Kupujte VjOJNE BONDE! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni AKO 5 T EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI !2^EXXVI._LET0 XXVI. Nacisti Kupujte VOJNE BONDE1 The Oldest Slovene Daily Ohio in Best Advertising Medium CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), MARCH 24, 1943. ŠTEVILKA (NUMBER) 68 morijo pocasi in uživajo % v trpljenju svojih nedolžnih žrtev Vojaki Instalacija škofa v Covenfryju m i '«»t rednih nemških armad svoje žrtve streljajo, SS cetniki pa jih obešajo, ker je obešanje njihova sPecialiteta. U* Iliia Ehrenbura M0SKVA.22. marca — če bi vem' ,PriP°vedovali o Hitlerje- novem utegnil0 redu," bi se jih Predsodki obsoditi, da govore govore T' Uaj Nemd Sami poral ' na Primer kor" !WT aIter Wirfc in George £vd 575- P°ika' 221" di- ,,{!' kl sta izjavila: šiči Sm° vst°Pili v vas Ja- su clvSm° UZrli na nekem dreve" V°Je °bešencev- Oba sta bila Mi ' a JU obesili nemški vo-SSčet°^anje je specialiteta ljamo ' ^ ne obešamo, mi stre- stann' Vasi smo si vzeli za an°vanje šolsko poslopje, streljanje v masah s]eae^0m smo se približevali s besedami: "Pojdite z Poveljnikovo pisarno. »taržki bile ženske> otroci in "'koli Pisan Ti ljudje niso navadno dospeli do poveljnikove bili so ustreljeni v kajti v bližini vasi. Tekom smo ustrelili v Sga meseeca pl!S! nad 100 oseb. or*- lokr, vnonik Fritz Haan Je hlad" ^ven SHal Vi moril. Odvajal je ljudi Vasi- kjer jih Korporal Hans Penkala se je bahal s številom žrtev, ki jih je sam postrelil, in z morišča se je vselej vračal olajšan, * > .' v Umor matere in njene hčerke "Dve milji od vasi JanšiŠi smo vstopili v neko hišp, v kateri sta bili neka 35 let gjtara ženska in njena 15 let sta£a hči. Preiskali smo hišo, toi}a našli nismo ničesar. Tod® poročnik Hecht je kljub temu dejal, da je ta ženska najbrže v zvezi z ruskimi partizani. Žensko lira njeno hčerko smo odpeljali iz hiše ter ju ustrelili., Še iste noči smo ustrelili devet nadaljnih oseb. Tako in podobno so graditelji novega reda pripovedovali o svojih grozodejstvih. Klanjanje morilcem Ženskam v Jašičih, katerih hčerke so Nemci pomorili, j^jj bilo ukazano, da se morajo priklanjati morilcem svojih otrok. Stari mož iz Staroduba je moral razločno vzklikniti "Heil Hitler," ko je stopil mimo Nemca, je naglo eselje do krvavega roko-fu . delstva Na sliki vidimo procesijo sredi razvalin katedrale v Coven try ju, katere so razdejali s svojimi bombami nemški letalci. Novi j škof Coventryja je bil ustoličen v razvalinah te katddrale. Umor znanega raketirja v Clevelandu so Na Murray Hill Roadu našli truplo znanega raketirja in butlegerja Louisa Velotte. Včeraj zjutraj je bil najden na cesti ubit Louis Velotta, 35 ki je pravkar umoril njegovo let star bivši kaznjenec. Njegovo hčer! Sovraštvo do Nemcev V naših srcih je razboljena in nezaceljiva rana: bolest nad uso- korporal Hans ' do naše domovine. In v naših truplo je ležalo v mlaki krvi na Murray Hill Roadu. Njegovo telo je bilo prevrtano od devetih krogel iz 38-kali-brskega revolverja. Velotta je bil umorjen v sličnih okoliščinah k svoj-'u se -le rad norčeval srcih je neizgorljiv plamen: so Streli ni zr*-ev- Navadno jih je: vraštvo do Nemcev! Ta plamen j kakor njegov brat Charles, ki je S v 3na^Prej V eno roko, po-Sl^go, v _ , nato v hrbet, za--i a SeIe v glavo ^niški letalci b°mbardirali letališča v Rabaulu je uničil Nemce v Stalingradu. i bil ustreljen dne 27. junija 1930. Ta plamen bo končno očistil na- Velottova žena je izjavila po- šo zemljo. So Japonskih letališčih Zalotili zavezniki 250 Jaških letal, katerih uničili. so '^aiiii lskl glavni stan v Av-b°mbniki so vrgli v to- tekn .............. 0 O* *apada> ki J'e tra-ial fp°isk i ton bomb na tri aHiaf lišča v Rabaulu. Nkih i ščih je bil° 250 ja* la k n,n ' so se priprav-i.€tu in napadu na za- •eklo?iŠk° letalstvo je raz-uničilo veliko število '%nvT -!eta1' med katerimi ^Cnt!11 Silni P°žari" y ian aciJ° te velike mno- ^e4šknSkih letal 80 °Pazili 8por0v.1. letalci-izvidniki, ki Nbni^111 to Poveljstvu s s Po ^letep llazaj" na svo-ie baze * Ueki Zavezniški bombniki % ^ W v mb"> katere so'odvr- abščih. ^ Amerike za dem°- bQn(j sveta z nakupom °v vojno-varčevalni h svojih transportni rnikJaPonski, Qvati erega so Pričeli ob-?.6li va/,stl"°jnicami, ker niso Medsebojno ubijanje * nacistov LONDON, 23. marca. — Sedaj se je doznalo tukaj o boju, ki se je vršil med nemškim vojaštvom pred dvema mesecema v nekem pariškem kino-gledi-šču, v katerem boju je bilo 27 nacistov ubitih, 70 pa ranjenih. V gledišču, v katerem so predvajali film o bojih v Rusiji, so bili vojaki domače pariške gar-nizije kakor tudi oni, ki so se vrnili z ruske fronte na dopust in od počitek. Vojaki pariške garnizije so filmu ploskali, do-čim so vojaki, ki so se vrnili iz Rusije, izjavili, da film ne odgovarja resničnemu položaju, nakar se je pričel pretep, tekom katerega so vojaki potegnili revolverje ter se - pričeli medsebojno streljati. liciji, da njen mož zadnje čase ni delal in da je šel predsinoč-njim ven, rekoč, da gre malo pogemblat." Dejala je, da ko je šel zdoma, je imel v žepu samo 50 centov. Pri ubitem Velotti niso našli nobenega denarja. Njegov policijski rekord se je pričel leta 1921 v Buffalu, kjer je bil aretiran radi raznih sleparij. Tekom prohibicijskih dni je bil Velotta znan butleger. NEMCI PRED OGROMNIMI TANKI STOCKHOLM, švedska, 23. marca. — Berlinska poročila naznanjajo, da je poslala Rusija v akcšjo na centralni fronti tako ogromne in tako silno Oborožene tanke, "da zatemne glede velikosti in oborožitve vse, kar se je še doslej videlo na bojnih frontah." Poročila naglasa j o, da so nekaj takšnih tankov Nemci opazili že prej, toda še nikoli v akcijah v celih formacijah, kakor sedaj. ITALIJANI SO PUSTILI MAKARONE Na tuniški fronti, 21. marca. (Zakasnelo). — 11 a 1 ijanski brambovci Seneda v Tunisiji so pobegnili s tako naglico iz svojih postojank pred prodirajo-čimi Amerikanci, da niso imeli niti časa použiti pripravljenih makaronov. Ameriško vojaštvo je našlo v mnogih postojankah makarone in špagete, ki so bili že pripravljeni za^serviranje. ZAPLEMBA ANGLEŠKIH SLOVNIC LONDODN, 23. marca. — Poročila naznanjajo, da zaplenju-jejo Nemci v Franciji, Belgiji, Norveški in Holandski vse an- OBLETNICA Včeraj, 23. marca, je minilo 24 let, kar je Benito Mussolini, ki je bil tedaj r a v n a tel j fašističnega dnevnika "Popolo d'ltalia," proglasil ustanovitev "o-fenzivne skupine, ki naj bo znana pod označbo Fascio di Combattimento," ki se bo, "če treba, uprla z orožjem v roki boljševiškim aktivnostim v Italiji." Včerajšnja obletnica je potekla v Italiji tiho in ne-opaženo in brez vseh nekdanjih bombastičnih proslav. S* POBILI 7,000 NACIST01 $25,000 NI DOVOLJ ZA ŽIVLJENJE Washington, 23. marca. —Predsednik je doživel danes občuten udarec od strani kongresa, ko je senat sledil z g l edu poslanske zbornice ter z veliko večino sprejel predlogo, ki zavrača predsednikovo odredbo glede določitve stropa letnih plač. Senat je s 74 glasovi proti trem preklical predsednikov dekret z dne 3. oktobra, ki omejuje letne plače po odplačilu vseh davkov na $25,000. Zbornica poslancev pa je glasovala dne 12. marca proti omenjenemu predsednikovemu dekretu z 268 glasovi proti 129. To pomeni, da so naši zakonodajalci mnenja, da bogatašu ne zadostu je $25,-000 na leto za živi jen je. John L, Lewis bo moral pričati v Washington!! ZAVEZNIKI OGROŽAJO VSO DOLŽINO MARETH LINIJE Amerikanci odbili srdit nemški protinapad. - 3,000 ujetnikov. - Italijani odmetavajo orožje in se predajejo. ZADNJA POROČILA Z BOJIŠČA SO NEUGODNA Angleški vdor skozi nemške se morali prej umakniti pred čr^e in pritisk ameriških čet s Angleži. Churchill je svaril pred severa, je pričel danes ogrožati ■ prevelikim in neupravičenim op-vso Marethovo črto, v kateri so i timizmom ter naglašal, da bo nemške pozicije. j borba še trda, dasi bo njen izid Zadnja poročila naznanjajo,1 zmagovit. da se vrše srditi boji v bližini Zarata, šest milj severnovzhod-no od kraja Mareth. Rommel je izvedel protinapad j vrati. Zdaj se proti Amerikancem, ki si priza- odločiti za eno devajc, odrezati mu pot k umiku; protinapad je bil odbit. 