LETO VI/1967 # ŠTEVILKA 8 APRIL CENA 50 8. DIN Občani, delovni ljudje občine! V naselil samoupravnem sistemu imajo skupščine kot najvišja samoupravna telesa najpomembnejše mestu. Da bi zagotovili stalno in postopno obnavljanje in dopolnjevanje teh teles, izvolimo vsaki dve leti polovico novih odbornikov in poslancev. Volitve torej postajajo vedno bolj sestavni del naše samoupravne aktivnosti. Pogled na naš dosedanji razvoj in na delo, ki so ga v preteklem obdobju opravile naŠB skupščine, nam nedvomno priča o velikih uspehih in naglem razvoju tako naše komune kot republike in federacije. 23 V nedeljo, . aprila letos pripravljamo svoj delež k razvoju samoupravnih odnosov v naši družbi in s tem k nadaljnji rasti naše komune. Zavedajmo se, kako pomembna je sestava naših skupščin, če hočemo, da bodo bistveno prispevale k ekonomskemu, družbenemu in političnemu napredku socialistične družite. V »Kamniškem občanu« smo obširno pisali o predvolilni aktivnosti v občini Kamnik. Danes objavljamo imena vseh kandidatov za odbornike občinske skupščine, ki so jih predlagali občani na zborih volivcev in družbenopolitične organizacije. Volilna komisija Skupščine občine Kamnik je pregledala in potrdila vse kandidate. V nekaterih volilnih enotah bodo tri volilne skrinjice, dve ali ena. odvisno pač od tega, v katero skupščino volivci volijo. Iz priloge je razvidno kaj volijo volivci. O — pomeni občinska skupščina, R — republiška, Z — zvezna skupščina. Volilne komisije bodo morale vo-lilcu točno povedati, zakaj so ena. dve ali tri skrinjice in skrbeti, da ne bo volivec po enkratni volitvi zapustil volišča, če se na tem mestu voli predstavnike v občinski, republiški in zvezni zbor. Občinska konferenca SZDL Kamnik VOLIVCI! Naši poslanski kandidati in poslanci Ob volitvah naših najvišjih samoupravnih teles imejmo pred očmi pomembne naloge, ki so pred nami zlasti v zvezi z uresničevanjem gospodarske in družbene reforme. S svojim glasovanjem za odbornike zbora delovnih skupnosti Volilne komisije pri občinskih odborih SZDL vseh gorenjskih občin so razpravljale o možnih kandidatih za poslance v razne zbore zvezne skupščine. Za možnega kandidata za poslanca zveznega zbora Zvezne skupščine so predvidele tovariša dr. Marijana Breclja, ki je predviden tudi kot možnj kandidat za podpredsednika Zvezne skupšči- ljani. Od leta 1941 je bil član 10 OF Slovenije, od junija 1941 član Glavnega poveljstva partizanskih čet Slovenije, od aprila 1943 organizacijski sekretar IO OF Slovenije, član predsedstva SNOS in član AVNOJ do osvoboditve. Po osvoboditvi je bil podpredsednik vlade LRS in istočasno minister za industrijo LRS. Od leta 1950 ;e bil predsednik sveta za zakonodajo in sveta za obdelovalno industrijo LRS, od leta 1952 podpredsednik IS LRS, od leta 1956 državni sekretar za blagovni promet FLRJ, sekretar IS FLRJ za trgovino in turizem in član IS Ljudske skupščine FLRJ, od leta 1963 dalje pa podpredsednik Skupščine SR Slovenije. Od leta 1948 dalje ie član CK ZKS. od leta 1958 do 1966 član CK ZK Jugoslavije in od leta 1966 dalje republiški ali zvezni poslanec. Član ZK je od leta 1943. Je narodni heroj in nosilec Spomenice 1941. Občinska skupščina občine Kamnik je na svoji seji istega dne izvolila: Za poslance Zvezne skupščine: v gospodarski zbor tovariša Franca Branislja, v prosveitno-kul turni zbor tovariša dr. Avguština Laha, v socialno-zdravstvani zbor tovariša Edgarja Vončino in v organizacijsko-politični zbor tovariša Ivana Repinca. Za poslance Republiške skupščine: v gospodarski zbor tovariša Staneta Simčiča in v prosvetno-kulturni zbor tovariša Vinka Dobnikarja. Na tej seji so odborniki potrdili kandidaturi za tovariša Antona Isteniča in Nandeta Vodeta, ki kandidirata za poslanca v Republiški zbor skupščine Slovenije. Anton Istenie. rojen 16. I. 1917 v Gornjem Logatcu. Leta 1936 je dovršil obrtno šolo mizarske stroke v Ljubljani in je bil v svojem poklicu do leta 1938, ko so ga poklicali v vojsko. (Nadaljevanje na 2. strani) .......um.......iiiiiimiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii..... Zdaj, zdaj bodo tu prvomajski prazniki. Upajmo, da nam bo vreme naklonjeno in bomo lahko »dopust-« preživeli v naravi! t sredo, 19. aprila, v svojih delovnih organizacijah glasujemo za kandidate, ki bodo aktivno sodelovali pri hitrejšem razvoju gospodarstva in družbenih služb v komuni. Z udeležbo na volitvah odbornikov občinskega zbora, poslanca republiškega zbora in poslanca zveznega zbora. ne. Vse občinske skupščine Kamnik, Tržič. Kranj, Škofa Loka, Radovljica in Jesenice so njegovo kandidaturo za poslanca v zvezni zbor potrdile 9. aprila na svojih sejah. Dr. Marijan Brecelj, rojen 23. IV. 1910 v Gorici, ima pravno fakulteto. Pred vojno je bil od 1940. leta dalje samostojni odvetnik v Ljub- OB PRAZNIKU DELA ČESTITAJO VSEM OBČANOM OBČINSKA SKUPŠČINA, OBČINSKI KOMITE ZK, OBČINSKI ODBOR SZDL, OBČINSKI SINDIKALNI SVET, ZDRUŽENJE BORCEV NOV, OBČINSKI KOMITE ZMS IN UREDNIŠKI ODBOR »KAMNIŠKEGA OBČANA. ........m h u u minili hhu Naši poslanski kandidati in poslanci (Nadaljevanje s 1. strani) Takoj po okupaciji Jugoslavija se je vključil v skupino, ki je zbirala material, orožje in municijo za partizane, leta 1942 pa ga je oku- pator zaprl zaradi sodelovanja z OF. Do leta 1943 je bil v interna-c.ji. v narodnoosvobodilno vojsko pa je stopil septembra 1943, kjer je V borbah napredoval od borca do namestnika komandanta brigade. V vojski je ostal kot oficir do oktobra 1945, do tedaj dalje pa je bil delegat ministrstva za industrijo in rudarstvo pri Lesni industriji v Mislinju. Član ZK je od decembra 1943. Vrsto let je bil direktor industrijskega podjetja -STOL- na Duplici. Po končani Srednji ekonomski šoli je bil načelnik oddelka za gospodarstvo pri Skupščini občine Kamnik, od leta 1960 dalje pa direktor mizarskega podjetja Sloga, Moste pri Komendi. Tovariš Istenič deluje aktivno v raznih druš.vih in organizacijah v občini Kamnik: je član mestnega odbora ZB NOV, član občinskega odbora ZB NOV in član kontrolne komisije pri Občinskem komiteju ZK Kamnik. Nande Vode, rojen 23. VII. 1919 v Brniku pri Kranju. Dovršil je trgovsko šolo, leta 1941 pa so ga ooklicali v vojsko. Po razpadu stare Jugoslavije se je vrnil iz Sarajeva in nato delal doma na kmetiji. Pred vstopom v vojsko se j« vključil v društvo kmečkih fan'nv in deklet, ki je simpatiziralo s Sovjetsko zvezo. Leta 1943 je začel sodelovati pri sabotažnih akcijah proti okupatorju, leta 1944 šel v ilegalo, nato pa v NOV. Kot ilegalec je deloval na terenu v OF kot član njenega okrajnega odbora in okrožnega komiteja KPS za Komendo. V teh organih je odgovarjal za gospodarska vprašanja, nato pa za agitacijo. Po osvoboditvi je služboval kot načelnik za trgovino in preskrbo v (Številke označujejo volilne enote) Številka volilne enote 2. Tuhinj — Jožef Koncilja. Cešnjice — Franc Berlič. Laze — Jernej Ka-dunc. 4. Srednja vas — Ivan Mali. Loke, Sela — Ivan Kališnik. 6. Število zbranih za občin, skupščino Od tega žensk STAROST: do 25 let od 25—39 let od 40—54 let 55 in več let NARODNOST: Slovencev ŠOLSKA IZOBRAZBA: nedokončana osemletka osemletka, nižja gimnazija srednja šola višja šola visoka šola III. stopnja PO SEDANJI ZAPOSLITVI: delavci uslužbenci (upravni, finančni in podobni) inženirji in tehniki agronomi, veterinarji in biologi profesorji, učitelji, vzgojitelji znanstveni in kulturni delavci zdravstveni in socialni delavci pravniki in ekonomisti vodilno osebje profesionalni politični delavci v družbenopolitičnih organizacijah zasebni kmetijski proizvajalci zasebni obrtniki upokojenci gospodinje š'udentje in dijaki ostali PO PANOGI: industrija in rudarstvo kmetijstvo, ribištvo |n gozdarstvo gradbeništvo promet in zveze trgovjna, gostinstvo in turizem obrt stanovanjska in komunalna dejavnost kul.-prosv. in umet. dejavnost znanstvena dejavnost zdravstvena dejavnost in socialno varstvo družbenopolitične organizacije družbene organizacije in združenja bančništvo in zavarovalstvo dejavnost skupščin izven dejavnosti ostali KOLIKOKRAT JE BIL VOLJEN V SKUPŠČINE niso bili voljeni enkrat dvakrat alj večkrat ČLANOV ZKJ PO LETIH SPREJEMA V ZKJ: do 1941 od 1941—1945 1945 jn pozneje UDELEŽENCEV NOB: število udeležencev NOB ljubljanskem okrožju do leta 1946. Leta 1947 se je vrnil domov na kmetijo v Komendo, kjer se je vključil v vsa družbenopolitična in gospodarska dogajanja. Bil je član krajevnega odbora, zadružnega sveta in raznih društev, zlasti pa je deloval v kulturnem društvu, krajevni organizaciji OF in kasneje SZDL ter kot odbornik v ljudskem odboru. Mekinje, jug — Mirko Podbevšek. 