GLASILO PROSVETA Urednllki ln upeavnllki pseetorti 2867 S. Lswndale Ave. Off let of Publication: 2667 South Lawndala Ave. Telephone, Bockwell 4604 1 t:::; :¡ mMI ^^^ 27. januarja (January 27), 1933. w m WM"» w im ». —^mm et i pec leí rete el neetaae provide* Éf » aoetk» HO». Act of Oct, 8, 1217, authorised on June 14, lili. Subtorlptlon 66.00 issäL STEV.—NUMBER It ripvelandska Ameriška Do-f r H ie zadnje čaee zelo za-Z Jr^ene in druge pro- LC SNPJ- Ne vemo, ali je n a^iko^kolitoeenam I dnevi jeDomovtee ¿a naše društvo V boj tt. r^oodu zaradi neke Llucije, katero je to društvo prejelo in p*Wo ^oatovan-kemu poslaniku v Waahingto-l Resolucija ee tiče teroriz-M v Jugoslaviji. Bistvo resolucije same je ne- pomo. Da je ofkielni teror v ugoslavljl, o tem ni najmanj-ega dvoma. Kdor zan kg ta eror, je velik demagog ali velik isivnež. V beograjski giavBja-i in drugih zaporih po Sifciji n Hrvatski mučijo politične Jet-I like in mnogo 60 jih že umoril». IsjMj mučijo komuniste, hr-aUce separatiste in druge pun-j arje, n. pr. macedonske koml-1 O tem torej ni spora, vprašaje pa je, ako tl protesti, ki se Milil j s jo poslaniku Pitamlcu v ¥sshington, kaj zaležejo. Agi-acijo za te proteste vodijo »redvsem jugoslorvanekl komu-itsti v Ameriki; kjerkoU je kaj iraških komunistov pri nsJšlh IruitvFh, so predložili sjično irotestno resolucijo in nekaj Iruštev jo je sprejelo. Vpra-snje za nss je, če je ta taktika ispedna. Ali je mučenim ' lom v ugoslaviji s tem gagsaotJIl s Pitamic s . ocijami, ki jih prejema, Bdi le nam, da jih eno meče v koš. To pomeni, _ . vse to protestiranje in zmerja-1 nje belgradskega režima, ki se rrti na papirju, zaman — le Lomunisti imajo običajno rekla-1 0 od tega. i Komunisti ozmerjajo vsako-1 ki ne piska na njihovo pi-Iko, da je plačanec režima na drugi strani pa sami ) priznanje diktatorskemu :imu Jugoslavije s tem, da Irt-sirajo njegove reprezentan-s protesti, dasi lahko vedo, da njihovi protesti ignorlranl. , Ameriška Domovina pa z druge strani namiguje, da soj |vsi, ki obsojajo diktatorski re-"im Jugoslavije — laiki plačan-1 1 To je njena demagošk* epi-tets. Društvo V boj bi maralo Iprot<-Htirati proti Musaolinlju! I V Jugoslaviji je vse v redu, ampak Italija, Primorsko I A. D. je kstolOHci list; vsaj reklamo dela za katollštvo in lile se vsemu, kar je klerikalnega. Zdaj pa vprašamo ta Ust, mu je znano, kaj dela slovenska klerikalna stranka v starem kraju. Ali mu,je znana resolucija, ki jo je podplsaj dr. Apton Korošec, vodja slovenske katoti-i ške stranke in bivii ministrski predsednik pred nekaj tedni ln zaradi katere je zdaj v velikem konfliktu z režimom v Be|gaH Dr. Korošec ss je s to resolucijo postavil na stališče, da eo Slovenci v Jugoslaviji na enaki ■•topnjl z rojaki v Italiji ln na KoroAkem — podjarmljenl in «^»rani. Ali je tudi dr. Koro-** » klerikalno stranko vred la-*k» Plačanec? Kako to, da slovanska duhovščina v starem kraju lahko obsoja velikosrbaki. »iim brez ozira na nevarnost s •trani Italije, tu pa eno nafte I JruMvo komaj odpre usta in že J "'«teričen krik, ds to dru-0 Postavlja Jugoslavijo v nežnost? j histerija A. D. je preval pro-da bi jo kdo smatral sa J"«o. Diktatura v Italiji, pod' katero trpe Primorei. še na a-Pravičuja diktature v Jugoela-L^Ji In kadar aa hoča u reda i-D. izjokati nad daj- V SPRjNGFlELOU Zahtevale so vzpostavitev civilnih pravic v rudarskih dl-striktih _ Gillespie, IU — (FP) —"Ženska pomožna organizacija je napovedala vojno atradanju," pravi Agnes Burns Wieck, predsednica organizacije Women Auxiliary, ki je bila organizirana kmalu po ustanovitvi progresivne rudarske unije v IlRiioisu. "Reveži ne Wrejo naaičeva-tl revežev," je dejala Wleck na shodu omenjene ženrite organizacije, na katerem je bilo sklenjeno, da članice prirede pohod v Springfield. Pričakuje ae, da ae bo pohoda udeležilo krog pet tisoč žensk. Pohod žensk po Springfieldu se je vrAU v četrtek. Delegacija, kateri je načelo-vala predsednica Wieck, se je oglasila pri governerju Horner ju in zahtevala reetavriranje ci vilnih pravic v okrajema Christian in Franklin, kjer Peabody Coal Co. in oblasti vzdržujejo diktaturo ln strahovlado. Dalje je delegacija zahtevala dodatno državno pomoč za brezposelne in sprejetje načrta brezposel-noetnega zavarovanja, katerega naj bi financirale industrije in država. V pohodu so korakale tud vdove rtfdarjev, ki so postal žrtve eksplozije v premogovniku v Moweaqua pred enim mesecem, ter vdove in otroci štirih stavkarjev, Id so bili ubiti v tekočI rudarji...... Velike demonstra-I tije v Ljubljani Katoliški član Sokola Izvršil aa-momor v znak protesta proti škofovskemu pastirskemu 11-stu ; Belgrad, 21. jan.—Mladi katoliški Slovenec Vinko Perdan, član državnega Sokola, je izvršil ssmomor v znak protesta proti škofovskemu pastirskemu istu, ki veleva katolikom, da izstopijo is sokolske organizacije. Perdan je na praškem sokol-skem zletu dobil prvo nagrado. Pred samomorom je zapustil pismo, v katerem pravi, da ne more prenesti napada na Sojcol»in zahteva, da mora biti njegov pogreb civilen. Pogrsb je iszval protftMoli-ike demonstracije po vseli mestih. V Bel gradu ao razbili okna na škofiji. V Ljubljani eo demonstrirali ne samo proti pastirskemu listu, temveč tudi proti klerikalni stranki, ki pod vodstvom drja. Korošca zahteva "home rule" za Slovenijo in federativno Jugoslavijo. V Bosni je prišlo do več konfliktov med pravoslavnimi Ul katoliki. Notranja politična borba je zdaj dobila tudi verski značaj, ki razdvaja pravoalavne Srbe in katoliške Hrvate ln Slovence. __ MILITANTS FAR- francosko zbornico MAM POSVARI 1 — UKONGRES 110,000 kmetov navalilo ? Pariš v protestu proti davkom. -Devet ubitih v Nemčiji Pariz, 26. Jan.—Več ko 10, 000 kmetov iz pokrajine Beau ce, kjer so pred kratkim navalili na prefekturo v Chartresu, je včeraj prišlo v Pariz in for- i mirall so velike demonstracije Waahington, D. C. — (FP) pred zbornično palačo proti svi-— Lem Harris, glavni tajnik Uftnju davkov in nizkim cenam agrarnega komiteja, ki je bi) p*enice. Kmetje zahtevajo, da izvoljen na konferenci farmar- sviša oene ln zniša davke, jev v Washingtonu v decembru, | Kmetje so naj prvo zborovali Zahtevajo« zakonodajo, ki naj bi preprečila evikcije ln rasla-etitev farasarjev GREEN POSLAL NO« APEL KON-GRESNIZBORNICI Člane kongresa urgira. naj sprejmejo Ooetlgan-La Fol-Isttov načrt Waahlngtoa, D. C. — (FP) — Wllliam Green, predeednlk Ameriške delavske federacije, se je ponovno obrnil na kongres s apelom, naj eprejme Costigan- jev v Washingtonu v decembru, Kmetje so najprvo ^rov^i « • • kJ Je naslovil pismo od^ku nižje L n€ki dvoWil, „s P^ ^e E J [kongresne Zbornice za poUedel- toUe, nato pa ao z voditelju- ^J^JJJ^^^isi Ue zadeve, v katerem zahteva, grama stranke na čelu koraka- P j6 doitg|a ¡da kongres ustavi prodajanje z u proti zbornici. Med potjo ,JWR Jy| v dolgovi obremenjenih farm na J§ uiUvlla policija in prišlo H ^ ki JaW OrObl, zaplembe lastnine do manjših p^lr. Dva {M>n^" I so nosile ¿rne i nin v zaunjni «m m Ss v prvih vrstah, da tako cpo- „^rta delitve dela. To ta-zore ljudstvo na ialoatne do- javo je po(|al Walter C. fengle, godke in krivice, ki se gode ru- ^inik gibanja "share-the-darskim stavkarjem, ki se boju- work." , jejo za civilne tn življenske pra- "Znaki kažejo, da ae bližamo vice in proti terorizmu premo- bazi gtabilnosti, ki obeta poživ- ljenje aktivnosti v industrijah," pravi Teagle v svoji izjavi. "In-De Valera zmagal na Irskem duatrije so pričele upoalovatl Dublin* 26. jan. — Kolikor je moške in ženske v velikem šte-do danes pokazalo štetje glaaov, vilu." oddanih zadnji torek pri voli- Glavni atam Ameriške delav-tvah za novi parlament Svobod- 8ke federacije je sprejel Teag-ne irske države, ima stranka se- tevo izjavo s skeptlclzmom. V danjega predsednika De Valere .posebni deklaraciji pravi, da na največ mandatov. Povsod na podlagl poročil, ki jih je pre-kmetih ao zmagali republičani, jej ^ krajevnih unij, sklepa, da le v meatih ima stranka zmer- M Teaglove trditve neutemeljenega Cosgrava nekaj mandatov. M ^ti armada brespoeelnlh še *■ vedno narašča. --------------------- ■ Moratorij sa vae dolgove v - Wtsconsinu gaaat aprejel bančno reformo Madiaon, Wiei^-8oclalistični Washington, D. C.