3,000 vojnih ujetnikov Doslej je bilo zajetih že nad ., ». v. . o mn tm Ti i • ■ zadene cim večje izgube angle- 3,000 Nemcev in Italnanov. O . . ,r & ° ski osmi armadi. Rommelova kriza je na roki Vsa znamenja kažejo, da je kriza maršala Rommela pred bo moral naglo izmed sledečih treh taktik: Ali naj njegovo vojaštvo umre v svojih pozicijah na Mareth črti, kjer naj pred smrtjo pri- Oblasti v Washingtonu so se naveličale muh diktatorja Lewisa, ki se ne zmeni za nobene ukaze in odredbe. Italijanih poročajo, da odmetavajo orožje in da se predajejo. I Nemci pa se povsod trdovratno upirajo. j Ameriške čete so oddaljene še j 31 milj od obali Sredozemskega' morja. Premier Churchill svari Ali naj naglo zbeži navzgor i po ozkem koirdoru ter se združi z armado generala Jurgena von Arnima na severu. Ali pa naj udari na ameriške divizije v Macknassy-El Guetar okraju. Kakor sedaj stvar izgleda, se LONDON, 24. marca. — Pre-j je odločil Rommel za zadnjo tak-mier Churchill je danes nazna- tiko. nil, da je prejel poročilo iz Severne Afrike, ki naznanja, da so Nemci s protinapadi zavzeli zopet večino pozicij, s katerih so Angleške kolone, ki obkrožu-jejo Mareth črto, so prevalile že nad 100 milj preko peščenega in kotanjastega ozemlja. Nemška četa, ki je za ceno ogromnih izgub prekoračila Doneč, je bila vržena z ruskim protinapadom nazaj preko reke. številne nemške čete, ki so izvajale silne napade proti železniški progi v Žizdra okraju, od- WASHINGTON, 23. marca. Senatni odbor se je naveličal Lewisovih taktik, da bi Lewis še nadalje vodil člane senata ameriške vlade za nos, kakor je bila njegova priljubljena nava- • i • i da, zato se ni zadovoljil z Le. Kazmere v r ranči ji tirajo ljudstvo z wisovim odgovorom, da bo on (Lewis) "morda" nastopil v petek pred tem odborom, temveč; - je izdal tako zvano "subpoeno," | Vsak odpor proti odvajanju francoskih delavcev v Nemčijo, označujejo višyčevci in gestapovci za "komunistično agitacijo." — Ljudstvo, zlasti delavstvo, se nagiba vedno bolj h komunizmu. BERN, Švica, 23. marca. vedno večjo silo v naročje komunizma s čemer je prisilil Lewisa, da sej pojavi v petek v Washingtonu. j Senatni odbor je namreč na-! ročil Lewisu, naj pride v petek' v Washington, kjer bo pričal v j zadevi stavk v vojni produkciji Iz Francije odvajajo dnevno ti- --| ter v zadevi sporov radi juris- soče mladih delavcev v Nemči- Moskva naznanja, da so bile dikcij, Lewis pa je odgovoril jo. Ako se slednji upro, stopi v odboru, da bo "morda" prišel,1 akcijo "beli teror." to je, če mu bo dopuščal čas.. Vso opozicijo proti Vichyju Znano dejstvo je, da se dik-'se označuje za . "komunistično tator kaj malo meni za ukaze; agitacijo" (kakor se označuje bite po štiridnevni bitki, v katerih je bilo pobitih 7,000 Nem: i ameriške vlade ter je prezrl že! sedaj vse osvobodilne pokrete, cev. Poleg tega je bilo zajetih'več pozivov samega predsedni-! med njimi tudi borbo jugoslo- mnogo ujetnikov in velike koli-!ka Roosevelta. čine vojnega materiala. Ruska ofenziva proti Smoljen-sku je osvobodila nad 50 nadaljnih krajev izpod nemške oblasti. Dalje poročajo Rusi o uspehi na krvavi belgorodski fronti nad Harkovom, kakor tudi na Kavn kazu. Nemško poročilo naznanja, da so Rusi obnovili svoje napade j južno od Ladoškega jezera, si- i ARETACIJA PRAVOSLAVNEGA NADŠKOFA CAIRO, 20. marca (Reuter) — Glasom vesti iz dobro informiranih jugoslovanskih virov, bil aretiran nadškof srbske pravoslavne cerkve, Nikolaj ziasti so- ljudje nezadovoljni vanskih partizanov. Op. uredništva). Gestapo izvaja ai-etacije in internacije na debelo. Komunistični strah izgublja na svoji grozi V Franciji se ponavlja vedno več znakov, da je komunistični bavbav izgubil svojo grozo. Nezadovoljstvo se vedno bolj širi, w 'h<5zdo vohunov na Wilhelms+rasse V " t>ob ' EVR0PI' 22- mar-k x?)tQ informiran vir po- j^^čije, da je Gestapo JS rrSami Wilhelmstrasse v Sliv '30 vohunov> ki so prid Sivjetske Rusije, j* Mila naznanja ta vir, je Oe obU^nikov z Wilhelm-% ,hVeš«ala sovjetsko vla-0 0 političnem razvo- gleške slovnice. Nemci so nam-, reč izvedeli, da se mnogi ljudje ;2atem s protinapadom vrgli na- v teh deželah uče angleščine, da zaJ Preko reke-bi lažje pomagali Angležem in (Velimirovič) Poročajo, da je obtožen pri-diganja proti marijonetnemu ju-cer pa da se vrše samo operacije ] goslovanskemu m i nistrskemu lokalnega pomena. j predsedniku, Milanu Nediču, Vzhodno od Belgoroda se je' Nadškof Nikolaj (Velimirovič) posrečilo Nemcem za ceno o--je često predaval na univerzah gromnih izgub prekoračiti reko j v Ameriki in Veliki Britaniji. Doneč, toda Rusi so jih takoj - NEMŠKI POSKUSI GO- Amerikancem, ko vdrli v Evropo. bodo slednji Dar za Rdeči križ V našemu uradu je izročil svoto $10. za ameriški Rdeči SABOTAŽA NA SRBSKIH križ, John Glavič, 729 E. 156 ju v Nemčiji. Poročilo naznanja, da sta bila dva izmed teh vohunov že ustreljena, nadaljni pa so bili aretirani." Diplomata, ki sta bila ustreljena, sta tajnik poslaništva Schelia, bivši član nemškega poslaništva v Varšavi, in Harnack, uradnik na Wilhelmstrasse. ŽELEZNICAH CAIRO, 20. marca (AP) — Uradni jugoslovanski krogi poročajo danes, da je nemški vrhovni poveljhik v Beogradu objavil, da je bilo v Požarevcu, 40 milj jugovzhodno od Beograda, St., za kar se zavednemu rojaku iskreno zahvaljujemo! Kultura munizmu in njegovim idejam. Nezadovoljneži pa imajo dovolj vzroka za svojo nevoljo. "Ker so komunisti edini, ki še niso bili na oblasti v Franciji, se vedno češče pojavlja glas: 'Zakaj se jim ne da prilike? Slabše ne morejo napraviti kakor so napravili drugi!' " Pevski zbor "Zarja'" Naznanja se vsem pevcem in ustreljenih 400 Srbov, za kazen | pevkam pevskega zbora Zarja, za železniško sabotažo. Vas Te-jda se vrši prihodnja pevska va-penica v bližini Požarevca je bi-j ja za nedeljski koncert na odru. la iz istega razloga porušena in Ker je koncert pred durmi, je!da radi političnih zažgana. i važno, da ste vsi navzoči. | časno ustavljeno. SPODARSKE MOBILIZACIJE BERN, 18. marca (Posebna vest CSM-u) — Na Hrvaškem je bila na podlagi konfiskacije skoro vseh surovin ukinjena proizvodnja predmetov za civilno uporabo. Kljub vsem naporom pa se mobilizacija gospodarskega življenja za nemški vojni napor na Hrvaškem zaradi nadaljevanja partianskega odpora še ni posrečila. Zdaj organizirajo delavske bataljone za poljedelstvo, toda odpošiljanje hrvaških delavcev v rajh je men-razmer za- odmerki živil. Nagibanje h komunizmu Večina nezadovoljnežev se obrača