Ljubljana, petek, 10. Janija 1949 CKEDNISTVO IN CPHAYA» LJUBLJANA. KNAFLJEVA ULICA 8TEV. I TELEFON 55-22 DO 55-28 ROKOPISI SE NE VRAČAJO IZHAJA VSAK DAN RAZEN PONEDELJKA PoStnlna plačana v gotovini Leto Xn štev. 13^ ' — Posamezna številka 2 din iilKI ODDELEK LJUBLJANA 58-32 38-33 POSTNI ČEKOVNI RAČUN LJUBLJANA ŠTEV 6-90601-1 OGLASI PO CENIKU MESEČNA NAROČNINA <5 DIN GLASILO OBODI N FRONT SLOVENIJE Sredi petletke Po reviziji norm v rudarstvu Polletni plan so izpolnile tudi vse rafinerije za nafto Kolektivi rafinerije nafte so izpolnili petletni plan 24 dni pred rokom. Rafinerija v Sisku ie izvršila polletni plan že 18. maja, rafinerija na Reki pa 3. junija. V naših rafinerijah proizvajajo letos iz naše nafte avionski bencin in olje za motorje in transformatorje. Rudarji Jelašnice delajo za drugo polovico petletke Delovni kolektiv rudnika Jelašnica v Srbiji je izpolnil 22 dni pred rokom in 4 dni pred sprejeto obveznostjo polletni plan proizvodnje premoga. Od začetka letošnjega leta so rudarji in drugi delovni ljudje tega rudnika tekmovali za pravočasno izpolnitev nalog. Mnogi delavci so prevzeli osebne obveznosti, ki so jih redno izpolnjevali. V tekmovanju je večina delovnih skupin izpolnila svoje polletne naloge mnogo pred rokom. Prej je oviralo izpolnitev plana v Je-lašnici pomanjkanje delovne sile. Letos so imeli dovolj ljudi, ker so se sindikalne organizacije zavzele za zmanjšanje neopravičenih delovnih Izostankov. Pri proizvodnji so pomagali tudi frontovci blilnjih vasi. Rudarji so se jim oddolžili s tem, da so obiskali bližnja naselja in letos popravili nad 70.800 kosov kmetijskega orodja. Delovna zmaga senjskih rudarjev V začetku Januarja je bil v senj-skem rudniku odprt partijski sestanek, na katerem so se delavci obvezali, da bodo plan proizvodnje od Januarja do maja izpolnili s 103%. Vse obveznosti, ki so jih sprejeli na tem sestanku, so izpolnjene in presežene, tako da je plan proizvodnje do L maja izpolnjen s 122.1%. V torek je deiovni kolektiv izvoje-val svojo največjo letošnjo zmago. Izpolnil je polletni proizvodni plan 24 dni pred rokom. Vsa živilska industrija Makedonije je že izpolnila polletni plan V tekmovanju, ki Je posvečeno petletnici ustanovitve ljudske republike Makedonije, so delovni kolektivi živilske industrije Makedonije izpolnili šestMC-sečni proizvodni plan 23 dni pred rokom. Najboljše uspehe je dosegel delovni kolektiv tovarne za izdelavo alkoholnih pijač aTikveš«. Tovarna cigaret »Maršal Tito« že dela za drugo polletje V sredo je izpolnil svoj polletni proizvodni plan tudi delovni kolektiv tovarne cigaret »Maršal Tito« v Skcplju. Tudi zagrebška tovarna »Union« je med najuspešnejšimi Delavci tovarne čokolade in bonbonov »Union« v Zagrebu so dosegli novo pomembno delovno zmago. Podjetje je svoj polletni proizvodni plan Izpolnilo 22 dni pred rokom in 5 dni pred obveznostjo, ki Jo je sprejelo v čast drugega kongresa zveze sindikatov Hrvatske. Ob izpolnitvi polletnega plana so bili najboljši delavci nagrajeni, najboljše brigade in posamezniki pa so prejeli prehodne zastave. Pivovarna v Sremski Mitroviči je izpolnila polletni plan 27 dni pred rokom Sremska Mitrovica, 2. junija. Pivovarna »20. oktobar« v Sremski Mitroviči je izpolnila polletni plan 27 dni pred rokom. Uspeh tovarne volnenih tkanin »Kordun« V sredo je delovni kolektiv tovarne volnenih tkanin »Korduna v Karlovcu slavil izpolnitev polletnega proizvodnega plana. K temu uspehu je mnogo prispevalo delovno tekmovanje, ki se je začelo že februarja. V tem tekmovanju Je nad 80% delavcev in delavk redno sprejemalo osebne obveznosti. Ze nekaj mesecev so v podjetju vsak dan kratka posvetovanja udarnikov, novatorjev in najboljših delavcev, na katerih zbirajo izkušnje, sprejemajo sklepe in dajejo predloge za boljše delovne metode. Z izboljšanjem delovnih metod se je povečala produktivnost dela y predilnici za 13%, v tkalnici pa za 21%. V borbi za zmanjšanje odpadkov so v predilnici znižali odpadke za 18%, v tkalnici pa za 2&%. S tem so delavci samo v prvih štirih mesecih letošnjega leta prihranili okoli 1,200.000 din. Zasedanje začasnega odbora za Zagrebško oblast Na prvem zasedanju začasnega oblastnega odbora za Zagrebško oblast so Izvolili Izvršni odbor. Izvoljeni so bili za predsednika Marko Belinič, za podpredsednika Dragutin Plešek, za sekretarja Mijo Novak, za člane pa Vendei in Ilc, Nikola Pirkovič, Mila Radovič, Ksenija Cvetkovič, Franjo Mikulič, Joso Malina, Jure Nižetič, Juriča Caus, Ivica Rauš, Andrija Ore-tič, Dragutin Glumpak. Joso Matošič, Franjo Hudec. Draga Kukec, Stjepan Papo in Tomo Ciganovič. Kaj morajo norme upoštevati V prvih mesecih letošnjega leta so kolektivi naših rudnikov dosegli vidne uspehe v povečanju proizvodnje in delovnega učinka. Pri mnogih proizvodih je proizvodnja v primeri z lanskim letom porasla za več odstotkov. Samo v prvem trimesečju Je bilo proizvedenega 35.9«/» več rafiniranega svinca, 27.8»/» več antimona, 118.8»/» več boksita itd. Prav tako se je zvišal delovni učinek. V letošnjem aprilu so v rudniku v Mežici presegli planirani učinek za 52«/», v Trepči pa 12«/», v Brezi za 18 «/0, v Trbovljah za 12»/» itd. Podobno je stanje,tudi v drugih rudnikih. Uvajanje nove mehanizacije, novih odkopnih metod, brigadnega sistema dela in drugo doprinaša, da rastejo delovni učinki in proizvodnja. Zato je nujno, da se spremenijo tudi delovne norme in tako je bila v vseh rudnikih v zadnjih dveh mesecih izvršena revizija delovnih norm. Ob reviziji so ugotovili, da so bile norme v številnih rudnikih postavljene zelo samovoljno in da niso bile realne. V podjetjih generalne direkcije za premog v Bosni in Hercegovini je 30 «/» delavcev presegalo norme, delovni učinki pa so bili nizki. Norme so bile posebno nizke pri odkopnih in pripravljalnih delih. Rudniki timoške-ga bazena »Hajduk Veljko« in »Lub-nican so imeli zelo nizke norme. V nekem obratu rudnika v Lubnicl Je od 100 delavcev presegalo norme 91 za 15 do 20 »/». V rudniku Ivanjcu na Hrvatskem so delavci zaradi nizkih in nerealnih norm imeli nezaslužene dohodke in so tako oškodovali plačni sklad podjetja. V istrskem rudniku Raši so nekateri delavci konec lanskega leta zaslužili skoraj dvakrat več kakor posamezni rudar v rudnikih Srbije. Podobno je tudi v nekaterih rudnikih Slovenije: Zaradi nizkih norm je bila v Raši tudi velika fluktuacija delavcev, od katerih so prihajali nekateri v rudnik na delo samo za nekaj mesecev, nato so pa delo zapuščali, ker so veliko zaslužili . Razen dejstva, da dosedanje norme v rudnikih za mnoga dela niso bile realne, je važno tudi to, da se ni posvečalo dovolj pažnje uvajanju norm za vsa tista dela, pri katerih je norme mogoče uvesti. Norme so se uvajale v jamah, posebno pri vrtanju in odkopavanju, mnogo manj pa pri notranjem prevozu, pri delih na separacijah in pri vseh zunanjih delih. V rudnikih Srbije so jamska dela normirana 85 do 90 »/o, dela na separacijah in zunanja deia pa komaj 29 do 45 »/». Direkcija kolubarskih rudnikov je ob zadnji reviziji delovnih norm zmanjšala odstotek normiranih zunanjih del, namesto da bi ga povečala. Skoraj v vseh rudnikih barvastih kovin so notranji prevozi, odkopi in pripravljalna dela zelo malo normirani. To stanje se je zelo spremenilo po izvršeni reviziji norm in je sedaj normiranih 25 »/o več del. Ena izmed največjih pomanjkljivosti v delu vodstev rudnikov je neredno revidiranje norm. Bila je vrsta primerov, da so se v rudnikih pomnožila mehanizirana sredstva, da so bile uvedene nove odkopne metode ali racionalizacije, ki povečujejo proizvodnjo, norme pa niso bile pravočasno spremenjene. V rudniku »Kosovo« so zadnje mesece delali po novi odkopni metodi, ki povečuje proizvodnjo za 40 »/», norme pa niso bile spremenjene do odredbe ministrstva o splošni reviziji norm. Z novimi odkopnimi metodami je bila zvišana v Kreki proizvodnja za skoraj 20«/», toda čeprav je bilo delo za delavce lažje in je delovni učinek porasel za 1.7 tone dnevno, norm niso pravočasno spremenili. V rudniku v Aleksincn so uvedli v delo prevozne trakove in dvometersko vrtanje, s katerim se je proizvodnjo zelo povečala, a norm niso revidirali do odredbe ministrstva. Tudi generalne direkcije kažejo premalo aktivnosti glede revidiranja norm. Ravnateljstvo rudnika v Mežici je že decembra lani poslalo generalni direkciji barvastih kovin predlog za zvišanje norm ter ni niti do danes dobilo nikakega odgovora. Delavci še vedno delajo po starih nerealnih normah. Enak je primer tudi v rudniku Zajača. Zvišanje norm zahteva tudi izpolnjena organizacija dela. Tudi to so vodstva nekaterih podjetij premalo upoštevala. Z uvedbo in ukrepitvijo brigadnega sistema je proizvodnja na številnih delovnih mestih v rudniku Trepči porasla za 6»/». S formiranjem novih brigad v rudniku Laško se je delovni učinek povečal za 15«/». S tem so prejšnje norme, ko je bila delovna organizacija slaba, postale sedaj nerealne in jih je bilo treba takoj spre-miniti. Popis zmogljivosti strojev v rudnikih, in s tem tudi boljša razporeditev delovne sile v Jamah in pri zunanjih delih, je dal vrsto možnosti za uvedbo realnih norm pri mnogih delih in za revizijo dosedanjih nerealnih norm. Na temelju popolnega izkoriščanja strojev so planirane nove delovne norme. Tako je bilo ob zadnji reviziji ugotovljeno, da se v rudniku Trbovlje, v jamah, ker delajo po prečni odkopni normi, norme lahko zvišajo za 30 »/». Tako je tudi v drugih rudnikih Slovenije, kjer delajo po tej odkopni metodi. Sedaj so norme zvišane v Zagorju za 17«/», v Kočevju za 14 »/» in v Hrastniku za 9«/». Prav tako so zvišane tudi norme na dnevnih kopih v Trbovljah in Kočevju za 25 «/o. Razen tega je bilo normiranih tudi večje število zunanjih del, a pri delih, pri katerih so bile že uvedene, so bile povišane za toliko odstotkov, za kolikor so bile presežene v prvem trimesečju letošnjega leta. Norme so bile povečane tudi v mnogih rudnikih drugih republik. V rudniku Mostar so norme zvišane za 10«/», v Brezi za 15 »/o, v Kaknju za 20«/», v rudniku Banja Luka za 35 «/» in v rudniku Tito za 3»/». V hrvatskih rudnikih so bile povečane norme v Kcjnščini za 12«/», v Siveriču za 40»/» In v Raši za 20 «/o. Pri reviziji norm so bile napravljene v nekaterih rudnikih napake. Nekateri rudniki, kakor na primer v Aleksincu, »Dobra sreča« in v Podvisu, niso povečali norm na temelju stvarnih potreb in možnosti, temveč samovoljno, kar pa povzroča škodo delavcem. V teh rudnikih niso normirana vsa dela, ki jih je mogoče normirati, pa tudi sama revizija ni bila dobro organizirana. To se je zgodilo tudi zaradi tega, ker ni bilo pravočasno na razpolago normirskega kadra. V rudniku Ravna Reka je bil organiziran tečaj za nor-mirce premogovnikov v Srbiji. Rudniki Jelašnica, Rtanj in Zvizdar niso poslali na ta tečaj niti enega človeka, v svojih poročilih pa poudarjajo, da nimajo dovolj strokovno izvežbanih normircev za revidiranje norm. V nekaterih rudnikih ne posvečajo dovolj pozornosti uvajanju tehničnih norm. Vodstva nekaterih rudnikov so navajala v svojih poročilih razne izgovore, da ne morejo uvesti tehničnih norm. Tako je vodstvo rudnikov v Despo-tovcu v svojem poročilu poudarjalo, da ni uvedlo tehničnih norm za to, ker nima ure štoparice in podobnih potrebščin, kar jasno kaže, kakor neresno se je lotilo tega dela. Pravilno uvajanje norm ovira tudi premajhna skrb vodstev nekaterih rudnikov za delavce, ki so se usposobili za normirce. Tako delajo v Trbovljah, Hrastniku, Zagorju, v rudniku »Tito«, v Mostarju in nekaterih drugih rudnikih normirci popolnoma druga dela, ki nimajo ničesar skupnega z normiranjem. Razen tega niso komisije za normiranje, ki so bile formirane pri rudniških direkcijah, organizacijsko učvrščene in se ne bavijo stalno z vprašanjem napredka proizvodnje, na temelju česar bi pravočasno posredovale, da se zvišajo norme pri posameznih delih. Čeprav se je z najnovejšo revizijo delovnih norm mnogo doseglo, ni bilo napravljeno vse, kar je potrebno, da bodo norme popolnoma realne in da bodo zajele vsa dela. Najnovejša revizija norm je pokazala vodstvom podjetij, partijskih in sindikalnih organizacij, da so v rudnikih še neizkoriščene delovne rezerve, ki bi mogle, pravilno izkoriščene, zelo povečati proizvodnjo, s tem pa tudi varovati plačni sklad podjetja. BRIGADA »JOŽETA IZPOLNILA 70% MOJŠKRIČA« JE ŽE SVOJEGA PLANA Izmed štirih frontnih brigad, ki delajo v gozdovih gozdne uprave Bistra, je najboljša II. ljubljanska brigada »Jožeta Mojškriča - Frenka«. Udarnost brigade najlepše kažejo proizvodne številke. Od 16. maja do 4. junija so brigadirji posekali in izdelali 3557 m3 hlodovine ter jamskega in celuloznega lesa. Do 7. junija pa je brigada izpolnila že 70 «/o celotnega plana. Dnevno presegajo normo za 15 */0 navzlic temu, da so njihove norme med najvišjimi v Sloveniji. Do teh uspehov je vodila težka pot, ki jo je »Frenkova« brigada uspešno prehodila od tistega dne, ko si je uredila svoje bivališče v Pokojišcu nad Vrhniko. Pokazalo se je, kaj pomeni, če organizira in vodi delo brigade dobra partijska celica in sposoben komandant. 2e pri organiziranju kuhinje so se začele težave. Razen kotla brigada skoraj da ni premogla ničesar. Zaradi pomanjkanja posode, s katero bi desetinam nosili hrano na sedišča, je izgubljala brigada dobro uro na dan samo s hojo h kosilu. »Ne moremo se zanesti na nikogar, razen nase,« je dejal komandant Metod in odšel z brigadirjem v Borovnico, kjer so jim posodili potrebno posodo. Tako je pridobila brigada dragoceno uro časa na dan za proizvodnjo. Brigadirji so začutili, kako postaja močna delovna skupnost. Kuharice so s svojih domov prinesle lastno kuhinjsko posodo in pribor, ta in oni brigadir pa nekaj čebule, nekaj česnovih strokov ali razne dišave in danes je s hrano v »Frehkovi« brigadi zadovoljen vsakdo. Stab brigade je razdelil frontovce, večinoma mlade kmečke fante iz okoliških vasi Ljubljane, v dve četi po 4 desetine. Vsak je na mestu, kjer najbolj koristi. V neproduktivnem delu je od vseh 98 brigadirjev samo 5 ljudi: brigadni intendant, tov. Jožica, ki odgovarja za statistiko in obenem pomaga v kuhinji, ter tri kuharice. Komandant stalno obiskuje desetine in jim daje nasvete, najšibkejši pa sam priskoči na pomoč, kar se taki desetini znatno pozna. Tudi bolničarka Vera se je vključila v proizvodnjo. Brigadir 4. desetine je in obenem med najboljšimi delavci v brigadi. Na Pokojišče so prišli 10. maja. Za drugi dan so brigadirji zagrabili za orodje in začele so padati prve smreke in jelke. Spočetka jih je oviralo pomanjkanje orodja in neprivajenost gozdnemu delu. Neprivajenost je hitro prešla, orodje pa je slej ko prej boleča točka, ki precej zavira brigadirje pri doseganju še večjih uspehov. Manjkajo jim v prvi vrsti cepini in »mački« za obračanje večjih debel, kajti obrniti kakega gozdnega velikana samo z golimi rokami in s pomočjo sekir je težko delo, ki vzame vse preveč dragocenega časa. Druga reč so slabo kaljene sekire. »Sekaš dan in dva, pa se ti zmehča in ni za nobeno rabo več,« jezno pove brigadir in premišljuje, koliko dreves več bi v istem času posekal s sekiro, »kot se reče«. Vsemu temu bi lahko odpomogel kovač, ki bi za vse štiri brigade koval cepine in mačka iz starega železa in znova prekaljeval zmehčane sekire. Kovača je uprava že pred časom našla, a kovati ne more, ker nima oglja. Oglje pa brezplodno leži v skladišču. Vzrok je kaj preprost — uprava ne pusti vzeti oglja, ker za te brigade ni planiran. Drugo vprašanje, ki moreče leži na brigadi, je spravilo lesa. Vozniki (treba bi jih bilo najmanj še enkrat toliko) zvozijo na dan do kamionskih cest le nekako desetino lesa, ki ga dnevno pripravi brigada. Tako se v gozdu kopičijo iz dneva v dan večje količine lesa. Ker pa bo dobila brigada te dni še okrog 40 novih voznikov, bo spravilo lesa steklo, kakor je treba. j Brigadirji tožijo nad obutvijo. »Gozd žre čevlje.