—Senatna poslanec Polakoveky iz Milwau- zbornica je v sredo s 54 glasovi keeja je v sredo predlagal v dr- proti 9 gprejela Glassovo barW1-žavnl zbornici moratorij za vse n0 wf(>rmo. zdaj gre v nižjo sodnijske terjatve dolgov za to- fbornIco> Reforma je prece liko časa, da dolar pride na gkrpuWma. Glavne točke s0, du stopnjo iz leta 1928- injajo nsrodne banke lahko po- --:■ . „ pLiin d ruin ice v svojih državah ln so- Sto učiteljev ob alnžbo v ChUu Cf^ ^^ y ^^ M Santiago, Chile, £ js^-Ca- ln ridejo ^ .trožjo kon- lejska vlada je odslovila čez sto ^ (ederajnefm rezervnega si- učiteljev pod prstvezo, da so ko- Špekulacije so omejene munlsti ln uče revolucijo v šolah. atvom, da Je našim ljudem v Primorju prepovedano moltti v slovenščini, naj U svoj jok a-dreelrajo na paipeša v Rimu, ne na društvo V boj! Pepež ln MtneoHnl sU zaveznika, ln ^ je papežu tako malo do sloven-ske molitve, da je noče izpoelo-vati od prijatelja MueaoHnija, ali se naj društvo V boj v Oe-veUndu postavi na glavo zsred te krivice? Mi še nlemo slklall nobenega klerikalca v Ameriki, da « svetoval primorskim Slovencem v starem kraju. naj o-puste molitev tudi v italijanščini in sploh obrnejo hft>et Italijanski cerkvi. Zakaj niste dosledni? Cerkvena stran fašte. ms v Italiji vam je Mara. politična pa ne. Kako st to ujema? Demagoštva te vrste, ln vseh drugih vrst, je še preveč. Neprestana trgovina s jokom nad terorjem v Primorju, da se s tem zakrije politični teror v Jugoslaviji, ja ša ««ima. To je vae, kar je ln TMgft hvali svoj W*H za "sharajha work" Pravi, da je nad tri milijone de-lavcev bUo upoalenih na podlagi njegovega načrta v zadnjih mesecih New York. - (flP) - Nšd tri milijone oeeb je blb uposle- nih v zadnjih štirih mesecih na ln evikcije v aedanjl krizt g Harris naglaša, da ao farmar-l že pričeli ievajatl program i je bil sprejet na waehing tonski konferenci in kasneje predložen kongresu, k l pa nl atoril ničesar za ublažitev far-mafske krive. V državah Iowa, Wisconsin, Pennsylvanlja In Nebraska so farmarji v več alu-čajlh preprečili evikcije. "V programu, ki Je i>il predložen obema kongresnima Zbornicama in predsedniku, so farmarji zahtevali zakonodajo, ki naj bi preprečila zaplembe last-nftie zaradi zaostalih davkov in fbrokov na dolgove ter rsagla sta bila ranjena ln več kmetov je bilo aretiranih. Dreadea, Nemčija, 26. jan.— V bitki med policijo ln 1000 komunisti, ki so tu *>orovall, Je bilo včeraj devet komunistov u bitih in enajst teiko ranjer Policija je shod razbila IMaabiNlraM**«"' ■IuhIII^^HK. . I9RMH9IMHP - potrebujejo podporo, namttča. Ne moremo al JviMltl, da bi kon-gres ignoriral vse to In ne odobril aproprlacij v tem saaOda-nju, dasi do sedaj nt storil v tem osiru še ničesar. Beda med ln in enajst telko ranjenih, brespoaelniml Je vellkanaka ... u.in, .... i___ll.... ha haniaa " zahteva federalno pomoč." Green dalje pravi, da je bila ¿klicana konferenca repreaen-tantov šeleanfiftklh bratovščin in Ameriike delavske federacije, na kateri je bilo sklenjeno, da ae mofclllfelra vse alle v svrho sprejetja Coetigan-LaFollettove predloge, da se tako ubUšl beda. Vss delavske ln delav^vu naklonjene organlaacije so bile potom enotne akcije protektlra- L|j(moV. drtgvnega 11 svoje tovariše farmarje pred ^ u prt razlastitvami, ako kongrea ne poMein()| delavcev bo sprejel predložene zakonoda- ¿¡^n. K Poročilo se giasi, ^ ^^ ^ona, kl Je Jt pozneje prUlo v roke obram- late zemlje. Mezda, aDr#j#t ^ c[ym vojni ln bi. _ m*m so vendar večja kot podpora, ki ao jo prejemali Iz drtavnega sklada. Vlada Je v zadnjih tednih uposllla pri teh javnih li delih krog dvesto tisoč mladih delavcev. ___ Bankirji lavojevall zmago Tacoma, Wash. — Mastna u-prava ss Je udala pritisku bankirjev, ki so izjavili, da ne bodo dajali mestu posojil, ako ne reducira plač mestnim uslužbencem. Uprava Je potem reducirala plače vsem uslužbencem za ... v ______ nadvladi belopotosev v Južnih državah, fieet drugih Je obto-šenih hujskanja na lagrede in bodo v kratkem prišli pred sod- nika. t. Pri prelekavi Je policija za-plenlla v Herndonovem stanovanju komunistične tiskovine in eiektrar- Prelsksvs poak^aaja akega truata Waahlngton, D. C.-Chariea H. Marsh, nov načelnik federalne obrtne komisije, Je v svojem govoru naznanil, 4* bo komisija nadaljevala s preiskavo poslovanja eiektrarskaga trusta. Vse nju komunistične tisaovin. m, ^ST1Z r!H S dejstvo J. prosekutor Wo prišle lig r^ proti. (Atcžencu, ki Je priiel Pp l k k. lt Dr|šsla pred ^d bel^e ^r^ P ^^ \\ ^ n* tete s predeodkl proti »mor- ^ slspareklh ma- akemu plemenu. ^.^Th Xlaclj3 elektrariklh kompa-Ja, ki sta bila pripravljena pri-l *r . . liati o legalnoeti teh tiskovin, je sodišče odklonilo. < ----ne je JH potovanja pa Bvreft nlj. Marsh je 4ejal, da boi njegova komisija skušala uveljavi-U ukrepe in regulacije, kateri naj bi preprečili toto.^^ fe kot je bil polom Insullovlh kom peni j, vsled katerega so del- Amerika avarl Pen Washington, D. C.—Dižavnl publike Peru, da Je njeno nasto- UJone žerjav. BÄÄ SS ^ " sÄTflsfiSW; La» ¿^Ä tleljo in od Ukrat druw Vf*?" Johr fgg; "üfT grad t vojno. I«r pHariMirWw tmrilui utilte. 1» tahtevnl, da Uf tolrtura CrU vm -----. 110,000 njo riofUnno prwnofovn» In tt- H.ll.bury, Md. - V«« BuU r i« kuoll neko staro n opu- JI. Ooverner ftwmoi je sieer ¿Jo »•««». ^ir^X^LÄ je rusjr klubu, ob 6. zvečer v GillespieJu, ob 9. sveče r spet tukaj v avditoriju srednje šolo In pozneje po radiu. Chn se je »večer pojavil ns šolskem hodniku, ga je pwdravila stotera množica in ko je prišel na oder, je par tieoč glava avdi-Jenca vstala ra* sedežev v znak epoštovanja. Thomas je bil očividno utrujen od večkratnih naetopov tleti dan in pa od dolgo vožnje. Ko pa Je videl v dvorani toliko obranega ljudstva, ki gs jo tako prierčno poadravilo in sprejelo, ga je to šo bolj vzpodbudilo in navdušilo, da je govoril nsd eno uro. Čutil ee je, da zahteva njegova delaveka dolžnost, da poda zbrani mnošici sliko rasmor. In povedal nam je etvari, katerih se ne sliši vsak dan. Thomaeov govor se je največ nanašal na privatno laetnlno, ki Je največ kriva ta sedanjo ml-zerijo. Nastopil je proti davku na blago, ker bi bil to le udarec za revno ljudstvo. Njegov popoldanski govor oe je nanašal največ na premogarsko oituscijo v Illinoisu. Na governorja je evojem govoru apeliral, naj : vzame v zadevi pravično stališSe napram premogarjem. Informiran je namreč Ml, da so je doee-daj postopalo precej pristransko posebno e tistimi, ki so pod obtožbo. Nsš govornik oe je tudi odsval governerjevemu povabilu ln jo v družbi Bon Larksa in učiteljice Smlthove posetil. Zasluga Smithove je bila, da je opoldne Thomas nastopil v Mid-Day klubu, ksr je precej pripomoglo k večerni udeležbi, pri kateri je bil obilo zastopan tudi takozva-ni "srednji stan." Navzoči so M-II zdravniki ln učitelji poleg do-lavcev in delavk. Lokalna liota sta tudi pisala v prilog Thomaso-vega pose ta v Springfleldu. Takoj po zaključku večernega govora, ki jo bil četrti dotični dan, Je Thomas nastopil še petič! To pot je govoril na lokalni radijeki postaji 15 minut. Očividno jo, da jo oodanja depresija precej pripomogla, da se ljudem zdi socialistični program precej važen. Na obodu se jo razprodalo obilo oocialietičnih tiskovin, obenem pa je v stranko priotopilo precej novih članov. In baš to je kar največ šteje 1 Clm bodo ljudje opoznall, da Je njihov prostor v ooc. stranki, bodo tudi nehali biti orodje starih strank ob volitvah. krog 400 glasov. Upati je, da se ti glasovi več kot podvojijo do prihodnjih glavnih volitev. To se pa bo zgodilo le, če si bo vsaj polovica navzočih ljudi, ki eo bili na ehodu, ohranila v spominu Thomaaove besede! JnHa Ermelj. Klubova veeottca Pa. — Poročati jevnoet o tej naeelbini in o razmerah se skoraj ne izplača; jo pač vee po starem. Pisati o delavekih razmerah je težkp, kajti razmere dela vet va v naši naeelbini eo tako pod ničlo, da ekoraj slabše biti ne morejo. Smo pač tam kamor eo nas potisnile razmere, katerih omo si večinoma sami krivi. Da pa malo pozabimo na vsakdanje skrbi, je potrebno, ds večkrat posetl-mo kakšno zabavo. Tukajšnji socialistični klub št. 118 JSZ bo priredil v soboto večer dne 28. januarja plesno in zabavno veselico v prostorih rojaka Johna Podboja v Str a banu, Pa. Pojdimo na to pri rodite v i Deležni boifo vsako-vrstnih okrepčil, katere nam jamči pripravljalni odbor. Z*, piesaželjne bo igrala dobra godba. Dobiček je namenjen klubo-vi blagajni. Is časopisjs razvidimo, da se danes vee svet zanima za in seznanja s socisllstično mislijo. Delavstvo po veem svetu upa in hrepeni, kadar zavlada socializem, da šele takrat bo prišlo res. nično blagostanje za delavce po vsem avetu. Kajti šele takrat bodo reenično prejemali pošteno povračilo sa delo ovojih rok. Takrat bomo imeli resnično življenje in nam oe ne bo tre\>a vedno bati za košček kruha. Družba bo skrbela za atalno de lo, razvedrilo in izobrasbo. Na veselo svidenje ns klubo-vi prireditvi!