ruiliiTiil pTačana t guloftiiL Leto LXX1. št. 86. IjuBljana, sobota 16. aprila 1*38 Cena Din t.— OVENSK sssss bbbbb ■ ■ Izhaja vsax dan popoldne, izvzems, nedelje m praznike — inaerati do 80 petit vrst k Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 1U0 oc 400 vrat a Din 3, već ji inserati petit vrsta Din 4.—i Popust po dogovoru, inaeratm davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din ^5.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IX UPRAVMftTVO LJU BLJ ANa, Knafljevm ulica fttev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-29 In 31-28 Podružnice: MARIBOR, Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska C* telefon št- 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st_ 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2. telefon št_ 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 XJ*t m odeđ. 1 O/.Hftfttl«: i< v» <■» itbe-. I>».l. .4 ♦• •♦ '♦ '.»1» ?W»*: *g. v.. < - . o - A*. L V Mariboru 2. «prti** 1868. TeoaJ I. Ko je pred 70 leti izšla prva Številka »Slovenskega Navoda« so imeli njegovi ustanovitelji občutek, da je ta r!o-podek izrednega pomena. Ko gledamo danes nazaj na 2. april 1868. leta vemo, da je prva številka novega slovenskega liMa biia v resnici pričetek nove dobe slovenskega rodu in da so ustanovitelji »Slovenskega Naroda« ustvarili nam Slovencem glasilo, ki je postalo najvažnejše orožje v naši borbi za duhovno, kulturno in narodno osvoboditev. Ustanovitveno leto 1868 je razgibalo slovanske narode v Avstriji. Decemberska ustava je bila proglasila načelo enakopravnosti in je za silo osigurala državljanske svoboščine. Odprla je tudi vrata svežim kulturnim vterovom. Požrtvovalna četa tedanje mlade slovenske generacije je takrat zanosno zasanjala, da osamosvoji slovenski narod s svobodnim kulturnim podvigom, z jačanjem njegove notranje povezanosti, S krepitvijo njegove samozavesti, z odločnostjo v borbi za njegove pravice. Zavedala se je pomena vefike slovanske misli in solidarnosti vseh slovanskih narodov. Napram tuji drŽavi, katere podaniki smo bili Slovenci, je m!adoslovensko pokofenje postavilo načelo federacije in Zedinjene Slovenije, »Slovenski Narod« je postal središče naporov ha dela za napredno in narodno idejo. Skozi desetletja je bil skoraj edini glavnik ciste narodne volje Slovencev. Bil je glavni pobornik narodne zavesti in v njem se niso le odražala stremljenja za politično in gospodarsko osamosvoiitev slovenskega rodu, bil je tudi zrcalo njegovega duhovnega življenja. V »Narod« vih« člankih in poročilih so eovorili naši javnosti pni naši politični ljudje, v njih so prišli do besede vsi oni nešteti ikromni javni delavci med našim narodom. V »Narodovih« podlistkih so zastavili svoje pero najodiičnejši mojstri slovenske besede. V njem je našla svojega zaščitnika rn neustrašenega branitelja vsaka pravična narodna stvar. In vsa borba nn'vgr slovenskoga rodu za njegovo končno svobodo je najožje povezana z imenom našeea lista, ki je dolge de-reniie bil re«n??ni prerNtavitclj in glasnik prave nacionalne misli med Slovenci. Nasa narodna, politična in prosvetna zgodovina v - m 70 letih. t. i odkar se je pričela voditi sistematična briga za naš narodni napredek« na vsaki svoji strani beleži im*» »Slovenskega Naroda«. Na vseh zgodovinskih prekrernicah našega narodnega razvoja je »Slovenski Narod« kazal pot v boljšo bodočnost. Ob času svoie ustanovitve še povsem zaposlen z odnošaji Slovencev napram mogočni habsburški državi, se je že v svojem prvem desetletju, zvest svojemu slovanskemu prepričanju, a sluteč tudi že tokove krvnega bratstva, ki so spajali tudi naš" slovenski rod s skupno iugoslovensko usodo, ves zavzel za osvobodilno borbo bratov na Balkanu. Iz njegove neposredne okolice smo Slovenci dali zavestne borce za osvoboditev srbske raje izpod turškega jarma in s tem prve dobrovoljce za končno zmago jugoslovenske stvari. Poveličujoč zgodovinski pomen Strossmaverjevega dela in osebnosti tega očeta jugoslovanske ideologije, je'»Slovenski Narod« uvajal Slovence v krog jugoslovenskega mišljenja preko svojega Strossmaverjevega kuUa in svojega srbofiislva. ' S sistematično doslednostjo je »Slovenski Narod« gojil zavest občega slovanskega bratstva bi je dajal svojemu majhnemu narodu pogum v borbi za obstoj, prikazujoč miK kako je del velike slovanske družine, katere sila in moč sta tir. svetu nepremagljiva. Tako je navdajal ta skromni list ud vsega početka Slovence z borbenostjo in odločnostjo ter jim gradil moralne in nacionalne oporo trdne povezanosti z ostalimi jugoslovenskimi brati in pripadnosti k velikemu slovanskemu svetu. Rojstna številka »osem« »Slovenskega Naroda« je po čudnem naključju usode postala zgodovinska Številka v samem razvoju našega naroda. Desetletnice našega lista so vedno spojene z dogodki, ki odločujoče vplivajo na našo narodno bodočnost. In pri vseh teh dogodkih je »Slovenski Narod vedno na svojem mestu, vedno zastavonoša ideje, ki vodi k novim BBBui^atn in uspehom. Leta 1S7S. se zaključuje vstaja v Bosni z avstrijsko okupacijo. Leta 1898 se Ljubljana po svojem dvigu iz potrebnega pada prične razvijati v pomembno središče slovanske politike. L. 1908 se pojavljajo v zvezi z burnimi dogodki te dobe tudi v slovenskem narodu prva znamenja zavestnega jugoslovenskega iredentizma. Deset let pozneje v letih 17. in 18. vrši »Slovenski Narod« zgodovinsko poslanstvo glasnika nepotvorjene ideje narodnega osvobojenja in zed in jenja. V tej dobi dobiva pomen, ki daleč presega slovenske granice in sega globoko v ostalo jugoslovensko področje, a na severu poveže napore češkoslovaškega naroda s stremljenji lastnega rodu. Tudi 60 letnica našega lista je spojena z usodepolnimi dogodki v našem narodu in ob njegovi 70 letnici stojimo zopet na pragu novih evropskih pcripeiij, ki se neposredno tičejo tudi našega naToda. »V Slovenskem Narodu« sledimo skozi 70 let razvoja politične in kulturne miselnosti našega naroda. Od njegove Zedinjene Slovenije, ki je 1868. leta bila v očeh našega sveta skoraj nedosegljiv ideal, pa do zedinjene Jugoslavije pelje ravna črta in vodi logična pot iz zaklada misli in idej, ki ga je nagrmadila v predalih našega lista plejada najodlić-nejših slovanskih mol vse do zadnje generacije. Bilo je naravno, da je list, okoli katerega so se od vsega početka zbirali glavni duhovi nagega političnega in prosvetnega življenja, doprinesel svoj ogromni delež k izgraditvi slovenske narodne kulture, a urtoča*no pripravljal vključitev Slovencev v neporušni okvir jugoslovenskega narodnega in državnega etiinslva »Slovenski Narod« je ostal svojemu zgodovinskemu poslanstvu zvest, ko je v svobodni jugoslovenski državi krepko dvigal zastaro jugoslavenske misli in ni niti za trenutek izstopil iz vrste onih, ki smatrajo, da je v jugosloven-skem narodu izpolnitev vseh teženj in stremljenj onih pokolenj, ki so pričela borbo za osvoboditev slovenskega naroda izpod tujega političnega, kulturnega in gospodarskega jarma. Kako ni v preteklosti nobena naša obče narodna kcija bila izvedena, ne da bi imela v »Slovenskem Narodu« svojega g!a\iiega zaščitnika in pospeševatelja, o tem bi najbolje pričale zgodovine našega sokolstva, nase Ciril Metodove družbe. Slovenske matice in Glasbene Matice. Vse kar je plemenitega in za napredek v našem narodu bilo storjenega, je povezano z imenom našega lista. 70 letnikov »Slovenskega Naroda« tvori pravi ogromni dnevnik našega naroda v najpomembnejših m najusodepolnejših časih njegovega življenja. Z zadoščenjem, mnogokrat s veseljem, pa zopet globoko ganjen in pretresen listaš po debelih zvezkih, iz katerih ti tudi danes še živo govorijo cela slovenska pokolenja. Kakšno pot smo premerili v teb 70 letih! Kako ogromni so koraki, ki smo jih storili od i. 1868 pa do 1938. Koliko je tu bojev, zmag in porazov, malih in velikih, koliko nad in razočaranj, sreče in skrbi, maKh in velikih Žrtev, predvsem pa ljubezni in globoke vere v silo in sposobnost lastnega naroda! 70 letnikov »Slovenskega Naroda«, to je prerez skozi slovensko družbo in slovensko rodbino, kakršnega še ni uspelo napisati nobeno pero. Skozi skromna vrata »Narodovih« poročil stopamo v naše stare Čitalnice, v »Narodovih« stolpcih oživlja pred nami zopet doba taborov, v »Narodu« so zabeleženi skromni započet k i naših sokolskih društev. Vsaka njihova zastava ima v »Slovenskem Narodu« svoj prostor, in vsak krajcar Cirilmetodove družbe, položen domu na oltar, je tu zabeležen. Korak za korakom osvajamo v »Slovenskem Narodu« naše planine in takorekoč vsaka kretnja na našem narodnem odru, vsak glas iz početkov naše opere so tu zabeleženi In karkoli se dogaja v svetu, veliki tokovi svobodnega razvoja narodov, vse to se odraža v »Slovenskem Narodu« dostikrat morda pretirano ali nespretno, toda vedno v strastnem hotenju dvigniti Slovence v enakovreden kulturni činitelj z ostalimi prnsvitljenimi narodi v Evropi. Se posebej pa je zgodovina »Slovenskega Naroda« najtesnejše povezana s celokupnim razvojem naše bele Ljubljane. V »Narodovem« zrcalu je Ljubljana dobila slovensko belo lice. »Narod« je bil od nekdaj glasnik njene ustvarjajoče kulturne in narodne sile. Na »Narod« so se naslanjali tudi prvi napori za gospodarsko osamosvojitev Slovencev, ki so imeli svoje naravno središče v Ljubljani. Zgodovina gospodarskega razvoja Slovenije je neporušno povezana z delom našega lista, ki nikdar ni zasledoval svojih materielnih interesov, temveč se Je smatral vedno za slulitelja obče narodne Koristi. »Slovenski Narod« je ustanovljen kot privatno podjetje, toda od prvega dne njegovega obstanka mu Je bila edina dolžnost, da služi narodu in njegovi bodočnosti. Zato se je okrog formalnih njegovih lastnikov zbrala nepregledna vrsta nesebičnih in požrtvovalnih sotrudnikov in zato je »Slovenski Narod«, kakor pozneje njegov mlajši tovariš, »Jutro«, postal kolektivna duhovna lastnina slovaškega naprednega in nacionalnega; Človeka« B;Ii so časi, ko je ime »Narod« bilo pri nas program. List je imel od svojega početka zveste sotrudnlke, naročnike in čitatelje, ali je boš kot neomajni pobornik napredne in nacionalne ideje imel tako v lastnem narodu, kakor izven njega močne in brezobzirne sovražnike. Toda obstal je moško v vseh borbah in ni ga zlomil noben vihar, ker so ideje, ki jih je zastopal bile nezlomljive. Desetletja so ga povrh kar najtesneje združila % Hvfienjem slovenskega človeka in njegove rodbine. »Narod« je pravcata kronika življenja, doživljanja in umiranja slovenskih generacij. V resnici, njegovo ime je bilo pravilno izbrano. Nekdaj ponosen program, je danes izraz intimne povezanost z bitjem in žitjem slovenske narodno sredine. Ko se ob svoji 701etnici »Slovenski Narod« ozira nazaj na svoio dolgo pot se predvsem spominja svojih usta-novnikov. se klanja z globoko pieteto spominu vseh svojih neštetih umrlih znanih in neznanih sotrudnikov in prijateljev in se zahvaljuje vsem onim. ki ga danes podpirajo kot sodelavci, naročniki in čitatelji. To ?et naporneca dela za napredno in narodno stvar nagrnu Ustu niso vzela moči in ob svoii sedmi desetletnici s poeumon l Stran 2 aSLOVETTSlTT NAROD«, sobota, 1«. aprua 11*38. Stev 8* Začetki »Slovenskega Naroda" Zakaj jt bil ■staamrljen pred 7» leti »Slovenski Narod«? Ljubljana. 1« aprila Obdobje od 1. lSaa do l&ia imenuj« euea Izmed ustanoviteljev našega lista, znani narodni oudilcij dr. Jože VoanjaJc isamnit- na Oobo«. V tem času »o se odigravaj« važni dogodki, ki so vzOujah našim prednikom mnoge skrbi. L. 1867. je bila — tudi s glasovi neka Urili slovenskih poslancev — sprejela nova, tako zvana daalteUcaam ustava, ki je razdelila habsburško cooaratvo v dve polovici Ur tako izročila avstrijske In ogrske Slovane se većji germanizaciji od-rosno madžarizacijo. Zlasti je se bolj ločila Slovence od Hrvatov, da bi zadržala naravni proces tesnejšega zbl zevanja In pol. t lenega sodelovanja na slovanskem jugu. V vseh slovenskih pokrajinah je bilo čutiti jačji pritisk nemštva. L. 1868. je te pokazalo, da se tudi na naši strani zbirajo sJe za odpor. Taki znaki so bili na pr. ustanovitev »Slov. Naroda«, ki je pričel izhajati dne 2. aprila v Mariboru, dalje prvi slovenski tabor v Ljutomeru dne 9. avgusta (začetek tako zvane taborske dobe!) in prvi slovenski dijaški shod v Ljubljani 14. avgusta. Ta shod je ie proglasil svobodomiselna načela, kakor se je zanje vedno bolj možato zavzemal »Slov. Narod«. To obdobje je poznalo tudi velike med-narodne po i i Učne dogodke. L. 1870. ae je pri Sedanu zlomila moč tedanje najvplivnejše države v Evropi — Francije. Njen presti! je bil zadet v živo. Na trenutnih razvalinah njene slave sta Bismarck in Moltke izvedla zedinjenje Nemčije in tako načela delo. ki ga je 70 let pozneje z «an-čiusom* dovršil Hitler. Zedinjena Nemčija je postala nova moč v Evropi, kar se je zlasti spričo klavrne dunajske politike občutilo po vsej Avstriji: narasel je vpliv nemstva. ki )e nasproti Slovanom proglašalo staro germansko načelo *Oewalt geht ver Recht« (sila Je več kakor pravica). Češka kraljevina Je izgubila se svojo formalno samostojnost na kar je odgovoril narod z odločnim bojem za federalistična načela. Tako so bila leta okrog rojstnega dne >Slov Naroda« zelo živahna. To Je bilo čutiti tudi v ozkem slovenskem krogu. Med Jetom oaeminstiridesetim in oseminšestde-aetim je dorasla nova generacija slovenske Inteligence, ki Je začela siriti naprednejše nazore o Javnih vprašanjih Videti Je bilo. da bo lažnive idil«, namreč sporazuma med konservativci vseh barv In med slovenskim narodnim gibanjem, kmalu konec Slovenci smo imeli v Bleiweisovih »Novicah« edino glasilo. 8e »Slovenec«, ki Je bil L 1865. ustanovljen v Celovcu in v katerem ee je pridno uveljavljal Fran Levstik, je napovedoval novo smer: zaveetek bojev zoper ljubljanske prvake tn njihovo lažnivo slogaštvo. ki je oviralo razmah narodn.h sil. Toda ta celovški list je moral dve leti pozneje zaradi nerrikutarskih spletk prenehati Prav to Je vzpodbudilo mlajše izobražence, predvsem dr Jožeta Vosnjaka in nekatere Štajerske rodoljube, da so pričeli mial ti na nov list. ki naj bi izhajal v Mariboru, kjer se Je prav tedaj ustanavljala slovenska tiskarna. Ti rodoljubi so bili dr Domukul Herman, dr. K oče var. dr. Mur-šcc. Pfeifer. B Raič in dr Razlag. Ustanovilo se Je komanditno društvo z naslovom »Dr Jože Vošnjak In dr«, ki Je pr čelo nabirat? deleže po 250 gld Značilno je. da so na tedanjem Kranjskem dobili samo en delež, ki ga je podpisal rodoljub Pfeifer v Krškem Štajerski in Koroški narodnjaki so zbrali 6000 gkL Ta akc ja Je pomenila začetek »Slov. Naroda« Ko Je ir Dominkus položil Še 2OO0 gld kavcije, je lahko pričel novi slovenski pol tični Ust izhajati Nadaljnji razvoj je pokazal da se je z njim začelo novo politično Življenje. »Slovenski Narod« je bil v važnem in odločilnem času ustanovljen zato. da zbira na podlagi odločnejša narodne in napredne miseln osti mlajše sile ki so se postavile v opozicijo zoper kompromisa rake ljubljanske prvake Bilo Je to prvo čiščenje naših vrst ▼ duhu liberalnih idej. Tega dejstva ne zanlkuje udeležba nekaterih štajerskih duhovnikov pri novem gibanju. Ta duhovščina se je sama zavzemala za odločneišo narodno pol t i ko tn za libralnejše mišljenje. Dr Ivan Prijatelj dobro pravi v svoji pomembni razpravi o Kersniku In njegovi dobi- »V »Slov Narodu« je dobila dolgo za duševan a opoz*cita organ začela brez pri-zanašanja razkrivati nedostatke slovenske omahljiva politike in se zavzemati za odločno, neč^no In nno-edno politiko List si le rrei za vzgled češka glasila demokratičnih frakcij « Z trst a novi t vi fo »SVrv. Naroda« je bila nostav!*ena rrva fronta »mladoslo-v e n e e v « znoer » staroslovencee. Iirieriovane tudi »novicarji« Program »Slov. Naroda44 Prva številka novega 1-sta je izsia 2. aprila 1868 v mariborski Ls*ami Edvarca Janziča. Na uvodnem mestu je priobčila politični program, ki takoj v prvem stavku postavlja tole načelo »Kakor že ime kaze. namenjen je naš list slovenskemu narodu v oesede najš.ršem pomenu: Blagostanje in korist narodova je in ostane njegovo prvo in glavno vodilo. Iz tega stališča bo sodil notranje in zunanje zadeve.c Umljivo Je. da se list lojalno izreka za Avstrijo, katere uspešni razvoj pa vidi »le e obveljavt federaJ stičnih načel. Edinole federalistična načela dajejo — pri pozna vaje skupnost najvišjih državnih zadev in njih skupno obravnavanje — celokupni državi, kar je državnega in vsem državuiim udom. kar Je njihovega«. Zato se list zavzema za zri rut te v vseh Slovencev v eno ladministrativno telo. kajti samo takd morejo Slovenci »dobiti ravnopravnost slovenskega jezika v uradu, šoli in javnem iBvtJeuju - - . Ravnopravnost slovenskega Jezika Je bistveni del našega programa«. V cerkvenem vprašanju se list izreka še zelo previdno in se zavzema ne le za verske asuke marveč"" tudi za »neoskrunjeno ohranitev cerkvenega premoženja« bi »da ne ljudska šola ne loči od cerkve, da se oživlja bolj in boJj Javno življenje«. Ta pozitivni programa Učni odnos do Cerkve in duhovščin e pa ni »Skrv. Naroda« oviral, da ne M začel na podlagi svobodomiselnih borbo zoper obskumo starokopit-slufbenih cerkvenih krogov In za novo, naprednejšo kulturo. 2e kmalu se je pokazalo, da je ustanovitev »Slov. Naroda« pomenila tud' v tem pogledu korak na- fj Njegov duh Je rahilal povsod, kamor Ust prodiral, premočno nad našim narodom, kai gš pa aja »Slov Naroda« mlademu Juristu Antonu Tomšiča, hl je 0U nameščenec v pisarni enega Izmed glavnin ustanoviteljev usta, dr. PomtnkuSs Tomšič, ki so ga mariborski Nemci imenovali zaradi njegove lepe zunanjosti la značilne brad« »der wumiarhe Hciland«, Ja bil srečno Izbran, zakaj pokazalo se Ja. da Ima izrazito novinarsko žilico. Dr. Jote Vošnjak piše o njem v svojih Spominih: »S Tomšičem smo Slovenci izgubili najbolj nadarjenega turna-lista, ki je imel vselej javno in pravo sodbo o vseh političnih in narodnih vprašanjih ln spretno pero. Bil je energičen in je vselej brez strahu zagovarjal svoje stališče, naj se je s Um komu zameril ali ne«. Dr. Josip Sernec pa pripoveduje v svojih Spominih, da sta se ob njegovem pogrebu oba z Jurčičem raz jo na ia. kajti »oba sva si bila v svesti neizmerne nesreče, ki jt zadela slovenski narod s smrtjo tega duševnega in telesnega orjaka. Tomšič Je bil blagega srca, energičen, pogumen in duhovit. Ako bi se bil on še mogel preseliti s »Slov Narodom« v Ljubljano, bi bil brez-dvomno postal vodiUlj narodnega gibanja«. »Slov. Narod« je izhajal v Mariboru trikrat na Leden (v torek, četrtek tn soboto). Prvi njegov uredn k se je lotil dela z veliko vnemo ln če primerjamo naš list z Istim letnikom drugih slovanskih listov, vidimo, da »Slov. Narod« tudi z redakcijske strani ni mnogo zaostajal za svojimi vzorniki V pismih dr J. Vošnjaku Je sicer zelo občutljivi urednik Tomšič tožil o ovirah in težkočah. ki mu jih delajo ne samo Nemci in nem Skuta rji marveč tudi »z domače strani«. V redakciji je imel aamo enega sodelavca. Ivana z>leznlkarja. o katerem pa Je pisal, da ni bil takrat kos vsem nalogam. Ko se Je jel oglašati z dopisi z Dunaja mladi pisatelj Jos'p Jurčič ln Je tožil, | kako bedno životari, so ga izdajatelji spre- jeli za redakcijskega sotrudnika »Slov. Naroda« tn Jurčič ae je preselil v Maribor. »Slov. Narod« je ime) v začetku 600 naročnikov, it pred Tomšičevo smrtjo je število naraslo na 900. Za tedanje slovenske razmere j« bil to mnogo obetajoč začete1* ln razvoj. Obiafc v prvi redakcttl „Stav. Naroda" Zabeležil ga Je v svojih »Spominih« dr. Jože Vošnjak. ki piše, da je bilo prvo uredništvo »Slov. Naroda« v Mariboru v Gosposki ulici »pri tleh z velikimi vrati na ulico in z malimi postranskimi na dvorišče. V sprednjem delu sobe je stala pisalna miza in omara za spise in časnike. Povsod po tleh ui po stolih so ležali na kupih zaprašeni časniki ln tu tn tam kaka knjiga. V ozadju je bil z zaveso ločen od prednjega dela sobe nekak alkoven ln tam sta imela svojo spalnico oba urednika Ali sta Imela postelji ali sta ležala le na kakih zofah tega nisem videl, ker je zavesa zakrivala ta kot. Pogledati za to zagrinjalo pa me ni mikalo, ko sem videl ženialno razvlako in povsod smeti tn prah v prednjem delu sobe. Sta 11 urednika spala v tem brlogu, tega nisem vprašal; Tomšič vsaj Ja pozneje imel čedno stanovanje v Geii-govi hiši«. Iz Vosnjaka tudi Izvemo, da Je dobival Josip Jurčič za delo v prvi redakciji »Slov. Naroda« 50 gld na mesec. Ostal je do začetka 1. 1870.. nato je odpotoval na Dunaj, od tam pa v Ssak. kjer je prevzel uredništvo »SUdslavvische Zeitungc Tomšičeva smrt In preselitev v Ljubljano Prva leta »Slov. Naroda« v Idiličnem Mariboru, pod budnim skrbstvom Štajerskih narodnjakov, so na zunaj potekala dokaj ugodno. Novi list se je krrpko uveljavljal v slovenskem političnem življenju. Dobival Ja čedalje bujatttajat značaj ta čeprav ja ta povzročalo arodnlae sitnosti fea celo procese, aa vendar btn a razvojem U-sia zadovoljni izdajatetjl tal naročniki. 24. maja 1671. Je zadel »Slov. Narod« največji udarec aa prvi stopnji njegovega razvoja: Ponoči Ja umrl njegov prvi in vodilni urednik Anton Tomšič- Čeprav so zdravniki izjavili, da Je mladi, komaj 29-letnl surnalist podlegel srčni kapi, se J« vzdrževala verjetnejša domneva, da se je zastrupil. Po sodbi dr. J. Vosnjaka je Imela njegova skrita osebna drama ljubezensko ozadje. Njegova nagla smrt je močno zadela »Slov. Narod«. Izdajatelji so zdaj poklicali Josipa Jurčiča, ki Itak ni bil zadovoljen v S sku in mu izročili glavno uredništvo. Jurčič je tako dokončno vstopil v šumalistlko in ostal na čelu »Slov. Naroda« do smrti. »Slov. Narod« je ostal v Mariboru še do začetka oktobra 1872. Medtem so se v Ljubljani zbrale tn ojačile mladosJovenske vrste ln se ustvarili pogoji, da bo njih glasilo Izhajalo v mestu, ki je vedno bolj dobivalo značaj slovenskega kulturnega središča. Ljubljanski narodnjaki so s podporo zavednih mladoslovencev iz ostalih naših detel ustanavljali novo tiskarno, ki je dobila Ime »Narodna tiskarna«. 14. septembra 1872 je bil ustanovni občni zbor delničarjev Narodne tiskarna. Zastopanih je bilo 430 deležev po 100 goldinarjev. Tako je stopila v življenje tiskarna, ki Je prevzela »Slov. Narod« in ki je imela poslej veliko in zaslužno vlogo v razvoju slovenskega naprednega tiska. Po štiri bi polletnem Izhajanju v Mariboru se Je torej »Slovenski Narod« s Jurčičem vred preselil v Ljubljano In dne 6. oktobra 1872. je Izšla prva številka v Ljubljani. Na občnem zboru Narodne tiskarne je bil sprejet predlog dr. Valentina Zamika da naj začne z novim leiom 1873. izhajati kot dnevnik, kar ae Je tudi zgodilo. Tako Je »Slovenski Narod« srečno pre-bredel težkoče svoje prve faze ln se je v Llubljani krepko postavil na svoje noge. Slovencem se Je Izpolnila dolgoletna Želja: dobili so prvi domači dnevnik, tn da je ta dnevn'k zastooa) napredna strem Menja, je bilo tem večjega pomena. Zgodovina našega Usta je a tem začela novo poglavje. Prvega pol stoletja »Slovenskega Naroda" r-m godovi na »Slovenskega Naroda« Je mLa zgodovina probuje naiodne zavednosti :i-c-d našim ljudstvom V tisoč letih tujega gospostva je naše ljudstvo izgub.lo svoj pravi obraz in se od svojih nemških sosedov ni razlikovalo v ničemer, razen po svoji slovanski govorici Slovenec je bil samo še katoliški Avstrijec kakor je bi to njegov koroški m štajerski nemški sosed Budi ulji, ki so orali ledino, so morali v naših ljudskih množicah predvsem pož.viti zaspalo narodno zavest, preden je bilo mogoče na tej njivi posejati seme zelje po lobodi in samostojnosti Ob času ustanovitve »Slovenskega Naroda« je bilo v glavnem ie odiočeno vprašanje, ali smo Kranjci ali Slovenci, čeprav se je v širših ljudskih plasteh še dolgo obdržal stari naziv »Kranjec ali kranjska Sprana« Vprašanje enotnega črkopisa so bile rešile že Bleiweisove novice in ga-j ca nas je znatno približala Cehom in Hrvatom V pomlad narodov, L 1848.. je naS narod vstopil s trdno zavestjo avstrijan-ščine in katoliitva, d oči m je bila slovenska zavest le plaho brleča lučka ki so jo z veliko gorečnostjo ln skrb-o gojili predvsem posamezniki iz obmejnih pokrajin Koroške Štajerske in Primorske Osrednj- del slovenstva je v tem pogledu močno zaostajal za okra ji nami. Tak je bil po'o?aj. ko je prišlo do znamenitega političnega akta avstroogrske nagodbe l. 1867 Z nagodbo med Nemci in Madžar: so prišli Slovani tostran Litave popolnoma pod peto Nemcev, na oni strani metne rečice pa so bili Slovani podrejeni znani krutosti tn brezobzirnosti Madžarov Nova razdelitev je v naši zaved-nejši javnosti izzvala vel ko nejevoljo, tembolj ker Je celo nekaj naših poslancev glasovalo za ta usodni sporazum Nemcev in Madžarov na račun Slovanov Pokazalo se je da si naše politično vodstvo v najusodnejšem zgodovinskem trenutku ni bilo na jasnem, kako naj postopa, da bodo zavarovane koristi našega naroda Zato ie razumi ji vo, da je osobito mlajš: kros zavednih Slovencev zahteval tako politiko in taktiko, ki bi bila v skladu t slovenskimi interesi ter osobito z občo jugoslovensko polit ko. Brez lista, k! bi bil glasilo nove udarne smeri, se . eveda ni dalo storiti ničesar. Ljubljanski krog politikov in domoljubov ,e napravil načrt za nov list »Slovenski Jug«, ki bi bil zastopal novi program slovenstva sloneč popolnoma na načelu narodnosti in odklanjajoč zgodovinsko načelo, ki so ga v glavnem priznavali ostali avstrijski Slovani Program listu je b 1 napisal Fr. Levstik 1. 1867. še v popolnem soglasju s starejšimi politiki Bleiweisovega kroga. Ljubljanski krogi pa so preveč odlašali, tako da so j h energičnejši mariborski domoljubi prehiteli in na Levstikovem programu zaceli izdajati »Slovensai Narod« Dr. Sernec je Levstikov program zelo predrugačil, vpoštevanje položaja ja zahtevalo še večjih izprememb, tako da je prva številka novega Ista izšla s programom, ki je ie v najmanjši meri odgovarjal pravim i linsniaim potrebam in zahtevam. Novemu listu Je bilo geslo: neomajna zvestoba habsburški hiši in Avstriji, brezpogojna obiamba katoliške cerkve n slovenske narodne enakopravnosti. Vrstni red tega maksimalnega programa razločno govori da smo tedaj pred problemom svojega obstoja dajali prvenstvo habsburški hiši, Avstriji in rimski cerkvi V naš narodni program je pr šel najprej interes dinastije, ki nam je bila vedno v nesrećo, dalje interes sovražne države, ki nam je bila v teku dolgoletnega gospostva zatrla vsak smisel za svobodo, ter naposled še interes cerkve. Id smo Ji bili od pamti veka pokorno podrejeni. Našemu življenjskemu vprašanju smo odmerili šele četrto mesto in to celo v krotki formulaciji o ravnopravnosti Vsi prvoimenovani činitelji niso potrebovali aktiv, pomoči našega naroda saj so se stoletja zadovoljevali s tem. da so ga le izkor ščali. izrabljali in izžemali, pač pa je on sam potreboval pomoči v neenakem bofu. Vendar smo vsem trem pokorno ponujali rvoj > pomoč samo da smo obenem lahko na zelo podrejenem mestu lahko postavili svojo zahtevo po enakopravnosti — i drobtinici « Sestavi laicem programa s tem nočemo delati nikakršne krivice, kajti vemo, da o: se bil v onih časih smatral že nekoliko odločnejši program za veleizdajo m bi po vsej priliki tud: pri ljudskih množicah nalete) na odločen odpor. Treba Jih je bilo šele m:selno preustrojiti, jih odvrniti od avstrijanščine ter jim postopoma vcepiti pravo narodno zavest. Mi nismo bili Cehi, niti Hrvatje, niti Madžari, da bi se b li lahko opirali na zgodovinsko pravo Tudi nismo bili popolnoma organiziran narod z vsemi stanovi, da bi tvorili dovršeno narodno telo Peščica intelektualcev poleg podrejene, politično neizšolane, gospodarsko odvisne in kulturno zaostale, dasi v jedru zdrave kmetske množice, to je bilo vse. kar smo mogli postaviti proti močnemu, kot narod že dokončno formiranemu nasprotn ku. ki je imel razen državne politične moči za seboj še davno tradicijo in je bil proti nam na zmagovitem pohodu Naše silno siromaštvo brez tradicije in brez zgodovine, zlasti pa neprobujenost naših ljudskih množic so bili činitelji, ki obeležujejo ustanovni program novega Usta. Težko Je bilo delo. dokler se ni omenjeni vrstni red programa »Slovenskega Naroda« toliko omajal, da je narodnost stopila na prvo mesto, vera dobila pomen nebistvenega, narodnega znaka in da je nekdanjo zvestobo do Habsburžanov in Avstrije zamenjal odkrit odpor proti nji. Ta nujni razvoj do samih Vidovih zar.J ni bil končan in izbruh svetovne vojne nam je dovolj razločno pckazai, kako gioboko je še tičalo naše ljudstvo v vrstnem redu štirih slovenskih programskih točk. Dogodki so nas prehiteli in presenetili, ko je bilo komaj najmlajše pokoienje naših intelektualcev pravimo usmerjeno, dočim so najširši slo j i še vedno tavali pod prapori, na katerih je bila napisana mlajša mač ca omenjenih treh točk: Vse za vero, dom, ce.arja! Vkljub takemu programu, ki je v osnovi obremenjeval naš narodni razvoj, moramo občudovati pogumni zagon novega lista, ki je začel že v svojem prvem letniku dosledno prevračati pomen vrstnega reda svojih programsk h točk in je pokazal v svojih naslednjih letnikih toliko sile, da je ta vrstni red v miselnosti slovenskega naprednega tabora tudi temeljito pievinil. r*iedvse n so uredniki n glavni sotrudn ki »Slovenskega Naroda« Tomšič, Vošnjak, Jurčič. Levstik, Raič, Trstenjak itd. poudarjali narodnostno načelo ter pričeli čitatelje seznanjati z ostalim slovanskim svetom. Ti možje so vedel., da se da samozavest našega potlačenega življa dvigniti samo s tem. da se narodu predoči, da smo Slovenci veja mogočnega m mnogoštevilnega slovanskega plemena, da nismo osamljeni in da imamo v avstrijskih Slovanih in vzhodnih slovanskih državah svoje prirodne zaveznike m zaščitnike. Zato so svoje rojake začeli seznanjati i slovanskim svetom, da bi jih tako vsaj nekoliko odtrgali od zaverovanosti v Nemce, od občudovanja za njihovo kulturo in moč. Takoj prvi letnik »Slovenskega Naroda« je poln izvirnih dopisov iz Rusije, kjer dopisnik govori o »našem narodu« in »naši vladi«, dobrih poročil iz Prage in podrob-rega c^-ešcanja o dogodkih na Ba Kanu blevenski čitatelj je naenkrat videl ped seboj ogromni slovanski svet in ob zavesti skupnosti po malem pozabljal na malenkostno lastno število. BI je to važen psihološki moment, ki je uspešno nadomeščal naš obupni nedostatak tradicije in zgodovine. »Slovenski Narod« je postal najbolj priljubljeno politično čtivo slovenskega Izo-braženstva, prod ral pa Je vse globlje in globlje v narod, v kolikor se je dvigala pismenost in narodna zavednost. Bil je tudi torišče, kamor so mlajši naši pisatelji tedanje dobe pošiljali dopise in prispevke, s čimer se je zopet širil krog onih naših ljudi, ki so s pisano besedo širili om ko ter vzpodbujali narod k odporu zoper tuji pritisk Danes gotovo ne bo brez izvestne zanimivosti, da so med ustanov telji tn so-trudniki novega lista bili tudi mnogi odlični duhovnki. med kater mi je n pr. Božidar Raič stavil Karla Havlička - Borov« kega za vzgled vsem slovanskim politikom ln želel, da b! zlasti mi Slovenci šbsJ talcih aaat* lati ataše Ja SMiMJ članek celo o Janu Husu, ki pa iz ozirov na ostalo duhovščino ni zagledal belega dne. Leto ustanovitve »Slovenskega Naroda« pada v dobo, ko je na Slovenskem vse duhove močno razgibalo geslo o zedinjenl Sloveniji in v znamenito dobo narodnih taborov, ki so razmajali naše ljudske množice in storili zelo mnogo za probu jo narodne zavesti. Slovenski poslanci v gra-škem in goriškem deželnem zboru so res na temelju oktobrske diplome zahtevali za vse Slovence skupen deželni zbor In avtonomijo za vse slovensko področje, slična resoluc;ja slovenskih poslancev kranjskega deželnega zbora pa se je zadovoljna s fakultativnim zedinjenjem slovenskega pzem-Tia. ako ffospodarrke. finančne fn zgodovinske prilike dopuščajo tako združitev. Osrednji dei slovenstva očitno nI bil to-l ko zrel in zaveden, da bi bil podprl akcijo svojih odločnejših rojakov z obmejnega ozemlja. V ostalem se to ni zgodilo prvič. Vendar pa so imeli tabori to posledico, da so slovenski politiki pod vpl'vom pruske zmage nad Francozi sprejeli 1. decembra 1870 v Llubljani ob udeležbi hrvatskih m srbskih zastopnikov prvi ju gosi o venski kulturno-poli tični program Besedilo ugotavlja, »da je edinstvo jugoslo-vensk:h narodov ostalo vse veke živo v narodnem čustvovanju«. Da se Jugoslovanom, živeč m v mejah habsburške monarhije pod različnim) imeni Slovencev, Hrvatov in Srbov, zafOtovi narodni obstoj, združujejo slednji vse svoje moralne in materialne moč: za svoje edinstvo na književnem, gospodarskem in političnem polju. Tudi bodo naravnali svoje delovanje tako. da bodo pomagali svojim bratom onstran meje, s katerimi so ene narodnosti. Ta zanimiva izjava je v vsakem pogledu dalekosežnejša, odlikuje pa jo pred sodobno majsko deklaracijo dejstvo, da nima niti sledu o kakem habsburškem okviru, marveč služi oznaka habsburške monarhije le za zemljepisno opredelitev Jugoslo-venske narodnomu na tej in na drugi strani činožoiLb mejnikov. Kakšen padec od L 1870. do 1*16. in kakšen prepad med današnjo in tedanjo politično miselnostjo izobi aženstva' Z ustanovitvijo »Slovenskega Naroda« se je tudi v svojem zarodku začel spor med mlado.mi in star.mi. Slednji so hoteli slogo, mir, lagodno življenje, mlajše pa je navdajal nemir narodnega in političnega radikalizma, močno pa so bili pod vplivom idej liberalizma, ki so se jih stari bali kakor kuge. »Slovenski Narod« je postal glasno mlajših in naprednih Slovencev, starejši so se držali Bleiweisovega kroga in tako je polagoma dozorevala neizog.bna in nujna ločitev duhov. Mlada opozicija si je izbrala za svoje glasilo »Slovenski Narod« in nastopila odkrito pod uredništvom Jurčiča, po čegar prizadevanju je list postal dnevnik, in sicer prvi slovenski dnevnik. Proti državnopravnomu programu »starih«, ki je bil reakcionaren, so »mladi« na-glašali za edino pravilni slovenski program oni, ki sloni na prirodn.h pravicah naroda. Zgodovinski privilegiji naj se varujejo, kjer služijo narodom, fevdalizem in preveliko moč cerkve pa so »mladi« označevali kot nazadnjaštvo in nesodobno os talino iz temne preteklosti. Značilno je geslo mladih: »Vse za narod, svobodo in napredek!