Novi tednik
NT&RC
rektorNT&RC(l.o.o.JoieCerovšek ŠT.9 - LETO S«f- CEUE,2.3/95 - CENA 170 SIT Odgovorni urednik NT Bronko Stomeidč
V eleklričnem objemu smrti
Odličen športni vikend

ReMinzina^M,Cani[a/ia,Mca, Wo^LSimlii, 17, K.
Kdoboukr(rtilpoiste?Stržifa^
^^^^^^      ''^
ia cem 14 em
Jezai«f)ainaafsM'stofteth)cafe^

Smrt molega Arnesa
P()|asnilosodiswinotai/ijaw(i.S(ran2t
DOGODKI
3j
Nov poveljnik
v Celju
Vlada Republike Slove-
nije je prejšnji teden ime-
novala novega poveljnika
8. Pokrajinskega povelj-
stva Slovenske vojske, ki
ima sedež v Celju. To dolž-
nost je s 1. marcem prevzel
brigadir Alojz Završnik,
doma iz Sevnice, ki je prej
opravljal dolžnost namest-
nika poveljnika 2. Pokra-
jinskega poveljstva. 8. Po-
krajinsko poveljstvo je bilo
po odhodu Vikija Krajnca
brez poveljnika, za vršilca
dolžnost so takrat imeno-
vali njegovega namestnika
Štefana Šemrova.
Celjan brigadir Iztok
Podbregar, ki je bil doslej
načelnik odseka za letal-
stvo, pa bo opravljal dolž-
npst namestnika načelnika
Generalštaba Slovenske
vojske.
TC
Pred novimi
nalogami
Mozirski svetniki se bodo
v četrtek, 2. marca, sestali na
tretji seji občinskega sveta.
Glede na obsežen dnevni red,
ki predvideva kar osemnajst
točk, bodo morali biti zelo de-
lavni. Med drugim bodo
obravnavali besedilo statuta
občine, program javnih del ter
odlok o pomožnih objektih in
drugih posegih v prostor, za
katere ni potrebno lokacijsko
dovoljenje. Posvetili se bodo
tudi razpravi o vrnitvi naci-
onaliziranega premoženja mo-
zirski rimokatoliški župniji.
Predvidoma naj bi imenovali
še člana sosveta načelnika
upravne enote Mozirje in čla-
na nadzornega odbora Sklada
za razvoj malega gospodarstva
Zgornje Savinjske doline ter
gradbene odbore za izgradnjo
osnovne šole Rečica in mozir-
ske telovadnice.
KL
V Zrečali
o statutu
Občinski svet v Zrečah se bo
sestal danes, v četrtek, 2. mar-
ca ob 18. uri in med drugim
obravnaval predlog zaključne-
fa računa lanskega proračuna,
iupan bo predlagal konstitu-
iranje delovnih teles in finan-
ciranje političnih strank, prvič
pa bodo občinski svetniki go-
vorili tudi o statutu občine
Zreče.
O denarju vroče razprave
Po burni razpravi o lokalnem financiranju strank v Celiu skoraj pozabili na
možnost za delno povračilo stroškov volilnih kampanIJ
Ena prvih nalog, s katerimi
se spopadajo novoizvoljeni ob-
činski sveti, je tudi financira-
nje političnih strank. Zakon
o političnih strankah v svojem
26. členu dopušča možnost, da
stranke financirajo tudi lokal-
ne skupnosti, zato sta se na
klopeh celjskih svetnikov
v ponedeljek znašla kar dva
predloga, kako iz občinske
blagajne zagotoviti denar za
delo političnih strank, vklju-
čenih v Občinski svet Mestne
občine Celje.
Po predlogu v.d. vodje Fi-
nančno računovodske službe
Mestne občine Celje Danice
Doberšek naj bi za financira-
nje strank iz občinske blagaj-
ne letno namenili 6 milijonov
334 tisoč tolarjev (mesečno
527 tisoč 850 tolarjev), pri če-
mer je za izhodišče izračuna
upoštevan maksimalni znesek
30 tolarjev za dobljen volilni
glas za občinski svet. V Celju
bi šlo za politične stranke mal-
ce manj denarja kot ga je ob-
činska blagajna zanje nameni-
la lani, predlagatelji pa so
v svoj predlog še zapisali, naj
bi stranke do sprejema prora-
čuna kot akontacijo sprejele
polovico predvidenega letnega
zneska.
Da je bilo pri pripravi pred-
loga kar nekaj nejasnosti, ka-
žejo tudi vprašanja, ki so jih iz
občine poslali ministrstvu za
notranje zadeve. Tako se spra-
šujejo - odgovorov pa do pone-
deljka niso dobili - ali je kljub
temu, da ni politična stranka,
do financiranja upravičena tu-
di Celjska neodvisna lista, kaj
je s političnimi strankami, ki
na volitvah niso presegle pra-
ga za vstop v občinski svet, in
ali se financiranje po doblje-
nih glasovih za občinske svet-
nike izključuje z volilnimi gla-
sovi, ki so jih v prvem krogu
prejeli županski kandidati.
Nekaj več denarja, a še ved-
no manj od lanske realizacije,
pa bi bilo za politične stranke
namenjeno po predlogu, ki ga
je pripravila LDS. Le-ta se je
zavzela za financiranje na os-
novi dobljenih volilnih glasov
za mesta občinskih svetnikov
in županskih kandidatov v pr-
vem krogu volitev, iz rednega
financiranja    pa    izključila
Celjsko neodvisno listo, ki se
volitev ni udeležila kot stran-
ka. Za volilni glas so pri izra-
čunu upoštevali 25,60 tolarjev,
mesečno pa naj bi tako za
stranke namenili 769 tisoč 140
tolarjev. Znesek, ki bi ga posa-
mezna politična stranka me-
sečno dobivala na svoj žiro ra-
čuna se tako v Celju giblje od
dobrih 27 tisoč tolarjev za
SNS do nekaj manj kot 140
tisočakov za LDS.
Predlog je bil usklajen
s svetniki ZLSD, SKD in De-
SUS, na ponedeljkovem zase-
danju pa so ga podprli tudi
v SDSS. V razpravi so zoper
tako zasnovan predlog odloč-
no protestirali iz vrst Celjske
neodvisne liste, neodvisne
svetnike pa je kasneje podprlo
tudi nekaj drugih poslancev,
ki so menili, da denar pripada
vsem, ki so presegli prag
vključitve v občinski svet. Ta-
ko so CNL, ki je na volitvah
dosegla 8,2 odstotka volilnih
glasov, nekateri predlagali,
naj čimprej uredi vse potrebno
v zvezi z registracijo, drugi pa
so vztrajali, da je financiranje
političnih strank mogoče zgolj
na osnovi politične opredelje-
nosti in zatečenega stanja pred
volitvami. Konec koncev, je
bilo slišati v razpravi, je CNL
dobila marsikateri volilni glas
prav zaradi svoje politične ne-
opredeljenosti.
Ker pa je podobnih prime-
rov v novonastalih slovenskih
občinah še veliko, je v proce-
duri Državnega zbora prav
zdaj odprto vprašanje, kako
naj se uredi redno financiranje
dela neodvisnih. V Celju so ta-
ko sprejeli salomonsko rešitev
in odločili, da se politične
stranke, vključene v občinski
svet, financirajo skladno
s predlogom LDS, CNL pa
ostaja na »čakalni listi,« do-
kler ne bo jasno, kako bodo
podobna vprašanja uredili
v drugih občinah.
IVANA STAMEJČIČ
Komunilcacija
med občino in
državnim svetom
v Velenju bo v ponedeljek,
6. marca, posvet županov in
predsednikov občinskih sve-
tov iz osmih občin Šaleške in
Zgornje Savinjske doline
s predstavniki državnega sve-
ta. Namen regionalnega po-
sveta, ki ga pripravlja državni
svet, je predvsem ta, da bi
vzpostavili neposreden stik
med novimi vodstvi v občinah,
izvoljenim državnim svetni-
kom in vodstvom državnega
sveta. Župani in predsedniki
občinskih svetov bodo pred-
stavili svoje zamisli o tesnejših
povezavah, vodstvo državnega
sveta pa bo osvetlilo proble-
matiko dela državnega sveta
in vse možne načine za vzpo-
stavitev kar najtesnejših od-
nosov. Nadejajo se jasnemu
dogovoru o medsebojnih ko-
munikacijah, predvsem pa
o rednem pretoku stališč od
občin do državnega sveta.
Predstavniki občin naj bi na
posvetu opozorili na najbolj
pereče probleme, s katerimi se
srečujejo v svojem okolju, kaj-
ti ravno nanje bi moral biti
pozoren tudi državni svet pri
svojem odločanju.
KL
V burni razpravi glede financiranja rednega dela strank so
svetniki skoraj pozabili na drugi del predloga LDS, ki je vsebo-
val pobudo, da občinski svet skladno z Zakonom o volilni
kampanji poskrbi za povrnitev dela stroškov volilne kampanje.
Zakon namreč lokalnim skupnostim dovoljuje, da z ustreznim
aktom zagotovijo povrnitev dela stroškov volilne kampanje za
občinske svetnike in župane vsem strankam in listam, ki so
sodelovale na volitvah. Po 30 tolarjev na prejet volilni glas za
svetnika oziroma županskega kandidata v prvem krogu volitev
bodo tako prejele vse liste, ki so sodelovale na decembrskih
lokalnih volitvah. S sprejemom tega predloga pa se je zelo
mudilo, saj je 4. marec zakonsko določen rok, ko morajo biti
v vsej Sloveniji zaprti žiro računi, ki so bili odprti za volilno
kampanjo, denar pa se sme nakazati izključno na te račune.
PO
DRŽAVI
Odprava nejasnosti
LJUBLJANA, 28. febru.
arja (Delo) - Državni zbor
je v nadaljevanju izredne
seje sprejel dopolnila zako.
na o lokalni samoupravi, kj
naj bi odpravila nejasnosti
in natančneje določila pri,
stojnosti župana in občin-
skega sveta, urejen je način
oblikovanja občinske
uprave in nagrajevanje za-
poslenih. Podaljšani so tu-
di roki, do katerih morajo
občine sprejeti statut, po-
slovnik in razdeliti premo-
ženje. Olajšan pa je tudi
postopek spreminjanja me-
ja občin, ki jih je določil
državni zbor.
Brez ideologije
LJUBLJANA, 28. febru-
arja (Delo) - V nadaljeva-
nju februarskega zaseda-
nja so poslanci državnega
zbora končali splošno raz-
pravo o svežnju prihodnje
šolske zakonodaje. Tokrat
so govorili o zakonu o gim-
naziji in drugih splošnih
srednjih šolah, o poklicnem
in strokovnem izobraževa-
nju in o izobraževanju
odraslih. Razprava je bila
skromnejša kot v prvem
delu, tudi ideološke narav-
nanosti šol niso več ome-
njali.
inflacija 0,9-
odstotna
LJUBLJANA, 28. febru-
arja (Delo) - Februarja so
bile po izračunih sloven-
skega statističnega zavoda
cene na drobno v primerjaj
vi z januarskim povpreč-f
jem višje za 0,9 odstotka,
cene življenjskih potrebš-
čin pa za 1,2 odstotka. Fe-
bruarska inflacija je bila
nižja od januarske za 0,2
odstotka.
Komisija
o poslovanju slfiad
LJUBLJANA, 23. febru-
arja (Dnevnik) - Inšpektorji
Agencije za plačilni promet
so pregledali poslovanja in
ugotovili, da bistvenih ne-
pravilnosti pri finančnem
poslovanju ni bilo. Zapis-
nik agencije so vzeli pod
drobnogled tudi člani par-
' lamentame komisije za
nadzor proračima in dru-
gih javnih financ, zanimale
pa so jih predvsem številke
iz zapisnika, ki govorijo
o nakupu poslovnih pro-
storov, umetniških del,
plačilu zunanjih sodelav-
cev, službena potovanja in
podobno. Dokončnega
sklepa o racionalnosti po-
slovanja sklada niso spre-
jeli, pač pa bodo počakali
na pisne odgovore sklada.
Sedem vaških svetov
VitanJskI občinski svet že tretjič v popolni sestavi
Prejšnji četrtek so se v polni
sestavi zbrali člani vitanjske-
ga občinskega sveta na že tret-
ji redni seji. V prenovljenih
prostorih občinske uprave so
se najprej lotili pregleda in
sprejema statuta občine, nato
pa so potrdili predlagane čla-
ne vaških svetov, ki bodo delo-
vali znotraj občine.
V Vitanju bo delovalo sedem
vaških svetov, in sicer v zasel-
kih Brezen, Spodnji Dolič, Pa-
ka, Hudinja, Stenica, Ljubnica
in Skomarje, ter trški svet Vi-
tanje. Delovali bodo v sestavi
petih do desetih članov, ki so
jih predlagali krajani, med
njimi pa bodo tudi občinski
svetniki.
Na tokratni seji so bile med
drugim podane informacije
o Komunalnem podjetju.
Skladu stavbnih zemljišč in
Stanovanjskem skladu, ki so
delovali na področju nekdanje
konjiške občine. O njihovih
pristojnostih bodo v Vitanju še
razpravljali, kakor tudi o izde-
lavi novega urbanističnega
načrta občine, ki je po mnenju
svetnikov nujno potreben. Do-
govorili so se za izdelavo pro-
jektov gradnje lokalnih in kra-
jevnih cest in enotno podprli
zamisel za razvoj kmečkega
turizma, ki jo je podal župan
Slavko Krajnc.
Čimprej, že v dveh mesecih,
bodo skušali urediti prostore
in pridobiti dovoljenje za izva-
janje poročnih obredov v do-
mačem kraju, na sedežu obči-
ne pa bodo do nadaljnjega
sprejemali tudi predloge za
določitev dneva občinskega
praznika in predloge za dolo-
čitev spominskih in zgodovin-
skih obeležij v občini. Dogovo-
rili so se tudi za cene najema
vitanjskega kulturnega doma
in razpravljali o problematiki
izvajanja kinopredstav, katere
zaradi majhnega obiska ne po-
krivajo stroškov predvajanja.
B.Z.
Združeni za dosego ciljev
v ponedeljek so se v prosto-
rih Doma teritorialnih enot
v Slovenskih Konjicah sestali
predstavniki mestnega in ob-
činskih zborov Demokratske
stranke, ki se združujejo zno-
traj Štajerske koordinacije.
Štajerska koordinacija, s se-
dežem v Slovenskih Konjicah,
je bila ustanovljena novembra
lani v Zrečah v upanju, da bo-
do skupne razvojne interese
uspešneje posredovali sloven-
skemu parlamentu. S tako
obliko združevanja želijo po-
udariti specifičnost štajerske-
ga prostora. Vse ustanovitelji-
ce koordinacije združuje in
vodi skupen program DS Slo-
venije, toda problemi, ki se po-
javljajo, zahtevajo poleg enot-
nega in principielnega reševa-
nja tudi specifične poti.
Profesor Vas j a Cimerman iz
mestnega zbora DS Maribor je
poudaril, da je v štajerski pre-
stolnici najbolj pereč problem
brezposelnost. Trenutno je
brez dela na tem območju 17
tisoč ljudi, v primeru stečaja
Tam-a, pa se bo številka pove-
čala še za nekaj tisoč. Posred-
no s tem je zaradi pomanjka-
nja perspektive na vseh po-
dročjih življenja v Mariboru
močno prizadeta tudi mladina,
ki je vse bolj apatična in neza-
dovoljna. Prav tako niso zado-
voljni z učinkovitostjo mestne
policije.
Ludvik Poljanec iz Sloven-
ske Bistrice je menil, da je za
neuspehe v gospodarstvu v ve-
liki meri kriva neustrezna za-
konodaja, ki dopušča povzro-
čanje družbene materialne
škode. Kot je dejal, je zadnje
čase moč opažati vse bolj in-
tenzivne ocUive znanja in ka-
pitala iz štajerskega območja.
Nastale probleme naj bi reše-
vali novi ljudje z novimi pro-
grami.
Tudi v Rušah se ubadajo
z gospodarsko neučinkovitost-
jo in kot je povedal Vojko Ka-
menik, upajo, da bodo z zdru-
žitvijo moči s predstavniki
stranke iz sosednjih občin
uspeli najti ustrezno pot za ra-
zreševanje nastale situacije.
Franc Vrečko, predsednik
konjiških demokratov je glede
na to, da jim na minulih voli-
tvah ni uspelo dobiti nobenega
mesta v občinskem svetu ome-
nil, da so konjiškega župana
seznanili s prošnjo po udeležbi
na zasedanjih konjiškega sve-
ta, s čimer si bodo lahko izkri-
stalizirali mnenja o aktualni
konjiški problematiki. Pove-
dal je tudi, da so predsedniku
RS Milanu Kučanu poslali va-
bilo za udeležbo ob okrogli
mizi na temo »Ali je v Sloveni-
ji demokracija?« Omenil je tu-
di ugotovitev, da nekateri ne
podpirajo pokrajinske organi-
ziranosti stranke, v prepriča-
nju, da ogroža centralizacijo,
vendar bodo na periferiji tudi
v prihodnje težili k tovrstne-
mu povezovanju, saj v tem vi-
dijo edino možnost za uveljav-
ljanje lastnih interesov. Tako
se že kažejo težnje po podob-
nih koordinacijah Demokrat-
ske stranke tudi na Dolenj-
skem, Primorskem in Koro-
škem.
B.F.
■NOVI TEDNIK-
Odgovorni urednik: Brank«
Stamejčič.
Pomočnica odgovornega ured-
nika: Milena Brečko-Poklič.
Uredništvo: Marjela Agre^
Irena Baša, Tatjana Cvim, J*'
nja Intihar, Brane Jerank"'
Ksenija Lekič, Edi Masnec, U^'
ška Selišnik, Ivana Stamejčič-
Željko Zule. Tehnično urej«'
nje:   Franjo  Bogadi,
Robert
Kojterer, Igor Šarlah. Oblil"''
vanje: Minja Bajagič. Tajn''^'
uredništva: Mojca Marot.
Naslov uredništva: Prešerno^'
19, Celje. Telefon: (063) 442'
500, fax 441-032.
iff. 9. - 2. marec 1995
,|T      _DOGODKI
NOCTNIK
Želje in možnosti so si vse bliže
a uresničite* snjm poMicnih name, - Hazms za nlsouSfiueapr^^^^^
»poklicne namere in možnosti, ki jih
^ njihovo uresničitev mladim daje ob-
stoječa mreža slovenskih srednjih ter
višjih in visokih šol, so si letos bližje kot
Ijjaj koli prejšnja leta. Še vedno pa žal
^taja tudi nekaj problematičnih pokli-
za katere je več zanimanja kot pa
y^nih mest in kasneje seveda tudi delov-
nih mest za zaposlitev,« meni ob objavi
j{32pisa za vpis v šolsko in študijsko leto
1995/96 vodja poklicnega usmerjanja in
štipendiranja pri celjski območni enoti
2avoda za zaposlovanje Mojca Ceglar.
Osmošolci in učenci zaključnih letni-
Ijov srednjih šol so z možnostmi in pogoji
23 nadaljevanje šolanja v teh dneh že
dodobra seznanjeni, vseeno pa velja opo-
zoriti na nekaj novosti, ki jih prinašata
šolsko in študijsko leto 1995/96. Letošnja
generacija osmošolcev na našem območ-
ju je v primerjavi z lansko nekoliko šte-
vilčnejša, rast generacije pa pričakujejo
Je naslednja dve do tri leta, čeprav je
v državi že opaziti njen upad. Kljub temu
pa z vpisom v srednje šole pri večini
izobraževalnih programov ne gre priča-
Ifovati težav, saj je Ministrstvo za šolstvo
in šport poskrbelo za večje število oddel-
Ijov tam, kjer so ob zanimanju mladih
tudi prostorske možnosti. Ceglarjeva ob
prostorskih možnostih srednjih šol na
celjskem območju omenja predvsem te-
žave, ki jih imajo ponekod z opremlje-
nostjo učilnic za praktični pouk in v zad-
njem času vse bolj tudi kadri.
Morda najpomembnejša novost letoš-
njega razpisa je v tem, da se lahko osmo-
šolci s prvo prijavo odločijo le za eno
samo srednjo šolo. Izpolnjeno prvo prija-
vo za vpis na želeno srednjo šolo bo treba
na matični osnovni šoli oddati do 24.
marca, s posebno prijavnico pa morajo
svojo željo o morebitnem vpisu do 20.
marca sporočiti tudi šoli, ki vpis učencev
pogojuje z opravljanjem posebnih preiz-
kusov nadarjenosti, spretnosti ali zna-
nja. Slednje velja za primere, ko osmošo-
lec iz previdnosti izbere »zanesljivejšo«
varianto nadaljevanja šolanja, vseeno pa
bi rad zadostil tudi svoji največji želji in
poskusil, ali bi morda lahko bil sprejet
tudi v šolo, kamor najbolj želi. Prva (in
samo ena!) prijava je letos toliko po-
membnejša, ker šole, kjer bodo morali
zaradi prevelikega zanimanja omejiti
vpis, kar 90 odstotkov učencev izberejo
izmed prvoprijavljenih.
Ob letošnjem razpisu za vpis v srednje
šole velja opozoriti tudi na izobraževanje
za obrtniške poklice. Izobraževalni pro-
grami zanje so v razpisu posebej označe-
ni in čeprav niso več novost, je dobro
spomniti, da je pogoj za osmošolcev vpis
v te programe sklenjena pogodba o izo-
braževanju z obrtnikom. Razpis obrtni-
kov, ki bi želeli skleniti te pogodbe, je
sicer objavljen v razpisu, a je le delen in
se velja o podrobnostih še posebej poza-
nimati na občinskih obrtnih zbornicah
oziroma pri posameznih obrtnikih.
Letošnji informativni dnevi za osmošolce
ter učence zaključnih letnikov srednjih
šol (pa seveda tudi tiste, ki so šolanje
uspešno zaključili v preteklih šolskih le-
tih, nadaljevati pa ga želijo v šolskem
letu 1995/96) bodo na vseh slovenskih
srednjih in višjih ter visokih šolah v pe-
tek, 10. marca, ob 9. in 15. uri ter v sobo-
to, 11. marca, ob 9. uri. Zaželeno je, da se
injformativnih dnevov z osmošolci udele-
žijo tudi njihovi starši, na šolah pa bodo
poskrbeli za temeljite predstavitve sa-
mih šol, možnosti za vpis, pogojev za
izobraževanje in podobnega.
Novost letošnjega razpisa pa so tudi
izobraževanih programi po modelu 3+2
oziroma diferencialni programi. Prepro-
sto povedano gre za možnost učencev, ki
so zaključili triletno poklicno izobraže-
vanje, pa zdaj želijo nadaljevati šolanje
za pridobitev naziva tehniJc v poklicih,
kjer še ni uveljavljenega štiriletnega šo-
lanja, oziroma želijo povišati svojo stop-
njo izobrazbe.
IVANA STAMEJČIČ
Angio-irsici
mirovni načrt
Po 14 mesečnih pogaja-
njih sta britanski premier
Major in irski premier Bru-
ton predstavila osnutek
mirovnega načrta za Se-
verno Irsko. Dokument naj
bi omogočil začetek poga-
janj med predstavniki Lon-
dona, Dublina in vseh se-
vemoirskih političnih
strank. Bistvo anglo-irske-
ga načrta je, da bo milijon
in pol Severnim Ircem
omogočil referendum, na
katerem se bodo odločili,
ali želijo ostati del Velike
Britanije (to zahtevajo pro-
testantski unionisti aU lo-
jalisti), ali se želijo vnovič
priključiti južnemu delu
otoka. Republiki Irski (to
pa zahtevajo katoliški re-
publikanci ali nacionali-
sti). Voljo volivcev bo mo-
ral potrditi še sevemoirski
parlament v Belf astu, kate-
rega ustanovitev tudi pred-
videva nov mirovni načrt.
V načrtu so še predlogi
o ustanovitvi čezmejnih te-
les, v njem pa je tudi potr-
jena pripravljenost Velike
Britanije in RepubUke Ir-
ske, da sprejmeta ustavna
dopolnila na vseh področ-
jih, ki zadevajo prihodnji
status Severne Irske. Lon-
don naj bi tako mogoče ce-
lo spremenil vladni zakon
iz leta 1920, s katerim so
Britanci prevzeli suvere-
nost nad severnim delom
irskega otoka.
iMednarodna
podpora Sloveniji
Slovenski zunanji mini-
ster Thaler se je mudil na
obisku v Avstriji in Belgiji.
Avstrijski sogovorniki (od
kanclerja Vranitzkega do
zunanjega ministra Mocka)
so Thalerju zagotovili, da
se bo Avstrija 6. marca, ko
bodo v Bruslju ponovno za-
sedali zunanji ministri EU,
zavzela za podelitev man-
data za začetek pogajanj
o pridruženem članstvu
Slovenije v EU. Podporo
slovenskemu približevanju
Evropski uniji so potrdili
tudi Thalerjevi sogovorniki
med obiskom v Belgiji.
Tam se je slovenski zunanji
minister sestal tudi s šefom
Nata Claesom in mu ponu-
dil pomoč pri morebitnem
umiku mirovnih sil s Hrva-
ške. Spodbudne novice za
Slovenijo pa so prišle tudi
iz zunanjepolitičnega od-
bora italijanske poslanske
zbornice in senata. Zuna-
nja ministrica Agnellijeva
je tam namreč izjavila, da
bo Italija podpirala priza-
devanja Slovenije za vstop
v EU, saj bi se s slovenskim
vstopom v Evropo Italija
izognila trgovinski zapori
s srednjo in vzhodno Evro-
po. Agnellijeva je še meni-
la, da morata obe državi
gledati v prihodnost, če-
prav ni mogoče izbrisati
ran iz preteklosti.
Pogovori
o informacilsici
avtocesti
Na sedežu Evropske ko-
misije v Bruslju je potekalo
tridnevno srečanje o infor-
macijski družbi - svetu ra-
čunalniško povezane inte-
raktivne tehnologije. Sre-
čanja so se poleg 40 vodite-
ljev informacijskih podjetij
iz vsega sveta udeležili šte-
vilni ministri skupine G7,
sedmih industrijsko naj-
bolj bogatih držav sveta:
ZDA,  Kanade, Japonske,
Velike Britanije, Nemčije,
Francije in Italije. Pogovo-
ri so potekali predvsem
o tem, kako novo tehnolo-
gijo, znano kot informacij-
sko avtocesto, poleg boga-
tih držav zagotoviti tudi
revnim državam in drža-
vam v razvoju. Zaradi nove
tehnologije namreč ne sme
priti do še ene socialne de-
litve. Ministri držav G7 so
razpravljali tudi o pravnih
okvirih in konkurenčni po-
litiki na tem področju,
o razvoju informacijske in-
frastrukture in zagotavlja-
nju dostopa na to področje
ter o socialnih in kulturnih
vidikih informacijske
družbe. Nikakor se niso
mogli izogniti tudi temu,
kako preprečiti kraje po-
datkov iz računalniških
omrežij. Sklep srečanja:
Evropa se mora na novo
tehnologijo dodobra pri-
praviti, največ pa pričaku-
je od sprostitve trga teleko-
munikacij, kar naj bi se
zgodilo v prihodnjih letih,
nekje do leta 1998.
Amerišico-
francosica
voliunsica afera
Da vohuni in vohunske
zgodbe niso izumrli s kon-
cem hladne vojne, priča tu-
di najnovejša afera med
dvema zaveznicama — ZDA
in Francijo. Pariški časnik
Le Monde je namreč poro-
čal, da je francoska proti-
obveščevalna služba odkri-
la skupino ameriških dr-
žavljanov (štirje z diplo-
matskim potnim listom), ki
jo utemeljeno sumijo, da je
politično, gospodarsko in
tehnološko vohunila, poleg
tega pa naj bi za vohunje-
nje poskušala pridobiti tu-
di najvišje francoske vlad-
ne uslužbence. Pariz je zato
priporočil Washingtonu,
naj te svoje državljane
umakne iz Francije. Ame-
riško zimanje ministrstvo
je obtožbe Francije označi-
lo za neutemeljene ter po-
udarilo, da francoski način
reševanja te zadeve ni
v skladu s prijateljskim du-
hom, ki sta ga ti dve državi
gojili doslej. Le Monde je
sicer zapisal, da želi Fran-
cija z odkritjem afere jasno
povedati, da kaj takega
v bodoče ne bo dopuščala.
V Washingtonu menijo, da
želi francoski vrh s tako
imenovano afero speljati
pozornost domače javnosti
proč od prisluškovalnega
škandala, v katerega sta
menda vpletena premier
Balladur (in obenem pred-
sedniški kandidat) ter no-
tranji minister Pasqua.
Poicoi v Aižiru
v strogo varovanem za-
poru Serkadži v središču
Alžira je izbruhnil upor, ki
ga je alžirska policija za-
dušila na zelo krvav način.
Pri poskusu vzpostavitve
reda je bilo namreč ubitih
okoli 100 zapornikov, ne-
kateri pa trdijo, da je števi-
lo žrtev več kot 200. V za-
poru Serkadži je med tisoč
zaporniki kakih 200 islam-
skih skrajnežev, tam pa sta
zaprta tudi vodje Islamske
fronte rešitve Hašani in
Bumaarfi, ki naj bi leta
1992 ubil alžirskega pred-
sednika Budiafa. V Alžiriji,
kjer je nasilje zadnje tri le-
ta del vsakdanjosti, je zad-
nji dogodek eden najbolj
kr\'avih. Sicer pa je to že
drugi pokol v alžirskih za-
porih v zadnjih nekaj me-
secih. Lani je vojska v upo-
ru na jugu Alžira, po trdi-
tvah pripadnikov Islamske
fronte rešitve, pobila kar
nekaj deset zapornikov.
Alžirska vojska je nekaj-
krat napadla tudi nedolžno
prebivalstvo po vaseh in ga
obdolžila, da sodeluje
s skrajneži.
Priznanja Civilne zaščite
v Celju so včeraj pripravili slovesnost ob 1. marcu,
svetovnem dnevu Civilne zaščite.
Na slovesnosti je zbrane pozdravil celjski župan Jože
Zimšek, o aktualnih spremembah na področju civilne zaš-
čite je spregovoril načelnik zaščite in reševanja občine
Celje Danilo Praprotnik, zbrani pa so prisluhnili tudi
kratkemu kulturnemu programu. Na predlog celjske
občine je republiška uprava zaščite in reševanja podelila
tudi tri priznanja: zlati znak za dolgoletne uspehe biv-
šemu poveljniku občinskega štaba CZ občine Celje Jožetu
Giberščku, bronasta znaka pa članu štaba CZ Milanu
Fblavšku in vodji enote za reševanje v in iz vode Erlendu
Madroniču. IS
Podžupansice zdraiie
}f Iskanju skupnega šeniiurskega Jezika
Na ponedeljkovi seji šent-
jurskega občinskega sveta so
kar uro in pol namenili raz-
pravljanju v zvezi z izvolitvijo
šentjurskega podžupana,
^ntjurski svetniki so pred
batkim z večino glasov ter
z javnim glasovanjem izvolili
Ota Pungartnika (svetnika iz
SDSS), Branko Gorečan (svet-
iiik iz LDS) pa ni bil izvoljen.
Župan Malovrh naj bi bil
Podžupansko mesto najprej
obljubil v prid Gorečana, nato
pa je \ečina svetnikov javno
izvolila Pungartnika, četudi
svetniki iz LDS in ZL vztraja-
lo pri tajnih volitvah od same-
Sa začevka. Tako se je pone-
•^eljkovo dolgotrajno zaseda-
začelo ter tudi zavleklo
s točko v zvezi z izvolitvijo
Podžupana. Svetniki iz LDS
ZL so vztrajali, da bi mora-
" Zaradi kršitve poslovnika pri
•zvolitvi Pungartnika, še na
Ponedeljkovem zasedanju
znova voliti podžupana in to
^tajnim glasovanjem. Med
obema zasedanjema so sicer
Pi^dobili pravno mnenje slo-
^^nske vladne službe za zako-
^^ajo (s podpisom Pavla Sve-
^*^a), za katerega pa so menili,
^ je nejasno ter nepopolno,
ga ne sprejemajo.
, ^0 nastalih zapletih so se vsi
.^^Paj odločili za krajšo pre-
r'^itev zasedanja, zato, da so
?^ lahko sestali predsedniki
^'^tiurskih političnih strank.
^ njihovega krajšega sestanka
o Zatem prinesli obvestilo, da
. strinjajo s tajnim glasova-
J^ni, pa da se morajo
^•"isoini najprej z vladnim
■^^avnirti mnenjem sploh sez-
. niti. Večina dotlej namreč ni
fj^^a možnosti, da bi pravno
prebrala. Iz Ijubljan-
j^^Sa strokovnega mnenja pa
bilo nato mogoče izvedeti,
da je šentjurski občinski svet,
ko se je izrekal o podžupanu
javno, ravnal pravilno. Pri tem
je v mnenju omenjen primer
javnega glasovanja v držav-
nem^boru.
Gorečanovi simpatizerji so
spet ugovarjali, da je pri vsem
skupaj bistvena kršitev šent-
jurskega poslovnika ter da je
treba podžupana vsekakor iz-
voliti še na tem zasedanju.
Podžupan Pungartnik pa je
protestiral, da gre za upošte-
vanja vredno strokovno mne-
nje iz vladne službe. Po ne-
skončnih zapletih so se šent-
jurski svetniki vendar le uspeli
sporazumeti, da bodo »podžu-
panski« spor prepustili komi-
siji za volitve in imenovanja.
Ta mora pridobiti še dodat-
na pravna mnenja, o izbiranju
podžupana pa bodo znova raz-
pravljali na prihodnjem zase-
danju. BJ
O urejanju prostorov
Tuai o lastnem zdravsivenem zavotlu
v občini Rogaška Slatina se
je v začetku tedna sestal ob-
činski svet. Na drugi redni seji
so imenovali občinskega tajni-
ka, Marjana Čuježa, soglašali
pa so tudi s predlogom o orga-
nizaciji občinske uprave, ki bi
imela občinski urad.
Ta bi obsegal štiri oddelke
in sicer za gospodarstvo, fi-
nance, družbene dejavnosti ter
za okolje in prostor. Prav tako
so razpravljali o prenovi nek-
danjega, dotrajanega hotela
Turist, ki ga je v celoti najela
občina     Rogaška     Slatina.
V njem nameravajo urediti ob-
činske prostore, začeli pa bodo
z najnujnejšimi deli, z uredi-
tvijo vhoda, prvega nadstropja
ter dvajsetih parkirišč, več de-
narja  pa  zaenkrat  nimajo.
V Turistu so nekoč že imeli
prostore slatinske občine, nato
pa je prešel v last Zdravilišča.
Na seji, ki je minila brez po-
sebnih zapletov, so sprejeli tu-
di osnutek slatinskega občin-
skega statuta, z nekaterimi
dopolnili.
Svetniki so soglašali tudi
s prizadevanji, ki vodijo
k oblikovanju domačega gra-
fičnega muzeja kot javnega
zavoda. Gre za mednarodno
zbirko neprecenljive vredno-
sti, ki je zaenkrat še v okviru
Zdravilišča, to pa se s takšnim
preoblikovanjem strinja.
Med odmevnejšimi točkami
je bilo tudi odločanje slatin-
skega sveta o organizaciji de-
žurne zdravstvene službe. Pri
tem so se odločiU, da bodo 4o
poletja pripravili analizo
o morebitni ustanovitvi samo-
stojnega zdravstvenega zavo-
da Rogaška Slatina, zlasti
o tem, kaj bi to pomenilo po
finančni ter tudi strokovni
plati. Med Slatinčani je na-
mreč prisotno mnenje, da na-
menijo za dosedanjo dežurno
službo preveč denarja.
BJ
Zaskrbljeni
župani
Nad brezposelnostjo na po-
dročju novih osemnajstih ob-
čin na zahodnem Štajerskem
so zaskrbljeni tudi novi župa-
ni. Direktorica velenjskega
območnega zavoda za zaposlo-
vanje Štefka Kordeš je namreč
pred nedavnim povabila na
posvet predstavnike občinskih
svetov in župane. Srečanja, na
katerem je direktorica med
drugim predstavila obilico
statističnih podatkov o brez-
poselnosti in zaposlovanju na
tem območju, so se udeležili
številni župani. S strokovnimi
delavci so se pomenkovali
o problemih in reševanju na-
raščajoče brezposelnosti ter
izvajanju javnih del v koncep-
tu reševanja brezposelnosti.
Dogovorili so se tudi o reševa-
nju posameznih primerov
brezposelnosti.
J.M.
Junija otroški
športni živ-žav
Med 16. in 18. junijem bo
Celje organizator 25. Medna-
rodnih športnih iger šolskih
otrok, ki se ga bodo udeležile
ekipe osmih evropskih mest.
Celjski svetniki so v ponede-
ljek potrdili program športnih
iger šolarjev, ki se bodo pome-
rili v atletiki, rokometu in te-
nisu, predvidoma pa v Celju
pričakujejo najstnike (od 12
do 15 let) iz nemškega Singe-
na, madžarskega Šoprona, av-
strijskega Graza, hrvaškega
Siska ali Varaždina ter Ravn
na Koroškem, Slovenj Gradca,
Velenja in Celja. Svetniki so
potrdili tudi 13-članski orga-
nizacijski odbor športnih iger,
ki ga bo vodil predsednik Jože
Zimšek, za podpredsednika pa
so izbrali Štefana Juga.
...........____.___________IS
Zadovoljni s statutom
Na seji občinskega sveta
v Laškem so obravnavali de-
lovni osnutek statuta občine,
ki ga je pripravila komisija za
pripravo statuta, in ga ocenili
pozitivno.
Osnutka statuta še niso
sprejeli, saj bo morala komisi-
ja preučiti še nekatere pri-
pombe. Pričakujejo, da ga bo
občinski svet z vsemi spre-
membami in dopolnili potrdil
na zadnji seji v tem mesecu.
Najbolj sporen je tisti člen, ki
nejasno opredeljuje status
krajevne skupnosti in njeno
premoženje ter se pri tem ra-
zhaja v dve skrajnosti. Po eni
strani določa KS za pravno
osebo, po drugi pa ne. Pomi-
slekov okrog tega je bilo več.
v državnem zboru pa se nagi-
bajo predvsem k temu, da je
KS pravna oseba z vsemi pra-
vicami, je bilo rečeno na seji.
V osnutku statuta je zapisano,
da je krajevna skupnost nosi-
lec lastninske pravice premo-
ženja in naprav, s katerimi
upravlja. V varianti tega člena
pa piše, da so premoženje in
naprave, s katerimi upravlja
krajevna skupnost, lastnina
občine. Sklenili so, da bodo
strokovnjaki te zadeve še pre-
učili.
Območje občine Laško ob-
sega zdaj devet KS in sicer
Breze, Jurklošter, Laško, Ma-
rija Gradec, Rečica, Rimske
Toplice, Sedraž, Vrh nad La-
škim in Zidani Most.
DAMJANA SEME
Št. 9. - 2. marec 1995
NOVi^fNIK
GOSPODARSTVO
3^
Na Lipu velja 20-ilnevni time-out
Potem ko so se sredi februarja v ko-
njiškem podjetju LIP na zboru delav-
cev prisotni v veliki večini na osnovi
podane »sporne« dokumentacije odlo-
čili za nezaupnico direktorju Stanetu
Kokelju, se je minuli petek, 24. febru-
arja, sestal delavski svet. Po večurni
razpravi, ki se je zavlekla v pozne
popoldanske ure, so se odločili za ta-
koimenovani 20-dnevni time-out,
v tem času pa bo revizorska hiša Abe-
ceda iz Ptuja pregledala celotno po-
slovanje podjetja v preteklem štirilet-
nem obdobju. Po dvajsetdnevnem ro-
ku se bo delavski svet ponovno sestal
in na osnovi revizorjevih ugotovitev in
direktorjevega zagovora razpravljal
o tem, ali je zamenjava vodilnega
predstavnika podjetja umestna ali ne.
Za nezaupnico direktorju so se
opredelili delavci Lipa že 14. februar-
ja na zboru delavcev, ki sta ga sklicala
Neodvisni in Svobodni sindikat v po-
djetju. Na zboru naj bi spregovorili
o poteku lastninjenja ter o informaci-
jah o poslovanju. Slednje so direktor-
ja obtoževale sklepanja škodljivih po-
godb in nekaterih drugih nepravilno-
sti. Ko je direktor Stane Kokelj izve-
del za to točko dnevnega reda, je
predstavnike sindikatov zaprosil za
enotedenski odlog oziroma prestavi-
tev zbora, z namenom, da prej razišče-
jo in preverijo te, po njegovih besedah
zlonamerne in ugledu podjetja zelo
škodljive informacije. Na odlog pa
dan pred napovedanim zborom Neod-
visni sindikat ni pristal in njegov
predsednik Marjan Steble je 218-tim
zbranim (od skupno okrog 380 zapo-
slenih) podal dokumente oziroma in-
formacije, ki so direktorja osumile
kaznivih dejanj. Na podlagi teh so se
prisotni v veliki večini (le osem jih je
bilo proti ali se niso opredelili) odloči-
li za nezaupnico direktorju.
O njej so minuli petek v prisotnosti
odvetnikov razpravljali dolgih pet ur
in se nato odločili, da počakajo na
ugotovitve revizorja. Direktor je na-
mreč za preveritev dokumentov in
s tem obtožb, ki izhajajo iz njih, že
najel revizorja, ki zdaj opravlja pre-
gled poslovanja zadnjih štirih let. Re-
vizija bo predvidoma končana v dvaj-
setih dneh in po tem roku se bo delav-
ski svet ponovno sestal in razpravljal
o razrešitvi direktorja. Slednji pa bo
moral pripraviti tudi svoj zagovor, saj
je na račun predstavnikov sindikatov
in delavskega sveta izgovoril kar pre-
cej ostrih besed, ki mu jih ne oni ne
delavci ne bodo kar pozabili.
B.Z.
Marca nov
bankovec
Banka Slovenije bo
predvidoma sredi marca
dala v obtok tolarski ban-
kovec za 10 tisoč tolarjev.
Na novem bankovcu naj bi
bil upodobljen slovenski
pisatelj Ivan Cankar.
Seminar
o hmeljarstvu
Inštitut za hmeljarstvo
in pivovarstvo Žalec bo 7.
in 8. marca organiziral
dvodnevni seminar o hme-
ljarstvu. Srečanje bo v dvo-
rani Gasilskega doma
v Žalcu, na seminar pa so
povabili strokovnjake, za-
poslene na hmeljarskih po-
sestvih, v zadrugah in sve-
tovalni službi ter hmeljar-
je. Na letošnjem, že 33. se-
minarju o hmeljarstvu, bo-
do udeleženci obravnavali
nekatere aktualne teme
s področja hmeljarstva,
med drugim značilnosti
svetovnega tržišča hmelja,;
pridelek in kakovost hme-'
Ija v lanskem letu, pred-
vsem pa bodo govorili
o številnih strokovnih
vprašanjih s področja pri-
delovanja hmelja.
Avtobusi s tulimi
krediti
v celjskem Izletniku na-
meravajo letos kupiti štiri
turistične avtobuse in d\t
do štiri avtobuse mestnega
prometa. Za te naložbe bo-
do potrebovali približno
štiri milijone mark, pri če-
mer si nameravajo poma-
gati s tujimi krediti, ki so
zaenkrat ugodnejši kot
krediti v domačih bankah.
V Izletniku je zaposlenih
647 ljudi in imajo 258 avto-,
busov. Lani so v tem po-
djetju poslovali pozitivno
in ustvarili 22 milijonov to-
larjev dobička.
Težave mozirskih
mlekarjev
Kmetje iz Kmetijske za-
druge Mozirje so se pred
časom pritožili zaradi na-
čina plačevanja mleka, ki
ga preko zadruge oddajajo
v Ljubljanske mlekarne.
- V zadrugi so namreč na
zahtevo Ljubljanskih mle-:
karn mleko obračunavali
tako, da so pri plačilu za
tekoči mesec upoštevali
obračim preteklega meseca
(ne pa povprečje kakovosti
dveh razredov) in povpreč-
je tekočega meseca ter obo-
je skupaj delili z dva.
Kmetje so se pritožili na
Ministrstvo za ekonomske
odnose in razvoj, kjer so
rejcem februarja odgovori-
li, da v zadrugi mleko
obračunavajo nepravilno
in da je njihova pritožba
upravičena. Zato bodo mo-
rali v zadrugi ponovno
obračimati mleko za lanski
oktober, november in de-
cember. Ljubljanske mle-
karne pa bodo morale rej-
cem izplačati razliko za
nazaj. ' IB
Center za
informacijski
sistem
Gospodarske
zbornice
Slovenije
Vse podrobnejše informacija
dobite pri Centru za Informa'
cijski sistem Gospodarski
Zbornice Slovenije, telefo"
(061) 150-122 interno 290, 29^'
293 ali direktno 215-631.
Carierisli na domačem trgu
V Elkrolu Izvozilo 80 odstotkov, od tega 5 odstotkov pod svojo blagovno znamko
— Dejavnost razširjajo z dopolnilnim programom _ _
v mozirskem Elkroju, kjer
je zaposlenih 840 delavcev, od
tega več kot 90 odstotkov
žensk, opravijo letni promet
v višini približno 25 milijonov
mark. V tem podjetju, ki je
najmočnejši slovenski izdelo-
valec hlač, si prizadevajo, da
bi znanje in kakovostne izdel-
ke uspeli vnovčiti še na tujih
trgih. Da bi to dosegli, si kot
enega najvažnejših ciljev za-
stavljajo večjo uveljavitev svo-
je blagovne znamke.
Ustrezen način prezentacije
konfekcijske industrije pred-
stavljajo tudi sejmi kot stičišče
modnih razstavljalcev in po-
tencialnih kupcev. A letošnji
ljubljanski sejem mode svojih
nalog ni opravil zadovoljivo.
»Sejem izredno izgublja na
svoji kakovosti,« je menila
Marija Vrtačnik, direktorica
Elkroja, ki se ljubljanskega
sejma ni udeležil. »Predstav-
ljal naj bi tekstilno dejavnost
v celoti, ker imamo tekstilci
izredno visok delež tako v za-
poslovanju kot v izvozu in
produkciji. Strinjali smo se, da
sejem ni zmogel slediti zahte-
vam sedanjega gospodarskega
sejma upada. Da pa bi raz-
stavljali sami sebi, pa prav go-
tovo ni v našeni interesu. Ker
je sodelovanje na sejemski pri-
reditvi povezano z visokimi
stroški, smo se temu raje od-
povedali.« Radi pa bi sodelo-
vali na mednarodnem sejmu,
poudarja Vrtačnikova, ki bi
bil zanimiv tako za obiskoval-
ce kot kupce. Slovenski trg je
namreč zelo majhen in modni
sejmi bi tekstilno dejavnost na
vsak način morali prezentirati
v mednarodni prostor. »Na eni
strani smo tisti, ki moramo
propagandno delovati,« pravi
Elkrojeva direktorica, »a na
drugi strani bi morali svoj de-
lež prispevati sejem, mesto
Ljubljana in nenazadnje tudi
država. Sploh pa bi se pred-
stavljanja naše dejavnosti lah-
ko lotili na bolj izvirne na-
čine.«
V Elkroju namenijo za pro-
pagandno dejavnost okoli
2 odstotka celotnega prihod-
ka, kar je zelo malo, obenem
pa tudi vse, kar si lahko ob
ostalih investicijah privoščijo.
Ta čas se najbolj intenzivno
lotevajo promocije blagovne
znamke Carier, ki je namenje-
na zahtevnejšim kupcem. Da
je propagandna akcija uspeš-
na, meni Vrtačnikova, se že
kaže v povečani prodaji in pri
uveljavljanju blagovne znam-
ke. Na tuje trge pa s Carier-
jem, znamko precej visokega
kakovostnega razreda, za zdaj
še ne morejo prodreti. Pod bla-
govno znamko Formula El pa
prodajajo hlače srednjega ka-
»V uveljavljanju svoje blagov-
ne znamke na tujih trgih smo
še nekoliko prešibki,« pravi
Marija Vrtačnik, direktorica
mozirskega Elkroja. »Izvaža-
mo blagovno znamko Formula
El, medtem ko ostaja Carier
zahtevnejšim kupcem na do-
mačem tržišču.«
kovostnega razreda v okviru
nekoliko bolj splošnega, šport-
nega programa. »Od 80 odstot-
kov, kolikor približno izvozi-
Med prvimi v Evropi
Iz Gorenja prvJ »FKW frel^ hladilno
zamrzovalni aparati
v Gorenju Gospodinjski
aparati so v obratu Hladilniki
v okviru programa hladilno
zamrzovalni aparati 6. febru-
arja izdelali prvi hladilno za-
mrzovalni aparat, ki ne vsebu-
je več freonov (R 11, R 12 in
R 134A), ki škodljivo vplivajo
na ozonski plašč in toplo gre-
do. Tako so med prvimi
v Evropi prešli na proizvodnjo
»FKW frei« hladilno zamrzo-
valnih aparatov.
V prizadevanjih, da bi bili
njihovi izdelki kar najbolj pri-
jazni do okolja, so v Gorenje-
vih hladilno zamrzovalnih
aparatih najprej za polovico
zmanjšali porabo freona Ril,
pred dvema letoma pa so klo-
rofluoroogljikovodika R 11 in
R 12 zjunenja^U s fluorocgljiko-.
vodikom R 134 A. Zdaj pa
uporabljajo kot potisno sred-
stvo za poliuretansko peno ci-
klopentan, kot hladivo pa izo-
butan. Ciklopentan kot potis-
no sredstvo za poliuretansko
peno in izobutan kot hladivo
so najprej uvedli v obratu Hla-
dilniki Programa hladilno za-
mrzovalni aparati, v drugih
dveh obratih, v zamrzovalnih
skrinjah in zamrzovalnih
omarah, pa bodo to opravili do
konca letošnjega septembra.
Do ponedeljka, 27. februar-
ja, so v Gorenju Gospodinjski
aparati izdelali že 8.400 »FKW
frei« hladilno zamrzovalnih
aparatov, kar pomeni, da so za
februar načrtovano proizvod-
njo 7.550 hladilno zamrzoval-
nih aparatov že presegli.
M.L.
Nova plačilna ifartica
v Banki Celje že sprejemajo vloge za Izdajo Activa Eurocard/
Mastercard kartice
V Banki Celje so pred dnevi
na tiskovni konferenc! pred-
stavili novo kombinirano kar-
tico Activa Eurocard/Master-
card, ki jo bodo v kratkem po-
leg Banke Celje začele izdajati
še Dolenjska banka. Gorenj-
ska banka. Pomurska banka,
Nova kreditna banka Maribor
in Splošna banka Koper.
Kot so na pogovoru z novi-
narji pojasnili direktor Banke
Celje Niko Kač, vodja sektorja
poslovanja s prebivalstvom
Slavica Božič in vodja marke-
tinga Irena Mužič gre za novo
plačilno kartico, ki ima veliko
prednosti in ki so jo v banki
napovedovali že nekaj časa.
Prednost te kombinirane kar-
tice je predvsem v tem, da bo
imetnikom omogočalo brezgo-
tovinske nakupe na prodajnih
mestih v Sloveniji, kjer je bilo
že doslej mogoče plačevati
z Activo ali z Eurocardom.
Imetniki kombinirane kartice
Activa Eurocard/Mastercard
pa bodo lahko opravljali brez-
gotovinske nakupe tudi v tu-
jini.
Glede na to, da se je Activa
dobro prijela med Slovenci,
pričakujejo v Banki Celje do-
ber odmev tudi na ponudbo
kombinirane kartice. Skupno
je v Sloveniji izdanih preko
110 tisoč kartic Activa, število
se dnevno spreminja, v regiji,
ki jo pokriva Banka Celje, pa
je izdanih 16 tisoč 205 kartic.
S kartico Activa je v Sloveniji
možno poslovati na dobrih
8 tisoč prodajnih mestih,
v prostoru, ki ga pokriva Ban-
ka Celje, pa na skoraj 1200
prodajnih mestih. Mesečno to
pomeni milijon nakupov s po-
močjo Active v Sloveniji, na
Celjskem pa približno 100
tisoč.
V Banki Celje že sprejemajo
vloge za izdajo nove plačilne
katice. Letna članarina za
kombinirano kartico Activa
Eurocard/Mastercard je 2.800
tolarjev. Za kombinirano kar-
tico se lahko še pred iztekom
enoletnega roka odločijo vsi
imetniki Active, v tem primeru
bo njihova članarina nekoliko
nižja. Imetniki kombinirane
kartice bodo dobili tudi po-
sebno številko za dvig gotovi-
ne na bankomatih v tujini,
medtem ko bomo v Sloveniji
vsaj še nekaj časa imeli obsto-
ječe kartice za dvig gotovine
na bankomatih. V banki oce-
njujejo, da bo to dobrodošla
novost tudi za tujce, ki bodo
poslej lahko dvigovaU gotovi-
no na slovenskih bankomatih.
Vsi tisti, ki se bodo odločili za
kombinirano kartico, bodo
svoje obveznosti tako kot do-
slej pri Activi poravnavali en-
krat mesečno, kako, pa se bo-
do dogovorili z banko. Možno
je namreč plačevanje preko te-
kočega računa, deviznega ra-
čuna ali pa se odločite za kom-
binacijo.
Na tokratni tiskovni konfe-
renci je vodstvo Banke Celje
predstavilo še uvajanje tako
imenovane POS tehnologije,
kar pomeni avtomatski prenos
oziroma izmenjavo podatkov
s pomočjo javnega telefonske-
ga omrežja iz terminala na
prodajnem mestu do računal-
nika v banki. S takšno tehno-
logijo, ki so jo že uvedli v Pro-
dajnem centru Kovinotehne
na Hudinji, je možen velik pri-
hranek časa, poleg tega pa to
pomeni tudi dodatno zaščito
imetnikov kartice, še zlasti
v primerih, ko poskuša nekdo
plačevati denimo z ukradeno
plačilno kartico.
IB
PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE
Ponudba:
- Britansko podjetje Marke-
ting Services Research nudi
kavo, sladkor, čaj, pijače, ci-
garete, cement, kondome idr..
Informacije: tel. 0044/91-584-
5454 in fax 0044/91-584-0237.
- Bolgarsko podjetje Vanega
nudi električno stensko opre-
mo (stenske svetilke, primerne
za podjetja, vhode stavb, po-
deželske hiše idr.). Možna je
dobava gotovih izdelkov, kot
tudi posameznih delov. Infor-
macije: fax 00359/82-482-181
(Gabrovski).
- LatvijskopodjetjeSIAAm-
pers (trgovina na debelo s ke-
mikalijami za kmetijstvo
— gnojila) nudi amonijev nitrat
gost. 2-85 in karbamid gost.
2081-75, proizvedeno v Rusiji.
Nudijo tudi druge vrste gnojil,
katerih specifikacija je na vo-
ljo v Informacijski pisarni CIS
GZS. Informacije: tel. 00371/
2-28-27-55 in fax 00371/2-33-
19-20 (Oleg Arzhaev).
- Češka delniška družba
Technoplast AS Chropyne nu-
di trde PVC folije, plošče, gra-
nulat in različne ulitke iz PE,
PP, ABS, kot npr. transportne
košare, sanitarni izdelki idr.
Informacije: tel. 0042/634-
932-032 in fax 0042/634-932-
221 (Dana Bubeniškova).
Povpraševanje:
- češko podjetje Liaz Zvolen
se zanima za izvoz svojih iz-
delkov v Slovenijo. Hkrati iš-
čejo slovenskega partnerja za
izdelavo ogrodij svojih vozil.
Informacije: tel. 0042/855-
266-54 in fax 0042/855-261-80
(Jaro Ježek).
- Kameninsko podjetje Ge-
neral Bussines and Communi-
cations išče v Sloveniji poslov-
ne stike na področjih general-
nega zastopstva, trgovskih
potnikov, uvoza in izvoza, re-
klamnih agencij, agencij za
nepremičnine,       potovalnih
agencij, agencij za zaposlova-
nje, dokumentacije, general-
nih dobaviteljev ter blagovne-
ga prometa. Informacije: tel.
00237/36-21-46 (Niba Gwan
Joseph).
-Malteško podjetje Pripen
Int'1 Trading povprašuje po
uvozniku/distributerju svojih
proizvodov (kirurški, farma-
cevtski, zdravniški izdelki ter
izdelki za enkratno uporabo,
kot npr. britve, rezila, papir,
zamrznjena živila, sadni soko-
vi, pijače in cigarete) v Slove-
nijo. Informacije: tel. 00356/
431-752 in fax 00356/432-702
(Eddie Privitera).
- Tajvanski proizvajalec av-
tomobilskih alarmov Carson
Enterprise CO išče zastopnika
in distributerja v Sloveniji.
Katalog je na voljo v Informa-
cijski pisarni CIS GZS. Infor-
macije: tel. 00886/4-323-5745
in fax 00886/4-329-2989 (Lee
An Tsung).
Šl. 9. - 2. marec 1995
mo, prodamo okoli 5 odstot-
kov pod svojo blagovno znam-
ko (predvsem na Nizozemsko,
Češko, v Belgijo in Avstrijo).
Za zdaj izvažamo pod svojo
blagovno znamko le Formulo
El, cene za Carier pa na tujih
tržiščih zato, ker smo še pre-
malo poznani, ne dosegamo,«
je povedala Marija Vrtačnik in
poudarila, da je spoštovanje
domačega trga še kako po-
membno, nenazadnje tudi za-
to, ker prinaša prve odzive
s tržišča. Kakšnih novih pro-
gramov v Elkroju ne načrtuje-
jo, saj je prvenstvena naloga
izpopolnitev že obstoječih bla-
govnih znamk in doseganje
čim boljših prodajnih rezulta-
tov na tržiču. Ponudbo pa bi
vendarle želeli nekoliko razši-
riti in oblikovati ustrezen do-
polnilni program moških in
ženskih oblačil, predvsem
v prilagajanju dodatkov k hla-
čam, ki ostajajo Elkrojev os-
novni proizvod.
KSENIJA LEKIČ
'5~
GOSPODARSTVO

