Ptuj, petek, 17. oktobra 2008
letnik LXI • št. 82 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,17 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993

TRGOVINA, MONTAŽA
•vodovod
•	centralna kurjava •plinske Instalacije •kopalniška oprema
•	keramične ploščice
OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri Markovcih 103, tel.: 754 00 90
v
Štajerski
TEDNIK
in
HIŠA
M DARIL ▼ ^ • • • • •
nagrajujeta obstoječe naročnike.
Več na oglasnih straneh.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04;3
oddajamo že
45 let
Po naših občinah Žetale •
Razočaranje nad razpisom za vrtec
O Stran 2
V
Po naših občinah
Dornava • Zakonca Ratek sta jezna in razočarana
O Stran 6
Po naših občinah Grajenščak •
Rešil šolo, ostal brez lastnega stanovanja O Stran 12
Štajerski TEB
Spodnje Podravje • Cvetoča jesen
Mesec mačeh in krizantem
Lepo in za sedaj tudi sončno jesen v mesecu oktobru posebej lepo krasijo tudi mačehe. Medtem ko so bile nekoč značilne predvsem za lepšanje pustih grobov, so zadnje čase vse bolj priljubljene tudi v domačem okolju, med vrtičkarji, na cvetličnih gredah okrog hiš in v koritih na okenskih policah.
Raznovrstni veliki in majhni cvetovi mačeh raznih barv in oblik, ki spominjajo na dehteče in nasmejane obraze, so posebej primerni za jesenske zasaditve, saj tako kot krizanteme prenesejo tudi nekoliko nižje temperature kot druge rože, celo mrazu uspešno kljubujejo.
Cvetličarji se tega vse bolj zavedajo, in čeprav se cene gibljejo od četrt do pol evra za mačeho, kar je odvisno od kvalitete in cvetoče posebnosti, gredo v teh dneh v prodajo kot za med. Kajti nezahtevne mačehe običajno tudi na prostem lepo prezi-mijo, le ob najhujšem mrazu jim nekoliko pomagamo, če jih pokrijemo s smrekovim vejevjem ali vrtnarsko kopre-no. Cvetoče lepotice nam vse to hvaležno vračajo ...
-OM
Foto: Martin Ozmec
Ormož • 19. seja občinskega sveta
Kidričevo • Za zaprtimi vrati
Sole nas bodo stale vedno več Sanacija negotova
Na 19. redni seji sveta občine Ormož so svetniki predelali 17 točk s številnimi podtočkami, glavna značilnost pa ostaja še vedno, da se različne politične opcije ne slišijo dobro, kaj šele da bi prišlo med njimi do razumevanja in iskanja skupnih rešitev.
Med pobudami, predlogi in vprašanji se po navadi zvrstijo pripombe komunalne narave, ki na prvi pogled ne sodijo ravno v rang seje občinskega
sveta, vendar pogosto nakazujejo na globlji problem.
Eden takšnih je onesnaževanje okolja, predvsem s strani mladostnikov, ki si ob
Ana Pevec: »Otroke je treba izključiti iz razprave!«
petkih in sobotah ponoči včasih dovolijo tudi kakšno pobalinstvo preveč. Pogosto je tarča njihovih izpadov kip Jožeta Kerenčiča, ki ima ob sobotah zjutraj pogosto v rokah kakšno pijačo ali kaj podobnega, okrog vratu pa mu je viselo tudi že kolo. Podobno se dogaja s pomembnimi možmi iz ormoške aleje. Problem je izpostavila Ana Pevec, pridružil pa se ji je tudi župan Sok, ki je zvenel že zelo podobno kot pred leti njegov predhodnik Trofenik. Po drugi strani pa je treba povedati tudi to, da po Ormožu ni dovolj košev za smeti ali košev dovolj velike kapacitete, sploh v Mestni grabi.
O Stran 3
V torek, 14. oktobra, so se v prostorih Občine Kidričevo za zaprtimi vrati sestali trije predstavniki Ministrstva za okolje in prostor skupaj z najodgovornejšimi iz občine Kidričevo, civilne iniciative ter se pogovarjali o sanaciji odlagališča odpadnih gum po požaru v Lovrencu.
A kaže, da se o načinu in pričetku sanacije gramoznice v Lovrencu še vedno niso uspeli povsem dogovoriti.
Ker so na zahtevo predstavnikov ministrstva za okolje in prostor pogovori potekali za zaprtimi vrati, smo od župana Jožeta Murka pozneje izvedeli, da so iz tega ministr-
stva na sestanku sodelovali Irena Koželj, Katja Buda in Peter Tomšič, iz občine Kidričevo pa direktorica občinske uprave Evelin Makoter Jabločnik, podžupan Jože Medved, višji pravni svetovalec občine Egon Repnik ter komunalni nadzornik Igor Premužič.
O Stran 32
Foto: Martin Ozmec
Foto: vki
Zetale • Z novinarske konference
Razočaranje nad razpisom za vrtec
in selektivno državno pomočjo
Župan občine Žetale Anton Butolen je na ponedeljkovi novinarski konferenci povzel že izvedene ter še načrtovane investicije v občini. Skupno, kot je povedal, je bilo v minulem letu za infrastrukturne naložbe namenjenih kar 1,4 milijona evrov, pri čemer gre tako za denar iz občinskega proračuna (ta znaša 1,6 milijona evrov) kot za denar iz drugih virov, pridobljen tudi na nekaj različnih razpisih.
Zupan občine Zetale Anton Butolen je krepko okrcal sistem financiranja ministrstva za šolstvo in šport: "Prijave v bodoče so nesmiselne, če nova vlada ne bo spremenila razpisnih pogojev, ki so bili v tem mandatu diskriminatorni do manjših, nerazvitih občin. Res žalostno, če vemo, kako je ta vlada prisegala na skladen regionalni razvoj!"
Foto: SM
Sicer je Butolen ob tem poudaril, da občina na razpisih ni bila tako zelo uspešna, kot bi si sami želeli; še posebej kritičen pa je bil do sistema državnega sofinanciranja otroških vrtcev: »Na razpis šolskega ministrstva smo se prijavili že lani in bili smo uvrščeni na 24. mesto. Letos smo se prijavili na njihov drugi razpis in pristali na 16. mestu, kar realno, glede na kvoto letne izgradnje, pomeni, da bi lahko z državnim sofinanciranjem začeli izgradnjo v letu 2010. Vendar pa moram reči, da sem s sistemom oz. kriteriji, po katerih pristojna komisija uvršča projekte občin, zelo nezadovoljen, razočaran. Gre namreč za to, da do največ točk in s tem do hitre realizacije prihajajo občine, ki so same sposobne čim višjega financiranja. V tem potem ne vidim
smisla, saj občine, ki nimamo velikih proračunov in nismo same sposobne sofinanciranja v višini 60, 70, 80 ali celo več odstotkov, pridemo na vrsto na koncu.«
Prav zaradi tega razloga vrtca v Žetalah vsaj še dve leti ali morda celo več ne bo. V tem času pa po besedah župana ne mirujejo, pač pa so že prejeli izdelane projekte in makete novega vrtca, ki so jih v dogovoru z občino pripravili študentje arhitekture, občani pa si jih bodo lahko prvič ogledali na razstavi ta konec tedna: »Na osnovi teh izdelanih predlogov bomo nato skupaj z ministrstvom izbrali najboljšega ter začeli pripravljati vso potrebno projektno dokumentacijo, saj je slednjo nesmiselno pripravljati, dokler projekt ni jasno izdelan, usklajen in potrjen.«
O varianti t. i. mobilnega vrtca, ki ga je nekaj občin že uredilo, v veliko občinah pa o tej možnosti resno razmišljajo, Butolen ne izgublja besed: »Meni se ta možnost ne zdi dobra, pravzaprav o tem nismo nikoli niti razmišljali. Menim, da si otroci zaslužijo nekaj bolj-
Kako bo?
Svetovni (in domači) politiki v ,'fp= . se še zlasti te dni obnašajo ^^ kot nekakšni ča-I ravniki in nekakšni vedeževal-ci. Ob vsej veliki "strokovnosti" in računalniški tehnologiji, ki jih spremlja in ki naj bi jih podpirala v njihovih predvidevanjih in odločitvah, se očitno še najbolj zanesejo na svoje "dobre želje" in na "srečo", ki naj bi izboljšala velik del tistega neprijetnega (ki se že in ki naj bi se še zneslo nad nami v obliki gospodarske krize in drugih tegob, tako ali drugače povezanih z njo). Pravzaprav ni nikomur od vladajočih nerodno, ko nas zdaj prepričuje, da so pričujoče težave na finančnem področju in v gospodarstvu nasploh primerljive (in celo hujše) s katastrofalnimi težavami v tridesetih letih prejšnjega tisočletja. Kot da se vmes ne bi nič zgodilo!?
Tako rekoč isti politiki (in iste politične) opcije - enako pa velja tudi za ekonomske in druge strokovnjake - ki so svet pripeljali na rob globalne ekonomske krize, nas zadnji čas prepričujejo, kaj je bilo doslej narobe in slabo in kako je treba ukrepati po novem. Kje so bili včeraj, pred leti, ko so se zagotovo porajali in ka-
šega in bolj kvalitetnega, ne pa nekaj za nujno silo. Če smo že znali poskrbeti za vse kategorije prebivalstva, ne vem, zakaj bi odrivali na stranski tir naše najmlajše. Vrtec mora biti kvaliteten, narejen pošteno, itak pa ne bo velik, saj velikega ne potrebujemo.« Prav tako, kot
zali zametki zdajšnjih težav? Kaj so počeli (in počnejo) vsi elitni klubi "najbogatejših" (in najbolj pametnih) držav, ki se kar naprej pompozno sestajajo in kar naprej "poučujejo" tiste, ki so zanje premalo elitni, premalo razviti in nasploh nezreli, da bi jim priznavali večjo enakopravnost z njimi? Se "razviti" in "najbogatejši" na svetu med seboj ne znajo pogovarjati kritično ali nočejo in ne smejo videti svojih pomanjkljivosti in napak? Svet se je znova zožil na nekaj velikih gospodarjev, ki se zdijo sami sebi zadosti, ki ne dovolijo drugim (manj vrednim) niti možnosti, da bi kaj zares povedali, zares predlagali in zares zahtevali.
Svet se je združil. Iz državnih blagajn nenadoma prihajajo milijarde dolarjev, evrov, milijarde različnega denarja za "hitro sanacijo razmer". Isti, ki so očitno (še nedavno) ustvarjali razmere za kaos in polom, so zdaj gasilci, "sanatorji". Vse jim je neverjetno jasno, tako kot jim je bilo (očitno) samoumevno vse tisto, kar so počenjali v preteklosti. Svet se je neverjetno hitro mobiliziral in združil predvsem, ker so ogroženi najbolj razviti in najbolj bogati. Kako lepo bi bilo, ko bi bil pripravljen na takšno združevanje in takšno zagnanost tudi tedaj, ko
je še poudaril Butolen, se ne bodo odločali za institut podelitve stavbne pravice, saj je to vseeno le oblika kreditiranja; z odkupom potrebnega zemljišča pa naj ne bi bilo nobenih težav.
Kritično do pomoči po neurju
Precej kritično pa je Anton Butolen ocenil tudi letošnjo pomoč države po neurju: »Ne želim biti razumljen narobe: prav je, da so vsi prizadeti prejeli pomoč. Vendar pa bi ob tem želel spomniti na takšno neurje konec junija 2006, ko so bile prav tako hudo prizadete Haloze. V naši občini praktično ni bilo niti enega občana, ki mu ne bi stolklo strehe na hiši in ostalih objektih, da o drugem niti ne govorim. Toda takrat za nas ni bilo nobene, niti najmanjše pomoči. Zanimivo ob tem pa je, da so naši občani letos, en dan po volitvah, začeli dobivati obvestila, da naj predložijo račune in fotografije o
gre "samo" za težave (in obupne prošnje) manj razvitih, manj bogatih, lačnih.
Najnovejša dogajanja na srečo (samo še bolj drastično) kažejo, kako zelo smo medsebojno povezani in kako nesmiselna in brezperspektivna je lahko do skrajnih sebičnih meja pripeljana delitev na bogate in revne, na tiste, ki naj bi jim bilo dano, da imajo vse, celo preveč, in na tiste, ki naj bi bili obsojeni na pomanjkanje (in na večno skromnost). Bo zdaj kaj bolj trdno spoznanje, da je reševanje problemov bogatih in najbolj znamenitih svetovnih borz in finančnih centrov moči v marsičem usodno odvisno tudi (in predvsem od tega), kako se bo razreševal položaj lačnih, brezdomcev in tudi sicer preveč brezpravnih na slehernem kotičku sveta. Tudi na otokih relativne revščine v siceršnjem morju bogatega sveta. Pri tem seveda ne gre samo za reševanje socialnih problemov v priznano nerazvitih državah in na nerazvitih območjih, ampak tudi za prevelike socialne neenakosti v razvitih okoljih, kjer so nekateri bogati vse bolj bogati, tisti, ki sicer niso klasični "reveži", ki živijo pretežno od svojega dela, pa čedalje bolj na udaru dejanskih in pričakovanih "varčevanj", "restrikcij" in podobnih žrtvovanj za "ozdravitev ekonomije", za "racionalno gospodarjenje", "za trošenje v skladu z možnostmi" in tako dalje in tako naprej.
Po svoje bi moral biti najverje-
škodi po neurju z dne 29. junija 2006?! Večina računov seveda nima več in ne bodo mogli uveljavljati morebitne pomoči ali odškodnine. Občina pa račune ima, vendar ni dobila nobenega poziva, čeprav smo morali sanirati streho tako na občinski stavbi kot na osnovni šoli!«
Ne glede na številne težave in zelo omejen proračun pa se občina Žetale v desetih letih svoje samostojnosti lahko ponaša s kar nekaj uspelimi in velikimi projekti: »V tem času smo uspešno začeli in zaključili izgradnjo javnega vodovoda, kar je eden največjih projektov. Prav tako smo zgradili osnovno šolo, temeljito uredili občinsko stavbo, zgradili novo mrliško vežico in asfaltirali okoli 20 kilometrov cest, vključno z letošnjim letom skoraj 30. Še vedno pa nam ostaja prav toliko kilometrov gramoziranih cest, za katere bomo verjetno morali v celoti najti denar v občinskem proračunu. Uspešni smo bili sicer na razpisu za južno mejo, kjer smo dobili sklep o financiranju ene izmed daljših cest v višini 442.000 evrov. Nujno bi bilo potrebno asfaltirati še en daljši, štiriki-lometrski odsek, za katerega upamo, da bo naslednje leto še možno dobiti delež denarja iz razpisa za regionalne razvojne pobude. Čaka pa nas še ogromno kratkih, a zelo strmih in tehnično zahtevnih odsekov, ki jih bomo pa gotovo morali financirati sami,« je še povedal Anton Butolen, ki ne skriva, da bo v naslednjem nekajletnem obdobju občina dajala največ denarja prav v modernizacijo cest in izgradnjo vrtca.
SM
tnejši mandatar za sestavo nove slovenske vlade Borut Pahor (Slovenski demokrat - SD) srečen, ker pripravlja svoj koalicijski (vladni) program prav v kriznih svetovnih razmerah. On in njegova stranka imata enkratno priložnost, da pokažeta (in doka-žeta), kako zna (seveda če zna) sodobna socialna demokracija predvsem (tudi) v nenormalnih ekonomskih razmerah poskrbeti za takšno sozvočje med "socialnim" in "ekonomskim", ki negativne učinke tako na eni kot na drugi strani maksimalno blaži - v obojestransko korist. Prav pri tem se lahko v polni meri potrdi (ne)resničnost njihovega predvolilnega gesla "o drugačnosti". V Sloveniji je treba predvsem ustvariti ozračje in zavest, da smo sposobni ustvarjati in živeti državo, ki je tudi po svojih ekonomsko-socialnih rešitvah vzorna in prijazna. S tega vidika seveda ni najpomembnejše, da Pahor kar naprej opozarja in grozi z nekakšnim nujnim "zategovanjem pasu", s slabšanjem razmer, z zniževanjem plač (tudi dobrim?) menedžerjem, z različnimi drugimi (populističnimi) posegi, ki bi lahko bili všečni samo na prvi pogled. Predvsem je treba krepiti zavest o medsebojni soodvisnosti (in koristnosti) vseh in ne samo nekaterih v Sloveniji. To pa naj se kaže v vsakršnih odnosih, tudi v ravnanju in ukrepih vlade.
Jak Koprivc
Uvodnik
Vse je malenkost
Moram priznati, že takoj na začetku, da se mi redkokdaj v življenju dogaja, da me hkrati razganjata smeh in solze. Ampak zadnje čase sem točno nekje vmes, pa ne zaradi pravkar minule polne lune.
Bolj zaradi zmešanega dogajanja pri političnem in gospodarskem trgovanju; na naši tržnici je trenutno tisto politično mešetarjenje v ospredju, čeprav je veliko bolj pomembno tisto pravo finančno mešetarjenje v ozadju, kjer nihče nima pojma, kaj točno naj pove, da bo držalo.
Tako zdaj pač kot osrednje dnevne novice poslušamo in beremo, kako se počasi sestavlja naša vlada v koalicijskih in opozicijskih vrstah; ena vesoljnih novic je bila, da se poslanci sploh niso skregali za sedežni red, zdaj se čaka na imenovanje in potrditev ministrskega zbora s premierjem vred, v zakulisju pa ostaja nekaj zanimivih podatkov, kot je recimo ta, da naj bi delo parlamenta v prihodnjem letu stalo naše žepe kakih 30 milijonov evrov. Sramežljivo skrit ostaja še podatek, da je bila septembra najnižja izplačana poslanska plača dobrih 4000 evrov, k temu pa je treba prišteti še vsaj nekaj stalnih dodatkov, kot recimo borih 800 evrov pavšala za delo poslanca v poslanski enoti, pa 300 evrov za mobilni telefon, pa 300 evrov za ločeno življenje, pa 100 evrov za izobraževanje (vse to mesečno), da o drugih dodatnih denarnih stimulacijah niti ne govorimo.
Ampak dobro, kot demokratična država parlament že moramo imeti in taka zadeva tudi stane, čeprav bi lahko nekaj manj, ali ne? Pa upajmo, da ne (spet) takšnega, kjer se bodo obstreljevali z leve proti desni in obratno zgolj zaradi politične pripadnosti, kar je sicer pri nas postala že neke vrste parlamentarna folklora, ki se občasno popestri s čisto balkanskimi verbalnimi vložki in še čim. Tiste prave gospodarske in finančne probleme, ki se valijo k nam kot lava iz bruhajočega vulkana, pa se odpravlja zgolj s flosku-lami o krizi, ki sicer res prihaja, a bo tudi odšla, da tega pričakovanega obdobja hude inflacije, izgube zaposlitev, tudi zapiranja podjetij ne gre jemati kot težavo, ampak kot izziv. Ja, hvala lepa za take obrazložitve; verjamem, da so slabe napovedi prihodnosti lahko izziv nekomu z najmanj 4000 evri plače, zagotovljene vsaj za pet let, ob tem ko kosilo s kavo vred v parlamentu ne stane niti štiri evre.
Simona Meznarič P. S.: Sem pa nedavno prebrala eno dobro misel, ki se jo splača upoštevati: Prvo pravilo za srečno življenje: ne se-kiraj se za vsako malenkost. Drugo pravilo: vse je malenkost!
Sedem (ne)pomembnih dni
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR, v petek 1,17 EUR . Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Plačani oglasi in objave so lektorirani s strani naročnika. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ormož • 19. seja občinskega sveta
Sole nas bodo stale vedno več
Na 19. redni seji sveta občine Ormož so svetniki predelali 17 točk s številnimi podtočkami, glavna značilnost pa ostaja še vedno, da se različne politične opcije ne slišijo dobro, kaj šele da bi prišlo med njimi do razumevanja in iskanja skupnih rešitev.
Med pobudami, predlogi in vprašanji se po navadi zvrstijo pripombe komunalne narave, ki na prvi pogled ne sodijo ravno v rang seje občinskega sveta, vendar pogosto nakazujejo na globlji problem. Eden takšnih je onesnaževanje okolja, predvsem s strani mladostnikov, ki si ob petkih in sobotah ponoči včasih dovolijo tudi kakšno pobalinstvo preveč. Pogosto je tarča njihovih izpadov kip Jožeta Keren-čiča, ki ima ob sobotah zjutraj pogosto v rokah tudi kakšno pijačo ali kaj podobnega, okrog vratu pa mu je viselo tudi že kolo. Podobno se dogaja s pomembnimi možmi iz ormoške aleje. Problem je izpostavila Ana Pevec, pridružil pa se ji je tudi župan Sok, ki je zvenel že zelo podobno kot pred leti njegov predhodnik Trofenik. Po drugi strani pa je treba povedati tudi to, da po Ormožu ni dovolj košev za smeti ali košev dovolj velike kapacitete, sploh v Mestni grabi. Tam se, poleg nočnih obiskovalcev, tudi podnevi zadržuje veliko športnikov in otrok, zato bi bilo treba najti boljšo rešitev, je opozoril Stanko Pod-gorelec, ki ga motijo tudi nepokošeni žepi trave na isti lokaciji.
Kdaj se bo posvetilo?
Svetnik Stanko Pignar je očitno zelo vztrajne narave, saj dosledno domala vsako sejo sprašuje, kdaj bodo popravili luči ulične razsvetljave v njegovi krajevni skupnosti. Tokrat jih je tudi natančno preštel in v KS
Podgorci ne sveti natanko 18 luči. Še posebej moteče je, ker ne svetijo luči na avtobusnem postajališču, kjer otroci čakajo avtobus. Kljub številnim posredovanjem krajanov jim problema ni uspelo urediti. Problema ni želel videti tudi župan Alojz Sok, ki je začel govoriti o segrevanju ozračja, ozonski luknji in varčevanju z energijo, da ne bi spregovorili o tem, da koncesionar morda svojega dela le ne opravlja, kot bi bilo treba. Povedal je celo, da razmišlja, da bi večino uličnih svetilk med 24. in 5. uro ugasnili, saj svetijo same sebi in bi s tem veliko privarčevali. Občina namreč letno za električno energijo plača 93.000 evrov. Ideja je s stališča ekonomike in okolje-varstva zelo dobra, pozabil pa je, da omenjenih 18 luči še vedno ne bo svetilo do 24. in od 5. ure zjutraj. Ostaja pa tudi letni strošek za kon-cesionarja v višini 21.000 evrov, ki bi po mnenju Stanka Pignarja za ta denar moral okvare tudi hitreje odpravljati. Župan Sok je v duhu varstva okolja in varčevanja z energijo tudi ukazal, naj se ugasne luč v sejni dvorani, ki pa se je nemudoma spet prižgala, ko so spoznali, da kabelska televizija ob taki svetlobi ne more snemati ...
Rado Antolič pa je povprašal, ali je res, da je imel RK Velika Nedelja prostore v velikonedeljski telovadnici v brezplačnem najemu, kajti to bi si želelo še kakšno društvo, oziroma je treba oddajanje občinskih prostorov poenotiti.
Svetniki so po hitrem postopku sprejeli sklep o porabi sredstev proračunske rezerve, ki sicer v celoti znaša 216.425 evrov. Sredstva so potrebna za odpravljanje posledic več neurij, ki so poleti
Mag. Bojan Burgar: »Treba je ločiti šolski in športni prostor, v sistem pa vgraditi korektivne kriterije.«
Ana Pevec: »Otroke je treba izključiti iz razprave!«
prizadela posamezna območja občine. Velika škoda je bila povzročena zlasti na cestah in kmetijskih pridelkih. Za ceste so 70 % sredstev namenili iz rezerve, ostanek pa iz sredstev rednega vzdrževanja. Že na svoji 17. seji so 116.534 evrov iz omenjene rezerve namenili za sanacijo komunalne infrastrukture, s tokratnim sklepom pa so zagotovili še dodatnih 40.715 evrov, večino za sanacijo cest, 4.986 evrov pa PGD za pokritje stroškov goriva in poškodovanje oziroma uničenje opreme, ki jim je ni priznala zavarovalnica.
Svetniki so sprejeli rebalans proračuna, s katerim se proračun občine zmanjša za 7,7 % (o rebalansu smo že pisali v eni preteklih številk). Zanimiv je bil amandma Stanka Pignarja in Jožefa Hergule, ki sta predlagala, da se namesto obnove strehe na kulturnem domu v Podgorcih, ki se tako ali tako ne bo izvršila letos in bo denar ostal neizkoriščen, pokrije dom gasilcev in vaščanov v
Cvetkovcih, ki zamaka. Ker gre za manjši projekt, bi ga bilo mogoče realizirati še letos. Gre za sredstva v višini 4.500 evrov, saj je 2.000 rezerviranih za dom že na drugi postavki, 56 % investicije pa predstavljajo sredstva kraja in društva. Amandma je sprožil nemalo začudenja, saj ormoški občinski svet še ni doživel, da bi bili njegovi člani sposobni prerazpore-jati sredstva znotraj lastnega okolja in ne na škodo drugih. Po krajši pavzi so ga sprejeli.
Bogomir Luci je protestiral tudi zato, ker je bil mnenja, da je premalo denarja namenjenega kmetijstvu, pri tem pa je podvomil tudi v kvaliteto dela odbora za kmetijstvo in si zaradi dolgega jezika nakopal iskreno jezo treh svetnic, ki so se ob tem čutile prizadete. Njihovemu protestu se je pridružil tudi Miran Klinc, ki je zagotovil, da je trenutno dovolj razpisov, med katerimi vsak resen kmet najde kaj zase.
So zlorabili otroke v politične namene?
Zelo resen problem, s katerim so se morali spopasti svetniki, je tudi povečanje materialnih stroškov na osnovnih šolah v občini. Ob tem so naleteli na grehe iz preteklosti - o tem, čigavi so, so na dolgo in široko razpravljali, pa tudi v Štajerskem tedniku smo o finančnih težavah velikonedeljske šole že pisali. Dejstvo je, da se v šolah veno bolj povečuje razlika med priznanimi sredstvi in dejanskimi stroški. Župan je bil mnenja, da so eni dobili denar za realne prikazane stroške, drugi pa po normativih, kar ni pravilen način reševanja enakih problemov. Opozoril je tudi na zanimiv
način, s katerim so v OŠ Velika Nedelja reševali svoje finančne težave, menda z zadrževanjem stimulacije učiteljev, in to je postopek, s katerim bi se morala pou-kvarjati šolska inšpekcija. Povedal je, da se bo prenehala praksa, ko so nekateri ravnatelji na občino prihajali skozi zadnja vrata in odnašali denar na prednja. Ravnanje ravnatelja Skoka, ki je o težavah šole obvestil medije, je ocenil za velik spodrsljaj in da je pri tem izkoristil otroke. Na to je opozorila že Ana Pevec, ki je bila mnenja, da je potrebno otroke iz celotnega dogajanja izključiti in jih pred njim zaščititi. Tudi dr. Kolmaniču, ki je najprej pozdravil televizijske gledalce, se je zdelo nedopustno, da je ravnatelj Boris Skok z zgodbo šel v medije. Da bodo šoli vseeno zagotovili zahtevanih 20.134 evrov povečanih materialnih stroškov, pa je označil za potuho nekomu, ki ne zna delati s sredstvi, hkrati pa je to ravnanje na nek način kazen za vse tiste ravnatelje, ki so bili varčni in so shajali z dodeljenimi sredstvi. Eden takih je bil tudi mag. Bojan Burgar, ki je ravnatelj OŠ Ormož. Šola skupaj s športno dvorano ima namreč površino 5.435 kvadratnih metrov, OŠ Velika Nedelja pa ima skupaj s športno dvorano 4.087 kvadratnih metrov. Ormožani so lani imeli skupno 40.917 evrov realiziranih stroškov, Velikonedeljčani 50.560 in na tej seji so jim priznali še omenjenih dodatnih 20.134 evrov. Mag Burgar je opozoril, da je občinski svet dolžen in odgovoren zagotoviti pogoje za delo osnovnim šolam. Težave z materialnimi stroški niso problem od danes in eni so jih pač bolj spretno reševali, drugi manj.
Opozoril je na nujnost, da se ločeno obravnavata šolski in športni prostor, oziroma prostor, ki je bil grajen za potrebe šolarjev, in prostor, ki je zgrajen za potrebe javnosti. Za v bodoče je predlagal, da se k skupnim izhodiščem za priznavanje materialnih stroškov vgradijo tudi korek-tivni kriteriji, saj imajo šole različne pogoje. Na najslabšem naj bi bile OŠ Ormož, OŠ Velika Nedelja in OŠ Miklavž pri Ormožu, ki imajo najstarejša šolska poslopja.
Svetniki so izvedeli, da se sredstva za materialne stroške za šole zaradi povečanja cen energentov povišujejo za 22 %, za nazaj pa so pokrili tudi 2.271 evrov materialnih stroškov OŠ Stanka Vraza.
Letos se za 14.000 evrov povečujejo tudi stroški prevoza otrok v šolo. Hkrati pa so se svetniki seznanili s problematiko prevoza šolskih otrok pri Veliki Nedelji. Starši vozačev so na župana namreč naslovili pisanje, da naj otrokom »vrnejo« tretjo vožnjo. »Večina učencev ima pouk do 12.35, nižja stopnja pa konča še uro prej, na vožnjo z avtobusom čakajo do 13 35. Nekateri učenci gredo v šolo od doma že ob 6.15. V šoli imajo le malico, ki je skopa, zato bi jim bili prisiljeni plačevati tudi kosilo ... « Župan se je s problematiko seznanil na kraju samem in se peljal s šolskim avtobusom. Je mnenja, da OŠ Velika Nedelja ne rabi tretjega prevoza. Na prvi vožnji ob 1335 je bilo na avtobusu, ki je registriran z 52 sedišči in 41 stojišči, 82 vozačev, na drugem, ob 14.20, pa 12 učencev.
V zvezi s prevozi pa je bilo slišati, da naj bi bili v preteklosti nekateri prevozi le prikazani, ne pa tudi realizirani. Zadevo bodo raziskali. Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: vki
Foto: vki
Zavrč • Sredi velikih cestnih investicij
Iz evropskih virov okoli milijon evrov
V občini Zavrč so v teh dneh sredi štirih velikih investicij - v treh primerih gre za modernizacijo cestnih odsekov, v centru Zavrča pa poteka gradnja kanalizacijskega sistema z dvema čistilnima napravama. Za tri osrednje investicije so uspeli pridobiti skoraj milijon evrov evropskih sredstev.
Foto: M. Ozmec
Za obmejno cesto, s katero bo omogočen dostop do turističnega objekta Dve lipi in obmejnega neselja Korenjak, delavci ptujskega podjetja Asfalti v teh dneh pospešeno pripravljajo gramozni tampon.
Kot je povedal Janko Lorbek, predsednik odbora za gospodarstvo občine Zavrč, so skupaj z izvajalci posameznih investicij zadovoljni, saj dela potekajo po predvidenem termin-skem programu, gradbincem pa je naklonjeno tudi vreme. Na osnovi drugega razpisa za prednostno usmeritev Razvoj obmejnih območij s Hrvaško jim je v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 do 2013 uspelo pridobiti skoraj milijon evrov sredstev za tri pomembne operacije.
Sredi največjih zemeljskih
Tako so uskladili planirane vrednosti investicij z izvajalskimi pogodbami, v proračun so vključili del sredstev, ki jih je občina pridobila iz državnega proračuna kot pomoč po neurju, v rebalansu pa so prikazana tudi sredstva, ki jih je občina prejela iz naslova vračanja vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje.
Kar dolga razprava pa je potekala pri sprejemu odloka o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka. Svetniki so se odločili, da bodo odlok sprejeli
del, gre za pripravo gramoznega tampona, je ureditev dostopa do turističnega objekta Dve lipi in obmejnega naselja Korenjak, za kar so
na naslednji seji. Sprejeli pa so odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za predvideno komunalno opremo in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje poslov-no-obrtne cone Cerkvenjak.
Sprejeli so tudi odlok o načinu sestave seznama upravičencev za vračilo in načinu ugotavljanja sorazmernih deležev ter pogojih in rokih za vračanje deležev vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območju občine Cerkvenjak. Omenjeni odlok so ponovno sprejeli zaradi uskladitve z veljavno zakonodajo.
jim odobrili sofinanciranje v višini 313.795 evrov, to je 100 odstotkov upravičenih stroškov dela. V skladu s sklepom službe vlade Republike
Svetniki so se tudi odločili, da delno oprostijo plačila komunalnega prispevka podjetju, ki namerava v občini Cerkvenjak zgraditi trgovsko-stanovanjski objekt. Potrdili so tudi program varnosti občine Cerkvenjak, kije pomemben izhodiščni dokument za potrebe delovanja občinske redarske službe. Svetniki so se seznanili še s polletno realizacijo letošnjega proračuna in z varnostno situacijo na območju občine. Potrdili so tudi sistemizacijo delovnih mest za domači vrtec.
Zmago Šalamun
Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko so nepovratna sredstva v 85 % deležu namenska sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj (dela se izvajajo v okviru v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 do 2013 - gre pa za prednostno usmeritev razvoja obmejnih območij s Hrvaško), v 15 % deležu pa namenska sredstva proračuna Republike Slovenije. Projektno organizacijo izvaja ptujska Projekta inženiring, dela pa izvaja podjetje Asfalti iz Ptuja. Končana naj bi bila do leta 2010.
Drugo veliko gradbišče v občini Zavrč je izgradnja fekalne kanalizacije v obmejnem naselju Zavrč. Za to jim je na občini na osnovi javnega razpisa uspelo pridobiti 418.563. evrov. Tudi ta dela so delno sofinancirana iz Evropske unije, in sicer iz evropske-
ga sklada za regionalni razvoj, delež financiranja pa je največ 85 % upravičenih stroškov. Dela se izvajajo v naselju Za-vrč, pričeli so v drugem delu letošnjega leta, celotna investicija pa naj bi bila končana v prihodnjem letu. V okviru te investicije prav v teh dneh zaključujejo gradnjo čistilne naprave za 125 populacijskih enot tik ob mednarodnem mejnem prehodu v Zavrču, v naslednjih dneh pa bodo ob nogometnem igrišču v Zavrču v zgradili še drugo čistilno napravo za okoli 100 populacijskih enot.
V teh dneh pa zaključujejo projektno dokumentacijo za preplastitev lokalne ceste Za-vrč-Turški Vrh, za kar so jim odobrili sofinanciranje v višini 236.680 evrov, to je 100 odstotkov upravičenih stroškov sanacije. Tudi to operacijo delno financira Evropska unija iz evropskega sklada za regionalni razvoj in tudi
v tem primeru gre za razvoj obmejnih območij s Hrvaško. V skladu s sklepom službe vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko so nepovratna sredstva 85 odstotkov namenska sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj, v 15-odstotnem deležu pa gre za namenska sredstva proračuna vlade. Dela bodo zaključili v prihodnjem letu.
Poleg omenjenih investicij pa v završki občini v teh dneh potekajo intenzivna gradbena dela tudi pri rekonstrukciji okoli 3 km dolgega odseka dotrajane asfaltne ceste od Zavrča do mejnega prehoda Drenovec. Investitor rekonstrukcije je v celoti Direkcija Republike Slovenije za ceste, projektno organizacijo izvaja mariborski Grading, dela pa izvaja podjetje Asfalti iz Ptuja.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
V okviru izgradnje fekalne kanalizacije v naselju Zavrč so včeraj tik ob mednarodnem mejnem prehodu v Zavrču vgradili prvo čistilno napravo za okoli 125 populacijskih enot.
Cerkvenjak • Seja občinskih svetnikov
Sprejeli rebalans letošnjega proračuna
Svetniki občine Cerkvenjak so na oktobrski 11. redni seji najprej sprejeli rebalans letošnjega proračuna. Z njim so se prihodki povišali za 4,2 odstotka, odhodki pa za 3,2 odstotka. Tako se višina proračuna ni bistveno spremenila, šlo je le za nekatere bistvene spremembe znotraj prihodkov in odhodkov.
Foto: M. Ozmec
Delavci ptujskega podjetja Asfalti rekonstruirajo tudi cesto Zavrč-mejni prehod Drenovec, ki jo v celoti financira Direkcija za ceste Republike Slovenije.
Ptuj • Biomasa in drugi obnovljivi viri energije
Z obnovljivimi viri do varne preskrbe
»Biomasa je v dolgoročnih projektih MO Ptuj (tehnološke rešitve na deponiji in čistilne naprave) pomemben segment, ki ga obdelujemo in s katerim se zelo intenzivno ukvarjamo,« je na srečanju na temo Biomasa in drugi obnovljivi viti energije v MO Ptuj oziroma na območju Spodnjega Podravja, ki je bilo v začetku oktobra v Mestni hiši na Ptuju, med drugim povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan. Gre za energent, ki bi ga bilo smiselno uporabiti tako snovno kot materialno, ki je dolgoročno aktualen, kot tudi vse rešitve, ki so povezane s tem.
Sodelovanje s Ptujem, ki je napreden na tem področju, je mag. Martina Šumenjak Sabol, predsednica Zveze društev za biomaso Slovenije, ocenila kot vzorno. Področje, na katerem naj bi spletli še trdnejše sodelovanje, pa so dnevi biomase regije Evrope. Ti dnevi že potekajo od leta 1997, da bi se biomasa in drugi obnovljivi viri uveljavili, s tem pa omogočili varno oskrbo z energijo in s tem tudi izboljšanje klimatskih razmer doma in v svetu. Dnevi biomase naj bi postali tudi ptujska stalnica. Nujna bo preobrazba razvojne strategije in politike, da začnemo pospešeno uvajati tisto, kar
imamo in s čimer moramo dobro gospodariti kot mala država, je posebej poudarila Šumenjakova. Na območju Spodnjega Podravja naj bi bilo na voljo za uporabo okrog 230 tisoč m3 lesne bi-omase. O lesni biomasi, predvsem tistem delu, ki prihaja iz gozda, za ogrevanje javnih in zasebnih zgradb, je govoril Igor Kopše, Zavod za gozdove Slovenije, enota Ptuj. Mag. Tomaž Poje iz Kmetijskega inštituta Slovenije, oddelka za kmetijsko tehniko, pa o bi-oplinu in substratih za njegovo proizvodnjo ter o možnostih proizvodnje rastlinskih olj in pogonskih goriv. Oba se že nekaj časa ukvarjata z
obnovljivimi viri energije.
Koliko smo v tem trenutku pripravljeni na uporabo obnovljivih virov energije?
Kar zadeva lesno biomaso, smo kar pripravljeni, res pa je, da je relativno slabo izkoriščena. Razmah med tem, kar ponuja narava in potenciali, ki jih koristimo, je v tem trenutku še zelo velik, poudarja Kopše. »Potrebnih bo kar nekaj spodbud, da se bodo zadeve spremenile, predvsem države, vsaka uporaba obnovljivih virov energije je precej draga v začetni fazi, torej v fazi investicije. Tu je stvari najtežje premakniti naprej, zagotoviti ekonom-
Sp. Podravje • Ptujska klet zaključila trgatev
Prevzeli poldrugi milijon kilogramov grozdja
V Ptujski kleti so ta teden zaključili prevzem grozdja letošnje trgatve. Kot je povedal glavni enolog Ptujske kleti Bojan Kobal, je praktično vso prevzeto grozdje prve kvalitete, zato naj bi bila tudi prihodnja generacija vin Pullus odlična.
Sicer pa Kobal še pravi: »Pullusi bodo še naprej izrazito sadni in sveži, iz njih pa bo vela primarna sortnost, torej okus grozdja.« Letošnja sezona je bila po Kobalovih besedah bolj naklonjena belim sortam grozdja. Ptujska klet je tako za osnovo letošnjih pullusov sprejela 95 odstotkov belega in pet odstotkov rdečega grozdja, razlog za takšen delež pa gotovo deloma leži v dejstvu, da je večino rdečih sort uničilo letošnje avgustovsko hudo neurje, ki je pustošilo po Srednjih Slo-
venskih goricah.
V Ptujski kleti te dni tako že vre mošt, ki bo v prihodnjih mesecih pod budnimi očmi kletarjev dozorel v različne pulluse letnika 2008. Glede na uspehe, ki so jih ptujski vinarji zabeležili letos, bodo merila postavljena zelo visoko. »Potrebno se je zavedati, da Pullus še ni upihnil prve svečke, in vendar smo s prodajo več kot zadovoljni. Vina so med potrošniki doživela odličen odziv, saj prodaja narašča. Trenutno se dogovarjamo že za drugo večjo po-
Foto: Črtomir Goznik
Igor Kopše (Zavod za gozdove Slovenije, enota Ptuj) in mag. Tomaž Pojen (Kmetijski inštitut Slovenije, oddelek za kmetijsko tehniko) sta govorila o lesni biomasi za ogrevanje javnih in zasebnih zgradb ter o bioplinu in substratih za njegovo proizvodnjo.
šiljko vin Pullus v ZDA, med domačimi kupci pa je vedno več gostincev, kar nam daje nadvse pozitivne signale,« je po zaključku trgatve povedal Andrej Sajko, direktor Ptujske kleti.
Blagovna znamka Pullus se je sicer v prvem letu pohoda na vinske trge odrezala zelo dobro, saj je osvojila kar nekaj šampionskih nazivov, ob tem pa še preko 30 drugih odličij, kar jo letos uvršča med najbolj odlikovane kleti v Sloveniji.
SM (vir: Dialog)
sko upravičenost projektov z lesno biomaso. Če ni zadaj ekonomike, se bo za uporabo lesne biomase malokdo odločil. Samo okoljevarstvo je premalo, da se bodo zadeve pričele bistveno spreminjati,« opozarja Igor Kopše.