«, ki ni ob 70 letnici lista izgubilo niti najmanj od svoje tedanje aktualnosti. Na tem gealu so se ločili duhovi in na Slovenskem so začele rasti vzporedne organizacije ter Usti. Tudi »Slovenski Narod« je 1. 1878. v »Slovencu« dobil svoj reakcionarni pendanL Ko so pri »Slovenskem Narodu« naglasili, da je njim prvo narodnost, vera pa postranska stvar, je »Slovenec« zapisal, da se vera in narodnost na Slovenskem ne dasta ločiti, v ostalem pa je njemu prvo vera in Bog — kajti po smrti ne bomo nobene narodnosti! »Slovenec« je nekoliko prenaredil izrek vlad ke Slomška, da »v nebesih ne bomo govorili ne slovensko ne nemško, ampak angelsko«. Na škodo slovenski stvari Ja trajal ta boj do premirja 1. 1875.. toda med načeli nt bilo mogoče pomirjen Je hi ker so »mladi« pridobivali na vsi črti. so se »stari« često pregrešili celo proti sku oni narodni stvari. Dve leti po premirju Je duhovska I pri volitvah v deželni zbor kranjski prišli BJovenci v manjšino. Ob lem porazu je prišla na razgovor možnost združitve obeh glasil »Slov. Nar.« in »Slovenca«, toda do tega nt prišlo, ker je prvi zahteval prizna-aje prvenstva aa narodnost, slednji pa za vero in cerkev. K »Narodovemu« delu za probujo narodne zavednosti je 1. 1877/78 močno pr.ape-vala ruako-iurška vojna, pri kateri ao sodelovali tudi Srbi in Crnogorci. »Narode je seveda z vsem srcem stal na strani slovanskih sil. Prinašal je poročila z vseh front, pri čemer je opremljal sv-ije vesti s najlaskavejšimi pridevki na naslov slovanskega Junaštva. Zdi se, da sta bila one dni nekako ozko povezana ruski vojni uspeh in uspeh naše majhne slovenske stvari. L. 1877., ko se je rusko napredovanje po začetnih uspehih na Balkanu tn na Kav nazu skoro popolnoma ustavilo ln so Nemci, 2:dje ln Madžari zagnali krik zmagoslavja, se je tudi pri volitvah v kranjskih mestih ln trgih poznalo potlačeno razpoloženje med Slovenci. Njihovi kandidat je so povsod propadli. Z novim letom 1878. pa se je stvar temeljito preokrenila. Rusi, Srbi in Crnogorci so zmagovito tolkli Turke ln »Narod« je Imel prekrasne dneve ter dovolj povoda, da je slavil slovansko orožje. Poplačal Je težave prejšnjega leta z obrestmi. S pikrimi besedami se Je spominjal turkcHjubnega pisanja židovskih, nemških in madžarskih listov ln omenjal, da Osman paši ni prav nič pomagala zlata sablja, ki so mu jo darovali Madžari. Navdušenje, ki veje iz stolpcev lista, je gotovo prevevalo vso našo Javnost. Po ruskih zmagah 1. 1878.. Je tudi naš letopisec lahko zabeležil tri slovenske zmage: l. 1879. so pri državnozborskih volitvah zmagali vsi slovenski kandidatje na kmetih, v mestih in celo v Ljubljani: Nemcem sta ostala le dva veleposestniška mandata. 1. 1882. so si znova priborili večino v ljubljanskem mestnem svetu, leto dni kasneje pa tudi večino v deželnem zboru kranjskem. L. 1878. Je tudi leto okupacije Bosne ln Hercegovine. »Narod« se je sprva upiral okupaciji. Zvrst načelu narodnosti je zahteval, naj Bosna pripade Srbiji. Hercegovina pa Crni gori. ko pa so velesile prisodile to ozemlje Avstriji, se je pomiril z dejstvom, da se bo s tem pomnožil slovanski Živelj v monarhiji, navedba, s katero so Nemci ln Madžari odbijali potrebo okupacije. V zvezi s to zadevo je postalo aktualno tudi vprašanje jugoslovenstva. »Slovenec« Je pri tej priliki Iznesel misel, da bi se Bosna morala združiti s Hrvatsko, obema pa bi se naj pripojile vse Ilirske dežele. Ce Avstrija tega ne bo storila. Ilirska ideja ne bo propadla, marveč bo nje nosilka postala Srbija. V teh člankih govori »Slovenec* tudi o slovenskem narečju in se zavzema za Ilirijo od Beljaka do Trebd-nja, pa od Oseka do Kotora. »Slovenski Narod« je boj Slovanov proti Turkom dobro Izkoristil. V člankih je svoje čitatelje podrobno poučil o zgodovini ln zemljepisu ruskih in srbskih pokrajin, v ostri polemiki z nemškimi ln madžarskimi listi pa je slovenske širše sloje navajal k narodnemu radikalizmu ln slovanskemu čustvovanju. Ta leta vojne so bila dragocena glavnica v poznejšem boju za pravice slovenstva in polagoma je »Narod« močno omajal vero v Avstrijo ln habsburški patriotizem, ki se je bil globoko zajedel v naš narod ter mu jemal vsako možnost za učinkovitejši odpor proti prodira joče m u nemštvu. Brez »Narodovega« pionirskega dela bi bilo slovenstvo še z daleko večjimi narodnimi izgubami zaključilo devetnr. isti vek. Poudarjanje absolutnega prvenstva narodnostnega načela je tudi njegove na-sprotn:ke prisililo, da so bili manj nedostopni za slovenstvo In celo »katoliška stranka« se 1e bila prelevila v »Slovensko ljudsko stranko«. »Kratkotrajna sprava med narodnjaki ln konservativci Je škodovala samo narodnjakom, zato Je kasneje tem Jač^e nastopna dokončna ločitev duhov. »Narod« Je neomajno stal na braniku narodno obrambnih organizacij »Družbe sv. Cirila ln Metoda«, »Sokola« in ostalih naprednih društev; po katerih Je reakcija stegovala svoje grabežljive roke. da jih vprrže v svoj voz ln Jih tako uniči. Na prelomu 19 ln 20. veka sta bila »Narod« ln njegov krog ne samo v stalni defenzivi proti domačemu političnemu nasprotniku, marveč sta tudi nosila vse breme narodno obrambnega dela, ki so ga zopet domači politični nasprotniki ovirali, kolikor se je le dalo. Koliko Infamnih napadov na CM družbo ln na Sokole je moral »Narod« odbiti v teh letih. Je dovolj znano sodobnikom teh bojev, Efekt teh bojev se zgovorno zrcali v naslednjih številkah: od 1. 1880. — 1910. so v slovenskih pokrajinah prirasti! Slovenci za 9%, Nemci za 24%, Italijani pa za 28%; absolutno smo v desetletju 1900. — 1910. napredovali na Štajerskem za celih 153 duš, na Koroškem pa nazadovali za 8283 duš, t. j. na Štajerskem je bilo plusa 0.04% na Koroškem pa minusa 9%. Te Številke so bile odločilne za kasnejši razvoj v obeh naš.h severnih obmejnih pokrajinah. Ne moremo si zamisliti, kakšen bi bil naš poraz Sele, ako bi se bilo nasprotnikom posrečilo polastiti se narodno obrambnih društev in zanesti vanje mrtvilo narodne nezavednosti in podrejenosti narodnostnega načela. Znamenita letnica v »Narodovi« zgodovini je tudi 1. 1908., leto aneksije in dogodkov 20. septembra. Pri tej priliki jo »Narod« kot glasilo naprednega tabora zopet razvil svoj jugoslovenski program in ščitil Srbe pred napadi s slovenske strani, ki niso v ničemer zaostajali za strupenimi Izlivi graških in dunajskih listov. Ob septembrskih dogodkih se je bila zopet sklenila kratka sprava med naprednim in konservativnim krilom, toda že po enem tednu je slednje izskočilo in prepustilo naprednjakom, da so se sami branili napadov združenega avstrijskega nemštva. V naprednem krilu je medtem dorastlo novo pokoienje mladih izobražencev narodno-ra-dikalne struje, ki so se požrtvovalno posvetili narodno-obrambnemu delu ter postali glasniki novega slovenskega nacionalizma. Njih mlajši odrastek so kladivarji »Preporoda«, kl so bili orientirani že neomajno r pravcu Jugoslovenskega narodnega edin-stva ln ki so poleg dobrovoljcev med Slovenci udarili temelje Ideji za združitev Jugoslovanov v enotno državo. »Narodovo« polstoletno prizadevanje Je bilo ovenčano z uspehom ln v novo državo je vstopi) današnji Jubilant s ponosno zavestjo, da je zgodovinski razvoj dal prav njemu ln ne njegovim nasprotnikom, ki jih je veliki zgodovinski fakt zmedel in so se morali na milost ln nemilost vdati izvršenemu dejstvu. Danes se vidi še razločnejše, kako pogrešano je bilo delovanja reakcije v pre-teUUi deeeU«yi^^ ■ - agtOTVrfSaTT IfAKOtK anasfa. Ml mm** t«T. Streti 1 nSlovenski Narod44 tal list edini, splošno priznani predstavitel] Slovencev na zona] Slovenci smo postali v širokem aicrrao- eš i m aveiu SSSSSl Seje, ko amo dobili svoj prvi dnevnik — »Slovenski N&rod«. I jat so osnovali in urejevali možje s širokim atovanskim obzorjem, ki so takoj navezali tesne stike s **t***1*— slovanskim svetom, predvsem pa s slovanskim časopisjem. Last so posaijaii v zameno znanim večjim hr* var.sk i m. srbskim, češkim, ruskim in polj-Bkim listom in jih tako opozorili nanj in preko njega na Slovence. »Slovenski Narod« sam je iz slovanskih no vin. ki so mu prihajale v zameno, črpal zanimivo gradivo in tako budno zasledoval dogodke, ki so se odigravah po slovanskem svetu. Slovenci, živeči v tujini, so dobili s »Slovenskim Narodom« organ, ki jih je vezal z domov_no Pridno so jeli dopisovati vanj tn že v nekaj letih je imel »Slovenski Narod« močan kader stalnih, inteligentnih dopisnikov po vseh slovanskih kulturnih tn političnih centrih. Tako je mogel stalno objavljati izvirna poročila o vseh zanimivih in važnih političnih in kulturnih dogodkih iz Zagreba in Beograda, Prage in Krakova. Moskve ln Petrograda. In kar je posebno odlikovalo te dopise ln poročila, je bilo to. da je iz vseh plamtela topla ljubezen do vsega kar je slovansko, in dihala krepka vera v veliko slovansko poslanstvo. Slovansko časopisje se j« jelo zanimati za dnevnik najmanjšega med slovanskimi plemeni Id Je. ostavljen od vseh te navezan zgolj na-se. iz svojih moči hrabro dvigal prapor slovenske nacionalnosti tn slovanske vzajemnosti. Vedno češče je citirajo »Slovenski Narod« in se posluže-va»o njegovih informacij. Postal je tako znan v slovanskem svetu ln preko njega Je Sel e!as o dotlej malo znanih Slovencih in o njihovem nacionalnem tn kulturnem središču Ljubljani med Slovane, v tujino. Dr. K. Kramar Pol stoletja in več je bil »Slovenski Narod« edini, splošno priznani predstavitel j Slovencev na zunaj. Kdorkoli Izmed slovanskih, a tudi dirigorodnih kulturnih tn političnih ćmileljev je hotel navezati stike s Slovenci, vsak se je obrnil na »Slovenski Narod« za posredovanje in pomoč ln list je bil tudi vsakomur radostno na - -si so ga baš zaradi tega prav srepo gledale avstrijske oblasti in ga beležile v svvih zapskih kot panslavistično. protiavstr.jsko glasilo. Toda to ga ni motilo, da bi ne stopal dosledno in nevstrasno naprej po poti. ki so mu Jo začrtali nje-crovi ustanovitelji in prvi uredniki. V Ljubno so vedno češče prihajali kulturni in politični delavci raznih slovanskih pa tudi drugih narodov. Očivtdno Jih je zanimal za svoj obstoj se žilavo boreči narodič S -vencev in njegove nacionalne in kulturne težnje. Nobeden izmed teh ni zamudil prilike, da bi se ne zglasil v uredništvu in -e zaželel narodu tn listu, ki zastopa njegove težnj«*. polnega uspeha v borbi za rrjegov obstanek in razvoj. A ti možje, ki so bili s »Slovenskim Narodom« v osebnih ali pismenih stikih, so bile osebnosti, čijih imena nekaj pomenijo v slovanskem sveto, pa tudi v mednarodni javnosti. Naj navedem samo nekaj imen odličnih osebnosti, na katere je list lahko ponosen, da je imel zveze z njimi: Veliki ruski pisatelj m mislec Lev Nikolajevič Tolstoj, sloveča poljski slavist Baudouin de Courte-nav, češki pesnik Jaroslav Vrchlick*. švedski pisatelj Alfred Jensen. oba intimna prijatelja našega pesnika Antona Aškerca, vodja hal čkih Srbov dr. Alfonz Mu-*a. vodja Slovakov m pisatelj Hurban-Vajansk^, češka politika in državnika Va-clav Klofae in dr. Karel Kramar, ruski prevajalec Prešerna prof. Kora, ruski po-Htflti Pavel Miljukov. general Volodlmlrov, grof Bobr-nskij, Abel Ferry. drz. podtajnik v Clemenceau-vovi vladi, znani francoski profesor Blondel. sloveči francoski slavist Elsenmann. francoski pesnik Phi-leas Lebesque. bolgarski politik in znan-ofcvenik Štefan Bobčev. znani vodja Bts> : - m I C 'ti:-;;, bolgarski književnik Štefan Kontov in se dolga vrsta odličnih in uglednih osebnosti Iz slovanskega javnega življenja Izmed mož, ki so igrali vidno vlogo v hrvatskem ta srbskem javnem življenju, ni skoraj osebnosti, ki bi ne bila imela bolj ah manj te.sn;h stikov s »Slovenskim Narodom«. Izmed mnogih bomo navedli samo par imen: Vladika Josip Juraj Strosnmaver. Nikola Padat. Ljuba Jovanovtč, Franc Supiio. dr. Ivan Lorkovic. Milan Pribičevič ittL, itd, Vsa ta imena zgovorno pričajo, da Je »Slovenski Narod« dobra desetletja veljal kot prvi predata vi telj slovenskega nacionalnega in kulturnega življenja in da ao ga v slovanskem svetu visoko cenili tn uvazevali kot neumornega glasnika vanske ideje in neustrašnega borca aa jemnost vseh slovanskih narodov. Od vsega začetka ao se val. U a« dili m ure je vari Ust ali sodelovali pri nJem, zavedali, da je položaj Slovencev tak. da ph neizogibno čaka v doglednom času propast, ako se ne opro na pomoč hi podporo ostalih Slovanov predvsem sosednih Hrvatov m Srbov Ž vsem prepričanjem aa Ja zato bat izjavil aa __________ ideje, katere prvi tn najognjevltej. 11 pobornik je bil takrat đjakovaki vladika Josip J ura J Strossmaver. To idejo Je oznanjal, aa njo se je boril s vso vnemo in navdušenjem v pismu, a tudi v dejanjih JI Je hotel služIti. Ko ae je leta 1874. dvignilo ljudstvo v Bosni, da otrese s sebe turško gospodstvo, in Je stopil na čelo uetaškega pokreta Peter Mrk on j ič, je »Slovenski Narod« organiziral v Ljubljani bi po Sloveniji poraočno akcijo, ki je preskrbi jeva la bosanske ustaše z orožjem, strelivom, denarjem in z dobrovoljcL V kleti »Slovenskega Naroda«, oziroma »Narodne tiskarne« je bila takrat shramba orožja ki ao Zatesni statut organizacije Slovanov (Slov* ŠT* annnnlM —• aaml med njimi pokojni meter »Slov. Naroda« Franjo Hribar — pošiljali preko Zagreba na mejo. od koder ao ga utihotapljali k uetaJem. Iz Slovenija Je hitelo mnogo dobro-voljcev ustašem na pomoč pod vodstvom nameščenca »Narodne tiskarne« Miroslava H ub maje rja. ki se Je v borbah posebno odlikoval m ki mu je kot Junaku postavil Nemec Kutschbach v svoji znani knjigi tako lep spomenik. U staja je bila v krvi zadušena in pri nas je ostal samo spomin nanjo, saj je to bila prva emanacija dejanske JiigosJ o venske ideja. ▼ cllfu 9 Hrvatov ln Srbov) ke&4emSetrJ? *u±+đi #M*rr saaafcs^nnaPBsf &e* <4■bsMOsi 14 nsjtjitte £*<ć<,e+čJtć Ge£*+ay J** -**£tA.HsasaMO tM&e+op mćuu^j a j t^utđŠL >uz*u-u, teta mm%6aUS4/UU4ip C+efaAp č&ta,/ pđjepMjupH. m9*ym* 'm f +£đ£ćJ£e*f*^£c -^foe^ jffitctac, ^*^f ***** *<&*aar b. Izjava o narodnem edinstvu Nevolje m tegobe mu«inega našega narodnega položaja prihajajo poglavitno od njegove razcepljenosti, šovinistične porazdeljenosti na poedine plemenske aspiracije. Te šovinistične narodnostne aspiracije trgajo polagoma našo slabo narodno moč, cepijo jo, mešajo v kaosu medsebojne borbe, a vse to na našo škodo, a na korist naših velikih sovražnikov. Ta razcepljenost, porazdeljenost, medsebojna mrnžja in borba je samo posledica plemenskih zmot, v kolikor pa to ni. je nasilno vnesena v našo sredino od zunaj z namenom, da razbije eno rodne narodne dele in jih ograža v neprestanih medsebojnih sporih. Uvide-vajoč in vedoč, da kazeio in predstavljajo vsa narodnostna svojstva: Jezik, običaji, narodna psiha, položaj m usoda prošlost in naša sedanjost, antropološki značaj na- Dosledno zvest svojemu slovanskemu in jHigoskrvenskemu programu, je »Slovenski Narod« z največjima simpatijami spremljal borbo bolgarskega naroda za osvoboditev in neodvisnost. In ko je leta 1S77. Rusija prijela za orožje, da osvobodi svojega slovanskega brata Bolgara, je list v vznesenih člankih proslavljal moč tn učinkovitost slovanske ideje, ki je sposobna največjih žrtev za rodnega brala, in s tem mogočno v narodu utrdil vero v uspešno:** nauka o slovanski vzajemnosti. Slovanska misel, ki je bila do takrat med 'j-udstvum le malo znana cvetka, ae Je Jela sedaj naglo širiti m je polagoma zajela vse narodne sloje. Ti narodni sloji, ki so preje Se često kolebali med vernostjo avstrijski državni misli m med svojim slovanskim ao mil odslej vedno krepko in neomahljivo na slovanski strani, kadarkoli Je bil kak slovanski narod zapleten v borbo a svojimi nasprotniki Ust se Je tega zavedal, hotel pa Je to čustvo, to razpoloženje mase se poglobiti. Izkoristil Je v to rusko-japonsko vojno, ki Je sicer nesrečno končala aa slovansko stvar, a mu Je dala priliko, da Je a članki m beležkami plamen slovanskega čustva raapfhal v mogočen požar. V takšnem razpoloženju ni bflo potem težko povesti za sabo vse nacionalne živ- J ših narodnih plemen samo eno enorodno > in narodno celoto širom vseh naših ple- > men, osvaja in priznava ta naša organizacija na prvem mestu naše narodno sđo-vansko edinstvo na Jugu . . . V Bosni, kjer nima narod nobene svobode, a posebno v Turčiji, kjer Je popol- I nočna tudi fizično brezpraven, bo vodila organizacija, naslanjajoč se na skrajne demokratske elemente borbo proti vladi, prehajajoč tudi na teroristično akcijo v času, ko bo v drugih pokrajinah najbolj rnirna. Na Hrvatskem in v Dalmaciji bo orga-i nlzacija podpirala politiko elementov, ki i so za zeddnjenje teh pokrajin in za samostalnost na podlagi bratske ravnopravnosti Hrvatov in Srbov. — V slovenskih pokrajinah bo podpirala borbo svobodotimnih nacionalnih elementov proti avstrijskim klerikalnim. . . panjo proti SrbijL Leta 1905. je Avstrija preprečila 2e sklenjeno srbsko-bolgarsko carinsko unijo ln hotela s carinsko vojno primorati Srbijo na kolena. »Slovenski Narod« se je brez oklevanja postavil na stran Srbije in jel ostreje, kakor srbske novine same, napadati Srbom sovražno avstrijsko politiko. Potegnil Je za sabo vso nacionalno javnost- Zlasti mladino. Rili so to burni časi takrat. Slovanski Jug je bil na prekretnicL Avstro-Ogrska Je skušala gospodarsko in politično podjarmiti Srbijo. Madžari so hoteli popolnoma pokoriti Hrvate. Slovence pa je tiščala ob tla dunajska pest. Takrat je stopil v javnost Fran o Sunilo z geslom hrvatsko siljekega sporazuma. Našel je povsodi silen odmev in splošno odobravanje. Leta 1905. je bila nato podpisana Reška in za njo Zadrška resolucija ki sta napravili konec bratomorni hrvatsko-srbski borbi in poklicali v življenje hrvatsko-srbsko koalicijo na Hrvatskem. Hrvat in Srb sta al podala roke, da se združena osvobodita madzar-eVcjfta. vedno sAlnejšcga pritiska. Kot pomočnik se je jima pridružil še n*«»tA—bV Slovenec. In pričela Je ljuta borba proti madzaronskemu režimu na Hrvatskem V ta boj je krepko posegal »Slovenski Narod« s svojim orožiem pa tudi s števtmlrrd članki. Id ao mu jih pošiljali Večeslav Vll-der. dr. Ivan Lorkovtč, Fran o Šupilo, dr. Pero Magdič ln mnogi drugI. Borbe se Je aktivno udeleževala tudi akademska mladina Impulzivna polna nacionalne ognjevitosti. Politiki ao se JI adeli premalo aktivni, premalo udarni, pieveč upoštevajoč veljavne zakone Zato je kmalu krenila v revolucionarno smer. Posegla Ja po Ju. ni se strašila atentatov. V takem vndušju Je prišlo do Akega veleizdajniškega procesa. Id je" trajal skoraj leto dni in bil zaključen Jeseni leta 1909. Substrakt tega procesa Je bil glasoviti »Statut revolucionarne organizacije Južnih SI oven ov (Slovencev. Hrvatov te Srbov)«, ki ga Je sestavil takratni kapetan srbske vojske Milan Pribičevič, ki je bil duša »Narodne odbrane«, pa Je ta statut dobil v roke prosi uli avstrijski vohun Gjorgje Nastič ta ga izročil avetro-ogiaalni oblastem. O poteku procesa so ven nacionalne novme poročale namenoma obširno, izčrpno »Slovenski Narod« Je dan aa dnevom objavljal poročila o tem pi očarljiva je MeStf in neina hoia — kaka neizogibno potrebno Je miloj ki Jo neguj*! ELI DA BELI ŠPANSKI BEZI snežnobele borve ©momljivego vonjo ELI DA MILA razvidno, kako zatirajo avstro-ogTske oblasti vsak svobodnejši nacionalni pokret na slovanskem jugu in kako jun Je zlasti ležeče na tem, da v kali za duše vsako stremljenje, ki bi merilo na to. da se ustvari arbo-hrvatsko-slovensko narodno edinstvo. Proces je silno odjeknil po vseh naših pokrajinah, prav posebno pa seveda med mladino. Na procesu je bila prvič Javno izpregovorjena beseda o osvoboditvi Slovencev. Hrvatov in Srbov, ki se naj doseže ■ pomočjo revolucionarna orgajiizacije ln revolucionlranja duhov — g revolucijo in orožjem, torej a silo. Nihče ni prej na to mislil, nikomur se o tem ni niti sanjalo. Sedaj je bila ta usodna beseda spregovorjena Ln je v že dokaj eiektriziranem vzdušju naravnost vžigala. Mladina jo je sprejela kot pravo razodetje in je pod mogočnim vtisom procesa postala revolucionarna. Iz akademske je revolucionarna iskra preskočila na srednješolsko mladino, ki Ja bila že po svoji naravi še bolj dojmljiva in sprejemljiva za novo idejo. Na našem Jugu so vzniki e srednješolske mladinske revolucionarne organizacije. Slovenjski kraji v tem ožim niso zaostajali. Tu se Je rodil »Preporod«, ki je imel tudi svoje glasilo enakega imena. In »Preporod« ni čisto nic prikrival svojih idej in ciljev, marveč Je z mladeniško prostodušnostjo razvijal svoj program, katerega jedro je bik>, da ao Srbi, Hrvati in Slovenci en narod tn da Je njihova težnja, da se osvobode izpod tujega jarma in se združijo v skupno nacionalno državo. Avstrijske oblasti so kar ostrmele nad tako s-predrznostjo«, saj so bile te ideje sanje prava strahota. Ves razjarjen je takratni kranjski deželni predsednik baron Schwarz pozval k sebi dr. Ivana Tavčarja, mu očital, da Je njegovo glasilo »Slovenski Narod« vzgojilo »mlečno-zobe revolucionarje« in da jih podpira nsv-rodnonapredna stranka, ter grozil z represalijama proti stranki zlasti v ljubljanski občini, ako ne napravi takoj konca »vele-izdajiiiškemu rovarjenju mladih ljudi« pri »Preporodu«. Zaman je dr. Tavčar skušal Schwarza prepričati, da on tega na mara storiti, ker nima nad »PreporodovcU nobene moči in z njimi tudi nobenih stikov. Schvvarz se Je končno udal v toliko, da doktor Tavčar s svojim podpisom nastopi v »Slovenskem Narodne proti »Preporodu« in njegovi organizaciji. Dr. Tavčar je hočes-nočeš pristal na to. Dotične beležke, naperjene proti »Preporodu«, pa ni podpisal nego samo Šifriral s »—r«, objavili pa je nismo v glavnem listu, marveč po njegovem nalogu v takrat izhajajoči jutranji Izdaji, ki je bila razširjena samo v SlovenljL ne pa v drugih pokrajinah. No, ta »Quos ego< pa je imel baš nasprotni učinek, kakor ga Je pričakoval baron Schvvarz: »Preporodove« vrste so od dneva do dneva naraščale hi njegovi člani so bili. dasi nazadnje brez glasila, vedno bolj bojeviti. Njihovo borbenost je podžigalo Plutovo »Jutro«, ki ga Je sprva flnansi-rala »Narodna odbrana«, s namenom, da glede podpore revolucionarnega gibanja vsaj nekoliko razbremeni »Slovenski Narode Toda Plutovo »Jutro« Je kmalu zamrlo bi vse breme nacionalne Jugosloven-ake propagande Je bilo napet na ramah »Slovenskega Naroda«. v avetro-ograklh delegacijah v Pešti, grof Vladimir BobrinskiJ pa v ruski gosudar-stveni dumi v Petrogradu. In tiste dni Ja zapisala dunajska >Die Zel t«, da ao ljub* ljanski septembrski dogodki v zvezi s — velesrbeko propagando ... Z Dunaja sn takrat poslali pol. svetnika dr. P orna bi koncipLsta dr. Matijo Skubla, kasnejšega vsemogočnega pol. komisarja v LJubljani in nazadnje državnega podtajnika za javno varnost v avstrijski Schuschniggovi vladi, da doženeta ln ugotovita te zveze. Ka] sta dognala, nam ni znano, vemo pa, da sta bila »Slovenski Narod« ln »Narodna tiskarna« neposredno pod Skublovim osebnim nadzorstvo ln da sta se morala na dr. Skublovo ovadbo opetovano zagovarjati pred sodiščem .., VacJav tiJoiao Mladina Je bila tako že do dobra gibana v nacionalnem slovanskem ln Ju-goslovenskem duhu, ko je prišlo leto 1912» Na Balkanu so se zbirali črni oblaki. Neprestani nemiri v Turčiji niso kazali nit dobrega ln vse je instinktivno slutilo, da so na pragu veliki, morda usodni dogodki. O balkanski zvezi takrat še ni bilo ničesar znanega. Meseca avgusta onega leta je bil »Slovenski Narod« prvi, ta je po avtentičnih informacijah Iz merodajnega vira mogel objaviti vest o zavezniški pogodbi štirih balkanskih krščanskih drža«« V — e ■ vi v- b* ■f «Oi * leta 1908. Je Imela obrambena »Družba sv. Cirila tn Metoda« svojo akii pečino v Ptuju. Sfanalizirana ptujska nemskutarska druhal Je a kamenjem in gnilimi jajci napadla akup-šoinarje ta v spopadu so bili ranjeni številni Slovenci. »Slovenski Narod« Ja v ogorčenih Člankih obsojal te izgrede ta pozival slovensko javnost, ker nI našla zaščite pri državnih oblastih, na samoobrambo in odpor. Pod vtisom Ja vplivom teh člankov je Slovenec dal duška svoji udaljenosti ta svojemu ogorčenju bi do-igrali so se ljubljanski krvavi septembrski dogodki, ki ao vnema svetu dokazali, da tli tudi v tisoč let zasužnjenem, kot jagnje krotkemu Slovencu vendarle še iskrica svobodnjaške miselnosti, atom revolucionarnega duha, dogodki, ki so našli silen odmev na vsem slovanskem jugu, mogočno pa ao odjeknili tudi v vsi ostali slovanski javnosti. Poslanec Vaclav Klo-tač. ki Ja na prvo vest o krvavih dogpodkih s Tjaaljssi a, Ja dne 13. septennjra pa v uvodniku a ved gotovostjo napovedati, da izbruhne vojna na Balkanu v prvi polovici mesece oktobra, kar je takrat še vsa Evropa smatrala za izključeno. Te informacije je »Slovenskemu Narodu« dal s pooblastilom za objavo glavni urednik glasila bolgarske vlade »Mira« Nikolov. potrdil pa jih je takratni srbski minister prosvete Ljuba Jo-vanovič, ki je tudi odredil, da je kasneje dobival list brzojavne vesti o dogodkih na bojiščih direktno iz srbskega presbaroja, ki mu Je takrat načeloval Milan Marjano vič. Balkanska vojna Je končala a sijajno srbsko-bo Iga rs ko zmago. Na naravnost manifestan t en način se je v tej vojni pokazala zavest Ju gosi o venske nacionalne skup-nostinosti ln povezanosti, zlasti med Slovenci. Vse je tekmovalo, da daruje za srbske ta bolgarske ranjence denar, zdravila, obveze, perilo, zdravniki pod vonV etvom dr. alajmerjs ta dr. O razna so hI* teši aa potno* s &**jA Bolgar** Ja Sanja«- »SLOVETfSKT W A »OD«. mM*, M. anfit tttr. Ste« 8fi rod goro. dobrovoljci — aa trni ost je samo redkim uspelo priti preko meje — so se javlja L: v srbsko armado. A vse to na po-pofflv — »slovenskega Naroda«! »vita balkan*Ka vujna, v kateri so Srm delali čodefe junaatvn tn potrtvoval-je dvignila nacionalno nevest in za-na vise*. Ognju nacionalne za ved-zavesti tn navdušenja pa Je s s\ o jo 3 stalno priliva) olja »Slovenski Na-ki se mu je v taJnjoaa času pridružil še »Dan« iz Učiteljske tiskarne. Povsem naravno Je potem bito. da je Ml a vsa mladina, vse eokolstvo in vsa narodno-■ss na aa avnanf o: • -^-.a proti rzh -de, proti Beogradu, alate* podzavestno, da od tam zaslne a- Inee svobode. Taksno je bilo razpoloženje, taksen položaj, ko je leta 1914. Avstro-Ogrska napovedala Srb:ji vojno. S stranom ao na-slcj: zrli v bodočnost, saj so na-ije črni dnevi. Slovansko misleci, jngostcvensko orientirani življi so prisil na pro* rit J listo, ernožolti so tri-usnfin* ! se je pravcati lov na Avstriji nevarne elemeate. Pa Je stopila na plan Rusija, za njo icije in končno ie Anelija. Jugoalo-vensko mUIeča javnost si je oddahnila ln srca je napolnila trdna vera t končno zmago dobre in pravične stvar" In ta v*»-ra je o«ta!a stalna tn neomajna vkljub menjajoči se bojni sreči tn dasi ni bilo ni-_-ir. Id bi ji dajal oporo s bodreče ln navduševamo besedo, s Preporod« so že iilijji preje usta vlit, »Dan« in »Glas ju-^3« so zadu*:li. »Slovenskemu Narodu« so sama Sili usta. Toda Ideja, po njih osna-njevana. je živela naprej ln tlela z ns-urasnim žarom v srcih tisočev. Javljala oa je v defetističnih aktih poaamem.kov v zaledju in na fronti, v prehodu naših vojakov v antant:ne vrste in v njih vstopu v jugoslavenske dobrovo!jske polke na srbski front t To so bili sadove setve, ki jo je I desetletja aUttmafičnn se jal »Slovenski Narod« ln njemu ob boku v zadnjih letih t Preporode, »Dan« in »Glas juga--. Leta 1917. so jele pihljati milejše sapice. Woodxow vvtlaon je nastopil s svojimi 14 točkami o pravici narodov do samoodločbe- Na to VVilaonovo deklaracijo je sedaj navezal »Slovenski Narod vse svoje delo in bodril javnost na žilavo vztrajnost v borbi za priznanje pravice samoodločbe, ki mora končno prinesti narodu svobodo in neodvtnoet. Narod mu je saupal in *• i za njim. Vkljub vojni cenzuri je list jese-ni 1917. r>b_.a\il ce!o vsebino Krfskega pakta. Kakor razodetje je to učinkovalo: Kdor je doslej se dvomil in omahoval, sedaj je verjel, da je že na pohodu svoboda, da je na pragu Jugoslavija. V tem smislu je -Slovenski Narod« deloval naprej ln sistematično pripravljal duhove na one velike dogodke, ki so nastopili jeseni leta 191**. Da niso bili Slovenci v onih usodnih dneh popolnoma desorientiranJ m nepripravljeni, je \*elika. ako tudi ne izključno zasluga : Slovenskega Naroda t. — Sedemdeset let težke borbe za slovanske in Jug osle venska ideale Ima »Slovenski Narod t sedaj za sabo. Ob svoji p«>i-stoletntci je doživel osvobojenje in ujedinjenje Srbov. Hrvatov ln Slovencev v znamenju jugoslovenske ideje, ali jugoslovenskega prapora tud takrat ni odločil nego ga, ne od raje se na napade z leve tn dene, hiabro ln nevst rasen o dvigal poln h dvajset let do danes. V nafti zgodovini zadnjih devetdeset let igra osmo leto v dekadi veliko, včasih celo usodno vlogo. Velik, za nas usoden dogodek se je t o leto že doigral. ali mu bodo sledili Se novi? Ali bi doživel .»Slovenski Narod« letos popolno zmaeo in triumf jugosloven-ske misli, sli njeno propast? To je vprašanje. do PnstoHlemftefc L. N. Tolstoj in „Slovenski Narod" Razprava Tolstoja o aneksiji Bone« poslana »Slovenskemu Narodu44 in „Narodnim Listom" •t tVe* j***-«** ^k+*Cm •*v«***y Um. 777 t s Meseca oktobra leta 1908. je Avetro-Ogrska proglasila aneksijo, priklcpitev Bosne tn Hercegovine. Srbski narod, ki je smatral ti dve pokrajini za svojo last. je bil zadet v živo ln Srbija je pod pritiskom ogorčenega Javnega mnenja bila prisiljena vložiti proti temu aktu odločen protest. V Beogradu so se takrat dan za dnem vršile bučne protiavstrijske demonstracije in vse je kazalo na to, da pride med Srbijo in habsburško monarhijo do oboroženega spopada. Tiste dni se j« obrnila neka ugledna srbska dama na Leva Nlkoljeviča Tolstega, ki j« bil takrat v senitu svoje pisateljske slava, s nrosnjo. naj bd javno povedal, kaj misli o aneksiji Bosne ln Hercegovine. Tolstoj se Je odzval tn napovedal, da na- SUŠ o tam vprašanju posebno razpravo in I obelodani Časopisje je o tem poroaalo naslovom rasprave jo d rim svinčnikom napisano »Slovenski Narod t Dr. D. Makovick* je pisal, da prepušča Tolstoj svojo razpravo listu v brezplačno objavo, stavi pa ta pogoj, da mora biti objavljena točno 19. decembra. Blel-weis je stvar izročil glavnemu uredniku Malovrhu. Ta se je obrnil na pesnika Antona Aškerca, ki je bii odlično vešč ruščine, s prošnjo, da bi oskrbel prevod, kar pa Je ta odklonil, ker je.bila stvar zelo dolga in bi za prevod porabil preveč časa. Ker drugega prevodilca nI bilo mogoče dobiti, se je moral prevod opraviti v redakciji. •. f * L. N. Tolstoj Razprava je bila zgrajena na božji zapovedi »Ne ubijaj!« in je imela očitno prot'militaristično in protiavstrijako tendenco. Posebno značilen, za nas takrat pa kočljiv odstavek se je glasil: Razbojniško gnezdo, ki se imenuj? Avstrijsko cesarstvo. Je računalo na to. da bodo druga enaka razbojniška gnezda, zaposlena v danem trenotku s svojimi razmerami, pripustila ta rop brez zahteve, da se vsakemu izmei njih prizna pravica se udelžiti tega tolovajstva. No. zgodilo se je, da so kolovodje drugih enakih institucij poželeli, da se tudi udeleže tega ropa in evo. že več tednov razpravljalo, kakor je to navada pri tolovajih, v svoiem tolovajskem žargonu o vsakokratnih aneksi- ja!^ kiannansariljaTv kulisam, konfertav i c ah, daklaracijah itd. m se ne morejo sedmi ti za nobeno tako aH drugačno rešitev ...« To so bili hodi lamam m v redakciji smo se bali, da bi ne bil — konfiskacija ao takrat posebno cvetele — Tolstega članek v celoti zaplenjen. Zato amo ae dogovorili, da bomo najprej objavili beležko o Tolste, ga razpravi in v njej pripomnili, da bodo dotično razpravo istočasno 19. doc. priobčili vsi svetovni listi. Ta beležka je izSla 16. decembra, imela pa je ta-le zaključek: i Toda pri nas so razmere drugačne, pri nas živimo v izjemnih razmerah in utegnilo bi ae zgoditi, da bi bil Lev Nikolajevič Tolstoj, ki se mu klanja v spoštovanju in občudovanju vesoljni svet, v Ljubljani — konfisciran.