Cenejša posojila
februarja so nekatere banke znižale otsrestne mere
spremenjene obrestne mere
^ eden od korakov prilagaja-
nja slovenskemu bančnemu tr-
gy. Proces reorganizacije
bančnega sistema v Sloveniji
in uveljavljanje vedno ostrej-
konkurenčnih odnosov
g,ed bankami povzročata ne-
prestano racionalizacijo po-
slovanja bank in s tem zniže-
vanje stroškov. V zadnjih me-
secih se na finančnem trgu po-
javljajo zelo ugodne likvid-
nostne razmere, ki vse bolj po-
tiskajo navzdol visoke obrest-
ne mere. Informacije o višini
obrestnih mer smo zbrali
v večjih bankah na celjskem
območju, tako v tistih, ki so
obresti znižale, kot tudi tam,
kjer so ostale zaenkrat še ne-
spremenjene.
Banica Celje
v Banki Celje spremenjene
obrestne mere veljajo od 1. fe-
bruarja 1995 dalje. Pri namen-
skem posojilu (za komitente
banke) do šest mesecev znaša
obrestna mera R+15%, prej je
bila R +16 %. Pri posoj ilu za eno
leto znaša R+16%, prej je bila
R+17%, za dve leti je R+17%,
prej R+18%, za tri leta je
R+18%, do 20. januarja pa tega
posojila ni bilo. Obrestna mera
posojila za nakup avtomobila
je R+15%, prej je bila R+16%,
za stanovanjska posojila pa je
R+12%. Posebna obrestna me-
ra R+13% velja za tiste, ki ku-
pijo avto v Avtu Celje ali v Re-
nault servisu v Levcu. Obresti
so znižali tudi pri obročnem in
premijskem varčevanju, pri
vezavah denarnih sredstev ter
pri prekoračitvah na tekočih
računih. Tako zdaj znaša
obrestna mera za dovoljeno
prekoračitev R+15%, prej je
R+16%, za nedovoljeno preko-
račitev pa R+30%, medtem ko
je prej R+36%.
SKB banica
SKB banka je spremenila
obrestne mere za posojila pre-
bivalstvu, za vezave deviznih
sredstev prebivalstva in deviz-
na sredstva pravnih oseb ter
dopolnila ponudbo posojil.
Znižane obrestne mere za po-
sojila prebivalstvu veljajo od
13. februarja 1995 dalje. Krat-
koročna potrošniška posojila
za osebe, ki sodelujejo z ban-
ko, imajo obrestno mero
R+11%, prej je bila R+15%,
s takšno obrestno mero pa se
obrestuje tudi negativni saldo
na tekočem računu. Dolgoroč-
na potrošniška posojila za ra-
zlične namene lahko posamez-
niki, ki prejemajo plačo na ra-
čune pri tej banki, dobijo po
obrestni meri R+13%. Za poso-
jila obrtnikom znaša obrestna
mera od R +13 % do R+15 %, od-
visno od načina sodelovanja
z banko. Brez predhodnega so-
delovanja znaša za obrtnike
R+15%. Pravnim osebam so na
voljo tudi kratkoročna posoji-
la za nakup deviz za plačilo
v tujino, z dobo vračanja tri ali
šest    mesecev.    Izhodiščna
obrestna mera je R+7% oziro-
ma R+7,5%, posojila za šest
mesecev pa so obrestovana po
obrestni meri R+8,5 %. Nj ihovo
posebno ponudbo predstavlja-
jo dolgoročna posojila z dobo
vračanja do največ šest let
z možnostjo moratorija na
glavnico, obrestna mera je
R +12%. Te vrste posojil so na-
menjene za odkup nepremič-
nin in opreme, za finančno
prestrukturiranje podjetij ali
za odkup poslovnih deležev
podjetij. S spremenjenimi
obrestnimi merami na področ-
ju deviznih sredstev, ki veljajo
od 15. februarja 1995 dalje, že-
lijo stimulirati flolgoročnejše
vezave deviz.
limezad banka
v Hmezad banki so znižali
obrestne mere za kratkoročna
posojila, spremembe veljajo od
1. februarja 1995 dalje.
Obrestna mera za nenamensko
potrošniško posojilo do enega
leta znaša R+15,5% (prej
R+17 %), do dveh let brez depo-
zita R+16% (prej R+14%, ven-
dar z dvajsetodstotnim depo-
zitom), do treh let R+14,5%
z desetodstotnim depozitom
( prej R+13%., vendar 30% de-
pozita). Za namensko potroš-
niško posojilo je obrestna me-
ra odR+17% doR+13%. Za po-
sojilo do enega leta znaša
R+15,5%,prejjeR+16%.Došti-
rih let znaša obrestna mera
R+14,5% z desetodstotnim de-
pozitom (prej R+13%, depozit
pa je znašal 25 odstotkov). Za
samostojne podjetnike, ki so
začetniki, je obrestna mera go-
tovinskega posojila za dobo
enega leta R+16% (prej je bila
R +17 7. Obrestna m^ra krat-
koročnega nenamenskega kre-
dita za obrtnike do '^nega leta
ostaja enaka, in sicer R+13%.
Za dolgoročna posojila (stano-
vanjska, za opravljanje kme-
tijske dejavnosti in za obrtni-
ke) se obrestna mera ni spre-
menila, ostaja R+12%.
A-banka
v A-banki zaenkrat obrest-
ne mere ostajajo nespremenje-
ne. V februarju je znašala
obrestna mera kratkoročnega
namenskega potrošniškega
posojila za občane R+15%, dol-
goročnega na podlagi depozita
R+16%, brez depozita pa
R+18%. Za nenamenski krat-
koročni potrošniški kredit na
podlagi varčevanja ali zastave
znaša obrestna mera R+15%,
brez depozita R+17%, za dol-
goročnega na podlagi varčeva-
nj a ali zastave R+16%, brez de-
pozita pa R+18%. Obrestna
mera stanovanjskega posojila
za nakup stanovanja ali stano-
vanjske hiše na podlagi na-
menskega varčevanja ali veza-
ve je R+12%, za počitniška sta-
novanja in garaže pa R+16%.
Stanovanjska posojila na pod-
lagi lastne udeležbe, hipoteke,
zastave, imajo obrestno mero
od R+10% do R+16%. Za obrt-
nike imajo posojila za dobo od
enega do dvanajst mesecev ter
glede na posamezne tarifne
skupine. Obrestne mere so za-
to različne, znašajo od
R+13,5%doR+19,5%.Obrestna
mera za dovoljeno prekorači-
tev na tekočem računu je
R+17%, za nedovoljeno pa
R+40%.
Uudska banka
v Ljudski banki imajo od
27. januarja in vse do 31. mar-
ca 1995 posebno ponudbo go-
tovinskega posojila za dobo
enega leta. Obrestna mera za
komitente znaša R+14,85%, za
ostale posojilojemalce pa
R+18,85%. Obrestna mera za
kratkoročna gotovinska poso-
jila brez. depozita, za dobo 11
mesecev, znaša R+15%. Za dol-
goročno posojilo brez depozita
na dve leti pa je R+16%.
Obrestna mera za dolgoročno
namensko posojilo na tri leta,
prav tako brez depozita, na os-
novi predračuna za potrošne
dobrine znaša R+15 %. Za obrt-
nike veljajo posebne obrestne
mere, ki jih določajo na osnovi
individualnih dogovarjanj. Pri
tem je seveda pomembno po-
slovanje in sodelovanje obrt-
nika z banko. Obrestne mere
znašajo od R+12% do R+187o,
posojila pa lahko odplačujejo
od enega meseca do petih let.
Posojila odobravajo ves mesec,
pri tem pa nimajo administra-
tivnih prepovedi, tako da se
obroki s tekočega računa ko-
mitentov odtegujejo ob koncu
meseca in ne pri plači. Obrest-
na mera za dovoljeno prekora-
čitev na tekočem računu je
R+16%, za nedovoljeno pa
R+35%.
Krekova banka
Spremenjene obrestne mere
veljajo od 1. februarja dalje.
Za nenamenska posojila od
treh mesecev do enega leta je
obrestna mera za komitente
banke R+13%, od enega do
dveh let pa R+15%. Poleg tega
imajo tudi namenska posojila.
Obrestna mera za dovoljeno
negativno stanje na tekočem
računu znaša R +18%, za nedo-
voljeno pa R+40%. Obetajo se
nove spremembe tudi v marcu.
LB Splošna banka
Velenje
Obresti so nižje tudi v LB
Splošni banki Velenje, kjer pa
bolj podrobnih podatkov, ra-
zen tega, da znaša obrestna
mera za kratkoročna posojila
prvorazrednim komitentom
R+11,5%, nismo dobili.
__________________CmiANASEME.
Kratkoročna
rešitev za Tam
LJUBLJANA, 28. febru-
arja (Delo) - Odbor držav-
nega zbora za gospodar-
stvo bo predlagal parla-
mentu izredno sejo, na ka-
teri naj bi obravnavali za-
kon za sanacijo položaja
v Tamu, njegovih odvisnih
družbah in Avtomontaži
Am Busu. Hkrati bo pred-
lagal, naj po hitrem po-
stopku sprejme vladin
predlog zakona. Ta med
drugim predvideva, da dr-
žava in agencija za sanaci-
jo bank prevzameta za ne-
kaj milijard tolarjev obvez-
nosti. Po mnenju odbora pa
so lahko to le kratkoročni
ukrepi za sanacijo.
Korak k večjemu
zaupanju
KOPER, 26. februarja
(Delo) - Italijanski senat je
razveljavil odlok o voja-
škem nadzoru državne me-
je s Slovenijo. Italijani so
akcijo imenovali operacija
Želva in so sredi avgusta
1993 namestili v kasarne
ob meji s Slovenijo večje
število vojakov, ki naj bi
prispevali k zmanjšanemu
tihotapstvu. Dodatna voja-
ška prisotnost je po mnenju
nekaterih italijanskih poli-
tikov slabo vplivala na od-
nose s Slovenijo, porablje-
ne milijarde lir pa niso
imele učinka, saj se tiho-
tapstvo ni zmanjšalo.  .
Polemika
o šolskih zakonih
LJUBLJANA, 27. febru-
arja (Delo) - Poslanci dr-
žavnega zbora so začeli
splošno razpravo o posa-
meznih predlaganih šol-
skih zakonih. Obdelali so
organizacijo in financira-
nje vzgoje in izobraževa-
nja, vrtce in osnovne šole,
čaka pa jih še razprava
o predlaganih zakonih
o gimnaziji in drugih sred-
njih šolah, poklicnem izo-
braževanju in izobraževa-
nju odraslih. Kot rdeča nit
se je skozi razprave vleklo
vprašanje ali je šola lahko
ideološko nevtralna oziro-
ma kako si katera od
strank predstavlja delež
šole pri vzgoji otrok.
MarIncI na
Pokljuki
BRNIK, 27. februarja
(Delo) - V poslovni stavbi
brniškega letališča so
predstavili skupno britan-
sko -slovensko vojaško ur-
jenje, ki bo potekalo do 6.
marca v vadbenem centru
Pokljuka. Gre za sodelova-
nje na podlagi sporazuma
v okviru Partnerstva za mir
ter načrta o sodelovanju
med Slovenijo in Veliko
Britanijo. Skupnega urje-
nja se udeležuje 74 pripad-
nikov kraljevih marincev.
imenovali
direktorje
LJUBLJANA, 23. febru-
arja (Dnevnik) - Direktor
radijskih programov je po-
stal Andrej Rot, direktor
televizijskih programov pa
Janez Lombergar. Gene-
ralni direktor RTV Žarko
Petan je sicer imel veliko
boljše mnenje o kandidatu
za direktorja TV progra-
mov Janiju Virku, vendar
so člani sveta največ glasov
dali Lombergarju.
NOVO NA BORZI
Trgovanje
ie ob torkiii
Piše Jožica Maltarič
Z marcem je končana petlet-
na tradicija trgovanja na tor-
kovih in četrtkovih borznih
sestankih Ljubljanske borze.
Uprava Ljubljanske borze je
tako odločitev sprejela pred-
vsem zaradi poenostavitve tr-
govanja in večje transparent-
nosti trga vrednostnih papir-
jev, ki jih omogoča trgovanje
preko BIS (borznoinformacij-
ski sistem). Število sklenjenih
poslov na borznem parketu se
zmanjšuje, saj borzni posred-
niki opravimo več poslov pre-
ko BIS-a iz svojih pisarn. Tr-
govanje na parketu se bo tako
odvijalo le ob torkih. Dodatna
novost je tudi uvedba borzne-
ga distribucijskega sistema
BDS, preko katerega je mogo-
če pasivno neposredno sprem-
ljati trgovanje na Ljubljanski
borzi. BDS tako omogoča pre-
gled nad dogajanjem na borz-
nem in izvenborznem trgu
vrednostnih papirjev v vsakem
trenutku, ko je trg odprt (od
9.30 do 13. ure). Do sedaj smo
imeli te informacije v rednem
času le borzni posredniki oz.
člani Ljubljanske borze, ki
lahko aktivno trgujemo preko
BIS. Borzni distribucijski si-
stem BDS bo vsekakor prispe-
val k popularizaciji dogajanj
na trgu vrednostnih papirjev.
Trgovanju z nakupnimi boni
BNS2 so nekateri že napove-
dali konec. Vendar pa je bilo
v zadnjih dveh tednih kar 71%
prometa realiziranega samo
s kratkoročnimi papirji, to je
blagajniškim zapisom Banke
Slovenije in njenim nakupnim
bonom. Promet z dolgoročnimi
papirji je praktično zamrl, te-
čaji delnic Nike, Primofina in
Finmedie so dosegli 30% pa-
dec, glede na zadnji najvišji
tečaj, zaradi česar je bilo trgo-
vanje z njimi do nadaljnjega
zadržano. Trgovanje s kuponi
(NBS2) omogoča v primerjavi
s trgovanjem z delnicami hitre
zaslužke, saj ni dnevne omeji-
tve (+-10%) gibanja tečaja, kar
velja za vrednostne papirje na
A in B trgu. Večino nakupov in
prodaj opravljamo borzni po-
sredniki na kratek rok, naj-
večkrat kar v istem dnevu. Te-
čaji preko dneva precej nihajo
in ni pravila iz katerega bi
lahko sklepali, kako se bodo
zaključevali dnevni tečaji. Za-
radi velikih špekulacij in pri-
čakovanj so dejanski zaslužki
lahko večji, manjši, pogoste pa
so tudi velike izgube. Vseka-
kor pa bo^s padanjem tečaja
DEM ceria NBS2 naraščala.
Z 20. 2. NBS2 na OTC trgu,
kjer so tudi sicer vsi kratko-
ročni vrednostni papirji. V to-
rek je bilo kar za 178,7 mio
SIT prometa s kuponi, lastni-
ka je zamenjalo 12.158 lotov,
cena pa se je gibala od 13.820
do 15.000 SIT.
Proficia-Dadas in CBH sporo-
čata, da vrednost enote vza-
jemnega sklada Herman Celj-
ski na dan 1. marca 1995 znaša
1.105,1355 SIT
Prihodnja gibanja tečajev
na trgu dolgoročnih papirjev
še vedno niso najbolj optimi-
stična in so odvisna od živah-
nosti trgovanja za NBS2. Ko
bo zanimanje za NBS2 prene-
halo, (ocenjujem, da bodo
NBS2 še kar nekaj časa zani-
mivi) se bo del špekulativnega
kapitala selil v delnice, kar bo
povzročalo nihanja na kratek
rok.
Vizija na CeBit 95
Celjsko podjetje Vizija, Ra-
čunalniško informacijski inže-
niring, bo na sejmu CeBit 95
v Hannovru predstavilo go-
vorni vmesnik na orodju za
podporo odločanja Stratplan
in Cognosovem programu Po-
wer Play.
Podjetje Vizija je podpisalo
dolgoročno pogodbo o eksklu-
zivnem zastopanju, prodaji in
vzdrževanju računalniških re-
šitev Instituta za strateško vo-
denje podjetij Instrat iz Linza
na tržišču Slovenije in Hrva-
ške. Skupaj z Instratom tako
Vizija ponuja orodja za pod-
poro odločanja Stratplan in
Aktplan, ki so namenjena in-
formacijski podpori odločanja
in lahko občutno povečajo ka-
kovost poslovnega odločanja
in upravljanja. Z ekipo lastnih
in zunanjih strokovnjakov je
Vizija sposobna podpreti po-
tencialne kupce tudi s sveto-
vanjem pri strateškem načrto-
vanju informacijskih siste-
iiov, strateškem vodenju po-
djetij, marketingu in kontro-
lingu.
Vizija je na lanskoletnem
sejmu informatike Infos 94
v Ljubljani predstavila upora-
bo govornega vmesnika na ra-
čunalniški rešitvi Vseved, ki je
namenjena učenju in preverja-
nju znanja. Govorni vmesnik
so uspešno implementirali tu-
di v orodje za podporo odloča-
nja Stratplan in njegovo upo-
rabo demonstrirali strokov-
njakom Instrata. Rezultat te
preiistavitve je bilo povabilo
za sodelovanje na CeBitu 95,
kjer se bodo skupaj z nemški-
mi in švicarskimi partnerji
predstavili na Instratovem
razstavnem prostoru. Na sej-
mu, ki bo v začetku marca, bo-
do v Hannovru predstavili še
računalniški program Vseved,
tokrat za tuje tržišče pod ime-
nom Wisdom in sicer kot oro-
dje za trening managementa
za uporabo Stratplana iz vse-
bin strateškega vodenja podje-
tij, strateškega marketinga in
kontrolinga. IB
Napredni tudi v oblikovanju
gorenje Je na Domotecimici predstavilo novo Young Style
izvedlio velikih gospodinjskih aaaratov
Na Domotechnici '95, naj-
*«čji in najpomembnejši sve-
tovni razstavi proizvajalcev
tehnike in sestavnih delov
^^njo, je bilo med 1504 raz-
stavljalci iz vsega sveta in
^.fazstavljalci iz Slovenije tu-
Velenjsko Gorenje.
Na 800 kvadratnih metrov
1'^likem razstavnem prostoru,
je vzbujal vsesplošno zani-
''^anje, je bilo predstavljenih
kot 180 velikih gospodinj-
^•^ih aparatov, med njimi šte-
^me novosti. Razstavni pro-
^'or je bil razdeljen na pet oto-
j^^v; na treh so bile predstav-
]ene programsko prodajne ce-
in sicer nova generacija
Pfalno sušilnih aparatov, ku-
^^mi aparati s posodobljeno
generacijo vgradnih pečic in
hladilno zamrzovalni aparati
brez škodljivega fluora in klo-
ra; na četrtem otoku je bil
predstavljen integrirani pro-
gram (za vgradnjo kuhinje), na
petem pa oblikovno nova celo-
ta za mlade Young Style.
S slednjo linijo je Gorenje na
področju oblikovanja prehite-
lo celo znane italijanske proiz-
vajalce. Na letošnji Domo-
technici se je predstavilo tudi
z dvema produktnima linija-
ma velikih gospodinjskih apa-
ratov, z osnovno linijo Gorenje
in novo linijo Noblesse. To pa
predstavlja začetek uveljav-
ljanja dveh cenovnih razredov
znotraj blagovne znamke Go-
renje.
Na   Domotechnici   so   se
predstavniki Gorenja srečali
s svojimi najpomembnejšimi
poslovnimi partnerji, ponudbo
velikih gospodinjskih apara-
tov pa so predstavili tudi po-
tencialnim kupcem. Še pose-
bej pomembno pa je, da so raz-
stavni prostor Gorenje obiska-
li predstavniki skoraj vseh
največjih proizvajalcev bele
tehnike. Sicer pa je bilo na
razstavi moč zaznati ekološko
vse bolj prijazno proizvodnjo
bele tehnike. V velike gospo-
dinjske aparate ne vgrajujejo
več za okolje škodljivih mate-
rialov, manjša je tudi poraba
električne energije in vode.
Takšen je najnovejši razvojni
trend v proizvajanju bele teh-
nike.
M. LIPOVŠEK
it. 9. - 2. marec 1995
INOBjaBIl DOOODKI ~«j
Vroče v Ljudski banki
Iz celiske poHružnlce nal bi oUpusilll 30 zaposlenih
Poslovanje Ljudske banke
d.d. v lanskem letu očitno ni
bilo takšno, kot je načrtovalo
vodstvo, za zaprtimi vrati pa
delavcem ponujajo prenehanje
delovnega razmerja, govori se
tudi o selitvi ključnih služb iz
Celja v Ljubljano.
Pred dnevi je poslovodstvo
Ljudske banke d.d., podpisana
sta član poslovodstva mag.
Anton Koch in predsednik po-
slovodstva mag. Rihard Vide,
poslalo zaposlenim »interno
ponudbo za prenehanje delov-
nega razmerja.« Dopis nosi
datum 21. 2. 1995, v njem med
drugim piše: »Interna ponud-
ba za prenehanje delovnega
razmerja je namenjena delav-
cem oziroma uslužbencem
banke z vseh področij del in
poslovanja, velja za zahtev-
nost del od I. do VIII. tarifnega
razreda in za lokacije Celje,
Ljubljana, Koper. Poslovod-
stvo banke oziroma od nje po-
oblaščena oseba ali organ bo
z delavcem interesentom opra-
vil individualni razgovor, na
katerem bosta udeleženca
skušala najti optimalno reši-
tev. Predvideva se predvsem
dogovor o izplačilu odpravni-
ne, dokupu pokojninske dobe
in podobno. Rok za oddajo
prijave je tri dni od objave po-
nudbe.«
Še istega dne, torej 21. fe-
bruarja ob 17. uri, se je poslo-
vodstvo banke sestalo v pro-
storih Ljudske banke d.d.
v Celju, kjer so zaposlene in-
formirali o tej ponudbi in po-
slovanju banke v lanskem letu.
Kot je mogoče prebrati v za-
pisniku, je mag. Vide delav-
cem pojasnil, »da planirani
prihodki niso bili doseženi,
medtem ko je bil stroškovni
blok celo nad planiianim.
Z upoštevanjem negativnega
izida revalorizacijske podbi-
lance je nastal primanjkljaj za
leto 1994 nad 300 mio SIT.«
Da bi dosegli pozitiven po-
slovni rezultat banke pa na-
merava poslovodni odbor iz-
peljati naslednje akcije: »do-
seči porast prihodkov z novimi
proizvodi in večjo intezivnost-
jo obdelave trga, pri čemer se
mora produktivnost na zajK)-
slenega bistveno povečati,
nujna je kontrola materiahiih
stroškov, reorganizacija banke
in optimiranje poslovnih pro-
cesov ter izboljšanje bilančne
strukture banke.«
Po neuradnih informacijah
naj bi v Ljudski banki d.d.
v Celju znižali število zaposle-
nih s 50 na 30, v Celju pa naj bi
ostala zgolj »šalterska mesta«,
medtem ko se vse drugo, tudi
kreditni oddelek, seli v Ljub-
V torek smo želeli slišati še
uradno pojasnilo vodstva
Ljudske banke d.d. V telefon-
skem pogovoru smo izvedeli,
da mag. Rihard Vide prihaja
v Celje običajno enkrat teden-
sko, ravno v torek pa naj bi
ponovno sedli skupaj in nada-
ljevali s pogovori. Vodja po-
družnice Ladislav Ajdnik je
v bolniškem staležu, uslužben-
ci pa so ustanovili svoj sindi-
kat, vendar njihov predstav-
nik še ni pripravljen na pogo-
vor z novinarji.
Ijano. V minulem tednu so se
delavci in predstavniki banke
ponovno sestali v gostišču Ri-
bič in se menda dogovorih za
podaljšanje roka, v katerem
naj bi zaposleni odgovorili na
ponudbo banke za prenehanje
delovnega razmerja.
IRENA BAŠA
50-tonski kotel
Pivovarna Laško modernizira celotno proizvodnjo, vredno
več milijonov mark in v okvir te modernizacije sodi tudi kotlov-
nica, ki bo delovala na ekološko sprejemljivejše gorivo, to je
plin. Njeno delovanje bo avtomatsko in računalniško vodeno.
Bistveni del opreme je delo podjetja Emo Energetika iz Šent-
jurja, ki je izdelalo tudi velikanski kotel na fotografiji. Gre za
tehnološko vrhunski izdelek, saj večjega praktično ni mogoče
narediti. Širok je 4,1, visok 4,4 in dolg 8,5 metra, težak pa 50
ton. Tovarna Emo Energetika je s tem dokazala, da ostaja
v družbi svetovnih proizvajalcev tovrstne opreme, pri čemer
išče nove rešitve. Tako tujim kupcem že ponuja kotle, ki upo-
rabljajo kot gorivo energetsko travo, kokosove in lesne ostanke,
TC, Foto: SHER«
Začasnost lokalne samoupravi
v Celiu imenovani nabori in komisije občinskega sveta,
a zaenkrat le njihova sestava le začasna
Vrsta sprememb Zakona
o lokalni samoupravi, ki je še
v proceduri državnega zbora,
je osrednji razlog, da delo
v novih občinah kasni in
v zadnjih tednih sprejete odlo-
čitve v veliki meri veljajo le
začasno. Tako je tudi z obliko-
vanjem odborov in komisij ob-
činskih svetov, saj jih svetniki
na predlog komisij za mandat-
na vprašanja, volitve in ime-
novanja sprejemajo na osnovi
začasnih poslovnikov oziroma
statutarnih sklepov.
Po ocenah tajnika Mestne
občine Celje Aleša Vrečka bo-
do v Celju tako s pripravo sta-
tuta počakali, da državni zbor
sprejme paket sprememb Za-
kona o lokalni samoupravi.
S tem, ko bodo razmejene pri-
stojnosti med občinskimi sveti
in župani na eni strani ter ob-
činskimi sveti in državno
upravo na drugi strani, bo na-
mreč šele mogoče postavljati
trdne temelje lokalne samou-
prave.
Mnenja celjskih svetnikov
so se tako v ponedeljek spet
kresala okoli tega, ali naj bodo
odbori in komisije kot delov-
na, posvetovalna telesa Občin-
skega sveta sestavljena stro-
kovno ali politično. Na koncu
je obveljal predlog komisije za
mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja, ki je pri obli-
kovanju upoštevala člene sta-
tutarnega sklepa Mestne obči-
ne Celje ter odločitev svetni-
kov, da morajo odbori in ko-
misije šteti 9 članov. Glede
njihove strokovnosti in poli-
tične pripadnosti pa se je odlo-
čila za kompromis, saj je pra-
viloma vselej 9 mest razdelila
med vse, v občinski svet vklju-
čene stranke. Kljub nekaj po-
mislekom - predvsem iz vrst
LDS, ki se je zavzemala za
strokovno sestavo odborov in
komisij - so v Celju v ponede-
ljek potrdili 4 začasne odbore
in 4 komisije, dogovorili pa so
se tudi, da na konstituitivnih
sejah odborov in komisij izvo-
lijo še podpredsednike oziro-
ma namestnike predsednikov,
ki bodo skrbeli za nemoteno
delo.
Odbor za finance in premo-
ženjska vprašanja vodi Ber-
nard Krivec (DeSUS), odbor
za družbene dejavnosti Borut
Alujevič (LDS), odbor za oko-
lje in prostor mag. Ivan Eržen
(LDS), odbor za gospodarstvo
Ivan Ferme (Celjska neodvisna
lista), komisijo za mednarodne
odnose Jože Bučer (DeSUS),
teharsko komisijo Janez Lam-
pret (SKD), komisijo za vloge
in pritožbe Janko Trobiš
(LDS), in komisijo za lokalno
samoupravo Adam Kožuh
(SDSS).
I. STAMEJČIČ
Večji kos pogače za Celjsko
Celjska območna gospodar-
ska zbornica je prejšnji petek
povabila na razgovor župane
petnajstih občin, srečanje pa
je bilo namenjeno predvsem
poglobljenemu medsebojnemu
sodelovanju.
Župane in predstavnike ob-
čin celjske regije, razgovorov
se jih je udeležila le dobra po-
lovica povabljenih, je najprej
pozdravil predsednik Območ-
ne gospodarske zbornice Celje
magister Franc Knafelc. Sez-
nanil jih je z delom zbornice in
izrazil upanje, da bo sodelova-
nje zbornice z novimi občin-
skimi vodstvi tudi v prihodnje
uspešno. Svetovalec za turi-
zem ministrstva za gospodar-
ske dejavnosti Stane Bizjak je
spregovoril o konkretnih mož-
nostih za rcizvoj turizma na
našem območju, predvsem pa
v okolici Pohorja. Franc Ban,
član državnega sveta, je po-
udaril, da je regija v preteklih
letih preko svojih poslancev
premalo storila za razvoj, ne-
posreden odraz tega pa je bil
tudi manjši kos, ki si ga je
odrezala od državnega kolača.
Zvone Perlič, predsednik re-
gijskega združenja podjetni-
kov je menil, da bodo morali
biti agresivnejši pri zagotav-
ljanju sredstev za pospeševa-
nje drobnega gospodarstva,
saj regija v preteklih letih iz
sklada za pospeševanje drob-
nega gospodarstva ni dobUa
večjih sredstev.
Župani so se v razgovoru
zavzeli za tesnejše sodelovanje
na vseh področjih, predvsem
pa na gospodarskem. Celjski
župan Jože Zimšek je predla-
gal, da bi se v podobni sestavi
srečali večkrat in tako našli
skupne motive za celovit raz-
voj regije. Župani so ob koncu
podprli skupni projekt zeleno
Pohorje, ki bo precejšnjega
pomena za promocijo našega
območja. Katalog z naslovom
Zeleni svet radosti naj bi izšel
v kratkem, v njem pa bodo
predstavljeni štirje smučarski
centri z venčkom sedmih zdra-
vilišč. VESNA LEJIČ
Največ za investicije
Pojasnilo o bencinskih servisih
v zaključnem računu šent-
jurskega občinskega proraču-
na za preteklo leto so zabeleži-
li 809 milijonov tolarjev pro-
računskih prihodkov, odhodki
pa so znašali 803 milijone.
Presežek prihodkov, ki znaša
blizu 6 milijonov, bodo prene-
sli med finančno izravnavo le-
tošnjega proračuna.
Šentjurski občinski svet je
na svoji zadnji seji omenjeni
zaključni račun sprejel, na
prihodnji seji pa bi lahko
obravnavali že osnutek letoš-
njega proračuna. Z rebalan-
som v letu 1994 so računali na
739 milijonov prihodkov, k če-
mur pa je treba prišteti še nad
10 milijonov od odprodaje sta-
novanj, nad 31 milijonov od
odprodaje dehiic, 26 milijonov^
dodatnih sredstev finančne
izravnave za odpravljanje ele-
mentarne škode, pa še 2,5 mi-
lijona republiškega denarja za
občinske volitve.
Med lanskimi odhodki so
v Šentjurju namenili največ
sredstev, blizu 30 odstotkov,
za investicije, za delo državnih
organov 21 odstotkov, 18 od-
stotkov za delo izvajalskih or-
ganizacij, 11 odstotkov za pla-
čila in intervencije v gospo-
darstvu... Oba bivša predsed-
nika, Ladislav Grdina in Jurij
Malovrh, sta poročilo o reali-
zaciji investicij že podpisala,
svetnike pa so zanimali more-
bitni dolgovi. Povabljeni Gr-
dina, bivši predsednik šentjur-
ske vlade, je omenil, da je še
potrebno uresničiti pogodbi za
telefonijo ter zaJoloj^jtirušev-
cu, pri tem pa kreditnih aranž-
majev ni. Tudi za obvoznico je
občina vse poravnala, je dejal,
neporavnane so le republiške
obveznosti.
Svetnike je zanimalo tudi
pogovarjanje bivše občinske
oblasti z Istra Benzom, ki gra-
di v mestu bencinski servis.
Zato so lahko 700 tisoč mark
namenili za gradnjo primarne-
ga plinovoda, pri čemer je po-
djetje postalo soinvestitor,
s 500 tisoč markami pa so si
lahko pomagali pri gradnji
šentjurske avtobusne postaje,
je pojasnjeval Grdina. V Šent-
jurju je partner Istra benza
domačin Cmok, sicer pa so se
z njimi pogovarjali tudi
o gradnji bencinskih servisov
pri avtocesti ter v Slivnici.
BJ
Zadovoilnl
z upravljanjem
vodovoda
Svetniki občinskega sve-
ta Ljubno so na svoji četrti
seji v petek, 24. februarja,
razpravljali o delovanju
vodovodnega odbora.
OceniU so, da je doseda-
nji odbor vodovod na Ljub-
nem dobro upravljal in se
zato odločili, da naj bi od-
bor v stari sestavi, če se bo-
do njegovi člani s tem stri-
njali, nadaljeval z delom
tudi pod novo občinsko
upravo. Obravnavali so še
predlog o imenovanju dveh
odborov, in sicer odbora za
pripravo proračuna ter od-
bora za delitveno bilanco.
Slednji naj bi med drugim
poskrbel tudi za dogovar-
janje z ostalimi tovrstnimi
odbori v novonastalih ob-
činah.
Člani komisije za pripra-
vo statuta pa so svetnike
seznanili s svojim doseda-
njim delom. Statutarni
sklep so na prejšnji seji ob-
činskega sveta namreč že
sprejeli, komisija za statut
pa naj bi končala s pripra-
vo statuta občine do konca
marca. KL
Svetniki o Hruševcu
Na ponedeljkovem dolgo-
trajnem zasedanju šentjurske-
ga občinskega sveta so, kot je
bilo napovedano, obravnavali
tudi problematiko krajanov iz
hruševske smeri, ki so po iz-
gradnji mestne obvoznice
ostali brez dosedanje zveze
s svetom. Posebnih zapletov ni
bilo, zato so se svetniki odloči-
li, da je treba do prihodnje seje
pripraviti vso potrebno doku-
mentacijo glede gradnje pod-
voza, pa tudi o nadvozu in
nadhodu.
Prav tako so se odločili za
oceno vpliva omenjene nalož-
be na občinski proračun. Ob-
činski svetnik, Robert Maruša,
je v imenu občanov iz hrušev-
ske smeri, podrobneje sprego-
voril o novih prometnih zaga-
tah Hruševca ter jugozahod-
nega dela občine, o njihovih
novembra začetih prizadeva-
njih ter nedavnem protestnem
shodu. Kot se je izkazalo, so
svetniki s problematiko že do-
bro seznanjeni, četudi so iz
južnega dela občine opozorili,
da je v sklopu zaključka grad-
nje mestne obvoznice potreb-
no vključiti tudi nadvoz čez
železniško progo, v smeri proti
Novi vasi.
Župan Jurij Malovrh je
omenil, da je svojo podporo
občanom Hruševca ter okoli-
ških krajev izrazil že na pro-
testnem shodu in opozoril na
pomanjkanje denarja. Svetni-
ki pa so spet menili, da je treba
denar za podvoz iskati pred-
vsem v Ljubljani, ne glede na
to, da gre za lokalno cesto,
kajti njihovo večstoletno po-
vezavo s središčem Šentjurja
je prekinila »državna« obvoz-
nica.
Na vprašanje iz Hruševca
o morebitni potrebi po novih
lokacijskih in gradbenih dovo-
ljenjih, je Marija Rataj iz se-
kretariata za urejanje prosto-
ra, pojasnila, da občinskemu
svetu sklepa ni potrebno spre-
jemati. Prejšnja občinska
skupščina je namreč leta 1991
v občinskih planskih doku-
mentih odločitev o gradnj'
podvoza že sprejela.
Na prihodnji seji občinske-
ga sveta naj bi ustanovil'
gradbeni odbor. Predsedoval
bi mu župan Malovrh, v njei"
pa bi bili predstavniki stro-
kovnih služb ter prizadeti ob'
čani.
Traktorji in občinska straža 1
Celjski svetniki so v ponede-
ljek zavrnili predlog o 18,3 od-
stotnem povišanju višine let-
nih povračil za uporabo cest,
ki jih plačujejo uporabniki
cest za svoje traktorje in pri-
kolice ter specialna komunal-
na vozila ob registraciji. V raz-
pravi pa so se zavzeli za več
reda pri registraciji ter nadzor
občinske straže in policistov
nad neregistriranimi traktorji
na naših cestah.
Po zakonu o cestah je pri-
stojbina za uporabo cest, ki jo
ob registraciji plačujejo last-
niki traktorjev, prikolic in
specialnih komunalnih vo2al
izviren prihodek občinskega
proračuna. Vodja Službe za
komunalno gospodarstvo ob-
čine Celje Ivan Pfeifer je po-
jasnil, da denar (lani je bilo
tako zbranih nekaj manj kot
800 tisoč tolarjev) namensko
uporabljajo za vzdrževanje
krajevnih cest. Povišanje pri-
stojbine so določili glede na
rast drobnoprodajnih cen, za
letos pa naj bi za dobo 12 me-
secev znašala za traktorje (od-
visno od moči) od 3 tisoč do
6 tisoč 600 tolarjev, za pri-
klopna vozila po 3 tisoč tolar-
jev za vsako tono nosilnosti in
prav tako tudi za specialna
komunalna vozila.
Iz vrst SLS so protestiral
zoper predlagano povišanje ii
pojasnjevali, da kmetje že zda
ne registrirajo svojih traktor
jev. Menili so, da bi bilo naj
bolj pravično, če pristojbine zi
traktorje ostanejo enake lan
skim, tiste za prikolice pa s
v primerjavi z lanskimi prepo
lovijo. S tem se je strinjala tli
di večina svetnikov iz drugil
strank ter se zavzela, da ol
policistih za odpravljanje ne
reda med tovrstnimi vozili n)
cestah celjske občine več zani
manja pokcižejo tudi občinsh
stražniki.
I. STAMEJČI(
it. 9. - 2. marec 1995

VROČA TEMA

Sramota med
Žalcem in Celjem
Tako pravilo krajani Lovca magistralni cesti skozi njihovo naseUe, konkretna
vprašanja pa ostajalo hrez konkretnih odgovorov
I^a levi in desni strani ce-
jtišča skozi naselje Leveč
tforijo sveče. V spomin mr-
^m, ki so v prometnih ne-
srečah izgubili življenja. In
y opomin živim, da je v Lev-
treba zagotoviti boljšo
prometno varnost.
»Z živci smo na
koncu«
Krajani Levca že dolgo
opozarjajo na prometni kaos
v njihovem naselju, ob vsaki
prometni nezgodi se strah
zaleže še globlje v kosti. Ni
jih bilo treba veliko spraše-
vati, v pogovoru so ljudje kar
nizali prometne križe in te-
žave.
V Levcu, naselju ob magi-
stralni cesti, so se prometne
ureditve lotili lani. Prvi pro-
jekt so pred leti pripravili
v Cestnem podjetju in takrat
so ga pod drobnogled vzeli
krajani na zboru vaščanov.
Ljudje so povedali svoje, ra-
zrešili sporna vprašanja, po-
tem je vse zamrlo. Kasneje je
bil pripravljen nov projekt,
za katerega krajani pravijo,
da ga sploh niso videli vse
dotlej, dokler izvajalec,
Cestno podjetje Celje, ni pri-
čel z delom.
^ Levcu so se lani lotili
treh stvari: prestavljena je
Wa avtobusna postaja,
zgrajen je bil pločnik na levi
strani cestišča v smeri Celje
- Žalec in razširjeno križišče
pred prodajnim centrom.
Z novo avtobusno postajo
pred prodajnim centrom na-
čelno ni nič narobe. Veliko
težav pa imajo potniki, ki
nameravajo z avtobusom iz
Levca proti Žalcu. Kdor se
drži pravil, mora po levi
strani najprej do središča
naselja, kjer je prehod za
pešce, od tam pa spet nazaj
po obcestnih jarkih ali sa-
mem cestišču do avtobusne-
ga postajališča. Ob nepretr-
ganih kolonah vozil skozi
Da je v Levcu treba narediti
red, se strinja tudi direktor
Hmezad Trgovskega podjetja
Žana in prodajnega centra Le-
na Dolfe Naraks, hkrati z njim
pa tudi ostali trgovci. »Vsi
večji partnerji, poleg našega
trgovskega podjetja še Moder-
ni interieri, Lesnina LGM in
Jlenault servis Leveč, smo lani
podpisali sporazum z občino
^sofinanciranju urejanja kri-
žišča. Tudi v preteklosti smo
delovali pri urejanju infra-
strukture na tamkajšnjem ob-
močju. Križišče je sicer razšir-
jeno, ni pa semaforja, kar je
treba čimprej uresničiti. Ob-
ljubljeno nam je bilo, da bo
^mafor začel delovati spo-
"iladi, bojim pa se, da bodo
^tvari zastale. Urejeno sema-
t<*rizirano križišče je pogoj za
Ugotovitev prometne varnosti
''upcev in preko 200 zaposle-
■^ih ljudi, rešitev tega proble-
pa je tudi v ekonomskem
'nteresu vseh, ki delamo v tr-
govskem centru.«
^vec, ki jim je predpisanih
:^ kilometrov ponavadi
španska vas, to seveda ni
^''^prosto. »Vsak dan znova
bojimo za svoje otroke, še
jl^s odrasle stiska pri srcu,
° je treba z ene na drugo
|*ran vasi,« pripovedujejo
^^dje. In najbrž si ni treba
^^Uskati oči pred dejstvom,
^ si ljudje velikokrat kraj-
šajo pot s hojo preko cestišča
tudi izven prehoda. Dovolj je
le trenutek in že lahko pride
do najhujšega.
Veliko manj problemov bi
bilo, pravijo krajani, če bi
bilo križišče pred prodajnim
centrom dokončno urejeno
in če bi bil postavljen sema-
for. V Levcu še danes ne ve-
do, ali ga bodo sploh doča-
kali. Občinski možje so ga
obljubljali, kot pravijo kra-
jani, pa sploh še ni odkuplje-
no zemljišče. Za dokončno
ureditev križišča in tudi se-
maforja bi menda morali od-
kupiti zemljišče nasproti
prodajnega centra, natanč-
neje na desni strani cestišča
v smeri proti Žalcu. Lastniki
tega zemljišča so ljudje, od
katerih so že pred leti odku-
pili zemljo za gradnjo pro-
dajnega centra, vse do danes
pa po pripovedovanju kraja-
nov žalska občina s tem last-
nikom ni uredila papirjev.
Zvonko Smid, komandir Poli-
cijske postaje Žalec: »Promet-
na varnost v Levcu še zdaleč ni
dobra, glede na število pro-
metnih nesreč pa stanje ni
alarmantno. Problem so zama-
ški ob konicah pri trgovskem
centru in ob večjih priredi-
tvah. V Levcu so tudi lokali, ki
imajo dovoze speljane direkt-
no na magistralno cesto, kar ni
običajno. Policisti so na ob-
močju Levca redno prisotni,
res pa je, da smo letos naše
kontrole razporedili tudi na
druge kritične odseke, pred-
vsem Le tuš - Šentrupert, kjer
je bilo samo lani 8 smrtnih žr-
tev. O radarskih kontrolah se
skupno dogovarjamo s pro-
metnimi policisti v Celju in jih
tedensko izvajamo na posa-
meznih točkah. Prepričan sem,
da bo avtocesta razbremenila
tudi promet skozi Leveč, dot-
lej pa bi lahko vsi skupaj veli-
ko storili že samo s tem, da bi
se držali prometnih predpisov,
vozniki pa upoštevali predpi-
sano hitrost 60 kilometrov na
uro.«
»Rečeno nam je bilo, da mo-
ra krajevna skupnost sama
poskrbeti za odkup zemljiš-
ča,« se jezijo ljudje in spra-
šujejo, zakaj potem sploh
potrebujejo občinske funkci-
onarje?
Urejeno semaforizirano
križišče in še pločnik na des-
ni strani strani cestišča
v smeri proti Žalcu bi po
prepričanju ljudi bistveno
prispeval k boljši prometni
varnosti. A pločnika sta
sploh zgodba zase. Urejena
pločnika na levi in desni
strani cestišča ostajata zgolj
pobožna želja, saj občinski
in republiški funkcionarji
o dveh pločnikih nočejo niti
slišati. Res pa je, da so se lani
lotili gradnje pločnika
v smeri proti Celju. In ko lju-
dje pripovedujejo, kako so se
odgovorni lotili te gradnje,
jim gredo lasje pokonci.
Najprej je Cestno podjetje
zgradilo pločnik, ki pa so ga
kasneje razkopali in začeli
znova, saj ob prvotni uredi-
tvi pod pločnik niso položili
napeljave za PTT, kabelsko
televizijo in javno razsvet-
ljavo. Ko so pločnik končno
še enkrat zgradili, je bil tak-
šen, da se po njem zaradi vi-
sokih robov ob uvozih na
dvorišča ni bilo mogoče vo-
ziti s kolesom, še manj z in-
validskim ali pa otroškim
vozičkom. Na zahtevo kraja-
nov so ostre robove sicer zni-
žali, pločnik, na katerem je
zgolj grobi asfalt, je po pre-
pričanju ljudi bistveno pre-
visok, takšen pa je menda
zato, ker so v Cestnem po-
djetju predvideli preplasti-
tev celotnega cestišča. O do-
datni asfaltni prevleki zaen-
krat ni ne duha, ne sluha.
Krajani Levca preprosto
ne razumejo tega, da nihče
noče prisluliniti njihovi zah-
tevi po ureditvi pločnika na
obeh straneh. »Tudi če se dr-
žimo predpisov in gremo
z ene na drugo stran cestišča
preko prehoda za pešce, je
nemogoče varno priti do hiš
na desni strani v smeri Žal-
ca. Na tej strani so samo glo-
boki jarki, takoj ob jarkih pa
cestišče. Bankine niso ureje-
ne, ostane nam samo skaka-
nje po jarkih ali hoja po ce-
stišču. Skozi naselje je hi-
trost omejena na 60 kilome-
trov, tega se držijo redki
vozniki. V parih letih je sa-
mo ta del magistralne ceste
po naših podatkih terjal
8 življenj. Zahtevali smo, da
se hitrost omeji na 50 kilo-
metrov, pa nas nihče ne po-
sluša. Ne razumemo, zakaj
v našem naselju ni pogostej-
ših policijskih kontrol,
v zadnjem letu dni se ne
spomnimo, da bi policaji po-
stavili radar in kontrolirali
hitrost. Pred iztekom man-
data prejšnjim občinskim
funkcionarjem smo prosili
za sprejem na žalski občini,
pa v štirinajstih dneh nihče
ni imel časa za pogovor. Pro-
metna varnost v našem kraju
ne more biti samo naš pro-
blem. Nekoč smo želeli
manjšo trgovino, danes je
v Levcu nastal ogromen tr-
govski center, ki se stalno ši-'
ri, vzporedno s to širitvijo pa
ni bilo poskrbljeno za razvoj
infrastrukture. Krajani smo
na koncu z živci in resno raz-
mišljamo o zapori ceste. Do-
volj nam je življenja v več-
nem strahu,« so ogorčeni
ljudje.
Gluha prestolnica
Kdaj bo v Levcu zagorel
semafor, kdaj bodo dokonč-
no uredili pločnik, preplasti-
li cestišče in skratka poskr-
beli za večjo prometno var-
nost v tem delu žalske obči-
ne? Odgovore na ta vpraša-
nja smo iskali pri novem vo-
dji direkcije za komunalo
v žalski občini Slavku Šketu.
Šele pred nekaj tedni je za-
menjal dosedanjega sekre-
tarja sekretariata za varstvo
okolja in urejanje prostora
Vinka Debelaka, zato odkri-
to priznava, da problema po-
drobno ne pozna, strinja pa
se, da sodi Leveč med eno
najbolj perečih prometnih
točk v žalski občini. Cesta
skozi Leveč je magistralna
cesta, to pomeni, da bi za
prometno varnost morala
skrbeti država, a se očitno
spreneveda. Šketa obljublja,
da bodo v občini storili, kar
se storiti da, priznava pa, da
se je ureditev zavlekla delno
zaradi neusklajenosti pri iz-
vedbi del, delno pa zaradi
pomanjkanja denarja. »Do-
Bogdan Kočevar, direktor
obrata Gradnje pri Cestnem
podjetju Celje: »Pogodbene
obveznosti v Levcu, dogovor-
jene z žalsko občino, smo iz-
polnili. Na pločniku manjka
fini asfalt, nismo ga položili po
naročilu občine, ker namera-
vajo v zemljo prestaviti še te-
lefonske povezave. Po zadnjih
pogovorih s predstavniki žal-
ske občine nam je bilo rečeno,
da namerava občina pridobiti
denar za nadaljevanje del iz
republike, ki je v bistvu zadol-
žena za urejanje magistralne
ceste. Tudi za preplastitev ce-
stišča bi denar morali zagoto-
viti v Ljubljani. Skratka, vse
bo odvisno od dogovora med
občino in republiško upravo.«
slej je žalska občina vložila
v ureditev Levca približno
40 milijonov tolarjev. Računi
do Cestnega podjetja za dela
v Levcu so poravnani, iz re-
publike pa denarja ni. V ob-
čini še nimamo izdelanega
osnutka planov za letošnje
leto in s tem delitve sredstev
za posamezne investicije, za
dokončanje po projektu
predvidenih del pa bi v Lev-
cu potrebovali še najmanj 15
milijonov tolarjev,« pojas-
njuje Šketa.
V zvezi s potrebnim odku-
pom zemljišča za semafor
Slavko Šketa pravi, da tega
problema ne pozna, v vsa-
kem primeru pa je občina ti-
sta, ki je v končni fazi dolžna
poskrbeti za nakup zemljiš-
ča, ne pa krajevna skupnost.
Konkretnega odgovora, kdaj
bo postavljen semafor, ne ve.
Obljubil pa je, da se bo po-
trudil in skušal pridobiti še
kakšen dodaten denar iz
prestolnice. Konkretno novi
vodja direkcije za komunalo
tudi ne ve, kdaj bodo prepla-
stili cestišče, gradnja še ene-
ga pločnika pa po njegovem
ni možna, saj »magistralna
cesta ne more biti urejena
kot ulica v mestnem nase-
lju,« razmišlja Šketa. Pravi
pa, da bo v prihodnje treba
bolje razmisliti o tem, komu
bodo dajali dovoljenja za lo-
kale, saj je v Levcu kar nekaj
primerov, ko so dovozi izpe-
ljani direktno na magistral-
no cesto, sklepanje kompro-
misov pa zmanjšuje promet-
no varnost.
Veliko bolj skeptičen pa je
bil v pogovoru žalski župan
Milan Dobnik. Odkrito je
povedal, da semafor v Levcu
ne stoji zgolj zaradi pomanj-
kanja denarja, temveč tiči
Jože Palčnik, pomočnik gene-
ralnega direktorja in vodja PE
Telecom Celje: »Ob rekon-
strukciji peste skozi Leveč je
bila v pogojih za soglasje
predpisana tudi prestavitev
osnovnih vodov v zemljo. Tele-
com je bil pripravljen financi-
rati montažo, del kablov in do-
kumentacijo, za potrebne cevi
pod zemljo in kable pa naj bi
poskrbela občina. Pogodba, po
kateri naj bi občina plačala
približno 3 milijone tolarjev,
je v Žalcu že pol leta, vendar je
doslej kljub obljubam še prejš-
njega sekretarja za okolje Vin-
ka Debelaka niso podpisali.
Telecom na svoje stroške letos
zagotovo ne bo mogel poskr-
beti za prestavitev kablov, od-
ločitev je v rokah žalske ob-
čine.«
zajec še v enem in to očitno
bolj zapletenem grmu. Do-
voljenje za postavitev sema-
forja mora namreč izdati Re-
publiška uprava za ceste, te-
ga dovoljenja pa zaenkrat ni
in tudi nič kaj dobrih izgle-
dov, da ga bodo v Ljubljani
odobrili. Tako župan kot vo-
dja direkcije pa pričakujeta,
da bo prometna varnost sko-
zi naselje Leveč boljša v tre-
nutku, ko bo zgrajena avto-
cesta. Dotlej pa - vozniki bo-
do očitno še naprej divjali
skozi Leveč, ljudje skakali
čez obcestne jarke do svojih
domov, otroci in odrasli pa
tekali čez cestišče. Do na-
slednjih nesreč in novih žr-
tev, mar ne?
IRENA BAŠA
Polemično
o lokalni
samoupravi
LJUBLJANA, 22. febru-
arja (Republika) - Na izred-
ni seji parlamenta so po-
slanci razpravljali o pred-
logu sprememb zakona
o lokalni samoupravi. Pri
tem so opravili le splošno
razpravo, čeprav je bilo na
predlog vloženih veliko do-
polnil. Pokazalo se je, da se
razprava vedno znova vra-
ča na začetek in da se odpi-
rajo vprašanja, ki z bi-
stvom lokalne samouprave
nimajo veliko skupnega.
Izredno zasedanje o teh do-
polnilih zakona so poslanci
nadaljevali še v ponedeljek
in torek.
Ponudba
o nadalievaniu
dela
LJUBLJANA, 22. febru-
arja (Republika) - Minister
za zdravstvo dr. Božidar
Voljč je dr. Janezu Ruglju,
ki gladovno stavka že več
kot tri tedne, ponudil na-
daljevanje dela pod enaki-
mi pogoji kot doslej, seveda
s pravno ureditvijo stvari.
Pri tem je minister izrazil
upanje, da bosta zadeve
uredila tudi zdravniška
zbornica in dr. Rugelj, ki
medtem še ni prekinil gla-
dovne stavke.
Varali zasut
z vlogami
LJUBLJANA, 27. febru-
arja (Delo) - Varuh člove-
kovih pravic Ivo Bizjak je
v dveh mesecih dela prejel
700 vlog, doslej jih je nje-
gov urad rešil nekaj manj
kot 100. Ugotovil je, da na
primer zastajajo vloge na
delovnih in socialnih sodiš-
čih, zato je o tem obvestil
pravosodno ministrstvo.
Predlagal je tudi, da bi po-
spešili reševanje državljan-
skega statusa ljudi, ki vse
življenje živijo v Sloveniji,
saj nekateri upravni organi
namenoma zadržujejo
takšne vloge.
Devet poslanskih
skupin
LJUBLJANA, 27. febru-
arja (Delo) - V državnem
zboru je po novem samo
devet poslanskih skupin.
Samostojna poslanska sku-
pina je ukinjena, saj je Ivo
Verzolak, ki jo je vodil,
pred časom vstopil v SND
in njeno poslansko skupi-
no. Preostala člana samo-
stojne poslanske skupine,
Irena Oman in Brane Er-
žen, pa sta sedaj samostoj-
na poslanca, medtem ko sta
po strankarski pripadnosti
že nekaj časa socialdemo-
krata.
Divja privatizacija
LJUBLJANA, 27. febru-
arja (Delo) - Člani držav-
nozborske komisije za
spremljanje in nadzor pri-
vatizacije so ugotovili, da
je zakon o začasni prepove-
di privatizacije podjetij in
premoženja v državni lasti
potreben. Kljub pomisle-
kom so se nazadnje odloči-
li, da naj bi bil tak zakon
sprejet po hitrem postopku
že na februarskem zaseda-
nju. S tem bi preprečili
divjo privatizacijo podjetij
in premoženja v državni
lasti.
Št. 9. - 2. marec 1995
NOVI-f^NIK
INTERVJU - DOGODKI
8
S pohorsko trmo
Maks Brečko, meneažer leta ¥ turizmu
Zreče, mesto pod Roglo, so še vedno
edinstven primer uspešnega prepletanja
industrije in turizma. Peščica zanesenja-
kov je še pravi čas ugotovila, da je vrača-
nje turizma v lokalno okolje gospodarska
panoga številka ena. V Uniorju so znali
izkoristiti naravne danosti Rogle, never-
jetno čist zrak, ki je prav gotovo posledi-
ca zdravih in bogatih gozdov, ter čudovi-
te smučarske terene, prav tako pa tudi
vire termalne vode v Zrečah, kjer je zra-
sel moderen zdravstveno-turistični cen-
ter. In konec koncev, znali so oba centra
povezati ter pritegniti tudi občane, tako
da imajo danes prostora za preko 2000
turistov.
Pot ni bila lahka, saj je bilo sprva
težko prepričati delavce o novih trendih,
o tem, da bi »njihov« denar prelivali v tu-
rizem, danes pa se vlaganja že obrestu-
jejo.
Med tistimi zanesenjaki, ki so prisegali
na turizem, je bil tudi Maks Brečko, ki že
od leta 1982 vodi Unior turizem. Za svoje
uspešno delo je prejšnji teden prejel iz
rok ministra za gospodarske odnose in
razvoj Maksa Tajnikarja laskavo prizna-
nje Menedžer leta v turizmu.
G. Brečko, kaj je bilo tisto, kar je pre-
pričalo komisijo, da vam je dodelila to
visoko priznanje?
Naj povem, da priznanje delim s sode-
lavci. Z vsemi, ki so upali in verjeli, da
bomo skupaj nekaj ustvarili, z delavci in
nenazadnje s krajem oz. občani Zreč.
Uspešen razvoj turizma je tudi njihova
zasluga, zato seveda priznanje ni samo
moje.
Vseskozi pa stremim, in takšna bo tudi
moja nadaljnja pot, k izboljšanju in ka-
kovosti turistične ponudbe, k tržnemu
pristopu, k znanju in strokovnosti po
evropskih standardih. V zadnjih treh le-
tih smo vložili v turizem kar 11,5 milijo-
na mark, pri tem smo se relativno malo
zadolžili. Kaže, da bodo v prihodnje vla-
ganja še večja, kar je rezultat dobrega
dela, tudi dobre sezone in pravilne usme-
ritve.
Končuje se zimska sezona. Ste zado-
voljni?
Kako ne bi bili? Kdo si upa zagotoviti
100 dni snega, in to z garancijo? Mi smo
garancijo dali in čeprav sezona še ni kon-
čana, z zanesljivostjo trdim, da bomo
smučali na Rogli še dlje. Garancije nismo
dali na pamet, saj že 10 let načrtno
spremljamo hidrometeorološke razmere,
tri četrtine prog lahko umetno zasneži-
mo. A ni dovolj samo želja, da bi delaU
sneg, treba je to tudi znati, razen tega
moraš imeti ustrezne pogoje. Imamo šo-
lane kadre, čemur posvečamo zadnje ča-
se veliko pozornosti. Večinoma so to do-
mačini, spoznali so, kje je njihova pri-
hodnost. To so prijazni in gostoljubni
ljudje.
Zasedenost?
Trenutno je 102%. Morah smo dodati
še nekaj postelj in tako bo vse do 20.
marca. Gostje že vedo, da se na Rogli
dobro počutijo, popravi se njihova krvna
slika, povečajo se psihofizične sposobno-
sti, tudi jed jim bolj tekne. Veliko pozor-
nosti namenjamo zdravstvenemu turiz-
mu in menedžerskim programom, izkori-
stiti želimo vse naravne danosti in jih
ponuditi kot celoto. Pridobiti moramo še
nekatere dodatne analize za verifikacijo,
tako da bomo Roglo z Zrečami lahko
uvrstili med naravna termalno-klimat-
ska zdravilišča.
Kako naprej?
Imamo ambiciozne programe, ki se na-
vezujejo na obnovo obstoječih zmoglji-
vosti, izboljšati in obogatiti želimo tako
ponudbo kot tudi naprave. Vlečnico Ma-
šinžaga nameravamo zamenjati z moder-
no sedežnico, s katero se bo lahko na uro
prepeljalo kar 2400 smučarjev namesto
dosedanjih 1800. Sneg naj bi delali tudi
na 1100 m nadmorske višine, kjer običaj-
no še dežuje, torej naj bi zasnežili
z umetnim snegom še preostalo tretjino
smučišč. To bo omogočilo, da bo Jurgovo,
ki je sicer zaradi pomanjkanja snega več-
krat golo, zadovoljilo tudi bolj zahtevne
smučarje. Tako bo na Rogli možna orga-
nizacija najzahtevnejših smučarskih tek-
movanj, tudi svetovnega pokala. To je
ogromna investicija, vredna po predra-
čunu 3 milijone mark. Hotelske sobe se
bodo preurejale, napeljani bodo telefoni,
satelitska televizija, moderniziramo ku-
hinjo, restavracijo...
Očitno bo v bodoče prihajalo na Roglo
še več gostov, že sedaj pa se pritožujejo
zaradi slabe ceste...
Kritičen je zadnji nerazširjen kilome-
ter ceste, kjer prihaja do »ozkega grla« in
zastojev. Že letos naj bi jo razširiU, sku-
paj z lastniki bungalovov pa naj bi do-
končali t.i. Gabrovo cesto.
Novi objekti?
Ne vem, če ni preuranjeno, vendar
bom vseeno povedal. Nastajajo načrti za
Pohorsko vas na levi strani, kjer so sedaj
parkirišča. Vas naj bi imela banko, po-
što, cerkvico, trgovino, pohorsko gostil-
no, garažno hišo. Številni investitorji so
se že zanimali za vlaganje, že v kratkem
bomo skušali z njimi navezati stike. Po-
horska vas bo zaokrožila našo ponudbo
in nas dvignila med svetovne turistične
centre.
Zreče?
Z najnovejšo pridobitvijo, modernimi
apartmaji v Vilah Zreče, smo rešili nekaj
težav zaradi pomanjkanja postelj. Sedaj
moramo prodati zdravstvene zmogljivo-
sti, saj smo veliko sredstev vložili v to-
vrstno investicijo in kadre. Tudi Zreče so
100-odstotno polne, zadovoljni smo
z obiskom dnevnih kopalcev.
Zavedamo se, da bomo morali še razši-
riti izvenpenzionsko ponudbo. V podalj-
šku nastajajočega parka, za vilami, načr-
tujemo dve manjši jezeri in gostinski ob-
jekt, oživiti bomo poskušali podzemno
jamo in na novo urediti prostor za div-
jad, ki se je že precej razmnožila v ogra-
jenem prostoru okrog Term. Na daljši
rok pa računamo z gradnjo novega hote-
la in modernizacijo sedanjega.
Sodelovanje s krajem?
Z razvojem Rogle in Term se je povečal
interes občanov za investicije predvsem
v oddajanje sob, česar smo izredno vese-
li. Naša pobuda je bila, naj se vrata do-
mačinov odpro turistom. Ankete so po-
kazale, da je kar 65 družin pripravljeno
sodelovati z nami. Nekaj jih sobe že od-
daja, nekaj se jih na to pripravlja, vseka-
kor pa se pozna, da so pogoji za pridobi-
tev bančnih kreditov za tovrstna vlaga-
nja še vedno zelo slabi. Rezultat našega
sodelovanja z »zasebniki« je skupen ka-
talog, ki smo ga izdali pred nedavnim.
Gre denar od turizma nazaj v indu-
strijo?
Unior je še vedno enotna »firma« in
sredstva se prelivajo, kar je tudi prav,
čeprav verjetno edinstven primer v slo-
venskem prostoru. Vsekakor sem vesel
spoznanja delavcev, da je program turiz-
ma pravilen in ima prihodnost.
EDI MASNEC
Nagradi v Celje in na Polzelo
v Cankarjevem domu v Ljubljani so pred dnevi podelili
nagrade Gospodarske zbornice Slovenije desetim najbolj-
šim slovenskim gospodarstvenikom. Predsednik zbornice
Dagmar Šuster je nagrado za izjemne gospodarske in
podjetniške dosežke podelil tudi dvema gospodarstveni-
koma s celjskega območja in sicer generalnemu direktorju
Cinkarne Celje Marjanu Prelcu ter Jožetu Kočevarju,
direktorju podjetja Kočevar & Thermotron iz Ločice pri
Polzeli.
IB
0 perečili probiemiii
v informaciji šentjurskega
županskega urada so zabele-
žena nekatera prizadevanja za
rešitev perečih težav. Izstopa-
ta gradnja doma ostarelih
v Šentjurju in nadaljevanje
posodobitve telefonije v juž-
nem delu občine.
Za gradnjo novega doma si
prizadevajo na lokaciji, ki so
jo izbrali že pred leti. Obstaja
dogovor, da bi petino denarja
prispevala občina, ostalo dr-
žava. Nadaljujejo tudi pogo-
vore s celjskim Telecomom za
izgradnjo telefonskega omrež-
ja v južnem delu občine. Nje-
govo vodstvo v Ljubljani so
obvestili o podpisanih pogod-
bah med bivšo šentjursko vla-
do ter celjskim PTT-jem. Po
- decembrskem skupščinskem
sklepu so za letos načrtovana
dela celjskemu Telecomu pla-
čali že nad 32 milijonov tolar-
jev, obvestili pa so tudi pri-
stojnega državnega sekretarja.
Po informaciji županovega
urada se s Cestnim podjetjem,
s pristojnim ministrstvom ter
z Družbo za vzdrževanje cest
pogovarjajo tudi o dokončanju
mestne obvoznice ter drugih
cest v šentjurski občini, komu-
nalno podjetje pa naj bi naro-
čilo projekt etapne gradnje vo-
dovoda med Hrastjem in Šent-
jurjem. Projekti za rešitev pro-
metne zagate krajanov Hru-
ševca bodo predvidoma kon-
čani v prihodnjih dneh, podpi-
sali so pogodbo o gradnji No-
vakovega mostu v Vrbnem,
pogovarjajo pa se tudi o ureja-
nju voda v občini.
BJ
Kdo bo delal?
Občinski svet Mestne občii
Celje je konec januarja sklen
da do sprejema akta o organ
zaciji in sistemizaciji delovnih
mest v občinski upravi niso
možne nove zaposlitve. A že
takrat je bilo jasno, da bo
v prehodnem obdobju venda^
le potrebno najti rešitve vsa
za delo premoženjsko-pravM
službe. 9
Prav pred premoženjska
pravno službo so v teh mese«
zahtevne delovne naloge. A
izdelavi premoženjske in d^fj
tvene bilance med novimi |H
činami so namreč tu še
ostale redne naloge in pre«|
vsem spremljanje postopkov;
denacionalizacije. V februarju,
sta namreč omenjeno službol
zapustili še dve delavki, zato
so celjski svetniki v ponede-
ljek sprejeli odločitev o dveh
nadomestnih zaposlitvah.
Prav tako pa so se - s priporo-
čilom, da se vendarle poskuša-
jo najti notranje rešitve - stri-
njali tudi z nadomestno zapo-
slitvijo vratarja-informatorja,
saj sta po nenadni smrti enega
delavca za dvoizmensko delo
šest dni v tednu ostala zdaj le
dva.
IS
O trendih razvoja
trgovine
Območna gospodarska
zbornica Velenje pripravlja
v petek, 3. marca, v Topolšici
razgovor o trendih razvoja tr-
govine v Sloveniji in delovanju
združenja za trgovino pri Go-
spodarski zbornici Slovenije.
■ Posveta, ki je namenjen pred-
stavnikom trgovskih organi-
zacij in samostojnim podjetni-
kom trgovcem, se bosta udele-
žila predsednik Združenja za
trgovino pri Gospodarski
zbornici Slovenije mag. Valter
Drozg in sekretarka združenja
Metka Potočnik.
KL
O zaključnem računu še ne
Na eni prihodnjih sej čaka
svetnike Občinskega sveta
Mestne občine Celje obravna-
va zaključnega računa za leto
1994, v ponedeljek pa so spre-
jeli zgolj ugotovitveni sklep
o predložitvi le-tega.
Po obstoječi zakonodaji je
bilo namreč v vseh občinah
treba sprejeti ugotovitvene
sklepe o predložitvi zaključnih
računov do konca februarja,
z Zakonom o financiranju ob-
čin pa so organi za izvrševanje
proračunov zadolženi tudi za
odpravo vseh žiro računov in
podpartij odpravljenih občin.
Do 16. januarja so smele od-
pravljene občine poravnavati
lanske finančne obveznosti še
iz starih žiro računov, po tem
roku pa so bili s strani Agenci-
je za plačilni promet, informi-
ranje in nadziranje zaprti vsi
stari račimi odpravljenih
občin.
Celjski svetniki so še skleni-
li, da gradiva odloka o potrdi-
tvi zaključnega računa za leto
1994 pred obravnavo na Ob-
činskem svetu temeljito pre-
gleda Odbor za finance in pre-
moženjska vprašanja.
Razvoj podeželja
v prihajajočem letu bodo
v občini Laško poskušali ures-
ničiti programe, ki predvide-
vajo razvoj podeželja in obno-
vo vasi.
Ravno zato morajo pri spre-
jemanju proračuna upoštevati
tudi razvojni program celost-
nega razvoja podeželja in ob-
nove vasi. Izvršni svet SO La-
ško je namreč v letu 1994 spre-
jel sklep o izdelavi tega pro-
grama za območje Paneče - Po-
lana (KS Jurklošter), ki zaje-
ma nekoliko večje območje. Za
program so namenili 990 tisoč
tolarjev, ki jih morajo zagoto-
viti iz občinskega proračuna
za leto 1995. Sklenili so po-
godbo za sofinanciranje z Mi-
nistrstvom za kmetijstvo
gozdarstvo, tako da bo občina
v celoti dobila povrnjena sred-
stva v prvi polovici letošnjega
leta, če bo seveda izpolnila do-
ločene pogodbene obveznosti
Pogodbo za izdelavo programa
pa so sklenili z NOVN'0 Stu-
dio podeželja d.o.o. iz Raven
na Koroškem, v višini skoraj
dveh milijonov tolarjev. Ro''
za izdelavo je do konca maj^
letos. Strokovne službe bod^
takšne programe pripravile
tudi za druga območja te ob-
čine. J
DAMJANA SEM*
Novi člani
Laški svetniki so predla-
gali nove člane, ki naj bi
sestavljali upravni odbor
Sklada stavbnih zemljišč,
ki bo odslej deloval samo-
stojno, ločeno od Radeč.
Prav tako pa so predlagali
tudi člane komisije za ure-
ditev premoženjsko prav-
nih razmerij.
Dosedanji upravni odbor
Sklada stavbnih zemljišč je
deloval v sestavi petih čla-
nov in tako bo tudi ostalo.
Do konca lanskega leta je
administracijo vodil Zavod
za urbanistično načrtova-
nje, pravne posle pa refe-
rent v oddelku za urejanje
prostora.
Komisija za ureditev
premoženjsko pravnih raz-
merij dosedanje občine La-
ško pa uradno še ni potrje-
na, ker vsi imenovani na
članstvo niso pristali, sode-
lovali bodo le kot zunanji
sodelavci oziroma sveto-
valci. D.S.
Ekološki sklad za tri občine
šaleške občine nal bi oblikovale medobčinski sklati za okolje
v drugi polovici lanskega
leta so v bivši občini Velenje
ustanovili sklad za okolje, ka-
terega najvažnejša naloga je
zagotavljanje finančnih virov
za sofinanciranje in kreditira-
nje ekoloških naložb in sana-
cijskih programov. Upravni
odbor sklada je na svoji seji
v četrtek, 23. februarja, pred-
lagal, da bi sklad v prihodnje
deloval na območju občin Šo-
štanj in Šmartno ob Paki ter
mestne občine Velenje.
Denar se steka v sklad z za-
računavanjem ekoloških taks,
določenih z odloki, ki jih mo-
rajo plačevati podjetja glede
na to, v kolikšni meri obreme-
njujejo okolje. Tako je sklad za
okolje v minulem letu izdal šo-
štanjski termoelektrarni tri
odločbe za plačevanje ekolo-
ške takse v višini okoli 192 mi-
lijonov tolarjev. Ta znesek je
termoelektrarna že poravnala.
V letošnjem letu pa bo ekolo-
ška taksa za termoelektrarno
precej nižja, saj jim je uspelo
sanirati četrti blok. V velenj-
skem premogovniku pa naj bi
v lanskem letu poravnali eko-
loško takso v višini približno
petih milijonov tolarjev. Ob-
veznosti v celoti še niso porav-
nali, vendar naj bi to storili
v mesecu marcu.
Na seji upravnega odbora,
ki sta se je udeležila tudi ve-
lenjski župan Srečko Meh in
šoštanjski župan dr. Bogdan
Menih, so člani sklada za oko-
lje predstavili tudi osnutek
aktivnosti v letošnjem letu.
»Občine se morajo opredeliti,
ali želijo skupen sklad,« je me-
nila predsednica upravnega
odbora sklada za okolje Vilma
Fece, »kajti le na ta način vidi-
mo smisel, da bi sklad lahko
deloval tako, kot je bil prvotno
zastavljen. Tudi vsi sanacijski
programi, ki so bili do sedaj
narejeni, so bili pripravljeni za
vse tri občine. Vsekakor pa bi
morali nadaljevati z načrtom,
sprejetim že lani, ki predvide-
va plinifikacijo in toplifikaci-
jo.« Po besedah Vilme Fece ve-
lenjski in šoštanjski župan
o medobčinskem skladu za
okolje nista imela kakšnih pri-
pomb, vendar bodo morali
v občinah sprejeti ustrezne
pravne akte. Na seji so se do-
govorili, da naj bi vse tri šale-
ške občine v naslednjih štiri-
najstih dneh poskrbele za po-
trebne pravne odredbe, seveda
le, če takšen medobčinski
sklad želijo. Šele potem bodo
lahko v skladu oblikovali nove
ekološke takse za letošnje leto.
KL
Št. 9. - 2. marec 1995
9
ŠEGE - FELJTON