8. Godič — Jože Perne; Brezje — Ivan Pire, Edmund Držanič. 10. Stahovica — Ivan Balantič; Bistri-čica — Franc Pančur, Izidor Koma-tar, Martin Pogačar. 12. Tunjice — Občinska Občinski Zbor. del. skupščina zbor skup. 62 34 28 5 3 2 .'j 'Ji+f .'>■': 1 30 14 16 23 13 in 8 7 1 62 34 28 12 12 ,_ 20 10 10 20 9 11 3 1 2 6 1 5 1 1 — 20 11 9 11 4 7 7 3 4 5 2 3 1 — i •»• 1 3 1 2 1 _ 1 5 š jcfth -tj 4 4 5 4 1 M 12 18 7 6 1 . 2 1 1 1 1 — 3 1 V 2 4 4 1 1 5 2 3 2 1 1 1 — 1 1 1 — 4 ' tli) 53 30 23 7 4 3 2 ~~ 2 4 3 ' '•Iv- 1« 8 11 1» 12 7 Član ZK je od leta 1944. Tovariš Vode še vedno deluje v raznih društvih in organizacijah. Po osvoboditvi je dovršil srednjo ekonomsko šolo. Je vrsto let odbornik Občinske skupščine Kamnik. Volilci bodo 23. aprila torej na terenu izvolili poleg svojih odbornikov za občinsko skupščino še: zveznega poslanca, za katerega kandidira dr. Marjan Brecelj, in republiškega poslanca, za katerega kandidirata tov. Istenič in Vode. Blaž Rcms, Peter Štele. 14. Naaov-če — Janez Ocepek. Breg — Ciril Kos. Klanec — Jože Lah. 16. Moste — Jernej Kralj; Suhndole — Anton Cibašek, Dominik Žagar. 18. Smarca — Lado Osolnik. I^ovro Cevec. 20. Duplica — Viktor Kos, Boris Bavčar, Franc Brank. 22. Za-price — Marija Lukanc; Zupančičeva — Irena Polanc-Kristan. 24. Sutna — Gabrijel Djuraševič. Marta Aparnik, dr. Janez Matjašič. 2«. Titov trg — Andrej Mejač, Beno Sitar. 28. Košiše, Zale, Levstikova — Ferdinand Mihelič. 3. OS T. Brejca — Ivan Justinok, Gimnazija — Stanislav Gale. C. SKUPINA ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA VARSTVA 2. Invalid, dom — Vladimir Hvalic. D. SKUPINA DELOVNIH LJUDI V DRŽAVNIH ORGANIH, DRUŽBENIH ORGANIZACIJAH IN DRUŠTVIH 1. SOb — Vinko Gobec. Kandidati za občinski zbor delovnih skupnosti A. GOSPODARSTVO Prva podskupina: Številka volilne enote 1. Stol — Ivan Pohlin, Franc Lužovec. 3. Stol — _ Franc Vogrinec, Silvo Kralj, Tine Orešnik. 5. Titan — Drago Stupar, Jože Osenar. 7. Titan — ing. Janez Zakrajšek, Anton Medved, Janez Berlec. 9. Svit — Maks Lavrinc, Štefka Cerar. 11. Kamnik — Jože Gorjan, Edvard Peteme.l. 13. Projekt — Alojz Ura-nič, Peter Plevel. 15. Kaolin — Stane Brulc, Andrej Osolnik, Jane« Kladnik. 17. Kočna — Oton Kralj, Franc Trdin, Pavla Gregorič. Podskupina kmetijstva: Številka volilne enote 19. Arbu-retum, GG Kamnik — Jure Slan-ničar. 20. Agrokombinat Duplica — ing. Francka Trebar (nadomestne). B. SKUPINA PROSVETE IN KULTURE Številka volilne enote 1. Osn. i. P. Albrehta — Vekoslav FrbeŽar. Kandidati za občinski zbor občinske skupščine ZBIRNIK potrjenih kandidatov za odbornike občinske skupščine Občinska skupščina je sprejela proračun za leto 1967 Po Širokih razpravah o predlogu občinskega proračuna za letošnje leto na samoupravnih organih proračunskih institucij, na zborih volivcev in na vseh svetih pri občinski skupščini, je zadnjega marca obravnavala in sprejela proračun tudi občinska skupSčina. Razprava na seji je bila zelo živahna. Treba pa je reči, da se odborniki tokrat niso usmerili le na zahteve po večjih sredstvih za posamezne koristnike, kot je bila včasih navada, pač pa so v razpravi temeljito pretresli potrebe In možnosti. Možnosti pa so omejene z dohodki proračuna. Soglasno so podprli predlog, naj bi se sredstva za potrebe šolstva povečala za 14 milijonov S din ali za 6,4 % več. kot je šolstvo lani prejelo iz proračuna. Poglejmo, kako je z dohodki, s katerimi računa letošnji proračun! Pričakujemo, da bodo letos ta sredstva prvič presegla 1 milijardo S din. Dohodki, ki bodo znašali 1 milijardo 80 milj. S din, bodo za 14.2 % večji kot lani. Največji drle/, bodo imeli vsekakor prispevki od osebnih dohodkov, saj jih bo samo i/, gospodarstva za 500 milj. S din, torej skoraj polovica vseh dohodkov proračuna. Okrog 160 milj. S din, ali za 22% več kot lani, naj bi proračun dobil od prometnega davka v trgovini. Z modernizacijo trgovine v Kamniku bo treba doseči, da bo več sredstev, namenjenih splošni potrošnji, ostalo v občini. Od obrtnih in drugih gospodar, dejavnosti pričakujemo okoli 70 milj. S din. od kmetijstva pa 65 milj. ali za 8,3% več kot lani. Taki naj bi bili po predvidevanjih nekateri najvažnejši dohodki. Kaj pa izdatki? Kot smo že dejali, gre največji delež šolstvu. To pomeni 436,5 milijona S din, torej za 26 milijonov več kot lani. Za delo državnih organov, sem spada občinska uprava, sodišče itd., predvideva prora- čun 217 milijonov S din, kar je v primerjavi z lanskimi stroški za 9 % več. Treba je pripomniti, da se je finančni načrt občinske uprave povečal le za 2,9 %. Ostalo povečanje pa prispevajo večji stroški za sodišče, medobčinske inšpekcijske službe, javno pravobranilstvo itd. Največ težav pri usklajevanju izdatkov proračuna z dohodki povzroča dejstvo, da je treba letos pokriti za preko 82 milijonov S din posojil in pokriti za 100 mili- jonov S din obveznosti iz lanskega leta. Za dejavnost krajevnih skupnosti predvideva proračun 6.5 milijonov S din. vendar od tega dobi 3 milijone S din KS Godič, ki je lani prispevala več sredstev za asfaltiranje ceste v Stahovico. Za vzdrževanje cest v občini (cest III. in IV. reda ter krajevnih cest) bo v proračunu rezerviranih skoraj 50 milijonov S din. Večina družbenih organizacij in društev, ki se financirajo iz pro- računa, bo predvidoma razpolagala z enako vsoto kot lani. V rezervni sklad bo šlo 1 % od razporejenih dohodkov. Precej je bilo razprav o predlogu, naj bi začasno omejili vsem proračunskim potrošnikom sredstva za 3 %. To bi predstavljalo še okrog 33 milijonov S din. Odborniki so ta predlog sprejeli s pogojem, da bodo na vsaki seji sproti obveščeni o dotoku proračunskih dohodkov in da bodo lahko, kakor hitro bodo dohodki normalno oz. po predvidevanjih pritekali, sprostili to omejitev. F. S. Organizacija socialistične zveze je sestavni del samoupravnega delovanja v naši družbi, je osnova družbenopolitičnega delovanja Občinska konferenca SZDL Kamnik je na svoji prvi seji obravnavala predvsem: ovire pri hitrejšem uveljavljanju samoupravnega sistema zlasti v manjšin delovnih kolektivih, ki so za družbo posebnega pomena, o investiranju v šolstvu, o združevanju sredstev za negospodarske investicije, o problemih mlade generacije, razpravljala je o možnosti za hitrejše doseganje večjih gospodarskih uspehov v trgovini, gostinjstvu in turizmu in sprejela pravilnik organizacijo SZDL v občini Kamnik. Konferenca SZDL občine Kamnik šteje 74 članov. Prisotnih je bilo 53, opravičeno odsotnih je bilo 11. Člani konference so prejeli obsežno poročilo o delu organizacije SZDL v občini Kamnik, predlog pravil organizacije SZDL, poročilo o delu in problemih Krajevnih organizacij SZDL ter predlog programa dela za leto 1967. V živahni razpravi, v kateri je sodelovalo 24 udeležencev, so večkrat poudarili izredno pomembnost še hitrejšega vključevanja posameznih občanov pri delu organizacije Socialistične zveze. Navzoči so menili, da je priza- Pregled volitev po območjih Volilna •nota št. Kraj volitev Vršita volitev 1 Motni k — — Z 1 Spitalič — — Z 2 Zgornji Tuhinj O Z 3 Šmartno — — Z 3 Pšajnovica — — Z 4 Loke O — z 4 Sela o z S Nevlje — — z C Mekinje (južni del) o R z 7 Mekinje (severni del) — R z 8 Godič o — z 9 Crna (Zaga. Smrečje) — — z f Potok — Crna — . z 10 Stahovica (Bistrica) O — z 11 Stranje ~— — z 12 Tunjice O R z U Gmajnica, Gora, Mlaka — R z 14 Nasoviče o R z 15 Komenda — R z 13 Križ — R z 18 Moste o R z 17 Podgorje — R z 18 Smarca o R z 19 Palovče — — z 19 Volčji potok — — z 20 Kamnik — Duplica o R z 21 Kamnik — Perovo — R z 22 Kamnjk — Zaprice o R z 23 Kamnik — Medvedova, Jurči- R čeva, Mlakarjeva — z 24 Kamnik — Šutna o R z 25 Kamnik — Novi trg — Maistrova — R z 20 Kamnik — Titov trg o R z 27 Kamnik — Fužine — R z 28 Kamnik — Košiše, 2ale — Levstikova 0 R z devanje za združevanje sredstev potrebno v celoti podpirati, če želimo v šolstvu in športu v nekaj letih zgraditi toliko prostorov, da bi bila situacija vzdržna. Vendar bi bilo