P«, Itn in a plačana f fotovtel LETO XI. V Ljubljani, dne 30. fanfla 58. Posaraerna Številka 1 Din Posamezna Itevil-ka 1 Din mesečno, te se sprejema list v oprali, naročnin« 4 Din, na dom is K polti dostavljen t 5 Din ■ Celoletna naročnina ic 50 Din. polletna 25 Din. četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoro PONED££JSK/ General Brauchitsch na Dunaju Vrhovni šef nemškega generalnega štaba na Dunaja Obiskat bo vse obmejne posadke na južni in češkoslovaški meji Dunaj. 19. jun. TG. Zadnje dn so mnogo govorili, da namerava priti nn Dunaj državni kancler Hitler sam, da uredi nekatere spore, ki eo nastali v narod nosocinlisličnom strankinem vodstvu na ozemlju nekdanje Avstrije. ) Ti načrti pa so bili izpremenjeni in državnega kanclerja sedaj nn Dunaj ne bo. I ac pu obišče bivšo Avstrijo vrhovni se glavnega generalnega Štaba Nemčije general Brauchitsch (izgovori: Pravhič). Najprej se bo ustavil v Linzu, kjer bo sestanek generalov 17. in 18 ar.nadnega zbora in kjer bodo sklenili vse jiodrobnosti glede organizacije armade na nekdanjem avstrijskem ozemlju General Brauchitsch sc bo iz Linza peljal na Dunaj kjer bodo vojaške parade, nakar bo obiskal severno mejo (čeSkoslovaško-neniško mejo) severno d Donave. V poučenih krogih izjavljajo, da bo general Brauchitsch prepotoval tudi vso novo nemško inojo na jugu ter se ho v ta namen dalje čas mudil na Štajerskem, Koroškem in Tirolskem, kjer bo obiskal vse obmejne r>osadke. Dunaj, 19. jun. TG. šel glavnega generalnega Štaba nemško oborožene sile general Brauchitsch je prišel na Dunaj v spremstvu večjega števila generalov in višjih štabnih častnikov. Sprejet je bil t velikimi častmi. Na dunajsko letališče v Aspernu je priletel nemški pro|iagandni min. dr. Gobbels v spremstvu dveh visokih uradnikov svojega ministrstva. Sprejet je bil i>d najvišjih predstavnikov oblasti v nekdanji Avstriji. Ni znami, kako dolgo ostane na Dunaju. Razširile so se vesti, da lm obiskal oh-mejne južne avstrijske pokrajine, loda tc vesti šc niso bile («1 nobene strani potrjene. Shodi JRZ Belgrad. 19. junija, in. JRZ je imela danes poleg številnih manjših sestankov dva velika shoda v Mlailenovcu in Šabcu. Na obeh shodili sla bili blagoslovljeni in razviti zastavi mladinskih strankinih organizacij. V Mladenovcu, kjer sc je udeležilo shoda več tisoč poslušalcev, je med drugimi govoril kmetijski minister Stankovič, na Shodu v šabcu jia |wštni minister čvrkič. Oba ministra sta zborovalceni tolmačila delo sedanje vlade na jiolitičncm in gospodarskem polju. Zborovalci so na obeh shodih izrekli vladi jiojioliio zaupanje in priznanje in jo poživljali, naj lo delo v dobrobit ljudstva, kralja in države nadaljuje. Dunaj, 19. junija. AA. (Havas.) Komisar nemškega rajha BOrckel in namestnik Seyss-Inquart sla snoči prisostvovala predstavi Straussove operete Cigan barone. Po predstavi sla j>riredila svečan sprejem v Schonbrunnu. Za časa tega sprejema je bil veliki schonbruimski jiarU naravnost bajno razsvetljen. Čiščenje zidov v Nemčiji Berlin, IS. junija, b. Aretacije Židov v zadnjih 24 urah so so pomnožile. Po raznih poročilih je bilo doslej samo v Berlinu nietiianib ntd 2000 (vi -b, prav toliko tudi v drugih mestih. V mnogih j>riincr'h so bili aretiranci takoj |io zaslišanju spuščeni zopet na svobodo, nekuteri pa so bili jk>-slani v koncentracijska taborišča. Preiskovanja pa so ne raztezajo samo na begunce iz Avstrije, temveč tudi nn nemške Žide. ki jih policijska oblast išče jio stanovanjih, na ulicah, v kino-gledališčih in lokalih. Avstrijske Žide obtožujejo, da so hočejo s svojim begom v Nemčijo izogniti nadzornim oblastem Aretacije berlinskih Židov |ki sc [>o zatrdilu oblasti izvaja'o zaradi tega, ker so z lažnivimi vestmi vznemirjali široke množice. Te vesli pa niso bile povsem neosnovane, ker je res, da so v severnem delu Berlina demonstranti podrli več židovskih trgovin in razbili izložbena okna. Avstrijski krvniki - v taborišču Dunaj, IS. junija, b. '.United Pressi poroča, da je bil bivši avstrijski krvnik Kari l.ang aretiran in odpremljen s šo 250(1 nearijci s posebnim vlakom v koncentracijsko taborišče v Daehau. Kakor znano, je hotel Karel Lang izvršili samomor. Drugi jiosebni vlak z aretiranci jo odpeljal z Dunaja že v sredo v neznano smer. V tem vlaku so bile večinoma prostitutke iz dunajskih nočnih lokalov. Narodnostni statut v juliju Praška vlada o ugodnem poteku pogajanj Praga, 19. junija. TG. Češkoslovaški tiskovni urad je o narodnostnem vprašanju in o zakonodaji, ki jo pripravlja vlada, da zadovolji narodne manjšine, izdal sledeče značilno uradno poročilo: »Če bodo posvetovanja z isto dobro voljo, ki je do sedaj vlada in z islo brzino napredovala, jiotom je treba pričakovati, da l>o vlada, ki po-stopa v polnem soglasju z vsemi člani vlade, v mesecu juliju parlamentu že predložila zakonski predlog, ki bo dal republiki nov in trajen temelj za njeno narodnostno poliliko.c Vlada zares jx>stopa popolnoma enotno in kliče na |iosvot vse, kar bi moglo dolu stvarno pomagati. Na posvet so bili poklicani vsi voditelji strank ter zastopniki vseh narodnih manjšin, to jo Nemcev, Poljakov, Madžarov in Rusinov. Osebno 6C udeležujejo jiosvetov vsi resorni ministri, to so notranji minister Čorny. prosvetni minister Franke, pravosodni minister Dercr in minister za zedinjenje zakonodaje msgr. Šramek. Pariz. 19. junija. A A. (Havas) Današnji jutranji pariški časopisi se bavijo s snočnjiin sporočilom praškega tiskovnega urada, ki pravi, da so pripravo za .račrt rešitve manjšinskega vprašanja Povodenj na Kitajskem ^ ogroža 50 milijonov ljudi Šanghaj, 19. junija. AA. Agencija Stelani poroča, da je zaradi porašenih nasipov poplava čedalje večja ter da je. zasegla tudi južne kraje pokrajino Hona. Voda je dobesedno preplavila na stotine vasi. Število ljudi, ki so ostali brez strehe je žo precej večje, od enega miljona. Japonske čelo s pomočjo prizadetih poplavljonccv z nadčloveškimi napori rešujejo prebivalstvo. Šanghaj, 19. junija. TG. »United Press/, poroča vedno bolj strašne jiodrobnosti o poplavah Rumene reke (Uoongho) in Jancekjanga. Zadnja poročila pravijo, cla vodo še. vodno naraščajo in da so v zadnjih 2-1 urah pokrile nadaljnjih 100O kvadratnih kilometrov. Japonske vojaške oblasti v Šanghaju priznavajo, da so izgubile zvezo z nekaterimi vojaškimi oddelki, ki sc nahajajo v od poplav ogroženem ozemlju. Jajionsko vojaško oblasti so sploh mnenja, da je borba proli povod-riji tako rekoč brezuspešna, kajti deževna doba šele začenja in bodo vode šele začele naraščati. Rumena reka še ni dosegla svojega najvišjega toka. V zadnjih 48 urah jo neprestano lilo po vsej severni in srednji Kilajski in tudi danes ni mogoče prerokovati, da bi sc |x>!ožaj izboljšal. Voda jc sedaj oddaljena od nasijiov, ki branijo Kajfeng samo še en kilometer. Če bodo tia-sipi vzdržali vodni pritisk, je drugo vprašanje. Japonske oblasti pravijo, da je treba z vso resnostjo računali s tem, da bo vsa ogr.omna jiokrajina, kjer prebiva 50 milijonov ljudi v nevarnosti, da no izgine pod vodo in blatom. Bojijo so celo, da Rumena reka ne bi menjala svojega toka. Hanken, 19. junija. AA. (Havas.) Agencija Central Nevvs objavlja uradno poročilo, po katerem okoli 50 japonskih vojnih ladij bombardira kitajske postojanke na obeh bregovih reke Jangce v pokrajini Hanuej, 30 japonskih letal pa žo dva dni bombardira Matang. Poročilo daljo pravi, da so se ja|x>ii9kc četo izkrcale na obalah Jangceja. Včeraj so japonske bojne ladje izstrelile 200 granat na Vučaču in na Čeučiavo, da bi zaščitile iz-krča vanje novih vojaških oddelkov. Po enotirnem boju so bili naposled napadalci odbili. Poročajo ludi, da so kitajske čete zaradi izkrcavanja Ja-jioncev v Ankingu zapustile Jučijeng in Tung-čeng, ki ležita severno od Ankinga. končane ler da bodo zdaj pristojni ministri začeli pogajanja s stranko sudetskih Nemcev. Listi se zelo pohvalno izražajo o pomirljivosti in uvidevnosti češkoslovaške vlade. > Polit Parlalon« piše, da je češkoslovaška vlada spočetka morila nekoliko oklevala, a da je nato hitro uvidela, da mora sama prevzeti pobudo za rclornie, ki jih zahtevajo zadnji dogodki. Pisec članka za lem poudarja pomirljivo vlogo, ki sta jn igrali pri leni Anglija in Francija. Na koncu članka sloji, da je tudi nemška vlada upoštevala vseevropski interes. >Jour. piše, da Francija ni svetovala češkoslovaški vladi niti kapitulacije nili kakšne ncpoi»u-slljivosti, ki bi bila nevarna za mir, pač pa da je samo izrazila željo, da se najde način, ki bi odstranil napetost v Evropi. Uredništvo; Kopitarjeva uL št 6/IIL Teielon št. 40 01, 40-02, 40-03, 40 01 in 40-05. List izhaja vsak ponedelieK Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 0. Poštni ček račun. Ljubljana 10.050. Telefon štev 4001. Kralj Karol v Carigradu Carigrad, 19. junija. A A. (DNB) Romunski kralj Karol -e je pripeljal danes opoldne v Carigrad z jahto Limifarul« na laseben obisk. Danes popoldne si je ineognito ogledal še znamenitosti mesla Carigrada Carigri id, 19. junij« AA. (DNU) Predsednik turški) republike Kemal Ataturk je priredil enoci intimno večerjo na čast romunskemu kralju Kn-rolu, ki je prišel za nekaj dni v Carigrad. Danes dopoldne jo kralj Karol obiskal Keniala Ataturkn v njegovi palači Dolina Bakče. Nov madžarshi poslanih v Belgradu Belgrad, 19. junija. TG. Iz verodostojnega vira javljajo, da jo bil na nu-sto dosedanjega madžarskega poslanika v Belgradu Valdeniarja de Altlin. ki jo bil nedavno odpoklican, imenovan /a novega fioslanika Madžarsko pri belgrajskeni dvoru baron Bokach-Bessonvoi. Novega poslaniku smatrajo za enega najliolj odličnih diplomatov madžarskega diplomatskega zbora in sklepajo i r. njegovega imenovanja v Belgrad, da smatra madžarska vlada Belgrad za eno, za njo najbolj važno diplomatsko opazovalnico in da bo dobil novi jioslnnik jioseb-no naloge, ki jih !*> moral izpeljati. Po španskih bojiščih Že v bližini Boriana Madrid, 19. junija. AA. (Havas) Poročajo, da nacionalističnega vrhovnega poveljstva pravi med driicim dejal, da je zdaj prenehala kriza bojnega materialu, zaradi katere je republiknnskn vojska trpela štiri iiiesere. Salamama. 