pust mastnih ust in vseli prismuliov god
lopsasa, drajsasa,
^^stna nedelja,
^^>sn biu krofu sit,
ps pa zelja...
(Ljudska pustna)
pr težko je verjeti, da so se
^gnje pustne norčije, ma-
jrada in karnevali razvili iz
]o resnega obredja predkrš-
dobe. Kot verujejo
jdstva, ki so še danes na
(^ji razvojni stopnji, so tu-
paši predniki verjeli v vra-
nje duhov umrlih, ki so lah-
.(jobri in zli. Zato jih je bilo
eba pogostiti, potolažiti, po-
ifiti in se narediti njim
lake.
Člani moških ali fantovskih
Iružb, ki so jih vodili magi,
se strašljivo preoblečeni vr-
li v nevsakdanjih gibih, po-
dkovali in povzročali oglu-
joč trušč, da bi zle demone
jgnali iz bližine človeških
lališč, od čred in polj. Obho-
našemljencev so bili najbolj
oščeni v sredozimskem času
pred prihodom pomladi,
rščanska cerkev je to pogan-
;o vraževemost vztrajno in
uspehom preganjala, vero
duhove rajnih in demonov je
relevila v strah pred hudi-
em, šego maskiranja pa zla-
pma omejila na en sam dan,
na pustni torek. Le-ta se je
v zadnjih desetletjih sicer raz-
tegnil na pustni teden in še
,tti,Naidar se je tudi vsebina
ipusta ^remenila v kameval-
mobliko, daleč od prvotnega
■Kna sredozimskih in pred-
Inladanskih magičnih
IMst je postal vse bolj zaba-
va in priložnost, da tudi* naj-
bolj resen človek lahko enkrat
na leto ponori brez bojazni za
svoj ugled.
Zanimivo bi bilo razvozlati
samo besedo pust. Pust je čas
pred postom, bržčas napoved-
nik puščobne prehrane od pe-
pelnične srede do velike noči.
Dr. Niko Kuret meni, da je bil
prvotna pustna pojava kurent
ali korant, predpomladno bo-
žanstvo starih Slovenov, ki da
je rešilo Slovenca iz vesoljnega
potoka zato, ker je le-ta sple-
zal po trti, posvečeni veselemu
ajdovskemu bogu. Druga
evropska ljudstva morajo ime-
ti na voljo podobne legende,
saj prav tako ne pustujejo brez
opojnih pijač in preobilne je-
dače.
Če naj teče beseda o pustnih
šegah, so jim sedanja pustova-
nja le malo podobna. Sploh se
že od nekdaj običaj razlikuje
od mestnih, gosposkih maška-
rad. Gospoda je kadar koli, ne
samo za pusta, prirejala plese
v maskah, kjer so se udeležen-
ci bolj ali manj uspešno prele-
vili v imenitne zgodovinske ali
mitološke osebnosti. Na pre-
kooceanskih ladjah so za pot-
nike višjih razredov prirejali
ples v maskah na vsaki plovbi
čez veliko lužo, bodisi pozimi
ali poleti. Pust je torej, razen
v izjemnih primerih, ko spo-
sobne etno-skupine in pustna
društva (Ptuj, Cerknica, Kr-
ško, Idrija in še kje) ohranjajo
stare pustne šege, le še karne-
val. Tu in tam sežejo čez okvir
maškaradne zabave še s satiro
in kritiko pojavov doma in
v svetu. Gre izključno za zaba-
vo v preobleki.
Še pred desetletji, pravza-
prav do druge svetovne vojne,
je bn pustni torek priložnost,
ko so po vseh vaseh kolovrati-
le, rekli bi, tradicionalne ma-
škare, prej v skupinah kot po-
samič. Na pustni torek so čez
dan pustovali otroci, zvečer so
se pustno razvneli odrasli, po-
nekod kar vsi vaščani. Danda-
nes slišimo, češ, kak dolgoča-
sen pust, toda kritikom ne šine
v glavo, da so puščobnosti
pustnega torka krivi tudi
sami.
Od skupinskih pustnih šem
je treba za vse celjsko območje
omeniti šaljive pustne sva-
tovščine. Spravljali so skupaj
ohcetne sprevode kar najbolj
smešnega videza. Navadno so
spol zamenjali, ženske vloge so
igrali moški in narobe. Pri ne-
vesti so poudarjali ženske
obline, bujno podloženo oprsje
in košato zadnjico. Ženin je bil
ali zavaljena neroda ali nebog-
ljen suhec v mogočni senci
boljše polovice. Svatje so bili
prav tako protislovno oprav-
ljeni, le godci so imeli navadno
le naličene obraze in okinčane
klobuke, saj jih je po igranju
vsak od daleč poznal. Smisel
ohcetnih povork je bil pouda-
riti, da je čas ohceti mimo,
zdaj je, kar je. Zato so skoraj
po vseh naših krajih »obsede-
lim dekletom« in ženinom, ki
jim je spodletelo, k vratom,
pod okno ali na streho podta-
knili slamnatega ženina ali ne-
vesto.
Druge maškare polpretekle-
ga časa so bile dedec in baba,
spretna sestavljenka dedca, ki
babo nosi, ali narobe, nadalje
cigani, potujoči kramarji »pič-
kurini«, peklarji (berači), co-
prnica, »marelmoher« (dežni-
kar), suhorobar, medved z go-
njačem, pokači z bičem, skrat-
ka nevsakdanje, a vendar zna-
ne pojave v vaškem okolju.
Kdor je imel manj domišljije,
se je pač našemil v kar koli.
Fantje, če ne drugega, so se
vsaj za silo našemili, obraze so
si namazali s sajami, prav tako
roke, da so z njimi grabili in
božali dekleta. Le malo preo-
bleke in že je bilo maškari do-
voljeno marsikaj, česar si sicer
ne bi smela privoščiti. Maška-
ra je bil beg v drugo osebo.
Za naše kraje, od Pohorja do
Save, od Sotle do Trojan, je
bila nekoč nepogrešljiva pra-
stara živalska maska, ki so ji
največkrat rekli košuta, pone-
kod tudi kamela ali kuoj
(konj). Gotovo je starejša kot
kurent, ki ima slovenski izvor,
torej nekako od šestega stolet-
ja. Maski in simbola jelena ter
košute pa so kot magično pre-
obleko poznali že Kelti, preži-
vela je v naših krajih tudi rim-
sko dobo in tu so jo stari Slo-
veni podedovali ravno na ob-
močju, kjer so po preseljeva-
nju narodov ostali otočki pola-
tinjenih Keltov. Medtem ko se
je maska rogatega jelena izgu-
bila v davnini, košuta ni manj-
kala v nobeni zaresni pustni
skupini. Lahko jo je nosil en
sam moški ali pa sta se v štiri-
nogo žival prelevila dva. Bolj
neusklajeno sta skakala in ho-
dila, bolj je bila videti špasna.
Zaletavala se je za dekleti,
šavsala naokoli, goltala v po-
sebno vrečo krofe in druge do-
brote, ritala in spuščala čudne
glasove. Včasih je imela še
»mladiča«, ki je silil podnjo, jo
zizal, molzli so jo, barantali
zanjo, pa je vselej pobegnila...
Poglavitni del maske je bila
glava, ogrodje, prekrito z zajč-
jo ali drugačno kožo. Glavo je
prednji nosil na palici, svoji
telesi pa sta nosilca pokrila
z odejo ali rjuho. Vodja ma-
škar je bil v naših krajih Ko-
rant ali kar Pust. Včasih je bil
precej podobno opravljen kot
ptujski kurenti, včasih je imel
pokrivalo z rogovi, v rokah je-
ževko ali lesene vile, rogovilo,
za pasom pa nekaj kravjih
zvoncev. Maškare so bile zaže-
lene, ker so prinašale dobro le-
to. Povsod zasledimo, da je ši-
roko koracanje in dviganje
nog pri plesu pričaralo debelo
repo. Kakor so bile pustne se-
me polpretekle dobe že odda-
ljene od prvotnega ajdovskega
obredja boja zime s pomladjo,
besov in demonov, tako so še
vedno imele v sebi nekaj te pr-
vinske magičnosti, povezane
z rodnostjo in zemljo.
Tega tudi tam, kjer izvirno
posnemajo stare pustne šege in
obredja, nihče več ne občuti.
Je samo posnemanje, ne doživ-
ljanje.
Košuta. Prednji mož bi moral glavo na kolu poriniti bolj naprej.
Očitno so imeli marijagraški pustjaki prekratko odejo za tako
iztegnjen vrat.
mm p^oom pt^l cimmm sodišči
v CELJU v LETIH 1945 -1951
Tako je leta 1947 napadla sedeže haslednjih krajevnih
udskih odborov: Sv. Primož (9. 4. 1947), Blagovna (12. 4.
947), Ponikva pri Grobelnem (24. 4. 1947), Šentjernej (24.
1947), Špitalič (8. 5. 1947), Pristava (neugotovljenega
ne), Ljubečna (12. 6. 1947), Kalobje (12. 6. 1947), Sv.
'efan (14. 6. 1947). Ob napadih na sedeže navedenih kra-
■^Tiih ljudskih odborov so običajno zažgali arhive in
"brali pisalne stroje, štampiljke, pisarniški material ter
^lar. Razen na sedeže krajevnih ljudskih odborov je
Malčkova banda« izvedla tudi napade na več poslovalnic
^etijskih zadrug in na nekatere člane Partije ter aktiviste
'F.
^ed gradivom, ki je nastalo v zvezi z zasledovanjem in
^tacijo članov »Palčkove bande« pri UDV, ni mogoče
^iti nobenega dokumenta, iz katerega bi bilo konkretno
"^idno, kakšna je bila politična opredelitev te skupine.
Sotoviti je mogoče le, da so se njeni člani najprej izdajali
'ti. križarje in za vojsko kralja Petra, nazadnje pa tudi
"'pristaši Informbiroja. Kot je v preiskovalnem postopku
?^edal Ivan Lavbič-Palček, so člani Mlakarjeve oziroma
logove skupine sestavili pisno prisego, na katero so prise-
^sami in tisti, ki so se v to skupino kasneje vključili,
^^ga se je, po njegovi navedbi, nanašala »na kralja Petra,
*^oga in na uničenje komunizma.« Vsak, ki se je skupini
^5|ružil, je moral prečitati besedilo prisege in se pod njim
^1 Podpisati. Pri svojem delovanju so se Ivan Lavbič-
, ^^k in drugi člani njegove skupine povezovali predvsem
J^eti, katerim so govorili o skorajšnjem preobratu, o pri-
križarske vojske s Koroške in o vzpostavitvi vladavine
Petra. Ljudem so tudi delili besedilo pesmi z naslo-
^ *^Ura se bliža«, pod katero je bila kot avtorica podpi-
j^JStefka Štuklek iz Razborja.149 Ta pesem, ki so jo med
Ij^^^alstvom širili tudi člani organizacije GROM, se je
y boj za resnično svobodo
Slovenec pripravljaj se vsak,
da solnce resnice zašije nam novo
Ura ti šteta rdeči sovrag!
^e ustraši se žrtev in krvi
kar en sam vsklik naj v borbo te spremlja
Pogaži morilca, ki Slovenec ni
^eši mu trplenje smrt komunistom
dvigni v roko prapor pravice
2 grbom in križem naj kaže ti pot
Zmaga je naša zmaga resnice
sovragu izkopan peklenski je grob!
Ta prva Palčkova skupina je bila uničena že leta 1947,
vendar se je takrat Ivanu Lavbiču uspelo na čudežen način
izogniti aretaciji. Prvi sodni procesi proti pripadnikom in
simpatizerjem Palčkove skupine so bili pred celjskim
okrožnim sodiščem že leta 1947. Omenili bomo samo
tistega, v katerem so bili obsojeni Franc Belak iz Razborja
pri Dramljah, Franc Rečnik iz Zagaja pri Ponikvi in že
zgoraj omenjena Štefka Štuklek iz Razborja pri Dramljah.
Glavna obravnava proti njim je bila pred senatom celjskega
okrožnega sodišča 5. 7. 1947. Obtoženi so bili, da so »čla-
noma oborožene tolpe Mlakarju Dušanu in Laubiču Ivanu-
Palčku ponovnokrat nudili zatočišče in hrano ter bili njuni
obveščevalci.« Vsem trem je sodišče izreklo štirinajst let
zaporne kazni s prisilnim delom, Francu Rečniku pa še
zaplembo vsega premoženja (kmetije). Na pritožbo javnega
tožilca je Vrhovno sodišče LR Slovenije Štefki Štuklek
zaporno kazen zvišalo na osemnajst let.
Ta sodni proces omenjamo predvsem zaradi navedb obso-
jencev o odnosu prebivalstva do Dušana Mlakarja in Ivana
Lavbiča-Palčka ter njime ilegalne skupine, ki so ga ti izra-
zili v svojem pisnem odgovoru na pritožbo javnega tožilca
zoper sodbo. V njem so obsojenci med drugim tudi zapisali:
»Prebivalstvo si ni bilo dolgo na jasnem glede vloge te
bande in jih je veliko nasedlo z ozirom na prejšnje življenje
Palčka in Mlakarja. Kmečko prebivalstvo se jih je balo in to
upravičeno, saj so bili oboroženi z brzostrelkami, grozili
s streljanjem, požigom domačij in drugimi represalijami, če
se jim ni ustreglo in če bi jih kdo izdal.«
Ivan Lavbič-Palček je stopil ponovno v akcijo šele leta
1950. O tem, kaj se je z njim dogajalo v letih 1948-1949
, nimamo podatkov. Leta 1950 je ustanovil novo skupino, ki
pa je delovala le malo časa, saj so bili sam Ivan Lavbič-
Palček in drugi njeni člani že maja istega leta aretirani.
Aretacija Palčka je bila izvršena 26. 5. 1950. :^oročilo UDV
navaja, cla se je Palček pred aretacijo skrival v bimkerju
v bližini hiše kmeta Alojza Gabra iz Leskovca pri Tmov-
Ijah, in da je pri njegovi aretaciji sodelovalo 25 pripadnikov
UDV in oficirjev KNOJ-a. Izvedbo njegove aretacije poro-
čilo UDV opisuje takole: »Bunker smo takoj obkolili, nato
pa poslali pred njega gospodarja in gospodinjo z nalogo, da
pozivata Palčka naj se preda, v nasprotnem primeru pa
likvidiramo vse tri. Palček se pozivu ni odzval, temveč
pričel iz bunkerja streljati s pištolo. Tedaj, ko se mu je
pištola pokvarila, je pripravil defenzivno bombo. Vprašal je
gospodinjo, katera je bila poleg bunkerja, kako je obkoljen,
in se potem predal.« Isto poročilo tudi navaja, da je bilo
v zvezi s Palčkovo skupino aretiranih 39 oseb in opozarja
na govorice, ki so se širile med prebivalstvom, da so te
aretacije posledica tega, ker so ljudje nasedli provokator-
jem, ki jih je na teren poslala OZNA.
Z aretacijo Palčka in drugih članov njegove skupine so se
leta 1950 začeli pred senatom ljubljanskega okrožnega
sodišča proti njim vrstiti sodni procesi. Najpomembnejši
med njimi je bil vsekakor proces proti Ivanu Lavbiču-
Palčku in nekaterim drugim članom njegove skupine, ki je
bU 12. 13. in 15. 7. 1950 v Celju.
Poleg Ivana Lavbiča-Palčka je bilo na tem procesu obso-
jenih še naslednjih trinajst oseb: Franc Trebovc iz Proseni-
škega, Mihael Stropnik iz Zg. Hudinje, Franc Verbič iz
Zaloga, Frane'Kukovič iz Graščc, Jože Lavbič iz Svetelke,
Julijana Gaber iz Leskovca, Ivan Cenca iz Zagaja, Miha
Zdolšek iz Jazbin, Miha Podrgajs iz Straže, Alojz Spolenak
iz Zlateč, Franc Zidanšek iz Zaloga, Alojz Gaber iz
Leskovca in Mihael Preložnik iz Svetelke. Ivanu Lavbiču in
Francu Trebovcu je sodišče izreklo smrtno kazen z ustreli-
tvijo in trajno izgubo državljanskih pravic. Trebovcu je kot
stransko kazen izreklo še zaplembo premoženja. Ostale je
sodišče obsodilo na zaporne kazni, na odvzem državljan-
skih pravic za določeno število let, nekatere pa tudi na
zaplembo premoženja. Najnižja izrečena zaporna kazen je
znašala dve leti, najvišja pa dvajset let.
Eden zadnjih večjih sodnih procesov proti pripadnikom
Palčkove skupine je bil v Celju pred senatom ljubljanskega
okrožnega sodišča 26. 10. 1950. Na njem so bili obsojeni:
Martin Golež, mali kmet iz Gradišča; Franc Pančič, čevljar
iz Slatine; Andrej Ribič, kmet iz Luterja; Kristina Kukovič,
kmečka delavka iz Gruščca; Ivan Vrečar, šofer iz Bukov-
žlaka; Jože Oberžan, kmet iz Bukovžlaka; Alojz Veber,
kmečki delavec iz Bovš in Ivan Cene, kmet iz Penovja pri
Zbelovem.
Najvišjo zaporno kazen s prisilnim delom (za dobo šestih
let) je sodišče izreklo prvoobtoženemu Martinu Goležu,
ostalim pa je izreklo krajše zaporne kazni s prisilnim delom
v trajanju od šestnajstih mesecev do štirih let. Dejansko pa
je najtežjo kazen sodišče izreklo Andreju Ribiču, saj mu je
poleg štirih let zapora s prisilnim delom izreklo še
zaplembo vsega premoženja.
V letih 1946-1948 je na širšem celjskem območju delovala
tudi tajna politična organizacija z imenom Gorje razbojni-
kom-osveta morilcem ali kratko GROM. Če upoštevamo kot
verodostojne podatke, ki se v zvezi s to organizacijo nava-
jajo v gradivu UDV in v kazenskem spisu Okrožnega
sodišča Celje, je to organizacijo januarja 1946 ustanovil
Ivan Satler, uslužbenec MLO Celje s Spodnje Hudinje, ki je
bil tudi njen voditelj. Njegov namestnik je bil Albert Žagar,
uradnik iz Celja, ki se je Satlerju priključil marca 1946.
Poleg njiju je bil v vodstvu organizacije še Oskar Črepinšek,
industrijski risar iz Celja, ki se je tako kot Žagar Satlerju
priključil marca 1946. Navedeni trije bi naj tvorili vodstvo
ali nekakšen »vodilni center« organizacije GROM, njegov
sedež pa bi naj bil v Celju. Vsak izmed njih je bil posebej
zadolžen za določeno območje.
Št. 9. - 2. marec 1995
NO\&;^NIK
KULTURA
lOl
Komedijančiče
Dnevi komedije so kon-
čani, naj živi komedija, je
na zaključku vzkliknil go-
spod Marjan Bačko, igra-
lec, ki se ga je prijelo ime
oče Dnevov komedije. Ta-
koj si je izmislil tudi novo
vzkličnico letošnje priedi-
tve, namreč, da jo je dal
sam BOG. V kraticah tako-
le: Bojan, Olga, Glej. Za-
četnice letošnjih zmago-
valcev!
Med najbolj zvestimi
obiskovalci festivala je bil
celjski župan Jože Zimšek
s soprogo, ki je pogosto po-
skrbel še za kako eminent-
no družbo gospodov iz
Ljubljane. Tako smo lahko
pocukali za rokav Jožeta
Brodnika, direktorja
DARS in ob misli na slo-
venske ceste se mu je kljub
komediji milo strilo...
Prišel je tudi šolski mini-
ster Slavko Gaber, sicer
Celjan, ki je hočeš, nočeš
moral priznati, da ne ve,
kdaj je bil nazadnje v (celj-
skem) gledališču. Ogledal
si je Afero pouhn kufr...
Naključje pa tako, a ne?
Komedija je bila pred
pravo komedijo na odru tu-
di ob obisku Jožefa Školča,
ki si je s svojo madam
z balkona ogledal Klovne
(lahko se je tudi žogal z nji-
mi), še prej pa so pretaknili
gledališko hišo, in ker niso
našli nobene črne skrinjice,
ki bi tik-takala, so se mo-
rali zadovoljiti z milnimi
bombicami, ki so padale
med občinstvo. Iz te bitke
je izšlo le nasmejano občin-
stvo.
Ja, županov gost je bil
Celjan Ivo Umek, direktor
Založbe kaset in plošč RTV
Slovenija, ki bi tistega dne
moral sicer biti s Heleno
Blagne (pomislite) v hrva-
škem Cavtatu na popev-
karskem festivalu. Pa je le-
pa Helenca zbolela, Ivo pa,
hajd v Celje. Srečanja s so-
šolcem županom pa ja ne
gre metati vnemar.
Simpatični, poskočni
Bojan Emeršič je bil neka-
terim gledalcem na pred-
stavi Change tako neeezna-
aansko znana faca... Po-
tem se jim je le posvetilo:
Film, seveda Babica gre na
jug... in televizija - kralje-
ve mesnine...
Almanah
šaleških občin
v petek, 3. marca, bodo
v knjižnici Kulturnega centra
Ivan Napotnik v Velenju pred-
stavili almanah občin Velenje,
Šoštanj in Šmartno ob Paki ter
video film o Šaleški dolini. Al-
manah, ki so ga pripravili
v podjetju Naš čas, je zbornik
vseh pomembnih dogodkov iz
lanskega leta, ki so zaznamo-
vali življenje v Velenju,
Šmartnem ob Paki in Šošta-
nju. Obsega 312 strani, izšel pa
bo v nakladi 1500 izvodov. Vi-
deo film o Šaleški dolini pa bo
v prihodnosti lahko koristil
tudi kot predstavitev v turi-
stične namene. L.O.
Zlato za žlahtnost,
smeh za srce!
Za zagrnjeno zaveso Dnevov komeUlJe bo Milo novo
komedijanisko seme
Na pustno nedeljo so se
v Slovenskem ljudskem gleda-
lišču v Celju, pred predstavo
izven festivalske konkurence,
Gavellinega gledališča iz Za-
greba, s slovesno razglasitvijo
nagrad žlahtnemu komedijan-
tu, žlahtni komedijantki in
žlahtni komediji, končali četr-
ti Dnevi komedije. V Sloven-
skem ljudskem gledališču je
prireditev, ki je dobila obrise
festivala, trajala od 3. do 26.
februarja. Bogatile so jo, kot
novost letošnje ponudbe,
predstave na velikem in ma-
lem odru gledališča, kot
spremljevalni program,, med-
tem ko so domači glumači
z lastno produkcijo komedij-
skih predstav gostovali po
Sloveniji in trosili seme kome-
dije in celjske prireditve tudi
navzven.
Da mora ta gledališka prire-
ditev ostati v Celju, pognati
globlje korenine, saj že postaja
tradicionalna, in da naj se
s svojim komedijantskim šar-
mom raznese še v poletne me-
sece, na prizorišča na gradu in
v knežjem mestu, ji je na zak-
ljučku kot slavnostni govornik
zaželel tudi župan mestne ob-
čine Celje Jože Zimšek.
Iz letošnjih Dnevov komedi-
je je v imenu strokovne žirije
(Blaž Lukan, predsednik in
Majda Knap-Šembera ter Ma-
rinka Poštrak) izšel žlahtni
komedijant Bojan Emeršič za
vlogo slikarja Blasija v Bauer-
jevi igri Change v režiji Emsta
Binderja in v izvedbi Drame
Slovenskega narodnega gleda-
lišča iz Ljubljane. V opredeli-
tvi je zapisano, da v tej vlogi
Emeršič vstopa v vsako situ-
acijo igre brez predsodkov in
zavor, s tisto do kraja sveto
naivnostjo in nedolžnostjo, ki
je sprva videti tako smešna, na
koncu pa je tako kruto kazno-
vana, najsi bo v komedijanst-
kem ali dramskem okviru...
Kot nalašč, na pustno sobo-
to, so prišli na sceno v tekmo-
valni del festivala še Klovni,
v izvedbi Slovenskega mladin-
skega gledališča iz Ljubljane,
v režiji Eduarda Milerja in
z njimi v družbi ostalih klov-
nov, klovnesa Olga Kacjan
v vlogi Pepeta. V ljubki pred-
stavi, v kateri se je odraslo ob-
činstvo med predstavo žogalo
s klovni na odru in lovilo mil-
ne mehurčke, je žirijo osvojila
Olga Kacjan kot komedijantka
v izvornem pomenu te besede:
fizično spretna, neposredna in
glasna, pri čemer tudi na-
sprotja zgornjih kvalitet v ko-
mične namene. Tako je osvoji-
la naslov žlahtne komedijant-
ke letošnjih Dnevov komedije.
Žlahtna komedijanta bo na
letošnji laskavi naslov spomi-
njala zlata kravatna sponka
(on) in zlata broška (ona)
v obliki maske. Zlatarne Celje.
Afera Pouhn kufr v izvedbi
sicer ljubiteljskega ansambla
Glej iz Ljubljane je s svojo ak-
tualnostjo in neposrednostjo,
odlično kolektivno igro in
tempom osvojila in prepričala
občinstvo, ki je letos z glasov-
nicami od 1 do 5 ocenjevalo
posamezne predstave. Aferi je
v skupnem seštevku glasovnic
pripadla najvišja ocena, 4,7.
Tako je afera postala letošnja
žlahtna komedija, stensko uro
Zlatarne Celje je prevzel mladi
in simpatični Iztok Lovrič, ki
je avtor in režiser predstave in
ki je zaigral tudi vlogo hrva-
škega inšpektorja Penmoviča.
V festivalski ponudbi Dne-
vov komedije je bilo letos osem
tekmovalnih predstav. Celjska
predstava Ta veseli dan ali
Matiček se ženi, v izvedbi celj-
skega gledališča, se je po oceni
občinstva in seštevku ocene
4,5 za predstavo, uvrstila na
odlično drugo mesto, zato ve-
ljajo čestitke tako nagrajen-
cem kot tudi srebrnemu celj-
skemu ansamblu. Zanimivo je,
da je strokovna žirija v svoji
zaključni oceni posebej opozo-
rila na izviren in konceptualno
domišljen pristop h klasične-
mu komedij anstkemu besedi-
lu, kakor je bil uprizorjen v tej
predstavi, v režiji Vita Ta-
uferja.
V Celju nam je bilo tako
v mesecu dni dano videti teko-
čo komedijsko produkcijo slo-
venskih gledališč, čeprav je ži-
rija vseeno pogrešala še izrazi-
tejših dosežkov in izrazitejših
ženskih komedijantskih likov.
Zastor za letošnjimi Dnevi
komedije se je zagrnil, vendar
pa na tem mestu ne gre prezre-
ti izjemno lepega, zanimivega,
izvirnega in prisrčnega sloves-
nega zaključka festivala, ki je
požel simpatije občinstva. Ple-
salci Plesnega teatra Studia za
ples so namreč s svojimi kome-
dij antskimi kostumi in plesni-
mi gibi poskrbeli že za prijeten
začetek festivala. V koreogra-
fiji Igorja Jelena in Anice Ku-
mer pa so nagrajencem »pri-
plesali« nagrade in tako nare-
dili predstavo pred zagrebške
predstavo Važno se je imeno-
vati Emest (biti resen).
Pa je smeh tudi na pustno
nedeljo odmeval v dvorani
Slovenskega ljudskega gleda-
lišča Celje in zasejal seme za
prihodnje, pete Dneve kome-
dije, ki bodo tako slavili prvi
mali jubilej.
MATEJA PODJED
Foto: SHERPA
Žlahtni komedijant Dnevov
komedije, Bojan Emeršič, je
požel simpatije občinstva
v predstavi Change, v izvedbi
ljubljanske Drame.
Ljubka klovnesa v vlogi klov-
na Pepeta v predstavi Klovni,
Slovenskega mladinskega gle-
dališča iz Ljubljane, Olga
Kacjan, je postala žlahtna ko-
medijantka.
Afera pouhn kufr v izvedbi gledališča Glej iz Ljubljane je
dobesedno dvignila celjsko občinstvo. Z oceno 4,7 je postala
žlahtna komedija.
Dunaj le tudi slovenski
D. Medved piše, da Krpan nI bil edini Slovenec na Dunaju
Celovška Mohorjeva druž-
ba je s slovenskim oziroma
nemškim besedilom izdala
knjigo Slovenski Dunaj, ki jo
je napisal celjski publicist
Drago Medved, s'fotogTafija-
mi jo je opremil Marjan Pa-
ternoster, oblikoval pa Jurij
Kocbek.
Med vsemi evropskimi
prestolnicami je bil v prete-
klosti prav Dunaj najbližje
Slovencem. Mesto, ki leži
v samem središču Evrope,
obkrožajo različni narodi in
etnične skupine, poleg Ger-
manov, Slovanov, Madžarov,
Italijanov je v mestu še mno-
žica različnih priseljencev,
kar daje Dunaju kozmopo-
litski značaj, hkrati pa tudi
vzdušje tolerance, ki vzpod-
buja sožitje med pripadniki
različnih narodov in kultur.
Poleg same geografske bliži-
ne pa je Slovence vezalo na
Dunaj tudi stoletja dolgo
življenje v eni državi, ki so jo
vodili Habsburžani, zaradi
česar je bilo to mesto še vse
do začetkov našega stoletja
tudi glavno mesto Sloven-
cev, ki so živeli v Avstro-
Ogrski.
Zaradi teh razlogov so
Slovenci mnogokrat obisko-
vali Dunaj in Drago Medved
nam skozi zgodovinski pre-
rez prikaže konkretne razlo-
ge, ki so jih motivirali. Tja so
hodili po poslovnih oprav-
kih, obrtniki so prodajali
svoje izdelke, trgovci po no-
ve zaloge, za nacionalni raz-
voj v širšem smislu pa so
predvsem pomembni inte-
lektualci, ki so začasno ali
stalno živeli na Dunaju.
Od ustanovitve univerze
v 14. stoletju, so se tam izo-
braževali posamezniki v ra-
zličnih strokah, mnogi med
njimi pa tudi naredili izjem-
no uspešne kariere. Avtor
navaja vrsto posameznikov
in njihov pomen tako za slo-
venski narod, kot tudi njiho-
ve prispevke v znanosti, kul-
turi ali politiki, ki presegajo
nacionalni okvir. V preteklo-.
sti so se tako skorajda vsi
pomembni Slovenci na tak-
šen ali drugačen način sreče-
vali z Dunajem in avtor jih
predstavi s kratko biografi-
jo, podrobneje opisuje njiho-
vo specifično dunajsko ob-
dobje ter dodaja kakšne
manj   znane   zanimivosti.
Med drugimi omenja literate
Primoža Trubarja, Franceta
Prešerna, Josipa Jurčiča,
Ivana Cankarja, Otona Žu-
pančiča, med glasbeniki Ja-
koba Gallusa, brate Ipavec,
Antona Dermoto, krog slo-
venskih impresionističnih
slikarjev, arhitekte Maksa
Fabianija, Jožeta Plečnika,
Borisa Podrecco, fizika Jože-
fa Štefana, čebelarja Antona
Janšo in mnoge druge, ki
s svojim življenjem in deloin
reprezentirajo večplasten ter
ustvarjalno ploden odnoS
med Slovenci in mestom ob
Donavi.
BORIS GORUPK^
ZAPISOVANJA
LfflKIMMIBM^ _____L .....
Natural Born Kiilers
Hja, pa smo ga dočakali.
Kontroverzen film Oliverja
Stonea o dveh serijskih moril-
cih, ki pobijata praktično vse,
kar jima pride na pot. Edina
izjema je poročni dan: »Ne, na
poročni dan ne bom ubijal!«
zakliče Mickey in poljubi Ma-
lory. In res; tako kot kakšen
novopečera slovenski yuppie
evforično vzklikne, »ne, na go-
spodov dan, pa že ne bom de-
lal,« tako se Mickey m Malory
odločita, da bo poročni dan
pač nekaj posebnega in da Go-
spodu že ne bo všeč, če bosta
»delala« tudi na tako slavno-
sten dan. Mickey in Malory sta
skratka serialca, ki brez vsa-
kega razmišljanja in opozorila
ubijeta vse, ki se tako ali dru-
gače znajdejo v njuni bližini.
Ker pa zločin ne bi bil popoln,
če o tem ne bi kdo poročal, se
odločita, da pri vsaki »akciji«
pustita nekoga živega. Poroče-
valca oziroma kamero. Za me-
dije, za lastno slavo. Tako kot
mediji, televizijski novinar re-
cimo, ki dela oddajo o Ameri-
ških blaznežih, izkoriščajo nji-
ju, tako onadva izkoristita me-
dije. Mlade Japonke denimo
kričijo svoje seksualne fanta-
zije, v katerih nastopa Mickey.
Zvezda je praktično rojena.
Ja, dobesedno. Mickey in
Malory sta zvezdnika televi-
zijskih ekranov. Žrtve se jima
ponujajo kar same. Tako kot
onadva, ki prodirata v domove
preko televizijskih ekranov,
tako njuni oboževalci nenehno
drejo v njuno bližino. Da bi jih
videli, da bi se jih dotaknili, da
bi tudi sami postali del zgodo-
vine. Mickey in Malory sta na-
mreč del zgodovine. Mickey in
Malory sta se v zgodovino vpi-
sala z zločinom. In tega Stone
nikjer izrecno ne poudari. Saj
je vseeno; nekateri z Nobelovo
nagrado, nekateri pa s serij-
skimi umori. Spet nekateri pa
z vojnimi zločini. Kar nam je
vsekakor bližje kot pa kakšna
nacionalna serialka tipa Mic-
key in Malory. In tako kot voj-
ni zločinci, tako tudi Mickey
in Malory za dosego lastnih ci-
ljev uporabljata medije. In
mediji ju pričakujejo z odprti-
mi rokami. Mediji ju pravza-
prav forsirajo, opravičujejo
njune umore, se iz njih hrani-
jo. Televizijski prime time je
rezerviran za njiju. In s tem za
reklame. Kar trikrat na primer
tisti severni medvedi zvrnejo
svoje  Coca-Cole.  In,  jasno,
vprašanje! Kdo je pravzaprav
tukaj bolj nasilen, kdo je prav-
zaprav morilec? Serijski mori-
lec? Mickey in Malory, ki ubi-
jata iz preživetja (končno mo-
rata bežati in ker je na njuni
glavi razpisana bogata nagra
da, človek pa bi za denar štor;
vse, recimo izpostavil lasta
življenje, je jasno, da se neka
ko morata braniti) ali medij
ki »ubijajo« iz koristoljubja?
Odgovor je seveda na dlan.
Še več, odgovor nam ponuc
sam Oliver Stone, ko približn
dve uri dolg film skonstruira
iz 2500 kadrov. Kar je seveda
ogromno, če vemo, da je povi
prečen film sestavljen iz neka
okrog tisoč kadrov. In Ston
vrši s tem menjavanjem ka
drov, z dinamiko, s prepleta
njem spotovske in stripovsk
estetike, nezaslišan teror a
gledalce, ki se morajo blazi
koncentrirati, da bi ujeli zga
bo, ki pravzaprav niti ne n
rejo misliti na zgodbo, mari
zgolj na fragmentamost k
drov. In gledalec je jasno vc
den. Zaveden. Svojega lastnt
ga mnenja si zaradi hitros
fragmentov ne more ustvarit
Za to niti nima časa. In to ist
počne danes televizija; gledal,
ca zavaja do te mere, da začn
umor sprejemati kot neki
vsakdanjega. Iz Mickeya j
Malory naredi celo medijsl
zvezdi. In tega se morilca sevi
da zavedata; ko se pripravlja
ta, da »pospravita« še zadnj
žrtev, televizijskega novinarji
ki vzklikne: »Če me bosta ubi
la, ne bom mogel pričati o va
jinem umoru.« In ker je urno
že itak posnet na kamero, Mic
key odgovori: »Pričala bo ka
mera.« In res. Kamera je tisti
ki edinole zares priča. Ki z
razliko od človeka, ne zna la
ga ti. In Mickey in Malory kc
izkušena serialca to seved
vesta.
Piše: Tadej Čater
Št. 9. - 2. marec 1995
11
KULTURA