« pravijo in kažejo ob štorih in drevesnih krcljih strgano gornje usnje in podplate. Mnogo obutve pa bi lahko rešil čevljar, ki bi pravočasno zašil vsaj večje luknje v gornjem usnju. A o čevljarju ni ne duha ne sluha, čeprav je brigada zanj že večkrat zaprosila. Med nekaterimi napakami, ki ovirajo brigado pri doseganju še večjih V ipehov, je nedisciplina, ki se kaže v nedeljskih izostankih. Brigadirji, to je boj za plan in za čas! Niti ura, niti minuta ne sme v izgubo! * • « Ko so uvedli 1, junija prehodno zastav**, je zajel »Frenkovo* brigado si- len tekmovalen duh. Zmerili so podrti les, in zastavo je dobila 4. desetina. Brigadirji ostalih desetin so se spogledali, 3. in 5. desetina sta stisnili pesti: »Vzeli jim bomo zastavo in jo obdržali, pa naj se zgodi, kar koli že!« Tako se je razvnel med desetinami oster boj in brigada je začela presegati prejšnjo storilnost za 30«/». Sto dreves več na dan poderejo sedaj brigadirji frontne brigade »Jožeta Mojškriča«. Boj za kubike, za kakovost dela in za prehodno zastavico se stopnjuje vsak dan. Desetine vstajajo ob štirih in pol petih zjutraj, delovni dan podaljšujejo na enajst, dvanajst ur. Krivulja na grafikonu strmo raste. Četrta desetina je zaostala, podcenjevala je druge. Peta desetina je nenadoma postala vzor, ponos brigade. 4. junija je v 12 urah izdelala 76 ku-bikov lesa. V vsej brigadi je završalo. Ponosno se je ta dan vrnila desetina domov. Smejal se je Tone Cirk, prej partizan, sedaj desetar daleč naokoli najboljše skupine, smejali so se brigadirji Kati Lomovec, Andrej Zavašnik, Franc Bečan, Alojz Kavčič in drugi. Zakaj bi se tudi ne. za celih 133 kubikov prednjači pred ostalimi peta četa, v slabih treh tednih je podrla in izdelala 773 kub. metrov lesa. a danes je postavila rezultat, ki ga bo težko posekati. Toda ne pozabimo tretje desetine. Preko 60 kubikov je izdelala ta dan, prehiteti grozi četrto desetino, v skupni kubaturi ji je že tik za petami, a zadnje dni poseka na dan precej več, kakor četrta desetina. Norme pa presegajo vse desetine razen osme, v kateri so sami mladi fantje in ženske. Sorazmerno lepe uspehe je dosegla tudi druga desetina, »desetina pastirčkov« jo imenujejo. Ko je uprava videla uspehe »Fren-kove« brigade, je spoznala, da je za te korenjake prvotni plan 4500 m3 hlodovine, jamskega in celuloznega lesa le prenizek, čeprav bi bil morda za kako drugo brigado dovolj visok. Po novem planu bodo brigadirji posekali in izdelali 7500 m3 lesa, a komandant Metod je pogumno dejal: »S takim tempom kot delamo sedaj, bomo plan že do 18. junija dosegli in presegli. Hočemo si priboriti pohvalo Izvršnega odbora OF Slovenije!« Govor tov. Ivana Regenta v "Kopru Slovansko-italijanska ljudska fronta ostane zvesta tradicijam slavnega razdobja borb v Trstu Glasovanje za Ljudsko fronto pomeni glasovanje za bratstvo med narodi, za socialno pravičnost in resnico in za dokončno zmago delavcev proti vsem reakcijam Koper, 9. junija. Minister za delo vlade LRS tov. Ivan Regent je v zvezi z upravnimi volitvami v anglo-ameri-ški coni Svobodnega tržaškega ozemlja govoril snoči na koperskem radiu. V svojem govoru je tov. Regent med drugim poudaril, da so bile te upravne volitve spletka vojaške okupacijske uprave in reakcionarnih skupin, razpisane šele tedaj, ko so se razcepile napredne demokratične sile, preje združene v Slovansko-italijanski protifašistični uniji pod vodstvom Komunistične partije. Cast za ta razkol v vrstah naprednega tržaškega demokratičnega gibanja gre nesrečni resoluciji Informbiroja in tistim, ki so v omenjeni resoluciji bili našli opravičilo, da so sprožili eno najsramotnejših obrekovanj proti Komunistični partiji Jugoslavije. Ko je tov. Regent poudaril, da so obtožbe proti Komunistični partiji Jugoslavije neosnovane, da pri nas gradimo socializem in da tisti, ki v Trstu in drugje branijo graditev socializma v Jugoslaviji, branijo resnico, ki se sicer lahko zanika, ki pa je ni mogoče izbrisati, je govoril nato o predlogu, ki ga je Slovansko-italijanska ljudska fronta kmalu po razpisu volitev stavila skupini okoli Vidalija, da bi skupno nastopili na volitvah. Ta skupina je predlog, ki bi bil nedvomno prvi korak, da bi znova dosegli ono enotnost demokratičnih sil in sil delavskega razreda v Trstu, ki je tem silam tako potrebna, zavrnila. To dokazuje, tako je dejal terv. Regent, da Vidalijevi frakcionaši ne želijo več enotnosti delavskega razreda in naprednih demokratičnih sil v Trstu, kar močno škoduje delavskemu razredu, ki zaradi razcepitve svojih sil že čuti pogubne posledice. Tov. Regent je nato govoril o izjavi predsednika Enotnih sindikatov Ea-dicha, ki je v svojem govoru 1. maja letos pozval tržaške delavce, »naj pozabijo sramotno preteklost«, to je slavno dobo borb tržaških delavcev proti reakciji, proti novemu fašizmu, za enakopravnost med narodi, za sodelovanje ljudstva pri državni oblasti, za socializem v letih 1945.—1946. Za Ra-dicha in za vse frakcionaše okoli lista »II Lavoratore«, tako je nadaljeval tov. minister Regent, je to slavno razdobje borb tržaških delavcev za boljšo bodočnost »sramotno razdobje«, ki ga je treba pozabiti. Morda zaradi tega, ker je bila politična in socialna podlaga teh borb bratska enotnost med italijanskim in slovanskim delovnim ljudstvom Trsta, morda zaradi tega, ker se je v teh borbah zahtevala združitev Trsta z ljudsko socialistično Jugoslavijo. Danes zahteva Radich preko komunističnega župana iz Firenc priključitev Trsta k De Gasperijevi Italiji: rajši izroča torej tržaški proletariat izkoriščanju italijanskega imperializma, bolje, izkoriščanju angloameričkih imperialistov, nego združiti ga z delavci socialistične Jugoslavije. To je eden od vzrokov, in sicer glavni, zaradi katerega so frakcionaši okoli lista »II Lavoratore« s takim veseljem pozdravili resolucijo Informbiroja. To je eden od vzrokov, zaradi katerega obrekujejo Komunistično partijo Jugoslavije. Da opravičijo druženje z italijanskim nacionalizmom glede vprašanja Trsta, obtožujejo nas, da smo nackmalistL Tržaški delavci se nimajo ničesar sramovati. Razdobje 1945—1946 je »lavno razdobje protifašističnih borb in borb proti reakciji- To je razdobje borb in zmag, v katerem se je ustvarilo in razvilo bratstvo med italijanskimi in slovanskimi delavci, razdobje borb proti vsem nacionalizmom, združitve naprednih demokratičnih sil in delavcev, razdobje, v katerem je beseda in volja delavskega razreda nekaj veljala na tržaških trgih in v tržaških tovarnah, razdobje, v katerem se je utrdila enotnost med deželo in mestom. Ne, tržaški delavci se nimajo ničesar sramovati Iz one slavne dobe in je ne smejo pozabiti. Samo sovran-nik delavcev jih lahko poziva, naj pozabijo svoje najslavnejše razdobje borb in zmag. Slovansko-italijanska ljudska fronta je ostala in ostane zvesta slavnim tradicijam onega slavnega razdobja borb. Kakor takrat Slovansko - italijanska protifašistična unija, tako vas poziva danes Slovansko - italijanska ljudska fronta na borbo proti nqvemu fašizmu, proti reakciji, proti nacionalizmom in izkoriščevalcem vseh vrst. Poziva vas na združitev vseh demokratičnih sil. Toda ljudska fronta se ne more pridružiti kampanji obrekovanja in klevet proti KPJ in proti narodom Jugoslavije, kjer je državna oblast v rokah delavcev in kjer ti gradijo socializem. Ob koncu svojega govora je tov. minister Regent pozval Tržačane, naj v nedeljo 12. t. m. glasujejo za Slovan-sko-itali.iansko Ljudsko fronto, kajti kdor voli za to fronto, se bori za socializem, za bratstvo med narodi, za socialno pravičnost, za resnico, za dokončno zmago delavcev proti vsem reakcijam in proti vsem imperializmom. Dva Vidaiijeva zvesta vojščaka fašističnih idej »Primorski dnevnik« z dne 8. in 9. junija je objavil faksimile pisma Vi-dalijevega kandidata za občinske volitve Franca Gombacci-Gombača tržaški policiji dne 30. aprila 1941, in faksimile pisma Ernesta Radicha, predsednika Vidalijeve Zveze enotnih sindikatov v Trstu z dne 24. decembra 1936, ki kaj čudno osvetljujeta preteklost teh dveh prvakov Vidalijeve stranke v Trstu. Francesco Gombacci-Gombač, ta samozvani voditelj Vidalijeve OF, zagotavlja namreč v svojem pismu tržaški kvesturi, da je »zvest vojščak fašistične ideje« in »popolnoma italijanskega mišljenja«. Navedeno pismo je napisal prav v dneh, ko si je zasužnjeno slovensko ljudstvo ustanovilo v Trstu svojo Osvobodilno fronto, danes pa je v vodstvu tiste Vidalijeve OB\ ki naj bi predstavljala zdrave sile slovenskega naroda! Emesto Radich izjavlja v svojem pismu, da je »brezpogojno vdan Mussolinijevemu režimu«. Radich je sedaj predsednik Vidalijeve Zveze enotnih sindikatov, kjer vodi skrajno oportunistično in razdiralno politiko, da bi čim bolj razcepil delavstvo v Trstu. Radich je tudi nedavno izjavil, da je treba zbrisati sramotno preteklost slavne povojne borbe tržaškega proletariata proti imperialistom. 300.000 ur prostovoljnega dela Člani Osvobodilne fronte v Celju so sklenili, da bodo v letošnjem letu napravili 300.000 prostovoljnih delovnih ur. Največji odstotek celotne letne obveznosti so izpolnili člani Fronte v Gaberju, najboljšo organizacijo dela, disciplino in pa največji delovni uspeh pa imajo frontovci 1. četrti. Do sedaj so izpolnili že 60 «/0 letne obveznosti. Na raznih deloviščih dela vedno preko 200 frontovcev. Razdeljeni so v tri močne brigade, ki delajo redno vsak torek, četrtek in nedeljo. Vsak posameznik vodi točno evidenco o svojem delu in si beleži uspehe v knjigo, brigadir pa kontrolira točnost navedenih podatkov. Frontovci 1. četrti imajo v vsaki ulici razstavljene grafikone, ki kažejo uspehe dela vsakega posameznega prostovoljca. Vsaka brigada, ki šteje 60 do 80 frontovcev, ima svojega brigadirja, namestnika brigadirja in bolničarja. Brigadirji Ivan Sjjet, Tilka Maček in Fedor Verk so med najboljšimi delavci in vsak izmed njih je opravil že preko 100 ur dela. N« samo prostovoljnemu delu, tudi ideološki vzgoji svojih članov posveča 1. četrt veliko pozornost. V stalne študijske krožke je do sedaj vklju-ičeno 8o/o članov Fronte, in to predvsem gospodinje. Prvega maja so frontovci 1. četrti odprli svoj frontni kotiček v Razlagovi ulici. Vso opremo zanj so s prostovoljnim delom napravili frontovci sami. Prav posebno sta se pri tem izkazala mizarja Šket Ivan in Alojz Marinšek. Po končanem delu se člani Fronte redno vsak večer shajajo v frontnem potičku, kjer či-tajo knjige, dnevno časopisje in organizacijski vestnik. Fronta skrbi tudi za vzgojo svojih pionirjev, ki jih je 60 v 1. četrti. »Da-kijev pionirski odred« je že nastopil na raznih prireditvah in žel veliko priznanje. Pionirji hočejo v prostovoljnem delu tekmovati s frontovci. Zbirajo odpadke in so pri tem opravili že precejšnje število delovnih ur. To delajo predvsem podmladkarji, starejši pionirji, od 10. do 14. leta, pa se skušajo s prostovoljci-frontovci v delu na gradbiščih. Priznanje zasluži gasilska četa, sestavljena iz 12 članov OF, ki dela na ruševinah Majdičevega mlina. Na nevarnih mestih, pri podiranju stolpa, stalno rušijo opeko. Povprečno vsak dan zrušijo in zložijo 2500 kosov opeke. Po delovnih uspehih je za frontovci 1. četrti najboljša Zavodna, ki je doslej izpolnila 43 «/, letne obveznosti. 40 «/o letne obveznosti so izpolnili tudi frontovci v Dolgem polju in Medlogu. Prostovoljci v Celju delajo predvsem pri kanalizaciji vodovoda, ki bo izpeljan do novih zgradb na DobravL Do danes so izpeljali kanal v dolžini 300 metrov. Nadalje pomagajo lesni industriji, gradijo zadružne domove v Medlogu In Zgornji Hudinji ter regulirajo Sušico, ki večkrat poplavlja travnike. Do sedaj so jo regulirali im v dolžini 1500 m. „Personalna avtonomija" nažrt za iztrebljanje koroških Slovencev Koroški Slovenci odločno odklanjajo vsak poizkusi da bi se na tak način rešilo vprašanje koroških Slovencev v Avstriji Celovec, 9. Jun. (Tanjug). V zvezi I ponovnim razpravljanjem Sveta zunanjih ministrov v Parizu o mirovni pogodbi z Avstrijo piše tisk avstrijskih vladnih strank znova o dozdevni strpnosti avstrijskih oblasti na Bproti koroškim Slovencem. Kot poseben dokaz za strpnost navaja tisk, da namerava avstrijska vlada uresničiti ^ predvojni načrt o priznanju tako imenovane »personalne avtonomije« za koroške Slovence. V vsaki občini bi namreč uvedli posebno knjigo, v katero bi se lahko vpisal vsak Slovenec. Kdor bi se vpisal, bi pridobil s tem pravico, da sodeluje pri volitvah »Slovenskega narodnega sveta«. Ta svet bi bil »pristojen«, da varuje kulturne koristi koroških Slo vencev. Koroški Slovenci so odločno proti taki »personalni avtonomiji«. Ze samo dejstvo, da je bil izdelan načrt zakona o t personalni avtonomiji« v pisarni nacističnega prvaka in krvnika koroških Slovencev Maier-Kaibi-tscha, ki ga je avstrijska vlada določila za razgotore s Slovenci, jasno dokazuje, da ni bil izdelan z namenom. da bi prispeval k izboljšanju političnih, in gospodarskih razmer, v katerih živi slovenski narod na Koroškem, temveč prav nasprotno. Načrt tega zakona naj bi bil pomožno sredstvo za iztrebljenje koroških Slovencev. Avstrijski in velikonemški politiki, ki še danes vodijo politiko na Koroškem, so hoteli doseči, da bi se najzavednejši Slovenci vpisali v omenjene občinske knjige, ki bi jih avstrijski šovinisti uporabili potem kot proskripcijske sezname za preganjanje ter iztrebljanje koroških Slovencev, zlasti po priključitvi Avstrije k .Vemčiji iu po Hitlerjevem napadu na Jugoslavijo. Ti seznami bi morali slu ziti za popolno uničenje koroških Slovencev. Zaradi budnosti in enotnosti slovenskega naroda na Koroškem so ostali seveda vsi poizkusi avstrijskih oblastnikov brez uspeha. Kar jim ni uspelo doseči tedaj, pa skušajo avstrijski oblastniki napraviti sedaj, samo s to razliko, da bi to pot izvedla »personalno avtonomijo« varnosti direktor polkovnik Stossier in orožniški poveljnik polkovnik Koryt-ko, znana nacistična krvnika koroških Slovencev za nacistične vlade v Avstriji. Koroški Slovenci zaradi tega tudi danes v »personalni avtonomiji« ne vidijo ničesar drugega kot nov poizkus, da bi uvedli proskripcijske sezname. Koroški Slovenci najodločneje odklanjajo