« Izročili smo nato Tolstega spis v ruskem originalu z njegovimi lastnimi korekturami in v slovenskem prevodu v predeenauro državnemu pravdni-štvu. Državni pravdnik je bil takrat Trenz, zelo samostojno misleč, pameten in uvideven mož, ki je imel sa časa septembrskih dogodkov hude spore z višjim državnim pra varilstvom v Gradcu, ker se ni hotel slepo pokoriti njegovim, često skrajno nepremišljenim ukazom. Tako je na primer višji državni pravdnik v Gradcu dr. Amschl po septembrskih dogodkih ukazal aretacijo nokojne gospe Franie dr. Tavčarjeve. Trenz se temu povelju ni hotel pokoriti in je raje prosil za vpokojitev. Izostal je takoj iz urada in se vrnil sele, ko se je Gradec uda! In umaknil svoj prvotni nalog. Trenz 1e pozorno preči tal Tolstega razpravo.. Po več urah — razprava je b'la zelo dolga — je v redakcijo telefonsko sporočil, da lahko ^Slovenski Narod* Tol-steea članek v celoti oblavi, zraven pa je prinomnil: Hud, zelo hud poper je to! Toda Tolstoj je vel'k mož ln ves svet ga pozna. Nečem se izpostaviti očitku, da so nleerov snis neokrnien oblavMi vsi listi, v Ljubiiani pa je bil zaplenfenf-c — Tako je izšla v »Slovenskem Na rodu c Tolstega razprava v celoti, neokrnjena. Edmi slovanski list v Avstriji, ki Je dobil še ta spis v bieznlačno objavo, ao bJli ^Narodni Listv* v Prasri. Toda v »Narodnih Listih« je bil Tolstega spIs — pobeljen. Praska cenzura 1e zaplenila v njem odstavek o ->razbojniškem gnezdu, ki se ime-n"He Avstrijsko cesarstvo« in še več drugih. A B „Slovenski Narod44 in naša narodna obramba Proti nevarnosti nemškega „Schulvereina" se je oglasil »Slov. Narod44 prvi Ze pred 58 leti To — ~ T*-*, s pripombo, da si Je pravico za. oojavo te razprave pridobila neka angleška časopisna agencija, ki bo nato to pravico sa drage denarje prodajala posameznim velikim dnevnikom. »Slovenski Narod« bi torej ne mogel kupit! pravice za objavo one razprave. Koncem meseca novembra pa je dobil takratni presi dl Jalni tajnik na magistratu g. Janko Blelvveia debelo, priporočeno pismo bi Jasne Poljane, bivališče Leva Tolstega, v njem ja bil list oseb—ga tajnika Leva Tolstega — dr. Putena afakovieke-gm. starega njegovega onanoa m prijatelja. Prnoten M Jt Ml debel svoSanj papirja, na katarom Jt bfJs aa stro Jo t niskom lavtrnfko napisane Tolateaja rasprava o aneksiji Seene. Besedilo ja nosilo avoje- Nad Izmed vseh bivših, današnjih in nedvomno tudi bodočih časopisov ima »Slovenski Narod* največje zasluge za našo narodno obrambo. Ker pa je za »Slov. Narodom« od njegove ustanovitve pred 70 leti do danes stal ves napredni živelj Slovencev, smemo istotako trditi, da je vsa naša pozitivna narodna obramba slonela od za-početka in Se vedno sloni poglavitno na ramah naprednih Slovencev. Proti nevarnosti nemškega »Schulvereina« se je oglasil prvi »Slovenski Narod« že pred 58 leti (15 julija 1880) z uvodnikom, ki ga je napisal takratni glavni urednik pok. Josip Jurčič. Clankar je pravilno pogodil šuiferajnove namere: ponemčevanje slovenske dece. — Potem so prihajali dopisi s pritožbami in obsodbami proti pogubnemu delovanju šulferajna iz vseh krajev Slovenije, posebno ko je šulferajn ustanovil prve nemške šole v Maverlu pri Črnomlju, v Sevnici ob Savi in v Pekrah pri Mariboru. Tudi slovenski državni in deželni poslanci so .-e cJločno oglašali na Dunaju, v Gradcu in v Ljubljani. Toda vse pritožbe so bile zaman, ker so bili vsi najvišji državni funkcionarji s cesarjem Fr. Jožefom vred zaščitniki šulferajna Prva naša narodna obramba je bila Družba sv. Cirila in Metoda, Poziv k ustanovitvi je prinesel »Slovenski Narod« v obliki uvodnika dne 28. novembra 1884. Poziv je na p > al nepozabni rodoljub pok. trnovski župnik-zlatomašnik Ivan Vrhovnik. Zakaj je poslal g. Vrhovnik svoj poziv »Slovenskemu Narodu« in ne »Slovencu«, dasi je bil strogo veren duhovnik? Ker je pač dobro poznal srce in — žep naprednih In klerikalnih Slovencev za narodne in socialne zadeve. »Slovenski Narod« je prinesel poziv brez najmanjše iz-premembe, dasi se uredn'štvo najbrž ni strinjalo z nekaterimi točkami v pozivu, kakor s presaditvijo družbe sv. Mohorja s svetneea stališča na stroro versko stališče, nadalje s predlogom, naj dobe pravila potr.fenje In duhovne dobrote v Rimu i. dr. Za dokaz naš'm tnjftvasi in za presojo današn^m prMikam podamo zgodovinski poriv dobesedno: »0"""'mo si šolsko bratovščino sv. Cirila In Metoda! (Z Gorenjskega.) Ljubljanskemu šulferajnovtmu otroškemu vrtcu se pridruži v kratkem jednak ponemčevaini vrt v Tržiču. Te dni je zborovala že lani osnovana podružnica nemškega šulferajna v Tržiču. Glavni meterji te skupine so baje deležniki Kranjske industrijske družbe. Ti so nameravali osrečiti s to napravo tudi okolico tržiiko, a Trži čani sami so preprečili to, rekoč: otroški vrt bodi samo za Tržič. Bridko je gledati rodoljubu, kako cvet za cvetom pada. Nemška gosenica se je spravila na naj-nežnejši del narodovega telesa, na našo deca In to je sele začetek. Ne bo dolgo in slišali boste: nemški otroški vrt se otvori na Bledu, v Kranju, v Loki itd. po vrsti Mi pa roki križem držimo. Le tu in tam se prikaže izmed mrtve gladine kak pohleven valček v podob: ponižne želje, da bi bilo prav. ko bi se od nasprotnikov učili in tudi kaj storili Zadnji čai je, da se vzdramimo. Dvojna pot se nam odpira: ali nam po-morejo bratje Slovani? ali si pomagamo sami? Vsenemšk: šulferajn bi moral dobiti dostojnega tekmeca samo v vseslovenskem, ali vsaj v avstrijsko-slovanskem šolskem društvu. Je-li to mogoče? Ne! Cehi ie Imalo svolo plodonosno »Uitfednl Matica ikolski«; te bi gotovo ne hoteli žrtvovati iiHemu vseslovan«kemu društvu na ljubo Poljakom, kar lih It pod avttr« ««airn forlom se se nI bati ponemčevanla Hrva-tom rudi ne Torti o*teo^no satni Slovenci navevanl ne «vo*o moč tn nad temi nt smemo obuoatl Pomaaari-jeno. do katere se je ponoči priplazil, je Skušal z dinamitom pognati v zrak. kar pa ae mu je le delno posrečilo. Večkrat se je preoblekel in šel med Turke vohunit. Tako je prišel nekoč tudi v Kostajnico in se izdajal med Turki za Nemca. Ko je popil kavo, se je odpravil in zakllcal: »Hej, Mu-jo eto ti Miroslava!« Turki so ostrmeli. Vojvoda Miroslav Hubmajer s svojina Štabom. Od leve proti Vukalovič in Babic, Pa rasna ia 1676. France Hribar, pokojni meter »Slovenskega Naroda«, ki je tihotapil is Narodne tiskarne v Ljubljani orožje vstasem. Po fotografiji is leta 1900. a preden so začeli streljati jun je črni Miroslav že davno pobegnil. Evropski listi ao pisali o njem kot o neustrašenem voditelju vstašev in o spretnem strategu, ki zna zdaj tu zdaj tam povzročati Turkom aUne izgube. Res je bil Miroslav Hubmajer neverjetno hraber, tako drzen in okreten, da mu je tlačeni srbski narod v Bosni pripisoval nadnaravno moč, ki ga čudežno varuje pred sovražnimi kroglami Tako je torej Miroslav Hubmajer kmalu postal enako znamenit narodni junak in nepremagljiv četovodja kakor edino še Miča Ljubibratič. še več. Ko je bik) treba Izbrati vrhovnega poveljnika vstašev, je Hubmajer. VRHOVNI POVELJNIK VSTAŠEV Decembra 1875 so se v Jamnici na sirijskih tleh zbrali organizatorji in če-tovodje bosansko hercegovskih vstašev. Med njimi je bil tudi Peter Mrkonjič kot vodja Čete v Bosanski krajini. Kakor de-taško ime samo priča, se princ ni hotel ponašati s svojim kraljevskim pokolenjem, temveč je res hotel samo pomagati zatiranim bratom. Na nesrečo pa je njegov sluga lzblebetal njegov rod. To je povzročilo, da ao se za junaškega princa začeli vnemati razni pristaši, ki so želeli, da postane on vojvoda vsega vstaškega gibanja Več'na pa je bila za Miroslava Hubmajerja, Da je tu odločeval zgolj njegov junaški sloves, pač govori poleg drugega tudi dejstvo, da so posamezni slovenski vstasi pripadali četi Petra Mrkonjiča. medtem ko so Srbi sami vzdrževali Hubmajerjevo kandidaturo. Ugodne posledice so se kmalu pokazale, že 5. januarja 1876 je poročala »Agramer Zei-tung«: »Odkar je Hubmajer na jamniškem shodu prevzel poveljstvo, se je v vstaških krogih Bosne mnogo preobrnilo. Slabo gospodarstvo je odstranjeno. Vstaja je pridobila zdravejsi temelj ter je pri znani Hubmajer je vi energiji le Želeti najboljši uspeh«. — Nekal dni nato so poročali Usti med njimi »Slovenski Narod«, da se le zbralo ob bosanski meji že 2000 vst^^ev. ki nameravalo v kratkem udarttf na Turke. V rlav-nl stan v Jamnici. kjer je poveljnik Hubmajer. dobavi vedno več prostovoHcev. Pritisnil pa je nenavaden mraz. VstsSko kre-tanle je otežkočeno. še posebno huda pa je zima z« turške volaVe !z Azile. 11. januarja 1876 je slo po EvtotjI poročno, da je pri Ban**m Hn *nn tnr*v> voja- kov *n jih več sto leži polzmrzlih po bolnišnicah. ZASLEDOVALCI PETRA MRKONJIČA Kakor vselej pri osvobodilnih bojih Jugoslovanov, je tudi v bosanski vstaj« igralo spfetkamvo veliko vlogo. Knez Milan je začutil nevarnost junaškega uveljavlja-nja Petra Mrkonjiča. zato so njegovi agen-tje začeli raznasatl lazi. da tezi princ Peter za bosansko krono tn so celo zahteva?! da mora sapusrti bonace ker da se bon aa »lastno dobičkarstvo«. Princ Peter je Vso nesnago in vse madeže od rje boste z lahkoto odstranili, ne da bi se bilo treba bati, da ostanejo sledov! na emajlu. zahtevo gladko odbil, češ da se sme vsakdo boriti za svobodo svojega naroda Res se Je Peter Mrkonjič tudi po voditeljskem sestanku v Jamnici dalje boril s svojo četo na Suhi meji. Dne 24. in 30. decembra 1875 je že pri Dobrem Selu pobil Turke, nato se je umaknil. V njegovi četi sta bila izmed Slovencev novinar Aleksander Toman, eden izmed njegovih najzvestejših spremljevalcev, in. pa Viktor Meri jak, ki je Mrkonji-čevi četi tihotapil orožje. Kako so na Petra Mrkonjiča prežali zarotniki, podžgani in najeti od agentov kneza Milana, nam pripoveduje Aleksander Toman v svoj h spominih: »Peter Mrkonjič je bil vsako minuto izpostavljen smrtni nevarnosti Po shodu v Jamnici sem se peljal z njim. da se vrneva v naš tabor na turški strani Bila je velika tema in ko smo dospeli v neko sotesko, so začele prav v bližini pokati puške. Takoj se je videlo, da so streli namenjeni nam. ker čutilo se je prav dobro, da svinčrnka udarja v kolesa in ogrodje voza. Konji so se začeli vzpenjati in ritati, voznik je izgubil glavo. Jaz vstanem, izvijem vozniku vajeti in bič iz rok ter začnem udrihati po konjih, da so nas v besnem diru odnesli Iz nevarnega obližja. Naslednji dan smo preiskali voz in smo našli na štirih krajih sledove švinčenk, ki so prebile lesovje voza. Ce bi bila ena krogla zadela le enega konja, bi bilo po nas.« — Aleksander Toman sobojevnik kralja Petra L Osvoboditelja, je umrl 14. maja 1931 v mostnem zavetišču v Ljubljani, 80 let star. Po rodu je bfl iz premožne Toman ove rodbine v Kamni gorici. Kot agronom je praKticiral v Slavoniji odkoder se je Javil k prostovoljcem Petra Mrkonjiča in mu Je princ poveril vodstvo čete s 120 možmi. Po okupaciji Bosne in Hercegovine je bil Toman dolga leta novinar v Severni Ameriki od koder je tudi redno dopisoval »Slovenskemu Narodu«. Ustanovil je Slovensko napredno enoto, ki združuje danes v Ameriki okrog 60.000 članov. Leta 1910. se je vrnil iz Amerike. Ob pričetku vojne so ga vlačili po raznih ječah, samo v garniz* jskem zaporu v Mariboru so ga držali 6 mesecev. Narodna skupščina je starega borca pri poznala leta 1925. za narodnega delavca ln mu prisodila 1100 din mesečne pokojnine. Pokopan je bil na stroške ljubljanske mestne občine. HUBMAJER IN »SLOVENSKI NAROD« O Hubmajerju so listi še venomer prinašali poročila, da izvrstno organizira in napreduje v Bosni. Toda tu in tam je tudi doživel poraz n med vstaši ni bil povsod priznavan za vrhovnega poveljnika. Golub Babić. Trivo Amelica tn Janko Bajalica so dalje operirali na lastno roko. Čudovita sreča pa je Hubmajerju še dalje ostala naklonjena »Slovenski Narod« je lahko večkrat demantiral vesti o njegov* smrti. Tako je nekoč v januarju poročala »Deutsche Zeitung« iz Kostajnice, da je bil Hubmajer zavratno ustreljen, češ: že pred nekaj tedni ae je pisalo, da nelti ljudje, katere samo-pridnost in lakomstvo vleče med vstaše, pisano gledajo značatnega in vse slenar-stvo sovražečega Hubmajerja. . . Takoj naslednji dan je Hubmajer brzojavu" »Slovenskemu Narodu.«, ds je Siv in zdrav. Vobče je bil Hubmajer kot vrhovni vstaski vodja redno v stikih s »Slovenskim Narodom« in z Narodno tiskarno. Kako tudi ne, saj se te v LjuhMsnl med nrvim' organizirat odbor za zbiranje nrPodarov v prid nribegUm Hercegovcem ln Bosancem. Dne 19. Isnuaria 1*^6 so nabrali že 3783 goldinarjev in 1000 frankov v zlatu. Odbor ja I skrivaj pošiljal vstašem orožje, ki so ga nakupovali: glavni urednik >Slovenskega Naroda« Josip Jurčič, dr. Josip Vošnjak, dr. Valentin Zamik in drugi narodni bori-telji. V Narodni tiskarni je bil takrat Hub-majerjev tovariš France Hribar, poznejši dolgoletni meter »Slovenskega Naroda«. Majhen je bil in okreten kakor podlasica, France Hribar je bil tisti, ki Je iz Narodne tiskarne v Ljubljani tihotapil vstašem orožje. (Simpatični »Hribček« takisto že vrsto let počiva pri Sv. K ražu.) Miroslav Hubmajer je nekoč spet komaj ušel iz bojnega meteža, ko so pod njim ustrelili konja in se je rešil z divjo hrabrostjo. V vstaških krajih pa je zavladalo sredi zime največje siromaštvo. Padle so pokopavali le pod sneg ln led, mnogo je obležalo nepokopanih, koze so začele rdeči ti nesrečno prebivalstvo onkraj Save. Na pomlad se je pojavila še kuga. POSLEDICA VSTAJE IN HUBMAJERJEVA USODA Vstaja leta 1875/76 ni rodila onega uspeha, kakor bi ga bila lahko ob večji aložno-sti vstašev pa ob manjši nagajivosti usode in manjši delavnosti dunajskega, spletkar-stva. Odstopiti je moral Miča Ljubibratič, ki je bil sicer zagonetna pojava, gotovo pa zelo sposoben, hraber in zaslužen vstaš. Tudi Hubmajerjeva Četa se je razšla, O božiču 1877 se je Miroslav Hubmajer podal v Srbijo. Obetala se mu je lepa kariera v topništvu, imenovan je bil celo že za majorja Ker pa knezu Milanu ni maral služiti, se Je rajši vrnil v Ljubljano — kot Črkostavec v Narodni tiskarni Dolgo pa ni strpel med mrtvim svincem, bojevniška kri ga Je gnala med vstaše v stari Srbiji Pomagal je tudi Bolgarom v borbi proti Turkom Naposled je z Nikolo Pašičem zbežal v Bukarešto. Tam si je ustanovil litografski zavod, Cez leta je prišel v Beograd in začel izdajati dnevnik »Belgrader Zeitung«. Medtem je Avstroogrska že davno (1878) zasedla Bosno tn Hercegovino. Hubmajerju je bila ponuđena služba v sarajevskem deželnem muzeju, ki jo je leta 1896. sprejel. To ae mu Je od raznih strani očitalo, Češ da ae je s tem izkazalo, da je bD prejšnje čase avstrijski zaupnik. Resnica pa je bila le ta, kakor Jo Je v njegovo obrambo poudaril njegov tovariš Aleksander Toman: »Hubmajer Je moral živeti in če ga Je avstrijska vlada vzela v svojo službo, je s tem prav modro ravnala. Popularnost, ki jo jo Hubmajer v Bosni užival, je gotovo dobro-dejno vplivala na pacifikacijo Bosne. Koliko je v sedanji Jugoslaviji visokih uradnikov m odlikovancev, ki so bili še nedavno njeni zagrizem sovražniki de ministri so postani. . . Slava Hubmajerjevemu spominu!« Hubmajerju res ni bDo mogoče očitati avstrijakantstva, V sarajevskem deželnem muzeju Je nadaljeval svoje novinarsko delo tn je bO v zvezi z mnogimi jugoslovanskimi politiki. Dne 1. marca 1910 pa Je nenadno umrl. Rekli so da ga je zadela srčna kap. Toda nikoli ni izg'nila sumnja da Je bil od avstrijske strani zastrupljen. »Ko bo zgodovina v poznejših časih napisala v svojo zlato knjigo vse one. ki so živeli, delali in trpeli za narod in obstanek naše države, se bo ime Hubmajerjevo bli-sčalo med prvimi.« — Tako Je ob 50-letni-ci bosanskega ustanka zaključil svoj članek v »Jutru« Aleksander Toman, ki je bil pač enako idealen, nesebičen in bojevit mož, kakor Miroslav Hubmajer. Da zlasti ob slovesni priliki, ko se »Slovenski Narod« ozira v burno preteklost, ne bi ostalo pozabljeno, kako ie bila Slovenija po nekaterih svojih možeh povezana z borbo za svobodo zatiranih bratov, smo se z opisanimi spomini oddolžili pokojnim borcem iz tistih dni. Res je, glavna beseda je veljala Miroslavu Hubmajerju. ki je pač bil vrhovni vodja vstašev in osrednja oseba vsega pokreta. Toda enako priznanje velja vsem njegovim tovarišem, ki smo jih omenili, kakor tudi onim ki so ostali neomenjeni V družbi vojvode Petra Mrkonjiča so ponesli v boj proti zatiralcem svoje nabite puške m hrabro srce. Njihov svetli vzgled naj trajno živi z nami ŠKOTSKA Skot se pel le iz Londona v Rflnburg. Ha postaji izkopi in hiti k blagajni — Zakaj ps izstopate na vsaki postaji? — na vpraša sopotnik. — Na vsaki postaji kupim vozni listek do Dribodnie postaja — Zakaj pa niste kupili voznega Usta od Londona do Edmburgha? — Zdravnik, ki me fe v Londonu preIskal ari je delal, da me lahko vsak hip zadene arena kop Čemu hi torej po nepotrebnem Krm. O Štev. 86 Najceneje te kvalitativno na hrtKtov« hi REMEC-C0 DUPUCA PRI KAMNIKU felrrnigks in avto postaja OGLEJTE SI NASE ZALOGE V TOVARNI ALI V PISARNI LJUBLJANA, KERSNIKOVA ULICA 7, POLEG SLAM1CA. Iz tihega 19. v viharno 20. stoletje Ka] pride človek« na odšel« ko lista po starih letnikih »Slove* skega narodatc Ljubljana, 16. aprila Doba zadnjih 70 let j« nedvomno najusodnejša ne le za zgodovino slovenskega naroda, temveč tudi za človeštvo. Za presojo dobe Je sicer potrebna večja časovna perspektiva, vendar nam že dosedanji veliki dogodki dobe dokazujejo, da je prelom med 19. in 20. stoletjem največji med dobami- Pod tem pa ne smemo razumeti, da je do preloma prišlo natančno 1. 1901; čas, ki ga preživljamo zdaj. je začel zoreti ne-zaznavno že desetletja pred koncem 19. stoletja To pa. kar preživljamo zdaj, zgodovino ter usodna leta, ie vedno le nejasno spoznavamo. ČASOPISJE OGLEDALO ČASA Bolj nam stopi v zavest spoznanje med ogromno razliko obeh stoletij, če se poglobimo v dokumente dobe; tudi časopisje lahko prištevamo med taksne dokumente. V njem se vedno zrcali doba. kakršna pač je, skoraj najbolj verno; tudi, če časopisje ne more objavljati vsega, kar bi hotelo, saj je tudi to znak časa. In če bi bilo vse ■lagano, karkoli je bilo doslej tiskano na Časopisnem papirju, bi bil tudi v tem znak dobe — dobe laži ta nasilja, dobe, zasužnjenega duha ter zatrtih misli, V nobenih drugih dokirnientih preteklosti ne prihaja tako ž>*q do izraza boj za svobodo duha ter vesti, stremljenje za napredkom in boljšo bodočnostjo — kakor v časopisju. bo-J&si v pozitivnem ali negativnem smislu, že zaradi tega smo upravičeni presojati dobo zadnjih 70 let po časopisju, po tem. kar je izšlo v >Slovenskem narodu* v sedmih desetletjih. KAr* JE PRIKUCALO NA* UST v znT^nrvjE Na 5 Hst je priklicala v življenje doba: potreba da Slovenci javno zagovarjamo, branimo in terjamo narodne pravice v državi ki nam je bila mačeha, ki ni priznavala naših narodnih ter življenjskih pravic- To je očitno že v prvi Številki »Skv ▼enskega naroda« s dne 2. aprila 1. 1868. Seveda na A narodnostni program ni bil izražen Se dovolj jasno tn tudi ne smemo reči, da je za listom stala takoj politična skupina, ki bi zastopala kot dovolj močna ves slovenski narod hi ki bi imela že povsem sestavljen program. Za to zdaj ne frre: moramo le ugotoviti, da je priklicala bat v življenje potreba po političnem uveljavljanju ter življenju naroda. Dokler narod ni imel svojega političnega lista, ni imel tudi te pravega polit ;čnega ZJvlienja. »Slovenski narod« je bil torej v začetku predvsem političen list. ki ga pa nI poklicala v življenje zgolj potreba politične skupine po političnem uveljavljanja, temveč potreba vsejra naroda. V razmerah, kakršne so vladale pred 70 leti. je bil ustanov-' ljen prvi politični slovenski list. ki se je razvil ter uvel levil; to hkrati pomeni, da se je narod začel zavedati svoie samobžt-■uežL to je bile manifestacija njegove živ-IJtajske sile. Zato j> ustanovitev našega Usta sama na sebi zelo pomemben dokument čas%. ki smo v njem preživeli prelom dveh doir dveh stoletij in ki v njem preživ-IJeano Irr^zo sveta, f Svetovna vojna je bile le e*en izmed pojavov svetovne krize 20 stoletja.*! ZNAČILNOSTI It. STOLETJA Prejšnje stoletje imenujemo upravičeno Idilično v primeri z nemirom, krizami ter hrupom našega stoletja. Lahko bi rekli, da je tišina prejšnjega stoletja pomenila mir pred viharjem ki se je razdivjal v dru grem desetletni 20. stoletja m ki se ie vedno nI polegel. Prejšnje stoletje sicer imenu V~k> dobo največjih odkritij, a tudi velikih revolucij: razen tega je b?lo v 19 sto'etni več vota. V začetku prelšniega stoletja sc se šel« končale napoleonske vojne. L. 18*8. je bila velika revolucija ki jo po njenem pomenu lahko primerjamo celo a največjimi revolucijami našega stoletja, kajti bila je predhodnica revolucij 20 stoletja, kakor je bila francoska revolucija njjcr.i predhodnica. Toda 19. stoletje Je bilo v primeri z 20. vendar tiho ter idilično Svet Je bil tedaj še prevelik — prometna sredstva so bila se zelo nepopolna, najnovejše civilizacijske pridobitve si se niso podvrgle sveta — da bi s*» valovi zgodovinskih sunkov sirili dovolj daleč in dovolj nado ter budili svetovne zgodovinske potrese. Civilizacijske dobrine tedaj se niso bile mogočen činitelj v življenju in niso bile se izrabljene v vojni tehniki. Tedij se nI bilo močne zavesti, da so države vsega sveta v tesni zavisnosti da je svet en sam organizem, ki trpi posledice ves. čeprav se bolezen pojavi kjerkoli Tedaj š*» it prodrlo dovolj močno spoznanje, da ideje ln gibanja ki gibljejo človeštvo v daljših dobah, ne poznajo meja. Ni se bilo Splošno razširjeno spoznanje, da vladajo po vsem svetu enaki sakoni socialnega, gospodarskega, kulturnega in narodnostnega »vljenja. Tedaj so se sele začeli razvijati listi, ki so razpravljali o svetovni politiki ln ki so postali svetovni po svoji obliki, razširjenosti in pomenu. Poglejte, kakšni so bili prvi slovenski časniki! Tedaj, ko ni bilo niti še pisalnega stroja, ko so poste oddajale le kratke brzojavke, ko se mnogih železnic niso niti začeli polagati in ko se niso mogli govoriti o pravem telefonskem prometu, je doba vtisnila listom že na zunaj svoj pečat. Tedal Se niso bruhale rotacije časniškes-a papirja v milijonskih nakladah in naročniki so prejemali list sele čez nekaj dn\ ako so stanovali le 50 km Od kraja, kjer je izhaial. Tudi vesti so prihajale v uredništva sele čez nekaj dni ln ie tedaj niso bile povsem zanesljive. Rubrike listov so zaradi tega izpolnjevala predvsem poročla o domači politiki, o zadevah iz domačega političnega, kulturnega in gospodarskega življenja Kakor da so bfll dogodki ki dajejo danes reporterjem glavno snov. silno redki, so Jih listi omenjan le od časa do čas« bolj po naključju kakor smotrno. Dandanes Citate dan srn ročila o zločinih, umorih, tatvinah, [jah — tedaj pa listi te niso imeli redne sodne m policijske kronike, kakor da ni bilo zločinov. Listi so imeli po vsebini bolj značaj revij kakor dnevnikov; uvodniki so se vlekli pogosto čez dve strani in izhajali so v nadaljevanjih. Imeli so značaj polemičnih razprav, zaostrenih v satiro, ne pa dandanašnjega sloga jedrnatega opredeljevanja aktualnih političnih dogodkov. Pogosto naglašamo, da je najznačilnejši sa našo dobo življenjski ritem dinamika, ki se izraža v časopisju v enodnevni aktualnosti in senzacionalnosti. Ce pa hočemo pokazati na značilnost dobe preteklega stoletja, moramo opozoriti prav na to nasprotje nase dobe, na aktualnost in senza-cionalnost. Prejšnje stoletje Se ni imelo smisla za senzacijo, se ni čutilo, kaj je aktualnost, ker v samem slogu življenja 19. toletja se ni bilo pogojev za to: velike novice, ki Imajo dandanes značaj senzacije, so se tedaj Sirile tako počasi, da prav za prav niso bile več novice, ker niso bile več »aktualnec, ko so ee razširile med množice. Ali ni posebno značilno že to. da je v prejšnjem stoletju izšlo tako malo posebnih izdaj našega lista, da bi jih lahko pošteli na prste? Iz tega nikakor ne smemo sklepati, da v prejšnjih časih ni bilo dogodkov, ki bi zaslužili, da bi jim dnevniki posvečali svoje stolpce. Dogodkov je bilo dovolj, toda težje Je bilo zbirati podatke; nepopolna je bila brzojavna in telefonska služba, promet Je bil počasnejši, železniško omrežje Je bilo ie redko, avtomobilizma ie ni bilo niti ie ni bilo stavnega stroja. Človeštvo nI bilo povezano niti dobro po zemlji in telefonski žici. kaj Sele po zraku ("letala) in etru (radio>! Mnogi izumi prejšnjega stoletja so prišli do veljave ter moči tele v zadnjih desetletjih KO *E NI BILO >—IZMOV«, PROBLEMOV, KRIZ... Slovenski književni jezik je rasel vzporedno s slovenskim časopisjem; ne le zato. ker so bili naši klasiki pisatelji novinarji in da so bili tudi jezikoslovci najboljši slovenski novinarji, temveč tudi zaradi tega, ker se v samih knjigah ni mogel povsem razviti Časopisni jezik je vselej bolj živ kakor knjižni, ker Je v tesnejšem razmerju z življenjem, stvarnostjo in vsakdanjostjo. Lahko bi rekli, da je časopisni jezik bolj >aktualenc. kakor so tudi bolj aktualne zadeve, ki so opisane v njem. In prav zaradi tega je časopisje mnogo verne j še zrcalo dobe kakor knjige. V prejšnjem stoletju niso v časopisje silili taki »problemi« kakor dandanes. Seveda so bili že tedaj problemi, čeprav jih še ni bilo toliko, toda ljudje se jtk še niso tako zaveda1:, niso čutili na lastni koži vsega tako živo kakor dandanes. Industrijalizacija je sicer spravila iz tira dotedanje patriarhalno življenje, prinesla je s seboj nemir ln vse to. kar je dobilo pozneje ime - problemi« (bodisi socialni, gospodarski, kulturni, politični ali celo imperialni), vendar se je tele razvijala in trenja te niso bila tako močna. Zato so bili tudi te nevsakdanji pojmi in izrazi, ki so dandanes mednarodni in ki so v slovenščini dobili končnico —izem. In-dustrializem. Imperializem, kapitalizem, socializem, materiallzem, rasizem, nacionalizem, patriotizem, terorizem itd. so bili tedaj še tako redki izrazi v časopisju kakor n. pr. kriza ali problem, že v tem vidimo ogromno razliko med prejšnjim in sedanjim stoletjem: tedaj je bilo te vse v povojih, svet te ni bil tako opredeljen ter sprt med seboj idejno ter kulturno, socialno in narodnostno. Nobena ideja te ni bila tako mogočno zasidrana, da bi razgibala ter pretresla ves svet kakor dandanes nekatere Ideje. V drugi polovici 19. stoletia je bilo seveda že mnogo socialnih nemirov, nacionalnih gibanj in podtalnega kipenja. toda kaj je vse to v primeri z dinamiko idej našega časa. kaj je vse to v primeri s prevrati in usodn;mi trenji 20. stoletja?! Vojne v drugi polovici 19. stoletja so bile operete v primeri z vojnami natega stoletja, z vojnami, ki so prave tragedije, ne le oo«ameznih narodov, temveč vsega človeštva. Tedaj niso ie srečevali v časopisju tako pogosto tudi besede »ideja«. Kakor nI bilo tedaj v našem kulturnem življenju te ločitve duhov tako tudi še ni bilo jasne ter odločne opredelitve v svetu. Samo po sebi se razume, da ie bil že tedaj Imperializem ena najrnočnejilh sD. ki je preobražaja svet. toda imel je še krinko; v rubrikah o zunanji politiki te ni kazal svojega obraza tako jasno kakor dandanes. NI ie vplival tako mogočno na notranjo politiko posameznih držav ta na men ta 111 eto množic. Zato so se imenovale tudi mnoge vojne »osvobodilne« ta le redki so opazili, da so jih aranžirali imperialisti zaradi povsem drugih, ne narodnostnih interesov. Vendar beseda »ideja« tedaj te ni bila tako diskreditirana, bodisi v pojmu »narodnostna ideja«, »socialna ideja« itd., kakor dandanes. Imperializem je bil že tedaj, toda ni imel te tako dobro na vajetih sveta, ker Rt imel v rokah tudi te dovolj močnega instrumenta — kakršen je dandanes tehnika v splošnem in vojna tehnika posebej — da bi lahko dovolj učinkovito vihtel pest v imenu idej. Zato nt bilo te tako močnih tren? med imperiaJizrni, da bi svetovne krize ogražale človeštvo. NI bilo te toliko svetovnih ta manjših problemov na dnevnem redu dobe, nI bilo te toliko kriz — zato pač tudi niso bili v besedišču časopisja. ČEDALJE TESNEJŠI SVET IN VEDNO VEČJI DELOKROG LISTA Cim bolj so se izpopolnjevale prometne zveze čim bolj je postajal svet manjši ta čim hitrejši ter močnejši je bil ritem življenja, tem večji je bil zorni kros; časopisja, tem večji je bil njegov delokrog. Najprej je naš list pisal piediseia o domačih zadevah. Imel je sicer dopisnike v Rusiji, na Cefkem. Nemčiji, Brtajl ttdL, vendar Je bil po svojem anafaju predvsem lokalen, brez javnoga raanieđa po svetu. Dopisi, Id so prihajali Is tujina, se bfll na- vadno se precej ts i*«-" Ni bilo tehničnih pogojev, da bi ust lahko nudil lep in popoln pregled najpomembnejših dogodkov po svetu in ne le doma. Upoštevati moramo, da tedaj še ni bilo pravega tipa informativnega lista ter da je časopisje posvečalo največ prostora ideološkim političnim razpravam, feljtonom in političnim zapiskom Domači dogodki, ki niso bili v zvezi s politiko, se novinarjem niso zdeli pomembni; reportaže še ni bilo. Dokler pa ni bilo reportaže, tudi te ni bilo pravega tipa dnevnikov našega časa. Vesti o zanimivih dogodkih Iz sveta so prihajale bodisi nejasne, nenatančne in netočne, da se je iz njih začel razvijati tip tako zvanih rac, ki škodujejo te dandanes najbolj ugledu časopisja Mnoge vesti ao bile fantastične. Lahko ste čitali vesti o raznih čudoviščih kakršne so tudi odkrivali prvi svetovni potniki Čitatelj ni mogel nikdar spoznati, koliko je resnice in kje se začenja domišljija. Lahkoverni ljudje, zlasti manj izobraženi, so si na podlagi taksnih vesti ustvarjali fantastično sliko o svetu. Brzojavne žice so čedalje bolj preprezale svet in čedalje več Je bilo tudi železnic in telefonskih prog, vesti so se širile čedalje hitreje in »akcijski radij« lista je bil čedalje večji: iz Čedalje večje daljine je list sprejemal vesti, ki so bile tudi čedalje točne j še. Obzorja so se razširila, svet se je pa zmanjšal. Ideje so se širile tudi prav tako hitreje kakor vesti in bile so čedalje močnejše, kakor je bila tudi čedalje večja propagandna sila časopisja. Ljudje so se čedalje bolj zanimali za svet, čedalje več je bilo ljudi, ki so potovali, ki so se preseljevali, ki so romali za zaslužkom iz mesta v mesto, iz države v državo, s kontinenta na kontinent. Statistika 19. stol. se je prevračala v dinamiko našega časa. To se je pa najlepše zrcalilo v časopisju: v njegovi obliki in vsebini, usmerjenosti in razvoju. LOČITEV DUHOV, ČEDALJE MOČNEJŠA DUHOVNA IN SOCIALNA TRENJA Kot rdeča nit se vleče skozi vse letnike našega lista boj za narodne pravice Slovencev ta boj za svobodo duha ter mišljenja Prva desetletja liberalizem, ki je prihajal k nam čez Dunaj, še ni prihajal jasno do izraza ter veljave in te ni bil formuliran kot politični ter družbeni sistem. Boj sa narodnostne pravice, ki ae je manifestiral tako lepo v slovenskih taborih, pa je dajal vedno najizrazitejši značaj pisanju lista Pozneje, ko je prišlo do ločitve duhov ta ko je bil liberalizem tudi političen program, je pa bilo čedalje več sil naperjenih ne le proti vladajočemu nemštvu. temveč tudi proti idejnemu sovražniku liberalizma. Od leta do leta je Ust posvečal več prostora v strankarske namene, za volilne kampanje ter zahteve stranke. Od leta do leta je bil tudi trdovratnejti ter napomejsi boj s cenzuro. Dogajalo se je, da je bil list zaplenjen po trikrat in večkrat zaporedno. Skoraj proti sleherni konfiskaciji so se pritožili in vrstile so se neprestano tiskovne pravde. Posebno možato se je spoprijemal s cenzuro Jurčič, ki bi zaslužil dandanes ugled že zaradi tega. Zgodnja smrt Jurčiča pomeni morda za slovensko novinarstvo še večjo izgubo kakor za literaturo. V zadnjih desetletjih 19. stoletja je zajel val industrijalizacije tudi slovenske dežele. Kapital je bil v nemških rokah, slovensko delavstvo se mu je vdinjalo kot cenena in izredno dobra delovna sila. Slovensko meščanstvo Še ni bilo strnjena družbena plast. Id bi lahko nastopila kot tekmec na gospodarskem področju proti nemštvu. vendar je začelo zbirati svoje sile. Povsem brez moči le pa še b:lo slovensko delavstvo. Socialna demokracija ni upoštevala precej dolgo narodnostn'h zahtev Slovencev, ki so bile silno tesno zvezane s socialnim vprašanjem, delavstvo samo pa ni bilo še dovolj zavedno in opredeljeno. Socialni demokrati so pri volitvah tu in tam nastopali skuono s klerikalci. Delavstvo je bflo organizirano v vs^h strankah, kolikor ga je sploh bilo organiziranega. Vendar je socialna in svetovno nazorska opredelitev čedalje jasneiša ln nosi v sebi zametke nove dobe. Slovenski narod, ki je bil dotlej izrazito kmečki, dobiva industrijsko delavstvo in meščanstvo. To je pa že začetek razdobja, ki ga še preživljamo. PREHOD V ?0. STOLETJE Značilnosti našega stoletja, način tako zvanega sodobnega življenja ta duh nove dobe ne nastopajo natančno po koledarju, ko smo začeli pisati prve letnice 20. stoletja; vendar je zanimivo, da je precej jasna ločnica med obema stoletjema, čeprav je prehod v novi Čas počasen. 