prekomerno združevanje v škodo razvoja posameznih gospodarskih organizacij. Združuj-mo le toliko, da razširjena reprodukcija gospodarskih organizacij ne bo onemogočena. Nekaj članov je v razpravi menilo o nu1-ni gradnji šole na Duplici, Komendi, Smartnem, Palovčah itd., vendar so navzoči bili enotni v tem, da naj vrstni red gradnji šol določi politično izvršni organ skupščine, t. j. Svet za šolstvo, kulturo in telesno kulturo. V skladu z razpoložljivimi sredstvi bo program izvajal upravni odbor sklada za razvoj družbenih služb. Vsi člani konference SZDL so bili enotni, naj se ne gradi noben objekt, prodno niso za to zbrana potrebna sredstva. Delovanje krajevnih organizacij Socialistične zveze, svetov krajevnih skupnosti, so navzoči ocenili kot izredno pozitivno zlasti v zadnjih letih ko imajo krajevne skupnosti na razpolago več sredstev, s katerimi rešujejo pomembne komunalne, kulturne, socialne in druge probleme. Red in disciplina pri demokratičnih dogovorih, zlasti pri izvrševanju sprejetih sklepov, prepričuje tiste, ki vidijo v samoupravi golo tratenje časa in tudi tiste, ki mislijo, da bi lahko v samoupravni družbi dovolijo vse. Samouprava zahteva razen reda in discipline tudi vedno bolj razgledane ljudi, ki ne bodo gledali svojih ozkih interesov, ampak interese kolektiva, družbe, ker so v teh interesih tudi individualni interesi. Obsojeno je bilo mnenje, da je samouprava vzrok za anarhijo Anarhija se pojavlja povsod tam. kjer samouprava ni dovolj razvita, kjer se samoupravni sklepi ne spoštujejo, kjer si posamezniki dovolijo vse. Naši projzvajalci-občani morajo več časa posvetiti razpravljanju o ustvarjanju dohodka, in ne le o njegovi delitvi, samoupravni organi pa morajo skrbeti ne samo za današnji, ampak tudi za jutrišnji dan. Člani konference so poudarili, da se mora organizacija Socialistične zveze kakor tudi sleherni član povsod zavzemati za resnično uveljavitev družbene in gospodarske reforme. Kljub temu, da se v zadnjem času vse bolj razpravlja, kako je gospodarstvo zavoženo, da sedaj prenašamo odgovornosti na posameznika oz. na posamezne delovne skupnosti, so na konferenci opozorili, da moramo posvetiti posebno pozornost in povsod poudar-iati naslednje: reforma je splošen pojav a ni povsod enaka, pri nas se obračamo na občane — proizva- jalce, drugje pa na vojsko. Vsem tistim ki menijo, da ni izhoda iz »teme*, je treba povedati, da je zaupanje v ustvarjalno sposobnost našega delovnega človeka tista -luč«, ki bo nezaupljivcem prižgala svetlobo iz >»teme«. Konferenca je bila mnenja, da je treba podpirati ■ sredstvi sklada gospodarskih rezerv pri skupščini tercialne dejavnosti, kajti le tako je moč pričakovati, da se bodo sredsitva hjtreje vračala, da se bo ustvarjal večji dohodek in odpiral večje možnosti za zaposlovanje naših občanov. Nujno je treba pregledati zaposlenost vseh upokojencev ter omogočiti mladini zaposlitev. zlasM še zato. ker ugotavljamo v Kamniku, da imamo 10 nezaposlen h s srednjo in 2 s fakultetno izobrazbo. Člani konference iz Tuhinjske doline so ponovno poudarili izredno pomembnost ureditve Tuhinjske ceste, ki ni samo pomembna za Tuhinjsko dolino in občino Kamnik, ampak ima širši družbeni pomen. Cesta bo omogočila najkrajšo povezavo z letališčem, omogočila hitrejši turistični razvoj gorenjske regije itd. Konferenca je razpravljala tudi o dosedanji predvolilni aktivnosti organizacije Socialistične zveze in občanov v občini Kamnik ter se zavzeli za stopnjevanje predvolilne aktivnosti ter da naj v »Kamniškem občanu« še obširneje o vsem pišemo, čeprav je bilo že precej napisanega. Krajevne organlzaci je Socialistične zveze bodo na svojih območjih razpravljale z odbori društev družbenopolitičnih organizacij o vlogi, ki jo imajo v sedanjem obdobju, in o njihovi nalogi pn izvrševanju sprejetega programa o delu organizacije SZDL. Na konferenci so sprejeli pravila organizacije SZDL v občini Kamnik, ki pomenijo statut organizacije SZDL za občino Kamnik in v katerem so navedene naloge organizacije Socialistične zveze v občini. Na zaključku je konferenca sprejela program dela za leto 1967 in izvolila nove organe Socialistične zveze občine Kamnik. Program predvideva zlasti intenzivneje razprave o turističnem delovanju in turističnem razvoju občine Kamnik, češ da je občino Kamnik poudarjati kot industrijsko turistično področje. Nadalje se predvideva več razprav z mladino, tesnejša povezanost z raznimi društvj In organizacijami, zlasti s krajevnimi organizacijami Socialistične zveze, obravnava srednjeročnega razvoja občine glede zdravstva, šolstva, kulture, telesne kulture, razprava o razvoju gostinstva in turizma, razprava o posameznih zakonskih osnutkih in večja povezanost odbornikov ter poslancev z volivci. (Nadaljevanje na 4. strani) 2 < n o t—i M m *—* S5 2 < (Nadaljevanje s 3. strani) Na konferenci je govoril dr. Marijan Brecelj o vlogi Socialistične zveze sedaj in o njeni vlogj v preteklosti ter o izredni pomembnosti te organizacije za naš družbeno politični in gospodarski razvoj. Organizacija SZDL vključuje preko 75 % vseh občanov in je naj-množičnejša organizacija, je osnova samoupravljanja. V tej organizaciji je omogočeno občanu, da po svojih hotenjih, nagnjenjih in sposobnostih aktivno sodeluje pri ustvarjanju političnega vzdušja v krajevnem, občinskem in širšem družbenem okolju. Dosedanje prizadevanje organizacije Socialistične zveze v občini Kamnik je ocenil zelo dobro in za želel še več uspehov občanom pri njihovem delu. Živahno in pestro razpravo ter mnenja in stališča občinske konference bo moč v nraksi izvršiti le. če ne bomo ostali pri besedah v dvorani, ampak da bodo vsi člani Socialistične zveze, zlasti pa član j občinske konference na terenu, aktivno delovali. Občinska konferenca SZDL je za svojega predsednika izvolila Boža Matičiča, za podpredsednika Vinka Dobni karja; za člane republiške konference SZDL: Franca Petkov-ška, Viktorja Repiča, Vinka Gobca. Za člane zvezne konference SZDL je skupno z gorenjskimi občinami izvolila: Toneta Fajfarja in Zoro Šemrl. V izvršni odbor Občinske konference SZDL so izvoljeni: Svetelj Franc. Robida Karel, Cvetko ing. Ferdo, Ambrožič Gordan, Justinek Ivan. Kos Ciril, Ponikvar ing. Slavko, Frantar dr. Svetozar, Kra-marič Cvetka, Kozjek Ivan, Žagar Peter, Golob Jožic,, Berdnik Mirni, Repič Marjan, Uršič Milka. Na prvi seji je Izvršni odbor občinske konference SZDL izvolil za svojega sekretarja tovariša Franca Svetelja, ki bo funkcijo opravljal profesionalno. V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni: Svetek Rajko, Ivanetič Silvo, Cvirn Pavle, Trebušak Jelka, Kladnik Anton. Občinska konferenca SZDL je sestavljena Gospodarska in družbena reforma ter z njo povezana reorganizacija ZK v občini osrednja naloga komunistov Občinski komite je v svojem delu posvetil največ pozornosti gospodarski in družbeni reformi ter reorganizaciji ZK v občini. Po starosti: do 25 let od 25—35 od 35—45 od 45—55 nad 55 skupno Po izobrazbi: nepopolne osemletke osemletke nepopolna srednja šola srednja šola višia šola visoka šola skupno 4 30 25 11 4 74 3 20 26 15 1 9 74 Po zaposlitvi: delavci (rudarstvo industrija trgovina obrt) 24 uslužbeni (finančni, upravni) 17 z inženirji in tehniki 8 •*J profesorji in učitelji 3 C zdravstveni in socialni delavci 1 crj upravniki in ekonomisti 3 O vodilno osebje 2 zunanje politični delavci 2 zasebni kmetijski proizvajalci 5 ^ zasebni obrtniki 4 «3 upokojenci 2 1-1 gospodinje 1 2 študentje in dijaki 1 g ostali 1 ^ skupaj 74 Po spolu: moških žensk skupaj 62 12 74 Občinski komite ZK se je v preteklem obdobju v polni meri vključil v vsa idejna družbenopolitična prizadevanja za uresničevanje gospodarske in družbene reforme. V prvem obdobju so bilj potrebno določeni napori prav za pojasnjevanje ciljev in smotrov gospodarske reforme, kako bi se lahko komunisti poleg javnih sredstev obveščanja (tisk, radio, televizija) čim aktivneje vključili neposredno v vso tisto družbenopolitično aktivnost, ki je bila usmerjena za pridobivanje polne podpore za reformo. Prav tako so bila med komunisti potrebna določena pojasnjevanja plenumskih materialov centralnih komitejev v tem obdobju, da bi se razčistili idejni pogledi in usmerjanja komunistov ob razreševanju obstoječih protislovij. V