19. junija. AA. (Havas) Poročilo navionalističnega vrhovnega |k>veljstva |>ravi med drugim: Nn teruolskom liojišču smo spet napredovali ler zlomili odjior misprotnika. Na nekaterih krajih jo sovražnik |>oskušal s protinapadi, a je bil vselej no vrsli odbit in je imel težke izgube. Nn casiellonskeni bojišču smo |>rodrli do llio Seco. Naši prednji oddelki so prispeli v bližino Boriana. Na liojišču |>ri Penaroji smo zavzeli F.l OuehilMi. Moson, Blanco, Siorro Corcito, Sierro 1'oso in Ecucillar. Po'eg lega so naše četo zasedle tudi prelaza Uraco in Casluoro. Valencia, 19. junija. AA. (Havas) V svojem uradnem poročilu republikansko vrhovno |M»velj-stvo priznava, da se jo nacionalistom pri svojih zadnjih napadih na eslremadiirskem liojišču |m>-srečilo prekoračiti reko Zuliar. is. .. Češkoslovaški dan v Kragujevcu V spomin 44, pred 20 leti ustreljenim čsl. vojakom Kragujevae. 19. junija. A A. Danes jo bila Iu spominska svečanost za -It češkoslovaškimi podčastniki in vojaki, ki so jih pred 20 leti v Kragujevcu ustrelile okupacijske oblasti. Po vsem mestu vise češkoslovaške in jugoslovanske zastave. Snoči jc v Kragujevae dos|iel divizijski general češkoslovaško vojsko V ista v spremstvu podpredsednika češkoslovaško poslansko zbornice dr. Ivanu Markoviča, danes pa mnogoštevilna češkoslovaška in naša zastopstva ter mnogo drugih gostov, ki so so hoteli osebno udeležili to manifestacije češko-slovaško-jugoslovnnskega prijateljstva. Svečanost se je začela ob 11. Navzočni so bili med drugim zastopnik vojnega ministra general Radonič, od narodnih poslancev Djuro Vukolič, se-nator Fran Smodej, člani osrednjo uprave rezervnih častnikov in bojevnikov na čelu s predsednikom Nikodijem Bogdanovičem, 'uphivnik vojno-telmičnoga zavoda v Kragujevcu general Bora .lo-simovič, aktivni in rezervni častniki. Sokoli, zastopniki raznih kulturnih in humanih združenj in velika množica ostalih udeležencev. Spominsko svečanost sta opravila župnik Vinodolae iu vojni kurat Gromk. Po molitvi je oddal oddelek pehoto trikratni častni slrel. Zatem je imel govor predsednik krngujevške občine senator Božič, ki je poudaril vezi med češkoslovaškim in našim narodom v preteklosti in sedanjosti. Za njim jo govoril v imenu češko-jugoslovanske lige v Kragujevcu ravnatelj učiteljišča Miloje Pavlovič, ki je v krasnih besedah jiovcličal žrtev 44 mučenikov, ki so dali življenje za svojo domovino. Govorili >o še |K>d-predsednik češkoslovaške narodne skupščine po-l. dr. Ivan Markovič, v imenu zvezo ceškoslovaško-jugoslovanskih lig Ljubomir llofmanovič, Niko jtarlulovič, v imenu češkoslovaške lige v Belgrada pn akademik Kapelan. Na grob so bili položeni mnogoštevilni venci, med katerimi je tudi venec češkoslovaško vojske, venec jugoslovanskega vojnega ministra generala Ljuhomirn Mariča, združenja rezervnih častnikov in bojevnikov, venec, ki ga je dala občina mesta Kragujevcu, češkoslovn-ško-jugoslovansko ligo ter nekaj drugih. Po spominski svečanosti jo prebivalstvo priredilo gostom dolgotrajne navdušeno manifestacije Ojioldne je kragujevška občina povabila na kosilo vso uglednejše gosto. Telova procesija v Belgradu .........................."in ............... ■■ Povodnji na Kitajskem zavzemajo vedno širši obseg. Valovi Kamene reke se razlivajo v širini 100 km skozi provinco Honan in groze, da se hodu razlili skozi srednjo Kitajsko v jezerski ozemlje province Kiangsu. Milijoni ljudi se zanašajo na zboljšanje vremena. Čc se lo ne 1» zgodilo v najkrajšem času. ho usoda provinc Honan. Anlivaj in Kiangsu in s tem tam stanujocih niiliiouov ljudi zapečatena. Da si predočimn veličino poplav jenega ozemlja, ga primerjajmo z J Nemčijo, ki je naslikana na naši sliki v kotu. Belgrad. 19. junija, m. V Belgradu je bila danes telovska procesija za vse belgrajske katoliške župnije. P« pontilikalni sveti maši. ki jo jo »b !) daroval nadškof Hr. Ujčič, se je pričela pomikati procesija izpred cerkve Kristusa Kralja po Kriin-ski ulici. Frankopanovi ulici, Kralja Milana ulici, Kralja Milutina ulici nazaj v cerkev, kjer je bil na dvorišču zadnji evangelij in blagoslov. Za Najsvetejšim, ki ga je nosil nadškof dr. Ujčič, je slo-pal zastopnik Nj. Vel. kralja, adjutant general Dckancva, za njim zastopnik vlade, minister za telesno vzgojo dr. Milctič v spremstvu zastopnika skupščine, poslanca dr. Drag. Dainiča, skupščinskega tajnika, zastopnik ministra dr. Kreka, kabinetni šef in bančni ravnatelj g. Končan. V naslednji vrsli so bili načelniki notranjega ministrstva, na čelu z generalnim inšpektorjem dr. Goršičem, ki je zasiopal notranjega ministra dr. Korošca, dalje zastopnik pravosodnega ministra, načelnik katoliškega oddelka dr. ( ičič. Nato je sledila močna skupina katoliških častnikov v službi pri jMiveljslvii mosta Belgrada, na čelu z generaloma dr. Kobalnm in Tartagliu. Za njimi so se uvrstili v procesijo člani raznih tukajšnjih katoliških organizacij in ustanov. Polnošlevilno se je procesije udeležilo članstvo Prosvetnega društva in Slomškove družine. Poseben sijaj je dalo tudi letos procesiji ubrano |>etje zbora slovenskih usniiljenk in čukariškega cerkvenega zbora. 2t-letnica bitke pri Verdunu Verd n n, 19 junija. A A. (Havas.) Mornariški minister Cainpinchi jo prisostvoval proslavi 21-letnice bitke pri Verdunu, zatem se jo udeležil odkritja sjiomenika, ki so ga postavili francoskim in drugim judovskim prostovoljcem, padlim pri Verdunu. Volitve na Irskem Velika zmaga De Valere Dublin, 10. junija. AA (Reuter.) Prvi izidi irskili državnozborskih volitev, ki so bile izvedeno jk> pro|>orcionalnoni sistemu, so bili objavljeni nocoj. Podatki kažejo, da lin imel de Valera v novem parlamentu močmi večino nad vsemi i»s|a-limi strankami skii|»aj. De Valera jo nekoliko okrepil svoj položaj v vseh volivnili okrožjih šest ministrov jo bilo jionovno izvoljenih /, znatno večino. Razdelitev mandatov po državnozborskih volitvah jo za enkrat sledeča: De Valera 37. Cos-grave t5, laburisti 3 in neodvisni 2. Italijanski cesar v Benetkah Benetke, 19. junija. AA. (Štefani.) Snoči sc jo na trgu Sv. Marka zbralo nekaj tisoč ljudi, ki so priredili navdušene manifestacije italijanskemu cesarju in kralju Viktorju Umanuelu III. Kralj sc je nekajkrat pokazal pri oknu kraljevskega dvorca ler sc zahvalil meščanstvu za pozdrave in izraze udanosti. Troviso, 19. junija. AA (Havas.) Italijanski kralj in cesar Viktor Iiinanuel ter prestolonaslednik Umberto sla se udeležila zaključnih svečanosti, ki so bile prirojeno o jiriliki 20-letnico bitke .,., r >;...,. Belgrad, IS. junija m. Predsednik Narodno skupščine čirič jo na posredovanje poslanca Gajška nakazal podporo 2000 din za brezposelno delavce v Prevalju. Zemunska vremenska napoved: Jasno po vsej državi, v zahodni jiolovici tltlomn oblačno. Verjetno <--o tudi krajevne nevihte. Skupščina Zveze mest Ljubljana, 10. junija. Danes ob pol 11 dopoldne se jo začela v Trgovskem domu glavna skupščina Zveze jugoslovanskih mest ki je te dni zborovala v Ljub-liani Poleg že v ;Slovencu navedenih so danes dospeli v Ljubljano še gg. sefkija Gavrnn Kape-tanovič, župan mesta Sarajeva, dr. Alojzij Konice, župan mesta Ptuj, in Kosta Petrovič, župan mesta NH' Zborovanja so se udeležili zastopnik Nj. Vel. kralja Petra II. podpolkovnik Djor.lje Radojlovtč, ki je zastopal tudi Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla in kraljevski dom, ban dr. Marko Natlačen, ki je zastopaj tudi predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča iu kr. vlado, zastopnik dtviztjskega poveljnika general Dodič in zastopnik knezoškofa stolni kanonik dr. Klinar. .„.,,. , ... Zborovanja so se udeležili dalje zastopniki skoraj vsoh večjih pomembnih jugoslov. mest, večinoma župani, navzočnih pa jo bilo tudi mnogo občinskih svetnikov ter odličnih mestnih uradnikov, zlasli iz Ljubljane. v Zborovanje jo otvoril zagrebški župan dr. t. Poičič ki je v uvodu izrazil udanost jugoslovanskih mest mlademu kralju in kraljevskemu domu. Predlagal je nalo udanostni brzojavki kralju Petru in knezu namestniku Pavlu, poudarjajoč, da so zastopniki mest zavedajo historične povezanosti s tradicijo ter potrebe nacionalne solidarnosti m okrepitve narodnih sil. kar omogoča mestom miren nadaljnji razvoj in napredek. Zborovalci so z navdušenjem in odobravanjem odobrili obe brzojavki. Nato jo dr. Poičič pozdravil kraljevega zastopnika tor ga prosil, naj bo tolmač pri najvišjem mestu za prizadevanja Zveze mest, ki se trudi za ureditev naših mest kot zdravih, finančno in socialno urejenih enot ter da hoco s tem doprinesti svoj oboi za j.rirodno konsolidacijo Jugoslavije. (Živahne ovacije zastopniku kralja.) Dalje jo jiredsednik pozdravil gg. bana dr. Natlačena, pomočnika finančnega direktorja Sat-tlorja, ki je zastopal finančnega ministra, m arh. Dušana Milosavljeviča, ki je zastopal gradbenega ministra, ter dr. Klinarja kot zastopnika škofa. Izrazil jo jirisrčno zalivalo ljubljanski mestni občini in županu dr. Adlešiču, ki sta omogočila, da so moro letošnje zborovanje Zveze mest vršiti v taki skladnosti sredi Slovenije. Zborovalci ne bodo iz Ljubljane odnesli samo lepih spominov, temveč tudi mnogo koristnih naukov in dragocenih vzpodbud. . Nato jc predlagal pozdravno brzojavko predsedniku ministrskega sveta dr. Stojadlnoviču, ministru za notranje zadeve dr. Korošcu, finančnemu ministru Letici, trgovinskemu ministru dr. Vrbaniču, gradbenemu ministru Stosoviču, prometnemu ministru dr. Spuhu, prosvetnemu mini-Ir Ma<*araševlču, socialnemu ministru Cvel- ' Miletiču, stru .......^ koviču in ministru za telesno vzgojo dr. kar je bilo vse z. navdušenjem 8|irejeto. V nadaljnjem govoru je dr. Poičič med drugim naglašal: Delovna uprava Zveze mest ima jiri svojem dolu največje ovire pri članicah Zveze samih, ker neredno odgovarjajo na razne dopise. Zveza mest pa mora postali odločilen činitelj prt reševanju komunalnih vprašanj, zlasti pri vzajemnem dolu s pristojnimi ministrstvi. Potrebno je čim večje medsebojno obiskovanje odbornikov, zveznih članov in predstavnikov mestnih občin, da se vsi vjioznajo z najširšimi komunalnimi vprašanji. Potrebno je tudi najožje sodelovanje Belgrada, Zagreba in Ljubljane., Primer podobnega sodelovanja imamo v Zvezi češkoslovaških mest. Izjavil je končno svoje prepričanje v uspeh dola Zveze jugoslovanskih mest in v pripravljenost vseh naših mest, da i>oro to delo. Pozdrav bana g. dr. Natlačena ' Ban dr. Marko Natlačen je izvajal: >V izredno čast si štejem, da pozdravim številne predstavnike jugoslovanskih mest v imenu predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča (burno odobravanje) in kraljevske vlade (ovacije). Kra-lievska vlada se zaveda važnosti ogromnega dola, ki ga opravljajo avtonomne mestne občine na gospodarskem, kulturnem in socialno-političnem polju. Zavoda pa se tudi neprecenljive važnosti dela, ki ga samostojne občine opravljajo na področju javne uprave. Namen vašo organizacijo je, da iščete skupne poli za činiboljšo izpopolnitev javne uprave, za napredek svojih občin in za napredek državne skupnosti. Zato kraljevska vlada želi vašemu zborovanju najlepšo uspehe v korist naših mest in državne skupnost i. Dovolilo mi, da vas pozdravim tudi kot ban dravsko banovino v nje prestolnici. Želim vam prijetne ure med nami, spoznali boste našo zemljo in njene lepoto tor želim, da bi vzljubili Slovenijo in nas še mnogokrat obiskali.