19. stoletje se končuje pri nas, ko se začne uveljavljati v življenju nova sila: elektrika; ko doseže industrializacija tako velik razvoj, da dosežejo napetosti med velikimi imperialističnimi državami vrhunec, da se sproste v svetovni vojni; ko je socialna diferenciacija slovenskega naroda že v glavnem končana ta ko začno Slovani, zlasti južni, razmišljati stvarno o slovanski vzajemnosti in tudi delati zanjo konkretno. V začetku 20. stoletja odnosno ob prehodu med 19. ta 20. stoletjem so svetovna tržišča razdeljena kakor so že razdeljene kolonije. Velike industrijske države se ozi- • rajo po novih tržiščih in ozemljih. Zasužnjeni narodi, ki so dovolj napredovali v svojem razvoju, se otresa jo pokroviteljstva velikih. Trenja med posameznimi narodi te podžigajo posamezne države, ki hazardi rajo z usodo narodov. Nenadno bo tišino pred viharjem prekinilo prvo grmenje. Crni oblaki se bližalo z veliko naglico z Balkana po prvi ruski revoluciji ta rusko-japonski vojni. KONEC ILUZIJ, NAJVEČJI PREVRATI V ZGODOVINI Svetovna vojna pomeni začetek največjih prevratov v zgodovini, začetek novega vrednotenja življenja ter človeka ta začetek velike krize človeške civilizacije. Samo začetek, o izidu ter koncu ne mora te ni- To Je konec iluzij o človeku m Uvijen ju, nazorov prejšnjih stoletij, ki so ustvarili idejo mirnega razvoja zgodovine in Iluzijo človečanstva. Konec je iluzije, da je človek te dovolj kultiviran, da bi lahko preprečil vse vojne, da bi s samo aUo razuma odpravil vse zlo in nasilje s sveta, da bi na samih lepih beedah organiziral pravičnejši red ta lepšo bodočnost. Sveta ne giblje ta samo razum ta plemenitost, Človek je podrejen člen neizprosnega sistema, ki deluje po zakonih, ki so ie veljali, ko so ljudje te živeli v pragozdovih; groba sila, pohlep, brezobzirnost, pravica močnejšega — so se vedno osnove ustroja ki ga imenujemo civilizacijo. To je zdaj te tem bolj tragično ta usodno, ker je človek postal Igrača tehnike, ki jo je sam ustvaril, ker ga je zajel požar, ki ga je sam zanetil. Tehnika se je razvila bolj kakor človek sam na sebi ta organizacija sožitja človeštva. Ker torej tehnika služi slabšemu človeštvu od sebe, služi tudi slabim namenom — sluzi zločincem za zločine. Na sili tehnike sloni nasilje, ki je sistem ta zakon dandanašnje ureditve sveta Kdor je vojaško močnejši, diktira svetu, kdor Ima več orožja ustrahuje svet in mu vsiljuje zakone, nalaga suženjstvo ter ga zadržuje v barbarstvu. Svetovna vojna je samo dokazala, kako gnile so osnove nase civilizacije, kako je bilo vse zidano na lazi ta alep'lu ta da so vojne še vedno najpomembnejši činitelj v zgodovini. Vojna je bila končana, a po nji je nastalo samo premirje ta se ni začel mir. Razorožene so bile samo premagane države ta tudi po vojni so se države te vedno delile v dve skupini: v premagance ln zmagovite. Odpravljene niso bile napetosti, ki so povzročile vojno, ta pogoji za novo vojno so ostali. Nadaljnji razvoj posameznih drŽav, svetovno gospodarstvo, narodnostna ta socialna trenja — vse to povzroča te silnejša trenja te večje napetosti ta te kata strofamejte spopade. Kakor so čedalje hujše svetovne gospodarske krize, tako bodo čedalje hujše ln usodnejše vojne. Da svetovna vojna pomeni v resnici začetek svetovnih prevratov ta katastrof, je čedalje očitnejše. Po svetovni vojni je bilo že izredno mnogo večjih in manjših vojn, ki jih je od leta do leta več ta ki zavzemajo čedalje večji obseg. Podobno je bilo pred svetovno vojno, toda zdaj je obseg vsega mnogo večji, zdaj so v veljavi povsem druga merila; lahko bi rekli, da je bilo v svetovni vojni klanje samo še obrt, med tem ko je zdaj že industrija. Tehnika se je razvila, a razvila se je tuđi krvoločnost človeške zveri. Napetost med Lmperializmi je mnogo večja kakor je bila pred vojno, pohlep po ozemljih, zlasti bogatih na surovinah, rase neprestano, oboroževalno tekmovanje se stopnjuje do blaznosti in vse življenje se mora hočeš nočeš prilagojevati pripravam za veliko svetovno klanje. ALI NI NOBENEGA OPRAVIČILA ZA OPTIMIZEM ? Perspektive so pač takšne in prav dandanes je iskrenost bolj potrebna kakor kdajkoli; samo če poznamo nevarnost, lahko razmišljamo, kako bi se je Izognili. Stvarna analiza dobe ta mednarodnega političnega in gospodarskega življenja nam kaže, da človeštvo sili v katastrofo. Pred svetovno vojno je bilo tudi dovolj znakov*, ki so kazali, čemu se je približeval svet, toda, kakor rečeno, do svetovne vojne Je še prav za prav trajalo stoletje velikih iluzij, romantike, malomarne brezbrižnosti, ki je pognala še posebno globoke korenine v časih blagostanja ln industrijskega razmaha. Greh bi bilo tajiti dandanes, da je svet v vročici in da lahko nastopi kmalu katastrofa. Vendar Je tudi Se vedno dovolj opravičila za zdrav optimizem, ki pa mora biti v resnici zdrav, sloneč na stvarnem presojanju. Sile so. ki silijo v vojno, ki ženejo svet v katastrofo, a izkušnje nas uče, da ni nobene sile brez protisile. Ce pomeni vojna konec velikih iluzij, moramo med velike iluzije prištevati navdušenje za vojno. Ljudje dandanes sovražijo vojno, sovražijo tem bolj nasilje, čim večje je. avtoriteta pesti je tam manjša, čim večji je pritisk pesti. Svetovna vojna se Je končala povsem drugače, kakor so mislili tisti, ki so jo za-fieli. Vojno orožje je vedno dvorezno. V zgodovini se nam nudi neSteto primerov, ki pričajo, da se vojna pogosto konča nesrečno za tiste, ki jo začno in ki si od nje obetajo največ. Največji zmagovalec sveta Je bil nazadnje največji premaganec in je umrl kot izgnanec na zapuščenem otoku. In Avstrija, ki je začela svetovno vojno, je nedavno povsem izginila z zemljevidov. Če pride do druge svetovne vojne, ne bo zmagovalcev. In če hočemo biti optimisti, se lahko tudi tolažimo, da bo prihodnja svetovna vojna nedvomno zadnja, ker bo odnesla Se tiste iluzije, ki jih ni prva svetovna volna, ker bo pokonala ne le staro civilizacijo, temveč tudi njeno gnilobo. Slokan Za popolno svobodo tiska ali proti nji? Kako odgovarjajo aa to vprašanje ugledni predstavniki francoske javnosti Ljubljana, 16. aprila V Franciji, klasični državi svobode vesti, v državi, kjer so bile proglašene Človeške pravice že v 18. stoletju, tudi razpravljajo zadnje čase, ko je svoboda povsod na umiku, ali naj bo tisk povsem svoboden ali pa bi bilo treba omejiti tudi njegovo svobodo. Iz ankete, ki so se je udeležili znani možje francoske javnosti, posnemamo nekaj misli. De Monzše: »Potrebno je, da se kaznujejo vsi prestopki tiska.« »BIum je predložil poslanski zbornici načrt zakona o tisku. Senat je načrt odbil. Načrt je vseboval več določb, ki sem jih pobijal, zlasti, kar se tiče širjenja lažnih vesti. Zakon bi naj določal za vse časopisje enoten nadzor, kar pa bi bilo neizvedljivo za provincijske liste. Toda kljub vsem pomislekom proti načrtu zakona sem v načelu pozdravljal zakon o tisku in ga še vedno zagovarjam. Blum je predložil načrt zakona zbornici pod vplivom upraviči ji ve-ga razpoloženja ln zbornica ga je tudi sprejela z zavestjo, da je potreben. Prepričan sem, da je neobhodno potrebno kazensko omejevati prestopke tiska; povsem nedopustno je, da ni nobenih praktičnih sankcij zaradi neutemeljenih obdolžitev, ki jih zvrača časopisje na javnega delavca. Javno življenje pri nas Je zastrupljeno z lažnivostjo, ki se skriva za velikimi besedami svobode. Poklicnim obrekovalcem se ni treba ničesar bati pred splošnimi sodišči, ki so preveč prizanesljiva ter se ne poslužujejo sredstev, ki jim jih zakon nudi« Paul Revnaud: V Franciji ne sme biti več denar bolj zaščiten kakor čast! »Odločno sem za svobodo tiska Toda sem tudi za odstranitev podkupljivih novinarjev, ki jih naj zamenjajo možje z zavestjo odgovornosti do poklica. Obrekovanje pri nas je neznosno in sodišča so preveč prizanesljiva. V Franciji ne sme biti več denar bolj zaščiten kakor Čast. Zagovornik sem zakonske ureditve in da spadajo prestopki tiska pod zakon« Paul Faore: Zagovarjam strogo zakonsko ureditev. »Zahtevam tri stvari: da ni v razpravi obstoj lista; izboljšanje zakona proti klevetam; boj proti lažnemu poročanju. To je v interesu vseh. javnosti kakor pravih novinarjev. Na ulicah je urejen promet z raznimi omejitvami. AH je to poseganje v svobodo? Ne. Torej, zahtevam strogo zakonsko ureditev za tisk. Treba jo je samo pozdraviti« Maulion: Svoboda tiska Je zvezana s zgodovino same republike! »Svoboda tiska! Kdo bi si drznil posegati v njo! Zvezana je z zgodovino same republike. Deklaracija človeških pravic je priznala »pravico vsem državljanom svobodo govora, pisanja in tlaka.< ♦ Toda ne smemo zamenjavati svobode izražanja misli z zlorabo te svobode, zlorabo, ki je klevetanje, sramoten je ta obrekovanje. Ce zakon hoče ščititi svobodo, mora strogo stopiti na prste vsem, ki se vdinjajo lažnivosti ta obrekovanju. Zakon mora nalagati dejansko odgovornost piscem in prestopke je treba kaznovati učinkovito.. Za nje pa naj pisci odgovarjajo pred poroto, po temeljiti a ns zamudni preiskavi. Pred poroto se lahko edino nepristransko ln toč- no izkaže, ali inkriminirane obdolžitve drže ali ne in tako je omogočeno, da pisec tudi lahko opravlja svojo dolžnost, ne da bi se mu bilo treba bati. da ga bo kdo oviral z zlorabljanjem zakona, med tem ko je obrekovalcem njihovo početje onemogočeno. Tako je lahko zaščitena svoboda tiska, zaščiteni so pa tudi ljudje pred obreko-valci, pred »klevetamj, obrekovanji in nedokazanimi obdolžitvami«, kar so po mnenju novinarske strokovne organizacije »največji poklicni grehic. Feraand Laurent: Tisk naj bo povsem svoboden! »Svoboda tiska? To je vprašanje, ki ga poznam od obeh strani. Bil sem direktor dnevnika in javni delavec. Prenašal sem torej kakor moji tovariši v parlamentu Javno posmehovanje, žaljivke in klevete. Kljub temu nisem prestal zagovarjati popolne svobode tiska. Svobode brez vseh omejitev. Mislim, da lahko samo tedaj tisk služi svojemu namenu. Razen tega imamo zakon proti klevetanju. Ko bi omejili svobodo tiska, bi bila nevarnost, da bi se ne mogli več svobodno braniti proti obrekovanjem z istim sredstvom, v časopisju, med tem ko bi klevetanje ne mogli povsem preprečiti Po mojem mnenju se v resnici močni vladi ni treba bati povsem svobodnega tiska, temveč ga, celo lahko prišteva za svojega sodelavca, kar Je lahko le, če je v resnici svoboden. Vsak korak nazaj je zgolj nesmisel. Tn če se dandanes razpravlja o omejitvi svobode tiska, opozarjam na besede polemika izza dobe restavracije: Ce bo izglasovan zakon o tisku, bo ostal slon edina prevelika žival, ki bo govorila, ne da bi tvegala, da jo zapro.« In mi? Tako razpravljajo o zakonu o tisku Francozi. In mi? čras bi Se bil. da bi začeli razpravo ter načeli najbolj pereče vprašanje našega časa. Napoleonove vojne in avtomobili V ameriški vojaSki reviji »The MiHtary Eugineer«. je bil prioboen jedavno zanimiv članek prof. dr. Leroy T. Pattona pod naslovom »Napoleon proti avtomobiluc. Pisec primerja izgube na človeških življenjih, povzročene po vojnah na eni in avtomobilih na drugi strani. 30 glavnih Napoleonovih bitk ie zahtevalo na obeh straneh 684.000 mrtvih in ranjenih. Po uradni statistiki Ze-dinjenih držav iz leta 1935 so pa* zahtevale avtomobilske nesreče v tem letu 37.000 človeških žrtev, ranjenih je bilo pa 1,280.000 ljudi, skupaj torej 1,317.000 ali 633.000 več. nego je bilo ubitih in ranjenih v vseh 30 krvavih bitkah velikega Korzičana. Druga primerjava: svetovne vojne se Je udeležilo 16 držav s 587.000.000 prebivalcev in te države so izgubile skupaj Mizu 30 milijonov mož. V Ameriki je bilo leta 1935 do smrti povoženih in ranjenih 1,317.000 ljudi, kar pomeni, da drži Amerika pri svojem številu prebivalstva 128.000.000 do 90% korak z izgubami v svetovni vojni v enem letu. Strašno je, da odpade v Ameriki 13% žrtev avtomobfrskib nesreč ns otroke. Amerika torej vodi neprestano krvavo vojno t strašnim sovraini^am — artornobiJom. •SLOVENSKI IfAEOIK Stran Borouo - središče dobre obutoe Uzorna industrijska naselbina — Žioljenje In delo o Bat'inih podjetjih o Boroou pri Vnkooarn Boro v o , 14. aprila, "■^^inilo je ie nad pet let. odkar so bili položeni prvi temelji tovarne usnjene in gumijaste obutve na zemljišču občine Borovo pri Vukovaru v Sretnu. V Borovu se uresničuje sistematičen načrt izgraditve najmodernejše čevljarske industrije ne samo v Jugoslaviji, temveč v vsej jugovzhodni Evropi- Ta industrija bo krila potrebe v prvi vrsti prebivalstva Jugoslavije, pozneje pa tudi prebivalstva drugih držav Balkana Id bližnjega Vzhoda. sc bojno prijateljstvo in medsebojno privrženost. Delo, stanovanje in zdravje so zelo tesno povezani med seboj, človeku so rx>trebnna za njegovo zdravje poleg dobrih higijenskih pogojev tudi dobra hi-gijenična stanovanja. Zato nikakor ne more biti vseeno, ali so stanovanja mračna, vlažna, slabo prezračena in obkoljena z drugimi hišami, ali pa je stanovanje oaza odmora, polna svetlobe in blesteča v snagi. Zato so v Borovu ena-I ko za delavce kakor sa uradnike ureje- Jugoslovenske tvornice game m obutve d. d. s naseljem Poleg tovarniških delavnic se gradi Borovo, mesto srečnih m zadovoljnih prebivalcev, ki Že zdaj ne vedo, kaj je beda in siromaštvo in ki bo služilo za zgled drugim mestom. V Borovu se ustvarja nov duh m novo pokoienje, ki se je postavilo v službo industrijske civilizacije. Tu so delovni pogoji na isti stopnji a socialnim napredkom. Dočim so prej gradili industrijalci tvornice samo zaradi svojega osebnega dobička in se niso mnogo brigali, ali odgovarja taka industrija potrebam naroda in države, ali odgovarjajo delovni pogoji predpisom moderne socialne higijene, da-li so nameščenci dobro plaćani in kakšno je njihovo zasebno življenje, mora zdaj moderna cialna industrija opustiti te zastarele zore. če hoče doseči uspehe v svojem delu in svojih prizadevanjih. Zato gradi za razvoj industrije moderni podjetnik poleg tovarne novo mesto m sicer tako. kjer imajo prebivalci dovolj solnca in zraka, dovolj gibanja in razvedrila Grade se stanovanjska poslopja, podobna vilam za eno, dve ah štiri rodbine, nameščencem se nudi osvežitev in razvedrilo, zabava in sport kar v samem mestu. Skrbi se. da žive narne-ščenci v moralnem in gmotnem pogleda življenje kulturnega človeka. To pomeni, da moderna socialna industrija ne gradi tvornišadh poslopij samo iz opeke, malte, železa in stekla sa svoj dobiček, temveč daje istinu socialnega skrbstva in enoten duh na praktična ko. higijenična stanovanja z dvema sobama, jedilnico in kuhinjo, kopalnico z angleškim straniščem, kletjo in vrtom. Kopalnica v vsakem stanovanju je za delovnega človeka posebnega higijonskega pomena Stanovanjska poslopja so zgrajena v enem nadstropju, sani z betoni i snimi cestami. Na njihovo Čistočo se polaga velika važnost. Poleti jih pogosto škrope, pozimi pa skrbe posebne kolone, da so ceste čiste. Razsvetljava cest in vsega mesta je naravnost veličastna. Pri vsaki hiši stoje kante s trdnimi pokrovi kamor mečejo gospodinje odpadke Tako so stanovanja in naselja vedno čista. Poleg stanovanjskega vprašanja je rešeno v Borovu tudi vprašanje prehrane V tovarniških poslopjih stanujoči delavci so večinoma oženjeni in imajo svoje rodbine ter tako vodijo tudi svoje gospodinjstvo in se hranijo doma. Oni lahko kupujejo svoje življenjske potrebščine neposredno v Đat'inero trgovskem domu. Razen tega je pa dvakrat tedensko trg, kamor prinašajo kmetje iz vasi Borovo in iz bližnjih vasi vukovarskega sreza svoje pridelke. Zaposleni so pa tudi delavci in nameščenci iz bližnje okolice, iz vasi m iz Vukovara. Razen njih je pa mnogo mla-dendčev m deklet, ki jim je bilo treba poskrbeti za dobro prehrano. Vprašanje prehrane je uredila tovarna tako, da je ustanovila Društveni dom, kjer so kuhinje z velikimi jedilnicami Jedilnice in kuhinje so urejene po strogih predpisih sodobne higijene. Hrano pripravlja strokovno osebje. Izdaten obed se lahko dobi za 3.50 din, večerja pa za 3 din. V Društvenem domu imajo gostje na razpolago biljard, ping-pong, šah in novine. V kavarni pa igra vsak dan prvovrsten jazz-orkester tako, da je ta Društveni dom kraj pravega počitka, vedrila m zabave Modema socialna industrija si po načelu, da morejo samo spočiti ljudje dati maksimum sposobnosti, potreben pri njihovem delu. Po higijenskih služi za zgled tudi največjim svetovnim podjetjem. Pred zaposlitvijo v podjetju sa mora podvreči vsak delavec strogemu pregledu tovarniškega zdravnika. Pri tej priliki dobi dotični delavec za kartoteko svojo karto, na kateri zdravnik podrobno napiše ne samo svoje spričevalo, temveč, tudi po posebnih metodah ugotovljene psihične in delovne lastnosti delavca. O vsakem delavcu napravijo tudi rentgenolog ki posnetek tako, da se dobi naj izčrpne jša slika o vsakem v to- Rdečega kriza, s svetosavske proslave, s proslave škofa Strossmayerja itd. Stene so okrašene s cvetjem, ki pričara otrokom pozimi pomlad. Po pultih so raz-stočo, nikjer ni nobenih sledov prahu, v razredih ne vlada običajna šolska zatoh-lost. Vsa ureditev šole odraza belino. Stene so popisane z raznimi pregovori in Izteki Po stenah vidiš slike iz življenja Šolska mladine. Tu je cela serija slik z izletov dece v gozdu, na livadi, na polju, pa tudi stike raznih dečjih proslav in prireditev, kakor s proslave Podmladka Osnovna šola kralja Petra H> v naselja J lenem človeku. Tak Hi kart tn posnetkov je v vzorno me jeni kartoteki tovarniške ambulante že nad 3.000, a njihovo število z napredkom samega podjetja neprestano narašča. Vsebina kartoteke je zelo zanimiva. V nji najdete vse, kar vas more ranima- okrog hO so pa kjer ja vse polno drevesc. Sčasoma dobi stega gozda aH te bolje urejenega parka, ki )e dat za zaenkrat še mladih dobi o blago-pa za m- Obutev sa izdeluje aa aa vesti pripadnosti eni skupuostL To ja tisto ustvarjanje duha solidarnosti med nameščenci in delodajalci, ustvarjanje dobre volje m razumevanja delodajalcev za nameščence in nameščencev za skupne interese podjetja. Zato smatra vodstvo podjetja Bata da je njegova dolžnost in njegova pravica, da pripada socialno, kulturno skrbstvo delodajalca za njegove nameščence izven tvornice izključno njemu in da se ne more osamosvojiti od dela modernega podjetni-ka_ Vsi tisti, ki delajo na skupnem delu, se morajo poznati in morajo čutiti med- BOROVO dobiva poceni električno luč, ki >o daje tovarniška centrala in sicer kw po 2 din, vodo pa brezplačno. Za vsa tako rodbinsko stanovanje se plača tedensko 30 dm» Za preskrbo z vodo je bilo izkopanih sest globokih vrelskuh vodnjakov. Vsak vodnjak je globok nad 75 m Od vodnjaka je napeljana na električni pogon po ceveh voda v vsako stanovanje. Enako je urejena kanalizacija za odtok porabljene vode v Dunav. Pitna voda je pod strokovno kontrolo. Poedini okraji novega Borova so saa ja čez dan m ▼ needljo, otreben tudi letni v tovarni ja urejen da )» uveden ie nad dva led 40 and delovni teden. Dela se od sedmšn a Juti a j do poldne in od dveh do petih popoldne. Opoldne ima torej vsak delavec dve uri Delavec podjetja Bat*a lahko rodbini aH svojemu osebnemu počitku m mu ostane še 8 ur za spanje. Ob sobotah — če med tednom ni bilo praznika — in ob nedeljah dela. Vsako leto enkrat si vsa tovarna za 10 dni vsako delo in ta čas služi delavcem in nameščencem kot letni odmor. Letni odmor je plačan. Kakor vlada po naseljih vam en red, tako Je tudi v tovarni m tovarniških delavnicah. Delavci delajo v svetlih, m prezračenih delavnicah, delavnic tvorijo nepretrgan niz od stropa pa skoraj do tal Ta niz je pretrgan samo po betonskih stebrih, ki tvorijo ogrodje poslopja. itilacije, ki vzdržuje v delov-prostorih neprestano čist zrak, so t vsaki delavnici posebne itilacije, ki vsesa vajo prah. Centralni ventilator vleče skozi cevi ves prah is petnadstropnega poslopja v dva ciklona, stoječa izven poslopja m visoka kakor poslopja sama. V vsaki delavnici so določeni posebni delavci, ki skrbe za vzdrževanje reda in čistoče. V vsaki delavnici sta po dva vodovoda za pitno vodo. Tik pri delavnicah so pa garderobe ločene za moške in za ženske. Vsaka delavnica ima toalete z umivalniki, brisačami in milom V Borovu Je idealno organizirana so-cialno-mgijenska služba tako, da lahko ti o človeku od barve las do palca na gi, vsa mogoča merjenja in proučevanja. Po tej oceni je dotični delavec vsake tri mesece, štiri mesece, pol leta, leto ali dve ponovno pregledan tako, da ima uprava tovarne točen pregled zdrava t ve- Bafe otroška ročna dela m mnogo Učnih nčfl, ki bi jih mogle zaviditi tej šoli na samo druge tole, temveč tudi mnoge univerza. Po razredih so nameščene klopi in stoli, ki se lahko postavijo kakor pač zahteva pouk. Stoli in klopi so podložena z gumijem. Podjetje Bat*a je zgradilo na svoje stroške tudi osem razredno ljudsko šolo kralja Aleksandra Zedinitelja v vasi Borovo. Sala ima veliko telovadno dvorano, šest razredov, centralno kurjavo, vodovod m toplo in hladno vodo, kopalnico in električno razsvetljavo. Pri Bat'i posvečajo posebno veliko skrb podmladku, ker se podjetje zaveda, da brez zdravega podmladka tudi ni boljše bodočnosti. Podmladkarji se imenujejo Mladi ljudje, kar pomeni, da se morajo že v zgodnji mladosti naučiti samostojnega podjetniškega dela, da postanejo gospodarsko neodvisni od svojih staršev. TI mladi ljudje imajo posebne inte-nate, kjer stanujejo, se hranijo in šolajo. Za njihovo vzgojo skrbe posebni vzgojitelji. V internatu je uveden spartanski način življenja. Prepovedano je uživanje alkohola in kaja. Prosti čas po delu in pouku v šoli se posveti sportu, igram in izletom. Vsi stanujejo skupaj v prostornih svetlih in higijeničnih sobah in sami skrbe za vzdrževanje reda in čistoče. Uče se štedi ti in vsak ima svojo hrami no knjižico. V teh internatih se ustvarjajo obe- Umrvalnica v internata mladih nega stanja vsega osebja. Lažji se prepuste lečenju Okrožnih uradov sa zavarovanje delavcev, težje obolele pa pošilja podjetje na svoje stroške v tori je, kakor se pač glasi zdravniški svet Uprava podjetja Bat'a s svojim tor jem g. Tomo Maksimovičem skrbi vzorno tudi za vzgojo otrok svojih sotrudnikov. V naseljih je zgrajena šola, ki se imenuje »Narodna osnovna šola kralja Petra TJ.« šola ima krasen vhod iz samega stekla. Posetnik takoj opazi vzorno či- s delom v tovaru! samostojne gospodarske moči, tu nastaja zdrav naraščaj i v fizičnem i v moralnem pogledu, ki bo lahko pozneje uspešno zavzel mesta svojih roditeljev. Iz vsega tega vidimo, da ustvarja podjetje Bat\a novega človeka in novo boljšo družbo, da ustvarja iz dninarja sotrudnika — podjetnika, ki simpatizira s podjetjem in z vso zajednico vedno, v sreči in nesreči. Napotite se v Borovo, mesto dobre in cenene obutve, in oglejte si podjetje Bat'a. ZIBELKA SOCIALNE INDUSTRIJE V JUGOSLAVIJI a»8 šimi. pfl Spomine obujajo ttt f* r tpovedu teto s nami odlični metrudnMci Neka] VeJecenjeni gospod uredniki le Vate ljubemiro vobOo naj bi svojih apotnmor Karkoli, 1 s Izhajanjem >nv>f —k i aS poiskala nekaj iztisov tega lista, l ao izšli moji spisi. Nasla sem već feljtona* v pričajo o dolgem življenj« Usta mojem. Saj so moji podlistki lov. Narodu« te leta 1394. M aa izd ■ Jkih članki m podlistki do L MSkVti pa je bC »S>ov. Narode Saa nase predvojne slovenski eaeenea m repi aaaaitati eaa Ka je XX aprila 1900 lzael aaaj spis o Zolajev! knjigi Fecondlta, Ja • is dolgo gojila Zeljo spisati kakšen >prav podlistek za sobotno Številko Vašega Boootna številka! To a sobotah je >Narod< tako kor velik Ust velikih narodov.« In ko sem ob tej priliki avoje spise, sem at morala prirasti, aa em bila precej bojevita. Zamena sesa sa snorda temu ali onemu, čeprav alila tako hudo. kakor je pero i Živela sem daleč od slovenskega aaana centra, samotarila tam ob Trsta, nisem imela nikogar, s komur M se pomenila o naših literarnih stvaren, ■ mi je sinila v glavo, vrgla aa papir in se predno se je črnDo *e Ze romal spis v Ljubljano. Tako sem L 1900. napisala sa navdušen feljton o Zolajev! knjig! alte. (Plodovi t ost), kl je is&a malo Ko je Zola napisal ta svoj roman, je nO aktualen večinoma le za Francoze, saj gm je pisatelj prav zanje napisaL Dandanes, ko ni od takrat minilo niti 40 let, at kam ta knjiga primerna več ali manj vsem velikim in mal'm narodom, saj se prvi kakor drugI ne rnnoie tako. kakor si Šele državniki. Toda dandanes ko je vsa En upa tako rekoč podminirana in je treba le malega povoda, da zapleše ves svet v vojnem vrtincu, dandanes ni ta Zolajeva knjiga Ba mestu. Pomislimo na Španijo, kjer te tako Bjo »brat mori Spanra( brata« in na KltaJ)-oko. Pomislimo na vse one u bo gre lene bi matere, ki so izeuhfle svoje može m sinove, na one, katerim so nedolžne otroke ubile bombe ali jih pod seboj pokopale razvaline in ruševine. Koliko porja, koliko solz in boli zaradi teh nečloveških vojn! Mnogo p!Se. a dejansko nič ne stori, da bi se preprečili vs*1 zračni napadi na zaledja aa civilno prebivalstvo. Ne smemo se t ore i čud: ti. da kljub podporam za rojstva otrok ponekod nele da število prebivalcev ne raste, ampak Se celo pada Zamislimo se v položaj matere s smovt. ftd so vsi zreli za vomo. mislimo na njihov strah ;n treuet v teh t-^zVh rineh ko se atamo piSe m govori o vo+n' nevarnosti. Ne n*» Število rolstev ne pada Is komoditete a -.7 ir'?Tft. ampak iz stranu ored vojno katastrofo, ko bo vsaka \'oj-na bolj grozovit m hoM n-*i*iov*»«ka rarali novih, vedno bolj izboljSanih morečTh Izumov. Ko bi Zola se živel, težko če bi v teb časih t »-<■' ~i1 c-n' r^m^n F*eeoud*t* Jn *e bi ga. bi **» r»—n* e/otovo n*» jaz ne kdo dniri ne asnflieas zanl. Ko smo ea takrat tako radi <*:*-.,: •« o^^b^vsli. nismo se imeti r-^i-^a o vs<»b sr<%T^t»>i k* nr*»te človeštvu ob fi**u s«»*^n1'h vojn iz zraka, s kopnega in na vodah. Dr. Fr. Gosti: Moje sotrudnistvo pri »Slov. Naroda« Ko je g Fran Govčkar. s katerim sem se spoznal in pobratil na Dunaju, vstopil v uredništvo »Slov. Naroda«, me je pridobil za stalno sotrudniltvo. dočim sem Že preje sem ter tja poslal listu kak sestavek Želel je zlasti, da mu redno poročam o vseh zna-menitejših kulturnih, zlasti gledaliških pojavih na Dunaju. Ustregel sem mu ter pod raznimi psevdonimi poSiljal zlasti v letih 1897. 1898 in 1899 marljivo razne članke Ifeljtone) V takrat zelo srd;ti politični boj se nisem vmešaval, saj smo ga Dunaj čani obžalovali in. vsaj glede oblike, večkrat tudi obsojali. Ne bom našteval teto feljto-nov. v kolikor se jih se spominjam. — množi so bili bolj muhe enodnevnice, — trajnejšo vrednost so imele le krrtične presoje raznih dramskih novitet po dunajskih odrih ter morda tudi obširno poročilo o razstavi slik Vereščaginoveea Napoleonovega ciklusa — slike iz nieeove vojne prot: Rusiji, o katerem poročilu je 'po poznejši objavi pisem e Govekarju v »Slovanu«) obžaloval A. Aškerc, da ni izšlo v »L.J. Zvonu«. Napisal sem rudi več ff^a^beno-zeodovin-skih sestavkov kot uvode liiibljansklm opernim premi jeram ter nek a* ere životopise skladateljev, služeče v isti n p ti en Pozneje so postal" moM prispevki redkejši, — prav živahno pa sem se zopet oglasil v »SI. N « vmivSi se v do^novtno po razsul u — Tedaj *e »SJ1. FCnrod« prinesel sazae nrafse m dalfSe seštevke bi notice, taka n. pr. o oaentih rjesenTflh Priobčil ft. t svote spomine na skladatelta VTktorJa Farmo ter se ifi prijateljem dr. ptipumugal do sijajne slovenskega dela, katero se je popre je tako malo upoštevalo. Druga velika vrsta je bila posvečena po-razpravicam iz psibi-narodu tolikanj potrebnemu o teta bolezenskih pojavih. Nekatere teh sem pozneje uporabil ali uvrstil tudi v svojo knjigo »Misterij duše« (poljudno-snanstveni pregled psihijatrije). Priobčil sem tudi serijo člankov o izpopolnitvi medicinske fakultete v Ljubljani dokazujoče te možnost te potrebo. Ko sem pričel objavljati popis Velehrada, mi ga je tadanji glavni urednik sredi opisa prekinil, čet, da opis cerkve ne spada v list Ugovarjal sem, da je Velehrad vsem Slovanom najpomeiiibiiejii, ter da opis krasne stavbe, njenih umetnin ter dragocenih daril faznih slovanskih rodov pač tudi v listu lahko najde prostora, bolj ker bi bi opis gotovo obče zani-— A nlsciii uspel! Naravno je. ds sem nadaljnjim sodelova- Narod« sem, poleg »Slovenca« tn čl tal kot gimnazijec svojemu na obolelemu dedu. Kot visokošolec (od 1883 dalje) sem ga čital v društveni Čitalnici »Slovenije« na Dunaju ter pozneje (kot zdravnik) v kavarni, bil sem mu Sedaj »podnaročnik iz druge roke« dolgo vrsto let. Ko sem po novem letu 1907 nastopil službo kot primarij voditelj v zavodu Studenec ter ko sem decembra 1910 odšel v Gorico, sem bil listu naročnik. Is to tako ko so nas z novim let. 1916 premestili v krozeerii. — Seveda mi ja »SI. N.« v vojni deta, ko je dostikrat poštna zveza neredno funkcionirala tn bila večkrat celo začasno prekinjena, prihajal neredno v marsikake Izgubljene številke so mi poslali naknadno. Ker časopisov, itak strogo cenzuriranih, ni pregledovala vojna aaaaaaa, so ml v takih številkah s svinčnikom med vrstami večkrat napisali kako obvestilo, katero bi sicer vojna cen— zura črtala. Pe razsulu (julija 1819) vrni vsi se v Ljubljano sem ie do danes naročnik »Slovenskega Naroda«, kakor sem to bil ie preja «5er ja v. ZJarJav je nekako Dr. Fr. Hešlć: Skozi 40 let Ne bo mnogo manjkalo do toga števila let od česa. ko sem začel sodelovati pri »Slovenskem narodu«. Od 1. 18°6 sem Kil strpient na (klasični) gimnaziji v Ljubljanu od 1808 pa profesor ns učiteljski šoli. Vsekakor je bil že g. Fr. Go\*ekar v uredništvu »Slov. naroda«, ko sem začel prihajati v uredništvo, a (jo-vekar je s I. jan. 1897 vstopil v redakcijo »Slov naroda« Vsaj istodobrio, če ne malo prej sem dopisoval goriški »Soči«; z g. Andrejem GabrSčkom sem sc bi! seznanil že kot vseučilisčnik 1 189* v Gorici. Z g. Franom (»ovekarjem sva potem ves čas hodila po paraieinih. nc istih not h ter sva sc Često na*la v dogodkih liublianskega kulturnega življenja (tako sva »revolucijo« v Marici Slov. L 1905 izvedla midva). Pozna' sem se seveda rudi s takratnim glavnim urednikom »Slov naroda«. Miroslavom MafoA-rhom (če sc ne motim, sem svojo repliko na kritike svojega spisa »Prešeren in sk>vanstvo« (1900) izročil bas Malovrhu), vendar med nama ni prišlo nikoli do bližjih od noša je v; mislim da se nikdar nisva kakor bi se reklo, razgovar-jsia. po domaće rez go var i al a; nisem odobraval njegovih metod, razdaljo med seboj m menoj je čutil najbrž rudi on. zato sva «i ostala v službeni distanci. Enkrat pa me je na ulici ocovo^l: bilo te to 27. juli js 1914. ko je Avstrije že mobilizirala; ns Selenburgovi ulici je pristopil k meni ter mi rek H: »Ali je res, da ste Vi premeščen na gimnazijo v Rzeszći (Zesuv) v Galiciji? Sirijo se tatarske vesti.« Jaz o tem nič nisem vedel in tudi danes nič ne vem. Bog ve. kako je ta govorica nastala; biLa je povsem neverjetne, sej je ljubi»ansks policija ze mene že pripravljala drugo bližje mesto, prav »intimno«, v ječah deželnega sodišča Dobrega gospodarja in pomočnika ps sem dobil pri »Slov. narodu« v uredniku g. Rastu Pustcmlemiku. Posebno tesno sva sodelovala zadnja leta pred vojno; stala sva na isti fronti Mnogo mojih člankov, govorečih za slovensko jugos'ovcnstvo. ie po Rastu Pustoslemsku prišle v »Slov narod«. Med članki, ki mi jih je avstrijska oblast hudo zamerila je ha posebno članek o jugoalovenstvu in Bolgarih, menda iz leta 1913 (ko sc je pripravljala ali pa že bila druga batkansks vojna); članek je bil menda konfisciran. Vsebine se mu ne spominjem več Gotovo je. ds sem se v pojmoven je boigarsrva razlikoval od ne enega svojih prijateljev Spomin jam se neke konference o jufoeiovenetvu. ki se je vršila fbilo je to morda te L 1914) v fostilni na današnji Goapusvetaki cesti (tam aa offu ob poti. ki je držal« na kolodvor v SiSkf); se je je edelrfil tudi Gregor kakor Srbe; jaz jufoakrveaatva škodljivo zmoto. MielH sem. de se a pri-teguvanjem Bolgarov v jugoskrvenstvo jasfoaiovensko vprašanje tako kompiiciza, da bo potem nerešljivo; Sreba najprej razviti arbsko^krvatsko^eloveavko jagoatoven-stvo in sole potem poizkušati storiti korak aa Bolgarsko; v nobenem slučaju nam boi-earer i o ne more stati as isti stopnji kakor nam stoji ar barvo. Rano sem se seznanil rodi s dr. Ivanom Tavčarjem, s direktorjem »Slov. naroda«. Cenil sem njegovo mirno, eaaaaaa ocenjevanje stvari (tudi jogostoveoskih) v odboru »Matice Slovenske«. Dasi je razlika ▼ letih med nama bila velike, sva si vendarle L 1912 (v Pragi, menda pod vplivom ln v družbi g. Ivana Hribarja) postala pobratima: Ivan Ivanovič in Fran Jurjevič, Ali v času velikih odločitev med svetovno vojno sva se razhajala; ie L 1913 nisva stala vkup, takrat ko je on v »Slov. narodu« pokaral salsjaJSSa ob »Preporodu«, jaz pa sem bil za »Pmrjorodom« in z njim; nisem pa dvomil, da Tavčar eamo svari mladino, ker se boji sa njo. Se bolj se je razlika aaed neona pokazala ob konca vojne; jaz sem štel ne atavi-tŠču: Gre sa eksistenco (»maiora a^imtur«. gre sa večje stvari), ne za to, ati na pr. »Matica Slovenska«, ki jo je avstrijska oblast razpustila, oksistira ali ne; če Avstrija zmaga, Slovencem nobena Matica ae bo več pomagala; če pa bo Avstrija poražena, si bomo »Matico«, L j. kulturno ziW onje ie zopet sami uredili. »Resi dušo!« sem govoril, »in vse ti bo dodano!« Ko se je febr. 1918 vršila prva skupščina vzpostavljene Matice, je bil glavni urednik »Siov. naroda« ie g. dr. A tbert Kramer. O dogodkih na tej gtlavni siru pečin i, ki se je pa jaz, bivši predsednik, nisem udeležil, je C- dr. Kramer napisai v »Slov. narodu« Članek, ki ga je ns polovico policija zapjenila. Zadnji moji članki v »Sov. narodu« bo do pač iz L 1920. Tega teta je začelo izhajati »Jutro«, Mi dvorna, da se je pred vojno po ljubljanskih slovenskih kavarnah največ čital »SJovenski narode. Hodil sem najprej v Krape ž evo »Narodno kavarno« (na oglu Gosposke ulice in poti proti Židovski ulici), potem pa dolga leta v »Evropo«, ki je postala kavarna napredne inteligence in ki so jo med vojno pri ljubljanski vladi sli policiji baje imenovali »Kaffe Bclgrad« (radi narodnopolitičnega mišljenja ljudi, ki so tja zahajeii); v »Union« sem prišel samo včasih iz kakšnega posebnega vzroka; ▼ kavarno »Sk>n« je zahajalo pač malo ljubljanskih, domačih Slovencev. Kaj so. poleg »Slovenskega naroda« se čitali takratni slovenski gostje po kavarnah? Večina je či-rala tudi »Slovenca«, pogledala pa je tudi v »Laibacher Zeitung« (bili so poedinci, ki so čitali samo ta časopis) Potem pa je prišla na vrsto graška »Tagespost« (ki se ji je celo ime ne pol poslovenilo: »Tagespošta«) — včasih' in nekoliko pozneje mlajši, nacionalistični »Grszer Tagblatt«, ki je zadnje leta pred vojno imel nedeljsko prilogo: »Deutsche Stimmen »us Krain und Kiisten-laod« — in pa »Neuc Freie Pressc« (po domače: »Preša«). Svo^je črtatelje so imele tudi tržs:lca »Edinost«, goriška »Soča«, celj-! ska »Domovine« itd. Jaz sem čital vse to, sli sem čital rudi to. kar so takratne kavarne nudile z ostalega jugoslovenskega sveta; tega ni bilo mnogo, samo nekaj »Zagreba« je bilo v Ljubljani, in sicer se je nahaja« »Agramer Tag-bJatt« in »Obzor« (zdi se mi. da se je včasih pojavil tudi na-prednjaski organ hrvatsko-srbske koalicije »Pokret« a to sele kdaj po 1. 