Bioplin je dejansko že kar realnost, imamo že kar nekaj kmetijskih bioplinskih naprav v Sloveniji, ki uspešno proizvajajo bioplin, nekatere uporabljajo tudi energetske
rastline, dodaten substrat. Na področju bio dizla in rastlinskega olja za pogon vozil oziroma traktorjev pa orjemo ledino, čeprav vemo, da Petrol meša do pet odstotkov bio dizla v navadno dizelsko gorivo. V Sloveniji je trenutno ena črpalka, kjer je mogoče dobiti 100-odstotni bio dizl, nekaj je črnih proizvajalcev, uradni proizvajalec je Pinus iz Rač, pa je povedal mag. Tomaž Poje.
Do leta 2010 bo tudi v Sloveniji potrebno zagotoviti 20 odstotkov energije iz obnovljivih virov. Cilji so dosegljivi in jasno zastavljeni, ne obsegajo pa samo zmanjšanja toplogrednih plinov. Razvoj obnovljivih virov energije bo tudi povečal varnost preskrbe energije v Sloveniji in v Evropi. Slovenija je pobudnik sodobnega, sonaravnega razvoja na področju energetike.
MG
Lenart • Podpis pogodbe za prizidek k OŠ
Za gradnjo 1,8 milijona
V ponedeljek, 13. oktobra sta župan občine Lenart mag. Janez Kramberger in direktor podjetja Gradis, gradbeno podjetje Gradnje Ptuj Ljubomir Cimerman podpisala izvajalsko pogodbo za gradnjo prizidka k OŠ Voličina.
Glavni enolog Ptujske kleti Bojan Kobal (na sliki desno, ob njem predsednik uprave PP Roman Glaser in direktor Ptujske kleti Andrej Sajko) napoveduje odlična vina Pullus tudi za naslednje leto.
Vrednost investicije je 1,8 milijona evrov, od tega bo Ministrstvo za šolstvo in šport primaknilo dobrih 598.000 evrov, ostalo bo zagotovila občina Lenart. Celotna investicija naj bi bila zaključena 31. julija 2010, prizidek vrtca pa do 1. septembra 2009.
Investicija obsega gradnjo prizidka za dva oddelka vrtca in prizidek šole, v katerem bodo v pritličju garderobe in multimedijska učilnica, v nadstropju pa knjižnica. V sklopu investicije bodo delno adaptirali tudi stari del stavbe. Ravnatelj OŠ Voličina Tone Goznik je ob podpisu dejal: »Danes je velik dan za OS Voličino, za naše otroke, zaposlene in nasploh za KS Voličina, saj opažamo, da število otrok ne pada. Veliko ljudi se vrača na podeželje in veliko se gradi na Zavrhu, v centru Voličine in v Strmi Gori; vsi ti otroci prihajajo k nam v šolo. Najmanj otrok na
naši šoli je bilo v letih 1993 in 1994, ko smo imeli vpisane samo 204 otroke. Letos našo šolo obiskuje 231 otrok in tudi v naslednjih letih se bo število gibalo med 230 in 250 otrok.
S spremembo zakonodaje
pri predšolski vzgoji pa je večja tudi potreba pa otroškem varstvu in vesel sem, da danes podpisujemo pogodbo, ker to prinaša veliko za naš kraj, predvsem za otroke, zaposlene in KS kot celoto.«
Zmago Šalamun
Pogodbo sta podpisala župan občine Lenart mag. Janez Kramberger in direktor podjetja Gradis, gradbeno podjetje Gradnje Ptuj Ljubomir Cimerman.
Foto: ZS
Foto: SM
Dornava • Zakonca Ratek sta jezna in razočarana
»To stanovanje bi rada odkupila!
«
V Dornavi sta dva oz. trije starejši večstanovanjski objekti oz. bloki, ki so v občinski lasti. Ze pred precej časa je občinski svet razpravljal o prodaji teh stanovanj zainteresiranim kupcem, seveda s prednostno pravico tistim, ki že živijo v njih, občina je opravila tudi cenitev, zdaj pa kaže, da vse ne bo teklo po zastavljenem načrtu.
Enega izmed teh blokov, ki stoji v središču občine, tik za cerkvijo, bi namreč po besedah sedanjega župana Rajka Janžekoviča bilo veliko bolj pametno in rentabilno podreti, nato pa na parceli postaviti novega po principu javno-zasebnega partnerstva, torej podobno, kot velja za pričakovano gradnjo Vile pri lipi. Takšna namera župana Janže-koviča pa je hudo ujezila zakonca Cvetko in Janka Ratka, ki sta najemnika enega izmed stanovanj in sta le-tega želeli odkupiti. Očitno pa so sodu izbila dno zadnja dogajanja; najprej oddaja enega praznega stanovanja domačemu zasebniku, ki naj bi vanj naselil svoje delavce z juga, nato pojasnilo župana, da gre za začasen najem, saj se bodo delavci izselili takoj, ko bo blok pripravljen za rušenje, na koncu pa še burna debata svetnikov na zadnji seji, iz katere je bilo razumeti, da jih je kar nekaj, ki bi sporni blok najraje kar takoj porušili.
Cvetka Ratek se je na vse zapisano odzvala s svojo zgodbo: »V tem bloku, v tem stanovanju sva z Jankom že 25 let. Najemnika sva, plačujeva najemnino v višini 110 evrov za enosobno stanovanje. Ogromno sva že vložila vanj, tudi uredila centralno napeljavo. Hotela sva popravi-
ti tudi okna, a se je zataknilo pri zahtevah zavoda za spomeniško varstvo. Vse do letos je veljalo, da bo stanovanja možno odkupiti. Že prejšnji župan Franc Šegula je začel s tem, sedanji župan Rajko Jan-žekovič pa je dal stanovanja uradno ceniti. To je bilo v začetku tega leta. Uradna ocena najinega stanovanja je bila okoli 12 do 13.000 evrov. Potem pa se je kar naenkrat začelo govoriti o podiranju in o možnosti (ugodnega) odkupa ni bilo več govora. Uradnega pojasnila ali česarkoli kot stanovalca z možem sploh nisva dobila, le ustno naju je župan Janžekovič obvestil, da odkup ne bo možen.«
Ratkova: Blok ni tako slab, kupci za stanovanja so bili!
Ratkova še pravi, da je bil interes za odkup stanovanj med najemniki najprej velik, potem ko se je začelo vse več govoriti o podiranju, pa so si nekateri že poiskali nove lokacije. Zaenkrat so sicer zasedena štiri stanovanja, saj se nihče ne misli seliti kar takoj, prosto pa je le eno stanovanje, ki naj bi ga dobil v najem zasebni podjetnik za svoje delavce. »Ja, to stanovanje je zaenkrat res še prazno, ker smo se
na morebitno vselitev tujcev pisno pritožili na občino, uradnega pisnega odgovora od župana pa še nimamo,« pojasnjuje Cvetka Ratek in dodaja, da blok niti približno ni v tako slabem stanju, kot se govori, da bi bil potreben le temeljitega beljenja in popravila nekaj oken. »V katero drugo občinsko stanovanje z možem ne želiva iti, saj sva si tu uredila in naredila vse. Župan Janže-kovič nama je sicer ponujal možnost preselitve v novi blok, ko bo zgrajen, ampak tega ne bova naredila. Najraje bi ostala tukaj, kjer sva zdaj, če bo pa selitev nujna, bova raje poiskala kaj drugega, kje drugje,« odločno trdi Ratkova, ob tem pa še dodaja, da rušitve kar tako zlepa in mirno že ne bo dopustila.
»Prav tako ni res, kot trdi župan, da ni bilo interesa za najem stanovanj tukaj. Seveda je bil, in to ne majhen, ampak ker ni bilo nobenega javnega razpisa, se pač ljudje niso mogli prijaviti, gotovo pa vem, da so spraševali ustno o možnosti najema na občini! Prav tako se ve, da bi se kupci, glede na ocenjene vrednosti stanovanj, hitro našli in da bi bila stanovanja takoj razprodana!«
Tej trditvi je verjetno res težko oporekati, saj so cene stanovanj (po uradni ocenitvi) v dornavskih blokih, že
Ptujsko • Cepljenje proti gripi
Na Ptuju bodo v tednu od 20. do 24. oktobra cepili v prostorih zdravstvene vzgoje na Potrčevi cesti, cepili pa bodo tudi v nekaterih zunanjih ambulantah: na Hajdini, v Kidričevem, Podlehniku, Vidmu in Leskovcu. Cepljenje, ki je najboljša preventiva proti
gripi, še posebej priporočajo osebam, starejšim od 60 let, osebam s kroničnimi boleznimi pljuč, srca, sladkornim bolnikom, pri bronhialni astmi, ledvičnih boleznih, živč-no-mišičnih bolezni, rakastih obolenjih, osebam z imunsko pomanjkljivostjo, prav tako pa
Cvetka Ratek, skupaj z možem že 25 let najemnica občinskega stanovanja, pravi, da bi z možem stanovanje želela odkupiti, kot je bilo prvotno ponujeno, nikakor pa se ne strinja z idejo o rušenju bloka, in kot trdi, se bo proti temu uprla z vsemi možnimi sredstvi.
Cepljenje - najboljša preventiva
V ponedeljek, 20. oktobra, bodo proti gripi pričeli cepiti tudi v enotah ptujskega zdravstvenega doma.
tudi družinskim članom ogroženih skupin.
Cena cepljenja je 12 evrov, kronični bolniki, tisti, ki so stari do 18 oziroma nad 65 let, pa plačajo sedem evrov. Cepljenje se izvaja z enkratno dozo.
MG
glede na tržne cene v nekaj kilometrov oddaljenem ptujskem območju, izjemno nizke, pa čeprav gre za stare stavbe.
Sicer pa je Cvetka Ratek jezna tudi na svetnika Janka Horvata, ki je na seji med razpravo o omenjenem bloku med drugim dal vedeti, da bi bilo stavbo najbolje čimprej zrušiti. »Zanima me , kaj je gospod Horvat želel s tem povedati?! In kaj ima on sploh opraviti s tem blokom in nami, ki tukaj stanujemo?!«
Zupan Janežkovič: Blok je obupno star, zgradili bomo večjega
Zakaj je res prišlo do spremembe pri prvotno načrtovani možnosti odkupa stano-
vanj, je povedal župan Rajko Janžekovič: »Prvič, ta blok je zelo, zelo star objekt, v njem je le pet dotrajanih stanovanj. Občina je lastnica še ene parcele ob bloku in z rušitvijo te stare stavbe bi pridobili veliko prostora, gotovo za dva večstanovanjska nova objekta. To pa pomeni prednost za kraj in občane, ki bi lahko prišli do novih stanovanj. Pri teh načrtih ne moremo gledati na nekaj čisto osebnih interesov, ampak na potrebe in interese vseh naših ljudi. Poglejte, stanovanja so tako stara in po domače povedano zanič, da je bila temu primerna tudi cenitev. Konkretno, enosobno stanovanje, ki ga imata v najemu zakonca Ratek, je bilo po ocenitvi vredno okoli stare tri milijone tolarjev, kar je skoraj nič. Če bi potem najemniki
uveljavljali še lastne vložke, bi občina lahko stanovanja predala kar zastonj, nato pa bi se začele vrstiti težave, saj je jasno, da je stavba v res slabem stanju. Zato tudi razmišljamo o tem, da se raje uredi večji in nov, sodoben kompleks stanovanj in rešimo stanovanjske težave za več ljudi, družin.« Glede pritožbe na morebitno oz. pričakovano vselitev delavcev dornavskega podjetnika v trenutno prazno stanovanje pa župan Janžekovič odgovarja: »Nihče se ne more pritoževati na nekaj, kar ni njegovo, že to je nerazumno. Sicer pa je ta pritožba tudi v hudem nasprotju s slovensko ustavo, saj podpihuje rasno oz. narodno nestrpnost, zato je ne moremo upoštevati. Tega bi se pisci pritožbe morali zavedati!«
SM
Sporni petstanovanjski občinski blok v centru občine naj bi nadomestil nov, sodoben, predvsem pa večstanovanjski objekt.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Terme zelo uspešne na gostinsko-turističnem zboru
Za kvaliteto se je treba nenehno truditi
Letošnji gostinsko-turistični zbor, ki je potekal v Moravskih Toplicah od 7. do 9. oktobra, je bil za zaposlene v Termah Ptuj zelo uspešen. V tekmovalnem delu 55. zbora, v katerem je v 22 kategorijah sodelovalo blizu 500 tekmovalcev, so osvojili eno zlato, tri srebrna in tri bronasta priznanja ter priznanje.
V tekmovanju sobaric je Natalija Medved osvojila zlato priznanje, Slavica Kokot je bila srebrna, z bronom pa sta se okitila Jožica Ogrinc in Darko Orlač, ki je bil tudi edini sobar na letošnjem tekmovanju sobaric. V tekmovanju hotelskih receptorjev je Klavdija Vozlič prejela srebrno priznanje, Nataša Orešek pa priznanje. Aleksander Šori je v pripravi jedi po naročilu prejel bron, Maks Kekec pa je v pripravi jedi v kotličku (bograča) osvojil srebrno priznanje.
»Z rezultati 55. gostinsko-turističnega zbora smo zelo zadovoljni,« je povedal direktor Term Ptuj Andrej Kla-sinc. To je rezultat dobrega dela kvalitetne ekipe, ki se je resnično zelo dobro izkazala. Osvojena priznanja se jim bodo poznala tudi v denarnici, prejeli bodo denarne nagrade. Rezultati so toliko bolj spodbudni, ker so jih dosegli s sorazmerno mlado ekipo.
Natalija Medved je sobarica
leto dni, pa ji je uspelo osvojiti zlato priznanje. Pravi, da je predvsem čas tisti, ki je pri delu sobarice najpomembnejši. Slavica Kokot, prejela je srebrno priznanje v tekmovanju sobaric, je povedala, da če delaš po pravilih tekmovanja in če te ne pobere trema, si lahko uspešen. Sicer pa je delo zanimivo, srečaš se s številnimi ljudmi. Tudi Jožica Ogrinc se je tekmovanja sobaric prvič udeležila, bilo je kar zanimivo, napeto in po svoje težko. Ker je tekmovala prvič, kot sobarica sicer dela že nekaj časa, ji priznanje pomeni zelo veliko. Darko Orlač dela kot sobar osem mesecev, če lepo napneš rjuho in prevleke, lepo aranžiraš zglavni-ke, je postelja lepo pospravljena, je prepričan. »Vsako delo je zanimivo, potrebno je poskusiti,« je o tem, zakaj se je odločil za delo sobarja, povedal Darko. Včasih sicer gostje malo pogledajo, ko vidijo sobarja, sicer pa kar gre, ker imajo tudi v drugih hotelih
Foto: Črtomir Goznik
Zaposleni Term Ptuj so se na letošnjem 55. gostinsko-turističnem zboru zelo dobro odrezali.
zaposlene sobarje.
Tudi receptorka Klavdija Vozlič se je morala za srebrno priznanje zelo potruditi, v pisnem delu so morali pokazati znanje iz zakonodaje in uzanc s področja gostinstva
in turizma. V tujem jeziku so morali napisati tudi ponudbo za gosta, v ustnem delu pa so se morali spopasti s situacijo s problematičnimi gosti, ki so zahtevali marsikaj. Klavdija je svoj tekmovalni del kot edina
tekmovalka opravila v italijanskem jeziku.
Nataša Orešek je prejela priznanje, sodelovala je prvič. Tekmovanje je bilo zanimivo in precej stresno. Najtrši del tekmovanja je bila
zakonodaja.
Aleksander Šori je tekmoval v kategoriji priprave jedi po naročilu. Po sistemu žreba je vsak tekmovalec dobil tri sestavine, iz katerih je moral pripraviti jed po naročilu. Potegnil je puranje meso, rdeče grozdje in polento. Pripravil je puranji stebriček s slanino, polentino ruladico s palačinko, omako iz rdečega grozdja in smetane ter butaro iz korenja in bučk.
Maks Kekec je kuhal bo-grač. Priprave so bile zelo intenzivne, konkurenca je bila velika, vsak pa je bograč pripravil po svojem receptu. Kdor se je bolj znašel, je bil uspešnejši. Divjačino je bilo potrebno uloviti že prej in jo dati v kvašo.
V gostinstvu in turizmu, kjer je kvaliteta storitev vsak trenutek na preizkusu, so takšna in podobna tekmovanja zelo dobrodošla. Koristno je vedeti, kje si, ker je to tudi dobra primerjalna prednost.
MG
Slovenija • Uspešno devetmesečje slovenskih zdravilišč
Med tujimi gosti vodijo Italijani
Po podatkih, ki jih je za javnost posredovala Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, se je obisk tujih in domačih gostov v zdraviliščih v prvih devetih mesecih letošnjega leta povečal za 4,5 % glede na lansko leto, število nočitev pa se je povečalo za 3,9 %.
»V strukturi prihodov so domači gostje dosegli 54,9 %, tuji 45,1 %, v deležu nočitev pa je zabeleženih 55,1 % domačih in 44,9 % tujih gostov. Najštevilčnejši so tuji gostje iz Italije, ki so ustvarili 62.463 prihodov, kar predstavlja 29 % vseh tujih prihodov; sledijo jim Avstrijci s 55.571 zabeleženimi prihodi ali 25,8 %, na tretjem mestu so gostje iz Hrvaške z 22.102 (10,3 % delež) in šele na četrtem mestu gostje iz Nemčije s 17.061 prihodi ali 7,9 % vseh tujih prihodov. Izredno zanimiv je podatek o ustvarjenih nočitvah, kjer so Avstrijci za 54 nočitev prehiteli Italijane; prvi so ustvarili zavidljivih 225.882 nočitev, kar primerjalno napoveduje trend daljšega bivanja gostov iz Avstrije, ki se praviloma odločajo za daljša bivanja in prihode v organiziranih skupinah oziroma svoje počitnice rezervirajo preko agencij, medtem ko je trend pri italijanskih gostih več krajših počitnic, tudi samo za vikend ali podaljšan vikend, in to več v lastni režiji (individualni prihodi). Še daljše bivanje pa beležimo pri gostih iz Nemčije, ki so pri nočitvah trdno zasidrani
na tretjem mestu z ustvarjenimi 82.414 nočitvami, kar pomeni povprečno 4,8 nočitve na gosta. Absolutni rekorderji pa so gostje iz Rusije, ki ustvarijo povprečno 9,6 nočitve, oziroma ob 6.997 prihodih gostov ustvarijo 67.704 nočitev,« je podatke povzel sekretar Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč Iztok Altbauer.
Velik porast gostov iz bivše Jugoslavije in Rusije
Največja rast je sicer zabeležena pri gostili iz držav nekdanje Jugoslavije, ki so ustvarili za 42 % več nočitev, in gostje iz Rusije z 21-odsto-tno rastjo. Prav tema dvema trgoma bo v prihodnjih nekaj tednih namenjena večja pozornost v akcijah pospeševanja prodaje, saj se bo večina slovenskih naravnih zdravilišč predstavila na delavnicah v organizaciji Slovenske turistične organizacije (STO) in se srečala z organizatorji potovanj in agencijami iz Rusije in Srbije. Posebna pozornost pa bo namenjena večji oglaševalski akciji na Bavarskem, ki jo pripravlja predstavni-
štvo STO v Nemčiji v sodelovanju s turističnim gospodarstvom.«
Zelo dobri rezultati so po ugotovitvah Skupnosti zdravilišč nedvomno posledica velikih investicij v nove hotelske zmogljivosti, izgradnje
novih sprostitvenih centrov in novih privlačnih vsebin, namenjenih prav vsem potrebam in starostnim skupinam. »Pred kratkim so tako odprli novi hotel s sprostitvenim centrom v družbi Thermana Laško, v teh dneh se odpirajo
nove površine pokritih bazenov v Termah Čatež, pričakuje se odprtje novega hotela v Termah Dolenjske Toplice, intenzivna dela potekajo v Termah Olimia, kjer nastajajo nove prestižne Terme Lux, v Portorožu bodo lahko gostje
Zelo dobri rezultati so po ugotovitvah Skupnosti zdravilišč nedvomno posledica velikih investicij v nove hotelske zmogljivosti, med katere spada tudi ptujski Primus.
bivali v obnovljenem prestižnem hotelu Kempinski Palace, v Radencih so se lotili obnove hotela Terapija, ki bo dokončana v pričetku prihodnjega leta, v Rogaški potekajo intenzivna dela in nove pridobitve v Medical Centru, v načrtu je tudi izgradnja novega hotela s petimi zvezdicami v Termah Ptuj, kjer so z novim hotelom Primus prav pred enim letom pridobili nov štirizvezdični hotel . V Termah Topolšica hitijo z gradnjo novega wellness centra, podzemnih garaž in novega apartmajskega naselja s štirimi zvezdicami, v Termah Zreče, kjer se z letošnjim letom pojavljajo z novo krovno blagovno znamko Unitur Hotels & Resorts, so razširili Savna vas z novo panoramsko savno," pojasnjujejo v Skupnosti zdravilišč, kjer se sicer tudi zavedajo finančne in gospodarske krize, ki bo nedvomno upočasnila doslej večletno nadpovprečno rast obiska, zato bodo v prihodnje največ dela posvetili ciljnim akcijam pospeševanja prodaje, odnosov z javnostmi, internetne podpore in usmeritvami na glavne in perspektivne trge.
SM
Foto: SM
Slovenija • Poslastica za ljubitelje filatelije
Deset novih postnih vrednotnic
V letoSnjem jesenskem sklopu priložnostnih poStnih znamk je PoŠta Slovenije 29. septembra izdala devet novih znamk v serijah živalstvo, umetnost in cestna vozila ter ob dnevu znamke, v spomin na dr. Alojzija Šuštarja, ob 80-letnici Radia in Televizije Slovenija ter razglednično dopisnico ob 100. obletnici rojstva fizika dr. Antona Peterlina.
V	seriji živalstvo so tokrat predstavili tri dvoživke in plazilca. Med dvoživkami so na znamkah prikazani laška žaba, nižinski urh in veliki pupek, od plazilcev pa je prikazana kača - navaden gož. Vse te živali so tipične za naše območje, vendar so zaradi redkosti in ogroženosti zanje določena posebna varstvena območja v skladu z evropskim omrežjem posebnih varstvenih območij Natura 2000.
V	seriji umetnost pa nadaljujejo z umetnostnim stilom rokoko. Motiv na znamki predstavlja štukaturo iz Gruberjeve palače v Ljubljani, v kateri so danes prostori Arhiva Republike Slovenije.
V	seriji cestna vozila tokrat prikazujejo sani za prevoz tovora, ki jih vlečejo konji.
V	seriji dan znamke tokrat prikazujejo znak za filatelistični krožek, kot si ga je zamislil učenec osnovne šole Markovci
Foto: M. Ozmec
Nove poštne znamke, zgoraj so štiri iz serije živalstvo, spodaj z leve pa ob 80-letnici Radia Slovenija in 50-letnici TV Slovenija, sani s konjsko vprego, znamka iz serije umetnost - rokoko ter znamka v spomin na dr. Alojzija Šuštarja.
Žan Bezjak. K pripravi osnutka znamke so namreč povabili učence osnovnih šol po Slove-
Foto: M. Ozmec
Znamka, ki jo je izdelal učenec OS Markovci Zan Bezjak, prikazuje znak filatelističnega krožka in je bila izdana ob dnevu znamke.
nijt.
Pošta je izdala tudi znamko z likom lani preminulega nadškofa in metropolita dr. Alojzija Šuštarja
Ob 80-letnici Radia Slovenija in 50-letnici Televizije Slovenija so izdali blok s poštno znamko z varnostno perfo-racijo. Osrednji motiv znamke je pastirček, ki igra na piščalko - Kalinov fantek, ki je še vedno razpoznaven znak RTV Slovenija.
Ob 100. obletnici rojstva najzaslužnejšega slovenskega fizika dr. Antona Peterlina, strokovnjaka za velemolekularne sisteme, so izdali razglednično dopisnico, na kateri je prikazan njegov kip, inštitut Jožef Stefan, katerega ustanovitelje je bil dr.
Anton Pavlin, ter model molekule.
V zadnjem letošnjem sklopu znamk pa bo Pošta Slovenije 27. novembra izdala priložnostne znamke v serijah z žlico po Sloveniji, arheološke najdbe, znamko ob 90. obletnici konca 1. svetovne vojne ter znamko ob 10. obletnici uvedbe evra kot knjižnega denarja. V serijah božično-novoletnih znamk bosta nova motiva izdana v polah po 50 znamk, medtem ko bosta motiva na samolepilnih znamkah v zvežčkih enaka kot prejšnje leto. Vse potrebne informacije o novih poštnih znamkah pa lahko ljubitelji fi-latelije najdejo tudi na spletni strani www.posta.si.
-OM
Ptuj • Pogovor z Ano Delin
Umetnostna terapija z glasbo
Kopici rekreativnih metod, ki se jih lahko udeležimo na Ptuju, se bo od srede naprej pridružila Se ena, doslej precej neznana, tako imenovana Art rekreacija. Gre za povezovanje rekreacije, sprostitve in glasbene umetnosti, pripravlja jo društvo Arsana, izvajala pa jo bo specializantka glasbene terapije Ana Delin, glasbenica, ki si je izkušnje prejšnji mesec nabirala tudi v Bosni in Hercegovini.
»Nov program Art rekreacija ponuja aktivno sprostitev skozi različne umetnostne medije, kjer kreativna moč glasbe in plesa spodbuja usklajeno telesno gibanje in s tem vpliva na vitalno energijo, čustva, racionalni um in duhovne razsežnosti človeka,« je pojasnila sopranistka in profesorica pedagogike ter
teologije Ana Delin, ki končuje specializacijo podiplomskega študija umetnostne terapije v Ljubljani. Art rekreacija, ki jo bo izvajala Delinova, je namenjena vsem, ki se želijo aktivno in ustvarjalno sprostiti, in sicer na psihični in fizični ravni. Program vsebuje enostavne plesne, glasbene ter sprostitvene tehni-
ke in načine odkrivanja samega sebe, rdeča nit pa je odkrivanje kreativnega potenciala.
»Ne gre za jogo ali meditacijo, čeprav je podobnost v tem, da gre za sprostitev. Art rekreacija se od omenjenih metod razlikuje po tem, da gre za aktivno sprostitev in da je ta namenjena raziskovanju lastnega kreativnega potenciala ter fizični sprostitvi,« je dodala Delinova. Za razliko od aerobike v tem programu ni ponavljajočih se gibov, glasba pa je veliko bolj raznolika in izbrana s točno določenim namenom. Posebnost omenjenega programa je v tem, da bo precejšen poudarek tudi na živi glasbi, ki jo bodo izvajali predvsem na Orffove inštrumente.
Vpis ni omejen, rekreacija pa bo potekala v skupini desetih ljudi, in sicer v prostorih Stare steklarske. »Skozi Art rekreacijo kreativna moč glasbe in plesa spodbuja usklajeno telesno gibanje in s tem vpliva na vitalno energijo, čustva, racionalni um in duhovne razsežnosti člove-
ka,« pojasnjuje Delinova, ki dodaja, da cilj umetnostne terapije ni dovršena umetniška stvaritev, temveč je le-ta usmerjena k osebnostni rasti in samouresni-čevanju posameznika.
Delinova, ki se po končani nižji glasbeni šoli v solo petju izpopolnjuje že več kot deset let, bo izkušnje, ki si jih je pridobila kot profesorica in vodja različnih glasbenih delavnic, prenesla na področje umetnostne terapije. V pomoč pa ji bodo nedvomno tudi doživetja iz Bosne in Hercegovine, kjer je preživela mesec dni. Kot umetnostna terapevtka se je v družbi desetih terapevtov iz različnih evropskih držav podala v bosanske sirotišnice, družinske centre, šole in še nekatere institucije.
»To je vsekakor izkušnja, ki ti ostane v spominu. V prvih letih po vojni so bili tamkajšnji prebivalci deležni samo materialne pomoči, zato toliko bolj potrebujejo še psihosocialno,« je prepričana Delinova.
Dženana Becirovic
Od tod in tam
Leskovec • Teden otrok na šoli
Foto: Manja Vinko
V šoli v Leskovcu je teden otrok potekal v res veselem vzdušju. Ves teden učitelji niso preverjali znanja, učenci pa so bili deležni posebnih dogodkov. Za vse učence so pripravili delavnico ustvarjanja jesenskega okrasja, učenci višjih razredov so brusili svoje pete na šolskem plesu. Učenci od 1. do 5. razreda pa so se že konec septembra zabavali s Piko Nogavičko na Pikinem festivalu v Velenju. Še prav poseben dan pa je bil petek, 10. oktober. Takrat je bilo v šolsko skupnost na slovesen način sprejetih deset prvošolčkov, ki so si pripeli posebej zanje izdelane priponke, vsak pa je dobil tudi svojega starejšega varuha, učenca iz 9. razreda. Seveda ni šlo brez slovesne zaobljube. Sledilo je športno druženje učencev s starši, učitelji in športno šolo Juhuhu. Na leskovškem igrišču je bilo dve uri zelo živahno, vse pa je presenetil Juhi, ki seje sproščeno poigral z otroki.
Mag. Manja Vinko
Ljutomer • Tomaž Horvat, filmski
Programski direktor Grossmanovega festivala filma in vina, Ljuto-merčan Tomaž Horvat, je dobitnik nagrade IYSE 08 (International Young Screen Entrepreneur), ki jo British Council podeljuje najbolj podjetnemu mlademu filmskemu producentu v Sloveniji. Za nagrado je Tomaž odpotoval v London, kjer bo imel priložnost, da se seznani s tamkajšnjo filmsko industrijo ter se udeleži londonskega filmskega festivala. Na njem bodo razglasili tudi zmagovalca ožjega izbora IYSE, v katerega so se poleg Slovenije uvrstili še mladi filmski podjetniki iz Kitajske, Indije, Indonezije, Litve, Nigerije, Filipinov, Poljske, Saudske Arabije in Tajske. Nagrada zmagovalcu prinaša 7.500funtov, vsak izmedfinalistov pa bo dobil enkratno možnost podrobneje se seznaniti z nekaterimi vodilnimi filmskimi institucijami in studii v Angliji in priložnost, da predstavi svoje delo.
NŠ
Ptuj • OŠ Mladika na festivalu znanosti
Foto: arhiv OS Mladika
V torek, 16. septembra, smo učenci 6. do 9. razreda, ki smo bili prepoznani v načrtu dela z nadarjenimi učenci, odpotovali v Ljubljano. Pouk je potekal drugače kot običajen dan na šoli, saj smo si v Ljubljani najprej ogledali zbirke v Narodnem muzeju. Nato smo odšli v Cankarjev dom, kjer seje odvijal 14. slovenski festival znanosti z mednarodno udeležbo. Učenci smo bili razporejeni v različne delovne in ustvarjalne skupine. Zelo smo uživali ob izvedbi eksperimentov iz naravoslovja in kemije, prav tako smo lahko likovno ustvarjali... V preddverju Cankarjevega doma so šole predstavljale različne zanimive ugotovitve, do katerih so prišli učenci pri posameznih poskusih in nalogah. Prav tako so bili predstavljeni mnogi eksperimenti na temo kemije, optičnih prevar... Obiskali smo tudi prenosni planetarij, ki nas je navdušil z zanimivo vsebino razlage ozvezdij in planetov. Na razstavnem prostoru smo si ogledali tudi razstavo z risbami učencev. Ponosni smo bili na risbe naših treh učencev 5. razreda, ki so bile izbrane na temo Robotika. To so bile risbe Maše Indžic, Tjaše Koletnik Kidrič in Žana Ciglarja.
Alen Hliš
podjetnik leta
Foto: NS
Žetale • Pred devetim občinskim praznikom
Največ denarja se vedno v vodovod in ceste
V občini Žetale, kjer se te dni odvija vrhunec prireditev ob letošnjem občinskem prazniku, so v minulem letu, potem ko so lani uspešno zaključili izgradnjo javnega vodovodnega sistema, daleč največ sredstev namenili modernizaciji cestne infrastrukture. Tako bo, kot kaže, tudi v prihodnje.
»V letošnjem letu smo začeli z modernizacijo lokalnih cest v Nadolah in Kočicah. Gre za tri med seboj povezane ceste v skupni dolžini skoraj 6 km. Od tega je nekaj več kot trikilometrski odsek Peklača-Pšetna graba širok 4 metre. Vrednost investicije je 752.000 evrov. Investicija je dvoletna in mora biti končana do avgusta prihodnje leto. Del sredstev smo dobili iz programa RRP, in sicer 533.000 evrov, 266.000 letos in 266.000 evrov drugo leto,« začenja z opisom cestnih naložb župan Anton Buto-len. Končana pa je ureditev ceste skozi središče občine, kjer sta ob preplastenem vozišču zgrajena tudi pločnik in javna razsvetljava: »Gre za investicijo, ki bi morala biti izvedena že v letu 2005, vendar smo iz nerazumljivih razlogov izpadli iz državnega načrta razvojnih programov. Vrednost projekta je približno 440.000 evrov. Sredstva si delita občina in država, ker je cesta državna. DRSC bo prispevala približno 280.000
evrov, 160.000 evrov pa občina.« Prav tako so, kot smo že poročali, pred kratkim uradno odprli tudi nov most v Marinji vasi, ki je zahteval 55.000 evrov iz proračuna, zaključuje pa se tudi postavitev spominskega obeležja vsem žrtvam vojnega nasilja ter delna obnova žetalskega pokopališča. Vrednost teh del je 76.000 evrov.
Občino oz. proračun pa še vedno pestijo dolgovi iz naslova izgradnje vodovodnega sistema, kjer financiranje ni potekalo po zastavljenih oz. obljubljenih načrtih. Župan Butolen o tej problematiki pravi: »Skoraj 250.000 evrov smo tudi letos namenili izgradnji vodovoda. Gre za letos zapadle obveznosti investicije, ki smo jo zaključili lansko leto. Občina je za izgradnjo vodovoda najela dva dolgoročna kredita v višini približno 500.000 evrov. Letna anuiteta je 55.000 evrov in jo bo potrebno plačevati še deset let. Vendar ta kredit ni problematičen, tudi anuiteta je manjša, kot je dovoljena v
Zupan Anton Butolen: »Ce vemo, da je primerna poraba naše občine 970.000 evrov, je približno 1.400.000 evrov, kolikor so vredne naše letošnje investicije, izjemna številka.«
skladu z ZFO. Problem predstavlja 600.000 evrov kratkoročnega kredita. Če na kratko osvežim spomin, sem kot poslanec vlagal izjemne napore za izgradnjo vodovoda v
celotnih Halozah. Projekt, ki sem ga zasnoval, je obsegal šest investicij, in sicer v vsaki od občin (Žetale, Majšperk in Videm) po dva projekta. Z mojim amandmajem je bilo v
proračunu za leto 2004 zagotovljenih 310.000.000 tolarjev, vendar s spremembo vlade do realizacije ni prišlo. Ker pa smo imeli v občini Žetale projekt izgradnje vodovoda Žetale-Čermožiše planiran deloma iz sredstev Phare in deloma iz naslova izgradnje vodovoda v Halozah, investicije nismo mogli prenesti v naslednja leta. Kot vemo, projekt v Vidmu in Majšperku še vedno ni končan, saj bi izgubili 420.000 evropskih sredstev. S težavo sem večkrat seznanil ministrstvo za finance, kjer so obljubljali rešitev v okviru zakladniškega sistema, vendar je ni bilo. Rešitev
je obljubljal tudi minister Podobnik, še celo javno na otvoritvi vodovoda, vendar tudi iz tega ni bilo nič. Z izgradnjo drugega dela vodovoda smo se tako lani kot letos prijavili na razpis za južno mejo, vendar na žalost vsako leto zaman. Če rešitve s strani države ne bo, bomo kredit plačali v naslednjih dveh leti, kar pa bo negativno vplivalo na naše prihodnje investicije!«
Ne glede na opisano (nerešeno) težavo občinsko vodstvo načrtuje naprej: »V naslednjem letu bomo dokončali že omenjeno investicijo v Nadolah in Kočicah. Predvidevam, da bomo pristopili k izgradnji približno 2 km cest, katere ceste bodo to, pa mora občinski svet še določiti. Žal smo letos ponovno izpadli na razpisu za vrtec, vendar bomo v naslednjem letu pripravili vso potrebno projektno dokumentacijo in menim, da bomo leta 2010 lahko vseeno začeli izgradnjo potrebnega vrtca,« še pojasnjuje župan ter dodaja: »Če vemo, da je primerna poraba občine 970.000 evrov, je približno 1.400.000 evrov, kolikor so vredne naše letošnje investicije, izjemna številka. Tudi 560.000 evrov, ki smo jih pridobili na raznih razpisih, je velika številka, res pa je, da smo se samo letos javili na 15 raznih razpisov, kar zahteva od tričlanske občinske uprave ogromne napore, za katere se jim ob tej priložnosti posebej zahvaljujem.«
SM
Letos gotovo največja zaključena naložba je ureditev ceste s pločnikom, javno razsvetljavo in avtobusnim postajališčem v centru občine.
Spoštovane občanke in spoštovani občani! Ob občinskem prazniku občine Žetale vam iskreno čestitam in vas vabim na osrednjo prireditev v soboto, 18. oktobra 2008 ob 16.00 uri v prireditveni šotor.
Župan občine Žetale Anton Butolen l.r.

Roman Bele s.p., Žetale 29a, Telefon 02 769 14 11, Gsm 041 748 330, E-mail bele.roman@siol.net
In občinski upravi želimo ie naprej tako uspeino delo! Poslovnim partnerjem ln cenjenim strankam hvala a izkazano zaupanja in dobro poslovno sodelovanja!
SIREC MILKO S.P., montaža krmilnih sistemov
Žetale 23e, 2287 Žetale GSM: 051 437 724, e-mail: milansirec@volja.net
Ob občinskem prazniku, želim vsem občanom veselo praznovanje.
AdriaticSlovenica
Zavarovalna družba d.d. • Članica Skupine KD Group
VEN
8S
Zavarovalno zastopanje Venčeslav Skledar s.p. Rajšpova ul. 16, SI - 2250 Ptuj Tel.: 02 771 08 86, Fax: 02 771 08 87 e-mail: venceslav.skledar@adriatic-slovenica.si Delovni čas: 8.-16. ure
Foto: SM
Foto: SM
Ob obanskem prazniku iskrene čestitke! Cenjenim strankam hvala za izkazano zaupanje!
Ptuj • Četrti kongres radiologov Slovenije
Slovenska radiologija ne zaostaja za svetovno
Združenje radiologov Slovenije je podprlo predlog direktorja ptujske bolnišnice Roberta Čeha, da bi četrti radiološki kongres Slovenije potekal na Ptuju. Doslej so jih organizirali v Portorožu in na Bledu, po odprtju hotela Primus pa imamo tudi v Ptuju vse pogoje za razvoj kongresne dejavnosti. Na njem je sodelovalo okrog 230 strokovnjakov s področja radiologije iz Slovenije in nekaterih tujih držav, od tega kar 150 zdravnikov, dvajset iz tujine - iz Evrope, Amerike in nekaterih drugih držav. V času od 9. do 11. oktobra so prisluhnili več desetim strokovnim referatom s področja radiologije.
Priprave na letošnji kongres so potekale skoraj dve leti. Vsak kongres je presek dejavnosti v nekem obdobju, ko se opravi tudi primerjava slovenske radiologije s tujo. Kot pravi Robert Čeh, slovenska radiologija v ničemer ne zaostaja za evropsko in svetovno. Tudi v Sloveniji se opravljajo stvari na ravni Houstona ali Chicaga. V radioloških oddelkih splošnih bolnišnic se izvaja radiologija, potrebna na tej ravni in na ravni, ki je preverjena. Ptujska radiologija tudi ne zaostaja po opremljenosti.
Združenje radiologov Slovenije je član Zdravniškega društva Slovenije. V ospredju delovanja so radiološka stroka in njeni problemi oziroma radiologija v povezavi z ostalimi strokami. V Sloveniji je po najnovejših podatkih 140 radiologov, 40 specializan-tov in okrog 20 upokojenih zdravnikov. Potrebovali pa bi
Foto: Črtomir Goznik
Predsednik Združenja radiologov Slovenije Dimitrij Kuhelj (desno) in direktor ptujske bolnišnice Robert Čeh, tudi predsednik organizacijskega odbora letošnjega kongresa, sta zadovoljna, da je 4. kongres radiologov Slovenije potekal na Ptuju.
še enkrat toliko radiologov. Vsi, ki delajo v tej stroki, so zelo zaposleni. Radiologija po deficitarnosti zdravnikov ni nobena izjema, v Evropi in v Sloveniji močno primanjkuje zdravnikov, temu primerno je tudi pomanjkanje radiologov. V zadnjem času se je stroka z uvajanjem novih računalniških tehnologij zelo razvila.
Povečalo se je tudi število preiskav, prav tako tudi število možnosti, ki jih radiologija nudi. Indikacije se širijo, diagnostika je vse obsežnejša, pravi predsednik Združenja radiologov Slovenije Dimitrij Kuhelj. Radiologi se ukvarjajo s pridobivanjem podatkov oziroma delajo slike s pomočjo nekega sevanja, zato mo-
Foto: Črtomir Goznik
Četrtega slovenskega kongresa radiologov se je udeležilo tudi dvajset profesorjev iz tujine, Evrope, Amerike in nekaterih drugih držav.
Dornava • Izšel fotografski album o dvorcu
O dvorcu brez Dornavčanov
Pod okriljem ministrstva za kulturo je prejšnji teden izšla bibliofilska publikacija Dornau. Gre za fotografski album o dvorcu Dornava, v katerem je 21 reprodukcij fotografij, ki dokumentirajo dvorec s parkom in njegovo notranjščino.
rajo biti zelo dobro poučeni glede uporabe doz oziroma ionizirajočega sevanja. Radiologija je tudi ena izmed strok, ki so se v zadnjih letih najhitreje razvijale. Z zakonom o javnih uslužbencih in z uvrstitvijo se je tudi plačna politika uredila, pred leti je bilo tudi v tej dejavnosti še veliko problemov, predvsem
zaradi dodatkov v povezavi s sevanjem. Zaradi napredka v tehnologiji je tudi sevanja pri enem bolniku manj, kot je ga je bilo nekoč, na drugi strani pa se povečuje število preiskav. Če je le možno, se mu izogibajo, ko je mogoče z alternativno metodo, ultrazvokom ali magnetno resonanco, priti do enakih podatkov.