začetku smo pri večini komunistov uspevali pri utrjevanju spoznanja, da gre pri reformi za uveljavljanje stališč in resolucije VIII. kongresa ZK.T in da v tem smislu ne gre za nobeno novo orientacijo. Niso bili tudi osamljeni primeri gledanja na reformo s pozicij omejevanja samoupravljanja, češ da se z reformo vnaša v naše gospodarstvo liberalizacija, ki nasprotuje samoupravljanju. V tem smislu so bila izredno pomembna prizadevanja v poudarjanju pomembnosti reforme za nadaljnje uveljavljanje samoupravljanja na vseh področjih družbenega dela in ustvarjanja na vseh področjih družbenega dela in ustvarjanja na osnovi uveljavljanja načela dohodka, delitve in nagrajevanja po delu ter neposrednega razpolaganja proizvajalcev s sredstvi, vključujoč sredstva za razširjeno reprodukcijo. Tu pa tam so zaradi nastopajočih težav in premajhne aktivnosti subjektivnih sil prišle na dan težnje »po trdi roki«. Tu ni šlo samo za pojave razumevanja samoupravljanja v anarhičnem smislu ločenega poudarjanja pravic, ne da bi se zavedali tudi odgovornosti, ki se z vso neizprosno logiko reforme uveljavlja če ne prej, pa s posledicami take ali drugačne odločitve, ampak so se pokazali tudi primeri nerazumevanja ciljev reforme, pri katerih gre ne samo za boljše in večje kvantitativne gospodarske učinke, ampak predvsem za kvalitativne spremembe in napredek v samoupravnih odnosih. Za neposredno aktivnost in idejno akcijo je bilo prav tako pomembno ločiti, kateri ukrepi imajo ali pa so imeli začasni značaj, kateri pa so predstavljali trajno orientacijo. S tem v zvezi so se pogosto postavljala vprašanja o vlogi administrativnih ukrepov, o uveljavljanju ekonomskih zakonitosti in podobno. Nasprotovati smo morali tudi določenim težnjam in pojavom pavšalne kritike vsega, kar smo dosegli do včeraj, ne upoštevajoč vseh naših dosedanjih rezultatov in naporov. Taka kritika bi lahko ustvarjala napačno zavest, da je reforma potrebna predvsem zaradi naših dosedanjih napak, ne pa zato, da bi presegli včerajšnji nivo, včerajšnje odnose. Mislimo tudi, da je upravičeno, če smo že od vsega začetka uveljavljali potrebo po usmerjenosti delovnih organizacij navznoter, na utrjevanje svojega lastnega položaja v uveljavljanju konkretnih prizadevanj. Taka orientacija je bila potrebna zlasti tam, kjer je bilo manj lastnih prizadevanj in več splošnih kritik na račun ukrepov v gospodarstvu takrat, ko so ti začeli delovati. Poudarjanje potrebe po usmerjanju reševanja lastnih problemov pa seveda ni pomenilo propagiranje zaprtosti, ampak predvsem akcijo za širše vključevanje delovnih organizacij- v reformna prizadevanja na podlagi čim boljše poslovne in delovne orientacije le-teh, upoštevajoč pri tem vse možnosti, ki jih dajeta reforma in potreba glede koriščenja lastnih rezerv in možnosti. V razpravah o reformnih prizadevanjih so se postopno vedno bolj uveljavljala vprašanja širše poslovne usmerjenosti delovnih organizacij, kvalitetne organizacije posameznih strokovnih služb, zlasti tistih, ki delujejo na področjih, ki so predstavljala za posamezne delovne organizacije šibko točko, vprašanje organizacije dela, zaostrovala so se kadrovska vprašanja, vprašanja dela in zaposlitve, racio-nanalnejšega izkoriščanja sredstev za delo, nadalje vprašanje samouprave in strokovne odgovornosti, problematike nagrajevanja po delu, uveljavljanja samoupravnih delovnih in vseh drugih odnosov, ob katerih se bo v polni meri lahko realizirala zlasti ustvarjalna iniciativa. V zadnjem času smo bolj poudarjali konkretno vključevanje družbenih služb v reformna prizadevanja. Tu gre za kompleksnejše urejanje materialnih in samoupravnih odnosov, kar brez dvoma odpira tudi celo vrsto idejnih vprašanj. S tem pa še daleč niso izčrpana vprašanj? ki so se pojavila in se pojavljajo v zvezi z uveljavljanjem smotrov ozir. ciljev reforme. Vsa ta vprašanja so bila prisotna tudi v delu osnovnih organizacij, zlasti v delovnih organizacijah. Komunisti so često izražali nemoč, češ, o vsem razpravljamo, nimamo pa možnos'i ukrepanja. Pogosto je bila zapostavljena aktivnost komunistov pri razčiščevanju idejnih pogledov in manifestacij, ki spremljajo dogajanja in vplivajo na formiranje odnosa do pojavljajočih se problemov in ukrepov za njihovo reševanje. Izražanje nemoči za aktivno poseganje v dogajanje v svojem lastnem delovnem okolju izvira predvsem iz premajhne zavzetosti, da bi komunisti pokazali večjo borbenost pri ustvarjanju takih samoupravnih odnosov, v katerih bi se vsi, pa tudi sami, polno uveljavljali kot samoupravljata in tako uresničevali vlogo ZK. Z reorganizacijo ZK v naši komuni želimo doseči večje možnosti za ustreznejše in hitrejše odločitve v delovanju organizacij in posameznikov. Po reorganizaciji vodilnih organov je večina komunistov dojela, da je to daljši proces, ki mora zajeti celotno organizacijo v smislu njene učinkovitejše in kvalitetnejše idejnopolitične aktivnosti v pogojih samoupravljanja. O tem je bilo tudi v naših osnovnih organizacijah, zlasti pa na letnih konferencah, več razpravljanja, manj pa konkretnih pobud. Osnovne or-ganizacjie so pričakovale predvsem pobude in predloge od višjih partijskih organov. Namesto da bi razpravljali o vprašanjih celovitejšega delovanja ZK ter o vprašanjih, kako si z aktivnostjo zagotavljati na posameznih problemskih področjih večji in kvalitetnejši vpliv članstva ZK, so se ponekod razprave omejevale na nekatere principe organiziranosti ZK, npr. ali naj obvelja teritorialni ali delovni princip povezovanja članov ZK v osnovne organizacije. Pri organiziranju komunistov moramo izhajati predvsem iz konkretno opredeljenih idejnopolitič-nih nalog ter temu ustrezno razvijati tudi svojo aktivnost. Naša dosedanja slabost ni bila samo v tem, da smo počasi prihajali do političnih ocen, do konkretnejših opredelitev nalog, do idejnih stališč, ampak predvsem v tem, da smo bili v praksi premalo aktivni in borbeni in da pogosto prav v praksi sklepov in idejnih stališč ZK nismo upoštevali. Tudi tu so vzroki za to, da je od spodaj prihajalo premalo pobud in predlogov za graditev politike ZK glede posameznih problemov. Da bi lahko na idejne pojave in politične probleme hitreje reagirali, bomo morali nujno zboljšati in povečati oblike medsebojnega komuniciranja. V večji meri moramo zagotavljati javnost svojega delovanja, da bi bila stališča in aktivnost posameznikov in organizacij ZK enotna in dostopna vsem zainteresiranim občanom v SZDL, v delovnih organizacijah, v samoupravnih mehanizmih in drugod. Nujno moramo v reorganizaciji premagotavi slabosti v odnosih, zlasti pa v delu organizacij ZK. Osnovna organizacija danes ne more biti več edino torišče dela komunistov. Naloge ZK so vedno zahtevnejše. Ne samo osnovna organizacija, ampak občinska organizacija ZK se bo morala vedno bolj uveljaviti kot temeljna oblika organizirane aktivnosti komunistov, seveda z bogastvom oblik in metod dela, ki jih bodo narekovali problemi in konkretne razmere prj nas. V tem smislu bo novi občinski komite postavljen pred znatno zahtevnejše naloge. Osnovne organizacije bi bile predvsem centri, kjer so komunisti organizacijsko povezani, plačujejo članarino in izvršujejo druge jasno določene ozir. pokazane obveznosti, ki jih lahko opravljajo v osnovni organizaciji, Tu bi se komunisti seznanjali s Sklepi vodstev ZK, tu bo tudi mesto, kjer bodo lahko dajali pobude in predloge, ki zahtevajo širšo aktivnost ZK, izražali mnenja glede posameznih predlogov, glede na teze resolucije in druge partijske dokumente v javni razpravi med članstvom ZK, tu bodo razpravljali o problemih, s katerimi se srečujejo pri svojem delu in podobno. Sprejemljivo je mnenje, da z reorganizacijo nikakor ne smerno kjerkoli zmanjševati aktivnosti komun isitov z ukinjanjem posameznih oblik dela osnovnih organizacij, dokler ne zaživijo, oziroma se ne uveljavijo ustreznejše oblike dela. Vsi ukrepi in sklepi morajo biti (Nadaljevanje na 5. strani) Investiranje v objekte družbenih služb od leta 1965 do 1970 Na seji SOb Kamnik družbenopolitičnega zbora, ki je bila dne 17. dec. 1964, je bilo obravnavano poročilo o potrebah investiranja v objekte, ki služijo vzgoji in varstvu mladine v razdobju 1965 do 1970 v občini Kamnik. Prosvetnokulturni zbor zvezne skupščino je sprejel