1910). »Agra-mer Tagblatt« je kak slovenski gost vzel včasi v roke. ker je bil pač nemški pisan, a redkost je bila. da bf kdo pogledal ▼ »Obzor«. Za mene je to bil jasen vnanji znak du^vne orientacije; ljudje so tičali v sto-letni tradiciji, gledali samo po najbližji domači zemlji, a obrnjeni proti Gradcu in Dunaju. Jaz sem želel, da bi se duhovi preorientirali ter se preusmerili v jugosio-venskem pravcu; ne en krat sem nalesc očitno čital »Obzor«, da bi koga že s tem opozoril, da je treba gledati po hrvatsko-srb-skem svetu. Med vojno, tako nekako L 1916.. sem malone povsem nehal črtati nemške časopise. Vedel sem naprej, kaj bodo ti časopisi pisali o tem ali onem vojnem ali političnem dogodku. Manj sem zahajal v kavarno. Dobival sem pa. tako nekako od 1. 1917 dalje, od uredništva »Slovenskega naroda« poff-9ke časopise, da bi o njih v »Slov. narodu« referira!; poljski časopisi so bili zanimivi iz dveh vzrokov, prvič, ker so imeli posebna, česfo prav detaljna poročila o dogodkih v Perrogradu, in drugič, ker je poljsko vprašanje kot vprašanje evropske, mednarodne politike postajalo vedno aktualne j še m akutne j še. ★ »Slovenski narod« je bil pred vojno naš konsolidirani ilovensko-jogos^soe*i organ. Plutovo »Jutro« (f9W) in poznejši »Dan« C1012) sta bik* kratkoUejna m sta pisala v drugačnem tonu. Nlamo val, td saaa v »Slov. in epioh pisali o jufoasueaast aiUt • Jeauaauiunstin. Nekateri so gOvorfli o jugoslovenet v u is tivciih nagibov, ss odnosa proti in proti nunski Avstriji; ti o aiovenstva »ploh niso mlatili, savno navduSooi; tudi pri njih stvo ni imelo prave vsebine. Nekateri sa ga pojmovali samo politično, t. j. ndsliH so na vanjo, aa aolrMoo adrailaut, pri sem se ps ssed seboj se nalikovali ▼ odgovora ne vprašanje, sli bodi popolne (v saakaa edkiaeveae pa fedeantrvna. Jas sem e polHinniaa njen jem vezal vedno tudi kulturno (sa sadi tega volja! sa »ilirca«); zavedal sesa ae» ds sta politika in kultura tesno vezani ssed seboj. Moje jugoskrrenstvo ja bilo ie takrat, kakor je danes, poti lično te luffina> L j. obsegalo je in eosesa v*e živi jen je. Morda so kdaj kje kakšna ali silne reke ae pravile ostro mejo rodi, L j., bile vzrok, da se je aa c iz sorodnih elementov izkristaliziral en narod, ne drugi a4*anl pa dragi. AH venci in ostalimi Jogcekreent aih meja ni; politična črt m, meja k ran jsko-brvatska ki atejcsako-Bivet* eka doli Slovence od Hrvatov, njene ne papirja, in te črto nili nn, nego naši nekdenh gospodarji Hočemo li zares večno ostati zaprti v tak sanjah, ki so nam jih postavili tujci? Kak čuden siucaj je to, ds točno do ene črte, ne sega n*5 neha nič preji Nočemo biti auŽnfi go gospodarji nova. Zato Kar je pred 40 leti, ko sem začel pisati v »Slov. narodu«, bil morda boij instinktivni globlji občutek sa »realnost stvori«, So ae je pozneje i— sate v popolno raveae. Dr. Fr. lleBč Dr« Juro HiaSavec« Moji spomini Želeti ste, da naj dolgoletni naročnici Vašega lista o priliki njegove 70 letalce objavijo kakršenkoli zanimiv dogodek, ki bi bii v zvezi ž njim. Sem gotovo izmed najetarejdnH naročnikov. Ako se ne motim, bil sem naročen ie pred 30 leti Citai sem ga pa že tudi poprej. 2e od začetka pa je bil in ostal do svoje smrti leta 1909 naročnik moj oče Franc Hrašovec, bivši okrajni sodnik v Sovodnju (Gmiind) Je to sedel sodnega sreza v zadnjem kotu Koroške na meji med Koroško, Štajersko in Sornograško. Živel in služil jc tam okrog 20 let, ker ga kljub mnogoštevilnim prošnjam nsdso-ddšoe v Gradcu ni hotelo prestaviti, posebno ne v kak slovenski kraj. Poznalo ga je kot dobrega rodoljuba. Edina rodbina, v kateri se jc govoril slovenski jezik, je bila naša. ŠoLa, 3 razredna, je bila seveda eamo nemška, Edini list, pisan v našem jeziku, ki je dohajal v ta kraj, jc bil »Slovenski na- | rod«. Z velikim zanrmamjom ga je oče preči tal od začetka do konca ki tudi mi otroci smo morali po njegovem najroČrlu in pod njegovim nadzorstvom čitati to. kar srno pač razumeli m nas je moglo zanimati Ker ni bik) daleč naokrog nikogar, s komur bi bHi mogli občevati v našem jeziku, je razumljivo, da je oče hrepenel po dnevni domači duševni hrani. Dobro se spominjam, s kako radovednostjo so se pri nas brala n, pr. poročila o bosanski vstaji, o rusko-turški vojni, o krvavih bitkah okrog Plevne, Lahko si je predstavljati, s kakimi občutki je oče nemirno pričakoval takrat vsako številko. Bili smo veseli aJi žalostni, kar koršne so pač bile došle vesti. Je tedaj razumljivo, da sem bfl vedno Vaš zvesti naročnik, kar hočem tudi ostati. Da bi ob srečnejših razmerah, kakor danes, obhajali svojo stoletnico. Vam želi D. Juro Hrašovec odvetnik v Celju, Dr. V. Koran: Spotialiii tedanji srbeti kralj ---— - v-r . u. « kraljiea Natalija. Kraij le vodil evetroAlsko politiko, ona pa kot rojena Rusinja js ni odobravala Sicer so hibi sa vsroki laasasa tudi drogi. »Slovenski Na Vsi prijazni poziv, gospod urede*, se sicar oglašam, vendar pa ne smete pričakovati, da bom kaj važnega povedal bi zgodovine Vašega lista Res je sicer, da sem menda eden najstarejših Se živečih njegovih nekdanjih sotrudaikov, a bil sem samo prigodni sotrudnJk, razen tega mi je marsikaj č>as izbrisal iz spomina tako da se na razne rjodrobnosti več ne eponanjam ali pa ae dovolj točno. Pomnim le ie, de le pred dvaiupotdesetl mi leti, torej leta 1886. >Slovenski narod« objavil moj prvi dopis. Sto je za občinska volitve v mojem rojstnem kraju. Ker sem bil tedaj v Ljubljani, sem dopis osebno nesel v uredništvo, ki je imelo svoje prostore ns Kongresnem trga; ▼ kateri h i Si, se pa ne epotninjam. Urednik je bil fceleznikar. Pri tej priliki um je potoži*, da dobiva tako malo poročil z dežele. Ko sem bil eno, oziroma dve leti ponseje tajnik akademskega društva Triglava in odbornik akademske podružnice sv. Cirila tn Metoda v Gradcu, je večkrat prilika «>me**j: da sem poslal kak dopis v Narod. Pa tudi snovi za polemiko ni manjkalo, ker jete-daj dr. Mahtrič v Rimskem katoliku stesoo-srftnimi ocenami del naših pesnikov m PSto-teljev ter drugimi nazadnjaškimi članki razburjal napredno javnost »Slovenski na-rod« ie odločno zavračal Mahni če ve prenapete nazore, pri čemer mu fe pomagal Šaljivi list »Bn»c. ki ga ie izdajal Zeleznikar sam. Seveda pa tudi na nasprotni strani niso molčali. Prav tako eo z nje letele papirnate puiice na Mlsdoslovenee, kakor smo se tedaj po češkem vzoren napredni Slovenci imenovali. Ko je neki duhovnik na dtajer-akem imenoval na oriznici >Sk>venaki narode pasji list in je ddial tudi proti ustanovitvi bralneea društva. Ješ da njegovim tuplianom za dostaje 3o Mohorjeve knjige, tedaj sem napisal o tem precej osoljen Oanek, aa kar je celjska Deutsche Wacht g odrom nanj prenesla noico, ki se je pričela s besedami: >M1 a do« loven ska far Ska gonja Je le prekoračila štajersko mejo«. parade Je jsano izraža svoje sana^atrje sa kakor je tudi pounej* v Loju Mto-s flaaaasai stal na ettraml prvih, paQ ker eo bik radikalnejši od dro^sh. 9s* smo hneH Mlsdoslovecici iste ainipstrja. Ha sploh Je >Narod< sam pisal indikaJnak ee |e ttkaio adovonskih m slovonsadk ev tar osrabodomiscJnih idej. Po mnenja , ki eo bili njegovi gospodaril, j> v tvoji vnemi šlo včasi celo pta» Tako aa primer, ko je objavljalo fltao-ho, ki on jfth je iz Rnerije pošilja* neki oo-dotni profesor, noHn Slovenec Imena se ase aa enominjam. Padpieovat jih je s Knrto-rogov. V njih Je čez mero poveličeval pravo-slavje in nespoštljivo pisal o papeža. Tako pisanje ni bilo pogodu večini naročnikov, zbudilo je pa seveda tudi hudo ogorčauie v katoliškem taboru. Da bi se duhovi pomirili, je tedaj mm dr. Joža Vošnjak prevzet am nekaj časa vodstvo v Listovem uredništvo. Skoro bf bil tudi jaz imel neprilika zaradi »Slovenskega naroda«. Ko sam ha prvo leto suplent na ljubljanski realki, sva nekega večera šla x rajnim profesorjem Viri »likom v kavarno na Jurčičevem trgu. Rila }3 v prvem nadstropju one h i Še. kjer je zdai trgovina z urami. Lasrtni.k kavarne je bil znanj KrapeŠ, ki je pred ne^aj leti umrl kot kavannar in restavrater v Zvezdi. Komaj z Virbnikom dobro sedeva, ie sa-cno od eoeedne mize leteti na naju zabavlji-ce. BiLa ie tam nemška družba. Meni ni bil nahče znan, Virbnjku pa dtva: eden je bil profesor na očiteljiši&u, dnsei uradmilc v tobačni tovarni. Vsi so bili videti močno vinjeni. Midva o« sprva nisva zmenila za njihovo govorjenje. Ko pa le nijo nehali izzi-vajti, sva vstala in odšla. Pri izhodu naju pa kava mar ustavi in pravi: >Gospoda, kar ostanitel S temi pijainimi nern^kutarji bom ž« jaz oprarviL« Vendar nieva ostala; domenila pa sva se, da o tem pripetljaju ne bova nikomur pravila. Nakaj dni kasneje se je pa bralo v enem nedeljskih >Narodovih< podlistkov, v katerih je Zeleznikar navadno pre rešeta val dogodke mhrule^a tedna, kako eo v neki kavami pijani nemškutarji ixzivali dva mirna slovenska rodoljuba. — Takoj drugi dan me poklice ravnatelj Jn-nović v pisarno ter mi očita, da sein jaz opisal oni feljton ter v njem sramotil družbo, v katferi so bili tudi moji stanovski tovariši. Jas sem seveda to zanikal, vendar ravnatelja, kakor je bilo videti, o resniiuiosti svoje trditve nisem prepričal. Sicer me je pa rad imel in sva se zmeraj dobro razumela; zato in pa ker je bila med učiteljskim zborom najlepše kolegijalnost, imam ovoje službovanje na realki v najprijetnej>em spominu. 0 dogodku ons£a večera je pa Zeleznikar zvedel od kavamarja. Ko sem naslednja leta služil v Kranju, sem samo enkrat prišel v doti ko z c Narodovim« uredništvom. Na prošnjo tedanjega deželnega poslanca notarja Globočnika eom spisal za >Narod< daHBi politični članak. Glasilo Slovenske ljudske stranke >Slovenec< se mu ie porogalo, češ da ga je spisal gorenjski Samec — Dr. Samec, odvetnik v Novem mestu, )s bil namreč znan po svojih bojevitih člankih, ki jih je pošiljal Narodu. Sicer se je pa v tem času, na koncu prejšnjega in v začetku sedanjega stoletja, vršila msd »Narodom« in »Slovencem< srdita borba Bila pa je od obeh strani boij osebna ko stvarna »Narodov« urednik je po 2o-leznikarjevi smrti postal Malovrh, ki je imet izredno ostro pero. Neomejan gospodar Slovenske ljudske stranke pa je bil dr. Sušter- Sie. mogočen gospod, ki je iz jeze, da se nra vsfina u radništva ni hotela v politiki pokoravati, v deželnem zboru e-kspek tori ral, da uradniki samo žro, žro. Po premestitvi v Ljubljano sem do pričet ka vojne boij pogosto sodeloval pri lista, Zalagal sem pa s podlistki, a čimer sem uredniku, kakor je izjavil, zelo ustregel, ker sa to rubriko često ni imel enovi. Podlistki so bili pač takšni, kakršno je te vrste književno blago; smatrali naj bi se po največ kot peredflaža tedanjega pretiranega lrterarnacs naturalizma in pa kot satira na razne dogodke v življenju. Seve, kdor ni mogel ali hotel tega razumeti, je sodil in oteojal te neboglience po svoj3. Sicer pa pri nas bree »pohujšanja« ne gre. Kakor vsakemu drueremu narodnemu društvu tako so bili »Narodovi« predali zmeraj odprti tudi tedanjemu Društvu slovenski kijizavojkov. Jaz sem mu bil pregledovale« računov. S pomočjo tiska se je nabrala lepa vsota. Ko so pa med vojno morala vsa društva delovanje prekiniti, se je denar, kakor sem slišal, razdelil med potrebne pisatelje. V začetku vojne je bila nevarnost, da bi vlada >Narodc ustavila. Nevarnost je bila tem veolB, k?r ni imel sovražnikov samo v nemških uradnih krogih, temveč po življenju so mu stregli tudi domači patrioti. Previdno vodstvo dr. Tavčarja in njegov ogled sta pa to preprečila Ob rvoH petdeseti s%ael pa je »Narod« doživel jubilej, o kakršnem njegovi ustanovitelji težko da bi bili it sanjali. Doživel je tov sa kar je delal mSaa kar Je svofs *!ta-telfe pripravljal ves «s svojega obstanka, tako da se Je odslej >tdi ono njegovo delo- 'tAtdVVItiVT WA1t6tV. VUi t ***** 9h*m 0 lat M* d* mtmit • tejl anilo v kotsvti uktivao v prid na j« b sirie domovine, le te detovaaie tudi sdai ob njeeovi eedefnde*>et letnici. Dolgo oaaa je bil »Slovenski narod« edini nali dnevnik. Koliko je v tej todi pomete stori za ore-bu i en je narodne sa vesti zlasti pri izobraieoatvu in nolhnbraienerrm. koliko sa prosv*to in brezštevilna društva o tem pa naj poroča pero. ki ;e za to bolj poklicano kakor moje. Vladni sretnit, EmIThrrj Lile*. Neka] spominov Pte oni, nr.j nepr?Pern za joblejno tsovlllm »Sloven*«.ega Naroda« tz svojih spominov karkoti. kar Je e svezi s nje-ZOvim Izhajar.»em, ▼ tem pojedu Vam lahko povem, da sem ae kot ies\osolec mariborske gimnazije takoj nani naročil, ko je L 1868 začel izhajati, m, da ga od tega leta vsak dan berem, će m: je le mogoče, in tudi kupujem Jke* tlke. Id imajo zame kakšen pomen ^ed sotrudnike se ne morem Šteti Kot Tiaročnik in bralec »Slov Naroda« pa že tudi štejem 70 let. In takih menda ne bo mnogo. Lahko le prtporrmlm, da sem v 7. razredu gimnarije ko sem dobil lepo ptujsko Stipendijo v znesku 160 gld v srebru v papirju sem dobil 180 gld Izplačanih tudi za svoiega prhate! ta in sošolca Se-gulo. poznejšega odvetnika v Novem naročil tn plačal eden primerek »Slovenskega Naroda«. Priznati moram, da sem se tz »Slov. Naroda« naučil mnogo ilovenSčine Poznal sem seveda prvega urednika Antona Tomšiča Mariborski Nemci so ga radi sličnosti z našim Z vel: carjem zvali »Der Windi?che Heiland« Mi slovenski dijaki smo ga visoko spoštovali in se rudi njegovega pogreba udeležil: (malnika 1871) Zakaj se je ustrelil, tega rrri nismo zvedeli Jaz sem za vzrok njecove traprične smrti zvedel se-le pred kratkim na seji Celjske posojilnice iz ust pok g. odvetnika dr Jožefa Semeca Grizla ga je vest. da se je dal ©d soproge svojega dobrotnika premamiti To je vse. kar Vam morem napisati za Jubilejno številko »Slovenskega Naroda«. Univ. prof. dr. M. MnTto: * Začetek mojega pisateljevanja Od jeseni leta 1880 sem Študiral na dunajski filozofski fakulteti germanistiko in slavisti ko :n mislil samo na znanost, ali izredne prilike so me prisilile da sem že kot tretjeletnik napisal več člankov v »Slovenski Narod«. 20. novemora 1883 je moj učitelj Fr Miki os; č dosegel 70. leto Sio venska narod je priredii svojemu velikemu sinu krasno elavnosl 2. sepiemora v Ljutomeru, katere se je iz ZagitDa uaeležii tudi pred^edn.k Jugoslovanske akademije kanonik Fr Rački Ob tej priliki sem pnoočii v »Slovenskem Narodu« (1883 od 17y.—188. št.) razpravo »Mikios.č in Hrvati«, v kateri sem dokazoval, aa neke Miklošičeve znanstvene teorije nikakor niso neprijateljski naperjene proti hrvaškemu narodu. Članki so izšh tudi kot posebna brošura »Miklošič :n Hrvati«, katero je založil Božidar Raič. znani voditeij vzhodnoštajersRib Slovencev, ki se je bavil tudi s slovansko filologija Brošura je bila »Poslanica hrvatskemu akademskemu društvu »Zvonimir« v Beču« in poslal sem jo v svet kot t č pred sodnik akademskega društva »Slovenije« na Dunaju, dobil sem tudi odgovor v bro- 1 suri »Miklošič i Hrvati«, ki ga je napisal Velimir Dežel.č, tajnik hrv a kad društva . »Zvonimir« v Beču (Zagreb. 1883» Kaj je bil vzrok in vsebina te polemike? Kot predsednik »Slovenije« sem predložil, naj na Dunaju proslavijo Miklošičevo sedemdesetletnico ne samo Slovenci, ampak vsa slovanska akademska društva, ki so se v duhu slovanske vzajemnosti mnogo shajala na svojih sejah, in pri prireditvah semtertje tudi skupno nastopala Seveda ni b"Jo lahko vse Slovane spraviti pod en klobuk, ker so se povsod pojavljala razna njsoglasja Tud: pri Mikloš;ču ni bilo lah co sodelovati poljskemu »Ognisku« z gali-škimi in bukovinskimi Rusini, ki so se med seboj prepirali v »S či« in »Bukovini« kot privrženci maloruske (ukrajinske! *n velikoruske orientacije »Moskvofilska« Bukovina je imela posebno piko na Miklošiča kerrnu je bila malorusčina samostojen jezik, ne rusko narečje, slovaški »Tat-ran« pa je Miklošiča krivo gledal, ker mu je ~lovaše:na jOm samo narečie češčine Tudi nekateri Cehi niso bili z Miklošičem zadovoljni, ker v gospodski zbornici ni bil navdušen za delitev praške univerze v Češko in nemško Vendar se m: je posrečijo vse ovire odstraniti, samo Hrvati so ostali neizprosni S početka sem upal. da ho predsednik »Zvonimira«. Ante B:ankini, pozne i š- zdravnik v Chik?»eu. ki je med svetovno vojno vplival na Wilsona v ju-goslovenskem smislu, premostil nasprotja, kajti nieeov brat Jura i Bankini. urednik zader^keffa »**arodneea H sta« in že takrat vpTvni polivk 1e svetoval v svojem listu se Dunaju: »Bilo sto bilo, as ćete | radnika na polju slavistike, slavite ga kao brata Slovenca Krv nije voda!« Vendar tucd te razumne besede niso nič pomagale Na HrvaŠka i je zavladala že v začetku 80. let struja th- Ante Starčevi ča. ustanovitelja stranke prava, ki je bil proti slavljenju 3001etnice smrti Nikole Zrinjskega in bana Jelačiča, ter je ostro napadal Strocsmaverja. se . roti vil ustanovitve jugoslovanske akademije, preziral srb-sjtvo in slovanstvo V političnem oziru je posnemal skrajno madžarsko levico, torej proč od Avstrije in Madžarske, v narodno-kultumem oziru pa je bilo gibanje reakcija na ilirstvo in jugoslovanstvo in protitež-je proti ne manj pretiranemu pansrbiz-mu in šovinizmu srbske »Omladine« Ne smemo se torej čud:ti, da že v tem duhu odgojena hrvaška mladina ni hotela slaviti Miklošiča, ki je Hrvatom bojda vzel historijo, ker je hrvaško kajkavščino razpravljal pri slovenščini, in staro Tteratu-ro, ker je po nekem citatu iz srbskohrva-Ske gramatike Dubrovčana Budmanija bojda iz vseh Dubrovčanov napravil Srbe. Jaz sem s svojim takratnim znanjem dokazoval, da so ka i kavče po jeziku prištevali Slovencem Dobrovskv Kopitar. Sa-fafik. Daničič, Id kajkavce ni vzel niti v Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika jugoslavenske akademije, in še sam Jagič. ki pa je rudi odločno dodal, da so zgodovinske razmere njegovo ožjo domov-no na srečo združile z večjo celino Mogel sem še dodati, kako pametno in brez vsake strasti je že leta 1832 pravnik Študent J Der-kos filologom odgovoril, da provincijalne Hrvate veže s kraljevinami Hrvatsko Slavonijo in Dalmacijo »neka mistična ljubezen« od časov Petra Krešimira Skliceval pa sem se na to. da navzlic v*=em filologom nobenemu Slovencu ni prišlo na misel zahtevati ka i kavče za Slovenijo Bolj zamotano je b^lo vprašan ie hrva-ikosrb^ko Miklošič tukaj n: sledil svoie-mu učitelju Kooitarju. ki 1e imel edini med starimi filologi prave nazore o razmerju med Hrvati in Srbi, ampak svojemu prijatelju Vuku Karad^iču, ki je omejeval Hrvate na čakavce. Miklošič se za faktične in zgodovinske razmere ni mnogo brigal, ponavljal je nesamostojno Vuka in Budmanija govoril o srbskem in hrvaškem jeziku, v praksi pa je predstavlial Vukovo ijekavsko srbščino in nii dodajal čakavsko hrvaščino, vendar ie sam omenjal, da tudi katoliki torej Hrvati, govorijo štokavski, tako. da je tudi po Miklošiču mogel biti vsakdo Hrvat, ki se je za takega smatral po svoji preteklosti in po svojih čustvih, ne glede nato, da Miklošič v strogo znanstvenem delu (Vgl. Grammatik der slav. Spra-chen I.) pravi, da niegova teorija »neče kazati potov Hrvatom in Srbom: oni se potrebujejo.« V resnici torej ni bilo pravega vzroka za hudo jezo na Miklošiča ln akademska mladina je mogla prezreti njegove nejasne teorije in slaviti velikega slavista, ki je delal Slovanom čast pred vsem^ svetom, in svojega odličnega učitelja rud: za njegove zasluge, vendar »za zasluge dobio je Miklošič gažu«, jaz pa sem ga branil kot svojega »mecena«, ker se je vedelo, da sem mu hodil prepisovat in izpisovat (po 1 gold. za 2 uri) gradivo za njegova dela Proti takim in podobnim argumentom je bilo pač težko dokazovat:, kaj je znanost in njena svoboda, kaj so hipoteze, ki so v vsaki znanosti neizogibne, ki pa se stavijo in podirajo Tako sem pri vprašanju hrvaških kajkavcev dokazoval, da se jezikoslovec mora zanimati za živi jezik, in ia pride z navadnimi pojmi o narodnosti navzkriž, »ker se nobeno narečje ne ujema popolnoma z geografskimi in političnimi mejami«, m dodal: »Bog nas varuj, da bi se samo po nazorih jezikoslovcev ustvarjale državne celote« To sem v poznejših letih imenoval »filološko politiko«, ki je n pr toliko škodila Bolgarom in vsem južnim Slovanom, ki vsled nje niso dosegli Egejskega morja. Pri Hrvatih in Srbih sem se proti Miklošiču postavil na stališče književnega edinstva, torej sta Gundulič in Palmot č skupna last, in Hrvati in Srbi naj bodo radi, da se morejo o dveh velikanih pravdati, čigava ..a. kakor Nemci, k so se pravdali, kdo je večji, Goethe ali Schiller Naelašal sem, da ie Miklošič od mladih let bil vse drugo nego neprijatelj Hrvatov, o seb: pa sem izjavil, da sem prijatelj največjega zbliževanja Slovencev in Hrvatov, in da se mi »zdi potrebno in seveda tudi mogoče, da se počasi oni proces, kateri je Hrvatom ln Srbom dal en književni jezik, razširi tudi na Slovence« Ta nazor sem v teku časa zavrgel v korist samostojnosti slovenskega književnega jezika in slovenske kulture, ki se taso leno razvija, in trdim, da je tudi s političnega stal šča potrebno ohraniti slovens?d eziic. kajti niti Italijani niti Nemci ne bodo povzdigovali s srbohrvaščino svojih Slovencev ki bodo po takem postali veje brez debla Dolge lastne študije so me rud! prepričale, da sem delal Hrvatom krivico, kosem trdil, da jim je šele Miklošič tako rekoč ustvari narodno epiko, ker jim je pripisal pesmi dolgega stiha tako zvane bugarštice Vuk Karadžić je izdal narodne pesmi seveda pod srbskim imenom, in s tem imenom so se proslavile po celem svetu, ali že Kopitar in Jakob Grimm (1824) sta dobro vedela da je n pr Asanaginisa »srbohrvaška« Vendar Hrvati pri katerih je Kopitar že od leta 1809 zastonj :skal nabiralca narodnih pesm: kakor pri Srbih se predolgo niso brigali za svoje narodne pesmi in se _ _ blaga v zbirkah Matice . ske. Jez sem se na svojih mnogih potovanjih prepričal, da se pesmi o senjskih :-drugih hrvaških hajdukih in uskokih pojejo do Morave in Kosova, kakor o srbskin junakih med Hrvati, pri katerih se pa pojejo junaške pesmi tudi brez gusel ali tamburice, posebno od žensk tudi na dalmatinskih otokih Tako se je šele tekom časa dokazalo, da kakor jezik združuje Hrvate in Srbe tudi njihova narodna j^tika Resnica včasih dolgo potrebuje, da se spozna m uveljavi. Filologi so dolgo preveč enostransko gledali samo na jezične pojave in premalo ali nič mislili na zgodovinske, kulturne in socijalne. Včasih «o tudi nehote grešili, največ Safafik. dasi je imel dobre stike z Ilirci. Ko je prišel kot profesor v Novi Sad je opazil, da ljudstvo govori (pisalo še takrat ni) isti jezik, ka-tarega je našel pri dalmatinskih in bosanskih katoliških pisateljih, ter je vsled tega tudi vse Dalmatince, še celo glagola-še, imenoval Srbe. Ako bi obveljali nazori filologov, Hrvatov res skoro ne bi bilo. Večkrat sem o tem premišljeval, kako so tudi takšni nazori močno vplivali na ne-blage razmere med Hrvati in Srbi. Ako pa sam gledam nazaj, smem pač reči da sem vedno skušal vsestranski in objektivno razias*Mt: ta usodna vprašanja »udi že v svojem prvem članku, o katerem je takrat -Viienar« (i«9? hr 33) sodil, da je pisan »ozbiljno i triezno« J. K. Strakaty: K 70 letnici »Slov. Naroda« Praga, 14 aprila Sedemdesetletnica »Slovenskega Naroda« me je nekoliko presenetila Tega nisem mo ge* verjeti prav Lako. kakor če zvem o dobrem znancu aii prijatelju, da praznuje 50 ali 60 letnico Toda letnica je preveč jasno označena ki moj spomin mi potrjuje, da se poznava že dobrih 40 let. Ce se spomnim najinih prvih stikov, mi stopi pred oči čitalnica oovrn v nekdanjem dijaškem društvu »Slavija«. Tam sem imel okrog leta 18V7 »SVe-Narc-d« v rokah. Poskusil sem ga citati— zgolj iz radovednosti, kakšen je ta jezik, soroden nakrmi — pa sem kmadu opustil te poskuse, ker sem krazumel silno malo tega, kar sem prečita« Sole ko sem se jel po zaslugi prijatelja V. M. Zalarja, pozneje tudi urednika »Slovenskega Naroda«, okrog leta 1904 zanimati za Slovence mi je postal »Slovenski Narod« bližji zlasti ps, ko sem sc leta 1908 jol učiti slovenščine. Takrat sem postal njegov vsakodnevni čitatelj rn Lahko rečem, darskem, polit čnem, kulturnecn itd.) ustvarjal in Siril slovensko in slovansko vzajemno misel in jo stalno držal v živi zavesti bralcev. Razumu ki in dijaki višjih razredov gimnazij smo z zadovoljstvom sledili živahni borbi, ki je okoli leta 1872 ločila >mlado in staroslovence« na svetovnonazorskem polja, kar se je enako vršilo tudi med drugimi napredujočimi narodi. Oklenili smo se tem zaupne je »Slov. Naroda-«, ki je pozdravljal in odobraval vsak napredek. Ob sveti oglednem zaupanju v moč narodne misli so krajevni rodoljubi usrotovi-H nujno potrebno, da se dvigne v Nov m mestu Narodni dom kut središče in žar -šče uspešnega narodnega dela Narod sebi ga naj postavi. Prvi narodni dom v Sloveniji! In res so že L 1874 pogumno določili dan svečanega polagranja temeljnega kamna. Vršilo se je ob navzočnosti ln navdušenih govorih narodnih prvakov. Počastili so kot govorniki prireditev dr. V. Zamik, dr. J. Vošnjak, dr. J. Razlag. >Slovenski Narod« je slavnost toplo pozdravil. Saj je čutil za svojo nalogo, da spodbuja vsak rodoijiibni potov. Ni bila lahka naloga, ki ao se Je lotili rodoljubi malega me- so Jo preko vseli ovtr «n te* ftav! Caet njihovemu spominu! Med strahovito vihro svetovne vojne Je ostal »Skpvenskf Narod« svest narodnemu ln naprednemu geslu — ob nemate zaslugi tega svojega možatega vodn ka — smo tudi Novome&ftani, pritajeno sicer, kakor so to zahtevate trpke okoliščine, ostali mu trdno zvesti. V skupnem vzhičenem čustvu smo zaznali s >Slovenskim Narodomc vred srečni konec strahotne vojne m amo navdušeno pozdravih ustanovitev naše prave domovinske države, naše dotlej samo zasanjane, mnogo zahrepenjene samostojne in svobodne Jugoslavije. Ostajamo ji zvesti, trdno upajoči, da bo zmagovito premagala vse ovire v per petljah notranjega političnega in gosr*>darskega razvoja-že v prvih letih J" .slavije so se bila natroema cd tajniška društva, osvobojena prejšnjih, avstrijskih utesnitev, toLiikanj razširila, da so se osamosvojile njih pomožne panoge in ustvarila samostojna društva tako, kateor se odrasli otroci osamosvojijo: pevsko društvo, d ram a tak o društvo, glasbeno društvo. Razvoj javnih zadev se je pa pospešil in dvignil tolikanj, da Je zanimanje za branje časnikov postalo splošno in čvrsto Bralna soba čitalnice ni več zadostovala, število naročnikov se je neverjetno pomnožilo in novine so b le na razpolago tudi po gostilnah in kavarnah. Kakor drugod je tudi v Novem mestu Čitalnica sčasoma izgubila marsikaj svojega prvotnega področja Zaslužni stari mamici Čitalnici v Novem mesto je poleg njenih otrok prirastel posebno na srce čil in "Vvrst, narodno vrlo zaveden mladenič: Sokol — njen prvi pobudnik (1. 1865), ki je v novih okol ščinab razmahnil svoja krila na pomnoženo delavnost ln potreboval za njo primerno torišče. Njemu Je stara Čitalnica v poseb-rtem zaupanju izročila svoj dom v njegovo last, da mu sluz kot Sokolski dom za gojitev telesne in duševne vzeo-je vseh slojev v mladi državi. >Slovenski Narcd< Je slično upošteval pomen sokolstva in mu posvetil neomejeno svojo pozornost že od peče tka — zvest svojemu geslu, da spremlja \-neto ves idejni m materialni napredek slovenstva vobče in podrobno v vseh vidnejših krajih, Ob 70-ietnici doslednega, vsestransko poaonrKga narodnega ln naprednega stremljenja, priznavajoč vso obsežnost z-vršenega vlsckovredneg-a duševnega dela, ki ga je uredništvo ob složnem sodelovanju dopisnikov iz vseh krajev Slovenije zmagovito proizvedlo v dolgi dobi svoj h desetletij, želimo vsi prijatelji 'ista iskreno, da v enaki vodlni vlogi doživi >Slo-venski Narod« tudi drugo svojo 70 letnico. Vsokdar zvest svojemu prii.rn.kn ni bil >Slovenska Narod« nikdar zgolj trgovsko podjetje; pač pa je bil in je zgolj moder vodn lk in kažipot prebujenemu naprednemu slovenstvu oziraje se na zarjo jugo-aiov-anstva in celotnega Slovan s t va. Iskrena topla hvaležnost vsega naprednega slovenstva ga je spremljala ln mu Je v iskrenem priznanju posvečena ob njegovem časti tijevem jubileju ter zagotovljena na nadaljnem potu! Ferdo Seldl, »Skov. Nar.c v letih 1833-1933. tiurccnifci m citat&lfš 2e 70 let čita »Slovenski Narod« Ljubljana, 16. aprila de bi se pri praznovanju 70 letnice »Slovenskega naroda« ozirab predvsem ns čestitke, bi morali reči. da pomeni listu najlepše priznanje, ako ga kdo čira že 70 let. Takšnih čitateljev sicer ni mnogo, ker pač rediki ljudje prekoračijo povprečno mejo človeškega življenja. Na obisk našega najstarejšega naročnika me ni gnala zgolj radovednost; pred možem, sodobnikom naših znamenitih rodoljubov in pisateljev klasikov prejšnjega stoletja, se ti zbudi nehote spoštovanje kot pred zastopnikom pretekle dobe in živo pričo časa, ki je rodil prvi slovenski dnevnik V Lepodvorski ulici pri gorenjskem ko lodvoru ni nobenih dvorcev, pač pa ima večina hiš predmestni značaj kljub svoji solidnosti. Hišo št. 33 pa moramo prištevati med lepe meščanske domove. Tam preživlja večer svojega življenja Franc Planinec Oktobra bo star 90 let; rodil sc jc v revolucijskem letu 1848. Mislil sem, da mi bodo predstavili slabotnega starčka, ki je že napravil križ čez vse zemeljske zadeve in ki lahko le še pričakuje sočutje mlajših ljudi; toda z mladeniiko rdečelič-nim in šegavim Planincem, krepkim možem se vedno prožnega mišljenja ter jasnih pogledov na življenje, sem lahko načel razgovor, kakršnega si želi reporter. Le sluh mu je nekoliko oslabel, vendar sem se Lahko sporazumel z njim. Čeprav ni bil pripravljee na razgovor, je obudil spomin tako, da mi je podal kratek oris svojega življenja. Dandanes smo celo mladi ljudje zelo pozabi j i vi, da marsikaj sproti pozabljamo, zato sem vprav zavidal Planinca za izredno dober spomin. Pripoje, da se js sadil v Stajrsi so ga poslali t šojo v Gotico. Želeli ao, da bi postal »gospod«. — Meni so pa rojile druge muhe po glavi, jc dejal hudomušno. Imel sem dekle in nisem verjel staršem, ki so me strašili, da je jetično. Ker je pa ljubezen tudi bolezen, so me poslali študirat v Ljubljano 8. šolo. ko sem končal sedmo v Gorici. Pa se nisem po-boijsal. Cez 14 dni sem sc vnel že za drugo dekle, Trdinovo Tono pri Figovcu. Trdinovi so namreč imeli tedaj gostilno pri Figovcu. Pozneje so prevzeli gostilno »Pri SLkcu« pri križankah. Bib so sorodniki pi-sartelja Trdine, Pri Figovcu so sc zbirali tedaj slovenski rodoljubi, ki sc ponosno nosili surke. V Ljubljani sem bil sošolec poznejšega škofa Jegliča in maršala Tom-šeta, Morda vas bo zanimalo, da je bil moj profesor v Gorici tudi Pleteršnik in da smo dijaki zanj pisali na čisto slovar Tudi prof. Kocijančiča, ki je znal 24 jezikov, se dobro spominjam. Izmed me jih sošolcev ne živi več nobeden. Seveda nisem šel v semenišče. Vzela sva se s Tončko Ko sem končal šolo, sem obleke* vojaško suknjo. — Ko je začel izhajati »Slovenski narod«, sem postal takoj njegov prijatelj kakor drugi ljubljanski rodoljubi Če sem poznal Levstika in Jurčiča? Seveda, pa tudi t drugimi »Narodovimi« uredniki sem bil dober znanec, saj smo bili rodoljubi kakor ena družina. Nekaj časa sera tudi dopisoval v SN in prevajal sem iz češćme, a zdaj se ne spominjam več dobro, o čem vse sem pisal. — Ko sem prišel od vojakov, sem skušal priti f državno službo. Zato sem sc napotil v Trst k poštnemu ravnatelju Cegnarju. Teda»j še ni bilo železnice do Trsta in po večini sem potoval peš. Iz Vipave do Trsta je približno 8 ur hoda. Tedaj so še živeli cestni roparji m m bilo posebno varno potovati daleč brez dobrega spremstva Zato so me spremljali do Trsta oboroženi fantje. V Trstu nisem dobil službe in odpotoval sem na Dunaj. Stopil sem v železniško službo. Ko so me sprejemali, zdravnik ni bil posebno zadovoljen z mojim zdravjem, s sem vendar služil nepretrgano 34 let, po vojni sem se pa na apel direkcije zopet priglasil v službo, star 69 let. ker je primanjkovalo železničarjev Služil sem še 10 let, in sicer pri gospodarski poslovalnici kot glavni blagajnik Upokojen sem bil že L 1907 kot višji revident. Ko sem pa zapustil službo drugič, sem bi že v 80 'eru ; starosti. Ce bi železnici zopet primanjkovalo osebja, bi se zopet prijavil, je dejal možato. — Kje sem služboval? Najdelj ns Krasu — 24 let Vsako d?ugo noč sem imel službo, s mi m nič škodovalo Čakajte, spomnil sem sc da jc bil L 1870 ko sem hodil za službo v Trstu, severni sij kakor letos. V službi sem bil — po večini kot postajni Bečala* — i Zalogu, Utaji, St Po- in trs mm KrtM. Rakeku Brežtcae. Drračl... V Brei.cah mu imeli t ti.n.co Ne tonete napisati- da Mm fcaj bil r>r katerem dru-BtJ tem Mimo poveri en k CMD n SJo-iske matice >«) to o* nvč posebnega. Seveda so nas tedaj neka ter p »»en«; gledali ko* čitatelje »Slo« niruoa« O tem bt vaoa vedela marsika. povedat' rudi moja Sena, ki je pe umni te I 1*09. — Včasih sem imei kakšne posebne skrbi kor postajni načelnik komedje »o f* e slasti, ko je prriel ce-aur Qh j^r so mi ho- naprtiti odgovornost za »iehernega ck> ki bi pogleda, iz posta jneea nos* op )l ▼ Divači ns železnico Ko je cesar »topil Is vagona, so se mu tresle hlače kakor de je imel mrz'ico