—John Kokllch. Zadnjo volitve so pokazale, da v Bpri je Thomae dobil ingfieldu rija Jugoslavije in njihovih otrok znaša torej 469,895 in sicer 262,669 moških ln 206,726 tensk. Mladi neo trdi, da eo gornje številke šolo pomanjkljive, toda uradno eo In o vre« so ne daj«. ■Statistika ae tudi «lasi, da jo največ jugoslovanski*» naseljen oev prišlo v Združene države od lttOO do 1910, namreč 44 odstotkov; pred lotom 1900 jfli je pri «o le 19,946 ali 1S%. Analfabetov, to jo onih, ki no znajo čitatl ne pisati, ki eo se iBeellli s ozemlja Jufoslsvije, so našteli 82,774 aH 16.«% od vseh nsd 10. letom staroetL Ontti nad 10. lotom etarosti, ki no razumejo angleftčlne, je 19368. Odstotek državljanstva med ameriškimi Jugoalovanl ae jo aelo dvignil v deeetlotju 1920-1980; dočim jo bilo pri štetju leta 1920 le 88% v JugoelavIJ! rojenih naturalizi ranih državljanov, jo bilo 1. aprila 1980 47.6* moških In 44.6% žen* nad 81. letom etarosti med državljani. Kako pomanjkljivo eo številko glede slovenskega prebivalstva v večjih rneoUb Amerike, lahko vidimo U aledečega: v Chicagu eo našteli 8608 Slovence. ml pa računamo, da nae Je najmanj 10.000; v Clevolandu eo našteli 12,802 — Um pa pravijo, da jih jo 80,000. Čudno Ustji t Pojasnilo kritikom Jofanstown, Pa,—Ker je toli ko razburjenja v Prooveti in mod illlnoiekiml premogarji ra-! dl nekega mojega dopisa v> letarcu s dne 1. eept. lsnskega leta, želim, da ee v Prooveti ta Članek ponatiane, da oe tako či-tateljl Prosvete seznanijo z mojim "velikim grehom." Glasi oe: «eo "Predsednik jLewis je napravil v UMWA dosti napak, ni pa pravično in v korist organizacije, če bi samo njega dolžili od govornega za polome, kajti tudi članetvo je krivo. "Boj premogarjev v Illinoisu proti znižanju mezde opazujem iz daljave. Privoščim jim še večje plače nego eo jih dobivali prej, toda moja voščila in želje drugih ne povišajo casluftfca. KompanJJe v Illinoisu eo eo zavzele, da bodo plače znižane In unija lahko ostane. Ce pa so bo upirala, so pripravljene srpšit, tudi unijo» Kompanijam v prilog je depreaija. Dalje j^ na njih atrani argument, da so premogarji na vshedu, jugu in srednjem zapadu plačani povsod nižje kakor v Illinoisu. Organi- zirati premogarje tudi drugod bi bilo najbolj v korist celoti. Ampak to si lahko. Veliko lažje je unijo zrušiti kot zgraditi "Leta 1927 so operatorji predlagali uniji» da »»J prisU-ne v snižanje plače e $7.60 na $6 na dan. Predaednik Lewis je deloval na paroli, "nobenega znižanja," in članetvo je bilo njegovega mnenja. Plače eo bile znižane vseeno, premogarje je stala dolgotrajna stavka prihranke in mnogo trpljenja in danes eo v vseh teh krajih brez unije. Zdaj pa čujem, ko ae premogarji pomenkujejo, da bi bilo prav, če bi takrat vzeli znižanje, češ, da bi bili ohranili u-nijo in plače bi bile vseeno večje kakor eo jih deležni po Iz-prtju. Ampak če bi takrat kdo izmed odbornikov tako govoril, bi ga križali in komunisti bi govorili vsevprek o izdajstvih. Sicer so trdili to vseeno in imajo Veliko zaslugo za propast UMW, ne da bi pri tem kaj koristili evoji NMU. "Premogarji v Illinoisu se gotovo opominjajo bojev proti po-slabševanju plače v Penni, O-hiu, W. Va- in Kentuckyju. Ru darjl so »e borili kakor se sedaj bore v Illinoisu, s to razliko, da je bilo vodstvo unije tudi na vodstvu stavke, medtem ko je v Illinoisu obratno. Pa vseeno niso zmagali. Zato tukaj marsikdo gleda na boj v Illinoisu bolj črnogledo, ker ko bili namreč tu v vsakem boju tepe-ni, dasi takrat še ni bilo 11 milijonov brezposelnih. V povojnih letih eo prišli že tako daleč, da so izgubili v obstoječo UMW vso vero in rekli, da je boljše nič kakor pa Lewisova undja. Zdaj jo bridko pogrešajo. "Kot sem dejal, jaz želim premogarjem v Illinoisu uspeh. Toda priporočam jim, naj dobro premislijo vso stvar in se vprašajo, če ae niso spustili v nevarnost, da lahko izgube sčasoma unijo in dobe še nižje plače nego jim jih sedaj ponujajo. Je žalostno, da je med rudarji in odborom unije prišlo navskrižje Tudi je žalostno, da se delavcem čedalje tolj poslabšuje življenji standard. Po mojem mnenju bi bik) zdaj treba predvsem gledati, da ohranijo unijo, ln ko se enkrat naeeli med ameriško unijBko delavstvo spet več socialističnega mišljenja, bi se začelo za obnovitev UMW na cel ¿rti.—John Langerholc." I Ruska delavka v telegrafskem urada e e e ' Podpisani sem bil takrat (to je 1. sept.) in sem še danes mnenja, da ta Članek ni za nikogar razžaljiv, kljub temu da so se razmere med premogarji v Illinoisu med tem časom spreme nile. Ta članek je bil pisan z namenom, da se predstavi al pokaže illlnoiakim premogarjem, kako in zakaj smo v zapadni Penni izgubili stavko in unijo, in zato, da bi se llllnoiski premogarji. v stavki lažje izognili napakam, ki so bile storjene v stavki premogarjev v Penni pred šestimi leti. Nekaterim illlnoiskim premo- Jfarjem, ki spadajo k novi uniji, e pa citirani članek obležal v želodcu In ga kar ne morejo prebaviti. Eden je mnenja, da ki ae je to sunek v Bršenovo gnezdo, drugi pravi, da je nasproten novi uniji, dasi takrat še ni obstojala. Pišejo« da sem naiven, da je z menoj nekaj narobe In ne vem kaj še vse. V Prosveti s dne 19. jan. pa piše J. Homez in namiguje, da sem pisal, da pennsylvanski premogarji gledamo črno na premogarje v II linoisu. To je višek nesramnega zavijanja in hujskanja. Da, John Homez! Ros je obžalovanja vredno, da se najdejo ljudje, ki govore in pišejo o solidarnosti in bratstvu, obenem pa delajo, krivico talttm, ki so jim bili pripravljeni pomagati. Tako bratstvo si bom dobro zapomnil.—John Langerholc. < leveland po sedmi uri zvečer Clevelsnd, O—Dnevni opravki in borba za kruh so tukaj kot drugod enolična stvar. Po večerji se pa prične vse drugačno življenje, pridobitve onega, kar dela človeka plemenitega. Ženska pride do svoje veljave, kajti vsa družabna stran dobi silo in moč v večernih prireditvah. In ravnotako pride do veljave užitek, ki ga nudijo u-metnoati nam vsem. Iz raznih dopisov človek razbere, da v Clevelan^u Imamo vsega dovolj, da napredujemo v finančnem oziru, da imamo veliko podjetij, pa jafko malo kulturnih užitkih in pripravah nanjš. Zadnje čase ni več temu tako. Vsak izgleda, kot da ve za pot in cilj. Kamor prideš, povsod slišiš opazke o prihajajoč razstavi jugoslovanske šole moderne umetnosti. Ne srečaš Človeka, ne prideš na sejo, da ni na en ali drugi način omenjena razstava. Tako je sedaj po sedmi uri zvečer pri nas. Vsi razstavn odbori delujejo na vse kriplje da urede vse potrebno, da bo sleherni obiskovalec dobro sprejet, da bo imel užitek na razstavi in na njenem zaključku, na plesu, ki bo pdvsem nova stvar med nami. Bežen pogled sodelovalcev pri razstavi kmalu pokaže, da je zainteresirana vsa jugoslovanska naselbina v Clevelandu in okolici. Strnjeni so skupaj vsi elementi vseh političnih in verskih prepričanj za en sam cilj—uspeh razstave te šole. Predsodki pri umetnostni razstavi odpadejo In glej — harmonija za povzdigo naše kulture, naše umetnoeti! Tako potekajo naši večeri, take so naše priprave za štiri lepe dni — od 8. do 11. februarja v SND na St. Clairju. Pripravljajo se zbori, pripravljajo M> pevci, pripravljajo ee govorniki in uredniki, da svečano o-tvorimo razstavo in začnemo e svojim štiridnevnim kulturnim užitkom. Glas gre, ds iz zunanjih bližnjih naselbin prihaja veet, da oe pripravljajo na poaet te pomembne razstave likovnih del učencev jugoelovanake moderne umetnosti in umetnika Peruška. Zamuditi ne marajo prilike, kajti to je nekaj povsem novega ne samo sa nae, temveč tudi sa a-meriško javnost, katera bo dobro representirana po šolah in tudi učencih is Art muzeja, kjer jo Perušek isposlovaJ poletni obiek neksterim nsdsrjenim u- * Ko«"velt konferiral Kaj Dolčič namerava, še ne vemo, da pa je že na delu, nam ■ ni več tsjntst Seme v Lor%inu ima epet evoj "surpria^ll Upamo, da bodo tudi dr "fl ganizirali skupine in r,.