proti komunizmu. Posebno nemirno in nezadovoljno postaja delavstvo. Louis Ber-tin, voditelj strokovnega delavstva, je napisal sledeče v tedni ku Au Travail: Mnenje delavskega voditelja, "Pravi komunisti, to je oni, ki sledijo ukazom kominterne, so v manjšini. Toda mnogo bolj važno je dejstvo, da so vsi nezadovoljneži privlačevanj h ko- PAPEŽ JE BOLAN STOCKHOLM, 23. marca. — Švedski telegrafski biro poroča danes iz Vatikanskega mesta, da je papež Pij XII. resno zbolel za influenco ter da so zdravniki zaskrbljeni, da se utegne bolezen razviti v pljučnico. Včeraj sta bila ob njegovi bolniški postelji dva njegova nečaka, Carl in Antonia Pacelli. Radio osišča je včeraj sporočil, da papeževa bolezen ni nevarna. Pobiranje asesmenta Opozarja se, da bodo tajniki društev, ki se nahajajo okrog Slov. del. doma na Waterloo Rd., pobirali asesment za tekoči mesec nocoj, od 6. ure naprej, kar naj članstvo upošteva in pravočasno plača svoje pri-spevk.e Nazori novih državljanov SAN FRANCISCO, 23. marca. — Danes je bilo pred tukajšnjim zveznim sodnikom 100 prosilcev za državljanstvo, in sodnik je vsakega posebej vprašal, če bi zastavkal na ukaz unij-skih voditeljev, ako bi bil zaposlen v tovarni, kjer se izdeluje vojna produkcija. Vseh sto prosilcev je izjavilo, da ne bi za-stavkali, čeprav bi jim unijski voditelji to naročili, temveč da bi se ravnali po ukazu predsednika Roosevelta, ki prepoveduje stavke za časa vojne. Sodnik je vsem čestital ter jim podelil državljanstvo. Edward Vandeleur, tajnik kalifornijske Delavske federacije, je izjavil, da ni bilo umestno, staviti taka vprašanja prosilcem za državljanstvo. ^TRAN 2. ENAKOPRAVNOST r\ ■ m 24. marca, 1943. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) dv Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland In po pošti Izven mesta): Por One Year — (Za celo leto) _________________________________________________________________$6.50 Por Half Year — (Za pol leta) ........................................................................ 3.50 For 3 Months — (Za 3 mesece)___________________________________________________________________ 2.00 By Mall in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki): Por One Year — (Za celo leto) ______________________________________________ Por Half Year — (Za pol leta) ______________________________________________ Por 3 Months — (Za 3 mesece) _____________________________________ UREDNIKOVA POŠTA "Vrnitev" Euclid, Ohio kotička. S tem bomo igralce plačali za njih trud. Vabim vse sosednje krožke od Progresivnih Pomlad se je že vrnila v deželo i Slovenk in druga kulturna dru-neslišno kakor vsakikrat. je bila polna, s splošnim pogledom ošine torišče, stisne pipo med zobe, prižge in sede za mizo. Kmalu so vsi pokašljevali. "Kak čudak!" se je namrdnila neka gospa svojemu možu. Bila je žena policijskega komisarja, ki je bil prišel v mesto ..$7.50 _ 4.00 _ 2.25 Por Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge Inozemske države): P01 One Year — (Za celo leto)______________________ For Half Year — (Za pol leta) .........................................'.......... .....$8.00 ____4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. ' IZDAJALCI PREJEMAJO PLAČILO 11. Iz vseh navedenih zločinov Erlichovih "Stražarjev" je jasno, da so okupatorske oblasti po izjalovitvi poizkusa, da se slovenska šolska mladež vpiše v fašistične organizacije (GIL in GUF) izvedle teror nad slovensko mladino edino s pomočjo Erlichovih "Stražarjev," pri čemer so bili "Stražarji" ne samo slepo orodje v rokah okupatorjev, temveč v mnogih slučajih direktno inicia-torji brezštevilnih zločinov in provokaterskih odredb proti slovenski mladini. Pravi iniciator vseh teh zločinskih odredb "Stražarjev" pa je bil njihov duhovni vodja in organizator—dr, Erlich. 2) Informativna služba Osvobodilne fronte je ugotovila potom svojih organov, da je dr. Erlich osebno kriv tudi za sledeče zločine: a) Večino najostudnejših napadov in direktnih de-nuncijacij od strani "Bele garde" proti osvobodilnemu pokretu slovenskega naroda je napisal dr. Erlich. ("Svobodna Slovenija," glasilo Slovenske zaveze in "Stražarjev," je, na primer, označila učitelja Žagarja kot partizanskega komandanta na Gorenjskem, česar posledica je bila, da je italijanska kvestura v Ljubljani prijela vso njegovo rodbino ter je na nečloveški način mučila in onečastila njegove mladoletne hčerke); b) dr. Erlich je bil v osebnih in najožjih odnošajih z italijansko kvesturo in karabinjerji. Tako je na primer Osvobodilna fronta ugotovila, da je imel dr. Erlich redne sestanke z italijanskim karabinjerskim majorjem Bru-chetti-jem, ki ga je često obiskoval v semenišču. Ob priliki zasliševanja so bili na ljubljanski kvesturi razni predmeti, ki so bili označeni z imenom "dr. Erlich." (Opomba uredništva Enakopravnosti: Pri ugotovitvah Osvobodilne fronte, ki ugotavlja, da je bil dr. Erlich v najtesnejših stikih z italijanskimi oblastniki, si moramo poklicati v spomin informacije, ki jih je poslal anti-partizanski zaupnik iz Ljubljane londonski zamejni vladi, v katerih informacijah sam potrjuje te stike ter naglaša navzočnost najvišjih italijanskih funkcionarjev pri Er-lichovem pogrebu, kar je slovensko ljudstvo silno razburilo. Omenjene ugotovitve smo objavili pretekli teden v seriji naših uvodnikov.) c) Sredi aprila je italijanska policija prijela na Erlichovo intervencijo v Jegličevem domu veliko število katoliških dijakov, ne-Stražarjev. (Tudi o tem je bilo govora v naših člankih. Uredništvo.) d) Dr. Lambert Erlich nosi zaradi sodelovanja z okupatorji tudi sam neposredno* odgovornost za objave proklamacije okupatorjev o streljanju talcev, kakor tudi za streljanje cele vrste drugih talcev, ki so jih izdali in predali okupatorjem njegovi "Stražarji." Za vse te zločine je dobil dr. Erlich zasluženo kazen, ki je obenem resen opomin vsem onim, ki mislijo,- da jim morda njihov položaj dovoljuje izdajo slovenskega naroda. Istočasno z dr. Erlichom je bil ustreljen tudi "Stražar" Roje, njegov sodelavec in pomočnik pri vseh navedenih zločinih. (Stražarja Rojca označuje vladni informant v svojih poročilih jugoslovanski vladi za "mirnega mladeniča." (Uredništvo.) Istsga dne je bil ustreljen tudi Ivo Persuh, uradnik Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani, denunciant in organizator belogardističnih oboroženih odredov. Pripadal je isti kliki, kakor dr. Erlich. ., Pri izvrševanju svoje nacionalne dolžnosti pa je .pgdel dne 26. maja od strani okupatorjev tudi neki organ službe Osvobodilne fronte, toda preden je sam padel, je ubil dva italijanska karabinjerja, enega častnika ler težko ranil dva italijanska vojaka. Dne 27. maja 1942. INFORMACIJSKA SLUŽBA OSVOBODILNE FRONTE. Bo kmalu drevje zelenelo kot davno že, oh veš takrat ko srečni so nam bili dnevi. Ni sreče zmanjkalo nikdar, ker nihče izmed nas poznal ni, da svet ima tolk prevar, dela in denarja treba mu je, in razvedrila tudi. štva ter sploh vsa društva in pred kratkim Veselice in zabave so bolj redke in še tiste so malo obiskane. Vsaki se izgovarja, da ne more priti na zabavo, ker je preveč zaposlen. Pa ur zabave nobenemu ne škoduje. Progresivne Slo- posameznike, ker kdor bo videl to igro mu ne bo žal. Na svidenje v nedeljo, 28. marca v Eu-clidu! Frances Gorjanc, predsednica krožka št. 3. Mi