« Govor g. bana je bil sprejet z navdušenim odobravanjem. Nato je govoril v imenu gradbenega ministrstva arh. Dušan Milosavljovič, ki je izrekel tople pozdrave in obljubil vso pomoč gradbenega ministrstva našim mestom v njihovem stremljenju za gradbenim napredkom. Tajniško in blagajniško poročilo je podal nato zagrebški mag. direktor dr. Emil Bogdanovi®, glavni tajnik Zveze jugoslovanskih mest. Nato je v imenu nadzorstvenega odbora poročal g. Vasa lsnjlovič. župan mesta Pančeva, ki jo predlagal razrešnico stari u|iravi, kar jo bilo soglasno sprejeto. Sprejet je bil tudi proračun za prihodnje loto. ki obsega malenkostno spremembe. Nvrtlo jo govoril belgrajski občinski svetnik g, Jovan Mijiiškovič, ki jo povabil Zvezo mest, naj priredi prihodnje leto svoj kongres v Belgradu, kjer hodo člani in predstavniki mest ljubeznivo sprejeti in se bodo lahko prepričali o velikanskem napredku Belgrada v razdobju desetih lel. Pred desetimi loli je bil namreč prvi kongres Zvezo v Belgradu. Predsednik dr. Peičič se je vabilu mesta Belgrada loplo zahvalil, nakar je bil predlog g. Mijuškoviča z navdušenjem sprejel. Glavni tajnik dr. Bogdanovič in tajnik dr. Maicr sta nalo prečitala številne predloge, ki so jih poslala razna avtonomna mesta, kakor Petri-iije, Sisak, Banja Luka, Šabac, ild. Ti predlogi se nanašajo na sestavo resolucije tor obsegajo važno aktualne zahteve most. Obširen govor jo imel nalo g. Gjuro Ružič, župan na Sušaku, ki jo obravnaval vprašanje pristojnosti, kajti prav v toni pogledu so dogajajo veliko zlorabe in špekulacije. V lo vprašanje so posegli šo drugi delegati. Obsežna debata se je razvila tudi k posameznim točkam resolucije, ki sta jo tolmačila dr. Bogdanovič in dr. Maicr. Resolucija z vsemi točkami je bila soglasno sprejeta. Mestni občinski svetnik univ. prof. dr. Slele jo imel nalo krasno predavanje o kulturnem razvoju Ljubljano. Predavatelj je poudarjal, da jo vos arhitektonski in kulturni razvoj Ljubljane bil vedno popolnoma harmoničen in vedno v skladu s časom, očrtal jo, kako so si sledile posamezno dobe, kako so kulturna stremljenja in slogi Evropo istočasno vplivali tudi na stavbarstvo Ljubljano n. pr. barok, in je naglašal, da so zahteve Ljubljane po nadaljnjem napredku popolnoma uprnvtčene, ' ker je Ljubljana središče Slovenijo in ima tudi vso drugačne potrebe, kakor u. pr. mestu na jugu. Resolucije Zveza mest obžaluje, da jo bil izpolnjen doslej le majhen del njenih zahtev, kar ni v prid zdravemu razvoju mestnih občin in niti no v interesu vse države. Najmanj uspeha jo Zveza mogla doseči na najlioli važnem področju, to je glede mestnih financ. Mod jugoslovanskimi mesti v posameznih pokrajinah so bilo že jiojiroj veliko razliko zakonskega in stvarnega značaja, ki pa šo vedno obstojajo, s čimer jo onemogočen svobodni polet in napredek mest, ki so vsak dan prod novimi vprašanji na socialnem in kulturnem polju. Ta vprašanja zahtevajo naglih rešitev, to pa niso možno brez svobodnega financiranja mest. K temu so pridružuje šo |irevelika povezanost mostnih financ z državnimi ter mnogo zakonsko omejitve financiranja mestnega gosjiodarstva. Neobhodno liotrebno je, da so financiranje mostnih občin uredi z enotnim zakonom za vso kraljevino, ki bo vsem mestom ua enak način omogočil svobodno določanje in uvajanje mestnih davščin kakor ludi linanciranje glede posebnih potreb in razmer v vsakem posameznem mestu. Prav tako jo treba določiti mojo med državnimi, hanovinski-ini in občinskimi dohodki s kar najmanjšo medsebojno odvisnostjo. To zahteva Zveza že več let. Država ima dolžnost, da mestom posebno olajša opravljanje njihovih samoupravnih dolžnosti. Mosta morajo trošiti veliko zneske za redno opravljanje poslov državne uprave, kt z vsakim dnevom čim dalje liolj rastejo, morajo vzdrževati državno, policijske in druge oblasti, državne in banovlnsko prosvetne in socialno ustanove, vzdrževati poslopja za državno oblasti in ustanove, kar zahteva od mest velike žrtve. Interesi prave in resnične mestno samoupravo zahtevajo, naj so čimprej izda zakon o spremembah in spopolnitvah zakona o mostnih ohčinah, kakor je to lani zahtevala Zveza na svojem zborovanju v Banjaluki. Zveza mesta ugotavlja, da še vedno ni izpol-jiri Državni hipotekami banki za samoupravo večja nego za zasebnike, čeprav nudijo mesta večjo varnost za dobljena posojila in v jirimeru z zasebniki DHB ne riskira pri posojilih samouprav nič. Zalo je potrebno in upravičeno, da so obrestna mera pri posojilih samoupravam zniža, tako da Ik> vsaj en odstotek nižja od obrestne mere pri posojilih zasebnikom. Zevza mest ugotavlja, da še vedno ni izpolnjena zahteva njenih glavnih zborovanj od leta 1933 dalje, namreč da so čim prej izda zakon o samoupravnih hranilnicah z. vsemi pravicami in pooblastili, kakor jih uživajo pooblaščene državne ustanove. Delo naših samoupravnih hranilnic jo še vodno zgrajeno na različnih |iodlagah ter jih pozitivna zakonodaja v naši državi trotira še vedno na različno načine, zaradi česar nastajajo številne nejasnosti in negotovosti. Položaj državnih denarnih ustanov, ki je zagotovljen s posebnimi zakoni in odredbami, je favoriziran še z raznimi privilegiji, njihova obrestna mera pa se odreja tako. da li zavodi jvigiibno konkurirajo samoupravnim hranilnicam. Samoupravne hranilnico morajo tudi mnogo žrtvovati za razdolžitov kmetov, povrh vsega pa so izgubile jvravico za sprejemanje pupilarnega denarja, denarja Bratov- skih skladnio in podobno izključno le v korist DHB. Zaradi vsega tega tudi naša mesta ne morejo uspešno opravljati svojih nalog na gospodarskem, kulturnem in socialnem polju. Zveza mest pozdravlja stremljenje kr. vlade za napredek turizma v naši državi, obenem pa naglaša potrebo spremembe in spopolnitve uredbo o tujskem prometu. Predvsem je jiotrebno, da so hitro izdela program, kakor ga določa uredba o zgradbi cest. Zveza mosl smatra za potrebno in pravično, da se čimprej za ono občino, ki nimajo svoje j>o-licije, ukine odredba o odškodnini za pokvarjene telegrafske in telefonske linije. Mestni uslužbenci opravljajo velik del jioslov državne uprave in so jim naj zato prizna pravica do voznih olajšav kakor državnim, banovinskim in samoupravnim uslužbencem. Zveza mest priporoča večjim mestom, da osnujejo zn kontrolo mestnih gosfiodarstev posebne kontrolne urade j>o zgledu mest v drugih državah, kjer je taka kontrola jiokazala velike uspehe. Zveza mest jiri poroča svojim članom, ki so proglašeni za turistične kraje, da jiosvetijo v iaslnem interesu jioltio važnost tujskemu prometu, zlasti da uvedejo najstrožje nadzorstvo nad ureditvijo in poslovanjem gostilničarskih obratov, zlasli pa da seznanjajo svoje prebivalstvo s koristmi, ki jih prinaša tujski jiromet, in da ga pripravijo na lo zolo važno gospodarsko panogo. V zvozi z napori za napredek turizma prosi Zveza mest svoje članico, da oproste mestne uslužbence drugih mest, članic Zveze, kadar prihajajo v njihova mesta po službenih opravkih, plačila tujskoprometnega davka. Kosilo Ob 13.30 jo priredil ljubljanski župan g. dr. Jure Adlešič v restavraciji Union kosilo v čast gostom, katerega so se udeležili tudi številni občinski svetniki in vodje magistralnih uradov. G. dr. Adlešič jo goste iskreno pozdravil, ko so se enajstič zbrali na skupščino mest. Mesta imajo jKisebne nalogo za povečanje blagostanja in kul-lure svojih meščanov in vse države, za kar vlagajo vse svoje napore. Mesto Ljubljana samo je vsestransko kulturno središče Slovencev in važen faktor za razmah kulture vse države. Ljubljana se jiostopno izpreminja iz starodavnega baročnega mesta v prikupno veliko mesto, ki privablja gosto iz vse države. Ljubljana pa si je znala ohraniti svojo samostojnost tudi v najtežjih časih in nikdar na stolpu našega gradu ni zaplapolala tuja zastava. Edino Napoleonu je odprla Ljubljana svoja vrata. Ljubljana je vedno živela s svojim narodom. Posebno pomembno jo, da ima svojo skupščino v Ljubljani Zveza mest kraljevine Jugoslavije v dobi, ko smo v 20. letu našega narodnega osvobojonja. Ko iščemo novih potov in smeri, jc naša želja, da pripeljemo naša mesta k blagostanju in zadovoljnosti prebivalstva v srečo naše ljubljene jubilantko — Jugoslavijo. Nato je napil Nj. Vel. kralju Petru II.. kar so vsi navzoči 7. odobravanjem vzeli na znanje. Zujianu dr. Adlešiču se jo zahvalil zastopnik mosta Belgrada g. Todo-rovio, za njim je govoril župan Pančeva g. Vasa Isalovič, nato pa še zastopnik Niša g. Petkovič, poudarjajoč zasluge ministra g. Cvetkoviča za mesto Niš. Po|ioldno so si udeleženci skupščine ogledali turistične zanimivosti, kulturne institucije ter so-cjalnopolitične zavode mesta Ljubljane v posameznih skupinah s strokovnimi tolmači ter so se zelo pohvalno izrazili o ureditvi mesta ter o delu Ljubljane za napredek in blagostanje svojih meščanov. Tri tepe procesije Sv. R, T. v Ljubljani Ljubljana, 19. junija. Pri oo. frančiškanih Po stari tradiciji jc bila frančiškanska procesija presv. Rcšnjega Telesa danes v nedeljo. Frančiškanski provincijal p. dr. Gracijan Ileric je zjutraj daroval svečano sv. mašo, pri kateri jo krasno prepeval cerkveni zbor, verniki pa so napolnili vso cerkev. Po sv, maši se jo razvila veličastna procesija po osrčju mesta. V procesiji je korakalo okoli 2000 otrok, oblečenih doloma v bole obleke, doloma pa so šli križarji in klarice. Zanimiva je bila skupina križarjev v belih plaščih 7. všito grško črko »thaus, ki pomeni križ. Krasna jo bila skupina otrok, ki so nosili verske simbole. Ljubek je bil tudi pogled na deklice, ki so tvorile sku|iino v rožnatih in skupino v sinjih