*4® trn. Publicijski odbor JI riti, da alike, razsUvii-UB prihajajoči razstavi W*! novejša dela naše^ „J. M nekatere celo prv k- S ne. Sama slika Im-zpoJjM cesti je vredna nizkTniM ne. Treba bo ogledati Ubogega Cankarja, k;,u-JS umetnik v svoji bogatiaH ški radodarnoRti dal dv?l vesca in ga posadil med A obleki, v kakršni je usl9 življenju, in njegovega S Jerneja. Caau primernih^ vov dobe, skozi katero pr<9 mo, slike so stvar, ki jftS mora ne samo videti, di študirati, da jih domul Javnosti je potrebno, me na znanje, da od 8. J februarja vsa pota vodijo tS na razstavo jugoslovamul derne umetnosti. Pridite «I čer, pridite dva, tri ali karfl večer in še na ples, ki bfl kij učil razstavo. Uživajteifl se ln pozabavajte se s nI kulturnostremečimi brati 9 strami in verjemite trdim, da bodo ti večeri eoil lepših kar ste jih imeli iifl veli že dolgo, dolgo vrstil Za publicijski odsek, ■ Vinko Levstik, predJ O zadružni prodajah« Strabane, Pa.—Preti pj no 18 loti se je tukaj po M ni Penni začelo močno gšfl za zadružne prodajalne, Idil skoro po vseh večjih slovefl naselbinah tudi ustanovüeH so imele namen, da se tM gospodarskem oziru povqfl do samostojnosti. Ali kolibi je znano, danes poslujejo hI mo tri slovenske zadružne ■ dajalne v Penni, druge so fl različnih vzrokov propadkl Takrat so bile delavski! mere še po vol j ne in tudi fl primeroma visoke, da so M ci lahko nekaj kapitala« spravili in delnice kupili, ! za vsako začeto stvar, pom za trgovino, je treba netyfl bovine. I Tudi tukaj v tej naseHtf je takrat ustanovils un prodajalna, katera ie dansfl slu je in ima svoje veliko M ,pje, katero je bilo preiw® ln povečano pred 8 leti pil kajšnjem slovenskem gnil ku Tony Rupniku. Ima tnll moderno opremo, tako da m varja vsem potrebam M trgovine. I Kot sem slišal, je imdii tukajšnja zadružna prodaji ob ustanovitvi in 4e potÄ| kaj časa potežkoče, ali v« nost tedanjih uradnikov fl| prvih delničarjev je poMfl da še danes obstoji in um je. Vem, da danes, v teh m časih ni skoro misliti, £1 zopet začelo kakšno Ribal tej ali oni naselbini zs um no prodajalno. Kadsr p» razmere zopet izboljšale, ■■ želeti, ds bi se zopet opri« deje in s skupnimi močmi | stanovili svojo prodajal*! bi bilo v korist vam. Vsaka trgovina čuti po* sedanje brezposelnosti, tiM .di tukajšnja prodajalna.» delavci pri tukajšnji CsJ burg Steel & Iron Worki k vetnajst mesecev na sUvki čina je bila dobrih odj«s naše zadružne prodajaln«, tudi drugi brezposelni), «J ko sklepa, da je to hud o za našo trgovino. Pa * je izplačalo v preteki« približno deset tisoč dolar* vldend delničarjem (drut* druge stvari) kot bcltito* Delničarji in tudi drefir služujte se «»družne ne, katera vam nudi dow»j «o po smernih cenah »j ter pošteno postreibo, bomo lshko tudi ob i kočega leta beležili dob* Victor Vi Isgredl v urada gefjlj Springfield, Dl ~ ^ komunistov je v ««J»^ v urad «overaerje zahtevo, ds morajo« delavci takoj d<*W podporo. Homer je W Ijen govoriti z voditelji, je vea mnoüca silila f 11 policija izgnala dejoo®« devet jo Wlo areti^ rabuko ns hodniku J» vra|a govsrnerjove PETEK. 27. JANUABJA. PROSVETA I >< . « -—- ' ' Morda nI bilo novoletno jutro r^u" »trahotno kostno SJsrAjS^ Z ki jih tlači že dolga leta. U-j L* w udarcem je tadeval lju-toda *e nikoli nieo bili tako silni ni pogosti ko letos- ducati javnih dražb in še v€i rubeini, ziočesti dekret o vinu novi občinski davki, neprestano padanje cen slednjega izmed kmečkih pridelkov ln nazadnje ie politična pregajanja in zapostavljanja kmečkih fantov in deklet, aretacije in hišne preiskave, zapori in nemarna sssli&evanja za prazen nič, ali pa le zato, da imajo policijski ikrici sploh ie kaj pesla. Obupen je pogled ob tem stiku dveh let nazaj v bližnjo preteklost, ie obupnejli v prihodnje dni. Ni ie preteklo celih pet let, ko so v sleherni briški vasi cvetela slovenska društva, ko je po naftih vinogradih odmevala slovenska pesem, ko je bila še v viski kmečki hiši slovenska knjig* najljubši gost, ko je rast-is slovenska kultura v deželi kot najbolj dragocena trta našiti vinskih gričev. Z enim samim velikim zamahom jo je tujec podrl, zrušil. In ie zdaj — po petih letih — pustoši in uničuje zadnje sledove njenih ruševin. Iz vsakega — nekdaj morda druitvenega — godala, fz sleherne slovenske knjige, kl ju iz-tsknejo pri svojfh neprestanih in neštetih preiskavah, zazija politična afera, ki požre vselej novo žrtev iz razredčenih vrst nsših ljudi. |V pretekli pomladi so ae pojavili v brijskih vaseh novi fašistični agitatorji. V vsaki vasi se je pričela divja propagan da za fašistično stranko ln njeno organizacijo ' tef še posebej za "dopolavoro". Nameni so bili jasni: Iz Brd, kakor iz vse naše dežele mora izginiti zadnja sled slovenskega kulturnega življenja ln na tako rasoranl ledini mora zrasti nov tip človeka, osvobojenega starih avstrijskih manir in tujerodnega — slovenskega barbarstva, tip fašističnega civiliziranca. Tudi sredstva so bila na dlani: Kar ne bi šlo z dobroto in zvijačo, pojde s silo. Vabilom se je pridružil pritisk občinskih in davčnih oblasti, kl so omahljlveem grozile z rubežnljo zaradi zastalih davkov, in krajevnih tajnikov, ki so pretili z zavratniml ovadbami, pa šovinističnih učiteljev ter celo samih karabinjer-jev. Toda zaman. Nobena davčna olajiava, nobena predpravl-ca.kijih nudi "dopolavOro" kar celo' vrsto, nobena grožnja ni zalegla. Res, da so u-«tanovili organizacije v Kojnkem, Kozani, Vipolžalh ln drugod, toda ljudje so v njih številke na papirju in ničesar več. Premočan in vedno sllnej-ii je odpor proti vsemu, kar Je fašističnega. In celo propalic in »adajic skoraj da ie nI več. »e celo ti so se pričeli zavedati, da jih je fašizem le izrabil in da jim ni dal niti trobice vseh ontti dobrot, ki so jih obetali. Spričo takega odpora in sploh da do kraja dopolni svoje razdejanje, se je lotil "revolucionarni" režim baš v teh časih •tiske in pomanjkanja še gospodarska uničevanja slovenja elementa. Morda bo to Poslednje in po svojem značaju najpodlejie sredstvo vendar le «aletfo v sramotni, desetletni, a * vw,r,o neuspešni borbi proti aiovenskemu kmetu. Zadnja le-n* v Brdih Je bila — kakor v nasmeh ljudem in njihovim obupnim razmeram - prav bo- Creinje so obrodile obl- | sad in fi*e, * prav p^j bPa brijska trta. Vipolški frof ^pridelal 1000 hI vina, kot ie Kmetje, ki jim je da-jaia toriea povpi^fino^po 60 £pljic*. so pridelali I W W. Premalo je ^ "*>v, p» ao napolnili kadi, -e Jim vlnp morda^ P« Je treščilo s 2 kvarilo. jasnega. Iz Rima je prttel dekret, ki določa, da se ne sme točiti vino, ki nima vsaj 9 stopinj alkohola, češ, da alabotnejše vino škodi močnim italijanskim vinom in . njihovi konkurenčni sposobnosti. Ker imajo vsa italijanska vina zares višji odstotek alkohola, je bilo jasno, da je bil ukrep kljub pretkani utemeljitvi naperjen izključno proti slo venskim vinogradnikom. Brijska vina in morda še bolj vsa ostala Iz Julijske krajine so bila tako kar naenkrat zakonitim potom — da ne bi kdo sgJet dejal: nasilno — izločena iz prometa. 