Na kongresu v Ptuju so podali pregled slovenske radiologije in svetovne radiologije v zadnjih štirih letih. Poudarek pa so dali tudi družabnemu delu, sej se nekateri vidijo le vsaka štiri leta na kongresu. Z organizacijo in izvedbo kongresa so bili nadvse zadovoljni.
MG
Ptuj • Klub študentov ponovno vabi
Vse lepo in prav, zadeva sploh ne bi bila niti malo sporna, zelo zanimivo pa je dejstvo, da je uradni izid publikacije z manjšo slovesnostjo oz. priložnostno novinarsko konferenco potekal v Ljubljani, ne da bi kdorkoli v Dornavi sploh vedel za ta dogodek; ne župan, ne občinsko vodstvo, niti odbor za obnovo dvorca, ki se že veliko let trudi, da bi znan baročni dvorec dobil namembnost in mesto, ki mu pripada. Tako je bil vodja odbora Franc Zagor-šak ob novici o izdaji publikacije, milo rečeno, izjemno presenečen: »Ne vem nič o
tem, iz Ljubljane nas niso obvestili, da bo album izšel v teh dneh. Res je, da smo se že pred časom pogovarjali o tem albumu, prav tako je bil sklenjen dogovor, da bo v dvorcu organiziran simpozij ob 300-letnici obstoja, a je odpadel. Zakaj se to dogaja, ne vem. Poskušal sem že poklicati predstavnike kulturnega ministrstva, vendar pristojni ljudje niso dosegljivi, sem pa tudi takoj, ko sem izvedel za izdajo publikacije, poslal dopis s prošnjo za pojasnilo.«
Dejstvo, da je album izšel in bil predstavljen javnosti brez obvestila tistim, ki se
V znanem baročnem dvorcu v Dornavi (in okoli njega) se v zadnjem obdobju ne dogaja nič, odpovedan je bil celo simpozij ob 300-le-tnici, so pa v Ljubljani brez vednosti lokalnih oblasti in aktivistov za obnovo dvorca izdali album z naslovom Dornau.
že dolgo aktivno ukvarjajo s prihodnostjo dvorca, da ni bilo obveščeno niti dorna-vsko občinsko vodstvo, je res čudno, čeprav je tudi res, da je lastnik dvorca kulturno ministrstvo in navsezadnje lahko počne, kar se mu zljubi. Vendar pa običajna praksa ni takšna, saj so tovrstni dogodki največkrat vezani na kraj obstoja objekta ali pa je - v najslabšem primeru - lokalna skupnost vsaj obveščena o tem.
Kakorkoli že, album je ugledal luč sveta, izšel je v 300 izvodih, od katerih je 100 posebej oštevilčenih. Kot so še povedali na uradni predstavitvi, album ni namenjen v komercialne namene in bo brezplačno razdeljen specializiranim knjižnicam po Sloveniji, s čimer želijo na ministrstvu širši in strokovni javnosti omogočiti dostop do gradiva in hkrati zaščititi izvirnik. Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Jelka Pirkovič je ob tem povedala, da je vrednost publikacije tudi v tem, da dokumentira stanje pomembnega slovenskega stavbnega spomenika, ki trenutno ni v dobrem stanju. Glede obnove dvorca je Pirkovičeva dejala, da je ključno poiskati uporabnika, ki bo znal za spomenik poskrbeti dolgoročno.
SM
Vino ni voda
Tradicionalni kulturno-izobraževalni festival Vino ni voda, ki ga Klub ptujskih študentov prireja že sedmič, se bo pričel čez natanko teden dni. V preteklih letih so se predstavljali predvsem vinarji iz podravske vinorodne dežele, letos pa bo festival potekal v znamenju žlahtne kapljice primorske in posavske regije.
Klub ptujskih študentov, ki skozi celo leto aktivno prireja različne projekte in prireditve, bo dogajanje na Ptuju po uspešno zaključenem festivalu Mladost v prastarem mestu popestril s tradicionalno manifestacijo Vino ni voda. Gre za projekt, katerega namen je mlade poučiti o kulturi pitja vina ter jim približati postopek pridelave žlahtne kapljice.
Rdeča nit festivala ostajajo degustacije vrhunskih vin, ki
v kombinaciji z dobro glasbo v izvedbi mladih izvajalcev zagotavljajo uspešnost omenjenega festivala. Ta se bo pričel čez teden dni v hotelu Mitra, kjer se bo s svojimi novostmi predstavila Ptujska vinska klet, dogajanje pa bo spremljalo predavanje enologa Bojana Kobala.
Medtem ko so se v preteklih letih predstavljali predvsem vinarji iz podravske vinorodne dežele, bo del letošnjega festivala namenjen
Utrinek z lanskoletne osrednje prireditve na ptujskem gradu
vinarjem iz primorske in posavske regije. Predstavila se bodo vinarstva Verus, Cvi-tenič, Steyer, Turčan, Dolc, Druzovič, Vina Koper in Ptujska klet. Degustacije bodo od 24. oktobra do 8. novembra, in sicer v mestnem jedru, Park hotelu, hotelu Mitra in vinskem hramu Ptujske kleti. Festival bodo zaključili s prireditvijo in koncertom Bojane Glatz.
Tudi letošnji festival Vino ni voda spremlja priročna zloženka, v kateri je predstavljen potek dogodkov, vsebuje pa tudi podatke o sodelujočih vinarjih.
»Mladim želimo predstaviti celoten postopek pridelave vina, jih naučiti nekaj o kulturi pitja vina in jih odvrniti od zlorabe te žlahtne kapljice. Z leti sta se prepoznavnost in zanimanje za festival zelo povečala, zato poskušamo študentom in ljubiteljem vina vsako leto ponuditi še boljši festival,« je pojasnil Alen Ilje-vec, vodja festivala Vino ni voda.
Dženana Bečirovič
Foto: SM
Foto: DB
Ormož • Center za starejše občane
Vsakoletni pozdrav jeseni
Minuli teden so v Centru za starejše občane izvedli vsakoletno, letos že sedmo prireditev Pozdrav jeseni, ki je namenjena temu, da se stanovalci poveselijo in predstavijo javnosti. Letošnja rdeča nit prireditve je bila zahvala in predstavitev dela prostovoljcev. Ob dnevu odprtih vrat so namreč kar 30 zunanjim prostovoljcem podelili zahvale. Direktorica mag. Mihaela Voršič je poudarila, da dolgujejo zahvalo tudi številnim društvom, ki se jih je doslej zvrstilo več kot 40. Ne sme pa se zanemariti niti pomoč, ki jo stanovalci nudijo sostanovalcem.
Kot je v pogovoru povedala mag. Mihaela Voršič, imajo v Centru trenutno 148 stanovalcev, kar ob kapaciteti 153 pomeni, da so polni. V domski namestitvi bivajo stanovalci v eno- ali dvoposteljnih sobah, šest je tudi štiriposteljnih. Na voljo so tudi apartmaji, po katerih pa ni velikega povpraševanja, zato so jih spremenili v sobe. »Že od začetka smo registrirani tudi za dnevno varstvo, vendar v začetku ni bilo povpraševanja po nekajurni dnevni obliki bivanja. Po navadi gre za 8 do 10 ur, ko se uporabniki storitve lahko vključujejo v vse dejavnosti, imajo prehrano in možnost počitka. Največkrat se tega poslužujejo svojci s starostniki, ki so zboleli za demenco ali podobno boleznijo, so pa še fizično toliko sposobni, da zmorejo vožnjo. Pri nas so vključeni v intenzivno delo z dementnimi in tako krepijo svoje sposobnosti. Pridejo pa tudi uporabniki, ki se pri nas počutijo bolj varne, ker imajo, recimo, težave z ravnotežjem ali kaj podobnega. V domu imajo starostniki tudi družbo, za njihove potrebe je poskrbljeno in svojci lažje opravijo vse tiste obveznosti, ki jih imajo čez dan. Taka namestitev je lahko po potrebi nekajkrat na teden ali mesec,« je povedala Mihaela Voršič.
Poleg tega nudijo starejšim tudi možnost prehranjevanja v jedilnici, 50 uporabnikom pa vozijo kosila na njihove domove. Prehrana je prilagojena starejši populaciji, je varovalna hrana, nemastna, blago začinjena in temelji na uporabi veliko zelenjave in sadja, naročiti pa je mogoče tudi dietne. Za vse tri občine - Sv. Tomaž, Središče ob Dravi in Ormož - izvajajo tudi program pomoči na domu. Uporabnikom med 7. in 15. uro nudijo gospodinjsko pomoč, pomoč pri negi, spremljanje na sprehodih, obveščanje institucij.
Najcenejši koncesionar v Sloveniji
Pred 7 leti, ko so dom odprli, je bil to eden prvih petih koncesionarjev v Sloveniji, in če so se po ceni primerjali z javnimi zavodi, so bili malo dražji. Situacija pa se je spremenila, v Sloveniji je danes od 94 domov 21 koncesionarjev. Ko povprašam po ceni mag. Voršič, utemeljuje: »Če primerjamo osnovno oskrbo v dvoposteljni sobi, znaša ta pri nas 16,36 evra dnevno, kar je najceneje med vsemi konce-
Direktorica Centra starejših občanov Ormož mag. Mihaela Voršič
sionarji po Sloveniji, če pa se primerjamo z javnimi zavodi, pa imamo slab evro dražjo oskrbo. V domovih je več vrst oskrb, odvisno od tega, v kolikšni meri lahko stanovalec sam poskrbi zase. Za najbolj zahtevno oskrbo je pri nas potrebno odšteti 25,51 evra na dan. Za nadstandard se plačuje dodatno.«
Večina stanovalcev si še vedno krije stroške bivanja sama ali s pomočjo svojcev. Po zakonu o socialnem varstvu pa so občine tiste, ki so dolžne doplačevati, če zavezanci ne zmorejo. »Po eni strani se zavedamo, v kakšnem okolju delujemo, da plače in pokojnine niso preveč visoke. Po drugi strani pa je cena uslug koordinirana s strani ministrstva. Zavezani smo k temu, da upoštevamo navodila ministrstva kot vsi javni zavodi. Od lanskega februarja so cene porasle trikrat, skupno za 7,8 %. Dovolj je, da pogledamo rast inflacije in stroškov, v tem času se je spremenil tudi plačni sistem, ki smo ga bili zavezani upoštevati. Tako so
se stroški plač na račun novega sistema dvignili za 14 %. Maksimalen porast cen pa je lahko bil nekaj pod 8 %,« dodaja Voršičeva in opozarja na nesmisel, ko so po eni strani zavezani ministrstvu, po drugi pa jim cene določajo. Prav te dni čakajo na odgovor, ali bodo koncesionarski domovi upravičeni do povračila sredstev iz proračuna za odpravo nesorazmerij. Zagotovljeno je bilo 1,8 milijona evrov za pomoč domovom in sprva je bilo menda rečeno, da bodo tega deležni tudi koncesio-narji. Vendar so javni zavodi že podpisali ogodbe, da jim bodo ta denar vrnili, koncesi-onarjev ni k podpisu ni povabil še nihče.
Sicer pa stanovalci teh skrbi ne čutijo. Za njih imajo številne dnevne aktivnosti, možnost vključitve v ustvarjalne delavnice, kar s pridom uporablja 40 stanovalcev dnevno. Razvili so program 10-mi-nutne aktivnosti na oddelkih, ki je namenjen vsem tistim stanovalcem, ki se ne želijo ali zaradi svojih fizičnih spo-
Prireditev je razveselila stanovalce in obiskovalce, v ospredju pevska skupina za samopomoč Metuljčki.
sobnosti ne morejo udeležiti delavnic, da se kakšna aktivnost z njimi počne v sobah. »Pogovor, branje, veliko je obiskov prostovoljcev, redno sodelujemo z dijaki Gimnazije Ormož in dijaki Srednje zdravstvene šole iz Maribora. Sodelujemo s preko 30 prostovoljci, mlajšimi upokojenci, ki priskočijo na pomoč zlasti pri organizaciji prireditev ali izletov. Sodelujemo z VDC Ormož, prostovoljci prihajajo na obisk in odpeljejo naše vo-zičkarje na sprehod. Na voljo je fizioterapija, delovna terapija, s stanovalci se ukvarjata delovni inštruktor in delovni terapevt, skupaj pripravimo individualni program, v katerega se vključujejo vse stroke. Vse to gre v oskrbo. Danes ni
Prireditve so se udeležili tudi vsi Branko Šumenjak.
Foto: vki
trije župani Jurij Borko, Mirko Cvetko in Alojz Sok ter podžupan
dovolj, da je starostnik na toplem, čistem in da ima hrano, pomembno je družabništvo, da boš spoštovan kot človek. Veliko dobrega naredijo tudi skupine za samopomoč, ki jih je v domu sedem, v njih pa se vključuje 58 stanovalcev, usposobljenih pa imamo 18 voditeljev,« je predstavila delo v domu mag. Mihaela Voršič.
Nevarnost rdečih številk preti vsem
Struktura stanovalcev glede na kraj stalnega bivališča se v domu spreminja v prid domačim stanovalcem. Sedaj imajo 58 % vseh stanovalcev iz UE Ormož. Največje povpraševanje po prostih kapacitetah so imeli iz prekmurskih občin, kar pa se je spremenilo z odprtjem domov v Beltincih, Gornji Radgoni, Radencih in Rakičanu. In tu je tudi odgovor, zakaj obstaja nevarnost rdečih številk, na katero je na nedavni tiskovni konferenci opozoril župan Alojz Sok. Mag. Mihaela Voršič je pojasnila: »V Sloveniji sicer je povpraševanje po institucionalnem varstvu, vendar natančnih številk, koliko je starostnikov, ki zares čakajo in so takoj pripravljeni tudi priti v dom, ni. Vemo, da je povpraševanje skoncentrira-no bolj na ljubljansko območje, tam pa se domske kapacitete ne povečujejo. V zadnjem času so se povečevale le v SV Sloveniji in celjski regiji, kjer je sedaj dobra pokritost. Krize sicer še ni, a bodimo pripravljeni. V težavah ne bo le ormoški dom. Skupaj z vsemi okoliškimi javnimi zavodi
smo opozarjali skupnost socialnih zavodov Slovenije, da naj pokrijejo mrežo enakomerno.«
Prvotno je bilo ocenjeno, da naj bi bil dom zgrajen za 110 prebivalcev iz domačega okolja in tej številki se počasi približujejo. Čeprav Voršiče-va opozarja, da ne gre le za institucionalno varstvo, da je treba slediti željam starostnikov, ki se z delom doma danes pogosto spoznajo že čez oskrbo na domu. Zato se tudi lažje odločajo za odhod v dom. Včasih je bil odhod v dom kot obsodba nekoga, ki nima nikogar. Danes se je način življenja spremenil in ni več široke podporne družine, ki bi skrbela za starostnika. »Počasi se starostniki in svojci zavedajo, da je kvaliteta in varnost življenja v domu večja. Potem ko se odločijo za dom, si vsi oddahnejo. Imamo nekaj stanovalcev, ki pridejo k nam za kak mesec, čez zimo, in čez čas za stalno. Pomembno je, da imajo starejši možnost izbire, saj se je dom nekoč dojemal kot končna postaja, s katere ni poti nazaj. Naši stanovalci hodijo domov na vikende, na počitnice.«
V domu je 75 redno zaposlenih. Ker po Ormožu še vedno krožijo govorice, da so plače izjemno nizke, sem vprašala, če je to res. »Zavezani smo, da upoštevamo kolektivno pogodbo in s tem tudi višino plače. Plače so enake kot v drugih domovih, treba pa se je zavedati, da smo mlad kolektiv in da zaposleni še nimajo toliko napredovanj in dodatkov kot starejši kolegi drugod,« je pojasnila Vorši-čeva.
Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: vki
Foto: vki
Grajenščak • Ogorčena družina Majcen
Rešil šolo, ostal brez lastnega stanovanja
Žalostnim zgodbam, ki jih je za seboj pustilo avgustovsko neurje na Ptujskem, še kar ni videti konca. Štiričlanska družina Majcen iz Grajenščaka je v nekaj minutah zaradi divjanja toče ostala brez stanovanja in vsega, kar so v njem imeli - vključno s pohištvom in oblačili. Čeprav so si začasno rešitev poiskali, svetlobe na koncu tunela ni videti, saj so jim občinski uradniki pred dnevi sporočili, da so naredili napako pri posredovanju podatkov na Ekosklad, zaradi česar se Majcnovim lahko zgodi, da ne bodo dobili brezobrestnega kredita.
Začasno rešitev si je družina poiskala in se preselila v pritličje, kjer živi mati Ivana Majcna. Zgornje nadstropje, v katerem je živel Ivan z ženo Anico, hčerko Diano in sinom Dejanom, je poletno neurje v celoti uničilo. Streha, ki so jo naredili pred sedmimi leti, se je dobesedno sesula nanje, tako da sta dež in toča skoznjo padala kot skozi papir. Nepoškodovana ni ostala niti ena stvar. Majcnovi so tako ostali brez oblačil, pohištva, kuhinjskih aparatov, računalnika in vsega, za kar so leta in leta trdo garali.
»Edino, kar sta hči in sin uspela rešiti, je nekaj oblačil, ostalo je bilo vse uničeno. Jogi je bil tako napit z vodo, da ga je moralo dvigniti pet moških, da smo ga spravili iz hiše,« se z žalostjo v očeh spominja Anica Majcen. Parket, tapete, strop - vse je plavalo po stanovanju. Od sto kvadratov velikega stanovanja ni ostalo nič razen spomina na to, kakšno je bilo nekoč.
Foto: zasebni arhiv
Parket, strop in tapete - vse je plavalo po stanovanju.
»Dva dni se je toča talila, po stopnicah pa nam je tudi v spodnje stanovanje, kjer je živela tašča, tekla črna voda, najbrž od tega, ker so plošče, s katerimi smo imeli pokrito
Anica Majcen: »Čelan mi je rekel, da je hiša naša in da njega ne briga, kako jo bomo mi popravili. «
hišo, pustile barvo,« pripoveduje Majcnova.
Trenutki groze, ki so jih doleteli 15. avgusta, so v njih pustili neizbrisen spomin, a prepričani so, da bi škoda lahko bila veliko manjša. »Mož je zaposlen v šoli na Grajeni kot hišnik. Takoj, ko se je začelo neurje, se je ustrašil, ker v šoli nimajo agregata, in ker brez njega čistilna naprava ne bi delala, bi šolo dobesedno zalilo. Pustil je naše stanovanje in šel reševat šolo. Kljub nevarnosti je sredi noči splezal v prostor, kjer je čistilna, in ročno praznil vodo. Če bi ostal doma in pomagal nam, bi bila škoda veliko manjša,« je prepričana Majcnova, ki je sicer vesela, da je njen mož pripomogel k zmanjšanju škode na šoli Grajena, a obenem tudi
Foto: zasebni arhiv
Od strehe ni ostalo nič.
razočarana, ker žrtvovanja Ivan ni dobil poplačanega. Ogorčeno družina je namreč presenetila izjava župana MO Ptuj dr. Štefana Čelana, ki naj bi jih elegantno odpravil, rekoč, da je lepo, da je Ivan šolo rešil, a da naj si stvari sami uredijo, saj da je hiša njihova in ne skrb občine.
»Ko smo poskušali ptujskemu županu razložiti, da je 220 evrov, ki jih bomo dobili od občine, nič, nam je dejal, da je hiša naša in da naj sami poskrbimo zanjo ter da to ni njegov problem, čeprav je vedel, da je mož preprečil, da bi zalilo šolo. Nisem mogla verjeti ušesom,« dodaja Majcnova.
Družini je pomoč ponudila stranka Zares, ki ji je za popravilo strehe namenila skoraj deset tisoč evrov. »S plačami, ki jih imava z možem, nama nikoli ne bo uspelo popraviti stanovanja. Brez kredita ne bo šlo,« je prepričana Majc-nova. Streho so z donacijo že popravili, na obnovo ostalega pa nameravajo počakati do pomladi, ko naj bi dobili brezobrestni kredit Ekosklada. A kot kaže, brez zapletov ne bo šlo, saj so jih s ptujske občine prejšnji teden obvestili, da so pri posredovanju njihovih podatkov v Ljubljano naredili napako. Majcnovi upajo, da to ne bo vplivalo na pridobitev brezobrestnega kredita, a kot pravijo, mirno ne bodo spali, vse dokler ne dobijo odločbe, da je kredit odobren. To bo namreč zanje pomenilo novo upanje, da bodo nekoč ponovno imeli svoje stanovanje in da ne bodo večno živeli v dveh majhnih sobicah.
Dženana Becirovic
Tednikova knjigarnica
Polpravljica
Danes, 17. oktobra, je svetovni dan boja proti revščini in bedi, včeraj pa je bil svetovni dan hrane. Imeti veliko hrane in imeti veliko oprijemljivih dobrin ne pomeni ne poznati revščine. Revščina je tiha zajedavka tudi v tistem delu preobjedene-ga sveta, ki je kriv, da druga polovica Zemljanov trpi pomanjkanje hrane in osnovnih življenjskih virov. Pojavne oblike revščine razčlovečujejo medsosedske odnose, izničujejo generacijsko solidarnost, mlinčijo umetnost v nizkocenovne polproizvode za široko rabo navdušencev brez trohice osnovnih estetskih vrlin. Mirno bi lahko pisala tudi o komunikacijski revščini, o politični revščini, strankarski revščini ... A najhujša je revščina srca! Ta je porok vsem ostalim oblikam revščine. O revščini govori tudi znana francoska ljudska pravljica, ki je v davnih časih (leta 1953) izšla v zbirki Čebelica v prevodu Boga Preglja in z ilustracijami Iva Šubica:
Živeli sta sestri, starejša je bila Katka, mlajši so rekli Marička. Prav ničesar nista imeli razen petelinčka, ki sta ga podedovali po očetovi in materini smrti. Ko sta si ga razdelili, ga je vsaka dobila polovico. Katka je rekla:
»Svoj delež bom pojedla, dobra pečenka bo. Za prikuho bom spekla kostanj in sirotko bom pila in bom vsaj enkrat imela odlično kosilo.«
»Jaz pa ne bom storila tako,« je odvrnila Marička. »Svojo polovico bom shranila in naj bo, kar bo, sreča mi bo že pomagala.«
Zgodba nam bo pokazala, kako je bilo njeno dobro srce poplačano. Njen polpetelinček ji je bil res hvaležen, kakor boste takoj videli.
Bilje nekoč na polju in polpetelinček je gre-bel po krtini pa odgrebel mošnjo zlatnikov. Odnesel jo je naravnost proti domu, da bi jo dal svoji gospodinji. Spotoma gaje srečal hudoben človek, mu vzel mošnjo izpolkljunčka in jo vtaknil v žep.
»Če mi ju ne vrneš, pojdem k sodniku,« mu je zagrozil polpetelinček.
»Kar daj,« se je zasmejal tat. »Pri sodniku boš malo opravil, ker se bom vrnil z mošnjo domov v Pariz.«
»Bom stopil pa v Pariz k sodniku,« ga je zavrnil polpetelinček in šel domov povedat gospodinji, kako seje namenil.
»Kaj boš hodil,« mu je branila, »saj je vse zaman!«
Polpetelinček je odgovoril: »Mošnjo hočem nazaj in jo bom dobil.« Pa je šel.
Spotoma ga je srečal volk in ga vprašal: »Kampa kam, polpetelinček?«
»Kam grem? V Pariz sem namenjen, k sodniku. Če hočeš z mano, kar stopi!«
»Kaj se šopiriš, ubogi mali ništrc? S svojimi štirimi nogami bom precej prej tam kakor ti z edino.«
Polpetelinček je odgovoril: »Kdor prvi pride, naj počaka.« Volk je stekel na vso moč ...
In potem ... Hja, vsega pa ne povem. Če vam je polpravljica premalo, pa pridite po pravljice v knjižnico ali v knjigarno ali pa doma pobrskajte med starim branjem.
Liljana Klemenčič
Ptuj • Arsana pričela koncertni cikel
All Capone ogrel Ptujčane
Društvo za glasbeno umetnost Arsana je koncertni cikel sezone 2008/2009 pričelo s koncertom All Capone Štrajh trio s solistko Natašo Krajnc in pianistom Gregorjem Strnišo.
Prvi nastop All Capone štrajh tria se je zgodil 21. septembra 1992 v gledališču Glej. V 16 letih se je v zasedbi zamenjalo kar nekaj vrhunskih akademskih glasbenikov, danes pa delujejo v zasedbi: Plamenka Dražil - violina, Tomaž Pinter - viola in Špela Avsec - čelo, na ptujskem koncertu, s katerim so odprli novo koncertno sezono Arsane, pa so k sodelovanju povabili še pianista Gregorja Strnišo ter solistko Natašo Krajnc.
V 16 letih delovanja je omenjeni trio posnel pet samostojnih zgoščenk, in sicer Greatest hits, 1 tema 1000 pristopov, ISO 2001, Jaz Srce Kič in Resia Valley. Njihovi obsežni kolekciji pesmi bi lahko prišteli še kopico skladb, ki so jih posneli v sodelovanju z drugimi glasbeniki. Za ploščo 1 tema 1000 pristopov, ki je bila v osnovni verziji posneta za družbo Pristop, je All Capone štrajh trio dobil nagrado evropskega združenja PR-ovcev. Plošča Greatest hits pa je bila ponatisnjena za farmacevtsko družbo Lek v »obliki« tablete, ki pomirja.
All Capone štrajh trio s solistko Natašo Krajnc
Ptujski koncert All Capone štrajh trio se je začel z godalnimi skladbami Intro Borl, Krka in Roll Over Elise, sledil pa je niz skladb iz doline Rezije: Ta bantawa, Resia blues in Ta černi potok. Na svoj način so se predstavili tudi s skladbo Mi smo na liniji, v kateri
so združili na novo napisano skladbo s starim pankovskim tekstom, v klasični maniri v izvedbi sopranistke Nataše Krajnc, klavirja in violine. »V drugem delu pa smo najprej slišali nekaj tipičnih skladb All Capone štrajh tria, nato pa smo prisluhnili še zanimivim
priredbam skladb legendarne skupine The Beatles,« je povedal Mladen Delin, predsednik Arsane, ki je obenem napovedal naslednjega iz cikla koncertov, in sicer Življenje kvarteta, ki mu bo možno prisluhniti 13. novembra.
Dženana Bečirovič
Juršinci • Šestnajsta Zahvala jeseni
V deželi kraljic
Kot že 16 let zapored so tudi letos oktobrske dni v Juršincih popestrili s kmetijsko-turistično prireditvijo Zahvala jeseni, ki jo organizira tamkajšnje Društvo za ohranjanje in razvijanje dediščine. Na njej so okronali novo lepotico, ki je postala letošnja kraljica prireditve.
Prireditev Zahvala jeseni je potekala po ustaljenih tirnicah, brez večjih vsebinskih sprememb. Letos so jo posvetili predstavitvi Bodkovcev, zaradi česar se je tudi pričela s sprejemom turističnega vla-
ka in godbe iz omenjene vasi. Temu primerno je sledil tudi sprejem tamkajšnje kraljice Viktorije Hojnik, ki si je nadela krono letošnje prireditve. Po kraljici jeseni, kruha, vina, sadja, sira, perutnine, polje-
delstva, cvetja, gospodinj, trsničarstva, glasbe, srca, konjereje, turizma in lovstva so letos dobili še kraljico bod-kovskih običajev. »Začetek prireditve sega v leto 1993, vsako leto pa je posvečena
Otroci so z veseljem prikazali običaje svojega kraja.
Letošnja kraljica je Viktorija Hojnik.
drugi kmetijski panogi. Ob tej priložnosti izberemo kraljico panoge, ki ji posvetimo prireditev tistega leta. V letošnjem letu pa smo našo prireditev posvetili kraljici ljudskih običajev. V znamenju tega je potekala tudi povorka, na kateri smo pokazali opravila, povezana z običaji iz vasi Bodkovci,« je pojasnila Marta Toplak, predsednica Društva za ohranjanje in razvijanje dediščine Juršinci. Osrednji del slovesnosti se je pričel v nedeljo točno opoldne, po slavnostni zahvalni maši z daritvijo. V sklopu prireditve so predstavili ljudske običaje, pripravili pa so tudi zanimivo razstavo in sejem kmečkih dobrot. Na zabavi z ljudskimi godci v Juršincih pa so ponujali tudi odlične bodkovske ribe.
Dženana Bečirovič
Foto: DB
Foto: DB
Foto: DB
Ekonomska kriza
Nekaj dni nazaj, bilo je megleno jutro, ki mu je sledil prekrasen sončen dan, sem se vozil po Dravskem polju. Po radiu sem poslušal neprijetna poročila o padanju borz in delnic po svetovnih trgih.
V trenutku, ko sem bil nekje v bližini Velike Nedelje, so mi prišle na misel besede Ivana, ki živi v tamkajšnji okolici in vedno trdi, da se investicije sklenejo, ko ni denarja na razpolago.
Glede na način, s katerim so finančne elite odgovarjale pred mesci na prve težave finančne krize, sem pomisli, da bi si morda pa letos gospod Ivan zaslužil Nobelovo nagrado za ekonomijo bolj kot katerikoli drugi strokovnjak, vpleten v upravljanje trenutne kapitalske bonanze, kot jo imenuje angleški tednik The Economist.
Dovolite, da Vam razložim, zakaj. Aktualni finančni nered je kriza, ki izhaja iz rušenja obligacijskega sistema, temelječega na izmenjavi oziroma prodaji tveganih kreditov. Ker je nekdo, nenadoma, lansko leto zakričal, da je kralj nag, se je sprožilo stanje, ki še danes zahteva svoje žrtve in povzroča likvidno krizo, s katero se spopadajo naše centralne banke.
Kot smo že pred meseci pisali, imata ameriški in evropski sistem na razpolago dovolj sredstev. Državne rezerve in ameriška vlada so jasno dali vedeti, da obstaja posojilodajalec zadnje stopnje in da so pripravljeni reševati tiste institucije, ki imajo socialno vlogo, torej so pomembnejše za stabilnost finančno-pokojninskega sistema. Istočasno pa so sporočili, da ne nameravajo pomagati bankam, ki so se obnašale po svoje, ker bi tako le podpirali dodatne kršitve v prihodnosti.
Zakaj smo se potemtakem znašli skoraj pred pravo katastrofo? Kot je napisal Nobelov nagrajenec Paul Samuel-son: »Najboljši ekonomist je samo tisti, ki vam bo najbolj razumljivo razložil, zakaj je vse zgrešil.« In danes imamo odgovor na zgornje vprašanje:panika.
Svetovni voditelji še vedno ne znajo jasno razložiti državljanom, da trenutno stanje izvira iz znanih razlogov. Če poznamo bolezen, poznamo tudi zdravilo, le da ga ne bomo jemali v premajhnih dozah.
Kriza nam je pokazala nizko kvaliteto svetovne elite. Teorija inženirskega upravljanja bi nam dokazala, kako so se finančniki in politiki v minulih mescih nekvalitetno spopadli s potresom trgov. Ravnali so po merilih in v skladu s prefinancirano dobo, znotraj katere je bila »proizvodnja« zaupanja precej manj zahtevna veščina. Da sta trg in država popolnoma ločeni entiteti v času, ko valute temeljijo le na kredibilnosti, je nesprejemljiva pravljica. Je stara ideologija, ki nas je skoraj pokopala. Država je integralni del mednarodnega sistema.
Stalno napovedovanje smrti trga, ko je v resnici ta že zdavnaj integriral vase države, je sprožilo zmedenost državljanov in posledično izgubo neverjetnih vsot denarja. Izgube, kriza, posledice so bile povečane zaradi nesposobnosti določenih upravljavcev globalnega finančnega prostora.
V	črnih dneh septembra 1989 so nekateri najtesnejši sodelavci guvernerja ameriške centralne banke vprašali, kaj naj naredijo, jim je ta odvrnil: »Molite!« Takšni časi so mirno.
V	enem letu se mora stanje popolnoma umiriti. Čez dve leti pa se bodo morali naši trgi ponovno odločno odzivati na mednarodne izzive.
Leta 1929 so krizo, ki je predala Nemce inflaciji in še kasneje Hitlerju, poglobile prav centralne banke. Napačno so si razlagale stanje na trgih. Prepričane v preveliko likvidnost trgov in možnost njene špekulativne zlorabe so dvignile ceno denarja in tako sprožile val panike. Danes, čeprav malo prepozno, so se naše finančne ustanove pravilno odzvale. Zaradi statuta, ki jo veže le na nadzor inflacije, Evropska centralna banka nikoli ne bo posredovala na enak način kot ameriška, torej ne bo podpirala oz. nacionalizirala posamezne banke v težavah, se je pa že pravilno odzvala z monetarno politiko. Znižala je ceno denarja. Nujno potrebujemo, da se zniža še euribor. Meseci pred nami ne bodo najlažji. Čeprav lahko izpade protislovno, se moramo veseliti, da je leta 2008 naš bančni sistem še precej nerazvit in da ni posloval s sodobnimi, tveganimi, finančnimi sredstvi, vendar se moramo posredno zavedati, da bomo vseeno občutili težave svetovnega gospodarskega sistema. Prav v takšni fazi morajo podjetniki, na katerih temelji zdrava rast naše blaginje, imeti možnost investiranja, zaupanja v prihodnost. Samo tako se lahko izognemo morebitni recesiji. Posamezniki, vsak po svoji sposobnosti, pa lahko začnemo ponovno razmišljati o možnosti nakupa padlih delnic.
Investicije se delajo, ko ni denarja.
Laris Gaiser
Kmetijstvo • Svetovni dan kmetic
Kakšna je »slovenska kmetica«
Že dobrih 13 let nazaj, leta 1995, na konferenci OZN, je bil 15. oktober razglašen za svetovni dan kmetic. Veliki večini ljudi je ta podatek povsem neznan ali nov, saj se v vseh teh letih v Sloveniji na ta dan ni zgodilo ali dogajalo ničkaj posebnega.
So se pa letos potrudili na slovenskem statističnem uradu (SURS)in predstavili nekaj zanimivih podatkov o slovenskih kmeticah. Tako je ugotovljeno, da delavnik slovenskih kmetic traja sedem in ne pet dni, da je delovno aktivna slovenska kmetica letos v povprečju opravila malo manj kot 40 ur dela na teden, vendar pa je delala tudi upokojena kmetica - kar 36 ur na teden.
Sicer pa je bilo v naši državi letos spomladi (uradno) približno 40.000 žensk, ki so kot svoje osnovno delo opravljale dela v kmetijskih dejavnostih, to je slabih 9 % vseh delovno aktivnih prebivalk naše države. K tem je treba prišteti še ženske, ki so na kmetiji poleg redne službe delale ob popoldnevih oz. ob vikendih; takih je bilo spomladi letos 6.000.
Kot že povedano, je slovenska kmetica letos spomladi v povprečju opravila slabih 40 ur dela na teden, podatka o tem, koliko je za to delo zaslu-
žila, pa žal ni na voljo. Večina med njimi, skoraj dve tretjini, za svoje delo ni dobila nobenega neposrednega plačila, saj so delale kot pomagajoči družinski člani. Glede na podatke o odmerjeni dohodnini so ženske, zaposlene v kmetijskih dejavnostih, leta 2006 prejemale v povprečju 220.000 tolarjev bruto plače, kar bi prevedeno v evre zneslo slabih 920 evrov. Hkrati je ta znesek predstavljal le 76 % povprečne mesečne bruto plače, ki so jo v enakem obdobju zaslužile vse delovno aktivne ženske skupaj.
Visoka starost, nizke pokojnine
Spomladi letos je bila slovenska kmečka ženska stara povprečno dobrih 52 let, to je skoraj za dve leti več kot pred desetimi leti. Kar 6 od 10 kmečkih žensk je imelo letos spomladi doseženo največ osnovnošolsko izobrazbo; vendar se je izobrazba
Po statističnih podatkih naj bi bila podoba povprečne slovenske kmetice takšna: stara okoli 52 let, dela sedem dni na teden, plače največkrat nima (ali pa je pod slovenskim povprečjem), se ne izobražuje in ima nasploh nizko doseženo izobrazbo, živi pa dokaj dolgo - z nizko pokojnino ... (Objavljena fotografija je naključna!)
v zadnjih desetih letih med kmečkimi ženskami precej izboljšala, saj je bilo spomladi leta 1998 med kmečkimi ženskami takih, ki so imele končano največ osnovnošolsko izobrazbo, skoraj tri četrtine. Le dobrih 7 % kmečkih žensk je vključenih v eno od formalnih oblik izobraževanja, zgolj 4 % pa se jih je v mesecu pred anketiranjem neformalno izobraževalo. To pomeni, da so se udeleževale katerega od tečajev (lahko tudi šiviljskega, kuharskega ipd.), krožkov, seminarjev, inštrukcij in podobno.
Četrtina kmečkih žensk je po podatkih iz letošnjega spomladanskega anketiranja upokojena. Stare so povprečno dobrih 66 let; večina teh žensk, 75 %, ima doseženo največ osnovnošolsko izobrazbo. Maja letos je upokojena kmetica prejela približno 210 evrov pokojnine - toliko je namreč znašala povprečna kmečka pokojnina v Sloveniji.
SM (vir: SURS)
Podlehnik • Srečanje starejših 2008
Ptuj • Skupina staršev si izmenjuje izkušnje
Še na mnoga srečanja! Mame in očki se srečujejo
Prvo jesensko nedeljo, 28. septembra, je bilo tradicionalno srečanje starejših občanov, ki ga pripravlja komisija za otroško varstvo, socialno varstvo in zdravstvo Občine Podlehnik.
V salonu Alojzije Strauss hotela Mitra so našle svoj prostor mladice mamice in mladi očetje, ki se dobivajo na neformalnih druženjih in si ob pitju kave izmenjujejo izkušnje, povezane s prihodom novih družinskih članov in drugimi življenjskimi situacijami.
Jesen smo tudi letos pričakali polni pričakovanj, saj nas je narava kljub slabemu vremenu in raznim nesrečam bogato obdarila s pridelki. Dan so pričeli z mašo, ki jo je daroval p. Janko Gašparič, nato so se starejši napotili v krajevno dvorano, kjer so jih nagovorili župan Marko Maučič, predsednik komisije Milan Vidovič, predsednica društva upokojencev Mimica
Pernek, predsednica RK Danica Kurež in p. Janko Gašpa-rič. Sledil je kulturni program učencev OŠ Martina Koresa Podlehnik, ljudskih pevk in plesno ritmične skupine Turističnega društva. Nato so jim postregli s kosilom, za zabavo pa so poskrbeli ljudski godci Sosedje pod vodstvom Tomija Lozinška.
Podelili so tudi darila najstarejšima prisotnima obča-
noma, ki sta letos bila zakonski par Rozalija, rojena 27. 8. 1923, in Bogomir Širovnik, rojen 8. 11. 1919, ki živita v Podlehniku.
Ob koncu so si drug drugemu zaželeli trdega zdravja, veliko energije, da postorijo, kar so si zadali v življenju, da najdejo čas za oddih, sprehode, klepet in še na mnoga srečanja.
Zdenka Golub
Kot je povedala koordinato-rica in pobudnica srečanj Simona Gaiser, se je vse skupaj začelo že v nosečnosti, ko so bodoče mamice skupaj hodile na telovadbo za nosečnice. V večini so se poznale od prej, v pričakovanju novih družinskih članov so se utrdila številna stara poznanstva iz osnovne in srednje šole, nekaj pa se jim jih je pridružilo na novo. Druženje so nadaljevale po porodu, z izmenjavo izkušenj, nasveti pri premagovanju težav, tako da so problemi ene v bistvu postali problemi skupine. Mesec dni po rojstvu zadnje punčke pa so se začele redno dobivati vsakih štirinajst dni v Mitri.
Kot neformalna skupina, ki jih povezujejo prijateljske
vezi, so pričele organizirati razna predavanja in telovadbo za dojenčke. Pri tem so jim v pomoč prijateljice in prijatelji. V okviru tedna otroka so imele 10. oktobra uradno predavanje, kot so ga poimenovale. Njihovemu vabilu se je prijazno odzvala pediatrinja Lidija Letonja-Jaušovec, spec. družinska medicine, ki je sistematično obdelala prihod novega družinskega člana do faze hranjena. Večina njihovih dojenčkov je starih med pet in šest mesecev, to je čas, ko naj bi se začeli navajati na gosto hrano, zato so jim bili nasveti pediatrinje še toliko bolj dobrodošli. Govorili pa so tudi o obveznih cepljenjih in o uvajanju novega, proti rota virusu.
Ob kavici so rdeča nit njihovih pogovorov nove življenjske situacije, vsakdanji problemi mamic in otrok, medsebojni odnosi. »Druga drugi si želimo pomagati iz lastnih življenjskih izkušenj, ne vsiljujemo mnenj, osnovno je biti dobra mama, poslušati svoj instinkt, to je edino pravo vodilo,« poudarja Simona Gaiser.
Načrtujejo tudi predavanja o drugih temah, ki so povezane z odraščanjem otrok, njihovo vzgojo, vlogo mame, vlogo očeta, skratka želijo si, da bi svojim otrokom dale kar najboljšo življenjsko popotnico, ki izhaja iz zdrave družine in kvalitetnih medsebojnih odnosov.
MG
Utrinek s srečanja starejših
Foto: Črtomir Goznik
V hotelu Mitra se redno dobivajo mlade mamice in očki.