Bože in čarovnije
U0va knjiga narodoplsca Aleksandra
^mečnlka_
jVleksander Videčnik, znani
grodopisec iz Zgornje Sa-
^piske doline, je minuli petek
Galeriji Mozirje predstavil
Ljigo čarovnije, ki je
ie njegovo triindvajseto knjiž-
no delo po vrsti, izdal pa jo je
2avod za kulturo Mozirje
v nakladi 2500 izvodov. V tej
^jigi se je posvetil razkriva-
ijju domačega zdravilstva
v Zgornji Savinjski dolini, saj
je po njegovem mnenju na tem
področju vrzel, ki bi jo bilo
orav zapolniti, še posebej zato,
da ljudska modrost ne utone
v pozabo.
Knjiga je izrazito narodo-
pisno delo, obenem tudi izziv,
lx spodbuja medicinsko stro-
Ijo, da bi se poglobila v izsled-
ke domačega zdravilstva. Gra-
^vo za knjigo je avtor zbiral
2 raziskovalnim delom približ-
no štiri leta. Uspel je odkriti
precejšnje število starih zapi-
sov iz sredine prejšnjega sto-
letja. Drugi, prav tako po-
memben vir, pa so bila priče-
vanja starejših ljudi, ki so
v spominu ohranili nekatere
podrobnosti, povezane z izro-
čilom o ljudski medicini. »Na
ta način mi je uspelo prikazati
sliko domačega zdravilstva
v času, ko so bili ljudje vezani
izključno na medsosedsko po-
moč. Izročilo o flori, ki je bila
znana v tem okolju, se je pre-
našalo iz roda v rod,« je pove-
dal Aleksander Videčnik. Ori-
sal je tudi domače zdravilstvo
v hribovskih predelih, ki so bi-
li v starih časih komunikacij-
sko čisto odrezani od sveta in
prepuščeni sosedski pomoči
ter poznavanju zdravilnih rož,
s katerimi so si lahko lajšali
bolečine. »Ljudje za vrste bo-
lezni niti niso vedeli,« pravi
avtor knjige, »poznali so le po-
jave. Niso imeli zdravnikov,
v bolezni pa so si pomagali
s približno dvestotimi različ-
nimi rožami. Nekatere med
njimi ljudje s pridom uporab-
ljajo še danes, ko je vedno bolj
prisotna težnja vračanja k na-
ravi. Po mojem mnenju je veli-
ka napaka, da se šolska medi-
cina ni lotila nadgrajevanja
ljudske.« Avtor obenem po-
udarja, da opisuje le dejstva in
običaje, o učinkovitosti doma-
čega zdravilstva pa naj sodi
stroka.
Del knjige je namenjen tudi
obravnavi čarovniških postop-
kov. »Čarovnije,« pravi avtor.
»so vezane po em strani na
izročilo, po drugi pa na vero-
vanja. Vse je namreč temeljilo
na globokem prepričanju, da
takšni zdravilni postopki po-
magajo.« Ljudje so bili trdno
prepričani, da si na ta način
lahko pomagajo iz bolezni,
a o kakšnih konkretnih uspe-
hih tovrstnega zdravljenja
z gotovostjo ni mogoče vero-
dostojno sklepati. Osrednji del
knjige zavzemajo avtohtoni
zapisi, opis načinov zdravlje-
nja in pričevanja. Ravno sled-
nja pričajo o tem, da je Alek-
sander Videčnik opravil teme-
ljito terensko-raziskovalno
delo, saj je objavljenih priče-
vanj 60, obdelal pa jih je kar
150.
KSENIJA LEKIČ
Ceijsici mednarodni
siiicarslfi tedni
V galeriji Keleia, ki so jo od-
prli sredi februarja in je v pro-
storih Muzeja novejše zgodo-
vine v Celju, si je mogoče ogle-
dati prvo razstavo. Gre za dela
petih slikarjev, ki so sodelova-
li na zadnjem mednarodnem
slikarskem simpoziju pod po-
kroviteljstvom generalnega
pokrovitelja Kovinotehne.
Avstrijski slikar Heinrich J.
Polzi se je v svojih delih omejil
na ozko pojmovano tonsko
zasnovo, ki se giblje v razponu
od bele površine do sivih in
črnih plasti. Te prekrivajo
kompozicije v obliki različnih
omamentalno oblikovanih
modelov ali pa s črto dela kla-
sične risbe.
Med slovenskimi umetniki,
ki so sodelovali na slikarskih
tednih je bil letos Drago Tršar.
Tudi v njegovih delih so pri-
sotni elementi risbe, medtem
ko je le bolj naklonjen barvam,
ki imajo opazno mesto. I*retež-
no abstrahirane zasnove pa se
prepletajo s stiliziranimi figu-
rami. Horst Keintng je nemški
slikar, kateremu je blizu ge-
ometrijska umetnost. Njegova
platna zapolnjuje več pravo-
kotnih likov, ki so v horizon-
talnih pasovih postavljeni
eden nad drugega, od osnovne
površine pa jih ločujejo šibki
kontrasti.
Čiste barvne ploskve je na-
slikal tudi hrvaški slikar Ivan
Kožarič. Vendar gre pri njem
za bistveno bolj organsko
ukrojene forme, ki so uravno-
teženo razporejene po celotni
slikarski površini.
K simboliki je nagnjeno sli-
karstvo škotskega umetnika
Alistarja Magee. Na temeljni
nanos, ki je sestavljen iz barv-
nih lis je avtor naslikal po dva
kroga. V pravilni elipsasti
obliki lahko ponazarjata ra-
zlične pomene, saj gre za imi-
verzalna lika, prisotna v mno-.
gih kulturah.
BORIS GORUPIČ
Zhorniif o iiumorju in satiri
Piše ga 38 avtorjev — Prvi tovrstni poskus na Slovenskem
V okviru prvega trienala hu-
morja in satire Aritas 95, ki bo
od maja do junija letos
v Šmarju pri Jelšah in v Roga-
ški Slatini, bo izšel tudi prvi
slovenski zbornik o humorju
in satiri z naslovom Satira
multi.
Namen zbornika je zbrati
čimveč razmišljanj o humorju
in satiri z različnih zornih ko-
tov. Slovenci se nenehno vpra-
šujemo, kakšen je naš odnos
do humorja. Avtorji bodo sku-
šali odgovoriti tudi na to vpra-
šanje, čeprav bodo prispevki
v zborniku bolj odpirali vpra-
šanja, kakor pa da bi nanje
odgovarjali.
V zborniku, ki bo izšel 19.
maja pri celjski založbi Per-
fekta sodelujejo dr. Anton Tr-
stenjak, dr. Stane Bemik, Ev-
gen Jurič, Artur Štem, dr. Ja-
nez Bogataj, Igor Torkar, Emil
Filipčič, dr. Lev Menaše, dr.
Matjaž KmecL Marjan Sku-
mavc, Majda Sirca, Ciril Zlo-
bec, Pero Lovšin, p. Hieronim
Žveglič, dr. Manca Košir, Ja-
nja Nakrst, Eva Maurer, Janez
Hočevar Rifle, Tone Fomezzi
Tof, Neja Kos, Drago Medved,
Stane Jagodic, dr. Marko Ter-
seglav, dr. Mirko Juteršek, Er-
vin Hladnik Milharčič, Tonka
Tacol, Evgen Bavčar, Lev De-
tela, Mitja Meršol, mag. Igor
Cvetko, Roman Brilej, dr. Vid
Pečjak, Tone Partljič, Niko
Gk)ršič, dr. Janez Cvirn in
Franci Čeč.
Tako bo nastal zanimiv pri-
ročnik, ki bo prišel prav mar-
sikomu tudi pri študiju ali pa
kot spodbuda za nadaljnje ra-
ziskovanje na tem področju.
Morda nas b>o spomnil, da pre-
večkrat pozabljamo na zdra-
vilnost humorja v službi, doma
ali kjerkoli. Dr. Pečjak piše, da
je humor tako tipična človeška
lastnost, da jo imamo lahko za
enega od meril, ki razlikuje
vedenje ljudi od vedenja ži-
vali.
Pobudo za izdajo zbornika
Satira multi, ki bo obsegal
okoli 160 strani, je dal tudi
pobudnik festivala Aritas,
akademski slikar Stane Ja-
godic.
D. M.
PRIREDITVE
H^^^HQlE DALI      E
V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo danes, v četrtek ob 10.
uri, za abonma Čebelica 4, predstava Sluga dveh gospodov. V torek,
7. marca ob 11. uri, bodo za abonma Srednje frizerske, tekstilne in
strojne šole n Celje, uprizorili Strahove, v sredo ob 11. uri, pa isto
predstavo za abonma Srednje frizerske, tekstilne in strojne šole III
Celje.
V Kulturnem domu v Vojniku bo jutri, v petek ob 19. uri, gostovalo
Kulturno imietniško društvo Slavko Avsenik iz Rimskih Toplic,
s satirično predstavo Balkan je razprodan.
O N C E RT I
V Razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška Slatina bo danes, v četr-
tek 2. marca ob 20. uri, koncert Ormoškega vokalnega okteta in
kvarteta saksofonov, ki ga vodi Radko Munda> V torek ob 20. uri, pa
bo v istem prostoru koncert violinista Michaela Grubea iz Nemčije
in pianista Igorja Dekleve iz Ljubljane.
V Kulturnem centru v Laškem bo v soboto ob 16. in 19. uri, koncert
ansambla Slak.
A.Z STA.V E
V Muzeju novejše zgodovine v Celju si lahko ogledate razstavo
z naslovom Drobci nekega vsakdana, ki prikazuje srednjeveške in
novoveške najdbe iz arheoloških izkopavanj Koroške, Štajerske in
Prekmurja. Do 25. marca bo na ogled tudi razstava ob 20. letnici
obstoja likovne sekcije Februar.
V Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini si lahko do 1. aprila,
ogledate razstavo starih grafičnih listov iz 19. stoletja iz zbirke
Okrasno cvetje.
V Teatru na Ljubljanski cesti 3 a razstavlja svoje fotografije Roman
Fonda. Razstava nosi naslov Dotik.
V Galeriji sodobne umetnosti v Celju si lahko do 31. marca, ogledate
pregledno-razstavo slik Avgusta Lavrenčiča.
V knjižnici v Šentjurju je na ogled slikarska razstava akademskega
slikarja Francija Karasa, na temo Rože.
V kava baru Interlaro na Stanetovi 21 v Celju razstavlja dela Vlado
Geršak.
V Levstikovi sobi Osrednje knjižnice v Celju je odprta razstava
Sokoli na Celjskem.
V prostorih nove pošte v Rogatcu so do konca marca na ogled dela
Vlada Renčlja-Vera.
V Termah Čatež razstavlja dela Toni Mohar.
V boutiqu Steklar razstavlja Stjepan Vrbanič.
Na Celjski koči so na ogled dela Vlada Geršaka.
V Zdravstvenem domu v Celju so do konca tega meseca na ogled
likovna dela dr. Rajka Livia.
V Zdravilišču Dobrna bo do 16. marca še razstavljala svoja dela
v mešani tehniki Alica Javšnik.
^miHs'   ^
Union od 2. do 8.3. o 16., 18.30 in 21. uri ameriški film Frankenstein;
Mali Union od 2. do 8.3. ob 20. lui ameriški film Kravji blues;
Metropol od 2. do 8.3. ob 17. uri ameriški film Maska, ob 19. in 21.15
pa ameriški film Rojena morilca; Dom od 2. do 8.3. ob 18. in 20.30
ameriški film Kviz.
Kino Žalec 2.3. ob 20. uri in 4.3. ob 20. uri ameriški film Varuh časa,
3.3. ob 18. in 20. uri, 4.3. ob 20. uri in 5.3. ob 18. in 20. uri pa
ameriški film Maska.
v knjižnici v Rogaški Slatini bo danes, v četrtek 2. marca ob 18. uri,
predstavitev monografije Draga Medveda z naslovom Slovenski
Dima j.
V knjižnici v Šentjurju bo danes ob 18. uri, predavanje z naslovom
Lov za zelenim zakladom (potovanje od Bogote do Ria de Janeira),
avtorja Simona Kravanje.
V okviru Univerze za III. življenjsko obdobje bo v ponedeljek, 6.
marca, predavala Ljerka Godicl o Zanimivostih Raduhe, sodelovali
pa bodo tudi jamarji iz Prebolda.
Tedanji pevec Dušan Hercog pa
o tem pripoveduje takole: »Na žalost
nas je zborovodja Jože Kores pustil na
cedilu. Prof. Kunej ga je kot odličnega
pevca zasnubil v Komorni moški zbor.
Ni mu dal možnosti, da bi do konca
sezone vodil še naš zbor. Moral se je
odločiti. Zanj pa je bilo bolj vabljivo
biti solist tenorist v Komornem zboru.
Ta poteza Egona Kuneja se nam ni
zdela najbolj poštena. Tako smo ostali
z naštudiranim programom, a brez di-
rigenta. Spominjam se, da je predsed-
nik zbora Hinko Jordan na vse pretege
prosil Koresa, naj vsaj oddirigira že
dogovorjeni koncert v Rogaški Slatini.
Ce ne bi nastopili, bi morali plačati
Penale. Toda tudi to je odklonil. Na-
stali problem je potem rešil prof. Da-
•^jel Grum, ki je bil sicer profesor
glasbe na celjskem učiteljišču. Imeli
^0 lep koncert v Rogaški Slatini.«
Sicer pa poglejmo nekaj odlomkov
iz poročila predsednika Jordana na
?bčnem zboru jeseni 1960. leta: »Dose-
žena kvaliteta zbora je v prvi vrsti
odvisna od zborovodje, pa tudi od pev-
cev in pevk. Uspeh pa ni popoln, če
'^lani zbora svojega poslanstva ne jem-
ljejo resno. Ta ugotovitev ni nova, po-
'iavljamo jo iz leta v leto. Morda je
prav zaradi tega pošla našemu diri-
gentu Jožetu Koresu volja za nadaljnje
delovanje... in ne vemo, kdo bo zbor
^bodoče vodil. Še nekaj o sprejemanju
lovih članov. Tudi to je problem. Ne
^em, kje so tisti pevci, ki so izšli iz
^aših mladinskih zborov. Pogrešamo
^di vključitev prosvetnih delavcev,
^eer pa, kaj nam koristi zbor brez
zborovodje, zato je danes naša prva
■haloga apelirati na tovariša Koresa, da
'Ostane še naprej naš vodja in ostanimo
^esti tradiciji Celjskega pevskega
^ruštva.« V tem poročilu je bilo zapi-
^^ih tudi nekaj simpatičnih ugotovi-
Med njimi gotovo tiste, da so na
seh ~ sicer redkih - nastopih doživeli
nedeljena priznanja za lepo petje, po-
sebno pa v Rogaški Slatini, kjer je
koncert navdušil poslušalce različnih
narodnosti. Zlasti narodne pesmi je
zbor pel s posebnim občutenjem, če-
prav »se nam je ob nastopu vdrl oder,
kar nas je nekoliko razdvojilo!«
Kljub prizadevanjem članov zbora,
sosveta za glasbo pri Okrajnem svetu
Svobod in njegovega predsednika Jur-
četa Vrežeta osebno Koresa ni uspelo
zadržati. K sreči so profesorja Gruma
po tem, ko je priskočil na pomoč za
koncert v Rogaški Slatini, pregovorili,
da je vsaj začasno nadaljeval delo. Da-
nijel Grum je bil priznan glasbenik,
tudi zbiratelj in prirejevalec narodnih
pesmi. Vodil je moški zbor v Štorah,
na Prešernov zbor pa se ni hotel vezati
več kot toliko, da delovanje zbora ne
bi zamrlo do prihoda drugega zboro-
vodje. Tako je zbor v sezoni 1960/61
vendarle kolikor toliko nemoteno de-
loval in nastopil v Rogaški Slatini,
v Celju, Solčavi in Gornjem Gradu.
Toda zasedba je bila šibka, saj je inte-
res članstva za vaje upadel. Grum si je
tako moral pomagati z nekaterimi
pevci iz štorskega moškega zbora, ki
so požrtvovalno priskočili na pomoč.
Da bi bilo delo z zborom uspešnejše, je
ob odsotnosti prezaposlenega dirigen-
ta Gnmia priskočila na pomoč korepe-
titorka Metka Wissiak. Le tako je zbor
lahko naštudiral spored, s katerim je
poleg omenjenih nastopov uspešno so-
deloval še na okrajni reviji v Sentjiuju
in republiški reviji v Mariboru. Ne gle-
de na to pa je vendarle ocenjeno, da je
bila sezona 1960/61 najbolj kritična
v vsej povojni zgodovini celjskega zbo-
ra. Zlasti negotovost, kako bo z zboro-
vodjem v prihodnje, je negativno vpli-
vala na pevce, ki niso pokazali zadost-
ne motivacije za delo. Obstoj zbora je
bil na tehtnici in volja pevcev je po-
puščala. Članstvo se je krčilo, pred
zborom pa so bile vedno nove naloge,
ki mu jih je nenazadnje narekovala
tudi družba in njena politika.
Nova zagnanost
Slučajen obisk mladega glasbenika,
vodje takrat priznanega zabavno-
glasbenega ansambla v Celju Edvarda
Goršiča v pisarni Zveze Svobod je za
naslednja leta rešil vprašanje dirigen-
ta pri mešanem pevskem zboru France
Prešeren oziroma Celjskem pevskem
društvu.
Mladi dirigent naj bi pripravil zbor
sicer le za sodelovanje na osrednji pro-
slavi 40-letnice vstaje slovenskega na-
roda leta 1961 v Ljubljani. Po kratko-
trajnih počitnicah pa se je sodelovanje
med dirigentom in zborom nadaljeva-
lo. Prvi nastop pod novim vodstvpm je
zbor imel za državni praznik, drugega
pa za kulturni praznik februarja 1962.
Pozorni poslušalci in poznavalci zbora
so kljub neizkušenosti zborovodje
kmalu priznali viden napredek. Ta se
je izkazoved ne samo v izvajanju, am-
pak tudi v zasedbi zbora, saj je k nje-
mu pristopilo precej mladih svežih
glasov.
Višek prvega leta delovanja pod no-
vim vodstvom je bil letni koncert 9.
aprila 1962, ko je zbor s povsem novim
sporedom nastopil v Narodnem domu.
Koncert je bil izveden tako kot že več-
krat poprej. Zbor se je nanu-eč pred-
stavil v mešani ter posebej v ženski in
moški zasedbi. Tudi solistični nastopi
so bili pogosti. Tokrat je imela kratek
solistični nastop sopranistka Marija
Tabor ob spremljavi pianistke Milene
Trčkove. Le-ta je bila hči dolgoletnega
pevca Antona Oražma in zborova dol-
goletna sodelavka, saj je za pianistične
spremljave skrbela že precej pred dru-
go svetovno vojno.
Št. 9. - 2. marec 1995
NO\|;^NIK
NASI KRAJI IN LJUDJE

Med Bistrico in Kitajsko
Dr. Franci Božiček se ukvarja tudi z akupunkturo
Za dr. Francija Božička pravijo, da je
vselej nekoliko pred časom. Pred leti je
bil med pionirji zdravstvene vzgoje, še
preden je postala splošno pravilo, nato je
bil med prvimi v zvezi s kovčkom nujne
medicinske pomoči, zdaj pa s poznava-
njem vzhodnjaške medicine. Kitajska
akupunktura daje odgovor na vprašanja,
kot jih naš zahodni svet ne pozna, na
ljubljanski medicinski fakulteti pa jo
lahko študenti že spoznavajo v okviru
podiplomskega študija.
Dr. Božička, priljubljenega zdravnika
iz Bistrice ob Sotli, so začele skrivnosti
akupvmkture zanimati pred leti, znanje
pa je poglabljal v Zagrebu in Ljubljani.
Novembra je bil s skupino slovenskih
zdravnikov na izobraževanju na Kitaj-
skem, kar so mu omogočUi pokrovitelji
vse od Velenja do Krškega. Meni, da si
pri nas akupunktura šele pridobiva ve-
ljavo. Za zdravnika je izobraževanje nu-
ja, ker pa je vedno povezano z odsotnost-
jo, je v krajih, kot je Bistrica ob Sotli,
seveda težko. Dr. Franci Božiček je na-
mreč edini zdravnik za krajevni skupno-
sti Bistrica in Polje ob Sotli, k njemu pa
prihajajo tudi posamezniki z Bizeljskega
in iz Orešja, vasi sosednje brežiške ob-
čine.
Pripadnost liralu
Zdravniško poslanstvo opravlja z ve-
seljem. Pravi, da je zadovoljen, če ljudem
lahko pomaga. Kako lepo je izvedeti, da
si koga ozdravil ali mu celo rešil življe-
nje! Za medicino se je sicer odločil tik
pred zdajci, saj sta ga veselili tudi kemija
in biologija.
Bistrica ob Sotli, kjer živi in dela, je
njegov rojstni kraj. Opravljanje zdravni-
škega dela v domačem kraju ima svoje
dobre in slabe plati, je ugotavljal na za-
četku. Odgovornost je še večja, težave
ljudi pa poznaš že od prej. In ljudje se te
morajo v belem oblačilu šele navaditi. »Z
leti je to, da sem domačin, zbledelo, osta-
ne pa pripadnost kraju,« pravi dr. Bo-
žiček.
Njegov oče je bil krojač, mama pa je
gospodiniila ter skrbela za kos domače
zemlje. Šolo je obiskoval v neposredni
bližini doma, rad se je učil. Velik del
prostega časa je preživljal na šolskem
igrišču, kjer so fantje navdušeno igraU
nogomet. Doma ni bilo veliko denarja,
zato bi bil moral po osnovni šoli v uk. Vse
se je spremenilo, ko ga je sorodnica iz
Celja povabila k sebi. V Celju je obisko-
val pedagoško ginmazijo, v Ljubljani pa
je študiral medicino. Diplomiral je leta
1977, po vojaščini pa je postal zdravnik
najprej v Brežicah in Atomskih toplicah,
nato pa so mu v zdravstvenem domu
v Šmarju pri Jelšah ponudili mesto v Bi-
strici ob Sotli. V domačo Bistrico se je iz
Celja in Ljubljane vedno rad vračal, ta-
krat pa se je vrnil za vedno.
Osveščanje se pozna
Iz Bistrice ob Sotli je odšlo veliko mla-
dih, zato prihaja v njegovo ambulanto
vse več starostnikov. Mnogi so zaradi
trdega dela izčrpani. Vse več ljudi, pred-
vsem srednje generacije, ima tudi čustve-
ne težave. Marsikdo v splošni dirki za
uspehom omaguje, zato je zdravniška or-
dinacija podoba družbene stvarnosti.
Razen tega so ti Icraji znani po vinski trti,
dr. Božiček pa je glede alkoholizma pre-
viden. Pitje je tu v navadi, meja alkoho-
lizma pa ni povsem jasna, opozarja. Reči
nekomu, da je alkoholik, je po naših me-
rilih že kar žaljivka. Pri svojem delu opa-
ža rezultate osveščanja, ljudje vedno več
vedo o zdravem življenju, hrani. Imajo
pa precej socialnih težav. Obiskuje jih
patronažna sestra, njegova soproga Ves-
na, razen tega precej sodelujejo z doma-
čim župnikom, socialno zelo čutečim člo-
vekom, in s krajevno Karitas.
Dr. Franci Božiček in njegova soproga
Vesna sta zaposlena v bistriški zdrav-
stveni postaji. Njuna hči Maja obiskuje
8. razred, sin Ambrož pa je v 6. razredu.
Ko sta bila manjša, ju je pogosto vzel
s seboj na teren ali na hišne obiske. Pred
leti so imeli več časa, zato so se lahko
napotili po Evropi. Za prosti čas imajo
tudi vinograd.
Kraj, kjer so njegove korenine, mu ve-
liko pomeni. Lepota Bistrice ob SotU,
pokrajine pod zgodovinskimi Svetimi
gorami, očara tudi prišleke. Domačemu
turističnemu društvu je dolga leta pred-
sedoval njegov oče, potem pa ga je nasle-
dil sam. »Kot zdravnik se ne smeš zapreti
v ambulanto. Pomagati moraš tudi kraju,
ustvarjati boljše pogoje za življenje,« je
povedal pred dnevi, ko smo ga obiskali.
Zato je postal tudi svetnik v novi občini
Podčetrtek.« BRANE JERANKO
V ambulanti pomaga
dr. Franci ju Božičku
sestra Jožica Narad.
KrivolovGi in čaplj(|
nagajalo ribičem
Zbor delegatov Ribiške družine Celie
Pretekli petek so se na let-
nem zboru delegatov sestali
celjski ribiči, ocenili so delo
v preteklem letu ter sprejeli
program dela za letos.
Predsednik družine Franc
Vitanc je na zboru poudaril,
da se kakovost voda lani ni
opazno poslabšala, razen v po-
tokih, kjer je bil pritok vode
nižji od biološkega minimuma
oziroma je prišlo celo do izsu-
šitve struge. To se je zgodilo
v Ložnici in Pirešici, kajti iz
obeh potokov so s prenosnimi
črpalkami predvsem ponoči in
zgodaj zjutraj črpali vodo za
namakanje hmeljišč.
Tudi Savinja pod čistilno
napravo v Kasazah ni mogla
očistiti odpadne vode Mlekar-
ne iz Arje vasi. Poslabšala se je
kakovost vode," razen tega se je
dva kilometra nizvodno od ka-
saškega mostu širil neznosen
smrad, ki je tudi ribičem one-
mogočil vsako udejstvovanje.
Zmanjšal se je stalež rib, saj so
se umaknile v zgornji tok Sa-
vinje, kjer je voda čistejša.
Gojitvene ribnike na Bla-
govni, ki zajemajo nekaj
11 hektarjev vodne povj*
so celjski ribiči lani doko^
vknjižili v zemljiško knjig,
so sedaj njihova last. 2at
neredne kontrole pa s«
v ribnikih razbohotil krivo]
ki je povzročil veliko ško
Lani so vložili v tekoče tj
lovne vode 7.197 kosov rib
tega 3.370 potočnih pojj
v velikosti od 15 do 24
v Šmartinsko jezero pa l(
kilogramov rib. V enaketn
dobju so ulovili 12.725
v skupni teži 11.664 k
gramov.
Pri izlovu je bilo ugotovlj;
da nastala škoda znaša 750
logramov konzumnega kra
43 plemenk krapa v teži
kilogramov in 4 plemenkeš
ke v teži 32 kilogramov,
ribnikih se stalno zadržuje
di več kot 25 sivih čapelj^
Celjski ribiči so zaskrbij
zaradi velikega upada šte
podusti, avtohtone ribe t
dela Savinje, saj so jih |
ulovili le 1.005, leto poprej
kar 2.740.
prehranjujejo predvsem z
bami. Po izračunih celjskih
bičev so naredile ogron
škodo, saj so uničile več i
tono ribjih mladic.
Lani se je dovolj ribit
strokovno usposobilo za g
spodarsko, čuvajsko in teinji
valno dejavnost, tako da i*
celjska ribiška družina \»i
v prihodnje lahko uspeŠBJi
lovala. M
FRANJO BOGi
Darujte kri!
Rdeči križ Slovenije pri-
pravja marca več krvoda-
jalskih akcij tudi na celj-
skem območju. V Zrečah
bo akcija 3. marca, v Slo-
venskih Konjicah 6., na
Vranskem 9., v Šoštanju
10., v Vitanju 17., v Laškem
24. in v Podčetrtku 30.
marca.
Postanite tudi vi krvoda-
jalec ali krvodajalka! Da-
rovana kri pomeni lepši in
varnejši dan, poziva Rdeči
križ.
Zlatoporočenca na
Zgornjem Tinskem
Pred dnevi sta v šmarski
poročni dvorani rekla »da«
zlatoporočenca Genovefa in
Jožef Toplišek z Zgornjega
Tinskega.
Jožef Toplišek se je rodil
na Rudnici. Mladost je pre-
življal na kmetiji svojih star-
šev, nato pa se je zaposlil kot
ekonom na Gajškovi kmetiji
v Loki pri Žusmu. Leta 1942
je spoznal Genovefo Belcer
z Zgornjega Tinskega, po po-
roki v Loki pa sta začela go-
spodariti na manjši kmetiji
na Zgornjem Tinskem. Tam
sta se jima rodili hčerki in
sin. Hčerki sta se por"'
sin pa je leta 1989 umrl'
ko sta spet ostala sam^
delo.
V času skupnega življ^
je bilo veliko lepega in
ga. Živita v medsebo]^
spoštovanju in ljubezni;
pa sta tudi na jesen živijo
Vesela sta, ko ju obij"
hčeri z družinama, rao"
prihajajo tudi drugi prf;
Iji. Kajti, kot pravijo, z'^
nje ni le delo, treba
tudi trenutke za vcsdr
oddih. *
STANKO MESTlN!^
Marija Ocvirk na
pragu stotega leta
Marija Ocvirk, po domače
Kačeva mama iz Ločice ob
Savinji, je stopila minuli po-
nedeljek v stoto leto svojega
življenja.
Je najstarejša krajanka
polzelske krajevne skupno-
sti. Kot da zanjo čas ne teče
več, še vedno je takšna, kot
je bila, za svoja leta dovolj
čila. Veliko bere in še vedno
hoče biti na tekočem z doga-
janjem doma in po svetu, za-
to tudi redno gleda televi-
zijo.
Obiska predstavnikov
krajevne skupnosti, Stanka
Novaka, Slavka Resnika in
Danice Antloga, je bila zelo
vesela. Obiskali so jo tudi
številni sorodniki in ji zaže-
leli zdravja ter veselo snide-
nje ob letu, ko bo dopolnila
sto let.
Veliko zaslug za dobro po-
čutje Marije Ocvirk ima go-
tovo njena hčerka Marica,
saj skrbi zanjo z vso ljubez-
nijo in pozornostjo, čeprav je
tudi sama že v letih. Poveda-
la nam je, da mama še vedno
rada poje kaj dobrega, spije
tu in tam kozarček vina in se
tako kot vse življenje tudi
sedaj drži načela, uživaj vse-
ga po malem, pa ti ne bo ško-
dilo. Tudi ob našem obisku
se ob zdravici ni branila ko-
zarčka, lepe želje pa so bile
potrjene z dobro kapljico.
T. TAVČAR
Stanko Ocvirk in Slavko Resnik v pogovoru z najstarejšo krajanko v žalski občini Marijo
Ocvirk, ki je v ponedeljek praznovala 99. rojstni dan.
REKLI SO
Franc Oset, predsednik ob-
činske gasilske zveze Žalec:
»V gasilskih društvih naše
občine imajo ta čas letne obč-
ne zbore. V soboto so jih imela
GD Šešče, Šempeter, Braslov-
če in Trnava. Tako je polovica
društev to delo že opravila,
druga polovica bo imela letne
občne zbore do konca marca.
Vseh društev je 40. Na letnih
zborih razpravljajo predvsem
o realizaciji plana za preteklo
obdobje in o načrtih za naprej,
o novem statutu gasilskih dru-
štev, lastninskem preobliko-
vanju in o preimenovanju ga-
silskih društev v prostovoljna
gasilska društva. Ugotavlja-
mo, da so bila društva delov-
na, uspehi so vidni, veliko po-
zornosti so in bodo posvečala
modernizaciji opreme in stro-
kovnemu usposabljanju
članov.«
T. T.
Št. 9. - a. marec 1995

NASI KRAJI IN LJUDJE

jtalerke drugače kot Gorenjke
, Vojski dolini se je lotila znana sloven-
f raziskovalka narodnega blaga dr.
itfijs Makarovič z namenom, da bi
'^j,lačilni podobi Slovencev v prete-
\M Času dodala še nekatera nova spoz-
^ja. V galeriji Mozirje so prejšnjo sre-
'^22. februarja, odprli razstavo slik
"'dskib noš akademske slikarke Jane
J^leDC. ki oblačila, značilna za Zgor-
■ Savinjsko dolino v preteklosti, upo-
'bila po raziskovalnem delu dr. Marije
ikarovič.
pobudo za raziskovanje ljudske noše
, Zgornji Savinjski dolini je dala Jelka
{grovt, učiteljica na osnovni šoli Ljubno
5 Savinji, in dr. Marija Makarovič se je
i^^abilu odzvala. »Namen raziskovalne-
a dela je, da ugotovimo, kakšna je bila
noša v prejšnjem stoletju in v času do
prve svetovne vojne,« je p>ovedala dr.
Makarovičeva. »Najvažnejši cilj pa je, da
ustvarimo kar najbolj avtentično podobo
o ljudskih nošah.« Gradivo o nošah in
drugih sestavinah oblačilne kulture je
raziskovalka zbirala v letih 1987 do 1990
v Rečici, Mozirju, Ljubnem, Lučah in
Solčavi. Podobo starejše noše so poleg
ohranjenih oblačil in pisnih virov iz 19.
stoletja razkrivala predvsem ustna pri-
čevanja in fotografije od konca 19. sto-
letja do konca prve svetovne vojne. Aka-
demska slikarka Jana Dolenc je na osno-
vi teh virov, predvsem pa ustnih priče-
vanj, upodobila razstavljene moške in
ženske delovne ter pražnje obleke.
»Starejša noša iz krajev Zgornje Sa-
vinjske doline sodi v nošo alpskega obla-
čilnega območja,« je razložila dr. Maka-
rovičeva. »Pri ženskah prevladujejo krila
z životkom, pri moških pa dokolenske
hlače. Noše pa imajo svoje različice, ka-
kršna je na primer vezava peče, belega
vezenega ženskega pokrivala. Ženske so
si ga polagale na glavo tako, da je vezeni
del padel po hrbtu, zgoraj pa so si ga
zavezale >na petelina<, vendar ne čisto
tako kot Gorenjke. Različice so pred-
vsem v kombinaciji barv in v nekaterih
krasilnih sestavinah.« Kraji Zgornje Sa-
vinjske doline so po mnenju dr. Makaro-
vičeve zanimivi tudi zato, ker se je v njih
še marsikaj, kar je drugod po Sloveniji že
utonilo v pozabo, ohranilo. Pomen razi-
skovalnega dela pa je nedvomno v tem,
da dopolnjuje sliko kulturnega izročila,
značilnega za Zgornjo Savinjsko dolino.
K. LEKIČ
Bencinski
servis
v Šentrupertu
Kmetom in drugim po-
rabnikom različnih motor-
goriv iz Šentruperta in
okolice vse tja do Svetine
od sobote dalje ne bo treba
več na bencinske servise
v Laško, Šentjur ali Celje,
pri gostišču in trgovini
Kocman bo v soboto, 4.
marca ob enajstih dopold-
ne otvoritev in blagoslovi-
tev novega bencinskega
servisa, ki ga je zgradil Pe-^
trol, na njem pa bo mogoče
kupiti tri vrste goriva. Kas-
neje bodo uredili tudi trgo-
m in v njej bodo najnuj-
nejši pripomočki za šoferje,
posebej še kmete in njihovo
mehanizacijo. Vlado Koc-
man je takole opisal priča-
Vmmo pridobitev: »Otvo-
\ntev bencinskega servisa
/»meni praznik za naš kraj
in/judi v njem. V programu
tosta nastopila oktet Pe-
tol in Šaleški fantje, bla-
^lov objekta bo opravil
naslovni škof dr. Vekoslav
Grmič iz Maribora. Sicer
pa želimo, da bo otvoritev
pravi krajevni praznik do-
mačinov in številnih go-
stov. Tako bo ves dan po-
stavljenih več kot petnajst
stojnic s samimi dobrotami
in domačimi izdelki, za kar
so pravi mojstri prav ljudje
v našem kraju in okolici:
Vabljeni so tudi vsi ljudski
godci in pevci, ki bodo
s svojimi nastopi popestrili
H krajevni dogodek.«
TONE VRABL
Kdaj prospekt Ponikve?
v šentjurski občini deluje
v okviru javnega dela tudi
skupina za razvoj podeželja.
Sodeluje z ravensko Nov,no,
posebej pa se ukvarja z ob-
močjema Ponikve in Slivni-
ce. Zadnjih nekaj mesecev
pripravljajo tudi turistični
prospekt Ponikve.
Ponikva namreč vse bolj
postaja cilj izletniškega ro-
marskega turizma, včasih
naštejejo tudi več kot deset
avtobusov dnevno. Obisko-
valci se najbolj zanimajo za
korenine pomembnega ktd-
turnega ustvarjalca, škofa
Antona  Martina   Slomška,
domačini pa jim lahko ponu-
dijo še marsikaj zanimivega,
kar želijo predstaviti v zlo-
ženki. Njen osnutek je že
pripravljen. Med drugim
vsebuje tudi zapis o svetovno
znanem kartografu, Ponkov-
Ijanu Blažu Kocenu, opozar-
ja na izjenmo redko rastišče
velikonočnice in predstavi
splošno zgodovino Ponikve
ter koristne podatke o go-
stinski ponudbi, dveh turi-
stičnih kmetijah v Slatini ter
športu in rekreaciji. »Ponik-
va-zanimiva in prijazna« je
slogan, ki so ga izbrali.
Kot smo izvedeli, so se
v ponkovskem turističnem
društvu za prospekt že odlo-
čili, le nekaj popravkov je
treba še vnesti. Po podatkih
Nov,ne naj bi stal največ
3500 mark, financirali ga
bodo sami, računajo pa na
pomoč pokroviteljev. Izšel
naj bi v pet tisoč izvodih.
BJ
Kramaričev memoriai na Rinki
Lovska družina Žalec je pri svojem domu na Rinki nad
Gotovljami pripravila 2. tekmovanje v spomin na svojega nek-
danjega člana Franca Kramariča, odličnega lovca in športnika.
Na letošnje tekmovanje je prišlo kar 28 ekip ter 22 posamezni-
kov, med katerimi so bili tudi mnogi veterani. Vsak tekmovalec
je streljal na petnajst glinastih golobov. V dokaj ugodnem vre-
menu je bila tokrat najboljša ekipa LD Črešnjevec (37 golobov)
pred LD Braslovče I (34), LD Tabor (33) itd. Zmagovahia ekipa
je prejela prehodni pokal, ki ga je na lanskem prvem tekmova-
nju osvojila LD Velenje.___^   _    _      ,       _ _     . TV
V spomin
Poidka Brinovec
Ko ženski narava naloži
materinstvo in ga le-ta
sprejme kot dar, mu ostane
zavezana tudi takrat, ko
otroci odrastejo.
S tem prvinskim in ten-
kočutnim odnosom in lju-
beznijo seje Poidka ob svo-
jih dveh sinovih razdajala
tudi malčkom v vrtcu. Veli-
ko se jih je zvrstilo v nje-
nem varnem naročju. Njen
sončen obraz in ljubezen
v očeh sta jim zagotavljala
prijazno začasno nadomeš-
čanje staršev, zato so se
k njej vedno radi vračali.
Kako je v zgodnjem
otroštvu ravnanje odraslih
usodno pomembno, se je
Poidka vselej zavedala. Tu-
di tega, da se otrok ne da
prevarati z lažno ljubezni-
jo, saj jo instiktivno čuti, se
nanjo spontano odziva.
Odgovornost in zahtevnost
poklica, kot ga narekuje
predšolska vzgoja, ji nista
bila v breme, ampak je srč-
no rada delala vse, da bi
bilo otrokom v vrtcu dobro
in lepo.
Čepra v ji ži vljenje ni pri-
zanašalo z grenkobo in bo-
lečinami, je prihajala med
otroke in sodelavce vselej
radostna. Vse je znala obr-
niti na dobro stran, da ne
bi koga prizadela. Da ima
težko bolezen, ni verjela.
Do konca se ji je upirala
z voljo in upanjem, da se bo
vrnila v svoje delovno oko-
lje. Na robu fizične zmog-
ljivosti je želela, da ji pri-
nesemo v bolnico otroške
knjige, iz katerih si bo iz-
brala pravljice in pesmice,
ki jih bo lahko pripovedo-
vala vsaj svojemu vnuku,
ko bo okrevala.
Kot otroci verjamejo
v pravljice, je ona do konca
verjela v življenje.
prof ANA
ČETKOVLČ-VODOVNIK
Zeiijo si nov avto
Gasilsko društvo v Prožin-
ski vasi, ki ima 126 članov, je
na letnem zboru ugotovilo,
da je tudi lani opravilo po-
membno delo pri urejevanju
zunanjosti in notranjosti ga-
silskega doma. Ob novi fasa-
di in žlebovih ter urejeni zu-
nanji površini so ponosni na
vitrino, v kateri so lepo pri-
kazana številna priznanja, ki
so jih člani društva osvojili
na tekmovanjih doma ali
v tujini ter dobili ob različ-
nih obletnicah in praznova-
njih. Društvo je staro 58 let
in si v letošnjem letu želi
predvsem novo terensko vo-
zilo, saj je sedanje staro že 19
let. Gasilska zveza Celje jim
je obljubila, da bodo pri tem
imeli prednost.
Po sprejetju novih gasil-
skih dokumentov so opravili
tudi z volitvami in podaljšali
mandat tako predsedniku
kot poveljniku, to je Ivanu
Stojanu in Martinu Žnidar-
ju. Podelili so tudi več priz-
nanj za zvestobo društvu, ki
so jih dobili Natalija Stojan,
Jelka Škobeme, Blaž Salo-
bir, Matjaž Šuster in Franc
Kores za 10 let, Ivan Žnidar
in Srečko Ojsteršek za 20 in
Karel Kramperšek za 40 let.
Za dolgoletno uspešno delo
sta dobila posebno priznanje
Karel Ojsteršek in Albin Šu-
ster ter spominska darila za
2. mesto na državnem prven-
stvu ekipa mladink GD Pro-
žinska vas.
Predsednik GD Prožinska
vas Ivan Stojan je po občnem
zboru povedal: »Vse uspehe
smo dosegli zato, ker imamo
dobro članstvo in razumeva-
joče ljudi v kraju in zaselkih.
Sodelovanje je odličnt). Tudi
letos se bomo naših zvestih
podpornih članov sponmili
s tradicionalno veselico in
tekmovanjem, ki bo zadnjo
soboto v juliju.«
T. VRABL
Obisk nemškiii novinarjev
Otf I. Ho 5. marca gostle Iz sedmih novinarskih hiš
Poznavajo Slovenllo — Največ pozornosti celjskemu območju
v okviru projekta gospodar-
'»o-kulturnega sodelovanja
partnerskih mest Celja in
"emškega Singena je celjsko
^kt]e FIT MEDIA v marcu
* »aju pripravilo več srečanj.
J^ko so že sinoči v Slovenijo
""Potovali novinarji sedmih
'^eionalnih in deželnih novi-
?*fskih hiš iz pokrajine Baden
"^"rttenberg, prihodnji teden
se bodo začele slovenske
Mstavitve v Singenu.
I. ^0 sinočnjem ogledu Ljub-
so nemški novinarji da- ;
gostje vodje Urada vlade ^
^Publike Slovenije za infor-j
j^"'anje, predstavnikov zuna-'
jj^Sa in kulturnega ministr-
J9 ter Gospodarske zbornice
j^^^.ljski   del   obiska   bodo
^^ki novinarji nocoj začeli
j^.Sl^om Pokrajinskega mu-
p^'* in mestnega središča, jutri
p^^^ bodo na sprejemu pri žu-
J5l^^ Jožetu Zimšku pogovar-
0^, ^ predstavniki območnega
Gospodarske zbornice,
ter turizma. Program
zajema tudi ogled Mu-
J Novejše zgodovine, preno-
Podnjega gradu in galerije
Mozaik, v gospodarskem delu
srečanja pa bodo nemški novi-
narji spoznavaU celjsko Zla-
tarno in velenjsko Gorenje. Po
ogledu Zdravilišča Dobrna
bodo nemški novinarji spoz-
nali še kolege iz novinarskih
hiš in dopisništev celjskega
območja, sobota pa bo name-
njena ogledu Zdravilišča Ro-
gaška Slatina ter tamkajšnje
Steklarne, Atomskih toplic,
Olimja in turistične kmetije
Amon. Obisk v Sloveniji bodo
zaključili z ogledom Rogle ter
pogovorom o možnostih slo-
venskega turizma z ministrom
za gospodarstvo dr. Maksom
Tajnikarjem.
Prihodnji četrtek bodo
v Mestni hranilnici Singen od-
prli razstavo vedut Celja, ki jo
pripravljajo v celjskem Muze-
ju novejše zgodovine, teden
kasneje pa bo o osamosvoji-
tveni poti Slovenije nemškemu
občinstvu predaval zgodovi-
nar dr. Janko Prunk. Priredi-
tve iz projekta slovensko-
nemškega sodelovanja se bodo
nadaljevale konec maja, ko bo
v Singenu na približno 800
kvadratnih metrih razstavnih
površin v okviru Slovenskega
tedna predstavitev celjskega
območja.
IVANA STAMEJČIČ
Precej burno razpravo so na ponedeljkovem zasedanju Občin-
skega sveta Mestne občine Celje sprožile pripombe Kluba svet-
nikov SDSS, ki so spraševali, na kakšen način je prišlo do
organizacije celotnega projekta podjetje Jožeta Volfanda FTT
MEDIA. Kljub še nekaterim pripombam, je občinski svet sprejel
informacijo o pripravah na Celjski teden v Singenu ter dodatno
oblikoval sklep, da se v nadaljnje priprave vključi novoimeno-
vana občinska komisija za mednarodne odnose, iz občinske
blagajne pa zagotovi 500 tisoč tolarjev za kritje stroškov.
Casino pri Erjavcu
Danes objavljamo četrti ku-
pon za sodelovanje v žrebanju
za 23. izlet 100 kmečkih žensk
na morje. To pomeni, da bomo
v našem uredništvu od jutri
dalje začeli sprejemati kupone
vseh tistih kmečkih žensk, ki
bodo na kupone lahko nalepile
štiri številke od ena do štiri ter
listič opremile z vsemi potreb-
nimi podatki. Kupon nalepite
na dopisnico in to pošljite na
naslov NT-RC, Prešernova 19,
Celje, 63000. Vse tiste kandi-
datke, katerim manjka ena iz-
med številk od 1 do 4, pa bomo
morale potrpeti še en teden ter
manjkajočo številko nadome-
stiti z znakom »Y«. Kupone
bomo sprejemali do 15. marca,
javno žrebanje pa bo v petek,
17. marca v prijetnem gostišču
Erjavec pri prijaznih lastnikih
Nevenki in Rajku.
Gostišče Erjavec bo v petek
zvečer pravi Casino sreče ne
samo za kandidatke za 23.
izlet 100 kmečkih žensk na
morje, pač pa tudi za pred-
stavnike štirih krajev, ki se
bodo potegovali za organizaci-
jo velikega srečanja muzikan-
tov in šaljivcev v organizaciji
NT-RC. Ce želite biti zraven
- ne pozabite na rezervacijo!
Vse skupaj se bo začelo že
ob 18. uri, ko bo najprej žreba-
nje potnic za izlet. V programu
bosta nastopila ansambel Vi-
gred in kantautor Rihard Ko-
tar, oba iz Laškega. Pogovori
za sodelujoče še trajajo, tako
da jih bo več, kot smo jih ome-
nili.
V drugem delu se bodo
predstavili štirje kandidati za
srečanje muzikantov in šaljiv-
cev, kar pripravlja Edi Mas-
nec: »Lani so tako srečanje ze-
lo uspešno pripravili v Loki
pri Žusmu, kjer bodo kandidi-
rali tudi letos, poleg njih pa še
Liboje, Matke in Šentvid pri
Grobelnem. Vsaka ekipa bo
pripravila pet minutni pro-
gram, v katerem bo predstavi-
la kraj in življenje v njem, se-
veda vse na šaljiv, humoren in
glasben način. Komisija bo iz-
brala kraj, ki bo koncem junija
organizator velikega srečanja
ljudskih godcev in šaljivcev.«
TONE VRABL
it. 9. - 2. Mar«< 1995
NOCTNIK
NASI KRAJI IN LJUDJE
15
Učilo Elektra na Didacti
Na DidacU v Dusseldortu se le z novim učllom predstavila tudi Srednia tehniška
šola Iz Cella
Od 20. do 24. februarja je
bila v Diisseldorfu v Nemčiji
prireditev Didacta 1995, na
kateri se na mednarodni ravni
predstavljajo najboljši dosežki
na področju šolstva.
Na letošnji Didacti je sode-
lovalo pet šol iz Slovenije, ki
jih je izbral Programski svet
za izobraževalno-sejemske
prireditve pri Ministrstvu za
šolstvo in šport, med njimi pa
je bila tudi Srednja tehniška
šola iz Celja.
Srednja tehniška šola, na-
tančneje, njena izobraževalna
enota Elektrotehnika, je na
Didacti predstavila program-
ski paket Elektra, ki sta ga se-
stavila učitelja elektrotehnike
na STŠ, diplomirana inženirja
elektrotehnike Alojz Razpet in
Igor Dosedla, v sodelovanju
s podjetjem PIA d.o.o. iz Ve-
lenja.
Učilo
Naslov projekta oziroma
učila, s katerim so se predstav-
niki Srednje tehniške šole
predstavili na Didacti 1995 je
Grafična računalniška simu-
lacija elektromotorskih pogo-
nov. Alojz Razpet pravi, da je
glavni namen tega učila dija-
kom na preprostejši način in
čim bolj dinamično prikazati
določeno snov s področja elek-
tričnih strojev.
Ideja za to učilo je zrasla
v okviru študijske skupine na
področju elektrotehnike-ener-
getike, katere vodja je Alojz
Razpet. Na prvem sestanku te
skupine so člani skupine šele
začeli z dogovarjanjem o tem
učilu, na drugem sestanku, de-
cembra, pa je bilo učilo že raz-
deljeno vsem šolam v Sloveni-
ji. »Na tem projektu smo delali
noč in dan; najprej za INFOS,
potem ga je bilo potrebno ta-
koj pripraviti za v učilnico,
naslednja faza pa je bila prija-
va za Didacto,« je povedal
Alojz Razpet, ki se je kot pred-
stavnik Srednje tehniške šole
udeležil Didacte.
Soavtor programskega pa-
keta Igor Dosedla, pa je o na-
menu učila povedal: »S po-
močjo Elektre je mogoče učen-
cem na kar najbolj enostaven
način prikazati dogajanje
v elektromotornih pogonih pri
posameznih režimih obratova-
nja.« In zakaj je prišlo do na-
stanka tega programskega pa-
keta? Za to področje pri nas do
sedaj ni bilo nobene literature,
pa tudi z opremo, ki je bila na
razpolago, si učitelji pri pred-
metih električni stroji ter elek-
trični stroji in naprave niso
mogli kaj dosti pomagati. »Ta-
ko smo s kolegi uvideli, da je
edina pot, da se zadev lotimo
sami. Že začetek je bil lep, se-
daj pa potekajo dogovori, da
bi se na področju programske
opreme za ta predmet delalo še
naprej — seveda v skladu z uč-
nimi načrti.«
Sicer pa je po besedah Igor-
ja Dosedle prvi vtis učiteljev,
ki so spoznali programski pa-
ket Elektra, zelo dober. »Na-
slednji sestanek študijske sku-
pine bo 9. marca in takrat bo-
mo dobili tudi informacijo
o tem, kakšen se jim zdi ta
program po treh mesecih upo-
rabe,« je še povedal Igor Do-
sedla.
Na Didacti
Program Elektra je na Di-
dacti v Diisseldorfu, zaradi
omejenega števila udeležen-
cev, Alojz Razpet predstavljal
kar sam. Didacta seveda ni po-
membna le zaradi predstavi-
tve učil, temveč, tudi zaradi
promocije Celja in Slovenije.
Alojz Razpet je povedal, da so
bili Slovenci dobro »opremlje-
ni« s plakati in napisi naše dr-
žave, da so imeli lično urejen
prostor in da so želi veliko za-
nimanje udeležencev Didacte
iz drugih držav.
»Na Didacti se je predstavi-
la Slovenija - majhna država,
za katero smo morali marsika-
teremu tujemu obiskovalcu
razlagati, kje smo,« je povedal
Alojz Razpet. »Vsi, ki so prišli
k nam, so bili presenečeni.
Prostor, na katerem smo raz-
stavljali, je bil precej velik in
tudi dobro opremljen. Ves čas
smo imeli polno obiskov. Za-
nimanje za posamezna po-
dročja je bilo nekoliko manjše;
ljudje pa so se izredno zanima-
li predvsem za slovenski šolski
sistem. Glede na opremo, ki
smo jo prikazovali, pa je bil
naš prostor oblikovan kot
učilnica in je tudi v celoti
izredno lepo deloval. Skratka,
reči moram, da je bila priredi-
tev lepo organizirana, da je le-
po potekala in da so nas pred-
vsem Nemci izredno lepo tudi
sprejeli.«
Tako Alojz Razpet. Njemu
in Igorji Dosedli, seveda pa tu-
di vodstvu Srednje tehniške
šole, gre vsa pohvala, saj je bil
v nov projekt, še posebej pa
v predstavitev le-tega izven
meja Slovenije, resnično vlo-
ženega dosti truda.
NINA M. SEDLAR
Alojz Razpet pred prostorom, ki je bil na Didacti v Diisseldo^i
namenjen Srednji tehniški šoli, hkrati pa tudi predstavitvi Cdi
in Slovenije. M
Eden o iirušicali,
drugi o icrompirju
'-Bora DIordlevIč nima v Cellu kal
Iskati,» meni Janez Goršič
»Konec januarja se je v Slo-
veniji veliko govorilo o napo-
vedanem gostovanju Bore
Djordjeviča v Mariboru in
prav zato, ker menim, da je
v Sloveniji treba narediti red
in se enkrat že dogovoriti, ko-
mu bomo gostoljubno odprli
državna vrata, komu pa ne,
sem v Občinskem svetu Mest-
ne občine Celje zastavil vpra-
šanje, kako je s tem,« pojas-
njuje zaplete v zvezi s svojo
pobudo celjski svetnik Janez
Goršič.
Njegovo vprašanje so v ob-
činskih strokovnih službah
nejasno povzeli in za odgovor
zaprosili ministrstvo za kultu-
ro. Goršič je namreč ob vpra-
šanju, kakšne so možnosti za
morebiten nastop spornega
glasbenika, ki je v Sloveniji še
vedno znan po skrajno naci-
onalističnih izjavah, svoje ne-
strinjanje z gostovanjem po-
jasnil s tem, da je vendarle ra-
zlika, če v Sloveniji gostuje
pevec formata Djordjeta Bala-
ševiča ali pa se na košarkar-
skem igrišču s svojo ekipo po-
meri klavec Arkan. Morda je
prav zato tudi odgovor mini-
stra Sergija Pelhana dokaj
splošen in načelen in le v zad-
njem odstavku navaja, da »za-
enkrat formalnih zadržkov
(razen morebitnih v zvezi
s pridobitvijo vstopne vize) ni,
na načelni ravni pa se strinja-
mo s skrbjo za ugled mesta, si
je najpomembnejši elemei
graditve ugleda vsakega kraj
raven kulturnega življenja,
Nekoliko konkretnejši je b
notranji minister Andrej Šte
ki je pojasnil, da je za zadev
pristojen Konzularni oddele
Ministrstva za zunanje zadevi
ki je pristojno za izdajo vstop
nega vizuma državljanoi
ZRJ.
Janez Goršič zdaj poudarji
da bo skupaj s svojo strank
(LDS) počakal še na odgov||
konzularnega  oddelka, nM
pa bodo videli, kako in kaj.fl
vsem skupaj pa je ogorčeDBa|
sprenevedavostjo     odgivora
kulturnega   ministra,   pi^
vsem pa meni, da bi mol
v občinskih strokovnih sli
bah najprej natančno preg
dati vprašanja svetnikov. »
naša vprašanja niso nedvou
na, naj nas še enkrat vprašj
preden pride do zapletov
nepotrebnih nejasnosti,« m
Goršič.
IVANA STAMEJi
Onesnaženost iconjišl(ili potolcov
Minulo nedeljo so imeli konjiški ribiči v prostorih Os-
novne šole Loče občni zbor sekcije.
V razpravah so se dotaknili problemov melioracij vodo-
tokov. Zaradi posegov v potoke in reke vedno bolj izgub-
ljajo vodne površine, hiter odtok vode po reguliranih
strugah, ki nimajo pragov in drč, pa kot negativno posle-
dico čutijo tudi kmetijci, saj jim v sušnih letih grozi
katastrofa in morajo prej močvirne travnike in njive
namakati. Brežine brez obvodne vegetacije ne nudijo
nobenega zavejta vodnemu življu, ribiči pa so opozoriU
tudi na vse večje onesnaževanje voda.
V reko Dravinjo, največji vodotok, so speljane številne
odplake komimalnega in industrijskega izvora. Manjši
potoki pa so postali podaljšani odtoki za gradbene posege
ali odplake individualne industrije.
Zaradi omenjene problematike bo v mesecu marcu ču-
vajska služba opravila ogled vseh voda v občinah Sloven-
ske Konjice in Zreče in evidentirala vse nedovoljene
posege v njih. Vse onesnaževalce bodo prijavili ustreznim
inšpekcijskim službam, 25. marca, ko bo po celotni Slove-
niji potekala akcija Očistimo svoje obrežje, pa bodo orga-
nizirali splošno čistilno akcijo brežin potokov na Konji-
škem in Zreškem območju. K pomoči vabijo tudi vse
krajane, ki se zavedajo vse bolj onesnaženega okolja in
s tem tudi strug potokov.
B. Z.
Počitnice tudi drugače
Na oš Petra Špralca-Jura so učenci preživeli zimske
počitnice aktivno
Medtem, ko so tisti celjski
otroci, ki niso imeli sreče, da
bi lahko odšli na smučanje,
zimske počitnice preživeli ve-
činoma pred televizorji, so se
v Žalcu znašli drugače. Na po-
budo profesoric športne vzgoje
Polone Kuder in Stanke Mar-
tinšek so v prejšnjem tednu or-
ganizirali teden športnih de-
javnosti. Postal bi naj tradici-
onalen.
Udeležba ni bila obvezna;
tekmovanj v raznih športnih
disciplinah, ki so od ponedelj-
ka do četrtka v času počitnic
potekala na žalski osnovni šo-
li, pa se je vseeno udeležilo ne-
kaj sto otrok.
V četrtek je bil poslednji
dan aktivnih zimskih počitnic
na žalski šoli in ob zaključku
je nekaj udeležencev tega ted-
na povedalo:
Dragana Dorontič, 8. d:
»Tovarišica Stanka in tovari-
šica Polona sta se super spom-
nili, ker sta organizirali to tek-
movanje. Med počitnicami ta-
ko ne bi imela kaj delati. Do-
ma bi ves čas poležavala. Tako
smo se sošolke odločile, da se
bomo udeležile tedna dejavno-
sti. Vendar nam je, da bi na-
stopile kot skupina, manjkala
še ena punca, zato se je sošolka
Sabina odločila, da ne bo šla
na morje in se nam je pridruži-
la. Tekmovale smo v odbojki,
badmintonu, namiznem teni-
su, desetih podajah, košarki,
streljanju... Super je bilo!«
Vanja   Stojankovič,   8.   c:
»Punce iz našega razreda smo
se odločile, da se bomo tega
tedna udeležile zato, ker smo
v letošnjem šolskem letu zad-
njič skupaj. Potem bo šla vsa-
ka na drugo šolo, vsaka po
svoje. Še z večjim veseljem
smo se na te aktivnosti prijavi-
le zato, ker bomo vsi, ki smo
tekmovali, ob koncu leta šli
v Cateške toplice, kjer se t^mo
lahko skupaj še kopali. Naši
fantje so se tudi mislili udele-
žiti tekmovanja, vendar se jih
je šla večina smučat.«
Damjan Jurički, 8. b: »Veli-
ko športnikov nas je v razredu,
zato smo se prijavili. Pričako-
vali smo prvo mesto, a nam to
ni uspelo. Vseeno mislim, da je
bilo krasno in da bi moralo
biti podobnih prireditev še
več.«
Polona Kuder, profesorica
športne vzgoje: »Moja ideja je
bila, da učence zaposlimo tudi
med počitnicami in hkrati
s projektom Ministrstva za
šolstvo se je to tudi uresničilo.
Odziv otrok je bil dober; na
začetku s kolegico Stanko tega
nisva pričakovali. Zato mi-
slim, da tudi v prihodnjih po-
čitnicah ob pripravi tovrstne
prireditve ne bi smelo biti no-
benih težav.«
Če je volja, je tudi pot, pravi
star izrek. Na šolah, kjer jim
za otroke ni vseeno, in ki šolo
vidijo tudi izven meja pouka
in učnega načrta, se to potr-
juje.
NINA M. SEDLAR
Humoristi na veiiicem eliranu
V Vinski Gori je bilo minuli konec tedna
spet živahno, saj je bil na njihovem odru po-
stavljen velik TV ekran, iz katerega so padali
preizkušeni mojstri humorja. Mogoče je bil
tudi Velenjčan Jože Napotnik kriv, da se je
večina humoristov »obregnila« na našo aktual-
no politično dogajanje. Poskrbel je namreč za
»kulise« in v karikaturi na oder in ob njem
postavil parlament in našo vlado z afericami,
posnetimi na video kaseto, katere trak se je
nekje sredi dvorane utrgal.
Strašna Jožeta, Velenjčana, ki sta se šla po-
zicijo in opozicijo v parlamentu, se pravi, da
sta drug drugemu »pulila lase«, sta bUa ob
koncu, ko je bilo objavljeno, da so parlamen-
tarcem zvišali plače, končno enotna. Jaka Šra-
ufciger - Vinko Šimek v vlogi voditelja je raz-
kril, da dr. Janez Drnovšek ni vzel s sabo
Kitajsko svojega Arturja, ker je izvedel,
tudi Li Peng na srečanju ne bo imel svoje ž&
O Drnovškovem obisku je razmišljala še pop
lama Nela Eržišnik, saj pravi, da se je vča!
pripeljala iz Opatije v Velenje v 2,5 ure, dal
pa za to pot potrebuje 5 ur in verjetno
Drnovšek sklenil kakšen dogovor o naku
kitajskih koles za hitrejšo vožnjo po slov<
skih cestah.
Dudek, Modra Kronika, Geza, Boris Kopil
in še nekateri so zabavali prepolno dvorano
jutranjih ur, vse skupaj pa je zakrivila vela
ska vrv, ki je tako v Vinski Gori prva spust
v eter slovenske humoriste, posnetek pa
posredovali vsem lokalnim TV postajam.
EDI MASN^
Št. 9. - 2. marec 1995
1$
NASI KRAJI IN LJUDJE

