uto LXIL an. 195 U o sredo Z8. ouiosto 19Z9. ttno Din r— Izbaja vsak dan popoldne, izvzemSi nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji inserati petit vrsta Din 4—, Popust po dogovoru. Inseratnl davek posebej. »Slovenski Narod. verja letno y Jugoslaviji 144— Din, za inozemstvo 300,— Din. — Rokopis! se ne vračajo. — Nage telefonske številke so: 3122, 3123, 3124, 3125 In 3126. Vendarle sporazum v Haagu Na dolgotrajni nočni seji je bil končno dosežen sporazum med sklicatelji in Anglijo, ki je pristala na Youngov načrt, za kar dobi posebne koncesije Haag, 28. avgusta. Razpoloženje na haaški konferenci, ki je bilo še sinoči skrajno kritično, se je v zadnjem hipu izpre-menilo tako, da je upati na uspešen zaključek te najvažnejše konference po zaključku versaillskega miru. Odločitev je padla na ponočni seji šestih držav sklicateljic, Seja je trajala od 4. popoldne pa do prvih jutranjih ur in je bil na njej dosežen sporazum med Anglijo in ostalimi upniškimi državami, ki so pristale na zvišanje angleških anuitet na 78%. Nato so pristali tudi nemški delegati, ki so bili pritegnjeni k razgovoru te zgodovinske nočne seje šele proti zaključku potem, ko so Angleži začasno zapustili sejo. Na podlagi sklenjenega sporazuma ne bo Youngov načrt v bistvu nič izpreme-njen ter bodo ostale anuitete za ostale države-upnice neizpre-menjene. Danes ob 11. uri se je nadaljevala seja zastopnikov šestih držav sklicateljic reparacijske konference in nemške delegacije, na kateri bodo izdelani zadnji detajli sporazuma, doseženega na nočni seji. — Pariz, 23. avgusta. Posebni poročevalec »Agencije Havas« poroča o si-nočnii odločilni seji šestem držav, ki so sklicale haaško konferenco, da je trajala od 17. do pol 2. zjutraj. Uvodno besedo ie povzel inicijator te seie predsednik francoske vlade Briand, ki je ugotovil, da je Anglija odklonila tudi najnovejše predloge Štirih upniških dr-ćav in da je sedaj na Angliji, da dokaže svoin pripadnost k idejam mednarodne vzajemnosti in skupnosti. Nato ie angleški minister financ Snowden stavil na predsednika konference vprašanje, ali so medzavezniške države pripravljene staviti Angliji zadovoljujočo ponudbo. Predsednik haaske konference Jaspar je v tem dramatičnem tre-notku odvrnil Sno\vdenu: »Vi poznate naše ponudbe, sedai i© od vas odvisno, da predložite vaše zahteve.« Po teh besedah je predsednik na zahtevo angleške delegacije prekinil sejo. Snowden je z angleškimi delegati zapustil dvorano. Ob 21.15 so zapustili konferenco tudi nemški delegati, 6z se posvetujejo. Po enourni odsotnosti So se vSi vrnili na konferenco, ki ie trajala na to do 2. zjutraj. Ob 1. zjutraj je bila seja za kratek čas prekinjena, ker So se nemški delegati posvetovali. Nato ie bila seja po povratku nemških delegatov zaključena in se bo nadaljevala danes. Pri odhodu s konference ie bivši nemški kancler Wtrth izjavil novinarjem: »Led ie prebit.« Ob 3. zjutraj so Se že razširile vesti, da ie bil na nočni konferenci po dolgi debati končno vendarle dosežen sporazum, o katerem se izvejo nasled-nie podrobnosti: AnglLia prejme razen anuitet, ki so predvidene v Youngovem načrtu, še letno 36 milijonov zlatih mark. S tem je bilo zadoščeno angleškim zahtevam do 75%. V vprašanju brezpogojnih anuitet in v vprašanju dobav v blagu se Pri-kltučuve AnglLia predlogom ostalih upniških držav. Kar se pa tiče nemških dobav premoga Italiji, pa ie prepuščeno Angliji, da se direktno sporazume z Nemčijo. Vrhu tega dobi Anglija še 300 milijonov iz eventuelnega Presežka nemških dajatev po DavveSovem načrtu, dokler se ne uveljavi Voungov načrt. — Pariz, 2$. avgusta. Posebni poročevalec »Agence Havss« je izvedel iz zaupnega vira. da bo dr. Streseman v imenu nemške vlade izjavil, da bo Nemčija cd 1. septembra naprej plačevala reparacije samo še po anuitetah kot So predvidene v Yoir> Da-\veSovem načrtu. Koliko velja haaška konferenca Konferenca v Haasu. na kateri razpravljajo o ureditvi nemških reparacii-5*Vjn DlačT in ki se bo končala bržkone _ "i. je veljala v treh tednih, kolikor časa že zboruje, okoli milijon h-olandskih zo'dinarjev. kar predstavila vsoto 22 milijonov dinarjev. Ta mi-1:ion holandskih goldinarjev je pr bliž-no peti del vsote, za katero se prepirajo že tri tedne v Haa^u v razpravi o Youngovem načrtu države upnice. „Zeppelin" bo dospel drevi v L Najnevarnejši del poleta nad severoameriškim gorovjem \m h m sebj Zaradi mm je moral spremeniti prvotno smer vendar pa naglo ^preduie _ Newyork, 28. avgusta. Polet »Zeppelina« preko ameriškega kontinenta dobro napreduje kljub temu, da se je morala zračna ladja spočetka boriti z močnimi nasprotnimi vetrovi. Ko je priletela do države Aricona. je morala napraviti velik ovinek proti jugu, da se je izognila lokalni nevihti, združeni z močnim tornadom. Po brezžičnih poročilih s krova zrakoplova se bo »Zeppelin« mudil v Lake-, hurstu tri do štiri dni, nakar se bo vrnil v Friedrichshafen. V Lakehurst bo dospel zrakoplov danes v prvih večernih urah. — Newyork, 28. avgusta. »Grof va hitrost znaša povprečno 90 km, ker Zeppelin« je ob 1. ponoči po srednje* evropskem času preletel ElTaso v državi Texas ter nadaljeval polet v vzhodni smeri proti trdnjavi Worth. Njego* mu v zadnjih urah nagajajo nasprotni vetrovi. »Grof Zeppelin« bo prispel v Lakehurst drevi. —Newyork, 28. avgusta. Ob 22.50 srednjeevropskega časa je »Grof Zep= pelin« preletel gorovje v državi Arico= na v višini 1320 m. Nato je nadaljeval svoj polet proti vzhodu v višini od 250 do 400 m. Prvi del svojega poleta od Los Angelesa do Lakchursta je zrako= plov preletel z brzino povprečnih 160 kilometrov. Nato pa so se pojavili na= snrotni vetrovi, ki so zmariišili njegovo hitrost na 80 km. Meteorološke postaje javljajo, da bi »Grof ZeppeHn-* v pri= meru severnega pravca zašel v oblačno atmosfero, dočim bi imel v južnejši smeri preko New Orleansa in Birning^ hama lepo vreme ter ugodne vetrove. Podrobnosti iz novega srednješolskega zakona Privatne šole se ne smejo na novo ustanavljati. — Mala matura ostane, — Ocena dijakov. Beograd, 28. avgusta. Iz poučenih krogov se doznavajo nasledne podrobnosti iz določb novega zakona o srednjih šolah: Glavni tip srednje šole je realna gimnazija. Poleg nje obstojata čista gimnazija in čista rea]ka. Biti morejo popolne srednje šole z osmimi razredi, ali pa nižje s štirimi razredi. Za. prehod iz četrtega razreda v.višji razred je predpisan izpit. Matura bo še obstojala nadalje. Za kvalifikacijo obstoja popolne ah nižje srednje šole je predpisano gotovo število učencev. Ako v tretjem letu popolna srednja šola ne bo imela predpisanega števila učencev, se bo reducirala na nižjo. Ako nižja srednja šola tri leta ne bo imela 170 do 180 učencev, se bo ukinila. Privatne srednje šole morejo obstojati le z dovoljenjem prosvetnega ministrstva, vendar pa niso, kakor državne, vezane na Število dijakov. Profesorji v privatnih šolah morajo biti enako kvalificirani kakor v državnih šolah. Iz privatnih šol profesorji ne morejo prestopati v državne z vračuna-njem službenih let. Nove privatne šole se ne bodo mogle več snovati. Razen privatnih morejo biti tudi samoupravne šole. Te šole morajo imeti popolnoma higijensko urejene prostore in kvalificirane učne moči, ki morejo preiti na državne šole z vračunanjem službenih let. Učni načrt predpisuje za vse šole prosvetni minister. Učne moči morejo biti sup-lenti, profesorji in strokovni honorarni učitelji. V prihodnjih dveh letih morejo biti za suplente imenovani absolventi zagrebške in ljubljanske univerze brez popolnega profesorskega izpita. V ostalem se zahteva za suplente diplomski izpit. Po dveh letih suplenture morajo sup-lenti polagati profesorski izpit. Ako ga ne napravijo, se odpuste iz državne službe. Pri presoji sposobnosti dijakov imajo učitelji upoštevati vse okoliščine, v katerih dijaki žive in ne smejo ocenjevati samo trerctr.ega znanja, iemveč po duševnih sposobnostih dijaka sklepati o njegovi sposobnosti. V tej smeri se imajo dogovoriti vsi učitelji pri presoji vsakega dijaka. Ljubljanski velesejem priredi od 31. avgusta do 9. siffeoibra razstavo V JESENI PROGRAM: Kmetijstvo (mleko, sir, maslo, vino. med. grozdje). Vrtnarstvo. Zoo. / Higijena. Zadružna razstava. Pohištvo. Domača obrt. Kmetijski stroji. Radio. Industrijski izdelki. Zabavišče. Permanentne legitimacije po Din 30._ &e dobe na vseh ve&iih železniških postajah pri blapajnah, pri večjih denarnih zavodih, podružnicah kmetijfkih družb, županovih. Put niku. Legitimacija daje pravico na polo vično voznino. Za stanovanja preskrbljeno Ljubavna tragedija v Kranjski gori Graničar Nikola Stamenković je v ponedeljek streljal na svojo izvoljenko Alojzijo Domevšček in jo težko ranil, nato pa izvršil samomor. — Kranjska gora, 23. avgusta. V mirnem in idiličnem letovišču Kranjski gori se je v ponedelje odigrala ljubavna tragedija, ki je zelo razburila vse prebivalstvo. V Kranjski gori uslužbe-ni graničar Nikola Stamenković je je streljal na svojo izvoljenko Alojzijo Domevšček in jo težko ranil, po storjenem dejanju pa ie izvršil samomor. O dogodku nam poročajo iz Kranjske gore: Nikola Stamenković. star 30 let. je bil že