Foto: SM
Foto: ZG
cObfitffVUA
SPOMINA
Pokopališča pripovedujejo zgodovino mest in celih narodov
Pokopališča so izjemna dela evropske kulturne dediščine in so pomembni ter svojevrstni arhitekturni kompleksi. Lahko tudi rečemo, da so enkratni »katalogi« kiparskih tokov zadnjih dveh stoletij in prav tako posebno področje umetnosti. Evropska pokopališča so prav tako osupljive pripovedi o zgodovini mest in celih narodov. Zaradi vsega tega bi morala pokopališča veljati za osrednje elemente evropske kulturne dediščine na področjih likovne umetnosti, zgodovine in antropologije, vendar, žal, ni tako.
V letu 2001 je skupina nekaterih evropskih mest in ministrstev evropskih držav začela pionirski projekt, na katerega so kmalu postale pozorne tudi druge evropske organizacije, prav tako države, ki so leta 2004 postale članice EU. Omeniti velja Združenje kulturno pomembnih evropskih pokopališč (Asce). Leta 2004 so tako potekali že tudi prvi dnevi dediščine evropskih pokopališč. V Mariboru so leta 2005 organizirali mednarodni znanstveni simpozij ob 750-letnici Maribora, v okviru katerega so govorili tudi o pobreškem pokopališču kot delu evropske kulturne dediščine. Da je nekdanje ptujsko Mestno pokopališče vredno takšnega pogleda, pa je prepričanih tudi vse več starejših Ptujčanov, zlasti tistih, ki živijo drugod in se na Ptuj vračajo občasno, najpogosteje ob dnevu spomina. Ni jim jasno, da se v najstarejšem mestu tako ravna s to kulturno dediščino. Leta 1994 sprejet projekt spominskega parka je nekaj obetal, žal pa se je sčasoma izjalovil.
Zdaj se snuje nov sodobnejši projekt, ki naj bi prinesel želeno.
O urejanju pokopališč pa smo se pogovarjali z mladim Ptujčanom Lovrencem Cvetkom, MA BI, dipl. ing. arch. Kakšni so današnji (sodobni) trendi pri urejanju pokopališč, če v tem primeru sploh lahko govorimo o tem?
»Pokopališča spadajo v področje oblikovanja prostora, kjer se trendi ne čutijo tako močno kot pri ostalih tipologijah. V vsakem primeru pa se vedno čutita kultura in religija. Tako najdemo po svetu različne koncepte prostorov, ki služijo slovesu in spominu. Ob primerjanju različnih geografsko lociranih pokopališč bi ugotovili, da se razlikujejo tako na funkcionalnem kot ambien-talnem nivoju, kar je močno povezano z verovanjem, recimo procesi pokopov, načinom obujanja spomina in podobno.
Pri nas lahko opazimo zanimivo nastalo razliko, ki se je pojavila v prejšnjem političnem sistemu. Pokopališča so postala izrazito funkcionalna, manj je bila pomembna navezava na religijo. V zgodovini so bila pokopališča močno povezana s cerkvenim prostorom, kar se je v naši modernejši zgodovini zabrisalo.
Pri oblikovanju pokopališč je potrebno paziti tudi na okolico in vključitev v širši kontekst. Pri starejših pokopališčih, ki ne živijo več, je potrebno razmisliti o njihovi novi funkciji, medtem ko je pri planiranju novih površin potrebno preučiti okolico, kontekst. Tako kot pri ostalih tipologijah je tudi tukaj
vedno potrebno razviti koncept, ki je v skladu z okolico in družbenimi potrebami. Kakšno naj bo danes pokopališče, ne vem. Verjetno so koncepti, ki se spogledujejo s parkovnimi ureditvami nekoliko bolj odprtih površin, pametnejši, vendar spet odvisno od več parametrov.« Slovenska pokopališča so zelo različno urejena, zelena, kot je na primer novo rogozniško pokopališče, so v manjšini. V večini je poudarek na velikih in bogatih nagrobnikih, med katerimi vodijo tudi kamnite poti. »Težko najdete pokopališče,
Lovrenc Cvetko, mladi ptujski arhitekt, je prepričan, da je novo ptujsko rogozniško pokopališče izrazito brez karakterja.
ki je skozi zgodovino nastajalo ob mestnem središču in je urejeno kot park. Za to preprosto ni prostora. Rogozni-ško pokopališče je nastalo v socialističnem času in je izrazito brez karakterja. Težko bi govoril o parkovni ureditvi. Gre preprosto za nametana polja gruč grobov med neko nedefinirano skoraj cestno mrežo. Pokopališke vežice so oblikovane kot neki paviljoni iz prejšnjega sistema, za katerega je bilo značilno, da je arhitekturni jezik enak ob pokopališki vežici in Merca-
torjevi trgovini! Kar se tiče nagrobnikov, težko definiram razliko. Verjetno je raznolikost v izrazu in velikosti tako kot v zgodovini pogojena s pomembnostjo družin in njihovim kapitalom. Danes me pri nas nekoliko spominja na avtomobile, ki stojijo pred garažami vaških mogotcev. Podobno je s spomeniki. Kar se tiče oblikovanja, bi bilo bolje, če bi ostali pri ploščah, položenih v tleh.«
Kateri pa so tisti objekti, ki ne smejo manjkati na nobenem pokopališču?
»Na vsakem pokopališču je potrebno postaviti objekte, ki so funkcionalno potrebni. Ni potrebno dodajati veliko drugih, nepotrebnih dodatkov, da dosežemo želen ambientalni učinek. Bolje je razmišljati v smeri, da s samo postavitvijo in videzom teh damo prostoru neko višjo vrednost. Ustvarimo ambient, ki ustreza želenemu konceptu pokopališča, ki mora bit že na začetku snovanja jasno zastavljen. Podobno je pri ostalih tipologijah.«
Vse več je žarnih pogrebov. Je mogoče pričakovati, da v bodoče sploh več ne bo klasičnih pokopov?
»Mislim, da je to stvar prepričanja in je močno odvisna od posameznika. Ima veliko funkcionalnih in higienskih prednosti. V religioznem smislu pa verjetno ni enako sprejemljiva pri vseh vernikih.
Verjetno se bo v bodoče pojavilo tudi vprašanje varčevanja s prostorom, saj žarni pokop zahteva bistveno manj površine. Tudi pri normalnem pokopu bi lahko z drugačnimi koncepti dosegli
HÜ3
Svečo d, o, o,
2284 Videm pri Ptuju Pobrežje 6 a tel: (02) 764-05-1 1 email: sveca.peter@sioI.net
Prodaja kvalitetnih in cenovno ugodnih sveč.
Foto: Črtomir Goznik
Območja, ki so nekako mrtva, so odslužila svojemu namenu, je potrebno revitalizirati, tako tudi nekdanje staro ptujsko Mestno pokopališče. Potrebna bosta dodatna infrastruktura in koncept, da bo na najboljši možni način ohranjalo tudi že obstoječe stanje, pravi arhitekt Lovrenc Cvetko.
večjo izkoriščenost prostora, recimo pokop v zidu ali kaj podobnega ...« Kar nekaj slovenskih pokopališč ima tudi območja za simbolna obeležja mrtvorojenih otrok. Tudi na novem rogozniškem pokopališču naj bi ga uredili. Zakaj pa ne? Pojavi se vprašanje, zakaj je potrebno mrtvorojene otroke pokopati v posebni del? Odgovora ne poznam. Vse skupine, če nastanejo, je potrebno prilagoditi celotnemu konceptu pokopališča.
Nekdanje staro ptujsko Mestno pokopališče se bo spremenilo v spominski park. Predstave ljudi o tem so različne. Lahko, prosim, razložite, za čem arhitekti stremite v teh primerih?
»Težko bi govoril v imenu drugih. Moje mnenje je, da
je potrebno področja, ki so nekako mrtva, se pravi so odslužila svojemu namenu, revitalizirati. Mestno pokopališče ne živi, saj je zapolnilo svoje kapacitete. Se ne širi. Potrebno pa ga je vzdrževati in obnavljati. Ker se na njem že dolgo nič ni spremenilo, se pojavi vprašanje, kako ga prenoviti. Ker je tudi izredno slabo povezano z okolico, praktično neverjetno locirano v samo sredino stanovanjskega naselja, je potrebno njegov namen na novo osmisliti. Ponuja se opcija nekakšnega spominskega parka, kar bi temo samega pokopališča bolj približalo javni rabi prostora, za kar pa je seveda potrebna dodatna infrastruktura ter koncept, ki bo na najboljši možen način ohranjal tudi že obstoječe stvari.«
MG
Vzhodna ul.Zl 2000 Maribor tel./fax: 02 4710 G2B gsm: 041 004051
e-mail: kamnosestvo_krajnc@email.si
°	m® r»§p Vmmm
" fflS^M ©^©DíMDfcD Dm fefeii
Foto: MG
Modni trendi so se preselili tudi na pokopališča
Kamnoseštvo je izgubilo na prvobitnosti, dejavnost je na robu preživetja, cene so, vsaj na Štajerskem, tako padle, da je težko preživeti. Cene so v primerjavi z Ljubljano nižje od 30 do 50 odstotkov, tudi Prekmurje, ki razvojno zaostaja za Štajersko, je s cenami više. Vhodni stroški so bolj ali manj isti, cene pa višje, kar pomeni, da imajo večje možnosti za vlaganje v samo dejavnost in njen razvoj, je kratek opis stanja kamnoseške dejavnosti v tem trenutku na Ptujskem. Na Ptuju in v okolici dela še dokaj veliko kamnosekov, so pa že območja, kjer jih več ni.
Tudi pri nagrobnikih je tako kot pri ostalih izdelkih, stranka želi predvsem kvaliteto in ugodno ceno, med njima pa je potrebno krmariti tako, da lahko s tem delom preživiš, pravi ptujski kamnosek Bojan Kolarič, ki je samostojni podjetnik z dejavnostjo ka-mnoseštva od leta 2001, obrt je nasledil po umrlem očetu. Njegovo kamnoseštvo s sedežem K jezeru 11 na Ptuju se je specializiralo za izdelovanje nagrobnih spomenikov, okenskih polic, stopnic iz
KAMNOSESTVO
www.kamnosestvo-kolaric.si
Bojan Kolarič s.p.
IZDELOVANJE NAGROBNIH SPOMENIKOV, OKENSKIH POLIC, STOPNIC IZ MARMORJA IN GRANITA
Tel/fax: 02 772 03 71, GSM: 041 902 648 HITRI KREDIT DO 24 MESECEV!
Foto: Črtomir Goznik
Bojan Kolarič, kamnosek: "Dizajn in mišljenje ljudi sta danes odločilna dejavnika pri izbiri nagrobnikov."
marmorja in granita. Čeprav je delo poznal, je za prevzem obrti potreboval tudi formalno izobrazbo, v okviru gradbene šole se je izšolal za kamnoseka.
Vrsta kamna, ki ga uporabiš pri izdelavi nagrobnika kot tudi pri drugih izdelkih, lučkah, vazah, določa ceno.
Savci 32, 2258 Sv. Tomaž Tel./fax: 02 713 30 23 Gsm: 031 388 247
IZDELAVA, OBNOVA IN POPRAVILO NAGROBNIH SPOMENIKOV IZDELAVA OKENSKIH POLIC IN STOPNIC
JÉ>&*,. KAMNOSEŠTVO
GIenis [Bohorič
Slovenjegoriika cesta 16, 2250 Ptuj gsm 041 637 438 kamnosestvo.mohoric@siol.net
IZDELOVANJE NAGROBNIH SPOMENIKOV IZDELOVANJE POLIC IN STOPNIC
Gre v bistvu za neke vrste ekskluzivni kamen, ker marmor ni več toliko v modi, kot je bil nekoč. Za izdelavo nagrobnikov se danes uporabljajo predvsem graniti. Raznobarvni in pisani so dražji, primat v ceni pa sta ohranila črni in školjkasto črni. Z materiali po odprtju evropskih mej ni več nobenih težav, največji trgovci s kamnom so Italijani, ki ga z ladjami vozijo s celega sveta. Vedno bolj pa prodira tudi Kitajska, ki je konkurenčna zaradi nizkih cen. Zaradi tega je propadlo že nekaj evropskih podjetij, ki so se ukvarjala s predelavo kamna.
Dizajn in mišljenje ljudi sta v tem trenutku odločilna dejavnika pri izbiri nagrobnikov. Bolj ali manj je dejstvo, da se ljudje danes že po desetih ali petnajstih letih odločajo za zamenjavo nagrobnika, čeprav s starimi ni nič narobe. Trenutno so v modi okrogle stvari, okrogli robovi, nagrobne plošče v obliki src in rož, zadeva se je zasukala v modno smer. Vsako leto je moderna neka nova stvar. Vsi, ki tem trendom sledijo, nagrobnike menjavajo po določenem obdobju.
Samo napisna plošča je veliko premalo, da bi jih zadovoljila, potrebnih je tudi vedno več dodatkov različnih oblik. Stranke prihajajo h kamnosekom z že izraženimi željami, s skicami, ki naj bi jim kamnosek v največji možni meri vlil konkretno in pričakovano obliko.
Napisi na novih spomenikih se danes več ne klešejo ročno, ampak se gravirajo strojno, s pomočjo raznih šablon. Spremembe so tudi pri barvanju črk, srebrne, bele in črne se še barvajo, ne pa tudi zlate, ki so danes iz zlatih lističev iz 23,75-karatnega zlata, skoraj čistega zlata, zato imajo tudi tako visok sijaj. Zlata barva danes zaradi kislega vremena ni več obstojna, vzdrži le
tri do šest mesecev. Kislina iz dežja uničuje tudi marmor, zato se tudi v glavnem za nagrobnike uporabljajo graniti, ker marmor več ne vzdrži. Spomeniki iz marmorja so lepi samo prvo in drugo leto, potem pa pričnejo vidno propadati. Edino če se ga ščiti z določeni mazili, potem traja, potrebno pa ga je mazati vsaki mesec.
Biti kamnosek danes ni več vabljiv poklic, delo je težko, kadra skorajda ni več. Delo je izrazito sezonsko, v enem letu se dela osem do devet mesecev, zato pa toliko bolj intenzivno. Kamnoseška sekcija si že leta prizadeva, da bi plačevanje davkov in prispevkov v kamnoseštvu potekalo po vzoru Avstrije, torej v mesecih, ko se dela, ko so zneski davka glede na povečan obseg dela tudi višji. Dejavnost je zaradi sezonskega značaja zelo ranljiva, še posebej, če obrtnik zaposluje večje število delavcev. Zdaj je potrebno delati enkrat več, da si nabereš zalogo za zimo. Bojana Kolariča smo vprašali tudi za mnenje o tem, katero pokopališče po njegovem sodi med najbolj urejena. Povedal je, da sta mu osebno
najbolj všeč novo rogozniško pokopališče in kidričevsko, ker imata veliko zelenih površin. Na drugih je preveč kamna. Tudi pri grobovih je tako, da jih že skoraj v celoti prekriva kamen, za nasad je zelo malo prostora. Ljudje enostavno več nimajo časa, da bi pogosto hodili na pokopališča in urejali grobove, zato jih raje v celoti prekrivajo s kamnom. Posledično temu pa je v vazah plastično ali svileno cvetje. Kot kamnosek pa se Bojan Kolarič vedno rad spopade z določenimi izzivi, vedno ima rad nekaj novega, ker enoličnosti se človek sčasoma naveliča, rad ustreže željam ljudi, ki v večini primerov, ko naročajo spomenike, že vedo, kaj želijo in tudi, kaj bodo dobili. V vsakem primeru pa mora biti kamnosek tudi neke vrste umetnik.
Z naših pokopališč pa bolj ali manj izginjajo napisi še živečih ljudi, še ne tako davno je bilo modno, da si se še za življenja vpisal na spomenik, danes ni več tako. Bojan pravi, da tudi zaradi ene vraže, ki pravi, da če se vpišeš, kmalu zatem umreš.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Delo kamnoseka je vse prej kot lahko, a kljub temu še svojevrsten izziv, ko gre za nove oblike. V vsakem primeru pa mora biti kamnosek tudi neke vrste umetnik.
Spomin je pomembnejši od velikosti zasaditve
Kako se lotiti urejanja grobov, kaj moramo imeti v mislih, ko se lotimo tega dela? To vprašanje postane aktualno vsako leto znova pred dnevom spomina. Najpomembneje je, da veš, kje je grob in kaj želiš, zelo močan nasad ali kaj bolj skromnega, je uvodoma povedala znana ptujska cvetličarka Brigita Miško. Za zasaditev lahko uporabimo trajnice, enoletnice, sedaj v jeseni dvoletnice, mačehe, marjetice, resje, hebe, kakšne grmičke. Izbira je res velika, zato bo lahko vsak izbral tisto, kar želi.
Ali tudi na področju zasa-jevanja rož, grmičkov ali trajnic na grobovih veljajo kakšna pravila, glede na to, da se ljudje vedno bolj podrejamo nekim trendom? »Tudi. Zelo standardne oziroma tradicionalne so mačehe. V zadnjem času so vse bolj v ospredju rese, še posebej barvne rese, ki pomagajo, da lahko spremeniš barvo celega nasada. Če želiš imeti nekaj posebnega, boš zasadil rumeno mačeho in rumeno reso.«
Je barvno skladje nujno oziroma ena barva, ali je zasa-
Nudimo aranžmaje, rezano cvetje, sveče... po ugodnih cenah.
VABLJENI!
Foto: Črtomir Goznik
Brigita Miško: "Ce želiš nekaj posebnega, boš zasadil rumeno mačeho in rumeno reso."
ditev lahko pisana?
»Ni nujno, zasaditev je lahko tudi pisana. Trenutno bi glede na prevladujoče trende lahko rekli, da prevladuje pisana zasaditev, vesele barve. Vse pa je odvisno od tistega, ki sadi, ki ureja grob, ki tudi pozna pokojnikove želje, da je njegovo zadnje počivališče zasajeno s tistim, kar je imel rad. To tudi največkrat odloči pri zasaditvi. Nekateri imajo grobove skoraj v celoti prekrite s kamnom, samo v enem vogalu pa zasajen grmiček, ki ne potrebuje posebne nege, nasad lahko sestavljajo tudi enoletnice, ki pa zahtevajo tedensko oskrbovanje.« Tudi pri urejanju tako občutljivih zadev, kot je grob, se lahko kaj hitro znajdemo v
območju, ki se mu reče kič.
»Temu se lahko izognemo, če bo zasaditev čim bolj skromna in tista prava. Tudi tu velja pravilo, da je manj več. Na primer pet sadik, pa košček kamenja zraven in
plošča za svečko. To pravilo naj bi upoštevali tudi pri vsej ostali nagrobni dekoraciji. Če se bomo odločili le za šopek, naj bo okrogel in bogat. Lahko izberemo aranžma na korenini, skledo z lončnico in kakšnimi drugimi dodatki, na primer suhimi. Tako nasadi in dekoracija pa podležejo letnim časom. Jeseni bomo zato izbrali suhi šopek, nasad pa bo iz kakšnih trajnic ali mačeh, tisto, kar ostane čez zimo. Poleti bomo zasadili na primer drobne slovenke oziroma tiste cvetlice, ki cvetijo celo poletje, kot so begonije. Če imamo kombinacijo trajnic in enoletnic, bomo nasad spreminjali samo v delu sezonskih rož, za poživitev.«
Kaj pa sveče?
»Svečka naj bi bila praviloma
ena, takšna, ki gori. Ta tudi največ pomeni, deset jih je že preveč. Kar zadeva njihovo barvo, jih lahko izberemo v kombinaciji z barvo nasada. Svečke danes že lahko izbiramo v skoraj vseh odtenkih barv. Nehote pa je potrebno pogledati tudi na sosedov grob, če je cela skupina rdeča, poskušajmo to upoštevati tudi sami.«
Naši grobovi so praviloma bogati, v tujini tega ni, tam so pri tem bolj skromni, kar pa ne pomeni, da je spomin na pokojne s tem manjši. »Tujina predvsem bolj spoštuje spomin, kot to, kar je potem na grobu. Zaradi tega, kar ti nosiš v srcu, ni potrebno, da na grobu gori dvajset sveč.«
MG
Foto: Črtomir Goznik
Mačehe še vedno najpogosteje krasijo naše grobove.
POGREBNO PODJETJE MARIBOR d.d.
ISQ 9001 Q-393
Z lepoto cvetja v barvah jeseni počastimo
dan spomina na mrtve.
Strokovnjaki na področju žalne floristike vam svetujemo pri izbiri nagrobnega cvetja,
aranžiranja ter ureditve in zasaditve grobov.
Pričakujemo vas v:
cvetličarni Aralija, Cesta XIV. divizije 42 na Pobrežju, tel. 02 48 00 130
ter
Vrtnariji in cvetličnem kiosku na Dobravi, tel. 02 62 95 393.
M
ARHITEKTONSKI ATELJE
FRANC ČIŽEK, prof. univ. dipl. ing. arh. MARIBOR, Pod gradiščem 26 / C 051 602 086
Projektiranje stanovanjskih hiš in vikendov, gospodarskih in poslovnih objektov, delavnic, lokalov in vseh vrst drugih stavb za gradbeno dovoljenje - legalizacije vseh vrst objektov
Pokličite nas In poslali vam bomo ponudbo! Ugodne cene s posebnimi popustil
m
ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mail: asfalti@williams.si www.williams.si
SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvon ko Notesberg
Trajanova 1, Ptuj {ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 1 0
Z0BN0PR0TETIČNI NADOMESTKI VS DNEH
možnost obročnega odplačila
MORDA
POTREBUJETE
VEČJE
STANOVANJE.
Stanovanjski paket za dva je imenitna rešitev. Brez stroškov odobritve kredita za vse, ki ob najemu stanovanjskega kredita odprejo še dva poljubna osebna bančna paketa, na katera prenesejo osebne dohodke. Ponudba velja do 30. 12. 2008. Osvobodimo se dvomov: www.unicreditbank.si
^üünXJniCredit Bank
. B€LCONT £
T><ma 6eied4. oitmjuje
ALU vhodna vrata s PVC polnilom za ceno PVC vhodnih vrat!
Za več informacij pokličite: 02 741 13 SO ali 041316 505 OKNA, VRATA, MITE, OKENSKE POLICE, ZIMSKI VRTOVI, GARAŽNA VRATA, STEKLENE FASADE
TV
fsjasfeîfpj SSsspüSfe |äi®s noria Fï@|jjsbïi®®
SPORED ODDAJ
PETEK 17.10.
8.00 Občina Gorlšnlca - Iz naših krajev 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 SIP Lestvica - glasbena oddaja
SOBOTA 18.10.
8.00 Oddaja Občine Markovci 9.00 Oddaje iz preteklosti - Markovci 10.30 Sedmo platno 11.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 12.00 VIDE0 TOP 10 odd. 13.00 SUPER HITI odd. 14.00 SIP lestvica - odd. 17.00 Oddaje iz preteklosti - Markovci 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Spravilo koruze v Novi vasi
NEDELJA 19.10.
8.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 9.00 Kronika Občine Hajdlna 10.00 Oddaje Iz preteklosti - Dornava 11.00 Oddaja Občine Videm 13.00 Cerkveni otroški zbori na Polenšaku 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja Občine Destrnlk 18.15 Oddaje Iz preteklosti - Dornava
PONEDELJEK 20.10.
8.00 Oddaja Občine Videm 9.15 Oddaje Iz preteklosti - Markovci 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 Oddaja Občine Videm 20.00 Spravilo koruze v Novi vasi
SLOVENSKA VOJSKA V službi domovine.
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO
Želite postati poklicni vojak ali pripadnik rezervne sestave Slovenske vojske? Želite prostovoljno služiti vojaški rok v vojašnicah v Novem mestu ali Bohinjski Beli od 17. novembra 2008 do 6. marca 2009? Ste dijak ali študent in vas zanima poklicno delo v Slovenski vojski ali pogodbeno opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske? Vabimo vas, da postanete štipendist
Ministrstva za obrambo.
Informacije dobite v Izpostavi za obrambo Ptuj, pisarnah v Lenartu in Ormožu, ter brezplačni telefonski številki: 08013 22.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU NOTRANJA SLIKOPLESKARSKA DELA MONTAŽA KNAUF, ARMSTRONG
Miran Puc s.p. Zagorje 20 2258 Sveti Tomaž
GSM 041 332 616 'milena.munda@siol.net
KREDITI D010 LET
za vse zaposlene, tudi za določen čas, in upokojence, do 50 % obremenitve, stare obveznosti niso ovira. Krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice.
Pridemo tudi na dom. NUMER0 UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel.: 02/252-48-26, 041 750-560.
KREDITI
-	za vse zaposlene in upokojence -tudi za prihodke nižje od400 EUR -obremenitev prihodka tudi do 50 %
- poplačila manj ugodnih starih kreditov
-	brezplačno finančno svetovanje
SVETOVANJE na 051 804 324
NOVA TOA Utwu Pnpobi* i p Prrtü.» uftea sa» 2250 PTUJ
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Kraplni, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse Informacije po s. 0038549 372-605
QHHilillM JiMiHllfiP
C 02/22 80110
SoliS d. Razlagova 24, Maribor
SVINSKI IN HIP0TEKARNII
Mm
UPOŠTEVAMO VSE VAŠE PRIHODKE, POPLAČAMO BLOKADE, IZVRŠBE, DRAŽBE,
RUBEŽE, BANČNE, ZAVAROVALNIŠKE, DAVČNE, STEČAJNE IN DRUGE OBVEZNOSTI.
Telefon: 02 461 24 58 GSM: 031 801 282,051 624 950
E-mail: baten@t-2.net. BATEN d.o.o, Zagrebška 20, Maribor
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04;3
Naročite
Štajerski TEDNIK
l» jm
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta,...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo	Priloga: TV okno -
48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe!
________________
NAROČILNICA ZA	TEDNIK
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta: _
Davčna številka:
Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
RADIO TEDNIK Ptuj doc. Raičeva 6 2250 Ptuj
Staierski ln ¡¡¡U^
otaiersRi
TEDNIK

• • • • •
nagrajujeta obstoječe naročnike Štajerskega tednika
Bon v vrednosti 20 €
v Atol DARIL prejmeta:
Srečko Toplak,	
Kettejeva 20,2250 Ptuj	
Milena Sire,	
Polenšak 15,2257 Polenšak	
Bona ni mogoče zamenjati za gotovino. Vrednost nakupa ne sme biti manjša od vrednosti bona. Izdajatelj bona je podjetje Panap, d.o.o., Rogozniška 33, Ptuj. Izžrebana naročnika Štajerskega tednika bosta bon za nakup prejela po pošti.
Tenis
»Ko stopiš na travnata igrišča Wimbledona ...«
Stran 20
Rokomet
Za Ormožane šteje le zmaga
Stran 20
Judo
Gorišnica in Drava brez točk
Stran 21
Boks
Trije naslovi državnih prvakov na Ptuj
Stran 21
Fotoreportaža
»Čehi so bili zreli za poraz ... «
Strani 23 Mali nogomet
Ptujčani nocoj v Zagorju proti reprezentantom
Strani 22
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga
Lep spomin na Goričane
Dosedanje tekme
Labod Drava in HIT Gorica sta v letošnji sezoni že odigrala dve tekmi, eno prvenstveno in eno pokalno. V prvenstvenem obračunu so bili na domačem Mestnem stadionu prepričljivo boljši Ptujčani (5:1; strelci: Zi-lič, Ogu John, 2-krat Drevenšek, Kronaveter; Demirovič), v pokalnem pa so napredovali Goričani (2:1; Bukič, Osterc; Drevenšek).
Konec tedna se bodo slovenski nogometni prvoligaši po reprezentančnem premoru znova podali na igrišča in odigrali tekme 13. kroga. Dve tekmi sta na sporedu v petek,
preostale tri pa v soboto.
Ptujčani se bodo že danes, v petek, v gosteh pomerili z ekipo Hita Gorice, ki trenutno zaseda 8. mesto na lestvici 1. SNL, za Labodom Dravo pa za-
Foto: Stanko Kozel
Marko Drevenšek (Labod Drava, modri dres) je letos Goričanom zabil že tri gole; dva na prvenstveni in enega na pokalni tekmi. Bo v petek nadaljeval tradicijo?
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Pari 13. kroga: petek, 17. 10., ob 18.00: Hit Gorica - Labod Drava; ob 20.00: MIK CM Celje - Nafta Lendava; sobota, 18. 10., ob 15.00: Luka Koper - Primorje, Interblock - Rudar Velenje; ob 18.00: Maribor - Domžale.
1. MARIBOR	12	7	4	1	29:18	25
2. MAFTA	12	7	2	3	14:11	23
3. DOMŽALE	12	5	4	3	18:13	19
4. MIK CM CELJE	12	4	5	3	15:12	17
5. LABOD DRAVA	12	5	2	5	14:16	17
6. RUDAR VELENJE	12	4	3	5	16:15	15
7. INTERBLOCK	12	4	3	5	17:17	15
8. HIT GORICA	12	4	1	7	16:23	13
9. PRIMORJE	12	2	5	5	16:19	11
10. LUKA KOPER	12	2	3	7	11:22	9
Najboljši strelci: 8 zadetkov: Dario Zahora (Interblock), Edin Junuzovič (Rudar Velenje); 6 zadetkov: Etien Velikonja (HIT Gorica), Marcos Morales Tavares (Maribor); 5 zadetkov: Nedzbedin Selimi (Primorje), Dalibor Volaš (Maribor), Jože Benko (Domžale); 4 zadetki: Marko Drevenšek (Labod Drava), Mitja Zatkovič (Domžale), Zoran Pavlovič (Maribor); 3 zadetki: Ogu John (Labod Drava), Andraž Kirm (Domžale), Dragan Jelič (Maribor), Damjan Trifko-vic, Alem Mujakovic (Rudar Velenje), Darijo Biščan (MIK CM Celje), Nebojša Kovačevic (HIT Gorica).
ostaja štiri točke. Ptujčani se z veseljem spominjajo prvega letošnjega prvenstvenega obračuna, v katerem so zmagali kar 5:1. »To je bila ena naših najboljših tekem v letošnji sezoni, bili smo tudi strelsko izredno razpoloženi. A se na to tekmo v petek ne smemo preveč zanašati, saj mislim, da so tudi Goričani takrat imeli slab dan,« je o tem povedal Marko Drevenšek, igralec zvezne vrste Laboda Drave.
V nedeljski zaostali tekmi s Primorjem je prišlo do precejšnjih sprememb v moštvu glede na prejšnje tekme. Kako se je to kazalo na igrišču?
M. Drevenšek: »Vsi skupaj
smo ekipa, ki jo sestavlja 22 enakovrednih igralcev. Trener se pač glede na različne okoliščine odloči za začetno enajste-rico, ki ji v danem trenutku zaupa, igralci pa smo tukaj zato, da poskušamo priložnosti za igranje kar najbolje izkoristiti. V Ajdovščini smo imeli v prvem polčasu pobudo, a smo žal zapravili dve t. i. stoodstotni priložnosti. Drugi polčas so bili gostitelji boljši, a na srečo tudi oni niso zadeli v polno. Na koncu bi se lahko končalo podobno, kot se je slovenski reprezentanci na Češkem, a smo mi vendarle osvojili točko, s katero smo zadržali pomembno prednost pred Primorjem.«
Goričani so zmagali za-
dnje tri tekme na svojem stadionu. Kaj lahko pričakujemo od petkove tekme v Novi Gorici?
M. Drevenšek: »Zagotovo bomo poskušali zmagati, saj ne moremo začeti tekme z mislijo na neodločen rezultat. Obenem se zavedamo, da je Gorica dobra ekipa, ki je že vrsto let v vrhu slovenskega nogometa. Pokalno tekmo smo z njimi dokaj nesrečno izgubili, zato se bomo poskušali svojim gostiteljem tokrat oddolžiti.«
V ekipo Laboda Drave se po odsluženi kazni vrača Denis Halilovič, Sead Zilič pa bo počival še tri tekme. S težavami se srečuje tudi trener Gorice
Primož Gliha, ki ne bo mogel računati na Etiena Velikonja.
Tudi ostali obračuni 13. kroga bodo zanimivi, izstopa pa derbi med vodilnim Mariborom in trenutnimi državnimi prvaki iz Domžal. Slednji bodo po nekaj slabših tekmah poskušali krivuljo rezultatov obrniti navzgor, na drugi strani pa vijoličasti zagotovo ne bodo lahko prepustili prvega mesta na lestvici, s katerim so še pridobili na samozavesti. Staro pravilo pravi, da je lažje naska-kovati vrh, kot ga braniti, kako pa se bo to obneslo v primeru Maribora, bomo z zanimanjem spremljali v nadaljevanju.
JM
Odbojka • 1. DOL (ž)
Okrepitve so se izkazale že na prvi tekmi
AC Prstec ZOK Ptuj - TPV Novo mesto 3:1 (22, -19, 12, 19)
Ptuj: Sitar, Cvirn, Šušlek, Draško-vič, Zidarič, Vodopivec, Zupanič, Pin-tarič, Vidovič, Golob, Shepp, Mihelač
V sredo je bila odigrana še zadnja tekma uvodnega kroga v prvi državni odbojkarski ligi za ženske. Že na začetku prvenstva je Ptujčanke čakal zelo težak nasprotnik, saj so v športni dvorani gimnazije gostovale Novomeščanke, tretjeuvrščena ekipa iz lanske sezone. A Ptuj-čanke se niso že vnaprej predale. V precej spremenjeni postavi (pet novih igralk in trener) so presenetile favorizirane tekmice in zabeležile prepričljivo zmago in tri točke. Gostjam so prepustile le drugi niz.
Prva ptujska postava je glede na lansko sezono praktično neprepoznavna. Ob Nuši Dra-škovič je na parketu ostala le Katja Pintarič, ki se je sicer šele v drugem delu lanske sezone pridružila ekipi. Ob njiju so zaigrale še Natalija Sitar na mestu libera, Iva Vodopivec kot podajalka ter Katarina Šušlek in Nika Zidarič. Predvsem po odličnih zabijanjih slednje so Ptujčanke v začetku tekme povedle (3:1). Gostjam je takoj za tem uspelo doseči štiri zaporedne točke, a so se domačinke hitro zbrale in si do prve minute odmora priigrale dve točki naskoka. Sitarjevo je v napadalnih akcijah menjavala še peta okrepitev Američanka
Foto: Uroš Gramc
Ptujčanke (v rdečih dresih) so v vseh elementih igre prikazale dobro predstavo.
Alison Shepp. Zadnjič je bila prednost izenačena na desetih točkah, nato pa so Ptujčanke dale v prestavo višje. Gostujoči trener je ob rezultatu 18:14 z odmorom poskušal zbrati svoje varovanke, a se Novomeš-čanke na manj kot dve točki niso mogle približati.
Nadaljevanje je ponovno pripadlo domačinkam. Gostujoči trener je že v začetku niza (rezultat 5:1) zahteval prvi odmor, do desete točke pa je No-vomeščankam vendarle uspelo vzpostaviti ravnotežje v igri. Tempo Ptujčank je nekoliko padel, kar so izkušene gostje s pridom izkoristile. Hitro so povedle za štiri točke (14:18), nato pa nasprotnicam niso pustile, da bi se jim nevarno
približale. Najvišjo prednost so imele povsem ob koncu niza. Takrat je šele prvič na parket stopila lanska kapetanka ptujskega moštva Anja Cvirn. Izenačena tekma je napovedovala
dramatičen zaključek. Za prva dva niza sta moštvi potrebovali več kot eno uro igre.
Po porazu v tretjem nizu so se domačinke hitro pobrale, nanizale nekaj odličnih akcij in do prvega tehničnega odmora povedle za tri točke. Čeprav so Novomeščanke predhodno uspele ujeti priključek, jim tokrat domačinke tega niso pustile. Ravno nasprotno, prednost so le še stopnjevale. Do drugega tehničnega odmora je ta znašala že osem točk. Dobro razpoloženi Zidaričevi sta se pridružili še Draškovičeva in Šušlekova, »dolenjski orkester« pa je bil povsem razglašen. V četrtem in zadnjem nizu so se gostje upirale le do desete točke. Nato je bilo jasno, da kaj več kot visokega poraza domov ne bodo odnesle. Čeprav bi bile z dvema osvojenima nizoma Ptujčanke že lahko zadovoljne, so se ob koncu zasluženo veselile tako treh nizov kot treh točk.
UG
Matjaž Hafner, trener ptujskega moštva: »Zelo sem zadovoljen z igro našega moštva. Igrali smo zelo povezano z majhnim številom napak. Presenečen sem, da je Vodopivčeva kljub poškodbi odlično odigrala ne mestu podajalke. Lahko bi se zgodilo, da bi v tem elementu igre imeli veliko težav, a se je na srečo izteklo, kot smo si lahko le želeli. Med tednom smo si ogledali tekmo Novomeščank v Mariboru, naštudirali njihove šibke točke, kar je bila rahla prednost.«
Nuša Draškovič, ptujska igralka: »Za razliko od tekmic smo naredile manj lastnih napak, kar je precej vplivalo na končni rezultat. No-vomeščanke so bile favoritinje, saj igrajo tudi v Interligi, a smo si me zmago precej bolj želele. Nam se pozna, da smo se sezono pred precej okrepile. Odlične igralke imamo tudi na klopi in tako lahko ob vsakem trenutku vstopijo v igro ter enakovredno zamenjajo določeno igralko. To na Ptuju doslej ni bila praksa.«
Rokomet m 1. A SRL (m), 1. B SRL (m)
Za Ormožane tokrat šteje le zmaga
Po dosedanjih petih odigranih krogih so na kontu ormoških rokometašev tri točke. Malo, veliko, zadovoljivo, nezadovoljivo? V prvi vrsti premalo in nezadovoljivo, saj so vinarji zamudili priložnost za točki proti Rudarju in točko proti Preventu.
V soboto ob 19. uri na Har-dek prihaja novomeška Krka in tokrat šteje le zmaga. Jasno je, da ekipi po nekaj spodrsljajih manjka nujno potrebna samozavest. Fantje niso pozabili igrati in veljajo veliko več, kot kaže trenutno stanje na lestvici, ki zaenkrat še ni alarmantno, vendar bi bila ob porazu proti Krki situacija zelo dramatična. Novomeščani ima-
jo solidno zasedbo, ki pa ob pravem pristopu Ormožanov nima možnosti za presenečenje na Hardeku. Ob pravi meri borbenosti, ki jo še vedno pogrešamo pri rokometaših Jeruzalema, in ob glasnih navijačih bi četa Saše Prapotnika morala osvojiti nove točke. V prvenstvu pri vinarjih pogrešamo hitro igro, ki je krasila ekipo v preteklosti in prinašala točke ter razveseljevala dvorano na Hardeku. Čas je, da Hardek spet postane trdnjava in ne "samopostrežna trgovina", kjer nasprotniki brez težav osvajajo točke. Trener Saša Prapotnik bo imel na razpolago celotno zasedbo, ki pred tekmo ne razmišlja o ničemer drugem kot le
o zmagi: »Konec je naše razprodaje točk. Proti Krki enostavno moramo zmagati,« je bil kratek in jedrnat David Bogadi, ki ima letos na levem krilu ob Robertu Bezjaku lepo minutažo.
UK
1. B SRL (m): Krško - Moškanjci Gorišnica 39:21 (20:9)
MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Bratuša, Petek 7, Zorli, Štorman, Valenko 1, Prejac 2, Lozinšek 4, Golob, Štuhec
1,	Dimec 3, Peček 1, Cvetko, Arnuš
2,	Horvat, Majcenovič, Žuran. Trener: Darko Žnidarič.
Tudi po petem odigranem krogu so rokometaši Moškanj-
ci-Gorišnica še brez točk. Tokrat so v sredo zvečer gostovali v Krškem in doživeli visok poraz v vnaprej odigrani tekmi 5. kroga.
Domačini so takoj na začetku srečanja zaigrali dobro, ter z dobrim pokrivanjem onemogočali goste v napadu, nato pa iz hitrih nasprotnih napadov dosegali »lahke« zadetke. Do dvajsete minute so si tako priigrali prednost enajstih zadetkov, saj so od 8:5 uspeli s serijo 8:0 preiti v vodstvo 16:5. S tem je bilo praktično vseh upov gostov konec, ko pa sta se še poškodovala še Štorman in Štuhec, je bilo vse jasno glede končnega zmagovalca.
Danilo Klajnšek
Tenis m Blaž Rola (TK Terme Ptuj)
»
Ko stopiš na travnata igrišča Wimbledona ...«
Najboljši ptujski teniški igralec Blaž Rola je pretekli teden končal z domačimi nastopi v mladinski konkurenci, od katere se je poslovil na najbolj primeren način: z zmago na mastersu. To je bil povod za pogovor, ki smo ga opravili.
Masters 12 najboljših igralcev v kategoriji do 18. leta starosti je bil pred dobrim tednom eden tvojih zadnjih nastopov v tej kategoriji, saj boš drugo leto že med člani. Kako bi ocenil nastope v letošnjem letu?
B. Rola: »Glede na to, da sem se uvrstil v glavni del žreba na kar treh grand slam turnirjih, v Melbournu, Londonu in New Yorku, le v Parizu ne, sem s tem zadovoljen. Seveda so bili tudi drugi nastopi pomembni in nekateri tudi zelo uspešni, a to so le tiste točke, ki ti dajo največ motivacije za naprej.«
Kateri nastop izmed omenjenih ti največ pomeni?
B. Rola: »Wimbledon je Wimbledon, tam je vzdušje in sam teniški park nekaj najbolj posebnega. Sam London in zunanji del teniškega parka ne zgledata ničkaj posebnega, vendar se to popolnoma spremeni, ko stopiš na travnata igrišča - to je zares nekaj feno-menalnega. Svoje je dodalo tudi to, da me je spremljala punca in celotna družina - boljše ne bi moglo biti.«
Kateri dogodek ti je v letošnji sezoni najbolj ostal v spominu?