barvali. Najsvetejše jo nosil provincijal p. dr. Ileric, v sprevodu pa sta korakali dvo godbi in dve častni vojaški četi, uad 100 lepih narodnih noš, mestno občino je jiredetavljal predsednik Mestne hranilnice dr. Kamušič, frančiškansko prosvelo pa gg. Bogo Pleničar in dr. Loroto. V sprevodu so šli vsi člani raznih kongregaeij in tretjega rerla. Procesijo sta vodila p. dr. Angelik in p. dr. Roman. Povsod so bile hiše okrašeno z zelenjem in z lučmi in povsod je občinstvo v vzornem špalirju gledalo procesijo. Pri Sv. Jakobu je bila ob istem času kakor frančiškanska ter je šla po glavnih ulicah svojega okraja. Najsvetejše jo nosil ob asistenci župnik g. Barle, v sprevodu je igrala salezijanska godba, ljubek je bil pogled na številne deklice v belih ohokah, no skupino narodnih noš in zlasti na močno skupino ministrantov. V sprevodu so šli občinski svetniki tega okraja, dalje zastopstvo slovenskih fantov v kroju. Za procesijo je šlo mnogo vernega občinstva, optalo pa je tvorilo gost špalir. V Mostah Davi je v meščanski cerkvi daroval službo lMižjo župnik g. Miha Jenko, nakar se jc razvila zelo Irpa procesija, za katero je najbolj značilno to, da špalirja sla je tembolj potrebno, da se zaščiti tudi naš kmet. Mi manifestiramo za kmečke pravice. Ob teh manifestacijah pa prosimo našo oblast, da naš kmečki slan podpre, ker si bo le na ta način ohranila zaupanje kmečkega ljudstva. Šo gro za dobrobit našega kmeta, gre za naš narod, gro za našo državo. Dolu čast, delu oblast! Kdor največ dola, ta naj ima ludi besedo. Naš kmet so sicer no peha za oblast, bori se lo za svojo pravice, za svoj obstoj in za napredek našega gospodarstva. Nato je spregovoril prleški rojak in znani borec za kmečke pravice g. J a n ž o k o v i č. Njegovo veselo, pa vendar resno besede so užgale v srcih zborovalcev ogenj kmečko zavednosti, ki naj raste in druži vso našo krnelo v strnjeno vrsto. Za njim je govoril g. K u d o r iz Griž. Njegov čeden primer preprostih kmečkih fantov iz 'Peharju, ki so uklonili enega izmed največjih mogoč nožev takratnega sveta, celjskega grofa, kateremu jo bila pokorna in je prod njim trepetala inalo-dano cela današnja Jugoslaviaja, ki je neomejeno gospodoval nad življenjem in smrtjo tisočev in dosotlisočev, katerega vpliv jc odločni na dvorih cesarjev in kraljev, ki se je moral ukloniti na življenje in smrt teharskim fantom ter jim odsto-jviti neverjetne predpravice, je dal zborovajcem krasen zgiod odločnosti in zavednosti ter povezanosti našega kmeta. Z odločno vero v samega sebe, z lastnimi napori in trudom si bomo priborili pravice, ki nam kot najmočnejšemu stanu v državi jio vsoh božjih in človeških zakonih tudi pripadajo. Drugi stanovi imajo že zdavnaj urejeno nezgodno in starostno zavarovanje, edino kmet mora biti na stara lota v nadlego svojcem, ki še zdaleč ne morejo zadostiti svojim najnujnejšim obveznostim, tor mora umirati brez vsake zdravniške pomoči. Ti in šo težji problemi, ki vstajajo nn dan, so tisti, ki režejo v meso in kri našega kmeta Zadnje dni razpošiljajo davčne uprave jx>ložnico za plačilo druge anuitete, k; se mora plačati takoj PAB, navzlic temu, da smo dobili zagotovilo, da so od nikogar no bo zahtevalo plačilo anuitete, dokler sodišče ne bo rešilo prošenj za znižanje dolgov. Ali bodo danes največji reveži mogli plačali težko milijone, ko marsikje nimajo niti za sol? In kdo je kriv, da te dni te nesreče tarejo kmečki stan? Ali morda no mi sami? Ali nismo podobni Pav-lihi, ki je mislil, dn je mrtev, ko mu je svinja trgala meh, in jo dejal: »Ko bi hil jaz živ, hi ti žo j »omagali«? Saj ponavadi pri navadnem vaškem društvu, ki smo si ga ustanovili, ne upamo vodstvo vzeti v svojo roke. Prebrana je bila resolucija: »Kmetje, zbrani na kmečkem taboru v Petrovčah, prosimo pravosodnega ministra, da izda vsem okrajnim sodiščem na-log, da v najkrajšem času v pospešenem postopku rešijo prošnje kmetoy dolžnikov po uredbi o likvidaciji dolgov za znižanje dolga. Gospoda finančnega ministra pa prosimo, da izda Privilegirani agrarni banki in vsem davčnim upravam nalog, da nc terjajo druge anuitete prej, dokler sodišča ne rešijo prošenj za znižanje dolga. Privilegirana agrarna banka naj svojim dolžnikom redno dostavlja tudi obračune, da bo vsakdo natančno poučen o stanju svojega dolga.« V imenu Krajevne Kmečke zveze v Laškem je pozdravil zborovalce g. Deželak, ki se je spomnil prvega tabora pred tridesetimi leti, ki jc bil Ormožu in na katerem je spregovoril nepozabni dr. Krek. Ponovil je njegove krepke in odločne besede, ki 60 izzvenele, da mora naš kmet postati bolj odločen in zaveden, požrtvovalnejši, bolj složen in nikoli se nc bo zgodilo, kot se je leta 1931, da so mu razpustili kmečko stanovsko organizacijo, Kmečko zv^zo. Kot zadnji govornik je nastopil znani govornik za pravice ktnc&kega silanu g. inž. Dolinar iz Celja. Zborovalci so ga burno pozdravili. Njegove besede so bile namenjene kmečki zavednosti, tako da jc marsikdo začutil ob njegovih besedah, da je res čas, da postane zavednejši in odločnejši. Slovenski kmet jc bil tisti, ki je branil našo domovino pred Turki, slovenski kmet je bil tisti, ki je ostal zvest narodu, ko so sc po mestih poiujčcvali. Spoštujmo naš kmečki stan in vzljubimo našo zemljo! Kdor zaničuje sc 6am, podlaga bo tujčevi peti! Tc besede pa naj nas svarijo, da se združimo, da sc tesneje strnemo in da bomo skupaj izrekli odločno besedo Uprimo se odločno nezaupanju v samega sebe, neustrašeno kot Mlinarjev Janez in njegovi tovariši, vzemimo krmilo naše usode v lastne roke. Postavimo sc, kadar bomo v lo pozvani, na vsa mesta, kjer se. bo odločalo o naši usodi. Postavimo mo.c iz svoje srede, ki sc bodo borili za Pogreb ge. Anči Kramerjeve Ljubljana, 19. junija. Danes popoldne je bila pokopana soproga senatorja in ministra v p. g. dr. Kramerja, ga. Anči Kramerjeva. Pogrebni sprevod sc je razvil ob pol 5 izpred mrtvašnice Leonišča ter so cerkvene obrede izvršili duhovniki frančiškanske župnije. Pevski zbor pod vodstvom g. Venturinija je najprej zapel žalostinko »Usmili se, Gospod«, nato pa se je razvil dolg žalni sprevod, v katerem so bili polog najožjih sorodnikov tudi drugi prijatelji in znanci fiokojne gosjie. V kapelici pri Sv. Križu je pevski zbor zopet zapel žalostinko »Človek glej«. Spominu pokojne gospe jc bilo jioklonjenih tudi mnogo vencev. — Naj v miru počiva! ★ Ljubljanska kronika Pastoralna konferenca dnhoTŠčine mesta Ljubljane bo danes ob 3 popoldne v duh. semenišču. Vojni invalidi in vdove, člani Krajevnega odbora Združenja vojnih invalidov se opozarjate, da bo dne 22. junija 1938 ob 20 v dvorani Delavske zbornice zanimiv in lep Prosvetni večer Združenja vojnih invalidov. Na sporedu je poleg petja in godbe tudi zanimivo predavanje o invalidskem jiroblemu in dolžnosti države. Pridite torej vsi na ta prosvetni večer. Natančen program vidite v izložbenih oknih trgovin. Vstopnice so v predpro-daji v trafiki tov. Severjeve. t 1500 ton premogovega zdroba potrebuje letos mestna klavnica tor bo premog veljal okoli 280.000 din. Razpis dobavo jc objavljen v iSluž. listu« 18. t. m. Konkurs V a z d u h op 1 o vs t v o vojske primiče šest lekara doktora celokupne medicino iz gradjanstva n aktivnu služ-bu po odredbama tnč. 1 pod a) Čl. 32 Zakona o ustrojstvu vojske i mornarice. Pravo na konkurs imajo naši državljani, dok-tori medicine, ko,ji ima,ju opšte pravo prakse, koji nisu stariji od 34 godine i koji ispunjavaju sve ostale uslove propisane Zakonom o ustrojstvu vojske i. mornarice i Zakonom o činovnicima za prijem u državnu službu. Na ovaj konkurs mogu se javiti i lekari spe-cijalisto iz oftalmologije, oto-rino-laringologije i rentgenologije koji ispunjavaju sve gore pomonuto zakonske odredbe, odnosno rezervni sanitetski ofi-ciri do čina kapetana I klase, no ovi ne mogu biti stariji od 40 godina po čl. 133 Zakona o ustrojstvu vojske i mornarice. Kandidati imaju svoje propisane taksirane molbo podneti preko nadležnog vojnog okruga Komandi vazduhoplovstva vojske u Zemunu za Sanitot do 1. avgusta 1938 godine. Detajlniji uslovi za konkurs tnogu se videti u Službenim vojnim listovima kot vojnih okruga, a mogu se dobiti i od Komande vazduhoplovstva vojske — Sanitet — Zeniun po upučenoj franki-ranoj koverti. fz Komando vazduhoplovstva vojsko — Sanitet — Zeniun, V. K. Br. 697 od 4. jima 1938 god. naše pravice. Kol cn mož se oklenimo naše strokovne organizacije, Kmečke zveze, in lahko smo prepričani, da bodo tudi nam potem zasijali lepši dnevi. S temi mislimi pojdimo na naše domove ic jih širimo med našimi tovariši ter v zaupanju v samega sebe stojmo kot cn mož v borbi za naše pravicc. Primorske vesti Most čez Vipavko Pri Prvačini jc bil prometu odprt nov most čez Vipavko, ki ga je zgradil tehnični oddelek 11. genijskega polka iz Vidma za časa svojih letnih vaj. Pri gradnji so pomagali tudi domačini s tem, da so darovali potreben gradbeni les. Domačini so mostu zelo veseli, ker ustreza žc davnim potrebam ljudstva v tem predelu Julijske krajine. Most je bil odprt z velikanskimi slovesnostmi, ki so jim prisostvovale velike množice ljudstva, močni oddelki fašističnih organizacij vseh vrst in visoki politični ler strankini odličniki. Slovesnosti je predsedoval sam prefekt, ki jc imel ludi navdušcvalni govor, v katerem je opisoval skrb Mussolinija ™ po'"5® ljudstva kakor tudi veličastnost in nepremagljivo moč domovine. Pri tej priložnosti je izročil ludi zastave novo ustanovljenim orgamzaci)am taSisu-čne stranke. Visoki gostje v Julijski krajini Iz Gorice nam poročajo, da so tamkaj opazili princezo Marijo Adelaido Portugalsko, k. se nahaja na letovišču v Gradu. S princczin|o ie bi a "e kneginja Leopoldiua Salm-Re.ferschm.dt, ki e češkoslovaška državljanka in izhaja iz ruske dru- zine knez o D — ^isoke dame v Gorici opa- ronice Bianchini. Ko so v žili, so ju iskreno pozdravili. Nova cerkev v Gorici Goriški nadškof msgr. Margotti je z velikimi in slovesnimi cerkvenimi obredi, ki ,im |c pnsostvo- valo mnogo liudslva kakor tudi številna voaska odposlanstva blagoslovil novo cerkev Srca Jezusovega ki je posvečena spominu padlim vojakom. Mussolini sam je za cerkev prispeval večje zneske. V novi cerkvi so bile ves teden velike slovesnosti k Srcu Jezusovemu, ki jim jc prisostvovalo večje število škofov. Višek so verske slovesnosti dosegle včeraj v nedeljo, ko je bila spominska služba božja