tri leta graničar v Kranjski gori. Meseca februarja mu je umrla žena, in ostal ie vdovec z enim otrokom. Kmalu po smrti svoje žene je pričel Nikola ljubavno razmerje s 26-Ietno lastnico male branjerije Aloiziio Domev-ščekovo. Razmerje med njima pa se je zadnje čase znatno ohladilo in Alojzija mu je odločno povedala, naj jo pusti na miru. ker ga noče. Toda Nikola je opetovano zahteval od nje. da se z njim poroči. Ker se pa dekle ni hotelo udati, je sklenil, da napravi vsemu konec. V ponedeljek zjutraj okoli 3. je stopil Stamenković s puško na rami v malo branjeriio. V lokalu je bila Alojzija sama in kakor zatrjujejo sta se neku Časa mirno pogovarjala. Nenadomi .i ie potegnil Stamenković iz žepa vojaški samokres, nameril na dekleta m sprožil. Prvi strel jo ie zadel v le\ o nadlakt, drugi pa tik ped srcem ;n je krogla na hrbtu izstopila. Tretji strel je zgrešil cilj ker se ie dekle zgrudilo na tla. Misleč da jc mrtva je odšel Stamenković popolnoma hladnokrvno -z lok a'a ter si pred trgovino nastavil samokres na prsa in oddal na sebe pet strelov. Dve krogli sta ga zadeli v srce, tretji pa v desno stran prsi, docim sta četrta in peti krogla zgrešili cilj. Stamenković se ie še par korakov opot kal, nati pa se je mrtev zgrudil na tla. Na streljanje so pihiteli ljudje ki so * s strahom spoznali, kaj se je zgodilo. Težko ranjeno dekle so takoj prenesli domov, kjer ji je nudil prvo pomoč okrožni zdravnik dr. Volbank. Ker M je bilo bati, da bo mladenka podlegla naporom prevoza v Ljubljano je ostala za enkrat v domači oskrbi, toda njeno stanje se je toliko zboljšalo. da je upati da bo okrevala. KomusiistiGEia zarota w Beogradu Senzacionalne aretacije komunističnih agitatorjev. mor glavnega krivca. Samo- — Beograd, 38. avgusta. Avala objavlja naslednji komunike: Povodom odkritja komunističnih brlogov v Beogradu, kjer so skušali komunisti formirati svoje celice, so pnli-cijski organi aretirali med drugimi tudi vršilca dolžnosti glavnega tajnika Rdečega križa Vladimir ja Nešića, v čigar stanovanju so se izdelovali komunistični letaki. Pri hišni preiskavi so našli mnogo zelo obtežilnega materijala. \e-sić je bil odveden na policijsko direkcijo v svrho zaslišanja. V neopaženem trenutku pa se je pognal skozi zaprto okno ter skočil iz četrtega nadstropja na tla, kjer te obležal mrtev. Povodom te preiskave je bilo aretiranih IS oseb. ki so prejemale denarno podporo iz ino-zems> a. da bi organizirale komunistično akcijo v Beogradu. S temi aretacijami je njihova akcija preprečena. Ministrstvo notranjih del ie nadalje zabranilo uvoz in razširjanje brošure > Privilegirana agrarna banka d. d. in seljaški krediti«, ki so io izdali komunisti. Prirejena j? tako. kakor da bi se tiskala v državni tiskarni in izšla v roslaviji. V brošuri se propagira nasilna sprememba reda v državi. Šolski pouk in konkordat Po informacijah klerikalne »Hr nedaje prodrlo stališče cerkve, pogaj — Zagreb, 28. avgustva. »Hrvatska Straža« objavlja naslednjo informacijo iz Beograda: Vaš poročevalec je imel priliko, da se razgovarja z ugledno osebnostjo, ki je prav aktivno sodelo= vala v razpravi o šolskem zakonodav^ stvu. Ta osebnost je izjavila: Kakor ste čitali v službenih in polu; službenih poročilih, bo naša vlada v kratkem pričela pogajanja o zaključit-vi konkordata. Ta dogodek mora raz-veseliti vsakogar, ki želi dobro narodu, državi in cerkvi. Konkordat bo pomenil močno učvrstitev ugleda naše drža= VVestfasski Slovenci na Bledu Ob 16.43 pridejo v Ljubljano — Elod. 28. avgusta, sinoči so prispeli na Bled slovenski rudarji iz \Vestfalske<*a. Belgije m Holandske, ki so na inicijativo naprednih organizacij priredili izlet v domovino. Na Jesenicah so bili deležni prisrčnega sprejema, ki jih je vidno vzradostil in presenetil. Na Bledu so prenočili, današnje dopoldne pa so uporabili, da so spoznali to najlepšo točko Slovenije. Vreme jim je bilo naklonjeno. Bil je res krasen solnčni dan. Ob 9. so se zbrali pred Zdraviliškim domom, nakar so se s čolni prepeljali na utok, od koder je vse dopoldne odmevalo zvon-klanje zvona želja. Z otoka so se korporativno podali pred kraljev grad Suvobor, kjer so živahno vzklikali, kralju, kraljici in vsemu kraljevskemu domu. Na vrtu sta mudila kraljeviča Peter in Tomislav, ki sta z zanimanjem opazovala Čolničke z izletniki in ve?elo odzdravljala. Predsednik Bolha se je nato z večjim spremstvom podal v grad, ter se vpisal v dvorno knjigo. Ob 12. je bilo izletnikom prirejeno ni vrtu Zdraviliškega doma skupno kosilo, ob 2. pa se odpeljejo v j Ljubljano, kamor prispejo ob 16.43. Vsi se že vesele, da bodo po dolgih letih zopet videli slovensko prestolico. Med izletniki jih je SO iz Holandske, 10 iz Belgije, okrog 90 pa iz VVestfalskega. vatske Straže« je v šolah zako-kar bo olajšalo konkordatna anja. ve v inozemstvu (?). obenem pa bo usrdno učinkoval na konsolidacijo na ših notranjih razmer. Zaradi tega velikega pomena konkordata je večina lrZS upnšte\'ala upravičene zahteve katoliškega episko* pata v vprašanju Šolske vzgoje mladine ter je uvrstila v načrt zakona določbe, ki upoštevajo stališče cerkve. Smatramo, da je to bilo politično jako razborito in uverjeni smo, da bo ta ustvarilo d it o in uverjeni smo, bo to ustvarilo datskih pogajanj. Ponovno pozivamo občinstvo, da se v čim \*ečjem šte\'ilu udeleži ob 16.43 sprejema na ^Javnem kolodi*oru. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.82, Berlin 13.=)12T> —13 5725 (13.5575), Bruselj 7.9156, Budimpešta 9.9353, Curih 1094.4—1097.4 (1095.9). Dunaj S.0142, London 275.56—276.:-US (_75 9»S), Nevvvork 56.82, Pariz 222.85, Praaa I6fi.26_ 169.06 (168.66), Trst 297.70. Efekti: Celjska 170 d.. Ljubljanska kreditna 123 d., Praštediona 850 d.. Kreditni 170 d., Vevče 130 d., Ruse 275—28», Stavbna 50 d., S^šir 105 d. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: London ?75.5r>— ?7o.36, Ne\v-vork 56.72—56.92, Pariz mj8-~03J& Milan 296.667—298.667, Curih 1094.5—1097..V Amsterdam 22.82 hI., Berlin 13.5425 do 13.5625. Dunaj 799.92—802.92, Praga 1682* do 169.02, Budimpešta 993.53 sr. Efekti: Vojna škoda 406—407. INOZEMSKE BORZE. Curih. London 25.1875, Newyork 519.47. Pariz 20.335. Milan 27.1675, Madrid 76.45. Berlin 123.27, Dunaj 73.30, Beograd 9.1385. Praga 153875. Bukarešta 3.085, Budimpešta 90.65, Zofija 3L76. 10 •SEOVEKSICT r^ARODt, dne 28. avgusta 1929. Mev 105 knjiga l|nbl|ansldta meSčanov" OUfeto 1906 do vojnega leta 1914. ZcMtoriDski n^eabenfai^dotodki teta 1906» ki JDi moctfop smatrali kzit pričetek resne in prave ter tuđi oSRe borbe v Slovencih za osvobofenie, so tudi zabeležen! v »Zlati knjigi ljubljanskih metOtnov«. Tudi takrat, kakor vedno kasneje, kadar se je znašal naš narod v stiskah in nadlogah, so nam bratje Cehi stan' krepko ob boku z vso svojo velSeo moralno in drugo pomočjo. Tako beremo v »zlati knjigi«^, da je občinski svet ljubljanski dne 1. decembra 1908 podelil častno meščanstvo ljubljanskega mesta velikima sinovoma bratskega češkoslovaškega naroda, in sicer univerzitetnemu profesorju, ministru, poslancu itd., pTancu F i e d 1 e r j u ter poslancu Karlu Prašku. To odlikovanje jima je bilo pode! e j no »v priznanje izrednih zaslug, katera sta si pridobila za Slovanstvo in v hvaležni spomin nepozab-Ijlvih zaslug, ki sta jih izkazala mestu Ljubljani po usodepolnih dogodkih dne 20. septembra 1908<. Nadalje občinski svet dne 15. februarja 1910 podelrl častno meščanstvo ljubljansko pokojnemu dr. Ivanu Tavčarju, odvetniku, takratnemu podžupanu, poslancu, slovenskemu pisatelju itd.. «v priznanje izrednih zaslug, katere si ie pridobil za slovenski narod sploh in še posebej za mesto Ljubljano, ter z živo željo, da bi mu bilo sojeno veseliti se te najvišje občanske časti do skrajnin meja človeškega življenja«. Dr. Tavčar je umrl v Ljubljani dne 19. februarja L 1923. ter počiva na Visokem v Poljanski dolini. Bivši ljubljanski poslanec ter podžupan, sedanji starosta »Jugoslovenske gasilske •zveze«, občinski svetovalec, graščak itd. ter »oče sokolskega Tabora« Josip T u r k je prejel meščansko pismo dne 19. aprila 1911 in istega dne tudi »oče slovenskih gasilcev« magistralni pisarniški ravnatelj pokojni Fran B a r 1 e. A tudi delavnost svojih mestnih uradnikov je znala Ljubljana vedno ceniti. Tako beremo v »zlati knjisi«, da le bilo direktorju vseh magistratnih uradov pokojnemu Ivanu Vončini dne 9. marca 1912 podeljeno meščanstvo brez takse, »v priznanje mnogoletnega, vestnega in izvrstnega službovanja pri mestnem magistratu.« »Ob priliki 40-letnega službenega jubileja in v priznanje kot pedagogu, glasbeniku in šolskemu pisatelju« ie pa občinski svet dne 24. aprila 1914 podelil meščanstvo brez takse mestnemu učitelju Antonu Razinser j u. »Za nenavadno zasluge na gasilskem polju« je bilo dne 7. julija 1912 podeljeno Častno meščanstvo tovarnarju Francu Dobe r 1 e tu. Odlični trgovec Vaso Petričič si je pridobil častno meščanstvo istega dne in sicer »za vztrajno, požrtvovalno in nesebično delovanje v Javnem življenju, zlasti pri ljubljanski občinski upravi. Oimnarijskemu profesorju v pokoju Maksu Pleteršnikn je bno istotako dne 7. Julija 1912 podeljeno častno meščanstvo »v priznanje neminljivih zaslug, katere si je pridobil za slovensko književnost, razvitje slovenskega jezika in uspešno odgojo obile slovenske mladine.