PRI ZVESTIH
KO zate skrbi Vili Resnik
^fi/ pevec je nekoč skrbel tudi za Gabrllelo Rošker
jjolezen prav gotovo zazna-
yjejo neprijetni spomini,
l^pdar se zgodi, da nam ure
'"pljenja lahko tudi nekdo po-
epša- To je doživela Gabrijela
tj^sker iz Celja, ko se je leta
1987 po operaciji zdravila na
Onkološkem inštitutu v Ljub-
ljani. Zanjo je skrbel, jo hra-
Jjl, umival in ji dajal injekcije
^^^če drug kot Vili Resnik,
lia) priljubljeni pevec skupi-
ne Pop Design, ki je takrat de-
lal kot medicinski tehnik.
»Vsi smo imeli radi tega
jjjnpatičnega fanta, ki je ved-
po nosil lase spete v majhen
čop- Bil je zelo priljubljen, pri-
jazen in dobrega srca in je
vedno rad prepeval. Če smo
potrebovali kakšno uslugo, ta-
Ijlete proti bolečinam ali kaj
podobnega, nam je Vili vedno
ustregel. Kadar je bil ponoči
dežuren, je v posebni sobi dol-
go vadil na kitaro, saj je bil
zagrizen glasbenik. Ko je zju-
traj vstopil v sobo, je vedno
rekel lahko noč, zvečer pa nam
zaželel dobro jutro. Kdor je
imel še tako hude bolečine, se
mu je moral nasmejati. Škoda
za bolnike, da se je popolnoma
predal glasbi,« pravi Gabrijela
Rošker.
Gabrijela je doma iz Vita-
nja, v Celju pa stanuje že od-
kar se je poročila z Ivanom.
Štirinajst let sta živela kot
podnajemnika   pri   različnih
ljudeh in doživela marsikaj
neprijetnega. Gabrijela je mo-
rala krepko delati pri ljudeh,
ki so ji oddajali stanovanje.
Nekega dne pa je prišel Ivan
domov in rekel: »Mamca, sta-
novanje smo dobili!« To je bil
najsrečnejši dan za družino.
»Msmo veseli, da so nam do-
1 delili družbeno   stanovanje.
I Smo to nam je manjkalo.
Z možem sva bila oba zaposle-
na in zaslužila dovolj denarja,
da sva lahko preživljala druži-
no,«   pripoveduje   Gabrijela
Rošker, ki rada pove, kako ve-
sela je, da sta z možem Ivanom
tako lepo vzgojila svoje otro-
ke. Kar zadeva vzgojo pa Ivan
pravi: »Nikoli ne smeš otroka
udariti, kajti z lepo besedo
lahko dosežeš prav vse. Če
znaš stvari pravilno presoditi,
lahko uspeš.« Ivan je s talcšno
vzgojo res uspel in tudi z ženo
se nista nikoli prepirala, če-
prav se rad pošali in pravi, da
se včasih morata malo skrega-
ti, sicer postane harmonija kar
preveč dolgočasna.
Gabrijela je stara 56 let, a se
še vedno rada vrne v najstni-
ška leta, ko je v Majolki v Ce-
lju zapeljevala Ivana, kot da bi
vedela, da je on pravi za njo.
»Sedela sva vsak pri svoji mizi
ter se ves čas spogledovala, to-
liko časa, da sva se začela p>o-
govarjati. Ivan me je pospre-
mil, ko sem odhajala na avto-
busno postajo. Prosil me je za
naslov in rekel, da me bo obi-
skal. Bila sem tako zmedena,
da sem mu dala napačno hišno
številko. Potem me je iskal pri
sosedih,« pripoveduje. Po treh
tednih poznanstva sta se Ga-
brijela in Ivan poročila in
ostala skupaj vse do danes. Ni
jima žal, da se je vse skupaj
tako hitro odvijalo, saj se ima-
ta še vedno zelo rada in nikoli
v življenju nista pomislila na
to, da bi se razšla.
Preden se je Gabrijela zara-
di številnih išolezni invalidsko
upokojila, je bila zaposlena
v podjetju Remont iz Celja,
kjer je bila z delom tako zado-
voljna, da se je sprla z zdrav-
nikom, ker ji je predlagal opu-
stitev službe. Pravi, da je malo
takšnih podjetij, ki bi svojim
upokojencem vsako leto poši-
IjaU darila in čestitke za rojst-
ni dan. »Nikoli nimam občut-
ka, da so me pozabili, saj so me
večkrat obiskali tudi takrat,
ko sem bila bolna,« pravi. Prav
tako je bila vesela našega obi-
ska in darila, ki smo ji ga na-
menili, ker Novi tednik bere že
več kot tri desetletja. Z njego-
vo vsebino je zelo zadovoljna
in ker hoče takoj v četrtek pre-
brati vse strani, jo mož večkrat
opomni, da ima čas do nasled-
njega četrtka, ko izide nova
številka. Gabrijela mu ne osta-
ne dolžna in mu pove, da tudi
njemu ni potrebno v treh dneh
rešiti 38 križank, ki so njegova
DAMJANA SEME
Začetek balonarstva
Prvi slovenski balonarski festival
V Atomskih Toplicah pri-
pravljajo za soboto, 4. marca,
nočno napihovanje velikih to-
plozračnih balonov, s katerimi
je mogoče poleteti. Gre za pri-
reditev, ki jo na tujem poznajo
pod imenom »night glou«,
v Obsotelju pa pravijo, da bo
prvi slovenski balonarski fe-
stival, takšen, kot ga pri nas še
ni bilo. V bližnjem Olimju se
namreč Borut Ježovnik, last-
nik Jelenovega grebena, uk-
varja z balonarstvom, izkušnje
pa je pridobil tudi na tujem.
Prireditev bo v Atomski va-
si, s sedmimi baloni iz Olimja,
Murske Sobote, s Ptuja, iz Ma-
ribora, Ljubljane in Novega
mesta, ki bodo ob večernem
napihovanju zažareli v vsej
svoji lepoti. Zato bodo s prire-
ditvijo začeli ob 19. uri. Ob
napihnjenih balonih bo tudi
balonarski krst novega, olim-
skega balona, za dodatno za-
bavo pa glasba ter gostinska
ponudba. Obiskovalcem bodo
seveda podrobneje predstavili
balonarstvo. Za naslednji dan,
v nedeljo ob 9. uri, pa so
v Atomskih Toplicah napove-
dali polet z vsemi baloni, ki
bodo odleteli v smeri vetra.
V Sloveniji je balonarstvo
trenutno     najbolj     razvito
v Ljubljani, kjer je bil pobud-
nik Slavko Šom-Avi, državni
prvak. Balone uporabljajo pri
nas pogosto tudi v propagand-
ne namene, v Jelenovem gre-
benu, v Olimju, pa se bodo
usmerili v izlete za goste obso-
teljskih zdravilišč. Ježovnik
ima zaenkrat en balon, v krat-
kem pa namerava kupiti še
drugega. Okvirna cena takšne-
ga balona, s potrebnimi navi-
gacijskimi napravami, je pri-
bližno 45 tisoč mark, večino
svetovne proizvodnje pa izde-
lajo v Veliki Britaniji. Za balo-
ne trdijo, da so najvarnejša
zračna plovila, ki omogočajo
ogled pokrajine brez letalske-
ga hrupa ter mirno fotografi-
ranje pokrajine. V Atomskih
Toplicah že razmišljajo
o vključevanju vožnje z baloni
v svojo redno dodatno ponud-
bo za zdraviliške goste, v Jele-
novem grebenu pa se pogovar-
jajo tudi s turistično Rogaško
Slatino. Borut Ježovnik se je
januarja udeležil enoteden-
skega svetovnega balonareke-
ga mitinga v Filzmoosu, na av-
strijskem Štajerskem. Sicer pa
želi v Olimju ustvariti nekakš-
no središče slovenskega balo-
narstva.
BJ
PLANINSKI KOTIČEK
Pohod na Snežnik
Planinsko društvo Celje,
s soorganizatorjem Planinsko
sekcijo Izletnik, vabi vse svoje
člane, da se udeležijo planin-
skega pohoda na Snežnik, ki-
bo v soboto, 11. marca. Odhod
s posebnim, avtobusom bo ob
5. uri zjutraj z avtobusne po-
staje v Celju, najprej pa se bo-
ste peljali do planinskega do-
ma na Sviščakih. Od tam bo
vzpon do vrha Snežnika, ki
v normalnih pogojih traja pri-
bližno dve uri. Vsi pohodniki
si lahko pred kočo na vrhu na-
bavijo kontrolni karton, s ka-
terim bodo ob povratku prejeli
značko. Za vzpon je še obvez-
na zimska oprema in dobra te-
lesna pripravljenost.
Letni zbor planincev
iz Zabukovice
Planinsko društvo Zabuko-
vica vabi na redno letno kon-
ferenco, ki bo jutri, v petek 3.
marca ob 17. uri, v dvorani
Društva upokojencev Griže.
Obravnavali bodo poročili
o delu društva in nadzornega
odbora ter sprejeli načrt dela.
Hkrati vabijo na tradicionalni
pohod žena na Hom, ki bo
v nedeljo, 5. marca z odhodom
ob 13. uri iz Griž, Zabukovice
in Matk.
MOJCA MAROT
Vzpon na Paski
Kozjak
Tekaška sekcija Gorenje,
Maraton Team Slovenija, vabi
skupaj z oskrbniki Planinske-
ga doma na Paškem Kozjaku
vse ljubitelje hoje, teka in ko-
lesarjenja na tradicionalni
Tretji vzpon na Paski Kozjak,
ki bo v nedeljo, 12. marca.
Udeleženci bodo dobili tudi
program tekov za leto 1995 in
se seznanili še s posebnimi kri-
teriji za udeležbo na nasled-
njih štirih tekih: Paski kozjak,
3. spomladanski tek 10. aprila
v Zrečah, 4. gorski tek 1. maja
na Graški gori in novoletni tek
v Zrečah. Na Paškem Kozjaku
se bodo slovenski maratonci
lahko še dodatno prijavili za
mali maraton 26. marca
v Gradcu, maraton 23. aprila
na Dunaju ter sloviti, 26. ma-
raton v New Yorku. Vsi, ki bi
radi sodelovali na Tretjem
vzponu na Paski Kozjak, se
lahko do 9. marca prijavijo na
naslov Tekaške sekcije Gore-
nje (Partizanska 12, Velenje).
H.J.
Najlepši lilmi
Na naslovnici Tednikovega TV vodiča sta se tokrat skrivala
igralca Barbra Streisand in Ryan 0'Neal, ki sta igrala v filmu
z naslovom Zakaj te očka pušča samo? Pri žrebanju seveda
upoštevamo tudi vse tiste kupone, na katerem je pravilno ime
vsaj enega igralca, če sta na sliki dva, ali naslov filma.
Do torka do 9. ure, je v naše uredništvo tokrat prispelo 35
kuponov, od teh pa sta bila le 2 popolnoma nepravilna. Izmed
pravilnih pa smo izžrebali: Leonoro MEH iz Žalca, Vrbje 96, ki
naj se čim prej oglasi v našem oglasnem oddelku, kjer jo čaka
sodček laškega piva; Irena GRIL iz Lahomška 30 v Laškem bo
po pošti prejela majico, Ani ZUPANC iz Šempetra 263 pa bomo
po pošti poslali kapo.
Izgnali so jo
Jožefa Terner Iz družine 90-letnlkov
Na Trebčah, kraju med Bi-
strico ob Sotli in Podsredo, se
razodeva lepota kozjanskega
sveta. Najlepše je na Zgornjih
Trebčah, kjer je prišlek pozo-
ren na grad Podsreda, na Sve-
^ te gore ter svet Hrvaškega Za-
gorja. V domačiji, ki ji pravijo
. »pri Meletovih«, živi Jožefa
, Terner, ki slavi danes 90 let
nvljenja.
Svoj dom ceni še bolj kot
^gi, saj so njeno družino
i>ed predzadnjo vojno od tod
izgnali. Nacisti so prve ljudi iz
tfh krajev pregnali že leta
1941, tisti, ki so imeU doma
ostarele in bolne svojce, pa so
Prišli na vrsto leto pozneje. Ko
)^ prišlo povelje, so morali
Ternerjevi takoj zdoma, naj-
P''ej na rajhenburški (bresta-
■iiški) grad, v slamo, nato pa so
lih pregnali v Nemčijo, v kraj
ob francoski meji. Tam so
'''ii edini Slovenci. Prve mese-
?f so pogozdovali, ves ostali
pa so delali v nekem veli-
mlinu. Jožefa Terner je
jl^^rala zjutraj pomolsti šest
^^v. Vaščani so bili dobri,
?"}iazni, za velikonočne in bo-
^'cne praznike so jih celo ob-
Jjrili. Na oblasti so bili naci-
^< med preprostimi ljudmi pa
^ bili dobri in slabi, tako kot
Povsod.
Ternerjeve je mučilo domo-
^i^- Po končani vojni, letos
JJifieva od takrat pol stoletja,
•j,^^ s transportom vrnili na
, ^oče, kjer jih je pričakala
najbolj žalostna podoba,
'^janje vojne je njihov dom
P'".^menilo v eno samo pogo-
^^^< domačija, gospodarsko
l^.^lopj(.    skoraj novi svinja-
bili povsem uničeni.
^, *ako rekoč iz nič so začeli
p^'^'^vo. Jožefin brat, čevljar
DoH,^.^^ je ostal v Nemčiji,
Pje hiško na Spodnjih
, tri kilometre proč.
Družina je sprva stanovala
tam, a je bilo hudo. Trpeli so in
neštetokrat pešačili med
Spodnjimi in Zgornjimi Treb-
čami.
Slavljenka Jožefa Terner se
spormnja, da je bilo njeno živ-
ljenje težko in polno preizku-
šenj. Lepša, brezskrbnejša so
bila le otroška leta v rojstnem
Zagaju pri Bistrici. Rodila se
je v družini s sedmimi otroki,
od katerih so kar trije dočakali
devetdeset let. Sestra Franči-
ška, ki je živela v bližnjem
Hrastju, je imela 92 let, tudi
brat Franc iz Žagaj a je že sto-
pil v 90. leto življenja. Jožefa
Terner se je poročila k »Mele-
tu«, na veliko kmetijo. Z mo-
žem Francem, Iti je bil tudi
slamokrovec in sodar, sta ob-
delovala skoraj deset hektar-
jev. Pred več kot četrt stoletja
je ovdovela, veseli pa se sre-
čanj s svojo »deco«. Z njimi jo
povezujejo tako najlepši kot
tudi najhujši trenutki življe-
nja. Najstarejša hči, Marija,
živi v Podsredi, Franc je prev-
zel domačo kmetijo, pokojna
Kristina je bila na Gomilskem,
Albina je v Preboldu, Jože pa
v Šmarju pri Ljubljani. Na
Trebče pogosto prihaja tudi
deset vnukov in štirje pravnu-
ki. Družina je bila Jožefi Ter-
ner vselej v oporo.
Zdravje ji razmeroma dobro
služi, četudi je morala pred
petimi leti na težko črevesno
operacijo. Na domačiji živi
s sinom Francem in vnukovo
družino. Ko so mlajši v službi
ali pri kmečkem delu, rada
pripomore v gospodinjstvu ter
popazi na pravnuka Mateja in
Martino.
BRANE JERANKO
Foto: SHERPA
Slavljenka Jožefa Terner s Trehč in njen pravnuk Matej.
Št. 9. - 2. marec 1995

ŠPORT
lil
Ivačičev zgodovinski uspeii
CeliskI akrobatski smučar Je prvi Slovenec, ki mu Je uspelo zmagati v skupnem
seštevku evropskega pokala
švedski Oernskoeldsvik je minuli pe-
tek in soboto gostil akrobatske smučarje,
ki so se potegovali za odločilne točke
evropskega pokala. Pred finalnima na-
stopoma je bil v vodstvu skupnega se-
števka Celjan Jože Ivačič, na zadnjih
dveh nastopih je moral le še zaključiti
niz izvrstnih rezultatov, kar pa je bilo,
glede na okoliščine, silno težko.
»Zalomilo se je že ob odhodu, saj smo
na 30-urno pot krenili s 24-urno zamudo.
Zaradi tega smo imeli veliko težav z na-
stanitvijo, saj nismo imeli urejene rezer-
vacije v hotelu, kjer smo nameravali bi-
vati. V njem smo le prespali in se nasled-
nji dan preselili, mislim pa, da je bilo vse
skupaj načrtovano s strani prirediteljev,
ki so si želeli uspeha domačega tekmo-
valca Larsa von Stedinka, ki je bil pred
odločilnimi nastopi moj najbližji zasle-
dovalec, za nameček pa so bili vsi sodni-
ki Skandinavci - po dva Šveda in Finca
ter Norvežan,« je pojasnil zaplete Jože
Ivačič.
Na prvi tekmi je slavil Norvežan Stig
Maehle, pred rojakom Mortenom Fluge-
imom in Švedom von Stedinkom. Ivačič
je bil zaradi dveh napak deveti, drugi
Celjan Andrej Kramer pa mesto za njim.
Tretjeuvrščeni s petkove tekme je bil
pred zadnjim nastopom vodilni v skup-
nem seštevku, Ivačič pa je za njim zao-
stajal za dve točki in je takole opisal
sobotno preizkušnjo:
»Najpomembnejše je, da nisem podle-
gel psihološkemu pritisku. Zbral sem se
v odločilnih trenutkih. Vse je že kazalo,
da si ne bom priboril skupne zmage, saj
so sodniki moj prvi skok, ki je bil precej
zahtevnejši od ostalih, ocenili precej sla-
bo. Naš trener Roman Vidovič je takoj
vložil protest pri sodnikih, vendar so ga
le-ti nonšalantno zavrnili. Odločil je na-
to moj drugi skok. Izvedel sem dvojni
salto z dvema vijakoma in končal nastop
na četrtem mestu, tik pred von Stedin-
kom in zmaga v skupnem seštevku
evropskega pokala je bila moja. S tem
sem postal prvi Slovenec, ki mu je uspel
takšen podvig, uspeh reprezentance pa je
še toliko večji, ker sta Kramer in Gale
zbrala po 77 točk in sta končala na petem
in šestem mestu. Zanimivo je, da smo si
po tekmi skupaj s sodniki ogledali pos-
netke skokov in pred razglasitvijo rezul-
tatov se nam je opravičil tudi šef delilcev
pravice, kar je razumljivo, saj so me res
oškodovali.«
Po Oenskoeldsviku čakata akrobate še
dve preizkušnji v Lillehammerju, ki šte-
jeta za svetovni pokal. Na skandinavski
turneji so trije tekmovalci, pravico do
nastopa na svetovnem pokalu pa imata le
dva, tako da zaenkrat še ni jasno kdo
bosta predstavnika Slovenije. »Verjetno
bom svoje mesto odstopil Kramerju, ki bi
s tem debitiral na tovrstnih tekmah,« je
kratek pogovor zaključil prvak Ivačič.
TOMAŽ LUKAČ
Rekordni Jurak
Lepi aosežki Celjanov na plavalnem
državnem prvenstvu
V Ljubljanskem bazenu Ti-
voli je bilo minuli konec tedna
državno prvenstvo v plavanju,
na katerem so dosegli kopico
vidnih rezultatov tudi plaval-
ke in plavalci celjskega Nep-
tuna.
Še posebej je navdušil Go-
ran Jurak, ki je popravil kar
dva državna rekorda. Na 50
metrov prosto je že v kvalifi-
kacijah odplaval 23:28, v fina-
lu pa je dopoldansko rekordno
znamko izboljšal še za 26 sto-
tink sekunde. Na 200 metrov
prosto je celjski as postavil
svoj osebni rekord, saj se je
ura ustavila po minuti, 52 se-
kundah in 4 stotinkah, kar je
bilo dovolj za drugo mesto;
pred njim je bil le Bučar. Ju-
rak si je nato priboril še zmago
na 100 metrov prosto, ki si jo
je delil s Koprčanom Zekano-
vičem, ob koncu pa je postavil
še en državni rekord prav v tej
disciplini, le da je tokrat »od-
šprintal« v celjski štafeti.
V prvi predaji je nanu-eč 100
metrov prosto odplaval v času
50:67.
Uspehe Neptunovega prve-
ga plavalca so dopolnili jfl
mladinci, ki že dlje časa navl
dušujejo s svojimi nastopi
Matjaž Kolčan je bil na 20o
metrov hrbtno drugi z oseb-
nim rekordom 2:06:75, takoj
za njim pa se je uvrstil Bojan
Stojanovič. Kolčan je bil tretji
še na polovico krajši progi^
tretja pa je bila tudi celjska
štafeta na 4 x 100 metrov meša-
no v postavi Kolčan, Stojano-
vič, Jurak in Pečar. Med de-
kleti si največ pohval za iz-
vrstne nastope zasluži mlada
Urška Roš, ki je za 400 metrov
prosto potrebovala 4 minute,
31 sekund in 2 stotinki, ter
s tem izidom zaostala samo za
Tanjo Drezgič, druga pa je bila
tudi na 800 metrov prosto s ča-
som 9:10:66. T.L
Osmica Gregorja Cankarja
Celjski šamplon zaznamoval dvoransko državno prvenstvo
— Trojna zmaga Kladivar Cetisa v skoku v daljavo
Mladinski svetovni prvak
v skoku v daljino je na dvo-
ranskem državnem prven-
stvu v Ljubljani znova doka-
zal, da je pred njim nova
uspešna sezona. Že v prvem
skoku v konkurenci je pri-
stal natančno pri osmih me-
trih in s tem izpolnil normo
za nastop na dvoranskem
evropskem prvenstvu v Bar-
celoni.
V Ljubljani je slavil pred
klubskima kolegoma Ale-
nom Topolovčanom, ki je
skočil 735 cm in Mirom Ko-
cuvanom, ki je bil še centi-
meter krajši. Slednji je zma-
gal na 60 metrov z ovirami
s časom 8:26, Topolovčan pa
je drugo mesto osvojil še
v troskoku s 15,12 metra. Vi-
ce prvak je postal tudi
Krajnc v skoku ob palici, na
stopničke pa se je ^a tretje
mesto v teku na 60 metrov
povzpel še Acman.
Med dekleti je ponovno
opozorila nase An j a Valant,
ki je zmagala v troskoku,
kjer je pristala pri 13,4 me-
tra, v skoku v daljino pa je
bila s 607 centimetri tretja.
Omeniti velja še tretje mesto
Tine Matul v šprintu na 60
metrov.
Tehnični vodja AD Kladi-
var Cetis Celje Roman Lešek
je bil z rezultati celjskih at-
letinj in atletov silno zado-
voljen:
»Očitno se vrača zlata do-
ba celjske atletike. Z izjem-
nimi dosežki v zadnjem času
je poplačan trud in dolgolet-
no kakovostno delo. Cankar,
Kocuvan, Straškova in Va-
lantova se lahko pohvalijo
z vrhimskimi rezultati, ima-
mo pa še precej mladih na-
darjenih tekmovalk in tek-
movalcev, katerih čas še pri-
haja in nedvomno bodo še
naprej navduševali ljubitelje
atletike,« je povedal Lešek.
T.L.
Štartajo tudi drugoligaši
Začel se je spomladanski del nogometne polsezone, i
v nedeljo bodo štartali še drugoligaši, 11. marca tretjeligaši«
in ekipe na območju MNZ Celje, prvenstvo v malem nogo- j
metu pa se bo nadaljevalo šele 7. aprila.
Za uvod je bilo najbolj zanimivo v Velenju na derbiju med ^
Rudarjem in Mariborom (na sliki), zanimivo pomlad pa je^
napovedalo še nekaj tekem. Pred drugoligaškim nadaljeva-
njem po jesenskem delu vodi Era Šmartno s 24 točkami,'
sledijo Zagorje 22, Rudar (T) 21, Nafta 20, Piran in Radeče^
17, Dravinja in Mengeš 15, Domžale, Tumišče in Slovan po'
13, Drava 12, Železničar in Beltrans 11, Steklar 7, Elan 3.;
Dve najboljši ekipi se bosta v kvalifikacijah potegovali za'
napredovanje, deveti in deseti za obstanek, zadnja šesterica"
pa se bo neposredno preselila v tretjo ligo.
Foto: SHERPA.
S kartinga k motokrosu
Alen Pevec je lani v kar-
tingu prvič štartal v najmoč-
nejši kategoriji do 125 ccm
in takoj postal državni pr-
vak. Seveda so po tem uspe-
hu njegove želje zrasle, več-
krat bo štartal v tujini, delno
tudi zaradi pomanjkanja do-
mačih tekem.
»Državno prvenstvo naj bi
se začelo maja. Predvidene
so le tri dirke, zato se bom
bolj posvetil nastopom v tu-
jini. Že marca se bom udele-
žil tekme na Madžarskem,
nato pa še nekaterih v Av-
striji in Italiji. Naši zahodni
sosedi bodo organizatorji
evropskega prvenstva, na
katerem bom štartal in ver-
jetno ugotovil, kam sodim
v evropskem merilu,« je na-
črte za novo sezono predsta-
vil 17-letni voznik iz Štor.
»Pomagata mi še vedno
izključno starša, zato bi bilo
napredovanje v višji rang
tekmovanja preveliko bre-
me. Tudi razmere za trening
so pri nas dokaj slabe in le-
tos sem že dvakrat moral
v Italijo. V bližnji okolici je
bistveno več prog za moto-
kros, zato sem preveril spo-
sobnosti na dveh kolesih.
Tudi zaradi telesne priprav-
ljenosti in bolj razvejanega
državnega prvenstva. Morda
se bom motorju celo resneje
posvetil,« je šampion naka-
zal spremembe.
T.L..,
NA KRATKO
Celje: kandidati za hokejsko
SP skupine C so tudi Simšič,
Rojšek in M. Zupančič (vsi
Inntal).
Celje: Zmaga Iimtal Celja
na Bledu proti Sportini s 3:2 je
Celjanom zagotovila tretje
mesto, prav na tej tekmi pa se
je poškodoval center prvega
napada Vladimir Leonov. Po
besedah dr. Nikodijeviča bo
moral zaradi poškodbe ključ-
nice počivati približno štiri
tedne.
Celje: Evropski pokal atlet-
skih državnih prvakov, ki bi
moral biti v Beogradu so pre-
stavili v Lisbono. Udeleženci
so: SH (Islandija), Maccabi
(Izrael), Šport sojuz (Rusija),
CA Spora (Luksemburg), GES
Olimpia (Ciper), Slavija (Slo-
vaška), Crvena zvezda (ZR Ju-
goslavija) in Kladivar Cetis
(Slovenija).
Kranjska gora: Na četrtem
državnem prvenstvu v velesla-
lomu za cicibanke in cicibane
je član SK Gozdnik iz Žalca
Nejc Lovec zasedel tretje me-
sto, med deklicami pa je bila
njegova klubska kolegica Ana
Drev četrta.
RANtSRAMA
Rokomet
I. liga
Moški: polfinale končnice
- prvi tekmi: Celje Pivovarna
Laško-Gorenje 28:14 (14:8);
Tomšič, Puc 7, Puiigartnik 5,
Šerbec, Leve 3, Safarič 2,
Ivandija 1 za domače; Oštir,
Semerdjijev 3, Čater, Ocvirk,
Plaskan 2, Ojsteršek, Tome
1 za goste; Jadran-Rudar
25:23.
Drugi tekmi: Gorenje-Celje
Pivovarna Laško 20:26 (7:9);
Šerbec 10, Tomšič 4, Ivandija,
Pimgartnik, Leve 3, Šafarič 2,
Begovič 1, Strašek 10 obramb
v prvem polčasu pri gostih,
Plaskan 5, Semerdjijev,
Ocvirk 4, Tome 3, Čater 2,
German, Oštir 1. Rudar-Ja-
dran 29:26; na tretji tekmi bo
domačin Jadran
Ženske —16. krog: Mlinotest-
Žalec 23:19, Olimpija-Vegrad
29:23, Kočevje-Bakovci 26:18,
Izola-Krim 12:22, Burja-
Kranj 29:15, Piran-Branik
21:21.
Zaostala tekma: Bakovci-
Olimpija 18:30. Vrstni red:
Krim Electa 30, Olimpija 28,
Marcus Burja 26, Mlinotest,
Žalec 21, Branik 20, Kočevje
13, Vegrad Velenje 12, Piran
II, Izola 6, Bakovci 3, Kranj 1.
Košarka
A-1 liga
Moški - 1. krog: Kovinoteh-
na-Satex 78:72 , Litostroj-Ro-
gaška 89:79, Postojna-Olimpi-
ja 78:93, BWC-Triglav 98:67.
Vrstni red: Smelt Olimpija 21
Kovinotehna Savinjska Polz«
la 24, Rogaška Donat Mg 2i
BWC 22, Litostroj, Satex, Tri
glav 21, Postojna 20.
Za uvrstitev v A-1 lij
-1. krog: Pivovarna Laško-Ift
lios 73:71, Interier-K. zidj
62:67, Litija-Koper 110:7i
Ilirija-Idrija 83:80.
Ženske - 6. krog: Odeja-G
Ije 75:68, Maribor-CoM
96:57, nirija-Ježica 57:1
Vrstni red: Jezica 31, Marib<
28, Odeja Marmor 23, Mibe
Ilirija 22, Celje, COmet 20.
A-2 liga
Moški - l.krog: Comd
Olimpija ml. 96:84, Elektn
Jezica 83:95, Gorica-LokI
49:68, Medvode-Slivnica
84:101. Vrstni red: Smel
Olimpija ml. 27, Loka 26, O
met 25, Slivnica 24, Jezica 2
Elektra 21, Nova Gorica 1
Color Medvode 16.
B liga
Skupina od 1. do 10. mesta
-  4.  krog:  Borovnica-Celje
72:81, Vrhnika-Bistrica 91:84,
Radovljica-Zagorje 74:70, No-
vo mesto-Maribor 109:73, Bn
žice-Starše 94:66. Vrstni r«
Novo mesto 22, Celje 21, Ri
dovljica, Zagorje 20, Maribo
Brežice 17, Borovnica, Starš
Bistrica 16, Vrhnika 15.
Skupina od 11. do 19. mesta:
Mik Prebold-Snežnik 88:79,
Kemoplast-Janče 72:75, Ruše-
Feniks 94:88, SI. Gradec-Uni-
ka 79:85, Tolmin prost. Vrstni
red: Janče 21, Feniks 18, MiK
Prebold, Unika 17, Tolmin,
Snežnik 15, Ruše 14, Slovenj
Gradec 12, Kemoplast 10.
Nogomet
i. liga
16. krog: Rudar-Maribor
Branik 1:0, Ekmečič 28. minu-
ta, Vevče-Publikum 0:1, Car
68. minuta, Koper-Železničar
0:0, Korotan-Naklo 3:1, Mura-
Gorica 3:2, Primorje-Beltinci
1:0, Kočevje-Jadran 3:3, Olim-
pija-Izola 7:0. Vrstni red: SCT
Olimpija 25, Maribor 23, Mura
22, Železničar, Biostart Publi-
kum 20, Beltinci 19, Hit Gori-
ca , Rudar (V) 17...
Vaterpolo
5. krog DP
Okolje-Neptun 31:5, strelfj
za Celjane: Matešič 3, AdafflJ^
in Mutec 1. Prihodnji krog:
Triglav-Neptun.
Št. 9. - 2. marec 1995
ir
ŠPORT

Skakalec na tleh
fioianilo Kallgaro: Lani sedmi mladinec na svetu v skokih, letos med komhinatorci
^ Trile veleniski reprezentanti
I^ordijska kombinacija je
ofi nas med vsemi smučarski-
mi športi najbolj v ozadju, Ve-
lenje pa je s tremi reprezen-
tanti slovenska velesila. Zad-
pje velike tekme ne minejo več
),rez fantov iz Šaleške doline,
tradicijo pa bo v naslednjih
ineh na mladinskem svetov-
nem prvenstvu nadaljeval Ro-
lando Kaligaro.
,>V Breitenwangu sem lani
na prvenstvu v specialnih sko-
jijh zasedel 7. mesto in se nato
odločil za kombinacijo. Še sam
ve vem, kako. Najbrž zaradi
večjih možnosti: dve sezoni
bom še mladinec, med skakal-
ci pa bi moral med člane. In še
olimpijsko normo za Nagano
bo verjetno laže izpolniti,« po-
jasnjuje spremembo 18-letni
Kaligaro.
prehod ni enostaven. Kot da
bi vam nekako pristrigli pe-
niti?
Dvanajst let že skačem in ni
se bilo enostavno odločiti za
kombinacijo. Predvsem je vse
skupaj bolj naporno. Prej so
bili dovolj trije skoki, zdaj pa
je potreben še tek v prosti teh-
niki na 10 ali 15 kilometrov.
Padci so pri skokih bolj obi-
čajni kot pri teku. Pri vas je
bilo vsaj sprva drugače, mar
ne?
Da, da. Tehnika je bistveno
drugačna. Pri skokih se mora-
mo nagibati naprej, pri teku
pa je ravno obratno. Sprva
sem bil kar naprej v snegu, to-
da počasi sem se prilagodil,
spoznal tehniko in z napred-
kom sem kar zadovoljen. Na
vsaki naslednji tekmi je bilo
laže in v prvi sezoni bolje sko-
raj ne bi moglo biti.
Kako je s preračunavanjem
skakalnih metrov in tekaških
sekund?
Minuta pri teku je trinajst
točk v skokih. Na krajši teka-
ški razdalji je to približno se-
dem metrov razlike v dolžini
skoka, vendar me najboljši hi-
tro ujamejo. Na tekmi svetov-
nega pokala v Štrbskem plesu
sem bil po skokih četrti, nato
pa končal šele na 46. mestu in
za nekaj sekund zgrešil prvo
točko.
V bližini Velenja ni ustrezne
tekaške proge. Kam potemta-
kem na trening?
Na Roglo in v Planico. Pe-
kama Vodončnik mi s pokro-
viteljstvom omogoča nenehne
vožnje, najbolj pa me pesti po-
manjkanje trenerjev. Posebej
za tek, saj sem se največ naučil
z opazovanjem tekmecev in
naši strokovnjaki me šele zdaj
opozarjajo na napake.
Prehodi poletje-zima so naj-
brž še bolj zapleteni?
Na tekaških smučeh sem bil
prvič šele novembra. Prej sa-
mo na rolkah, sprememba pa
je bila ogronma in šele po ne-
kaj dneh sem dojel osnovne
zakonitosti teka na smučeh.
V suhih zimah skoki na velenj-
ski plastiki ne pridejo v po-
štev, ker bi moral zamenjati
smuči in potem se na snegu
nikakor ne bi znašel. Težav je
še veliko, toda med komhina-
torci bom zanesljivo vztrajal.
Napoved za Gallevare?
Želim si izboljšati 25. mesto
Igorja Jelena iz Voukatija
1991, kar je še vedno najboljši
klubski rezultat. V sredo bi
moral biti po skokih med naj-
boljšo deseterico, potem pa...
Zadnji dan prvenstva bo še
ekipna tekma, v kateri se lah-
ko uvrstimo okrog 6. mesta.
Dopoldne so skoki, popoldne
teki. Vse v enem dnevu, toda
na nordijsko kombinacijo sem
se že navadil.
Naslednje zime?
Med skakalce se ne bom vr-
nil, čeprav bi se z dobrimi sko-
ki lahko priključil nekdanjim
kolegom iz reprezentance. Mi-
selnost o nordijski kombinaci-
ji se počasi spreminja, s tre-
nerji gre na bolje, vsi trije ve-
lenjski reprezentanti pa si tudi
v klubu želimo strokovnjaka
za teke.
ŽELJKO ZULE
Tkalec razočaral
Na evropskem prvenstvu
/ z zračnim orožjem je Peter
' Ikalec z zračno pištolo za-
del samo 560 krogov in za-
sedel komaj 64. mesto. Re-
prezentant iz Škofje vasi je
za svojimi letošnjimi rezul-
tati krepko zaostal (nikoli
ni zadel manj kot 570 kro-
gov) in v dmgem nastopu
na velikem prvenstvu razo-
čaral.
Kako v novo
sezono?
Piše: Miran Rauter
Sezona se počasi izteka, sve-
tovni pokal pa zame mineva
samo v znamenju startov
v smuku in superveleslalomu.
Pričakoval sem nekoliko več,
tudi nastope v tehničnih disci-
plinah, a se je razpletlo dmga-
če. Na evropskih pokalih in
dmgih tekmah sem popravil
točke Fis, z izpolnjeno normo
za (odpovedano) svetovno pr-
venstvo pa sem v celoti lahko
zadovoljen.
V svetovnem pokalu sem pr-
vič štartal tudi v smuku. Iz-
kušnje so dragocene in bodo
vodilo pri oblikovanju načrtov
za novo sezono. S trenerjem
Jožetom Gazvodo sva že neko-
liko načela temo, preusmeritev
k hitrim disciplinam pa ne do-
pušča zaletavosti. Val d'Isere
in Kitzbiihel sta opozorili, da
hiter prodor med najboljše ni
mogoč, zato bo potrebna celo-
vita strategija.
Gazvoda ima veliko izku-
šenj s finskimi smukači in pra-
vi, da bi najmanj dve sezoni
moral nastopati na več kot po-
lovici smukov in supervelesla-
lomov za svetovni pokal. Šele
nato bi lahko pričakoval več,
saj so v hitrih disciplinah iz-
kušnje zelo pomembne.
Podcenjevanje prog ali pre-
hitevanje zmožnosti sta usodni
napaki, ki se mi na srečo še
nista primerili, nekatere naše
smučarke pa so se v zadnjih
zimah prav na smukih težko
poškodovale.
Oilbojkarlcam pokalni naslov
Odbojkarice Celja so naslovu državnih prvakinj pred tednom
dni dodale še pokalno lovoriko, potem ko so v Kopru s porazom
z 1:3 (-11, 8, -8, -4) ubranile prednost s prve finalne teknriC.
Celjanke (z leve: Tolmačova, Šikman, Kibireva, V. Blažič,
Koprivica, P. Blažič, Ruske) bodo tako v sezoni 1995/96 odslu-
žile kazen enoletne prepovedi v evropskih pokalih, ki je posle-
dica decembrskega izstopa iz pokala prvakinj. Osnovni tekmo-
valni cilj so izpolnile, položaj kluba pa je tudi po skupščini
nespremenjen in v znamenju številnih dolgov. Za sredino janu-
arja napovedana skupščina še ni bila sklicana, dolgovi pa so
medtem še narasli. • Foto: SHERPA
Rokometni zamik
Rokometaši so sinoči odigrali povratne tek-
me polfinala pokala, na stavnici pa je bil tudi
par Šešir-Gorenje in zato bomo rezultate
24. kroga objavili prihodnji teden.
Za sodelovanje v naslednjem krogu bomo
upoštevali kupone z datumom sobota, 4. ma-
rec, na poštnem žigu, lahko pa jih najkasneje
do 12. ure tega dne oddate v nabiralnik pri
vhodu v našo stavbo. Naslov: Novi tednik,
Prešernova 19, 63000 Celje, s pripisom Gol-
ding loto.
Mladi pri vrhu
JudolstI Iva Reve s pomlaieno ekipo dvakrat tretll
Po dveh zaporednih nasto-
pih v evropskem pokalu so ju-
doisti Iva Reye lani ostali brez
domače lovorike (v pokalu in
prvenstvu so bili tretji), a so
z rezultati vseeno zadovoljni.
Z raznih turnirjev so prinesli
13 pokalov, kadeti in mladinci
pa so znova potrdili, da so med
lajboljšimi v državi.
»Načrte in program smo
v celoti izpolnili. Po odhodu
starejših reprezentantov Ču-
ka, Anderleta in Imamoviča
smo močno pomladili svoje vr-
ste. Mladi so izkoristili prilož-
nost in ekipa je ostala pri vr-
*iu. V pokalnem tekmovanju
'nladih smo z velikim nasko-
kom drugi, uspešna je bila tudi
novoustanovljena ženska eki-
pa, ki je peta,« je zadovoljno
naštel uspehe predsednik Zvo-
ne Hudej.
Judoisti Iva Reye so na po-
samičnih prvenstvih skupaj
osvojili 21 kolajn, od tega šest
naslovov državnih prvakov:
dva Mario Holer, preostale pa
Darko Petelinšek, Jemej Pe-
trak, Vojin Mlinarevič in Izi-
dora Hmševar. Petelinšek je
izpolnil normo in se udeležil
mladinskega SP v Kaim, Ko-
širju pa je poškodba prepreči-
la nastop na EP v Lizboni.
»Načrti ostajajo nespreme-
njeni: z mlado ekipo nastopiti
vsa] v fmalu državnega prven-
stva, obdržati sedanji delež
v reprezentancah in znova vsaj
Štefan Cuk je trener mladin-
ske in članske državne repre-
zentance, za kateri so lani na-
stopili Sadžak, Košir, Eisen-
bacher, Beltram, Rudolf, Pe-
trak, Ceraj in Mlinarevič.
dva mladinca pripraviti za na-
stop na velikih prvenstvih,«
pravi Hudej in še posebej po-
udari stare želje o gradnji pri-
zidka pri osnovni šoli Frana
Roša.
JOŽE KUZMA
Foto: SHERPA
^'n/ajena ekipa Iva Reya je lani osvojila 21 kolajn.
Št. 9. - 2. marec 1995
NOVl^NIK
ŠPORT

Volje ne manjka
Pred začetkom končnice območne kegilaške lige - Finalisti Konllce, Dobrna,
Rogaška In Izletnik, prvak v kvallfIkacUe za tretjo ligo
v območni kegljaški ligi se
začenja končnica, prvak pa bo
22. in 23. aprila sodeloval
v kvalifikacijah za popolnitev
vzhodne medregijske lige,
v kateri že nastopa Šoštanj.
Dosedanje neposredne dvobo-
je bo v dvokrožni mini-ligi šti-
rih ekip zamenjal klasičen na-
čin seštevanja podrtih kegljev,
novost pa so uvedli zaradi pri-
lagajanja kvalifikacijam.
Konjice: neporaženi
v skupini B so zmagali brez
poraza, nekatere dvoboje so
celo odigrali z rezervno ekipo.
Konjice mnogi že vidijo v kva-
lifikacijah za popolnitev me-
dregijske lige, ki jim lani zara-
di različnih tolmačenj pravil-
nika niso bile usojene in je bil
potreben celo poseg KZS.
»Novih kalkulacij ne bomo
dovolili. Tri leta smo že na ro-
bu napredovanja, zato je že
skrajni čas za osvojitev naslo-
va in uspeh v kvalifikacijah.
Za končnico smo se okrepili
z Brankom Rošerjem, ki je
predlani zaradi poškodbe za-
pustil Celje, z njim bi moralo
Konjice igrajo svoje tekme ob
torkih, Izletnik ob sredah, Do-
brna ob petkih. Rogaška pa ob
nedeljah.
biti še laže,« pravi Miro Zni-
darič. Prvoligaška ekipa Celja
že nekaj let vabi enega juna-
kov oktobrskega svetovnega
pokala, ki je praznino na stezi
zapolnil s fantastičnim rezul-
tatom 900 kegljev, vendar si
najbolj želi uspeha s svojimi
Konjicami. »Svetovni pokal?
Dober dan, premagal pa me je
le Nemec. Klub smo prenovili,
v ligi smo igrali kar s 14 keg-
Ijači in zmagovali. Vedno več
ljudi se vrača na steze, zato
bomo jeseni štartali z dvema
ekipama, čeprav denarja ni na
pretek. Od občine smo v zad-
njih petih letih dobili komaj
300.000 tolarjev, kegljišče pa
je potrebno temeljite prenove.
Potrebovali bi od 70 do 90 ti-
soč mark, nekateri so že oblju-
bili pomoč, zato si toliko bolj
želimo naslova,« je dodal Žni-
darič.
Dobrna: lanski
prvaki
Lanski prvaki so v prvem
delu sezone samo gostovali in
na kegljišču odpravljali posle-
dice poplave iz leta 1993, v na-
daljevanju pa dobili vseh se-
dem dvobojev in počasi stop-
njevali formo. V Dobrni je nji-
hovo povprečje na igralca 830
kegljev, zasedba pa enaka kot
lani in takšni so tudi cilji.
»Dobrna ali Konjice, tretje-
ga kandidata za naslov ni,«
pravijo v klubu, ki je že nekaj
let pod vrhom območne lige,
a takrat v senci Šoštanja in
Kovinarja. Začasno popravilo
kegljišča pomeni napoved ve-
likih načrtov, med katerimi je
poleg medregijske lige tudi
obnova objekta, za katero bo
potrebnih okoli 40.000 mark.
»Računamo izključno na po-
krovitelje. Že zdaj jim ponuja-
mo časovni zakup stez, s plači-
lom vnaprej pa bi financirali
popravilo,« pravi Jaroslav Ta-
šler, ki skupaj s soigralci še ni
pozabil lanskih kvalifikacijah.
Po dveh dnevih in 1200 lučajih
jim je za končni uspeh zmanj-
kalo vsega 40 kegljev, čepra\
sami priznavajo, da jih takra'
medregijska liga zaradi neure
jenega kegljišča še ni mikala
Na Dobrni vztrajajo pri doma-
čih kegljačih, tekmeci iz dru-
Prva favorita Dobrna in Ko-
njice ničesar ne skrivata, v pe-
tek sta celo zamenjala termina
treningov. Prvaki skupine B so
spoznavali steze na Dobrni,
branilci naslova pa konjiške.
gih regij pa cilje uresničujejo
z okrepitvami. Litija je po lan-
skem uspehu tik pred preho-
dom v drugo ligo. Branilci na-
slovov so pomladili moštvo, ki
je ima v povprečju le nekaj več
kot 30 let, in njihova usmeri-
tev je jasna: kakovosten pre-
mik tudi pri doseganju rezul-
tatov, zadnji korak pa naj bi
bil na usposobljenem kegljišču
še bolj trden.
Rogaška: tihi favoriti
v zadnjih kolih so doživeli
vse. Rogaško je poraz s petimi
keglji razlike proti Žični od-
daljil od končnice, že čez teden
dni pa so se ji z zmago s štirimi
keglji proti Kovinotehni spet
približali. »Končnico smo pri-
čakovali, v njej pa smo tihi fa-
voriti,« optimistično pravi vo-
dja ekipe Vili Ogiinc.
Rogaška zadnji dve sezoni
vse dvoboje igra v Slovenskih
Konjicah. Ob prvem okroglem
jubileju kluba je končnica nji-
hov največji uspeh. Predlani
so kegljišče v hrvaškem Brodu
porušili, v Rogaški Slatini pa
je samo dvostezno in novi seli-
tvi se ni bilo mogoče izogniti.
»Do konca tisočletja pri nas
zanesljivo ne bo zgrajeno novo
kegljišče,« meni Ogrinc. Pri-
ložnost za naslov vidi pred-
vsem v ukinitvi neposrednih
dvobojev. »Nekatere je preveč
zdelala trema, izenačena ekipa
pa bo lahko kegljala bolj
sproščeno in predvsem bolje.«
Ob skromnih razmerah je
v Rogaški Slatini zanimanje za
kegljaški šport sorazmerno ve-
liko, čeprav nekateri obetavni
posamezniki niso najbolj za-
greti za treninge in prave tek-
me. Morebitno priložnost bodo
zanesljivo izkoristili, čeprav
bodo tudi v prihodnje morali
nenehno gostovati in se utes-
njeni pripravljati na dveh
stezah.
Izletnik: že
zadovoljni
V območni ligi so od leta
1986, a nikoli niso bili med
najboljšo četverico. Za ekipo
Izletnika je kegljanje pred-
vsem zabava in zato se s konč-
nico ne obremenjujejo. »Favo-
rita sta Dobrna in Konjice, to-
da naj nikar ne mislita, da se
bomo vnaprej predali,« zatrju-
je vodja moštva Mirko Kol
manič.
Izletnikova ekipa je rtu
starejšimi v ligi, čeprav so
v zadnjih sezonah pomlad
s prihodi nekaterih kegljač
Celja. Med vsemi je najbo
znan mladinski državni repn
zentant izpred skoraj deseti
let Andrej Fideršek, s sanj
enim nastopom na teden pa j
seveda daleč od nekdanjih r«
zultatov. Med desetimi celjski,
mi ekipami so po moči drug
(tretjeligaški Ingrad je predla^
ni razpadel), a nimajo poseH
nih želja. »Območna liga je n3
maksimum. Za več smo prJ
slabi, tudi denarja nimair^
dovolj in nekako smo še vedno
sindikalna ekipa.  Ce bomo
slučajno prvaki, mesto v kvali.
fikacijah že zdaj odstopamo
naslednjemu,«      napovedujj
ŽELJKOZUll
Foto: SHER^l
Prvi del prvenstva so neporažene končale samo Konjice, saj so v skupini B dobile vseh štirinajst
dvobojev.
ŠI^TNI
KOLEDAR
Sobota, 4.3.
Kegljanje
Celje: Celje-Fužinar, Žalec:
Žalec-Rudar (16. krog I. mo-
ške lige), Celje: Miroteks-
Kamnik (16. krog I. ženske li-
ge, 13. 30); Komcel-Izola (15),
Ajdovščina: Tekstina-Miro-
teks II (16. krog II. ženske lige,
16). -
Košarka
Kranj: Šenčur-Podčetrtek
(5. krog D moške lige, 16).
Nogomet
Šentjur: Šentjur-Tim Laško
(polfrnale pokala MNZ Celje,
15).
Nedelja, 5.3.
Nogomet
Velenje: Rudar-Vevče,
Ljubljana: Železničar-Publi-
kum (17. krog I. lige); Rogaška
Slatina: Steklar-Dravinja,
Ptuj: Drava-Era Šmartno, No-
vo mesto: Elan-Radeče (16.
krog II. lige, vse 15).
Najboljši tudi mladi
Pohoda k obema domačima
lovorikama nista zaustavila
niti Gorenje v prvenstvu niti
Prevent v pokalu, zaradi re-
prezentančnih priprav pa bo
zdaj končnica dlje časa preki-
njena. Celjani bodo pred fina-
lom odšli na krajše priprave,
po novi poškodbi pa trenira
tudi Ocvirk.
Plastika v Golovcu je v zad-
njih dneh znova načela zdrav-
je nekaterih igralcev prvega
moštva (Jeršič že več kot teden
dni ne trenira zaradi vnetja
pokostnice), parket pa naj bi
bil po zadnjih zagotovilih po-
stavljen konec maja. Medtem
se odločilni del sezone začenja
tudi za mlajše ekipe, ki so lani
zablestele na mednarodnem
turnirju Partille. Celjski pi-
onirji so med skoraj 200 ekipa-
mi z devetimi zmagami in
enim remijem osvojili zmago-
valno lovoriko turnirja, ki med
strokovnjaki velja kot neurad-
no svetovno prvenstvo. Pre-
stižni pokal so v generaciji let-
nika 1978 osvojili Prislan (teh-
nični vodja), Razgor (trener),
Ivančič, Slamnik, Pinter, Les-
jak, Adamovič, Murko (po-
močnik trenerja, stojijo). Praz-
nik, Šantl, Marčen, Bon, Pajo-
vič, Klatnus (srednja vrsta),
Čudič, Kopitar, Pečovnik in
Žvižej (čepijo; z leve).
Št. 9. - 2. marec 1995

REPORTAŽA!