za padle vojake, ki jo je služil ob asistenci številnih škofov, med njimi tudi vojaškega škofa, nadškof iz Bologne kardinal grol Nasalti Rocca di Cor-negliano. Požar v Prvačini Iz Prvačine nam pišejo, da je v gospodarskem poslopju posestnika Antona Kosma iz do seda) še neznanih vzrokov izbruhnil požar, ki je napravi občutno škodo. Hud veter je ogenj šc podpihoval in otežkočil gašenje. Sicer so takoj priskočili sosedje in začeli gasili ter reševati kmečko orodje iz poslopja. Tudi gasilci so bili takoj na mestu in so požrtvovalno posegli vmes, toda ogenj je bil tako hud, da so morali opustiti gašenje Kosmovcga poslopja in braniti sosedne hiše, da se niso vžgale. To se jim je tudi posrečilo, a Kosmovo poslopje je pogorelo do tal in ž njim vred vse seno in skoraj vse gospodarsko orodje. Škoda še ni occnjcna. Nesreče V goriško bolnišnico so pripeljali, kakor izvemo, 45 letnega Antona Živca, doma iz Dutovelj, ki je pri delu tako nesrečno padci, da si je zlomil nogo. Poškodbe pa niso nevarne. V goriški bolnišnici se nahaja tudi Lojze Golja, star 31 let, ki se je pri obrezovanju lesa nevarno rartil v nogo. Ker je padel v nezavest, je izgubil mnogo krvi, predno so ga našli. V bolnišnici pravijo, da ga bodo kmalu ozdravili. Orožništvo je zaprlo Raiaela Krizmana, ker so mu dokazali, da jc sam kuhal žganje brez dovoljenja in ga potem na debelo razpečeval po okolici. Križman je rodom iz Rihcmbcrka, Detomorilka Pred goriškim sodiščem sc je zagovarjala 26-letna Štefka Suligoj, doma od Sv. Lucije, ki jc bila obtožena, da je napravila poskusni splav, ki pa se ji ni posrečil. Ko je nekaj časa na to rodila otroka, ga jc umorila in Irupelce zagrcbla. Suligo-jeva sc je zagovarjala, da je imela grešno znanje z nekim mladeničem, ki pa jo je takoj zapustil, kakor hitro mu jc povedala, da se čuti mater. To da jo je silno potrlo. Hotela je na vsak način rešiti 6vojo čast. Toda ona trdi, da ni nameravala splava, oiti da je dete umorila. Dete se jc rodilo mrtvo, je rekla, a ni prikrila svojega veselja, da se je tako zgodilo, kajti sramoto je globoko občutila. Obsojena je bila na 2 leti zapora, ker je dete i skrivaj zakopala. Obtožbe detomora pa jc bila oproščena. Smrtni padec s kolesa Iz Trsta pišejo, da se je v Opčinah pripetila smrtna nesreča, katere žrtev je postala komaj 15-lelna Justina Tavčarjeva. Vozila sc jc na kolesu in je na nepojasnjen način izgubila iz rok vodilo. Kolo je zadelo ob cestni rob in dekle vrglo na tla. Obležala je nezavestna na tleh. Ko so domačini prihiteli, da bi jo pobrali, so ugotovili, da ima strašno poškodbo na glavi. Takoj so telefonirali po rešilni avtomobil, ki je Justino odpeljal v tržaško bolnišnico. Toda deklica, ki se ves čas ni zavedla, je med vožnjo umrla in so jo žc mrtvo pripeljali v bolnišnico. Tamkaj je zdravniška preiskava ugotovila, da je dekletu počila lobanja in sc je zlomila ludi hrbtenica na tilniku. Z družino, ki jo jc zadela nesreča, vsi sočustvujejo. Dve leti - ker je pretepel orožnike Pred goriškim sodiščem jc te dni stal Angel Vodopivec, 6tar 21 let, ki jc bil obložen, da se je nasilno zoperstavljal orožnikom Romano, Santoro in del Grosso, ki so ga hoteli prijeti, ker jc v razburjenosti razgrajal. Med Vodopivcem in orožniki jc prišlo do hudega pretepa, med katerim je obtoženi prizadel predstavnikom reda in miru občutne telesne poškodbe, Vodopivec je bit nalo aretiran in je dobil za svoje dejanje sedaj dve leti in dva meseca robije, tri mesece in pol pa še navadnega zapora. Plačati mora vrhu tega še 300 lir denarne globe in sodne stroške. Dva zaprta Nad Tolminom so predeli gozdov, ki jih nikdo ne sme prestopiti. One dni pa je tjakaj zašel 16 letni Alojzij Semrov, ki 60 ga seveda takoj zalotili orožniki iz Tolmina in ga prijeli ter odpeljali v tolminske zapore. Politična policija je lanta že zaslišala in ker ni mogla ugotoviti nobenega zla namena, bo verjetno izpuščen na svobodo ali pa bo lc milo kaznovan, ker ni spoštoval predpisov, ki so vstop v gozd prepovedali. Na jugoslovansko-italijanski meji jc obmejno orožništvo prijelo Izidorja Cigliča, ki jc doma nekje v Brdih. Pred nekaj meseci je brez polnih jiapirjev šel v Jugoslavijo in sc je sedaj bolel skrivaj vrniti v svoj rojstni kraj, pa je bil pri prehodu meje zaloten, Nahaja 6c za enkrat v goriških zaporih. Padel je 20 metrov globoko Iz Orel jwi Sežani javljajo hudo nezgodo. Tamkaj je v okolici več jam, ki so delno preiskane delno pa ludi šc ne. Za mladino imajo veliko privlačno silo. Tako se jc napotil tudi šc nc 20 letni Jožef Birsa v družbi z nekaterimi drugimi fanti na obisk ene teh jam. Vzeli so seboj dolgo vrv, ki se je drgnila ob skalovje, pretrgala in Birsa je padel kakih 25 m globoko na dnu jame. Pri padanju je zadeval ob iz stene štrleče skale in pri teni dobil strašne poškodbe. Fantje si niso vedeli pomagati, kako ponesrečencu priti na pomoč. Iz globine so slišali le pojemajoče ječanje. Poshli so po reševalce v Trst. Po dolgem trudu se jim je posrečilo, da so Birso potegnili iz globine in ga spravili v bolnišnico. Bil je šc pri zavesti, toda zdravniki dajejo le malo upanja, da bi ga mogli ohraniti pri življenju. Z drevesa je padel - zlomljena hrbtenica lz Goricc nam poročajo o nenavadni nesreči, katere žrtev je poslal Kristjan Fcrligoj. V goriški okolici jc Fcrligoj klestil suhe veje. Plezal jc tudi po drevju, da bi mogel do suhljadi. Toda kar naenkrat mu ie spodrsnilo in je telebnil kakih 6 m v globino, kjer jc obležal nezavesten. Okoličani, ki so ga našli, so ga takoj pustili prepeljati v bolnišnico, kjer pa zdravniki dvomijo, da bi mu mogli pomagati, kajti ugotovili so — zlomljeno hrbtenico. Sličice iz koroške dežele Letošnje nove maše na Koroškem V nedeljo 8. julija hodo darovali svojo novo mašo sledeči slovenski novomašniki: p. Štindl Make v Dobrli vesi, g. Wrumnik Franc v Šmiklav-žu pri Gorenčah in r. Zoblatnik Pavle v Bilčovsu. Nedeljo nato darujeta šc dva slovenska novomaš-nika in lo: g. Jandl Filip na Djekšah in g. Pavle Knnauf v Globasnici. In končno daruje '21. julija novo mašo g. Srijenc Kristo na Suhi pri Pliberku. Imenovanje okrožnih kmečkih vodij Imenovani so bili okrožni kmečki vodje za Koroško. V slovenskem delu dežele so bili imenovani: za okraj Šmohor |>oeestnik Jonez Schabus, za okraj Beljak-okolica llans Kahhvciss, za okraj | Celovec-okolica deželni svetnik Kcrnmaier in zn j okraj Velikovec oskrbnik Hubert Manner. Da bi 1 bilo novim kmečkim vodjem olajšano delo. je vsakemu okraju dodeljen jiosoben okrožni^ štabni vodja (Kreisstablciter) iz starega Rajha. Štabni vodja v Šinohoru bo Kuri Winzer iz Turingije, v Celovcu dr. Scbastian Merkl iz Kemptcna, v Beljaku Walter Zink iz Badenskega, dočim se za velikov-ški okraj doslej to imenovanje še ni izvedlo. — štabni vodje iz rajha naj bi vpeljali domačine v delo in jih seznanili z novimi upravnimi razmerami. Na vsakih 6km po ena carinarnica Ob vsej meji so se začele graditi velike in prostorno carinarnice. V načrtu je, da bostalopovprečno na vsakih 6 km meje po eno carinsko jx>-slopjc. V njeni bo prostora za 10 do 12 carinikov oz. obmejnih organov z družinami. Meja od Laboda preko Pliberka do Šmohorja jc doiga okroglo 150 km, torej bo ob tej meji zraslo '25 novih carinarnic. Zaenkrat so se pričela gradbena dela v Labodu, na Suhi. v Žvobeku, v Dobu, v Libušah, na Bistrici, v Globasnici, v Selah. v Bajtišah, na Podljubelju v Dobravi pri Borovljah v Ločah, v Maloščah, v Ledinonh, v Cavi. na Vralili in v Podkloštru. Najbolj bodo veseli te gradbene delavnosti brezposelni zidarji in lesarji. SOdmarka je zbirala Pretekli teden se je vršila že tretja dobrodelna zbirka tekom enega mcscca. Tokrot jo zbirala Siidmarka. Po priključitvi Avstrije k Nemčiji jo. bilo nemško šolsko društvo »Slidmark« vključeno v centralno nemško organizacijo za zamejilo nemštvo VDA (Volksbund f ii r das Dcutschtum im Ausland). Tokratna nabiralna akcija Siidnuirke sc jo začela na posebno svečan način. Med drugimi jc govoril tudi minister dr. Hueber in poudoril, da ostanejo SUdmarkini cilji tudi v bodoče nespremenjeni in da bo VDA v Vzhodni marki ščitila nemško narodnost tostran in onstran državnih meja. — Med nabiralci so bili tudi vsi ministri avstrijsko pokrajinske vlade z dr ,Seyss-lnr|uartom na čelu. Po dosedanjih podatkih jo bila letošnja zbirka posebno uspešna. — Celovec sam jo dal 3000 RM (lani 2000 šilingov), kar je več kot dvakratna vsota lansko nabiralne akcije. Drobne novicc iz Koroške Zadnji Kor. Slovence prinaša nekaj priložnostnih slik s slovenske Koroške, iz kalerih jio-snemomo: :>V vasi V. se žo danes čuti dobrodelni vpliv jasnega narodnostnega naziranja. Sosedje čutijo abotnos! očitkov neko iredcnlc, znajo ceniti veliko dolio in pozabljajo zelo nekdanje prepire, ki so dvojili vas in sosede v dva tabora. »Vsi smo Slovenci! verno zatrjuje mladi K. in vneto napoveduje dobo narodne edinosti in vzajemnosti. Možje mu previdno kimajo in vsem so pozna, do bi iskreno želeli časov zlato soseščine, ukoreninjene v zvestobo rodu in zemlji...« V nedeljo, 26. juliju bo na Brnci na Žili >Slo-venski dane, ki ga priredi taniošnje slovensko kulturno društvo »Dobrač Prireditev bo na Pran-garjevem vrtu v Zinotičah. Na sporedu so poleg pelja prizori in dva nagovora. Izdelan je načrt za končno dovršitev cnfte iz Železno Kaplo nn Korto, toda kmetje so branijo njegove izvedbe, ker bi pomenilo to zanjo težko obremenitev. Proračun namreč predvideva, da bi morala h kritju gradbenih stroškov vsaka gorska kmetija prispevati najmaj 600 RM (9000 din) in več. Tamošnji kmetje trdijo, da so imeli žo dosloj toliko stroškov s svojo cesto, da bi si bil zu ta denar lahko vsakdo kupil lejio posestvo v dolini in na ravnem. V Št. Janžu v Rožu se je triletni šlemčov Mihec igral ob jiotoku in pri tem padel v vodo. Deroča voda ga je zanesla do bližnjega mlina in ga vrgla preko mlinskega kolesa v tolmun. Ko so otroka potegnili iz vode, so ugotovili, da nima noben ih poškodb. C! m so je opomogel od prvega strahu, se jc začel zopel veselo igrati. Pn deželi jc začelo primanjkovati poljedelskih delavcev, kor radi slabih plačilnih možnosti kmetje no morejo plačevati delovnih moči tako visoko kakor druga podjetja. Beg z dežele jc še vedno Hlno Molita Telelon 21-24 Shrlvnost ladle „PETIY BOfrlM" Samo o b 16. 