vsak poizkus, da bi na tak način »rešili« vprašanje koroških Slovencev v Avstriji, kajti zavedajo se, ia je to samo spletka, ki naj bi pokazala v očeh mednarodne jasnosti dobre namene avstrijske vlade pri reševanju tega vprašanja. S konference zunanjih ministrov v Parizu Razgovori o Berlinu Višinski predlaga občinske volitve in upostavitev mestne uprave za ves Berlin Pariz, 8. jun. (Tanjug). Na včeraj Inji javni seji Sveta zunanjih mini etrov, ki je bila pod Be vinovim pred sedstvom, so ministri za zunanje za dere obravnavali berlinsko vprašanje na podlagi novih predlogov ameriške in sovjetske delegacije. Višinski je poudaril, da predlaga sovjetska delegacija upostavitev mestne uprave za ves Berlin. Volitve naj bi bile pod nadzorstvom štirih na podlagi načel, ki so bila sprejeta za volitve leta 1947. Ker še ni mestne uprave za ves Berlin, predlaga sovjetska delegacija, naj se za izvedbo volitev ustanovi komisija, v kateri bi bile nemške osebnosti, in sicer na podlagi paritete, to je enako število predstavnikov zn sovjetski sektor in zahodne sektorje. Ameriški predlog o sestavi komisije je po mnenju Višinskega nesprejemljiv, ker določa ena ko število predstavnikov za vse štir sektorje, kar bi zagotovilo premo« zahodnih sektorjev. Glede voli'ne pravice pri občin skih volitvah je Višinski izjavil, da bi moralo medzavezniško poveljstvo spremeniti drugo poglavje volivnega zakona iz leta J04b, da bi se zmanjšalo število oseb, ki jim je bila vze ta vplivna pravica. Glede upostavitve zavezniškega po veljstva v Berlinu je Višinski poudaril, da bi bilo njegovo glavno delo vs kladite v splošnih mestnih ukrepov in skrb za redno življenje v mestu. V izključno njegovo pristojnost bi spadalo nadzorstvo nad izvajanjem začasne berlinske ustave iz leta 1946 nadzorstvo nad vojnimi zločinci, k: »o bili obsojeni v Nurnbergu, nekatera vprašanja družbene varnosti in tista vprašanja goepodarskega ter upravnega značaja, katerih rešitev je povezana z ukrepi, ki jih izvajajo okupacijske sile kot take. Glede vseh vprašanj, ki spadajo v pristojnost zavezniškega poveljstva, mora veljati načelo soglasnosti, ki edino lahko zagotovi redno življenje v mestu. Za Višinskim »o govorili amerišk runanji minister Dean Acheson francoski zunanji minister Schumar ter britanski zunanji minister Bevin ki so vztrajali po svojih prejšnjih pr'-d!nrih. Na seji Sveta zunanjih ministrov v sredo so nadaljevali razpravo o sovjetskem in ameriških predlogih. Odgovarjajoč na pripombe, ki so jih navedli na včerajšnji seji delegati zahodnih sil proti sovjetskim predlogom o uspostavitvi mestne uprave tn zavezniške komandanture. je Višinski naglasil, da delegati zahodnih sil ne morejo navesti upravičenih argumentov proti sovjetskemu predlogu, da naj se podeli množičnim nepolitičnim organizacijam pravica, postaviti svoje kandidate na volitvah za mestni svet. Zahodne sile upoštevajo, kakor se zdi. samo politično, ne pa tudi gospodarsko stran funkcij mestnega sveta. V nadaljevanju razprave je Višinski znova zahteval, naj ostane čl. 36 ustave Velikega Berlina v veljavi. Višinski je navedel nato nove dokaze proti ugovoru predstavnikov zahodnih velesil, da načelo soglasnosti pri izdajanju odlokov onemogoča delo zavezniškega kontrolnega organizma. Navedel je. da je 1. 1945 zavezniško poveljstvo od 217 vprašanj, ki so bila na dnevnem redu, rešilo 183 ali 92 »/o. leta 1946 pa je bilo od 20 vprašanj rešenih 70. Torej, je dodal Višinski, kasnejši neuspeh poveljstva ni bil posledica načela soglasnosti, ampak razpoloženja, ki je v njem zavladalo. Načeto soglasnosti za izdajanje odlokov v zavezniškem poveljstvu je nujen pogoj. da se omogoči napredek Berlina in da zavezniško nadzorstvo ne bo v ničemer zaviralo dela mestnega sveta. Acheson ih Schuman sta v odgovoru na izjavo sovjetskega delegat» ponovila svoje prejšnje stališče do teh vprašanj. Na koncu seje je Acheson pripomnil, da se delo predstavnikov štirih sii v Berlinu, ki obravnavajo vprašanje izvajanja sporazuma o odpravi prometnih omejitev med vzhodno in zahodno Nemčijo, ne razvija najugodneje. Predlagal je. naj bi se jutri razpravljalo o pogajanjih, ki jih vodijo izvedenci štirih držav v zvezi z izvajanjem new-yorékih dogovorov o ukinitvi omejitev prometa med Berlinom in zahodnimi conami. Achesonov predlog je bil sprejet brez razprave. Napad grške diverzantske čete v Solunu Atene, 8. jun. Radijska postaja Svobodne Grčije poroča, da je snoči prodrla v Solun neka diverzantska skupina demokratične armade in v bližini cerkve Vladahom uničila tamkajšnjo monarhofašistično orožniško patruljo. Nato se je razvila med diverzantsko skupino in monarhofašisti ogorčena večurna borba, pri čemer so imeli monarhofašisti težke izgube. Od 31. maja do 1. junija so enote prve in tretje divizije demokratične armade, ki operirajo v Tesaliji. Rume-liji in na Peloponezu, onesposobile 293 monarhofašističnih vojakov in izvedle nad 20 uspešnih napadov. Dne 4. junija je bil na ozemlju Svobodne Grčije miting v počastitev francoske delegacije. Na pozdravni govor ministra za ljudsko zdravje začasne demokratične vlade prof. Kokalisa sta odgovorila v imenu francoske delegacije bivši minister Ive Fargue In pesnik Paul Éluard. Stavka pristaniških delavcev v Angliji se nadaljuje London, 7. jun. (Tanjug) Stavka britanskih pristaniških delavcev, ki je izbruhnila pred 10 dnevi v znamenje solidarnosti v stavko mornarjev na kanadskih ladjah, se nadaljuje z nezmanjšano odločnostjo. Nad 50 kanadskih ladij čaka v raznih britanskih pristaniščih, da jih iztovorijo, v dokih pa se kopiči blago, namenjeno za izvoz, Naketere ladje, med njimi »Impress of Canada«« in »Media«, so se morale vrniti v izhodiščne luke. Solidarnostni stavki se je včeraj pridružila tudi posadka britanske ladje »Ta-dian Star«, da protestira proti uporabi vojakov za stavkokaze v dokih. Ob Tednu tehnike Vloga tehnike v kmetijstvu Naloga »Tedna tehnike« je, da s praktičnim seznanjanjem ■ tehniko in z njeno nporabo prispeva k! dvigu ravni tehnične knlture naših narodov, da krepi borbo za usposabljanje in nadaljnje izpopolnjevanje novega tehničnega kadra, ki ga nujno potrebuje naše gospodarstvo in armada, da prispeva k hitrejši mehanizaciji kmetijstva, k smotrnejšemu uporabljanju tehnike v zadružnem gospodarstvu in v vsakodnevnem delu kmetov, da še bolj razvije pobudo naših ljudi za izpopolnitev sedanjih tehničnih sredstev, da še nadalje razvije tehniko, usposablja tehnične kadre, da postanejo konstruktorji, iznajditelji, novalorji in racionalizatprji, da seznanjajo naše narode z našimi velikimi znanstveniki in tehniki in z njihovimi deli, kakor tudi z drugimi znanstveniki in tehniki na svetu. Z uresničevanjem teh nalog bo postal Teden tehnike vseljudska manifestacija, ki bo zajela velik del naših delovnih ljudi mest in vasi, pripadnikov JA, delavske in vaške mladine ter pionirjev. (Iz govora min. tov. Franca Leskoška ob otvoritvi Tedna tehnike) italijanska policija hoče s silo streti stavko kmetijskih delavcev R!m, 8. jun. (Tanjug) Nad 400 stavkajočih kmetijskih delavcev je bito danes aretiranih med spopadi s policijo. ki je v mnogih kmetijskih središčih na zahtevo veleposestnikov posredovala, da bi razbila splošno stavko, ki traja že 3 tedne. Do posebno težkih posledic je prišlo v okrožju Milana, kjer je policija streljala s puškami in ranila 5 delavcev. V pokrajini Apuliji so napadalni oddelki obkolili številna naselja ter z orožjem v roki silili delavce, naj se vrnejo na delo. Združenje veleposestnikov je pozvalo danes vse svoje člane, naj prekinejo pogajanja z delavci ter prično nabirati brezposelne delavce kot stavkokaze. Predstavnik notranjega ministrstva je izjavil, da bo »policija nudila vso pomoč« veleposestnikom in stavkokazom iz vrst demokrščanskih sindikatov. • Rim, 8. Jun. (Tanjug) V Rimu se je začela sodna obravnava zoper skupino uglednih italijanskih partizanskih vo- diteljev s komunističnim poslancem Amendolijem in socialističnim poslancem Pertinijem na čelu. Poslanca sta obtožena, da sta organizirala znani diverzantski napad na nemško poveljstvo v Rimu ob pričetku 1944. Obtožnica navaja, da partizani niso imeli zakonite pravice izvršiti oboroženi napad na hitlerjevsko poveljstvo. Napredno časopisje ostro protestira zoper to S'>dno obravnavo, ki namerava legalizirati fašistične zločine in postaviti izven zakona pravico ljudstva do borbe proti okupatorju. Strašen zločin kuoinintanškib čet v Šanghaju Šanghaj, 8. jun. Agencija Nova Kitajska poroča: V prostorih bivše Kuo mintangove tajne policije v Šanghaju so te dni izkopali nad 200 trupel šang-hajskih delavcev, študentov in drugih državljanov, ki so jih pobile Kuomin-tangove oblasti tik pred osvoboditvijo Šanghaja. S prehodom na plansko gospodarstvo z industrializacijo in elektrifikacijo države, predvsem pa z izgradnjo težke industrije so ustvarjeni predpogoji tudi za razvoj tehnike in likvidacijo zaostalosti kmetijstva. Da bi kmetijstvo lahko izkoristilo tehniko, da bi se odstranila nesorazmerja v razvoju med industrijo in kmetijstvom, prešlo k odstranjevanju tehnične in kulturne zaostalosti podeželja za mestom, da bi povečali produktivnost kmetijstva in dvignili njegovo tržno proizvodnjo, je potrebno tehniki ustvariti socialno ekonomsko podlago in reorganizirati kmetijstvo na bazi velikih socialističnih obratov. Ti obrati bodo omogočili uporabo strojev, traktorjev, pridobitev tehnike in agronomske znanosti in dali našemu ljudstvu več kruha ter industriji več surovin. Se en razlog zahteva čimprejšnjo uvedbo tehnike v kmetijstvo. Neprestani razvoj industrije, elektrifikacija dežele, ogromna gradbena dela in melioracije velikih kompleksov potrebujejo stalen dotok delovne sile iz vasi, na drugi strani pa se mora povečati kmetijska proizvodnja. Vse to je mogoče le z novo organizacijo kmetijske proizvodnje, s prehodom drobne proizvodnje v socialistično in z vse večjo zamenjavo človeškega dela z delom s stroji, lorej z mehanizacijo kmetijstva. Pod mehanizacijo kmetijstva na splošno rezumevamo navadno vsak proizvodni proces, kjer se delo človeka zamenjuje z delom stroja brez ozira na to ail stroj dobiva pogon od motorja, člo veka ali živali. Popolna mehanizacija je tista, kjer stroj poganja ali vleče motor, delna mehanizacija pa, kadar stroj vleče ali poganja žival ali človek. V kmetijstvu so doslej najbolj mehanizirani procesi v poljedestvu in to pri belih žitih. Mehanizirana je doslej, seveda samo na državnih posestvih, obdelava zemlje, setev, žetev, mlačev, čiščenje semen itd. V mali meri pa so mehanizirana dela pri industrijskih kulturah, čeprav te zahtevajo največ delovne sile. Malo je doslej še mehaniziranih del v vinogradništvu, sadjarstvu in vrtnarstvu, najmanj pa so mehanizirani delovni procesi v živinoreji. Posebne važnosti za osvoboditev ljudske in vprežne delovne sile je organizacija in mehanizacija transporta, ki danes v kmetijstvu močno vpliva na rentabilnost gospodarstev. Torej mnogo je še del v kmetijstvu, ki čakajo na mehanizacijo. Za takšno stanje seveda niso krive prirodne prilike Slovenije, marveč so posledica kapitalističnega sistema stare Jugoslavije. Mehanizacija kmetijstva, vsaj osnovnih kmetijskih del, je neobhodna, da povečamo proizvodnost dela in s tem nadoknadimo pomanjkanje delovne sile ter jo sprostimo za potrebe industrije in ostalih gospodarskih panog: da dvignemo kmetijsko proizvodnjo, ker se dela s stroji opravljajo boljše in hitreje: da se kmečko delovno ljudstvo osvobodi težkega fizičnega dela, skrajša svoj delovni čas, da bodo težka dela opravljali stroji in kmečki človek postal upravljač teh strojev. Industrija je v letošnjem letu dobila velike proizvodne naloge glede produkcije kmetijskih strojev, večje kot jih predvideva petletni načrt, tako da v prihodnjem letu že lahko pričakujemo pomemben preobrat glede oskrbe kmetijskih obdelovalnih zadrug in državnih posestev z novimi tehničnimi sredstvi. Zadnji dnevi predvelivne borbe v Trstu (Od našega dopisnika) Trst, 9. junija. Volivna borba ▼ Trstu se nadaljuje ' zadnjih dneh z vso srditostjo. Stran-:e in skupine hočejo cim bolj Izrabiti e zadnje dneve pred volitvami in pri-ejajo zato dan za dnem razna volivna toorovanja Lepakov je v Trstu toliko, la se zdi, kakor da bi bil ves na novo trepleskan. Lepaki segajo ponekod do retjega ali celo že do četrtega nad-tropja. Tako v Trstu ne najdeš več najmanjšega prostora, kamor bi lahko lalepil lepak. Sedaj so začeli lepiti epake že drugega preko drugega. Se-'eda je to zopet v škodo Ljudske ronte. ker uživajo Vidallijevci skupaj : reakcionarnimi strankami zaščito po-icije in lahko lepijo svoje lepake pre-:o lepakov Ljudske fronte. V slovenjih vaseh pa Vldalijevci in iterai» cristiani lepijo svoje lepake preko natisov in spomenikov, ki spominjajo na .lavno narodnoosvobodilno borbo. Vidalijeva frakcija se je poslužila udi novega propagandnega sredstva. Nadnje dni so pričela prihajati v Trst >ropagandna pisma iz najrazličnejših crajev Italije. V glavnem so ta pisma lestavijena po istem kopitu in naslov-jena na razne tržaške volivce. F.no zmed njih. ki nosi podpis neke Anne saolio iz Neaplja, ulica Spagnoli štev. 11. se zaključuje s naslednjimi bese-iami: »V imenu žena Neaplja Vas pro-rim. da volite za Komunistično partijo (Vidalija), ki je povezan z ljudstvom In se izrecno zavzema z.a priključitev Trsta k Italiji«. Isto misel je izrazil tudi florentinski župan Fabiani, ki je na zborovanju v Trstu izjavil, da pomeni glasovanje za Vidalijevo listo isto kakor pospešiti vrnitev Trsta k Italiji. Bistvo Vidalijeve politike v Trstu označujejo tudi razna gesla, ki jih prepevajo Vidalijevi pristaši, kakor n. pr.: »O Italia. Italia di Togliatti, tu ci vieni liberar (O Togliattijeva Italija. pridi nas osvobodit)«, in razna gesla Vidalijevcev na zborovanjih kakor »Viva Trieste italiana e communists! (Naj živi italijanski in komunistični Trst)«. V votivni kampanji se ie Vidalijeva frakcija že tako razkrinkala da je jasno. da zastopa Viđali Italijo. Zato ga njegovi pristaši zapuščajo. Sicer pa vse kaže, da se je razvilo tekmovanje, kdo bo prej priključil Trst k Italiji; De Gasperi ati Togliatti. Vse tako imenovane italijanske stranke, ki so za priključitev Trsta k Italiji, naslanjajo svojo propagando v glavnem na govornike, ki prihajajo iz Italije. Kandidatom ostaja pri tem bolj vloga statistov. Istega načina propagande se tudi v polni meri poslužuje Vidalijeva frakcija. Kar pa se tiče nadaljnjih govornikov. so napovedati listi, da bost;l prišla jutri v Trst govorit v Imenu Italije De Gasperi in Saragatl ter morda tudi Togliatti. Te italijanske osebnosti naj bi zaključile vrsto Italijanskih govornikov. Prav tako poročajo reakcionarni tisti, da organizirajo v Milanu poseben vlak za volivce, ki bodo prišli volit iz Italije. Vožnja bo brezplačna. Pred votivnim uradom so vsak dan dolge vrste volivcev, ki zahtevajo, naj se popravijo napake na votivnih potrdilih. Značilno je, da je ogromno število napak ravno na votivnih potrdilih, ki