Seveda *o mu gospodje pripravili lep sprejem Okrajni glavar ta Šeiane me je hotd orcdVaviti ce-var ju. pe sem rekel: Hvala? Cesarja je pozdravil rudi župnik Narobe. P« ni u je slo tudi narobe od rok. Nagovoril je cesarja. Huch^iir-©en! — Cesar, ki je bi- itak že precej nervozen, je zarohnel nad nesrečnim župnikom MajestitI — Spominjam ae *r obiska romunskega kralja in kraljice. ~~ « Ko so se iroenrtm gosti vr- ■tiH iz Skocijenske jame. so čakali na peronu na v4ak. Bili ao precej blatni in Kar-■sen itiva je dejala. Scaauen Sjc, wi« lcb ajjrecaig brni — Kako je s asa Jan ■araija»a» MoJ eee se je rad hvalil, da bi bat povsetn adrsv, če bi ee ime. nog lamel jjt anunrec atad rev-m« t tem Jas en asa baje poapnenje sit cer me pa ooge ie dobno nosijo, •prehajale po mestu, ko je da vid i m kaj ae dogaja to kako zidajo nove palače Pač pa so nad mojim sdrav-jem obupan pr. neki zavarovalnici, kjer sem tsvarovan te 68 let aa — 1000 goldinar rev. Pred letom mi jc prišel povedat zastupnik aavarovaantce, da mi ai treba več plačevati zavarovalnin« V našem rode je že marsikdo dočeka i vttcLo starost Tako je n pr moja »tara mati iiveia 96 let. Ko sem bu 90 let star. sem bil v Zagrebu pri specialistu za oceane bolezni, ker mi je se-čeia rasti mrena na očevu. Zdravnik je dejal, da mi mrena tako počasi raste, da naj pndem k operaciji šele črt 20 let. Odvrnil sem m«. Jaz bom ie pnsci, a glejta, da ne boste vi prej umrli' — Kljub mreni ie vedno čitam »Štovan ski narod« Zdaj je tisk boli razločen kakor jc b« v starih časih Sp4oh sem čedalje bolj zadovoljen z liatom — Zato vas pa prosim, sesa mu de*L ne zamer te. će bo opis tega razgovora slabši, kakor pričakujete — Stisnil mi je roko a nenadno k je ie spomnil, ds mi o i razodel ie neke zanSiov Narod« do dan t-a stalen časnik V moji rodbina, kamor sem se L 1£73. pri-snož-la. Pa že prej. ko sem prišla 16 lat stala, po amrti matere v renomirano ruso SL 1 poleg križanake cerkve, ki je bila last snojega botra, uglednega meščana Josipa Ha te vzeta je bil ta že naročnik »Slov Navoda«, in «mo časopis odstopali podnajemniku dobro znane gostilne >Pri n umara-ajns«, kakor se je takrat reklo. Ker se Je glasil vaš poziv k sodelovanju todi v tem sm.slu. naj stari naročniki tudi kaj povedo Iz svojih spominov, vam postrežem s sledečim: V mojih mladih letih smo se učili, da Ima LJubljana 15 000 prebivalcev. Ožji okoli* moje mladosti Je bil Kongresni trg. Gradište m Vrtače, kjer je moja stara mati Metka Podboj, roj Komar doma iz Rib-nega pri Bledu, zidala hiso na vogalu prej Rimske tn Blelu-eisove ceste »za zidom«, kakor je bilo staro ime, kjer je trgovala n vinom tn žitom ter imela gostilno. Omenjam to radi tega. ker je zidala Metka Podboj tudi na Kongresnem trgu (prej st_ 14) hiso. v kateri je bila znana gostilna, ki se večkrat omenja, ker je zahajal vanjo pesnik Prešeren, Anglež- David Moline in drugi. Ko sem bila stara 5 let smo stanovali pri Metki na R«r-o-i cesti. Neke rimske noči smo gledali, kako je na Ze Rožniku jjrorelo. Reklo se Je. da so zažgali kontro-feantarji Zato so pa spomladi ves gozd nad eedanj m streliščem posekali, da bi se rokoma v hi tod ne skrivali. Ko so bile vojske na LaSkem. bila sem Stara 8 let. se Je prikazal nad Ljubljano velikanski komet, ki Je segal od juga proti neveru, glavo je imel pri Kamniških planinah rep pa nad Krimom Včasih je bil krvavordeč. Videti ga Je bilo več večerov. Polagoma Je zgine val. Ljudje so Imeli repatico za hudo znamenje vojsk tn drugih nadlog Imenovali so ga tudi Enkov komet. Moda Ljubljančank Je bila v tej dobi: prost vrat in gole rok*, na ramah pa nabran k e t Puffa,rmel) Kot kr.la so nosile krinoline, nabrane na 15 kot prst Širokih, jeklenih obročkih, ki so bili spodaj Sir« potem pa vedno ožji. Otroci na kmetih so ©ponašali Ljubljančanke na ta način, da ao s: navezovali obroče od škafov ter taki letali okrog. Mlekarice so nosile mleko v mesto v Škafih Mleko Je bilo nalito v prstene piskreke. Preko teh Je bila položena deščica, ki je imela v sredi luknjo. Na desko so bile zopet postavljene posode, na vrhu Je pa bila pokrovka škafi so bili veliki in ao jih mlekarice nosile na glavi. L. 196S.. ko mi je mati umrla, se Je večkrat treslo, najbolj okrog Krma. Zalo-'-*5 gore ln tam okrog. Ljubljančani so hodili gledat na Krim. če je gori kakšna odprtina, oe Se Krim bruha. Nazaj grede ao se trsta vi jal i v zostilnl pri »Numaratnzu« na Barju kjer so Jih dražili če so Sli Krim vezat. Tako so se ljudje norčevati drug iz drugega. Kakor sem že omenila. Je imela moja stara mati Metka Podboj gostilno na Kongresnem trgu kamor Je zahajal tudi Prešeren. Anglež David Moline in drugI. Morda bo sledeče ko?a zanimalo. Metka je imela 4 hčere. Med njimi Je fefla druga Babe ta por Kcgl potem moja mati Tončka por Več in Jerca. poročena S AngVž^m Molinom, solastnikom ljubljanske cu krame Mati mi Je pripovedovala marsikaj o Prešernu žal. da se vsega ne spominjam več. peč pa le na nekatere podrobnosti. Tako je Pr^šern za salo učil AneWa slovensko, a pr. beseda »kralj Matjaž na citre bov«. kar ps je delalo Molinu velke težave. Edini Prešeren Je pravilno ogovarjal- M)«ter Molam druei pa Mol m. Proti Tončki je bil Prešeren posebno dvor-Tj!v. tako. da ga je ta nekoč zavrnila: >Kako Je to. da za menoi vedno ležeta, asj Ja Jerca veliko bolj »fletna«! Presern Je pa odvrni: Aha! Je bela kot mleko, rdeča kot kri. Zaljubi leno gleda, na smeh se drži. Jerca Je bila blondinka, moja mati Too- temnih las. Babets pa kostanjevih. Mati mi je prepoved ovala, da Je imel PreV Izredno lepo glavo in Jo je obiskal, ko Je bila te vdova. NaAtevala je njeeove prijatelje: om»nia tudi dekana Dararina in dni« de. ki so Prešerna v bolezni obiskovali do njegove smrti Hranim rokopis »Ukazi« ln >S)ovo«. pesmi, k* lih Je Presern poklonil saon materi. Tončki. Nekoč Je prišel nekdo spraševat Kogl-Bovko o preftemu toda ta mu Je odgovorila: »Jaz vam ne morem veliko povedati. Več W lahko zvedeli od mote sestre Ton-e*ke katero v Pr«*en»n častil, na!, da tudi njo že krite črna eemlle « Po meter*ni smrti sem ae preselita, — kakor sem t> omenili, k botru Soproga Je m mene vpeljala v staro Čitalnico k ilm rajam, ki so Imel« neprisiljen lahkih čednih oblekah. Plesalci so bili gospodje: Fran Ravmhar. Jenčič. Jentl, bratje So vani ln drugi. Te plesne vaje ao aa končale z Vodnikovo besedo. Matevžetovi so imeli tudi posestvo m gostilno na Ljubi j barju kamor smo se z domačo hčerjo preselile. Tu je bilo vedno zelo živahno. Ustavljali so se Ižanski vozniki, lovci, pa tudi duhovniki iz bližnjih fara. Prihajali ao pa tudi odlični gospodje iz LJubljane. Gospodinja Je bils dobrih rok. botra stoterim barjanskim otrokom. Večkrat sva nesli »vezi) k o« v kakšno revno »morostarsko bajto«. Na tabor v Vižmarjlh (17 5. 1869) smo ae odpeljali z Barja. Voz Je bil ozaljsan a trobojnimi trakovi, pa tudi konji so Imeli narodne pentlje. Spominjam se. da Je med drugimi govorila učiteljica Honova. V Vi-žmarjih Je prSilo. Kmalu potem je bfla na Igu narodna veselica Seveda smo se tudi mi tja peljali. Radi udeležbe sva bili potem klicani, domača hči ln Jaz na Rudnik, kjer Je imel uradni dan deželnosodni svetnik H., ki Je hotel zvedeti od naju. kaj se je govorilo ob omenjeni priliki na Igu. Spremljala naju Je matt moje prijateljice. Sodni svetnik naju Je seveda nemško zasliševal Ker pa ni od mene ničesar zvedel, nasprotno. Se pohvalila sem lepo ponašanje fantov, se Je gospod ujezil ln nama zabrusil »VVle k6n-nen slch so feinc Frftuleins mit so einem Pftbel ein'assen«. Ker sem pa Jaz prepo-nimno odg-ovariala. mi Je zagrozil, »aie haben mehr zuzuhoren als zu reden; sonat kann leh andere Massregeln ergrelfen. (To nI družba za tak*rs*» c'ocr^odične, Ne govorite toliko, sicer se bom poslužil drugih sredstev ) Prijateljica je p« b*1a bolj pohlevna Ko sva se skobacali v kočijo sta se oba smejala za nama. sodni svetnik tn botrca Zaradi d o godbe ali »ekscesov« na Igo so bili to leto vsi izleti Sokola prepovedani. Na Barju je bila tako slaba voda. da Je nismo mogli piti. Pitno vodo smo dobivali vsak dan v sodu lz mesta Ko Je nekoč zajemala dekla vodo iz domačega vodnjaka, je zajela človeSko ribico. Matevžetovka Je rekla: Na Barju Je dobra letina če je suho leto. Dobro uspeva oves. drugo žito pa ne Z Barja ozir T ,1u bi Jane sem se odpeljala *e s konjsko pošto k bratu na Jesenice, kjer Je bil on kniigovodja pri Ruardu. takratnemu lastniku plavžev. Moja oprava 1e romala za menoi kot prvo tovorno blago po otvorjeni gorenjski železnici, tn Se to po protekcili. Z bratom sva stanovala v gradu. Zelen jadni vrt sem pa imela tam kjer Je sedaj pokojiSče. Jesenice ao bile takrat majhna vas Neko nedeljo sva Sli a služkinjo sami na RoSco. kuhali gola* ln pova-btli na južino rudarja, ki Je bil gori zaposlen Delavec se Je ponudil, da rad pokaže, kako 1e imen'tno če se zrak užge kar sem pa odklonila. Pač pa sem nič slabega sluteč nožne je omenila delavčevo ponudbo lastniku jame. ki Je delavca kaznoval, ker bi aa lahko pripetila vel ka nesreča. Iz piijaznh Jesenic sem ae vrnila čez ▼eč mesecev v Ljubila no. kjer sem prevzela od tete 1. 1872 na Kongresnem trgu St. 14 trgovino z ženskimi ročnimi deli ki Se danes ob«to 11 v hiSi Slovenske Matice pod firmo M. Drenlk. Pn naa na Kongresnem trgu (St. 14) Je nekaj časa stanoval pisatelj Josip Jurčič, ki Je bil tacaš urednik »Slovenskega Naroda«. 2e od mladih nog... LJubljana, 10. aprila »Slovenski Narod« sem začel čitati sa kot dijak, saj ao bili že moji starti naročeni nanj. pa aem vedno gledal, da aem ga tudi Jaz dobil v roke. »Razgled po alovan-akem svetu — boj za Jezikovne, narodne ln človeSke pravice« in pa vse kar Je bilo a tem v zvezi. Je vzbudilo se takrat moje zanimanje. Sam aem pa postal naročnik Usta 1898. ko aem služil kot mlad administrativni narednik pri črnovojnem okrajnem poveljstvu v Ljubljani in ai ustvaril domače ognjišče, žeieč si duševne hrane, sem se zato naročil na takrat edini napredni dnevnik na Kranjskem, zato da aem bil poučen o vsem. kar se Je godilo po svetu, zlasti pa o borbah slovanatva ln eloven-stva z b:vso Avstrijo Ostal aem listu zvest naročnik do današnjih dni. tn morem reci, da se mi Je vedno tudi točno dostavljal. Najbolj ml Je bil list vtec po septembrskih dogodkih, ker Je tako vneto ln neustrašeno zastopal našo slovensko misel in žgoeal tiste znane avstrijske vladne bi-ričevske metode ki ao potem Avstrijo tudi spravile na rob propada in jo sa vedno pokopale. Preganjali ao vsakogar kdor Je bil pristaš lista, zlasti pa ao čutili posledice nekateri moji tovariti ki ao al upali v tistih burnih septembrskih dneh čl tati Javno »Slovenski Narode, kajti med nemskutar-a kim! vojaki ao bfll tudi ovaduhi. Ker Je kritriral brv talni nastop »I čkov« ob tistih dneh Ja bil strogo mn te pokojni tovertt Krtttnfk, dalje arka »Slovenski Narod« je vedno visoko dvigal prapor slovenstva in nas bodril tudi r najtežjih urah ln usodnih vojnih letih, saj se Je dalo mnogo čitati tudi »med vrsticami«, kar ae ni smelo zapisati v vrsticah. želel bi. da bi se Ust povzpel do svoje nekdanje obsežnosti in naklade in se dolgo Izhajal kot najstarejše ln najodločnejse glasilo za pravice rsega Jugoslovenstvs ln slovanatva. Slana Fran, pom. sekretar banske uprave r p. Ante Beg: Kako sem prišel v uredništvo »Slov. Naroda« Od leta 1897 do konca leta 1901. sem bil urednik celjske Domovine. Na vročih celjskih tleh v neprestanih borbah z nemšku-tarji sem se ojeklenil ter se počutil v svojem elementu zadovoljnega, da me ni vleklo proč, dasi sem Imel od leta 1899 svojo rodbino v Ljubljani. Drugače Je seve mislila moja pok. žena (takrat učiteljica na mestni dekliški Soli pri Sv. Jakobu v Ljubljani, hči takrat že pok. šolskega ravnatelja Andreja Praprotnika). O priliki proslave iOOletnice rojstva A, M Slomška na Ponikvi leta 1900 — slav-nosti sem se udeležil kot celjski Sokol ln poročevalec — sem prvič osebno spoznal pok dr. Tavčarja. Velikemu voditelju naprednih Slovencev me je predstavila moja pok. žena. a govorili sploh nismo o kairgnih mojih aspiracijab na Ljubljano. Mogočen vtis je napravil name ta veliki mož kmalu po predstavitvi, ko je nastopil pri skupnem kosilu kot govornik Med njegovim sijajnim govorom se je neprestano oglašal neki kaplan. Hipoma je dr. Tavčar prenehal, srdito pogledal proti motilcu, udaril s pestjo po mizi in gromko za klical. •Ni ga rodila mati, pred katerim bi jaz zlezel pod mizo!« Nastala je grobna tiSina. Nato je dr. Tavčar m:rno nadaljeval svoj govor in ga zaključil ob viharnem ploskanju vse dvorane. Pozno jeseni 1901 je umrl Josip Nolli, znani operni pevec, ki je bil istočasno urednik Slov. Naroda. Kmalu po njegovi smrti sem dobil pismo dr. Tavčarja s ponudbo, da lahko takoi nastop m Izpraznjeno mesto (skoraj gotovo je posredovala moja pok žena. dasi mi tega ni nikoli povedala). Ker sem baS takrat prestal 3 mesečno zaporno kazen (ctistod'a honesta) v ljubljanskem Zabjeku (obsodba nemčurske porote v Celju na tožbo nemčtirske mestne hranilnice v Brezi ca h V sem ponudbo hvaležno sprejel in prevzel z novim letom 190? odgovorno uredništvo pri Slov. Narodu. Poleg glavnega urednika pok. M. Malovrha je bil v uredništvu stalno le Se b v§i kaplan A. Zavadil (umrl v Mladi Bolesla-vi kot konvertit), dočim je bil Fr Gove-kar že praktikant na magistratu ter je prihajal v uredništvo le za par ur popoldne Prvo leto se nisem javil za dopust, a tudi drugo leto bi tega 5e ne bi storil, ker nas Je bilo premalo za delo, toda priSlo je drugače Neko popoldne v juliju mi reče Malovrh »Jutri prevzamete urednStvo vi, ker ja2 odidem za 14 dni na dopust.« Seve sem bil v velikih skrbeh in takega me je nase) zvečer dr Tavčar, ki pa me je potolažil- »Bo že Slo. se bom pa jaz bolj upreeel « Prhodnji dan ga ni bilo blizu tudi drugi fn tretji dan ne (najbrž je imel sodne razprave Izven Ljubljane), a četrti dan je priSe! tn ves zadovoljen rekel- »No, asj gre. tudi uvodniki so dobri!« In zopet ga ni bilo nekaj dni blzu V uredntfttvu sem navadno presedel od 7. ure zjutraj do 10 ure ponoči, ker sva morala z Zavadi lom opravljati korekture v sera. kar as Je ti-tkalo e Naredni tiskarni. ili pita rt 14 dnevni dopust.« Ta prvi r mojem 7 letnem novinarskem poklicu sem izrabil za prepotovan je ln proučavanje Jezikovne meje na bivšem štajerskem ter napisal prvo knjigo »Slovensko—nemška meja ns Štajerskem«, (knjige te davno nI več mogoče dobiti na knjižnem trgu). Malovrhu moj dopust ni bil po volji, sato je takoj brzojavno povabil R. Pusto-slemška k nastopu uredniške službe, ker je o njem vedel, da se želi posvetiti novinarstvu. Ko sem se vrnil z dopusta, sem bil veselo presenečen, saj mi Je bil Rasto prav ljub tovari* lz celjske gimnazija Toda kljub dejstvu, da srn bfls oba povabljene v uredništvo, sva morala pozneje čuti zbadljivko: »Kmalu bo celo uredništvo Štajersko!« Zdržal sem v uredništvu do konca leta 1908 (torej celih 7 let), ko mi Jn bila dobrodoSla ponudba, naj se javim za novo kreirano službo potovalnega učitelja pri Družbi sv. Cirila in eMtoda. Povabit mi Je prišel osebno pok. dr. Gregor Žerjav, ki Je bil glavni tajnik družbe. Pri Slovenskem Narodu pa sem Se nadalje sodeloval, posebno v rubriki »Naša narodna obramba«. Po vojni pa sem bil od časa do časa zopet redni ali zunanji Član uredništva Eden naših najstarejših dopisnikov Oe se naS list ob svojem Jubileju spominja tudi svojih najstarejših dopisnikov, ni to samo lepa dolžnost, ki narekuje pri-znanje Javnim delavcem, temveč hkrati rešuje zanimive drobce zgodovine naših narodnostnih ln političnih bojev. Pravo sliko dobe, ki Jo skušamo prikazati, nam lahko najbolje orišejo sive priče preteklega časa. Ce Je ime dopisnika neposredno zvezano i našimi narodnostnimi boji, političnimi in kulturnimi prizadevanji za narod v dolgih desetletjih, ga je pač treba Imenovati ob tej priliki. Našega dopisnika Je Imel reporter tako rekoč pri rokah: Lovro Perko Je knjižničar »Jutra« ln vsi v* »naši hiši« ga spoštujemo bolj kakor kolego, a ne morda zato, ker nam posoja knjige; spoštovanje si Je pridobil s svojim značajem ter skromnostjo. Po naključju sem zvedel, da že 46 leto dopisuje pri našem listu. Mi mladi pisuni, ki se nam Je komaj črnilo posuSilo na prvem časopisnem prispevku, morda vemo Se celo boli ceniti delo tako starih sodelavcev, ker čut'mo na lastni koži. kaj vse zahteva sodelovanje pri listu od človeka že v nekaj letih. Zato sem tudi naprosil Per-ka, da ml pove kaj lz svojega življenja v zvezi s sodelovanjem pri »Slovenskem narodu«. 1 Sicer pa mi nI treba Perka dolgo predata vi jati; zelo dobro ga pozna zlasti a tare jša generacija, naše učiteljstvo. Sokoli in članstvo neštetih društev. Lovro Perko se Je rodil 1. 1865 v Poljanah kot Štirinajsti otrok revnih staršev ln kot bratranec Ivana Tavčarja. Vsi otroci niso mogli ostati doma. Začeli so se kmalu razhajati po svetu. Najstarejši Lovretov brat Je bil živtnozdravnik v Trstu. Vzel Je Lovreta k aebl. Lvro Je bil nadarjen, zato ga Je brat poslal v šolo. ki je bila povsem nemška. Pouk slovenščine je bil tedaj še neobvezen. Kljub temu so bili mnogi slovenski dijaki narodno zavedni in učili so se z velikim navdušenjem slovenščine. V Trstu je Že deloval Sokol in dijaki niso zamudili nobene prilike da so manifestirali svojo slovensko zavest pri njegovih prireditvah. Lovro je bil eden najbolj vnetih mladih rodoljubov. Dobro se še spominja, s kakšnim navdušenjem je čital »Narod«, ki Je bil tedaj pravi evangelij narodnjakov. Ko Je Lovro Imel drobiža za kavarno. Je prečita! v nji list od prve do zadnje črke. Do pete šole je bil v Trstu, nakar je prišel v LJubljano, kjer Je stopil v 6. šolo, ki Je pa ni končal. Imel je neke sitnosti zaradi demonstracij pri odkritju »Zelenčevega« spomenika. Tavčar mu je dejal: Pojdi za učitelja! Lovro Je v resnici vstopil na učiteljišče ln 1. 1890 je že potoval s postnim vozom kot učitelj v črnomell. Tedaj še ni bilo dolenlske železn ee. Pošta je vozila skozi Kočevje ln kočevske gozdove v Belo Krajino. Potovali so nepretrgoma 12 ur. Mladt 25-letni učitelj, se Je začel takoj udejstvovati v prosvetnem Življenju. Tudi v Črnomlju Je bilo dovolj nemškutarjev ln čitaln'ca ni opravljala zgolj prosvetnega dela. temveč je bila zbirališče narodno zavednih in delovnih ljudi. L. 1893 Je bilo obnovljeno njeno delovanje in Perko je bil Izvoljen za tamika. Ob tej pri 1 ki je poslal svo1 prvi dopis »Slov narodu« o občnem zboru čitalnice. Dopis je bil objavljen 15. januarja L 1893. Odtlej Je Perko stalen dopisnik našesra lista. Predsednik čmo-mellske čitalnice Je bil sodni prstav Julij Bučar, ki Je bil tudi sodelavec »Naroda«. Pisal Je podlistke. Perko je bii v Črnomlju 3 leta. Kot Gorenjcu mu ni prljalo milo belokranjsko podnebje ln vesel je bil nove službe v žireh. Tu so se začela leta njegovega živahnega političnega delovanja. Odtlej Je dopisoval v »Slov. Narod« pogosto in njegovi prispevki so Izhajali tudi kot uvodniki. Imel Je spretno pero. kar je v večkrat priznal Tavčar, ki ga Je tudi izpodbujal k pisanju. Dopisoval Je pa tudi v druge napredne liste. »Rodoljuba« »Oorenlca« in »Učiteljskega tovariša«, kjer so izšli njegovi zelo dobri strokovni članki o Šolstvu. V Zireh Je bil 6 let potem pa 4 leta v Gornjem Logatcu, a v svoj rojstni kraj. Poljane Je prišel kot aolskl upravitelj L 1903 Prevzel Je zelo zanemarjeno dvorazredno Solo. V Šolskem okolSu Je bilo ob njegovem prihodu mnogo anal fa betov. Okrog 200 obrok sploh ni hodilo v Solo. Z Izredno vnemo m velikimi organizacijskimi sposobno-stmi se je totn dela Prt akciji zrn zidanje združiti vse občane, ne glede na politične) pripadnost- Razen tega je oskrboval 6 let pouk r začasni Soli na Malem vrhu, kjer je končno tudi ustanovil stalno solo. Deloval je r vseh društvih: pri Bralnem društvu. Sokolu, nadalje pri Posojilnici Itd. Bil Je pravi učitelj Idealist, vzgojitelj ta javni delavec starega kova. kakršnih Je dandanes že malo. L. 1925. Je bil nameščen kot uradnik v prosvetnem oddelku pokrajinske vlade, s Istega leta so ga tudi vpokojili, kar ga Je precej bolelo, ker Je bil Se poln življenjskih sil ln ker Je Se zdaj neutrudljlv. Ko govorimo o njegovem plodovi tem delovanju, moramo predvsem naglasiti, da al je Perko pridobil tudi lep sloves kot pisec mnogih komentarjev o Tavčarjevih spisih. Kot najboljšega poznavalca Tavčarja ter njegovega dela ga Je zelo cenil tudi Ivan Prijatelj ter se je obračal nanj v vseh dvomljvih primerih. Perko Je napisal v zadnjem času ob Jubilejih ln smrtnih primerih zlasti mnogo biografij nafiih ljudi, predvsem svojih tovarišev učiteljev, ki Jih zelo dobro pozna. Nas list ga prišteva Se vedno med svoje najboljše sodelavce ter vemo prav dobro ceniti njegovo delo. želimo le. da bi ostal Se dolgo tako delaven in da bi njegovo delo ln požrtvovalnost znali pravilno ceniti tudi val drugi. Bm Trojni jubilej kremenitega moža Leskovec pri Krškem, 15. aprila Spomladanski solnčni dnevi so me Izvabili na Izprehod ter dovedli do veleugled-ne hiše veleposestnika in našega trojnega Jubilanta g. Franca Strgarja v Leskovcu. Kot gost sem dobrodošel. In našel sem Jubilanta pri kopici knjig tn časopisov. Imel sem vtis. da sem vstopil v prav razkošno knjižnico, ne pa v kmetsko hišo. Strgarjev oče, tako splošno kličejo natega Jubilanta. Je bil nad mojim prihodom.' presenečen, a takoj Je napeljal pogovor na »Slovenski Narod«. Smehljajočega obraza, držeč »Slovenski Narod« v roki, mi Je pripovedoval približno takole: Gospod, ta — mislil Je na »Slovenski Narod« — ln Jaz sva si po starosti brata, sva v enem letu zagledala luč sveta, že pri rojstvu Je vsakemu določena usoda Življenja, združena z borbo za obstanek. Čestitam! Torej letos praznujete 701etndco svojega trdega značajnega življenja? Da, 70 let trdega življenja je zatonilo. Obhajam razen tega 401etnico svoje poroke in 401etnico kot naročnik »Slovenskega Naroda«, katero Stivo mi Je najljubše, dasi-ravno ao me zaradi njega avstro-ogrski mogočni ki med svetovno morijo vzeli na piko, češ. da aem srbofll. Bili so pač časL da se 1im Je zdel vsak naročnik »Slovenskega Naroda«, ki Je ln vedno piše v Jugoslovanskem nacionalnem duhu. aH narod-nik kake slovenske revije, sumljiv ali ne- varen za njih obstoj. Mnogokrat ao tajni' detektivi oblegali mojo hišo ln si prizadevali uničiti me. V enem mesecu so me 9 krat zahtevali pred vojaško naborno komisijo, češ. za kroglo bo že dober. Tudi tO se jim nI posrečilo, ker sem si k sreči zlomil nogo. kar me Je rešilo svetovne morije. Leta 1898 sem se poročil s hčerko bi ugledne Volovškove hiše iz Šmarja pri Sevnici. Tudi moja žena Marija Je bila zavedna Jugoslovenka. Najin zakon Je bil prav srečen. Najino srečo je začela kaliti usoda, ko je edina hčerka v 18. letu starosti umrla. Ta usoda Je mojo ženo Marije tako užalostira ln potrla, da Je v kratki dobi za njo tudi ona v 45. letu umrla. Usoda se tudi pri drugi žrtvi nt hotela ustaviti ln smrt Je kosila naprej. V 28. letu starosti mi Je umrl sin Franc, ki Je bil vreden moj naslednik. Bil Je tudi ob ustanovitvi leskovške občine prvi, na napredni listi Izvoljen za župana, v katerem svojstvu ga je dohitela smrL Tako sem na starost kot najbolj pomoči potreben z dvema vnukoma ln eno vnučl-co ostal osamljen. Vse to me ni skrušilo, ne upognilo. niti zlomilo, kajti zavest in up v mojega vnuka Franca, ki se krepko razvija v sokolski ideji, me tolaži, ker vidim v njem pravo Strgarjevo nasledstvo.« Se mnogo bi mi Strgarjev oCe povedali, pa zaradi skromnosti niso marali, de vse to sem moral skrivaj beležiti, a sliko pa spet po drugih ovinkih od njih IzvabltL ker bi mi gotovo ne dovolili javne čestitka Je pa to naša dolžnost ln spoštovanje do gre kremenitega značaja, da tako zdravemu korenjaku kot ao Strgarjev oči ki nikoli niso svojega prepričanja menjalL Javno čestitamo k njegovemu trojnemu Jubileju s Iskreno željo, da bi tiral tako krepak kakor Je adaj daj atiBc*Jnla dni 8Vmi TT Vzorna naročnica _ StottJc* 19. BM nn*. natrodt*« ponašam k nj^ogovi ase) tudi jsa tvoj« oeocttke kot mremu dalou. Skoraj enako ln ta od svojih otruakih kH ga rt) čstar. srno ga te t hiši mojega očeta, > jo moj brat pisal vanj članke o »Vitraja t vi« Od mojega 17. teta dalje, sem se poročila, pa Je bti v naaern dramu težko pričakovani gost. Moža Je nt> anananjas pob tika mene pa kajpada dnevne a*aatS to novice lz raznih krajev, čitala pa S»a tunšv »voV z ecae_k±m zanimanjem In ste so doraati o t rod ga Je bilo treba pretrgati, da nJsmo prt dolgo čaJcail Marsrkatero bridko uro Je preataJ moj Saolcoaai mož c Jaz z njim. ker je bil prf- sVaat in aa-roćiiik liberalnega lista, pa sva gn kljub temu Čitala ln zveeto naročala «90 >ot eOLapaJ, po njegovi smrti pa ga Č4-eauB Se 25 lat sana in e-a bom na.prej Se; ta će me kdo graja zavolio tega. ga po-tclažtn. da me »Slov. narod« ne bo spna-t pekel, kakor tudi me »Slovenec« ne • e nebeea. Pnlagjm Jllko svrrv? tn svojega pravno- i ter !e->o poz^iravljam »Slov. narod« ob 70 leuud Matilda Jelenec. vdova po nosnansfaatai Otmar Skale rTa Vas poziv, da bi v slavnostni ttevfTki •»Slovenskega Naroda«, ki lz:de ob 70 letru-et za Veliko noć, rad: pnobčili tudi spomine najstarejših naročnikov, nanašajoče ne kakorkol: na izhajanje tega Lista, al atovu'im v ta namen i»di jaz nekaj pri-nr^vfcr.v. »Ze v naši. pred sedemdesetimi leti w Ljubljani splošno znani narodno-naprednl Skaletovi rodbini s Spodnjih Poljan, je bil »Slov Narod« čislan :n naročen od njega ustanovitve do očetove smrti L 1S79. Nestrpno smo otroci list pričakovali, ga čitali z zanimanjem in vnemo in se navzeli njegovih spodbudnih naukov. Za časa svojih veter narskih studij na Dunaju sem bil naročen na »Slov. Na-sod« L 1881 ln 1882. ter so ga hodali čitat v moje stanovanje na »Fasangasse« v IIL okraju — Kostanjevici —, kolega Jože Vo-lovšek iz Celja ter znana sloven slikarja gg Ferdo Vesel in Josip G ust in, ki sta posečala slikarsko akademijo; v tali smo imenovali moje stanovanje: slovenski »Narodni dom«. Naseli vsi se v Novem mestu, sem postal naročnik .S ov Naroda« že L 1886. in ostal listu zvest do danes. 2elim. da bi jubilant Se mnoso let. kakor do sedaj, budil in bodril naš narod!« Pripomba meska »Narodna či- talnica« je bila naročena na »SI Narod« od ustanovitve lista do L 1925.. ko je društvo prenehalo in preš'a »Čitalnica« v last sokolskeea društva. Nedvomno je »Slovenski Narod« največ pripomogel k probudi narodne zavesti v Novem mestu. MAZ1 JOSIP, železniški inspektor v 26- septembra 18445, »Slov. Narode sel J, 1M8X s enih sadnja* tesviik Vi ssed drufiaa nadi objavili bo ■ jhjnaaaH oaarod« letos i svojo 70 letnico. Vsa bo morda da je bil moj oče Andrej, ki ae Je kot kostjski Slovenec dne 11. 3. 1864 naselil kot trgovec v Laskom, do njegove dne 31. 10. IW neprekinjeno zvest tik Vasoea časopisa, od » je saosl izhajati Ko aaaa po očetovi smrti mer: nj is Ravno e tam asassos stihajain nadi Jan »jo 63 Letnico lojarea. A askotl a« ns bi satatii, da bo ta velika letnica tako kmalu prišla Saj as* nu skoraj dozdeva, da je bilo 1 2elisn >j * tem duhu napreduje, s raznimi noža lepima vesel uni dogodki kradeo-svojs zveste nsjocnikc, da bi preje ja osli ili oa današnja tenke m kritične časa. Fr. Barje«, Ljubljana. di jaz do danes neprenehoma naročnik Vašega lista, ki sc potemtakem čita ne mojem domu s velikim zanimanjem ie akozi celih 70 let Izredno drago mi Je d? Vam morem danes, ob pni jc- bližajočega sc jubileja »S4o- ▼enakega oa-noda« prav iskreno cesti tati, toleć Vam ttfdi v bodoče mnogo uspehov in zvestih naročnikov. Blagovolite, kakor vselej, tudi danes sprejeti izraz mojega izbranega vcJospoSto-vaaja in. pcjardae rocoijubn« pozdrave od Vašega vdanega Konrada Elsbacberja Fr. Batjel Fran Jerele Sklicujoč se na Vase c vabilo v »Slov. Narodu« z dne 8. in 12. februarja poročam, da sem naročnik in stalni prejemnik Vašega c lista že od leta 1892. Direktni naročnik na svoje ime sem postal šele pozneje in sem še danes. Zanimivo je, kakšne križe in težave sem imel zaradi »Naroda«. Kot nedoletnega mladeniča so me svojci postrani gledal; in mi očitali, da sem brezverec Pri vojakih v Celovcu je iz potrebne previdnosti več nas dobivalo »Narod« skupno skrivaj. Ko sem se po odsluženju voj. roka čutil svobodnega zemljana, sem naročil »Si. Narod« na svoje ime. Ali — grom in strela 1 takoj od hiše, da je ne boš skrunii, — je grmelo doma Situacija je bila vedno hujša, nevzdržna in odriniti sem moral v svet V orožniški službi na Rakeku sem naročil »SL Narod« na naslov žand stanice Od tedaj dalje (1897) vzdržujem Vaš c list nepretrgoma do danes. Naročenega sem - Doigo je že, odkar aem se prvič naročil na nas edini pravi slo venski časopis. To je ravno pred 40 leti v Gorici. Se rrdad fant. star sem bil komaj 23 let. »Slovenski narod« sem selo rad prebiral taLo. da ga se danes imel deloma na svoje ime, deloma na ime žand. stanice, kjer sem služboval, kakor so pač bile politične prilike v doti enem kraju. Zelo krut udarec sem utrpel radi »Naroda« v Železnikih leta 1911, ko je tam Izvajal brezobziren in neomejen teror znani drž. poslanec C oč-De ms ar. V Železnike sem prišel v maju 1910. Ker sem dobival »SL Narod«, sem bil takoj diskreditiran, razvrednoten, nato zasledovan, in preganjan od C očevih pristašev seveda Po poldrugem letu se je združeni svojati posrečilo pregnati me iz Zelezn.kov kot za njih opasnega nepridiprava Iz 2eleznikov sem prišel v Kamnik leta Isll, kjer bivam še danes kot orožn. na-red. vod. v p. ln posestnik; imam mir ln uživam svobodo. Menda L 1923, ko sem poslal hčerko v telo, sem bil radi pod vso kritiko nizkih prejemkov gmotno primoran »Narod« odpovedati, ker plačila nisem več zmogeL Bili ste ml uvidevni, upoštevali ste me kot dolgoletnega naročnika in mi ponudili in pošiljali »Narod« za dobo treh mesecev brezplačno. Med tem mi je bila plača povišana in sem takoj obnovil naročnino, ki Jo do danes nisem prekinil. Rojen sem bil leta 1873 v Skočijanu pri Mokronogu, stanujem in pristojen pa sem v Kamnik. Kakšno bo časopisje čez 30 let in Kako obhajali loo letnico „Slov. Naroda44 LJubljana, 16. aprila To ni astrološka napoved; poglejmo ▼ bodočnost brez vsake mistične navdahnje-nostl s perspektive današnjosti in a pomočjo izkušenj preteklosti! čez 30 let se bo ljudem zdelo marsikaj zelo naivno ter smešno, kar počenjamo dandanes in če bo komu prišel v roke letošnji letnik »Slovenskega naroda«, bo imel tudi dovolj povoda, da se bo pomilovalno nasmehnil nad tem, kar zdaj nameravamo napisati o bodočnosti. MoFda bo kdo izmed nas tedaj še Živel zato moramo te zdaj prevzeti vso odgovornost za vse, kar bomo skušali prisoditi bodočnosti. Toda, četudi nas tedaj ne bo več. odgovornosti se ne smemo otresti m je treba že v naprej prevzeti sodbo, ki nam jo bodo naložili zanamci 2n"UENJE PRED SO LETI. . - Ce ae ozremo nazaj, kakšna je bila doba pred 30 leti, po kakšnih tračnicah Je teklo duhovno in snovno življenje ter kako se Je manifestiral duh časa, spre vidimo, da se svet vseeno ne preobraža tako hitro, kakor ae nam zdi v dobi pospešenega življenjskega tempa. Pred 30 leti, 1. 