« Častitljivemu monslgnoru Tomu Zupanu, gimnazijskemu profesorju v pokoju, soustanovitelju ln dolgoletnemu prvo-mestniku Cirilu Metodove družbe, vlastelinu na Okroglem itd., je bilo izdano pismo o častnem meščanstvu dne 22. junija 1913, »v priznanje velikih zaslug, ki si jih je pridobil za svoj narod in posebej še za naše mesto z dolgoletnim vztrajnim delom na polju narodnega šolstva, mladinske vzgoje ter našega slovstva in z željo, da bi ostal naši prestolici in celemu narodu ohranjen v čili delavnosti še dolgo vrsto let.< — Ljubljansko častno meščanstvo je bilo s soglasnim sklepom p*>-eiieno dne 10. februarja 1914 tudi Edvardu § 1 a j m e r-j u, primariju v pokoju, »v priznanje in zahvalo za neprecenljive zasluge, ki si jfii je tekom 20-letnega požrtvovalnega dela v Ljubljani pridobil na karitativnem polju«. Tudi ljubljansko in celokupno slovensko občinstvo je ovekovečeno v »Zlati knjigi ljubljanskih meščanov«, kar nam je zopet v dokaz, da je Ljubljana — kot prestolica slovenskega naroda — vsikdar pravilno cenila razvoj obrtnega stanu v našem narodu. »V priznanje izredno velikih zaslug, ki si jih je pridobil kot dolgoletni načelnik deželne zveze obrtnih zadrug za povzdi-20 in razvoj obrtnega stanu sploh, zlasti pa v Ljubljani, kot pravi meščansko pismo, je bilo namreč v zadnji seji ljubljanskega občinskega sveta pred iz ruhom svetovne vojne, to je dne 4. julija 1914. podeljeno takse prosto meščanstvo znanemu in popularnemu, agilnemu organizatorju in veščemu voditelju vseh slovenskin obrtnikov Engelbertu FranchettiJu. brivskemu mojstru, »zaslužnemu možu, ki je z velikimi uspehi sodeloval tudi v Liubljanskem občinskem svetu ter načeloval njegovemu obrtnemu odseku« od dne 23. januarja 1912, vso vojno, do konca županovanja dr. Tavčarja in še pozneje. Kongres zavezniških bojevnikov v Beogradu Velike priprav« za kongres Fidaka v naši prestolnici* Fidak je mednarodna zveza bojevnikov, kl ima evo j sedež v Parizu in ki prireja vsako leto kongrese, na katerih razpravljajo člani o vseh svojih in organizacije 6e tičočih vprašanjih. V Fidaku je včlanjenih 9 držav. Letos bo njegov kongres v Beogradu v dneh od 1. do 10. septembra. Doslej je imel Fidak že 9 kongresov, ki so se vršili v glavnih mestih držav, članicah te velike organizacije. . Cilj organizacije je, čuvanje mira na podlagi mednarodnih ugovorov, ki so jih sklenili po svetovni vojni. Na kongresih, ki so se vršili doslej, so imeli člani Fidaka priliko spoznati, kako visoko jih upoštevajo in priznavajo ne samo posamezne vlade, temveč tudi najširši sloji. Saj so to oni bojevniki, ki so bili priča vsem vojnim grozotam in ki so za osvobojenje največ žrtvovali. Tudi naše delegacije, ki so se udeležile kongresov v Ameriki in drugih zavezniških držav so bile povsod izredno lepo sprejete, s Čemer so zavezniške države povdarile velike žrtve, ki eo jih naši bojevniki doprinesli za osvobojenje in ujedinjenje svoje domovine. Te dni pri6po v Jugoslavijo delegati iz vseh zavezniških držav, Francoei, med katerimi jih je rauogo, ki so se bojevali z ua-mi ramo ob rami na solunski fronti, Angleži, Belgijci, Italijani, Američani, Poljaki, Portugalci, Rumuni in Čehoslovaki. Prepričani smo, da bodo v naših mestih povsod, kjer bodo potovali, deležni iste gostoljubnosti in prisrčnega sprejema, kakor naše delegacije bojevnikov v inozemstvu. Nekateri zastopniki Fidaka so že dospeli v Beograd, večina jih pa pride 1. septembra. Beograjčani jim pripravljajo slovesen sprejem. Že te dni je beograjska občana začela z okrasitvijo mesta. Na Terazijah bodo hiše od kavarne »Albanijec do kavarne >London< okrašene s zastavami vseh v Fidaku včlanjenih držav, s cvetlicami in barvastimi žarnicami* Razen tega bodo Beograjčani lepo okrasili kolodvor, Oficirski dom, kjer bo kongres otvor j en in Dijaški dom, kjer bodo delegati nastanjeni. Posebno lepo bo okrašeno tudi francosko pokopališče, kjer se bodo vršile cerkvene svečanosti. Na Terazijah in na francoskem pokopališču bosta postavljena napisa: Vive la France. Ena izmed delegacij bojevnikov iz Belgije bo odpotovala v Čačak, kjer bo položila venec na grob vojvode Stepe Štepano-viea. Belgijska delegacija bo odpotovala v Čaeak z vlakom, s katerim bodo člani francoske organizacije Poilu d* Orient odpotovali v Sarajevo in Dubrovnik. Beograjska občina bo postavila v ulici Stojana Novakovića, na mestu, kjer se je med vojno uspešno borila neka francoska baterija, marmornato spominsko ploščo, ki jo bodo odkrili ob priliki kongresa Fidaka. Včeraj opoldne je že dospel v Beograd generalni tajnik Fidaka Roger Marie d' Avigneau s svojim tajnikom in soprogo. Na kolodvoru so jih sprejeli zastopniki jugoslovanske sekcije Fidaka in Udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov. V Beograd je včeraj dospel tudi podpredsednik francoske organizacije Poiln d' Orient g. Monier. Preprečena avtomobilska nesreča v Dragomerju Ko se je snoči vračala večja družba odličnih Ljubljančanov z Vrhnike in so s predpisano hitrostjo vozili ob 22.15 skozi vas DTagomer, se je v zadnjem trenutku posrečilo ustaviti avtomobil pred debelim brunom, ki je zapiralo vso cesto. Izletniki so s težavo zavalili bruno s ceste in se odpeljali dalje proti Ljubljani, ne da bi bili opazili pobalinske storilce. Ker se take zločinske šale prepogosto ponavljajo, naj bi žandarmerija poskrbela, da dobe storilci eksemplaričen pouk o obnašanju napram mirnim avtomobilietom. če bi bih izletniki hitreje vozili in pregledali zapreko, bi danes z vso gotovostjo morali poročati o katastrofi, ki je zahtevala več človeških življenj le za zabavo podivjanih pobalinov. Nenavaden 11 letni zakon Iz Čapljine poročajo, da je neka ženska javila oblastem, da se je pred 11 leti omožila z nekim Brkičem, ki je bil lep in postaven fant, toda izredno nežen kakor ženska. Dekleta v vasi ga niso marale prav zaradi tega. ker Je bil preveč ženski. Ona ga je pa kljub temu vzela za moža in živela z nJim v zakonu 11 let, toda ostala je devica. Sele po 11 letih je javila oblastem, da je njen mož hermafrodit, bolj ženska kakor moški, in da ne more izpolnjevati zakonskih dolžnosti. Zadnje čase je začel *rdo ravnati z ženo, ki je zato izrabila priliko, da se ga znebi. ■Mflis^a^sjfc^ai treme Včeraj je bilo jasno in soinčno samo v Ljubljani in Mariboru, povsod drugod pa je bilo deloma ali popolnoma oblačno. Vročina polagoma zopet narašča. V Skopi ju so včeraj imeli 29 stopinj vročine, v SpHtu 28, v Ljubljani in Zagrebu 25, v Beogradu M in v Mariboru 23. Barometrevo stanje jo dokaj ugodno in varira od 760 do 765 ▼ vseh krajih državo. V Ljubljani js včeraj barometer beležil 765 mm. Današnja vremenska napoved se glasi: Leno in toplo vreme! Razstava slik t Oskarja Pistorja L. 1897. se je naselil v malem starodavnem gradiču nad Vuzenico na Štajerskem slikar Oskar pl. Pistor, ki je v inozemstvu užival sloves najboljšega Defreggerjevega učenca Ta gradiček, ljubko romantično igračko, je ponosno nazval s švedskim imenom Gdteborg in s tem hotel opozoriti sosesko, da je iz prastare švedske družine, ki se je v XVI. stoletju preselila v Alzacijo, odtod pa v XVIII. veku v Avstrijo, kjer je bil na Dunaju rojen 1. 1865. tudi umetnik, ki ga s slovensko javnostjo seznanja v nedeljo otvorjena razstava v Jakopičevem paviljonu. Nsekn Nemcem je pa slikar že prav dobro znan iz svetovne vojne, ko je v Ljubljani naslikal več visokih avstrijskih oficirjev in portretiral mnogoštevilne »kranjske« družine. L. 1916. in 1917. je po pripovedovanju umetnikove vdove napravil za našo ugledno trgovsko družino A. Kri-sper četo kolekcijo 26 portretov, slikal je člane družine trgovca in bankijeja I. C Maver j a, pokojnega zobozdravnika dr. Seidla, trgovca Platnarja in mnogo drugih uglednih oseb našega premožnega meščanstva. On in pa Nemec Malota sta tedaj založila naše družine s portreti in slikami za dolga leta, Jakopič je stradal, Sternen m Vavpotič sta se s čopičem v roki junaško borila na fronti in po kasarnah v ozadju za obstanek, Ferdo Vesel je bil pa seveda zaprt in interniran v Gornji Avstriji. Časi so se izpremenili. Plemeniti slikar plemenitnikov in mogotcev »lika na svojem romantičnem gradu jugoslovenskega kralja Aleksandra in izdeluje portret mlade kraljice Marije... Dne 6. mejnika 1928. se je pred ie nedovršeno sliko kraljice zgrudil in čez 4 dni izdihnil, spravljen z novo dobo. Mirno počiva umetnik v slovenski zemlji, njegov spomin pa častimo tudi mi, ker je delal pri nas in je bil umetnik. Njegova zrela doba spada v zgodovino slovenske umetnosti. Pistor je študiral na dunajski akademiji pri prof. Griepenkerlu, ki so imeli in imajo od njega solidne temelje svojemu znanju tudi najbolj znani slovenski umetniki. Od1 1 1890.