B. Rola: »Srečanje s Federer-jem je bilo tisto, česar se zares rad spominjam. Zgodilo se je
Blaž Rola (na sliki pred Areno Vodafone v Melbournu): »Srečanje s Federerjem je bilo tisto, česar se zares rad spominjam.«
Kateri letošnji uspeh ti pomeni največ?
B. Rola: »Na prvo mesto bi postavil zmago na ekipnem evropskem prvenstvu U-18. V dveh tednih nismo odigrali niti enega slabega dvoboja, tako da bodo naslednje generacije ta rezultat težko ponovile. Na tej poti smo premagali prave teniške velesile in se na koncu zares prešerno veselili naslova v Italiji, ki smo ga znali tudi proslaviti.
Kljub temu da rezultatsko nisem bil najbolj uspešen, mi veliko pomeni še nastop v Wim-bledonu. Pomembna je bila tudi zmaga v Villachu, ki mi je odprla pot do Londona.«
v Melbournu, na Rod Laver areni, po zadnjem večernem treningu.«
Kako bi primerjal med sabo nastope v Melbournu, Parizu, Londonu in New Yorku ter sama mesta?
B. Rola: »Zanimivo je bilo v New Yorku, kjer smo imeli mladinci in člani skupne prostore: delili smo si jedilnico, igrišča za treninge, hotele. Slednji so zares vrhunski, v centru mesta. Sicer mi je bil od mest najbolj všeč Melbourne, kjer je življenje najbolj podobno Sloveniji - je prijetno kozmopolitansko mesto. V New Yorku sem spoznal, zakaj je to mesto, ki nikoli ne spi.«
Kateri so tvoji vzorniki v svetu profesionalnega tenisa?
B. Rola: »Prvi je zagotovo Roger Federer, ki igra zame
najlepši tenis. Na drugem mestu je Rafael Nadal, predvsem kar se tiče borbenosti, telesne in psihološke pripravljenosti, je zares fenomenalen. Lahko bi bila zgled vsem igralcem tenisa.«
Za tvojo telesno pripravljenost skrbi atletski trener Gorazd Rajher. Kako bi ocenil delo z njim?
B. Rola: »Mislim, da dela zares odlično. Če ne bi bilo njega, bi si v tem času težko pozdravil vse poškodbe, ki so me spremljale. Hvaležen sem mu, da mi je posvetil toliko svojega časa, kljub temu da skrbi za številne atlete.«
V zadnjem času treniraš večinoma v Mariboru.
B. Rola: »Ptujska trener-j a Luka Hazdovac in Zoran Krajnc sta že prej dosegala dobre rezultate s svojimi igralci:
Pintarič, Hazdovac, Galun in še nekateri - vsi so bili v svojih kategorijah na vrhu v Sloveniji. A sedaj je čas za spremembe, saj na Ptuju enostavno nimam primernega sparing partnerja. V Mariboru me trenira Daniel Šantl, ki bo prevzel vso odgovornost zame, na voljo pa bom imel tudi dovolj partnerjev za trening.«
V kratkem načrtuješ tudi odhod v nekatere teniške kampe v tujini.
B. Rola: »Najverjetneje bom že naslednji teden odpotoval v Bratislavo na Slovaško, kjer bom ostal en teden na testiranjih. Če mi bodo treningi ustrezali, potem bom najverjetneje novembra tam ostal mesec dni na pripravah za Orange Bowl v Miamiju. To je neuradno svetovno prvenstvo mladincev in je na sporedu v začetku decembra. Zaenkrat računamo tako, da bi se pred tem udeležil turnirja v kampu Nicka Bollettierija, nato pa za zaključek mladinske kariere Orange Bowl.«
Naslednje leto te čaka še matura.
B. Rola: »Takrat verjetno ne bom toliko treniral, saj bodo priprave na maturo zahtevale svoje. V bistvu me tega ni strah, še največ pozornosti bom mogel nameniti slovenščini, ki je eden najpomembnejših predmetov na maturi, meni pa ravno ne gre najbolj.«
O študiju si že razmišljal?
B. Rola: »Moram priznati, da ne. Dobil sem že nekatere ponudbe iz ameriških kolidžev, a mislim, da za profesionalni tenis to ni prava pot.«
Kaj te poleg tenisa še zaposluje?
B. Rola: »Posebej veliko časa mi poleg tenisa in šole ne preostane, rad pa igram namizni tenis, košarko in nogomet. A sem pri teh športih staknil že veliko poškodb, tako da se jih sedaj zavestno raje izogibam.«
Deležen si tudi precejšnje podpore domačih.
B. Rola: »Res je. Veliko pove že to, da ko sem naredil kvalifikacije za Wimbledon, so se usedli v avtodom in pripotovali v London. Zraven so bili na vseh turnirjih za grand slam, manjkali so le na kakšnem turnirju v celem letu.«
JM
Šolski šport • Kros Dela
Trikrat tretje mesto
V soboto, 11. 10. 2008, se je reprezentanca, ki so jo sestavljali učenci osnovnih šol PC Podravja, dijaki Gimnazije Ptuj in srednje Ekonomske šole, udeležila 43. krosa občinskih reprezentanc, ki je bil v Velenju. Ekipa je bila sestavljena na podlagi rezultatov iz medobčinskega krosa, ki ga je vzorno izpeljala OŠ Videm. Tekmovanje v Velenju je potekalo v 14. kategorijah od mlajših pionirjev (tekači letnik 1996) pa vse do članov.
»Naša ekipa je štela 24 učencev in dijakov in je sodelovala v vseh kategorijah razen članski, kjer žal nismo imeli svojega predstavnika. Do naših prvih stopničk ni bilo potrebno dolgo čakati, saj je Doroteja Domjan iz OŠ Cirkulane-Zavrč in atletinja AK Cestno podjetje Ptuj, ki je tekla v kategoriji mlajših pionirk A, dosegla odlično 3. mesto z zelo dobrim časom 3:25,6. Doroteja je omenjeni čas dosegla na
razdalji 1000 metrov. Prav tako moramo omeniti 3. mesto Maje Veselič iz Gimnazije Ptuj in atletinje AK CP Ptuj, ki je na 2000-metrski progi dosegla čas 6:20,5 v kategoriji starejših mladink. Ravno v omenjeni kategorija sta Maja Veselič in Laura Pajtler, ki je prav tako članica AK CP Ptuj in obiskuje srednjo Ekonomsko šolo na Ptuju, dosegli ekipno 3. mesto. Pri tem naj omenimo, da se je ekipa Ptuja po nekaj letih premora ponovno udeležila krosa občinskih reprezentanc, kjer je v zgodovini že dosegala zelo dobre rezultate. Na letošnjem krosu smo si vseekipno pritekli zelo dobro 9. mesto. Za konec bi se zahvalili vsem ostalim članom ekipe, ki so pokazali velik športni duh in se izjemno hrabro spoprijeli s težko, a atraktivno progo ob velenjskem jezeru. Veselimo se udeležbe na naslednjem krosu Dela,« sta po tekmovanju povedala vodji ekipe Boštjan Zemljarič in Aleš Bezjak.
UR
Doroteja Damjan (desno) je osvojila 3. mesto
Laura Pajtler in Maja Veselič
Rokomet • Mlajši dečki
Mlajši dečki B Jeruzalema neusmiljeni: Gorenje - Jeruzalem 16:32 (8:21)
Jeruzalem: Plavec, Korpič Lesjak; G. Hebar, Lukner 1, Niedorfer, M. He-bar, V. Lukman 2, Kociper 6, Štumber-ger, Kolmančič 7 (3), Ulaga 2 (1), Žga-nec 3 (1), Kosi 4, Horvat 5, Grabovac, Ozmec, A. Lukman 2.
Mlajši dečki B Jeruzalema (letnik
1997	in mlajši) so do nasprotnikov še vedno neusmiljeni. V 3. krogu so "jeruzalemčki" visoko v Rdeči dvorani ugnali sovrstnike Gorenja. Za gostitelje je bil usoden že začetek tekme, ko so Ormožani visoko povedli z 8:1. Že po petnajstih minutah igre so začeli priložnost dobivati igralci s klopi, ki si tako nabirajo pomembne izkušnje za nadaljevanje sezone. V soboto mlajši dečki B ob 10. uri na Hardeku gostijo Radgono.
Mlajši dečki A Gorenja premočni: Gorenje - Jeruzalem 26:17 (17:8)
Jeruzalem: Plavec, Korpič Lesjak; Lukner, Zorec 2 (1), Niedorfer, V. Lukman, Kociper 3, Štumberger, Kolmančič 8 (1), Ulaga, Žganec, Kosi 2, Horvat 2 (1), Grabovac, Ozmec, A. Lukman.
Pri mlajših dečkih A (letnik 1996 in mlajši) rokometaši Jeruzalema nastopajo z identično ekipo kot pri mlajših dečkih B. Žal zaradi slabega dela v preteklosti z mladimi pri Ormožanih igra le en igralec letnika 1996 - Jaka Zorec. Vsi ostali fantje so letnik 1997,
1998	in 1999. Tekme pri mlajših dečkih A Ormožanom služijo kot priprava
za tekme pri mlajših dečkih B. Proti Gorenju, lani tretji ekipi v Sloveniji, "jeruzalemčki" niso razočarali predvsem v 2. polčasu, ko so se otresli treme proti višjemu in močnejšemu nasprotniku. S hitro igro so kar nekajkrat presenetili Velenjčane in iztržili aplavz publike v Rdeči dvorani, ki je znala nagraditi lepe poteze obeh ekip. V soboto ob 11. uri mlajši dečki na Hardeku gostijo ekipo Radgone.
UK
Starejši dečki B: Prevent - Drava 22:22 (14:12)
RK DRAVA: Valentin Zupanič (10 obramb), Blaž Kuhar, Luka Reisman, Aljaž Mori, Mario Kenda 1, Marko Žuran, Martin Vrbančič 3 (2), Luka Haložan (2 obrambi), Nejc Korošec 6, Davorin Levanič 11 (2), Rok Šalamu-n1, Trenerja Milan Baklan in Ladislav Sabo.
Tokrat so se dečki Drave pomerili z ekipo iz Slovenj Gradca, ki ob ekipi iz Celja velja za najresnejšega tekmeca v boju za veliki državni finale. Ptujčani so tekmo odlično začeli, povedli 3:6 in 6:9, vendar so jih domačini ujeli pri rezultatu 9:9. Drugi polčas je bil zelo izenačen, saj razlika v golih nikoli ni bila večja kot dva gola. Pet minut pred koncem tekme so Ptujčani povedli 20 :21, nato pa v zadnjih štirih minutah zastreljali kar dve sedemmetrovki. Tega darila Slovenjgradčani niso izpustili iz rok in so preko svojega najboljšega igralca Vižintina (12 zadetkov) vselej izenačili. V zadnjem napadu je ptujski igralec Davorin Levanič skupaj z zvokom sirene sicer zadel gol, vendar ga sodnika nista priznala.
DK
Planinski kotiček
Po Pomurski poti
Sveti Jurij-Stara Gora-Gomila
Narava, po kateri bomo hodili tokrat, se je že odela v barve zlate jeseni. Izlet po Pomurski poti bomo izvedli v soboto, 25. oktobra 2008. Zbrali se bomo na Železniški postaji Ptuj ob 8. uri. S posebnim prevozom se bomo odpeljali do Svetega Jurija. Po krajšem postanku (žigosanje dnevnikov) se bomo odpravili po poti do Blaguškega jezera, od tu pa do cerkve in mlina na veter na Stari Gori. Slednjega si bomo tudi ogledali. Sledil bo rahel spust proti Terbegovcem in Grabšincem ter vzpon na najvišji vrh Slovenskih goric - Gomilo (351 m). Z razglednega stolpa na Gomili si bomo lahko ogledali bližnjo in daljno okolico. Skupaj bomo hodili dobre 3 ure. Izlet bomo izpeljali v vsakem vremenu.
Cena izleta je 10 €. Prijave z vplačilom se zbirajo v pisarni planinskega društva Ptuj do torka, 21. oktobra. Izlet vodi Vlado Fridl s sovodniki. Vljudno vabljeni na prijetno jesensko potepanje.
Po Levstikovi poti od Litije do Čateža
Sobota, 8. november 2008
Ponovno smo vstopili v jesenski čas, ko se gozdovi in vinogradi ode-nejo v zlato rumene barve. Narava nas obogati s svojimi darovi in prav prijetno se je podati po planinskih poteh, ki sedaj vabijo predvsem v sredogorje. Pred nami je tudi čas martinovega, ko sv. Martin iz mošta naredi vino. Planinci in ljubitelji pohodništva že vrsto let ta praznik proslavimo s pohodom po Levstikovi poti od Litije do Čateža. Pot poteka iz Posavskega hribovja med dolenjske griče, kot jo je opisal znani slovenski literat Fran Levstik. Po njegovih stopinjah vabimo tudi vas.
Udeleženci popotovanja se zberemo v soboto, 8. novembra 2008, ob 6. uri na železniški postaji Ptuj, od koder se bomo s posebnim avtobusom popeljali čez Trojane v Litijo. Celotna pot je dolga 21 kilometrov, zato se bomo razdelili v dve skupini. Nekateri bodo prehodili celotno pot. Za vse, ki si želite nekoliko manj hoda, bomo organizirali prevoz do Liberge, od koder je do cilja 3 ure zmerne hoje. Zaključek pohoda bo na Čatežu, kjer se obeta veliko planinsko rajanje. V Ptuj se vrnemo do 19.30.
Opremite se planinsko za sredogorje (planinski čevlji, nahrbtnik, topla obleka) in vremenu primerno. Hrana iz nahrbtnika in na številnih stojnicah ob poti. Cena izleta vključuje prevoz s posebnim avtobusom in organizacijo ter znaša 12 EUR.
Prijave z vplačili sprejemamo do torka, 4. novembra 2008, v pisarni PD Ptuj, Prešernova 27, vsak torek med 14. in 16. ter petek med 17. in 19. uro oziroma do zasedbe 24 mest. Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki.
Bowling • Podjetniška liga
Malo tesnih rezultatov
V 5. krogu so bili rezultati dvobojev v večini primerov precej neizenačeni, saj so se končali z rezultatom 8:0 ali 7:1 v korist ene ekipe. Izjema sta bila dvoboja med BC Ptuj in Ilkon candles v skupini B, kjer je prišlo do delitve točk in dvoboj skupine C, ki ga je sicer ekipa Hip-hop proti db Transportu dobila z rezultatom 6:2, vendar je bila skupna razlika med podrtimi keglji minimalna - le 13 kegljev. Najboljša ekipna rezultata sta tokrat dosegli ekipi Maska Caffe in VGP Drava: prva je podrla 2690, druga pa 2681 kegljev. Tudi najboljša posameznika prihajata iz teh ekip, kar štiri ekipe pa imajo med najboljšimi 10 posamezniki dva predstavnika (VGP, Maska, Radio-Ted-nik in MO Ptuj).
Rezultati 5. kroga
Skupina A: Maska Caffe - Garant zavarovanje 8:0, DaMoSS - MP Ptuj 7:1, MO Ptuj - Modmed 7:1. Prosta je bila ekipa Tamesa.
1.	TAMES	64 29
2.	MASKA Caffe	80 26
3.	DaMoSS	80 22
4.	MO Ptuj	64 14
5.	MP Ptuj d.o.o.	60 11
6.	MODMED	64 9
7.	GARANT Zavarovanje	64 9
Skupina B: Radio-Tednik - Gravitas 7:1, Talum - Avtoprevozništvo Novak 7:1, Bowling center Ptuj - Ilkon candles 4:4. Prosta je bila ekipa Intere.
1.	TALUM	80	28
2.	INTERA	64	21
3.	RADIO - TEDNIK Ptuj	80	21
4.	BOWLING CENTER Ptuj	64	13
5.	ILKOS CANDLES	64	13
Najboljši posamezniki 5. kroga: 1. Branko Kelenc (VGP Drava) 751. 2. Aleš Korošec (Maska Caffe) 739, 3. Marjan Varvoda (MO Ptuj) in Bogdan Zelenik (Hip-hop) 738, 5. Jože Mohorič (Radio-Tednik) 717, 6. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 691, 7. Črtomir Goznik (Radio-Tednik) 690, 8. Tadej Vreže (MO Ptuj) 687, 9. Vito Golob (Projekta) 685, 10. Bojan Kocjan (Maska Caffe) 683.
6.	AVTOPREVOZNIŠTVO NOVAK 56 12
7.	GRAVITAS d.o.o.	64 12
Skupina C: Hip-hop - db Transport 6:2, Sar avtomatizacija - PSS Ptuj 7:1, VGP Drava - Projekta ing. 7:1. Prosta je bila ekipa Inplan.
1.	SAR AVTOMATIZACIJA	80	26
2.	VGP DRAVA	80	24
3.	HIP-HOP	64	21
4.	INPLAN	64	19
5.	PSS PTUJ d.o.o.	60	13
6.	db TRANSPORT	64	12
7.	PROJEKTA ing,	64	5 Koloni: št. odigranih iger, št. točk
Najboljši v skupnem seštevku: 1. Robert Šegula (Tames), povprečje 181,9; 2. Aleš Korošec (MaskaCaffe) 178,1; 3. Branko Kelenc (VGP Drava) 177,3; 4, Črtomir Goznik (Radio-Ted-nik) 176,5; 5. Boris Sagadin (Intera) 169,8; 6. Tomi Držaj (db Transport) 168; 7. Bojan Klarič (SAR) 167,6; 8. Danica Šegula (Tames) 167,8; 9. Dušan Lozinšek (Maska Caffe) 167,4; 10. Marjan Varvoda (MO Ptuj) 166,5.
JM
Karate • Šolska liga
Tudi v šolskem letu 2008/2009 ka-rateisti KK Ptuj in KK Markovci nadaljujejo z dobrimi rezultati, kar so dokazali v soboto, 11. oktobra 2008, v Lenartu na prvi tekmi letošnje šolske lige.
Sodelovalo je okoli 100 tekmovalcev iz 30 šol, med njimi Ela in Tinka Valenko, Ema Trafela, Krištof in Oscar Križanec, Andraž in Tomaž Šuta, David Murko, Domen Mlinaric in Rebeka Kovačec iz Karate-do kluba Ptuj ter Nina Strelec, Mitja Kosta-
njevec, Lucija in Staša Meglič iz Karate-do kluba Markovci. Tekmovali so za OŠ Mladika, OŠ Gorišnica, OŠ Olge Meglič, OŠ Kidričevo in OŠ Markovci. Največ točk za svoje šole so osvojili Ela Valenko s 1. mestom v kategoriji 1.-3. razred, Oscar Križanec s 3. mestom v kategoriji 4.-5. razred, Nina Strelec s 3. mestom v kategoriji 6.-7. razred ter Rebeka Kovačec prav tako s 3. mestom v kategoriji 8.-9. razred.
JK
Judo • 1. slovenska liga, 3. krog
Gorišnica in Drava brez točk
V večnamenski športni dvorani Gorišnica so se na turnirju 3. kroga 1. SJL srečali JK Gorišnica, JK Branik Broker in JK Duplek. Ekipa JK Duplek je osvojila dve točki, saj je premagala ekipo JK Gorišnica z rezultatom 6:1 (60:10), medtem ko se je dvoboj Dupleka z JK Branik Broker končal z zmago Branika z rezultatom 3:4 (23 :40). V dvoboju med JK Branik Broker in JK Gorišnica pa je z rezultatom 5:1 (50:10 ) zmagal Branik Broker.
Tekmovalci JK Duplek so proti Gorišničanom po petih hitrih zaporednih zmagah z ipponi Dorijana Jamniška v kategoriji do 60 kg, Simona Mo-horoviča v kategoriji do 66 kg, Tadeja Čeha v kategoriji do 73 kg, Tadeja Mulca v kategoriji do 81 kg in Aljaža Petriča v kategoriji do 90 kg povedli s 5:0. V kategoriji do 100 kg je zmago za
Robi Pesjak (JK Drava) med dvobojem
Gorišnico dosegel Denis Hrga proti Gregorju Krajncu, medtem ko v kategoriji nad 100 kg Gorišnica ni imela predstavnika, tako da je Darko Petelinšek zmagal brez borbe in postavil končni izid dvoboja 6:1. Proti Braniku je zmago za Gorišnico
Športne novičke
Karting • Matjaž Dominko zmagovalec dirke v Italiji
V Čedadu v Italiji je bila na sporedu zadnja, sedma dirka za državno prvenstvo in za Pokal Sportsitla. V devetih razredih je nastopilo 64 voznikov, ki so si v lepem sončnem vremenu z drznimi vožnjami želeli priboriti čim boljše uvrstitve. Med njimi je nastopilo tudi šest članov AMD Ptuj, med katerimi je z odlično vožnjo na tekmovalnem stroju Rotax Matjaž Dominko privozil 1. mesto. Z uspešno vožnjo v borbi s Tomazinom je Zlatko Oman za zmagovalcem zaostal le nekaj metrov in si privozil 2. mesto. Blaž Božak in Darjan Klobasa sta se uvrstila na 4. mesto. Predvsem slednji je vozil taktično zrelo, saj mu je ravno to mesto zadostovalo, da je v skupnem seštevku postal državni prvak. Žan Žabret si je privozil 7. mesto, medtem ko je veteran Jože Šeruga osvojil 11. mesto.
Zmagovalci v posameznih razredih so postali: R-1: Filip Gregorič - Racing; R-2: Miha Mulej AKK Primus; R-3: Jernej Parkelj - AMD Moste; R-4: Klemen Prešern - AK Lamko; R-6: Matjaž Dominko - AMD Ptuj; R-7: Blaž Podlesnik - AMD Šlander; R-8: Matic Gorišek - AMD Moste in R-9: Gregor Tomazin - AMD Moste.
Ekipna razvrstitev: 1. AMD Moste 77 točk, 2. AMD Ptuj 65, 3. AMD Šlander 63, 4. AMKK Racing 37,5. AKK Primus 35,6. AMD Tazkart 31,7. ŠD Koper 21, 8. AMD Racing Kamnik 21 točk.
Prireditelj (Sportstil) je ob koncu najboljšim podelil pokale, priznanja za uvrstitev v državnem prvenstvu pa bo AMZ Slovenije podelila vsem ob zaključku tekmovalne sezone v vseh zvrsteh avto moto športa.
anc
Boks • Trije naslovi na Ptuj
Minuli vikend je v Ljubljani potekalo državno prvenstvo v boksu, ki se ga je udeležilo 60 boksarjev iz sedmih slovenskih klubov, med njimi so bili tudi tekmovalci BK Ring iz Ptuja. To državno prvenstvo je bilo sicer predvideno že v mesecu aprilu, a se je zaradi spleta okoliščin odvilo šele zdaj.
Z izkupičkom so v BK Ring zadovoljni, saj je sedem nastopajočih na Ptuj prineslo šest medalj. V najštevilčnejši kategoriji (do 69 kg) je prvo mesto osvojil Boštjan Kerin, ki je v finalu premagal Ervina Brulca iz Novega mesta. Volja žreba pa je hotela, da sta se že v prvem krogu pomerila Boštjan Kerin in Ivan Pučko, sicer oba člana BK Ring Ptuj. Zlati medalji sta si priborila še mladinca Mitja Dišič (do 81
dosegel Renato Trupkovič v kategoriji do 60 kg, neodločen izid pa je dosegel Denis Hrga.
V Slovenski Bistrici pa so se na blazinah srečali domačin JK Impol, JK Olimpija in JK Sankaku Celje. Dvoboji so se končali takole:
JK Impol - JK Olimpija 5:1 (40:10)
JK Impol - JK Sankaku 5:2 (50:15)
JK Olimpija - JK Sankaku 5:2 (42:20)
V bistriški dvorani pa je potekal tudi dvoboj med JK Železničar in JK Drava Ptuj, ki ga je dobil JK Železničar tesno s 4:3 (32:30). Zmage za Dravo so dosegli Rok Tajhman do 73kg, Bogdan Lešnjak do 81 kg in Robi Pesjak do 100 kg.
1	JK BRANIK BROKER 10 točk
2	JK IMPOL	8 točk
3	JK DUPLEK	8 točk
4	JK OLIMPIJA	8 točk 5JK ŽELEZNIČAAR 4 točke
6	JK SANKAKU	4 točke
7	JK GORIŠNICA	2 točki
8	JK DRAVA PTUJ	0 točk
Sebi Kolednik
kg) in Blaž Skrjanec (do 57 kg). Srebrni medalji, ali naslov podprvaka sta si priborila Jernej Gajšek (do 69 kg) v mladinski in Nino Milošič (do 70 kg) v kadetski konkurenci. Bronasto medaljo pa je dobil mladinec Jan Rihtarič v kategoriji do 75 kilogramov.
DK
KIKBOKS •
Aleksander in Sabina Kolednik na evropskem prvenstvu
Evropsko prvenstvo 2008 - Varna, Bolgarija
V mestu Varna v Bolgariji poteka od 20. do 26. oktobra Evropsko prvenstvo WAKO organizacije, na katerem nastopa tudi reprezentanca Slovenije. Selektor Vladimir Sitar je po uspešnih zaključnih pripravah reprezentance, ki so potekale v Zagorju in Mariboru, izbral 17 članic in članov reprezentance iz 8 slovenskih klubov. V reprezentanci Slovenije sta tokrat dva Ptujčana: Sabina in Aleksander Kolednik.
Reprezentanco na tekmovanju zraven selektorja Vladimirja Sitarja spremlja njegov pomočnik Bojan Korošec iz Izole. Na tekmovanju pa bo sodil tudi mednarodni sodnik Marjan Sibila iz Ptuja. Kvalifikacijske borbe potekajo v sredo in četrtek, polfinale in finale pa bosta potekala v petek in soboto.
O pričakovanjih pa izjave naših dveh tekmovalcev:
Aleksander Kolednik: »Na velika tekmovanja se vedno odpravim z velikimi ambicijami. S sestro in ostalimi reprezentanti smo ogromno trenirali, zato pričakujem, da bom prikazal kvalitetne borbe, posledično pa tudi dober rezultat ne bi smel izostati.«
Sabina Kolednik: »O pričakovanjih ne bi govorila veliko. Glede na izkušnje je konkurenca vsako leto močnejša, vendar kljub temu pričakujem, da bom prikazala dobre borbe. Na prvenstvo sem dobro pripravljena, čeprav me je na začetku priprav ovirala poškodba.«
Franc Slodnjak
Kegljanje • 1. A SKL
-	moški, 4. krog
Kegljači Radenske so v 4. krogu državnega prvenstva prepričljivo, kar z 8:0, premagali vrsto Ljubljane Slovana. V domači vrsti je znova blestel Milan Kovačič, ki je bil s 684 podrtimi keglji najuspešnejši igralec tega kroga. Še več, za 4 keglje je izboljšal lastni rekord kegljišča.
Rezultati 4. kroga: Radenska
-	Ljubljana Slovan 8:0, Siliko - Pro-
teus 7:1, Interokno - Sinet 7:1, Novo-llt - Konstruktor 2:6, Konjice - Triglav 2:6.
Na lestvici je prvi mariborski Konstruktor z 8 točkami, Radenska je na 3. mestu s 6 točkami.
V naslednjem krogu (18. 10.) Radenska gostuje pri kranjskem Triglavu.
RADENSKA - LJUBLJANA SLOVAN 8:0 (3589:3288)
Radenska: Šebjanič 587, Marinič 565, Emeršič 580, Borovič 611, Harc 562, Kovačič 684.
1. B SKL 4. krog
ženske,
RADENSKA - SOSTANJ 7:1 (3144:3063)
Radenska: Hojnik 564, Muršič 511, Rojnik 523, Štiberc 531, Tibaut 553, Kaučič 462.
Na lestvici vodi druga ekipa Miro-teksa iz Celja z 8 točkami, vrsta Radenske je na 3. mestu s 6 točkami. V naslednjem krogu (18. 10.) Radenska gostuje v Kranju pri ekipi Triglava.
Niko Šoštarič
2. SKL - vzhod
V drugem krogu 2. kegljaške lige so si prvo točko priborile kegljačice Drave proti Litiji. Dobile so štiri posamične dvoboje, v skupnem seštevku pa so bile domačinke boljše in so si priborile točko. Moška ekipa Drave je visoko izgubila proti Lentu.
REZULTATI 4. KROGA - 2. SKL
(m): Lent - Drava 7:1, Rudnik - Šoštanj 2:6, Impol - Pivovarna Laško 7:1, Miklavž - Litija 6,5:1,5, Konjice - Fužinar 5:3.
1.	KONJICE	4 3 10 7
2.	ŠOŠTANJ	4 3 0 1 6
3.	LENT	4 2 1 1 5
4.	PIVOVARNA LAŠKO 4 2 115
5.	IMPOL	4 2 0 2 4
6.	MIKLAVŽ	4 2 0 2 4
7.	DRAVA	4 2 0 2 4
8.	LITIJA	4 10 3 2
9.	FUŽINAR	4 10 3 2
10.	RUDNIK	4 0 0 4 0 LENT - DRAVA 7:1 (3184 - 3021) DRAVA: Čeh 477, Čuš 550, Podgoršek 486, Arnuš 482, Kozoderc 497, Premzl 529.
REZULTATI 2. KROGA - 2, SKL (ž):
Litija - Drava 4:4, Impol - Nafta 7:1, Komcel - Fužinar 7,5 :0,5
1.	IMPOL
2.	KOMCEL
3.	NAFTA
4.	FUŽINAR
5.	DRAVA
6.	LITIJA
7.	MIROTEKS II
LITIJA - 3090)
2	2 0 0 4
1	10 0 2
2	10 12
2	10 12
2	0 111
2	0 111
1	0 0 10 DRAVA 4:4 (3147
DRAVA: Kozoderc 472, Krušič 547, Fridl 551, Plajnšek 518, Kolar 467, Bombek 535.
DK
Strelstvo • First liga: Aleksander Ciglarič najboljši
V drugem krogu mednarodne First lige, ki je potekala pretekli konec tedna v organizaciji SD Varstroj Lendava, je največ zbranosti med posamezniki pokazal Aleksander Ciglarič, SD Jože Kerenčič, ki je dosegel odličnih 577 krogov in za 2 kroga premagal kidričevskega strelca Boštjana Si-moniča, ki pa je bil še za dva kroga boljši od tretjeuvrščenega Simona Simoniča, SD Juršinci. Zmagovalec prvega kroga Ludvik Pšajd, SD Jur-šinci, je s 566 krogi osvojil 6. mesto, Ptujčanka Majda Raušl pa je tokrat s 563 krogi zasedla 9. mesto. Med 15 najboljših posameznikov so se med Slovenci uvrstili še Simon Simonič, SD Kidričevo s 562 krogi na 11. mestu in Ptujčana Matija Potočnik ter Miran Kolednik s 559 krogi na 12. in 13. mestu. V ekipnem seštevku sta še drugič zapored prvo in drugo mesto vknjižili ekipi SD Juršinci s 1688 krogi in SD Jože Kerenčič s 1686 krogi. Prve stopničke v sezoni so osvojili tudi ptujski strelci, ki so se sedaj v skupnem seštevku ekip povzpeli s sedmega na peto mesto z 22 točkami, kjer 3. mesto zaseda ekipa SD Kidričevo s 24 točkami, 4. mesto s 23 točkami pa držijo strelci SD Štefan Kovač iz Turnišča. Naslednji, 3. krog First lige se bo nadaljeval čez tri tedne v madžarskem Zalaegerszegu.
Skupni rezultati posameznikov po 2. krogu:
1.	Aleksander Ciglarič, JOK	1149 krogov
2.	Simon Simonič ml., JUR	1145
3.	Boštjan Simonič, KID	1145
4.	Ludvik Pšajd, JUR	1139
5.	Majda Raušl, PTUJ	1132
6.	Božidar Kolarič, ALZ	1132
7.	Simon Simonič, KID	1128
8.	Ferenc Nemeth, ZAL	1128
9.	Štefan Balaško, TUR	1126
10.	Dominik Vnuk, TUR	1122 Ekipni rezultati 2. kroga:
1.	SD Juršinci	1688
2.	SD Jože Kerenčič	1686
3.	SK Ptuj A	1681
4.	SD Turnišče	1672
5.	SD Kidričevo	1667
6.	SD Alzas	1660
7.	PLE Zalaegerszeg A	1656
8.	TUS Fehring	1647
9.	PLE Zalaegerszeg B	1642
10.	SK Ptuj B	1620
11.	ŠSK Coal	1618
12.	SD Dornava	1594
13.	SD Varstroj Lendava	1482
Simeon Gonc
Foto: SK
Mali nogomet • Pokal Slovenije
Ptujcani nocoj v Zagorju proti reprezentantom
V Litiji je bil izveden žreb pokala NZS Munich X, kjer je bilo v bobnu 16 ekip, ki se bodo med 17. in 19. oktobrom merile za preboj med osem najboljših. Žreb je določil, da se bodo Ptujčani pomerili s prvouvrščeno ekipo 2. SFL - zahod Baumit iz Zagorja. Gre za moštvo, ki ga sestavljajo bivši in sedanji reprezentanti slovenske izbrane vrste v malem nogometu: Simeunovič, Ibrišimovič, Bafič in številni drugi. To je za fante Ptuj ABA roletarstvo Saš bar dovolj velik izziv, da se bodo po najboljših močeh kosali z zvezdniki Baumita.
»V tekmo gremo popolnoma razbremenjeni. Vsem nam je jasno, kakšna je ekipa Baumita, kjer igra tudi Mile Simeunovič. Spoštujemo to moštvo, a se jih ne bojimo. Po treh krogih v
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa Ptuj Aba Saš se bo v osmini finala merila z zvezdniško ekipo Baumita.
Pari osmine finala pokala MUNICH X (17.-19. oktober):
Kix Ajadovščina - Sevnica, KMN Ratitovec - Oplast Kobarid, Bautim Zagorje - Ptuj Aba Saš, FC Maribor Branik - KMN Gorica, Izola - Živex, Bioterme Mala Nedelja - Tomi Press Bronx, Nazarje Glin - Puntar Casino Safir.
prvenstvu smo z našo upravo naredili analizo in prvi ukrepi so že realizirani, saj smo v ekipo uspeli privabiti že prvo od želenih okrepitev - to je Ian Emeršič, ki bo danes v Zagorju že zaigral. Verjamem, da bo uspel naš sekretar v ekipo pripeljati še Milana Emeršiča, ki čaka na papirje iz Avstrije, Danila Pučka ter še nekaj vrhun-
Namizni tenis
Dekleta ciljajo na prvo mesto
Po pravkar minulem evropskem prvenstvu se bodo v borbo za prvenstvene točke ta vikend podali tudi igralci in igralke namiznega tenisa. V prvih ligah je prišlo do sprememb v moštvih, ki so se skorajda vsa okrepila, le pri ekipi NTK Ptuj ni prišlo do sprememb. Največje breme bodo tako še naprej nosili Bojan Pavič, Danilo Piljak in Urban Ovčar, njihov cilj pa je sredina prvenstvene razpredelnice. V prvem krogu bodo gostovali v Mariboru, kjer se bodo merili z državnimi prvaki, ki so glavni favoriti tudi v letošnji sezoni. Ptujčani jim bodo poskušali nuditi kar najboljši odpor, točk pa realno ne morejo pričakovati. Razmerje moči se kljub nekaterim spremembam v moštvih ni nič kaj radikalno spremenilo, saj bosta visoke pozicije tudi le-
tos lovili ekipi Kema Puconci in Murska Sobota.
Na Ptuju pa so zopet formirali žensko ekipo, ki bo nastopila v 2. ligi. Po besedah vodje ekipe Urške Rojko bodo dekleta naredila vse, da se vrnejo v prvoligaško druščino, kjer so dolga leta igrala. Največje breme bodo nosile Vesna Rojko, Ivana Zera in Vesna Terbuc. Že v soboto bodo imele priložnost, da vknjižijo prvi dve zmagi, in sicer proti Rakeku, ki je tudi dolga leta nastopal v prvi ligi, in proti Preserju. Vsekakor pa bodo dekleta potrebovala podporo s tribun.
V tretji moški ligi bosta tudi letos nastopali ekipi Ptuja II in Cirkovc, ki bodo nastopili v spremenjeni postavi v primerjavi z lansko sezono.
Danilo Klajnšek
Nogomet • Liga U-14
Brez obrambe za Boškoviča
REZULTATI 10. KROGA: NS Poli Drava - Železničar 1:4, Simer šam-pion - Aluminij 1:1, Rudar Velenje -AHA EMMI Bistrica 8:0, Nissan Ferk Jarenina - Radgona 10:1, Mura 05
-	Dravograd 0:1, Tehnostroj Veržej
-	MIK CM Celje 0:1, Brežice - Nafta 2:3, Maribor - Ljutomer 5:0.
1. DRAVOGRAD 10	9	0	1	25:7	27
2. MURA 05 10	7	2	1	32:8	23
3. MIK CM CELJE 10	7	2	1	23:5	23
4. MARIBOR 10	7	1	2	44:8	22
5. RUDAR (V) 10	6	2	2	33:10	20
6. ŽELEZNIČAR 10	6	1	3	44:11	19
7. SIMER ŠAMPION 10	6	1	3	37:15	19
8. NŠ POLI DRAVA 10	6	0	4	28:16	18
9. TEHNO. VERŽEJ 10	5	1	4	23:11	16
10. ALUMINIJ 10	4	2	4	11:10	14
11. NAFTA 10	4	1	5	26:22	13
12. BREŽICE 10	4	0	6	16:30	12
13. F. JARENINA 10	1	1	8	18:29	4
14. A. E. BISTRICA 10	1	0	9	9:57	3
15. LJUTOMER 10	0	0	10	3:43	0
16. RADGONA 16	0	0	10	1:91	0
NS POLI DRAVA -ŽELEZNIČAR 1:4 (0:1)
STRELCI: 0:1 Lorber (21), 0:2 Boškovič (45), 0:3 Boškovič (49), 1:3 Kirič (55) 1:4 Boškovič (59), 1:5 Boškovič (62)
NŠ POLI DRAVA: Oroz, Leskovar, Slanič, Kajzer, Trep (Nahberger), Metličar (Zupanič), Hliš (Čeh), Krajnc (Abraham), Golob (Rogina), Pivko, Kirič. Trener: Miran Ljubec.
SIMER ŠAMPION -ALUMNINIJ 1:1 (0:1)
STRELCA: 0:1 Sagadin (21), 1:1 Jankovič (39)
ALUMINIJ: Frlež, Rajh (Gerečnik), Kelc, Leskovar, Dvoršak-Spehar, Zajc, Goljat (Lašič), Cafuta (Carič), Vindiš (Spehonja), Sagadin, Sešo (Koren). Trener: Tomislav Grbavac.
Danilo Klajnšek
skih igralcev, ki pa so zaenkrat še skrivnost. Verjamemo torej vase in uprava verjame v nas. To je naš moto in prepričan
sem, da lahko nocoj presenetimo,« je dejal kapetan Ptujča-nov Matej Gajser.
Peter Golob
Mali nogomet • DMN Lenart
A-liga
Rezultati tekem 5. kroga: ŠND
OLD BOYS ml. - ŠD VITOMARCI 6:5 (4:2), M-TRGOVINA LORMANJE - ŠD DESTRNIK-VIRTUOZI 3:2 (0:0), ŠD PERNICA ml. - ŠD CERKV. LOTOS ml. 5:7 (1:4), DMNR SAND. FAŽ -VAR-TOM - ŠD ŽERJAVCI 6:3 (2:2).
B-liga
Rezultati tekem 5. kroga: RDEČI VRAGI - ŠD PERNICA VETERANI 2:6 (1:3), KMN CERKV. G. PRI ANT. ml. III - KMN SV. TROJICA II 1:1 (1:0), KMN BENEDIKT - KMN SV. TROJICA 3:6 (1:1).
1.	DESTRNIK-VIRT. 6
2.	CERKV. ml. 6
3.	LORMANJE 6
4.	SAND. VARTOM 6
5.	OLD BOYS ml. 6
6.	ŠD ŽERJAVCI 6
7.	ŠD VITOMARCI 6
8.	PERNICA ml. 6
5 0 1 52:25 15 5 0 1 39:29 15 3 1 2 31:16 10
2 2 2 31:39
2 1 3 2 0 4
27:33 17:23
1 1 4 25:40 1 1 4 39:56
1.	RDEČI VRAGI	6
2.	SV. TROJICA	6
3.	BENEDIKT	6
4.	PERNICA V. (-1)	6
5.	CERKV. ml. III	6
6.	SV. TROJICA II	6
5 0 5 0 3 0 3 0 1 1 0 1
32:18 50:18 34:29 26:20 15:43 7:36
Zmago Šalamun
Športni napovednik
Kegljanje
2. SLOVENSKA MOŠKA KEGLJAŠKA LIGA - VZHOD
5. KROG: Drava -Konjice (sobota ob 17.30 v DETA centru na Ptuju)
2. SLOVENKA ŽENSKA KEGLJAŠKA LIGA - VZHOD
3. KROG: Drava - Komcel (sobota ob 13.30 v DETA Centru na Ptuju)
Namizni tenis
1.	SLOVENSKA MOŠKA NAMIZNOTENIŠKA LIGA
1. KROG: Maribor Finea - NTK Ptuj (sobota ob 17.00)
2.	SLOVENSKA ŽENSKA NAMIZNOTENIŠKA LIGA
1. KROG: Ptuj - Rakek (sobota ob 10.00 v ŠD Mladika), Ptuj - Pre-serje (16.00 v ŠD Mladika)
3.	SLOVENSKA MOŠKA NAMIZNOTENIŠKA LIGA
1. KROG - SOBOTA ob 10.00: LMKO Lendava - Ptuj II., Žogica - Cir-kovce; SOBOTA ob 16.00: LMKO Lendava - Cirkovce, Žogica -Ptuj II. Danilo Klajnšek
Dan otroške nogometne šole Golgeter Hajdina
V okviru prihajajočega praznika občine Hajdina 2008 Športna zveza Hajdina vljudno vabi na športno-zabavno prireditev Dan otroške nogometne šole Golgeter Hajdina. Prireditev bo v soboto, 18. 10. 2008, od
14. ure naprej na nogometnem igrišču na Hajdini. Na prireditvi bodo potekale naslednje aktivnosti:
-	kostanjev piknik,
-	tekma med starši in otroki,
-	fotografiranje vseh selekcij,
-	animacijski program.