2e oene starega vina in močnejšega vina to padle na 70 do 86 stotink, tako da so bile skoraj nesprejemljive* za novo slabotnejše brijsko vino pa so pričeli sedaj ponujati po 20 in manj stotink. Toda še več: V naših goatilnah in točilnicah se je pojavilo skoraj izključno laško vino. Tako v Brdih, ki ži-vljo le od izvoza domačega vina 1 Spričo rimskega dekreta pa nI padla le cena vinu, ki ga laški prekupčevalci "jačijo" z italijanskim blagom, marveč vi zadnjem čaau tudi cena vino«J gradov in slovenskih posestev. Poaledica take fašistične gospodarske politike je bila, da so se rubeini ln dražbe v zadnjem času še bolj pomnoiile. Bal pred dnevi je morala nekdaj trdna Skolariaova kmetija v Vipolžah na boben. Kupil jo je seveda fašist Lenardi (nekoč Lenar-dič). Med tem se, čeprav so Brda razmeroma precej oddaljena od meje in sa tako svano tretjo italijansko obramlbeno črto, tudi tod gradijo in popravljajo ceste v docela vojaške namene. Tako so v zadnjem času popravili in razširili cesti Vlpolže-Dobrovo. Vlpolže-Kozana, cesto izpod Vipott do glavne ceste ter ono, ki vodi v Medano. V neposredni bližini Kojskega so dogradili večjo stavbo, ki bo gotovo pozneje služila vojaštvu, čeprav bodo sedaj zaenkrat v njej nastanjeni fašistični mili-čarji, saj je zanje vse preveč prostorna. Pri vseh teh delih sta bila zaposlena le dva domačina, zato pa so tretjino vseh stroškov naprtili še itak preobremenjenim in preaadolženim slovenskim občinam. Povrh vsega tega sla pa so as fašistični oblastniki nazadnje domislili še — protljugosloven-skih demonstracij. Pred nekaj dnevi so nagnali peščico ljudi v Gorico demonstrirat zaradi tro-girskih levov. Toda med ljudmi se je med tem že razširila novica li Trtrta, kjer so se fašistični demonstrantje končno spet pošteno ušteli. Gotovo so bile govorice pretirane in le deloma resnične, njihov učinek pa je bU tak, da je bila zaman Sleherna še tako detnagoška beseda in grožnja krajevnih fašističnih mogotcev. Zaradi tega so bile goriške "demonstracije! prav prav skromne ln so jih vprizorfli študentje in "Dalmatine!" pod izredno budnim očesom kvestorja Modestija in njegovih pajdašev. Nova "rešitev" krize v tržaški paroptovbl Za tržaške paroplovne družbe so našli novo rešitev krize. Pred dnevi so se vršili v Trstu in na Reki Izredni občni Aori tria-škega Uoyda in družbe "Cosu lich", kl Je v ostalem le še po imenu samostojno podjetje, ter družbe "Adria" in reškega podjetja MBneo". Na občnih z»>orih so znižali število upravnih članov ter odpravili upravni odbor. Tudi predvidene dohodke podjetja so znižali od 5 na 8, odnoeno 2 ln pol odstotka. Na obc*i občnih sborih ao poudarili, da je moralo priti do teh eklepov po volji Muesolinija ln države, kl daje obema družbama znatne subvencije. Dejansko Je država zavarovala] svoje Interese, kriza pa tako na-rastla, da so morali tržaški podjetniki. ki so znižali plače svojim nameščencem do skrajne meje, v kolikor jih niso sploh odslovili, poseči tudi po takih ukrepih, ki zadevajo neposredno nje same. Tržaški listi poveličujejo sklepe obeh občnih ■borov, češ, da se je tako rušila krisa v tržaških paropknrnih družbah. Toda take rešitve si sledijo v Italiji že nekaj let druga za drugo ln je le še vprašanje, kakšna bo rešitev krise v bližnji bodočnosti. Ko so pred meseci rešili krizo na ta način, da so spravili obe tržaški družbi v neposredno finančno zavisnost milanskih in genovskih finančnikov ter Rima, so tržaški listi prav tako peli glorljo Mus-sollniju, ki je z energičnim u-krepom napravil konec krizi. Fašistična disciplina na tolminski gimnaziji Odkar je zapustil ravnatelj -sko mesto v Škodnikovem zavodu v Tolminu šolski nadzornik Spazzapan, so se razmere za dijake zelo poslabšale. Znano je ie, da so spričo novih predpisov prizadeti zlasti slovenski študent jet ki ne smejo niti svojim lastnim staršem pisati svojih pisem v slovenščini. Starši smejo obiskovati svoje sinove in hčere le vsako nedeljo, a tudi tedaj le v prisotnosti "čuječe-ga očesa" predstojnikov. Dijaki Imajo le po 20 minut prostosti na dan. Več kot dvajsetkrat dnevno pa jih postavijo v četve-rostope in jih vsgajajo v vojaški disciplini. Takšno disciplino so uvedli sedaj zaradi tega, ker je pričela zavod podpirati drŽava in se je preuredil v napol "nacionalno" ustanovo. Vsak gojenec bo moral nositi posebno uniformo, ki si jo bo v ostalem sam kupil, ln se bo moral strogo ravnati po predpisih. Velik požar v Cerknem : Dne 28. dee. je nastal v Cerknem velik požar. Ogenj se je nenadoma pojavil v podstrešju neke kmečke koče, kl je bila krita s slamo. Slamnata streha je bila na mah v plamenih in ogenj se je v hipu razširil na pet sosednih starih kmečkih hiš. Požar se je širil s toliko večjo naglico, ker je vel močan veter, ki je raznašal iskre na vse strani. Na pomoč so sicer prišli rasiki iz Cerknega ln vojaki, a e bilo vse gašenje zaman. Is ene izmed gorečih htž so s težavo rešili mladeniča Andreja Obl da, Id je stekel v svojo kočo, da bi rešil še nekatere stvari« Ko ,pa Je bil v hiši, se je med njfoi n vežnimi vratmi nenadoma sesul goreči strop ter mu zaprl izhod. Mladeniča, ki je dobil hude opekline in ae je v dimu skoraj zadušil, so odpeljaH v goriško bolnico. Koče so do tal pogorele. Po cenitvah komisije «naša škoda, ki jo je povsročll požar, nad 80,000 lir. Sest dru-iin je ostalo sredi zime brez strehe in nsjnujnejših potrebščin. ' "Politična ura" na italijanskih srednjih šolah V zadnjem času so uvedli na talijanskih srednjih šolah, zlasti pa po gimnazijah tedensko "politično uro". V vsakem razredu se vršijo enkrat na teden »osebna predavanja, v katerih znašajo profesorji razne "slsv-ne čine" Italijanske vojske ln naroda v polpretekli dobi, ali pa comentirajo aktualne dogodke. Tako se nanašajo predavanja na bitke na Plavi, na kariiki polom (seveda po fsšlstlčni verziji), na boje v kolonijah, Osuševanje pontinskega močvirja, rasne velike gradnje itd. V po-alednjih dneh so posebno mnogo govorili o "neodrešeni" Dalmaciji in o komediji • tragirskimi levi. Na tolminski gimnaziji posvečajo fsiistttnl profesorji tem uram še prav posebno pozornost, ker se dobro zavedajo, da Imajo pred seboj skoraj same slovenske dijake. Dijakom so te ure silno mučne, ker ne morejo israsiti odkrito svojih inisJi, marveč so prisiljeni navduševati se za ideje, ki nasprotujejo njihovi narodnosti in krvi. Mtsti brtnwwlnlh ^mmmmm^t Da je celo mesto brezposelno, se je Že kdaj zgodilo, da bi pa brezposelni zgradili celo mesto, to je bil redek primer. Zgodilo se je pred vrati Buenos Ai resa in prebivalci so to svoje mesto imenovali "Mesto brezposelnosti." 1500 ljudi živi v tej koloniji, ki šteje 70 "enodružinskih hiš" in -vil". Večinoma ao to tujci, priseljenci. "Arhitektura" kaže brezmejen individualizem v slogu in le to ga imalo ,blaii, da spominja v vsaki stavbi zavestno aH podzavestno na slog, ki ga je prinesel vsak iz svoje domovine. Material je, kar se da, mnogovrsten; pokrovi zabojev, pločevina, konservne škatle itd., ves odmeček sosednega milijonskega mesta. V ostalem pa vlada med temi nesrečneii največja solidarnost. Brivci brljejo ključavničarje brez vsakega plačila v denarju (kje naj bi ga tudi dobili?), ključavničarji Isdelujejo svojim sosedom, tovarniškim delavoem, brezplačno ključavnice. Najtežje je vprašanje prehrane. Vsako jutro ee poda vse prebivalstvo prosjačit hrano v velemestne hiše. Kar dobe, prinesejo v Mesto brezposelnosti ln tu se razdeli enaHpmerno dvakrat na dan_med vse. Tako ostaja živ-1 jen je še vendarle nekoliko zno* no. _ I Zakaj?—Zalo! Zakaj je pametneje nositi pozimi dvojno tanjšo obleko nego enojno, debelejšo? Zato, ker je plast zraku med obleko in telesom kot slab prevodnik toplote tisto, kar zadr žuje telesno toploto ^in brani mrazu dostop do telesk Pri dvojni, čeprav tanjii oblaki, pa je plast tega zraku večja. Zakaj dajejo severnjaki ribjemu olju v svoji prehrani takšno prednost? Zato, ker je mast Izvrsten dobavitelj toplote in daje n. pr. dvakrat toliko toplote kakor beljakovine ali ogljikovi hidrati, o 1 Zakaj se nam vidijo osebe v žalni obleki vitkejie nego iste osebe v svetli obleki? Zato, ker se svetel svetlobni dražljaj razsije na sosedna mesta tmrežnioe in ustvari tako večjo podobo svetlega dela, temni ddl pa se pri tem na videz zoži Jo. Zaradi tega razsoja aH ira-idacije se nam vidi tudi črn kvadrat na belem polju manjši nego isto tolikšen bel kvadrat na črnem ozadju. Zasenčeni del mesečeve površine pripada po tem pojavu na videz manjšemu krogu nego svetlo robni del. Belo oblečena oseba pa je videti širša negé v črni obleki. [Slomški Hirate» Midioti jtJjjMIW 1657-69 So. Lswndsle Are., Chicago, 111. Tel. Rockwell 4*04 GLAVNI ODBOR 8. N. P. J. UPRAVNI ODSKK: VINCENT CAINKAR, «»redeednik..,.2067 S. Uwndalo Ave., OMeago, III. KRED A. VIDER. «I. tajnu........2067 S. Lawndale Ave., Ghica««>, 111. BLAS ÜOVAK. tajnik hol. oddelka,,..20*7 S. Lawndale Ave., Chicaffo. HI. JOHN VOtiRlCH, «I. binfajnik......2067 8, Uwndalo Ave., Chicago, III. KI UP ÜOD1NA, upravitelj fflanlla.... 