Zarjani Cleveland, O. — Kot marčni kosi ,tako tudi mi. Zima in mraz sta šla od nas in pomlad je že pri nas. Pomladanski sončni žarki so nas tako močno razgreli, da prihodnjo nedeljo, 28. venke krožek št. 3 v Euclidu,'marca ob 5. uri popoldne prire-O. bodo vprizorile pomembno dimo svoj koncert. Ako boste dramo tri-dejanko "Vrnitev" v! prišli v Slov. nar. dom na St. nedeljo, 28. marca v Slov. društ- Clair Ave. boste deleži užitka venem domu na Recher Ave. vsakovrstnih pesmic, resnih in Pričetek ob 4.30 uri popoldne, šaljivih, katere vam bo zapel Vstopnina k igri in plesu je 50c,: zkor Zarja. Petje bo izvrstno, samo k plesu pa 40c. Poleg tega ker bom tudi jaz sodeloval, se-bo pa tudi pevski zbor Slovan veda, ako se ne bom prehladi! zapel par lepih pesmi na odru. do takrat kot ponavadi. Torej, ni potrebno, da vam Res zajemljiv!" je odgovoril mož. Sarcofago je slišal in mu je bilo všeč, a delal se je gluhega. "O, da bi se zadušil!" je ugovarjal neki gospod. "Zdi se, da kadi dušo petroleja." "Mama," je vprašala neka deklica, "kaj kadi, ali bencin?" "Cesenj," je odgovoril Sarcofago, "kadim češenj, dragica." "Toda ta," je planil boter Ter-enzio, "ta možak je izzivač!" In že se je gospodinja premaknila od točilne mize in se približala. "Povejte mi malce," mu je po-mežiknila gospodinja, "ali ste prišli sami ali so mi vas poslali?" "Poslali so me vam," je odvrnil Sarcofago. "Poslal me je vam oni iz 'Kavarne svobodnih pivcev.' " Tedaj je prišlo do nekoliko vnete in živahne razprave z ne- Po igri bo zabava za vse. Za polke in valčke bo skrbel Stru- obširno pišem o Zarji, saj jo v v kel orkester. Za okusno večerjo P°znate bolJe ne*o Pred™- kater° nevsecnostJ° za Poslan in prigrizek pa bodo skrbele iz- g1' Podpirajte slovansko pesem. ca-_ borne kuharice. Tudi bartender-1 Zrtvovali boste samo 50c za na" ji bodo na mestu z vsem, kar spada za baro. šo pesem ,ki je tako lepa in sladka. Poglejte naše brate v naši skromni domovini ,muče-Igra bo prav pomembna ker niško žrtvujejo -a življenja 3e bodo vrnili možje domov zsamo za naŠQ slovensko pesem. zadnje vojne. Vloge so v rokah Saj je tako sladka in neskončno najboljših igralcev. Ne bom jih jepa imenovala, toda če jih hočete; Na svidenje v nedeljo, vam videti pa jih pridite pogledat, kliče Napolnimo dvorano do zadnjega! John Čeh Prisilna mobilizacija delavskih sil v "Čujte," je dejal Sarcofago, "vrnem se k njemu, a pod pogojem, da mi plačate. Zahtevam deset lir; za manj ne morem, saj stane mene več, na škodi bi bil. Saj je že več ko leio dni, kar delam v izgubo." Gospodinja se ni pogodila za ceno, marveč mu je hotela razbiti nos in ga tožiti, za odškodnino; toda prav v onem hipu se je prikazal gospodar in prišlo je do sporazuma. "Če se takoj ne spraviš 1Z- Srbij IZ ne | cev se je z rokami v hlačah j ustavil, se naslonil na podboj,' j da se ne onesvesti, in je nežno A ,, I pljunil V k b i k ! Pod noS z omm sullanom vred> jkemngostu nm znamenja0 ° 1 f dejal gospodar, "te izbrcam. l • „>. ■ : In PoveJ onemu gospodu 'svo-- i /seiite, prosim r ga je vpra-, bodnih , da se krema dela United Nation Information sal "atakaf;. . , 'vode, sladkorja iz žefrana, Office v New Yorku poroča dne1 En mihJon! odgovoril pa iz turšične moke) pQvej L5. mar., da je nemška mobiliza-l ago; ... i mu, sleparju in packaču, ki je." 3ija delavcev za prisilno delo1. Potem Je sedel k mizici, vzel Sarcofago ga je z zanimanjem )ovsod v Jugoslaviji naletela na casoPls m zacel bratl- Imel Je vl poslušal /elik odpor; od Nemcev kontro-11 ™kah. "New York Times" ali: "Kaj pa čakaš?" irani časopis "Novo Vreme" je!"z™ncek." j »Cakam na plačo," je odvrnil ibjavil posebno poročilo, naper-| Bralv \e odvazno in Pazn°; Sarcofago, "poslaniki se plaču- eno proti "govoricam, katere svoJe cesnJeve P^ Je Puhal ve', jejo" iirijo ljudje zlobnih namenov, i like zajeme belega dima, tako ' , v , , • u- , , , , "Na, izpij, izgini!" 5eš, da bodo morali nabrani de-!da bl, vsak> kl ša. Pogledal,! garcofago je med splošnim iavci v Grčijo in druge deže- ™orai mežikati. Ko je zapazil,.krohotom odhajal; a prav na Na policiji je ravnatelj prišel drugi dan okoli poldneva. Premeril ga je, ga precenil s sploš-! nim pogledom, potem je sedel za1 mizo pisat. Sarcofago si je ne-J voljen ogledoval podobe na stenah. "Pridite sem," mu je dejal naš ljubljeni policaj in mu začel zbirati po žepih gradivo za tožbo. "Bodalno orožje," je rekel, ko je izvlekel iz žepa nožič. "Saj bi bilo lepo, ko bi bilo šivalno," je opomnil Sarcofago. "Molčite. Čiki," je stražnik nadaljeval preiskavo. In policijski ravnatelj je pisal. "Udarno orožje." "Pa to je pipa, gospod ravnatelj," je ugovarjal Sarcofago; "ne zdi se, a je pipa, povohajte." Ravnatelj je povohal to orodje. - "Železen želodec imate," je rekel policijski ravnatelj, ki je bolehal na kamnih. "Srečni ste. S takim želodcem lahko osvojite svet. Ali mar ne?" "Rekel bi," je odgovoril Sarcofago, "rekel bi, če je kdo tako srečen, da ima tak želodec kot jaz, je prva reč, ki bi jo moral storiti, ta, da bi jedel vsaj enkrat na dan. Zdaj ko ste me dali v vozo, se vam zahvalim, bom vsaj kaj jedel." Ravnatelj se mu je ljubeznivo nasmehnil. "Pojdite, le pojdite, mladenič. Prosti ste. Obnašajte se lepo in bodite vedno tako srečni." Sarcofago je izšel pod opoldansko sonce, pod tropično vročino. Soparica in muka! Ko je šel čez trg, mu je bilo, ko da se pogreza v močvaro ... Vse sivo pred očmi. "Osvojite si svet, osvojite si svet," je premišljal. Zazibal se je do kavarne, padel na stolico in zazehal kot lev. Zdelo se mu je, da ima znotraj volka. Potegnil je na dan čik in ga požrl. "Pomiri se!" je nasvetoval želodcu. Poleg njega je bila tuja go-spica, ena tistih, ki nimajo kaj delati, pa gredo v kopeli. "Kako lepi zobje!" mu je rekla. "Kaj pa delate, da so tako beli?" "Jem malo." "A s čim jih umivate? Ali rabite mentol?" ŠKRAT DOMAČA FRONTA . Največ trubla ima sedaj tlS , i a* m1 moj mlekar, ki je rekel, ^ bo vozil mleko že en teden P™ ko se bom f nil. Anton W daršič ( L ^ , Dairy, E. 60 ^ pravi, da ga »g govi razvil« kličejo v s . telefo»u: uro po "flat da imajo tajer. Da b°ste' ženske, vedele- Največ se t spre meni10, ženski mo Prej so imele ste velike kioske in dolge P10 ' ie mars'* obse* da Js - M kateri mosK* čutil na licu daj imajo Pa ste lepe**" ške, ki jih ^ v kratkem času nosili tudi ški. Ki s? Bud"' Članek trdi da so Nemci "ob- Ijubili, da bodo vsi mobilizirani1 "Kam 8'reste?" ga je vprašal1 nega avta j da se nikdo ne zmeni zanj, seje;vratih je |pripravil, da odide. jje praykar ^ ^ 2%azkoš^ "O lej skrivnost!" se je za. gospoda, ki! Sarcofago ji je pokazal pipo. | čudila. "Kako ste srečni moški, O tisti igri "Vrnitev, vrši prihodnjo nedeljo v ^ du, gruntam že, odkar sem pil vstopnico. — H Ali se bodo naši vojaki vlI1\, zdravi? Ali bodo banke vrnj^ Ali bodo vrnili tisti ljudje, ^ dolžni? Ali se bo vrnila { ljubezen, ki mi je že en rekla, da me ima rada? ** videli! - , ja bi Če ima -kdo tako sobP- " .,e bila dobra za moj ofio tu ^ blizu St. Clairja, v naši sc*e naj pove na 6723 St. Clafr^ Bi se preselil. Pa to ni "AP Fool." Jože P°Q NARAVNA PODZEMS^ JAMA NA GIBRALTAR ielavci uporabljeni izključno v SosPodar- "Zakaj?" "Lahko bi še malo ostali. Vi- "Ej, mladenič," je dejal, "daj- ko lahko kadite P1?0- Nam so: GIBRALTAR, 23. te mi pokazati ono pipo." dovoljene samo cigarete, ki uni-| Na Gibraltarju so odkrili^ Sarcofago je slušal. j čujejo zobe. Pa kaj vam je ? j ravno podzemsko jamo, v ^^ "Oj vi srečnež," mu je kimal Slabo? Vzemite kaj! Dovolite?jyo krasni kapniki in 40 P Srbiji, in sicer največ v rudo-copih, tako da bodo v veliko torist narodnemu gospodarstvu i , in tudi odpravili, vsaj do goto-:dim' da ste denaren Sost in da ve mere, obstoječe pomanjkanje daste zaslužka- že Po1 ste kuriva..." tu> Pa niste že vzeli kozarcaT vo- Kako pa ste delali, da ste jo „ ,. . ' . de in^mi razkužujete lokal. Ali okadili, jaz pa je ne morem." Obenem pa list grozi vsem ... , . , i «.