—1896. je bil pa v Monakovem pri tedaj svetovno slavnem Dcfreggerju. Delal je popolnoma v maniri svojega slavljenega mojstra, a dosegel ga ni nikdar. Vendar so pa njegovo slike znane po vsej srednji Evropi, pa tudi v Angliji in celo v Ameriki, reprodukcije njegovih del so pa razširjene po domovih Nemcev, zlasti alpinskih, po vsem svetu. Na razstavi njegovih najslavnejših del ni videti, ker je razstavljena le njegova zapuščina, glavna dela so pa v privatnih rokah nemške aristokracije, ki ji je bil tudi cenjen in priljubljen portretist. Slikal je v knežji družini Schwarzenbergov, člane družine knezov Henckel-Donnerowark, barone Zedlitz, slavnega finančnika dr. Schottlan-derja, slikal je mogotce v Antwerpnu, zadnje čase pa v Gradcu, v Mariboru, Celovcu, Celju, po gradovih in bogatih hišah redkih Nemcev. Sam je izračunal, da je napravil čez 2568 portretov. Za nas so gotovo najzanimivejše izborno uspele podobe vuze-niških meščanov, ki živo izžarevajo karakter modelov in njihove dobe. Prav prijetne so tudi male pokrajine iz Vuzenice in njene okolice, zanimiva je Pohorska kuhinja, a osebe so povsod tirolske. Prepozno je prišel k nam in preveč ga je bil ukler.il De-fregger, da bi bil mogel postati njemu enakovreden v slikah naših Pohorcev. Seveda so tudi njegovi Tirolci vedno salonski in sentimentalni kakor Defregger-jevi. Prav dobre in realistične so pa figure na skicah za njegovo slavno »Pripovedoval-ko pravljic«, občinstvo se bo pa bolj navdušilo za »Poljub«, »Slovo«, »Kramljanje*, za glave lepih deklet in otrok, sploh za vse one sladke in zlikane kmečke prizore in tipe, ki tvorijo vsebino nemškega žanra. Razstave naj občinstvo ne zamudi, ker bo zlasti starejša generacija z njo zelo zadovoljna. —e—r (Bel exmca Koledar Danes: Sreia, 38. h * gusta 193°, katoličani: Avgust; pravoslavni: 15. avgusta, Vsi. Gospa. Današnje prireditve. Kino Matica: Nepremagljivi. (Luciano Aibertini). Kino Ideal: Oospicj niza. lEHzabet Beigner). Dežurne lekarne. Danes: Piccoti, Dunajtira c?«m, Pakar-čič. Sv. Jakoba trg. — Službeno Iz LHP-a. S ja uprav cd-bora bo jutri v četrtek ob 20. v damskem salonu kavarne »Emoni«. Nanmšajo se vsi odborniki, da se seje sigurno udeležijo. — Tajnica. £et>j£*»f »Ljubljanski Sokol« naznanja, da se udeleži v nedeljo 1. septembra proslav 20 letnice Sokolskega društva v Litiji in 15 letnice Sokolskega društva v Mostah ter vabi svoje članstvo, da ae teh jubilejnih svečanosti udeleži v čim največjem številu. — Za Litijo (polovična vožnjo) zbirališče članstva v kroju v nedeljo ob 7JO na glavnem kolodvoru, za Moste pred Mestnim domom ob 14. — Zdravo. — Odbor. — Telesno zaprtje, slaba prebava, abnormalno razkrajanje ln gniloba v črevesu, pomnožena vsebina kisline v Želodčnem toku, nečistost kože na obrazu, na hrbtu in prsih, čermasti turi, marsikateri katari, motne sluznice preidejo z uporabo »FRANZ-JOSBTOVEc grančice. Številni zdravniki in profesorji uporabljajo »Frenz Joaesovo« grsečloo le desetletja pri odraslih in otrocih obeh spolov a največjim uspehom. — Dobt te v vitli lekarnah, drottrUah in špecerijskih trgovinah, Nov transport našega delavstva v Francijo Tekom letošnjega leta je zapodila Francija že okoli 4000 naših brezposelnih delavcev LJubljana, 28. avgusta. Danes je odpotovalo iz Ljubljane 60 delavcev, namenjenih v Francijo. V Mariboru se sestanejo popoldne z delavci iz Celja, Zagreba in Maribora, nakar jih odpotuje približno 300 s posebnim transportom preko meje v Francijo. Transporti delavstva odhajajo sedaj redno trikrat na mesec 'v Francijo. O izseljeivanju delavstva v Francijo smo prejeli pri Borzi dela v Ljubljani naslednje informacije: Da je izseljevanje v Francijo, Holandijo in druge evropske države potrebno, opažamo po Številnih prijavah brezposelnih delavcev iz vseh krajev Slovenije. Doslej Je bilo organiziranih že nekaj transportov za Nemčijo po mariborski borzi dela, a par velikih transportov za Francijo iz Hrvatske in Slovenije. V poštev prihajata predvsem področji mariborske in celjske borze dela. Tekom letošnjega leta je Francija zaposlila že okoli 4000 naših brezposelnih delavcev. Tekom tega tedna je za Francijo organizirala transport delavcev tudi Borza dela v LJubljani. Procedura organizacije je naslednja: Vsi prijavljeni delavci se pozovejo v urad, kjer jih odbere zastopnik francoskega generalnega društva za emigracijo iz Zagreba. Vsak sprejeti delavec prejme potrdilo, s katerim si priskrbi pri pristojnem sreskem glavarstvu potni list Tekom 14 dni si lahko vsak delavec preskrbi potrebne listine, nakar je pozvan na tkzv. generalni pregled, ki naj prepreči, da bi bili delavci pri poznejšem zravniškem pregledu v Franciji zavrnjeni Za zdravniški pregled in vidira-nje potnega lista pri francoskem konzulatu, ki ga oskrbi francoska generalna družba za emigracijo, se plača 4$ Din. Ko se vsem ponovno pojasnijo pogoji, po katerih so sprejeti, prično delavci podpisovati pogodbe in jamstvena pisma, od katerih dobi vsakdo po en izvod pred odhodom. Za transport, ki odpotuje danes v Tran-cijo, so se sprejemali izključno samo oni, ki jih brezposelnost najbolj ograža. Prijavljali so se za naslednje tovarne, kjer znaša: Pri Soclete Mmiere des Terres Rouges-Anden De Tiche (Moselle) srednja dnevna plača 34.75 frankov, stanovanje stane mesečno 20 frankov, hrana stane dnevno 8.25 frankov. Pri Soclete des Forces Motrices dela Truere izučeni minerji za vrtanje dobe na uro 3.50 frankov, pomožni minerji 3 franke, stanovanje stane mesečno 10 frankov, hrana stane dnevno 12 do 15 frankov. Pri L'Usine SoIvay A Tavam pres Dole (Jura) plača na uro 3.25 frankov, delo v akordu na uro 4.50 frankov, stanovanje stane mesečno 1.25 franka, hrana stane dnevno 12.75 frankov. Kakor je razvidno iz mezd so približno iste kakor pri nas. Hrana in stanovanja se dobe v tovarniških obratih. Razumljivo je. da od izseljencev ne bo nihče obogatel, pač pa mu bo s pridnim delom zasfgurana vsaj skromna eksistenca- Ker se za izseljevanje v Francijo priglašajo tudi mnogi družinski očetje, morajo ti svoje družine začasno pustiti doma. Transporti se vrše v breme podjetij v Franciji, vsled česar se je moral vsak izseljenec obvezati, da bo vsaj 1 leto neprestano delal v tovarni, za katero se je priglasil. Zločini in nesreče se zopet množe Mnogoštevilne tatvine* — Trebuh so mu preparati« — Poizkus samomora v tivolskem gozdu. Drzen napad pod Rožnikom« — Obupan raznašalec listov. LJubljana, 28. avgusta. V ponedeljek opolnoči je šla so-baru Marija Žakeij k Cad^ po vino. Na cesti na Rožnik jj je nenadoma ustavil rezoaa moški in jo z eno roko zagrabil za rTivoli< si je mizarski mojster in lesni trgovec Janez A. v samomorilnem namenu prerezal žile na obeh rokah. Našli so ga mimoidoči, ki so takoj iz hotela »Tivoli« poklicali rešilno postajo, nakar so ga i rešilnim avtom prepeljali v bolnico. Janez A. je že izven nevarnosti. Danes ponoči je srečal službu loči stražnik na Krekovem trgu nekega moškega, ki je bil ves okrvavljen. Vprašal ga Je, kaj se mu je pripetilo, nakar Je odgovoril, da si je na Gradu prerezal Žrle na roki in da gre na kolodvor, kjer se hoče vreči pod vlak, češ, da zaradi prevelike bede ne more več žrved. Stražnik ie samomorilnega kandidata, ki je identičen t Ivinom N., raznašalcem listov, prepeljal na stražnico, kjer so ga obvezali, kasneje pa Je moral oditi v bolnico. Dve težki avtomobilski nesreči LJubljana, 28. avgusta. Včeraj so pripeljali v ljubljansko bolnico dve žrtvi avtomobilskih nesreč, eno z Jesenic, drugo pa iz Mozlja pri Kočevju. Na Jesenicah je namreč pred dnevi neki avstrijski avtomobilist povozil 53-lctncga mlinarja Jurja Kurnpa. Kljub težkim poškodbam je ostal Kump v domači oskrbi, toda njegovo Stanje se je zadnje dni tako poslabšalo, da so ga morali včeraj z avtomobilom prepeljati v Ljubljano. Kump leži v globoki nezavesti m je njegovo stanje zete kritično. Težja avtomobilska nesreča se je včeraj pripetila tudi v Mozlju pri Kočevju. Delavec Legat je med naglo vožnjo na doslej še nepojasnjen način padel z avtomobila in priletel naravnost na glavo. Nezavestnega so pripeljali v ljubljansko bolnico, kjer se še do danes ni zavedel Miss Mehika ustrelila svojega moža Iz Mehike poročajo o krvavi zakon* ski tragediji, ki se je te dni odigrala v Mexiko City. Gospa Vidal, generalova žena, ki je na zadnjem lepotnem tek> movanju za naslov svetovne lepotice v G al ves tonu zastopala svojo domovino, je ustrelila svojega moža. Ozadje te tragedije je nenavadno. General Vidal je bil že drugič oženj eru Od prve žene je bil ločen, česar pa druga žena ni ve« dela. Tc dni jc v listih nepričakovano črtala, da je prva generalova žena vlo* žila proti svojemu možu tožbo zaradi bigamije. TožHteijica je obdolžila gene« rala, da jo je z obema hčerkama vred pustil na cedilu. Miss Mehika baje o generalove« prejšnjem življenju ni imela pojma in zato jo je ta vest spra* vila iz ravnotežja. Temperamentna Mehikanka je sklenila, da se osveti. Se* gla je po samokresu in pognala gene« ralu kroglo v glavo. Vidal je bil takoj mrtev. Po atentatu je žena ustrelila tu« di sebe. Težko poškodovano so prepe« ljali v bolnico. Bolj počasi — Ko se bova poročila, moram do* bki tri služkinje, je is javila neveste. — Se več, 20 jih boi dobila je od* vrnil ženin, ampak lepo po vrsti. Stev 10S ^COVENSK! NAROD«, dne 38. avsusta 1929. Stran 3 Dnevne vesti. — NAROČNIKE »SLOV. NARODA« V MENGŠU obveščamo, da bo pričela uprava z dnem 2. septembra pojfljad Ust x avtobusom, tako da bodo naročniki prejemati list še istega dne. Naročniki lahko dvbmejo Ifst takoj ob prihodu avtobusa ob 18. v gostilni *. Kosca, Nove naročofre sprejema uprava »Slovenskega Naroda«, Uubijana, Knat-Ijeva uUca 5. Mesečna naročnina stane samo 12 Din.