644 Anton Debeljak: Lu iz vzhoda.
Fedja: Jaz brez doktorja vem . . . Viktor, zbogom! ... A Maa ... je zamudila . . . (plaka) . . . kako dobro . . . (umre).
S tem se kona ivljenje ivega mrlia". V tej drami sreamo iste nazore, kakor v glavnih delih zadnje njegove dobe. Protasov je lovek, ki ne najde zmisla ivljenja. Zapravil je samega sebe v mladosti; toda zato noe motiti onih, ki so dobri. Protasov je mrli, predno navidezno utone, ker nima one ljubezni, ki daje zmisel ivljenju; zato tudi ne more ostati pri eni, ker se mu zdi, da je greil proti nji, predno jo je vzel. Liza je ena, ki ljubi vkljub vsemu svojega moa in hoe iveti le z njim, tudi ako jo on zanemarja. Druge osebe so po veini tipi iz drube in ivljenja. Z zastarelimi in oficijalnimi nazori, proti katerim nastopa i ivi mrli", ker njih nazori onemogoujejo, da bi lovek izpolnjeval voljo bojo, kakor jo uti v svojem srcu. ivljenje ima razne mamljivosti, s katerimi vabi ljudi k sebi, da pozabijo na pravi namen ivljenja: to so ivi mrlii; drugi pa najdejo pravo ivljenje v ljubezni, veri in v evangeliju . . . Ljudje so dobri in bi ne motili drug drugega v srei, pa pa jih motijo druabne naprave, ki nasilno posegajo v njih voljo. Zato mora tudi ivi mrli" umreti, da morejo iveti oni, ki so polni ivljenja in dobri."
Anton Debeljak:
Lu iz vzhoda.
jezero obzorja trosi solnni prah z neba se bliskajo, ko da kdo demante brusi zvezde za nocojnjo no.
v
Cez obzorja breg se mui
moj pogled, da v reke dno bi splul
proti vrelcu iste lui,
z zlatom vzhoda se obsul.
Plul bi, plul v sinjee dalje, dvoje jasnih sreal bi oi, ki bleste vse dni demantne in vse biserne noi.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si