so naslovljena na slovenska imena. Med tem ko so mnogim antifašistom odvzeti votivno pravico, dobivajo votivna pottdila celo optanti, ki so prišli šele pred nekaj meseci v Trst in niso vpisani v seznam stalnega prebivalstva. Znani protifašistični tržaški borec tov. Stoka pa kljub protestnemu pismu, ki ga je poslal generalu Gaitherju zaradi krivice, ker so mu odvzeti aktivno in pasivno votivno pravico, doslej še ni dobil odgovora. Po veličastnem zborovanju Ljudske fronte, ki je bilo v nedeljo na stadio nu »1. maj«, je Ljudska fronta priredila še vrsto uspelih votivnih zborovanj, čeprav jih je združena reakcija in Tidalijevci skušala na vse mogoče načine onemogočiti. Tako so posiali na zborovanje, ki ga je imela Ljudska fronta v sredo zvečer v Lonjeru, skupino Vidalijevih pobalinov, da bi z žvižganjem in kričanjem onemogočili zborovanje. Kakor drugod jim to tudi v Lonjeru ni uspelo. Na votivnem zborovanju Vidalijev-cev v Skednju je v sredo zvečer Viđali ponovno napadel Ljudsko fronto z lažmi, češ da Ljudska fronta v pred-volivni borbi sploh ne omenja Marshallovega načrta itd., Nadalje je napadel Ljudsko fronto, da očita Vidali-jevcem, ker so poklicali italijanske govornike v Trst. Tudi to je laž. Ljudska fronta očita Italijanskim komunističnim govornikom le to. da so v svojih govorih da Vidalijevi liniji, ki vodi na prikrit način k priključiivi Trsta k Italiji. Sicer je pa v tej zadevi objavilo glasilo Saragatovih socialistov »La Voce della Sera« kar cel uvodnik. Med drugim očita v uvodniku italijanski KP, zakaj ni prišel Terracini v Trst že leta 1945, da bi govoril, kakor je govoril v teh dneh, kakor so govo riti italijanski župani in kakor pričakujejo. da bo govoril tudi Togliatti. List piše dobesedno: »Zaupamo, da Terracinijevo polno priznanje italijan-stvu Trsta ni samo propagandni manever za zbiranje glasov, temveč da je odkritosrčno in dokončno«. Hud nepričakovan udarec Vidalijevi frakciji je prinesla neka brošura pod naslovom »Zvesti borci za fašistične ideje«, ki se je pojavila te dni v Trstu. V tej brošuri so zbrani dokumenti, ki dokazujejo, da so bili Ernesto Radich. Dombacri-Gombač. Malalan in Jurasa fašistični agenti. Tržaško ljudstvo je zadovoljno, ker jih je ta brošura pravočasno opozorila, kdo so ti ljudje, ki jih je postavil Viđali za svoje kandidate. za voditelje tržaškega delavskega gibanja. Vsa votivna kampanja v Trstu je samo komedija, ki so jo zrežirati imperialisti, da bi okrepiti svoje postojanke v borbi proti naprednim silam. Zato so zbobnati v Trst tudi vse predstavnike Hearstovega tiska, ki so jim dali na razpolago ves svoj propagandni aparat, da bodo poročali, kako je ta komedija z volitvami uspela. Po svojem bistvu te upravne volitve niso nič drugega kakor spletka okupacijske uprave, s katero hoče dobiti pri teh volitvah, dosledno s svojo protiljudsko politiko, osnovo za nadaljnje kršitve mirovne pogodbe. Z an Velik pomen za dvig kmetijske proizvodnje ima kemizacija kmetijstva, to je v glavnem uporaba umetnih gnojil ter zaščita rastlin in živali s kemijskimi sredstvi. Čeprav teh sredstev še ni v zadostni količini na razpolago, vendar je že danes njihova poraba precej večja kot je bila pred vojno. Traktor nam služi kot osnovno pogonsko sredstvo v kmetijstvu, vendar potrebuje kmetijstvo predvsem za pogon delovnih srojev in za mehanizacijo živinorejske proizvodnje električno energijo kot najbolj ceneno energijo, ki najbolj občutno znižuje proizvodne stroške. Brez elektrifikacije naše dežele bi bilo težko izvesti popolno mehanizacijo socialističnih kmetijskih obratov. Za povečanje kmetijske površine in dvig kmetijske proizvodnje so velikega pomena melioracije. Zgraditi bo treba številne prekope in kanale za odvajanje vode in namakanje kmetijskih površin, za kar je potrebno izkopati ogromne količine zemlje. Da bi to delo olajšali in sploh omogočiti, je treba ustvariti potrebno tehniko in mehanizirati zemeljska dela. S pomočjo melioracije tehnike lahko kmetijstvo deloma premaguje sušo: dela jezove, namaka zemljišča potom jarkov z vodnimi napeljavami, prav tako pa s pomočjo tehnike odstranjuje preobilico vode, drenažira zemljišča in izsušuje močvirja. Nagel porast zadružnega ln državnega sektorja v kmetijstvu, veliko povečanje kmetijske proizvodnje, predvsem pa planiran porast živinoreje zahtevajo hitre in 'cenene gradnje, nove cenene konstrukcije, novo gradbeno tehniko. Ta tehnika se letos že uveljavlja pri gradnji zadružnih domov, hlevov, svinjakov, ovčamikov, kokošnjakov, gnojničnih jam, silosov, kleti, cistern, steklenjakov, sušilnic itd. Socialistična .rekonstrukcija kmetijstva zahteva pomoči tehnike vseh gospodarskih panog, kar bo povzročilo resnični tehnični preokret v kmetijstvu. Govoriti smo o tehniki, ki jo v glavnem nudi kmetijstvu industrija. Kmetijstvo pa ima še svojo tehniko — agrotehniko. Ta tehnika pomeni izvajanje vseh tistih ukrepov, ki neposredno zagotavljajo večjo proizvodnjo v kmetijstvu t. j. pravilna obdelava zemlje, gnojenje, nega kultur, namakanje, tehnika v semenarstvu in selekciji itd., skratka tehnika v rastlinski in živalski produkciji. Čeprav nismo še izčrpati vseh področij, kjer se kmetijsko gospodarstvo srečuje s tehniko, — kakor na primer tehniko predelave, ki dviguje vrednost kmetijskih proizvodov, tehniko, ki daje kmetu opremo gospodarskih in stanovanjskih prostorov itd., vendar vidimo, kako ogromnega pomena Je tehnika ¥ kmetijstvu in kako se kmet srečuje s tehniko na vsakem koraku. Zato je tem bolj potrebno v tednu tehnike seznaniti široke kmečke množice z vlogo tehnike pri socialistični preobrazbi vasi, popularizirati vlogo mehanizacije kmetijstva in navajati kmetijske delavce k racionalnejšemu izkoriščanju tehničnih sredstev. Predvsem je treba zadružnike in delavce državnih posestev opozarjati in poučevati, da razpoložljivi strojni park pravilno in popolnoma izkoristijo. Ce bi bili vsi kmetijski stroji v Sloveniji racionalno izkoriščeni, ne bi govoriti o takšnem pomankanju strojev in delovne sile. Vzrok neizkoriščenih strojev je predvsem v tem, da stroji na individualnem gospodarstvu ne morejo biti popolnoma izkoriščeni, drugi vzrok je pa v nepoučenosti o pravilnem ravnanju s stroji. Naše kmečke množice se morajo spoznati s tehniko, jo proučevati, vzljubiti stroje in vsa tehnična sredstva, ki dvigajo produktivnost našega dela. stro je, ki lahko prav kmeta osvobodilo težkega in napornega dela. Privzgojiti si je treba čut za čuvanje tega drago cenega orožja delovnega ljudstva in razvijati željo za spoznavanje tehnike. Kakor je že danes tehnika postala stvar širokih slojev delavcev v industriji, je potrebno, da jo tudi kmečke množice osvojijo, da tudi pri njih razvijamo tehnično kulturo, da bodo lahko prispevale k širjenju in izpopolnitvi kmečke tehnike. Metode popularizacije kmetijske tehnike v tednu tehnike naj postanejo stalna oblika propagande in izobrazbe kmečkih množic v borbi za osvajanje nove tehnike, ki je pogoj za socialistično rekonstrukcijo kmetijstva. Posebno je potrebno, da naša razvijajoča zadružna gospodarstva vse bolj uporabljajo tehniko pri svojem vsakodnevnem delu, da razvijajo iniciativo kmetov za izboljševanje tehničnih sredstev. Osposobiti je treba tehnične kadre za naše podeželje in dvigati iz vrst kmetijskih delavcev, zadružnikov in udarnikov - racionalizatorje, novatorje in izumitelje tehničnih sredstev. Čakajo nas torej veliki napori, da dvignemo naše delovne kmete iz njihove tehnične zaostalosti in dvignemo tehnično kulturo naše vasi. Samo tehnika lahko omogoči boljše in kultur-nejše življenje naših kmetov. Pred našo industrijo se velike naloge, da oskrbi socialistično kmetijstvo z dr-sedaj znanimi stroji in da ustvari nove stroje. ki bodo uvedli mehanizacijo v vse osnovne procese kmetijske proizvodnje. Ti novi stroji, ki bodo pretvarjali kmetijsko delo v vrsto industrijskega dela. bodo zahtevati nov kader ljudi, ki bo obvlada! novo tehniko in znal izkoriščati ta nova tehnična sredstva in pridobitve kmetijske znanost«. Potrebno bo torej organizirati vzgojo novega kadra, mehaničarjev, traktoristov, upravijačev kmetijskih strojev. Da bi kmetijski stroji boljših konstrukcij in n-javke maršalu Titu, Centralnemu komiteju KPJ. Centralnemu odboru Enotnih sindikatov Jugoslavije in Svetovni sindikalni federaciji. Po kongresu sa delegati odšli na izlet na Fruško goro, n. 184 / PETES 10. JUNIJA 1849 STRAN S Dragocene ugotovitve in sklepi V ton* so se strali v Ljubljani sekretarji osnovnih partijskih organizacij in predsedniki sindikalnih podružnic naših republiških podjetij, da poročajo o svojih izkušnjah in uspehih, hkrati pa da kritično ocenijo delo svojih organizacij. To pomembno in po gradivu dragoceno delovno zborovanje so vodili tov. Ivan Regent, član Politbiroja CK KPS in minister za delo, podpredsednik vlada Marijan Brecelj, ki Je imel obširen uvodni referat, predsednik planske komisije Sergej Kraigher, predsednik ZSS Janko Ru-doil in Albert Jakopič, načelnik orgin-Struktorske uprave pri CK KPS. Nadvse razveseljiva Je bila ugotovitev konference, da republiška industrija, navzlic informbirojevskim oviram, uspešno izpolnjuje svoje planske naloge, celo uspešneje — kakor je dejal tov. Kraigher, — kot smo pričakovali, ko smo sestavljali petletni plan. To pa predvsem zaradi visoke zavesti našega delovnega ljudstva, ki a čudovitimi zgledi venomer doka-zuje, da smo sposobni zgraditi socializem z lastnimi močmi. Kajpak so tudi objektivne težave, toda v glavnem tudi vselej možnosti, da jih uspešno premagamo, če so le partijske in sindikalne organizacije zavzamejo z vsemi močmi! Tako po-stojijo marsikje težave s surovinami, ki ponekod trdo primanjkujejo, drugod pa neizkoriščene ležijo. Tako kopičenje »mrtvih kapitalom, — po reku, češ čez sedem let šr vse prav pride! — je skrajno škodljivo in v takih primerih morajo partijske in sindikalne organizacije poseči esnergično vmes. Zopet drugim težavam, ki zavirajo pravočasno izpolnjevanje, smo lahko učinkovito kos z boljšo organizacijo delo, dviganjem proizvodnosti dela v vztrajni borbi za norme in normative, s sistematičnim razvijanjem ter podpiranjem novatorstva in racionaiizatorstva. Toda posvetovanje se n! omejilo zgolj na analizo položaja in 'problematike naše republiške industrije, odkrilo je tudi pot, ki pelje k še vse večjem in hitrejšem napredovanju in razvitku. Fokazalo Je predvsem na temeljni pc-goj uspešnega obratovanja socialistične industrije — utrditev kolektivnega deia in odgovornosti. Povsod, kjer so partijske in sindikalne organizacije znale prenesti plansko nalogo in obveznost tovarne na slehernega posameznika, je postal boj za Izpolnitev plana, dviganje rentabilnosti podjetja, delovne discipline, varčevanja z materialom — vprašanje časti in odgovornosti slehernega posameznika kot celotnega kolektiva. To pa je uspelo le tam, kjer so znali pritegniti delavce k sodelovanju, predlaganju in reševanju vseh tekočih vprašanj. Zgleden primer takega pravilnega sožitja med operativo in delovnim kolektivom kaže tovarna verig v Lescah, — prav zategadelj eno najuspešnejših republiških podjetij! Tu imajo redne mesečne sestanke, na katerih obravnavajo najboljši delavci operativni plan. Vsak delavec je sproti seznanjen z dnevnimi nalogami, pa tudi s svojim dnevnim delovnim uspehom. V podjetju je najtesnejša povezanost med upravo, partijsko in sindikalno organizacijo. O vseh težavah kakor tud! nalogah Je treba razpravljati z delavci, — je poudaril tov. Regent in v svojem govoru nadaljeval: spovedati jim moramo vedno resnico, tako pri njihovih dolžnostih kot pravicah!« Le v tako sklenjenem delovnem kolelctivu, ki ga prešinja iskren čut odgovornosti za skupno nalogo, bo prišla do Izraza neizmerna moč in sposobnost našega delavskega razreda, njegov genij in iznadlhvost, ki sta že v tolikih priložnostih pomagala čez najtežje ovire. Zato bedo v kratkem po tovarnah volitve delavskih svetov, ki bedo stalno sodelovali z upravnim vodstvom pri obravnavanju planskih nalog in drugih vprašanj. Z vsem tem Je seveda najtesneje zvezano pravo politično delo. Kjer je to dobro, je vse drugo lažje! Dviganje socialistične zavesti in odnosa do đe'.a, prav tako pa tudi aktiviziranje delavstva za ostala temeljna vprašanja naše graditve, zlasti za rekonstrukcijo naše vasi, pri pridobivanju nove delovne sile s podeželja, — vse te naloge in še številne druge je delovna konferenca temeljito osvetlila In pokazala kot glavne bodoče naloge. Izpolnjevanje planskih nalog — s to mislijo je zaključil tov. Marijan Brecelj svoj uvodni referat, — je naš neprestan dokaz, da srao sposobni t lastnimi močmi zgraditi socializem. Ta boj je treba zaostriti na vseh delovnih mestih, pri vsakem stroju. Doseženi uspehi naše republiške industrije, ki v najrazličnejših panogah produkcije že krije številne važne potrebe naše skupnosti, njena sposobnost, spretnost in iznajdljivost, ki jih prav te dni občudujemo na razstavah Tedna tehnike, njen dober partijski in sindikalni aktiv, — zanesljivo potrjujejo pričakovanje, da ho njen napredek v bodoče še uspešnejši, korist za našo skupnost še bolj obilna in pomembna. Ljubljsraski pionirji so debili svsj stftoIJMS Ministrstvo za lokalni promet je pionirski organizaciji v Ljubljani izročilo v uporabo avtobus, ki bo vozil pionirje na pionirsko progo in nazaj. Poleg tega bo avtobus vsako jutro odšel na Ježico, odkoder bo peljal pionirje v šolo in s tem tudi razbremenil redni avtobusni promet na tej progi. Včeraj so 3e najboljši pionirji odpeljali z novim avtobusom v Kranj, v naslednjih dneh pa bo že začel voziti na svoji redni progi. Pionirji bodo sedaj imeli tudi .poseben šoferski tečaj, k-er se bodo učili voziti avto. Ministrstvo za lokalni promet ie dalo strokovno osobje za poučevanje že na razpolago. Tisti pionirji, ki bodo tečaj dovršili, bodo vozili svoj avtobus, drugo prometno osobje pa bo sestavljeno prav tako iz pionirjev. “ StOTERSKt POROČEVALEC Gospodarske naloge ljubljanske oblasti Ljubljanska oblast z okraji Celje • mesto, Celje - okolica, Črnomelj, Grosuplje, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Kranj, Krško, Ljubljana - okolica, Novo mesto, Mozirje, Trbovlje in Trebnje Je ena izmed štirih upravno-teritorialnih enot Slovenije, najmočnejša po številu prebivalcev, katerih ima okoli 618.000, pa najbolj raznolika po razvoju, po strukturi, po problematiki In po nalogah. Na razmeroma majhnem prostoru srečujemo silen razmah rasti socialistične industrije pa še zmerom predele z zaostalim kmetijstvom, z razmeroma počasnim razvojem socialističnega sektorja na vasi. Najmočnejši in najznačilnejši panogi gospodarstva Ljubljanske oblasti sta industrija in rudarstvo. V Ljubljanski oblasti so skoraj vsa najvažnejša industrijska središča naše republike, n. pr. Jesenice, Kranj, Trbovlje, Celje itd. Naslednja najmočnejša panoga je gozdarstvo. Polovica celotnega teritorija Ljubljanske oblasti je pokrita z gozdovi, dve tretjini celotnega plana izvoza lesa iz Slovenije odpade na Ljubljansko oblast. Tej osnovni karakteristiki gospodarstva ustreza tudi struktura prebivalstva. Tako je v Ljubljanski oblasti tri četrtine rudarjev Slovenije ter nad polovico vsega industrijskega in polovico gozdnega delavstva. Od celotnega števila prebivalcev v oblasti je 48 «/o delavcev in nameščencev, 45 "/o je kmečkega prebivalstva, 7°/o odpade na ostale poklice. Izrazito industrijski okraji so Jesenice, Kranj, Celje - mesto, Trbovlje. Poleg okrajev z mešano strukturo pa je v oblast! 