____ — Zadružni kongres se bo vršil v nedeljo 1. septembra t. 1. v korani Delavske zobrnice v Ljubljani, na Miklošičevi cesti. Otvoritev kongresa do ob 9. dopoldne. Referati na kongresu bodi naslednji: a) Ing. J. M- Varga: Desetletnica obstoja in dela Glavne zadružne zveze: b) dr. Joža Basaj: Zadruga in zadružni zakonodaja; c) In*. Vojislav GjordjeviC: Zadružništvo kot nov ekonomski sistem: d) Miloš Stibler: Naše zadružno šolstvo in sredstva za njegovo pospeševanje; ej Nikola Jaga-tič: Sedanii principi zadružne organizacije: f) Marin Glavina: Življenski problemi našega agrarnega zadružništva. — Razstava pohištva bj na Željo občinstva zopet prirejena na jesenski prireditvi velesejma od 31. avgusta do 9. sept-tembra. Mizarski moistri bodo tudi tokrat kompaktno razstavili. Izd e ki naših mojstrov so priznani po svoji kakovosti in so-Udnosti ter po zmernih cenah. Razstavljene bodo kuhinje, spalne in iediine oprave, nadalje pisarne in drugo od naipriprostejše do najfinejše izdelave. Za svoie izdelke vsak mojster v polnem obseza iarnči, tako za kakovost in prvovrsta^s: lesa, kakor tudi za kakovost izvršitve vsakega posameznega kosa. Vsak razstav*ialec nudi vsakomur brezplačen proračun, brezplačne načrte in vsa tostvarna pojasnila. Take razstave so hvalevredne. Prepričale bodo javnost, zlasti tujce, da pri nas mizarski izdelki niti najmanje ne zaostajajc za ori-mi tujih tvrdk v kakovosti, cene naših izdelkov so pa v vsakem pogledi več ko: konkurenčne. — Vojaške strelske vaje. 40. in 52. peš-polk imata ostre strelske vaie pri vasi Smartnem v smeri Šmarne Gori vsakega dne do vštetega 2. septembra. Ako bi slabo vreme v tem času oviralo strelske vaje, bodo trajale še dalje či>a. Da bi se ne pripetil kak nesrečen slučaj, se na to opozarja vse okoliško prebivalstvo. — Zborovanje obrtnih zadrug. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani sklicuje za 2. septembra ob pol 10. dop. v posvetovalnico Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, Bethovnova ulica št 10. (pritličje) posvetovanje zastopnikov vseh obrtnih zadrug v ljubljanski oblasti. Na dnevnem redu bo: I. Novi obrtni zakon; 2. reviziia zakona o zavarovanju delavcev, o zaščiti delavcev in zakona o inšpekciji dela. — Koroški Slovenci ln gradiščanski Hrvati v Beogradu. Včeraj je prispela v Beograd skupina koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov, ki Šteje kakih 30 oseb. Naši bratje iz Avstrije si bodo ogleda)! Beograd in njegovo okolico ter ostanejo v prestolnici nekaj dni. — Na deški meščanski šoli v Maribora je vpisovanje v vse razrede kakor je bilo že razglašeno in pod istimi pogoji v petek in v soboto, dne 30. in 31. avgusta t 1. Pri vpisovanju bo razglašen tudi dan pri-četka. — Na drž. realni gimnaziji v Kočevju bo v smislu naredbe ministrstva prosvete vpisovanje za prvošolce dne 11. septembra. Dne 12. septembra *». bodo vpisovali domača dijaki in dijaki iz drugih zavodov od IT. Tazr. dalje. Početek vsakokrat ob 8 uri. — Iz Tržiča. Po odredbi prosvetnega ministrstva se prične pouk na meščanskih šola'a v ponedeljek 16. septembra. Zato bo vpisovanje za vse razrede v četrtek 12. in v petek 13. septembra. Šolska sv. maša bo v ponedeljek 16. septembra, v torek 17. pa se prične reden pouk. S 16. septembrom začne poslovati tudi šolarsKa kuhinja, kjer dobe dijaki dobro hrano. SUnovanJ le dosti na razpolago. — V Zagreb pride 800 turistov. Ob priliki mednarodnega kongresa za reklamo v Berlinu, ki s« ga je udeležilo več tisoč zastopnikov lz vsen delov svei*. ie izrazilo okoli 800 udeležencev, da bi radi obiskali Jugoslavijo. Sedaj že potujejo po evropskih državah. Potovanje v našo državo bo organizirala osrednia zveza za reklamo, ki ima sedež v Zagrebu. Turiste pričakujejo v Zagrebu začetkom septembra. Iz Uubliane —I] Otvoritev veleseimske razstave »Ljubljana v jeseaK Jesenska prireditev ljubljanskega velesejma »Ljubljana v je-seni< se otvori v soboto dne 31. avgusta m traja do 9. septembra. Običaina slavnostna otvoritev odpade. Od 9. dopoldne dalje se vrši skupni obhod po razstavi. Razstava je kulturnega pomena in gospodarskega značaja in naj povdari ozko vez, ki veže naše gospodarstvo s kuburo. Občinstvo si že v soboto dopoldne lahko ogleda zanimivo prireditev. Blajrame se odpro ob 9. zjutraj. —11 Narodno gledališče v LJubljani. V č?su letošnje jesenske razstave na ljubljanskem velesejmu bosta vorizorili ljubljanska drama in opera od 31. avgusta do 8. septembra več dramskih, opernih in operetnih predstav. Natančnejši repertoar celega tedna objavimo v jutrašnji številki, v nedeljski številki pa bo objavljen repertoar sezone 1929-30 in razpis abonmaja za novo sezono. —h Smrtna kosa. U.nria j« danes ga. Josipina Suschnik, roj. Podrekar. Pogreb bo v petek ob 4. popoldne iz Rimske ceste it 23. fiatg * sporam! I —IJ L j ubijan sit a onera. V času velesejma »Ljubljana v jeseni« vpnzori naša opera nekaj izbranih v pretekli sezoni posebno priljubljenih predstav. Kot prva se poje v soboto 31. tm. St.aussova klasična opereta »Cigan baron, znana po klasičnih melodijah, živem dejanju in pe>trih slikah. Naslovno partijo poje operni tenor Mar-čec Safi priznana ga. Poličeva. dalje ga. Balatkova, Povhe, Peček, Ribičeva, Dre-novec i. dr. Režijo vodi g. Povhe. dirigent g Štritof. —U Veliki župan ljubljanske oblasti g dr. Vodopivec Fran si j? vrnil z bolezenskega dopusta in prevz*! županijske posle. lj— Himen. Poročil se je v ponedeljek, dne 26. t. m. g. August F1 e g a r iz Ljubljane, učitelj v Sodražici, z gdč. Tončko M 1 ak a r-jevo, hčerko posestnika na Travi pri Loškem potoku. Mlademu zakonskemu paru želimo obilo sreče. 476-n -Hj Zopet nesreča v tovarni »Saturnus«. V tovarni »Saturnus« v Mostah se je vče-Taj Popoldne zopet pripetila težka nesreča. Delavca Frana Okorna je zagrabil stroj med delom za desno roko in mu jo popo*-noma stri. Težko poškodovanega delavca so prepeljali v bolnico. U— Ceskoslovenska Obec v Lublani. — Skolni v^bor českć doplnovacf ško!y v Lublani dovoluje si zviti k učasti na zapisu do vvučovinf, jenž konan bude dne 3. z&fl od 3. do 5. hodiny odpoledni v mfstnosti školy (Mladika). — Speiva školy bude pfi-hllžeti ke vhodnemu rozdčlenf vvučovacich hodin podle časovvch možnosti žactva tak, aby nivštčva škoIy byla pokud možno umažnčna všem. — Konsulat Republiky Ces ko si oven s k č upozornuje pffslušnfky češke* narodnosti na jejich narodni pov-innost a učast na zapise do Češke* doplnovacf školy vrele doporučuje. 477-n —U Gremij trgovcev v L}ubijani (šolski odbor) obvešča vse učne gospodarje, da bo vpisovanje v I. letnik gremijalne šole v soboto dne 31. avgusta t. I. od 8. do 12. in 2.—5 pop. v gremijalni pisarni. Vpisovanje v II. in MI. letnik bo v ponedeljek 9. sept. od 2.—5. pop. na šoli na Ledini. Pri vpisovanju mora vplačati vsak vajenec predpisano šolnino v znesku Din 500; nanovo vstopivši pa še Din 100 vpisnine. Redni pouk se prične v ponedeljek dne 16. septembra t. I. ob 2. pop. na Ledini. Šolski odbor naproša gg. Šefe, da naj se vajenci sprejemajo le do 10. septembra, ker se na pozneje prijavljene vajence pod nobenim pogojem ne bo oziralo. Natančnejši podatki so razvidni na šolski deski v Soii na Ledini. Odbor. —H I. drž. deška meščanska šola v LJubljani. Šolsko leto se prične 16. septembra. Vpisovanje učencev v I.—IV, razred bo 12. in 13. septembra od 8. do 12. dop. Dne 16. septembra Je šolska služba božja, 17. sept. pa pričetek rednega pouka. —1) Na D. drž. realni gimnaziji — Poljanska cesta — v LJubljani bodo razredni izpiti od 28. do 31. avgusta t. 1. vsak dan ob 8. zjutraj. Vpisovanje v I. razred bo 11. sept od 9.—12. Vpisovanje v II. do VTH. razred na novo vstopajočih učencev bo 12. sept. od 9.—12. Učenci zavoda sč vpisujejo v svojih razredih dne 13. sept. od 8. do 10.; kdor bi od teh neopravičeno zamudil navedeni rok, bo moral delati posebno prošnjo za sprejem. Redni pouk se prične 16. septembra ob 8. zjutraj. —1] Posebni razredi za deklice na II. reat gimnaziji. Minister prosvete je odredil, da se na II. real. gimnaziji v Ljubljani (Poljanska cesta) otvorilo za deklice posebni oddelki, v katere se morajo vpisati vse učenke drž. srednjih šol realnc-gimnazijskega tipa v LJubljani. V razredih realke, ki niso realno - gimnaziisk" {n na I. drž. gimnaziji v Ljubljani se nadalje sovzgajajo deklice. lj— Na ni. drž. realni gimnaziji v LJubljani (Beethovnova ulica) bo vpisovanje v I. razred od 11. sept od 9.—12. v ravna-tieljevi pisarni; vpisovanje domaČih učencev v H.