ČRNUČE-GMAJNA
Prizadevni člani Rdečega križa
Organizacija Rdečega križa na Črnufiah je bila osnovana že leta 1944 In je začela zbirati živila pri kmetih, ki so bili še dobro situirani. Raz-nega materiala se je nabralo tollko, da so ga po osvoboditvi zbrali skupaj ter zvozili v Umnikovo garažo v Podborštu. To hrano so razdelili tistim družlnam, ki so bile najbolj potrebne družbene pomoči.
»Pod okriljem organizacije RK Črnuče smo naredil ob glavni cestl stojnico in delili mimoidočim utrujenim partizanom okrepčilno pijafio, čaj in malinovec. To so bili prvi dnevi svobode,« je dejala takratna aktivistka Rdečega krlža, Ančka Kurent.
V povojnem času je organizacija Rdečega križa na ČrnuCah vseskozi aktivno delovala, imela pa je od 700 do 900 članov. Posebej se je izkazala v nudonju prve pomoči občanom v raznih oblikah. Prlznanje Zavoda za transfuzijo krvl pa kaie prizadevanje RK Črnuče-Gmajna, da od prostovoljnih krvodajalcev zberejo čim veL najdragocenejSe tekočine. Organizirali so razne Izlete za najstarejše vaičane, uvedli zbiranje starih oblačil in obutve, pripravili več tečajov prve pomoči in fluorografiranje.
Ko se je bivša občina Črnuče razformirala, se je organizacija razdelila na Stiri nove odbore RK, ki uspešno delujejo na območju svojih krajev-nih skupnostl. Najbolj intenzivno dela odbor RK Črnuče-Gmajna. Veliko pomagajo pri socializaciji priseljencev iz Tomačevega. Imajo okoli 350 filanov RK, v nabiralnih akcijah pa tesno sodelujejo z osnovno Solo Maksa Pečarja, zlasti ko gre za nabiralne akcije starega papirja In organizacljo tečajev prve pomočl.
Odbor organizaci|e RK Črnuče-Gmajna (e znatno pomla|en. Vkl|ufie-nlh |e 5 mladlh Clanic, za novo predsednico odbora pa je bila izvoljena Irena Kmetlč; tajnica je Brlgita GorSič, blagajničarka Danl Smrečnik, delegatka občlnske konferenca pa je Marica Močnik V odboru so 4e Francka Vrablč. Gabl Režek, Mate|a PodborSek In Daja Sever, v nadzor-nem pa Ančka Kurent, Pepca Hrovatlč In L|ublca PodborSek.
Novl odbor RK nesebično dela in izvriuje vse naloge, ie vedno pa se zaman borijo, da bl dobill svoj plsarniiki prostor.
IVAN ŠUČUR