*!•• , . .„,, . hočete napraviti dobro kupči- Ah jo hočete kupiti?" je re- ' kel Sarcofago. "Pustim vam jo odvaJaIno grenčieo, potem pa je za polovično ceno." JP° neuspelih poskusih prebuje-______ j Sarcofago, "ker jaz se pečam: "Hvala, ne, j*z kadim le pipe nja Poklical čuvaja in dal bol-jp~f0* 't^aj "'po'lov samo z razmotanimi zadevami." i iz pene." |nika prepeljati s kočijo v bolniš Bil je večer, tira gledališč, ko ni<;°; (------r„ pa list grozi vsem onim, ki se ne bi javili, s str#gi- • ?„ mi kaznimi. Letniki 1917 do, .V* , 3 moo - * , 1 Ce bo ugodna,' 1922 so ze nastopih svojo de lavsko službo. je zmignil oni, "res srečnež! čisto nova pi_| Natakar, natakar, grenčico, bri- dolgo jezero s sladko vodo- pa že okajena? O srečni človek! zSanec> takoj!" ma, ki je 40 čevljev visoka- Sarcofago ni odgovoril več. bila zaprta svojih 20,000 Zrušil se je na mizo, hropel. ____! .A Natakar mu je umil ustnice z POMANJKANJE M^^ BUFFALO, 23. marca. ^ ^ radi pomanjkanja mesa Je mesarj ICO IZ JUGOSLAVIJE Iz zanesljivega vira i svoje mesnice. isX^frbM-r denite v račun,", izvemo, „ j v. „ , ,svet valove plesnih komadov. ,„. o . , , , ', pripraven dečko. Pojdi v kavar- , ki ve> kaJ bog g b° ' Se ,je tudi ozrl jim e' ali ni mogoče s svoje bil koga motil. In že j. u Vzrok, ki se je človek Vi(jel 1. nJe§a lahko vznemiril. I fe je £ se J'e stari gospod, zvedela, da Brissalov ni njegov sti 7l Pred njim v prvi vr- 4t0 vom skrbno misli, a kasneje si bo mislil." ( Doma je Černjakov povedal, svoji ženi, kakšno traparijo da je napravil. Kakor se mu je dozdevalo, se je ona premalo zmenila za ta dogodek. Najprej se je pač malce ustrašila, a ko je Prvi ženski odred v Severni Afriki glavo obrisal in vrat in je ne ^mrmral. spozn^ Starcu pa J'e Černjakov PWClVllneSa generala "Kih \ Upravi' Brišalova. *liCl,Sem vanj,- " »njako ni Predstojnik, ven- r predstojnik, se je pomirila. "Pa le pojdi tja in se mu o praviči," je rekla, "Sicer si bo mislil, da se ne znaš dostojno vesti med ljudmi." v! "Saj, saj! Pa saj sem se mu I oprostil, a on je bil tako čuden, je pomi-; nobene pametne ni zinil. In pa v. 'Saj on prav za saj tudi časa ni bilo za daljši, .ijaki Je - «u ie .. " ' -- razgovor.' 111 moral» 0prostiti se mu Drugi dan se je Černjakov o- i (Posneto iz ljubljanskega "Jutra" z dne 25. septembra 1942 v izvirnem besedilu.) Vojaško sodišče višjega po-veljništva oboroženih sil za Slovenijo in Dalmacijo, odsek v Ljubljani, je izreklo naslednji dve sodbi v zadevi proti Francu Slapnikarju, sinu Franceta in Polončič Ivana, roj. v Velikem Iglarju, bivajočemu v Straži, na begu in Alojzu Bartolu, roj. v Prični, bivajočemu v Straži, na begu. Oba so obtoženi zločina ker 'j sta v Straži od 10. marca 1942 do začetka aprila sodelovala in še vedno sodelujeta pri družbi, , v z namenom, da nasilno spreme-Na sliki je Jane A. Wliitte- nita politično, gospodarsko in man, 21 let stara delavka v tov socialno ureditev v državi, ker varni letal v Fort Worth, Tex.,' sta v istih krajevnih in časov-ki je bila te dni sprejeta k žen- ', nih okoliščinah sodelovala in še ski armadni orqanizaciji WAAC.\ vedno sodelujeta pri oboroženi ____ j četi, ustanovljeni z namenom, | da vrši zločine proti državnim osebnostim. NEKOLIKO IZURJENI JEKLARSKI DELAVCI Z IZKUŠNJO ALI BREZ se sprejmejo za vojno delo pri Cleveland Tractor 19300 EUCLID AVE. Tudi ribe se lahko prehlade r Izurjeni operatorji na BORING MILLS (Horizontal in Vertical) VELIKIH STRUGALNIKIH RADIAL DRILL Plača na uro, poleg "overtime." če ste sedaj zaposleni pri obrambnem delu, se ne priglasite. Wellman Engineering 7000 CENTRAL Voznik dobi delo Dalje ker sta v istih časovnih ! in krajevnih okoliščinah v po- __! sesti orožja in streliva brez do-i Tako3 se sprejme voznika, ki Na prvi pogled se to čudno valjenje pristojne oblasti. s trukom razvažal mehko pi- sliši, toda opazovanja so poka- h teh razlogov proglaša so- ačo. Unijska plača in ure. Zgla-zala, da je le res. Ribe so sicer1 dišče' Franca Slapnikarja in A- se pri Double Eagle Bottling zelo odporne za počasne toplot-J loJza Bartola za kriva pripisa- "0-> 6517 st Uair Ave._ ne izpremembe, kakor nastopajo nih jima zločinov in ju obsoja. z vremenom ali z izpreminja-njem letnih časov, zelo pa občutijo, da se temperatura vode Išče se stanovanje blekel v novo uniformo, obril se; JC genezi^ mal° pokašljal Je in je odšel k Brisaluvu, da bi : "0nr Jf-T zašePetal na u- mu to 2adevo razložil, ropij ;„°stlte> ekscelenca, po- Na sliki vifUjnp ameriške ženske, ki so članice vojaške skupine, katere je prispela nedavno v Severno Afriko. sem » vas — nehote nič „ ^ sem°ZJ0 VolJ°> oprostite mi! flote],,, Vendar ... saj nisem "Oh * pr°Slm, sedite no! Po-dalj, C« :1*jako je! Ko je vstopil v generalovo nadlegovati vašo ekscelenco, te-: je general vprašujoče pogledal, predsobo, je zagledal ondi daj samo zato . . . lahko bi de' "pa ne, kakor da bi se norčeval, mnogo prosilcev, in celo gene- jal — ker se kesam ... Ni bilo kot ste se izvolili izraziti. Jaz rala samega, ki je že poslušal nalašč, kakor že sami vedo!" ; sem se le oprostil, ker sem vas več v dosmrtno ječo. Dalje so bili obsojeni v do- eno ali 2 sobi se išče za 2 osebi, smrtno Ječo Matija Pezdirc, iz Vzame se tudi opremljeno sobo. nagloma izpremeni, če n. pr. pri-j Gorenja pri Črnomlju, Anton Pokličite IVanhoe 1377. dejo iz gorkih jezer v mrzle re- šusteršič iz Turjaka, ke. Ako n. pr. ribo preložiš iz vode, ki je samo za tri stopinje hladnejša, se more prav temeljito prehladiti. Opazi se to po tem, da se ji odluščijo celi kosi kože in mrtvo vise od nje, dokler ne odpadejo. Ker smo že pri ribah, omeni-jmo še to, da ribe zelo pogosto- Mali oglasi Proda se Stanovanje s 4 sobami se odda v najem. Vse nanovo dekorirano. Prednost ima družina brez otrok.) Vpraša se na 21320 Westportj Ave., Euclid. kombinacijsko kuhinjsko peč. j Kdor jo želi kupiti, naj se zgla-1 si na 1388 E. 41 St. prošnje. Potem, ko je že več. Generalov obraz se je skrem- pri kihanju poškropil ... a jaz krat menjajo zobe. Odpadejo jim yvv prosilcev vprašal to in ono, je žil kakor za1 jok in dvignil je ro- j se niti od daleč nisem mislil kot av 0der- Gledal k "jaz sem kihnil je navzdol, zdajci sem vas zmočil m "Pa se res precej upate, dra- j nesramen, da bi se norčeval? :ve zobe. zato zlepa ni dobiti ri-gi moj!" je rekel, ko je izginil če bi se ljudje norčevali, potem b6j ki bi ^ kaj zob manjkalo. skozi druga vrata. nima to niti najmanjšega pome- "Misli, da se norčujem?" je na in spoštovanje do oseb . . . opro- preudaril černjakov; "Bog mi bi izginilo ..." _ nič več mu ni bilo do- stite . . .'" | je priča, da se ne! General pa' "Ven!" je general ves modri-1 '!'isal °dm°ru je pristopil k "Kakšna traparija, Bog po-1 tega ne razume! Če je stvar ta- čast in zaripel y obraz trepeta je °vu. Nekoliko je šel vštric magaj!" General se je okrenil|ka, se ne bom nič več oproščal zakričal. SiS Je zamrmral, le^ Sv°j° plahost: "Kih komaj k drugemu prosilcu: lite vi?" tomtit. v vas, ekscelenca, o-| "Noče govoriti o tem," je po-|k njemu ne bom nič več šel Saj tie ,mi! • • • Saj nisem . . . "Olj' bi bil mogoče , .. . ^ Do Že d°bro! že zdavnaj jezi- Nak, to ne more ostati kar :je šel domov. Nte vi nii pa spet go- tako ln . 