Organizator bo poskrbel za jedačo in pijačo na prireditvi.
Kolesarski izlet
Kolesarska sekcija ŠD Slovenja vas organizira ob prazniku občine Hajdina tradicionalni kolesarski izlet, ki bo potekal v soboto, 18. oktobra. Start izleta bo ob 9. uri izpred gasilskega doma v Slovenji vasi.
Izlet je namenjen vsem občanom, vsi udeleženci bodo po koncu deležni tople malice v gasilskem domu v Slovenji vasi.
30 let MNZ Ptuj:
Revijalni turnir v malem nogometu
MNZ Ptuj vljudno vabi na revijalni turnir v malem nogometu, ki bo organiziran v sklopu prireditev ob 30-letnici Medobčinske nogometne zveze Ptuj. Odvijal se bo v petek, 17. 10. 2008, od 17.30 dalje v športni dvorani Gimnazije Ptuj. Turnir bo potekal po naslednjem razporedu: 18.00: IO MNZ Ptuj - Slovenski župani 18.20: IO NZS - Ženska reprezentanca 18.40: IO MNZ Ptuj - Estradne zvezde Pop Design 19.00: IO NZS - Ekipa duhovnikov PAX 19.20: Slovenski župani - Estradne zvezde Pop Design 19.40: Ekipa duhovnikov PAX - Ženska reprezentanca 20.00: Finale
Športni napovednik
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 13. KROGA - PETEK ob 18.00: HIT Gorica - Labod Drava; ob 20.00: MIK CM Celje - Nafta; SOBOTA ob 15.00: Luka Koper - Primor-je, Interblock - Rudar Velenje; ob 18.00: Maribor - Domžale.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 11. KROGA - NEDELJA ob 15.00: Aluminij - Šentjur, Zagorje
-	Livar, Bonifika - Mura 05, Triglav Gorenjska - Bela krajina, Olimpija
-	Krško.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 11. KROGA -SOBOTA ob 15.00: Stojnci - Odranci, Tehnostroj Veržej - Mons Claudius, Trgovine Jager - Malečnik, Paloma - Šmartno, Dravinja Kostroj - Čarda, Črenšovci - Kovinar Štore, Koroška Dravograd
-	Simer šampion.
ŠTAJERSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 10. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Podvinci - Bukovci, AHA EMMI Bistrica - Brežice, Peca - Partizan Fram, Pohorje - Šoštanj, LKW JACK Gerečja vas - Tehnotim Pesnica, GIC Gradnje Rogaška - Zreče; NEDELJA ob 15.00: Holermuos Ormož - Jarenina Šentilj.
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 9. KROGA - SOBOTA ob 15.30: Apače - Hajdina, Cirkulane
-	Oplotnica, Pauman Pragersko - Središče; NEDELJA 10.30:Videm
-	Gorišnica, Skorba - Rogoznica; NEDELJA ob 15.30: Dornava - Boč.
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 9. KROGA - SOBOTA ob 15.30: Slovenja vas - Hajdoše, Tržec
-	Zgornja Polskava, Leskovec - Spodnja Polskava; SOBOTA ob 18.30: Podlehnik - Markovci; NEDELJA ob 15.30: Makole - Lovrenc, Grajena
-	Zavrč.
VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ
VZHODNA SKUPINA - PARI 9. KROGA - PETEK ob 16.30: Tržec
-	Gorišnica, Leskovec - Podvinci, Dornava - Grajena, Stojnci Korant
-	Markovci.
ZAHODNA SKUPINA - PARI 8. KROGA - PETEK ob 16.30: Lovrenc
-	Polskava, Skorba - Apače, Boč - Pragersko; TOREK ob 18.00: Podlehnik - Hajdina.
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
10. KROG: NŠ Poli Drava - MIK CM Celje (sobota ob 14.00), Slovan
-	Aluminij (19.10. ob 15.30)
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
10.	KROG: NŠ Poli Drava - MIK CM Celje (sobota ob 12.00), Slovan
-	Aluminij (19.10 ob 13.30).
LIGA - U 14
11.	KROG: Aluminij - Maribor (sobota ob 11.00), Dravograd - NŠ Poli Drava (sobota ob 11.00).
Rokomet
1.	A SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 6. KROGA: Jeruzalem Ormož - Krka (sobota ob 19.00 v športni dvorani v Ormožu), Rudar EVJ - Ribnica Riko hiše, Prevent - Gorenje. Srečanje Celje Pivovarna Laško - Cimos Koper bo odigrano 3. decembra.
2.	SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 3. KROGA: Velika Nedelja - Drava (sobota ob 19.00 v športni dvorani pri Veliki Nedelji), Arcont Radgona - Pomurje.
1.	SLOVENSKA MLADINSKA ROKOMETNA LIGA
4. KROG: Trimo Trebnje - Jeruzalem Ormož (sobota ob 17.00)
2.	SLOVENSKA MLADINSKA ROKOMETNA LIGA - VZHOD
3. KROG: Črnomelj - Drava (nedelja ob 11.00)
Odbojka
1. ŽENSKA ODBOJKARSKA LIGA
PARI 2. KROGA: Calcit Kamnik - AC Prstec Ptuj, Aliansa - Benedikt, MZG Grosuplje - Luka Koper, TPV Novo mesto - Sloving Vital (igra se 22. oktobra).
1. MOŠKA ODBOJKARSKA LIGA
PARI 2. KROGA: Astec Triglav - Knauf Insulation, Ekipa Marchiol
-	SIP Šempeter, Krka - Galex MIR, Calcit Kamnik - MTB Maribor.
Nogomet • S slovenskimi navijači v Teplicah
»
Bili so zreli za poraz ...
«
V sredo zjutraj smo se izpred hotela Primus podali na več kot 600 km dolgo pot v Teplice na Češko, kjer je slovenska nogometna reprezentanca igrala četrto tekmo v kvalifikacijah za SP 2010. Naši igralci so se na pot podali s popotnico sedmih točk iz treh dosedanjih tekem, medtem ko so Čehi v dveh tekmah osvojili le eno.
Prijazen ženski glas v navigacijski napravi Garmin nas je prijazno vodil mimo Gradca proti Dunaju, od tam pa naprej proti češki meji. Tukaj smo za trenutek dobili občutek, da smo zašli v Kazahstan (naj mi oprostijo to primerjavo tisti, ki imajo na to državo lepe spomine ali asociacije); preproste stojnice s široko paleto kiča, izstopali pa so vse vrste vrtnih palčkov, ki so prava češka posebnost. V precej porušeni zgradbi smo kupili tedensko vinjeto za 7 evrov in jo hitro mahnili naprej proti Pragi, ki smo jo žal videli samo iz avta. Od tukaj so številne table vodile do Teplic, ki ležijo le nekaj kilometrov pred nemško mejo - do Dresdna je samo 50 km. Gnečo na vpadnici v mesto smo s pomočjo Garmina elegantno obšli in se znašli na končni postaji - v središču mesta. Gre za majhno, zelo lepo urejeno mesto s približno 50 tisoč prebivalci. Iz centra smo imeli do stadiona le nekaj minut hoje, sledimo samo reflektorjem, pa smo na konju. Takoj smo naleteli na slovenske navijače, ki so nas napotili na trg nedaleč od magistrata, kjer je bilo zbirališče pred odhodom na stadion. Seveda smo takoj naleteli na znane obraze (podpredsednik NZS mag. Stanko Glažar z ženo, navijači iz Zla-
Pogled na stadion v Teplicah
toličja, Maribora ...). Harmonika je bila seveda takoj pri roki, ni pa manjkalo tudi slovito češko pivo. Kmalu smo se odpravili proti mestu dogodka, stadionu, ki sprejme 18 tisoč gledalcev. Slovenci smo zares impozant-no vstopili v bližino stadiona v skupini več kot 600 glasnih navijačev. Žal smo bili na samem stadionu razdeljeni v dve skupini (na vzhodni in zahodni tribuni), a sta bili zato obe dovolj uglašeni, da smo v precejšnjem delu tekme preglasili nekajkrat številčnejše domačine. K temu je precej pripomogla odlična igra izbrancev Matjaža Keka v prvem polčasu, ko so dejansko nadigrali osmo ekipo na lestvici FIFA. Če bi Dedič in Šišič zadela iz najugodnejših situacij, ko sta se znašla iz oči v oči s češkim vratarjem Žitkom ... (pravzaprav nam je lahko kar malo žal, da se je poškodoval prvi češki vratar Petr Čech, saj bi morda vsaj enkrat reagiral slabše).
Drugi polčas je ponudil drugačno sliko na igrišču, saj so domačini vendarle imeli nekoliko več od igre, zaradi tega pa so bili bolje razpoloženi tudi
Foto: Črtomir Goznik
Poškodovani vratar londonskega Chelsea Petr Čech je nemirno spremljal tekmo s tribune.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
domači navijači. Kljub zadetku Sionka v 63. minuti smo lahko kar nekajkrat slišali žvižge domačim zvezdnikom (omenimo samo Jankolovskega iz Milana, Ujfalušija iz madridskega Atle-tica in Baroša iz Galatasaraya), ki v teh dneh ne uživajo 100 % podpore javnosti, ampak so se zaradi slabšega starta znašli na udaru kritik. Če smo pred tekmo pogledovali na kvoti v čeških stavnicah, ki so bile za zmago Slovenije okoli 1:7 (za vloženi evro bi v primeru naše zmage prejeli 7 evrov), smo bili po tekmi srečni, da se nismo odločili za vplačilo. Selektor Kek je bil na tiskovni konferenci nekoliko potrt zaradi zapravljenih priložnosti v prvem polčasu. »Bili so zreli za poraz, a ob dveh takšnih neizkoriščenih priložnostih proti takšni reprezentanci realno ne moreš računati na zmago,« je strnil misli slovenski selektor, podobno pa smo razmišljali tudi številni slovenski poročevalci.
Kljub porazu pa vzdušje med Slovenci v Teplicah ni bilo slabo; nekateri so delali načrt, v kateri del Prage bodo zavili,
Na trgu v središču mesta je bilo med našimi navijači živahno že nekaj ur pred pričetkom tekme.
drugi so se pripravljali na dolgo noč v tepliških gostilnah, ostali pa smo pred takojšnjo potjo v domovino zavili v klasično gostilno na češke dobrote ...
Nato pa pot pod kolesa. Med potjo je takoj stekla debata o učinku posameznih igralcev, končna misel pa je bila ta, da je to reprezentanca, ki ima nekaj tistega, kar spominja na zlato generacijo, v katero smo imeli neizmerno zaupanje. Med Prago in Dunajem je na kolenih na majhnem prenosniku že nastajal ta zapis, nekaj po četrti uri zjutraj pa smo že prihajali v bližino doma. A pravega časa za spanje ni bilo, saj je bilo treba zjutraj že v službo. Poleg prijet-
Foto: Črtomir Goznik
Del fotoreporterske ekipe, ki je slike s tekme Češka - Slovenija razposlal v svet.
Teplice so srečen kraj za češko reprezentanco, saj so na 13. kvalifikacijski tekmi zabeležili že 13 zmago. Brez oddane točke!
nih ima namreč življenje novinarjev, fotografov in turističnih delavcev tudi manj prijetne plati. Večno iskanje rokov za oddajo tekstov ali slik in ponudb je že ena izmed njih.
Hvala Borisu Z. in Matiju B. iz
Term Ptuj za povabilo in prijetno družbo, takšna ali podobna pot pa v tej sestavi zagotovo ni bila zadnja.
Iz Teplic Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Marko Šuler in Aleksander Radosavljevič sta v večini primerov dokaj uspešno ustavljala češke napadalce.
Foto: Črtomir Goznik
Slovenski navijači na vzhodni tribuni; približno toliko jih je za naše fante navijalo tudi na zahodni.
Foto: Črtomir Goznik
Mirnes Šišič in Marek Jankulovski v tesnem dvoboju
Foto: ertomir Goznik Po tekmi pretiranega razočaranja med slovenskimi navijači ni bilo zaznati, čeprav se misli na neizkoriščene priložnosti nismo mogli otresti.
Kuharski nasveti
Kostanji
Kostanje so kot živilo cenili že Rimljani. Zreli kostanji so prijetnega sladka-stega okusa z veliko škroba. Te dni jih lahko nabiramo po bližnjih okoliških gozdovih. Kot živilo uporabljamo marone in pravi kostanj, ki ga ne zamenjamo z divjim kostanjem. Surovi kostanji niso užitni. Posebej dober sladek okus dobijo maroni in kostanji, če sveže nabrane nekaj dni sušimo, da se del škroba spremeni v sladkor in tako postanejo slajši. Čas sušenja je odvisen od velikosti kostanjev.
Kostanje v Franciji in Italiji uporabljajo pretežno kot zelenjavo. Kuhane in glazirane kostanje postrežejo zraven rdečega zelja, kostanji se ujemajo po okusu tudi z brstičnim ohrov-tom in tako pripravljene ponudijo kot prilogo mesnim jedem ali jih uporabijo kot nadev pri perutnini. Kostanje lahko kot zelenjavo kombiniramo tudi s čebulo in gomoljasto zeleno. Preden kostanje uporabimo, jih skuhamo, nato olupimo zunanjo rjavo lupino in še notranjo svetlo rjavo kožico. Ravno zaradi dolgega postopka predhodne priprave se nekateri nikoli ne lotijo priprave jedi iz kostanjev.
Jedi iz kostanjev imajo tako fin in specifičen okus, da se tudi dolga mehanska obdelava obrestuje. Tako pri nas kostanje še vedno bolj pogosto uporabljamo za pripravo sladkih jedi in manj slanih. Pri pripravi slanih jedi jih uporabljamo pri pripravi slanega kostanjevega pireja, ki ga lahko ponudimo
kot prilogo zraven mesnih jedi iz svinjine, perutnine in govedine. Posebej okusne so svinjske mesne rulade, ki jih napolnimo z do polovice kuhanimi in olu-pljenimi kostanji. Prav tako kostanji dopolnjujejo mesne jedi iz govedine, tako lahko rostbif v omaki zgostimo s kostanjevim slanim pirejem ali so grobo sesekljani kostanji sestavina omak pri pripravi finih jedi iz govedine.
Pri nas kostanje še vedno bolj uporabljamo pri pripravi slaščic. Iz kuhanega kostanjevega pireja naredimo kostanjevo torto, različne kostanjeve rezine, kostanjev puding in narastek. Znani so tudi kandirani kostanji. Iz kostanjeve moke pripravimo tudi kašnate jedi, kruh ter drugo pecivo. Kostanjev pire pa je lahko tudi odlična osnova za kostanjeve slane in sladke namaze ter so hkrati lahko osnova za kostanjeve hrustavce, ki pa so lahko slani, takrat jih ponudimo kot toplo uvodno jed ali kot zanimivo prilogo, lahko pa so kostanjevi hrustavci sladki, takrat jih ponudimo s sladkimi omakami ali prelivi, lahko tudi čokoladnim in jih ponudimo kot samostojno sladico.
Najbolj vztrajni sladoledarji znajo pozno v jeseni narediti okusen kostanjev sladoled, ki ga ponudijo z vročo čokolado. Včasih pa so pripravljali tudi kostanjeve štruklje, ki jih vedno pogosteje pripravljamo tudi danes. Največ časa nam pri
lili «i J^l
Nekontrolirano uhajanje urina, imenovano inkontinenca, je težava, ki lahko močno vpliva na sožitje med lastnikom in psom. Posledica te težave je, da je prisoten neprijeten vonj, ki moti tako lastnika kot žival. Vsekakor je potrebno najprej ugotoviti, zakaj se to dogaja.
Med vzroki, ki lahko privedejo do inkontinence, je pretirano
pripravi jedi iz kostanjev vzame samo lupljene. Kostanje lupimo na tri načine. Lupimo lahko surove kostanje, tako da odstranimo rjavo lupino in odstranimo s strganjem še rumeno kožico. Ta način lupljena uporabljamo za debele kostanje in marone, ki jih ne bomo kuhali, ampak uporabljamo pri pripravi jedi druge toplotne postopke. Drugi način je ta, da kostanje križno zarežemo na izbokli strani, potem jih pražimo tako dolgo, da lupina poči. Ohlajene olupimo. Na ta način se kostanji na pol skuhajo in tudi nekoliko osušijo. In tretji, sicer najpogostejši način je, da damo kostanje v vrelo vodo in jih zavremo. Lahko jih do konca skuhamo. Po odmerkih kostanje odcedi-mo in še vroče olupimo. Če se ohladijo in se koža trga, jih še enkrat prevremo. Najbolje je tudi, da kostanje olupimo en dan prej, kot jih uporabimo za pripravo jedi.
Ker kostanji vsebujejo največ škroba, lahko v sladicah v celoti nadomestijo moko, tako da je okus še polnejši in zaokrožen. Oziroma čim več je v kostanjevi rezini ali torti že v testu kostanjev in čim manj je moke, tem boljšo kostanjevo rezino ali torto boste dobili.
Kostanjeve štruklje naredimo tako, da najprej pripravimo kompaktnejšo vlečeno testo.
Oziroma vlečeno testo pripravimo iz gladke moke, jajca, malo soli, olja in mlačne vode. Testo gnetemo tako dolgo, da je voljno in elastično. Nato ga premažemo z oljem, pokrijemo s posodo in pustimo počivati vsaj pol ure. Posebej pripravimo nadev, tako da skuhamo pol kilograma kostanjev, jih olupimo in enakomerno sesekljamo. Posebej penasto umešamo 15 dekagramov masla ali margarine, dodamo 10 dekagramov sladkorja v prahu, vaniljev sladkor, 4 rumenjake in 2 dc sladke smetane ter s kuhalnico primešamo trd sneg beljakov. Testo razvlečemo, kar se da na tanko, ga premažemo s pripravljenim nadevom in po nadevu potre-semo sekljane kostanje. Po kostanjih lahko potresemo še pest sesekljanih mandljev. Dobro zavijemo razrežemo 10 do 15 centimetrov dolge kose. Vsak kos posebej zavijemo v dobro pomokano kuhinjsko krpo, na koncu zavežemo in v vodi kuhamo 15 do 20 minut, odvisno od debeline štrukljev. Še vroče damo na krožnik, prelijemo s toplo čokoladno omako in ponudimo. Kostanjeve štruklje pa lahko potresemo tudi s prepra-ženimi mandlji ali lešniki. Tako pripravljene ponudimo za samostojno večerjo ali v manjši količini kot sladico v jedilniku.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Nekontrolirano uhajanje urina
Lastnik psičke Ameriške stadfordske terierke, stare 7 let, sprašuje o možnih vzrokih za težavo, ki se pojavlja pri njegovi psički, in sicer gre za nekontrolirano uhajanje urina. V ležišču, kjer psička ponoči spi, je zjutraj pogosto mokro od urina, včasih bolj, drugič manj. Kapljice urina lastnik pogosto opazi tudi, kadar se psička razveseli ali vznemiri.
pitje vode. Kužek, ki dosti pije, tudi dosti urinira. Če te možnosti ponoči nima, ker je v stanovanju, pogosto pride do tega, da mu nekaj urina uide. Razčistiti je treba vzroke za pretirano žejo. Le-ti so lahko sladkorna bolezen, nepravilna prehrana, določena zdravila in še mnogo drugih. V orientacijo velja, da naj kužek dobi na dan približno
Foto: E. Senear
60 ml (0,6 dl) vode na kilogram telesne teže.
Pri večjih odstopanjih navzgor in tudi navzdol se je treba posvetovati z veterinarjem. Pogosto je razlog za omenjeno težavo vnetje mehurja ali sečnice, kar žival skeli in zaradi slabega tesnjenja pride do uhajanja urina. Za inkontinenco pa ne štejemo pogosto uriniranje malih količin urina, ki je pogosto prisotno pri vnetjih in okužbi sečnih poti. Če urin uhaja v večjih količinah, je verjeten vzrok v motnji delovanja živčnega sistema, ki nastopi kot poledica poškodbe hrbtenjače, izpada medvretenčne ploščice (hernie disci), zaraščanja hrbtenice (spondiloze) in najrazličnejših tumorjev. V teh primerih prihaja do tako imenovanega prelivanja, mehur se napolni in zaradi pritiska izteka višek urina. Ker se mehur sproti polni, je iztekanje urina bolj ali manj konstantno. Stanje je resno, saj prepoln mehur pritiska na ostale organe in moti njihovo delovanje, kar velja predvsem za črevo. Živali je potrebno vstaviti kateter ali jo redno ka-taterizirati, dokler nevrološka motnja ne izgine. Pogost vzrok uhajanju urina so tudi sečni kamni ali tumorji, ki vplivajo na
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
zožitev sečnih poti. Mehur se zaradi tega preveč napolni, kar pa vpliva na mišico zapiralko in urin začne nenadzorovano uhajati. Relativno pogost vzrok uhajanja urina je sterilizacija pri psičkah. Pri tej motnji psička po navadi med spanjem spusti nekaj kapljic urina. Težava je najpogostejša pri psičkah velikih pasem s kratkimi gobčki in pri katerih je opravljena kompletna odstranitev rodil. Takrat pride tudi do spremenjenega anatomskega položaja mehurja, kar je lahko vzrok inkontinenci. Tudi pomanjkanje estrogenov, ženskih spolnih hormonov, je lahko vzrok težavi.
Lastniku psičke svetujem, da se oglasi v ambulanti, kjer bomo poiskali vzrok za inkontinenco in temu primerno ukrepali. Če ne gre za nevrološko motnjo, se inkontinenca lepo zdravi. V približno 90 odstotkih je možno motnjo popolnoma odstraniti. Terapija je v začetku z injekcijami, kasneje s sirupi in hormo-nalnimi tabletkami, v določenih primerih pa je potreben tudi operativni poseg. Potrebno je izključiti tudi vnetje oziroma ga sanirati z antibiotiki. Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
Jesenska vrtna opravila
V prijetnem toplem sončnem jesenskem vremenu, preden se bo vrtna narava odpravila k zimskemu počitku, z vrta pobiramo še poslednje plodove zemlje in vrtnarjevega dela. Po spravilu pridelkov iztekajočega se vrtnarjevega leta pričnemo vrtno rastje ter zemljo pripravljati na prezimitev, z jesenskim sajenjem in setvami drevnin, okrasnih trajnic ter prezimnih vrtnin pa se že pričenja novo vrtnarjevo leto.
V SADNEM VRTU si drevnine v tem lepem sončnem jesenskem vremenu ob zorenju listja še nabirajo poslednje asimilate, ustvarjene v listnem zelenilu. Hranili se bodo v koreninah ter olesenelih delih drevesa kot začetna hranila ob začetku nove vegetacije v prihodnji spomladi.
Medtem ko se narava in rastline trajnice pripravljajo na zimsko mirovanje v drugi polovici meseca oktobra, pa dokler listje ne odpade, niso potrebna nobena opravila pri njihovi negi, pričnemo pa priprave na jesensko sajenje sadik sadnega drevja. Pred obnovo sadnega vrta ali pred dosajeva-njem v njem se sadjar-vrtičkar srečuje z mnogimi vprašanji, na katera mora najti odgovor, preden prične to pomembno opravilo. Sadno drevje je rastlinska vrsta, ki na svojem rastišču živi dolgo življenjsko dobo, za kar je pomembna pri sadnem izboru temu ustrezna odločitev s trajnejšo veljavo. Najpomembnejši je odgovor na željo, ki si jo želimo uresničiti s posaditvijo sadnega rastlinja ter ustreznosti razpoložljivega rastišča z okoljem za posamezne sadne vrste. S posaditvijo sadnega drevesa v domačem vrtu ne zadovoljujemo le potrebe po pridelku, marveč je sadno drevje ena izmed zvrsti za oblikovanje naravnega in bivalnega okolja. V sadnem izboru je med sadnimi vrstami in sortami velik razpon, v katerem je mogoče izbrati vsaki želji, potrebi in okolju ustrezno. Obstajajo sadne vrste s kratko življenjsko dobo, le nekaj let, kot so vrtne jagode do drevesnih sadnih vrst z več desetletij dolgo življenjsko dobo. Razne so oblike rasti od grmaste do debel-ne, od nizkih prizemnih grmovnic do visokih dreves z različnimi potrebami pri oskrbi, negi, prehranjevanju, obdelavi, vzgoji ter varstvu pred boleznimi in škodljivci. V sadnem izboru najdemo sadne vrste z zgodnjim zorenjem ter možnostjo obiranja svežega sadja preko celega leta. Uporabnost sadja je raznolika, od svežega do trajnejše hrambe v predelani ali nepredelani obliki. Sadno drevje, spomladi, ko brsti in cveti, okolje krasi, poleti, ko zeleni in raste, ga poživlja, v barviti jeseni obrodi žlahtno sadje, med prezimovanjem pa v svežo belino odeto poživlja zimsko idilo.
V	OKRASNEM VRTU še cvetijo dalije, žafrani, kane, vrtnice ter mnoge vrste enoletnic, kot da bi se v hladnih septembrskih dneh nekoliko odpočile, ko jim je sončno in toplo jesensko vreme povrnilo moči za cvetenje. Cvetno rastje do prvih jesenskih slan negujemo kot doslej. Odstranjujemo odcvetele ter poškodovane poganjke ter plevemo. Dalije, gomoljne begonije in kane po prvi slani izkopljemo, gomolje posušimo do stanja, ko se prst z njih zlahka otrese, stebla z listi pa porežemo 10 cm nad gomolji šele, ko ove-nijo. Gomolje hranimo v suhem zračnem prostoru, kjer ne zmrzuje, v suhi šoti ali narobe obrnjene v lesenih platojih.
V	drugi polovici oktobra je čas za sajenje spomladi cvetočih čebulic. Sadimo jih v dobro pripravljeno zemljo v globino trikratne debeline čebulic. Pred sajenjem čebulice razkužimo, ni pa priporočljivo čebulnic saditi več let zapovrstjo na isto površino.
V	ZELENJAVNEM VRTU meseca avgusta in septembra posejane gredice s špinačo, motovilcem, zimsko solato, pomladnim čebulčkom ter drugimi prezimnimi vrtninami so se v tej sončni jeseni že dobro razvile. Kot je med vsakim posevkom plevel, je tudi med jesenskimi, ki kaj hitro prične posevke preraščati, po zgodnjem cvetenju pa semeniti ter se širiti tudi v hladni zimi. Plevelov ne spreglejmo, dokler so še mladi, vrtne posevke okopljemo ter oplevemo, plevele pa izpuljene s korenino vred pustimo oveneti ter kompostiramo.
Miran Glušič, ing. agr.
Biokoledar: 17. oktobra - 25. oktobra
17-petek	18-sobota S**	19 -nedelja	20-ponedeljek
21-torek	22-sreda	23-četrtek #	
hoto: UM
Partnerji - dobra stvar ali slaba ideja
iT	.rtn.
Kvaliteta dobrega razmerja
Nekaterim partnerskim razmerjem je usojen uspeh (primer: pri podjetju MX sva skupaj s partnerjem že od začetka. Njegove in moje veščine sovpadajo več kot odlično. On obvlada gradnjo in razvoj, jaz pa skrbim za upravljanje in strategijo. Skupaj sva dosegla veliko več, kot pa, če bi delala sama) in drugim propad že kar takoj na začetku. Kaj ustvari ali uniči partnersko razmerje? Tukaj je nekaj kvalitet dobrih partnerskih razmerij:
Zdrav pogovor: imeti morate prostor za pogovor, preden sklepate odločitve.
Imejte odprto glavo: ni vam potrebno trošiti dragocenega časa z razlaganjem svojih ciljev vašemu partnerju.
Zavezanost: s partnerjem morata biti zavezana drug do drugega in do svojih ciljev
Odgovornost: s partnerjem se morata pri doseganju ciljev - spodbujati. Vaša pomembna ekipa In sedaj - kako ovrednotiti in izbrati ekipo izven svojega podjetja?! Vse kontakte iz vašega spiska ali po naključju si boste pridobili skozi čas. Zato časa ne podcenjujte - vedite, da je čas vedno vaš zaveznik. Za začetek potrebujete samo nekaj ključnih članov ekipe - odvetnika, računovodjo, nepremičninskega posrednika in upravljavca nepremičnin. Vaša poslovna ekipa Preden naredite karkoli, tudi pred tiskanjem vaših vizitk in logotipov, se pogovorite z odvetnikom, ki vam bo svetoval, kakšno podjetje je potrebno ustanoviti. Ali boste ustvarili korpora-cijo ali družbo z omejeno odgovornostjo ali katero drugo obliko podjetja, je odvisno od narave posla. Vedeti boste morali prednosti in slabosti vseh oblik, da bi se pravilno odločili. Ne glede na to, katero izberete, vam bo podjetje uradno varovalo vaše osebno premoženje in vam nudilo davčne ugodnosti. Pri tem sta odvetnik in računovodja -neobhodna. Odvetnika rabite pri delu s papirji in pogodbami, računovodjo - da vam bo dajal davčne nasvete, ki temeljijo na vaši osebni finančni situaciji
Ekipa za iskanje nepremičnin
Ta ekipa vsebuje ljudi, ki jih boste najverjetneje morali poiskati sami. Priporočam več profesionalcev iz vsakega področja, ki vam ustrezajo, ki poznajo trg in ki razumejo, da vam bodo pomagali doseči vaš cilj. Oni vam lahko pomagajo sestaviti preostalo ekipo, ki jo boste potrebovali pri samem poslu. To sta nepremičninski posrednik in upravljavec nepremičnin. Svetovalna ekipa Vaša ekipa za iskanje nepremičnin bo najverjetneje priporočala nekatere ali vse profesionalce, ki jih boste še potrebovali. To je še en razlog, zakaj je pravilna izbira ekipe za iskanje nepremičnin tako pomembna. Oni določajo vašo celotno ekipo in posledično vaš način dela. Izbirajte pametno! Kdo je še lahko del vaše ekipe?
Posojevalec ali posrednik hipotek, po domače banka ali leasing hiša, ki bo razumela vaš posel investiranja v nepremičnine. Banka vam nikdar ne bo le posodila denarja, banka vas bo tudi informirala o nepremičninah, ki so zrele za prodajo.
Investitorji. Vedno je potrebno najti več virov kapitala, ki bodo vzdrževali vaš posel.
Gradbenik ali specialist za obnovo. Vidijo stvari, ki jih ne jaz in ne Vi ne vidiva, ko si ogledujeva nepremičnino. Naredijo nam natančen pregled kritičnih in nekritičnih popravil.
Mitja Petrič
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Pasja ljubezen
Vprašanje: Sem poročena, mama treh odraščajočih otrok. Pred tremi leti sem se zaljubila. Kljub pomanjkanju časa sem si ga vzela kakšno uro ali pa dve za kavo. Toda njega navadno ni in zmenkov ne odpove. Po drugi strani pa govori, da me ima rad in da me obožuje. Večno čakanje me dela vse bolj živčno in tečno. Možu se o tem niti ne sanja. Kakšen bo konec?
Odgovor: Na tej preljubi Zemlji se zadeve vedno obračajo tako, da je nekdo zgoraj in drugi spodaj. Tako je jasno razbrati, da se kolo sreče večno vrti in postaja vedno bolj dinamično. V življenje pridejo tudi obdobja, ko se človek znajde v začaranem krogu in pri tem ne vidi, točke rešitve. Načeloma ste oseba, ki je zelo pridna, delavna in marljiva. Seveda imate malo časa, toda preveč časa ste v preteklosti namenili svoji družini. O tem, ali je bilo to pravilno ali ne, bi se lahko razvila ostra debata, čas pa je, da najdete nekoliko več notranjega miru. Po mojem mnenju se
preveč zapletate v kaotične situacije in iščete navidezno srečo. Obdobje treh let ni majhna doba in tako ste lahko ugotovili in dodobra proučili pojem platonske ljubezni. Vaš zakonski mož je oseba, ki vam bo vedno stal ob strani in vam po potrebi tudi pomagal. Prav gotovo ni smiselno bežati od nečesa, kar imate in pri sebi naredite analizo, kaj si želite in kaj pričakujete. Seveda je lepo, da se imate radi in da najdete svojo srečo. Pri tem pa je sporen način, kako ste jo pričeli iskati, kajti tako ne morete najti ničesar, kar bi vam bilo v ponos. Imate bogata notranja načela, na katera ste lahko upravičeno ponosni. Sreča je nekaj, kar lahko uvidite vsepovsod, sami pa si ustvarjate utvare. Pomembno in ugodno je, da razmišljate, da vas morda že jutri čaka boljše življenje,
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
popolnoma od vas pa je odvisno, ali se bodo te stvari zgodile. Moški, ki je tretji v ljubezenskem trikotniku, si predvsem želi neke avanture in popestritev. Prav gotovo noče biti vezan in zdi se, da je to rahla utvara. Ko me sprašujete po koncu, se mi zdi, kot da bi bili na pragu zime in da kmalu prihajala pomlad. Čutite jo že v srcu, živeti pa jo še morate. Po mojem mnenju, in pri tem so mi v oporo tudi planeti, se bodo stvari odvile po scenariju konec dober vse dobro. Nihče na tem svetu vas nima pravice obsojati, popazite pa, da bodo razpotja usode v bodoče bolj jasna. Vodi naj vas močna vera, ki odpira vsa vrata in obljublja notranjo spokojnost.
Šifra: Kamenček
Vprašanje: Nisem poročena, živim v skupnem gospodinjstvu in imam dva otroka, vendar moje življenje ni to, kar si želim. Imam dva prijatelja in oba imam zelo rada, oba sta poročena, eden od njiju že drugič. Zanima me, za katerega naj se odločim. Me sploh kateri od njiju ljubi ali bi se oba samo rada poigrala z menoj?
Odgovor: Spoštovana bralka, iz astrološke karte je razbrati, da ne veste, kaj je za vas pojem ljubezni. Pomembno bo, da se kaj kmalu odločite in da na pravilen način rečete bobu bob. Popolnoma od vas je odvisno, kaj in kako se boste odločili. Toda toliko časa ste že na svetu, da bi se lahko bolj z zaupanjem obračali na svojo intuicijo in tako v sebi našli tudi vse odgovore. Žal, ali pa morda na veselje, se nobeden od teh dveh moških ne bo ločil. In tudi sami niste oseba, da bi jo lahko z veseljem sprejeli. Ponavadi je čas tisti, ki celi rane, in upanje pokaže v življenju pravo pot. Pravilno je, da se poglobite vase in da naredite določeno osebno analizo. Po mojem mnenju preveč verjamete v neko navidezno trpljenje. Moške, s katerimi se dobiva-
te, si izključno izbirate sami in tako najdite pri tem neki skupni imenovalec. Ko boste pri sebi ugotovili, kaj je pravzaprav ljubezen in kaj vam lahko daje, boste našli tudi smisel in vero. Ne razmišljate o tem, kaj je pravilno in kaj ne. Seveda velja omeniti, da morate poslušati svoje notranje občutke in da tako vedno uvidite neko svetlo točko, ki vam daje upanje. Razmislite tudi o tem, kaj je pravzaprav ljubezen in kaj vam lahko podarja. V življenju vas čaka še sreča in tudi radost. Srečno in obilico modrosti vam želim!
Smerokaz: če imate tudi vi kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, potem mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se morate, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda boste sami tisti, ki se odločite. Pismu nepozabitipriložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Svetovanje za vas, za vse nas
Metoda Sedona
Vsestranska pomoč v vsakdanjem življenju.
V prejšnjem članku smo pisali o metodi Sedona. Sedaj vam bomo še bolj podrobno razložili, kako jo lahko vsak dan uporabljamo v našem življenju. Vse, kar slišimo, vidimo in kar nam pride na našo pot preobrazbe, lahko koristno uporabimo. Kaj počnemo vsak dan v svojih mislih, kako se odzivamo na situacije, ki se nam dogajajo -to pa je odvisno od tega, kar se bomo naučili in kaj sprejeli za našo realnost.
Dejansko je stvar zelo preprosta. Vsi smo sami sebi bodisi najhujši sovražnik ali pa najboljši prijatelj. Nenehno si uničujemo zdravje, srečo in uspeh - in to povsem nenamerno, zaradi nerazčiščenih misli, prepričanj in stališč. Celo takrat, ko vemo, da nam neka misel, prepričanje ali stališče ne koristi, se nam jo zdi težko spremeniti ali opustiti. Razlog za to je zelo preprost: naša čustva obarvajo, ustvarjajo in vklenejo te omejitve na svoja mesta tako, da se nam navidezno zdijo resnične. Naša čustva so bodisi gibalo, ki v nas sproži dejavnost, ali pa nam preprečujejo, da bi ukrepali. Metoda Sedona vam bo pokazala, kako obvladati svoja čustva in s tem obvladati tudi svoje razmišljanje in ravnanje. To na kratko tudi pojasnjuje, kako lahko ta tehnika vpliva na spodaj navedena področja, ki so tako zelo raznolika:
Odvisnost od slabih navad: ali mukoma poskušate pre-
nehati kaditi, kockati, zapravljati denar, uživati slaščice ali katero koli drugo slabo razvado?
Skrb za druge: nenehno skrbite za druge, kdo pa skrbi za vas?
Droge in alkohol: ali vam droge in alkohol preprečujejo, da bi bili optimalno zadovoljni in zdravi?
Prehrambene motnje: ali bolehate za anoreksijo, buli-mijo, zlorabo odvajal ali katerekoli drugo prehrambeno motnjo?
Čustvene travme: ali vam spomini na travme ali zlorabe nenehno uničujejo življenje?
Finančno stanje: ali imate težave z denarjem ali kake druge finančne probleme?
Depresije: ali imate občutek, da le stežka obvladujete svoje življenje? Ali se pogosto počutite žalostni ali preobremenjeni?
Žalost: ali čutite, da ne boste nikoli preboleli globokega občutka izgube ob smrti ljubljene osebe? Ali vas bremeni kakšna druga izguba, na primer izguba službe ali prenehanje pomembnega odnosa?
Kockanje: ali se vam zdi čedalje težje upreti želji po igrah za denar?
Nizka raven samospošto-
vanja: ali pogosto čutite, da niste dovolj dobri, da niste vredni sreče?
Obsesivno-kompulzivna motnja (OCD): ni treba, da vam OCD uravnava življenje.
Obvladovanje bolečine: ali trpite kronične bolečine, na primer glavobole, bolečine v križu, artritis ali katerekoli druge vrste telesnih bolečin in nelagodja?
Želite ugajati ljudem: ali ste tako zelo nagnjeni k temu, da osrečujete druge, da nenehno zanemarjate lastno srečo?
Odnosi: ali bi lahko še izboljšali odnose v svojem življenju?
Občutki sramu in krivde: ali se obremenjujete in obtožujete zaradi občutka odgovornosti za napake, ki jih ne morete popraviti?
Spanje in energija: ali težko spite ponoči? Ali se podnevi pogosto počutite zaspani in brez energije?
Stres: ali imate višji krvni pritisk od zaželenega? Ali se nenehno počutite pod pritiskom in prisilo?
Hujšanje in prenajedanje: ali se le stežka držite diet ali programov za vadenje telesa in imate občutek, da vam nikoli ne bo uspelo zgubiti odvečnih kilogramov? Ali se le stežka odrekate vaši najljubši
hrani?
Na delavnici se bomo naučili osnovne tehnike, s pomočjo katere boste lahko »opustili« oziroma odvrgli vsako neprijetno ali neželeno čustvo oziroma občutek. In to takoj. Ni potrebno, da se z določenim problemom ukvarjamo leta in leta, kar vas morda želijo nekateri prepričati. Tudi najbolj trdovratne težave se lahko znebimo takoj. V temu trenutku. Predstavljajte
si, kako bo, ko se boste enkrat za vselej znebili tiste tegobe, ki vam morda greni življenje. Z metodo Sedona se tudi najbolj trdovratne težave, odstranijo z lahkoto.
Predstavitev metode in delavnica bo v soboto, 18. 10., ob 15. uri v društvu Feniks, Mariborska c. 15, Ptuj.
Milena De Viktory, ruštvo Feniks, prijave: 051 413 354
Duševno zdravje
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104^3
www.radio-tednik.si
Pričakovanja okolice
Mojca se je zapletla v avanturo s poročenim moškim. Najprej je kazalo, da se bo vse končalo s kratkotrajnim flirtom, saj doslej še ni bila v resni zvezi. Po letu in pol skrivanja pa se je odločila, da bo zvezo prekinila, čeprav je noseča. Otroka si je že dolgo želela, ne pa tudi moškega ob sebi, posebej pa še ne poročenega. Sklenila pa je tudi, da mu bo nosečnost zamolčala. Skratka, z njim ne želi imeti več nobenega stika, otroka želi vzgajati sama, tudi staršem in prijateljem identitete očeta svojega otroka ne želi razkriti. Zaradi tega jo zelo obsojajo. Kaj pa o takih primerih pravi stroka?
Mojca po povedanem še ni imela kaj prida izkušenj v ljubezni, saj pravi,da je imela le nekaj površnih zvez. Očitno ji je bil ta partner izjemno všeč, pa tudi ona njemu, saj je dobil potrditev, da je moški, ki zna očarati mlada, neizkušena dekleta in celo imeti z njo kar dolgo obdobje skrivne zmenke.Pri Mojci se prepleta tako neizkušenost kot tudi tendenca po vlogi sodobne ženske, ki želi izpolniti svoj materinski nagon in biti mati ter istočasno živeti samostojno življenje brez moškega partnerja ob sebi. To samo po sebi ne pomeni nič izrazito posebnega, je pa še vedno neobičajno v marsikaterem okolju pri nas in zato jo tudi družina in prijatelji obsojajo.Seveda bo pač Mojca morala to vzeti v zakup, toda z leti bo to minilo in bodo njo in njenega otroka sprejeli brez kakršnih koli pomislekov in obsodb.