5 izrazito kmečkih okrajev: Trebnje, Grosuplje, Krško, Novo mesto. Črnomelj. Ze ti podatki povedo, da je v planskem gospodarstvu Ljubljanske oblasti kmetijstvo poleg industrije najbolj važna gospodarska veja. Ljubljanska oblast ima 45°/o goveje živine republike. Na njenem teritoriju je ta čas blizu 70 obdelovalnih zadrug s skupno površino nad 8000 ha zemlje, 189 zadružnih ekonomij s 5285 ha zemje, 150 državnih posestev tn ekonomij ter 105.200 privatnih gospodarstev. V tem je pregled značilnosti Ljubljanske oblasti. Iz tega pregleda je razvidna raznolikost področij in problemov v splošnem, hkrati pa ta pregled daje nalogo novemu oblastnemu organu spoznavati posebnosti posameznih okrajev in področij. ' Socialistična preobrazba vasi, kl na] da industriji dovolj hrane in delovne sile ter skrb za industrijskega delavca, to sta osnovni nalogi, ki jih bo reševala Ljubljanska oblast. Kmetijska proizvodnja v Ljubljanski oblasti še zdaleč ne ustreza potrebam delovnega ljudstva. Kljub nekaterim predelom, kjer je kmetijstvo na visoki stopnji, so predeli, kjer je obdelovanje zemlje še močno primitivno, kjer je kmetijska proizvodnja močno razdrobljena. V Ljubljanski oblasti ima nad 55 °/o gospodarstev le do 2 ha orne zemlje. To se pravi, tako malo, da komaj krijejo osnovne potrebe svoje prehrane. Na teh drobnih gospodarstvih se zapravlja delovna sila, posebno še tam, kjer je obdelavala zemlje še primitivna. Ze sedanje razmere kažejo zanimivo primerjavo. V okraju Celje - okolica pride na 100 ha obdelovalne zemlje 300 ljudi, v okraju Kranj pa, kjer je mehanizacija popolnejša, samo 170 ljudi. Ce bi imeli v vseh okrajih razmerje, kakršno je v kranjskem okraju, bi dobili 30.000 ljudi, ki bi vasi ne bili več potrebni. To nalogo je treba čim prej rešiti. Rešila jo bosta skupno obdelovanje zemlje in mehanizacija v obdelovalnih zadrugah. Rešitev te naloge terja nujno borbo za krepitev socialističnega t. j. zadružnega in državnega sektorja v kmetijstvu, ker je samo s pospešeno izgradnjo in pospešenjem socialističnega sektorja v poljedelstvu mogoče premostiti zaostalost, na drugi strani pa sprostiti odvečno delovno silo na kmetih in jo usmeriti v industrijo. Po računih planske komisije je ugotovljeno, da bi lahko dobili za težko industrijo povprečno po 4099 novih delavcev iz vsakega okraja, če bi bila kmečka gospodarstva zadružno organizirana, ob popolnejši mehanizaciji pa še več. Vprašanje delovne sile za temeljne planske naloge pa Je danes med najbolj važnimi. Od dotoka delovne sile s podeželja zavisi v veliki meri tempo rasti naše industrializacije kot osnovnega čiena v verigi naše petletke. Vrhu tega pa že struktura Ljubljan- ske oblasti terja «Ivi* kmetijske proizvodnje za povečanje prehrambenih fondov delavcev in nameščencev. Zato bo Ljubljanska oblast posvetila vso skrb zadružništvu in njegovemu razvoju v vse smeri. Na tem področju je še precej napak, ki škodujejo zadružnemu gibanju in ovirajo njegov hitrejši razvoj. V črnomeljskem okraju n. pr. Imajo že leto dni obdelovalno zadrugo, zadružniki pa še danes niso začeli s skupno obdelavo zemlje niti ne uporabljajo poljedelskih strojev, čeprav Jih imajo na razpolago. Čeprav so v zadrugi, pa vendar vsak zadružnik sam in po svoje obdeluje zemljo s svojo živino in s svojim orodjem. Seveda taka zadruga ne more zvišati proizvodnje niti izboljšati življenja zadružnikov niti služiti drugim kmetom za zgled. Poleg tega pa taka zadruga ne sprošča odvišne delovne sile, ki je potrebna v industriji. Kakšna je nepravilna uporaba delovne sile v obdelovalni zadrugi, kaže tudi primer zadruge v Pirničah, ki ima na 59 ha orne zemlje 66 delovnih moči. Nazoren je še naslednji primer: v Ljubljanski oblasti je toliko mlatilnic, da bi lahko v treh dneh zmlatili ves pridelek. Zaradt individualnega gospodarstva pa ostanejo neizkoriščene — mnogo kmetov mlati še na roko. Individualno gospodarstvo troši neprimerno več delovne sile, stroški so večji, ker vsak kupuje stroje zase, gorivo zase, stroji se le počasi amortizirajo, pa tudi industrija ni kos vsem zahtevam individualnega trga. Vsa ta problematika terja temeljitega političnega dela, individualnega pojasnjevanja in prepričevanja in predvsem zgledov dobrih obdelovalnih zadrug, ki bodo najtrdnejši temelj za naglo socializacijo naše vasi. Važen činitelj v gospodarski problematiki Je tudi pravilna finančna politika. V Ljubljanski oblasti Je davčna osnova prvi lestvici za leto 1948 sicer že odmerjena, vendar pa je analiza pokazala, da odmera v splošnem ne odgovarja, da se je delalo šablonsko, ne pa kritično in ustrezajoče konkretnim razmeram. Sedaj napake popravljajo in prav tako tudi osnove. Obenem pa se že odmerja dokončna dohodnina za leto 1948, pri čemer je treba posebej gledati na one davkoplačevalce, ki so svoje pridelke pro- dali na prostem trgu po daleč pretiranih cenata, In na one, Id zaposlujejo tujo delovno silo. Posebno finančno vprašanje so zaostanki na plačilu davkov za leto 1947. Vzrok za te zaostanke Je v malomarnem odnosu nekaterih krajevnih ljudskih odborov pa tudi nekaterih okrajnih poverjeništev, ki se za izterjatev davkov niso preveč brigali. Splošna problematika Ljubljanske oblasti in njene naloge v bližnji bodočnosti segajo torej predvsem na področje zgraditve socializma na vasi. Rast obdelovalnih zadrug bo trdna osnova za rekonstrukcijo kmetijstva in za okrepitev socialističnega sektorja gospodarstva. Mehanizacija kmetijstva ter dobro izkoriščanje vseh tehničnih sredstev bo sprostilo za industrijo in za osnovne planske naloge potrebno delovno silo. Da Je na vasi še zmerom dovolj delovne sile, s katero podpiramo kmečko zaostalost in izkoriščanje človeka po človeku, nam pove statistika. Pri močnejših kmetih v Ljubljanski oblasti dela še zmerom okrog 6000 hlapcev in dekel. Poleg teh pa mora veliko bajtarjev zaradi svoje revščine iskati dela in trdega zaslužka pri bogatih kmetih. Zadrževati na vasi tako delovno silo, se pravi, odpovedovati se industrializaciji in zgraditvi socializma. Prav za delovno silo, za njeno pravilno izkoriščanje in razmestitev čaka Ljubljansko oblast vztrajna borba. Da bomo izpolnili plan v gozdarstvu, bo tudi Ljubljanska oblast skrbela za stalne frontne delovne brigade in za redne akcije prostovoljcev ob sobotah in nedeljah. Dosledno izpolnjevanje davčne politike, skrb za redno plačevanje davkov, delo. krajevnih ljudskih odborov za pravilno davčno osnovo in odmero davkov bo omogočilo dobro finančno politiko. Za dvig življenjskega standarda bo potrebno kar najbolj razvijati lokalno iniciativnost in izkoriščati lokalne vire surovin, materiala itd. Z ustanavljanjem ekonomij pri mestnih odborih in podjetjih, z razvijanjem in usposabljanjem socialistične trgovine, ki bo sposobna zajeti vse tržne fonde in ustvariti, pravilno distribucijo, bo dvignila Ljubljanska oblast življenjski standard na 6vojem področju. 1$. junija se začne letalski promet Kakor drugi delovni kolektivi, tako Se tudi Jugoslovanski aerotransport (JAT) zaveda velikega pomena čimprejšnje izpolnitve petletke. Zato je za naše poslovne ljudi, ki morajo po nujnih opravkih v druga središča države, uvedel reden letalski promet, da ne bodo izgubljali dragocenega časa na potovanju. Prihodnjo sredo 15. junija bo vzpostavljen letalski promet po vsej državi. Doslej so obratovala letala na progi Beograd—Sarajevo in Beograd — Titograd, od 15. junija dalje pa bodo vzpostavili tudi proge Beograd—Zagreb—Ljubljana, Beograd — Skoplje in Beograd — Sarajevo — Dubrovnik. Na vseh linijah bodo letala obratovala vsak dan razen ob nedeljah. Ob ponedeljkih in četrtkih pa vzdržuje Jugoslovanski aerotransport tudi letalsko zvezo iz Beograda v Prago. Velika prednost potovanja z letalom se najbolje vidi iz tega, da potnik iz Ljubljane v enem dnevu opravi nujen posel v Beogradu z vožnjo tja in nazaj. Letalo odleti ob 6. zjut. iz Ljubljane in je čez pol ure v Zagrebu, od koder po 30 minutah nadaljuje pot proti Zemunu, kjer pristane ob 8.45. Iz Zemuna se vrača letalo ob 15.45, prispe ob 17.30 v Zagreb in ob 18.30 pristane v Ljubljani. Podjetje JAT je poskrbelo za dobre zveze tudi z drugimi kraji. Tako na primer ob 10 odleti letalo iz Beograda proti Sarajevu in Dubrovniku, popoldne ob 16.30 pa proti Skoplju. I-etalski promet pa ne bo s pridom služil samo za nujna potovanja, temveč bo omogočil tudi čim hitrejšo poštno zvezo. Pisemska in paketna pošta bosta z njim mnogo pridobili. Zlasti priporočljivo je z letalom pošiljati hitro pokvarljivo blago, ki bo v najkrajšem času dostavljeno naslovniku. Jugoslovanski aerotransport, ki skrbi za letalski promet, je prevzel tudi pridajo kart. V vseh mestih, koder pristaja letalo, ima svoje poslovalnice. V Ljubljani bo odprta 12. t. m. na Miklošičevi cesti 12. Tam se lahko rezervirajo prostori in dobe vozovnice za vse letalske linije doma In v inozemstvu. Cene za vozovnice so vskladene z žeiezniško tarifo. Voznina iz Ljubljane do Beograda stane 2020 din, iz Ljubljane do Zagreba pa 530 din. Vse podrobne informacije dajejo poslovalnice JAT-a. KULTURNI PREGLED Puškin med Slovenci Do Puškinove smrti 1837. leta nismo imeli Slovenci nobenih prevodov njegovih del. V tem času je bil pesnik poznan samo ožjemu krogu Prešernovih prijateljev. Puškinova dela je imel v svoji knjižnici Matija Cop in tu se je z njimi seznanil najbrže tudi Prešeren. Tudi Puškin v tedanji dobi ni mogel mnogo vedeti o Slovencih, vendar so bila v njegovi zapuščini dela kot Murkov slovensko-nemški slovar, nemška slovnica slovenskega jezika, med rokopisi pa tudi pristen slovenski pregovor. V ljubljanskem časopisju se je Puškinovo ime pojavilo prvič 1838. leta v nemškem »Ilirskem listu«. Prvi slovenski prevod iz Puškinovih del, pesem »Ribič in ribica«, je po mnenju prof. F. Ilešiča prevede! slovanski jezikoslovec Miklošič 1853. leta in ga priobčil v neki šolski knjigi. Prevajal ga je tudi A. Žakelj, poznan kot Rodoljub Ledinski. V drugi polovici prejšnjega stoletja se pesnikovo ime pogosteje javlja v slovenskem časopisju. Med prevajalci so Ivan Vesel-Koseski, Ivan Vesel, Fran Levstik, Simon Gregorčič, Mencinger in drugi. Iz te dobe imamo vrsto člankov in prvih prevodov Puškinove proze in poezije. Leta 1380. je Janko Badnik v »Slovenskem Narodu« napisal prvi članek o Puškinu. Pesnikov roman »Dubrovski« Je 1870. leta prevedel Josip Jurčič. Prvi prevod »Kapitanove hčeri« je izšel 1883. leta. a pet let pozneje v Trstu še prvi prevod »Pikove dame«. »Ruska antologija«, ki sta jo uredila Aškerc in Vesel, je 1901. leta prinesla 35 Puškinovih pesmi, 1902. leta pa najdemo v tržaškem listu »Slovenka« zaradi slabega prevoda žal manj opaženo tragedijo »Boris Godunov«. Prvi pomembnejši dogodek v slovenskem puškinoslovju 20. stoletja pomeni celotni prevod »Evgenija Onjegina«, delo dr. Ivana Prijatelja. Prevod je izšel 1909. leta, opremljen s Prijateljevo monografijo o Puškinu. Prijatelj je bil med tistimi, ki so največkrat pisali o Puškinu, z velikim zanosom in ljubeznijo. Po prvi svetovni vojni je izšlo nekaj novih ali predelanih prevodov Puškinove proze. Iz te dobe sta tudi diplomski deli O. Berkopeca »Puškinovi prevodi srbohrvatskih narodnih pesmi« ter Bratka Krefta »Puškin in Shakespeare«. Ob stoletnici pesnikove smrti 1937. leta smo Slovenci z vrsto prireditev in knjižnih izdaj demonstrativno izpričali svojo resnično ljubezen velikemu pesniku in se dostojno pridružili veličastnim proslavam po Sovjetski zvezi. Naše revije in časopisi so takrat obširno pisali o Puškinu, Ljubljanski zvon je jubileju posvetil celo številko, prav tako tednik Življenje in svet. Mnogo tehtnega gradiva je bilo objavljeno tudi v »Sodobnosti« in reviji »Modra ptica«. Takrat je prevedel Oton Zupančič štiri lirske pesmi in »Pravljico o carju Saltanu«, v zbirki pa so izšli Klopčičevi prevodi Puškinovih del. Z vernim in neposrednim podajanjem duha Puškinovih pesmi, zvočnostjo verza, nedotaknjeno lepoto in silo pesnikovih prispodob pomenijo ti prevodi vrhunec slovenskih Puškinovih prevodov. Po osvoboditvi je Slovenski knjižni zavod izdal dopolnjeno izdajo Klopčičevih prevodov Puškinovih pesmi. Vse naše dosedanje napore presegajo velike priprave za izdajo Izbranih del, ki jih bo v šestih knjigah izdala Državna založba Slovenije. Pripravljajo se s skrbjo in pozornostjo, kakršne Slovenci doslej še nismo posvetili nobenemu drugemu pesniku. Kot prva bo že letos izšla zbirka njegovih najboljših lirskih in epskih pesmi, ki jih bo izbral in z razlago opremil Mile Klopčič. Naslednje tri knjige bomo dobili 1950. leta. V drugi knjigi bo zbranih nekaj najpomembnejših del iz Puškinove py>ze kot so: Belkinove povesti, Zamorec Petra Velikega, Dubrovski, Pikova dama in druge. Ta dela bo prevedel Vladimir Levstik. Tretja knjiga obsega Puškinova dramska dela, ki jih bo prevedel Josip Vidmar in uvod dr. Bratka Krefta. Naslednja knjiga bo zajela ostalo prozo, zbirko člankov, kritik in pesnikovih Peta obdelovalna zadruga v Ljubljani Socialistično združevanje kmetov v obdelovalne zadruge Je seglo že v največjo bližino samega središča mesta Ljubljane. V ponedeljek Je bil na Viču zelo dobro obiskan ustanovni občni zbor pete obdelovalne zadruge v Ljubljani, v katero so se združili številni kmetje z Viča, Kozarij, Podutika in Trnovega. V zadrugo je vstopilo 68 kmečkih gospodarstev s, 129 člani. Zadruga obsega 418 ha žemlje in je po obsegu doslej največja v Ljubljani. Od te zemlje Je veliko travnikov in gozda, orne zemlje pa ima nova zadruga 52 hektarjev. Ze danes ima 90 konj, 180 krav in telic ter 70 prašičev. Novi zadružniki so se na ustanovitev dobro pripravili. Ze pred ustanovitvijo so razpravljali o ustanovitvi brigad in desetin, si Izbrali briga- dirje ter določili desetinam področja dela. Trnovo ima svojo brigado, Kozarje In Tržaška cesta svojo, Vrhovci, Podutik in Brdo svojo, Vič pa bo imel dve. Zadruga bo sicer živinorejskega značaja, saj ima močno krmno bazo, bo pa posvečala vso pažnjo tudi sadjarstvu in vrtnarstvu. Za predsednika so si zadružniki na zboru izvolili Slavka Vrhovca, ki mu v odboru pomaga še 13 tovarišev. Zborovanje so pozdravili zastopniki raznih delovnih kolektivov in pionirjev, ki so prinesli lepa darila, rajonski komite KP pa je zadružnikom podaril radijski aparat. Ob koncu jih je pozdravil tudi zastopnik mestnega komiteja KP In mestnega ljudskega odbora. čez» graditelji socialistične vas! Čezsoča je majhna vasica na Bovškem, na levem bregu Soče pod strmim Po lovni kom. Cezsočani so zavedni ljudje in so se med vojno vsi vključili v borbo za našo svobodo. Mnogo jih je v tej borbi tudi padlo, med njimi prvi sekretar goriškega okrožja tovariš Kravanja — Peter Skalar. Med vojno so Nemci z zračnimi napadi vas kakor tudi staje na planini in posamezne hleve po senožetih skoraj popolnoma Uničili. Marljivi vaščani pa so takoj po osvoboditvi začeli z obnovo, ki je naglo napredovala. Kmalu so bili vsi domovi obnovljeni. Tedaj so začeli graditi na planini »Preddolini« modeme staje, zgradili pa so še mlekarsko predelovalni obrat, vodovod in nakajališče. Očistili so tudi vse pašnike in tako znatno dvignili njihovo vrednost. Toda tudi v dolini okoli vasi so se lotili del, ki so vsem v korist. Cez potok Stalnik so zgradili začasen most, ki ga bodo kasneje nadomestili z betonskim, popravili so cesto Čezsoča—Jablanica ter zgradili okoli 500 metrov poti proti Jablanici. Cezsočani so med prvimi v tolminskem okraju začeli misliti na zadružno življenje. 