0 - Kaj že-1 temu ošabnežu. Vrag naj ga "Kaj" je Černjakov šepetaje j vzame! Pismo mu bom pisal, a vprašal in se je od strahu kar /pogrezal v zemljo. mislil Černjakov in je preble^Bog mi je priča, da ne!" j "Ven!" je general še enkrat del. "To se torej pravi, da sej Tako je Černjakov mislil; ko zavpil in udaril z nogo ob tla. Razložil mu bom Černjakovi se je v telesu ne-Pisma generalu ni napisal, kaj pretrgalo. Ničesar ni videl, n tem'" je dejal general; Ko se je general nehal pogo- Preudarjal je sem in tja, pa mu ničesar slišal, odmikal se je k Voljno potegnil spod- jvarjati s poslednjim prosilcem ni nič pametnega stopilo v gla- vratom, odšel na cesto in se o- "Pf., 'c° na znotrai in je spet hotel oditi v notra-,vcV. Torej je moral drug dan iti poteka je vračal domov. Gabili" • i' I. «0v .. •2n'x-.Pa Sf je pomislil Černja- nje prostore, je stopil Černja- tja, da mu osebno vse pojas- Podzavestno je prišel do hi- | še. Ne da bi slekel uniformo, se n.Hl| Anmliln Guard Against Trouble lion I la®IIS 016 from Minor Injuries— Cuisr Scratches, Burns Be wise.Guard against infections which may "lay you up." Cleanse wound instantly. Then apply effective, inhibitory antiseptic Ol L-O-SOL.Used for over 40 years in thousands of factories, garages, industrial first aid stations, fire departments and homes. Pleasant to use. Combats infection; quickly helps relieve pain. Only 50c at your druggist's. Must satisfy "you or your money back. Set Mosso's OIL-O-SOL today. s 5 sobami, zgoraj ali spodaj; obrambni delavec. Ako mogoče, j j bi se radi selili do 1. aprila. Po-| ; kličite Mrs. J. R. DEPNER,! i POtomac 4739. Money idr Zgubilo se je racijsko karto št. 1 za sladkor. Kdor jo je našel, je prošen, da jo vrne na naslov: JOSEPH KOCEVAR, 1265 E. 59 St. Mix Lemon Juice AT HOME TO REBJ£VE HOiATSO PAINS _____ Back—If This Recipe Fails Good news travels fast—many of the thousands of folks vrijo now take lemon juice for rhoumattc pain—have found that ny adding two tnhlespoonfuls of Allenru to one tablespoonlul of Lemon Juice in a glass of water, they get faster relief for the aches a~.d pains caused by rheumatism, lumbago. It's no surprise either, for Allenru is a 15 year old formula to relieve rheumatic aches and pair.s. In fact—if it does not help —your money back. What could be fairer? Get Allenru today Pt livo druggist. Only ■6b ccnts—Do it Kov. ^ Oglašajte v - - -Enakopravnosti Don't Let Your Life Insurance Policy Lapse! OejiM ®e mu kar zloba biiska; kov za njim in je rekel tiho in ni. gen.f ?ZauP1jivo je pogledo- j brez sape: 01očP ala- "Pa kratko in ma- "Ekscelenca! c nia ------... „ I Uliti m govoriti o tem. Po-: h bom moral, da zares j ; / en način nisem hotel! j C zgodil° po prirod- "> da u> Slcer Si to še mi-gjm ga hotel opljuvati! mogoče tega še ne "Včeraj sem vašo ekscelenco je zleknil na divan in je Če se drznem nadlegoval," je zajecljal, ko ga umrl. "THAT LITTLE GAME"- -Barter and Exchange ^y^&uyWiik PH BlIMUS »if^lft; lhe What"ress is t0 America's Vm^J. iheavy artillery is to X bornber Sigantic four-mo- Vk11,' carr ' equiPpe„', cl°Ps 1,000 horsepow-ot these "Fly- compete with the you can help by in-- ■ - V"?,'1 f'»l fn'-ici'iil »I voiir t- llonB HOME-1 M AN ^MBULANCe V W 3 r ^ 1/ ms. V. S. Treasury Deparlmcn PHILA. RECORD fi"- V ir-nniMČt .1 L . .; ... STRAN ENAKOPRAVNOST 24. marca, l^3. P. DECOURCELLE: MOČ LJUBEZNI ROMAN — I. DEL Zdelo se je, da mračne misli, ki so ga težile toliko let, polagoma izginjajo, da mržnja umira v njegovem srcu in da se ne-opaženo vrača vanj ljubezen. Ljubezen! Že neke dolge, pre-čute noči je mrmral sam pri sebi: —Rad jo imam ... Da, ne morem se predrugačiti... še vedno jo imam rad to podlo žensko, ki me je izdala, rad imam tega tujega otroka, ki me je objemal in poljubljal... In nesrečnež je plakal od jeze, da si ne more iztrgati iz srca tega ponižujočega spomina. Slišal je glas, šepetajoč v globini njegove duše: :—Kazen je menda zdaj že dovolj težka.... ali bi jo bilo mogoče zopet videti? Toda ponos je takoj zatrl to željo. Očital si je malodušnost in sklenil je ostati neusmiljen, nepopustljiv, boječ se za svojo osveto, ki naj bi bila večna. Toda naslednjega dne se je boj znova začel. Heleno je imel tako rad! In kmalu so se njegove muke podvojile, kajti opazil je, da se Robert d' Alboize in njegova sestra rada vidita. Opazil je poglede, ki sta jih naglo menjavala, videl je njuno zardevanje in zadrego. Uganil je, kaj pomeni njuna dolga, sanjava molčečnost in zakaj se rada izprehajata po drevoredu, da izpregovorita na samem nekaj besed. Prav tako je ljubil nekoč Heleno tam daleč v penhoetskem gradu. Da bi mu ustregla, sta cesto govorila o tisti, "ki je odšla." Carmen je rada omenjala Helenine vrline. Pravila je, kako vroče jo je njen brat ljubil in kako strašen udarec ga je zadel z njeno smrtjo. Ramon se je premagoval, dokler ni ostal sam, potem je pa stiskal pesti in rohnel sam pri sebi: —Ah, podla licemerka, vse je varala, kakor je varala mene! Carmen in Robert nista mogla razumeti bolesti, ki se je pokazala na njegovem obrazu, ko je slišal govoriti o svoji ženi. Sedem let sta že živela v prepričanju, da je Helena mrtva. Mislila sta, da je čas Ra-monu že zacelil globoko rano. Ustrašila sta se malo te brezmejne zvestobe, segajoče preko groba. Kaj poreče, kaj si bo mislil, ko mu nedavno ovdovela sestra pove, da se namerava poročiti z Robertom d'Alboize? Robert je menil, da bi bilo najbolje povedati Ramonu vse po pravici. Carmen se je pa temu odločno upirala. Predobro je poznala brata. V vprašanjih časti ni po-z n a 1 nobenega kompromisa. Sramota se po njegovem mnenju ni dala izbrisati. Ni izključeno ,da bi sestre nikoli več ne pogledal, če bi zvedel, da je varala svojega moža. In pa — kaj naj bi mu priznala? Robert poreče, da je otrok sad njegovega mladostnega greha, ki ga z zakonom ni bilo mogoče odkupiti. Ljubki Marcel je bil vzljubil Carmen kotf mater, a ona je skrbela zanj z vso vnemo in ljubeznijo. Po dolgem oklevanju se je Robert uklonil, čakala sta samo še na ugodno priliko, da bi se pomenila z Ramonom. Nekega večera sta sedela moža na terasi zatopljena v svoje misli in zrla molče na morje. Ramonove misli so uhajale daleč nazaj v preteklost: spomnil se je podobnega poletnega večera na bretonski obali blizu Penhoeta, večera, ko sta s Heleno dolgo sanjala ob harmonični pesmi pljuskajočih valov. že takrat jo je imel rad, pa ni spravil iz sebe priznanja. Prijel jo je za roko, toda naenkrat se je zbal, da bi ga utegnila zavrniti in tako je raje molčal. Dvignil je glavo in njegov pogled se je srečal s pogledom Roberta d'Alboize; v njegovih očeh je opazil odsev enakih občutkov. Otožno se je nasmehnil. — Ta vsaj ve, da bo vedno ljubljen, — je pomislil. Roberta je presenetil Ramo-nov pogled. Opazil je v njem toliko