—VIII. razred Isti dan od 10. do 12. v posameznih učilnicah, učenci s tujih zavodov pa se bodo sprejemali v četrtek 12. sept. od 9. do 10. v ravnateljevi pisarni. lj— Drž. realka v LJubljani bo imela v novem šolskem letu realno gimnazijske razrede od I. do VI. in realne razrede od V. do VII. Vpisovanje v I. razred (tudi repe-tentov) bo v sredo 11. septembra od 9. do 12., vpisovanje dosedanjih učencev v II. do (VII. razred 12. septembra točno ob 10. v posameznih razredih in vpisovanje učencev lz drugih zavodov 13. sept od 10. do 11. Redni pouk se bo pričel 16. septembra ob 8. uri. — Pričetek višjih tečajnih izpitov v ponedeljek 2. septembra ob osmih. —I] Ženski Pokret opozaria še enkrat svoje članice na sestanek, ki bo v četrtek 29. tm. v damski sobi kavarne Emcne«. Vodetova bo poročala o kongroiu aljanse za državljansko delo žene, ki ie bil letos v Berlinu. Pričetek poročila točno oh 20. — Kontrolne ure — za tovarne F Čuden, Prešernova 1. 57-L Previdnost Je lepa čednost V nekem kraju j*e izbruhnil požar. Ognjegasci so takoj prihteli, izkazalo pa se je, da so cevi razpokane. Nihče si ni znal pomagati in skedenj je po« gorel. Da bi se kaj stičnega več ne »ripetilo, je izdal žuoan strogo odred* bo. da se morajo v bodoče pregledati brizgal ne cevi vsakokrat 24 ur pred požarom. stat rte t ttarasca • Obrtnim zadrugam in trgovskim 99 izhaja dnevno v 18.0 O O izvodih ter |e najbolj priljubljen in razširjen popoldne vnik v Sloveniji. Zato imaj« t a d i inserafi v .Slov. Xarodul vedno večji h t uspe Občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo bo v četrtek, 5. septembra 1929. ob enajstih dopoldne v >Mestnem domu< v Ljubljani. Dnevni red je naslednji: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo o delovanju glavnega odbora v 1. 1928. 3. Predložitev družbenih računov za 1. 1928. 4. Volitev novih članov odbora v emielu § 18. družbenih praviL ki jim je potekla triletna volilna doba, in sicer: a) enega izmed predsedstva: predsednik Ivo Sancin; b) 3 članov za bivšo Kranjsko: Ivan Ažman, Lovro Petovar in Anton Globevnik; c) 3 članov za bivšo Štajersko: Mihael Bren-čič, Jakob Jan in Mihael Hrastnik. 5. Obravnava o predlogih glavnega odbora. 6. Obravnava o predlogih podružnic. Na ta občni zbor imajo pristop edinole zastopniki podružnic, izvoljeni v zmislu & 31. družbenih pravil in člani glavnega odbora. Po odloku prometnega ministra imajo polovično vožnjo po železnici v potniških vlakih vsi zastopniki in člani glavnega odbora, ki se udeleže tega občnega zbora, če se pri potniški blagajni in v vlaku izkažejo z dopoalano jim poverilnico. Odprava ee vrši na ta način, da kupi vsak delegat na vstopni postaji celo vozno karto do Ljubljane ter tam zahteva, da se mu vozna karta in poverilnica žigosata z mokrim postajnim žigom. Tako žigosana vozovnica v zvezi s poverilnico velja tudi za povratno vožnjo. Ta ugodnost velja od 3. do 7. septembra t 1. Kdor izgubi vozni listek, ga odda v Ljubljani pri izhodu ali ga ne pusti žigosati pri vstopni postaji, mora za povratek kupiti zopet celo karto. Prekinjenje vožnje ni dopustno. Poverilnice za brezplačno povratno vožnjo veljajo le tedaj, če eo na občnem zboru Kmetijske družbe v Ljubljani žigosane z družbenim žigom. Jugoslovanska razstava v Pragi Glede na zanimanje, ki vlada letos za jesensko letoviško sezono v inozemstvu, se je odločil oficijelni turistički biro SHS v Pragi, II, da priredi na jesenskem veleeejmu v Pragi od 1. do 8. septembra t 1. razstavo jugoslovenske rivijere in ostalih klimatičnih in turističnih krajev v kraljevini SHS. Pomen praških velesejmov je vsakomur dobro znan. Naši interesi rani krogi, zlasti hotelirji, zdraviliike komisije, občine, parobrodna in tujeko-prometna društva itd., ki pripravljajo vsako leto reklamni materijal za praške ve-1 esej me, bodo to akcijo gotovo a veseljem pozdravili in jo po svojih močeh podpirali. Za jesensko sezono, ki se do sedaj ni dovolj upoštevala, vlada v češkoslovaški republiki in v ostalem inozemstvu veliko zanimanje, ki zahteva, da ee prične tudi s to sezono računati. Zdravljenje z grozdjem, ki spada v to dobo, lahko pritegne na Jadran zopet tisoče tujcev. KlimatiČne in ostale prednosti naše rivijere ji morejo zajamčiti poset tujcev tudi v jesenski, zimski in ©pomladni sezoni. Treba je samo javnost zainteresirati z istimi sredstvi, kakor se je to spodilo i uspehom za poletno. Jugoslovenska propagandna razstava v Pragi ima za to namen, da opozori češkoslovaško javnost in ostalo inozemsko publiko, ki poseti praški veleeejem, na prednosti našega primorja. Razstava bo razdeljena na tri dele: I. Rivijera, II. Slovenija, turistika, zimski eport, III. Notranja kopališča v SHS. Uspeh razstave bo odvisen od naših interniranih krogov. Prepričani smo, da jo bodo vsestransko podpirali in poskrbeli, da bo dostojno reprezentirala našo državo. Prospekti, plakati, fotografija, slike, tabele, statistike in ostali propagandni materijal se naj pošilja direktno na: Oficijelni turistički biro SHS, Praga II, Paneka L KDOR 0GUSUJE, U NAKHKUEI gremijem v premislek V obrtnih zadrugah in trgovskih gremi-jih se je razpasla navada izredno visokih inkorporacijskih pristojbin: začenjajo običajno pri 500 dinarjih, končujejo pa pri 5000 dinarjih, če ne celo višje. Čuditi se moramo, da obrtna oblast tako visoke vsote potrdi, tembolj, ker je namen prozoren. Znižati čim bolj števHo novih zadružnikov, oziroma jasneje povedano, ovirati začetnike, da ne bi pričeli na novo lastne obrti. Razumljivo je, da se vsak stan bori za obstanek (čeprav ravno obrtniki in trgovci ovirajo organiziranje svojih pomočnikov v svrho obstanka), vendar bi morali biti obrtniki in trgovci tudi sicer bolj dosledni pri tem svojem cilju. Ni namreč dosledno, če obrtnik in trgovec delata z vajenci, izučene pa mečeta na cesto in ko se hoče eden ali drugi osamosvojiti, delata vse mogoče ovire. Kdor se boji konkurence, vsaj prevelike, naj ne daje prilike za to konkurenco, temveč naj dela sam ali pa s hlapci. Pa bo rekel kdo, na ta način se ne more in ne sme delati, ker bi potem obrt prenehala. Res je to, potem pa delajte tudi s srcem m jih izučite le primemo število in ne ovirajte mladim osamosvojitve! Zadruge so velikega pomena za obrtništvo. Obrtništvo se tega zaveda in se zadrug tudi poslužuje v polni meri. E>a. delovanje zadrug zahteva tudi denarna sredstva, ni pa prav, da skušajo vse stroške, ali vsaj večji njihov del kriti z raznimi pristojbinami, ki gredo na račun vajencev, pomočnikov in mojstrov — začetnikov. E>rugod prevladuje modernejše naziranje, ki je edino demokratično, namreč, da se začetniku ne delajo težkoče od nobene strani, temveč se nanj pritisne sele potem, ko si je svoj položaj že utrdil. Pravijo, kdor nima denarja, naj pa ne začne. Torej ne na sposobnost, temveč na denar se polaga važnost! To ni pravimo, kajti znano je, da si more dandanes obrtniški in trgovski pomočnik bore malo prihraniti! In vsak začetnik današnjega časa Vam bo povedal, da so začetni stroški tolikšni, da ni čudno, da marsikdo že po par mesecih pod njih težo omaga! Torej več socijalnosti je treba, pa bo kmalu drugače! Začetnik. Položaj naših služkinj »Klic na pomoč!« Pod tem naslovom ugotavlja v »Slovenskem Narodu« od dne 22. t. m. pisec članka, da je vzrok bede starih služkinj vojna, ki je denar devalorizi-rala in uničila njih prihranke. Gotovo je bil to za nas najhujši katastrofalen udarec. De-valorizacija je napravila nebroj nemaničev, med njimi tudi služkinje. Prihranki teh žensk niso bili bog ve kako sijajni. 5000 do 6000 kron je bilo že veliko; v najboljšem slučaju, kjer je bilo zraven še kaj dote ali dedščine, je prišlo na 10.000 ali nekaj več kron. S to vsoto je bila služkinja že bogata in reklo se je, da ji ni treba več delati. Seveda so živele pritem skromno in delale še kot postrežnice. Bili so rudi drugi časi. Bila so gospodinjstva, ki so tudi ostarele in onemogle ženske obdržale v hiši do skrajnosti, da celo do smrti. Bili so tudi hišni gospodarji, ki so prepustili onemogli služkinji sobico do smrti. Takih gospodinjstev pa je vedno manj in jih tudi ne moremo več pričakovati V »Slovenskem Narodu« od 17. t. m. je neki gospod v članku pod enakim naslovom napisal, da trpe nekatera dekleta vsled mladostne lahkomiselnosti. Res, lahkomiselnih ljudi najdemo v vseh stanovih in poklicih. Mislim, da bi tudi dTŽavni in privatni nameščenci pri svojih najboljših plačah ne mogli toliko prihraniti, da bi lahko 20 do 30 let le od prihrankov živeli. To morejo le s pomočjo pokojnin, ki jih dobivajo. Petdesetletne pomočnike se skoro vedno odklanja, ko iščejo službe. Med starimi revami jih pa najdemo veliko, ki imajo po 70 do 85 let in še več. Kako in kdaj naj si toliko prihrani, da bi se izognila bedi? Pri največji štedljivosti to ni mogoče. Dokler so dekleta mlada, podpirajo svoje starše, pozneje svoje brate, sestre in nečake. Prideta bolezen in brezposelnost in čeprav je denar v hranilnici naložen, se porabi. So rudi ljudje, ki ne smejo vedeti, da ima sorodnica kaj prihrankov, ker ga takoj izvabijo od nje. Tako se porablja prište-deni denar, ki ga pri malem zaslužku itak ne more biti veliko. Današnje plače pa se niti primerjati ne morejo s predvojnimi. Čeprav tudi prej niso bile velike, vendar je dekle pri zaslužku 30 do 28 kron mesečno lahko kupilo 2—3 pare čevljev, danes jih pa za 200—250 Din ne more. Razen tega pa rabi tudi druge stvari. Seveda bo kdo odgovarjal, zakaj se toliko po modi oblačijo? Prav srečne smo, da je taka moda; obleka bres rokavov ter kratka ln ozka krila. Ko bi nosile