21.15 u r i v polnem teku in ee nc bo mogel ustaviti prej, dokler me l»> vrnjena kmetu njegova plačilna ino;'. V Gornji icscj je ostal tudi pod novimi ro/-merami dosedanji dolgoletni župan, ki jo bil prvič izvoljen 1. 1921. z večino slovenskih glasov. To je menda eden redkih slučajev na Koroškem. Pretekli teden so položili temeljni kamen za 578 mladinskih domov v Avstriji. (i. župnik \Vornig se je vrnil iz Borlj zopet <' Gornji Kož, in sicer na Pečnlco. S 15. junijem je tiile tudi v Avstriji uvedena enotna krušna moka (>Elnhcit«inehl ). To jo mešanica raznih mok, predvsem pšenične iu ržene. Tako se bo poenotil ludi avstrijski kruh. Mariborski drobiž Maribor, 19 iimija. Telovske procesije. Danes sta bili v Mariboru dve telovski procesiji, frančiškanske in inagda-lenskc župnije. Z vso slovesnostjo sta obe župniji praznovali lo slavje, za katero sta sc lepo pri-piavili. Ogromna ie bila proccsija pri oo. frančiškanih. Odlikovala sc je zlasti zaradi polnoštevilni udeležbe raznih ccrkvemh organizacij in družb, ki v tej župniji vzorno delujejo. Najsvetejše jc nosil p Planinšek. Za baldahinom so korakali odlični (arani, med njimi mestni svetniki, člani občinskega sveta iz Košakov, častno stražo so tvorili podčastniki 45. pešpolka z golimi sabljami, igrala pa ji poslanska godba. Fantovski odsek je poslal v procesijo močno zastopstvo z zastavo, izredno veliko jc bilo število Franeiškovih križarjev in Klaric, ki so s svojimi pestrimi oblekcanii poživljali sprevod — Izredno veličastna je bila tudi procesija mngdi-lenske župnije. Najsvetejše je nosil kanonik dr Žagar; tudi tu so bili v sprevodu mestni svetniki, ki v tem okraju stanujejo, ter celoten občinski odbor pobreške občine z županom Stržino, dalje gasilci, razne organizacije, krepka četa fantovskega odreka s Pobrežja v kroiih, ki jc vzbujala umevno pozornost. Posebna značilnost le procesije pa ic bila ogromna udeležba mož in fanlov. Bili so lo večinoma pripadniki delavskega razreda, ki jc v teli mednih delih pretežno naseljen. Delavstvo jc z udeležbo pri proccsiji na javen način manifestiralo svojo veliko katoliško zavednost. Smrt v visoki starosti. V Vinarju št. II v Krčc-vini je umrla 87 letna zusebnica Frančiika Fcrž. Naj počiva v mirul Pogrešajo ga. 13. junija jc odšel s svojega stanovanja v Vojašniški ulici 28 letni brezposelni zid.ir Rudolf Ferk ter sc še dosedaj ni vrnil nazaj. Njegova žena ic prijavila to policiji v zli slutnji, da n je šel mož prostovoljno v smrt. Fcrk jc namreč boleha! na jetiki ter je zaradi bolezni izgubil delo. Ker ni ime! več nadc, da bi ozdravel, se žena boji, da je šel sam v smrt, Za razstavo slovenskih likovnih umetnikov v Unionu vlada zadnje dni ogromno zanimanje. Včeraj je bilo na razstavi nad 200 ljudi. Opozarjamo Mariborčane, da bo razstava odprla še v ponedeljek 20. t. m. ves dan. Drzen vlom. V eni najprometnejših ulic v Studencih na Aleksandrovi cesti 17 jc bil preteklo noč izvršen drzen drzen vlom v brivnico brivskega mojstra Siterja. Vlomilci so odlrgali na vhodnih vralih žabico ter s ponarejenim ključem odprli lokal in nn ta način prišli v notranjost. Vzeli so s seboj vse brivsko orodje, »troi za rezanje las, milo in parfume in s tem povzročili lastniku 1600 din škode. Sumi sc, da so vlomilci izvršili tatvino i/ konkurenčnih razlogov. Mariborski dakliloskop Gro-bin jc našel nekaj prstnih odtiskov in jc upali, da bo preiskava na podlagi leli odtisov precej olajšana in da bodo storilci kmalu izsledeni. Roparski napad s sekiro Zločince je izdal kos papirja Maribor, 19. junija V Žikarcali v Slov. goricah sc jc pripetil drzen roparski napad, o katerem govori vsa okolica. V temni noči so vdrli trije maskirani moški v hišo Marije Mulec, ki jc spala v sobi s svojo služkinjo. Možje so bili oboroženi ter jc imel eden sekiro, drugi burki jc, tretji pa nož. Dva sta pristopila k postelji posestnicc, tretji pa jc stal pred vrali na straži. Roparja sla zahtevala z ostrim glasom denar. Vsa trepetajoča je žena zanikala, da bi imela gotovino doma. Eden roparjev pa je prebrskal najprej posteljo, nalo pa je zahteval ključe od omare, v kateri jc našel 60 din drobiža in zlato uro. Po-basal jc vse skupaj v žep, nato pa je zavpil: »To ni nič, kje so tisočaki, sem z njimi!«- S suvanjem in pretepanjem so poscslnico prisilili, da jim je izročila pet hranilnih knjižic. Nato so šli k služkinji ter ludi njej grozili s smrtjo, če nc pove, kje gospodinja hrani denar. Služkinja jim jc izročila svoje prihranke — 100 din. Roparji so sc po tem napornem« delu spravili na prekajeno mc.su in za-seko ter si ga pošteno privoščili, ostanke pa so zavili v papir ter odnesli s seboj. Z grožnjo, da bodo zopet prišli ler vse pobili in požgali, ee bi kdo njihov nočni obisk naznanil orožnikom, so razbojniki odšli, Poscsrtnica je o nafiadu obvestila naslednjega jutra orožnike. Ti so takoj začeli z odločno preiskavo, pregledali so stanovanja pri nekaterih sumljivih osebah ler pri enem res našli šc masten papir, v katerega jc pri Mulačcvili zavil zaseko, da jo je nesel domov. Papir je vtaknil jio-tem v peč, pa ga je pozabil zažgati. Tako ga je njegova pozabljivost spravila v roke pravice. Čiin sta njegova pajdaša zvedela za lo smolo, sta |)0-begnila ter ju sedaj orožniki zasledujejo. F O T O A Majhna izjema Odsevov okolja na mokrih cestah in vodnih gladinah ni težko fotografirali, če ležijo odsevi objektov in objekti v enaki razdalji od objektiva. Nekaj drugega pa je, če leži odsev objekta bliže kamere, kakor objekt sam. Na primer: napraviti hočemo posnetek neke cerkve, ki je oddaljena od kamere okrog 30 m, ter poživiti ospredje z odsevi to cerkve na mokri cesti, oddaljenimi od kamere 4 m. Kako moramo postopati pri ustanavljanju ostrine, da bo upodobljena na sliki z zadovoljivo ostrino cerkev sama in njen odsev na mokri cesti? Ce bi bila slika, ki se zrcali na mokri cesti, popolnoma gladka in bi nam no bilo ležeče na tem, da bo upodobljeno na sliki ostro tudi neposredno okolje odseva — v našem primeru cesta, ki smo jo določili za ospredje — bi se ravnali po pravilu, ki pravi: odseve objektov v zrcalili, vodnih gladinah itd. ustanovimo oslro, čc ustanovimo objektiv na razdaljo, ki loči kamero od predmeta. Ostrine torej nc smemo položiti na razdaljo, v kateri loži odsev od kamere, tomveč na razdaljo kamera — objekt. Ce so no bi ravnali po lom pravilu in ustanovili ostrino na vodno gladino, v kateri sc slika zrcali, bi bila gladina vodo na sliki oslro izrisana, odsev sam pa bi bil neoster. Za samo ostrino odseva bi morali torej v našem jiri-moru ustanovili objektiv na dislanco 30 ni. Tako bi dobili oslro sliko odseva na mokri cesti in cerkve same, neostro pa bi ostalo okolje odseva, torej cesta in morda ludi gladina vode, če bi bila ta količkaj od vetra razgibana, kar bi seveda bilo sliki v kvar Ta pojav jo kajpada popolnoma naraven, kajti izjema, pri ustanavljanju ostrine, kakor smo jo ugotovili s prej omenjenim pravilom, MATER velja samo za ustanavljanje ostrine odseva, nc pa tudi okolja. Če bi hoteli, ila naj bo ostro izrisana tudi cesta in vodna gladina, bi morali ustanoviti objektiv na distanco -1 in. To nalogo rešimo, da jiostopamo kompromisno in ustanovimo v takšnem primeru ostrino na neko vmesno razdaljo in s primerno zaslombo tako, du bo izrisal objektiv ostro celolea pas jiokrajine, ležeče pred objektivom v razdalji 4—30 ni. Da napravimo oster jx>snelok sliko nekega objekta, ki se zrcali v ogledalu, no zadostuje, da ustanovimo ostro na oglodalo. To bi liilo jiopol-noma napačno. Izmeriti moramo razdaljo od kamere do ogledala in od ogledala do objektu tor ustanoviti ostrino, ujioštevajoč celokupno razdaljo kamera — oglodalo — objekt. Čo hočemo toroj fotografirati svojo laslno sliko v ogledalu ler so postavimo s kamero v razdaljo 2m od oglodala, moramo ustanoviti objektiv na razdaljo 2 -V 2 m. t. j. na 4 m, da bo slika v ogledalu ostra. V poletju dosožo amaterska produkcija slik svoj visok, kajti ta letni čas je čas najdaljših dni, čas jx>čitnic, ko-anjn, izletov in potovanj, ko se največ fotografira, levilčno najodličnejše mesto zavzemajo v loj produkciji slike skupili in portretov, posnolih v sončni naravi. Toda s kakovostjo slik jo nekoliko drugače: če gledamo amaterske posnetke lo vrslo s šc tako dobrohotnimi očmi, jih moramo postaviti na zadnje mesto. Na primer skupine: ali ni nesmisel, fologra-firati v času, ko razpolagamo z optiko odlične svo-tlobnosti in negativnim tvorivom ekslremno visoko eplošno občutljivosti, sklijiine v prisiljeno postav- ljenih pozah, kakor jih poznamo iz časov, ko so hodili fotoamaterji po svetu šc z velikimi zaboji in še večjimi stojali? Zgodi so, da razdore no|iri-diprav od amaterja skupino, ki jo v najbolj neprisiljeni zabavi in jo razvrsti lopo |>o vrsti, kakor vojake na dvorišču kasarno, dn napravi ničvreden posnetek. Zopet drugi zgradi iz takšnega živega materiala slikovito piramido, če jo lo lirinierno skalovjo ali kaj sličnega na razpolago, v kateri skuša biti vsak čini bolj interesanten in zavzame zaradi toga pozo, ki se mu zdi, da bo njegovo interesanlnost najbolj podčrtala. Takšni posnetki dokazujejo |x>|iolno nespretnost amaterja in pomanjkanje vsakršno režijske zmožnosti. Le iz bežnega trenutka razgibanega življenja iztrgani ali pa sprotno in z okusom roži rani posnetki skupin so slikoviti in učinkoviti. Prvi način snemanja zahteva dobršno moro tehniške spretnosti, zmožnosti nagle odločitve in gotovosli v presoji kompozicijo, ki se menjava pri razgibani skupini od trenutka do trenutka; drugi način pa režijsko zmožnost, kakor jo opažamo dnevno na platnu v kinematografskih dvoranah. Verziran amater združi lahko oba načina snemanja v enega samega tako, da vpliva s spretno, neopazno in nevsiljivo režijo na posameznike tor jih združi na takšen način v skupino, ki mu |io kompoziciji in slikovitosti najbolje odgovarja. Toda takšnega reži ran-ja nikakor ne smemo istovetiti z ukazova-njom, kam naj se ta ali oni postavi. Nasprotno: gibčnost naj pokaže amater, toda tako sprotno, da no bo vsa družba opozorjena na fotografiranje. S kamero je namreč tako, da ima nn ljudi kaj različen vpliv: enega spravi v zadrego, da ne ve, kam bi z glavo in okončinami, drugega sproleli mrzlo po hrbtu, da ves otrdi, tretjega zažeja jio dostojanstvu dvornih svetnikov in četrtega |>o pozah filmskih igralcev. V zadnjo kategorijo spadajo predvsem žensko. Čini opozorimo takšne ljudi na folo-1 šrafiranje, jo z njihovim neprisiljenim in narav- nim