Pripomnilpa bi še to, daje Mojca imela možnost od tega moškega zahtevati, da se razveže in živi z njo, če jo ima resnično rad, a tega ni storila, pa tudi z njim ni prekinila stikov, ko je zvedela, daje poročen. Zato menim, da je pač sprejela odločitev za takšno življenje, kot ga sedaj živi in ga bo živela z otrokom, ne glede na pričakovanja in stališča okolja (družine, prijateljev...), kar je njena pravica!
mag. Bojan Šinko
Slo POP novice
Energični koroški rokerji po imenom Piksna so se v današnji zasedbi ustalili pred nekaj leti, končno podobo pa dobili tik pred snemanjem prvenca Kolaž. Vračajo se k rock'n'rollu sedemdesetih, osrednji pomen pa dajejo besedilom, saj želijo, da poslušalec skozi besedilo dojame njihovo filozofijo in identiteto. Ponujajo del sebe, del svojih občutij in mišljenja skozi besede, ki jih barvajo z melodijo čiste nesebičnosti, zaljubljenosti, žalosti, mladostniške norosti, melanholije, nostalgije in veselja. Inspiracija za vse, kar pristane na papirju, je življenje, kot ga dojema zaljubljena mladostniška duša, ki še išče osebno identiteto in ji gre v tem ubogem, krutem svetu tudi marsikaj na živce. Njihov namen je obuditi zvoke rock'n'rolla sedemdesetih in jih prilagoditi času, v katerem živimo.
:k-k-k
Datum 26. 1. 2004 si zagotovo zasluži posebno mesto v zgodovini rock glasbe, saj je tega dne izšel prvenec dotlej neznane skupine Bohem z naslovom Življenje ni zločin. Mnogi bi sicer rekli, da to ni čista rock glasba, pač pa zaradi primesi živih godal, pevskega zbora in elektronike prej kakšen pop-rock ali simfo-rock. Vendar se skupina nikoli ni hotela opredeljevati na ta način. Rdeča nit njihove glasbe je rock, z veseljem pa puščajo prostor različnim zvrstem glasbe. Skupina se je v studio odpravila z namenom, da prikrajša svoj koncertni repertoar za nekaj rock hitov, ki so jih do takrat preigravali. No, izguba na eni strani, a hkrati zelo dobra pridobitev na drugi.
■k-k-k
Magnifico očitno ne izgublja časa. S skupino Balcountry Quartet se je zaprl v studio in v pičlih dveh dneh posnel 10 skladb, ki bodo na novem albumu. Ta bo najverjetneje nosil naslov Magnifico & Balcountry Quartet. Priredba pesmi Ti si moja ljubezen, ki jo je pred mnogimi leti ustvaril Jure Robežnik, se že vrti na naših radijskih postajah.
-k-k-k
Katalena na radijske postaje pošilja drugi singel iz njihovega aktualnega albuma Cvik Cvak!, ki je v celoti posvečen rezijan-skemu glasbenemu izročilu. Ta aldowska je naslednica izvrstne skladbe Lisica, ki je pošteno prevetrila slovenski glasbeni prostor. Izjemne glasbene kritike in velik uspeh albuma Cvik Cvak!, ki je izšel pod okriljem založbe Dallas, sta zagotovili, da bo skladba Ta aldowska Kataleno samo še povzdignila in jih še bolj utrdila na slovenski glasbeni sceni.
-k-k-k
Posavsko-novomeška skupina Puppetz nadaljuje promocijo albuma, ki je letos aprila izšel pri Menart Records. Zdaj se po delovnem poletju odpravljajo na turnejo, kjer bodo nadaljevali promocijo njihovega albuma Forte Balade.
Začeli so 11. oktobra v Mladinskem centru Krško, pot nadaljevali v Mariboru na študentski prireditvi Gremo na prvi rok, 15. oktobra. V Novem mestu bo glasno 24. oktobra v lokalu Patriot, 29. oktobra pa bodo fantje zatresli tla v Štuku, ko bodo zopet obiskali štajersko prestolnico. V novembru pridejo na vrsto Ljubljančani, saj bodo 13. novembra ogreli prisotne v Orto baru.
Pripravila: MZ
& E T; r DJ" 1 O
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. TINA GAČNIK TIANA: MORJE IN NEBO 9. lABliPESEK IN DOTIK 8. DOMEN KUMER, PETRA PEČOVNIK: KAMASUTRA 7. VLADO KRESLIN, SEVERA GJURIN: ABEL IN KAJN 6. MARKO VOZELJ: TE NI 5. ANŽEJ DEŽAN: ŠOPEK MAKA 4. VOYAGE: ČAS 3. ADI SMOLAR: BREZ DLAKE NA JEZIKU 2. ANIKA HORVAT: DANES JUTRI VČERAJ 1. STEREOTIPI: POKAŽI MI JO MAL
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Dan D pripravljajo nov album in se odpravljajo na koncertno turnejo!
Skupina Dan D je po štirih letih od izida albuma Katere barve je tvoj dan tik pred predstavitvijo novega studijskega izdelka. Dolgo in težko pričakovan album končno podobo dobiva prav v teh dneh, prvi single z naslovom Jutranja pa bo na radijskih valovih še ta mesec. Ob tem se skupina odpravlja na klubsko turnejo, na kateri bodo predstavili pesmi z novega albuma.
Skupina je večji del svoje kariere preživela ravno v klubih in si želi svojo novo glasbo predstaviti ravno na tak, najbolj neposreden način. „V klubih ni blefiranja, nimaš se kam skriti, ljudje te gledajo tako v obraz kot pod prste in vsaka napaka se sliši," pravijo.
„Na velikih odrih sila ozvočenja, luči in množice velikokrat zakrije bistvo, na majhnem odru pa ni usmiljenja ..." Ker gre za skupino prekaljenih glasbenikov, bo v tem neposrednem stiku s publiko brez dvoma v ospredju ravno njihova nova glasba.
Klubsko turnejo bodo pričeli 24. oktobra v Tetaru Antona Podbevška v Novem mestu, kjer bodo koncert ponovili tudi dan kasneje. V prestolnici nas bodo razveselili 29. (KUD France Prešeren) in 30. oktobra (Roxly). V Celju bodo zvrhano mero novega ustvarjanja predstavili 31. ok-
tobra (Plesni forum), turnejo pa nadaljevali 7. novembra v Novi Gorici (Mostovna), nato pa sledijo koncerti na Vrhniki (Zakon), Ravnah (Kompleks), v ljubljanskem Ortu in zaključek 21. novembra v Murski Soboti (MIKK).
Začetek skupine DAN D sega v
Filmski kotiček
Sodni dan
Na Škotskem izbruhne virus reaper (kosec), ki imenu primerno kosi ljudi kot pšenico - v nekaj dneh žrtev zreducira na kup gnojnih in krvavih bul, ki potem umre v mukah. Proti tej novodobni kugi ni zdravila, zato britanska vlada na najožjem delu otoka zgradi ogromen zid od obale do obale. S tem Škotsko odreže, zato vsi njeni prebivalci slej ko prej umrejo. Četrt stoletja kasneje se virus nepričakovano pojavi v Londonu, hkrati z njim pa se izkaže, da so na Škotskem kljub vsemu preživeli, ker so očitno našli zdravilo. Vlada tja pošlje skupino izurjenih komandosov, ki naj bi zdravilo našli in prinesli v London. Vodi jih prekaljena Eden. Kmalu se znajdejo v urbani džungli, kjer vlada le en zakon, in sicer zakon močnejšega ...
Film Sodni dan je amalgam vseh večjih ZF-postapokaliptič-nih hitov zadnjih 30 let in tega se niti ne trudi skrivati. Originalnosti in svežine ne boste našli niti malo, temveč le kopiranje ključnih in najboljših posnetkov iz Pobesnelega Maksa, Pobega iz New Yorka, celo Spi-elbergovega Dvoboja, Bojevnikov, Vojske teme, 28 dni kasneje, Romerovih zombijev in še bi lahko naštevali. Film se vmes nesramno spogleduje s steam-punkom, zaradi česar smo priča
Doomsday
Igrajo: Rhona Mitra, Bob Hoskins, Malcolm McDowell, Alexander Siddig
Režija: Neil Marshall Scenarij: Neil Marshall Žanr: akcijski film Dolžina: 113 minut Leto: 2008
Država: Velika Britanija
absurdnim nihanjem v zgodbi, ko se junaki v nekem trenutku veselo streljajo z najmodernejšim orožjem, že v naslednjem pa se bojujejo s srednjeveškimi loki in puščicami ter sulicami, v ščitih in oklepih.
Več kot očitno je, da se je scenarist in režiser pri ustvarjanju filma nesmrtno zabaval, ko je na kup metal vse žive klišeje grozljivk, gravžljivk, ZF, akcije, dirkalnih filmov, distopičnih vizij in si na debelo sposojal tudi iz računalniških iger, saj je film na trenutke videti, kot bi bil narejen po igri Fallout, pa tudi finta sekanja rok in glave za pretentanje varnostnega sistema (prstni odtisi in čitanje ro-ženice) je v svetu računalniških iger stara kot svet.
A kaj bi to. Avtor se je med mešanjem te enolončnice zabaval in točno takšen je na koncu izpadel tudi film: neoriginalen, a zelo zabaven, toliko bolj, ker je prestreljen z velikanskimi logičnimi luknjami (ker se ljudje preživljajo s kanibalizmom, je naokoli ogromno krav). Čeprav film nikoli ne zaide v sa-moironijo in se na videz jemlje precej resno, je v resnici precej neresen. Dovolj je videti le namerno pretirane grimase zlobe
leto 1996. Takrat je na ostankih skupine MERCEDES BAND, ki je nastala leta 1991, nastala nova skupina, ki pa je za razliko od stare začela z avtorskimi besedili in aranžmaji. Člana Tomislav Jovanovic(Tokac) - vokal in Dušan Obradinovič(Obra) - bobni sta k sebi povabila še tri izkušene glasbenike: Marka Turka (Tuča) - ritem kitara, Primoža Špelka -bas kitara in Aleša Bartlja - solo kitara. Vsi so imeli za sabo že dolgoletno glasbeno kariero. Nadeli so si ime DAN D zaradi svoje udarnosti in pristnosti na koncertih v živo. Po kratkotrajnem preigravanju je skupina zbrala dovolj materiala za prvi album. Prvi album z imenom IGRA je izšel pri založbi Helidon leta 1997. Skupina je s promoviranjem albuma in igranjem v živo kmalu dobila pečat ene najboljših slovenskih rockovskih zasedb.
Drugi album z naslovom KO HODIŠ NAD OBLAKI je bil posnet leta 1999 in prav tako izdan pri založbi Helidon. Za razliko od prvega albuma, ki ga napaja čista mladostna energija, je na drugem čutiti zrelost čustvenih izlivov pevca skupine Tokaca. Po tem obdobju sta zaradi različni pogledov na glasbo iz skupine izstopila basist Primož Špelko in kitarist Aleš Bartelj. Skupina je za nekaj časa prekinila aktivno igranje. Kasneje se jim je pridružil nov basist Andrej Zupančič, na novo so v skupino vzeli še klavia-turista Boštjana Grubarja, Tokac pa je poleg mikrofona poprijel še za kitaro, ki mu nikakor ni bila tuj inštrument. Z novo zasedbo je skupina pod producentskim okriljem Žareta Paka začela snemati nov album z naslovom Katere barve je tvoj dan. Od takrat so minila štiri leta, vsi pa se jih spomnimo po odličnih singlih ČAS, VODA, POČASI, PLEŠEŠ, ROKE, LE NAPREJ in drugih prepoznavnih pesmih. Sodelovanje s Siddharto pri skladbi Voda/Male roke je bila lani ena najbolj predvajanih skladb, prejeli pa so tudi številne nagrade, med drugim nagrado glasbenih urednikov za album leta 2004, za skupino leta 2004 in 2005, za naj pevca leta 2004, pesem Počasi pa je prejela nagrado slovenskih radijskih postaj SRF za pesem leta 2005.
MZ
so ravno zaradi svojega neumetniškega pedigreja vredni ogleda v smislu, da si zaradi poceni in nehollywoodske produkcije upajo iti čez mejo splošno sprejemljivega. Kot takšnega so ga kritiki resda z užitkom raztrgali, prav tako se je masovno občinstvo hitro obrnilo stran, a med subkulturo ZF-gravžljivk bo kljub neizvirnosti nedvomno postal manjša klasika. Pravzaprav je manjši čudež, da je takšen film sploh prišel v slovenske kinematografe.
Matej Frece
na negativčevem obrazu, pa je vse jasno. Če prej ne, gledalec to dojame med fantastičnim končnim obračunom med dolgo in divjo dirko z avtomobili, saj takrat humor preide že v sfero Montyja Pythona - le želodce pustite doma, saj vam sicer utegne biti precej slabo. To je namreč eden tistih filmov, kjer poleg krvavega trganja človeških udov po zraku letijo tudi razcefrani ljubki zajčki.
Film je tako tipičen, a sploh ne slab predstavnik t. i. trash filmov, torej filmskih smeti, ki pa
CID vabi!
Razstava
V petek, 17. oktobra, ob 19. uri pripravljamo odprtje razstave: Punk in novi val v Jugoslaviji Sloveniji. Postavila sta jo Matjaž Zorko in Martin Rozman. Za temeljit pregled alternativnega glasbenega dogajanja pred 30 leti sta zbrala mnoge zanimive materiale in pričevanja informatorjev, ki so bili sami del dogajanja: Igorja Vidmarja, Petra Mlakarja, Tomaža Lavriča, Petra Lovšina, Maria Šeliha in mnogih drugih. Razstava bo na ogled mesec dni, vendar bodo nekateri materiali razstavljeni samo na odprtju!
Koncert
Petek, 24. oktobra, ob 20. uri: koncert meseca: EJQ. Zasedbo, ki igra funk/pop/jazz, sestavljajo: Klemen Ko-tar - saksofon, Marko Črnčec - klaviature in Tomi Purich - bobni. Prvi jazzovski dogodek v sezoni! Gostujoča zasedba igra večinoma lastne skladbe, pa tudi priredbe jazz-rock standardov in balkanskih evergreenov.
Skupnostno delo
Četrtek, 23. oktobra, ob 17. uri v predavalnici Šolskega centra Ptuj (za odrom): asist. dr. Bogdan Polajner: Vloga družine in staršev pri preprečevanju zlorab drog - predavanje za starše srednješolcev in učencev zadnjega triletja osnovnih šol ter zainteresirano javnost.
NEFORMALNO UČENJE
Še vpisujemo v naslednje tečaje in delavnice: tečaj igranja na afriške djembe, literarna skupina, novinarska skupina, elektro delavnica, tečaj žongliranja, tečaj znakovnega jezika gluhih.
NOVO!
Likovne cidarije, mentorica Aleksandra Vidovič.
Vpis v tečaje in delavnice bo potekal do zasedenosti razpoložljivih mest.
CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si. CID Ptuj je od 1. junija odprt od ponedeljka do petka od 9. do 18. ure.
Štajerski TEDNIK
PESNISKI OKRAS
RUSKA PESNICA (ANA)
PESEM IGORJA GRUDNA
NEMŠKA ROCKOVSKA SKUPINA
JUDEZEV SIN
SIVE BARVE
PRISILNO DELO V FEVDALIZMU
IZBRUH BOLEZNI
DRZAVA V
SREDNJI AMERIKI
MILIJONI VATOV
ZAČETNIK BOLGARSKE DINASTIJE
SMUČARSKI KLUB
MESTO V IRAKU
KUHINJSKA POSODA, KOZICA
TORINO
SOP LAS, LUNDER
STISKA, NUJA
GORA V TUSKANI
RIBISKA MREZA
SESTAVIL EDI KLASINC (SINDIKALEC)
PEČENKA (POGOVORNO)
ČEVELJ S KOLESČKI
NEMSKI DIRIGENT (JOHANN JOSEPH)
LUKA OB BELEM MORJU
LETALO
POLITIK KREMZAR
DRZI HLAČE
PRIPRAVA NA POKLIC
ZNAMKA TOALETNEGA PAPIRJA
ČLOVEK AVTOMAT
IVAN POTRČ
OPATOVA SLUZBA, OPATSTVO
NAS PESNIK JENKO
PROSTOR POD PREVISOM
NARAVOSLOVEC
SPORA, KI SE ODDELI OD SPOROFORA
ANTON DERMOTA
PRITOK PADA V ITALIJI
ČLAN AKTIVA
GRSKA ČRKA
MAROŠKA UTEŽNA MERA
UKRIVLJENOST
GL. MESTO GUDŽARATA
PRITOK DONAVE V SRBIJI
ZIVAL SAMOROG
FRANCOSKI FILMSKI IGRALEC (MAURICE)
SVOJINA, IMETJE
MARKO ELSNER
IRENA VRČKOVNIK
BEOTIJSKI REČNI BOG
POLIAMIDNO VLAKNO
ŠPANSKI SLIKAR (REMEDIOS)
JOHN OSBORNE
REKA V
NEMČIJI
ZUNANJI ZNAK, POSEBNOST
GLAS
KONJSKIH KOPIT, PEKET
ALENKA GODEC
Ugankarski slovarček: ABERT = nemški dirigent in skladatelj (Johann-Joseph, 1832-1915); ALEVRIOSPORA = spora, ki se oddeli od sporofora; AMDABAD = glavno mesto Indijske države Gudžarat; AMIATA = vulkanska gora v italijanski Toskani, visoka 1734 m; ASOP = beotski rečni bog, Pozejdonov sin; KOVDA = luka ob Belem morju; KUT = mesto v Iraku; TERDOPPIO = pritok Pada v Italiji.
■gojous 'ov '^es 'men 'sasjoiai 'eiejujv
'sni>i! 'ise| 'eqsjiod 'e^en 'isjA^e '09~| 'ys 'A!s 'Of 'ssApod 'eus 'ueuo 'dosv 'uowjs 'doo 'sgey 'OAiSAOiedo '!aossj>| 'isoau>i <j| 'eAO}ewi|v 'e|OJise>| 'epAO>| 'iJsqv 'J3|0J 'eiejd :ouAejopoA :a>|uezu>| 3) Astjssy
Zanimivosti
Za skupno zmago v svetovnem pokalu skakalcev v celem letu le ura skokov
Liberec, 14. oktobra (STA) - Vrhunski smučarji skakalci, ki se borijo za končno zmago v svetovnem pokalu, v letu dni opravijo manj kot eno uro neto skokov. Tekmovalni direktor smučarskih skokov pri Mednarodni smučarski zvezi (FIS) Walter Hofer je ob robu Foruma Nordicuma v Liberecu na Češkem razkril, da je seštevek skokov pri najboljših skoraj natančno 100.000 metrov.
Preprosti računi povedo, da je skakalec v sezoni na vseh treningih in tekmah skupaj poletel 100 kilometrov, ker pa je hitrost leta običajno
nekaj čez 100 kilometrov na uro, sami poleti po zraku trajajo nekaj manj kot eno uro. Sam let je seveda le del dolgotrajnih in napornih priprav smučarjev skakalcev.
Zaradi lačnih medvedov v dveh ruskih vaseh policijska ura
Moskva, 14. oktobra (STA) - Zaradi več deset sestradanih rjavih medvedov, ki povsod prežijo na hrano, sta bili dve gorski vasici na jugu Sibirije prisiljeni uvesti policijsko uro, poročanje ruskih medijev povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Prebivalci obeh vasi podnevi ne morejo več zapustiti svojega kraja brez oboroženega spremstva, medtem ko morajo ponoči ostati doma, saj se takrat po vaseh klati okoli 20 kosmatincev. Obe vasi se nahajata v
narodnem parku gorovja Altaj, odločitev o policijski uri pa je sprejel svet parka, so po poročanju ruske tiskovne agencije Riua novosti pojasnili v vodstvu parka.
Medvedje sicer zapuščajo gozdove zaradi letošnjega pomanjkanja ja-godičevja in orehov. Tako že več kot dva tedna terorizirajo vaščane, pobijajo živino in drobnico, podirajo ograje in napadajo ljudi.
Berlusconi na banketu v Beli hiši podrl govorniški pult
Washington, 14. oktobra (STA) -Italijanski premier Silvio Berlusconi je po pogovorih z ameriškim predsednikom Georgem Bushom na ponedeljkovem banketu v Beli hiši nenamerno udaril ob govorniški pult, ki je nato razpadel. Berlusconiju, ki
je nenavadno situacijo pospremil z nasmeškom, sta v roki ostala mikrofon in zgornji del pulta, s katerega je pred tem nagovoril zbrane.
"Stoodstotno verjamem, da bomo vedno ostali prijatelji," je v natrpano polni dvorani dejalBerlusconi in skušal objeti ameriškega predsednika Georgea Busha, pri tem pa tako nerodno udaril ob govorniški pult, da je ta razpadel. Italijanski premier je ohranil prisebnost in z mikrofonom, ki mu je ostal v roki, ter z muzajočim nasmeškom na obrazu pristopil k Bushu, ki ga je poljubil na lica.
Družba pomembnih Američanov, Italijanov in italijanskih Američanov je ob tem bruhnila v glasen smeh in Berlusconiju namenila glasen aplavz. Kot še piše AP, so se v Beli hiši zbrali na uradni večerji ob Kolumbovem dnevu, ki ga v ZDA praznujejo vsak drugi ponedeljek v oktobru.
RADIOPTUJ
89,8 °98,2 ° 104,3MHz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 18. oktober:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 In 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.30 Novice. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cen-čič Krajnc in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin). NEDELJA, 19. oktober: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljud-
skimi godci In pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem in novinarjem Martinom Ozmecem - v živo. 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM Radio Robin).
PONEDELJEK, 20. oktober:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 16.30 Mala šta-
jerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba, 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). TOREK, 21. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Po-gorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 Novice. 18.00 Oddaja v živo. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.05 AVTO-RADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Univox). SREDA, 22. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30,
8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. Evropska unija in Slovenija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Ka-rolino Putarek). 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). ČETRTEK, 23. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - an-
keta. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Koša-nom. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). PETEK, 24. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Astročvek. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje -anketa. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžajmo iz kraja v kraj. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.15 Duševno zdravje (mag. Bojan Šinko, pon.), Skriti mikrofon, pon. 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahber-ger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio).
Frekvence:
89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Po razpotjih življenja boste hiteli in doživeli radikalno premikanje časa. Močno bo Izstopala služba in na vas je, da uvidite pozitivne učinke. Finančno stanje se bo kmalu obrnilo na bolje. V ljubezni vas bosta zaznamovali strast in intenzivnost. Sprehodi bodo balzam za dušo.
Sn BIK
Od petka dalje se boste počutili veliko bolj ljubljeni In spoštovani.
Polna luna vam je podarila notranjo moč in modrost - seveda je pomembno, da omenjenim naukom sledite. Ljudje, ki bodo prihajali v vaše življenje, vam bodo pomagali in življenje bo postalo kot prava pravljica.
DVOJČKA
V tišini boste pridobili določene odgovore in pravilno bo, da boste ločevali zrno od plev. Nekaj zdrave previdnosti v komunikaciji ne bo odveč. Prava mera ravnovesja bo obrodila sadove. Niti usode boste vlekli v službi, vendarle je previdnost mati modrosti.
RAK
Pred vami je teden, v katerem se bodo vrstile umetniške in kreativne dejavnosti. Zanimivo je, da se boste od lastnih otrok veliko učili in pridobivali določena znanja. Po majhnih korakih lahko sledite svojim sanjam. In pri vsem tem ne pozabite negovati notranjega otroka v sebi.
LEV
■Tj Od petka dalje bo primerno, da se greste detektiva In se odpravite na podstrešje ali v klet. Našli boste marsikaj zanimivega in si tako popestrili dan. Obremenitve in strahove dajte v večno svetlobo. Ljubljena oseba bo tista, ki vam bo zrcalo in od katere se boste veliko naučili.
DEVICA
Ustvarjalne urice preživite v naravi, in če imate kakšnega hišnega ljubljenčka, bo še toliko bolj zanimivo. Ne iščite sreče tam, kjer je ni, poglobili se boste v svet duhovnosti in skritih znanj. Obisk prijatelja vam po podaril prijetnosti in čas je, da se odpravite na krajši oddih.
TEHTNICA
Čeprav boste izrazito nemirni, se obeta srečen in harmoničen čas. Finančno boste v veliki meri tehtali in se odločali, toda sledite svoji intuiciji. Kljub navideznim službenim obveznostim si boste morali vzeti čas zase in za vse tiste reči, ki vas veselijo.
ŠKORPIJON
Končno boste tudi sami stopili iz ozadja. Ne razmišljate o tem, kar morate še spremeniti, ampak najti morate določeno srečo in harmonijo. Odločite se in naredite pomemben korak naprej na delovnem mestu. Previdnost je mati modrosti.
STRELEC
Zelo zvedavo boste gledali naprej in dobro vam bodo šli od rok izmenjava mnenj, dogovori in navezovanje novih prijateljstev. Sledi neka prelomnica in zvezde bodo na vaši strani. Izpolnila se vam bo srčna želja. Pokukajte v svet narave in zdravega načina življenja.
KOZOROG
Odprle se vam bodo ugodne možnosti in priložnosti. Našli boste srečo In tiste zadeve, ki vas veselijo. Pomemben pečat vam bo dala intuicija in pri tem se boste morali poslušati. Ni dobro, da iščete v življenju lažje poti. Plezanje po statusni lestvici bo obrodilo sadove.
VODNAR
Določene stvari se bodo spremenile, če si to priznate ali pa ne. Po razpotjih življenja greste lahko zelo odločno in ne bojte se sprememb. Slednje boste morali sprejeti z odprtimi rokami in tako bodo točke usode popolne. Počasi boste našli svoj smisel in dejavnosti, ki vas veselijo.
RIBI
Pluli boste po brezmejnih oceanih veselja. Ugodnosti se bodo vrstile In tako boste našli tisto, kar vas veseli. Globoko v sebi boste prebudili adrenalinski duh in čas je, da iščete in živite svoje sanje. Reka življenja se bo vila v vsej svoji lepoti v ljubezni. Služba - skupinski delo.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
S
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
SAKSONCI
Nagradno turistično vprašanje .
Uspešna bera za Terme Ptuj
V MO Ptuj v tem času potekajo aktivnosti za izbiro 10. princa karnevala, na širšem območju pa se pripravljajo na tradicionalne martinove prireditve. V občini Hajdina pa tudi na občinsko praznovanje in tradicionalno prireditev Iz mošta vino - pridi na Hajdino, saj so si za praznični dan izbrali soboto pred martinovo nedeljo.
Znani so že tudi prvi podatki za obisk slovenskih naravnih zdravilišč v prvih devetih mesecih letos. Nočitve so v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta porasle za 3,9-od-stotka. Največji prirast je zabeležen pri gostih iz Rusije in držav nekdanje
V občini Hajdina se pripravljajo na na Hajdino.
S Sorijem smo v trenutku postali prijatelji in z velikim veseljem sva ga povabila naslednji dan z nama v 50 kilometrov oddaljen Gorom-Gorom. Pred tem smo se seveda morali še vrniti nazaj v hotel, kar je bila posebna dogodivščina, saj smo uporabili t. i. »taksi Sahel«. Zadeva je dokaj preprosta, saj le ustaviš prvo vprego z oslom, se povzpneš na leseno »kočijo« in uživaš ob odkrivanju mesta, njegovih ulic ter hišk. Ves vtis nekoliko pokvari le pretirana uporaba sile nad oslom, a v kolikor lastniku vprege obrazložiš, da se ti prav nikamor ne mudi, se tudi ta neprijetnost konča. Preden pa sva se uspela vrniti v hotel, naju je ponovno pričakal župan in naju popeljal do umetnega jezera, ki ga je uspel ob pomoči Združenih narodov zgraditi in danes predstavlja vir pitne vode v času suše za celotno mesto.
Kar težko se je bilo posloviti od mesta, župana in njegove družine, ampak nama je bil v uteho Sori, ki se je vendarle odločil potovati z nama v naslednji dve vasici. Ob slovesu sva seveda darovala skoraj celotno zdravstveno oskrbo, od antibiotikov, aspirinov ipd., saj so zdravila še vedno nepredstavljivo zaželeno blago. Tako prijaznih ljudi, kot sem jih srečal v Doriju, pri čemer se ne morem omejiti le na najine gostitelje, ampak tudi ljudi na ulici, v barih ipd., še nisem spoznal na nobenem potovanju in z velikim veseljem jih bom kmalu spet obiskal.
Ker naju je čas že kar pošteno priganjal, sva se s težkim srcem poslovila od mesta Dori in se napotila v vasico Gorom-Gorom, kjer vsak četrtek poteka največja
Jugoslavije.
V Moravskih Toplicah je od 7. do 9. oktobra potekal 55. gostinsko-turi-stični zbor, v okviru katerega je potekalo tudi tekmovanje v 22 tekmovalnih kategorijah, v katerih je skupaj nastopilo blizu 500 gostinskih in
prireditev Iz mošta vino - pridi
turističnih delavcev. V tekmovalnem delu letošnjega zbora so bili ponovno uspešni tudi zaposleni Term Ptuj, ki so prejeli eno zlato, štiri srebrne in dve bronasti medalji ter eno priznanje. Na posvetu pa so govorili o vodnih virih, razvoju turizma in turistični društveni organizaciji. Pri delu v prihodnje bodo v turističnih društvenih organizacijah kot pomembnemu členu pri razvoju turizma posebno skrb posvetili ekološkemu oza-veščanju in v tem okviru tudi vodi, ki bo tekoče zlato prihodnosti. Na to, da ima Slovenija raznovrstne, vendar skromne vodne vire, ki so ekološko zelo občutljivi, je spomnil prof. Dušan Plut z ljubljanske filozofske fakultete. Zato je načrtovanje z vodo tesno povezanega turističnega razvoja občutljivo ne le z ekonomskega vidika, temveč tudi zaradi nujne zaščite okolja in skladnejšega regionalnega razvoja. Pri tem pa bo treba upoštevati tudi vpliv podnebnih sprememb in zato pripraviti strateški in operativni načrt prilagajanja turizma tem spremembam. Za uresničevanje ukrepov za izboljšanje vodnih virov pa so na voljo tudi evropska sredstva. »Pozdra-
tržnica v Burkini Faso. Pred tem je seveda bilo še potrebno urediti prevoz do te 50 kilometrov oddaljene vasice, kar je bil podvig zase in le Soriju, najinemu gostitelju, se imava zahvaliti, da sva se uspela pretihotapiti v enega izmed kombijev. Kljub temu da je bilo v kombiju le osem sedežev, se nas je stlačilo vanj štirinajst oseb, kar je zame še vedno nepojmljivo. Po dobri uri čakanja smo končno odrinili, pri čemer še danes ne vem povsem, kje so bile moje noge in koliko oseb je sedelo v mojem naročju. Da bi bila podoba transporta še bolj pristna, smo se dobrih pet kilometrov iz mesta ustavili, saj se nam je pridružilo še dodatnih 15 oseb, ki so
vljamo aktivnosti turističnih društev, ki plemenitijo turistično ponudbo posameznih destinacij. Ob tem ugotavljamo, da bi ponekod veljalo razviti dodatne možnosti sodelovanja s turističnimi društvi v smislu, da društvena aktivnost z naborom dogodkov, poznavanjem turističnih zanimivosti kraja, nizom etnoloških posebnosti in mnogim drugim svoje najbolj atraktivne produkte v še večji meri ponudi tudi gostom turističnih objektov. Ob tem smo turistični ponudniki hkrati zainteresirani za
zasedle prav vsak kotiček strehe kombi-ja, pri čemer seveda velja omeniti še vse koze, ovce in druge živali, ki so prav tako za dobri dve uri postale naši sopotniki. Na srečo se je Sori uspel stlačiti na streho avtomobila, tako da sva vsaj midva imela
še aktivnejšo vlogo turističnih društev pri razvoju malega podjetništva, saj je le-to ključno za oblikovanje in povezovanje neke destinacije v t. i. ponudbo integralnih turističnih produktov, ki podaljšujejo čas bivanja gostov na destinaciji,« pa je o možnostih partnerskega sodelovanja TDO in turističnega gospodarstva povedal predsednik uprave Save, d. d., in častni član Turistične zveze Slovenije Janez Bohorič, ki je na 55. gostinsko-turističnem zboru prejel tudi posebno priznanje Turistično gostinske zbornice Slovenije.
Nagrado za odgovor na predzadnje nagradno turistično vprašanje bo prejel Miran Fras, Cirkovce 68, ki je pravilno zapisal, da bo letošnji princ ptujskega kurentovanja že deseti po vrsti. Danes sprašujemo, katera po vrsti je bila letošnja trgatev na grajskem dvorišču. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Rai-čeva ulica 6, Ptuj, do 24. oktobra.
sedež zase. Vožnja je bila temu primerno seveda izredno neudobna, a naravne lepote, vasice in prečudovit jutranji svit, ki nas je spremljal na poti, so odtehtali vsak napor.
Nadaljevanje prihodnjič
Prečudovita pokrajina Sahel, ki premore le nekaj dreves in podrastja.
Številni Sahel taksiji pred osrednjo mošejo v Doriju.
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
PLESNI IECAJ DRUŽABNIH PLESOV
z Jernejem Brenholcem 23.10.2008 ob 19.00 V DRUŽBI Z ZVEZDAMI: Večerja z ER0IK0 30.10.2008 ob 20.00 PRIMUSOVE VINSKE ZGODBE 31.10.2008 ob 20.00 Nasprotja se privlačijo, Vino Turčan ZAPUFAN PIKA SN, TADEJ TOŠ Nova stand-up komedija 2.11.2008 ob 19.00 (premiera) BRUNCH
Vsako nedeljo med 11. in 14. uro v restavraciji Grand Hotela Primus.
Dodatne informacije in rezervacije: Tel.: 02/74-94-506 ali www.termeftuj.si
GEMINA
K-L-U-B
GEMINA
K-L-U-B
1
GEMINA
K-l-V-B
• > ^
GEMINA
K-L-U-B
A
Grand Hotel Primus
MAtOHSJ,SQ3ÍIS
Foto: UZ
-oto: UZ
Foto: Črtomir Goznik
Potovanje po poteh kolonizacije in mogočnih afriških kraljestev • Gana, Togo in Burkina Faso (17.)
Na tržnici Gorom-Gorom
Foto: UZ
Tradicionalno pitje čaja z gostitelji.
Mali oglasi
STORITVE
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-servis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
36 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskar-stvo-bezjak.si.
POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom. Ploj Janez, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF (stene in stropi). PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILU-MED, d. o. o. Tel. 02 745 01 43 www.milumed.si
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279 187, Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.
VSE IZ INOXA: cevi, pločevina, palice, vrvi, vijaki, dimniki, okovje, ograje po načrtu, dobite v trgovini Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, 02 780 99 26.
KMETIJSTVO
PRODAM suha drva akacije in hrasta, kalana, razrezana na 33 cm in metrska. Telefon 051 259 001.
PRODAM koruzo za silažo ali zrnje. Informacije na telefon 041 942 018.
PRODAM svinjo, 160 kg, domače reje. Telefon 755 88 21.
V NAJEM vzamem njive. Tel. 041 315 392.
NESNICE, rjave, grahaste, pred ne-snostjo. Vzreja nesnic, Tibaut, Babin-ci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01.
KUPIM traktor in kiper prikolico za manjšo kmetijo. Tel. 041 358 960.
KUPIM traktor IMT, Ursus, Zetor in vso kmetijsko mehanizacijo. Tel. 041 679 937.
PRODAJAMO jabolka za ozimnico sorte jonagold, zlati delišes, idared. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale. tel. 769 26 91, možna dostava.
PRODAM klasje z njive, cena po dogovoru. Tel. 779 85 21 ali 041 882 875.
PASTIR, električni, rabljen, prodam. Tel. 041 924 056
PRODAM bukova ter brezova drva z dostavo. Tel. 041 723 957.
PRODAM rotobrano s sejalnico znamke Amazone, delovna širina 3 m, predsetvenik znamke Landberg, delovna širina 4,60 m, štiribrazdni peresasti plug znamke Niemeyer Delta - delno obnovljen, gruber po-drahljalnik znamke Rabewerk, delovna širina 3 m. Tel. 031 251 967.
PRODAM odojka od 20 do 25 kg, Stojnci 32, tel 766 62 91, zvečer.
PRODAM dva vinska soda, 150 in 200 l. Tel. 787 73 11.
PRODAM odojke, Stojnci 130. Tel. 766 90 01.
PRODAM lepo belo grozdje. Tel. 768 43 71 ali 040 284 651.
DOM-STANOVANJE
OPREMLJENO stanovanje oddam v najem. Tel. 02 772 34 51.
NEPREMIČNINE
PRODAM enosobno stanovanje na Ptuju, 40 m2, Rimska ploščad. Inf. na tel. 041 345 660.
PRODAMO trisobno stanovanje, v pritličju, na Ptuju v CMD, obnovljeno, etažna centralna. Tel. 041 359 043.
KUPIM starejšo hišo ali vikend, do cca. 10 000 €. Tel. 041 784 523.
PRODAM ali tudi oddam v najem starejše 4-sobno stanovanje v II. nadstropju v centru Ptuja. Kličite na tel. 051 348 278.
NA LEPI razgledni legi v Zamušanih prodam vinograd, možnost vikenda. Cena 5300 €. Tel. 041 245 054.
PRODAM gradbeno parcelo na Ptuju v izmeri 1040 m2. Telefon 051 412 042.
PRODAM dvosobno pritlično stanovanje, 5 km iz centra Ptuja (Orešje 177), 70 m2 (+ klet, podstrešje, veranda), z dvoriščem in lepim okoljem, na novo adaptirano (PVC-okna) in povsem opremljeno za 75.000,00 evrov. Možnost delno obročnega plačila (50 % pologa), 041 418 236.
V NAJEM oddam skladiščne prostore. Informacije na tel.: 031 317 931.
DELO
IŠČEMO delavce za pomoč pri pripravi hitre hrane in za strežbo pijače. Tel. 031 305 658. Okrepčevalnica hamburger hill, Perko Klavdija s.p., Osojnikova c. 4, Ptuj.
Prireditvenik
ZARADI povečanega obsega dela iščemo komunikativno, prijazno ter predvsem zanesljivo osebo za pomoč v pisarni ter za delo s strankami. Zaželeno je aktivno znanje angleškega in nemškega jezika, obvladati je potrebno tudi naslednje računalniške programe: Outlook, Word ter Excel. Pisne prijave sprejemamo do 22. 10. 2008 na naslov: KELC, D. O. O., Poljska cesta 17, 2250 Ptuj, s pripisom Prošnja.
RAZNO
PRODAM ladijski pod debelin 12, 16 in 20 mm, bruna ter ostali gradbeni les, možna dostava. Tel. 041 331 831.
KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
UGODNO prodamo les za ostrešje, deske, opaže, letve ter bruno z dostavo. Tel. 041 642 055.
PRODAM brusilni stroj za izbrušenje radiusa na koncu cevi za prilagajanje cev na cev, lahko so okrogle ali pravokotne, inoks ali črne. Tel. 051 318 364.
PRODAM malo rabljen pianino znamke Čajkovski. Cena 600 €, Andrej 041 743 075.
PRODAM cirkular, trifazni, 7,5 KM, nova polkna 120 x 100, zelo ugodno. Tel. 041 245 054.
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Alenka Krabonja, dr.dent.med. V Vidmu pri Ptuju
Petek, 17. oktober
12.00 18.00
19.00
Žetale, prireditveni šotor ob osnovni šoli, otroški kostanjev piknik Ptuj, Stara steklarska delavnica, gledališka predstava za otroke in odrasle Čombo, sončni kralj, režiserka predstave je Branka Bezeljak
Lenart, dom kulture, predstavitev 34. knjige zbirke Glasovi Ludi so gučali, nastanek knjige povedk iz zahodnih in osrednjih Slovenskih goric bodo predstavili zbiralci Elizabeta Ajtnik, Alojz Peserl, Milena Lozar in Jelka Pšajd, urednica zbirke je dr. Marija Stanonik
Sobota, 18. oktober
9.00 Videm, zbiranje pred občinsko stavbo, pohod Videm-Dravinjski Vrh-Vareja ...
10.00 do 13.00 Ptuj, v pedagoški sobi, Muzejski vikend za otroke 15.00 Žetale, avla osnovne šole, otvoritev razstave organizacij in društev v občini Žetale 16.00 Žetale, prireditveni šotor ob osnovni šoli, osrednja proslava ob 9. občinskem prazniku občine Žetale, sledi tradicionalni kostanjev piknik
18.00 Ormož, glasbena šola, koncert učencev Glasbene šole Ormož
Nedelja, 19. oktober
10.00 do 13.00 Ptuj, v pedagoški sobi, Muzejski vikend za otroke, delavnice - izdelali si boste lahko sliko iz različnih gozdnih plodov in jesenskih pridelkov 11.00 Žetale, v prireditvenem šotoru, srečanje starejših občanov občine Žetale
Ormož, od Slavnika do Ankarana, planinski izlet, ki ga organizira Planinsko društvo Maksa Meška, prijave na telefon 041 69 8 741
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00:
Razprava o bodoči prometni ureditvi v mestni občini Ptuj. Na konvenciji evropskih karnevalskih mest v Belgiji prisotna tudi Slovenija. Dan odprtih vrat v Domu upokojencev Ptuj. Skrb za varnost otrok v cestnem prometu. Razstava o ptujskem županu dr. Alojzu Remcu. Zaposlitveni sejem v Šolskem centru Ptuj. 55-letnica kmetijskega izobraževanja na Ptuju. Mednarodno tekmovanje v znanju tujega jezika na Ekonomski šoli Ptuj. Zdravje je potrebno iskati s pogumom in srcem. Trgatev v Mestnem vinogradu. Milan Kneževič, vinogradnik, šahist, predvsem pa človek. Pečat mesta Ptuj z likom Svetega Jurija podeljen predsedniku Evropske nogometne zveze Michaelu Platiniu
Kino Ptuj
Petek, 17. oktober, ob 19.20 Potovanje v središče zemlje - družinska pustolovščina.