2e leta 1945. so ustanovili svojo nabavno prodajno zadrugo. Ta je počasi dobivala razne odseke, med njimi tudi mlekarskega, ki je bil eden od redkih in najboljših v okraju. Zadruga si je nabavila svoj sadni mlin In upravlja žago, ki podjetnim Cezso-čanom zelo koristi. Lani so začeli graditi zadružni dom in so ga v surovem stanju dogradili kot prvi v okraju. Za ta svoj uspeh so bili nagrajeni z radijskim aparatom. Z zadružnim domom so dobili važno žarišče za nadaljni razvoj zadružništva, kar se je kmalu pokazalo. Letošnjo pomlad so ustanovili obde- lovalno zadrugo — takrat drugo v tolminskem okraju. Samo sedem družin se je v začetku vključilo vanjo, toda te so bile trdno odločene, da svojo stvar doženejo do uspešnega konca. Predsednika zadruge, ki je doma iz Jablanice sem dobil pri zaključnih delih v zadružnem sadovnjaku. Mnogo truda jih je stal ta sadovnjak, vendar se ga niso strašili, ker se zavedajo, da bo dobro poplačan, saj sadje tod dobro rodi. »Glavna kmetijska panoga naše zadruge pa bo seveda živinoreja«, mi je dejal predsednik. V letošnjem živinorejskem planu so si določili, da bodo povečali število goveje živine od 20 na 35 glav. Nabavili si bodo tudi plemenskega bika, dva vola, dve plemenski svinji, 10 prašičkov, 100 ovac in 200 piščancev. Živino imajo raztreseno še po vseh hlevih, za gradnjo novih hlevov pa so ža dobili 300.000 din kre-fiitai. Sklenili so, da bodo še letos zgradili velik hlev, ki bo lahko sprejel pod streho ne samo živino, ki jo zadruga že danes ima. temveč tudi vso tisto živino, ki jo bodo med letom pripeljali v zadrugo novi zadružniki. Število zadružnikov se namreč veča in je med drugimi pristopil tudi največji kmet v vasi, ki ima liha zemlje n številno živino. Letošnjo pomladansko setev je tako zadruga kakor vsa vas uspešno opravila. Končali so jo prvi na Bovškem. Zaradi pomanjkanja vprežne živine jim je priskočilo na pomoč vojaštvo. In prav po njihovi zaslugi so lahko pravočasno končali setev. Večino svoje zemlje so zadružniki zasadili s krompirjem, pa tudi na krmne rastline ter na bučnice in sončnice niso pozabili. Tako si Cezsočani gradijo temelje svoje socialistične vasi — sebi v korist, drugim pa v vzgled in pobudo. Dobrunjski frontovci pišejo svojim brigadirjem na Mokre „Brigadirji, bodite brez skrbi, z medsebojno pomočjo bomo opravili vsa poljska de!a!“ Medtem ko je naša Fronta v mesecu gozdarstva organizirala skoraj 200 frontnih gozdarskih brigad, ki uspešno pomagajo izpolnjevati gozdarski plan, je hkrati tudi poskrbela, da po vaseh organizirajo frontovci pomoč pri poljskih delih na vseh tistih kmetijah, ki bi zaradi odhoda brigadirjev na gozdarsko delo pravočasno ne zmogle vseh poljskih del. Po mnogih vaseh so vaški odbori Fronte sklicali na sestanke vse vaščane, ki so se pogovorili, kako bi najbolj uspešno pomagali pri košnji, sušenju in spravljanju sena, pri okopavanju krompirja in pletvi. Fronta je na ta način dala pobudo za množično skupno opravljanje poljskih del. Frontovcem je medsebojna pomoč postala skupna skrb, da bodo vsa poljska dela pravočasno in dobro opravljena. Pri tem delu z veliko vnemo sodelujejo vaški mladinski aktivi in pionirji, ki so si organizirali svoje mladinske brigade za okopavanje, sušenje in spravljanje sena. Vaški odbori AFZ pa so tudi živo zainteresirali kmečke žene za skupno obdelovanje in medsebojno pomoč pri poljskih delih. Prejšnji teden so bili po vaseh okoli Ljubljane množični sestanki Fronte, med njimi tudi v Dobrunjah. Na sestanku v Dobrunjah so vaščani razpravljali o zadružništvu ter si izvolili kmečki aktiv in ljudsko inšpekcijo. Obenem so si tudi organizirali medsebojno pomoč pri opravljanju poljskih del in sprejeli konkretne sklepe o skupnem delu s stroji in vprežno živino Z množičnega sestanka so dobrunjski frontovci poslali svojim sovaščanom, ki delajo v frontni brigadi »Fren-ka Kraljiča« na Mokrcu, naslednje pismo: »Dragi tovariši in tovarišice! — Z našega masovnega sestanka vaške Fronte vam pošiljamo borbene in tovariške pozdrave. Tudi mi sledimo vaši borbi za izpolnitev gozdarskega plana, vašemu življenju In delu v frontni gozdarski brigadi. Veselimo se vaših delovnih uspehov, ker vemo, da s tem izpolnjujete program Fronte in pomagate graditi lepše življenje nas vseh. Tudi mi smo obljubili naši Fronti, da bomo s prostovoljnim delom v vaških brigadah pomagali opraviti poljska dela in obdelati polja povsod, kjer bo potrebno, posebno pa vam, ki delate v gozdni brigadi, kajti s tem delate tudi za nas in naso skupnost. Brigadirji, bodite brez skrbi, z medsebojno pomočjo bomo opravili vsa poljska dela! Klevetam in lažem ne verjamemo, kajti pot, po kateri nas vodi tovariš Tito, je pot k boljšemu življenju našega delovnega človeka, Dragi tovariši, želimo, da nam tudi vi kaj pišete, kako se imate, kako delate in živite. Lepo vas pozdravljajo člani OF iz Dobrunj«. rokopisov. Tudi to knjigo bo prevedel Vladimir Levstik. Ostale knjige bodo obsegale najlepše Puškinove pesnitve in popolnoma nov Klopčičev prevod »Evgenija Onjegina«. Tem pripravam se pridružuje Mladinska knjiga z novo izdajo »Pravljice o carju Saltanu«. opremljeno z ruskimi barvnimi risbami. Revija »Novi svet« pa bo ob letošnji pesnikovi obletnici prinesla Zupančičev prevod pesmi »Bronasti jezdec«, prevode Klopčiča in drugo gradivo o življenju in delu Puškina. Jugoslovanska kronika Mestni muzej v Vršcu v Banatu je priredil pomembno razstavo, ki je posvečena znanemu srbskemu komediografu Jovanu Stenji Popoviču (1806— 56). V treh dvoranah je razstavljeno veliko gradiva, ki je v zvezi s Popovičevim življenjem in književnim delom. Sterija se je namreč rodil v Vršcu in se je njegovo rojstno mesto na ta način lepo oddolžilo njegovemu spominu. Med drugim je razstavljeno precej zanimivega gradiva o njegovi satiri »Rodoljubarji« ki jo bo Jugoslovansko dramsko gledališče iz Beograde dajalo v Ljubljani v originalu sredi tega meseca. Tu vidimo litografijo politika Nadž Pala, katerega je Sterija v »Rodoljubarjlh« naslikal v osebi bogatega madžarskega trgovca. Prav tako so razstavljeni spomini na cerkvenega ključarja Arsenija Gavriloviča kakor tudi naslovna stran rokopisa. Posebej je treba podčrtati, da je to Steriiino delo (»Rodoljubarji«) dokomuentaričon najpomembnejše. To _ gorjupo satiro nepristnega in frazerskega patriotizma pri čezdonavskih Srbih je Sterija napisal neposredno po dogodkih, saj je dovršena 1849. leta, zajema pa dogodke iz revolucionarnega leta 1848. Sam pravi v uvodu: »Nastoječe pozorije nisam izmislio, nego sve što se v njemu nahodi, pak i same izraze i reči, pokupio sam, koje iz života, koje iz novina ...« Tako se bo zgodilo, da borno tuđi Slovenci videli točno ob stoletnici njenega nastanka to Popovičevo satirično komedijo prvić na slovenskih tleh. V lani dograjenem poletnem gledališča v Topčideru se bo v vročih poletnih mesecih nadaljevalo gledališko življenje prestolnice. Tako bodo v juliju in avgustu nastopali opera in balet beograjskega gledališča (od 1. do 15. julija) z »Aido«, »Carmen«, »Prodano nevesto«, »Knezom Igorom«, »Erom z onega sveta«, »Ohridsko legendo« itd., ljubljanska opera, ki bo gostovala drugo polovico julija s »So-ročinskim sejmom«, »Jenufo«, »Ekvinokcijem«, »Traviato« in »Vragom na vasi«, in opera in balet zagrebškega gledališča, ki bosta nastopala od 16. do 31. avgusta z »Aido«, »Fideliem«, »Koštano«, »Bahčisarajskim fontanom« in »Erom z onega sveta«. Tako bodo Beograjčani v vročih poletnih mesecih lahko primerjali umetniški uspeh vseh treh najpomembnejših jugoslovanskih oper. PO BLEJSKEM TUBNIBJU T NAMTZNBM TENISU Slovenci smo dosegli velik uspeh Dodatno k našemu poročilu o namizno teniškem turnirju na Bledu, podajamo danes še splošen pregled o tem, doslej največiam turnirju po osvoboditvi. Vseh Igralcev in igralk, ki so nastopali v osmih disciplniah, jo bilo 166. Razen Rože (Spartak) in Kosija (Mladost) sp sodelovali prav vsi najboljši igralci in igralke naše države. Zaradi tega je bil ta turnir priznan od FISAJ-a kot zvezni turnir, kjer se točkujejo uspehi, tako da bo konec Ista razvidno, katero društvo je najboljše. Že na turnirju v Karlovcu 6e je videl velik napredek slovenskih igralcev. Naši Igralci so to ponovno dokazali na Bledu v soboto in nedeljo. V najtežji konkurenci je uspelo moštvu Enotnosti v posteri Strojnik, dr. Krečič, Kovač premagati tretjo najboljše hrvatsko moštvo Slavijo s 5:3, nato pa Kladivarja s 5:3. V poliinalu s Spartakom bi lahko dosegli mnogo boljši rezultat kot 5:1. S tem so se plasirali na 3. mesto, ker je Spartak premagal Mladost Zgb s 5:2. V ženskih ekipah je Kladivarjn Celje (Rihterjeva-Meškova) vuspelo premagati drugo moštvo Enotnosti s 3:2 in priti v prvo četvorico v državi. V ženskih disciplinah splošno že opažamo premoč Slovenk, ki so takoj za Sub občank ami. žal, da niso igrale naše najboljše. V tekmovanju mladinskih ekip je dosegel največ ji uspeh Udarnik Kranj, ki jo s postavo Petrovič, Gramatčikov, Modrijan osvojil prvo mesto. Premagali so ekipo Gregorčiča s 5:1, Spartaka (državni prvak) s 5:3 in Mladost Zgb. s 5:4. Tudi ekipa Enotnosti (Škerjanc, Filipan, Logs) je prišla med Štiri najboljše, kar dokazuje, da je slovenski namizni tenis na najboljši poti, da si osvoji v kratkem zopet prvo mesto z mladino, ki jo sedaj vzgajamo. Tudi v igrah posameznikov so se mladinci prav dobro plasirali, in sicer Petrovič na drugo mesto in Gra-matčikov n*, tretje mesto. Prvak I. zveznega turnirja v Karlovcu Šoljačič in drugoplasirani Vodenlič sta izpadla že med osmorico. Največji uspeh posameznikov pa Je dosegel Bogataj, ki je s sigurno in požrtvovalno igro premagal Gabrovška 3:0, Horvata 3:1 in Blažija 3:0, z Dolinarjem pa je igral 1:3. Tako je prvi slovenski igralec a>o osvoboditvi, ki de v tako močni konkurenci prišel med štiri najboljše v državi. Od ostalih Slovencev so se dobro plasirali še Strojnik R., ki je izgubil z Vogrincem, dr. Krečič z Dolinarjem in Medvešček z Valkovičem, vsi v 3. kolu. Od žensk pa Pogačarjeva in Urbarjeva, ki sta žal nastopili samo v igri posameznic in izpadli v četrt linaiu S Čovičevo oz. Pečnikovo. Organizacija turnirja v rokah Enotnosti je bila dobra, tako da so navzoči izrekli splošno pohvalo z izjavo, da je to poleg državnega prvenstva v Subotici leta 1946 doslej najbolje izveden turnir. Priznanje gre tudi upravam hotelov Toplice, Park hotela in Kazina, ki so z vsem razumevanjem nudili tako organizatorjem kot udeležencem vse možnosti za odlično izvedbo organizacije in bivanja na Bliidu. Telovadna nastopa v Sežani in Šempetru Gimnazija Tomaj in telovadno društvo i Sežana sta imela svoj letni telovadni na- | step v mcdcljo 5. junija. Posebna odlika vsega nastopa je bila vzorna disciplina in resnost nastopajoča mladine. Tudi dosti praktične iznajdljivosti jo bilo opariti, t. j. glede pristopa, odstopa kakor uporabe raznih oblik nastopanja. Pred nastopom je bila povorka skozi mesto na telovadišče, ki jp bila naravnost zgledno izvedena. Prožen in živahen korak, kritje in ravnanje vse je bilo na svojem mestu, tako da je imel opazovalec prav prijeten vtis. Ve« spored se je gladko vrstil brez prestanka ter so nastopajoči opravili svojo dolžnost dobro. V osmih točkah sporeda so prikazali vsestranost splošne telesne vzgoje od prostih vaj. boksa, preskokov, raznoterosti, atletike do iger. Po telovadnem nastopu je bila prijateljska nogometna tekma med garnizonom Rakek in TD Sežano, ki se je končala z zmago gostov z rezultatom 5:0. Te dni so imeli v Šempetru pri Gorici množični telovadni nastop. Sodelovalo je približno tisoč dijakov, članov* jn članic telovadnih društev Šempetra ip sosednih vasi. Po pozdravnem nagovoru poverjenika za prosveto tov*. Kretiča je bil mimohod številnih mladih fizkulturnikov. Najprej so nastopili starejši pionirji in pio. nirke, ki so z lepo izvedenimi prostimi vajami, nato pa mladinke z obroči ter mladinci s palicami navdušili gledalce. Ena najlepših točk je bila članska vaja »Bratstvo in edinstvo«. Ob zaključku pa je bil nastop vseh sodelujočih, ki so skladno izvajali razne oblike prostih vaj. Za uspelo fizkulturno manifestacijo ima največ zaslug okrajni telovadni odbor Gorica, ki je skrbno pripravil posamezne točke sporeda. Nedvomno pa je fizkulturni dan veliko pripomogel. da se bo fizkulturno udejstvovanje med goriško mladino še bolj razširilo in utrdilo. V Št. Petru na Krasu so pravi fizkuiturniki Fizkuiturniki SŠD Železničar iz St. Pestra na Krasu so pred dnevi izvedli več tekem s krajevnim vojaškim garnizonom. V T.ogomctu so zmagali vojaki 4:3. v odbojki je zmagal Železinčar s 51:1. v namiznem tenisu na je spet zmagal Železničar s 5:1. — Šahovski dvoboj je ostal neodločen 5:5. Z uspehi je SŠD Železničar lahko zadovoljen, ker je sele na začetku svojega športnega udejstvovanja. \se sekcije društva so zdaj pričele z rednimi treningi, ki so vrše dvakrat tedensko. Tako lahko pričakujemo, da bodo pri bodočih tekmovanjih doseženi še boljši rezultati. Teden, v katerem je bil praznik Titovega rojstnega dne. so športniki zaključili v nedeljo 29. maja, ko so se udeležili prostovoljnega dela v zavesti, da je pravi fizkultumik samo tisti, ki tudi s prostovoljnim delom pomaga graditi socializem. BOKS Jugoslavija na evropskem prvenstvu V dneh od 13. do 18. Junija bo v Oslu (Norveška) boksarsko tekmovanje posameznikov za prvenstvo Evrope, katerega se bo udeležila tudi Jugoslavija. Boksarska reprezentanca Jugoslavije je sestavljena takole: bantam kategorija: Rudolf Tot (Spartak), državni prvak za leto 1948 ; peresno lahka: Milivoj Bulat (Milicioner Beograd), drugi plasirani na državnem prvenstvu za 1. 1943.; lahka: Pavle Šovljanski (Partizan), državni prvak za 1. 1948.; welter: Kònig (Partizan), državni prvak za 1. 1948.; srednja: Ivan Pavlič (Partizan), drugo plasirani na državnem prvenstvu 1. 1948.; peliežka: Miloš Lazarevič (Milicioner Beograd), državni prvak za 1. 