26&7 8. Lawndele Ave.. Chlea«o, III JOHN MOLRK, urednik gasila......»067 8. Lawndale Avs., Ohleago, 111. ODHORNlKIt ANDREW VIDRICH, prvi po^prednednlk, 001) Russell Ave., Johnatown, Pa. DONALD J, LOTRIC1I, drug* podpri»., 1U87 8. Trumbull Ave., Chtos*o, III. JOHN 1. ZAVKKTNIK, gt sdnwnik.........S7U W. UOth St., Chica«». HI UOSPODARSKl ODSEK t FRANK A LES H, predsednik..........8124 8. Crawford Ave., Chloago, 111. JOHN OUP...................140 8. Proopect Ave.. Clsrvndon Hills, 111. JOSEPH SISKOV1CH..............10118 Huntmere Ave., Clsveland, Ohio POROTNI ODSKK: JOHN GORdEK, predwednlk..............414 W. Hsy St., Sprlnafleld. 111. ANTON &ULAR...................................Box 27, Anna, Kans. JOHN TRČEU..................................Dos 267, Strshane, Pa. FRANK PODBOJ.................................Bo* 01, Psrkhlll, Ps. FRANCES ZAKOV&EK.................ltMfl Adsms St.. No. Chleago, 111. OKROŽNI ZASTOPNIKI GEORGE SMREK AR, prvo okroijo......127 Msln Ave., W. Allqulppa, Pa. JOHN LOKAR JR., drugo nkroftjo......1H>8 E. 17(Mfc 8t„ Cleveland, Ohio. FRANK KLUN, trotle okrolje....*............ Bos §68, Chloholm, Mina. JOSEPH BRATKOVICH, éetrto okroáje..........R. R. 5. PIHuburg, Kani. FRANK KLOPČI0, peto okrofcje......Star Rt, 4, Dos 81, Cls Elum, Wash. NADZORNI ODHKKt 1 FRANK ZAITZ, prevodnik..................MM W. 8«th St„ Chicago, III. HRAST ALBERT.'.........................Box 801» U« Vogas, Nevads. FRED MALGAI..............................86 Central Park« Poru, lil UTRINKI r Zamolčana beeda pove šesto več nege tisoč ^govorjenih be- Tudi številke imajo svqjo poezijo: dve srci sta eno., & ' ' e Mož je izumil pisave, Ženska pripis. dkar Globoka ženska ne IsvSft med POSOS!—g»rw|M«S«iiM ■ Klavnimi •StoruMM. hI 4»UJ« y |l. ar*S«. M vri VSA PISMA. hI m n«mé*Ja m »mW «1. »rwSowlnlha. naj t» aaato™ m »nd»dalllva. vhs UBNAMNK müuaua lni»lvari. hI m UM« «I. apravaaia atoha I« Mae*« vaM* mj m pailita Jo na ti. Ujalllva. Vaa aaS»*a. /likaM» m habilito »Upara, aaj M pallUale aa hal. lajalltva. Vm aaSa*« v «v,,! B blMrajallhlail »«all. aa| aa sallljaja aa hlaeajalélv». VSB PSITotBS rlMl« paalavaSja v a»ra«aMa aShava aaj M »aftUiaJe Prank Kaja«, l. radaaS«lha mSm(HI|i aáka ra VSI PaiSIVI aa *l. para»al a4aak m naj palllia). aa Jaha Qavlha, oraSwSa»a pavat- VSI DOPISI la Sraal aalal. naaaaalle. mM asn4alaa I« aelah vaa, hav Ja v avaal ■ tlaallaai Jarfnuta. aaj m »alllja na "PaosVKTO." HIT S. UwmUU Ara., Chlaaea. IU. NOTSi CaiTupanSanaa wllh tha Saaraam Oíflaa aha«M ha |Miw>i< aa falla» (ammaalrallaaa far Iha aupraaia piuMml ahaaU ha aS4raaaa4 la Mai. All malttanaw af aiaaar a»4 haaleaaa t«aaaralna laStaa aaS a>—»hara alhar Ihan alai kanafli ahaaWl ha irtuwd ta iha aaaratary'a afflra. Mallara af alck hanafll ahaalS ha «a4raaaaS !• Iha aaalalaal a^ralarr. Klnanrlal Mailar« nnáar Iha JeSaSMIa« af Iha Iraaanrar'a afflra ah«nl4 ha lahaa «a «Ith hin. (amplalnia ranrarnlna Iba w«St af Iha aaaaalWa haard ahaaM ha aSSfaaaaS ta Praak ha aSSiaaaaS la Jaha Uartah. ahalrnaa. JadMel Baila, afcalraaia af Iha Katar« eMlapanlwr V ljubezni Je moški često velik osel, ženska samo majhna neumnlca. j' Tehnokrat ski papež v Chieagu Chicago.—Howard ScOtt, vodja tehnokratov, kateremu je prod nekaj dnevi univerza Columbia v New Yorku odpovedala prostore in sodelovanje, je v sredo zvečer govoril v Orchestra Halli, ki je bila polna. Bcott — videti je še mlad ln po visoki poitavl in stokemu obrazu nali-kuje Abrahamu Llncolnu — Je razlagal, kaj pomeni tehnokra clja in na koncu je rekel, da edina reiitev za Ameriko je, da do bi "vlado tehnokratov." Scott Je privatno povedal, da ga akcija Columblje nič ne razburja. Teh nokratje imajo svoje prostore v New Yorku, kjer bodo delali neodvisno. _ Hčerki je sežgala jezik Pleasant Plains, N. Y.—Mrs, Lillian Bradley Je svoji devet fotni hčerki z razbeljenim železom sežgala jezik in prste, ker se Je zlagala. Kruto mater so aretirali._ Užaljen "Zakaj Jočeš, mali?" "Kor me je Mirko nabil!" "Zakaj pa te Je grdoba nabil r "Ker sem ga sunil v hrbet!" Miklavž Igor jedi v postelji ln moli večerno molitev. Ko jo opravi, doda šs prošnjo na svetega Miklavža. "Ljubi Miklavž!" zavpije na ves glas, "prinesl ml gugalnega konja!" "Zato ti vendar nI treba tako kričati," se rasjesi mati in si zamaši ušesa. "Mlklavš vendar ni gluh!" "Ni," se prekanjeno sasmeje Igor, "pa Je zato babica, ki lešl v sosednji sobi!" o Indirektno "Ce stojita pametnjak ln bs-dak na uličnem vogalu ln se pogovarjata, kdo se neki prvi poslovi ln gre svojo pot?" "Pametnjak kajpada!" "Prav imate — do svidenja t" Flu! Psslte «ala EVO TRIN VINO grenk ,jjk«arj rUJU dririj1 ___JÉ **M i površna ps oba. o Psihologi računajo s seprers-čuAljivostje teofk. . . Sliko, ki jo vidite zgorsj, je naslikal slavni slikar in portre-tlet Howard Chandler Christy, kl le ffš let uživa sloves najbolj gnanega ameriškega slikarja. Portretiral je predsednika, vla-tujih držav Is odlične v vseh delih sveta. Slika, kl > oglas za Lucky dar je Izdelovanju svojega isdelka niti pri naročanju slik ss oglase pri najboljših umetnikih. Kadilci so že zdavnaj pro-našli, da je v Luekles poedmo dobrota, kakoršne nI rdrugth cigaretah. Vsepovsod kadilci u-žlvajo Lucky Strike dišečo me-tpnico najbolj Isbranega turžke- Strlke Cigarete, dokazuje: da j ga In domačega tobaka, kl pose Izdelovalci teh znanih ciga»| stane še bolj mil vsled posebne-ret ae pia*e stroškov niti prijgs procesa pralenja. ¿aradite- ga so Lucky Strike tako priljubljene. Praftenje je bilo u-stvarjeno za 'Lucky Slrlke In nobena druga cigareta na svetu ga nima. fin tobak, ki js uporabljen v Lucky Strike, j« obogaten In Iztlšden potom prals njs. Vsled tega priznavsjo kadilci vsepovsod Lssky Strike kot najbolj milo elgareto. To je cigareta, kl zadovolji najbolj izUrčaegs kadlka. , _ To j» prav« TO NIK A—tonile«, m Mm Ako boste U Mpol moi ali Ml poskusit« NUGA-TONI Ako w Mi dovolj nd ■ iMinhni v «litin tlufefc ki ate g* plačali vsAamu lakaraarim povrna.—NUOA TONI vmom «m NI ■«■•t. No odlaiajU vi niti m i i«ubijati ono aaaio no« «panea. mM •teklonloo BBOAi—boaU laij* •pall—In poatali bolj naravni «aa M Jork EZNA PETA Ivaa Vok. PBOSyET» Vsekakor je bil storjen korak na levo. Ali mesto pozitivnegs uspeha, ki b|*iam zagotovil najvišjo izvrševali» oblast in premoč v vseh zakonodajnih skupščinah, smo bili v manjšini. Res je, da smo izvolili petdeset poslancev v kongres; sli ko so ti spomladi 1918 zasedli svo-js mesto, so zsčutili vso svojo nemoč. Bili so ps poleg vsega še vendar srečnejši nego kmetje ki so dobili ducat mandatov, na pomlad pa jih sploh niso mogli zasesti. Lastniki teh mandatov so se brsnili jfti odložiti, sodišča ps so bila v rokah oligarhije. Ali s tem preveč pre-hitevam dogodke. Moram pred vsem pripovedovati o razburljivih časih po zimi 1912. Težki časi so povzročili silni zastoj v trgovini. Delavci, večinoma brez dela, niso imeli densrjs, ds bi kupovsli. Posledice tega je bila, da je Imela plutokraclja večji preostanek, kakor kedaj. Ta preostsnek je morala prodati v inozemstvo, ker je za izvršitev svojih velikih nsčrtov potrebovala mnogo denarja. Vnled velikih naporov, da bi ta preostanek prodala na svetovnem tržišču, je trčila plutokraclja z Nemčijo. Gospodarski konflikti se navadno poravnavajo z vojno in ta poseben konflikt ni dslal nobene Izjeme. Mogočna nemška armada ae je oboroževsls In isto so delale Združene države. « , •Na nebu Je vlael oblak vojne, mračen In preteč. Položaj za evetovno katastrofo je bil primeren. zakaj celi evet je Ječal od težkih časov. Delavakl nemiri, propadajoči srednji sloj, armada brezposelnih, konflikti gospodarskih skupin ns svetovnem tržišču in mrmranje svetovne revolucije, vse je bilo tu. Oligarhija Je hotela vojno z Nemčijo in sicer vsled cele kopice vzrokov. V zlepllu dogodkov, ki jih povzroči takšna vojna, v zaključku novih pogodb in zvez in v premešavanju Internacionalnih kart na novo, bi oligarhija pridobila mnogo. Nadalje bi vojna porabila mnogo domačih preostankov, srmsda brezposelnih, ki ogroža vae države, bi ae zmanjšala in oligarhiji bi ae nudil odmor za lzvrtltev zvojlh nadaljnlh načrtov. Takšna