1f električnem objemu smrti
/inion Fužlr, človek, ki le doživel In zagotovo eden redkih, ki le tudi preživel udar dvalset tisoč voltov
^ton Fužir iz Šempetra bi si 28. avgusta
.»iim 51-ini letom navkljub mirno lahko
Ijivoščil torto in na njej prižgal štiri svečke.
28. avgust 1991 je namreč dan, ko se je
godila huda delovna nesreča, a obenem
njegovega ponovnega rojstva.
fjiton Fužir je kvalificirani elektromon-
ter, zaposlen je bil v vzdrževalni skupini
gg^peter, PE Elektro Celje. Kazalci na uri
so se tistega usodnega dne pomaknili nekaj
trinajsto uro, ko je hotel odklopiti ka-
todne odvodnike daljnovoda 20 k V Mozirje
, Nazarje sever 2, jug 2. A smola je bila
v tem, da so bili pod napetostjo, saj so ga
sodelavci poslali na napačen daljnovod,
sam pa, prepričan da daljnovod ni pod na-
petostjo, saj so sodelavci prejšnja dva dneva
na njem iskali okvaro, pred pričetkom dela
ni opravil preizkusa braznapetostnega sta-
nja. Dovolj je bil le dotik tokovodnikov pod
napetostjo in skozi njegovo telo je šinil udar
električnega toka. »Njegovo telo je obviselo
na varnostnem pasu, z desno nogo v konzoli,
leva je prosto visela v zraku,« je opisano
v poročilu. In še: »Dobil je opekline po prs-
nem košu, rokah, zadnjici in nogah.« Kako
je preživel dotik z 20 tisoč volti, še danes
menda ni jasno ne zdravnikom ne zavaro-
valničarjem, še Anton sam verjame, da se
mu je zgodil čudež.
Na napačnem
dalfnovodu
Antonu Fužirju so zarad^
tega, ker ni opravil preizku-.
sa breznapetostnega stanja,
pripisali 5-odstotno sokriv-
do za delovno nezgodo. Ali je
sploh lahko opravil nalogo,
je seveda drugo vprašanje,
saj je bil »pooblaščen le za
samostojno delo na nizkona-
j?etostnih napravah,« kot je
med drugim zapisal v zapis-
j sika takratni vršilec dolžno-
sti vodje službe varstva pri
delu JP Elektro Celje M. T. Iz
tega zapisnika povzemamo
tudi poročilo, kako je sploh
prišlo do te hude nesreče.
»Daljnovod 20 kV Mozirje
- Nazarje sever 1, jug 1 je bil
zaradi okvare izklopljen od
26. avgusta 1991. Z delom so
nadaljevali 27. in 28. avgu-
sta. Daljnovod so 28. avgusta
ob 12.36 uri ponovno priklo-
pili, vendar okvare še niso
odpravili. Medtem je v RTP
Mozirje   prišel   delovodja
vzdrževalne skupine Šempe-
ter A. A., ki pri odpravi okva-
re na daljnovodu Mozirje
~ Nazarje sever 1, jug 1 sicer
ni sodeloval, potreboval pa
je odklop NNO TP Ljubija
~ Kolovrat. Ker elektromon-
terja v RTP Mozirje ni bilo^^
so delovodjo napotili v RP
Nazarje, da bi našel elektro-
monterja nadzorništva Na-
zarje P. L. Pred tem naj bi
s sodelavcem Fužirjem od-
klopila prenapetostne od-
vodnike na lesenem drogu,
ker P.L. nima plezalk, po-
trebnih za vzpon na drog.
Pred tem je koordinator M.
K. po UKW zvezi poklical P.
L. in ga povprašal, kakšna je
možnost odklopa prenape-
tostnih odvodnikov. P. L. je
odgovoril, da so odvodniki
na lesenem drogu pred RP
Nazarje, da je odklop možen,
vendar se je P.L. že takrat
zmotil in gledal napačen
daljnovod. Napačne odvod-
nike je P.L. pokazal tudi po-
tem, ko sta Fužir in delovo-
dja A.A. prišla v Nazarje.
Medtem ko sta se delovodja
in elektromonter še nekaj
časa pogovarjala na dvoriš-
ču, se je Anton Fužir povzpel
na leseni drog.«
IMalomarnost?
»Mnenja smo, gre v obrav-
navani nesreči z električnim
tokom za neupoštevanje os-
novnih načel Skupnih var-
stvenih pravil za delo na
elektroenergetskih napra-
vah, nepoznavanje naprav
ter pomanjkljivo organizaci-
jo dela.« Tako je med drugim
še zapisal takratni vršilec
dolžnosti vodje službe var-
stva pri delu JP Elektro Ce-
lje. Razen tega, da je oseba,
torej v tem primeru Anton
Fužir, pooblaščena za samo-
stojno delo le na nizkonape-
tostnih napravah, je »vstop
v tako imenovano tretje ob-
močje dovoljen samo v brez-
napetostnem stanju, delo na
visokonapetostnih napravah
morata opravljati dva delav-
ca, delo na osnovi dogovora
pa je prepovedano.«
Mesto nesreče so si takrat
ogledali tudi možje iz Posta-
je milice Mozirje, naslednje-
ga dne še republiški inšpek-
tor za delo, ki je pripravil
podobno poročilo kot ome-
njena služba varstva pri
delu.
Kal pa odgovornost?
Po štirih letih človek An-
tonu Fužirju danes na prvi
pogled ne bi prisodil, da je
gledal smrti v oči. A podoba
je zgolj navidezna. »Po ne-
sreči sem bil dobra dva me-
seca v celjski bolnišnici, ra-
zen tega, da sem ostal brez
prsta na roki, sem bil devet-
krat operiran, ko so mi pre-
sajali kožo po celem telesu.
Zdaj sem invalidsko upoko-
jen, uradno sem invalid prve
kategorije. Bolečine so še
vedno hude, na desni nogi se
mi odpirajo rane, vse pogo-
steje imam težave s srcem,«
pripoveduje Anton.
Živi od invalidske pokoj-
nine in najbrž tudi na račun
odškodnine. Nekaj denarja
so mu po nesreči izplačali
v podjetju, odškodnino je
dobil od Zavarovalnice Tri-
glav. Kakšna naj bi bila
ustrezna odškodnina, v za-
varovalnici pravzaprav niti
niso natanko vedeli, saj
takšnega primera v vsej svoji
zgodovini še niso imeli. Fu-
žirju tudi ni jasno, kako je
bila sploh izplačana odškod-
nina. Delavcem Elektra je
namreč njihovo vodstvo 4.
septembra 1991, torej teden
dni po nesreči poslalo dopis,
v katerem jim sporočajo, da
so »prvega junija 1991 odpo-
vedali dotedanje kolektivno
zavarovanje, ker zaradi pre-
nizke premije ni bilo več
smotrno. Zaradi interesa ne-
katerih delavcev predlaga-
mo, da se ponovno sklene
kolektivno nezgodno zava-
rovanje za delavce, ki to želi-
jo s pogojem, da bo vsak pla-
čal premijo sam pri meseč-
nem obračunu osebnega do-
hodka.«
Koliko denarja je dobil
F\ižir na račim odškodnine,
namenoma ne bomo zapisali,
saj se sam ne pritožuje nad
izplačilom in ne zahteva do-
datne odškodnine. Morda bo
poleg invalidnine dobival
skromno rento iz podjetja, za
kar se dogovarjajo že nekaj
časa in so mu jo na začetku
že plačevali.
Tisto, kar ga mori vsa leta,
je vprašanje, ki za zdaj še
vedno ostaja brez odgovora:
»Preprosto ne razumem, za-
kaj za to nesrečo ni bilo po-
trebno nikomur odgovarjati,
še zlasti delovodji A. A. in
elektromonterju v nadzomi-
štvu Nazarje P. L.? Zadeva
leži na sodišču v Velenju,
oba delavca pa kljub malo-
marnosti, ki mi je povzročila
toliko gorja, opravljata svoje
delo. Menda sta dobila samo
javni opomin,« zagrenjeno
dodaja Anton Fužir.
IRENA BAŠA
Anton Fužir: »Ne razumem, da nikomur ni
treba odgovarjati za nesrečo, ki mi je povzroči-
la toliko gorja.«
Anton Fužir po usodnem udaru električnega toka.
^ *^op7jem' daljnovod, kamor naj bi napotili delavca in končni
hJ^^ ^ soseščini, kije bil pod napetostjo in usoden za Antona
RAZBOJNIK
GUZAJ
ali kaj je v resnici bil kozjanski
ROBIN HOOD?
Guzaj - razbojnik, morilec, predrznež, tolovaj, hudo-
delec, prekucuh, rokomavh, rokovnjač, vagabund, ne-
srečnež, zoprnik oblastem, maščevalec, pustolovec,
nebodigatreba, upornik, ropar, zlikovec, človek, željan
ljubezni, razumevanja, topline?
Morda boste našli odgovor v knjigi Milenka Straška in
Ernesta Tirana RAZBOJNIK GUZAJ, ki bo izšla kon-
cem maja 1995 pri celjski založbi Perfekta.
Milenko Strašek je z literarnozgodovinsko študijo ori-
sal čas in prostor v katerem se je Franc Guzaj rodil in
razmere, ki so ga »naredile«, skupaj z ljudsko domišlji-
jo. Njegov pojav primerja s podobnimi v literaturi dru-
gih evropskih narodov. Straškovi študiji sledi znana in
priljubljena povest o Guzaju, ki jo je napisal Ernest
Tiran in je bila že večkrat objavljena v Novem tedniku.
Knjiga je opremljena z dokumentarnimi fotografijami,
stvarnim in imenskim kazalom. Tiskana bo v formatu
16 X 23 cm, obsegala bo okoli 160 strani. Cena izvoda
v prednaročilu je samo 2000 SIT! Naročniki bodo na
temelju naročilnice prejeli po pošti položnico. Založnik
jim bo knjigo poslal po pošti takoj po izidu.
Št. 9. - 2. marec 1995

PUST i
Nedeljsko popoldne v Golovcu.
Klovni v teatru.
Torek dopoldne v znamenju otrok.
Skupinska slika pusta mozirskega z županom.
Rada bi bilatajnJca^i^Ijsm
Foto: EDi
Sff. 9. - 2. marec 1995
PUST
ao,ži

Nekaj pusta tudi v Laškem.
Cvrtje krofov v Šempetru.
Otroci so prebudili zaspano Celje.
Stara znanca.
Okupirana Nova Cerkev.
Št. 9. - 2. marec 1995

PISMA BRALCEV
>1
ODMEVI
Krka upošteva
mednarodne
norme
Tako kot vsi sodobni proiz-
vajalci zdravil v svetu in pri
nas, je tudi Krka pri svojem
znanstveno-raziskovalnem
delu ter zagotavljanju in kon-
troli kakovosti dolžna izvajati
predpisane poskuse na po-
skusnih živalih.
Svet za mednarodne organi-
zacije medicinskih znanosti
(Council for International Or-
ganizations of Medical Scien-
ces) je zahteval, da je treba
določena zdravila pred upora-
bo na ljudeh preizkusiti na ži-
valih. Ta zahteva je vgrajena
v zakonodajo vseh razvitih dr-
žav, tudi slovensko.
V ta namen ima Krka so-
dobno urejeno farmo pod stro-
kovnim veterinarskim vod-
stvom. V njej je organizirana
vzreja psov pasme beagle, ki
jih farmacevtska industrija po
vsem svetu uporablja kot po-
skusne živali. Pesjaki so nare-
jeni po mednarodnih predpi-
sih in pogojih, ki jih predpisu-
je Evropska konvencija za zaš-
čito vretenčarjev, Id se jih
uporablja za eksperimentahie
in druge znanstvene namene.
S psi ravnamo v skladu z vete-
rinarskimi in kinološkimi nor-
mami.
Vsi poskusi so protokolirani
in so popolnoma usklajeni
z veljavnimi slovenskimi za-
koni ter predpisi in vsemi
mednarodnimi normami in
načeli dobre laboratorijske
prakse. Za te dejavnosti dobi-
mo vsako leto dovoljenje pri-
stojnih državnih organov in so
pod njihovim rednim nad-
zorom.
Trditve o mučenju živali,
neprimerni vzreji in nepotreb-
nih poskusih niso resnične.
Skrb in prizadevanje za
zdravstveno varstvo ljudi in
živali, zlasti skrb za proizvod-
njo učinkovitih in varnih
zdravil po vseh zakonih in
drugih predpisih, ki veljajo pri
nas in v svetu, je temeljna Kr-
kina naloga. V desetletjih svo-
jega obstoja je Krka pomagala
premagovati bolezenske stiske
milijonom ljudi po svetu in bo
še naprej z vso odgovornostjo
sledila temu humanemu po-
slanstvu.
KRKA
Novo mesto
Znani Laščani
Oglašam se na članek v NT
št. 7 z dne 16.2.1995 z naslo-
vom Znani Laščani. Članek je
nastal ob promociji knjige, ki
je izšla v Laškem o Laščanih.
Ponosna sem, da to knjigo
imamo in nekako hvaležna
vsem, ki so omogočili njen izid
s kakršnim koli sodelovanjem
in hvaležna sem vsem tistim,
o katerih gre beseda. Bolj bo-
gato se počutim zaradi tega,
čeprav v Laškem živim komaj
sedemindvajset let. Morda
prav zaradi bogastva, ki ga ču-
tim, želim predlagati čisto
majhen popravek v tem članku
- samo pol stavka in sicer:
Prvemu nemastno tiskane-
mu stavku želim dodati...
z mentoricama - učiteljicama
Biljano Frece in Mojco Kajič.
To dopolnilo predlagam za-
radi veliko slovenskih učite-
ljev, ki usmerjajo učence po
njihovih dejavnostih, pa jih ob
poročanju o dejavnostih le
redko omenijo. Opravičujem
se vsem tistim skupinam
otrok, ki so popolnoma samo-
stojno opravile neko delo.
V omenjenem primeru vem,
da sta pobudo botrovali ome-
njeni učiteljici. S pripombo ne
želim biti zoprna, želim pa
opozoriti na »skoraj« vsesplo-
šen slovenski pojav, da k otro-
kovim dejavnostim le redko
omenimo učitelja.
Časopisni članki niso edini
pomanjkljivi vir tovrstnih po-
ročanj. Tudi v šolskih kroni-
kah se pojavljajo opisane de-
javnosti z imeni otrok, brez
učitelja.
Čas je, da se ta navada spre-
meni in da se začno imena uči-
teljev pojavljati tudi k uspelim
akcijam. Le redko se pozabi na
imena, kadar se v šoli zgodi
kaj neprijetnega.
Dopuščam možnost, da se ne
strinjate z menoj in vam k dru-
gačnemu razmišljanju ne že-
lim odgovarjati.
IRENA MULEJ
Koliko časa še?
23. februarja je v Novem
tedniku izšel prispevek o zavi-
ranju prenove Rimskih Toplic
s strani Zavoda za varstvo na-
ravne in kulturne dediščine
Celje. Ker članek z določenimi
trditvami in interpretacijami
posameznih izjav postavlja in-
stitucijo in stroko v negativno
in destruktivno luč, smo dolž-
ni dati tudi mi jasen in preci-
zen odgovor o spomeniški vizi-
ji prenovi zdravilišča.
Glavna vrednost zdravilišča
Rimske Toplice je njegov park,
sestavni del njegove vrednosti
pa sta tudi dva osrednja ob-
jekta. Zdraviliški objekt in de-
pandansa Sofijin dvor. Leta
1993 je občina Laško park raz-
glasila za spomenik.
Naš temeljni interes pri re-
vitalizaciji je zavarovanje opi-
sane kulturne in zgodovinske
vrednosti zdravilišča. Zavaro-
vanje zdraviliške celovitosti in
vrednosti je ne le slovenski
kulturni interes, temveč tudi
primerjalna prednost bodoče-
ga oživljenega zdravilišča in
njegovega delovanja.
V dosedanjih razgovorih
z investitorji in projektanti
smo zato poudarili, da noben
poseg v kompleks ne sme pri-
zadeti njegovih osnovnih
vrednot, s čimer so se ti stri-
njali. Po našem mnenju bi bila
optimalna rešitev prenova ob-
jektov na podlagi sedanjega
stanja brez novogradenj, pri-
pravljeni pa smo iti tudi v ta
kompromis, če je dodajanje
kapacitet resnično osnovni po-
goj za zagon zdravilišča. Pri
tem pa seveda terjamo maksi-
malen napor, da se uskladijo
interesi varovanja spomenika
in razvojnih potreb zdravi-
lišča.
Do sedaj so nam investitorji,
Krka zdravilišča, predložiU
programsko zasnovo zdravi-
lišča, ki je šele podlaga za bo-
doči ureditveni načrt zdravi-
lišča oziroma urbanistični do-
kument, šlo pa je v bistvu le za
eno varianto, saj druga ohra-
nja pretežno obstoječe stanje
zdravilišča.
Naša strokovna presoja je
bila, da program v taki obliki
krni veduto na zdravilišče, pa
tudi del parka, zato smo pred-
lagali eno od mogočih rešitev,
novo stavbo za Zdraviliškim
objektom, kjer bi brez posebne
škode odstraniU današnjo
pralnico in še en objekt ter ju
nadomestili s kvalitetno so-
dobno arhitekturo, kar je lah-
ko ena od opcij. Sodimo, da je
razvojni program zdravilišča
mogoče uresničiti tudi z dru-
gačno prostorsko organizacijo
objektov, ki ne bi tako koreni-
to prizadela spomeniških
vrednosti. Zato bi od predlo-
ženega programa pričakovali
vsaj nekaj različnih variant,
med katerimi bi lahko iskali
najboljšo možno rešitev.
Trditve, da zahtevamo ne-
mogoče in da bodo zaradi na-
ših zahtev težko pridobljeni
investitorji vrgli puško v koru-
zo in odšli, kot smo zadnje dni
večkrat slišaU, so zato vse prej
kot konstruktivne in celo za-
vajajoče. Razumljivo je, da je
za investitorja izjemno težko
najti ustrezen program in oži-
viti tako velik zdraviliški
kompleks. Relativno dolg ča-
sovni potek tega iskanja in
udejanjanja prenove se nam
zato zdi logičen. Ne sprejema-
mo pa trditev, da je pri tem
naša institucija kriva za zavla-
čevanje oživitve zdravilišča, ki
že skoraj štiri leta sameva iz
vse drugačnih zadržkov, kot so
spomeniški. V zdajšnjem tre-
nutku hočemo le, da razvojni
program ne bo negativno vpli-
val na spomenik.
Krka zdravilišča zato v ča-
sopisnem članku pravilno
ugotavlja, da bo potrebno še
precej dogovorov in kompio-
misov, n'e le z naše, temveč tu-
di z njihove strani, da bomo
končno prišli do rezultata
sprejemljivega za vse strani.
Poudarjamo tudi, da je za nas
oživitev zdravilišča zgolj stro-
kovno, ne pa prestižno ali celo
politično vprašanje.
Za Zavod za varstvo
naravne in kulturne
dediščine Celje
ALENKA KOLŠEK,
dipl. inž. kraj. arh.
Za našo
bodočnost gre!
Nedavno tega smo v Novem
tedniku zasledili pismo bralke
S.M. z nasiovom: »Za našo bo-
dočnost gre!«.
To, kar nam je bralka opisa-
la, kot je videla in doživela sa-
ma, se nam je zdelo pretirava-
nje in zato smo hoteli razkriti
resnico! Bralka Kljub gotovo
pozna samo po govoricah, ki se
zelo rade širijo, ali pa po tem,
kar je videla pred Kljubom, saj
so zunaj »osebki«, ki jim
v Kljubu zaradi takšnih ali
drugačnih razlogov ni dovolje-
no ostati.
Govorice o Kljubu ponavadi
šitijo »šminkerji« ali pa starej-
ši ljudje, ki se zgražajo nad
današnjo mladino. Šminkerji
(kot jim pravimo v našem žar-
gonu) pa ob vsakem srečanju
z nami radi izzivajo in nas
spravljajo na slab glas ali pa
koga celo poškodujejo!
Res je, da se včasih nekateri
mladi v Kljubu (kot tudi drug-
je) opijajo, vendar vam lahko
pritrdimo, da v Kljubu droge
ni!!! Za opijanje mladih je
kriv način vzgoje in ne nata-
karji, ki točijo alkoholne pija-
če! Ce nekdo ne bo hotel piti,
ga v to prav gotovo ne bo silil
nihče in iz Kljuba ne bo prišel
vinjen ali okajen.
MisUmo, da bralka S.M. ni
ravno pravilno razumela de-
kleta, ki je »zadeta« ležala
pred Kljubom. Verjetno se je
dekle napilo samo in se ji ni
bilo potrebno braniti pred ni-
komer, razen pred samo seboj.
Mladi se opijajo povsod
(splošno znano dejstvo), razli-
ka je samo v tem, da je Kljub
najbolj na očem širši javnosti
in zato se samo o njem širijo
govorice, ki ga spravljajo na
tako slab glas kot bralka S.M.
Vse ljudi, ki imajo isto mi-
šljenje o Kljubu kot ta bralka,
bi radi pozvali, da si kdaj pa
kdaj pogledajo tudi druge di-
skoteke ah ^nadinske klubske
centre in naj jih potem primer-
jajo s Kljubom. Ce vidijo kakš-
no razliko (razen v glasbi), naj
kar zahajajo tja, če jim je tam
bolj všeč ali pa naj ostanejo
doma in nam nehajo »težit«
enkrat za vselej!!!
Bralka vas je pozvala, da
greste kakšen petek med 12. in
14. uro mimo Kljuba. Pojdite
in če vam je všeč, ste tudi do-
brodošU, če pa ne, ne hodite
»pasti firbca« in se ne zgražaj-
te nad nami! Vsi mladi smo
zelo obremenjeni s šolo, zato
potrebujemo sprostitev, da ne
bi doživljali stresov. Nekdo se
sprosti ob knjigi, nekdo ob
plesu in glasbi, nekdo pa ob
pivu.
Če nam starši dovolijo zaha-
jati v M. k. C. Kljub in nam
zaupajo, nas pustite naj uživa-
mo to kratko življenje in skr-
bite zase!!!
Živimo le enkrat in kot pra-
vi pesem: »Ali I wonna do, is
have a little ftm befor I die!«
KLJUBOVCI
PREJELI
SMO
Odprto pismo
Zavodu za
varstvo naravne
in kuiturna
dediščine Celje
Spoštovana gospod Ivo Pro-
dan dipl.ing. arh., direktor in
gospa Alenka Kolšek, dipl.ing.
kraj. arhit., samostojni kon-
servator Zavoda za varstvo
naravne in kulturne dediščine
Celje.
Kot organizatorji javne tri-
bune o prihodnost) zdravilišča
Rimske Toplice, ki je bila 13.
maja lansko leto se v društvu
čutimo odgovorne, da ves čas
pozorno spremljamo udejanja-
nje obljub danih v obliki pi-
sma o nameri in podpisanega
na omenjeni tribuni.
Po devetih mesecih vsemo-
gočnih zapletov v zvezi z oži-
vitvijo že četrto leto zaprtega
zdravilišča, so aktivnosti za
ustanovitev družbe zaključene
in pripravljeni idejni projekti
za obnovo zdravilišča.
Kot nam je znano, so pred-
stavniki investitorja dne 7. fe-
bruarja letos predložiU Zavo-
du za varstvo naravne in kul-
turne dediščine Celje, v preso-
jo dve možnosti projektne do-
kumentacije za obnovo zdra-
vilišča.
Po prvi možnosti naj bi po-
vezovalni hodnik med objekti
ostal, na prostoru pod kapelo
kjer je bila promenadna ploš-
čad, pa bi zgradili podzemni
bazen z dodatnimi objekti.
Po drugi možnosti ki je zah-
tevnejša, pa bi povezovalni
hodnik odstranili in zgradili
povsem nov objekt s katerim
bi povečah prenočitvene ka-
pacitete na blizu tristo postelj,
kolikor predvidevajo da bi bi-
lo potrebnih za pozitivno po-
slovanje bodočega zdravilišča.
Resno zaskrbljeni se obra-
čamo na vas spoštovani pred-
stavniki Zavoda in sicer iz ra-
zloga, ker po naših informaci-
jah ne prva in ne druga vari-
anta za Zavod nista sprejem-
ljivi in razmišljate o neki tretji
kompromisni možnosti.
Če tudi dopuščamo Zavodu,
da zadeve presoja po svojih
strokovnih merilih, pa smo
prepričani, da iskanje tretje
možnosti lahko vodi v novo
zavlačevanje oživljanja zdra-
vilišča in posledično morda
celo v blokado.
Ker smo mnenja, da boste
predstavniki Zavoda za var-
stvo naravne in kulturne de-
diščine Celje, ob morebitni za-
vrnitvi obeh projektnih mož-
nosti, morali prevzeti nase od-
govornost za zastoj pri oživlja-
nju zdravilišča, vam priporo-
čamo in vas vljudno prosimo,
da izdate pozitivno mnenje za
obnovo na eno od predloženih
idejno projektnih možnosti.
Ob spoštovanju vaših stro-
kovnih mnenj pričakujemo, da
boste do projektantov in nji-
hovih arhitekturnih rešitev
zavzeli prožnejša stališča in
konsturktivno uskladili med-
sebojna razhajanja. To pa po-
meni, da boste s svoje strani
pripomogli k čim prejšnji ob-
novi zdravilišča. V primeru
zdravilišča Rimske Toplice, je
to življenjski interes celotnega
kraja in seveda tudi občine
Laško.
Vedeti morate, da stanje kot
je danes, ko že četrto leto pro-
padajo zdraviliški objekti, ko
enako dolgo hira čudovit zdra-
viliški park in ko zaradi zasto-
ja zdraviliške dejavnosti stag-.
nira celoten razvoj kraja, ne
more biti v skladu z načeli va-
šega Zavoda.
Zato pričakujemo, da vaše
odločitve ne bodo zaviralnega
značaja pri obnovi zdravilišča
Rimske Toplice in vas lepo
prosimo, da s čim manj zadrž-
ki sprejmete idejne projekte,
ki so jih predložili investitorji.
DRAGO ZUPAN,
Kulturno društvo
Slavko Avsenik,
Rimske Toplice
Izjava za javnost
Združena lista socialnih de-
mokratov, območna organiza-
cija Žalec protestira proti
sklepu občinskega sveta obči-
ne Žalec, s katerim ta ni sogla-
šal z imenovanjem Mare Mo-
horko, profesorice pedagogi-
ke, za ravnateljico vVz Janko
Herman za naslednje mandat-
no obdobje.
Mara Mohorko po pisnem
mnenju komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenova-
nja izpolnjuje vse potrebne
kriterije in ima vse potrebne
kvalifikacije za zasedbo tega
delovnega mesta. V razpisnem
postopku je pridobila vsa po-
trebna pozitivna mnenja in so-
glasja, ki so bila zahtevana
oziroma določena v razpisu.
Ugotavljamo, da kljub vse-
stranskemu izpolnjevanju po-
gojev in kljub vsem pridoblje-
nim pozitivinim soglasjem
svetniki Občine Žalec iz
strank SDSS, SKD, SLS, ki
predstavljajo večino v Občin-
skem svetu, niso soglašali
z imenovanjem Mare Mohorko
za ravnateljico VVZ Janko
Herman za naslednje mandat-
no obdobje.
Takšno ravnanje, ko se ne
imenuje kandidat, ki izpolnju-
je vse razpisne pogoje, kaže na
to, da so svetniki strank tako
imenovane »slovenske pomla-
di« pri odločanju upoštevali
kriterije, ki v razpisu niso bili
objavljeni. Takšni kriteriji so
torej ozko strankarski, pozna-
ni samo svetnikom imenova-
nih desnih strank. Ali to po-
meni, da nosilci nove sloven-
ske demokracije pri imenova-
njih tudi drugih delavcev jav-
nih zavodov, ki jim bodo tudi
kmalu potekli mžmdati, ne bo-
do upoštevali njihovih stro-
kovnih kvalitet? Bodo ti delav-
ci imeli možnost biti ponovno
imenovani samo, če bodo po
okusu strank tako imenovanih
slovenske pomladi in nove de-
mokracije?
Združena lista socialnih de-
mokratov, območna organiza-
cija Žalec, protestira proti
takšni kadrovski politiki Ob-
činskega sveta občine Žalec.
Takšno ravnanje ni modro in
ni pošteno. Napeljuje na misel,
da je bila odločitev sprejeta po
revanšistični strankarski poli-
tiki, kot maščevanje nad Iju
mi. Zato se s takšnimi sklepj
s takšnim ravnanjem ne st
njamo in jih obsojamo.
ZLSD Žal
Narava odmira,
slovenski naroi
izumira
Slovenski narod se bori
preživetje, ker ne spoštuje
ravnih zakonov, ki omogo^
rast in razvoj vsega živega
našem planetu. Izumiranj«
prisotno v celotni biosferi, ]
se kvalitete za razvoj in i
zmanjšuje, na račun kvanti
te. Človek in narodi ne mor
biti nobena izjema na plane
kjer življenje odmira.
Celoten svet je prenaselj
onesnažen, marsikje strup
prenatrpan, naša čustva
z naravo neuravnotežena, ]
drejeni smo volji drugih,
gubljamo orientacijo. Pre\
je izzivov in stresov, ki jih
obvladujemo. Izgubljeno je:
upanje v bližnjega. Odpovec
la je kolektivna varnost tt
na področju čustev. Izgubila
je pripadnost človeka svojen
narodu. Ni več pristnih in m
ravnih odnosov med Ijudn
Nadomeščanje duhovnih pc
treb z materialnimi nadom/-
ki sproža vse večje konS&j*
Nered je vse večji. Vseni\«'
lokalnim globalnim in ose
nim stiskam je podlegel ti
slovenski narod, ker onemog
ča njegovo normalno rast
prehod medsebojnih odnos
in kvantitete informacij
kvaliteto doživljanja pristne
sveta. Rezultat je potrošniš
družba kjer vrednota ni v
niti človeško življenje, temv
vse vrste nadomestkov.
V vse segmente izobražev
nja in vzgoje se naj vnaša do
trina (skrb za zemljo), kate
strategija temelji na uvelja
Ijanju načel trajnostnega ži
Ijenja. Zasuk sedanjega mai
kovanja materialnih vredn(
morajo zamenjati vredne
etike za trajnostno življen;
Sonaravno življenje pome
vračanje k naravnemu življ
nju, skromnemu, optimalnen
in racionalnemu slogu življ
nja, ki ne bo več ogrožal nar
ve. Vse kar ni nasilno je spr
jemljivo za novo družbo, etil
in narave.
Vračanje na čase in na ži
Ijenje, da naj bo otrok tolil
kot jih da Bog, je prav tal
nesprejemljiv model, ^
vztrajanje na današnjemu
delu življenja, ko dopuščan
da vse naravne vrednote izž
njajo, tudi ljubezen do člov
ka, do lastnih otrok, do P
tomcev. To je bolezen celof
civilizacije, ker le ta iztirja,
zašla in se išče. Otroci zah*
vajo eno samo dajanje, Ip^
zen in lastna odrekanja. Tof
vzrok krize ni pomanjkafl
materialnih sredstev za r^J'
vanje otrok. Uravnotežen pj
rastek bo nastal samodejno,
bodo nastopile razmere ur^j
noteženih odnosov v dru^.
kot celoti. Danes je tudi naj
država torpedirana s pojni"
demokracije, ki se je pri nas'
tudi v svetu izjalovila v bit*
za oblast (privilegije), ne P
v bitke za naravno uravno^
žen odnos do vsega in do
kogar. Dokler demokracija^
melji na preglasovnanju nc^
na partnerstvu, zavezništvi
spoštovanju do drugače Tt^^
čih, tudi večja rodnost pri^^!
le nove vojake stare demol^
cije. Iz teh spoznanj se 1*^
odločimo za ukrepe: vse J
tistega kar omejuje dmi
Pojasnilo
v Pismih bralcev objav-
ljamo samo pisma znanih
avtorjev, zato mora biti
vsako pismo podpisano
z imenom, priimkom in
točnim naslovom. Če je
mogoče, pripišite tudi tele-
fonsko številko, kamor vas
lahko po potrebi pokliče-
mo. Pismo ne sme presegati
45 tipkanih vrstic. Daljša
pisma bomo v uredništvu
krajšali tako, da ne bo pri-
zadet smisel sporočila.
Po zakonu o javnih gla-
silih so uredništva dolžna
objaviti le odgovor na ob-
javljeno informacijo ter
popravek objavljene infor-
macije, s katero sta priza-
deta pravica ali interes pis-
ca, o vseh ostalih pismih pa
se odloča v skladu z ured-
niško politiko.
it. 9. - 2. marec 1995

PISMA BRALCEV
NOV^TIDNIK
drugačne odpravimo
^iga življenja in dela. Od-
ge končno spreminjati
^'"^selnost v tej smeri in
Javi meri-
' ^ibezen do narave m do
ka je klj^^    rešitev izu-
■tnJ3 vseh narodov, ne le
j,enskega     ^^^^^
ANDREJ ŠTEFAN,
HELENA PRAH,
Stranka enakopravnih dežel
3Ciii ]e felst
ec!
pa še res je .., predvsem ka-
zapravlja s proračunskim
^anem in mu nihče nič ne
'L saj je tudi v najsvetej-
,1 hramu slovenske demo-
'fgije (državnem zboru) do-
Lal,      je nedolžen glede
litanih in dokazanih malver-
glede nakupa helikopter-
\ obiskov »Djutičev« idr.
Vendar gospod Kacin še na-
ej dokazuje, da je proračun-
i denar pač zato, da se ga
)ši, pa čeprav v različnih ko-
;i„ah. Zadnji mesec je Kaci-
jvo ministrstvo potrošilo kar
iljaj proračimskega cvenka
Vplačevanje izgubljenih tožb
oti časopisni hiši Slovenec,
ir je slovenski javnosti goto-
I znano. Gospod Kacin je ze-
trmast in se ne da, saj je
,kaj   enostavno   plačevati
denarjem davkoplačevalcev
gubljene tožbe tudi na višjih
odiščih, potem ko okrožno so-
išče ugotovi in pravno preso-
li, da ni razloga, ki bi nareko-
fal, da je tožena stranka (časo-
lisna hiša Slovenec) kršila Za-
[on o javnih glasilih z objava-
mi komentarjev, ki so čisto ne-
kaj drugega kot pa objektivno
posredovanje informacij o do-
ločenih dogodkih, zadevah in
subjektih. Tako je gospod Ka-
dui^bil kot tožeča stranka
K dve razpravi na Ijubljan-
tan OS, vendar gospod Ka-
in še vedno meni,  da je
)rambno   ministrstvo   pod
(govim vodstvom tisto, ki
ugače pojmuje Zakon o jav-
il glasilih, in da so slovenska
Ddišča še vedno po svoje ne-
Ivisna. Vendar pa se tudi
lovenec ne da in je priprav-
en znova in znova dokazovati
tudi na sodiščih kot tožena
Iranka, če bo še potrebno), da
pvenska mlada demokracija
Nndarle preboleva tako ime-
kvane prve faze otroških bo-
pni sodobne evropske demo-
pacije, kjer je svoboda govora
P tiska tisti atribut javnosti,
P je nad vsemi (tudi nad go-
podom Kacinom et co.) ter je
kedvsem in izključno v pose-
di slovenske javnosti.
I Ko sem zaključeval ta zapis,
«m v ljubljanskem Delu (po-
Neljek, 13. 2. 1995) prebral,
J* je ljubljansko višje sodišče
Jvrglo tožbo MO proti časni-
^ Slovenec iz enostavnega
J^loga, ki pravi, da MO sploh
^pravna oseba in kot takšno
ne more vlagati tožb.
[.     to  pravno  ugotovitev
poljanskega višjega sodišča
, °o plačali seveda slovenski
davkoplačevalci.
Tako gre to..., v dolini šent-
^•^Hanski, pač!
GREGOR URANIČ,
Celje
l^sianska
Mravljica
jjj^^š pesnik Prešeren bi mar-
^^teremu našemu poslancu
jf^^ »Ti me raniš, ne pa
JQ^^loti soglašam z gospo-
2^ Vladimirjem Auerjem
jf.^"^ Slovenije), ko odločno
w^^tira proti ponovnemu
^movejšemu poizkusu povi-
:gy^^Plač slovenskih poslan-
ilje pokazateljev potr-
ijlj'. se naša država, pod
skrajno pokvarjenega
jQj.'"^lizma, pogreza v vedno
^ J nepravno, nenadzorovano
>o ^ slovenski narod uničuj o-
it^^^avno tvorbo ali kar
3ta^^ skupnost. Za mračno
[^•^dnost Slovenije pridno
'Jo tudi naši poslanci v dr-
žavnem zboru, ki so se že po-
vsem odtujili od nas državlja-
nov in pozabili, zakaj smo jih
sploh izvolili.
Pomislite, kaj vse bi rekel
France Prešeren našim posve-
čencem, med tem ko se spreha-
jajo po dvorani, zehajo, berejo
časnike, klepetajo in se smeji-
jo, predčasno zapuščajo seje
v že na pol prazni sejni dvora-
ni... Tudi njihov nenasitni po-
hlep po vse večjem material-
nem blagostanju, bi naš pesni-
ški gigant kmalu zaznal in
nam na svoj način sporočil.
Neusmiljeno bi ožigosal njihov
vnovični zahtevek po zvišanju
poslanskih plač v najbolj kri-
tičnih socialnih -azmerah. Po-
leg pridobitniške epidemije, ki
razsaja v DZ, bi nam prav go-
tovo na umetniško visoki ravni
prikazal vso tragikomičnost,
naših poslancev, ki so že po-
vsem izgubili državniško ori-
entacijo in stik z ljudstvom.
Zato v imenu slovenske raje
naše poslance resno opozar-
jam: Ne izkoriščajte zaupanje
nas volilcev, svoje prekomerne
potrebe normalizirajte in jih
uskladite z materialnim sta-
njem ostalih državljanov, ne
igrajte se s komaj rojeno de-
moloracijo in še manj z našo
strpnostjo, ki ni neskončna.
Ne igrajte se torej z narodom,
ki vas je poklical, kajti prav ta
narod vas lahko tudi' odpo-
kliče.
Poleg gospoda Auerja tudi
jaz zahtevam, da DZ javno ob-
javi imena vseh tistih poslan-
cev, ki so bili za povišanje svo-
jih plač, in onih, ki so bili
proti.
Vse kaže, da moramo za vr-
nitev družbene morale in de-
mokracije poskrbeti mi, mali
in brezpravni narod. Uredimo
svoje vrste in storimo to že da-
nes, kajti jutri je na programu
že nova lumparija.
Po vsaki zmagi poslancev je
v njihovih razkošr^ prostorih
DZ slišati: »Mladen'či, zdaj se
pije...«, toda med ljudstvom
vse bolj odmeva kitica Zdrav-
Ijice z drugačnim tekstom: »V
sovražnike z oblakov rodu naj
naš ga trešči grom...«! IVE
A.STANIČ,
Kočevska Reka
Doklej še
brezbrižnost do
kadmila?
Slovenci smo dobili spet ka-
kovostno raziskavo. Tokrat
gre z& triletno raziskavo
o vsebnosti kadmija (Cd) in
svinca (Pb) v tkivih kokoši in
piščancev, ki jo je opravil In-
štitut za higieno živil Veteri-
narske fakultete v Ljubljani.
Ni presenečenje, da je obojega
preveč, da sta obe težki kovini
nevarni, kakor tudi, da je naj-
bolj ogroženo celjsko območje.
Na celjskem oblast, stroka
in javnost vedo ponovno ugo-
tovljeno resnico že domala de-
setletje. Najprej so za realnost
poskrbeli v Društvu za varstvo
okolja v Celju, zatem pa se je
vključila stroka, ki je dokaza-
la, da je kadmija in svinca pre-
več v zemlji in nekaterih rast-
linah, zlasti tistih, ki jih jedo
ljudje in živali (pridelajo pa
jih na domačem vrtu ali njivi).
Ob tem moramo spomniti, da
je bila raziskava zemlje dobro
plačana, da pa je vsebovala tu-
di nalogi: pokazati izvor ones-
naženja in predlagati sanacij-
ske ukrepe. (Oboje je priznani
strokovnjak javno obljubil!).
In kaj se je zgodilo?
Rezultati so, kdo je onesna-
ževalec so strokovnjaki poza-
bili povedati, predlagani pa so
bili minimalni sanacijski
ukrepi, predvsem, česa naj lju-
dje ne pridelujejo in tudi ne
jedo, rečeno pa je še bilo, da bi
morali pravzaprav zamenjati
zemljo.
Kot kaže zadnja raziskava,
je ostalo pri starem. Celjska
oblast je pozabila na sanacijo
in ekologom, ki jim bodo zno-
va očitali, da so nestrokovnja-
ki, je jasno, da se kokoši, ki so
najbolj nasičene s kadmijem,
pač pasejo večino dneva na
domačem dvorišču, na onesna-
ženi zemlji, kljuvajo onesnaže-
no hrano...
O kadmiju naj dodamo še to,
pravzaprav poudarimo, da je
kumulativni strup, ki se kopiči
leta in leta in o pravem času,
ko je organizem oslabljen, na-
pade, vseskozi pa sicer pov-
zroča škodo. Veliko ka(knija
pride v človeka tudi iz zraka!
Pri domačih racah, na primer,
20 ppm kadmija že v dvanaj-
stih tednih povzroči blažje ali
težje posledice na njihovem
živčnem sistemu. Osemdeset
do devetdeset odstotkov kad-
mija se naloži v ledvicah,
z urinom človek izloči le 0,3 do
0,7 nanograma kadmija na
dan. V svetovnem merilu je
nad kritično mejo zastruplje-
nih pet odstotkov prebival-
stva! Dokazali so že, da je
kadmij pripomogel k nastanku
raka na pljučih in prostati,
povzroča tudi zvišanje krvne-
ga tlaka. Kadmij napada živč-
ni sistem iz ledvic, ob nespre-
menjeni vsebnosti, s faktorjem
4,7. Kadmij je bolj nevaren
ženskam (rak) in kadilcem, tu-
di pasivnim. Torej tistim, ki
vdihavajo cigaretni dim dru-
gih. Pravi kadilec nanureč vdi-
ha le manjši del.
Čas bi torej bil, da se tako
stroka kot oblast, zlasti pa
celjski župan in mestni svet,
zamislijo in kaj ukrenejo. Tudi
zategadelj, da se ne bo nada-
ljevala praksa dobrih razi-
skav, ki ostajajo, vsaj doslej je
tako, same sebi namen. Rekli
bi, posebne vrste žalitev za
stroko, norčevanje iz javnosti
in večni izgovori za oblast, da
pač ni šlo, da bo, da se pri-
pravlja ...
KAREL LIPIČ,
Slovensko ekološko gibanje
Krka
- mučiteljica
živali
Cinične izjave, ki jih je pred
nedavnim v nekem intervjuju
podal poslovnež Krke Novo
mesto, Miloš Kovačič, potrju-
jejo, da pod njegovo taktirko
v njihovi farmi v Hudnjah 1,
v Škocjanu, na grozovit način
mučijo živali. Pri tem se poslu-
žujejo zastarelih, primitivnih
metod, ne meneč se za to, da
v tujini poizkuse na živalih
vedno bolj nadomeščajo z ra-
ziskavami s pomočjo tkivnih
kultur, mikroorganizmov,
rastlin ali kemično fizikalnih
metod. V tujini močna društva
proti mučenju živali celo šti-
pendirajo bodoče znanstveni-
ke raznih profilov, da študira-
jo, kako se uporablja nado-
mestne metode, to je uporabo
umetnih tkiv itd., z namenom,
da bodo svoje znanje prenašali
na podmladek. Žal, o tem po-
slovnež Kovačič ničesar ne ve,
ali pa se spreneveda ter trdo-
vratno vztraja pri svojem.
Vprašujem se ali je morda zato
odpustil nekatere nekdanje
delavce, ker niso hiteli slediti
njegovim metodam? Zato
predlagam, da gre v tujino na
izpopolnjevanje, tam opravi
doktorat in si tako pridobi
prepotrebno strokovno znanje
o sodobnih metodah razisko-
vanja v znanstvene namene,
pa tudi kanček njihove srčne
kulture.
V njegovih izjavah tudi ni
zaslediti, da imajo za rešetka-
mi v svoji farmi tudi številne
domače, prijazne muce, ki jih
odkupujejo od brezsrčnih
kmetov. To je nezakonito, saj
imajo dovoljenje za opravlja-
nje poskusov samo na tistih ži-
valih, ki jih sami gojijo.
Nadalje je grozljiva izjava
poslovneža, ki ima luksuzno
jahto na slovenski obali (pa
tudi ostali zaposleni v Krki ni-
so nič manj revni) in ki uživa
vse sadove svoje brezbrižnosti
na račun trpečih in mučenih
živali, da živali v njihovi farmi
živijo v idealnih razmerah, ki
pa niso hotelske, je torej šika-
nožna in je odraz njegove srč-
ne kulture. Laž ima torej krat-
ke noge in prav bo, da javnost
zve, da se stanje na farmi niti
po enem letu, odkar smo jih
tisti, ki se borimo proti muče-
nju živali, pozvali, da zboljša-
jo bivalne pogoje mučenim ži-
valim, ni zboljšalo in je še ved-
no tako kot je bilo prej.
Ko bi ljudje vedeli, koliko
morajo te živali pretrpeti, bi
čutili z njimi in bi se pridružili
nam, ki se borimo za njihovo
osvoboditev. Videla sem te fo-
tografija, zato me njihove gro-
zeče podobe spremljajo pov-
sod. Zelo grozljiva je podoba
ljubkih muck, ki z okrvavlje-
nimi tačkami plezajo po rešet-
kah, z namenom, da bi ubežale
svojim mučiteljem, krvnikom.
Do teh ljudi, ki jih mučijo, ču-
tim velik odpor in se sprašu-
jem, kdo jim daje pravico za ta
početja.
Svoje pisanje končujem
z besedami prof. dr. med. T.E.
Laurent iz Pariza, ki je dejal:
»Vivisekcija je šola sadizma!«
Da, res je, vivisekcija je med
vsemi zločini največji zločin,
pa to je že drugi rek, ki ga je
izrekel Gandi.
KRISTINA FERLINC,
Maribor
Izgubljene Iluzije
Tu in tam pozabim, pa se
spet in spet spomnim ne nemili
dogodek, ki se mi je pripetil
pred tremi leti, 15. januarja
1992.
Tedaj me je Aero, moj delo-
dajalec, po dvajsetih letih po-
stavil pred vrata. Takole se
z žalostjo spominjam poteka
dogodkov.
Poklicali so me v kadrovsko
službo k socialni delavki, ki mi
je lepo pojasnila, da sem pač
tehnološki višek, čeprav sem
bil vzdrževalec in kiu-jač in so
torej morali na moje mesto ta-
koj zaposliti drugega delavca.
Bili smo namreč sredi zime.
V Aeru so mi sicer velikodušno
ponudili možnost, da lahko
delam po štiri ure, češ, da je
moje delovno mesto tako oce-
nil gospod direktor, ali pa
grem kot višek na borzo. Upo-
števal sem nasvet, da se takoj
prijavim na borzo, da se mi
delovna doba ne prekine in se
5. februarja istega leta prijavil
na zavod. Po mesecu dni sem
izvedel, da moj naslednik ne
dela po štiri ure, kot so določili
meni, ampak celo več kot
osem, kar me je močno priza-
delo. Stopil sem do gospe So-
nje Krašovec, vodje kadrovske
službe in prosil za pojasnilo.
Dobil sem odgovor, da se novi
delavec privaja na delo, ker še
nima dovolj izkušenj. Potem
sem uvidel, da nimam drugega
izhoda, kot da čakam na upo-
kojitev. 25. maja 1994 sem se
zglasil na pokojninskem zavo-
du, ker se je bližal čas moje
upokojitve, seveda z odkupom
vojaških let. Pe se je spet zata-
knilo, češ, da je prišlo do pre-
kinitve delovne dobe v času
odpovednega roka. Bil sem šo-
kiran. Spet sem potrkal na
vrata kadrovske službe v Aeru
in se oglasil 1. junija 1994 pri
gospe Sonji Krašovec. Prosil
sem za pojasnilo, kaj se je zgo-
dilo in daU so mi poduk, da si
moram v času odpovednega
roka sam plačevati pokojnin-
sko dobo. Dobil sem pojasnilo,
češ, saj sem dobil odpravnino
in s tem denarjem bi si moral
plačevati pokojninsko dobo,
oni pa da mi niso bili dolžni
dajati nobenih nasvetov, ker
bi to morali storiti na borzi.
Iskal sem pravico in pravnik
mi je dejal, da bi mi morali
dati v Aeru vsaj napotek, kako
naj ravnam, oziroma, da si
moral sam plačevati delovno
dobo.
Sem človek, ki sem vedno
zaupal ljudem, zato me krivica
zelo boli. Paragrafov ne poz-
nam, zakonov tudi ne. Sem le
preprost človek. Delavec, ki
sem verjel v ljudi in vedno sem
mislil, da mi nihče ne bo storil
krivice, tako kot je jaz nisem
nikomur.
Boli me tudi to, naj vam po-
vem, da nisem bil edini tehno-
loški višek, ampak se pri dru-
gih z odpovednim rokom ni ta-
ko končalo kot pri meni.
O, ko bi kdo vedel, kako sem
si želel, da bi šel v pokoj, v za-
služen pokoj. Sanjal sem že,
kako z drugimi upokojenci ho-
dim na izlete, na zaključek le-
ta. Pokramljali bi, kako je bilo
nekoč luštno v podjetju.
Tako pa se danes počutim
kot odvržen in pohojen ciga-
retni ogorek. Od vseh zavržen.
Pa sem dal desetletja Aeru. Ni
mi bilo mar žuljev, saj sem
upal, da me na koncu čaka
upokojitev, kot se spodobi.
Povejte, razsodite še vi. Po-
mislite tudi Aerovci.
LOJZE PONGRAŠIČ,
Celje
PRITOŽNA
KNJIGA
Izjava o dogodku
Podpisani Alojz Klajnšek,
dajem izjavo o dogodku v ZD
Celje - dežurni službi, ki sem
ga doživel v četrtek, 16.2.1995.
V četrtek, 16.2. 1995 ob
20.30 uri, sem iskal zdravniško
pomoč pri dežurnem zdravni-
ku, v Zdravstvenem domu Ce-
lje. Žena Irma Klajnšek ima
multipno sklerozo in je 100
odstotni invalid. Tistega dne je
imela 39,5 stopinj C vročine,
ker je imela kot že velikokrat,
vnetje mehurja. Ob rednem ju-
tranjem obisku so ji želele pa-
tronažne sestre odvzeti vodo
za kontrolo, vendar je ni bilo,
kljub temu, da ima žena kate-
ter. To pa je pomenilo začetek
vnetja mehurja. Znake bolezni
prepoznam, saj živim z njo in
njeno težko boleznijo že mno-
go let. Ženo so že zdravili
zdravniki: dr. Kovačeva, dr.
Podbregarjeva, dr. Leban, dr.
Žerjavova, dr. Polimac, dr.
Dordevič in drugi. Vsi so ji za
enaka vnetja predpisali anti-
biotike in rekli, da jih naj
v podobnih primerih dam kar
sam. Ker mi je omenjenih
zdravil zmeinjkalo, sem se tega
večera obrnil na dežurno služ-
bo. Ko sem prišel na vrsto in
dežurnemu zdravniku povedal
moje težave, je dejal, da mi
zdravil ne more dati, dokler
sam ne vidi bolnika. Omenil je
tudi, da bi jih moral dvigniti
zjutraj, vendar sem jaz zjutraj
v službi, predvidevati pa ne
morem, kaj se bo zvečer zgodi-
lo. To mi je razumljivo, vendar
je na mojo prošnjo, da bi naro-
čil obisk dežurnega zdravnika
na domu odgovoril, da to ne
morem, da naj grem domov in
od tam telefonsko naročim
obisk na domu. Ker mislim, da
je popolnoma vseeno od kod
naročiš obisk, sem mu to tudi
dejal, obenem pa sem ga pov-
prašal po priimku, ker ga po
obrazu nisem poznal, pripon-
ke z imenom pa ni nosil. Na
moje vprašanje, kdo je, mi je
v tujem jeziku (šta te briga)
odgovoril, da me to nič ne bri-
ga. Ko sem mu še drugič rekel,
da bi le rad vedel s kom imam
opravka, me je iz ordinacije
dobesedno nagnal z besedami:
marš, izadi van.
Vseeno sem izvedel, da je bil
to dr. Simajko.
Ko sem prišel domov, sem
ga res poklical po telefonu.
Govoril sem z isto osebo, kot
prej osebno, vendar kljub na-
ročilu obiska, vseeno ni prišel.
Poklical sem tudi policijo,
vendar tudi oni niso ukrepali,
čeprav je šlo za nujni primer.
Po vseh teh dogodkih sem
okoli 22. ure poklical domov
dr. Kovačevo, ki mojo ženo tu-
di sicer zdravi in po njenem
posredovanju v dežurni lekar-
ni končno dobil nujno potreb-
na zdravila za nepokretno že-
no. Šlo je za zdravila Taracef
500 mg, za katera sem moral
v lekarni založiti 5.000,00 to-
larjev, dokler ne prinesem re-
cepta.
Zato, ker mislim, da so
zdravniki v službi za bolnike
in ne obratno, mora dogodek
v poduk in premislek odgovor-
nih, priti v javnost.
Lepo prosim odgovorne, da
primer preučijo še z druge
strani in ustrezno ukrepajo
proti omenjenemu zdravniku,
predvsem pa od njega zahte-
vajo, da se bo v naši domovini
do pacientov obnašal dostojno
svojemu stanu in z nami govo-
ril v našem materinem jeziku.
ALOJZ KLAJNŠEK,
Škofja vas
ZAHVALE,;
POHVALE
Dobrna,
zdravilišče, kjer
ni topla le voda
Po končanem štirinajstd-
nevnem zdravljenju v toplicah
Dobrna, sem odhajala z željo,
da bi vsakemu uslužbencu
stisnila roko in se mu zahvali-
la za delo in trud. Nikogar ne
bi želela izpustiti, saj so pri-
jazni res VSI! Že sprejem v re-
cepciji je topel, prijazni in
ustrežljivi so vsi: natakarji, re-
ceptorji, fizioterapevti, vsi, ki
delajo na posameznih terapi-
jah, vzdrževalec, ki je v nekaj
minutah prihitel, ko se je odlo-
mil ključ v garderobni omari.
Prijazni so zdravniki, sestre,
kuharice, čistilke. Prav poseb-
no velja omeniti njihovo po-
nudbo hrane, ki je res na viso-
kem nivoju in ni ga bilo, ki bi
ne našel česa zase. Koliko pa je
še tistih, ki jih nisem srečala,
pa so skrbeli, da je vsepovsod
čisto in toplo, urejeno in pri-
jetno. Namesto stiska roke ob
slovesu naj jim bo tale pohvala
za dosedanji trud in v spodbu-
do za v naprej. Mi, domači
gostje, smo pohvalo o njih pri-
nesli domov med svoje doma-
če, znance in prijatelje. V Do-
brni pa je veliko tudi tujih go-
stov, ki bodo dober glas pone-
sli tudi preko meja Slovenije.
Tako bodo vedeli tudi v tujini,
da je Slovenija majhna dežela
z velikimi in prijaznimi ljud-
mi. Jaz pa vem, da v Dobrni ni
topla le zdravilna voda, tam so
topli tudi ljudje. Brez njih tudi
voda ne bi delovala tako zdra-
vilno! Hvala še enkrat. Vsem
skupaj in vsakemu posebej.
Z.K.
Ob tednu
aktivnosti na OŠ
Žalec
Prejšnji teden, v času zim-
skih počitnic, je na osnovni šo-
li Petra Šprajca-Jura v Žalcu
potekal teden športnih aktiv-
nosti, ki so se ga učenci udele-
žili z velikim navdušenjem.
Tako se je v času, ko šole
sicer samevajo, v telovadnici
naše šole vsak dan zbralo okoli
sto učencev, ki so tekmovali
v raznih športnih disciplinah.
Teden športnih aktivnosti je
uspel, kar je, ob pobudi in
navdušenju učencev, ki so se
ga udeležili, glavni razlog, da
bo postal tradicionalen.
V četrtek, zadnji dan prire-
ditve, smo razglasili rezultate
in vsem sodelujočim podelili
tudi nagrade, kar nam je uspe-
lo predvsem ob izdatni pomoči
in podpori naslednjih podjetij:
MGA Nazarje, Kavama Koro-
na, Gostišče Štorman, Mesar-
stvo Čas, Sikkens, Mladmska
knjiga Žalec, Vitka, Gostišče
Marjola, Slaščičarna Vanilija,
Drogerija Charlie, Savinjski
magazin, Coca-Cola Žalec,
Frizerstvo Alenka Banko, Ti-
gex. Pekarna Šket, Pekama
Brglez, Žana, Mini market
Špela, Strojne instalacije Šar-
lah in Papirnica A4.
Vsem omenjenim se za sode-
lovanje in podporo zahvaljuje-
mo tako mentorice kot tudi
učenci žalske osnovne šole, ki
so tako tudi po njihovi zaslugi
preživeli pestre in aktivne
zimske počitnice.
POLONA KUDER
STANKA MARTINŠEK,
OŠ Petra Šprajca-Jura
Žalec
Šš. 9. - 2. marec 1995
NOVi^NIK
KRONIKA