Sobota, 18. oktober, in nedelja, 19. oktober, ob 17.30 Kung fu panda (sinhronizirano v slovenščino) - animirana komedija. Ob 19.20 Potovanje v središče zemlje - družinska pustolovščina. Ob 21.00 Art program: Moje borovničeve noči - romantična drama.
Alternativne finančne naložbe postajajo vse bolj zanimive
Zlato - naložba, ki se vse bolj splača
Razlogov, zakaj je nakup zlata izjemno donosna, čeprav pri nas nekoliko manj znana oblika naložbe, je veliko, trenutno pa je med najpomembnejšimi gotovo dejstvo, da cena zlata raste in da se je v enem samem septembrskem dnevu dvignila za kar 11,6 %, kar je rekord v ceni zlata.
Nadalje: že v začetku prejšnjega meseca je največji rafineriji z zlatom zmanjkalo zlatih kovancev Krugerrand, saj naj bi kupec iz Švice kupil celotno zalogo. Plemenite kovine privlačijo vlagatelje predvsem iz vidika zaščite pred trenutno tržno situacijo - šibkega dolarja ter trenutna nesoglasja med Rusijo ter Gruzijo. François Mouté, vrhunski upravljavec ameriškega delniškega sklada z odličnim raitingom (AAA) pa je menil, da bi lahko po nekaterih raziskavah cena zlata kmalu dosegla 16-kratnik cene sodčka nafte. Pred mesecem dni je bilo to razmerje pri 7-kratni-ku. Tako bi lahko cena zlata v naslednjih desetih mesecih ali morda letu dni dosegla ceno 1600 ameriških dolarjev za 31,1035 g (troy unčo), morda bi se lahko celo postavila ob bok s ceno platine, ki se trenutno giblje okoli 2000 ameriških dolarjev.
V obdobju, ko vrednosti na borzah upadajo, je tako vedno več ljudi, ki razmišljajo, da bi sredstva raje preusmerili v druge naložbe, kot so plemenite kovine, nepremičnine, umetnine in dragi kamni. Žal pa si nepremičnine za naložbo ne
more privoščiti vsakdo. Tisti, ki jih že imajo ali nakup načrtujejo v kratkem, se pa lahko pošteno »opečejo«, če se bodo uresničile napovedi o padcu cen nepremičnin, zato je tveganje na slovenskem trgu trenutno
precej veliko. Bolj zanimive so tako postale plemenite kovine, kot so platina, paladij ali zlato. Vendar sta platina in paladij bolj industrijski kovini, zato na njuno ceno precej vpliva velikost povpraševanja v industriji.
Poleg tega pa ju v EU odkupujejo samo trgovci s plemenitimi kovinami, ne pa tudi banke, kar pomeni za naložbenika manjšo likvidnost. Navaden odkup teh plemenitih kovin se pogosto opravi pet odstotkov
pod borzno ceno, redkeje pa po borzni ceni. Z vidika likvidnosti je tako najboljše staviti na zlato, ki ga odkupuje tudi
večina bank, cene zlata pa so razmeroma neodvisne od drugih naložb v delnice, nepremičnine itd. Ta neodvisnost z drugimi naložbenimi razredi pomeni, da lahko kot dodatek k naložbenemu portfelju stabilizira njegovo vrednost, finančni strokovnjaki pa priporočajo naložbo v zlato kot eno od oblik razpršitve premoženja, za kar je čas še vedno primeren. Naložba v zlato je dolgoročna, saj ta kovina v fizični obliki ne pozna špekulacij.
Sicer je pa razlogov, zakaj je zlato pametna in precej gotova naložba, še več: zlato je zelo redka plemenita kovina, zlato predstavlja zaščito pred inflacijo, zlato že v majhni količini predstavlja veliko vrednost, davek od ustvarjenega dobička pri naložbi v zlato ne obstaja, nahajamo se v surovinskem megatrendu, ki se je začel leta 2001, zlato je podcenjeno glede na inflacijo, nafto in zgodovinsko najvišjo ceno, povpraševanje narašča, proizvodnja pa ostaja na enakem nivoju že več let, zlata naložba se lahko na
dediče prenese veliko enostavneje od drugih naložb, vsako leto se na svetu natisne za 100-krat več denarja, kot pa je letna proizvodnja zlata, pri naložbi v zlato nad čistočo 900 tisočink se ne plača davka na dodano vrednost (ddv), zlato ima v svojih državnih rezervah tudi večina svetovnih centralnih bank (več kot 40 %).
Za vse »zlate« delnice in sklade pa velja, da se naložba po načinu izvedbe naročila in dokazovanju lastništva ne razlikuje od tiste, če bi vlagali v kakšne druge delnice ali sklade. Lastništvo je zapisano v elektronskem registru pri borznih in upravljavskih družbah.
Vseeno pa se je potrebno zavedati, da je zlato v primerjavi z delnicami povsem drugi tip naložbe. Praviloma je to dolgotrajna naložba v trajanju vsaj pet let ali več. Kratkoročne špekulacije z zlatom so seveda možne, vendar v primerjavi z delnicami niso tako pogoste. Prednost naložb v zlato pa je v tem, da se je ob cikličnih krizah, kakršno pravkar doživlja tudi slovenski borzni trg, zlato pokazalo kot ena od rentabil-nejših naložb.
Krvodajalci
1. september - Alojz Ivanuša, Frankovci 30; Drago Trop, Lešniški Vrh 13; Jožef Ivančič, Turški Vrh 97; Matjaž Krajnc, Hra-stovec 24/e; Franc Lovrenčič, Krčevina pri Vurbergu; Ivan Sakač, Gibina 38; Nina Oč-kerl, Videm 31; Daniel Nahberger, Kopališka 14, Kidričevo; Slavko Burjan, Hajdoše 53/a; Franjo Vrbanec, Kajuhova 3, Ptuj; Igor Kokol, Dravinjski Vrh 68; Branko Ožin-ger, Hrastovec 24; Boris Kurbus, Prepolje 18/a; Marija Žmauc, Dragovič 9; Igor Ri-tonja, Sp. Polskava 202/a; Bogdan Gajser, Mezgovci 40; Janko Majerič, Podvinci 78; Ivo Baklan, Orešje 198; Ivan Slameršek, Pestike 1/a; Marija Hronek, Pestike 4/b; Oskar Šturm, Raičeva 11, Ptuj; Pavel Petrovič, Moškanjci 53/a; Dragan Posavec, Prepolje 105.
4. september - Franc Roškar, Runeč 77; Marija Kaučič, Sodnici 37; Jože Rakuša, Sejanci 19; Ema Toplak, Miklošičeva 10, Ptuj; Helena Šmigoc, Bukovci 9/a; Štefan Samec, Jiršovci 31; Dejan Vidovič, Gorenjski Vrh 7; Vida Gajzer, Grajenščak 39/a; Petra Robič, Ul. 5. prekomorske 17, Ptuj; Milan Pernek, Repišče 16; Roman Karo, Gorišnica 1/b; Milan Stater, Kicar 56; Zlatko Kosec, Moškanjci 118; Dušan Be-denik, Kočice 25; Pavla Vesenjak, Kukava 61; Peter Muraus, Terškova 15, Maribor; Robert Pondelak, Zg. Pristava 12/a. 8. september - Karl Habjanič, Žerovinci 17; Miroslav Ilešič, Hvaletinci 3; Romana Jurič, Dornava 115; Sandi Obran, Zamu-šani 41; Andrej Orovič, Kicar 61/a; Franc Grlica, Podvinci 83/c; Marjan Kolarič, Prešernova 21, Ptuj; Dušan Potočnik, Popovci 2; Peter Caf, Gomila 11; Marija Letonja,
Sedlašek 47; Marko Planinšek, Dorna-vska 25, Ptuj; Robert Bračko, Ulica Heroja Lacka 2, Ptuj; Nina Voda, Mestni Vrh 43; Vlado Potočnik, Vičava 29; Ferdinand Belci, Brstje 5/a; Jelka Voda, Mestni Vrh 43; Roman Meško, Mezgovci 56/a; Irena Gaj-šek, Placar 7; Branka Pergar, Jadranska 7, Ptuj; Ivan Črešnik, Anželova 20, Ptuj. 11. september - Andrej Puklavec, Drakšl 35/b; Matjaž Šrol, Bodislavci 26; Jožica Predikaka, Kicar 77; Bojan Kolednik, Pohorje 35; Aleksandra Kolednik, Pod Pohorjem 6, Maribor; Kristina Kuhar, Strelci 14; Martin Pečnik, Popovci 28; Franc Ljubša, Potrčeva cesta 50/a, Ptuj; Jožef Muhič, Mala vas 7, Gorišnica; Vla-sta Golob, Markovci 32; Simon Simonič, Mostje 1; Janez Škerjanec, Tibolci 19/b; Milan Železnik, Kočice 67; Martin Cvetko, Gradiščak 8; Aleš Vrabl, Ormoška c. 87, Ptuj; Sandi Draškovič, Suhodolčanova ul. 13, Miklavž na Dravskem polju; Franc Vau-potič, Keleminova 7, Maribor; Ana Verlak, Muretinci 54; Damjana Krošl, Savinsko 38, Majšperk; Danica Vaupotič, Jurovci 23/a; Albina Zajšek, Seliškarjeva 16, Ptuj; Vladimir Štumberger, Spuhlja 52/a; Majda Marinič, Pobrežje 74/a; Terezija Še-gula, Dornava 133/a; Stanko Polič, Vinta-rovci 76; Franc Roškar, Bresnica 15; Tanja Veg, Stogovci 15/a; Janez Goričan, Placar 11/a; Daniel Belšak, Osluševci 21; Ljudmila Krajnc, Stojnci 47; Jožef Fideršek, Tržec 34/a; Marjan Čeh, Dornava 31; Petra Ku-mer, Ulica Dr. Hrovata 7, Ormož; Boštjan Turk, Prvomajska 9, Maribor; Renata Plo-hl, Stojnci 57/a; Branko Čepic, Prešernova 20, Maribor; Peter Kukec, Stojnci 33.
PE PTUJ, Zabovci 85, 2281 Markovci, tel.: 02/788 88 12
OGREVANJE, VODOVOD, PLIN
petovtebvto
Petovia avto avtohiša d.o.o., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj, Tel: 02 749 35 47; www.petovia-avto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
M0DEL	LETNIK	CENA	KM	BARVA
AUDI A4 AVANT 2.0 TDI	2006	16.500,-	179.669	ČRNA
CITROEN PICASS01.6 HDI EXCLUSIVE	2006	11.600,-	136.574	GRAFIT
RECLI0l.5DCIAUni.C0NF.	2005	6.300,	154.491	MODRA
RE GRAND SCENIC 1.5 DCI/105 EXPRESS.	2006	11.400,-	119.967	KOV. MODRA
RE 1AGUNA2.2DCI INITIALE KARAVAN	2003	0.000,	94.999	ZLATA
RE MEGANE GRAND 1.5 DCI/100AUT. PACK	2006	0.600,	140.511	GRAFIT
RE MEGANE GRAND 1.9 DCISPORTWAY	2005	9.999,	111.223	SREDRNA
RE MEGANE SEDANE 1.9 DCIPRIVIL LUX.	2003	8.399,	151.166	SREDRNA
RE SCENIC 1.5 DCI EXPRESSION	2006	9.999,-	99.121	MODRA
PEUGEOT 206 SW M HDI SX	2004	7.299,	149.396	D. RDEČA
PEUGEOT 307 SW1.E RDI SX	2005	8.999,	99.396	SREDRNA
VOLVO V50 2.0 D KARAVAN MOMENTUM	2005	12.591,	169.998	SREDRNA
VW GOLF V 1.9 TDI/105CONF. LINE	2006	13.599,	85.932	ČRNA
VW JETTA 1.9 TDI CONF. LINE.	2006	14.889,	199.291	ČRNA
MOŽNOST NAROČILA VSEH RABLJENIH VOZIL!
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ABA
IPT U J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL, PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska c. 68. Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA«	OPR.	BARVA
BMW 525 □ TOURING	2004	19 300,-	NÄVI	KOV. SREBRNA
CITROEN C8 2.0 HDI	2006	12.980,	KLIMA	KOV. MODRA
CHEVROLET SPARK LS	2007	6.790,	KLIMA	RUMENA
CHEVROLET TACUMA 1.616V SX	2005	7.350,	KLIMA	KOV. SIVOMOD.
FORD MONDEO 2.0 TDCILIMUZINA	2003	7.980,	XSEN0N	SREBRNA
HYUNDAI SANTA FE 2.2CRDI4WD	2006	23.980,	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
MERCEDES E 300 DAVTDM.-KARAV.	1999	7.200,-	AVT.KLIMA	KOV. MODRA
OPEL ZAFIRA 1.9 CDI	2005	13.390,	KLIMA	KOV. MODRA
PEUGEOT PARTNER 1.9 HDI	2005	7.200,	KLIMA	BELA
RENAULT MEGANE 1.5 DCI	2005	8.490,	AVT. KUMA	MODRA
SEAT CORDOBA 1.9 SDI	2002	5.790,	KLIMA	RDEČA
§K. OCTAVIA 1.9 TDI LIMUZ. ELEGAN.	2004	9.550,	AVT. KUMA	KOV. SIVA
VOLVOS 80 2.4 D	2005	18.400,	NÄVI	KOV. SIVA
VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN	2005	12.790,-	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN	2006	16.890,	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
VWTOURAN 1.9 TDI TRENDUNE	2005	13.690,	AVT. KUMA	BELA
Na zalogi preko 40 vozil.
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
ODKUPUJEMO OD TOČE POŠKODOVANA VOZILA, ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE!
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
ZNAMKA	LETNIK	CENAo.	OPREMA	BARVA
BIUIW SERUA 7:740IL	2001	11.790,	KUPLJEN V SLO	KOV. MODRA
CHRYSLER VOYAGER 2.5 CRD	2003	10.290,	KLIMA	KOV. SIVA
CITHDEN XANTIA 2.D 1BVISX	1998	2.490,	KLIMA	KOV. T. ZELENA
DODGE NITRO 2.8 TDAIIT.	2007	23.490,	KLIMA	ČRNA
FORD FOCUS 1.8TDCI	2003	7.490,	KLIMA	KOV. SIVA
MERC. COUPE CL 599 BENCIN+LPG PUN	2000	19.990,	AVT. KUMA	KOV. R. RDEČA
OPEL ASTRA KARAVAN 2.0	2001	5.890,	KLIMA	BELA
RENAULT LAGUNA BREAK 1.0 DCI	2003	7.490,	AVT. KUMA	BELA
RENAULT MEGANE SCENIC 1.6	1999	3.590,	TONIR. STEKLA	KOV. T. SIVA
SEATALTEA1.9TDI	2006	14.990,	AVT. KUMA	KOV. SIVA
SKODA FABIA 1.2	2005	6.999,	KLIMA	KOV. SREDRNA
VW PASSAT 1.9 TDI	2001	8.590,	KLIMA	T. MODRA
VW PASSAT VARIANT 1.9 TBI COMF. LINE	2006	15.990,	AVT. KUMA	KOV. SREDRNA
IVECO DAILY DAILY 35C18V 3950	2007	22.900,	KLIMA	BELA
RENAULT KANGOO EXPRESS 1.5 DCI	2006	7.790,	KLIMA	BELA
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka Letnik		Cenf)	Oprema	Barva
SEAT LEON 1,416V STELLA	2000	4.740,00	SER. KNJIGA	RDEČA
ROVER 214 SI	1999	2.990,00	KLIMA	ZELENA
PEUGEOT 307 2,0 HDI SW MAGNET	2005	9.990,00	PRVI. LAST	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 607 2,216V PACK	2001	6.900,00	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
RENAULT SCENIC 1,616V	1999	3.290,00	SERV. KNJIGA	BELA
BMW 3181 LIMUZINA	2001	11.290,00	SERV. KNJIGA	KOV. SV. MODRA
CITROEN PICASS01,61 ELEGANCE	2005	8.900,00	PRVI LAST.	KOV. B. RDEČA
RENAULT TWING01,2	2003	5.300,00	KLIMA	KOV. M0DR0SIVA
RENAULT ESPACE 2,2 DCI PRIVILEGE	2005	12.790,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
TOYOTA SED. C0R0LLA1,4 WT-I TERRA	2002	8.300,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
SKODA OCTAVIA 1,9 TDI ELEG.	2002	7.120,00	PRVA REG. 2003	BELA
CITROEN C8 2,2 HDI SX	2005	12.350,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
AUDI A41,9 TDI LIMUZINA	2004	14.800,00	AVT. DEU. KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT MEGANE SCENIC 1,616V RXE	2000	5.400,00	AVT.KLIMA	KOV. SREBRNA
T0X0TA RAV 4 2,0 D-4D	2002	13.590,00	SERV. KNJIGA	KIOV. ČRNA
TOYOTA C0R0LLA 1,6 WTI	2003	9.290,00	PRVA REG. 2004	KOV. SREBRNA
AUDI KARAVAN A4 2,5 TDI AVT. TIPTR0NIC 1999		7.120,00	SERV. KNJIGA	KOV. T. MODRA
AUDI A41,6	1998	4.890,00	AVT.KLIMA	KOV. ZELENA
PEUGEOT 1061,01	2000	3.140,00	AIR BAG	KOV. SREBRNA
RENAULT VEL SATIS 2,2 DCI EXP	2003	10.900,00	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
MERCEDES C COUPE 200 EV0LUTIN0	2001	11.990,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT PARTNER 1,616V	2003	7.890,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
OPEL LIMUZINA ASTRA 1,416V CLUB	2000	2.900,00	SERV. KNJIGA	KOV. B. RDEČA
FORD ESCORT 1,616V	1998	1.790,00	KLIMA	BELA
Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal,
a spomin nate bo za vedno ostal,
tvoje zadnje besede so bile izrečene srečno.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega c
Antona Meška
MIHOVCI 20, VELIKA NEDELJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalje.
Hvala gospodu župniku p. Antonu Košarju za opravljen obred in sveto mašo, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, govorniku g. Ivanu Hržiču za poslovilne besede, godbeniku za odigrano Ave Mario, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Velika Nedelja, pogrebnemu podjetju Aura za opravljene storitve ter osebju ZD Ormož in internega oddelka SB Ptuj. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Njegovi najdražji
Roletarstvo Arn us
PVC okra, vrata, senčila, komamifci, garažna vrata
(P
Ivan Arnuš, s.p. | Mariborska cesta 27b | 2250 Ptuj 02 788 54 17 | 041 390 576 | fax:02 788 54 18 www.roletarstvo-arnus.sî | info@roletarstvo-arnus.si
GRRDBčNR
M€HflNIZPICIJfl
€l€KTROMONTAŽfl
HLEKSRNDCR GRBROVEC s.p.
IZVAJAMO VSA DELA VEZANA NA NIZKE GRADNJE
ŽNIDARIČEVO NABREŽJE 12,2250 PTUJ, gmgelmonl@siol.nel, TEL: 02 / 74818 90, GSM: 041 648 255,031 648 255, www.gmg-elmont.si
Na zalogi tudi vozila poškodovana od toče po ugodnih cenah
Mariborska c. 43, PTUJ TELEFON: 02/788-5115, 041/757-760
UREDIMO UGODNO FINANCIRANJE NA POLOŽNICE DO 7 LET, BREZ POLOGA IN KASKO ZAVAROVANJA
ZA AVTO, KATEREGA KUPITE PRI NAS VAM LAHKO PODARIMO NA KASKO IN OSNOVNO ZAVAROVANJE 50% POPUSTA ZA DOBO FINANCIRANJA www.evroavto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
Znamka
Letnik Cena Oprema Barva
PEUGEOT 206M RENAULT LAGUNA 1.6 VOLKSWAGEN POLO 1.2 TWINGO 1.2 AUDI A3 VW POLO U PEUGEOT 3071.6I VW PASSAT 1.9 TDILIMOZINA VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN RENAULT SCENIC 15 DCI VW GOLF 1,9 TDI MERCEDES-BENZ C200CDI AUDI A4 KARAVAN RENAULT LAGUNA1.9 DCI PEUGEOT 3071.6 HDI RENAULT TRAFIC 1.9 DCI FORDC-MAX AUDI A41.9 TDI CITROEN XSARA PICAS VW PASSAT 1.9 TDI 4X4 RENAULT ESPACE 2.2 DCI AUDI A3 2.0 TDI RENAULT LAGUNA 1.9 DO RENAULT MEGAN SCENIC! VW PASSAT 1.9 Tl V0LKSWAG1 AUDI A3 2.0. AUDI A4 BMW 320D
VOLKSWAGEN POLO 1.2
2004 13.900 2004 14.900
2001	11.000
2001	9.300
AVT. KLIMA 5 VRAT
KLIMA
KLIMA
KLIMA 5 VRAT
KLIMA 5 VRAT
KLIMA 5 VRAT
KLIMA
AVT.KLIMA
AVT.KLLMA
KLIMA
KLIMA
KLIMA
AVT .KLIMA 5 VRAT KLIMA
KLIMA, 9 SEDEŽEV
KLIMA,
AVT.KLIMA
KLIMA
KLIMA
KLIMA
AVT.KLIMA
KLIMA
KLIMA
KLIMA 5 VRAT KLIMA
KLIMA ALU PLATIŠČA
AVT.KLIMA
KLIMA
KLIMA 5 VRAT
KOV. MODRA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. RUMENA KOV. MODRA KOV. SREBRNA KOV. ZELENA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. ČRNA KOV. SREBRNA KOV. ČRNA KOV. ČRNA KOV. SIVA BffiA BELA
KOV. SREBRNA RDEČA KOV. MODRA KOV. SREBRNA KOV. SIVA KOV. ČRNA KOV. SIVA KOV. ČRNA KOV. SIVA KOV. ČRNA KOV. ČRNA KOV. ČRNA KOV. RDEČA RDEČA
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL S TAKOJŠNJIM PLAČILOM MOŽNOST MENJAVE VOZIL RABLJENO ZA RABLJENO PREVENTIVNI PREGLEDI VOZIL ■ PRED NAKUPOM ZAVAROVANJA VOZIL (50% POPUST)
VOZILA PRODAJAMO Z GARANCIJO!
NA ZALOGI PREKO 30 VOZIL!
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Občina Markovci, Markovci 33, 2281 Markovci,
PRODAJA
-	parcele v obrtni coni Novi jork - III. faza - in
-	domačijo v Borovcih (stavbna zemljišča z objekti).
Javna razpisa s prodajnimi pogoji sta objavljena na spletni strani občine Markovci www.markovci.si.
www.tednik.si
Življenje celo si garal, za dom in svoje bližnje vse bi dal. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
SPOMIN Janez Zavec
TURNIŠKA 26, PTUJ
17.10. 2004 - 17.10. 2008
Hvala vsem, ki mu prinašate cvetje in svečke ter se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu.
Vsi njegovi najdražji
V SPOMIN
Boleč je spomin na 16. oktober 1999, ko si nas v mladosti za vedno zapustil, dragi
Bogdan Satler
IZ DOBRINE 25 A
Z žalostjo v srcu
vsi njegovi
Če me iščete, me najdete v svojih srcih. Tam sem našla zavetišče, tam je zdaj moj dom.
SPOMIN
Že 8 let smo sami brez drage mame
Elizabete Lah
IZ SODINCEV 43
Hvala vsem, ki se je spominjate.
Prišel je trenutek slovesa, slovesa, ki ni nikoli prijeteno, ki nikoli ob pravem trenutku izbrano, ki pride vedno prekmalu. (Mojca Virc)
ZAHVALA
V 62. letu nas je zapustil naš dragi
Vlado Viher
IZ MEZGOVCEV OB PESNICI
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sokrajanom za izkazano podporo, podarjeno cvetje in sveče ter izrečena sožalja. Hvala vsem.
Žalujoči: sinova Rok in Tomo z družino
Tvoje pridne roke,
pošteno in dobro srce
so naš ponos in lep spomin na te.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, opeja, tasta in brata
Andreja Hvalca
IZ ZGORNJEGA LESKOVCA 11 B
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo g. Janku Kozelu za poslovilne besede in vso pomoč, DU Zg. Leskovec ter g. župniku za opravljen pogrebni obred in sveto mašo. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: njegovi najdražji
Skrb, delo, potrpljenje
tvoje je bilo življenje.
Zdaj solza kane nam iz očesa,
odšla si tiho, brez slovesa.
Pred nami je še vedno tvoj obraz,
a ti mirno spiš in čakaš nas.
Bolelo in skelelo bo,
dokler se med zvezdami ne srečamo.
V	SPOMIN
Boleč je spomin na 15. oktober 2006, ko se je brez slovesa poslovila naša draga žena, mamica in mama
Elizabeta Meglic
15. 10. 2006 - 15. 10. 2008
Hvala vsem, ki postojite ob njenem mnogo preranem grobu, ki namenite tiho misel in prižgete svečko.
V	neizmerni žalosti: mož Ignac, hčerki Martina z družino
in Andreja z Damjanom
Tiho teče reka našega življenja, tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina v srcu dragega in večnega spomina.
SPOMIN
Marija - Mimica Geč
15. 10. 2006 - 15. 10. 2008
IZ FINŽGARJEVE 13
Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo in prižgano svečko ohranjate spomin nanjo.
Z ljubeznijo, hvaležnostjo in spoštovanjem
tvoji najdražji

Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo za vedno ostal.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, prababice in sestre
Justine Jus
IZ DOLENE 4
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku, ji darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli ustno sožalje.
Iskrena hvala družini Fajfarič - Vek, ge. Ivanki Šel za molitve, g. Šegulu za ganljive besede slovesa, duhovnikoma g. Kolenku za molitev in g. Gašperiču za opravljen pogrebni obred. Hvala pogrebnemu podjetju Mir iz Vidma, pevcem Feguš, godbeniku za odigrano Tišino in Društvu upokojencev Dolena. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Njeni najdražji
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, tiho mirno si zaspal, v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA
ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata
Stanislava Petka
IZ DRSTELJE 16, DESTRNIK
Iskreno hvaležen in občuten HVALA vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na poti slovesa.
Posebna zahvala gre gospodu župniku Jožetu Škofiču za opravljeno pogrebno slovo in darovano mašo, hvala Pogrebnemu podjetju Jančič in gospodu Zvonku za ganljive besede slovesa ter pevskemu zboru z Destrnika. Iz srca hvala vsem za izražena ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje, sveče in svete maše.
Žalujoči: žena Jožica, sin Robi z Lidijo, hčerka Silva z družino, hčerka Zdenka z Bojanom, hčerka Stanka z družino ter sin Primož z Matejo in ostalo sorodstvo
Skozi vse življenje boriti si se znala, a v tihi noči utrujena od bolezni za vedno si zaspala. Na tvojem grobu sveče zdaj gorijo, v žalostnih očeh solze se iskrijo, v naših srcih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je naša sreča. Pred nami je še vedno tvoj obraz, ti mirno spiš in čakaš nas, bolelo in skelelo bo, dokler se med zvezdami ne srečamo.
ZAHVALA
V ranem jesenskem jutru je naš korak zastal in naša srca so boleče zatrepetala, ker nas je za vedno zapustila draga mama, stara mama in tašča
Marija Srdinšek
Z JANŠKEGA VRHA 5 16. 2. 1932 - 6. 10. 2008
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem sosedom in znancem ter sindikatu Farme Draženci, d. o. o., ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, darovali sveče, cvetje in za svete maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem cerkvenega pevskega zbora Ptujska Gora za odpete žalostinke, govornici Hedviki Pulko za ganljive besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve. Še enkrat hvala vsem, ki jo boste za vedno ohranili v lepem spominu.
Z neizmerno bolečino v srcih: njeni najdražji
Prazen dom in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas, zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, sina, očeta, dedka, brata, strica in svaka
Jožeta Horvata
IZ SPODNJEGA VELOVLEKA 11
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki se nam v tej težki bolečini pomagali in stali ob strani. Posebej se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku, mu darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Iskrena hvala gospodu duhovniku za opravljen cerkveni pogreb in mašo zadušnico, gospe Veri za molitve in za ganljive besede slovesa, pevcem in delavcem pogrebne službe Komunalnega podjetja.
Posebej se zahvaljujemo kolektivu Ptujske kleti, d. o. o., društvu vinogradnikov, podjetju Boxmark, Vrtcu Ptuj - enota Mačice in enota Spominčica, Gostišču Olga, okoliškim gasilskim društvom in predsedniku gasilskega društva iz Spodnjega Velovleka.
Žalujoči: žena Marija, hčerki Zdenka z družino in Jelka z Gorazdom,
mama ter brata z družinama

S? ~

Kidričevo • Na željo ministrstva sestanek o gramoznici Lovrenc za zaprtimi vrati
Sanacija še naprej negotova
V torek, 14. oktobra, so se v prostorih Občine Kidričevo za zaprtimi vrati sestali trije predstavniki Ministrstva za okolje in prostor skupaj z najodgovornejšimi iz občine Kidričevo, civilne iniciative ter se pogovarjali o sanaciji odlagališča odpadnih gum po požaru v Lovrencu. A kaže, da se o načinu in pričetku sanacije gramoznice v Lovrencu še vedno niso uspeli povsem dogovoriti.
Ker so na zahtevo predstavnikov ministrstva za okolje in prostor pogovori potekali za zaprtimi vrati, smo od župana Jožeta Murka pozneje izvedeli, da so iz tega ministrstva na sestanku sodelovali Irena Koželj, Katja Buda in Peter Tomšič, iz občine Kidričevo pa direktorica občinske uprave Evelin Makoter Jabločnik, podžupan Jože Medved, višji pravni svetovalec občine Egon Repnik ter komunalni nadzornik Igor Premužič. Sodelovati je nameraval in želel tudi župan Jože Murko, ki je skupaj z drugimi udeleženci na goste iz Ljubljane čakal skoraj tri ure,
žal pa je ob dvanajstih, ko so zaradi zamude gostov s sestankom pričeli, moral na že pred tem dogovorjen nujen sestanek z vodstvom podjetja Sloga.
Podžupan občine Kidričevo Jože Medved, ki vodi tudi tamkajšnjo civilno iniciativo, pa z vsebino pogovorov očitno ni bil zadovoljen, saj je za Štajerski tednik povedal: »S pogovori na občini Kidričevo ne morem biti zadovoljen. Prvič zaradi tega, ker smo na prihod treh predstavnikov ministrstva za okolje in prostor - prišli sta dve ženski en moški - morali čakati skoraj tri ure, saj je bil sestanek dogovorjen ob 9. uri, prišli pa
Foto: M. Ozmec
Sanacija pogorišča po drugem velikem požaru 16. julija letos je trajala več dni, dokončna sanacija celotnega odlagališča pa je še naprej negotova.
Foto: M. Ozmec
Albin Brencl: "Delamo pridno naprej, meljemo in odlagamo odpadno gumo, saj imamo za to vsa potrebna dovoljenja in smo v to prisiljeni!"
Foto: M. Ozmec
Podžupan občine Kidričevo in predsednik civilne iniciative Jože Medved: "S pogovori na Občini Kiričevo ne morem biti zadovoljen, saj se nismo dogovorili nič!"
Napoved vremena za Slovenijo
Dopoldne bo oblačno in deževno. Ohladilo se bo, meja sneženja se bo spustila do nadmorske višine med 1000 in 1300 metrov. Na Primorskem bo zapihala zmerna burja. Popoldne bo dež ponehal, nazadnje na jugu države. Proti večeru se bo od severa pričelo jasniti. Temperature bodo od 6 do 11, na Primorskem okoli 15 stopinj C. V soboto in nedeljo bo povečini sončno. Zjutraj in dopoldne bo po nižinah megla ali nizka oblačnost. V izpostavljenih legah bo možna slana.
so šele nekaj pred poldnevom. Drugič zato, ker so potem ti predstavniki ministrstva zahtevali, da pogovori potekajo brez prisotnosti novinarjev, torej za zaprtimi vrati, in tretjič zato, ker se o sanaciji dejansko nismo uspeli dogovoriti nič konkretnega.
Po krajšem pogovoru na Občini smo si ogledali odlagališče oziroma gramoznico v Lovrencu, kjer smo sicer uspeli urediti popis odpadnih materialov, ki so odloženi v gramoznici, po vrnitvi na občino pa se nismo uspeli dogovoriti, kaj naj bi z njimi storili, saj je o njih za sedaj še premalo podatkov. Pravzaprav je bil edini dogovor le, da bo več podatkov o tem, kaj pomenijo ti odpadki, pridobilo ministrstvo. Po mnenju treh predstavnikov ministrstva za te odpadke ni okoljevarstvenih dovoljenj, niti guma, ki jo podjetje AP predeluje in jo odlaga v jamo, nima ustreznega okolje-varstvenega dovoljenja za vgradnjo oziroma odlaganje. Moti me, da bi nekatere odpadke iz gramoznice, predvsem razni gradbeni material ter nekaj drugih manjših komunalnih odpadkov, po vladnem odloku že morali odvažati, pa se še o tem, kaj storiti s preostalimi odpadki v gramoznici, predvsem z odpadnimi še neizgoretimi gumami, nismo uspeli dogovoriti.
Zelo me preseneča, ker smo kljub programu sanacije, ki ga je vlada sprejela z odlokom, odločitev o takojšnjem odvozu preostalih gum na tem pogovoru kar preskočili, zaradi tega sem protestiral, saj še sedaj nihče ne ve, kaj storiti in kam z odpadnimi gumami in kdaj se morajo zares pričeti odvažati. Kolikor mi je znano, bi moral stroške odvoza vseh odpadkov plačati služnostni upravičenec, torej investitor, ki opravlja gradbišče v jami.
Moti pa me tudi, ker se je ministrstvo očitno oddaljilo od reševanja tega problema, saj večina teh nalog in s tem tudi
večino finančnega bremena prelaga na ramena Občine Kidričevo ter na podjetje Albin Promotion. Tako bo stroške izdelave programa odvoza teh odpadkov po vsej verjetnosti morala nositi Občina, čeprav bi jih po našem mnenju moral poravnati upravljavec gradbišča v gramoznici.«
Nasprotno pa je bil s pogovori očitno zadovoljen Albin Brencl, lastnik podjetja Albin Promotion, saj je vsebino pogovorov takole komentiral: »Kar se nas tiče, delamo pridno naprej, meljemo in odlagamo odpadno gumo, saj imamo za to vsa potrebna dovoljenja in smo v to prisiljeni. Ne vem, zakaj je pri nekaterih toliko dilem, nam je vse jasno, določenih stvari očitno ne razume predsednik civilne iniciative in morda še kdo. Ni tudi nujno, da bomo vztrajali še naprej pri naši nameri, da nadaljujemo predelavo gum v tej gramoznici, a vprašajte nas, koliko sredstev smo v to vložili. Naj nam vrnejo določena sredstva, pa gremo takoj drugam. In ko to povem drugim, se vsi obrnejo vstran.
Sicer pa je naše stališče v zvezi s sanacijo jame jasno, v izdelavi je že načrt ravnanja z odpadki v tej gramoznici, ki ga izdelujemo v sodelovanju z občino, podjetjem VGP Drava Ptuj, delno pa bo pomagalo tudi Ministrstvo za okolje in prostor. Prepričan sem, da vse, kar nima dovoljenja za odlaganje v tej jami, tam ne sme ostati in bo odstranjeno. Kar pa je dovoljeno odlagati, pa naj tam ostane. Proč morajo predvsem vsi nevarni odpadki, kot so razne salonitne plošče, embalaže raznih škropiv in podobno, kar je bilo v tistem delu jame, do katerega še nismo uspeli priti,
že pred našim prihodom. Vse nevarne odpadke, tudi tiste, ki so že zasuti in so jih tja prepeljali številni domačini, pa bi bilo dejansko treba odstraniti, saj lahko ogrozijo podtalnico in zaloge pitne vode. Vse to pa je povezano z ogromnimi stroški, zato je jasno definirano tudi, kdo nosi stroške za odstranitev. Naša naloga je, da vse nevarne odpadke poberemo mi, naši delavci, odpeljati pa jih mora občina, ki mora kriti tudi stroške odvoza. Dogovorjeno je tudi, da po tem, ko bodo odpadki klasificirani, do prihodnje srede končamo načrt odvoza, zatem pa bo treba vse nevarne odpadke odpeljati na tista mesta, kjer je to dovoljeno, kar bo nekaj časa trajalo.
Do tedaj pa bomo predelavo odpadnih avtomobilskih gum nadaljevali, v to smo enostavno prisiljeni iz finančnih razlogov, saj ne moremo več v prazno plačevati vseh stroškov, od služnosti do plač sedmim delavcem in plačila leasinga za stroj za mletje gum, ne da bi proizvodnja tekla dalje. Zaradi tega so ustavljena tudi vsa plačila, zato v tem trenutku Občini žal ne moremo redno plačevati služnosti, čeprav račune zanjo redno dobivamo!«
Ob zaključku redakcije so nam sporočili, da bodo zaradi te problematike v naslednjem tednu sklicali izredno sejo občinskega sveta.
M. Ozmec
"VMIKOf
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/4800141_
-	garažna in dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Roman Zemljane s.p. GSM: 031 851 324 TEL.: 059 03 03 05
Učinkovita raba energije:
-	vgradnja toplotnih črpalk
-	soproizvodnja toplote in elektrike (kogeneracija)
-	zmanjšanje stroškov ogrevanja do 70% Elektrotehnika:
-	instalacije - avtomatizacija
-	meritve - videofoni
Črna kronika
Kolesar umrl ob trčenju v traktorski priključek
Na lokalni cesti iz Ormoža proti Tomažu se je 9. oktobra okoli 16. ure zgodila prometna nesreča, v kateri je umrl 73-letni voznik kolesa z motorjem, doma iz okolice Ormoža. Ta je vozil iz smeri Dobrave proti Gornjim Ključarovcem izven naselja Lešnica. V izteku blagega desnega ovinka je pripeljal do traktorja s priključenim predsetvenikom, s katerim je 28-letni traktorist nameravala zaviti na levo, na dvorišče stanovanjske hiše. Voznik kolesa z motorjem je trčil v priključek, od njega pa ga je odbilo v obcestni jarek. Zaradi poškodb je na kraju umrl.
V ovinku izgubila oblast nad vozilom
Na lokalni cesti v naselju Lešnica se je 11. oktobra ob 21. uri zgodila prometna nesreča, v kateri je bila 27-letna voznica osebnega avta hudo poškodovana. Med vožnjo iz smeri Sv.Tomaža proti Ormožu je pri vožnji v levi ovinek izgubila oblast nad vozilom in ob bočnem drsenju trčila v en meter globok obcestni jarek na levi strani vozišča. Zaradi poškodb je bila z reševalnim vozilom odpeljana v ptujsko bolnišnico.
Med tovorom cigarete
Foto: Carinska uprava RS
12. oktobra ob drugi uri zjutraj je na tovorni terminal mednarodnega mejnega prehoda Gruškovje pripeljal bosanski voznik tovornega vozila. V tranzitni postopek je prijavil jeklene palice, za katere je predložil ustrezno dokumentacijo, poleg tega pa je dejal, da imata s sovoznikom še vsak po en zavitek cigaret.
Carinik, ki je opravljal kontrolo, se je odločil preveriti navedbe in zato pregledal celotno vozilo in priklopnik, pri čemer pa se je dejansko stanje zelo razlikovalo od prijave. V različnih delih vozila je bilo najdenih 99 zavitkov cigaret, ki so vsebovali 19.800 kosov cigaret različnih blagovnih znamk in so bili namenjeni preprodaji v republiki Nemčiji, kamor je bila namenjena pošiljka jeklenih palic.
Voznik je v svoji izjavi navedel, da je cigarete kupil na območju Bosne na up, kupnino pa bi poravnal po prodaji cigaret na črnem trgu v Nemčiji, saj so ga v to dejanje vodile izredno slabe gmotne razmere. Kot voznik tovornjaka zasluži le 215 EUR, skrbeti pa mora za dva mladoletna otroka in nezaposleno ženo.
Ker je s svojim dejanjem kršil carinsko zakonodajo evropske skupnosti, so mu bile cigarete zasežene, zoper kršitelja pa je bil uveden postopek o prekršku.
Po plačilu varščine v višini 1900 EUR, kolikor bi znašal znesek carinskih in drugih dajatev, ki se plačujejo pri uvozu, je kršitelj nadaljeval pot z bridkim spoznanjem, da mu je tokratna namera o izboljšanju družinskega proračuna padla ne v vodo, pač pa v carinsko mrežo.
Vlomi, tatvine
Neznanec je 14. oktobra vlomil v dve stanovanji na Tomšičevi ulici v Slovenski Bistrici, odtujil pa je skupaj za okoli 2700 evrov zlatnine.
V Kraigherjevi ulici na Ptuju je neznanec 13. oktobra vlomil v stanovanje, odtujil pa je prenosni računalnik in video kamero. Materialna škoda znaša okoli 1000 evrov.
Na Ptuju na Vinarskem trgu so neznani storilci v noči na 12. oktober vlomili v trgovino. Odtujili so 10 varnostnih čelad in podjetje oškodovali za okoli 1.500 evrov.
Neznanec je 12. oktobra vlomil v hišo v Rjavcih pri Ptuju in odtujil za okoli 10.000 evrov denarja.