tako dolga ki široka krila kakor pred vojno, bi jih skoro kupiti ne mogle. Kdor ne skuša, ne ve, koliko obleke se ponosi in raztrga pri gospodinjskem delu. posebno pri snaženju. Druge ženske si lahko obleke popravljajo, yeiflu sproti po Vsaka varčna gospodinja polaga \ eliko važnost na to, da nikdo v družini strgane obleke ne obleče, ker se ravno s krpanjem veliko denarja prištedi. Le pomočnic-* ne dobi časa, da bi si kaj zašila in si vsaj na ta način prihranila novih izdatkov, temveč je primorana staro zavreči in novo kupiti. Samo en primer. Imeli smo sobarico. Nekoč je prinesla cel naročaj nogavic, jih vrgla v kuhinji na tla in rekla: »Poglejte, koliko nogavic imam, pa vse so na peti in prstih raztrgane. Jezi me in najraje bi jokala, ko prenašam te »pun k le« iz službe v službo. Vedno mislim, da bom prišla v kako hiio, kjer si jih bom lahko zašila, pa nikjer ne dobim toliko časa. Enako se mi godi tudi z obleko. Nekaj časa spravljam in prenašam to strganijo, ko pa vidim, da ne morem zakrpati, pustim, kjer je, in kupim novo. Za vsak krajcar gledam, da ga ne izdam brez potrebe in vendar nič nimam. To je eden vzrokov, zakaj hodijo gospodinjske pomočnice čedno oblečene, denarja pa nimajo Še en primer. Ni ie dolgo, ko me je neka gospa karala, ker sem imela izpran predpasnik prepasan, ko sem šla vrata odpirat. Znano je tudi, da nekatere gospodinje odklanjajo osebe, ki nimajo lepih zob in so škrbaste itd. Kako veliko stane popravljanje zob, je pa marsikateremu znano. Tudi, ko bodo sedaj obubožane stare pomočnice pomrle, jim bodo sledile druge, ki tudi ne bodo imele dovolj prihrankov. Zato še enkrat nujno prosimo one faktorje, ki so zmožni nam pomagati, naj se čimprej izvede starostno zavarovanje za nas. Apeliramo tudi še enkrat na gospodinjska dobrodelna društva, ki vsako leto kar tekmujejo, kako bodo več dobrega storile, naj na nas, ki smo jim najbližje, ne pozabijo. Radostava. Apel na mestni magistrat Cesta v Mestni \o%, podaljšek Karunove ulice in kot taka glavna prometna cesta v ljubljanskem predmestju Trnovem Je v slabem stanju. Cesta Je zelo ozka, kotanjasta in za sedanji promet, ki stalno narašča, nemogoča. Nima nobenega hodnika za pešce, tako, da prihaiamo Trnovčani kakor tudi ostali pasanti te ceste ob slabem vremenu v mesto zamazani in poškropljeni z Matom, kakor bi prihajali sicer težko iz najbolj oddaljenih hribovskih vasi. Regulačni načrt določa razširitev te ceste ter je ves svet, potreben v to svrho od sedanjih lastnikov mestni občini že odstopljen. Ako ni mogoča takojšnia razširitev cesta v celoti, naj se vsaj stalno posipije ter za silo v toliko razširi, da dobimo hodnik za pešce. — Prizadeti Trnovčani. OTROŠKI NOGAVICE 'ŽJGOM 13 Turistična nesreča na Matterhornu Na veličastnem Matterhornu se jc te dni odigrala nova tragedija, ki jc za* htevala dvoje življenj. Ubil se je nem* ški publicist Beauclair, avtor znanega dela o ledenikih Jungfraue. 2 njim vred je treščila v prepad tudi njegova spremljevalka Marija Schies. Oba sta bila rodom iz Freiburga. Beauclair in Schiesova sta napravila izlet na Matterhorn skupno s sestro Schiesove, ki je bila njena dvojčka. Njujin oče je sicer zahteval, naj vsako hčerko spremlja izkušen vodnik, Besu« clair pa je izjavil, da je dovolj, če eno sestro vodi vodnik, dočim drugo lahko spremlja sam kot izkušen turist. Dasi nerad, je končno oče pristal in tako se je ekspedicija odpravila na Matterhorn. Brez vsake nezgode so dospeli na vrh velikana, toda na povratku jih je blizu koče Belvedere doletela katastrofa. Beauclair se je pri plezanju oprl na skalo, ki se je pod njegovo težo udala in odkrušila. Nenadoma se je strmo« glavil v prepad in potegnil za seboj tm* di Schiesove, ki je bila navezana nanj. Oba sta padla preko glav sestre m vodnika, ki sta plezala pod njima. Trupli so našli popolnoma razbiti ▼ prepadu. Položili so ju na pokopalMču v Zermsttu v skupen grob. BogtnJa zmage — Oče, zakaj so stan Grki zmago predstavljali vedno v podobi ženske? — Kadar boš oženjen, boš «o že 8 Slran 4 »SEOVENSKT NAROD«, dne 2S. avgusta 1929. te v IQi *A%gust Jčlanohe. !20 SVa valovih strasti Sirnori se nagme nad voz. Pod njegovim sedežem leži Feliks z vajeti, ki uh še sedaj stiska njegova brezsnna roka. Simon, ki ni izpustil rdečega prapora, tiplje s svobodno roko po sredini voza in začuti krvavo truplo mlade žene. To je Liberte, pred kratkim še krasna, ponosna in slavljena Liberte. Struja krvi teče iz njenih belih prsi in se vije kakor škrlatni trak okoli gole rame Belega Medveda, ko jo ta dvigne visoko nad svojo glavo in nad gilave ostalih. Beli Medved stopi sedaj naprej, v eni roki rdeči prapor, v drugi pa bledo Liberte. »K orožju!« tuli: »k orožju! Naše žene ubijajo! K orožju! Naše otroke ubijajo!« Nihče se več ne postavlja pred njegov voz. Vojaki, ki so to pred kratkim še storili, se umikajo, obžalujoč svoj čin in preklinjajoč svojo dolžnost, ki je poslala smrt v neoborožena srca. Častnik stopa pred vrste, da bi na zahtevo svojega poveljnika dal pojasnilo, kakor da se taka stvar sploh da pojasniti. »To je golo nesporazumi je nje,« se glasi pojasnilo; »neki vojak je iz nepojasnjenih razlogov ustrelil in grom tega nesrečnega strela je postal signal za druge ... golo nesporazumljenje.« Golo nesporazumljenje? To je možno in verjetno! Toda več nego šestdeset ljudi leži ubitih na bnljvarju. to pa ni nesporazumljenje. Predvsem je vidna krvaveča Liberte. Ali to ni samo kri žene. marveč je teče cel potok. »K orožju! Naše žene ubijajo! K orožju! Naše otroke ubijajo!« je nadaljevali Beli Medved gromoglasno. Ali to pot tega ne kriči sam. Kakor se vali odmev, odbijajoč se od skale k skali, od brega k bregu, tako se vali krik »K orožju!« od ulice do ulice, od barikade do barikade. Zdaj ne pozivajo na napad več samo politične frakcije ali republikanske stranke. Ne samo stotine in tisoči se zbirajo, marveč jih bo milijon in v kratkem milijoni. Pariz in vsa Francija. Cujte! Pri Notre Dami že pozvanja! Glase se zvonovi Ouasimodovi. Ta, ki vleče za vrv zvona, pa ni Ouasimodo, marveč roka naroda, ki kriči po osveti. Štej udarce ure, kralj v Tuilerijah! Predno zaide jutri solnce, jih prenehaš za vedno šteti, zvonovi Notre Dame ti napravijo konec. LVII. La Morgue. Medtem so začeli v Tuilerijah šteti udarce zvonov, ki so pozivali narod v orožje in klicali Boga narodu na pomoč. Kralj, ki je poslušal zvonenje od polnoči do ene, je naposled dal poklicati Moleja. Je bilo tedaj res, da je Mole včeraj sestavil novi kabinet? Ne, to ni bilo res. Ni dvoma, da se je kralj pogovarjal 0 tem s svojim starim prijateljem in Mole najbrž ni bil proti temu, da postane minister: toda konservativni Mole, čegar pogled je bil bistrejši nego .pogled najbistrejšega monarha, je menil, da bi bilo treba najprej v nečem popustiti. Ravno tega pa kraj?j ni hotel. Ludvik Filip bi se odločil zavreči orodje svoje politike, za nič na svetu pa ne ne bi hotel odreči politiki sami. Res je bilo popolnoma, da bi malo popuščanje zadovoljilo njegov narod, tisti narod, ki je kralju najprej s svojo krvjo kupil krono in si s tem pomnožil davke za dvanajst milijonov letno. Ali kaj bi na to rekel dvor na Dunaju in v Petrogradu? Kaj bi rekla Metternich in Nikolaj, ta dva polboga, ki sta zadnja leta bila močno zadovoljna z Ludvikom Filipom? »To je samo promenada Študentov.« je rekel kralj, ki je popolnoma pozabil na promenado v juliju 1. 1830. Mole je vzdihnil in odšel. V cerkvi Notre Dame pa so zvonili dalje. Kje je Mole? Moleja ni. Zakaj ga ni? Nedvomno zato, ker zvone zvonovi v Notre Dame. Guizot pa je zvest in ostaja na svojem mestu. Kralj nima poguma, da bi ga odpustil, Guizot nima poguma, da bi odšel. Oba ta dva moža, ki ju isti valovi vlečejo v propast, si stalno delata še nade. Tuilerije imajo silno krepke zidove, njihovi stolpi so dobro zavarovani pred — resnico. Kaj delata ta dva moža, da bi si krajšala Čas? Nu, imenujeta maršala Bugeanda za poveljnika mesta Pariza in Guizot so-podpiše to imenovanje. Ali v cerkvi Notre Dame le vedno zvoni, in čim dalj traja, tem grozneje postaja to zvonenje. 1 i luiupito ■% ,«w uuumvi i ui utui Čudna zgodba srečnega igralca V Monte Carin je mlad Francoz stavil na številko 13 in zaporedoma dobil. — Neko dekle, ki je izgubila na ruleti vse svoje premoženje, je streljala nanj, pa ga je rešila zopet številka 13. Pravijo, da je številka 13 običajno na pomoč. Pristopil je navzoči zdrav* nesrečna številka. Toda zdi se. da to vedno ne drži, kajti baš te dni javljajo iz Monte Carla o nenavadni sreči ne* kega Francoza, ki je zaporedoma stavil na »13«, zaporedoma dobival in ki mu je končno ominozna številka rešila tudi življenje. O tem izrednem dogcd = ku poročajo iz Monte Carla. Večeri v Monte Carlu že postajajo hladnejši, gostje že polagoma zapušča* jo mondeno letovišče. Toda v kazini, kjer se neprestano suče ruleta, je še vedno velik promet. Okoli miz se tare staro in mlado z obrazi napetega pri= Čakovanja. Gosti oblaki dima leže nad ruletami. Monotono se čuje glas kru* pirja, skoro mrtvaška tišina je v dvo= rani moti jih samo skakanje kroglice v ruleti. Napetost, ki vlada v dvorani, je naravnost mrzlična. Vse zre na mla= dega, skoro malce degeneriranega mo= ža, ki s stoično mirnostjo pobira baru kovce in novce. Nova igra — isti pri* zor. In še enkrat in zopet. Nervozni gledalci in igrači si brišejo potna čda, mlada Francozinja nestrpno bobna s prsti po mizi. Kdo bo dobil? Zopet šte* vilka 13? Gostje so nervozni. Mladi elegantni Francoz, ki je ne; prestano stavil na 13, je smehljaje se« gel z dolgo grabljico po mizi in pobral cele kup pripravljenega denarja. Niso ga motili zavidljivi in zlobni pogledi. Mirno je vtaknil denar v žep in zopet stavil na 13. Imel je neverjetno srečo vražji dečko. Številka 13 je dobila en« krat, dvakrat, potem tretjič, četrtič in petič. Od vseh strani so drveli igral* ci in gledalci skupaj. Kaj takega Mon* te Carlo skoraj še ni doživel. Vse je kazalo, da bo mladi Francoz razbil banko. Toda ta je bil previden. Stavil je sicer tudi šestič, pa je izgubil, je smehljaje pozdravil in odšel skozi gost špalir radovednežev. V igralnici so se oddahnili. Nihče pa skoraj ni opazil, da je istočasno zapustila ruleto tudi mlada Parižanka. 