obnašanjem pri kraju, in posnetek so mora ponesrečiti. Lahko pa izberemo za pomoč, pri reži ronjii inteligentnejšo člane družbe, ki imajo vsaj nekoliko igralskega talentu, ter so dogovorimo /. njimi, da skušajo s primernimi sredstvi odvrniti pozornost ostalo družbe od fotografiranja. Lahko pu jKivemo lo tudi takole: skupino fotografiramo najbolje, kadar ima la najmanj časa, da bi so za n«s brigala. Nekaj sličnega jo s portretiranjem v |>ro9ti naravi: poziranje modelov navzlic ogromni množi a i svetlobo! Ta način portretiranja imii pravico do obstoja kvečjom pozimi v mračnih sobah, no jia zunaj v razkošju svetlobe poletnih mesecev. Vsako pozironjo Ima namreč značaj prisiljenosti — nekaj čisto nasprotnega, kar zahtevamo od dobrega portreta. Le prav redki so ljudje, ki so obnašajo prod fotografsko kamero neprisiljeno. Drugo moramo portretirati z enako tehniko, kakor snemamo skupine: no postavljali in diktirali, temveč pazili na najugodnejši trenutek, ko jo model v najbolj značilni pozi in izraz obraza zanj čim bolj karakterističen, tor napraviti |iosnetek. še lo: v opoldanskih urah naj kamera počiva, kajti osvetljava jo v tem času za portretiranje na jslabša Vsaj začetniki naj so ravnajo |io lom |irii-vilu. Svetloba pada namreč ob lom času na obraz navpično in senco so kratko in intenzivne. I'rl takšni osvetljavi ležijo oči v senci ler so zaradi tega mrtve in neizrazite. Najugodnejša svelloba /.n jiorlreliranjc je v zgodnjih dopoldanskih 11 rti Ii ali pozno popoldne, ko jo sončna svetloba mehka in plastično oblikuje predmete. Naša društva T E Olimpijski dan ■------Ljubljana, 19. junija. rn današnjo nedeljo je bila deviza: olimpijski dan. Športniki «o priredili nekaj obhodov in nastopov. Pričetek je hil prav za prav že v petek, ko je pok.iz.ala v ilirijanskem bazenu nasa mlada plavalna garda, kaj zna in koliko je napredovala V soboto popoldne je bil lahkoatletski dvomateh med Julijsko ltenečijo in Slovenijo, zvečer pa so v Delavski zbornici nastopili težkoatleti in boksarji. Glavni olimpijski dan je bil pa nedelja 1Dopoldne je bilo na Stadionu nadaljevanje lahko-atletskega dvoboja, ki je končal s t^o naso ^ uo; popoldne so na Stadionu nastopili l«n»orj SK Planine, ki so se v kliki atletiki PO"ierd' z juniorji zagrebškega Marathona. Nogome pa je to nedeljo v glavnem počival, saj v Ljubljani ni bilo nobene pomembnejše prireditve. V petek zvečer je nastopila v pavalnemha 7enu SK Ilirija domača plavalna elita. Opazil, -no da ima 1 irijfl prav dobre mlajše moči, k. se a Zabili odrezati še boljše kot se zda, ni i hov i starejši tovariši. Tekmo je obiskalo pn-b!!Lo 3W ljudi, ki so bili priče nekaterim prav dobrim rezultatom. .... . tll_in, ln~\. 50 metrov preMo juniorji: t. ski^ma na ■ , j ivrenčič 38.5; 2. Primožič 3b. Ujmi Sri: ZupanTč?! Kerševan. 0. Vdov?.. V drug. ■Ki j; i. /.utiaiiire, ...................., ,, fiknnini (starejši) je zmagal s časom sok ller-coe, 2 Jager 34.2, 3. Babič 34.3, 4. Paternuš 3o.3, liiser (i Vtiga, 7. Banda. „ . 511 metrov prosto juniorke: 1 Fine Dragusa " Martin 38.9, 3. Fine Saša 40.K. Start se je ponesrečil, toda do cilj« si je Finčeva kljub temu zasigurala zmago. . .. _ -.»k o KH1 metrov prosto seniorji: 1. Fux - ■skarpa 5 4« 3. Peetevšek 5,47.4, 4. Mihalek. I ux fe takoj prešel v vodstvo, obrnil pri 00 metnh ■ 116 5 pri 200 metrih pa v 2,42.3. Rezultati so v splošnem vs, precej j" nezadovoljivi. >90 metrov prsno seniorji: Cerer tone je \ tei točki Stavil nov državni rekord; v sijajnem t..^ po prvih petdesetih metrih ,e imel precejšen naskok. 100 m je preplaval * ' Oba Drugi je bil Hribar 3.11. 3. Binder 318.4 Oba plsvaica Cererju niste bila kos in "»a Plavals ve^ čis daleč zadaj r. njim. Cerer bo brez dvon a se [Aos dosegel na 300 metrov prsno prav svetovne znamke. . .. . u.,,,,,;,. .> i/; o »00 metrov prosto juniorji: 1. Hudnik -.m -• Pelhan "U 3. Friedrich 3.04. 4. Brumer. Hudnik , PeMian sla se žilavo borila za prvo mesto, nazadnje je sigurno zmagal Hudnik, od katerega si Ilirijo lahko še mnogo beta 0 100 metrov pr*no dame: I. \Verner 1.3» t ). -Fine Saša 1.44. 3. Fišer 1.48. 4. Prinder. Cas talentirane Wernerjeve le prav malo ostaja za državnim rekordom. . 0 totl metrov prsno juniorji: 1. ion BiVier 1.33. 3. Brozovič I 1.36.2 ^ Ho(fmann r. Hodošček, 6. Novek. 7. Brozovir IL, 8. Holtar. Prav talentirani plavalci. . .... JIMI metrov hrbtn« juniorke: Dragusa Mnc je poetavila v tej disciplini nov državni rekord v ra-1.30.4. .1 u mor. ki jo je spremljal, je močno za- tem je bilo plavanje zaključeno. Sledili so skoki s 3meterske deske. Nastopilo je sedem skakalcev, med njimi tudi g. Gromke, novi trener I irije. Prav dober je bil Ke.r/An, ki se nagk) raz viia v prvorazrednega skakalca Prireditev je končala ob II ponoči in siror z walorpolo-tekmo med rdečimi in belimi, Znia-oalo je seveda' prvo moštvo Ilirije in sicer z visokim rezultatom 11:1. Nekaj smo pn tej tekmi opazili: moštvo je začelo boljše kombinirati in po dolgem času zna nevarno jn čisto streljati, /.di se nam do bo Ilirija letos nevaren partner vsem svojim -pomorskim« nasprotnikom tudi v vaterpolu. Zo začetek plavalne sezone eo Ilinjani ze v prav dobri formi in treningu. Olimpijski dan na Stadionu t<* nad Današnji olimpijski dan v Ljubljani v.e prepričljivo dokazal kako pravilno presojamo Slovenri r*>nien olimpijske misli. Mirno lahko trdimo, da je Ljubljana z današnjim doprinosom /.a razvoj olimpijske misli napravila največ od vseh mest v naši državi. Belgrad lioče imeti bogate in razkošne olimpijske igre že v letu 1948. nihče se pa tam ne zaveda, da bučne besede in vpitje^ po velikih olimpijskih stadionih ne ustvarja športnega pokreta. Športni uspehi in napredek so le plod drobnega mravljinčastega dela. ki ga |>oznamo najbolj pri nas. Statistika sodelovanja Jugoslavije na olimpijskih igrah od Anversa I. 1920. in pa do Berlina 1. 1936. nam pove. da je Jugoslavija na teh treh olimpijskih igrali (olimpijskih iger v Ix>s \ngele«u I 1932. v Ameriki se Jugoslavija ni udeležila) nastopila z 198 tekmovalci in da je bito od teh 198 nastopajočih 73 Slovencev — torej .1/ odstotkov. Še močnejši dokaz koliko so nasi slovenski predstavniki na olimpijskih igrali dosegli pa je dejstvo, da je 85 odstotkov uspehov slovenskih. Slovenija ima 1120 organizacij, ki delajo za prospeh športa in telovadbe. V vsej ostali kraljevini pa je le 2500 lakih organizacij. To so ste vilke. ki nam. prav dobro pokažejo delo Slovencev na polju telesne kulture. Z vso upravičenostjo smerno in moramo tudi računati, d končno ludi |irizna in podpre vsaj s polovico tolikšne niere kot to zasluži. Pravilno je tudi ocenila važnost olimpijskega dne Zveza tantovskih odsekov, ki je brezplačno -tavila na razpolago prirediteljem olimpijskega dne danes daleč najlepše šjiorlno igrišče v Jugoslaviji. Stadion, ki se ta teden pripravlja za svoj veliki mladinski praznik, je bil s svojimi športnimi napravami idealen prostor tako za prireditev dvoboja med Slovenijo in Julijsko Benečijo kot za dvoboj senior jev SK Maratona iz Zagreba in S K Planine iz Ljubljane. Slovenija je zmagala i, 1 točko razlike. Po sobotnem zaradi dežja prekinjenem dvoboju z Julijsko Benečijo je slednja vodila s trenu točkami prednosti. Italijanski atleti se zlasti Odlikujejo v sprinterskih disciplinah, v katerih so bili daleč boljši kol pa naši. Gostje imajo tudi zelo dobrega dolgoprogaša Burba in dobre srednje-progaše. V metih, zlasti v metu diska, se je zlasti odlikoval Obervveger. ki je s svojimi bliskovitimi meti dokazal, da je metalec svetovnega formata. Boljše atlete imajo Italijani tudi za skoke ob palici dočim sta pri skoku v višino z zaletom naša zastopnika Martini in Bratovž. čeprav nerazpolo-žena odločno boljša. Največji uspeh pa je dosegel Krnil Goršek, ki je na 800 m popravil v sijajnem stilu svoj rekord za več kot eno sekundo. Nov Gorškov jugoslovanski rekord je 1:56.3. Omeniti moramo dalje izbornega Pleterška. ki je s dvema zmagama odločilno prijx>mogel k zmagi domačinov. Tudi novi atleti kot Klinar, Na-bernik, Mauser so jx>jxilnoma opravičevali nade, ki smo jih stavili vanje. Bodoča slovenska lahko-atletska reprezentanra jih ne bo mogla pogrešati. Nadaljevanje sobotnega dvoboja danes dopoldne na Stadionu pa je bilo še izredno zanimivo zaradi tega, ker do zadnje točke ni bilo gotovo kdo bo zmagal. Danes se je dvoboj pričel s šta-fetnim tekom na 4 krat 100 m. Italijani, ki so v sprinterskih disciplinah mnogo boljši, so v postavi Furlan, Rugo, Giacheli in Obervvoger 7. lahkoto premagali naše tekače šušteršiča, Polaka, Račira in Urbančiča in tako svoj sobotni naskok v točkah še povečali. Rezultat italijanske štafete 41 sek., naše pa 40 sek. Skok v višino: 1. Martini (S) 175 cm, 2. Bratovž (S) 175 cm, 3. de Giovani (JB) 170 cm, 4. Sa-rovioli (JB) 170 cm. Oba naša atleta sta pri 180 cm odpovedala. Tek na 400 m pickn zaprek: 1. Pleteršek (S) 58.1, 2. Cumer (JB) 59. 3. Skušek (S) 61.1, 4. Oli-vieri (JB) 66.1. Pleteršek je v zadnjih 100 metrih prehitel v sijajnem teku ("umerja in tako prinesel dragocenih 5 točk. Skušku se j>ozna. da je pravkar prebolel težko bolezen. Vodil je sijajno do 300 metrov, proti koncu je malo popustil, pa ie bil takoj le tretji. Met diska: 1. Oberweger (JB) 46.78 m, 2. Kovačevič (kot gost naše reprezentance) 41.72, 3. Stepišnik (S) 37.84 in 4. Raugra (JB) 37.66. Sigurna zmaga odličnega Oherwegerja. Tek na 800 m: Goršek Emil (S) 1:56.3, Nabornik (S) 2:00.4. 3. Donaggi (JB) 2:05, 4. Okassi (JB) 2:11.4. Takoj ob startu je prevzel vodstvo Nabornik: prvih 400 m so skoro vsi tekmovalci pretekli skupaj v času 58 sekund. Pri 450 metrih pa je Goršek potegnil in prehitel Nabornika. Razdalja med obema se je nevzdržno večala Goršek je v sijajnem končnem sprinlu postavil nov državni rekord. Prejšnji rekord je bil 1:57.4. Sijajno je tekel tudi Nabornik, ki obeta najboljše. Met kopja: 1. Sterco (JB) 50.92 m, 2. Kovačevič (kot gost) 49.60 m, 3. Mauser (S) 44.61, 4. Raugna (JB) 40.10. Tek na 54MK) m: 1. Rurlo (JB) 15:53.8. 2. Bručan (S) 16:16.6, 3. Srakar (S) 16:28, 4. Gherlani I (JB) 16:30. Taktično je odlično tekel Srakar Ivan. \ ki se je ves čas držal previdno nevarnega Glier-lanija. V zadnjih 250 m pa je neverjetno |iotegnil in vzdržal vse do cilja, tako da je zmagal z 10 m naskoka. Kaže, da bomo imeli v Srakarju kmalu dobrega dolgoprogaša. Tek na 200 m: 1. Giacheli (JB) 22.5. Ruggo MB) 23, 3. Urhancič (S) 23.9. 