priporočilo, da je potrebno v obdobju 1965 do 1970 intenzivneje in smotrneje pristopiti k izgradnji šolskega prostora. V tem smislu so pozneje tudi republiški predstavniki in družbenopolitični organi razpravljali In poudarili, da je zaradi zaostajanja investicij na področju šolstva potrebno v bodoče pospešiti izgradnjo učnih prostorov, kabinetnih učilnic, laboratorijev, delavnic in podobno. Izhajajoč iz razprave zveznih in republiških predstavniških organov je naša skupščina na svoji redni seji dne 16. junija 1964 posvetila del razprave problematiki šolstva in varstvenih ustanov z željo, da se prilagodijo prilike naših šol zahtevam po osemletnem šolanju. V zvezi s tem je bil sprejet sklep o ustanovitvi centralnih in podružničnih šol ter financiranje prevoza učencev iz oddaljenih štirirazrednih šol v centralne šole v Kamnik, Stranje in Komendo. S tem pa je prišlo do novih problemov, ki očitneje ovirajo nadaljnje delo v bližnji prihodnosti. Ti problemi so: — pomanjkanje šolskih prostorov v centralnih šolah, — celodnevno varstvo šolskih otrok, — prehrana otrok, ki se vozijo iz oddaljenejših krajev, — pomanjkanje stanovanj za učni kader, — organizacija pouka v dveh ali celo v treh izmenah, — zaostajanje telesnokulturnega udejstvovanja (pomanjkanje telovadnic, igrišč in podobno). Da bi se postopoma odpravile vse navedene pomanjkljivosti, je naša skupščina ustanovila sklad za razvoj družbenih služb z namenom, da bi se v tem skladu zbirala sredstva, ki jih plačujejo delovne organizacije. Iz teh sredstev pa naj bi se financirale potrebe vseh družbenih služb v občini Kamnik. Prvenstveno je bilo preurediti kulturni dom pri šoli Tomo Brejc v zdravstveni dom. Za tem je zgraditi telovadnico pri osnovni šoli Fran Albreht, urediti zunanjost obeh kamniških šol, dograditi šolo v Tunjicah, dozidati osemletko v Stranjah, nato zgraditi štirirazredne šole na Duplici, v Tuhinjski dolini in v Komendi. Poleg navedenih gradenj je nujno potrebno še obnoviti zgradbo otroškega vrtca v Kamniku, napeljati centralno kurjavo v dijaškem domu in dograditi telovadnico v novem objektu zdravstvenega doma. Razen dograditve osnovne šole v Tunjicah se druga dela niso mogla opraviti zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Iz sredstev sklada za razvoj družbenih služb so plačani manjši zneski za vzdrževanje osnovne šole Tomo Brejc v Kamniku v znesku 72.426 N dinarjev, in osnovne šole v Tunjicah v višini 149.147 N din. Razvoj industrije v središčih Kamnik, Duplica, Smarca, Crna-Stranje in Komenda zahteva, da se usmeri investiranje v šolstvo in varstvene ustanove vzporedno z razvojem gospodarstva. Zato bi bilo popolne osemletke razviti v Kamniku, Komendi. Stranjah in Tuhinju s pripadajočimi telovadnicami in igrišči, delavnicami, laboratoriji itd., podružnično štiriletno šolo zgladiti na Duplici, ostale pa temeljito obnoviti. Istočasno je potrebno na teh območjih zagotoviti potrebno število stanovanj za učno osebje, da bi se na ta način zagotovil kvaliteten pedagoški kader. Da bi se razbremenile žene-ma-tere v delovnem razmerju, s čimer bi se omogočila kar največja storilnost na njihovem mestu, je zagotoviti potrebne varstvene ustanove za predšolsko mladino in Pripravlja se izrednega urediti celodnevno varstvo za šolsko mladino v šolah, kakor to zahteva zakon o osnovnem šolstvu. Zaradi vsega tega je potrebno zgraditi nove šolske prostore, da se ukine pouk v dveh izmenah in omogoči celodnevno varstvo otrok. V šolskem, letu 1966/1967 je število otrok naslednje: Osnovna šola: Komenda-Moste 419 Fran Albreht 1.145 Stranje 357 Tomo Brejc 1.192 Skupaj osnovne šole 3.113 Gimnazija Kamnik 211 Zavod za estetsko vzgojo 220 Otroški vrtec: predšolskih otrok 118 šolarjev 62 samo na kosilu 32 Iz proračuna občine Kamnik je bilo v 1.1966 porabljeno 408,212.400 S din za osebne in materialne izdatke navedenih šol, kar znaša 109,617 S din na enega učenca. Za prevoz otrok v centralne šole iz Tuhinja v Kamnik, iz Spitali-ča — Motnika na Vransko in iz Smrečja v Kamnik je bilo iz proračuna občine porabljeno 15,937.855 S din. INVESTICIJE V ZDRAVSTVU Na 22. seji SOb Kamnik družbenopolitičnega zbora, ki je bila 17. decembra 1964, se je obravnavalo tudi poročilo o potrebah investicij v zdravstvu. Kot je že v prejšnjem poročilu omenjeno, je bil za potrebe financiranja investicij v družbenih službah ustanovljen sklad za razvoj družbenih služb SOb Kamnik med drugim tudi z namenom, da se kulturni dom, ki že več let, stoji nedograjen, preuredi za namene zdravstvenega doma. Iz tega razloga je občinska skupščina na svoji seji sklenila, da se zaradi stanja starega zdravstvenega doma takoj prične s prezidavo in dozidavo nedograjenega kulturnega doma za potrebe novega zdravstvenega doma. V del zgradbe, ki jo uporablja zdravstveni dom Kamnik, je bilo investiranega 367,826.626 S dinarjev, to je vrednost tega dela zgradbe, dočim je ostalo še 51,757.284 S din obveznosti. Ta sredstva so se krila delno jz sredstev sklada za razvoj družbenih služb, delno pa iz najetega kredita. predlog predpisa za uvedbo za zdrav, zavarovanje Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja je ob sprejetju zaključnega računa sklada zdravstvenega zavarovanja za leto 1966 razpravljala tudi o kritju primanjkljaja v tem skladu iz preteklega leta v višini 9,981.388,64 N din. Sprejet je bil sklep, da se za kritje primanjkljaja porabi celotna rezerva sklada v višini 6,422.183.54 N din. Predlog, da bi se za nekriti del primanjkljaja predpisal izredni prispevek zavarovancem po stopnji 0.25 %, je bil zavrnjen. Strokovni službi zavoda za socialno zavarovanje je bilo naloženo, da priprav, nov predlog za kritje nekritega dela primanjkljaja bodisi z najetjem kredita ali na drug ustrezen način. Zavod je po naročilu vložil prošnjo pri kreditni banki Ljubljana, da odobri kratkoročni kredit ali da sprosti pri banki naložena sred stva sklada zdravstvenega zavarovanja v višini 2,620.123.81 N din. Organi kreditne banke in hranilnice so na seji dne H. III. 1967 obravnavali zavodovo prošnjo in jo odklonili, češ da banka ne razpolaga z ustreznimi sredstvi. Tudi gospodarska banka SRS odklanja kredit iz istega razloga. Zavod je tudi prosil, naj banka, če že ne more odobriti posojila, podaljša rok vračila za posojilo 5.000.000 N din, ki je zapadlo 15. III. 1967 in je bilo najeto za normalno finančno poslovanje zaradi neenakomernega priliva sredstev v sklad. Organi kreditne banke Ljubljana so sklenili, da podaljšajo rok vračila kredita, če bo skupščina komunalne skupnosti tekom meseca aprila sprejela sklep o predpisu izrednega prispevka za kritje neporavnanega dela primanjkljaja iz leta 1966. Storjeni so bili tudi drugi ukrepi, da bi se izognili uvedbi dopolnilnega prispevka, toda izgledi so slabi. Do sedaj zbrani podatki kažejo, da bo morala skupščina komunalne skupnosti na svojem prvem zasedanju sprejeti sklep o uvedbi izrednega prispevka. Način kritja primanjkljaja jasno določa 84. člen zakona o financiranju socialnega zavarovanja, ki pravi da se primanjkljaj krije iz rezervnega sklada, če ta ne zadošča, pa z uvedbo izrednega prispevka zavarovancev. Izredni prispevek naj bi plačevali vsi zavarovanci, ki so v delovnem razmerju in delajo najmanj polovico polnega delovnega časa, ter vsi pogodbeni zavarovanci. Stopnja izrednega prispevka, k: bi ga po tem predlogu plačevalo približno 187.000 zavarovancev, naj bi znašala 0,29 odstotka od čistih osebnih dohodkov, obračunavala pa bi se od 1. maja do 31. decembra 1967. leta. Konda A. Zboi r volivcev v omarci Gospodarska in družbena reforma ter reorganizacija ZK (Nadaljevanje s 4. strani) dobro premišljeni. Z določenimi spremembami pa vendar ne bi smeli čakati v nedogled. Priprave in razgovori ob reorganizaciji so pokazali na nujnost nekaterih sprememb. Članstvo ZK ne pričakuje od reorganizacije bistvenih sprememb, če le-te ne bo spremljala povečana idejna vnema z jasnimi načelnimi stališči. Organizacija ZK v naši občini konkretno pripravlja predloge o bodoči organizacijski in vsebinski strukturi. Predlogi, ki jih je komi. sija pripravila, predvidevajo, da bi nekatere manjše osnovne organizacije združili v nove večje in pri tem konkretneje določili njene naloge. (Iz poročila na občinski konferenci ZK. 15. aprila 1967.) Na zadnjem zboru