10.000 frankov je zaigrala mimogrede. Bilo je njeno zadnje imet* je. Toda nihče se ni zmenil zato, ne; ženirano so igralci nadaljevali igro. Rezek pok je prekinil tišino. Mladi Francoz, ki je dobival na številko 13, je ležal nezavesten na tleh, mladenka pa je držala še kadeč se samokres v rokah. Gostje so mu takoj priskočili nik, odprli so mu suknjič in našli ped njim — medeninasto ploščico s števil* ko 13. Krogla se je odbila na plošči* r[ in tako je številka 13 mladeniču re* šila življenje. Strel ga je samo omamil, kajti kmalu nato se je zopet zavedel. '■■Udrem, ko so se vsi brigali za ne* zavestnega mladeniča, pa je počil še en strel. S prestreljenim srcem se je zgrudila napadalka na tla. Težko po* škodovano so prepeljali v bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. Zagonetni pariški umor bo kmalu pojasnjen Kakor smo nedavno poročali, so našli na zapuščeni jadrnici v reki Seini v vrečo zavito popolnoma razkosano žensko truplo. Policija je mobilizira* la ves svoj aparat pomagala pa ji je pri razkritju groznega zločina, ki v marsičem spominja na sadistične urno* re proslulega Landruja, tudi vsa jav* nost. Vsa poizvedovanja pa so ostala brez uspeha, čeprav je policija oblju* bila onemu, ki ji navede kake podrob = nosti o umorjenki. 5000 frankov na* arade. Razen tega je obljubil 10.000 frankov nagrade tudi neki zasebnik. 2e je kazalo da bo ostal umor za ved* no nepojasnjen, toda te dni je policija vendar prejela informacije, ki utegnejo pojasniti, kdo ie umorienka, in ki bodo gotovo privedle morilcu na sled. Posel policije je bil zelo težaven, kajti v zadnjih treh mesecih je izgini* Io iz Pariza 5000 žensk, od katerih ve* čino še ni mogla izslediti. Čeprav je policija vedela približno starost ne* srečne umorjenke. ki je bila stara 25 ali 30 let, je vendar število pogrešanih žensk, ki bi prišle v poštev. še vedno zelo veliko. Morilec je bil pri zločin* skem poslu zelo previden in je izbri* sal vse sledi, ki bi ga utegnile izdati. Način umora samega priča, da ie ho* tel policiji onemogočiti identifikacijo nesrečne žrtve. Njeno glavo je namreč polil s špiritom, tako, da so vsi lasje zgoreli. Sodni zdravniški izvedenec doktor Paul pa je kljub temu na glavi pod po* večalnim steklom ugotovil še par las. Po njegovem mnenju je bila umorjen* ka plavolaska. Policija se je istotako trudila, da bi na podlagi zobovja uc<>-. tovila identiteto nesrečne žrtve, vendar se ji tudi to ni posrečilo. Zverinski mo* rilec je namreč svoji žrtvi razen treh izbil vse zobe. Edino, na kar se je po* licija lahko opirala, je bilo mnenje, d i je bila umorjenka plavolaska, da fe sta^ ra okoli 25 ali 30 let, poleg tega jc Tudi na desnem stegnu ugotovila že začelje* no rano. Prav to znamenje je znamo pripomoglo, da se je krog počicš;imh žensk pričel vedno bolj krčiti in korv čno i'- policija ugotovila, da pride io sa* mo ženske v poštev. Prva je piri^ ška modistka Klementina Gueniffev. druga barska plesalka Jeanne Ouodert. tretja pa trgovčeva hčerka Ana Tre* venič. morda kaka Hrvatica. Klementina je bila usodnga dne. ko so jo pričeli pogrešati, v restavraciji, kjer je običajno obedovala in večerjala. Usodnega dne sta bila v njeni družbi dva moška. Natakar, ki je tro* jici stregel, je opazil, da so se prepirali, in je cul. da je eden izmed obeh sprem* lejvalcev Klementini zagrozil da se ji ne bo dobro godilo. Drugi znaki zopet kažejo da je umorjenka identična z barsko plesalko Jeanneto Coudertovo. Zaradi nekegi škandala je bila plesalka odpuščena fz službe. Baje je bil v njeni družbi pro = sluli vlomilec Barbev. s katerim je že dalje časa občevala. Tega Barbeva je imela policija že dolgo na piki. vendar se ji je šele sedaj posrečilo prijeti ga. Ce je res umoril svojo partnerico, bo pokazala šele preiskava. Tretja, ki zo pogrešajo, je trgovce va hčerka Ana Trevenič, ki je baje pet dni, predno so našli razkosano žensko truplo, brez sledu izginila iz Pariza. Policija upa da bo morilec kmalu v njenih rokah. berač Originalen človek je ameriški mili* ionar Edwin Brovn. Mož namreč kljub svojemu miljonskemu premoženju — berači. Bil je že ponovno kaznovan in nedavno so ga orijeli stopetič zaradi beračenja. Policija je namreč nt davno v San Diegu prijela sumljive^ pote* puha in ga vtaknila v zapor. Iz zapora je mož pisal, da je identičen z milijo* narjem Edwinom Brownom. da je last* nik neštetih rudnikov, tovarn in pose* stev in da ga prav nič ne mika sedeti v luknji, ker je plačal državi že na i* manj 30 milijonov dolarjev davkov v svojem življenju. Mnenja je, da mu pač ne smejo kratiti veselja beračenja. Po» licija je ekscentričnega čudaka izpusti* la. Brown je povodom svoje stote are* tacije pustil zgraditi zavod za brezposelne v San Diegu. do katerega imajo poleg brezposelnih tudi razni potepuhi pravico dostopa. jabolk in hrušk za prešanje ali že napravljen jabolčni ali hruškov sok kupi tvornica AR KO Obenem se iščejo dobavitelji, tudi se stavi o na razpolago potrebne cisterne. Obsežne ponudbe z navedbo cene franko vaeon na Vladimir Arko, Zagreb, poštanski pretinac 41. 1735 Op Sle/ V sled slabo ponarejenih kemikalij Vaš razmnoževalec Opatograph maže in daje umazane in nejasne odtise. Prinesite aparat k meni, da ga Vam zopet uredim, in to brezplačno Za dobre delovanje aparata jamčim, ako boste kupovali Preservat in Fixat z varstveno znamko Globus pri IS gad. Rara^a, £f ubijan a, Selenburgova uKca stev. č Glavna zaloga in samoprodaja original Opalographa. 1 >Jkia1i o£fasf< Vsaka beseda SO par. Plača se lahko tudi v znamkah Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne i odgovarjamo- - Najmanjši oglas Oin 5-— ■ 1 Oglas Državna železarna v Varesu sprejme več «1 rokovnik zidarjev za zidanje plavža (visoke peči). Naj se javijo samo zidarji, ki so vešči preciznemu delti z dragocenim samotnim materijalom. Delo v akordu omogočuje največji zaslužek v tej stroki. Direkcija državne železarne v Varesu št. 13072 Zahvala. Za premnoge dodcaee iskrenega soouit-ja, ki smo dih. prejeli oi> smrti našega nadvse ljubljenega očeta, starega očeta in ta-sta, gospoda Marko-Matije Gorupa paznika v pok. za poktanjeoo cvetic in vence ter za nadvse SaSčece spremstvo na njegovi zadnji poti, se tem potem vsem nafftopJeoe zahvaljonjemo. V Ua&jani, dne 27. avgusta 1939. ŽALUJOČI OSTAU. V globoki žalosti naznanjamo, da ie naša nadvse ljubljena mama. stara mam ca. sestra, tašča in teta,, zospa Josipina Suschnik roj- Podrekar dne 28. avgusta r>o težki, mukapolni bolezni, previđena s svetimi zakramenti, preminula. Pogreb drage pokojnice bo v petek, dne 30. avgusta 1929 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti/ Rimska cesta 23, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 28. avgusta 1929. Žalujoči rodbini SUSCHNIK—TOMŠIČ. Brei posebnega nasnanfl*. Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavod Inseriraite v „Slov. Narodu"! VARČNA GOSPODINJA iobra kuharica, vajena vsega hišnega dela in vzgoje otrok, lje. mesta samostojne gospodi-šče Ponudbe pod »Gabrijelao 1755 na upravo lista. 1755 Lokal se odda v Kamniški u'.\c: it, M& Po-i,3ve se od S. do 10. dopojdne, 1763 Pensionat Auer ViUa Imperiale, Meraoo, Italija. Siijajna lega. Park in tenis. Nida-Ijevailni tečaji. Moderni jeziki. — Glasba. Umetn^v. P'ev Sipo-«. Šrtnadć jsk a poto«v a ni. \. Pr \kw r s r ne reference. Prospekte pošlje ravnateljica Al. Ch Okrog 50 praznih zabojev dobrin, različne velikosti (od sladkorja in mila ne), zelo urgod-no prodam, ker rabim prostor. A. Roječ. Stična. 175« Mali novec z najfinejšim sladkorjem vkuhan, brez vsake kemične primesi, garantirano naraven, se dobi v lekarni Dr. G. Piccoli Ljubljana 1 kg 20 Din Pri večjem odjemu ceneje. RazpošiHa se po pošti in železaici. Tri vratno harmoniko novo, prodam po ugodni cervi. — Framc Peme. Cirčiče 6t. 47. ?. Kraairj. 1754 Parno pekarijo moderno, dobro Ldočo, oddam takoj v najem z ali brez opreme. Takoj na ra^pola^o. Ses/roji ir stanovanja, obratnega lokala *n drugih potrebnih prostorov. Po-drotmejše pri lastniku Samueki Eppinrgerju v Dolnji Lendavi. 1753 Dvokole«a aajboUSib svc