4. Klinar (S) 24. Skok oh paliri: I. Sarovich (JB) 360 cm. 2. Dissette (JB) 340 cm. 3. Kosec (S) 320 cm. 4. Ga speršič (S) 3 m. Ob tej točki se je zlomila Disset-leju v skoku |ialica in je zelo nerodno padel. K sreči ni bilo hujše nesreče, čeprav je hil pader zelo nevaren. Met kladiva: 1. Stepišnik (S) 47.57 m. 2. Arelti (JB) 46.23. 3. Jeglič (S) 38.27, 4. Crovatin (JB) 31.96. Štafeta 4 krat 100 in. Prnv zadnja zmaga naših odličnih srednjeprogašev v postavi Urbančl?, Skušek. Goršek in Pleteršek je prinesla zmago. Naši tekači so sicer vodili od začetka ter ob vseli predajah vendar so bili Italijani ves čas tik zn petami, tako da je Pleteršek odločil šele v zjkI njih 100in. Cas je bil 3;28.4, Julijska Benečija pa 3:f!0.8. Povprečni čas vsakega našega tekača ua 100 m je 52.1 sekundo. Z zmago v štafeti 4 krat 400 m je. bilo postavljeno tudi končno stanje v točkah, ki je 103 : 104 v našo prid. Slovenski lahkoatleti so 7. zmago v dvoboju z Julijsko Benečijo dosegli zelo lep uspeh. Maraton : Planina 20 : 50 PojtoIdanski dvoboj juniorjev SK Planine in SK Maratona iz Zagreba je |>rinesel domačim nepričakovano sijajno zmago. V skoraj vseh disciplinah so domačmi pobrali prvo in drugo mesto. Tudi doseženi rezultati so zelo dobri 111 razveseljivi. Tek na 100 m: I. Cerne Milan (P) 12. 1. Boris Vrbič (M) 12.1. 3. Ivan Dolinar (P) 12.3. — Točke: Planina 6. Maraton 3. Skok v višino: 1. Hinko Lebinger (P) t/0 cm, 2. M. Gunde (P) 160 cm, 3. Vitasovič (M) 155 cm. Točke: Planina 8, Maraton 1. „ Met krogle (5 k*): 1. Razko Menila (P) 14.05 metrov. 2. Milan Cerne (P) 13.66 m, 3. R. Karner 12 34 m. Točke: Planina 8. Maraton t. Tek na 1000 m: 1. Zmago Košir (P) 2:46.4. 2. Črto Potočnik (P) 2:50, 3. Milan Vardijan (M) :55 Točke: Planina 8, Maraton 1. Met kopja: 1. Darko Mauser (P) 48.80 m, 2. Stane Kink (P) 47.25, 3. M. Vrbič (M) 44.80 m Točke: Planina 8. Maraton 1. Skok t daljavo: 1. Boris Vrbič (M) (m cm, 2. M. Cerne (P) 556 cm, 3. Vitasovič (M) 511 cm. Točke: Planina 2, Maraton 6. štafeta 4x100 m: 1. Planina 48.4, 2. Maraton 49. _ Točke: Planina 10, Maraton 6. Domači talentirani juniorji SK Planine so zmagali s 50 točkami proti Maratonu, ki jih je dosegel le 20. Po končanem dvoboju pa je priredila /.veza fantovskih odsekov poizkusili nastop članov in mladcev, ter članic in mladenk za ljubljanske in okoliške odseke iu krožke. Vsi so nastopili ra-jalnim pohodom in prostimi vajami. Od daleč so dali zaslutiti, kakšne velike mladinske praznike so nam v teku le zime pripravili. Številno občinstvo, ki je prišlo gledat ta poizkusili nastop, je z navdušenjem fiozdravljalo nastopajoče, zlasti pa še kompletno mednarodno tekmovalno vrsto na orodju, ki je s svojimi vajami na konju, bradh, drogu in krogih zadivila prisotne glcdalce. V Mariboru MariboT, 19. junija. Kakor ostali športni centri države jc tudi Maribor danes svečano proslavil Olimpijski dan 6 celo vireto odlično uspelih prireditev raznih šj>ortnih panog. Uvod je tvoril svečani Olimpijski koncert na predvečer v soboto, ki ga je priredilo Olepševalno društvo in na katerem je vojaška godba pod vodstvom kapelnika g. kapetana Jirineka tisočglavo občinstvo s svojim umetniškim izvajanjem izbranih slovanskih del silno navdušila. V nedeljo ob 8 je pričel na Stadionu teniški turnir najboljših igralcev vseh mariborskih klubov. Turnir bo zaključen popoldne ter točnejše poročilo še prinesemo, Ob 9 se je pričel nogometni brzoturrjj mladinskih moštev V6eh mariborskih klubov. V prvem kolu sta nastopila ISSK Maribor : SK Slavija. Pobrežje. Mariborcem je po zelo lepi igri uspelo nad-vladati nasprotnika s 6:0. Drugi par sta tvorila Železničar in Rapid. Ker so železničarji morali poslati svojo prvo garnituro na prvenstvo Slovenije v Trbovlje, so poslali v boj drugo mladino, ki pa je bi'a zelo dobra in je Rapid le s težavo zmagal z 1:0. Premaganca: Železničar in Slavija 4:1. Igra je bila lepa in so železničarji zasluženo zmagali. V borbi za prvo mesto ISSK Maribor : SK Rapid je imel Maribor smolo da si je zabil »neubranljiv« lasten gol. Igra ob času poročila še traja. Ob 11 sc jc vršil po mestnih ulicah (start Ljudski vrt, cilj Trg Svobode) že tradicionalni štafetni tek skozi mesto. Zmago so si tudi letos priborili žilavi Rapidovci, ki so postavili preizkušene borce in to v zelo dobrem časti 4 min. 9.10 sek. Le malo za njimi jc prispela V cilj štafeta Železničarjev v 4.12.2, dočim so bili mladci Sokola I. tretji v času 5,35.0. Proga je bila dolga 1900 m. Takoj za štafeto so mariborski motociklisti klubov Perun, Moto-klub Maribor in Moto-klub Pohorje z nekaterimi avtomobilisti priredili pro-pagandno vožnjo po mestnih ulicah, ki je vzbudila silno zanimanje številnega občmstva. Lopo okrašena vozila, na čelu katerih so se vozili glavni odborniki vseh sodelujočih moto-klubov s svojimi prapori, so tvorila res impozantno sliko. Vsi sodelujoči so z vso vzorno disciplino pokazali veliko razumevanje ideje olimpiznia ter jim jc na uspehu le čestitati, Ob 15 se je na progi 32 km vršila olimpijska dirka kolesarjev. Proga je potekala: Maribor— Gornja Polskava—Maribor. Odhod je bil izpred stadiona na Tržaški cesti. Dirko je priredil kolesarski klub >Edelweiss«. Udeležilo se je dirke 12 dirkačev, od katerih pa jih je prišlo le 10 na cilj. Rezultati: 1. Štefan Rozman (Železničar) 1.02.11, 2. Sodeč Karel (Maraton) 1.02.11.5, 3. Oskar Rozman (Železničar) 1.02.13, 4. Lene Franc (Poštela) 1.02.13, 5. Unger Alojz (Perun) 1.02.13, 6. Keršič Leopold (Poštela) 1.02.13, 7. Šunko Josip (Poštela) 1.02.1330, 8. Isnovič Franc (Edelweiss) 1.07.10, 9. Lampe Slavko 1.13.10. Lampe je zaradi defekta izgubil precej časa in je zaradi tega dosegel slabši rezultat. Med odmorom nogometnih tekem so bilo lahkoatletske prireditve, ki so prinesle nekaj novih mariborskih rekordov. Rezultati: Tek na 100 m: 1. dr. Musnik (Rapid) 12.2, 2. Starešina (Železničar) 12.5, 3. Bodi (Rapid) 12.6. Skok v daljavo: 1. Smerdel (Maraton) 5.59, 2. Filipič. (Maraton) 5.58, 3. Koren (Rajnd) 5.40. Skok ob palici: 1. Orozsi (Rapid) 3.35 (nov mariborski rekord), 2. Smerdel (Maraton) 3.30 (izenačen dosedanji mariborski rekord), 3. Filipič (Maraton) 3.20. Rezultati so bili zato malo slabši, ker je bilo zaletišče v zelo slabem stanju. Štafeta 4 krat 300 krat 200 krat 100: 1. Rapid 2.15.2, 2. Železničar 2.16, 3. kombinacija Mara-raton—Rapid 2.17. Tek na 1000 m: 1. Kramer (Rapid) 2.49 6 (nov mariborski rekord), 2. Stojnšek (Maraton) 2.53, 3. Rosner (Železničar) 2.54.3. Met iCopja: 1. Gregorovič (Železničar) 44.05, 2. Verbošt (Maraton) 32.20. Italija-Madžarska 4:2 Viola Dr. Sarossv Pariz. 19. junija. TG. Danes je med silnim zanimanjem šjiorlnega sveta padla odločitev, kdo l>o za prihodnje leto nosil jx>kal svetovnega nogometnega prvaka. Na tisoče in tisoče ljubiteljev š|iorta so je valilo na š|iortno igrišče. Policija je morala ukreniti jiosehne roditeljske ukrepe, da je zmagala ves promet proti igrišču, kjer se je imela odigrati zadnja tekma — odločilna tekma med italijanskim in madžarskim moštvom. Obe moštvi sta bili viharno pozdravljeni in ko je godba igrala obe narodni himni in sla šli po jamboru v zrak obe zastavi, navdušenja ni bilo ne konca ne kraja. Časopisja so na igrišču organizirala jiosebno brzojavno in telefonsko službo in vsa igra je bila s|iroti opisana |x> jHisebnih radio-jKiročevalcih. ki so govorili v različnih jezikih. Igra sama je bila •\wi,' L • V '{ti/ • do skrajnosti napeta. Madžari so stavili vse svoje upe na svojega najboljšega igralca dr. S a r n -sija (glej sliko), italijansko moštvo pa je pričakovalo zmage od svojega sijajnega in prožnega P i o I e (glej sliko). Obe moštvi sta v obeh jxil-časih igrali brezhibno, v klasičnem stilu, ki io večkrat med desettisočeri gledalci vzbudilo viharno pritrjevanje in odobravanje. V začetku igro so Madžari zbudili med občinstvom nade, da bodo zmagali, tako složen je bil njihov pritisk, tako preračunano njihovo sodelovanje, tako hladni živci igralcev. Medtem pa je italijansko moštvo kazalo znake južne nervoznosti. Toda kmalu je italijanska skupina zaradi svoje izredne prožnosti in bliskovitih reakcij jiokazala, da prevladuje na igrišču in stopoma se je prerila do končne zmage. Ko je Italija zabila četrti gol in zadnji gol proti dvema, ki jih je zabila Madžarska, se je dvignil jio vsem ogromnem igrišču vihar odobravanja, in ko je godba zaigrala italijansko himno, navdušenje ni hotelo poleči. Športni kritiki, ki so igri sledili, so mnenja, da sta bili obe moštvi sijajni v igri, toda končno je zmagala le okretno«t italijanske Skupirte in jirisotnost duha italijanskih igralcev nad disciplinirano igro Madžarov. S svojo zmago 4:2 si je torej Italija priborila svetovno prvenstvo in zmagoslavno odnesla pripadajoči fiokal svetovnega prvenstva v nogometu. Belgrad, 19. junija, m. Belgrajski skavti so danes v štafeti prenesli izpred 6tarega dvoTa v Belgradu srebrn venec na kraljev grob na Oplencu. Belgrad, 19. junija, m. Hčerka j>redscdnika turške republike gdč. Sabiha Gckčcn, jM-va turška in prva svetovna vojaški pilotinja, je po enodnevnem obisku pri zastopnikih jugoslovanskega letalstva odletela v Bukarešt. Na svojem izletu bo obiskala vse prestolnice Balkanskega sporazuma. Bre:s posrbnesa obvestita + Globoko potrti javljamo, da nas je po kratki bolezni v 87. letu starosti za vedno zapustila naša ljubljena in nenadomestljiva mati, babica in tašča, gospa JULIJA MRAMOR vdova Kobe, rojena Kutil Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 20. junija ob 'A5 popoldne iz hiše žalosti na novomeško pokopališče. Novo mesto — Ljubljana, dne 18. junija 1938, Zalujoži rodbini: Kobe-Mramor V soboto, 18. junija 1938 zvečer, je umrl po dolgotrajni bolezni, za večnost dobro pripravljen, gospod MARTIN DIMNIK župnik ▼ Kokri. Pogreb bo v Kokri v ponedeljek, 20. junija 1938 ob enajstih dopoldne. Spominjajmo se ga v molitvah, zlasti pn sveti daritvi! V Kranju, dne 19. junija 1938. Matija Škerbec, dekan Vsemogočni je izvolil poklicati k Sebi v nebeško kraljestvo po večno plačilo gospoda MARTINA DIMNIKA župnika v Kokri. Pogreb bo v Kokri v ponedeljek, 20. junija 1938 ob enajstih dopoldne. Priporočamo ga v pobožno molitev. Jarš?, 19. junija 1938. Miha Dimnik, oče. — Jože, posestnik, Miba, posestnik, Ivan, posestnik, Franc in Ignac, bratje. — Mici poročena Zrimšek, sestra. svojima