volivcev v Smarci smo obravnavali poročilo j delu sveta Krajevne skupnosti, osnutek občinskega proračuna in poročilo o izvajanju proračuna za leto 1966, odlok o prispevkih in davkih občanov in kandidate za občinsko, republiško in zvezno skupščino. Svet Krajevne skupnosti v Smarci je kljub neaktivnosti nekaterih članov rešil v preteklem letu precej komunalnih problemov, ki so bili predmet razprave na zborih voljlcev nekaj let nazaj. Kanalizacija in odvod vode s stare ceste v Smarci ie urejen v veliko zadovoljstvo ljudi, ki uporabljajo to cesto, lastnikov hiš ob cesti in lastnikov sadovnjakov med staro in asfaltirano cesto. Adaptacija pokopališča je bila obravnavana na dveh konferencah SZDL. Sprejet je bil sklep, da se naselje Smarce vključi v prizadevanja Krajevne skupnosti Homec, ki je pokrenila priprave za adaptacijo homškega pokopališča. Od samoprispevka smo prispevali 329.000 starih dinarjev za zemeljska dela. Manjkajoča sredstva za dovršjtev bomo prispevali potem, ko bo uresničen sklep o enakih prispevkih tudi v ostalih naseljih, kj se zavzemajo za to pokopališče. Vsekakor pa je najpomembnejša akcija, opravljena v letu 1966, adaptacija kulturnega doma v Smarci. Smarca je že zdavnaj poznana kot manjše kulturno središče, zato so bile vse prireditve v našem kulturnem domu vedno dobro obiskane. V novi modernizirani dvorani bo kulturno društvo lahko vsestransko razvilo svojo dejavnost, poleg tega pa bodo lahko organizirali tudi ostale vrste prireditev. K temu poročilu so občani dodali nekaj pripomb, ki bodo slu-žile svetu Krajevne skupnosti kot napotek za nadaljnje delo. G Ko je bil na dnevnem redu od- J lok o prispevku za mestna zem- O Ijišča, so občani soglasno sprejeli _ sklep, da je treba pripraviti pred m sprejetjem tega odloka širšo ob- w razložitev in program vlaganja „ zbranih sredstev. Na koncu so po- g. stavili tudi kandidate vse skup-ščine: v občinsko skupščino-tova- « riš Lado Osolnik in Lovro Cevc, •< v republiško skupščino — tovariš y Nande Vode in Anton Istenič in v zvezno skupščino — tovariš Marjan dr. Brecelj. C Andrej Drmal • Svilanit v novih gospodarskih razmerah < o O t—I bi S < Tu in tam se slišijo po Kamniku govorice o gospodarskih težavah v tovarni Svilanit. Govorice pa, ki ne temeljijo na dejanskem stanju, so neobjektivne. Le organi upravljanja in strokovni delavci so avtentični komentatorji gospodarskega položaja v podjetju. Nj, potrebno posebej poudarjati, v kakšnih težavah se nahajajo v času gospodarske in družbene reforme skoraj vse delovne organizacije razen nekaterih izjem. Ugotovili smo, da je reforma šele letos krepko potrkala na naša vrata. Pri nekaterih podjetjih se je pričelo že leta 1965. pri drugih pač kasneje. Tako se postopoma vsaka delovna skupnost srečuje iz dneva v dan z novimi gospodarskimi težavami. Kolektiv Svilanita se je na vse to pripravljal od početka, zavedajoč se, da je rešitev boljših proizvodov in poslovnih uspehov odvisna samo od delovnega človeka in boljšega gospodarjenja. V položaju, v katerem so proizvodna podjetja, so se problemom iz leta 1967 pridružili še novi in to pomanjkanje obratnih sredstev. Nekatera podjetja imajo poleg proizvodnih tudi finančne težave. Svilanit ima trenutno samo finančne težave, saj ima pri kupcih skoraj pol milijarde starih din neplačanih račdnov. Proizvodnja do sedaj poteka normalno, plan prodaje bombažnih izdelkov je v prvem četrtletju celo presežen. Resnično pa je, da je na zalogi nekoliko več kravat, kot je bil kolektiv do sedaj navajen. Vseh problemov pa tudi kolektiv ne more sam premostiti, ker je odvisen od ostalih činiteljev v naši zunanji trgovini. Nesprejemljiva pa je resnica, da nekatera uvozna podjetja uvažajo frotir in kravate nič boljše kvalitete, razen nekaj izjem, cene so pa iste. če ne večje. S takim intervencijskim uvozom ne bomo koristili domači industriji, pač pa jo bomo pokopali, če ne bo konkurenca temeljila na trgovskih običajih in poslovni morali. Trenu'nih težav se delovna skupnost ni ustrašila. Nasprolno, še bolj smelo se je prijela proizvodnih nalog. Na tržišču so se pojavile boljše in lepše kravate, čeprav nekoliko dražje od sedanjih. Kravate so izdelane iz uvožene surovine, tkanina" pa je stkana doma. Novi proizvodi so iskani na tržišču, saj so kravate, ki so izdelane iz acetata in teritala, ena- ke italijanskim, izdelanim iz iste surovine. Prodajajo jih pod imenom ambasador in imperial v vseh večjih trgovskih hišah. Tudi na področju frotirja so novi izdelki za potrošnika. Iz proizvodnje že prihajajo novi modeli frotir plaščev za moške, ženske in otroke. Te modele so zbrali zastopniki večjih trgovskih hiš v državi in potrošniki sami. Na sejmu moda 1967 v Ljubljani in modni reviji je bilo prikazanih 46 modelov, od katerih je 17 vključenih v redno proizvodnjo. Podjetje je pripravilo za potrošnike še eno novost: blago se dobi v maloprodaji in to frotir v metraži, v raznih barvah in vzorcih. Delovna skupnost pa si bo v bodoče še bolj prizadevala zadovoljiti potrošnika z ustreznimi in kvalitetnimi izdelki. —da Tekstiliada na Veliki planini Tekmovanje smučarjev tekstilnih podjetij iz vse Slovenije je bilo letošnjo zimo prav gotovo največja smučarska prireditev na Veliki planini. Organizatorja tega tekmovanja podjetji Svilanit in Indup-lati sta s sodelovanjem SK Kamnik požela vse priznanje za zares odlično organizacijo, ki je zadovoljila več kot 200 nastopajočih. Organizatorji so bili neutruden boj z naravo, saj jim je dež sproti topil sneg. Vendar pa se je vreme na dan tekmovanja le popravilo, tako da je bila proga skoraj enaka za vse nastopajoče, in kljub pomanjkanju snega ob progi ni bilo poškodb. Skoraj vsa najboljša mesta sta pobrala največja rivala: ekipi BPT iz Tržiča in MTT i/. Maribora. Starejši tekmovalci so bili presenetljivo boljši od mlajših, saj je najboljši rezultat tekmovanja dosegel starejši član Uršič (Toper — Celje). Med nastopajočimi je bilo več znanih tekmovalcev, ki so bili nekdaj med najboljšimi smučarji pri nas. Sem sodijo prav gotovo Tržičana Primožič, Svab. Sa-rabon ter Celjan Uršič. Najpomembnejšo lovoriko — ekipno zmago pa so zasluženo osvojili Tržičani — člani ekipe BPT. Slovesna otvoritev tekmovanja na Simnovcu in zaključna slovesnost v Jaršah, ki sta dali prireditvi zares veličasten videz, pa sta tudi pokazali pravo tradicijo te prireditve, ki se je končala z vse- Pred izidom XI. letnika Kamniškega zbornika V doglednem času bo izšel XI. letnik Kamniškega zbornika, publikacije, ki si je doslej s svojim izhajanjem ustvarila ne lep renome, temveč tudi širok krog bralcev in sodelavcev. Zbornik, ki že vrsto let opravlja za naše mesto in njegovo širšo okolico nadvse pomembno znanstveno in kulturnoprosvetno delo, poznajo danes širom po Sloveniji, našel pa je pot tudi v druge države, v Ameriko in k našim izseljencem v Avstralijo. Tudi lotos bodo v Zborniku izšli zanimivi prispevki geografskega, etnografskega, gospodarskega, literarno — in umetnostno zgodovinskega značaja ter še drugi zapisi. Letniku bo dodano posebno kazalo za vseh prejšnjih deset knjjg. Občani bodo Zbornik lahko kupili po zelo nizki ceni v knjigarnah ali pa v kamniškem muzeju, saj so tudi letos naša podjetja z objavo oglasov v publikaciji omogočila ne le njen izid, ampak tudi nizko prodajno ceno. Pred gostovanjem Pitsburškega slovenskega okteta v Kamniku Letošnjo sezono kulturnih prireditev bodo v našem mestu zaključili pevci—izseljenci iz Amerike. Kot gostje občinskega odbora zveze kulturnoprosvetnih organizacij se bodo 23. in 24. junija mudili v Kamniku pevci enega najboljših vokalnih ansamblov slovenskih izseljencev v Ameriki — slovenskega okteta iz Pittsburqha v ZDA. Oktet bo na turneji po Sloveniji priredil nekaj koncertov v večjih krajih, 23. junija pa bo nastopil s slovensko ter ameriško narodno in umetno pesmijo v veliki dvoranj Doma v Kamniku. Svet zveze kulturnoprosvetnih organizacij bo skupaj z občinskim odborom Slovenske izseljeniške matice ter Turističnim društvom storili vse potrebno, da se bodo gostje iz Amerike počutili na tem kratkem obisku v našem kraju prijetno in udobno. Občane Kamnika pa vabimo že zdaj, da z obiskom koncerta izkoristijo edinstveno priložnost slišati popularne ameriške pevec slovenskega rodu. stransko pohvalo organizatorjema