dobrohotne simpatije, da je brž porabil ugodno priliko in prišel z barvo na dan. — Dragi gospod, — je dejal, — vaša sestra mi je dovolila stopiti pred vas s prošnjo in v čast si štejem storiti to. Lju bim jo tako, kakor je sploh mogoče ljubiti. In prepričan sem, da me tudi ona ljubi. Prosiva vas torej, da nama dovolite po ročiti se. Smem upati, da bo rao ja prošnja uslišana? — Seveda, dragi moj. Z veseljem vama dam svoj bratovski blagoslov in želim vama v zakonu obilo sreče. V življenje stopata ponosno brez strahu in slabe vesti, ker ni ničesar v vajini preteklosti, kar bi vama Tke Greatest Mother in tlie World WAR FUND 1943 AMERICAN JRCD CROSS poganjalo kri. sramu v glavo. Carmen je bila sicer omožena z možem, ki ga morda ni imela preveč rada, toda ostala je zvesta žena, ker ji je tako velevala čast in ker se Montlauri nikoli niso ponižali do laži. Da, dragi prijatelj, dovoljujem iz vsega srca, da postanete njen mož. Robert se je pri teh besedah zdrznil. Njegovemu odkritemu značaju je bil zadan hud udarec s tem, da je obljubil molčati o svoji preteklosti. Mar naj bi vse priznal? Na teraso sta stopili Carmen in Robertova mati. — Milostiva gospa, — je dejal Ramon obrnjen h gospe d' Alboize, — vaš sin mi je pravkar sporočil, da bi rad postal moj brat. Nedvomno se je tudi vam že zaupal in obljubili ste mu svoj blagoslov. Dovolite torej, da združim, kar mora biti združeno. In položil je sestrino roko v roko mladega častnika. — Hvala, dragi Ramon, — je dejala Carmen vsa srečna; — prepričana sem, da naju blagoslavlja tudi Helenin duh. Pri teh besedah je sprelčtel Ramona mraz. Zakaj se je izgovorilo tu Helenino ime? Tudi on je prijel nekoč svojo nevesto za roko in jo pokril s poljubi. Tudi njegovo srce je nekoč prekipevalo radosti. Ta spomin je bil pretežak, da bi ne zaihtel in odšel. čez nekaj dni sta' se Robert in Carmen poročila, čim so bili poročni obredi končani, sta Robert in Carmen nehala skrivati prekipevajočo radost in ljubezen. Kar pomladila sta se in imela sta vse polno načrtov za bodočnost. Mali Marcel je dobil v lice ju dovoljenje, da sme za nekaj dni domov, in tako je bila že itak velika sreča mladih zakoncev še večja. Ramon je moral p.6 cele ure poslušati visoko pesem ljubezni. Poslušati je moral, kako je oče hvalil sinčkove uspehe in zatrjeval, da postane častnik, Robert in Carmen sta se pa ponosno smehljala in ponavljala: — šele trinajst let je star, pa se že tako odlikuje v matematiki. Le pomisli, Ramon, vedno je prvi v razredu. Ramon se je moral smehljati in deliti z njima radost. Toda ta čas je v njem vse kipelo. — Milček, — je razmišljal sam pri sebi, — bi bil zdaj i&tih let. Tudi jaz bi bil lahko imel sina, da bi smel biti nanj ponosen. Namestil njega je pa prišel bastard! Zapodil sem ga ... A zdaj sem za vedno oropan očetovske sreče in radosti. — Ah, ti podla ženska! — je razpradal svoje misli, — tudi ti si mi prisegala večno ljubezen. Tudi midva sva sanjala svo je sanje in se tolažila z nada-mi. Ničvrednica, ničvrednica! . . . kako globoko je pahnil tvoj zločin te sanje in te na-de! Nihče ni slutil, kaj se godi v Ramonovem srcu. Ramon je pa čutil, da mu bodo kmalu pošle moči in da ne bo mogel več mirno gledati te neskaljene sreče. Sklenil je torej čim prej odpotovati in vrniti se v Panamo, dokler bi ne pozabil na vse to odnosno ,dokler bi ga smrt ne rešila strašnih muk. Carmen in Robert sta mu sicer na vse načine prigovarjala, naj ostane, pa ni nič pomagalo. — Saj ne odpotujem na dolgo, rad bi se samo sestal z Ner-villom in čez nekaj mesecev se vrnem, — se j eizgovarjal. Poslovil se je in odpotoval. Dolgo je še videl s parnika Carmenin dom in teraso, od koder so mu mahali z robci. Slednjič je vse izginilo in Ramonu so solze zalile oči. Bil je Sam, vedno sam s svojo neusmiljeno usodo. V Panami je takoj vprašal po Nervillu. Povedali so mu, da se mudi v svojem skladišču v| Greytownu. Nemudoma se je napotil tja. Govorilo se je, da razsaja v deželi tropična mrzlica. Prestrašeni delavci so zapuščali delo in zato jim je hotel1 Cerkvica v džungli Pii«|s^pltlS sSiB&^ssv ■ .....^m^'-i-i. '-'MSII Na gornji sliki vidimo cerkvico, ki so jo zgmdili ameriški vojaki na neki ameriški bazi na južnem Pacifiku. Cerkev vpo-rabljajo katoličani in protestanti. Nerville dokazati, s svojo na-! jo prinesel velik lonec, da bo vzočno3tjo, da se jim ni treba ničesar bati. V Greytown je prispel Ramon že pozno zvečer in prenočiti je hotel v zakotni krčmi, ki je veljala za najboljši hotel v vsem mestu. Dali so mu sobo. Na hitro roko je povečerjal in ker je bil zelo utrujen, je že hotel leči k počitku, ko je zaslišal za tenko steno zmedeno govorjenji, vzdihovanje in stokanje. Pozvonil je. — Kaj se pa godi v sosedni sobi? — je vprašal natakarja. — Nič posebnega, gospod. — In vendar . . . — Morda stoka oboleli potnik. — Oboleli? ... Je bolezen nevarna? — Da, mislim, da je težko bolan. Nedvomno ima tropično mrzlico, — je odgovoril natakar. — Tropično mrzlico! — Lagal bi, če bi trdil, da nisem prepričan, da ga res muči ta zahrbtna bolezen. —- Saj lahko umre. — Nič ne de, sobo ima plačano vnaprej. — Mu kdo streže? — Gospod ni želel nikogar; sicer pa dvomim, da bi se našel norec, ki bi tvegal lastno življenje in mu stregel. — Zdravnik . \ . — Ko je izbruhnila epidemija, so zdravniki zapustili Grey-town. — To je vendar podlost. — Seveda, ker bi lahko zahtevali najmanj deset dolarjev za vsak poset. Ta teden smo imeli tu že devet žrtev tropične mrzlice, a mene se kljub temu še ni prijela. — Torej ostane ta revež brez pomoči? — Proti tropični mrzlici ni nobenega sredstva. Gospod je prosil samo vode, pa sem mu mir. Kar se je začul presunljiv krik, ki so mu sledile naglo iz-govarjane besede. — Ah, ne morem pustiti tega človeka samega v takih mukah. Ramon je hitro stopil v sosedno sobo. Na zamazani postelji je stokal umirajoči bolnik. Čim so zaškripala vrata, se je dvignil na komolcih in zaklical: — Piti . . . Piti! Ramon je stopil k postelji in dal bolniku kozarec vode. — Bože moj — je vzkliknil presenečeno. — To si ti, Nerville? — Da, jaz sem ... A vi, kdo ste pa vi? . . . Ah, sem te že spoznal . . . Montlaur . . . Ah, kako trpim! . . . Veseli me, da te vidim . . . Bom vsaj umrl v prijateljevem naročžu. Ramon ni mogel spraviti iz' sebe nobene besede. Z grozo je ogledoval svojega starega družabnika. Nerville skoraj že ni bil več podoben tistemu Nervillu, ki ga je poznal Ramon. Obraz je imel pokrit z velikimi žoltimi pegami, s krvjo zalite oči so se neprestano solzile, njegova koža je bila svinčeno zelenkaste barve. Dihal je težko, vmes je pa včasi hripavo zakašljal. Krvavel je iz nosa in sesedena kri se ga je držala po obrazu. Odeja in perilo je bilo pokrito s črnimi, smrdljivimi izmečki želodca, ki jih je bil poln pljuvalnik ob postelji. — So bolečine hude? — je vprašal Ramon čez nekaj časa. — Neznosne ... je zamrmral umirajoči. — Požira me notranji ogenj; glava ko da bi se morala razleteti pod udarci kladiva, ki neprestano udriha po meni. Trpim strašno. In žejen sem, oh, kako sem žejen! . . . Daj mi piti! — Tu je samo mrzla voda. — Ni zdravila zoper tropično mrzlico . . . Trpim . . . Ah, veseli me, Montlaur, da te še vidim pred smrtjo. — Smrt! Zakaj pa? Saj je tudi ta bolezen ozdravljiva, pa naj bo še tako srašna. Sicer je pa še vprašanje, če jo' sploh imaš. Morda