi nemški ovčak in iino dresiran »Dober« man«, Spodnja Šiška, Žibertova ul. 194 373 HIŠO Z GOSTILNIŠKO OBRTJO na zelo prometnem trgu. v sredini Celja. Natančnejše se poizve v gostilni pri »Grozdu« v Celju. 370 PIANINO, ELEKTRIČEN. Kratki glasovir in pianino. Ponudbe prosim na upravo »Jugoslavije« v Mariboru pod »Glasovir«. 366 Veleposestvo 150 oralov, večinoma travnikov velja tri milijone kron. Posestvo 26 oralov njiv, travnikov, gozda ‘ in vinograd z lepo hišo potem posestvo z 34 or. kakor gori in'16 oralov Gostilniško posestvo z 22 oralov in sicer travnik, njive in gozd 1,200.000 K pri Mariboru. Trgovske, stanovske hiše, vile z vrtom, hotel s kavarno preda pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3. 347 DVA MLINARSKA POMOČNIKA dobra ta poštena za rnnetni mlin proti do* bri plači In s hrano se sprejmeta. Zglasi se je: Peter Sušnik, Bj? *** Sr' 11, Borov* nica. •**' Službe: IZURJENE DELAVKE ZA ŠIVANJE SLAMNIKOV sprejme tovarna slamnikov v Trstu najugodnejšim* pogoji. Ponudbe pod šltr »Slamniki« na anončno družbo ALOJ«« COMPANY, Ljubljana, Kongresni trg <• (Zglasi se lahko tudi osebno.) ^ KROJAŠKEGA POMOČNIKA izurjenega, iščem takoj. Ivan Ustnik, L°|? štev. 372,'Trbovlje. **' URADNIK z dolgoletno pisarniško prakso, samosto* jen delavec, sedaj Vodja samostojnega oddelka želi premeniti službo. Cenjene- Ponudbe pod »Uradnik« na upravo lista. 3» KONTORISTINJA vešča vseh pisarniških del z daljšo praks*3:’ išče primerne službe. Cenjene ponudbe Pr<£ sim pod šifro »362«. TREZNEGA, ZANESLJIVEGA $ IZVEŽBANEGA KOČIJAŽA sprejme proti dobri plači in hrani tvrdk#; Janko Popovič, Ljubljana, Cesta v Mestni; log št 15. 340: Razno: 4000 KRON NAGRADE TISTEMU, kdor mi preskrbi dobro idočo gostilno v nakup ali da jo vzamem v najem. Naslov % upravi »Jugoslavije«. NA STANOVANJE IN HRANO se sprejme dijak ali kak drug soliden SO' spod. Naslov v upravi lista. 31$ 2000 KRON NAGRADE dobi, kateri mi poizve za stavbeno parceta; v Ljubljani ali v okolici. Ponudbe p0»;, »Obrt 60/371« na upravo »Jugoslavije«. 37» 1000 KRON DOBI NAGRADE oni, kdor ml preskrbi v najom dobro idočo pekarijo, najraje na deželi. Dopisi: Franc; Majcen, pek, Mislinje. 367 MESEČNO SOBO išče mlad zakonski par. Cenjene ponudbe pod »Soba« na upravo lista. 363 l LEČA, NOVA, DEBELOZRNATA, ZELO MEHKA ZA KUHO, SE DOBI: pri Sever & Komp.. Ljubljana, VVolfova ulica 12. Zahtevajte naš cenik vrtnih In poljskih semen. 360j HIŠA Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM, z obširnim živinskim hlevom, kozolcem !n gozdom. Natančneje podatke daje gospod'. Tom. Gril, trgovina, Hradeckega vas 78. . 377 SPRETnI L£8M STUGARJ1 nadalje več strokov&ii delavcev za upognjeno pohištvo, brusarjev, krvačev, apre-turistov in mizarjev se sprejmejo v trajno delo v tovarni upognjenega pohištva Remec In Co. na Duplici pri Kamniku. Zglasijo naj se le najboljše moči z dobrimi spričevali, treznega in zanesljivega značaja. 349 1 vagotr belega, novega po K 13‘80 za kg in 1 vagon sortiranega po K 13-80 franko Ljubljana se takoj odda. Naslov pove An. zav. Drago Beseljak & drug, Ljubljana, Sodna ulica št. 5. m 9 o m m 9 m M* Isvatco: Kraljevi vitez Fr. Govekar: Svitanje sta ¥ mzml in izideta v najkrajšem lasu. * m Josip Lončarič, veleposjednlk te supruga Marija rodj. Delat, časte se time javiti, da im se kčerka Maca venčala sa gospodinom Vence Jakilom sinom veleindustrijalca ftndrej Jakila, te supruge Franje rodj. Jeretič. U Skradu, mjeseoa veljate 1922. Andrej Jakil, velelndustrijalac, te supruga Franja i“odj. Jeretič, časte se time javiti, da im se sin Ve n če venčao sa gospojicom Macom Lončarič kčerkom Josipa Lončarita, vele-posjednika, te supruge Marije rodj. Delat U Karlovcu, cnjeseca veljaSe 1922,