ter pravimo ovacijami najuspešnejšim ter tudi dobro nagrajenim tekmovalcem. Domačini so imeli manj uspeha v tekmovalnem delu, ker so vse svoje moči posvetili organizaciji tekmovanja. Ta doslej najmnožičnejša in najbolje organizirana prireditev v našem koncu pa pomeni tudi afirmacijo smučarskega športa, ki se v Kamniku vse bolj razvija. Rezultati: Članice (700 m dolga proga z 20 vratci) — 28 tekmovalk min. 1. Barbič (MTT Maribor) 1.04.9 2. Cufar (BPT Tržič) 1.05.0 3. Lukanc (BPT Tržič) 1.08.2 Člani nad 45 let (800 m dolga proga 23 vrati c) — 14 tekmovalcev min. 1. Kravcar (BPT) 1.04.3 2. Primožič (BPT) 1.16.7 3. Teran (BPT) 1.37.7 Člani od 35 movalcev 45 let — 34 tek- Troboj Domžale - TVD Partizan Mengeš je bil letos organizator tradicionalnega tro-boia smučarjev Domžal, Mengša in Kamnika. V dosedanjih dveh tro-bojih so bili med posamezniki najuspešnejši Kamnjčani, ekipna zmaga pa je obakrat pripadla Domžal čanom. Kamniški smučarji so izgubili predvsem zato, ker niso nastopili vsi najboljši. Na lotflšnjem. tekmovanju v veleslalomu na pobočju Tihe dolino je nastopilo 48 smučarjev, med njimi 12 Kamnjčanov. Na 800 m dolgi progi s 27 vratci je potekal ogorčen boj za naslov najboljšega smučarskega aktiva v vršem koncu. Kljub nekoliko slabši vožnji najboljših kamniških smučarjev pa je bila zmaga Ie-teh predvsem po zaslugi mladih prepričljiva, saj nam pove rezultat, da je med prvimi enajstimi kar 7 Kamničanov. Tako je pokal prvič ostal v Kamniku. Med posamezniki jo zmagal Si-movšek (D), nekdanji tekmovalec Kranjske gore, presenetil pa je mladi Bič (K) z drugim mestom. TVD Partizan Mengeš zasluži vso pohvalo za odlično izpeljano progo kljub slabim snežnim razmeram ter dobro organizacijo. Drugo leto je SK Kamnik organizator tega tekmovanja. Zal pa bo kamniška ekipa zaradi odhoda nekaterih smučarjev v JLA precej okrnjena, vendar pa so tudi mladi zmožni ohraniti letošnjo zmago kamniških smučarjev. 1. Uršič (Toper — Celje 0.52.3 2. Sarabon (BPT) 0.56.8 3. Lang (BPT) 0.58.0 14. Primožič (K) 1.26.2 Člani od 18 — 35 let (98 tekmo- valcev) min. 1. Gorjanc (TSC Kranj ) 0 53.0 2. Viher (MTT) 0.56.9 3. Teran (BPT) 0.57.0 19. Novak (Svilanit) 1.08.8 35. Jeras (Svilanit) 1.15.9 Mladinci do 18 let — 31 tekmo- valcev min. 1. Gajšek (MTT) 0.54.2 2. Sobar (BPT) 0.57.0 3. Stancar (BPT) 0.57.5 Kkipe: 1. BPT Tržič I. 4.45.8 min. 2. MTT Maribor 4.54.1 3. BPT Tržič II. 5.03.1 4. MTT Maribor II. 5.15.0 -sm- Mengeš - Kamnik Rezultati posamezniki (48 tekrno- valcev) min. 1. Limovšek (D) 0.46.8 2. Bič (K) 0.48.9 3—4. Štele (K) 0.50.0 3—4. Smrekar (M) 0.50.0 5—6. Sitar A. (K) 0.50.8 5—6. Pele (D) 0.50.8 7. Perne (K) 0.51.0 8. Klemene (K) 0.52.0 9. Sitar P. (K) 0.52.3 10—11. Podjed (K) 0.53.3 10—11. Kosec (D) 0.53.3 Ostali kamniški smučarji so se plasirali takole: 17. Šuštar 0.55.0 18. Sunkar 0.55.8 20. Grilje 0.57.1 24. Stiren 0.58.5 26. Kregar 1.00.6 Ekipe: 1. Kamnik (Bič, Štele, Sitar min. A.) • 2.29.7 2. Domžale (Limovšek, Pele Kosec) ' 2.30.9 3. Mengeš (Smrekar, Kralj, Sitar T. 2.37.7 -sm- »Kamniški občan« glasilo SZDL občine Kamnik. Urejuje uredniški odbor. — Glavni urednik Vinko Dobnikar, lektor Marija Gržinčič, tehnični urednik Avgust Novak. — Izhaja enkrat mesečno. — Uredništvo in uprava na Delavski univerzi Kamnik, Fužine 10. — Tiska tiskarna »Kočevski tisk« v Kočevju. 94 Čestitkam se pridružuje tudi TKALSTVO, Karel Va v petič ii Smarce Izdeluje brezkončne pogonske pasove za razne stroje in se priporoča za naročila. usnja Kamnik Čestitkam se pridružuje TITAN Kamnik TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV IN LIVARNA IZDELUJEMO: vdolbne ključavnice za vrata, navadne, dozične, cilindrične, pohištvene PIKO, za ALU vrata in obešanke; aparate za gospodinjstvo: mesoreznice, mlinčke za kavo, mak in orehe; fitinge; ulitke iz tem-per in sive litine. — Cenjenim odjemalcem priporočamo svoje izdelke. UMI.......IIIIIIMIIII m i p t......i......iiiiii.iinniiiiniiiiii.....mri Komunalno podjetje Kamnik čestita ob prazniku dela vsem občanom in se priporoča za naročila. Usluge opravi hitro, kvalitetno in poceni. Čestitkam se pridružuje tudi Eta ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK in priporoča vsem trgovskim podjetjem ter vsem potrošnikom svoje izdelke: gorčico, razno vloženo zelenjavo iz naših in južnih krajev ter razne vrste sokov. čestita ob prazniku dela vsem delovnim ljudem in priporoča svoje izdelke: galanterijsko usnje, velur, za obutev in oblačila. Naši kvalitetni izdelki slove no domačem in tujem tržišču. SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE GRADITELJ Kamnik opravlja gradbena dela vseh vrst: visoke in nizke gradnje, gradnje industrijskih in stanovanjskih objektov, kanalizacije, hidrotehničnih objektov in stanovanj za trg. Individualnim graditeljem se priporoča za prevzem gradnje stanovanjskih hiš do III. faze ali za vselitev. Gradbena dela opravimo hitro, solidno in poceni. .................r......t Delovnim ljudem čestita za praznik dela /tHLlPHRf GRADBENO MONTAŽNO PODJETJE — KAMNIK IZDELUJE IN MONTIRA: vse vrste gradbenih konstrukcij, okna, vrata, predelne stene iz aluminija za vse vrste gostinskih, trgovskih in drugih lokalov, ambulante, bolnišnice, zdravstvene domove, individualno notranjo opremo iz aluminija in železa; opremlja samopostrežne in klasične trgovine ter kioske, poleg tega opravlja vsa stavbena ključavničarska dela, izdeluje kolesarnice in nadstrešnice za motorna vozila. —- Jamči za kvaliteto in se priporoča za naročila. Tovarna kovanega orodja Kamnik čestita ob prazniku dela vsem delovnim ljudem in se priporoča s svojimi kvalitetnimi izdelki: sekirami, kladivi, specialnimi orodji po naročilu, prosto in utopno kovanimi odkovki za avtomobilsko, traktorsko in tekstilno industrijo. Poslužite se najboljših sekir in kladiv iz naše tovarne! Ob prazniku dela čestita vsem delovnim ljudem podružnica kreditne banke in hranilnice Ljubljana v Kamniku Posebno še čestita vlagateljem hranilnih vlog, caebnih navadnih in osebnih deviznih tekočih računov, stanovanjskim in kmetijskim varčevalcem ter jim želi pri velikih nagradnih žrebanjih banke veliko sreče. Čestitkam za 1. maj se pridružuje poslovna enota LjuMjana-transport 1 Nudi usluge pri prevozu potnikov in blaga, organizira ^ izlete, posreduje tudi potne liste; v svoji mehanični delavnici vam solidno popravi osebna ali tovorna mo- tt*"* torna vozila. Ob prazniku dela čestita vsem občanom, posebno še lovcem in ljubiteljem narave ter vsem poslovnim sodelavcem ZAVOD ZA GOJITEV DIVJADI KOZOROG Kamnik 90895323235323235353532353535353535353535353532353235323532353535353535323535353535300010301535353235300010153533248534848484848485348484853535353234823234823235348232323480209 Ob prazniku dela čestita vsem delovnim ljudem kolektiv Lončarsko obrtne zadruge Komenda Naročnikom dobavlja kvalitetne in okusno izdelane okrasne predmete za gojenje okenskih in sobnih cvetic, razne okrasne vaze za stanovanja, pisarniške prostore, parke in grobove. KAMNIK IZDELUJEMO: razne vrste kompletne pisarniške opreme za sodobno pisarniško poslovanje, vse vrste kvalitetnega sedežnega pohištva, klubskih, restavracijskih, jedilnih garnitur, gugalnikov in kino foteljev. Vse izdelke lahko kupite tudi v naši maloprodaji. Gozdno gospodarstvo Ljubljana KOLEKTIV OBRATA KAMNIK čestita vsem delovnim ljudem za praznik dela — L maj INDUSTRIJSKI KOMBINAT SVIT KAMNIK marca PRIPOROČA SVOJ K IZDELKE: kvalitetne polirne in brusilne paste ter čistila, specialna lepila, tesnila, polituri- in srodstva za nego avtomobilov, elektro porcelan, steatit za visoko frekvenco, porcelanaste, tekstilne uten-zilije in dekorativno keramiko, izolacijski material iz tekstila in papirja, vse vrste gumbov, plastično embalažo in pohištveno okovje. — Izkušenost in tradicija delovnega kolektiva je jamstvo za kakovost izdelkov. Rudnik kaolina ČRNA - KAMNIK dobavlja kupcem kaolin in kalcit Čestitkam se pridružuje delovni kolektiv SREČNO! Ob prazniku dela čestita vsem delovnim ljudem PO DJ ETJ E » KAMNIK « IZDELUJEMO : AMONITRATNA PRASKASTA RAZSTRELIVA VZIGALNO VRVICO RUDARSKI IN LOVSKI SMODNIK DRUGA V2IGALNA SREDSTVA IZDELKE ZA OGNJEMETE PIROTEHNIČNO GALANTERIJO IN LOVSKE PATRONE AVTOLICARSTVO Alojz Veselic iz Mengša čestita vsem delovnim ljudem ob prazniku dela