1948.; težka: Emil Krleža (Milicioner Beograd). Za rezervo je določen Boško Nikolič. Vodja ekipe je Pavlovič, podpredsednik boksarske zveze Jugoslavija in trener Stevan Engelbreht. Gligorić : Siahlberg 6 : 5 Predzadnja partija šahovskega dvoboja med Gligoričem in Stahlbergom, ki je bila v sredo prekinjena, se je končala brez nadaljevanja igre neodločeno. Nasprotnika sta namreč v analizi ugotovila, da nobeden izmed njiju nima izgledov za zmago in sta se pred nadaljevanjem sporazumela za remi. Včraj popoldne je bilo zadnje. 12. srečanje, pri čemer zadostuje Gligo-riču pol točke, da postane zmagovalec zanimivega dvoboja. Predzadnje kolo prvenstva JA V XXI. kolu šahovskega prvenstva Jugoslovanske armade so bili doseženi naslednji rezultati: šebeščen — Škoti 0:1, Balkanski — Savič 0:1, Lakič — Baznik 1:0, Nepužlan — Cajd-ler 1:0, Ničič — Ivani; remi. Gajski — Mikuiič 1:0. Mali — Popedulić 0:1, Vujadinovic — Milanović 1:0, Valentinčič — Mohorčič remi. ROKOMET Državno žensko prvenstvo v Sarajevu V Sarajevu se je v sredo začelo tekmovanje za prvenstvo Jugoslavije v* rokometu za ženske. Tekmuje 8 ekip, ki so razdeljene v dve skupini : v prvi skupini igrajo Spartak (Subotica), Crvena zvezda (Bgd), telovadno dnaštvo Split in Mladost (Sarajevo), v drugi skupini pa Dinamo (Zagrb). železničar (Beograd), Polet (Maribor) in Zagreb. V prvi skupini je Spartak premagal Mladost 9 :2 (2:1) in Crvena zvezda Split s 3 :2 (2 :0). V' drugi skupini je Zagreb premagal Železničarja s 3:1 (3:1), Dinamo pa Polet 2:1 (0:1). Najboljšo igro so pokazale ekipe Spartaka, Crvene zvezde. Splita in Zagreba. V nedeljo popoldne bodo finalne borbe. Drsalna šola za mladino Fizkulturna zveza Slovenije — odbor za umetno drsanje bo priredil drsalno šolo, ki bo pod strokovnim vodstvom. Sprejeli se bodo samo pionirji in pionirke v starosti od 8—12 let. Biti morajo popolnoma zdravi. Pred dokončnim sprejemom bodo še zdravniško in od vodstva pregledani, šolanje je brezplačno. Pogoji za sprejem so naslednji: Kandidati (nje) morajo biti dobri učenci (ke) v šoli; vsak kandidat (nja) mora znati teči z drsalkami po ledu in imeti drsalno opremo (drsalke in čevlje). Zaradi dokončne določitve treningov bo sestanek vseh kandidatov(inj) dne 15. junija ob 18. v telovadnici učiteljišča na Resljevi cesti. Sestanka se moralo udeležiti brezpogojno tudi starši (oče ali mati) zaradi dokončnega dogovora in sprejetja nadaljnjih navodil. POPRAVEK Tečaj za plavalne inštruktorje bo od 23. junija do 7- julija, ne pa kakor je bilo pomotoma objavljeno v četrtkovi številki »Slov. poročevalca«. Prijave je treba poslati najpozneje do 15. junija na naslov Plavalna zveza Slovenije. Ljubljana, Centralno ljudsko kopališče. Drobne zanimivosti Evropska prvakinja v umetnem drsanju Avstrijka Eva PavlikoTa je te dni postala profesionalka. Oblastno prvenstvo v odbojki v Št. Petru na Krasu. K tekmovanju so povabili odbojkaše iz Idrije. Ilirske Bistrice, Divače. Sežane in Postojne, odzvala pa se je samo Idrija. Tekma med Idrijo in SŠD Železničarjem se je končala z zmago Idrijčanov 3:9. ki s>o s tem postali oblastni prvak Primorske. K°lesarsko prvenstvo Srbije. Kosta Todorovič si je priboril cestno kolesarsko prvenstvo Srbije za leto 1949. s» tem. da je prvi prevozil progo Beograd—Cunič in oaza.j. v dolžini 188 km v 5 urah in 57 minutah. Pri tekmovanju juniorjev od Beograda do Mladenovoa in nazaj v dolžini 100 km je zmagal Tvan Bosek, ki je prevozil to progo v 3:00:53 urah. VESTI KOLEDAR Petek, 10. junija: Marjeta, Dostana. Sobota, 11. junija: Hrvoja- Barnaba. SPOMINSKI DNEVI 10. VI. 1940. — Italija stopila v vojno proti Franciji in Angliji. 10. VI. 1943. Velika fašistična ofenziv», na Kozaro planino. DEŽURNA LEKARNA Centralna lekarna. Troniostje. Trg Franceta Prešerna 5. ^ V okviru Centralne Ljudske univerze bo v petek 10. junija ob 20. uri v Šentjakobski dvorani. Mestni dom. predavanje ing. Kavčiča Rajka: Petletni plan v kemični industriji. 1592-n Pripombe otorinolaringologa k temi Bolezen in delazmožnost je naslov predavanja tov. primarija dr. Janka Pom-Deta. ki bo v petek 10. junija ob 19. uri v predavalnici Interne klinike. Slovensko zdravniško društvo vabi na Predavanje vsf> tovariše zdravnike in medicine©. Planinci, pozor! Vse, ki so oddali pri-glasnice za naše društvo, pozivamo, da nemudoma dvignejo člansko izka/z&iiee. Planinsko društvo. 1605-n Alpinisti! Danes, dne 10. t. pi. ob 18. uri sestanek na. realki v Vegovi ulici. Udeležba obvezna. Odbor. 1605-n Medicine! I. in II. letnika! Zdravniški pregled za tovariše, ki so se prijavili v brigado in se počutijo bolne, bo samo še danes ob 15. uri na zdravstvenem fondu univerze. Kom. LšM-a med. fak. 1003-n Dr. Boh Alojz, Gledališka ulica 16, ne ordinira do 1. julija. 1595-n DRAMA V LJUBLJANI Petek. 10. junija ob 20: Moliere-Vidmar: Šola za žene. Abonma B. Sobota. 11. iuniia ob 19.30: Shahesneare: Hamlet. Abonma C. Nedelja. 12. junija ob 20.: Moliere-Vid-mar: Sola za žene. Zaključena predstava za sindikate. Arhiv dramskega gledališča vnovič opozarja vsa kulturno-prosretna društva, igralske skupine in posameznike, naj vrnejo izposojene knjige najpozneje do 15. junija, ker jim bo v nasprotnem primeru zapadla položena kavcija. OPERA V LJUBLJANI Petek, 10. junija ob 20: Puccini: Tosca. Gostovanje Valerije Heybalov© in Milana Pihlerja. Izven. Ponedeljek, 13. junija ob 20.: Cankar: Kralj na Betajnovi. Gostovanje Jugoslovanskega dramskega pozorišrta iz Beograda. Izve»n. V soboto, 11. se začne v Oper! predprodaja vstopnic za predstave Jugoslovanskega dramskega pozorišta, za vsako predstavo 2 dni prej. Zaradi čiščenja in razkuženja garderobnega fundusa SNG bo s 1. julijem do nadaljnjega ustavljeno izposojanje gledaliških kostumov. Izposojene kostume naj igralske skupine itd. zanesljivo vrnejo Ekonomatu SNG najpozneje do 39. junija. ŠENTPETERSKI LJUDSKI ODER Komenskega ulica 12/1. Sobota, H. junija, ob 20: Fodor: Matura. Predprodaja vstopnic v trafiki v Ilirski ulici 23 in 2 uri pred pričetkom v Komenskega ulici 12/1. 1597-n SINDIKALNO GLEDALIŠČE JESENICE Sobota. 11. junija ob 19.30: Levstik-Kreft: Tugomer. Nedelja. 12. junija ob 14. uri: Levstik-Kreft: Tugomer. Zadnjič. Predstava za okolico Jesenice. Zveze z vlaki ugodne. Nove obleke je napravila krojaško šivilska delavnica Industrijskega magazina železarne Jesenice, modna šivilja Dovič Marta in slikanje kostumov podjetje Višnar Drago na Jesenicah. Rezervirajte vstopnice pismeno. Predprodaja vstopnic v petek in soboto od 10. do 12. in od 18. do 19. ure pri blagajni gledališča. 1523-n LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Sobota 11. junija ob 20.: L. Heilman: Kobilice. Gostovanje Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane. Sobota 11. junija ob 20.: G. B. Shaw: Pygmalion. Gostovanje v Rogaški Slatini. Nedelja 12. junija ob 18.: G. B. Shaw: Pygmalion. Gostovanje v Rogaški Slatini. ob 20.; L. Heilman: Kobilice. Gostovanje Šentjakobskega gledališča iz Ljubliann. S. P. 12-n LJUBLJANA UNION: angl. film »Hamlet- (brez tednika). Predstava samo ob 15. — MOSKVA: sovjetski film »V gorah Jugoslavije«, tednik. — SLOGA: ameriški film »Noč v Casablanci«, tednik. Predstave ob 16.15. 18.15 in 20.15. — TIVOLI: sovjetski film »Dva borca«, tednik. Predstava ob 20.30. — TRIGLAV : premiera angl. filma »Karneval«, tednik. Predstave ob 18 in 20. — ŠIŠKA: nemški film »Nekje v Berlinu«, tednik. Predstava ob 20. CELJE METROPOL: italijanski fUm »Tragičen lov«, tednik. — DOM: sovjetski film »Zadnja noč«, tednik. KRANJ MESTNI: sovjetski film »Zlati rog-, tednik. — STRAŽIŠČE: sovjetska filmska pravljica »Na Ščukino zapoved«. tednik. JESENICE MESTNI: sovjetski film »P<*-vest o nravem človeku«, tednik. PTUJ : sovjetski film »Mlada garda«, H. del. tednik. VREMENSKO POROČILO Stanje dne 9. junija: Področje visokega zračnega pritiska s© umaknilo na Apeninski polotok s središčem nad južno Italijo. Srednja in zahodna Evropa pa so v območju slabega vremena, ki se polagoma premika proti vzhodu. Vremenska napoved Poslabšanje vremena s spremenljivo oblačnostjo in krajevnimi padavinami. Hladneje. Preskrba OBVESTILO RA ZDEL.TF.VALpKM ŽIVIL Poverjeništvo za trgovino in preskrbo MLO v Ljubljani obvešča vse razdeljevalce živil, da dele dodatek pšeničnega zdroba za maj tudi na glave dopolnilnih potrošniških nakaznic za noseče brez črke T, izdane v mestu Ljubljani, t. j. z žigom RLO, KLO mesta Ljubljane. VSEM PODJETJEM, URADOM IN USTANOVAM Poverjeništvo za trgovino in preskrbo 10 MLO Ljubljana poziva vsa podjetja, urade in ustanove, da morajo ob priliki, to bodo prevzemali pri RLO, oziroma KLO potrošniške nakaznice za živila za julij t. 1.« oziroma potrošniške nakaznice za tekstilno blago in obutev za II. trimesečje 1949, predložiti sezname delavcev, nameščencev, oziroma uslužbencev, ki so v času od vštevšega 12. maja t. 1. pa do dneva pred. prevzemom, nakaznic nedpravičeno izostajali iz službe. Seznam naj obsega: tek. št., priimek in ime, tek. št. iz -»seznama potrošnikov«, vrsta nakaznice, število dni neopravičenega izostanka in pripomba, a*li je izostanek v presledkih ali nepretrgan, priimek, ime in natančen naslov (kraj, okraj, republika) tistih rodbinskih članov. ki prejemajo potrošniške nakaznice. Podjetja in uradi, j>ri katerih ni bilo neopraviènih izostankov, naj predložijo izjavo, da v omenjenem razdobju ni bilo takih izostauikov. Za bodoče velja enak postopek, to se pravi: pred prevzemom živilskih nakaznic za a vgust bodo podjetja morala predložiti seznam neopravičenih izostankov od d nerva, do katerega so podatke nazadnje predložila, pa do dneva pred prevzemom nakaznic za aagust itd. Pred prevzemom oblačilnih nakaznic za III. trim esce j e pa bodo jjodjetja morala predložiti seznam neopravičenih izostankov za dobo od dneva, do katerega so podatke predložili ob prevzemu teh nakaznic za II. trimesečje, pa do dneva pred prevzemom nakaznic za III. trimesečje. Neopravičeno z dela izostalim delavcem in uslužbencem bodo RLO, oziroma KLO pred izdajo potrošnikih nakaznic za živila, tekstilno blago in obutev odrezali določeno število odrezkov po veljavnih predpisih Prav tako bodo odrezali odrezke tudi s potrošniških nakaznic rodbinskih članov teh delavcev in nameščencev O tem prejmejo RLO IN KLO posebna navodila. Dailje opozarjamo podjetja itd., da smejo v »sezname potrošnikov« vpisati le tiste na novo sprejeto delavce in uslužbence, za katere je, izdalo Poverjeništvo za delo IO MLO Ljubljana odobritev za sprejem. Zato je novo sprejete delavce in uslužbence v seznamu posebej označiti in ‘hkrati fi seznamom predložiti RLO oziroma KLO odobritev Poverje-ništva^ za delo. Brez te odobritve jim n© bodo izdane nakaznice. ODDAJA ODREZKOV ZA MAŠČOBO, PŠENIČNI ZDROB IN RIŽ Pozivamo vse razdeljevalce živil mesta Ljubljane, da predlože odrezke z obračunom za maščobo, pšenični zdrob in riž za mesec maj na pristojnih mestih, objavljenih v dnevnih časopisih 3. junija najpozneje v ponedeljek 13. t. m. do 12. ure. KO N C E R Tl Drevi ob 26. nastopi v Unionu Državni simfonijski orkester iz Zagreba. Dirigent Milan Horvat. Izvajajo dela Bacha, šuleka in Beethovna. 159S-n Današnji simfonični koncert Državnega simfoničnega orkestra dirigira dirigent Milan Horvat. Izvajajo dela Bacha, Šu-leka in Beethovna. — Drugi simfonični koncert dirigira Fridrih ZAUN v soboto 11. t. m. Spored: Devčič: Istrska suita, Weber: Oberon, uvertura in Čajkovski: VI. simfonija h-inol. Vstopnice v Knjigarni muzikali j. Koncerta se vršita v Unionu. Začetek ob 20. 1599-n XI. javni nastop gojencev in slušateljev Akademije za glasim bo jutri v soboto 11. t. m. ob 20. v Filharmoniji. Nastopijo: Klopčič Rok, Pal Ivan in Skalar Sabina iz šole prof. Pfeiferja, Ceh Hedvika, Rupnik Jana iz šole prof. Horakove, Kainušič Sonja. Verbič Nada iz šole prof. Ravnika Janka, Dobronič Rajka iz šole prof. Portograndijeve. — Pregrami v Knjigarni muzi kalij. 1600-n Revija ljubljanskih mladinskih, ženskih, moških in mešanih zborov bo 12. junija ob 10. dopoldne za mladinske in moške zbore, 13. junija ob 20. za ženske in mešane zbore, obakrat v Filharmoniji. Programi kot vstopnice v Knjigarni muzikali j. _ _ 1601-n Danes zvečer bo v Rogaški Slatini večer slovenskih narodnih pesmi. Spored izvajajo : Slovenski vokalni kvintet, Plesno folklorna skupina in recitator. 1002-n SPORED ZA PETEK Poročila so: 5.15, 6.20, 12.30, 14.30 in 22.00 utri. Važnejše oddaje: 5.00 Pozdrav delovnim ljudem. 6.00 Jutranji koncert. 12.00 Opoldanski koncert — Na sporedu: Beethoven. Haydn. — 12.45 Igrajo veliki orkestri. — 13.00 Oddaja za ljudske odbore «— Kako bomo organizirali preglede krompirišč. 13.20 Pester spored narodnih in umetnih pesmi. Izvajajo: Mladinski zbor drž. učiteljišča iz Ljubljane p. v. Krista Perka. Branka Košak in Avgust Stanko. 14.00 Igra Mali ansambl Radia Ljubljana p. y. Alberta Jermola. 14.45 Simfonične koračnice. 15.00 Kulturni pregled. 15.10 Koncert pianista Pavla Šivica. 18.30 Pogovor s pionirji. 19.00 Richard Strauss: Sonata za cello in klavir. Izvajata: Oton. Bajde in Roman Klasinc, (Prenoa iz Maribora). — 19.45 Pestra glasba. — 20.00 Politični komentar iz Beograda. — 20.30 Pesmi Vinka Vodopivca in Petra Jereba poje Slov. sindikalni kvintet. 20.50 Valens Vodušek: Glasbeno predavanje. 21.10 Popularni večerni koncert. 22.30 Vedro glasbo izvajajo komorni orkestri. 23.00 Peter Stojanovič: Klavirski trio. Izvajajo: Nada Jevdjeaiievič-Brandl. Ksenija Ogrin in Hilda Lob©. Obvestila ZRAČNI PBOMET Jugoslovanski aerotransport »JAT« bo uvedel s 16. t. m. redni zračni premet na progi Beograd—Zagreb—Ljubljana in obratno vsak dan razen ob nedeljah z naslednjim voznim redom: 15.45 odhod. Beograd prihod 98.45 17.30 prihod Zagreb odhod 97.90 18.09 odhod Zagreb prihod 06.30 18.30 prihod Ljubljana odhod »6.99 Odhod avtobusa izpred poslovalnice »JAT«-a, Miklošičeva cesta 12, tel. štev. 28-45, na aerodrom je ob 95.lt uri, potniki, ki potujejo z avionom, pa se javijo v poslovalnici »JAT«-a ob 95.99 uri. POZIV ŠTUDENTOM FARMACIJE Pozivamo vse študente farmacij© iz območja LRS, ki študirajo farmaceutskih fakultetah v Zagrebu in Beogradu, da se osebno aLi pismeno z navedbo svojega naslova prijavijo do 20. junija t. 1. ministrstvu za ljudsko zdravstvo LRS, personalni oddelek, zaradi razporeda na ob vezno počitniško prakso v _ smislu Splošnih navodil o obvezni praksi rednih študentov in učenoev srednjih strokovnih šol in posebnih strokovnih šod (Ur. L FLRJ ši. 49-390/48). Ker je obvezna počitniška praksa sestavni del študija, bo pristojna fakulteta ipo obvestilu ministrstva za ljudsko zdravstvo LRS odločila o* veljavnosti semestrov tistih študentov, ki bi se temu pozivu ne odzvali. Ministrstvo za ljudsko zdravstvo LRS. ABSOLVENTOM FARMACEVTSKIH FAKULTET Vnovič pozivamo vse absolvente farmacevtskih fakultet iz območja LRS, no glede na to, kje so absolvirali, da se prijavijo do 20. junija t. 1. ministrstvu za ljudsko zdravstvo LRS, personalni oddelek. To velja zlasti za tiste, ki niso še opravili diplomskega izpita, pa je preteklo več kot eno leto od konca zadnjega semestra študija. Kdor se ne bo odzval temu pozivu, bo kaznovan po zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o obvezni službi medicinskega osebja (Ur. 1. FLRJ št. 3-10/49). Ministrstvo za ljudsko zdravstvo LRS. SPREJEMANJE STRANK Tovarna gumijevih izdelkov »Sava« v Kranju sporoča vsem interesentom, da sprejema njen komercialni oddelek stranke izKljučno samo v torkih in petkih od 9 do 12. — Obiski izven odrejenega časa. onemogočajo redno delo, zato prosimo vse obiskovalce, da zgornje obvestilo upoštevajo v lastnem interesu. 