vojna bi oligarhiji v reanici izročila v poaeat avetovno tržišče. Uatvarila bi tudi.veliko atalno vojako, katere bi ne trebalo več razoroževati. Med tem bi javno mnenje: "Socializem proti oligarhiji" predelo v klic: "Amerika proti Nemčiji." Vojna bi gotovo pričakovanja oligarhije izpolnila, ako bi ne bilo eoclallstov. Tajni seata-nek zapadnlh voditeljev ae je vršil v naših štirih tesnih sobah v Peli iglici. Tu je bilo najprej pretehtano stališče, ki ga Imajo zavzeti socialisti. Nismo samo enkrat stopili za vrat vojni, ali prvikrat emo to atorili v Združenih državah. Po našem tajnem aeatanku amo stopili v stike z nacionalnimi organizacijami. In kmalu ao švigala naša tajna poročila čez Atlantski ocean v internacionalni biro in zopet k nam. «Nemški Jociallatl so bili pripravljeni delovati z nami aolidarno. Bilo pa je pet milijonov moš, med njimi mnogi, ki ao služili v aktivni vojaki in ti ao bili v dobrih odnošajih z delavskimi organizacijami. V obeh državah ao ao-ciallati v smelih beeedah protestirali proti vojni in pretili z generalno stavko. .Med tem ao ae pa k temu že tudi pripravljali. Nadalje ao pa revolucijonarne atranke v vaeh državah apravile socialistične oanovne misli o internacionalnem miru javno v diskusijo, ki se mors v domovini za vae slučaje, tudi za slučaj umora In revolucije, ohraniti. Generalna atavka je bila velika zmaga, ki smo jo ml, amerlkanskl socialisti,- Izvojevali. ________decembra je bil odpoklican amerikan- ski poslanik v nemškem glavnem mestu- Tisto noč je naskočila nemška mornarica Honolulu, potopila tri amerikanske križarke in bombardirala mesto. Drugi dan sta si Amerika i» Nemčija napovedali vojno. In tekom ene ure potem so socalisti obeh držav proglasili generalno stavko. V začetku ze je nemški vrtiovni vojskovodja obrnil na može svoje države, ki ao predstavljali oblast. Brez njih ni mogel izvrševati svojega gospodstva. Novost v tem položaju je bila ta, da so bili uporniki brezdelnL Niso se borili. Ničesar niso delali. In s tem so zvezali svojemu vrhovnemu vojskovodju roke. Največja želja njegova pa je bila, da bi se mu nudila priložnost, spustiti svoje vojaške pse na uporni proletartat. AH ta priložnost se mu ni ponudila. Ni mogel spustiti svojih vojaških psov. Tudi ni mogel svoje armade dvigniti v pohod, v vojno in ravnotako ni mogel kaznovati tfpor-nfch elementov. Niti kolo ae ni več zavrtelo v njegovi državi. Železnice niso vozile, brzojav Je molčal, ker ao brzojavni in železniški uradniki istočasno z ostalim prebivalstvom zapustili delo. j ■ > In kakor je bilo v Nemčiji, tako js bilo,v Združenih državah. Organizirani delavci so se naposled naučili svojih lekcij. Poraženi na strokovno-organizacijskem polju, so se podsli na politično polje socialistov, zakaj ta generalna stavka je bila politična stavka. Poraz v gospodarskem boju je prinesel zavest, da jim je vse eno. Stopili so iz golega obupa v generalno stavko. Milijoni ao odložili svoja orodja in zapustili delo. Posebno marljivi so bili pri tem strojni delavcL «Njihove glave ao že-jale krvi. Njihova organizacija je bila na videz uničena, ali sedaj se je pojavila zopet v zvezi s svojo zaveznico v kovinarski obrti. Celo neorganizirani delavci so zspustill delo. Stavkovna mrzlica se je polastila vseh, tsko da ni hotel delati nikdo. In najbolj vnete pristaštce in pospeševalke stavke so bile ženake. Zoperatavljale ao se vojni. Niso hotele pustiti svojih mož na vojno, da bi tam umirali. Ideja generalne stavke je delovala tudi na čuatvo ljudatva. Vzbudila je smisel zai humor. Ideja je okuževala. Otroci ao stavkali v vaeh šolah in učitelji, kateri ao prišli v razrede, so odšli zopet, ker ni bilo nobenih učencev. Generalna stavka je zavzela obliko velike nacionalne državne strsnke. In Meja solidarnosti delavstva, ki je bila tako navidezna, je zaposlovala fantazijo vaeh. In končno ae ni bilo pri tej ogromni akciji ničeaar bati. Ker, ako je vaak krivec, ae ne more nikogar kaznovati. Združene države ao bile parallzirane. Nikdo ni znal, kaj ae dogaja. Ni bilo čaaopiaov, nobenih pisem, nobenih brzojavk. Vsaka občina Je bila tako popolno odrezana od druge, kakor da je med njimi ležalo desettisoč milj pragozdov. Tako je pretekel teden. V Ssn Frančišku nismo zvedeli ničesar, kaj se godi tam v Baiu, v Oaklandu ali Berkeleyu. Vtis na Čustva je bil grozničan, porazen. Bilo je, kakor da je umrlo veliko koemično bitje. Utrip žil države je zastal. Narod je bil v resnici, kakor mrtev. Ni ae ališalo drdranje vozov, nobenega žvižga tovarniških airen, nobenega električnega šumenja v zraku, nobene ceatne železnice, nobenega vpitja raznašalcev časopisov — ničesar; aamo tuintam ao ae videli ljudje, ki ao, aaml potlačeni in kakor brez življenja valed tišine, korakali mimo, kakor duhovi. (Dalj« prihodnjič.) Myriam Harry: KRIŽANE Presekan, pretreeljiv žvižgi Potem vrsta dolgih in kratkih znakov a piščalko. Ladja obstane. Dva mornarja porineta kri-večo se desko čez krov. Okoli mrtvecs, ki je zašit v platno, ovljejo francosko zastavo in ta "rakev" pade navpično v valove. Nekaj kakor čuden zvenk pride iz globin. Truplo je zdrknilo v morske globine, mrtvec se je preselil v neznane kraje. Ladja se jame spet pomikati, mornarji odidejo na delo, zvezde ugašajo. Nekaj potnikov se je abralo na koncu krova pri velikih ladijskih svetiljkah. Uniforme so ae pomošale z belimi tropskimi cAj lekarn i. Skoraj aaml visokorasli možje odločnih, od eolnea ožganih obrazov. Suhi in okleščeni ao kakor mumije. V njihovih vdrtlh očeh je začudenje, da Jih usoda še ni ugonobila. Vračajo ss s Kitajskega. Nekateri so bili po bojiščih ranjeni, druge js oslsbils bolezen sli domotožje. Mnogo jih je. ki bodo morali umreti še preden pridejo domov. Zamišljeno strme v ladijski vijak, ki vita sivino oceana. "Od Takuja smo spustili morje fte petega mrliča in se- dem tisoč vozlov poti nas še čaka," pravi eden izmed častnikov. *V primeri s Tonklngom ta pokrajina nI tako nevarna. Saj smo morali meti Saigonom in Colombom vreči v valove toliko mrtvih, da nam Je zmanjkalo platna In svinčenih krogel za tista, ki so sledili, ko smo prepluli povrstnik. Zašiti smo jih morsli v stare platnene vreče ln jim privezati za noge kose Želeli Prav dcfcro se še spominjam nekega korporala herkut-ske postave, ki je prišel zdrav Iz vaeh bitk v Cochinohlno. Tudi žolta mrzlica mu je prlzanee-la. Naposled ga js vzele bedasta usoda tik pred vrati Francije. Nekega dne, ko je divjal strašen vihar, smo ga spustili v morjs, toda zibajoča ss ladja ga je zagnala na sidro, kjer Je ob-vlssl. Naposled se Je platno pretrgalo, silni valovi so ga odtrgali In vrgli na krov, s rokami naprej in široko odprtimi očmi. Tako strašen je bil videti, ds smo vsi mislili, da je od mrtvih vstal. Nsprsvitl amo morali novo vrečo, toda to pot smo vzeli jadrenino ia dvoje uteti. Počakali smo. da so se valovi pomirili, šele potem smo gs spustilipv mokri grob ..." "Vidite, takega neizmernega, nemirnega groba aa bojim," je tedaj rekel aeki poročnik, ki ga je griža izmosgala. "Vse življenje sem prebil na morju, pa k vendar rajši počival v zemlj Zdaj ko vem, da sem iagilbljen ml je hudo, da nisem ostal na Kitajskem, da bi zaspal sred riževih polj ob petju čričkov. "Jaz ne," je odvrnil neki in fanterijski stotnik. "Tu v morju človek vsaj v miru počiva, tam pa ne ... Ko eo oblagal Tientsln, smo morali z orožjem varovati pokopališča in polagati razstreliva v grobove. Tao-Tao je razpisal nagrado enega taela za glavo vaakega navad nega vojaka in dvojno za vaakega višjega. Tedaj so ponoči ti prekleti kitajski psi IsziH o-koli grobov In stikali sa mrtveci. ki smo Jih podnevi pokopali. Kolikokrat so vlomili v krste in odrezali truplom glave ln roke. ne Iz maščevalnoetl, le zaradi dobička, ker so s našivi na rokavih dognali čin dbglavljene-ga. K ubogemu Clarencu amo Is previdnosti položili bombo v grob. Cez nekaj dni smo ga našli na kosce raztrganega. Imel Je pač štiri našivc na rokavih, iztrgali so mu srce ... In šs nekaj drugega mu js manjkala Ssj me rssumste. Baje kuhajo Iz tistega lopovi neko pijačo, ki daje moč. Hudiči! Siromak nI imel miru ne v življenju, ne po smrti. Morda je bilo vss le ka-een? Saj poznate njegovo bo? . . . Ne? Naj vam jo