• Prejšnji četrtek zgodaj
zjutraj je Ljubo doživel
presenečenje. Ko se je vra-
čal z nočnega dela, ga je na
lastnem dvorišču presene-
til moški, ki mu je z direkt-
nim udarcem s pestjo po-
škodoval obličje. Z identi-
fikacijo nasilneža menda
ne bo večjih težav.
• V petek zvečer je na po-
licijsko postajo klicala žen-
ska, ki je bila spet v sovraž-
nem objemu svojega izven-
zakonskega partnerja. Je
pa bilo Mirka Š. toliko
v hlačah, da se je pred poli-
cisti skril ter zaklenil v so-
bo in se ni hotel pokazati.
• V nedeljo okrog dveh je
Dejan sporočil, da ga je re-
dar v diskoteki Casablanca
brez vzroka mahnil ter ga
poškodoval.
• Na pustno nedeljo zara-
na je bila potrebna inter-
vencija v gostilni Lovec na
Dobrni. Tam sta alkoholne
hlape trosila Franc K. in
Milan C. in se na koncu ste-
pla ter si prislužila sodnika
za prekrške.
• Patrulja je šla v nedeljo
ponoči posredovat v stano-
vanjsko hišo v Kovinarski
ulici. Tam je razgrajal in se
s podnajemnico prepiral
gospod Martin.
M. A.
Trpinčenje in smrt malega Arnes;
Pojasnilo s sodišča...
v zvezi s poročanjem slo-
venskih medijev o dogajanju
brez primere, ko naj bi v Vele-
nju mati in očim do smrti tr-
pinčila njunega še ne petletne-
ga fantka, so reagirali (tudi)
na Okrožnem sodišču v Celju.
V novinarskih prispevkih je
bilo namreč med drugim nave-
deno oziroma poudarjeno, da
sta osumljena storilca na pro-
stosti, ker takratni dežurni
preiskovalni sodnik ni našel
pripomega razloga zanju.
O tem je poročal tudi naš ted-
nik, takole pa piše v sporočilu,
pod katerega se je podpisala
namestnica v.d. predsednika
Okrožnega sodišča Celje Ana
Fidler:
»Kriminalista UNZ Celje
sta dne 20. 2. 1995 privedla
k dežurnemu preiskovalnemu
sodniku Okrožnega sodišča
v Celju osumljenega M.O. za-
radi suma storitve kaznivega
dejanja posebno hude telesne
poškodbe s smrtnim izidom,
člen 135/1 in II. KZ ter I.F.,
osumljeno kaznivega dejanja
zanemarjanje mladoletne ose-
be in surovo ravnanje po členu
201/1 in II KZ. Kriminalista
sta preiskovalnemu sodniku in
državnemu tožilcu predložila
na vpogled zbrano dokazno
gradivo in kazensko ovadbo.
Po proučitvi zadeve sta držav-
ni tožilec in preiskovalni sod-
nik ugotovila, da ni razlogov
za odreditev pripora proti
osumljencema, vsled česar tu-
di ni razlogov za takojšnje za-
slišanje osumljencev. Krimi-
nalistoma je državni tožilec
tudi naročil, naj ovadbo dosta-
vita krajevno pristojnemu
Okrožnemu državnemu tožil-
stvu v Celju, zimanjemu od-
delku v Velenju.
Po Zakonu o kazenskem po-
stopku, ki je pričel veljati 1.1.
1995 se lahko odredi pripor po
členu 201/11 tč. 1, 2, in 3 iz
razlogov, če je podana bego-
sumnost, kolizijska nevarnost
ali ponovitvena nevarnost. Dr-
žavni tožilec in preiskovalni
sodnik sta ugotovila, da nobe-
deri od navedenih pripomih
razlogov ni podan. Nedvomno
obstaja razburjanje javnosti
v obravnavani zadevi, razbur-
janje javnosti pa po veljavnem
zakonu o kazenskem postopku
ni več pripomi razlog.
Zakon o kazenskem postop-
ku člen 201/1 določa tudi ob-
vezno odreditev pripora za ti-
stega, za katerega je podan
utemeljen sum, da je storil
kaznivo dejanje, za katero je
v zakonu predpisana kazen 20
let zapora. Navedenima osiun-
Ijencema pa se storitev takšne-
ga kaznivega dejanja ne očita,
saj je za kaznivo dejanje po čl.
135/1 in II KZ zagrožena kazen
od 3 do 15 let, za kaznivo deja-
nje po čl. 201/1 in II KZ pa
zaporna kazen do 3 let.
V obravnavanem primeru je
torej Okrožno sodišče v Celju
ravnalo povsem v skladu z ve-
ljavno kazensko zakonodajo.«
Kaj pa besede
Javnosti?
Slovenska javnost je bila res
zgrožena ob poročanju o tr-
pinčenju in smrti malega Ar-
nesa, dodatno zgroženost ozi-
roma ogorčenost pa so povzro-
čili postopki sodišča oziroma
dejstvo, da se oba osumljenca
še vedno gibljeta na svobodi.
Na naše uredništvo prihajajo
pisma naših bralcev, ki sicer
razmišljajo laično, je pa v nji-
hovih ocenah socialnega sta-
nja v družbi, ki se ima za de-
mokratično, humano, kultur-
no in še kakšno, tudi marsikaj
takega, čemur ni mogoče opo-
rekati. Ker je teh pisem pre-
več, da bi jih objavili v celoti,
na tem mestu navajamo le ne-
katere njihove misli:
»Nobena žival ni sposobna
takšne krutosti, kot človek. To
dokazuje ravnanje staršev
z malim Amesom. Ne bom vas
spraševala, kje je bila policija,
kje so bili sosedje, kaj je delalo
pravosodje...«
(Stanka Kosimik, Celje)
»Kot mati malega otroka se
sprašujem, kje je bila socialna
služba tedaj, ko je dogodek
z zlomljeno roko prvič opozo-
ril na mukotrpne bolečine
otroka. Res je, da je po vsej
verjetnosti obstajalo premalo
dokazov za obtožbo staršev,
a mislim, da je bilo to dovolj
resno opozorilo pristojnim
službam. Je potrebno, da služ-
be ukrepajo šele tedaj, ko je že
prepozno? Vprašajmo se: Za-
kaj smo potem družba, med
drugim tudi z organizirano so-
cialno službo?«
(K.A.)
»Ob vsem tem se zastavlja
vprašanje, kaj je v tem prime-
ru storila naša družba, saj je
bilo surovo ravnanje z otro-
kom javljeno Centru za social-
no delo, prav tako pa je bila
podana tudi kazenska ovadba
na policiji. Mislim, da ni opra-
vičila za tiste, ki so bili s tem
seznanjeni, pa otroka materi
niso odvzeli, temveč so nebog-
ljeno bitje še dalje prepuščali
mukam in tipinčenju do smrti.
Ljudje, ki bi tragedijo lahko
preprečili, so odpovedali. Naj-
več zgražanja in ogorčenja pa
je bilo nad dejstvom, da sta
človeka, ki sta zagrešila zlo-
čin, neovirano na prostosti,
ker po črki Zakona ni osnove
za pripftr. Zanima nas (to je
hkrati tudi odprto pismo g.
preiskovalnemu sodniku in g.
okrožnemu tožilcu): če bi kdo
do smrti trpinčil vašega ,
ka, ali ne bi našli luknje v
konu, da bi zločincema k
odvzeli prostost?«
(M. Kavčič, Q
»Celjsko sodišče je .
kratkim izdalo izjavo, da]
tika javnosti ne more bitj
dosten razlog za pripor ob,
stvu, da sta velenjska aki
gnusnega zločina zoper čl(
ško dostojanstvo (šlo je
za naklepni umor še ne pe|
nega dečka) še vedno na i
stosti. Razlogi za pripor so
gosunmost, ponovitvena
varnost in kazen od 10 d,
let. Omenjeni zločin po n
nju. celjskega preiskovali
sodnika tem kriterijem
ustreza, medtem ko pravo;
na ministrica izjavi, da imj
sodoben evropski kazensfa
konik, ki so ga navseza(
sprejeli poslanci državi
zbora (iz vrst LDS, Zt
peščice SNS, del SKD) izr
to samovšečnih, že skoraj
tološko narcisoidnih, la
zaključim s sklepom: Kak
poslanci, takšen kazenski
konik! O človečnosti pa 1
drugič.«
(Gregor Uranič, O
Smrt na Sončni ulici
V torek, 21. februarja zjutraj so na Sončni ulici v Šent
jurju našli mrtvega 30-letnega Milana C. iz Šentjurja.
Ugotovljeno je bilo, da se je Milan C. v poznih ura)
prejšnjega dne vračal domov. Ko je šel po Sončni ulici pi
klancu navzgor, je padel vznak in s temenom glave udari
ob asfaltno vozišče ter se pri tem hudo poškodoval. Po
padcu je poskušal vstati, pri tem se je nekaj metrov opotfr
kal, nato pa je obležal na dovozni cesti, kjer so ga st^
valci zjutraj našli mrtvega.
Roparsici napad v Velenju
Kaže, da bodo morali tisti, ki imajo dnevno opravka s pi
šanjem in dostavljanjem večjih vsot denarja, bolje oprem!
zavarovati pred tistimi, ki na ulicah prežijo nanje.
To velja tudi za Petra S. (25), ki je 24. februarja z[
v Velenju pobiral kasete z dnevnimi izkupički, da bi jih odi!
v nočni trezor. Ko je prišel iz poslovalnice Loto na Šaleški I
in stopil do avtomobila, sta ga napadla dva maskirana
nanca. Z uporabo fizične sile sta mu iz rok iztrgala 1
s kasetami, nato pa zbežala v smeri Titovega trga. Tako uki
nega denarja je bilo okoli 700 tisoč tolarjev. ■ I
Štirinajstletna »sralca«
Policisti PP Celje so se te dni
ukvarjali s štirinajstletnim
Celjanom Danijelom, ki naj bi
v dveh tednih letošnjega fe-
bruarja izvršil vrsto vlomov,
tatvin in drugih nečednih de-
janj.
Tako naj bi v štirinajstih
dneh v slačilnicah osnovne šo-
le Polule in II. osnovne i
v Celju ukradel devet pa
športnih copat, na obrne
Celja naj bi vlomil v tri vo;
in v njih demontiral avtora
ske sprejemnike, osumljen
da je iz dveh vozil ukra
bencin. Vlomil je tudi v kaf
in iz nje odnesel kipec Mai
iz druge kapele pa je ukra
nabožne slike. Vlomil j«
v trafiko in tam kradel pr
vsem cigarete, podobno kot
vlomu v priročni bife v Štor
Fantič, ki mu še puh ni za
poganjati pod nosom, pa na;
imel na vesti še poskus vlo
v Zlatarno Celje ter požigi«
ne ute v Štorah. Kot kaže,
ni bil aktiven le na obmo
Celja in Štor, v tej smeri
poteka nadaljnja policiji
preiskava.
Padajoči
nadstrešek
Do precej nenavadne »e^
če je prišlo minuli poned«'
okoli 14. ure na Rogli.
Peter P. (41) iz GrosupU*
in njegova enajstletna hč«'
An j a sta si po napornem ^\
čanju zaželela nekoliko
dahniti pri bifeju, imen"^
nem Mašin žaga. Pri teinj
sta imela veliko smolo, saj^
prav tedaj pod težo na ^
zapadlega snega zrušil^
strešek tega objekta v izJ"]
4x2 metra. Masa je padl^
smučarja, pri čemer je
utrpel lažje telesne poško"
hčerka pa hude.
Slabše, namesto da hi bilo bolje
Nasllništvo med mladimi v Celju še vedno narašča
Prometna varnost se je občutno po-
slabšala, na področju kriminala ter jav-
nega reda in miru pa tudi ni rezultatov,
ki bi jih lahko označili za spodbudne.
Tako na Policijski postaji Celje ocenjuje-
jo lansko stanje na delovnem območju, ki
ga pokrivajo.
Kljub mnogim najrazličnejšim ukre-
pom in nadzornim akcijam za izboljšanje
prometne varnosti, se je le-ta precej po-
slabšala in vse več je nezgod, ki se konča-
jo najbolj tragično. Tako so policisti PP
Celje v letu 1994 obravnavali 1555 pro-
metnih nesreč ali 14,9 odstotka več kot
v letu poprej. V nesrečah je na območju
občine Celje življenje izgubilo 19 oseb,
243 pa jih je utrpelo hude ali lažje telesne
poškodbe. Glavni vzroki prometnih ne-
sreč so bili izsiljevanje prednosti (v 384
primerih), neprilagojena hitrost (v 356
primerih), ter vožnja pod vplivom alko-
hola, ki se je kot sekimdami vzrok poja-
vila v 177 nezgodah. Zoper kršitelje cest-
noprometnih predpisov so policisti PP
Celje v minulem letu dali 1946 predlogov
za uvedbo postopka pri sodniku za pre-
krške in izrekli 4.158 mandatnih kazni
na kraju prekrška.
Na področju javnega reda in miru je
prav tako opazen porast prekrškov, kar
za 34 odstotkov. Največ prekrškov je bilo
storjenih na javnem kraju (259), sledijo
gostinski lokali (271) ter kršitve v zaseb-
nem prostoru (180).
Po zakonu o orožju so v PP Celje v letu
1994 zaznaU 37 kršitev ali za 6 odstotkov
več kot v letu poprej, s področja zakona
o tujcih pa so zaznali 43 kršitev, kar je
nekaj manj kot v prejšnjih letih.
Na območju občine Celje oziroma poU-
cijske postaje Celje se je lani za malen-
kost povečalo tudi število kaznivih de-
janj; za 4,1 odstotka, kar pomeni 2158
storjenih kaznivih dejanj. Najbolj so bile
v porastu goljufije, teh je bilo zaznanih
293 ah za 60 odstotkov več kot leta 1993.
Javnost v Celju sta močno vznemirila
dva lanska umora, od katerih je bil en
raziskan na začetku letošnjega leta, mo-
rilca v enem primeru pa še niso izsledili.
Zaskrbljujoč pojav pa je zlasti naraš-
čajoče nasilje med mladoletniško popu-
lacijo in tudi že med otroki. V minulem
letu so policisti PP Celje (takratnemu)
Temeljnemu javnemu tožilstvu Celje za
kazniva dejanja ovadili 1206 oseb, od
tega 294 ali skoraj četrtino mladoletni-
kov. V mikro kriminaliteti so v precejš-
njem porastu (za 24,6 odstotka) vlomi
v vozila in razne objekte, tatvin je bilo
zaznanih za skoraj 22 odstotkov manj
kot predlani, je pa bilo lani ukradenih 43
vozil, to pa pomeni povečanje za 115
odstotkov. Lani so v enoti PP Celje, v so-
delovanju s kriminalistično službo,
obravnavali tudi dve roparski tatvini in
16 ropov. Zoper osebe, ki so omogočale
uživanje mamil, je bilo lani podanih
6 kazenskih ovadb, zaradi neupravičene
proizvodnje in prometa mamil pa
5 ovadb.
MARJELA AGREŽ
PROMETNE NfZGODE
Padei s icoiesom
Na lokalni cesti v kraju Ga-
licija se je, v torek, 21. febru-
arja popoldne pripetila nezgo-
da, v kateri je bila ena oseba
hudo telesno poškodovana.
Herman Ludwig G. (69),
nemški državljan iz Miinchna,
je vozil kolo po lokalni cesti.
Ko je peljal po klancu navzdol,
je v desnem nepreglednem
ovinku padel in se hudo po-
škodoval.
Nenadoma na cesto
Na Tomšičevi cesti v Vele-
nju se je, v torek, 21. februarja
popoldne, pripetila nezgoda,
v kateri je bila težko ranjena
peška.
Nataša G. (20) iz Velenja je
vozila osebni avtomobil po
Tomšičevi iz smeri Kidričeve
ceste in pred zaznamovanim
prehodom za pešce trčila v pe-
ško, 11-letno Sladjano M., dr-
žavljanko BiH iz Velenja, ki je
nenadoma pritekla na vozišče.
Deklica je utrpela hude teles-
ne poškodbe.
Nesreča s pobegom
Na regionalni cesti v kraju
Lokarje se je, v sredo, 22. fe-
bruarja ob 5.50 uri, pripetila
nezgoda, v kateri je bila ena
oseba lažje ranjena, gmotna
škoda na vozilu pa znaša okoli
420 tisoč tolarjev.
Martin K. (21) iz Zgornjih
Selc je vozil osebni avtomobil
iz smeri Tmovca proti Šent-
jurju. Ko je pripeljal v Lokar-
je, mu je nasproti, po levi stra-
ni ceste, pripeljal neznani voz-
nik tovornega avtomobila. Vo-
zili sta trčili, pri tem je osebno
vozilo zapeljalo s ceste in se
prevrnilo na streho, voznik to-
vornjaka pa je peljal naprej in
se ni ustavil. Voznik Martin K.
je v trčenju utrpel lažje po-
škodbe. Če bi kdo kar koli ve-
del o pobeglem vozniku, naj to
sporoči na tel.št. 92.
V obcestni Icanai
Na magistralni cesti v Teka-
čevem pri Rogaški Slatini se
je, v četrtek, 23. februarja do-
poldne,    pripetila    nezgoda.
v kateri se je ena-oseba hudo
telesno poškodovala, gmotna
škoda pa znaša okoli 140 tisoč
tolarjev.
Milan O. (44) hrvaški držav-
ljan, doma iz Zagreba, je vozil
osebni avtomobil iz smeri Ro-
gaške Slatine proti Podplatu.
Ko je v Tekačevem pripeljal
v desni ovinek je vozilo pričelo
zanašati in je zdrsnilo v ob-
cestni kanal. V nezgodi se je
hudo telesno poškodovala so-
potnica, 37-letna Jasenka H. iz
Zagreba.
Po snegu v potolc
Na lokalni cesti v naselju
Griže se je, v nedeljo, 26. fe-
bruarja popoldne, pripetila
nezgoda, v kateri se je ena ose-
ba hudo telesno poškodovala,
na vozilih pa je škode za pri-
bližno 450 tisoč tolarjev.
Ervin B. (38) iz Pongraca je
vozil osebni avtomobil iz sme-
ri Griž proti Zabukovici. Ko je
pripeljal v bližino stanovanj-
ske hiše Griže 118 a in v levi
ostri ovinek, ga je na zasneže-
nem vozišču zaneslo na desni
rob cestišča in naprej v potok
Artišnico, kjer je vozilo obsta-
lo na strehi. Pri tem se je hudo
telesno poškodovala sopotni-
ca, 38-letna Edita B. iz Pon-
graca.
Štirje ranjeni
V križišču Mariborske in
Dečkove ceste v Celju se je,
v nedeljo, 26. februarja zvečer,
pripetila nezgoda, v kateri sta
dva udeleženca utrpela hude
telesne poškodbe, dva pa sta
bila lažje ranjena. Gmotna
škoda na vozilih znaša okoli
230 tisoč tolarjev.
Salko K. (25) iz Ljubljane je
vozil osebni avtomobil iz sme-
ri središča mesta proti Hudi-
nji. Ko je pripeljal v križišče
z Dečkovo cesto, je zavijal levo
in pri tem trčil v nasproti vo-
zeči osebni avtomobil, ki ga je
vozila 26-letna Barbara S. iz
Kozjega. V nesreči sta bila hu-
do telesno poškodovana vozni-
ca Barbara Š. in njen štiriletni
sin, sopotnika v vozilu Salka
K., Šanbaz M. in Ermin K., pa
sta bila lažje ranjena.
Trčenje na
Gomiisicem
Na regionalni cesti zunaj
naselja Gomilsko se je, v nede-
ljo, 26. februarja zvečer, pri-
petila nezgoda, v kateri je bila
ena oseba težko ranjena, dve
pa sta bili lažje telesno poško-
dovani. Na vozilih je škode za
približno 550 tisoč tolarjev.
Gregor K. (19) iz Kranja je
vozil osebni avtomobil iz sme-
ri Vranskega proti Žalcu. Ko
je bil zunaj naselja Gomilsko,
je zapeljal na levi vozni pas in
trčil v osebni avtomobil, ki ga
je iz nasprotne smeri vozil 52-
letni Emil Milan P. iz Ljublja-
ne. V nezgodi je bil voznik
Gregor J. hudo ranjen, lažje
poškodovana pa sta bila voz-
nik Emil Milan P. in sopotnik
v vozilu Gregorja K., 19-letni
Marko K. iz Vodic.
M. A.
St. 9. - 2. marec 1995
15 J
KRONIKA
NovtraNiK
kiio bo ukrotil policiste?
ylff policisti z orožjem na praznovanje rolstnega Uneva
'^skava je pokazala, da je
^gfje, s katerim so policisti
"[.ji med praznovanjem
* 'jgljevega rojstnega dneva
''restrašili vaščane Jeperje-
ri Krmelju, zadolžen poli-
' "pp Laško. Na praznovanje
e policisti odpravili kar
fžbenim vozilom, dva od
Ub pa ^ uniformi.
.„ v tem času ni bil na
uibcni poti.
Uodba se je začela 12. ja-
^3 približno ob 16.30, ko
se v zidanico v Jeperjeku pri
glju pripeljali lastnik Ivan
en in pet njegovih prijate-
y prišli so s pohcijskim te-
jskim vozilom znamke
(,[1 Voznik terenskega vozi-
je hotel avto parkirati pri
irštnarjevih, čeprav je Ivan
en vedel, da mu je to strogo
epovedano. Franc Borštnar
je na to seveda opozoril,
tem je nameraval parkirati
hišo Janka Polutnika,
udi ta tega ni dovolil. Cesta
asi je zelo ozka, zidanice pa
ijijo druga za drugo: najprej
lanica Ivana Ržena, nekaj
ftrov stran Polutnikova, pri-
i^no 150 metrov pa je odda-
no poslopje Franca Boršt-
ija.
).Kmalu potem, ko se je
užba namestila v zidanici, se
začelo razlegati petje. Po-
ajalo je vedno glasnejše, na
mcu že prav kričeče. Peli so
•edvsem partizanske pesmi,
ste udarne, kot so Hej briga-
e in njej podobne. Seveda
no takoj vedeli, da so nas pri-
li spet izzivat,« pripoveduje
lankoin nadaljuje: »Začeli so
ne klicati, naj pridem ven,
(toeriai so nas, da smo bele
cerkvene miši, belogardisti,
invači. Kričali so, da nas bo-
bpobili, ker nas partizani ni-
! Vmes so zunaj streljali,
ah nas je bilo in nismo ve-
. Eli, kaj naj storimo. V zad-
j em valu kričanja in vpitja je
h slišati pet zaporednih
reiov. Smejali so se, nekdo je
kel, da smo zdaj notri vsi
israni. Ustrelili so še dva-
("at. Vedel sem, da so pijani,
nikoli ne veš, kaj lahko pi-
n človek stori. Tolažil sem se
tem, da naboji niso pravi, saj
, m niislil, da policist vendar-
odgovarja za izstreljene na-
»je, pa očitno sploh ne. Lah-
^ 'delajo, kar jih je volja,« pri-
'veduje Polutnik.
Takšno kritično stanje se je
pričelo približno ob 18. uri in
je trajalo dobro uro. V tem ča-
su se je Helena Borštnar, mlaj-
ša hči, odpravila po pomoč.
»Po streljanju sem šla k neko-
liko oddaljenim sosedom tele-
fonirat na PP Sevnica, pove-
dala sem, kaj se v Jeperjeku
dogaja. Rekli so, da bodo za-
devo uredili. Ko sem drugič
klicala in sporočila, da so poli-
cisti že odšli, so mi rekli, da
verjetno sploh ni bilo nič res-
nega in da so policisti prazno-
vali rojstni dan ter metali pe-
tarde.« Helena je seveda vede-
la, da to niso bile petarde.
Streljanje ni bilo
dovolj
Nekaj po 19. uri se je vračal
domov Franc Borštnar. Seve-
da ni vedel, kaj se je v tem času
dogajalo, saj je peljal mleko
v vas. Vrhunca policijske za-
bave ni bil deležen. Na cesti
pred Rženovo zidanico se je
srečal s policijskim Puchom,
ki je bil že pripravljen za od-
hod. Ker je cesta ozka, je bilo
potrebno vozilo ustaviti. »Voz-
nika terenskega vozila sem
vprašal, ali bo šel avto mimo
ali ne, zanimalo pa me je tudi,
zakaj tako izzivajo. V trenutku
sem jih trikrat krepko dobil po
obrazu. Postalo mi je vroče,
tudi razburil sem se. Takoj je
bila tolpa zbrana, nisem si mo-
gel več pomagati. Nekdo mi je
upognil roko na hrbet. Bil sem
besen, a na srečo nisem niko-
gar udaril.« Vpitje in kričanje
je slišal tudi Janko Polutnik.
Potem je bilo vsega hudega
konec, policisti so odšli. Franc,
Janko, Helena in Ana so se ta-
koj odpravili na PP Sevnica,
kjer so vložili pritožbo. Na-
slednji dan je šel Franc Boršt-
nar k zdrav- niku, prijavo pa
so poslali tudi na UNZ Celje.
Janko Polutnik je našel se-
dem tulcev, ki so bili prejšnji
večer izstreljeni iz pištole.
Predložil jih je kot dokazni
material, prevzel pa jih je in-
špektor UN UNZ Celje Stani-
slav Pinter.
Strah poštenih pred
policijo?
»škoda, da takrat res nisem
imel orožja, kot to v pismu na-
vaja Ivan Ržen. Odslej ga bom
res nujno potreboval, da se
bom branil pred podivjanimi
policisti. Kdo bo prenašal tak-
šen strah in trepet zaradi
uradnih oseb, ki prekoračijo
svoja pooblastila? Zakaj so po-
čeli takšne stvari, če so prišli
samo na praznovanje rojstne-
ga dneva?« se sprašuje Franc
Bortšnar.
Mera je bila polna, družina-
ma je prekipelo. Kdo bi odgo-
varjal za posledice, če bi prišlo
do nesreče? Borštnarjevi sploh
ne morejo verjeti, da se je vse
to res zgodilo. »Naslednji dan
sem mislila, da so bile to le
moreče sanje. Strah je bil se-
veda nepopisen, kaj takšnega
se ne dogaja vsak dan,« pravi
Ana.
Upajo le, da bodo pristojni
proti skupini policistov
ustrezno ukrepali. Znano je,
da je orožje pripadalo polici-
stu PP Laško, ki pa še vedno
ostaja neimenovan.
Pismo Ivana Ržena
in prijateljev
Pismo je napisal tudi Ivan
Ržen - skupaj s skupino polici-
stov. Podatki, ki jih v njem na-
vaja, so se že izkazali za neres-
nične. Na primer: »... Res pa
je, da se je Borštnar s svojim
osebnim avtomobilom pripe-
ljal pred Rženov vikend ravno
tedaj, ko smo se od tam od-
pravljali. Tam se je brez razlo-
ga ustavil, še enkrat poudarja-
mo, da je bilo to najmanj 300
metrov pred njegovo domači-
jo. Izstopil je iz vozila in vzki-
pel ter nas napadel. Pričel nas
je žaliti, zmerjati in nam gro-
ziti, da bo vse postrelil. V pod-
krepitev te grožnje je pričel po
svojem avtomobilu iskati pi-
štolo! Ker je ni takoj našel, je
hotel vse fizično pretepsti.
Zdelo se nam je zelo čudno, da
ima možakar toliko korajže,
da bi pretepel več moških.
O streljanju, kot omenjate
v članku, lahko povemo, da je
bilo pred zidanico resnično vr-
ženih nekaj petard, vendar
orožja nihče od prisotnih ni
imel pri sebi. Kje, kdaj in čiga-
ve tulce izstreljenih nabojev so
kasneje našU in kdo jih je na-
šel, nam ni znano. Zadevo pre-
verjajo pristojni delavci UNZ
Celje in bodo, če bodo ugotovi-
li kršitve, ustrezno ukrepali.
Tudi sami bomo ustrezno
ukrepali zaradi neresničnega
pisanja in groženj, ki jih je
izrekal Borštnar. Poudarili bi
še radi, da v kritičnem času
nihče od prisotnih policistov
ni bil v službi in nam ni jasno,
zakaj pisanj^zoper policijo
kot institucijo, saj ravnanje
policistov   v   prostem   času
v tem primeru nikakor ni bilo
v nasprotju s 47. členom zako-
na o notranjih zadevah ...«
Ugotovitve Uprave za
notranje zadeve
Odgovor na pritožbo Franca
Borštnarja, ki ga je dala Upra-
va za notranje zadeve Celja,
podpisal pa ga je načelnik Bo-
ris Ostruh, pojasnjuje nekate-
ra dejstva:
»Dne 17. 1. 1995 smo skupaj
s komandirjem PP Laško, ko-
mandirjem PP Sevnica in in-
špektorjem UN UNZ Krško
odšli na kraj dogodka in opra-
vili razgovore s pritožitelji. Ob
tem nam je Polutnik Janko
izročil 7 tulcev cal. 7,65 mm,
katere smo proti potrdilu za-
segli. V nadaljevanju smo
opravili razgovore z vsemi po-
licisti PP Laško, ki so bili kri-
tičnega dne v kraju dogodka-
.. .Ugotovili smo, da so polici-
sti PP Laško dne 12. 1. 1995
praznovali rojstni dan. Okoli
16. ure so se odločili, da se
odpeljejo na vikend Ržen Iva-
na v kraj Jeperjek. Tja so se
odpeljali s službenim vozilom
znamke Puch. Nihče od polici-
stov v tem času ni bil v službi.
Nihče od njih ni vedel za vaše
spore z Ržen Ivanom... V cen-
tru za kriminalistično-tehnič-
ne preiskave MNZ RS so ugo-
tovili, da so bili na kraju naj-
deni tulci izstreljeni iz pištole,
za katero je zadolžen policist
PP Laško.«
Poškodbe, ki so jih policisti
povzročili Francu Borštnarju,
so prav tako resnične. »Vozni-
ka terenskega vozila Marka
Lamovška, ki je umaknil vozi-
lo, da bi se lahko peljali mimo,
ste vprašali, zakaj izzivajo in
grozijo. Lamovšek zanika, da
bi vas - Borštnar Franca uda-
ril, vi pa to kategorično trdite.
V potrditev svojih navedb
predložite poškodbeni list, iz
katerega izhaja, da ste imeli
podplutbo na levi strani obra-
za, udarec na obe lici in na levi
komolec, kar je zdravnik opre-
delil kot lahko telesno po-
škodbo.«
Ivan Ržen je policist na PP La-
ško, doma iz Radeč, v majhno
zidanico pri Krmelju pa zad-
nja tri leta bolj redko prihaja,
saj se je že večkrat spri s tam-
kajšnjimi domačini. Spori so
se končali tudi na sodišču.
Ržen je izgubil tožbo, s katero
je hotel doseči napeljavo vode
v svojo zidanico. Poleg tega je
tožil Franca Borštnarja, češ da
mu je ukradel seno, v resnici
pa mu ga je Franc plačal za pet
let naprej. Takšna in drugačna
prerekanja ter tožbe so pripe-
ljali do tega, da sta soseda
Franc Borštnar in Janko Po-
lutnik prepovedala Ivanu Rže-
nu parkirati in obračati avto
pri njunih hišah in na dvoriš-
čih.* Posledica je seveda sovra-
štvo.   .
Kaj temu sledi? »Ne glede na
dejstvo, da so si izjave pritoži-
teljev in policistov o poteku
dogodkov nasprotujoče, oce-
njujemo, da vedenje policistov
ni bilo v skladu z merili in
pričakovanji službe. Zato bo-
mo UNZ Krško posredovali
podatke o vpletenih policistih,
zaradi podaje predloga za
uvedbo postopka o prekršku.
Zoper policiste bomo uvedli
disciplinski postopek. Vašemu
odvetniku smo posredovali
podatke o vozniku terenskega
vozila. Glede na ugotovljeno
dejansko stanje, ocenjujemo
vašo pritožbo kot utemeljeno
in se varn za ravnanje polici-
stov opravičujemo.«
DAMJANA SEME
Franc Borštnar, Helena Borštnar in Janko Polutnik: »Bomo morali kupiti orožje, da se bomo
branili pred podivjanimi poUcisti?^<
mini KRIMIČI
radel v čalcalnici
Prejšnji četrtek popoldne je
Oznani storilec izkoristil gnečo
'čakalnici zdravstvenega doma
zelenju in segel v žep bunde, ki
'[■'isela na obešalniku ter izvle-
ci denarnico, v kateri je bilo
30 tisoč tolarjev gotovine in do-
'*|nenti lastnika, Asima R. iz
^lenja.
Mladino po boss
^ zgodnjih nedeljskih urah je
?^^"ani storilec vlomil v bistro
"adina v Celju in tam ukradel
JPjJi kalkulator, 1.500 tolarjev
^°biža in 250 zavojčkov cigaret
l^^e boss. s tem je lastnika
^^^^ Baftija K. iz Celja, oško-
za 45 tisoč tolarjev. 1
^Sinuii clio '
3'"ulo nedeljo popoldne ozi-
zvečer je s parkirišča na
,^^'čevi cesti v Velenju nezna-
len    izginil osebni avtomobil
"ault clio 1,4 RT metalno tem-
jf^^ne barve, reg.št. CE 87-
ijL ^adimir S. iz Velenja je
iOOt-    " ^a približno milijon
^'soč tolarjev.
^ žehto
l?l|u 'Minulega petka do pone-
'^'odV^ neznani storilec na silo
v  skladišče  zaščitnih
sredstev Cinkarne v Celju. Zato
zdaj tam pogrešajo 100 kg pral-
nega praška, delovno obleko in
brezrokavnik v skupni vrednosti
okoli 40 tisoč tolarjev.
Odnesel zlatnino
V času od 20. do 27. februarja
je nekdo vlomil v pritlično sta-
novanje stanovanjske hiše v Ra-
zlagovi ulici v Celju. Iz stanova-
nja je odnesel več kosov zlatega
nakita ter nekaj deviz in doma-
čega denarja. Lastnik ukradene-
ga, Radomir B., je oškodovan za
okrog 150 tisoč tolarjev.
M. A.
Bogata vsebina
V torek, 21. februarja v času
med 18. in 20. uro, je neznanec
vstopil skozi kletno okno v no-
tranjost stanovanjske hiše na
Ljubečni pri Celju. Iz kleti se je
potem po stopnicah povzpel
v bivalni del hiše in v dnevni
sobi našel pisemsko ovojnico ter
jo pobral in odnesel. Ko jo je
odprl in začel šteti, je naštel za
milijon 650 tisoč tolarjev ban-
kovcev, za kolikor je oškodovan
Esad R. z Ljubečne.
Izrabil trenutek
Tempo življenja nas res kar
naprej priganja, a si je včasih le
dobro in pametno vzeti čas za
določena opravila. O tem zdaj
lahko le razmišlja gospa Kristi-
na iz Velenja, ki je prejšnji torek
opoldne samo za trenutek zapu-
stila svoje vozilo. Med tem ko je
na Prešernovi cesti v Velenju na
hitro nekam »skočila« in pri tem
ni bilo časa, da bi avto zaklenila,
je to njeno časovno stisko izkori-
stil neznanec ter s sprednjega se-
deža smuknil torbico z denarjem
in dokumenti. Gre za 112 tisoč
tolarjev, 150 nemških mark,
okoli 600 avstrijskih šilingov in
kartico Eurocard ter kozmetiko
za vsakdanjo rabo. Skupna ško-
da znaša okoli 140 tisoč tolarjev.
Naval na avtobuse
Neznanci so v noči na 23. fe-
bruar poškodovali avtobus po-
djetja Keratur iz Prevalij, ki je
stal na parkirišču v Vinski gori.
Vozila so se lotili tako, da so mu
zvili nosilce brisalcev, odtrgali
registrsko tablico, uničili štiri
luči, odlomili meglenko, predrli
pnevmatiko, zlomili bočna sme-
rokaza, prerezali električne vod-
nike in oba klinasta jermena ter
cev za dovod goriva in še jekleno
vrv stranskih vrat ter vozilo za
nameček z ostrim predmetom
porisali po vsej dolžini. Škoda,
ki je s tem nastala, znaša približ-
no 200 tisoč tolarjev.
V popoldanskem oziroma ve-
černem času istega dne pa je
neznani storilec vlomil v Izletni-
kov avtobus, ki je bil parkiran
v kraju Sveti Štefan na Šmar-
skem. V vozilu je demontiral
UKW postajo z mikro kombina-
cijo in Izletniku povzročil za
okoli 75 tisoč tolarjev gmotne
škode.
Ukradel žlico
V sredo, 22. februarja, je nek-
do odpeljal žlico delovnega stro-
ja za izkope jarkov in čiščenje
kanalov. Stroj je stal v bližini
stanovanjske hiše lastnika Aloj-
za Š. z Vrha nad Laškim. Gmot-
na škoda znaša okoli 100 tisoč
tolarjev.
Ukradena Uršula
V noči na 23. februar je bilo
vlomljeno v prodajalno Uršula
v Šaleku pri Velenju. Vlomilec je
iz lokala odnesel 60 zavojčkov
cigaret, telefonski aparat in več
steklenic žganih pijač ter s tem
Vojka J. iz Velenja gmotno oško-
doval za okoli 40 tisoč tolarjev.
Razdejana šola
V sredo, 22. februarja ponoči,
so neznani storilci vlomili v os-
novnošolsko zgradbo na Vinski
Gori. V notranjosti šole so nare-
dili pravo razdejanje, saj so pov-
sod, kamor so stopili, vse preme-
tali, pometali naokrog ter poško-
dovali videorekorder, račimal-
nik, synthesizer in kasetofon.
Šoli so povzročili za okoli 150
tisoč tolarjev gmotne škode.
OKROŽNO SODIŠČE V CELJU
v stečajnem postopku nad dolžnikom
HMEZAD STROJNA, d.o.o. Žalec
- v stečaju, po sklepu senata z dne 27.2.1995 pod opr.
št. 31/93 objavlja
3. JAVNO DRAŽBO
za prodajo
- 49% poslovnega deleža Hmezad Strojne, d.o.o.
-v stečaju v podjetju DURI, d.o.o. Šempeter v Savinjski
dolini.
Družbenik v podjetju DURI, d.o.o. je z 51% podjetje
Hmezad Export-Import. Za premoženje podjetja je vlo-
žen denacionalizacijski zahtevek;
Izklicna cena znaša 9,900.000,00 SIT
Na dražbi lahko sodelujejo vse pravne osebe s sedežem v R Slo-
veniji in fizične osebe, državljani R Slovenije. Pred javno dražbo
mora vsak ponudnik plačati varščino v višini 10% izklicne cene in
jo nakazati na žiro račun Hmezad Strojna, d. o. o. Žalec - v steča-
ju, št. 50750-690-591 pri Agenciji RS za plačilni promet, nadzira-
nje in informiranje: z namenom »varščina za javno dražbo.«
S potrjenim prenosnim nalogom se mora ponudnik izkazati pred
začetkom javne dražbe. Varščino bomo uspešnemu ponudniku
po odbitku stroškov vračunali v kupnino, drugim pa brez obresti
vrnili takoj po končani javni dražbi. Predstavnik pravne osebe
mora imeti veljavno pooblastilo za licitiranje.
Kupec, ki bo na dražbi uspel, mora kupoprodajno pogodbo
skleniti najkasneje v 8. dneh po končani dražbi in plačati celotno
kupnino na žiro račun stečajnega dolžnika v 15. dneh po sklenitvi
pogodbe. Če uspešni ponudnik ne bo sklenil kupoprodajne po-
godbe in plačal celotne kupnine v določenem roku, bomo prodajo
razveljavili, plačano varščino pa bo zadržal stečajni dolžnik.
Dražba se opravi po načelu »videno-kupljeno.«
Prometni davek, druge dajatve in stroške v zvezi s prenosom
lastništva mora plačati kupec.
Javna dražba bo 29. 3.1995 ob 9. uri v sobi št. 209 tega sodišča.
Vse informacije so na voljo pri stečajnem upravitelju Lojzetu
Posedelu, telefon (063) 715-821.
Št. 9. - 2. marec 1995
NOVITIPNIK
ZA AVTOMOBILISTE
3<
Spider za ugodnejše čase
Fiat barchetta_
Italijanski Fiat se znova
pojavlja v avtomobilskem
razredu, v katerem je imel že
veliko uspeha. Fiat barchet-
ta je povsem novi spider, na-
domestilo za tudi pri nas ze-
lo uspešna 850 in 124 spider
iz konca šestdesetih in začet-
ka sedemdesetih let. Barc-
hetta je po zunanji podobi
delo Fiatovega oblikovalske-
ga centra Style Centre in je
- tako pravijo v italijanski
avtomobilski hiši - povezava
preteklosti in sedanjosti (re-
tro slog).
Vsega 3916 milimetrov
dolgo vozilo v resnici ponuja
zanimivo, svežo in izvirno
karoserijsko obliko, ki jo do-
polnjujejo ob vsem drugem
zanimivo oblikovane pred-
nje in tudi zadnje luči. Ker
gre za spider, je v avtomobi-
lu prostora le za dva, prtljaž-
nik je s svojimi 165 litri pač
pričakovano skromen, no-
tranja prostornost prav tako.
Platnena streha je vedno
ročno zložljiva, karoserija
dodatno okrepljena in var-
nostno preskušena tudi s 40
testi trčenj. Serijsko je avto-
mobil opremljen s po štirimi
kolutnimi zavorami, proti-
blokimi zavorni sistem ABS
je na voljo za doplačilo, v pa-
ketu serijske opreme je še ra-
dijski sprejenmik. Barchetto
ta hip poganja samo en mo-
tor. Nastaja v tovarni Prato-
la Serra, kjer naj bi čez nekaj
mesecev vsak dan sestavili
do 3000 motornih agregatov
in kjer je doslej Fiat že vložil
2000 milijard, gre pa za ben-
cinski štirivaljnik s po štiri-
mi ventili na valj, gibno pro-
stornino 1747-kubičnih cen-
timetrov ter 96 kW/130 KM
pri 6300 vrtljajih v minuti.
S tem motorjem zmore barc-
hetta največ 200 km/h, do
100 km/h pa pospeši v 8,9
sekunde. Pri Fiatu računajo,
da se bo povpraševanje po
spiderjih, kjer vsaj na evrop-
skih tleh v zadnjih letih kra-
ljuje mazda MX 5, do leta
1997 povzpelo na 50 tisoč
vozil letno. Tržna pot barc-
hette, ki utegne biti po volji
- tako tovarna - predvsem
mladim do nekako 35 let sta-
rosti, pretežno moškim, pa
tistim, ki so se nekdaj na-
okoli vozili z motocikli ipd.,
se bo začela najprej v Italiji
in Švici, kasneje (v začetku
maja) tudi na drugih evrop-
skih trgih. O ceni ni še nič
znanega, vendar naj bi avto-
mobil po napovedih stal
manj kot 35 milijonov lir.
Kdaj bo barchetta naprodaj
pri nas, pa je še precej večja
neznanka. Na sliki: fiat
barchetta.
Audi je Jani
posiovai
dobro
Ingolstadtski Audi, sestavni
del Volksvvagna, je bil lani do-
kaj uspešen, čeprav je res, da
uradni podatki še niso znani.
Po sedanjih napovedih je to-
varna lani ustvarila za 13,5
milijarde mark prometa, kar je
za obsežnih 900 milijonov
mark več kot leta 1993.
V Ingolstadtu so prodali 376
tisoč avtomobilov, kar je za 5,2
odstotka več kot leto prej, kar
pomeni, da je bila prodaja več-
ja kot proizvodnja. To pa tudi
pomeni, da so se znebili vsaj
nekaj avtomobilov iz zalog, ki
so lani oziroma predlani pre-
cej bremenile poslovanje te
avtomobilske hiše. Za obnovo
oziroma investicije so nameni-
li 1,5 milijarde mark. To je
skoraj še enkrat več kot leta
1993, ob tem pa se je število
zaposlenih zmanjšalo za 4,4
odstotka (skupaj v Audi ju se-
daj dela 31.600 delavcev). Lani
je imela tovarna izgube za 148
miUjonov mark in je moral za-
radi tega oditi tedanji prvi člo-
vek, ki ga je nadomestil seda-
nji direktor Herbert Demel.
Kolikšen naj bi bil letošnji či-
sti dobiček Audija, še ni
znano.
BORZA CEN
RABLJENIH AVTOMOBILOV
Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golo^^^
prodaj 620 vozil. Organizatorji so izdali 151 kompletov kupoppJ
nih pogodb, končna prodaja pa se je ustavila pri številu 19.   |
V ZDA naredili več avtomobilov
Ifot na Japonskem
V avtomobilski vojni med
ZDA in Japonsko - enkrat je
bolj, drugič manj ostra - so
Američani vendarle zabeležili
novo in pomembno točko. La-
ni so v ZDA pnič po letu 1979
izdelali več avtomobilov kot
Japonska. Na ameriških tleh je
namreč nastalo 12,2 milijona
vozil oziroma za 13 odstotkov
več kot leto prej, na Japon-
skem pa so izdelali 11,2 milijo-
na vozil ali za dva odstotka
manj kot predlani.
Izdelava avtomobilov se je
v ZDA v zadnjih treh letih po-
večala za 39 odstotkov (naj-
večja je bila leta 1978, ko je
s tekočih trakov pripeljalo
12,9 milijona vozil), medtem
ko se Japonska že četrto leto
zapored srečuje z recesijo.
Seveda je v vsej tej statistiki
nekaj svojevrstne ironije. Kar
nekaj japonskih tovarn - Nj
san, pa Toyota in Honda - in
svoje obrate tudi v ZDA i
skupna izdelava japonskih av
tomobilov na ameriških tleh
predlani presegla proizvodnj
avtomobilov v Italiji aU mord
Franciji. To preprosto pomen
da so Američani izdelovali ti
di japonske avtomobile in s
Japonsko prekosili prav s pc
močjo teh vozil. Tudi to j
eden glavnih razlogov, da sej
Toyota lani lotila velike ogla
sevalne akcije. Američanom j
skušala namreč dopovedat
da ni razlogov za diskrimina
cijo japonskih avtomobilov ii
avtomobilsko vojno prot
ZDA, kajti v številnih tovar
nah, ki so sicer v japonski Ja
sti, so zaposleni prav Ameria-
ni. Ali je to kaj pomagitoj
ne, še ni znano. "^1
Dobri lanski rezultati
Leto 1993 je bilo za stutt-
gartski Mercedes Benz skoraj
katastrofalno, kajti zabredel
je v krizo, kakršna se je še pred
leti zdela povsem nemogoča.
Vse pa kaže, da je bilo lansko
poslovno leto zelo uspešno,
kajti s tekočih trakov je pripe-
ljalo 593 tisoč avtomobilov. To
je za dobrih 17 odstotkov več
kot leta 1993, medtem ko je
bila celotna lanska prodaja
vredna nekako 73 milijard
mark.
Letošnji proizvodni načrti
so podobni lanskim, v nekaj
prihodnjih letih pa namerava
tovarna v razvoj in izdelavo
novih avtomobilov investirati
približno 3,5 milijarde mark.
K dobrim lanskim poslovnim
številkam je seveda največ pri-
speval mercedes razreda C, ki
je bil po obsegu prodaje njeno
daleč najuspešnejše vozilo.
Letos oziroma čez nekaj mese-
cev pa bo Mercedes Benz pri-
peljal na trg nov avtomobil ra-
zreda E, ki je bil doslej naju-
spešnejši. V Stuttgartu pa me-
nijo, da po obsegiMzdelave ne
bo presegel mercedesa razreda
C, kajti gre za višji cenovni
razred, znano pa je, da prodaja
dražjih avtomobilov tudi
v Evropi ne dosega tistega, na
kar so pri tovarnah račimali.
Hkrati s tem pa se tovarna pri-
pravlja na odprtje novega
obrata v ameriški Severni Ka-
rolini, kjer naj bi nastajal ro-
adster SLK, pospešuje izdela-
vo oziroma sodelovanje z juž-
nokorejsko avtomobilsko to-
varno Ssang Yong (kjer izde-
lujejo motorje, ki jih nato
vgrajujejo v terensko vozilo
muso), hkrati pa se s posebno
pozornostjo loteva ruskega in
tudi kitajskega avtomobilske-
ga prostora.
Hvundal HCD lil kmalu na trgu
Južnokorejska avtomobil-
ska tovarna Hyundai Motor
Company je že pred leti po-
stavila na svetlo študijo z oz-
nako HCD, sedaj pa je na
ogled tudi tretja izvedenka
tega avtomobila.
Gre seveda za kupe skoraj
futiirističnih oblik, z motor-
jem, ki bo pri gibni prostor-
nini dva litra ponujal 240
KM (v pomoč bo turbinski
polnilnik). Po sedanjih na-
povedih naj bi se hyundai
HCD III na trgu pojavil že
prihodnje leto, vendar se zdi,
da je čisto resno rojstvo tega
avtomobila vendarle še ne-
koliko bolj oddaljeno. Zani-
mivo pa je, da je sedanja iz-
vedenka opremljena s stal-
nim štirikolesnim pogonom,
ki ga pri serijskem avtomo-
bilu menda ne bo. Na sliki:
hyundai HCD III.
Opel kliče na pregled 2,3
milijona aster
Riisselsheimski Opel, sestavni del ameriškega General
Motorsa, se je v teh dneh znašel v precejšnjem precepu.
Zaradi nekaterih serijskih napak na oplu astri (pri točenju
goriva lahko pride do eksplozije, ki jo povzroči preskok
statične elektrike, poleg tega ni vse v redu tudi z zračno
varnostno blazino) bo tovarna na preventivni pregled
poklicala vsaj 2,3 milijona aster.
Vsekakor to ne bo ostalo brez posledic, saj že sedaj
napovedujejo, da bo morala tovarna za odpravo napak
odšteti vsaj 100 milijonov dolarjev, kar pa bo vsekakor
vplivalo na letošnje poslovanje. S podobnimi, vendar pa
ne tako usodnimi težavami, se ukvarjata tudi General
Motors in Ford v ZDA, kjer so prav tako odkrili nekaj
napak na njunih vozilih.
St. 9. - 2. marec 1995

RADIO

nova moč Radia Celje
^0eUica Jasna Kamensky
^ dobra dva meseca jo lahko vsako po-
edeljkovo dopoldne slišite na valovih Ra-
jja Celje- Jasna Kamensky je štiriindvajset-
letna Mariborčanka, študentka 4. letnika
gjconomsko poslovne fakultete v Mariboru.
2e od otroštva jo veseli novinarsko delo in
^ kar je z njim povezano. V osnovni šoli je
delovala pri radijskem krožku, pred pri-
hodom na celjski radio pa je eno leto delala
j mladinski in študentski redakciji Radia
Pjgi-ibor. Ko se je začel razvijati TV studio
Maribor, je uspešno opravila avdicijo za na-
povedovalko in nekaj časa vodila oddajo
^je-M, pripravljala pa je tudi športne in
fazne informativne prispevke. Tako si je
pridobila izkušnje na tem področju.
Marsikoga verjetno zanima, kaj dela Ma-
riborčanka v Celju. Vzrok za to je seveda
ljubezen. Preko svojega fanta je ttikaj spoz-
nala veliko novih prijateljev, ki so jo napo-
jili k našemu uredniku. Prve radijske na-
svete in pomoč pri obvladovanju programa
je dobila od Maje Šumej, tako da je Jasna že
po štirinajstih dneh osvojila radijsko shemo
ipzačela samostojno delo pred mikrofonom.
Kljub temu, da študira ekonomijo, je pre-
pričana, da bo po končanem študiju njeno
delo povezano z radijskim voditeljstvom.
j^a radiu ji je najbolj všeč to, da lahko
oditelji, če le hočejo, izoblikujejo svoj stil.
Poleg tega se dobro razume s tehniki kot
tudi z drugimi voditelji.
Veliko je še stvari, s katerimi se rada
ukvarja, vendar pa ji še vedno največ časa
vzame študij. Zelo jo zanimajo tuji jeziki,
poleg tega pa se tudi veliko ukvarja s špor-
tom. Redno obiskuje fitnes center, pred
kratkim pa se je začela učiti tudi golfa, ki ga
najraje igra v Mokricah. Toda njena največ-
ja strast so potovanja, ki se jim nikakor ne
bi odrekla. O delu na radiu pa pravi, da ji je
idovšeč glasba, po drugi strani pa pogreša
povratne informacije poslušalcev, ki bi nje-
no delo ovrednotili. Zato se ne boji kritik,
ravno nasprotno, prav vesela bi jih bila, saj
je z njimi po njenem rrmenju najlažje odpra-
viti napake. Glede na to, da je v Mariboru
opravila tudi govorne vaje, pred mikrofo-
nom nima več treme. Seveda pa je radijsko
delo po njenem mnenju lažje kot televizij-
sko, kjer moraš poleg izgovorjave paziti tu-
di na mimiko in geste. Zaželimo ji dobrodo-
šlico in uspešno delo naprej. Nova moč, ki se
je pojavila v pravem trenutku na pravem
mestu.
SERGEJA MITIČ
Foto: EDI MASNEC
Stili in trendi na Ptuju
v prvi terenski oddaji Stilov in trendov v akciji Slovenska vinorodna pokrajina v enem letu, ki
je skupen projekt Radia Celje in Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije,
smo obiskali znamenito Ptujsko klet, predstavili vinorodna okoliša Haloze in Slovenske gorice,
zabeležili ptujski pustni karnevalski utrip, se spet srečali s kurenti, poskusili nekaj izvrstnega
vina in prinesli domov nekaj tekočih nagrad našim poslušalcem. Nova postaja terenskih Stilov in
trendov bo Vipava, zadnji četrtek v marcu. V Ptujski kleti z leve Bojan Pišek, Vesna Lejič in
Robert Gorjanc.
Pozor na odstrel!
Vedno znova mi vzame sa-
po: nihče ne posluša radia
(ja, kar vprašajte jih), pa
vendar vsi vse slišijo. In naj-
bolj me spravi iz tira, ko mi
rečejo: ja, zadnjič sem slišal
tvojo temo... poslušaj,
veš... strela, le zakaj mi to
pripovedujejo na ulici name-
sto v oddaji!!?!
Tokrat smo dali na tapeto
najbolj nemogoče napise in
sporočila. (In spet se je naj-
več zanimivega dogajalo po
oddaji. Škoda!) Na to temo
pomislim vsakokrat, ko se
peljem proti Medlogu in va-
"le butne svetleči napis En-
gro Tuš. Grozljivo! Če že
•Jioramo opletati s tujkami,
potem se dotična pravilno
'^^Piše en gros in izgovori
^•^gro pomeni pa na debelo
(SSKJ I, str. 586). Ampak ta
"^etka, seveda, ni nobena iz-
jema v našem malem mestu,
Kar za cel vrt bi jih lahko
■^^trgali z raznih napisov pa
plakatov pa tistih, na roko
'^^Pisanih objav, kot je RADI
Jventure zaprto. (Ta je sicer
dandanes po letih preganja-
'^Ja že redka, trgovci iz pre-
l^^dnosti zdaj raje napišejo
INVENTURA - sploh pa
Y opravijo v nedeljo in tako
Hm ni treba ničesar pisati.)
, ^a to temo pomislim vsa-
^"•^rat, ko zasledim kakšno
Sorčeno in zaskrbljeno pi-
^^i^ o usodi slovenskega je-
pa, ki ga nevemkako ogro-
Jo tuje govoreči osebki in
J^ firme z (recimo) navodili
Uporabo v nenavadni slo- "
, fiski spakedranščini. Drži,
p IP to sramotno in nedo-
ampak našemu jezi-
^^i prida ne škodi. Kveč-
jemu razgalja ugled podjet-
ja, ki se mu ne ljubi dovolj
potruditi za slovenskega ku-
pca. Ob tem pa se spomnim,
kako. pravzaprav mi sami,
takorekoč čistokrvni Slo-
venci ravnamo s svojim jezi-
kom, medtem ko s prstom
kažemo druge. Kar pozorno
si poglejte številne objave,
vabila, plakate, pisma bral-
cev in navsezadnje tudi ime-
na raznih podjetij in trgovin.
Koliko nepravilnih dvojin,
koliko nepravilnih tožilni-
kov in rodilnikov!
Spiska v tokratnem maga-
zinu sicer nismo uspeli nare-
diti. Najbolj zanimiva pri-
pomba pa se mi je zdela tista
s cestnih kažipotov, ki potu-
joče usmerjajo v Avstrijo ali
Italijo, ne pa na Hrvaško,
ampak v Zagreb. In kaj bi
rekli Celjani, če bi v Avstriji
namesto kažipotov za Slove-
nijo stali le kažipoti za Ljub-
ljano? Nič! Ker smo že tooo-
ooolikokrat dokazali, kako
pohlevni in potrpežljivi smo.
NADA KUMER
Št. 9. - 2. marec 1995
NO^^NIK
GLASBA
5|
Ni rocic'ii'roiia brez alicohola!
H/Iro In njegov tock'n'ron
Henrik Merzel, kantavtor
z Jesenic, je na slovenski glas-
beni sceni znan pod umetni-
škim imenom Riko. Pred tremi
meseci je izdal svojo drugo sa-
mostojno kaseto z naslovom
Rock'n'roll. Prva kaseta s pre-
prostim naslovom Riko je bila
bolj komercialno usmerjena,
na novi pa so tiste skladbe, ki
jih Riko zapoje zares iz srca, iz
svoje duše. Gre za stil, ki je
Riku še prav posebej všeč.
Kar nekaj zanimivih in iz-
virnih skladb lahko najdemo
na novi kaseti. Skladba Mi se
bojujemo je priredba stare pe-
smice Coimtry joe & fish. Ta
pesem mu je bila že od nekdaj
zelo všeč, zato se je odločil, da
bo naredil slovensko priredbo
s svojim tekstom, ki se na ori-
ginal ne navezuje. Identična je
le melodija.
Skladbica Pir je nastala kot
asociacija na vsa dobra piva.
V tistih časih, ko je imel Riko
še malce več časa, sta s prijate-
ljem rada malce »šibala« po
gostilnah in popivala. Za do-
ber spomin na te čase je nare-
dil skladbico Pir. Sicer pa drži
tudi tista misel, ki mi jo je na-
pisal Riko: Ni rock'n'rolla
brez alkohola.
Za skladbo Texas zapor je
Riko posnel tudi svoj prvi vi-
deospot, in sicer v coimtry
klubu Salun v Velenju, deloma
pa so snemali tudi na Blejskem
gradu v arestu.
Zelo zanimiva na Rikovi no-
vi kaseti je tudi skladba Ko-
koš. Gre za novoletni hec neke
družbe, ki se zabava na svoj
način. Prav tako kot v skadbi
LSD, izdani na prvi kaseti, tu-
di v tej govori o drogi in boju
zoper njo. Skladbi je Riko do-
dal tudi priporočilo: »Izogi-
bajte se droge in drogiranih.«
Ko sem ga vprašala, zakaj tak-
šen naslov, je odgovoril: »Ko-
koš zato, ker je mamica spekla
za novo leto eno lepo puto.«
Za skladbo Punca je Riko
dobil inspiracijo v resničnem
življenju. Ima namreč punco;
nekoč je hotela na morje, toda
ravno takrat je bil brez denar-
ja. Pripravljal je tudi novo ka-
seto, Rock'n'roll, in potreboval
je še eno skladbo. Zdel je v pi-
sarni, nekaj rezljal za svoje de-
koracije in se spomnil na pun-
co, ki nenehno »teži«, da jo
mora peljati na morje. Tudi
njegovo dekle je imelo v tem
času veliko dela, pozno je pri-
hajala domov, zato se Riko
v pesmi sprašuje: kje je moja
ljubica, zakaj ob meni je še ni?
Konec je bil srečen. Riko je
posnel dobro skladbo, melodi-
ja je sicer iz šestdesetih let,
dekle pa je takrat tudi zares
peljal na morje. Konec dober,
vse dobro.
Z glasbo se je začel Riko uk-
varjati že v mladih letih. Pred
približno dvanajstimi leti je
ustanovil skupino Orion, s ka-
tero so posneli kaseto z naslo-
vom Mesto rdečega prahu. Tu
in tam še zaigrajo skupaj na
maturantskih plesih in podob-
nih priložnostih. Sicer pa Riko
nastopa ponavadi sam, v živo,
kot kantavtor, včasih ga
spremlja tudi prijatelj Matej.
Nastopata z dvema akustični-,
ma kitarama, v živo, in igrata
skladbe z obeh Rikovih kaset,
Riko in Rock'n'roll, da je bolj
pestro, pa zaigrata še kakšno
skladbo Stonesov, Doorsov,
Floydov,...
SIMONA BRGLEZ
Nič več MTV-]a
Music Television (MTV Europe) bo od 1. julija 1995 na
Astra satelitu zakodiran. Gledalci, ki sprejemajo MTV
Europe preko kabelskega sistema, ne bodo prizadeti
zaradi te odločitve MTV. Tisti pa, ki signal sprejemajo
z lastnim satelitskim krožnikom, bodo lahko gledaU MTV
v paketu programov, ki jih ponuja MviltiChoice. V njiho-
vem paketu so programi FibnNet, Discovery, Country
Music Television an QVC, ki jih lahko dobite z MultiCho-
ice kartico. 1. julija se jim bo pridružil tudi MTV Europe,
ki bo osnovnemu paketu programov dodan brez doplačila.
D.S.
Ekipa zanesenjakov zbrani
okoli TV postaje MKC TV ij:
vo mesto je pred kratkim
la videokaseto »Le v klub
v klub, uboga gmajna«. Gi^',
dveumo predstavitev nekjj
rih najbolj znanih sloveng^
ročk klubov, s krajšimi inse,
iz koncertov in kratkimi j,
tervjuji pa je na videokas«
predstavljeno tudi 37 slovei
skih alter bendov. Količiosi
precej omejena naklada vij
okasete je bila razdeljei
brezplačno, avtorji pa top|
priporočajo čim množičneji
presnemavanje tega zanimivi
ga dokumenta.
DUSAN URSIC je, potem
ko je kar nekaj časa neuspešno
iskal »poštenega« založnika,
v samozaložbi izdal kaseto
»Pojezija« in že v predprodaji
prodal 2100 primerkov. Na
»Pojeziji« se je znašla tudi
skladbica »Butalci«, ki je, po-
dobno kot večina drugih, na-
rejena v značilnem Uršičevem
»swingie« stilu, glasba pa je
začinjena z njegovimi pikrimi
besedili.
Britanski tehno friki THE
GRB imajo že nekaj časa pri-
pravljeno gradivo za album, ki
naj bi pri založbi Island le iz-
šel ta mesec. Na plošči z naslo-
vom »Orbus Terrarvm« bo več
kot 70 minut glasbe, po izred-
no uspešni lanskoletni turneji
pa se THE GRB te dni odprav-
ljajo na promocijsko turnejo
»Happy, Happy, Joy, Joy«,
kjer naj bi poleg izvrstne glas-
be predstavili tudi nekaj naj-
novejših dosežkov svetlobne
tehnike.
STRELNIKOFF so se pred
kratkim vrnili iz Anglije, kjer
so skupaj s skupino The Holly
Jones nastopili v kultnem klu-
bu Bradys v Bnxtonu, naveza-
li pa so tudi stike z neko lon-
donsko neodvisno založbo. Si-
cer pa celjska peterica pospe-
šeno pripravlja gradivo za no-
vo, že tretjo kompaktno
ploščo.
Po štirih letih premora se na
slovensko glasbeno sceno vra-
ča kantavtor BGJAN RAKG-
VEC. Nekaj njegovih skladb je
že mogoče slišati na nekaterih
radijskih postajah, Bojan pa
ob pomoči znanih slovenskih
glasbenikov (Nino de Gleria,
Borut Činč, Aldo Komar in
Aleš Rendla) v studiu Činč pri-
pravlja gradivo za album, ki
pa naj bi izšel šele jeseni.
MAD SEASON se imenuje
nova grunge super-skupina.
Pevcu seattleških Alice In
Chains Laynu Staleyu, sta se
pridružila še kitarist zasedbe
Pearl Jam Mike McCready in
bobnar Barrett Martin, sicer
član benda Screaming Trees.
Fantje se, po nastopih v manj-
ših klubih, pripravljajo na
snemanje svoje prve plošče, ki
naj bi pri Columbia Records
izšla konec aprila.
Dave Grohl v svojo novo skupino FOO FIGHTERS ni povabi
Krisa Novoselica, bivšega kolega iz seattleške skupine Nirvana
Grohl bo za nekaj časa zapustil bobnarski stolček, saj bo v nov
skupini prevzel vlogo kitarista in pevca, pomagala pa mu bost;
William Goldsmith in Nate Mendel, sicer člana ritem sekciji
skupine Sunny Day Real Estate. Kris Novoselic je trenutm
precej zaposlen s pisanjem knjige, sredi pomladi pa naj bi s(
skupaj z Daveom Grohlom in ekscentričnim pevcem Jadoir
Fairom podal na krajšo turnejo. Jad Fair je bil najljubši pevec
Kurta Cobaina, odtod pa izhaja tudi ideja po skupnem nasto-
panju.
Leto 1995 se je začelo v znamenju vračanja k »krasnemu
novemu popu« iz začetka osemdestih. Poleg izredno uspešnega
come-backa skupin HUMAN LEAGUE, NEW GRDER
SPARKS, SIMPLE MINDS, SIUXIE&THE BANSHESS (na
sliki), se je na lestvice s komadom »Wonderful« vrnil tudi
ADAM ANT.
Žalski metalci INTERCEPTOR bodo, tik pred izidom svojega
drugega albuma in prve kompaktne plošče, v ponedeljek, ^
marca, skupaj s fimkmetalci Skytower nastopili v ljubljanskem
klubu K4. Teden dni kasneje pa bodo na taistem prizorišču
Igrah irski folk rockerji AFTERHOURS.
NEW SWING QUARTET bo v kratkem objavil novo .
trideseto kaseto. Na njej bo poleg nekaterih znanih gospelov i"
duhovnih pesmi tudi nekaj priredb zimzelenčov, med kate"*
sodi tudi znana uspešnica »Mr. Bass Man«, s katero se je 1^''
1963 Johnny Cymbal, bolj znan kot Derek, povzpel tik pod
ameriške lestvice. STANE ŠPEGE^
Ob gorivu tudi pesem
Slovenski Petrol, ki bo 13.
junija praznoval 50-letnico,
ima v svoji sredi tudi dve pev-
ski skupini. V Ljubljani že
osemnajst let deluje ženski
pevski zbor, v Celju pa četrto
leto oktet Petrol, ki ga vodi
Janez Topole, pevovodja pa je
Matjaž Železnik. Gktet se na
vajah zbere enkrat na teden
v svojih upravnih prostorih,
pred nastopi pa vadijo pogo-
steje. V programu imajo pe-
tindvajset pesmi, prvi samo-
stojni koncert pa načrtujejo
prihodnje leto, ko bodo imeli
pet let. Sicer pa veliko nasto-
pajo. O tem vodja okteta Janez
Topole:
»Vsako leto pojemo v Kranj-
ski Gori na sprejemu za smu-
čarje skakalce, ki se udeležijo
svetovnih tekem na naših ska-
kalnicah. Peli smo tudi pred-
sedniku Kučanu v Bevčah. Vse
to so nepozabna doživetja. 4.
marca bomo nastopili na otvo-
ritvi bencinskega servisa pri
gostišču, trgovini in tiskarni
Kocman v Šentrupertu nad
Laškim, 25. marca pa v istem
kraju na proslavi ob materin-
skem prazniku. Veselimo pa se
že tudi nastopa 13. junija
v Cankarjevem domu na pro-
slavi ob 50-letnici Petrola.«
Razmišljate o kaseti?
»Od razmišljanja smo že pri
pripravi prve kasete. Snemali
bomo v studiu Zlati zvoki
v Kisovcu. V dogovoru smo
z Igorjem Podpečanom, ki nam
je določil snemalni rok kon-
cem marca in v začetku aprila.
Na kaseti bodo Ipavčeve in
druge pesmi, zlasti take, ki se
redko slišijo.«
V oktetu Petrol prepevajo
Vinko Mužar in Štefan Gajšek
(1. tenor), Adolf Volasko in
Bojan Žnidar (2. tenor), Maks
Koželj in Janez Topole (bari-
ton) ter Ferdo Jakob in Beno
Krajnc (2. bas).      T. VRABL
Št. 9. - 2. marec 1995
^_
GLASBA