2534-1 OBJAVA PENZIONSK1H GOST1SC Na podlagi navodila o preskrbi z zagotovljenimi živili delavcev, uslužbencev in nameščencev v času letne, ga dopusta t Uradni list št, 34.259/49) in v sporazumu z ministrstvom za trgovino in preskrbo je določil predsednik Komiteja za turizem in gostinstvo pri vladi LRS na območju Ljudske republike Slovenije naknad. no še naslednja penzionska gostišča: OLO Celje mesto: Državno gostinsko podjetje hotel »Evropa«, Celje. OLO Celje okolica: mlo gostinsko podjetje. Laško ; Okrajno gostinsko podjetje, Kimske toplice; KLO gostilna, Vransko ; MLO gostinsko podjetje, Dobrna; KLO gostilna, Vojnik; KLO gostilna, Braslovče; KLO gostilna, Vitanje; Počitniški dom ministrstva za industrijo in rudarstvo, Pograd (Vran. sko) ; Zdravilišče ZSZ, Laško. OLO Dravograd: KDO gostilna, Dravograd. OLO Idrija: Okrajno gostinsko pod. Jetje, Iirija; KLO gostilna, Cerkno. OLO Jesenice: Počitniški dom mi. nistrstva za zdravstvo »Posavc«, Oto-če; Počitniški dom prosvetnih delavcev, Kranjska gora; Počitniški dom prosvetnih delavcev, Podvin ; Počit, niški dom prosvetnih delavcev, Begunje ; Počitniški dom prosvetnih delavcev. Bled; Počitniški dom prosvet. nih delavcev, Rateče-Planica ; Počitniški dom gradbenega podjetja za ceste, Bled-2eleče ; Počitniški dom sin. dikalnega športnega društva železničarjev Vila Maja, Planica; Počitniški dom sind. športnega društva železni, čarjev, bivša carinarnica, Planica; Dom oddiha sind. gledaliških igral, cev, Srednja vas ; Sindikalni počitniški dom D ZSZ, Stara Fužina 122; Dom PTT. Bled.; Dom zdravstvenih, Bohinj. OLO Kranj: Dom prosvetnih delavcev, Jezersko (šola) ; Dom finančnih, Goriče; Počitniški dom notranjega ministrstva Podbrezje. OLO Krško: Mestno gostinsko pod. jetje, Brežicejnesto. MLO Ljubljana: Restavracija »Sla. vija« (Slamič), Ljubljana. OLO Ljubljana okolica: Državno gostinsko podjetje. Iški Vintgar. MLO Maribor mesto: Državno gostinsko podjetje hotel Orel«, Mari. bor. OLO Maribor okoiica: Počitniški dom tovarne volnenih in vigogna izdelkov Maribor, Pohorje-Hoče. OLO Novo mesto: Hotel »Metropol«, Novo mesto. OLO Poljčane: Učiteljski dom, Rogaška Slatina; Počitniški dom mini. strstva težke industrije, Makole-Polj-čane. OLO Postojna: Državno gostinsko podjetje Jamska restavracija, Postojna, OLO Tolmin: Sezonski počitniški dom prosvetnih delavcev, Tolmin ; Za. družna gostilna »Triglav«, Trenta; Hotel »Krn«, Tolmin. Sprememba penzlonskih gostišč v Kamniku : črta se že objavljeno penzionsko gostišče Lorbek Matilda z dependan-so Jagodic. Določamo MLO gostišče Uršič z nočiščem Debevc v Kamniku kot penzionsko gostišče, črta se pen. zionsko gostišče Krajevna gostilna, Zagorice. V naštetih penzlonskih gostinskih podjetjih imajo v. uvodoma navedenem navodilu označeni upravičenci pravico do preskrbe po turističnih potrošniških nakaznicah. Iz pisarne Komiteja za turizem in gostinstvo pri vladi LRS PRESELITEV Obveščamo vsa okrajna podjetja, da ss je podjetje Okrajni «vtopromet »OKAP«i Ljubljana - okolica presolilo s Tržaške ceste 2 na Vilharjevo cesto ca »Kurivom«, tel. št. 45-57 . 2571-1 TEČAJ ZA DESINPEKTOEJE Ministrstvo za ljudsko zdravstvo razpisuje vpis v Jmesečni tečaj za de&in-fektorje. Pogoj za sprejem: dovršena osnovna šola. starost od IS do 36 let. Prošnji, kolkovani z 10 din, je treba priložiti še zadnje šolsko spričevalo, rojstni list, življenjepis, kolkovan s 5 dih, potrdilo o vpisu v volilni imenik in pismeno priporočilo Okrajnega ljudskega odbora, da se ga sprejme v tečaj. .Rok za vlaganje proženj je do 20. junija 1949. Prošnje se vlagajo na Ministrstvo za ljudsko zdravstvo, Ljubljana. Sv. Petra cesta 2 — oddelek za strokovno šolstvo, kjer se dobe tudi vse informacije. .— Stroške hrane in stanovanja bo nosilo ministrstvo »a ljudsko zdravstvo. 2544-1 SPREJMEMO takoj za nekaj ur dnevno dve honorarni moči, verzirani v prodaji trikotažnih in pletenih predmetov. — »Tekstil-Obutev«, Ljubljana Frančiškanska ulica številka 4. 16304-4 ZAMENJAM STANOVANJE: dve sc. bi kuhinja ter vežo — za enako od St’. Vida do Rateč. Švajger Jakob, Stanežiče 40, p. St Vid nad Ljub-ljano. 1629—lu SOBO s posebnim vhodom v Kranju zamenjam za sobo v Ljubljani. Vprašati pri vratarju. Gledališka 3 Ljubljana. 1629D10 ENOSOBNO STANOVANJE s kabinetom v Ljubljani zamenjam za enako v Zagrebu. Naslov V oglasnem oddelku SP. , 16293-10 OPREMLJENO SOBO v Ljubljani zamen jam za juli event, avgust za sobo na deželi. Ponudbe pod Gorstvi zrak na ogl. oddelek. 16295-10 DNE 6. junija sem izgubil v Stražišču pozlačeno nalivno pero. — Najditelj naj ga vrne proti nagradi na : Gozd* no gospodarstvo Kranj-Stražišče — Gorenjsko. 162S7-14 CRNA AKTOVKA je bila pozabljena dne 7. junija ob 18.30 na kloplci v Tivoliju. Najditelj naj jo proti ns^ gradi odda v ogl. odd. 16298-14 V PODMILfcCAKOVI ULICI izgubljeno oficirsko obla-čilno knjižico na ime Periša — vrnite proti nagradi: šelenburgova 1, krojaška oficirska delavnica. 16299-14 TOVARIŠICA, ki je vzela v nedeljo o. junija v večernem vlaku z Dolenj skga rjav dežnik, naj ga odda v pisarni za najdene predmete na kolodvoru. 16303-14 PREKLICUJEM lažnive vesti o 12 zakopanih teletih, ki sem jih razširjal ter se zahvaljujem podjetju »Meso« v Kamniku, ker me ni tožilo. —■ Franc Lavrič. 16302-14 IZGUBILA SEM 5. t m. v zagrebškem vlaku temnorjavo aktovko s knjigami o politični ekonomiji, poredič-nem pravu in drugem. Prosim najditelja, da proti nagradi pošlje na naslov: Koder Zor& — Murska Sobota. 16301-14 UKRADENI so bili trije kosi kam-garna : moder s črtami, olivne barve s črtami in svetlorjav. Svarim pred nakupom in prosim, da slučajnega ponudnika prijavite Narodni milici — ali na naslov : Drnovšek Ljubljana, Ižanska c. 180. 16300-14 UKRADENO je žensko kolo, svetlomodro pleskano, tovarniška št. 395.182, znamke Phànomen, evidenčna tablica 5386. Kdor ga najde, dobi nagrado. Ravbar, Ljubljana, Hranilni-ška 1, Bežigrad. 16294-14 Umrli so a Po mučni bolezni na3 jo «s-puehl dne 2. junija 1949 naš ljubi mož, oč« in brat Jožef Poje iz Kočevja. Pogreb je bil v petek 4. t. m. v Kočevju. — žalujoči : Marija, žena ; Jožef ib Ivan, otroka., ter družine: Poje, Ule, Mlaka-r, Perko. Za vedno nas je zapustila naša zls-ta mama stara mama, sestra^ teta, tašča in prababica Marija Premk, vdova Koler, rojena Verbek. Pogreb drage pokojnice bo v petek 10. junija ob pol 16 iz Medvod, iz Tacna ob 17 na pokopališče v Šmartno pod šmarno goro. Žalujoči sinovi Martin, Francelj, Viktor, hčerke Francka, Tilka, Julka, Ivanka, sestre Ivana, Frančiška, zetle, snahe vnuki in vnukinje. — Tacen, Medvode, Medno, Črnuče, Žirovnica, Ljubljana. Umrla je Ivana Pirman, upokojenka Tobačne tovarne. Pogreb bo v petek 10. junija ob 17. iz Guncel št. 51 na pokopališče v Št. Vid. žalujoči ostali. Umrl je dne 9. Junija 1949 ob 5 url naš ljubi mož in skrbni oče Janez Kozina, Goriča vas št. 51 p. Ribnica na Dolenjskem, žalujoči : žena Marija, hčerke Marija. Ivanka in Anica ter ostalo sorodstvo. Vsem sorodnikom in znancem na. znanjamo žalostno vest, da nas je po težki bolezni zapustil naš predobri mož. oče. brat. stari oče in stric Miha Krištof. Pogreb bo v petek ob S zjutraj na farno pokopališče v Mimi. Mirna. Krmelj, Šmihel. Amerika, dne 8. Junija 1949. — žalujoči ostali. Zahvale Ob prerani bridki Izgubi našega do. brega moža, brata in strica Jožeta Šušteršiča se toplo zahvaljujemo vsem, ki so ga v njegovi bolezni obiskovali, ob smrti z nami sočustvovali, ga spremili na njegovi zadnji poti ter ga obsuli z venci in cvetjem. Posebna zahvala še tov. dr. Lebingerju za po. žrtvovalnost, s katero mu je lajšal trpljenje v njegovi bolezni. Šmartno pri Litiji. 8. junija 1949. — žalujoča žena, sestri, nečaki in nečakinje. 84 DEVETO POGLAVJE Kaj je življenje? Vse, kar smo zvedeli o beljakovini, nam omogoča razumeti, zakaj so šele s pojavljanjem beljakovne na Zemlji postali možni tisti procesi, ki jih imenujemo življenje. Prepričali smo se tudi, kako daleč je razvito celo najpreprostejše sodobno življenje od svojega prvega začetka, kakršen je nekdaj nastal na Zemlji. 2ivljenje vsakega sodobnega organizma je zvezano s posebno snovjo, ki se imenuje protoplazma. Znanost jo preučuje več kot eno stoletje. Raziskovanje protoplazme ni lahko. Nahaja se v notranjosti celic, ki so same po sebi mikroskopsko majhne. Samo v redkih primerih, pri »brezobličnih masah teles«, pri »plazmo-dijih« sluzastih gliv, nižjih organizmih, polživalih in pol-rastlinah najdemo kolikor toliko pomembnejše količine protoplazme. Na zunaj je protoplazma tekoča ali plastična, sluzasta vsebina celice. V prejšnjem stoletju so se večkrat pojavila sporočila, da so našli protoplazmo brez beljakovin. Tako sta na primer mislila nemška znanstvenika Sachs in P.einke. Misel o protopJazmi brez beljakovin je bila sorodna mislim modelarjev; možno je ustvariti življenje tudi na podlagi takih snovi, s kakršnimi življenje običajno ni povezano. Sedaj nam je popolnoma jasen poenostavljen in mehanističen značaj takih misli. Vsakokrat po nod-krltju« protoplazme brez beljakovin se je pokazalo, da Je to težka napaka. Znanost se sedaj ne ukvarja več s takimi »idejami«. Davno je že popolnoma nesporno ugotovljeno, da so beljakovine glavni del protoplazme. O protoplazmi smo zvedeli zelo mnogo. Sodobna dela, ki pripovedujejo o tej, v človeku nevidnih celicah skriti snovi samo glavno, so knjige z nekaj sto stranmi. (Eno izmed takih zadnjih del je: A. R. Kizelj, »Kemija protoplazme«, Izd. Akademije znanosti ZSSR. 1940.) Človeški genij dosega zmago za zmago in premaguje pri tem na videz nepremagljive težave. Biokemiki nočejo raziskovati mrtvih preparatov, ampak živečo protoplazmo; iščejo načine, da bi s svojo analizo dohitevali reakcije, ki vsak trenutek potekajo v živi celici. Raziskovalcu že ne morejo več uiti preobrazbe, ki trajajo tisočinko sekunde. Tam, kjer so včeraj poznali samo začetno in končno stanje, odkrivajo danes desetine posrednih členov; tako postaja razumljivo, kar Je bilo še včeraj nedoumno. Da bi spoznali najbolj zapletene zmesi, spuščajo raz-stopino skozi cevi, kjer so razne vsrka joče snovi. To Je metoda lrakcionirane absorbcije (posamično vsesavanje različnih snovi.) Ako hočemo ločiti snov od snovi, spuščamo skozi nje tudi električni tok (metoda kataforeze). Na ta način je Šved Teorel prvi dobil čisti rumeni oksidacijski ferment. Biokemiki poskušajo uporabiti spektroskop, ki je astronomom odkril skrivnosti zgradbe zvezd, in hočejo z njegovo pomočjo prodreti v globino celice. Drobne delce mikroskopsko majhnih odrezkov sežgejo z visokofrekvenčno električno iskro. Kratkotrajni plamenček je dovolj, da se v spektru pojavijo linije elementov, čeprav so ti prisotni v najmanjših količinah. Tako je bilo ugotovljeno, da je v ledvicah odraslih živali kadmij. Morda pa vmešavanje v najbolj nežno zgradbo protoplazme, spuščanje razstopin skozi cevi in uvajanje reagen-sov ni vedno nujno potrebno? Napravljeni so bili poskusi, ko je skozi tekočo maso šel samo posebno spremenjen, polariziran žarek (Nihanja v polariziranem žarku so enosmerna. To povzroča važne posebnosti pri odražanju in lomljenju polariziranih žarkov. Svetloba se polarizira, ako gre skozi neke kristilne snovi. Na tem je zgrajena Niccolova prizma, priprava za polariziranje svetlobe) in preiskovalec je opazoval njegovo »obnašanje«. Izumitelj tega načina (Alison) je upal, da bo s pomočjo polariziranih žarkov odkril sledove celo takih snovi, ki so razredčene v razmerju 1:100 milijard. Imamo metode, s katerimi »ujamemo« električne pojave, ki spremljajo življenjski proces v posamezni celici. »Zajček« malega zrcalca »poskakuje« pri najmanjših nihanjih napetosti toka v verigi. Tako je možno zaznati nihanje ene milijoninke volta, ki traja stotisočinko sekunde. Rodila se je mikrokirurgija. Pod mikroskopom je mogoče izvršiti zapletene operacije. Igle mikromanipuiatorja omogočajo ločiti bakterije drugo od druge, operirati celično jedro, odrezati delec, ki tehta desetmilijoninko grama. Kaj Je znanost zvedela o protoplazmi? V njej Je vedno mnogo vode, včasih 80 do 90 odstotkov. V njej so številne in raznovrstne beljakovine. Poleg beljakovin so v njej kot važen del lip oidi, raznovrstne snovi, podobne mastem; v nje) so ogljikovi vodiki, n. pr. sladkorne snovi in soli. O protoplazmi ni mogoče reči, da je kislina ali baza, ali da je nevtralna. Njene lastnosti se spreminjajo. Očitno ima protislovno naravo (kakor je protislovna narava beljakovin in aminokislin.) Molekule beljakovin v protoplazmi so sosede mastem, mastnim kislinam in drugim spojinam, ki so v protoplazmi in ki se verjetno povezujejo z beljakovinami. Okrog molekul beljakovin so sloji molekul vode, v kateri pla- vajo atomske skupine razstopljcnih kovinskih soli (natrija, kalija, kalcija itd.), ki so nosilci električnih nabojev. življenje pa je dialektična enotnost vseh procesov, ki se dogajajo v tako zapleteni sredini. Protoplazma je povečini skoraj popolnoma tekoča, pri nekaterih organizmih in v nekaterih tkivih pa poltekoča. Po svoji gostoti ni istovrstna: v njej so različne snovi, v njej so zrnca, trdnejši koščki, ki nekako plavajo v bolj tekočem okolju. To okolje je razstopina, točneje: zmes iz prave razstopine, ki jo tvorijo neorganske soli ter druge razstopljive snovi in iz posebne razstopine glavnih snovi protoplazme. Ta posebna razstopina se imenuje koloidna razstopina. Koloidno stanje snovi je tako važno, da je ustvarjena za njegovo raziskavo cela posebna znanost — koloidalna kemija. V pravih razstopinah razpada snov na molekule ali pa še na manjše skupine atomov (ione). Po drugi plati pa so še emulzije, imenovane tako, ker snov v njih ni razstopljena, temveč plava v obliki precej velikih delcev v topilu. Emulzija je n. pr. mleko, pri povečavi vidimo v njem posamezne kroglice masti. Koloidne razstopine so na sredi med emulzijami in pravimi razstopinami. Koloidnega delca v mikroskopu ne vidiš, je pa navadno večji kakor molekula. Skozi napol propustno mreno koloidni delec ne gre. že ob najmanjših spremembah v razstapljajoči tekočini se začne snov koloidne razstopine sesedati v obliki pahuljic. Pri tem se ta snov tako spremeni, da je ni mogoče znova spremeniti v koloidalno razstopino. Ne samo protoplazma, temveč tudi mnoge druge, med njimi tudi neorganske snovi, morejo stopiti v koloidalno stanje. Toda važno Je, da Je protoplazma, dokler je protoplazma, vedno v koloidalnem stanju. Urejuje uredniški odbor, Ljubljana, Knafljeva ulica štev. 5/IL s Telefon uredništva in uprave štev. 55-22 do 55-26, telefon uprave za ljubljanske naročnike štev. 38-23, — Tiskarna »Slovenskega poročevalca«. — Odgovorni > urednik Cene Kranjc