vem, aaj se moram zahvaliti za košček svines, ki me greje v trebuhu, le njemu, poročniku Clsrencu. Čuden človek je bil. Velik, ep, močan, če je ukazoval svo-im četam in drvel na svoji a-rabskl kobili. Ce pa je le stopil ns tU, je njegova predrzna samozavest izginila. Z vil se je v dve gube, kakor bi ga tlačilo težko breme k tlom, in kakor je bil navdušen, ko se je spustil v boj, tako je postal čemeren in slabe volje, ko se je vrnil v taborišče. Njegove oči so bile čudno, motno sive, če je strmel daljave, kadar pa je začutil, da ga kdo opazuje, mu je zdrknila glava med ramena in jel je mežikati kakor sova na aolncu. Morda je videl preveč aolnca, aaj ae Je boril v neštetih bojih in skoraj v vseh tropskih pokrajinah. Živel je po krajih, kjer gospodari mrzlica, v divjinah, kjer vse kar gori, zrak, pesek in kri. Trdili ao, da mu je atrai-na ljubezen zkoraj vzela razum tako da ae je moral nekega dne vrniti domov, strt na telesu in duši. Toda čez nekaj let je prišel spet v Senegalijo ln z njim svetlolasa žena, ki je bila tako angelsko lepa, da so Vsi mislili da je zdaj ozdravel od blaznosti Toda nenadoma se je ta ange ločil od njega. Nikdar nismo mogli zvedeti pravega vzroka, le po trgu je krožila zgodba neki črnki, ki jo je privlekel na svoj dom. Odtlej nI nihče več govoril o goepe Heleni Clarence toda če je Clarence le od daleč pogledal evropako žensko, je potegnil glavo med ramena kakor raca in dostikrat je streljal na neko kitajsko pocestnico, ae je vlačila okoli taborišča njegovih vojakov. Takrat smo pravkar pregnali boksače iz Tientsina, toda izvedeli smo, da se bliža nova tolpa upornikov z bregov reke Pai-ho. Zatrjevali so nam, da so izurjeni in hrabri vojaki s poveljnikom, ki je znan po svo, krvoločnosti. S CIarencom sem jih šel za aledovat Sto mož ava vzela aeboj. Nekaj dni nismo dobil za njimi nič drugega kakor plenjene vasi in požgane nasade sladkornega trsa. Dostikra smo naleteli na človeške glave v kletkah, ki so visele na visokih bambusovih palicah. Te glave so Imele trsne piščall med krčevito stianjenimi zobmi in če je potegnil veter ¿kozi veje so mrtveci zažvižgali. Groza naa je takrat obhajala. «u Hoteli amo ae že vrniti, teda, pa amo zagledali sredi riževi polj tropo Kitajcev, ki ao nam hiteli naaproti. Siromaki ao ae nam metali k nogam in risa križe v cestno blato. Bili so Kitajci, toda kriatj*! nI, begunci iz nekega kraja reki Pol-Ho, ki ao ga vstaši zavzeli. Vdrli so v vas, pomori vse katoličane — dosti jih je b lo tam — požgali cerkev in «a tam utaborill. •Ko je stotnik Clarence začu da so razbojniki polovill tudi redovnice, se je jel obnašati kakor bi bil obseden. Glava mu je zlezla med ramena, potem ae je spet zravnala, trepalnice ao ae mu treale, kakor bi bobnale k napadu. Nenadoma je vatala v njem krvava želja po boju, apodbodel je konja z ostrogami ln zamahnil z sabljo po zraku, da je kar zažvižgalo. Najprej aem mislil, da ae ga je lotila aolnčarica, aaj takrat še nisem vedel, ksko je na tega pesjana delovala že aama beseda "redovnica". Vzkliknil je: + "Redovnice morsmo takoj re-fitil" Pomislil sem: streliva imamo malo, vse polno bolnikov in nič topništva. Brez dvoma so uporniki močnejši kakor ml. Morda je vse skupaj samo past, ki so nam jo aahifctni Kitajci naata-vil! in prav nič dosti mi ni bilo do tega, da bi ss tudi moj s gla va šs morda čez dan ali dva zibala v kletki. Toda Clarence je adrvel naprej ln moral aem mu s svojimi ljudmi slediti, če mi je bUo prav ali na. i Kitajci naa niso potegnili. Najprej smo naleteli na sapu-ŠČeno taborišče, ko pa smo ss približali vaei, smo ss jeH spod-tika vati na nekih gmotah, o ka-*i smo mislili, da so krogle. Toda bile so počrnele glave do- mačih katoličanov, ki ao jih žive zakopali v tla do ramen. Vojaki ao poiakall kritja za drevjem. S CIarencom sem ae >iazil vso noč okoli samostana n pri slednjem vzdihu, ki sva ra čula iz poslopja, se je zdrznil Lakor otrok. Samostan je bil dvonadstropno» v utrdbo izpremenjeno poslopje. Nekaj starih topov je gledalo s svojimi žreli čez zid in skozi okno se je svetilo jeklo pušk. Razbojniki so na treh straneh izkopali široke jarke in jih zvezali z reko, da jih je za-ila voda. Četrto stran — samostansko pročelje — je branila ograja bambusovega t rs j a, k je bilo v ognju utrjeno. Na vrhu so bile železne konice, tako da ni bilo mogoče priti čez. Takoj so začeli streljati s topovi na nas, toda nismo se zanje zmenili. Krogle so letele čez nas. Potem so zašklepetale puške. Tedaj smo nenadoma zagledali tisoč žoltfch opic, ki so letale po hodnikih, po strehi Čepele so h žlebovih in streljale streljale»/Pobili smo jih na kupe. Tudi v naših vrstah so pustošile krogle. Morali smo vnovič napasti: Naprej! Tedaj ao Kitajci nehali strgati in visok dedec, najbrž njih vodja, je začel mahati z belo zastavo. Boj je ponehal, pogajanja ao se začela. Žolta golazen je na mah Izginila. Čakali smo že, da ae nam samostan vda. Nenadoma pa se nam je vfsem utrgal krik groze. Streslo me js od nog do glave. Puške vojakov so kar same planile z ramen v roke. O, te beštije! Vzdolž ob f mostanskem pročelju smo zagledali križe, velike križe v obliki črice A. In na križih, ki so se zibali v vzhajajočem aolncu, so bile privezane gole ženske in dekleta.. Glave so ae jim pobesile in oči zaprle. Na njihovih licih smo videli komaj opazno rdečico sramu. In strmeli amo vanje, nismo mogli odtrgati pogledov od njih. Da bi osramotili še Boga, so razbojniki prepasali njegove Služabnice z molki, križe so jim obesili okoli vratu in izza njih je štrlel gozd sulic. Za palisa-do so se zbrali vsi uporniki Korak naprej in Bulice bodo pre-bodle telesa posvečenih žena. Zolti obrazi ao se režali z o-ken, cevi pušk so hladno gledale izza križev. Todaj me je do kosti zazeblo. Nekje blizu je nekdo strašno zatulil. Clarence je bil. Oči so mu skočile Iz jamic, nosnice so mu zadrhtele. Zastrmel se je v križane redovnice. H PETEK, 27. JANUažjJ Tedaj so se rarbojnaaj režati. V grozi so TI bambusovi križi. 2ene »J nile glave in še idaj vidi1j izmed njih sredi zidu, ta?i je prej dolgin mahal'2 ¿i? Odprla je oči in pogkJ?! renca. Tako bleda jebZJ angelsko lepa, da ae »TL» čudno sdelo, da je nieem£ videl. In zagledala se je,! renca ... in Clarence vi»u in tulil Js... tulil. Tedaj je iztrgal J praproščaku našo fl čil k bambusovem zidu, mačka ae je vzpel nanj ia zastavo z vso silo na iroU zko. 0 Trobarvna obleka j0 i trenutek zavila, potem j« J na tla. Sulice so jo rmd Clarence je omahnil i ^¡J Roko mu je v sklepu odim Priskočili smo mu napa Od podil nas je e samim ■ dom, pokleknil, zaril kri ostanek roke v blato in kri "Helena, Helena, ali d puščašr Križ je vztrepetal jn „ gnil naprej, kakor bi ae si tel priMIžati. Clarence je obležal na tk skril obraz. "Helena, Helena, moji ali mi odpustiš?" In križana je odgovorih "Ze davno aem ti odpui Kitajčeva sulica se j« zala v njegovo nogo. k brizgnila na tla. "Ubij me, Raymond," ji botno zaklicala. Položil je revolver na roko in pomeril. "Helena, oba pojdeu zmrtl" Pritisnil je. Križ je ln padel. Na palisado, na paliaafo Z bajoneti amo jo vzeli Clarence je prvi vdrl. alopje. Se zdaj vidim, kali je boril zdolginom, Idjt j z zastavo — potem ga jt krogla, maši vojaki ao samostan. Uporniki ao i orožje stran. Stotnikovo truplo smo ob telesu njegove žene. f amo ju pokopali v enem . toda kakor aem vam is pa njemu te hiene še v smrti dale miru." Nuga-Tor, AM ate naročeni aa ša Troeveto'T Podpirajte isj 77 akutne in kronične bolečine: UlJaaa, alaba kri, krt«. m*ur, roda. m, MdJ Notranja bolerai iB aploina oslabel«* sdrsvino p* «• stvanih metodah a zadovoljnim uapaho«. POSVETOVANJE BREZPLAČNO Popolna preiskava sna« $2 M Park Ave. (vofal S9tk St.) Naw Y*fc IS letna praksa tukaj S» Evropi.—freiKamo kri S vodo. Nemiks injekdl* Vaak dan od 104. 0k * daljah od 1*4. ' TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA ▼ tiskarsko obrt spadajoča dA Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in VODSTVO TISKARNE APELIRA NA fLANSf^ S. N. P. J„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vaa pojasnila daje vod* t to tiskan* Cano smerna, unijsko dalo prva vrste Pilita po infonanrija ns S.N.P.J. Printer* 2657-69 So. Tafcfaa Lawndale A