te je pa napadla le lažja prehodna bolezen. — Ne, prijatelj, umiram! In to je še strašnejše od te grozne bolezni. Trpim, ker moram s sedemindvajsetimi leti umreti .. . Tako daleč od svojih dragih . . . Uboga moja žena! . . . Moja draga, ljubljena hčerka! — Ubogi prijatelj! —; je dejal Ramon solznih oči. — Zaradi njih sem se bil lotil tega dela, — je nadalje«1 bolnik, — zaradi njih sem se«; postavljal nevarnosti, da bi b'1* nekoč bogati in srečni. Upa sem, da bom zmagal. Ljubim"1 ljubljen sem. Poglej, da dnu** gale kovčega je šatulja v nji Pa njuna pisma. Moja hčerka J stara zdaj dvanajst let - • ' Ubogo dete! (Dalje prihodnji« Two ill dressed women have J^ escaped across the Norwes frontier. i„*n'ble "Why do you take such ten;', g chances to come to Sweden-^ Stockholm correspondent asKeu women who had walked lM . to the border which was Patr0 by Nazi troopers. , „. and "We have left our .homes ^ our possessions knowing « ^ leaving our old life for a c^0l)ian refugee camp," the olderjiv. home- answered. "Life is not worth ing in Norway today, O^f „n in- land has been turned into — ferno." _rcely Your home has been jn scathed by the present war »aC. America. Do your part to Ke v tual combat from our shores. ^ Do your work. Buy War and Stamps.' r-'- 5VSS 741J U. S. Treasury Enakopravtf Farmers Poultry Market Vogal SUPERIOR in E. 43rd St. KOKOŠI, RACE, GOSKE, PURMANI IN JAJCA P podajamo na debelo za ohcete in priredbe. ^Pridite in oglejte si aso zalogo novih spomladanskih zastorov in "draperies." PARKWOOD HOME FURNISHINGS 7110 St. Clair Ave. Odprto ob večerih Oblak Mover Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vstm zaupanjem na vašega starega znanca John Oblaka 1146 E. 61 St. 6122 St. Clair Ave. HE 2730 MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE The May Company KONCEM MESECA RAZPRODAJA Z ZNIŽANIM] CENAMI V ODDELKIH Z OBLAČILI NA TRETJEM NADSTROPJU Suknje, obleke, suits, športna noša, kožuhi za dekleta, juniors, žene, X do % MANJ velike žene, po žnižanih cenah od * " Obleke za dekleta Junior Sportswear 45 oblek, preje 10.95 do 16.95. Rayon crepes; afternoon in street stili .................................................. 18 oblek, preje $15 do 17.95. Rayon crepes; temne barve; pastels ............................................................. 10 oblek, preje 22.95 do $35. Stili enega ali dveh komadov ............................................................ 4 obleke, preje $25 do $35. Posebno za popol- 5 i O dansko nošo ..........................'........................................ ■ ^ 4 obleke, preje 19.95. Stili enega ali dveh komadov ................................................................ > T oblek, preje 29.95. Enega ali dveh ko- So I Qr madov .................................................................................................................................^ ' »O-J s5 s8 ?I0 15.85 4.85 3.99 vsf^ Kožuhi 18 Jerkins in kril, preje 5.95. Pastel plaids ............................................................. 12 bluz in kril, preje 6.50 vsak komad; spun-rayon; 9-15 ......................................... — - - 12 Jackets, preje 12.95. Volneni-in-rayon; Q 4«? različne mere ............................................................ Suknje za dekleta Zip-in Lining sukcnj, preje $35 do 39.95. Naravne barve fleece & tweed ............... 16 Tweeds sukenj, preje 22.95. Krojaško umerjene in "boxy" stili; 12 do 20 .................. 17 Casual sukenj, preje 39.95. Ena ali dve ene vrst«; nimajo okraskov .......................... 11.85 29.88 '99 15 sukenj, preje $125. Iz izbranega seal-dyed coney ................................................................................ 8 Jackets, preje 59.95. Silvered gray fox; mere $OQ za dekleta ................................................................................................................................................^ ' 6 sukenj, preje $75 do $125, Black-dyed Persian Sf-Q paw, beaver dyed coney, seal-dyed coney ....................^ ' Sportswear 1.49d0 2.49 različne ^ 1.49d0 2.99 3.99 2.99 3.99 6.85 12.45 3.99 6.85 Ženske suknje s43 49 sb 8 93 bluz, preje $3 do 4.50. Različno mere; nekoliko zaprašene ............. 9 bluz, preje 6.50. Rayon crepes mere ...................................................... 113 kril, preje 4.50 do $5. Volnene ter volnene in rayon, majhne mere 104 kril, preje $5 do 6.50. Volnene ali volnene in rayon; različne mere .......................................... 114 oblek, preje $7.95 do 8.95. Kroji enega ali dveh komadov; rayon crepes .............................. 16 oblek, preje 10.95 do 12.95. Rayon crepes in prints ...................................................................... 15 oblek, preje 8.95 do 10.95. Klasični in drugi stili ............................................................................... 24 oblek, preje $15. Spun-rayons v različnih barvah; razne mere ...............................'...... J8 Station-wagon sukenj, preje 6.95. Nekoliko zaprašene. Različne mere .............................. 10 Skating Jackets, preje 7.95 do A OC do $15. Različne mere .......................... 30 sukenj, preje 59.95 do 69.95. Z Persian Lamb ali China-mink, 33-45 ................................ . .q 12 sukenj, preje 59.95 do 69.95. Z black-dyed Persian, china-dyed mink .................................... 14 sukenj, preje $88. Z silver fox ali black-dyed Persian lamb ......................................................... 10 sukenj, preje $110. Cmo volnene z silver fox; mere 36 do 44........................................................q 10 sukenj, preje 29.95 do 39.95. črno volnene 93«^ praznične suknje .................................. ' m 8 sukenj, preje 39.95 do 49.95. Vse-volneni 'jJ casuals v merah 33 do 41 ......................................... 18 sukenj, preje $55. Strooks in Forstmann volna; razni stili; 12-20 ............................................ Budget obleke 27 oblek; preje 7.95. Pastel in temne barve, rayon crepe; mere 12 do 20 ............................... 103 oblek, preje 8.95. Rayon crepe; pastel in temne barve ............................................................. 120 Betty Hartford oblek, preje 6.95. Mere 12 do 20, 16% do 24 Va ......................................... 154 oblek, preje 8.95 do 10.95. Pastel in temni rayons; pastel volna ................................................ Junior obleke 4.85 Ženske obleke 40 oblek, preje 12.95 do 19.95. Temne rayon crepe; print rayon jersey ............................ 35 oblek, preje 10.95 do 17.95. Rayon crepe, enega ali dveh komadov 7.45 8.45 45 oblek, preje 8.95. Afternoon in date vrst«; mere 9 to 15 ..................................................... 80 oblek, preje 8.95. Date in afternoon vrste; mere 9 to 15 ............................................... 69 oblek, preje 10.95. Rayon crepes; temne in pastel barve ...................................................... 24 oblek, preje 12.95. Rayon crepes; krojaške in date vrste ............................................. 47 oblek, preje 12.95 do $15. Stili enega ali dveh komadov, rayon crepe 3.85 5.85 5.85 6.85 3.85 5.85 6.85 7.85 9.85 V NAŠIH SPODNJIH PROSTORIH (BASEMENT) BOSTE NAŠLI MN" PREDMETOV, PRI KATERIH SI BOSTE PRIHRANILI DENAR CP