1908. sicer človeštvo ae ni preživelo velike gospodarske krize ln niti slutilo, da bo prihodnje desetletje izbruhnila svetovna vojna. Tedaj časopisje ni pisalo o nezaposlenosti, o fašizmu in komunizmu; tedaj še niso množice manifestirale na ulicah z iztegnjenimi desnicami in ne korakale uniformirane v taktu nesmiselnih pesmi in koračnic; tedaj še niso vplivali na javno mnenje zvočn ki in tedaj drŽave niso Imele Še propagandnih ministrov. Neznani so bili pojmi: »javna dela«, »zimska pomoč«, »bednostni fond«, »koncentracijsko taborišče«, >kolektivna varnost«, »Društvo narodov«. . . Nismo še poznal** letalskih zvez, ne avtomobilskih cest, ne radijskih predavanj. Vendar človek sam na sebi se mi mnogo spremenil od tedaj. Zdaj je bolj nemiren in nezadovoljen, a še vedno je zelo naven. Ce pa govorimo o socialnih in kulturnih razmerah, moramo reči. da se je sicer marsikaj zelo spremenilo, toda — celo na slabše. Marsikje se je življeniski standard prebivalstva občutno poslabšal po vojni. Zato se tudi ni mnogo povečal konzum kulturnih dobrin. Ljudje so pred 30 leti lažje kupovali knjige in naročali liste kakor dandanes. Niso pogrešan filmov bi s so trpeli škode, ker niso poslušen radia. BO! se bolj duševno ter BU1 so večji optimisti in Imeli so manj skrbi. Niso trepetali dan za dnem pred nevarnostjo nove vojne in ne pred nenadnimi političnimi spremembami. Vse Je bilo mnogo bolj ustaljeno; življenje je budilo občutek varnosti in udobnosti. . . .IN CEZ SO LET Ce bomo doživeli v prihodnjih 30 letih toliko sprememb, kolikor smo jih v zadnjih, ko smo preživeli tudi strašno svetovno vojno, se bo obraz sveta mnogo bolj temeljito spremenil kakor doslej. Nova svetovna vojna bo mnogo usodnejša, strašnej-ša ter mogočnejša od zadnje svetovne vojne, Z zanesljivostjo moramo računati, da bo ritem življenja v prihodnjih desetletjih najmanj tako živahen, kakor je dandanes. To pa pomeni, da se bodo vrstili zgodovinski dogodki prav tako naglo kakor doslej. Dobo, ki je nastopila po vojni, upravičeno imenujemo namreč nestalnost, neprestano ki pen je in spreminjanje. Kar je trajnega na nji. je le njeno trajanje samo na sebi; modema doba s svojimi značilnostmi ae ne bo še tako kmalu končala. Zato nam bo čas v prihodnjih 30 letih prinesel mnogo sprememb, ki bodo še bolj preobrazile svet. V zadnjih desetletjih smo doživljali največje narodnostne, socialne, gospodarske to duhovne prevrate. Doba socialnih nemirov še ni minila in težko je reči. da bo že čez 30 let konec vseh vojn. prevratov, »prevrednotenj« in sploh vzrokov ter povodov k;penj in trenj med narodi in v človeški družbi, se z večjo zanesljivostjo pa trdimo, da ne nastopa doba ustalJenja že zdaj. Cez 30 let se bodo pa človeštvu nudile nedvomno lepše persoektive na bodočnost. Tedaj bodo še sicer čutili hude posledice svetovnih pretresov, morda še bolje kakor mi posledice svetovne voine. Vendar bodo zadihali z olajšaniem kakor bolnik po nevarni operaciii. Tedaj bo doraščala generacija ki bo že mnogo bogateiša na izkušniah kakor povolna generacija in ki bo obsodila zablode in fanatizem generac;1e. ki ni poznala zednV svetovne vojne. Tedaj se bo te dobro izkazalo, kai ie dobrega in kaj slabeea na novih socialnih sistemih ter kaj je ti veva ali le papirnatega v idejah, ki adal preoblikujejo svet. Vendar 30 let tudi dandanes ni tako dolga doba, da bi se v nil tako temeljito spremen-lo vse. kakor nekateri pr;čaku1ejo. Pomisliti je treba da je v zadnilh 20 letih, po vojni, t bistvu vendar ostalo vse no- I povojne dobe niso propadli kakor so mislili. OeJo utrdili ao a« ta saceil ogrožati osnove starega sveta. Prav tako ne sinemo pričakovati, da se bodo v prihodnjih 80 letih spremenile temeljito življenjske razmere to da sa bo primerno dvignil življenjski standard. Pomnožilo se bodo kulturne dobrine, a njihov konzum prav tako ne bo rasel dovolj nagi o. »Radio« bo hkrati televizor to čudovit aparat, ki bo »tiskal« liste, vendar bodo novi aparati prav tako ie nedosegljivi splošno-sti, kakor je n, pr. dandanes televizijski aparat. Tehnika se bo se izpopolnila, vendar še ne bo služila skupnosti tako, kakor bi morala po svojem pravem namenu. V SO letih se Človeštvo v duhovnem pogledu, po umskih zmožnostih ter v biološkem pogledu le neznatno spremeni. V 30 letih se Se človeški možgani ne bodo dovolj razvili, da bi vladal svetu razum brez pridržkov in da bi ie izumrlo vse zlo. ki izvira to neskladnosti človeške narave. V 30 letih si človek no bo še povsem podvrgel naravnih sil to ne bo še niti dohitel razvoja tehnike, ki ga je v zadnjih desetletjih prehitela. ČASOPISJE SE BO AE RAZVIJALO IN zIVEJLO Ko je nastopil radio svojo zmagovito pot, so mnogi napovedovali konec časopisja To je bila kratkovidnost, kajti radio v resnici ni konkurent časopisja temveč je celo njegov zaveznik ter sodelavec. Govorjena beseda ne bo nikdar isto kakor tiskana Radio in časopisje ae dopolnjujeta Tiskana beseda ima prednost pred govorjeno v tem, da jo lahko zadržiš ter se po mudiš pri nji po Individualni potrebi, govorjena beseda se pa dotakne zavesti samo enkrat: približa se in takoj izgubi. Radio opozarja na novice, ki 1ih lahko prečitate z vsemi podrobnostmi v časopisju. Toda tudi časopisje opozarja na radio, kajti dogodki neprestano hite to radio naj dopolni, kar je v listu že zastarelo. Ne, radio ni konkurent časopisja; radio ne siri tiskane besede, tem ved samo govorjeno uveljavlja se na povsem svojem področju — na zvočnem, med tem ko Je področje časopisja vidni svet. Časopisje pa ne more oddajati godbe kakor ne radio tiskane besede. Samo po sebi te mzirme, da as bo časopisje še razvijalo ter ae posluževalo se Popolnejših tehničnih sredstev. Izpopolnil ae bo tudi radio in sčasom bo postal »univerzalni aparat«, ki bo posegel tudi na področje časopisja. Časopisje se v tehničnem pogledu ne more več mnogo Izpopolniti. Lahko sprevidi te. da se časopisje po zunanji obliki v zadnjih 30 letih ni mnogo spremenilo. Izpopolnili so se t'skamiški stroji ln grafični postopki, kar so pa nestrokovnjaki po obliki listov, po tisku in slikah ▼ tennlčnem pogledu sa ni treba" sramovati dandanašnjega časopisja pred bližnjo bodočnostjo. Vendar bodo v prihodnjih desetletjih iznašli mnogo boljši, neuničljiv papir, ki ne bo na svetlobi ru-menel in se ne na zraku razkrajal. Na taksnem papirju bodo čez 30 let Izhajali časopisi. Tiskarne bodo tehnično tako izpopolnjene, da bo »prehod« tiskane besedo z rokopisa na časopisni papir neposreden. Vendar ne smemo pričakovati, da bo do tega razvoja prišlo tako hitro na vsej črtL de v tem stoletju bodo iznašli prenašanje govorjene besede tako rekoč neposredno na papir. Tedaj bo padla meja med govorjeno in tl*1r*nr> besedo. 100 - LETNICA »SLOVENSKEGA NARODA« Mnogi napovedovalci bodočnosti pretrrs>-vajo, ko napovedujejo, da se bodo kmalu uveljavili še mnogi izumi. V Ameriki kjer najbolj skrbno proučujejo nove Izume ln kjer je tudi največ tehničnih izumov, ao ugotovili, da od prve zamisli Izuma do prvega modela m me povprečno celo 176 let! Da je izum praktično uporabljiv. Je treba še 24 let. V nadaljnih 12 letih postane izum šele trgovsko blago, a potem mora miniti še 17 let. da postane Izum last milijonskih množic. Zato ne smemo pričakovati, da se bo že čez 30 let spremenilo temeljito vse, o čemer sanjajo zanesenjaki. Ko bomo obhajali 100-letnico »Slovenskega naroda« 1. 1968. bo duhovni ln socialni obraz sveta seveda nekoliko drugačen, kakor dandanes; drugačno bo tudi časopisje, a človek se vendar ne bo mnogo spremenil. Med dandanašnjim ln tedanjim človekom ne bo tako velike razlike kakor med sedanjim ln človekom pred 70 leti. Mentaliteti dandanašnjega človeka se pa bodo tedaj še bolj posmehovali, kakor se mi ljudem 19. stoletja. Posmehovali se nam bodo zaradi tega, kar dandanes pišemo: brezpomemben se jim bo zdel ta jubilej kakor jubileji sploh. Druga merila za čas ln dobo se bodo začela uveljavljati in dob ne bodo presojali po Jubilejih ln ne te ob jubilejih Marsičesa, ne bodo mogli razumeti, česar jim tudi ne moremo razložiti: ne bodo razumeli sedanjega, nespretnega, nejasnega ln prikritega Izražanja misli v tiskani besedi. Obžalovali nas bodo ter se veselili, da so za njimi časi. ko misel ni smela biti niti vklenjena v tiskarsko črnilo. Zaničevali nas bodo kot slabiče, kd niso mogli vplivati na čas in razmere in ki so se Izgubliali v smešnih malenkostih ln sivi vsakdanjosti. Ali Jih cenimo previsoko? AH se bodo dvignili nad nas ln nad naš čas? Ce bomo živeli Se 30 let, bomo dočakali odgovor na vsa vprašanja, ki smo se Jih dotaknili v tem članku, in na vprašan1a. ki 1'h nismo mogli niti nakazati, kajti letos pišemo letnico 193S. Slokan ••Slovenski Narod44 in učitelj s tvo Iz vrst našega starega učiteljstva smo prejeli: V 251etnl jubilejni številki je bil tudi Izviren dopis iz učiteljskih krogov »Šolske razmere na Kranjskem«. V dopisu avtor obširno razpravlja o tedanjih šolskih razmerah in učiteljskem položaju tedanje vojvodine Kranjske. Bile so te razmere ene kot druge vse prej kot rožnate ali častne za deželo Kranjsko. Slabše ali še bolj nazadnjaške so bile le v redkih deželah nekdanje monarhije. Pač se še tedaj dežela Kranjska ni mogla postavljati pred svetom z urejenim ljudskim šolstvom in pismenostjo njenega prebivalstva, komaj polovica prebivalstva je bila pismena. Tedanje učiteljstvo, četudi živeče v tenkih gmotnih razmerah ter povsod zapostavljeno. Je hotelo kljub temu iz pravega rodoljubnega načela narodu koristiti ter zboljšati to žalostno stanje šolstva ter izbrisati ta sramotni madež — nepismenosti — na našem narodu. Tako se lahko danes ponašamo pred svetom s svojo kulturo, da smo tako rekoč brez analfabetov. Za učiteljstvo je bilo to kaj težko delo. Šolskih otrok je bilo malo kje pod 100 na enega učitelja, pa še ti so povečini neredno obiskovali šolo. Šolska poslopja so bila z malimi izjemami, neprimerna, pretesna in nehigijenična, učni pripomočki skromni, največ šol pa brez njih. In kdo drugi Je najbolj občutil te nedostatke kot učitelj. Da se temu odpornore in izpopolni naše šolstvo, se Je vrglo učiteljstvo v najhujši boj z nasprotniki naprednega šolstva. Naletelo Je pri tem Idealnem stremljenju v mnogih krajih na največji odpor krajevnih odločilnih faktorjev ta tistih, katerim hi moralo biti največ ležeče na urejenem šolstvu tudi v njihovem poklicu. V mnogih primerih zahteve učiteljstva, pa naj so bile še tako utemeljene, niso našle pravega razumevanja niti pri nadrejenih šolskih oblastih ali bolje rečeno oblastnikih. Poleg učiteljskih stanovskih listov je bD pred vsem >Slov. Narod«, tisti, ki se je vedno zavzemal za napredek šolstva, podpiral učiteljska stremljenja ter zahteval zboljšanje položaja učiteljev, priznanje vseh pravic učiteljstvu, osebnih, kakor tudi pri določanju pouka, odnosno razširitev ta povzdigo šolstva. S svojim pisanjem v tem smislu, je »Slov. Narod« posredno veliko pripomogel k povzdigi to ureditvi našega šolstva, kakor tudi k ustanavljanju novih potrebnih sol, ko je dokazoval javnosti koristi ta potrebo šol, kar je bilo uči-teljstvu v veliko oporo. Ce pa je hotelo učiteljstvo doseči pomembnejše uspehe in zaupanje med narodom, je moralo doprinesti velike Žrtve sorazmerno k svojemu gmotnemu stanju ta se nesebično žrtvovati za marsikatero delo. Prevzeti Je moralo na svoje rame vsakovrstna dela ta dolžnosti pri raznih kulturnih, gospodarskih in prosvetnih ustanovah, ustanavljati pevska, čitalniška ta bralna društva, kmetijske podružnice ta razne zadruge. V večini primerov je slonelo pri takih ustanovah na deželi vse delo na ramah učitelja Tu pevovodja. tam tajnik, drugod vrtnar in sadjar; vsem biti na razpolago, članom ta prijateljem svetovalec ln brezplačni pisar. A to udejstvovanje učiteljstva Izven tole, po katerem bi znalo to zadobiti prevelik vpliv ta priznanje med občani, pa ni šlo v račun gotovim gospodom. Ti so gledali vse to početje učiteljstva z zavistjo in sovraštvom ter Iskali vzrokov, kako bi to delo ovirali, ali celo zavrli. V ta namen ao se posluževali vseh sredstev, pa naj je bil učitelj Se tako vesten v svojem poklicu, vljuden tn korekten po svojem nastopu. Nič zato, marsikateri učitelj Je bil Javno zaničevan ln ponizan. Učiteljstva so Jemali njegovi nasprotniki ugled med ljudstvom. In pri tem mu odločilni oblastniki niso bili preveč naklonjeni, prej narobe. In zopet Je bil »Slov. Narod«, ki se Je v Javnosti postavil v bran za obrekova-no ta preganjano učiteljstvo. Zavzel se Je z vso odločnostjo zanj, zavračal neutemeljene napade, branil, zagovarjal in priznaval pošteno učiteljevo delo in požrtvovalnost. Nešteto takih primerov dobimo, ako bi prelistali stare letnike »Slov. Naroda«. Pa ne le to. Vse aktualne šolsko politične članke, poročila ln nasvete v dobro Ln napredek šole in učiteljstva je ponatiskoval »Slov. Narod« lz učiteljskih stanovskih listov ter siril posredno take Ideje med širšo javnost. »Slov. Narod« Je znatno pripomogel, da se Je šolstvo dvignilo pri nas na tako visoko stopnjo. Da učitelj zavzema danes vse drugačen položaj ta da Ima veljavo med narodom, da Je uvaževan kulturen faktor, je tudi zasluga pisanja učiteljstvu, šoli in prosveti naklonjenega časopisja, med katerega spada v prvi vrsti »Slov. Narod«. Končno lahko Se omenimo, da Je moral marsikateri učitelj starejše dobe prestati zaradi čitanja »Slov. Naroda« tudi bridko žalitve, celo tu in tam pretrpeti preganjanje. Ob 701etnici »Slov. Naroda« bo učiteljstvo, posebno starejše dobe obudilo marsikateri grenak, pa tudi vesel spomin na nekdanje težke borbe za napredek šole, za nova šolska poslopja ta za pravice učiteljskega stanu. V svoji bogati kroniki lahko zabeleži »Slov. Narod« ob svojem častitljivem jubileju med drugim tudi to, da Je v polni meri Izpolnil dolžnosti napram učiteljstvu in Soli, Japonska je pomnožila letalstvo V »vezi s ki ta Jako- japonsko vojno je obav njena pozornost sveta tudi na Japonsko letalstvo. Id se vedno bolj uveljavlja na bojiščih. Japonsko armadno letalstvo šteje zdaj 16 polkov n ima okrog 1 000 bojnih letal. Pomorsko letalstvo obsega 40 edini c in Ima okrog- 700 letal Japonci imajo torej okrog 1.700 bojnih letal, približno toliko jih pa imajo še v rezervi. Polov ca vsega letalstva je osredotočena v Mandzukuu, tako da so jo lahko takoj uporabili v vojni proti Kitajcem. V prihodnjih 3 do 5 letih se bo pa japonsko letalstvo znatno pomnožilo. Zlasti letošnje leto je zelo važno za razvoj japonskega vojnega letalstva V proračunu Je do-točeniih v ta namen 700 milijonov jenov. Japonsko letalstvo bo temelj to reorganizirano. Ustanavlja se posebna letalska armada po zgledu Francije, Anglije to Italije. Vrhovni poveljnik letalskih sil ima dalekosežna pooblastila in po svojem položaju je enaJk vrhovnemu poveljniku su-hozemne vojske, v let b 1939 do 1940 nameravajo Japonci dvigniti tudi kapaciteto svoje letalske industrije, že zdaj izdelujejo v primeri z lanskim letom Japonske letalske tovarne dvakrat toliko. Razen tega grade nove letalske tovarne na Japonskem ta v Mandžukuu. V Mukdenu, kjer so doslej letala samo popravljali, so zgradili veliko letalsko tovarno. V zvezi a tem se naglo razvija tudi Industrija aluminija Proizvodnja aluminija bo dosegla v enem letu 20.000 ton, kar ' »BEOVVIf WW1 ITASOTK i rt rti. M. aprila MM. Pred četvero pisem dvajsetimi leti... pokofnega totriitlnika im depifldka Ivana Skvarče Dr. It. Lah: Ljubljana., 1«. aprila Pred leti aem letal v vin o grajski bolnici T Pragi. Lz domovine ao prihajala pisma. Lepa, dolga pisma. V domovini je cvetela pomlad. Čudna pomlad. Za veliko noč je obhaja^ >Slovenski Narod« svojo 50-letnico. Z njim jo je obhajal ves slovenski narod. Dr. Iv. Prijatelj je obudil spomin »Slovenskega juga«. Petdesetletne, več, stoletne sanje so dozorevale v resnico. Tudi jaz aem prispeval za slavnostno številko. Ker ne nisem mogel hoditi, aem pisal lete na ▼zglavju. V vojni ae človek vsega privadi Napisal sem prizor kako sta ae srečala pred dež. gledališčem v Ljubljani, kjer je bil takrat kino. Zupanova Micka in veseli Matiček. Pela sta o bodočnosti slov. nar. gledališča. Tudi v mojo bolniško sobo je prišla velika noc. Vstal sem. Po osmih mesecih aem zopet hodil. Napisal sem na tablico nad posteljo: »Vstal je — ni ga več« — ln sem odšel k Pipanu. Hotel sem videti, ali je na svetu še kaj veselih ljudi. Bffi so. V slovenski gostilni. V praško bolnico ml je pisal tudi Ivan Skvaurča, marljiv sotrudnlk ln dopsnlk raznih listov. Tudi 3Slov. Naroda«. BU je nekaj časa dopisnik »Dneva« v Mariboru. Dasi boleh en. je bH vztrajen in delaven, morda Se preveč. To vidite Lz pisem. Imel Je zveze tudi s politiki tn je zvedel marsikaj. Tudi sicer je bfl orihtna politična glava. Rešilo ae je četvero njegovih pisem, ki pričajo o tedanjih dogodkih. Umrl je kmalu po prevratu v Mariboru. Naj mu bo s tem ohranjen spomin. Kot so t rudniku lista ln enemu onih tihih zidarjev, ki ao sodelovali pri graditvi Jugoslavije. MarlooT, 2. 10. 1917. Dragi gospod doktor! NajprLsrčnejaa Vam hvala sa obsežno pismo' Razveselilo me je kot še maJokatero v teh treh letih! Res ste pretrpeli bridke dneve in ure. A kakor jaz nisem Izgubil poguma, upanja ln zaupanja, tako, kakor čitam izmed Vaših dragih vrst, tudi Vi niste izgubili vere. In to me navdaja a prav posebno radostjo, ker vidim ravno v tem. kako enotni smo bili nekoč, ko smo se danes tako trdni. . . Vas je vojska potipaia prav posebno trdo in občutno in Vam na-djaia prav raznelicno osveto. Upajmo, da Vam postane znosnejše vsaj sedaj, kadar preboli te te telesne težave. Vaše pismo leta 1915 me je skraja zelo osupnilo In z menoj vred vse ostale, ki Vas poznalo In par dolgih tednov srno bili vsi v velikih skrbeh, dokler nas konecno niso pomirile vesti — vsaj deloma — ki smo jih sprejeli tu ln tam. Mislil sem tudi Že nekekrati na vse različno, zlasti še, ker nikjer ni bilo o Vas rtikakih poročil potem, ko Ste odšli na fronto, škoda, da ste tako daleč stran od nas v bolnici. Marsikaj bi bilo bolje, če bi bili, recimo, tu v Mariboru, ali pa vaaj v Gradca Zadnji 2 leti sem se srečal tudi neke-krat z dr. Novačenom. Ali Vam je znano, da bivata. Zalar in Levstik v Pragi T. . . 3 sedanjim časom, oziroma nastopom naših, smo seveda vsi — tudi mi — zelo zadovoljni. Vsekako imate prav, ko omenite bivše na.ie delo. Kdo bi si bU talcrat predstavljal, da bode naš boj k eda j črez trt leta res boj — wegs našega naroda. Mnogo dobrega je bilo na našem delu ln plačilo zanj se ml zdi. da so za to naše takratno delo prejeli danes vsi. Se pred tremi leti smo slišali in brali očitanja o »gorostasnih, nezdravih fantazijah«, da, sedaj pa so rav-posta'e — program vsega, kar načuti! Mene navdaja to z nepopisnim ponosom, v kakšno zadoščenje pa mora biti še prav posebno Vam ?! . . . Kolikšen je bil uspeh nagega dela. sem videl in spoznal šele pozneje, v letih 1915. in 1916. do oktobra. A bilo je tudi trajno, kar se kaze posebno še sedaj. V bodoče, kajne, bode še lepše in — še raje se bode delalo. Pričeli smo kot prvi. drugi so nadaljevali in ubijali — ne po svoji volji ln vedno le proti nji — ta zopet so kot tretji ns delu — naši. Posebnih nove Vam. žal. ne morem poročati za enkrat. Življenje pri nas se pričenja polagoma zopet prebujati. Pričenja se delo tu in tam. Smo kot organizem, ki pričenja po krizi zopet zbirati kose svojih bolnih udev. U: i zr>. =-no s^- naučili vsaj toliko kolikor je tr^ba za pravočasno spoznavanje nevarnih bolezni v bodoče . . . Delam Še vedno s »papirjem in peresom« kot svoje dni? čas mineva, hvala bogu. v korist tu in tam. Da bi le bili kmalu zopet vsi skupaj. Potem bi bito tele pravo veselje. Radi kadiva hodit* brez skrbi! Kadar priđe, do ide i Vam. Ce bode za enega — bode tudi za drugega!. . . Pozdravljajo Vas vsi naši gospodje! Pozdravila jo Vas mol! draei! P:* te po motnosti kmalu ln obširno. Čakam, kot se čaka na kaj lepega! Prisrčne pozdrave. Vaš vdani skvara Maribor. 15. XIX 17. Dragi gospod doktor! Iskrena Vam hvala za poslano pismo! Oprostite, da Vam šele danes odgovarjam. Imeli smo več prireditev, ki so terjale vsaka za se vsak prosti trenutek!. . . Tudi meni je prav za prav danes čisto neumljivo, kako da sem mogel besede Vašega predzadnjega pisma razumeti tako nesmiselno — nerodno! Kar sram me je! Oprostite mi. dragi gospod doktor! V nedeljo in predhodno soboto amo imeli tu zborovanje »Zveze jugoslov. železničar.« Uspela je prav sijajno. Zborovanja ae je udeleži! tudi posl. dr. Verstovšek, s kojim sem imel priliko razgovarjati ae o tem in onem zarrmfvem. Is vsega posnemam, da morem mimo reči. da smo lahko glede na našo bodočnost precej mirni. . . Minilo soboto smo priredili tudi prvič od leta 1913 Miklavžev večer. Ljudstva, da ga nismo bih v stanu razvrstili; polovica je morala domu. Vse je bik) zadovoljno, da malone srečno, ko smo bili vsi zopet pod lastno streho. In tu sem videl, koliko je pripomogla ravno vojna v vseh svojih zunanjih ln notranjih posledicah k povzdigi narodne aa vednosti. Ce bi nam ne grozila v okolici tn po večjih trgih ravno za bližnjo bodočnost od narodne neprijateljske strani velika nevarnost, bil bi nadvse prav zadovoljen. Tako pa aem ravno 11. t. m. zvedel prav alarmantne novice tn. če ne bode moj kile ar >Slov Narodu« Izzval vse odmaja n kot pri naath voditeljih, ter lih priprevD do res sploSnaara za aa vedno. Neverjetno je skoraj: boj naalh poslancev v parlamentu je la> ga tudi manjšinskega narodnega dela potem bomo izgubili maral kak Ust bi najbrže sval pri nas ravno med najodllčnejsimi ta najpoklicanejftimi nekako apatijo, ki jo menda na zunaj hočejo nekako označiti s: — »bo te! Ze božjo voljo, ne prehitro!« ... No pa je neskončno škodljivo, slično človeku, ki se hoče prebuditi, pa vedno zopet omahuje v staro, prijetno dremanje. . . Neprijatelji pa delajo seveda a tem večjo naglico, tem večjim pritiskom, ker dobro uvidevajo razpoloženje, ki je med temi našimi, ta položajem, ki nastaja iz tega . . . »Slov. Narod« tudi zopet silno malomarno prtobčuje moje poslane stvari. Vse polnijo samo z najvišjo politiko in — z »Goriško«. Prvo je sicer izborno ta gotovo tudi vsak bralec rad študira, drugo pa nas prekleto malo zanima, ali če te to ne, nima narodno nobenega posebnega pomena. Opisovanja vojnih grozot ta njih posledic je vsakdo — v časopisju vaaj! — že do grla alt, razun par sto osebno prizadetih naročnikov! To požre prav po nepotrebnem ogromno prostora, bistveno pa nam nič ne koristi. Sicer pa Imajo Primorci vendar tvojo »Edinost« . . . Včeraj sem »Slov. Narodu« poslal z obič. noticami tudi priloženo pismo za niega glavnega urednika ta mu to ta ono razjasnil. Pomislite: 6 let že sodelujem tudi za ;Narod*, pa edino, kar Imam. Je. da mi ga sedaj pol meseca zastonj pošiljajo! In Vaše zdravje? Povoljno napreduje? Bog daj obilo sreče v naprej, kot doslej. Pišite kmalu zopet ta oprostite staremu godrniaču, če Vas Je dolgočasil mesto kratkočasil! Srčne pozdrave: Iv. S kvara Maribor, 6. aprila 1918. Vefecenjerii, dragi gospod doktor! Iskrena Vam hvala za prijazno pismo ta velikonočne pozdrave! Niti ne vem. ali sam se jaz na to v zadnjem pismu spomnil. K praznikom pač prihajam prepozno; sobice pa mi tako toplo sije raz vedro nebo skozi široko odprto okno ta zato Vam pošiljam nas vseh iskrene — pomladne pozdrave! Nič ne vem. ali dobivate Vam poslano korespondenco. Zelo bi Vam bil hvaležen, če bi mi tozadevno kaj omenili. Zgodilo se je. da so mi v zadnjih tednih »hopali« celo poročila za »Slov. Narodi in tudi menda za i Domovino«. Zelo me veseli, da morete 1 Vi že lz postelje in na zrak Sam sem izkusil pred leti, kako dobro to de. Upam, da pojde vzdrže-ma na bolje! Vaše članke In listke v »Narodu« ta »Domovini« pridno čitam. Čast Vam! Velika noč je že za nami. Praznovali smo jo z občutki, kot še nikoli; tudi ne v mir- Vas preveva sDen duh velike narodne ideja ta mts""», da nI frazarsko, če rečem, da vse živi te v popolni dušni zavesti narodne svobode. Kako krasno je opazovati nase ljudi vseh slojev in vsaktere starosti. Danes ne žive več v upanju na nekaj, kar tele Ima priti, marveč v zavesti, da to ze posedujejo. Kdor bi si danes drzni] pri nas nastopiti proti temu dejstvu, tega bi pobralo. V sovražnih krogih nekaj namiga vajo o nopetnih persekucijah. Ml seveda tega ne verjamemo, kajti to bi bil čin naravnost blazne državniške kratkovidnosti in izzval bi sigurno vihar, ki bi bil v svojih posledicah več kot usodepom. Sicer amo pa že davno na vse pripravljeni ln branili bi ae, da bi krivcem vzelo sapo. »Skoro« bi bil zlezel dol — v Ljubljano. Opustil sem sotrudništvo >Gr. Volksblatta«, ker ae moje delo ni več moglo strinjati z novo politično smerjo lista, (ki je postal skozi ln skozi nemško radikalen ta »Sieg-frledovski«). To aem suho poročal med drugim drju Krame r ju in on me je povabil, da naj vstopim kot urednik pri »Narodu« ln »Domovini«. Ponudili so ml 350 K mesečno. Rabil bi bil sa nekaj dobav na pot okolu 600 K ta sem se obrnil na »Posojilnico« oziroma dr. Ros ino za osebni kredit; pa aem prav čudno odletel, menda v zahvalo za skoro 10-letno narodno delo. Pa ne mislite, da sem bogzna j kako žalosten. Sem nekaj tudi na prsih bolan in često krvavim (sicer le nalahko). Naslednika tudi ni bilo dobiti ln tako se češem najprej po *Mariborskem pismu« ta »Domovini«. Narodnostne razmere se pri nas seveda, kot povsod drugje, poostrujejo. Toda opaziti je. da se pričenjajo proti nemško-radi-kalnim elementom postavljati zmerni krogi, ki končno niso brez vpliva na počen jame prvih. Tako n pr. vprizarja nemške 3 Volkstaga« v Gradcu sem se osebno ude-30 kričačev, na čelu dr. Mravlag. »Sie ma-chen viel Wtad, aber wenig Schaden«. Mobilizirati ulice si za enkrat ne upajo več. sVolkstage« v Gradcu sem ae osebno udeležil; bil je karikatura narodne manifestacije, v št. nju se Jim Je tudi ponesrečil, v ostalih krajih Slovenskih goric pa bodo menda — biti, če ne bodo s seboj vzeli orožnikov. . . Tako živimo! Zel asi te se kmalu, prav kmalu zopet! Iskrene pozdrave mojih starišev, prav posebno pa od vdanega Vam Ivana (julija 1918) Dragi gospod doktor! Iskrena Vam hvala za poslano ml pismo! Mislil sem, da so moja pisma izginila, kot so svoj C as pred leti, aH pa. da je sicer kakšna tuja moč na konju. Sicer se bi v tem oziru prokleto malo zmenil za tenden- co. M M aa! pi ne' bilo doseglo Vsa. Da dosti, zelo mnoge, delata, to pač vidim in čitam. Zdi se, kadar berem Vase originale, da se s Vami razgovarjam, kadar pa čitam druga Vata dela, sa ml pa zdi, kot bi ml nekaj pripovedovali. Čudno je vse to, gospod doktor: komaj dobro 14 dni sem bil z Vami osebno skupaj ta ie to že pred več ko 4 aH vsaj 3 leti a vseeno sem se Vas privadil bolj kot tistih, ki ao vedno okrog mene. Vi si držite posebno sobo za ure dela'? Moj brat. poročnik Ciril, je bil 9 dni v Pragi. Prišel je tje iz bolnice v Ino mostu. Iskal Vas je po vseh Vinogradih, tudi po bolnicah. Naslova nI Imel natančnejšega, domov pa tudi nI mogel pisati, ker je v Pragi visel od dneva v dan. Sedaj je že v mariborski bolnici. Prvi dan ofenzive je dobil plinsko zastrupi jen Je ln živčni pretres. Strašno ga je pobralo. BU je na angleškem delu fronte; kar pripovedujejo, Je groze-polno. Dr. Kodermami sem poslal Vato kartico. Upam, da kar želite, kmalu sprejmem in Vam pošljem. Koderman sam je nekje pri sodni j i v laškem Vidmu, pa se menda preseli sedaj enkrat počasi v Ljubljano. Zelo bi me veselilo, če bi igra pravočasno dospela vam v roke. V Ljubljani nisem bil. Svojčas sem Vam menda pisal, da nekaj na pljučih boleham. Vse to se je od aprila sem sprevrglo v mučno vnetje pljučnih končn'c. Nisem torej za vožnjo ta naporne debate. Sicer pa je Slo lepo število drugih gospodov na ustanovni shod (Jugoslovenske demokratske stranke. Op. ur.) Mole delo Je pač zelo omejeno. Kakor razvidite iz »Naroda« se držim najkrajših izrazov, a vseeno mi odlagaio več kot polovico m to vselei najvažnejše stvari. Imel sem list že na višini, kot v Mariboru in ob vsej meji še nikakor nI bil. Od sredine mala pa zopet vse godrnja. Ugled lista seveda pri tem ravno ne trpi malo. Na Si Mudle pač bero uvodnik članke, dunajska poročila in — domače zadeve. Preje nikdar niso imeli dovoli noročil. sedaj pa ta nerodnost. Na drugi strani sam trpim veliko materialno Škodo, tako, da bodem res moral soreiet* drugo mesto, če se tu nič ne so remeni. Naši ere. so sicer te dni groto vo v tem oziru odločno nastopali v LJubljani: bomo videlL Tudi tu več ali manj vsi gladujemo. In kako šele bode? Maj ln Junij sta minila večinoma v dežju in jesenskem hladu, žito je že skoro vse poleglo. En kilogram krompirja velja 2 K! Jaz sem z vsem tem zelo zadovoljen. Cim huje, tem preje. Kamen drvi nevzdržno v prepad in tam zgoraj ga Se vsak, ki mu pride v bližino, pošteno sune. Prav imajo vsi! Začetek konca je tukaj in poslednji se menda rspldno bliža. Počasi okrevajte! V noči na 30. m. m. Je med Hrastnikom in Trbovljami za vozil bolniški vlak v vlak z dopustniki. Mrtvih preko sto, a Jih je še mnogo več, o ka teraso se našli le kupčki pepela, ker Je vlak bolnikov skoro docela — zgorel; tudi več častnikov! Iskrene pozdrave vseh! Iskren pozdrav Vaš Ivan I Ko smo še imeli cesarja••• V starih letnikih »Slovenskega Naroda« najde človek mnogo zanimivih spominov na stare čase Ljubljana, 16. aprila. Kakor ne bodo zanamci mogli razumeti marsičesa, kar počenjamo mi dandanes, tako se tudi mi čudimo razmeram pretekle dobe in tedanjemu našemu človeku. Kljub temu nam pa postane marsikaj razumljivo, če se dobro zamislimo v dobo ta Če upoštevamo vse činitelje, ki so vplivali, da so se ljudem krivile hrbtenice in — vsaj navidez — mehčali možgani. Tedaj, ko so ljudje imeh tako velik smisel za avtoriteto ter veličanstvo človeka, ki so ga z nadčloveškim spoštovanjem imenovali cesarja, je uživalo tem manj spoštovanja človeško dostojanstvo. Vendar ne smete misliti, da je vdanost do cesarja presegala vse meje razsodnosti in da so vsi ljudje gledali v cesarju božansko bitje. Da bomo lažje razumeli cesarske čase. klečeplazenje pred habsburškimi simboli ter izraze brezmejne vdanosti m zvestobe »Kranjcev«, •? Štajercev« ta drugih narodov« cesarju, si oglejmo nekoliko kaj je psal naš list ob cesarjevih potovanjih po slovenskih deželah. TI Dl OKfcoOKCIt J K OPEVAL CESARJA ... Oportuno je bilo, da Je »Slovenski narod« 11. julija 1883 posvetil cesarju ob njegovem prihodu m* d Slovan:e slavnostno številko. Na prvi strani, v barvnem okviru je bila slika »apostolskega veličanstva« in cesarice Tedaj so ljudje gledali že na cesarjevo sliko s svetim spoštovanjem, zdaj pa ne vidimo v nji nič drugega kakor naivnega, ne posebno inteligentnega človeka, ki ga je muhasta usoda postavila h krmilu velike države. Jev. Venoar s vem se ni rečeno, da se bodo zanamci temeljito poboljšali ta da ne bodo imeli svojih božanstev ter oltarjev za manifestacije svoje slabosti in bebavosti. Na prvi strani slavnostne številke Je objavljena tudi prigodna pesem, ki bi jo človek prezrl, ko bi pod njo ne bil podpisan — S. Gregorčič! Nič ne pomaga, ee zardevamo ali ne: tudi eden najboljših slovenskih pesnikov ie pisal domoljubne pesmi, se ponižal pred bodočnostjo ter ob tli ne le svoje človeško, temveč tudi pesniško dostojanstvo. Vem da ga zagovarjate, češ. moral je napisati slavospev vzvišenemu bebcu, časi so bili pač takšni! Ne. časi kljub vsemu niso bili takšni, da bi moral tedanji najboljši slovenski pesnik napisati takšno pesem ter se pogumno podpisati pod njo. Ko se mora pesnik, znanstvenik ali umetnik vdinjatl tako brezpogojno režimu, sploh pravi pesnik, učenjak in umetnik ne morejo živeti. Gregorčič je napisal med drugim v tisti pesmi: » . .. osreči, miti car, osreči, naš narod te srčno ljubeči, da srečen rod naš in nas svet slavil Te bo ar potnih /st. A tal Ti »dej prisememo, da aa Te radi ta kri. Ce vstane kje vihar srdit, ie naj hrumi, te naj besni, rešilen meč. hranilen skit Ti bomo mi. Srčno mi planemo na boj in zmanemo sovražni roj, pojoč sred bojne&a viharja: Bog živi dom, Bog živi carjal« To je napisal pesnik pesmi »Človeka nikar U, pesnik, ki se je postavil po robu mogočnemu Mahniču . .. Nerazumljiva je človeška narava, čudovita je prožnost slovenske hrbtenice. \ ENDAR JE BILO NAVDUAENJE PREDVSEM — URADNO Toda navdušenje za cesarja je bilo kljub vsemu predvsem uradno, ne glede na vse Urade ter izraze vdanosti. Dovolj nam pove že to. da so v isti številki SN na prvem mestu med članki posvetili članek raje cesarju Franu I. kakor bi ga Francii Jožefu. Pisali so o zanimanju cesarja Franca za »kranjski jezik* med kongresom I. 1822. v Ljubljani. Prof. Rebič. ki je bil poučeval na ljubljanski gimnaziji, je dajal svojim učencem tudi slovenske naloge, kar seveda ni bik) predpisano. SN piše o obisku cesarja v Rebičevem razredu: »Cesar Fran . . . počasti v resnici Ljubljansko gimnazijo s svojo na\*zočnostjo. Ko dospe s svojim spremstvom v sobo VI. šole, kjer je ravno učil g. Rebič^ zagleda na mizi razložene proizvode dijaške marljivosti; ta bistro oko vladarjevo zapazi takoj, da ima pred seboj ne samo latinske ta nemške, ampak tudi naloge, spisane v drugem, neznanem jeziku. Cesar vpraša gospoda Rebiča, kaj je to? — in g. Rebič globoko se priklonivši pove mogočnemu vladarju, da svoje učence, kateri bodo Imeli njega dni kot uradniki, duhovni, zdravniki itd. občevati a prostim ljudstvom, na-potuje vaditi se ta naloge spieovati tudi v kranjskem jeziku, akoravno ni to učni predmet ... Modro obličje ljudomilega cesarja se zasveti pri teh besedah profesorjevih ta iz ust Nj. Veličanstva se zaslišijo na veke nepozabne besede: »Schau achau. das ist rehet das lat schon, dass Sie Ihre Schtiler auch krainiseh arbe:ten iassen ...« Pomenljivo je, ds so o tem pisali prav pri prihodu cesarja Franca Jožefa, kakor da bi hoteli povedati med vrsticami: Franc Jožef bi se tudi naj nekoliko zanimal za slovenske potrebe! Navdušenje, ki se je kazalo pri cesarjevem sprelemu. je bilo pač v veliki meri narejeno, a cesariev prihod je nudil lepo priliko, da se je tudi vsaj nekoliko pokazalo, kar ae Je moralo skrivati za patetičnimi frazami in dekoracijami. KAKO SO GA SPREJEMALI... Eno najznačilnejših poročil o cesarjevem potovanju po Slovenskem je prispelo lz Trbovelj. Dopisnik se je pritoževal: »... Meja med Kranjsko ta Štajersko ob potoku Trboveljaeici je po slavnostnem odboru kranjakem jako borno Dva droga, aa katerih vihra jaU.v sicer: avstrijska, belo-rudeča in modro-žol-ta. Zadnja, o katerej je že Valvazor dejal, da je to barva deželnih streže tov, ima namreč Čast predstavljati naše kranjske deželne barve. Pri V3^m prizadevanji nam ni umijivo. zakaj se je slavnostni odbor baš tu na meji tako ogibal kranjskih zastav in zakaj ni dostojneje markiral deželne meje. Ali se je zbal ukaza, danega Štajerskej, ali so uplivali drugi razlogi?« Kakor vidimo, dopisnik je bil izredno zaveden deželan, Kranjec, še mnogo zaved-neiši kakor Avstrijec .. Silno ga Je bolelo, da nI bila meja med štajersko ln Kranjsko bolje označena, da -cesarju nI takoj padla v oči razlika med obema deželama. Cesarja so sprejemali povsod vzdolž železnice uradno. Dopisnik pravi: » ... Rudnik v Litiji označen je z zastavami, ki stoje visoko gori po griči, a mej tem ko pre-v a guje jo po vsej Litiji narodne zastave, omislil si je rudnik Dežmanove barve, mo-dro-žolte. Na Litijskem kolodvoru pričakovalo je cesarja na tisoče kmetskega občinstva, duhovščina s cerkvenimi zastavami, župani, okrajni glavar. Tudi na vseh druzh postajah do Ljubljane bilo je ogromno naroda, ki je navdušeno z živio- in sla-vakllci pozdravljal preljubljenega vladarja...