in se priporoča za naročila. Vsa avtoličarska dela opravi hitro, kvalitetno in poceni. Za praznik dela čestita vsem občanom in poslovnim sodelavcem ter se priporoča za naročila APNENICA Janez SeduŠak s Stahovice Dobavlja kvalitetno apno po naročilu in najugodnejših cenah! NASI GOSTINCI SO SE POSEBNO DOBRO PRIPRAVILI NA LETO TURIZMA IN VABIJO CENJENE GOSTE. DA SE OB PRAZNIČNIH DNEH USTAVIJO PRI NJIH. OB PRAZNIKU DELA — 1. MAJU ČESTITAJO VSEM OBČANOM, SE POSEBNO PA SVOJIM GOSTOM Čestitkam ob prazniku dela se pridružuje Milka Grkman gostilničarka v Crni št. 9. Vabi vas, da se zaustavite v njeni gostilni, kjer vas bodo postregli z domačimi spe-cialitetami in dobro pijačo. GOSTILNA ..PRI BEVCU" čestita vsem občanom, še posebej pa svojim gostom, ob prazniku dela; postreže vas z izbranimi jedili in prvovrstno kapljico. Čestitkam ob l. maju se pridružuje znana gostilna Pri Čubru na Križu Goste zadovoljimo z najboljšimi jedačami in pijačami Čestitkam za 1. maj se pridružuje vinska klet VIPAVA v Kamniku in vas vabi, da v njej kupujete najboljša vipavska vina. Po 1. maju vam bomo postregli tudi s pivom in kislo vodo. Priporoča se poslovodkinja Pepca Cerarjeva. Solidno vas bodo postregli z dobrimi jedili in pristnimi pijačami, če se boste ustavili v gostišču v Kamniku Na razpolago imajo tudi sobe za turiste. Občanom čestitajo za 1. maj. Za 1. maj čestita vsem delovnim ljudem in gostom gostilna Pri Kralju v Mostah Goste postrežemo z domačimi speciaJ i tetami in dobro pijačo. Gostje v skupinah lahko vnaprej rezervirajo posebno lovsko sobo, na razpolago pa imajo tudi tujske sobe. Vsem občanom in svojim gostom čestita GOSTINSKO PODJETJE Planinca Kamnik in vas vabi na obisk. Postregli vas bomo s kvalitetnimi jedili in pijačami; za turiste in drage poslovne ljudi razpolagamo s tujskimi sobami. Cenjenim gostom, turistom, planincem in vsem občanom čestita za praznik dela KOLEKTIV HOTELA Šimnovec na Veliki planini Gostilna in apnenica SLEBIR iz Sp. Stranj se pridružuje čestitkam za praznik dela. Ob prazniku dela čestita vsem delovnim ljudem in gostom tudi gostilna PRODNIK s Kregarjevega pri Stahovici GOSTILNA KORITNIK IZ S P. STRANJ Obiščite nas, postregli vas bomo z izbranimi jedili in pristnimi pijačami. vas bo v maju sprejela v že lepih preurejenih prostorih. Razpolaga tudi s tujskimi sobami. KOLEKTIV Dama na Sxa%tm gxadu čestita vsem občanom in svojim gostom ob prazniku dela. Pripomčamo se za obisk in jamčimo za kvalitetno postrežbo. Novo gostišče Murka V MEKINJAH čestita ob prazniku dela vsem občanom in svojim gostom ter se jim toplo priporoča. Usluge rezervirajte na telefonsko številko: 83-432! Ob prazniku dela čestita vsem občanom in se priporoča LECTERJEV HRAM v Kamniku nov lokal bo odprt v maju, v njem vas bomo postregli s hladnimi jedili in alkoholnimi ter brezalkoholnimi pijačami. Svojim gostom in vsem občanom čestita ob prazniku dela tudi gostilna Planjavšefi (preje »PRI RIBICU«) NA DUPLICI kjer vas postrežemo z dobrimi jedili, tudi speci al itetami in pristnim belokranjskim vinom. Čestitkam za 1. maj se pridružuje tudi gostilna n iz Komende Postregli vas bomo z dobro jedačo in pijačo. Do tja se pripeljete od križišča v Mostah po novi asfaltni cesti. GOSTIŠČE (Pri Petru) t Stahovici Jbii planinskem adu javlja svojim znancem, prijateljem in vsem občanom, da bodo s 1. majem spet odprli okusno preurejeni lokal. Vsem delovnim ljudem čestita ob prazniku dela. Svojim odjemalcem postreže z raznimi vrstami kruha in peciva Pekarna Perne Kamnik Postregli vas bodo tudi s specialitetami. OBRTNO PODJETJE Usluga iz Kamnika čestita ob prazniku dela vsem občanom in posebej vsem naročnikom uslug. Kvalitetno boste postreženi v tapetniški, krojaški in čevljarski delavnici, šivalnici ter pralnici. 39^3 II fl III Al Cif A KRONIKA Čestitkam ob prazniku dela se pridružuje kolektiv OBRTNO MONTAŽNEGA PODJETJA ZARJA Kamnik 55 •< m o 10 o matičnih dejstvih za mesec marec 1967 ROJSTVA: KOCMUR Andrej iz Suhadol 55 (rojen 9. II. 1958 v inozemstvu) KOCMUR Zvonko iz Suhadol 56 (rojen 11. VII. 1959 v inozemstvu) PUKETA Duško iz Kamnika POROKE: ALIBABIC Ferid iz Komende, traktorist, star 32 let, in DZELA-LAGIC Haseba iz Komende št. 45, delavka stara 25 let; GORSE Bogomir iz Kamnika, delavec, star 19 let, in DROLC Marija iz Kamnika, delavka, stara 19 let: OSOLNIK Andrej iz Kamnika, rudarski nadzornik, star 33 let, in ZAKOVSEK Jožefa iz Kamnika, delavka, stara 26 let; VRANKAR Janez iz Tuhinje 12, delavec, star 20 let, in ZORE Štefka iz Cešnjic v Tuhinji 9, kmečka delavka, stara 20 let. SMRTI: BALANTIČ Anton iz Kamnika, osebni upokojenec, star 73 let; BERNOT Antonija iz Velike Lasne 27, prevžitkarica, stara 76 let; BURJA Frančiška iz Lok v Tuhinji 4, kmetovalka, stara 83 let; BERGER Jakob iz Most 100, kmet, star 67 let; CERAR Stanislav iz Volčjega potoka, delavec, star 36 let; CUZAK Janez iz Kamnika, kmet, star 58 let; CVIRN Frančiška z Gore 6, osebna upokojenka, stara 71 let; FINK Hugo iz Ljubljane.', osebni upokojenec, star 67 let; GOLOB Jakob z Gozda, prev-žitkar, star 87 let; GRADISEK Marijana iz Sp. Stranj, gospodinja, stara 91 let; 'JAMSEK Peter iz Stolnika, osebni ipokojenec, star 66 let; MOHORClC Janez iz Kamnika, električar, star 37 let; NOGRASEK Andrej iz Kosiš, učenec osemletke, star 13 let; REMIC Marija Iz Komende 38/a, družinska upokojenka, stara 75 let; SERSEN Katarina iz Suhadol 34, prevžitkarica. stara 81 let; SITAR Rajko iz Godiča, učenec osemletne šole, star 9 let; TOMSlC Martin iz Volčjega potoka, posestnik, star 77 let; VOLJKAR Marija z Velikega hriba 2, prevžitkarica, stara 91 let; ZAVRSNIK Janez iz Kamnika, osebni upokojenec, star 67 let. MALI OGLAS Prodam trisobno vseljivo hišico s kopalnico in lepim vrtom v bližini Kamnika. Naslov in pojasnila v upravi lista. in se priporoča za naročila Kupi, uporabljaj in odplačuj! NE ODLAŠAJTE Z NAKUPOM! Po najugodnejših cenah nudimo: pralne stroje, peči in štedilnike na trda goriva, plin, elektriko in kurilno olje, hladilnike, loščilce za parket, mešalce pijač, radio in TV aparate, šivalne stroje, motorna kolesa, bicikle, fotografske aparate, preproge in drugo. POTROŠNIŠKO POSOJILO Z ROKOM VRAČILA 24 MESECEV ODOBRIMO TAKOJ OB NAKUPU. Zato obiščite naše trgovine: ELEKTROMATERIAL, 2E-LEZNINA, DROGERIJA, TIP-TOP, KONFEKCIJA in OBLAČILA v Kamniku. Tudi v ostalih trgovinah so cene konkurenčne pri živilih, posteljnini, kozmetiki, tekstilu, pleteninah, galanteriji, izdelkih iz plastičnih snovi in drugem blagu. PRI PLAČILU V DEVIZAH 10 % POPUSTA. Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik dela L maj. TRGOVSKO PODJETJE Kočna KAMNIK Vsem občanom, poslovnim prijateljem in kooperantom čestita ob prazniku dela kolektiv obrata Kooperacija AE Ljubljana-Kamnik Žganje apna MIha IrŠM Iz Stranj čestita vsem delovnim ljudem za 1. maj in se priporoča za naročila. Kvalitetno apno dostavlja tudi z lastnimi prevozi na gradbišča ali drugim naročnikom. Ob prazniku dela čestita vsem občanom in se priporoča za naročila Motnik Čestitkam se pridružuje Državna založba Slovenije KNJIGARNA IN PAPIRNICA V KAMNIKU Hitro in solidno vam postreže s knjigami sodobne leposlovne in strokovne literature, s šolskimi in pisarniškimi potrebščinami, sprejema pa tudi vsa prednaročila za najrazličnejše knjižne zbirke. OBRTNO PODJETJE ■9STE čestita ob prazniku dela vsem delovnim ljudem in se cenjenim naročnikom priporoča s svojimi kvalitetnimi mizarskimi, tesarskimi in ščetarskimi izdelki. Svojim odjemalcem in vsem občanom čestita ob prazniku dela podjetje MESO Kamnik V naših poslovalnicah ste vedno solidno postreženi s kvalitetnim mesom in mesnimi izdelki. ČESTITKAM OB 1. MAJU SE PRIDRUŽUJE TRGO- VINA OBUTVE ^PJ^^INDUSTRIJSKI KOMBINAT itLANIKA. • KRANJ Čestitkam se ob prazniku dela pridružuje SPLOŠNO MIZARSTVO MENINA Kamnik TER SE PRIPOROČA ZA NAROČILA RAZNIH MIZARSKIH DEL! AVTOKLEPARSTVO Valentin Letnar MEKINJE št. 15, se priporoča za naročila avto-kleparskih del; delo izvrši hitro, kvalitetno in poceni. Ob prazniku dela čestita vsem delovnim ljudem. Čestitkam za 1. maj se pridružuje ZlMARSTVO EMA MALI, Kamnik TITOV TRG 18. MEKINJE št. 15 ■— se priporoča za naročila avtoklepar-skih del; delo izvrši hitro, kvalitetno in poceni. Ob prazniku dela čestita vsem delovnim ljudem. R.