Amigos na štajerski način
Ije, kdo, ki rad posluša glas-
^ po željah, ne pozna pesmi
jokala boš.« Vsekakor je
to eden večjih hitov tovrstnih
oddaj, žal P* i® mnogokrat ta-
da ljudje ne poznajo izva-
jalcev-
pred leti sem bil nekaj časa
zaposlen v prodajalni za komi-
sijsko prodajo instrumentov,
prodajali smo tudi kasete. Ne-
flialokrat mi je kupec prepeval
melodijo ali mrmral besedilo,
da bi prišel do skladbe, ki jo je
slišal po radiu. Mislim, da je
promocija naše glasbe in izva-
jalcev v radijskih medijih pri
„as absolutno preskromna,
jjar smo tudi Čudežniki že več-
lyat občutili na svoji koži, če-
prav menim, da se kar uspešno
reklamiramo.
Ena tipičnih dobrih, a ano-
nimnih skupin je Amigos iz
Slovenske Bistrice. Njihove
skladbe, ob tisti, ki sem jo že
omenil, kar dobro poznamo.
Kljub anonimnosti imajo to
srečo, da ima pevka Dolores
Lipuš ali Dodika, kot jo ljub-
kovalno kličejo, izredno speci-
fično barvo glasu. Ona je tudi
kriva za naziv ansambla, ki pa
nima nikakršne zveze z mehi-
ško glasbo, temveč simbolizira
prijateljstvo v skupini, v kate-
ri ob Dodiki nastopajo še ba-
sist Konrad, kitarist Vlado,
klaviaturist in harmonikar
Bojan ter bobnar Franc Wal-
huber, ki je tudi njihova kon-
taktna oseba. Glasba, ki jo
igrajo, je tipično komercialna.
Neobremenjeno in lepo počasi
nastajajo lastne skladbe, ki jih
bo kmalu dovolj za kaseto, ka-
tero nameravajo izdati letos
jeseni. S skladbo »Franček, ti
boš moj« so na popularni
»Marjanci« leta 91 prišli med
finaliste, »Ko jokala boš« je iz-
šla na kaseti »Naj naj 7,« z njo
pa so sodelovali tudi v TV od-
daji Poglej in zadeni, v kateri
so pred kratkim predstavili
najnovejšo »Nazaj domov.«
V zadnjem času precej sodelu-
jejo   z   založbo   Mandarina,
z Brendijem in Koradom Bu-
zetijem, oba tudi spremljajo
na nastopih v živo, kar ned-
vomno potencira njihovo po-
pularnost. Ob sobotah se zaen-
krat še drže stalnega »punk-
ta«, kot muzikanti pravimo
igranju na istem mestu, ven-
dar je ponudb vse več in bo
v kratkem potrebno narediti
korak naprej.
Po nekaterih zamenjavah
v šestih letih, odkar je skupina
pričela delovati, so skupaj pri-
šli do spoznanja, kakšen stil
muziciranja jim najbolj »leži«.
Vsekakor nameravajo v tej
smeri nadaljevati in prepričan
sem, da bo jeseni prišla na tr-
žišče ena boljših kaset za širok
okus.
Če se kdo želi povezati
s skupino prej, je njihov Franc
Walhuber za vas štiriindvajset
ur na dan na telefonski števil-
ki (062) 819-377.
SLAVC L. KOVAČIČ
Skupina Amigos, z leve proti desni: Bojan Jug, Konrad Bezjak, Franc Walhuber, Dolores Lipuš in
Vlado Špurej.
R^0T//RNICA
Pust! Post!
Postaja!
Piše: Aleš Jošt
Pust velikih ust je vstopil
v tisti snežilno-sončni vikend,
ko se me je počasi le začela
lotevati pomlad in bi morali
Onkraj že obrezovati trse
v gorci, a sta vreme in polna
zasedenost foto agencije zah-
tevala enotedenski odlog.
Sanjska je cel teden s samo-
svojo izvirnostjo in plemeni-
tim navdihom ustvarjala naš
bodoči maškaradni videz,
ostali pa smo se bolj ali manj
z navdušenjem okužili šele
v petek, ko je bilo treba pri-
skočiti na pomoč. Čisto brez
prask smo spustili mimo me-
talsko velefešto v Ložnici,
obetajoč večurni pogrom kovi-
narskega nabijanja v sfere
dolgolase vere, pa tudi četrt-
kov boemski večer v Barfly-u
nam bo za vedno ostal neznan-
ka. A, verjeli ali ne, v rokavu
smo imeli aduta, sicer precej
nenavadnega za te kraje in ča-
se, pa vendar konkretnega in
vrednega pričakovanja. Reklo
se mu je kar sobotna maškara-
da, doma pa je v Beli Krajini,
natančneje v kraju Gradac.
Medtem ko je naša poroče-
valska tolpa služila narodu in
se v soboto dopoldan potikala
po prekrasnih s soncem obsi-
janUi kozjanskih goricah, je
Ervin oblekel svojo lepo novo
obleko, si zavezal kravato in
ološčil mokasine. Lokalne piz-
de so z vlakom krenile na svojo
nepovratno rockovsko pot
s povratnimi kartami od Celja
do Gradca že zgodaj popoldne
via Ljubljana. Mi smo jim ime-
li slediti šele proti večeru po
najbližji cestni kači. Čehinja je
bila premajhna za vse zainte-
resirane šeme, le pet nas je
imelo srečo, oziroma privilegi-
je.
Vstopili smo v luštno dvora-
no, v kateri. Župca že od jeseni
pripravlja vsakotedenske kon-
certe pod praporom Društva
prijateljev zmernega napredka
Gradac in marsikaj je bilo tam
že videti. Na odru so celonočni
koncert pravkar začeli Dik'
0'braz iz Samobora, z moč-
nim,   odlično   organiziranim
rokenrolanjem v triu brez kr-
marja. Izjemen polet skupine,
o kateri sem že dosti slišal,
a tokrat prvič videl, je dajal
slutiti, da bo fešta nora. Orga-
nizatorji so ta večer v goste
privabili tri nemške skupine iz
Berlina in Leipziga, ki so vse
tri nastopale za tristo mark.
Žal sem nekje zamaškaradil
cegelc z njihovimi imeni, za-
pomnil sem si le Scorbut.
Nemški prispevek k belo-
krajnski zabavi pa je bil precej
enobarven, ansambli utrujeni
in brez orientacije, vendar iz-
vajalsko izredno požrtvovalni
in brez rezerve. Vsakemu smo
namenili petnajst minut norih
mask in redčili gosto nervozo,
ki se je lotevala čakajočih
Pizd. Na koncu so dobili svojo
priložnost. Neposredno in iz
prve so zadeli, kar so namen
imeli in potem je šlo še samo
navzgor. Njihova debitantska
odrska predstava je preseneti-
la še največje optimiste in Er-
vin je zadihal z neverjetno sa-
po. Spontani odziv naklonje-
nih spredaj so sprejeli z vsemi
štirimi, medtem ko so tistim,
ki so čez čas zadaj zdolgočase-
no začeli žvižgati obljubili
kakšno na gobec. Enostavno in
na trenutke preveč enolično
postavljenim strukturam ki-
tarske spremljave, ki ji debi-
tantska podrhtavica Idtaristk
v gostoti emocij ni škodovala,
so dajali barvo, vonj in okus
napori srednjega napadalca,
plesalca in pevca, ki se je na-
slanjal na koncizno ritmiko
talentirane bobnarke. Na kon-
cu je bilo vsega konec in spo-
padli smo se z dolenjsko meglo
in zaspanostjo, ki sta nas pri-
čakali na vrnitvi. In kaj naj
rečem: »V Celju imamo očitno
talentiran mlad bend, ki ima
pred sabo še veliko dela, a je že
zdaj očitno, da zna dobro za-
bavati in ve kaj hoče!« Pa-pa!
Pop loto
Nihče ni napovedal pravilnega vrstnega reda skladb.
Za predloge, ki jih je izbral Stane Špegel, lahko glasujete
v sredo, 9. marca, ob 18. uri. Nagrada za pravilno napo-
ved, ki jo podarja sponzor oddaje Pop loto, trgovina
ORIS -MASH, je vredna 9000 SIT.
Kupone na dopisnicah pošljite na naslov: Radio Celje,
Prešernova 19, Celje.
Št. 9. - 2. marec 1995
tmmm
VRTILJAK

RIN60ŠPIL
SPOROČA...
Hello!
Počitnic je že štiri dni konec in verjamem, da ste spet padli
v depresijo. Vendar se dogajajo tudi lepše stvar. Pomlad, na
primer. Pa prve ljubezni, nekaj dobrih filmov v kinu, pir
v KLjUBU, kakšen koncert v Barflyu...
Vse skupaj torej le še ni tako nesmiselno. Še posebej, če
odmislimo maturo, ki se približuje z nezadržno hitrostjo...
Uživajte do prihodnjič!

Ne bom vam že na začetku
težila s klasičnimi vprašanji,
ker vem, da je vaš čas drago-
cen. Naj pa povem, da mi je
vaša stran v NT&RC zelo
všeč, kakor tudi vaša sobot-
na oddaja. Ne vem, kaj naj
vam še napišem kot to, da ste
cool!!! Sedaj pa naj povem,
zakaj vam sploh pišem!
Vašo rubriko »Vrtiljak«
redno prebiram in zato sem
opazila, da objavljate prav
prijetne zgodbe, verze, pe-
smi, pisma... Zasledila pa
sem, da objavite tudi pesmi,
ki jih napišejo vaši bralci.
Mislim, da so nekatere O. K.,
najdejo pa se tudi pesmi, ki
mi niso prav nič všeč. No,
mnenja pa so seveda različ-
na, kakor tudi pogledi na
takšne pesmi.
Stara sem šestnajst let in
obiskujem Srednjo ekonom-
sko šolo. Tudi sama sem na-
pisala že kar dosti pesmi in
zato sem se tudi odločila, da
vam pišem. Ob vaši rubriki
vedno pomislim, kaj, če bi
tudi sama poslala kakšno
pesem, a si kasneje vedno
premislim. Nekaj sem jih že
pokazala prijateljem, a dosti
jih obdržim le zase. Zakaj?
Ne vem, morda se bojim, da
bi bila kritika preostra ozi-
roma preveč boleča. V os-
novni šoli sem napisala tudi
pesem za valeto; torej verjet-
no vendarle nisem tako
slaba.
No, ne bom vam več težila,
zato bom počasi končala.
Upam, da vam bosta moji
pesmi všeč, kajti poslala vam
bom dve, in zares bi bila ve-
sela, če bi katero objavili,
a če vam ne bo všeč in boste
nmenja, da ni za objavo niti
ena, bom razumela. Čao!
KATJA P.
Jesensko jutro spominov
2. aei
Piše: Veronika Jelen
»Booom!« Zadelo me je kot
strela z jasnega. Česa takega
res nisem pričakovala. Ver-
jetno sem bila tudi videti šo-
kireuia, zato je nadaljeval:
»Nič se ne boj! Tebi ne bi
mogel ničesar storiti.« Če je
mislil, da mi je zato odleglo,
se je gotovo zmotil, kajti šele
sedaj sem se zavedla, da se-
dim z morilcem. Moj najbolj-
ši prijatelj je lunoril lastno
ženo!
Ker še vedno nisem izgo-
vorila nobene besede, je na-
daljeval: »Danes popoldne
sem jo. Preden sem poklical
tebe.«
Govoril je hladno. Pravo
nasprotje prejšnjega živčne-
ga pogovora po telefonu.
Kljub mrzlim besedam so
mu oči begale sem in tja. Bilo
ga je strzih samega sebe.
»Sprla sva se zaradi oma-
re. Jaz sem jo hotel imeti ob
steni pri oknu, ona pa ob ste-
ni nasproti okna. Najprej sva
tiščala omaro vsak v svojo
stran, potem pa mi je pričela
govoriti, kako nepošten sem
do nje, da me ni nič doma, da
sem pozabil na njen rojstni
dan in da imam razmerja
s sodelavci. Njene zadnje be-
sede so me spekle globoko
v srce. Tega ji nisem mogel
dovoliti. Stopil sem k njej in
ji prisolil zaušnici. Sesedla
se je in pričela jokati, a še
vedno me je grdo izzivala.
Takrat sem jo zgrabil za vrat'
in stisnil. Gledal sem, kako
je brez sape in glasu prosila
za odpuščanje in življenje,
jaz pa sem še kar stiskal, sti-
skal ...«
Obmolknil je. Ne morem
verjeti. Z Mary je bil srečno
poročen že pet let. Imela sta
se rada. Preveč rada, da bi se
kdaj sprla. Potem pa kupita
omaro in zaradi enega kosa
pohištva pozabita na skupno
srečo preteklih let. Mary je
čutila potrebo, da pove svo-
jemu možu, kaj jo na njem
moti. Zaradi te življenjske
potrebe je danes mrtva. Ubil
jo je njen lastni mož. Never-
jetno! In sedaj me bo vpra-
šal, kaj naj stori. Jaz pa ne
vem. Bila sem zmedena. Lig-
nje sem jedla z narobe obr-
njeno vilico.
»Kaj naj naredim?«
Tu je. Vedela sem, da bo
slej ko prej prišlo. In kaj naj
odgovorim?
Če rečem, naj gre na poli-
cijo in pove, kaj se je zgodilo,
bo mislil, da ga hočem spra-
viti v zapor.
Če rečem, da ne misli res-
no, me bo povabil na ogled
mrliča.
In če rečem, da tega ni sto-
ril nalašč, me bo vprašal, kaj
naj naredi s truplom.
Nisem vedela odgovora.
Pravzaprav sem ga, vendar
nisem imela dovolj poguma,
da bi mu povedala.
(Se bo nadaljevalo)
Samota
Sam na ulici stoji, a njegov obraz,
obraz,
ki prekriva ga šop svetlih las, je od-
daljen;
daleč od sveta, kjer le denar velja,
od sveta, ki ljubezni ne pozna.
Hladna je noč, ko on tam stoji,
ko se čisto sam s svetilkami lovi.
A vendar tako sam in pozabljen.
Brez prijateljev in doma, čisto sam
sedaj roma.
V pozni noči, ko nikogar več ni, ni on
sam,
v ulici na mrazu spi in on,
ki se samote v srcu in praznine v du-
ši tako zelo boji.
Vendar sanja o svetu,
ki solz ne pozna, kjer toplina je
doma,
kjer človek človeka pozna in mraz
na ulici je daleč
od njegovega srca, ki nesreči konca
ne pozna.
Moj svet
Solza je kot ptica, ki poleti do sonca
in ko sonce zaide odide vsa svetloba.
Nastopi samota in vse, kar imaš, de-
liš z žalostjo.
Le kdo je tisti, ki samoto kroji,
tisti, ki v srcu bolečino naredi?
Le kje je moj dom, mir moje duše?
Je morda onstran sveta,
kjer dan ne mine,
kjer sonce ne zaide?
Tam se ljubezen ne konča
in sovraštvo miru se preda.
Le kdaj bo ta svet moj,
kdaj bo konec besed, ki ranile so
srce
solza, ki zaupam jim usodo,
ljudi, ki ranili so mi dušo?
Le kdaj bo ta svet moj?
KATJA P.'
Ne uporabljajte vzvišenega
izraza ideal, ker imamo
zanj v navadnem jeziku
izraz laž.
(Henrik Ibsen)
Dear Katja!
Težila? Težilaaaaaa??? Ne boš mi težila? Ja, dej no,
zakaj pa sem tukaj, če ne zato, da se pogovarjam
z vami, da prebiram in objavljam vaše literarne in
druge stvaritve...?
Hvala za pohvale, beri in poslušaj nas seveda še
naprej, in, seveda, tudi piši še.
Kar se tiče objavljenih pesmic: s teboj se popolnoma
strinjam. Ene so boljše, druge malo slabše... V glav-
nem pa je to stvar okusa vsakega posameznika in zato
(če si opazila) pesmi in ostalih del ponavadi sploh ne
kritiziram.
Dejstvo pa je, da marsikomu pomeni veliko, če je
njegovo delo objavljeno v časopisu. Sploh pa: pesmice,
vsaj tiste, ki jih pišemo ljudje v naših letih, po mojem
niso namenjene kakšnim literarnim nagradam, objavi
v knjigah, literarnim kritikam...
Mislim (vsaj jaz jih pišem predvsem zato), da pome-
nijo veliko predvsem, ker s pomočjo tistega, kar napi-
šeš, poveš, kaj ti leži na duši. Se na nek način izpoveš,
sprostiš... In zato nima smisla ocenjevati literarne
vrednosti objavljenih pesmi. Dovolj je že, da tudi drugi
spoznajo, na kakšen način razmišljamo mladi. To pa
najlaže pokažemo prek literarnih del, se ti ne zdi?
Sploh pa: ko boš starejša, se boš odločila, kako
naprej. Če boš čutila, da moraš, da ti to pomaga, boš še
pisala in mogoče postala celo slavna pesnica. Če te •
potrebe v tebi ne bo več, pa boš čez nekaj desetletij iz
kakšnega predala izvlekla star, zaprašen zvezek pesmi
in se spominjala starih, dobrih (današnjih) časov...
Skratka: pri vseh stvareh, ki jih počenjaš (še posebej
pa pri pisanju) se v nič ne sili! Delaj tako in tisto, kar
čutiš! Najlepše so namreč ravno tiste stvari, ki priha-
jajo iz srca...
Lep pozdrav (in piši še)!
Šff. 9. - 2. marec 1995
FELJTON ■ ROMAN

ezadovoljive razlage
se je potem veliko pisalo, nastala je
jnjava, sledil pa je uraden demanti, ki naj
\||iril duhove. Pojav ni bil pojasnjen, nih-
"(jal zadovoljivega odgovora. Od vsepov-
!oV Pentagon prihajala vprašanja, oglasil
,celo predsednik Truman.
jjav je posebno pomemben zato, ker se
jajo izjave opazovalcev na tleh, v zraku in
radarjih- Njihovi opisi se skladajo celo
letečih predmetov, navajajo namreč
,pod oranžne do zelene in rdeče.
J pritisk javnosti se je letalsko poveljstvo
0 in načelnik štaba general Twining je
.jl tiskovno konferenco, na kateri naj bi
^3li strah in utišali govorice. Ta najdaljša
jvna konferenca ameriškega letalstva po
jsvetovni vojni je bila 29. julija 1952, med
j5i pa so nastopili direktor letalske proti-
^čevalne službe general Samford, šef le-
(jga obrambnega poveljstva general Re-
inkapetan Ruppelt, predstavnik projekta
ta knjiga.
(omajno prijazni in prebrisani Samford je
1 tiskovno konferenco s sporočilom, da so
letalstvu skorajda prepričani, da je šlo pri
irskih zaznamkih v minulih dveh tednih za
peraturne inverzije. Radarske naprave so
trezale luči s tal, ki jih je odbijala hladna
t zraka med dvema toplima.
a natančna vprašanja so dobivali poroče-
;i izmikajoče se odgovore, ki niso povedah
sar. Tako je Samford trdil, da namerava
Istvo najeti neodvisnega znanstvenika, ki
podrobno preiskal pojave domnevnih NLP
1 Washingtonom. Namerava, je rekel, pri
namenu je tudi ostalo.
Sa argument poročevalcev, da je nekaj pilo-
I letal na rednih progah dejansko videlo
tei}t«dmete, Samford ni imel pravega odgo-
laMel je, da pri letalskih silah nimajo
mla za to. Poskušal se je izviti z lapidar-
IS»tovitvijo, da ni še noben astronom nikoh
kar seveda ne drži. Znani ameriški
»om in profesor Clyde Tombaugh, ki je
, il!30 odkril planet Pluton in ki je bil nekaj
časa svetovalec vlade ZDA za vesoljska vpra-
šanja, je na primer 10. avgusta 1945 zvečer nad
svojo hišo v Las Crucesu (Nova Mehika) opazil
NLP. Okoli 22.45 je zagledal na nebu temen
predmet, podoben cigari. Pozoren je postal na
vrsto svetlikaj očih se linam podobnih odprtin
od sredine proti ozadju. V kasnejših izjavah je
Tombaugh dopuščal možnost, da so bila olcna
kvadratne oblike.
Medli izgovori
Samford je na tiskovni konferenci povedal,
da je letalsko poveljstvo prejelo nekaj poročil
»verodostojnih opazovalcev o sorazmerno ne-
verjetnih rečeh«. Takih poročil da je bilo kakih
20 odstotkov vseh, je rekel, hkrati pa je pose-
bej poudaril, da NLP nikakor ne ogrožajo na-
cionalne varnosti.
Izjava je bila presenetljiva, kajti v noči pred
to tiskovno konferenco se je izvedelo, da bi
morali piloti po novem ukazu letalskega po-
veljstva streljati na NLP, če ti ne bi hoteli
pristati. Samfordova prvotna izjava o tempe-
raturnih inverzijah je s tem izgubila smisel.
Spričo tega Samford tudi ni mogel pojasniti,
zakaj so lovci dobili ukaz, naj se podijo za
»meteorološkim pojavom«.
O tem, zakaj so izkušenim radarskim speci-
alistom prav v vvashingtonskem primeru napr-
tili spodsljaj, da so temperaturne inverzije za-
menjali z izvenzemeljskimi vesoljskimi ladja-
mi, se na konferenci sploh niso pogovarjali.
Niti pred washingtonskim pripetljajem niti
kasneje ni tem zračnim nadzornikom nihče
očital takšne zamenjave, zato so se tudi odloč-
no uprli takim trditvam. Postregli so s podatki,
da so z radarjem izmerili pri neznanih letečih
predmetih pospešek od 150 na 11.000 kilome-
trov v nekaj sekundah, veter pa je takrat pihal
le s hitrostjo 35 kilometrov na uro.
Javnosti prav tako ni bilo znano, da pojavi
NLP nad Washingtonom v tistih dneh niso bili
edini. Tudi Samford ni povedal ničesar o tem
na tiskovni konferenci, na katero je prišlo ka-
kih 50 novinarjev.
Neko tajno sporočilo na primer pove, da so
23. julija opazili modro zelenkaste svetlikajoče
se predmete nad Bostonom, kjer so se pojavili
tudi na radarjih. Lovca F-94, ki se je dvignil,
so se otresli z veliko hitrostjo. Pet dni kasneje
je George Stock iz Passaica v New Jerseyju
naredil na svojem vrtu sedem posnetkov ploš-
čadi podobnega predmeta, ki je lebdel nad
njegovo hišo. V istem obdobju so sodelavci CIA
potrdili več izjav o NLP nad letalskimi tovar-
nami na zahodni obali ZDA. Tovarniški inže-
nirji, ki so opazovali manevre objektov, po-
dobnih disku, so bili prepričani, da gre za
inteligenčno krmarjene stroje.
Spet bojazen. Kaj se dogaja? Od kod ti nez-
nani leteči predmeti? Mar so Rusi vendarle
razvili tajno orožjje?___^___________________
TURISTIČNA AGENCIJA
POTEPUH ŽALEC
šlandrov trg 34, 63310 Žalec
išče
referenta za prodajo turističnih
aranžmajev
Od kandidata pričakujemo:
- višjo oziroma srednješolsko izobrazbo
- najmanj eno leto delovnih izkušenj na področju turizma
- aktivno znanje angleškega in pasivno znanje nemškega
jezika
- komunikativnost in ustvarjalnost
Cenjene prijave s kratkim življenjepisom, podatki o doseda-
njem delu in drugimi dokazili naslovite v roku 8 dni po objavi
na naslov: TA Potepuh Žalec, šlandrov trg 34, 63310 Žalec.
III.
^ad moški je sopeč prihitel na železniško postajo,
'^^bljeno seje oziral naokoli, saj se mu je zdelo, da je ura
preveč čez označeni čas odhoda njegovega vlaka. Kot je
^videval, tako mu je tudi potrdil službujoči prometnik
'"irencu, kjer je pisalo »informacije«,
'^tn naj se podam sedaj?« je razmišljal naš junak, ki
l^a ni bil nihče drug kot šofer Janez. Prav pred nosom,
^PJ'avimo, mu je odpeljal zadnji vlak, na katerega je
s ko sta se s Feryem vrnila z dolge vožnje po tujih
pijače in druga darila, ki so bila namenjena Valen-
še komu v podjetju, je pustil v tovornjaku, vseeno je
P''ecej obložen s prtljago, saj se je želel malo postaviti
^Pred ženo in bratovo družino. Tudi za mamo je imel
Pfavijeno lepo, svileno ruto, s katero jo je želel razvese-
' ^aj je vedel, da si jo je vedno želela. Ne vedoč, kaj naj
^^i stori, je sedel na klop na peronu in položil darila ob
'"a klop. Razmišjal je ali bi šel spat v hotel ali bi poiskal
.^^tu katerega znanca in pri njem prebil noč. Ra\mo je
oditi, ko ga je nekdo močno lopnil po rami.
me zlodej, to si vendar ti, Janez!«
^'glej ga, Dolfe, kaj si tudi ti zamudil vlak za domov?«
^^s presenečen vprašal Janez svojega starega znanca.
Ij^sem v življenju zamudil že veliko vlakov, ki bi me
jnarsikam pripeljali! Danes nisem nameraval nika-
^e sem, na postajo večkrat pridem, saj se mi zdi, da mi
našega konca prinaša svojevrstne pozdrave. Včasih
tukaj še kakšnega znanca. Veš, dragi Janez, kakor-
sjj^o že živeli ubogo v domačem kraju, živeli smo
^^^^e med poštenjaki. Tukaj vsi samo gledajo, kako bi te
J kot cunjo in te potem tudi kot cunjo zavrgli! Samo, če
jfg^^a tleh, tem ljudem tukaj v mestu nekaj pomeniš. Le
}J^i^P^ zdi, da so pomembni!«
se ni slišal Dolfeta tako govoriti in takoj je vedel,
I     znova opili in ponižali še bolj, kot je že bil ponižan
^^ko JQ y službi?« se je pozanimal, da bi spremenil
kl^^^^govora.
ni posebno težko in tudi zaslužil sem prav lepo za
kaj, ko so me potem sodelavci zvlekli v gostilno in
^neh je šlo celomesečno garanje po grlu!« »Nikar se ,
ne zgovarjaj na sodelavce, saj te niso oni naučili pijanče-
vati! Tudi jaz sem, kot se temu reče - zapil - prvo plačo in
nisem zato nič slabši. Samo pravo mero je treba imeti!«
»Saj, saj drugemu je lahko govoriti, le sebe je najtežje
premagati!« je ugovarjal Dolfe. Janez mu ni več ugovarjal,
počasi je pobiral prtljago in se začel odpravljati s postaje.
»Kje nameravaš prespati nocoj, ko si zamudil vlak in ne
moreš domov?« je vprašal Dolfe Janeza, ko sta že bila pri
izhodu na ulico. »Ravno premišljujem ali naj grem v hotel
ali h kakšnemu znancu v mesto.« »Veš kaj,« je takrat pred-
lagal Dolfe. »Pojdi spat k meni, se bova že malo stisnila, še
toplo nama bo.« »Dobro, na tebe se resnično ne bi spomnil!
Spala bova že kako, ceneje bo gotovo kot v hotelu.« se je
pošalil Janez. »Prej še izpijva vsak eno pivo, da si malo
osveživa suha grla.« Dolfetu seveda ni bilo treba dvakrat
reči kaj takega. Več kot polovico piva je še imel Janez
v steklenici, ko se je Dolfe že žalostil ob £voji prazni
steklenici. »Boš dal še za enega?« je ponižno vprašal Janeza.
»Tukaj ne!« je bil Janez odločen. »Spotoma bova kupila
steklenico vina in ga pri tebi potem v miru spila.« »Bolje kot
nič,« sije mislil Dolfe, rekel pa je: »Seveda, bolj pametno bo
tako.«
Na hitro je potem še Janez izpil svoje pivo in odšla sta
v mesto, proti samskem domu, kjer je stanoval Dolfe. Janez
je spotoma zavil v trgovino, po obljubljeni liter vina in še
klobas ter kruha je kupil, za prigrizek. Potem sta bila hitro
v skromni sobici, kjer je zdaj domoval Dolfe. Na razmajano
mizico je Janez položil kupljene dobrote, darila in drugo
prtljago je dal na tla, v kot pri postelji.
Sedla sta kar na rob postelje, Dolfe je hitro, od nekod iz
omare, prinesel kupico. »Dajva, malo pojejva prej, bo
potem vino bolj teknilo,« je prigovarjal Janez in si odlomil
lep kos kruha. Klobaso je prelomil kar na dva dela in enega
ponudil Dolfetu. »nisem posebno lačen, vendar bom vseeno
jedel, da bo imelo vino pravo podlago.« se je pošalil Dolfe.
Molče sta takole jedla in prav po domače prijetno se je
zdelo Dolfetu, ko je imel gosta. »Ti, za tisti denar, ki si mi ga
posodil takrat za vozno karto, tisto ti bom vrnil, brž ko bom
imel,« je prvi spregovoril Dolfe. »Ah, kaj bi tisto, sem že
pozabil! Nocoj si me prav gostoljubno vzel pod streho, meni
nisi nič več dolžan. Zase pa le glej, da te ne bo takrat, ko boš
zopet dobil kakšen dinar, premagala želja po pijači! Glej,
da si boš nekaj prihranil in se vsaj dostojno oblekel,« je
dobrohotno svetoval Janez, ki je že v mestu opazil, kako
ponosen suknjič opleta okrog Dolfetovih ramen.
»Vse bi bilo morda drugače z mano, če bi imel v odločil-
nih trenutkih ob sebi človeka, kot si ti, Janez,« je Dolfe
zamišljeno razpredal svoje misli. »A saj si poznal našo
družino — sam prepir in pijača — revščina pa potem tako pride
sama v goste. Ze ko sem hodil v šolo, sem za zajtrk največ-
krat popil skodelico kislega jabolčnika. Kos kruha je bil
včasih zraven, mnogokrat pa tudi ne. Le kako boš potem
izdeloval v šoli?« »Res, starši so mnogokrat krivi za zavo-
ženo življenje svojih otrok,« mu je tudi pritrdil Janez.
Izpila sta vsak po eno kupico vina in na Janezovo veliko
začudenje je Dolfe drugo kupico postavil na mizo, namesto,
da bi jo po stari navadi v dveh požirkih pognal po grlu.
»Kako dobro se mi zdi nocoj vino, a največkrat ga tako
vlivam vase, da delam sramoto tistemu, ki se z delom trudi
v vinogradu, da pridela žlahtno kapljico,« je skesano priz-
nal Dolfe. »Zdi se mi, da se resnično želiš poboljšati,« je
zamišljeno odvrnil Janez, »le voljo in trdno vero vase moraš
imeti in ti povem, da boš zmogel!« »Ko bi le mogel, tedaj ko
me zgrabi silna želja po pijači, poklicati tebe na pomoč, bi
morda že šlo. Veš, takrat bi raje videl, da bi me kdo močno
pretepel, kot da moram zopet na trnjevo, pijansko pot, kjer
sem doživel že takšna ponižanja, da bi me moralo biti vse
življenje sram!«
»Nikoli si nisem mislil, da si v takšnih stiskah. Dolfe, ti si
v resnici prav v redu fant, le prava opora ti pravzaprav
manjka. Tako si podoben vinski trti brez kola - najsi je še
tako žlahtna, se brez opore valja po blatu in zeli, grozdje pa
pobere bolezen!« je modroval Janez. »Da, res. Brez opore se
ob vsaki nevihti znajdem znova v blatu in ravno, ko se
osušim in pridem k sebi, že se zbirajo v moji duši novi črni
oblaki in mi grozijo z novo, še hujšo ujmo!«
Dolfe ni še nikoli tako globoko odgmil zavese svoje duše.
Vedno je z robato zunanjostjo hitro odgnal vsakogar, ki bi
želel videti njegove skrivnosti. Janez ga je zamišljeno gledal
in si mislil: »Le kakšne skrivnosti skrivajo uboge duše, za
katere bi mislil, da sploh ničesar več ne čutijo.« Težak molk
je legel mednju in Janez je čutil, da mora Dolfeta opogu-
miti.
»Težko je to, kar si mi povedal, Dolfe. A vedi, da je prav
vsaka duša obremenjena s kakšnim bremenom, le da se
nekatera prej upogne, druga pa dlje zdrži pokonci. So
seveda tudi takšni, ki vesti ali duše sploh nimajo. Tisti
z veseljem največja bremena, katera bi morale nositi in
zanje odgovarjati njihove duše, preprosto prilagajo k bre-
menom naših, že preobremenjenih duš. Tako je to, le da
takšni največkrat tudi srca nimajo, ki bi se znalo veseliti in
občutiti srečo, zato se ponavadi veselijo le ob nesreči koga
drugega!«
»Kako znaš ti, Janez potolažiti in opogumiti človeka!« je
hvaležno rekel Dolfe, ki takih besed še nikoli ni slišal, a so
se mu zdele tako resnične in razumljive. »Dobro, sva se pač
malo globje razgovorila, ker sva bila oba že bolj osam-
ljena,« je Janez pogovor zopet speljal v bolj običajne vode.
it. 9. - 2. Marec 1995
NOCTNIK
ZA RAZVEDRILO
3
šff. 9. - 2. marec 1995
INFORMACIJE
mmm
št. 9. - 2. marec 1995
NOVi-T^NIK
NASVETI

V MODNEM
VRTINCU
Pripravlja:
VLASm CAH - ŽJEROVNJK .
v sobotnem modnem vrtin-
čenju na Radiu Celje je bil gost
v studiu gospod Toni Laznik,
projektni vodja ljubljanskega
Sejma mode. Z voditeljico od-
daje, modno oblikovalko Vla-
sto Cah—Žerovnik, sta klepeta-
la o letošnjem sejmu, ki je bil
po mnenju mnogih (tako po-
klicanih, kot nepoklicanih)
kritikov prava revščina, ki naj
bi bila odraz stanja v slovenski
modni produkciji, tako idej
kot izdelkov in odnosov med
posameznimi proizvajalci.
V isti oddaji so podelili štiri
nagrade meseca februarja:
ročno pleten pulover je prejela
Sabina Čretnik, Lemberg 9,
Nova Cerkev, svilen šal bo no-
sila Urša Firer, Cesta na Roglo
llf, bon v vrednosti 5 tisoč to-
larjev trgovine Papilon iz Ce-
lja je prejela Marija Čujež,
Tratna 43b, Grobelno, revijo
»Moda in« pa bo prebirala Ma-
rinka Ferlič iz Prožinske vasi
22. Ob tej priložnosti naj
spomnimo nagrajenki meseca
januarja, da ju v uredništvu
NT&RC čakata nagradi.
Uredništvo
Modne novosti - modne norosti
čas razigranih pustnih šem
in ostalih uradno dovoljenih
norosti je za nami. Tale modni
zapis se seveda niti slučajno ne
spogleduje z njim, čeprav
omenjenih zapovedi letošnje
mode vendarle ni potrebno
vzeti čisto zares in »pod nuj-
no«. Torej, male modne norosti
so tole, prihajajo iz najbolj
prestižnih modnih centrov,
namenjene pa so... no, kar sa-
mi presodite, če tudi vam:
1. Antikvarična, na nemško
renesanso spominjajoča stva-
ritev stilistke Vivienne West-
wood — za individualce in vse,
ki razumejo njeno kreatorsko
filozofijo.
2. Stil »dolly« obožuje punč-
kaste oblekce in obilico svile-
nih trakcev ter pentelj v laseh
mladih dam.
3. Mesto, kjer se nogavice
združijo s podvezicami, je bilo
nekoč varno skrito pod krilom,
danes pa je »na ogled postav-
ljeno« kot atraktiven modni
detalj.
4. Jamajka - otok sonca, reg-
gaea in »rastafarijancev«
z značilnimi zlepljenimi kodri
las. No, tudi če je vaša polt
svetlejša od njihove, je takšna
pričeska znova »in«. Lahko
vso zadevo seveda poenostavi-
te tako, da si iz dolgih las sple-
tete na ducate drobnih kitk.
5. V takole noro visokih petah
in debelih podplatih naj bi ho-
dile letošnjo pomlad in poletje,
v veselje gospe Mode seveda.
6. Kako zdrava so za oči sonč-
na očala z rožnatimi stekli, je
zgodba zase, pogled na svet
skozi nje pa bo vsekakor bolj
rožnat.
7. In še nekaj drzne prosojno-
sti oziroma kovinsldm okle-
pom podobnih mikro cunjic.
Če se ne vidite v nobeni od
predlaganih novosti, nič ne de
- prihodnjič bomo spet čisto
resni!
VLASTA
Nagradno anketno vprašanje meseca marca:
KAJ JE PO VAŠEM MNENJU NAJBOLJ MOTEČE PRI VSAK-
DANJEM VIDEZU SODOBNE ŽENSKE?
a) neurejena pričeska, mastni lasje;
b) preveč agresivna make-up in parfum;
c) oprijeta in dekoltirana obleka v pisarni;
ZDRAVILNE RASTLiNE
Boris Jagodic
Divll icostanj
Divji kostanj (Aesculus hip-
pocastanum L.) je do 30 me-
trov visoko drevo. Deblo in
starejše veje pokriva rjavo,
razpokano lubje, mlajše veje
pa so gladke in sivorjave. List-
ni in cvetni brsti so pred mra-
zom zavarovani s smolnatimi
luskolisti rjave barve.
Spomladi poženejo nasprot-
ni, dolgopecljati, sedmeropr-
stasti listi s klinastimi, dva-
krat napiljenimi listki. Meseca
maja se razcveto pokončne ki-
te belih cvetov. Plod je obla,
bodičasta, zelena glavica,:
v kateri je gladko, rjavo seme.
To dozori v septembru in ok-
tobru.
Divji kostanj je sicer doma
v Grčiji in v Bolgariji, vendar
so ga nasadili skoraj po celi
Evropi v drevoredih, parkih in
tudi po gozdovih. Raste tudi
pri nas v Sloveniji.
Spomladi nabiramo cvetove
in lubje mladih vej, jeseni pa
zrele plodove. Vse nabrano
moramo posušiti v senci na
prepihu ali v sušilniku.
Divji kostanj vsebuje gliko-
zid aeskulin, ki ga je največ
v lubju, cvetovi vsebujejo čre-
slovine in kvercitin, zelena bo-
dičasta lupina vsebuje čreslo-
vine in flavonske heterozide,
plod pa škrob, beljakovine,
maščobno olje, glikozid aesku-
lin, flavonoide, čreslovine, sa-
ponine, vitamine itd.
Iz zrelih plodov pripravlja-
mo izvleček tako, da vzamemo
15 plodov, jih drobno nariba-
mo in prelijemo s 3 del 70-
odstotnega alkohola ter vse
skupaj previdno segrejemo do
vrenja. S tem postopkom uni-
čimo razne fermente, ki so pri-
sotni v plodovih. Drugi način
je ta, da vzamemo 200 g nari-
banih plodov in jih namočimo
v 800 g 70- odstotnega alkoho-
la. V dobro zamašeni stekleni-
ci naj se namaka tri tedne. Na-
to tekočino precedimo in spra-
vimo v temni steklenici.
Izvleček lahko uživamo, in
sicer po 20 kapljic na kozarec
• vode trikrat na dan pred jedjo.
To deluje kot žilni tonik,
z njim pomagamo našim ži-
lam. Vse snovi v plodu in
v skorji divjega kostanja do-
bro delujejo na vene, tako da
poživljajo elastičnost žilnih
sten. S tem se okrepi krvni
pretok, kri ne zastaja več in
zmanjšajo se bolečine in ote-
kline. Tako si lahko pomaga-
mo pri zlati žili, krčnih žilah
na nogah, raznih vnetjih žil,
golenski razjedi. Ljudsko
zdravilstvo priporoča uživanje
v prah zdrobljenih plodov pri
vnetjih v ustni votlini, pri pre-
hladnih obolenjih, katarju
nosne sluznice, bronhijev,
pljuč in črevesja.
Izvleček lahko uporabljamo
tudi zimanje. Z njim si lahko
masiramo boleče noge ali hrb-
tenico, razredčenega uporab-
ljamo tudi za obkladke pri zla-
ti žili, lišajih in ozeblinah.
Lahko ga pomešamo z morsko
soljo in tako dobimo odlično
kopalno sol, ki jo uporabljamo
kot dodatek h kopelim. Takšne
kopeli olajšajo bolečine pri
revmi in putiki ter pomagajo
pri hudi utrujenosti po napor-
nem delu. Podobno deluje tudi
prevretek iz lubja mladih vej.
Z njim lajšajo težave pri neka-
terih kožnih obolenjih, pri
sončnih opeklinah, vnetjih žil
in živcev.
MOlOŠKI KOTIČt
Astroiomnje lUAt^
Šifra: Mirna
družina
Poročena sem že nekaj let
in do pred kratkim je bilo
vse v redu. Nenadoma pa je
mož postal zaradi nekega
nepomembnega dogodka ze-
lo ljubosumen. Nikakor ga
nisem mogla več pomiriti.
V zadnjih mesecih se to stop-
njuje do nevzdržnosti, tako
da še k frizerju ne morem več
sama. Prosim, da ne objavite
najinih astroloških podat-
kom, ampak samo odgovor.
Hvala!
Ivana: V vajin odnos so
prišle večje spremembe, kar
je razvidno v horoskopu vsa-
kega posameznika in v vajini
sinastriji. Žal pač ni tako
idealno, da bi zakonska zve-
za dva kot v pravljici združi-
la za večno. Vsi se skozi leta
spreminjamo in s tem vsi na-
ši odnosi z drugimi ljudmi.
Pravzaprav je zgrešeno iska-
ti svojo stabilnost v drugem
človeku, saj smo tako vedno
bolj razočarani. Če začnem
s tem, kaj se dogaja z vašim
možem: satumov povratek
na natalno pozicijo v horo-
skopu se zgodi okrog tride-
setega leta. Ponavadi prinese
resnost, nekoliko zrelejši po-
gled na svet in tudi težave.
Prav tako gre za izgubo do-
ločenih iluzij o življenju in
za prehodno depresijo, ko se
človek hočešnočeš pripravi
na kompromise. Beatniški
pregovor pravi: nikoli ne za-
upaj  tistim  nad trideset!
V tem pa je tudi nekaj gren-
ke resnice. Vaš mož ima Sa-
turn v natalnem horoskopu
v peti hiši - njegov povratek
v to polje pa mu prinaša tudi
vsa ta dogajanja. Razvidno
je, da je imel že pred zvezo
z vami kar nekaj čudnih ču-
stvenih razočaranj, morda
zaradi vmešavanja prijate-
ljev v rijegovo čustveno živ-
ljenje. Ze po značaju je nag-
njen k preobčutljivosti in
ljubosumju. Lani jeseni pa se
je to pri njemu še povi
Vi v tem obdobju še nil
saturnovega povratka,
njegovo počutje neko
težje razumete. Lahko
pripravite na to, da \
njegova sumničenja še n
časa trajala. Najlažje pa
boste pomagali, če mu b
v roke dali dobro kn
npr. Johna Graya. Mošli
drugačni, ženske tudi. 1
tako si popestrita skt
življenje z novimi aktivi
mi - ogledi filmov, pred
ali krajša potovanja. Vc
mora človek izstopiti iz
ga, kar ga običajno ob<
da se izkoplje iz slabega
čutja. V poletnem obd
boste imeli krizo, v jesen
bodo na vidiku že izboljš
Obema kaže spremei
v bivališču - možna je sel
ali renovacija v domu. V
niju pa morate bolj pazit
zdravje - še posebej na di
la. Sicer pa se pripravite
resnično boljše življt
v začetku leta 97.     M
Stealf na indonezijsici način
Za 4 osebe potrebujemo: cca
800 g govejega fileja, sol, po-
per, koriander, curry, cca 90
g čebule, 100 g sveže paprike,
100 g koruze v zrnju, 40 g zele-
nega popra in 70 g olja.
Prelivi: juha za zaUvanje,
kisla smetana.
Priloga: pommes frites.
Goveji file zrežemo na debe-
le rezine, ga z roko potolčemo,
začinimo in na olju opečemo
na obeh straneh. Dolžina peke
je odvisna od želje posamezni-
ka: po angleško (v sredini še
krvavo meso), medium ali
srednje (v sredini še nepopol-
noma prepečeno) in skozi (po-
polnoma prepečeno meso).
Na maščobi, ki je ostala od
peke steakov, prepražimo če-
bulo, dodamo na rezance nare-
zano papriko in koruzo ter du-
šimo nekaj minut, nakar doda-
mo zeleni poper in zalijemo
z juho. V tako pripravljeno
omako položimo steake in vse
skupaj dušimo nekaj minut.
Po potrebi doselimo, dodamo
poper in na koncu dodamo še
žličko kisle smetane.
K jedi priporočamo
pinot, bizeljsko sremiškeg'
norodnega okoliša.
Cena steaka na indonezj
način s prilogo znaša l^f*
SIT na osebo.
S priloženim kuponoma
lahko do 9. marca v g4
Marjola v Žalcu uv«
25% popusta pri naročfl
aka na indonezijski načfl
Št. 9. - 2. marec 1995
INFORMACIJE
NOVtrjPHIK

INFORMACIJE
Št. 9. - 2. marec 1995
1
MALI OGLASI - INFORMACIJE

it. 9. . 2. marec 1995
NOCTNIK
MALI OGLASI - INFORMACIJE

Št. 9. - 2. marec 1995
jT^ <WALI OGLASI - INFORMACIJE

Št. 9. - 2. marec 1995
NO\^^NIK
RUMENA STRAN
3i

»Artur, Artur, ti si kriv, da tvojega Janeza niso
povabili na letošnjo Zlato lisico! Veš so se bali, da
jim boš še tisto >fliko< snega polizal!«
TRAG^hice
Obnova novega
v Šentjurju so novo avto-
busno postajališče šele zgra-
dili, pa že načrtujejo obnovo.
Kmalu so ugotovili, da je av-
tobusni uvoz preozek, zato
vozijo avtobusi kar po zele-
nici. Projektant ni kriv, izva-
jalec tudi ne, očitno pa so
davkoplačevalci, ki bodo vse
to preplačali.
Brez sila
Tudi v šentjurskem občin-
skem svetu se še motijo pri
pravilnem naglašanju bese-
de svetnik. Sicer pa so neka-
teri šentjurski svetniki, od-
kar se pehajo, grebejo in rav-
sajo za podžupanski stolček,
skoraj povsem brez svetni-
škega sija. Na ponedeljko-
vem maratonskem zasedanju
so ga izgubljali skoraj do
polnoči, začeli pa so ob 15.
uri.
DeportacIJa
novinarjev
»če lahko mojega šefa (gre
za ministra za okolje in pro-
stor Pavla Gantarja) ob obi-
sku na Norveškem gostitelji
brez predhodnih obvestil
premeščajo iz mesta v mesto,
bomo pa še mi nemške novi-
narje na Brniku naložili na
avtobus in pripeljali v Ce-
lje,« se je v imenu SDSS usa-
jal Tomaž M. Jeglič ob načr-
tovanem programu obiska
nemških novinarjev, ki si ob
knežjem partnerskem mestu
Celju želijo ogledati tudi dr-
žavno prestolnico. Pa s pred-
lagano deportacijo novinar-
jev vendarle ne bo nič, mor-
da tudi zato, ker jo je Jegla
začel načrtovati šele v pone-
deljek, novinarji pa so v Slo-
venijo prišli le dva dni
zatem.
Podnajemniški
aranžma
Skladno z rekom o sitem
volku in čeli kozi je celjski
svetnik Ivan Janez Čemej
Črnej Celjski neodvisni listi
predlagal, naj se kot podna-
jemniki lepo vselijo v pisar-
niške prostore Narodnih de-
mokratov, odprejo žiro ra-
čun in lepo kasirajo mesečno
vsoto, ki jo bo celjski prora-
čun namenjal za delo strank.
S tem bi - špekuliramo - Na-
rodni demokrati malce pore-
dili strankarsko blagajno,
o tem, da CNL ni stranka in
je bila glede na obstoječo za-
konodajo odveč že vsaka
razprava o tem, ali naj se jo
financira po strankarskem
ključu, pa je glede na splošen
vtis po slišanem na ponedelj-
kovem zasedanju celjskih
svetnikov, povsem odveč
razmišljati.
Mamin In bencin
Iz celjskih kulturniških
krogov je zadnje tedne vse
pogostejše slišati krilatico:
»Ce Radovan Marvin svoj
avto ne vozi na bencin, to še
ne pomeni, da je Zelen, l
del bo tnenda resničen, 2
gega pa velja nekoliko^
polniti - zelenilo Hadova^
Marvina je posledica njeŽ^
pripadnosti politični sti-gJ
Zelenih in menda ne prjV
ne značajske lastnosti Sj
vencev... '
Pri koritu
Ko je bilo na ponedelji^
vem zasedanju celjskega q|
činskega sveta slišati poj,
sleke, da mag. Franc Pan^
kot direktor Celjskega j
ma, ki se bo letos dokoni
polastninil, ne sodi v odj
za finance in premožen
mestne občine, so pri gl^
vanju prevladali protiar^
menti v stilu: »Če bo pri^
ritu, bo moral še bolj pa^
kaj dela!« Če bi le ti arg
menti obveljali tudi
druge.
NAJ MUZIKANTI POVEDO
Janico dobil I
originalno nagrado
Veste v kaj je bil Janko
Mogu iz Žepine oblečen za
pusta?
V muzikanta. Bil je tako
pristen, da si je prislužil
pristno nagrado - svinjsko
glavo. Komisijo je uspel pre-
lisičiti in zaigrati samega se-
be. Kar seveda ni bilo težko,
saj je vajen muzikantskih
potegavščin.
Na neki ohceti je Janezek
»ukradel« nevesti pušePc in
ga skril v meh harmonike.
Sramota za ženina in neve-
sto, posebej pa za starešino,
ki ni dobro pazil na nevesti-
no imetje. Iskali so ga in pa-
del je predlog, da se gredo
vroče - hladno, glasneje bi
igral, bližje bodo »cilju.« Ko
je harmonika igrala najglas-
neje, so ga skoraj iz kože sle-
kli, vendar pušPca niso našli.
Starešina je takrat odšl
mastne denarce, da je lahl
odkupil pripomoček, bn
katerega ženin in nevesta n
sta mogla odplesati v zakoi
ski stan.
To, da kuharicam kdaj [
kdaj zamenja napis sol - p*
per in da je juha včasih pn
slana, ni nič neobičajneg
v uredništvu se najbolj boj
mo pred izletom 100 kra&
kih žena na morje, kamor ti
di Janka povabimo, da '
kdaj zamenjal številke hote
skih vrat.
EDI MASNE
Ena Iz Jankovega
rokava
»Nekaj bi bilo potrebni
ukreniti, gospod župnik, ^
bi ljudje rajši hodili v c&
kev.« je nekoč dejal mežni^
nadrejenemu.
»Imaš predlog?«
»Imam. Prikličimo ^
duha.«
»Kako?«
»Jaz bom ujel belega gol^
ba, šel na >turn< in ko Bo^^
rekli, >Sveti duh, prikaži 5«
bom goloba spustil, da i
bodo vsi videli in se čudii^'
Rečeno - storjeno.       ,
»... sveti duh, prikaži
je med žegnanjem vzklik
župnik.
Goloba pa od nikoder. .
»Daj no, sveti duh, prik^
se!«
Goloba spet ni.
Pa se oglasi mežnar
spod, ni ga. Veste, ga jc
ka požrla...«
Šale o policistih vedno »vžgejo« in tudi
tokrat se je zgodilo tako, saj je Zlatka Bud-
na iz Dobja prejela največ glasov za šalo
Lego kocke. Izžrebali smo še Melito Knez iz
Galicije. Čestitamo!
Šala tedna
Lego kocke
Policisti so imeli družaben
večer. Eni so igrali šah, drugi
karte. Janez pa se je odločil
za lego kocke. Janeza tistega
večera ni bilo domov in tudi
naslednja dva dneva ne.
Ženo je zaskrbelo, zato je odšla povprašat
njegove prijatelje na policijo. Policisti so ji
povedali, da so nekaj časa igrali, potem pa
so šli na pijačo in nato vsak po svoje, Janeza
pa niso kasneje nič videli.
Žena se je vrnila domov in našla Janeza
doma.
Žena: »Ja Janez, kje si hodil te tri dni?«
Janez ves presrečen: »Veš, na lego kockah
je pisalo >Za štiri leta !< meni pa jih je uspelo
sestaviti v treh dneh!«
Presenečenje
Franci je vsako soboto s prijatelji igral
karte. Nekoč so se zakartali pozno v noč. Ko
se je vrnil domov, se je slekel že v kuhinji,
da bi lažje in bolj potiho, kar se da hitro
smuknil v posteljo. A glej ga zlomka. Ko se
je čisto gol plazil k postelji, se je prižgala
luč in žena je presenečeno vzkliknila:
»Franci, si res čisto vse izgubil?«
Rada sem ga Imela
»Veš, draga soseda, imela sem tako lep
Marijin kipec. Tako rada sem ga imela, da
sem vsako jutro pokleknila, zmolila Očenaš
in ga poljubila. Sedaj se mi je pa >gromska
strela< ubila.«
Na predavanju
Starejši profesor je predaval v razredu,
vendar mu dijaki niso sledili, ker je bil v so-
sednji učilnici oglušujoč hrup. Ves besen je
odšel v sosednjo učilnico, zgrabil največjega
razgrajača, ga zlasal in pripeljal v 9voj ra-
zred. Njegovi učenci pa ne bev ne mev.
Kmalu je potrkalo po vratih in v učilnico je
pogledal dijak sosednjega razreda: »Gospod
profesor, nam boste vmili našega profesorja
ali pa lahko gremo domov?«
Ogledalo
Stari Jaka gre ves poklapan čez smetišče,
pobere ogledalo in ga pogleda. Potem za-
brunda: »Tako grdo sliko bi tudi jaz vrgel
proč!«
Zaščita
v lekarno je prišel mladenič in prosil sta-
rejšega lekarnarja za kondom.
Lekarnar se razburi in ga nahruli: »Smr-
kavec, ti bom že pokazal. Kruha si kupi, da
boš čimprej odrasel«
In mladenič odide, ne da bi dobil želeno.
Naslednji dan pride zopet v lekarno. Ko
ga lekarnar vpraša: »Kaj bi pa danes rad?«
mu mladenič odgovori: »Hvala nič, le pove-
dat sem prišel, da je šlo tudi brez...«
Starejša zakonca
Starejša zakonca prideta k zdravniku
s prošnjo, če bi jima lahko predpisal kakšno
poživilo za spolno moč. Zdravnik jima da
tablete in naroči: »Gospod, tablete, ki so
v zlatem papirju so za vas in jih vzemite
vsak večer! Gospa, za vas so tablete v srebr-
nem papirju in jih prav tako vzemite vsak
večer! Ko bosta porabila vse, pridita pove-
dat, kako bosta zadovoljna!« jima naroči
zdravnik.
Zvečer, ko sta šla zakonca spat, žena pre-
priča moža, da hoče imeti tiste tablete v zla-
tem papirju. Zakaj bi ravno on imel drago-
cenejši ovitek. Mož, sit prepira, se je dal
prepričati in je vzel ženine tablete.
Ko je minila predpisana kura, sta šla
zdravniku povedat kakšen je učinek.
»Gospod zdravnik!« pravi mož, »takole
vam povem: odkar jemljem te tablete, ki ste
jih predpisali ženi, imam iz dneva v dan bolj
mastne lase!«
Žena pa: »Tudi pri meni ni učinka! Jaz pa
imam od tistega dne naprej vedno bolj trda
kolena.«
Šale so prispevah: Tone DEBELAK iz Celja,
Marjan FERLIČ iz Lesičnega, Amadej JAZ-
BEC iz Žalca, Angela HLADIN iz Laškega,
Stane ŠUMEJ iz Šentjurja in Marica HRIBER-
NIK s Polzele.
it. 9. - 2. marec 1995