« Nič novega; tekmovali ao povsod za prvenstvo v klečeplazenju ter kdo bo padel najlepše na trebuh pred apostolskim veličanstvom. V tej hudi konkurenci se je pa manifestirala deželna, zavest, slovenska vdanost je tekmovala z nemško nadutostjo ter samozavestjo, Kranjci so hoteli osramotiti Štajerce z večjo gorečnostjo, »globoke jšo vdanostjo t ter »zavednostjo«. »Zamolčati ne smemo*, kakor pravi dopisnik, »da je ob vsem potu vsaka tudi naj-bornejša hiša olepšana, posebno lepo ta bogato pa cerkve... V Zalogu sta kolodvor in ves Zalog v krasne j praznične j opravi, z narodnimi ta cesarskimi zastavami, mlaji Itd. Isto tako Polje, tovarna v Velčah ta blaznica na Studenci ...« Da, tudi blaznica na Studenci Je praznovala prihod cesarja. KONKURENCA MED »2IVIO« IN »HOCH« KLICI... Dopisnik iz Celja je pisal med drugim: >Vlak se odpelje po 12. uri na Laško. Povsod, kjer se cesar prikaže, zadone ogromni živio ter popolnem zadušijo posamezne »Hoch« klice. Mesto je lepo okinčano a cesarskimi in deželnimi zastavami, le peščica zagrizenih nemčurjev razobesila je > Frank-furterce«. Slovenci so se pa držah prvotnega programa ter neso razobesili narodnih zastav, ampak samo cesarske In deželne.« Tako je torej konkurenca med živio ta Hoch klici dokazovala cesarju, kje žive Slovenci. Vendar je, zal, Mo predvsem ]za-to, kdo bo kazal večjo navdušenje nad-cesarjevim obiskom: Slovenci aH Nemci, odnosno nemčurjl. Zato je tudi prišlo do Številnih incidentov. Dopisnik Is Ptuja ja da ao g« vat čun: »Skandal. Skandali« hi k županu Rodoieku obrnen: »Da/Ur weiss Veh Banan" keinen Dank und ich glaube auch Se ine Majestat nicht!« — Potem se je obrnil vidno nevoljen od nemške gospode, katera ai bode ta dan s črno kredo vpisala v svojo spominsko knjigo. Dr. Gršak nagovoril je cesarja slovenski, rekoč mej drugim: Naj NJ. Veličanstvo blago:zvoli Izvesti tiste pravične postave, ki nam zagotavljajo nas narodni obstanek ln srečno bodočnost.« Tako so torej Slovenci tu ta tam upali možato pogledati v obraz »apostolskega veličanstva«, 000 LET KRANJSKE PASJE povizNOsn... Cesar ja obiskal Kranjce ob 6001etnicJ »odkar je kranjska dežela preslavni Habsburški rodovini prisegala udanost ta zvestobo.« (Po adresi deželnega zbora kranjskemu cesarju ob njegovem prihodu v Ljubljano.) Ob sprejemu v LjubiJant Je cesar dejal: »Bodite prepričani, da bom bodoče slavnostne dni rad bival med vami ter da se bom dobro počutil sredi svojih zvestih Kranjcev.« V resnici je cesar izredno cenil »svoje Kranjce« zaradi njihove pasje ponižnosti, zato se je tudi zavedal, s čim so zadovoljni. Pri proslavi SOOletnice v gledališču so cesarja pozdravili zopet z Gregorčičevo pesmijo, zloženo nalašč za to priliko. Ob priliki zgodovinske proslave al je cesar ogledal tudi nekatere zavode, med njimi celo blaznico, čeprav to ni bilo v programu. CESAR MED SOTRPINI... SN piše o cesarjevem obisku blaznloe dvakrat. Prvič pravi: »Ker to obiskovanje ni bilo v programu, se tudi poslopje ni moglo v naglici tako okinčati, kakor bi se bilo sicer zgodilo. Storilo se je pa, kar se je, pa kar se je v kratkem času dalo. Vihrale so cesarske ln deželne zastave.., Cesarja so pričakovali: deželni glavar gTof Thurn ... in usmiljene sestre. Po pozdravu si je cesar ogledal vse sobe ... Lega je cesarju močno dopadala ... Ko Je cesar ba-vil se v blaznici, polzvedeli so o Njegovem prihodu v sosednjih vaseh in prihitelo Je na 3totine ljudlj, ki so pri odhodu a burnimi živio klici razodevali svoje neizmerno veselje nad nepričakovanim princ*-1 dom Nj. Veličanstva.« Pri tem poročilu Je poročevalcu očitno spodrsnilo, ne da bi imel slabe namena Tega pa ne moremo trditi z vso zanesljivostjo o kratki notici, ki je izšla naslednji dan po obširnejšem poročilu: »V deželnej blaznici na Studenci rekel je presvltli cesar po končanem ogledovanji: »Bilo bd mi Jako žal, ako bi ne videl tega lepega zavoda.« Vsekakor bi človek, kl Je dal pobudo, da bi ob priliki proslave 600letnice Kranjcev pod Habsburžani, cesarja poslali na Studenec (česar ni bilo v programu ...) zaslužil spomenik, že zato, če gledamo na zadevo zgolj s kranjskega stališča, kajti cesar je bil zelo zadovoljen na Studencu, CESAR JE DELAL RED V CELJU... Ob drugi priliki, 1. 1891,, ko je cesar zopet osrečil Slovence s svojim prihodom, je prišlo v Celju do Čudovitega incidenta, SN piše o njem: »V nedeljo . .. prišel Je NJ. Veličanstvo., v mestni park, od tu peš k občinski hiši. Tu pred občinsko hišo stalo Je 60—70 pevcev Celjskih in iz okolice ter nekaj članov »■Slovenskega pevskega, društva«. Ko ee jo pokazal na konci parka, zaoril je izmej pevcev trikratni mogočni »2ivio!« Nj. Veličanstvo je obstal pred pevci, kateri so navdušeno zapeli krasno »Avstrija moja«. Ali tu se Celjski mob niti v navzočnosti Nj. Veličanstva ni sramoval pokazati svojega ostudnega in zagrizenega sovraštva do Slovencev. Ko so pevci začeli peti, udr-li so čez poprej potegneno vrv — ali se je nalašč to pustilo, ne vemo — in zdaj se Ja jelo par korakov za hrbtom Nj. Veličanstva posebno od strani nemških turnarjev tuliti nekak o. o! — ki ni bil nobeni pošteni besedi podoben. V sredi pa so se culi glasovi, na čelu jim trgovec Josip Hum-mer: »Schreien wir nu: hoch, sie dUrfen nicht stagen.« Nj. Veličanstvu se za trenotek zatemni obraz, potem se na pol obrne ta reče: »Ruhe!« C. kr. namestnik ln okrajni glavar trudila sta se zastonj napraviti mir. Mej tem so pevci ne briga je se za tule-nje Celjske faklnade, nvrno ta korektno izpeli svojo pesem do konca. Nj. Veličanstvo dalo si je na to predstaviti občinski odbor Celjske okolice, pr! čemer je nepopisno ljubeznivo govoril s županom, priprostim posestnikom lz Celjske okolice, stopil k pevovodji nadučitelju Jurkoviču ter rekel: »VI Imate jako dobre, izbrane pevce. Zahvaljujem se Vam, 2?elo me je veselilo.« Cel nastop Nj. Veličanstva naredil je tako ganljiv utis' da so nekaterim solze v očeh igrale . . .« Cesar je torej silno protežira! Slovence ... Nemcem ni do\*olil niti nazdravljanja, med tem ko je s posebno naklonjenostjo poslušal slovenske pevce. Blaženi časi! To Je bilo v cesarskih ča^h. ko smo bili tako zadovolinl ter srečni nad samo cesarsko naklonjenostjo. .. Vendar, kar ae tiče zadovoljno s ti, je treba priznati, da so ne smemo tudi dandanes pritoževati. Toda naj končam s cesarjem: .* Slokaa »Ko je prišel nasneetnfJc na Ptuj ta je aasrl demorjstratirne, do tal viseče nemške zastave, vaklUmfl jo glasno, 1 Električna plinarna Mar ni to nesmsel ? Saj se plin In elektrika neprestano borita med seboj, drug drugega ne moreta prenesti. Kako * bi torej mogla biti električna plinarna? Pa je vendarle. V Ameriki j|o že imajo. In nič nesmiselnega ni to. Pln, obenem pa koks ln katran, se izdelujek> potom suhe destilacije premoga v retortah, potisnjenih v pfč, ki Se kuri s koksom. V avtomobilskem mestu Detroitu so zgradili Američan plinarno, kjer se retorte segrevajo električno in sicer znotraj. Kakšen po* mm ima taka plinarna? Stare retorte s* lahko delajo v najboljšem primeru samo tako velike, da gre vanje po 15 ton premoga. Električno kurjene retorte so pa lahko poljubno velike (seveda je tudi tu postavljena meja). Tako se lahko plinarna uredi na proizvodnjo v zelo velikem obsegu in s tem postane donosnejša, Razen tega je oprema elektr one plinarne cenejša ta obratni stroški so zelo nizki, ker je skoraj ves obrat avtomatičen. V detroitski električni plinarni so retorte, v katere gr« po 30 ton premoga ln Is tega se proizvaja povprečno po 286 m* plina, 70 1 trov katrana tn 700 kg koksa, NI dvoma, da — bodo kmalu budi drugod <*4WH na eAefctrične gimarna« St** Hy »8 LOV B N 8 K 1 NAROOc, aobota 1« aprfla 1MT. Stre« 13 Pomen „Slovenske! o Horodo" zn noše nouinoznonslvo Kratek pregled razve jnik smernic liajstarejšega slovenskega dnevnika Slovenci se nimamo literature, ki bi nudila pregledno slike e notnajecn izživljanju, naporih in delu naAega novinstva v časih, ko se je odločala usoda e stikih slo i cee ne zemlje z vzgojnim delom uredntsrvau Skromen pogled v ustvarjanje eovuuujev-ntetueJjiteljev najstarejšega nabira dnevnika naj prispeva k poznavanju osnovnih prvin, na katere je »Slovenski Narod« in kasneje ves slo venski napredni ttsk polagaj temelje sa mogočno razpredeno, današnju gosto mreto velikega ut>6eetva čitateljev. godovi na naprednih držav je postavila načelo da so narodi le tedaj mogli pospešiti svoi razvoj, če so o pravem času odkrili osnovne prirodne prvine svoje domovine. Zemlja je dala človeku prostor za izživljanje, obremenila ga je obenem z bri-go. da po izkušnjah svoje okolice tudi ostne gospodar njenih dobrin Na tesnem prostoru, kakršna je v obilico držav razkosana Evropa, je bilo prirodno pravo vsa stoletja vzrok hudim trenjem in narod., ki so s tem spoznanjem šli v svobodo, so pustili druge daleč za seboj Slovenska zemlja, zarezana s svojimi mejami na prirodno eni naiobčutljivejšh točk Evrope, je bila že • davni preteklost: prizorišče krvavih bojev Prihajala so pod A.pe najrazličnejša plemena, se naselila :n šla dalje. Za njimi je ostal le medel spo-~~ " L ~ e so se borile za po«e?t te lepe zemlje, daleč na jugovzhod s srebrn mi trakovi rek povezani «vet je privabljal narode, ki so preko širokih vrat naše zemlje doveli v sončno Italiio in utonili v pozab-lienju. Stoletja so minila. Ie izkopan ne po muzejih še pričajo o staroselcih, ki so nekdaj bivali tcd. Ko so se naše predniki, stari Slovani U5tavt!; ob Jadranu in F*irlan*ki nizini, so prevzeli nase nesluten« težko breme prometno politične privlačnosti nove domovine. Ze zrorfaj «o morali občutiti pritisk na krajne, rah'o po«etjene meie in utesn-eoe na ozek prostor je Slov«»noe zaiel mrak Skromni žarek reformacijske dobe ie za-tr:a reakcija, stoletja so tla m mo nas. preden je v zarji prevratnega đona dvignil glavo tudi naš človek Preporod narodov je brez dvoma pospe- šilo tudi časopisje na zapadu. V splošni otopelosti, ko je primanjkovalo zavednih mož. so morale na prehodu v 19. stoletje utihnit Vodnikove »Novice«. Do 1. 1848 je bil socialni, politični in kulturni položaj Slovencev obupen. Domače plemstvo se je odtujilo narodu, slovensko meščanstvo je bilo prevzeto tujega duha, mali trgovec in obrtn k sta bila navezana na nemško gospodo in uradništvo. Duhovščina po. Koroškem in Štajerskem je bila po večini nezmožna slovenskega jezika, kmeta je trla tlaka in desetina Ljudskih šol je bilo kaj malo slovenskih, po uradih je gospodovala nemšč na Upravno politično so bili Slovenci razcepljeni na več pokrajin — zavest narodne skupnosti je bila še daleč Pomlad narodov so Bleiweisove »Novice« pozdravile, postavile pa zahtevo po narodni pravičnosti na kraj svojega programa Famostoj. Avstrija. ce«ar in nedotakHivost vere — to je bil plod politične nevednosti takratne Lnjbliane in eeslo slovenske poetike v znamen tu pru*o**ckega »Fur Gott. Kaiser und Vaterland'« Prvi slovenski poetični 1'st »S1oveniia» ie sicer nastopil z odločnim n^rodn'm programom 7ahtev«n*oč zedmieno Slovenijo. enakopravnost slovenščine v šoli in uradih, v širšem pomenu tudi misel ool tičnesa ilirstva, združenia z Hrvati in Srbi — težnje ki jih je nadaMe-val Vilhar—Levstikov »Naprei« Oba lista sta morala prenehati, pod p^-iti-kom nov^h razmer je v zmed pojmov in iskanru poti po Vodnikovih »Novicah* tja do leta 1868 usahnilo nad 30 slovenskih listov Sele z ustanovitviio »Slovenskega Naroda« se je posrečilo poseči odločneje v preporodni bo: našega političnega življenja V Jurčičevi dobi in kasneje se je Ljubljana res povzpela na prvo mesto in do kraja stoletja še povečala razliko med seboj in ostalimi mesti. Industrijski kraji Slovenije, ki so danes največji odjemalci novin, so bili po ustanovitvi prvega dnevnika najmanj zastopani. Izjemo tvori Idrija in takrat industrijsko še zelo razvita Kropa na Gorenjskem, ki se je v »Slovenskem Narodu« izmed kranjskih postojank najmarljiveje oglašala. Jeseniški kot in tržiška okolica, trboveljska dolina in spodnje Zasavje, ki so dandanes med najmočnejšimi odjemalci »Slovenskega Naroda«, vstopajo krepke je šele po 1. 1888 v politično življenje. V širokem pasu malih dopisniških celic, ki se vlrče od Mure preko Ljubljanske ravnine do Jadrana, so se izven glavnih kulturnih središč vidno povzpele prvorazredne postojanke naprednih čitateljev minulega strtlevia Te so na bivšem Štajerskem izven Olja in Maribora. Ljutomer. Rnše, Ptuj 2alec. Br^ovče. Laško in Br^ži'-e, na Kranjskem Krona. Postojna in Tdr ja V drugorazredno skupino se uvrščaio na Staier*kem Mozirie Trbovlje. Zidaii most Loka CVmnž. Sredice in sr»ovencka B:stri -a. na Kraniskern Lož. Sodraži^a. Pibnica Novo rnft<:*o B-do pr Tinm^a^n fKersnik') K ran i Loga*°c in V^nava Na T*ri moškem S*»*ana v T^tri Pod^or'e na K^roM>"*>m Vp' St^h* r*4«»»«4| v~t-- sta tretio- in čartera ^r^H- ih kniev ki vh orpač'i0!^ vedno manjši kr°^ z do-lo^onirn d^lo7*=m dop-snesa pritoka. Nos;telji slovenskega nanr^n«^ no-; vinstva v p--»d želie so na svojih postojankah krepili zanimanje za »Slovenski Narod* in na tisoče dopisov najrazličnejše vsebine, ki jih je dnevnik objavil v pr-, vdh tridesetih let h obstoja, se po številu j krajev, ki so bili v sta'nih stikih z ured-' ništvom. razdeli takole: J Najstarejši dnevnik je štirikrat menjal svoj naslovni napis in obseg tiskane površine, Tako je znašala v Mariboru tiskana površina strani 953 in 888 cm2, 1. 1873 v Ljubljani 728, leta 1882 se je povečala na 906, L 1899 na 1419 in 1903. na 1641 cm*. Ako tedaj primerjamo naraščanje »Slovenskega Naroda« po njegovi tiskovni površini, dobimo naslednje zaporedje: v letih tisk. površina m- 1868—1878 695.760 1878—1888 1,191.652 1888—1898 2.528 239 1898—1908 8.366766 1908—1918 61.966 700 1918—1928 143.420.126 ■aa 3ll%m °WSOVA Sa^CoTS"*- P" , #pnj^j* 5VjW cM. _ cm ,9t Binaa 5| «*@aa^ \ «S aVUajaiMi tjaaj Km 0P5T0TMDO^(jUVNri3rWSČ Jta Dopisntška mrrža je giralo notranje sile vsakega dnevnika V dobi, ko še ni bilo telefona. Je tesna \ez uredništva z deželo pripomogli h krepkemu nuvoin »Slovenskega Naroda«. Poomačenost treh razdolii s črnimi <;878). belimi (1888) in črtkanimi (1898) točkami kaže po jakosti krogov, kje vse si je najstarejši naš dnevnik do kraja stoletja zagotovil krog čitateljev Dopisniška mreža odličnih sotrudnikov V obmejnem Mar boru je začel »Slovenski Narod« svoje plodonosno delo. štajerski rodoljub., k: so fe leto prej ustanovili »Sloven ktga gospdarja«. so poslali nov list v svet. Tomš:č—Jurčičevo urednikova-nje je moralo v prvem desetletju premagat: celo vrsto zaprek, h končni zmag: »SI Naroda« je pa v odi čni meri pripomogla dobro organizirana dopisniška mreža »Vse hvale je vredno, da so naši vredni odvetniki, uradniki, duhovniki, učitelji n drugi 7a>ebn k:, obrtnki. trgovci, ki nekn-ter redoma, d^isi neredoma r^zne č'^nke in dopise po^ljaio nov:nam. Uradniki in učitelji so na; pr:dr.eš;. Ker ie pa uredba o prepoved: uradnikov pri Istih še od 6 jun 1854 v vel'?.v., ve^etno. da se ni«o podpisovali. Vrag na i name one zaspance m boTazljivce med njimi. k; nikdar ne vzamejo peresa v roke. da bi z uma sveti m mečem pobijali na =rrn*n;ke ali p? naš«mu ubogemu n?*odu elad'li pot do v;se d"šp^'-ne naobraženosti, većega gmotnega blagostanja . -.« S tem citatom iz »SI N.« je povedano vse. kako je uredništvo cenilo pomen dobrih dopsnikov v času. ko še ni bilo telefonskih celic, ne radija po redakcijah »Slovenski Narod« se je zavedal, da novine nedvoumno zelo pospešujejo razvoi ljudske izobrazbe, da premočno vplivajo na vsakdanie življenje, na duševni in gmotni naoredek. Zato dobavlja v svoiem članku- »Top je človek, ki ne čita nobenega časopisa!« »S'ovenski Narod« je imel takoj spočetka namen. razS^iati zdrava načela in nauke med ljud: Nezavisni, soretni :n vestni urednilc so preskrbeli listu zdravega in vplivnesa eradiva in odrejali dopisom hvaležen prostor v listu Le tako ie bilo mogoče, da so navezali po^rtvova'ne. brezplačne sotrudnike nase in posredovali te-meltno na'oeo norn. razširti na^ove^e doeodke v č'm V'-a-š'vn času med čitate!ie In ko je »SI Narod« postal dnevnik- ie nad 400 siove^-k h krajev nestrpno čakalo vsakdarresa so^ta Pošta je približala uredništvu oddaljene kraje utrip lista z veliko občino se ie povečal čitateli^k: krog naraščal. Po vsej pravici se lahko poŠta nazivlje »mati novin«. Najvažnejša, obenem pa najodgovornejša naloga prvih »Narodovih« urednikov je bila, da so v danih razmerah po- sedovali izreden dar. govoriti na srce množicam in jih prepričljivo vezati nase Le tak publicističen po-topek je mogel za-cotov.ti uspeh prvemu našemu dnevn ku in Tomšič kakor Jurčič. Levstik in naslednki ?o morali združevati v seb: reportersko žlico, urednika pr kroievalca kritika in zbiralca »Sem 7 dogodkom'* to *e moralo biti geslo prvih oračev ted:ne slovenskega dnevneca novinarstva in ob vsaki priliki so morali bit- pripravljeni, dati listu naj-dojemljivejšo dušo. Z bregov Mure Drave. Žile, Savinje, Save, Ki ke in Kolpe, od Soče in z obal Jadrana je pritekal v uredništvo prispevek ^Narodovih« dopisnikov Ob Jurčičevem delovnem pultu so se stekale n ti iz krajev vinorodnih SI oveni k'h goric in Ha i oz, z Dravskega poi)a. iz Kozjanskega in podnožja Pohorja so se oglašali rodoljubi. Po Koroški. Gorenj.-ki Dolenjki in Notranjski, po V pavski dolini. Krasu in Istri je v Zmvahni dobi taborov ji po njej odmeval glas prebujene zavesti. »Narod« je šel iz rok v roke in pnoravljal tla za lepe uspehe v kasnejših volilnih boj h Zelja po zedinjeni Sloveniji, odločne zahteve po narodnostnih in jezikovnih pravicah prevevajo bojevito pisane dopise, ki so naj verne j še zrcalo tedanje prebujene dobe In ko so se druga mesta navduševala za nove ideje, ko je krog slovenskih rodoljubov v obrobnih krajih zmerom bolj rasel, je Ljubljana prvo deset'etie zaostajala na deležu razvoja »Slovenskega Naroda«, kakor priča naslednje odstotno razmerje prispevkov: 1868—1878 1878—1838 prirastek leta 1878 1888 1898 skup Maribor 19 11 Celje 17 12 Celovec 11 8.8 Ljubljana 16 33.2 Trst 20 22 Gorica 17 13 83 36 81 200 50 16 32 98 40 29 27 96 10 5 14 29 183 86 154 423 Kranj^Ka ! Primorska Štajerska Koroška Po 1. 1888 se je »Slovenski Narod« dokončno krepko vzpel navzgor ter v pogledu notranje vsebine, oglasov kakor na-k;ade za takratne razmere dosegel zavidljivo višino Kako neposredno vplivajo veliki, izredni dogodki na širjenje časopisja med narodom, priča vsestranski prirastek »Narodovih* prstojank po ljubljanskem potresu, ki presega aa skoraj dvakratno mero prejšnje deseletje. 1887 —1888 Posebno močno se je poslej uko-reninil prvi naš dnevnik na bivšem Kranjskem doč m so se napredni primorski in štajerski Slovenci krepko oklenili tudi krajevnih listov Kljub ostremu boju s cenzuro in drugimi zaprekami, je število izvodov, ki je šlo med čitatelje doseglo nasTednje množine: Leto 1868—70* 18.1—73 1874—76 1877—79 1880—82 1883—85 1886—88 1889—91 1892—94 1895—97 1898—1900 2,011 126 1901—03 izvodov 231 600 531 965 814.670 815.759 845.824 887.944 909 136 960 682 1,274.356 1,828774 strani 915 700 2.292.440 3.413.180 3 222 632 3.565 574 3,743.732 4,729 668 4.729668 6 560.044 9.780 084 10.678 440 12.969 040 18.329 880 Fran Levstik, ki je v Maribor pošiljal z žgočo satiro zabel jene dopise iz Ljubljane, je bičal zaspanost slovenske prestolnice in 8. decembra 1868 napisal: »Kaj bi Ljubljana morala dati SI ova -nom? To kar Praga Cehom- središče^iz-toiKTn pritok vsega delovanja Da to ni. krivi so razlogi, kriva je izgubljena prava politika, kriva naša neliberalnost, ki hoče da bi vse ure po eni kazale...« 2.157 050 1904—07 2.626 570 1908—10 4,846 000 29,008 200 1911—13 5.397 450 50.026800 1914—16 5.725100 40 603 400 1917—19 5.201.000 28.160800 Kaj pove zaporedje teb številk? Da je »Slovenski Narod«, ki je L 1868 zaključil s 34.000 izvodi, s spretnim urejevanjem in podjetnim sotrudništvom povečal svojo naklado 1 1888. za štirikratno, 1898. za osemkratno. L 1908 za nad dvaisetkratno množino prvotne naklade! Se večji je prirastek v pogledu strani »Slovenski Narod« je kot največji oglasni organ pred vojno stalno večal obseg svojih številk in se dvigne prirastek v primeri z L 1868 v letu 1888 za petkratno. 1896 za Hkratno, pred vojno ze za 54kratno množino strani 1 218.169.243 Ako bi tedaj dodali še tiskano površino, ki jo je »Slovenski Narod« poslal po L 1928 med svoje naročnike, bi ž njo skoro že lahko pokrili laški s rez. V teku 70. let je poslal naš dnevnik naročnikom nad 20 00 številk, z blizu 100 milijonov izvodov in nekaj manj kakor 600 milijonov strani! Nad štiri metre je dolga vrsta »Narcdovih« debelih zvezkov v knjižnici in če bi vse duševno delo. ki so ga stroji vrgli v 70. letih med naročnike, potiskali na papir, v širini ene strani, bi dobili 158 477 km dole trak Kdor bo kdajkoli iskal zasluge, ki so jih imeli tvorci duševne žitnice »Slovenskega Naroda«, bo moral nriznati dalekovidnost slovenskih novinariev in njih zvestih pomaeačev Veliki narodi so imeli dnSe\-m"h sil na oretek. utemeliitelji slovanskega naprednega novinstva so pa morali v skr^mmh ra7m«rah prevdno krmariti svoi čolniček v ž^vlje^je Za vse duševno delo v najtežjih letih je prejel »glavni« urednik 1200, pomožni 600 gld. plače na leto. Brencelj je tedaj zapisal: »Osel je, kdor časnike piše, on le suho kravo molze, čakajo naposled ga solze .a BsTJCZllfc^trJati E3l-»X e*5 • 3« |H •ara *ofte* forme-: Naši Jugoslovani so vezani z oci-stranskimj z večno sveto vezjo ene krvi. enega jezika Dele ž njimi narodno zavest, in narodni čut, zgodovinske spomine, politične želje in upanja Imeli bodo ti krepki narodi v prihodnosti Evrope odloČil no nalogo in nobena oblast jih ne bo mogla ZE-braniti. najmanj pa sosedje TI narodi so pod razvalinami svoje prošlosti Pivi ostali ln gemus zgodovine Jih ki če k novim delom .. Spolmtev tega Se vedno bolj bliža Naj se Avstrija ne pregreši n&6 Jugoslovani kajti se utega* maščevati ej Poznavajoč prirodne osnove raš*1 remije pata SI N 3 nov 1968 Prečka k* drži od jadranskega morja do baltskega ta je tista os. ki loči germansko kulturo proti zapadu od slov^nsk^ prnt; vzfi xlu M: in Cehi strafimo. bojišča naša so deželni in državni zbor. naše itradnije. naše šole itd ...« V tistih časih je bilo »favno mneme« tako rek. -č v zakupu vladnih tiskovnih pisarn Kakor druae drtsve Je tudi av- strijska imela svojo korespondenco, ki je dajaia prikrojene politične vesti za dra* denar uradnim m poiurs*dnim listom La*bacher Tagblatt*, kasneje »Marbur-ger- in Tnej>«.er iteitung« so imele od dunajske vlade poseben privilegij za objavljanje napol izmišljenih in notvorje-mn Driojavk, proti katerim se je SI N vedno boril. »Tnester Zeitungv je imela vsuko polnoč po dve uri edini prosti brzojavni vod z Dunaja na razpolago. Slovenski listi si takšnih zve* ln dragih poslanic niso mogli privoščiti Trivrstni brzojav je n. pr sta i v 3i Narodu 72 do £4 krajcarjev ter 1 gld provizije Kmtek brzojav 10 besed, posian v Ljubljano iz Nemčije, je stal 84 kraje, iz Sofije 1 34. Rus.je 240. Turčije 3.90. Sibirije 1430. iz Sarmnaja cek> 50 gld — celo premoŽenj?, enomesvctii zaslužek pomožnega urednika! »Slovenski Narod* je svoje brzojavne vesti črpal večinoma iz čeških, deloma tudi ruskih m nekaterih dunajskih listov V balkanski vojni in ob okupaciji Bnime m Hercegovine je izšlo več »izvirnih« brzojavk Mreža zunanjih poročil, ki so pritekala ie Evrope v uredništvo kaze. kako se zunanje politična služba orientira p*, dogodkih Zgoščenost vesti se l 1878 obrača ne jugovzhod poročila so prihajala preko Carigrada Petrograda. Dum-a. Berlina Pariza in največ I^ondona ter drugih manjših postaj Deset let kasneje ♦e pritok s Balkana sicer pojenjal. *oto ie pa urednikova zunanje službe našla ra-nimanje na jugovzhodu 1n večina povtaj. tako predvsem Sofija je močno narasla Gltaaliflca kritika V Slovenskom Narodu« je pred 70 loti — dne 23. aprila !M - objavil M B—č daljše razmišljanj« 0 Objektivni kritiki«. Negove misli so pravilne se dandanes. Pita: »Tudi kritik je samo človek, tud! on ima torej človeške slabosti. Ce je premalo bistrouman, gotovo vselej prav ne pogodi napake ali prednosti preso tavane stvari ter jej no mora seči do korena Tedaj te dve lastnosti (da vid4 napake in vrline) kritik mora imeti, a poleg tega. naj si bode te tako oster, mora posebno rudi imeti naj-veče spoštovanj« do resnice. Braniti «e mu je •trasti, a sme biti brezobziren, ker to 1e njegova dolžnost ktero mu nakladajo vili oziri. kterih je treba vsakemu pravemu kritiku, kajti sicer ni vreden tega slavne*« imena ... Kaj pa mi zahtevamo? Morda zahtevamo, ksdsr kritik govori o umetnosti kake sie-daliHke igralke, da ie treba tudi povedati, kot ko boeatincev in knerov je že ljubila, kolikokrat le h krstu poslala Itd * Ne. teea ne zahtevamo ne mi, ne noben pameten Človek Ali to zahtevamo, da gledališki eralk! smemo reči naj te ali one igrske naloae več ne prevzame, ker ima premočan ali preslab glas. premalo ali preveč resne dostomošti ranio, ker je preš bka ali preža letna, premlada aH prestara Toda ženski reč< da je presta rs • — V«e nič ne pomaga' f?«^1 «e mora k^dar je treba Resničnost je dolznoši. uliudnost ne Kritika, ki ?ko-a1 ne mo**e bW Čisto ob Mil f »na, mn^ vendar v«ai stremeti k objektivnost-: ra+o ne »sme h'ti si'smožt^va ali boleča, nesn če treba celo smela Kritka nal udari tudi o^eho. na «atnn tisti del in ves tisti del ocebe. ko^kor ga je s pre^oio n'p7»np?a Kona nHol?n h dfV<-t»v> smrti so nove odredbe kar Jetevaie ia ^lo^i^-na Genera!-rdBttang z dne t* f^br.arja l?y5 je zatrla vsakršno likovno svobodo To naredbo so se poo*tnl: z zakonom od !8 ma. vs in || septembra 17S8. kjer so predstojnikom pr p--ročili, naj pazijo na ose b nohtne izpade, ker so ravno novine '•iste ki rarš: rja jo zlobno mišljenje in hudobno naenjenje V takšrih razmerah je krmaril Vodnik svoj n^bogljjni cohvček in ko so s cesarsk m patentom 5 okt 1802 vpeljali še zlogla^mo kolekn viro na časop sje so se spravili celo nad kavarne češ da s° v takih pr s*<^r h samo rapelfujejo !j d je v razuzdanost ln lenobo ter zbujajo strasti do igre c V »pomladi narodov« l 1848 so sicer odneha5: s pr.tiskom na liste z rrvet.-»r-rihov*k m absnhrr'^mom prepoen: ijudle pa so seja'* nar?dbo za naredbo dok'er niso 14 marca 1849 skoval mvB'-'^r.o Ocavc-jet. ki so jo morali poiozti i^dJla-telj: To je bi? hud udarec za naš' novine in m^oee so prav na tem kasneje :7-1^rinile L 1851 so avst-jsk: rež:mnvc: *e do-dali tlog.asno naredbo o posvarienj i in se posebno spra\dli na port čne Vs*e Proti Ustom so se rdruzilf tudi rerkveni n ko je neki moravski list nsjtajeta naj se vpelje slovansko petje v cerk\-i. i> škofijska poslanica svarila pred č'taniem nov:n ker »so te 'ažniivi prerrki. ki tes-nico grdijo in preklinjajo, preproste ljudi zapeljujejo in javno mnenje pačijo . .« Slovenski listi so bili pač preponle\Tii, da bi zanje veljala ta odredba L 1852 je nov kazenski postopek povsem zamaši! novinarjem usta No sodnih razpravah so iskali krivce celo v subjektivnem smislu vse v stilu izreka francoskega državnika Talievranda. ki je dejal »Dajte m. nekaj zapisanih besed in p^atelja bom spravil na vis ice! « Ob enem je v ada znova vpeljala kolekovino in uavek na mseiate Schmeri.ngov režim le 17 dec 1862 in 15 okt 1868 izdal nov liskovni zakon, ki ga je prikrojil po svoje, tako da so ga Nemci in nemškutarji pridno izkoriščali proti Slovanom V !ak-n h razmerah je nastal 'Slovenski Narod Zaplembe so mu že takoj «po-čc*ka prinesle mnogo opravka in urednik Tomšič je ljubeznivo poprosil sodelavce naj pošljejo več »gradiva ker mora po opravk.h v Celje « Z naredbo 9 mana 1 1861 so uvedli za tiskovne pregreške pristojnost porotnih srdišč zmanjšala se je kavcija v slovenskih mestih za Časopise, ki izhajajo enkrat ali dvakrat na teden, na 2000 in 1000 gid V tr desetih letih minuleca stoletja je imel SI Narod« nai 190 zaplemb Kositi šno Škodo je to pomenilo za dnevnik ki je včasi tudi dva dni čakal rešitve si lahko predstavljamo V*4sih «e Je cen 'or s svojo druščino skrivaj priplazil v tiskarno ter zap'enil uvodnik ko je b'l ravno vložen Naslovna stran je bila zap^ć.i'rnfi in dokler ni b'1 pečat uradno odstranjen list ni mogel med naročnike Najvažnejši oglasni posredovalec pran vojno Ena najtežjih nalog v boju za prospeh >Slovenskega Naroda« so bih dohodki Kakor drugod ao si tudi slovenski list' šele po trden boju zagotovili delen dohodek od oglasov Bieivveisove * Novice« so s*cer :e M posebnih straneh nekak domač oglasnik oglasi v pravem pomenu besede so prodrli v slovenske liste tele po 1875 letu Prvi og'asi v »SI Narodu« ao bili a Dunaja. Maribora Hamburga ln drugih nem-ki h rr Trgovci so kmalu spon^ali oajftasno vrednost novega političnega dnevnika ki je imel odjemalce med srednjim izobraženim stanom Najrazličnejše potreb »č ne so jeli ponujati po inseratih. veliko reklamo so vprizorlle razne tuje 73-varovahrtce Uredmk ki je bil obenem upravnik, je postal optimist in ?e na kraju 1869 leta objavil. *da če se bo priglasilo dosti naročnikov, postanemo dnev- V pomladi 1870 je stanje -Narodovih« oglasov doseglo razmerje s tekstom 1 :3 in ko so as jeli oglašati domači obrtniki in trgovci, je število oglasnih strani nag'c raslo Razmerje je bilo v primeri s tekstom naslednje L 1870 •*30 tekst 495 962 inserat. 121 272 1890 976 49? 1900 107* 681 1910 1359 956 Ko se je »SI Narod« preselil v Ljubljano, je postal glavni oglasni organ Slovenije V obliki »malin oglasov* je uvedel med ljubljanskimi tvrdkami »Kažipot po Ljubljani in nudil naprednim trgovcem in obrtnikom ceneno posredoval no občilo s konsumentt V 1 1887 je v oglasniku Že povsem prevladala domača industrija ln obrt — Slovenski Narod Je tudi v tem pogledu pripomogel k osamo-*\ojii': nai»ega človeka \ >y i — * t ■Čudna Zunanje politično poročevalsko obzorje slovenskega Naroda« za časa Jurčičevega urejevanja 1. 1878 ln deset let por ne je leta 18P8. Razgibanost dogodkov za časa balkanskih bojev ln okupacije Bo*ne označujejo poročila Is črnih, po razmerju dotoka raokrotenlh, večjih ali oiantsih virov. Dlplo-aaataka aktivnost v glavnih evropskih are-USČih In velika usmerjenost na Balkan stopa odločno v ospredje. L. 1888 no se zunanji *tiki (črtkane točke) z Balkanom ee okrepili, v krajih manffte politične aktivnosti pa oslabili — Podčrtani •to kraji, odkoder je »Slov. Narod« prejemal Izvirne dopise In potopise. Danes, ko je v dfrbl radia brzojavna slaftba prt listih aepr'merno večja* bi prikaz dotoka zunajin poročil v uredništvo karto popolnoma zakrtl jam nezasluženo, nepotrebno hvalo, ki ena sama dost krat mnogo več podere nego deset preostrih kritik.« še V nekem mestecu v Pirenejih jO porabil župan svoj dopust v to. da si je pri »o*čil kraiše potovanje po inozemstvu. Nesrečno naključje je pa hotelo, da je v tujin! Obolel in umrl. Občani so dali prepeljati njegove zemske ostanke domov, priredili to mu pogreb na občinske stroške in na grob so mu postavili lep spomenik Ns spomenikih so navadno živi jen jepisni podatki in tako je bilo tudi v tem primeru. Občani so poskrbeli, da je imel župan na spomeniku nafr^ano. kdaj je bil tzvolien za župana fh kako Vm je županoval. Na koncu je bilo pa napisano: — Umrl je v svoji odsotnosti Potres v Zagrebu 1.1880 mnogo hujai potres kakor zadnji ie prizadel Zagreb 9. novembra 1880. >Slc- veoski Narod- j«1 objavil prvo bi7o,avko o njfm 10. novembra: Zagreb 9. nov. Strašen potres o pol osmih poškodoval vae h še. Več ljudi j je mrtvih, mnogo ranjenih šole so raapusče-ne. Cerkve so posebno trp?lLJud.e bežijo zbegani. Bele,var in Sisek sta tudi mnogo trpela.« Naslednji dan. 11. novembra 1880 je nas ! st posvetil zagrebškemu potresu prvo stran. V uvodu čitamo; »Vse pol t i čne novice ao danes kot manj važne na stran odrinjene, ko imamo pred seboj grozne vesti iz Zagreba, kako je naše btate Hrvate zadela silovita katastrofa, o katert j hočemo še upati, da se bode po premac anem prvem strahu vendar nekoliko man jas izkazala, nego 11 ae je na prvi hip zdela. Ps tud ute s tem, kar je zdaj znano, je nesreča v lika ln če jo človek premlaćuje, kako je prišla a cementarno nagloetjo. r-xHivr.-iijlva, grozna; mora se. sicer na svoje tznazube in svojo znanost ponosa »gespod stvarjenja«, kakor os človek v avojej domišljavosti imenuje, v vsei svojej mravijinčj-j ničevosti čutiti nasproti višjim silam, k morejo njegove zgradbe ln njega odpihati. da ne ve kdajc. D. pisni k je poslal a Zagreba naslednje poročilo o potresu: vlz Zagreba. 9 nov. (lav. dop.) Naše mesto ja zadela denes ob 7. uri 85 minut strašna katastrofa Potres od severno zapada na jugo-iztok do 80 sekund trajajoč je posjkodll vse hite in cerkve, da je groza * Preko polovico dimnikov let na ulicah bi po dvoriščih, strehe so vse rastepene, hiše raapokane Pol Zagreba je brez stanu, ker ao de kotirane mnoge hite. Mrtvih je dosedaj četvero ljudi J. en ci jak. en 1 tograf. en zidar in en fijaker. Cerkve so posebno trpele; v stolne j cerkvi porušila se je botla nad aanktisirijem in je rasdeto veliki altar: samo v tej cerkvi je nad tisoč goldinarjev škode. Stolp pri frančiškanih jt peč l od vrha do tal, cerkev sv. Katarine sa je na pol podrla, tudi nekoliko hit in dva stara stolpa v gornjem gradu. Ljudje nodijo ko brez glave, mnogo jih jt zapustilo Zagreb. Na Zrmjakem trgu delajo barake, kjer bodo ljudje prenečeva-1, ki ao brea stanu Ko na veliki petek molčijo zvonovi, vat uradi in sole in ita-cune ao zaprte, žalost m nbegranost je ne-popisljiva. Ranjenih je bilo dcnesenlh 25 v bolnico mltoarcnikov. precej v jutro, koliko jih je v privatna hišah, se še ne ve, kakor se sploh se denes ne da proračunati škoda, iznašajoča milijone.« »Slovenski Narod" as jezik in slog Na! llaTt ]c tak#| r satetka odklonil stremljenje, naj bi ao ohranila atoveničina samo za ljudstvo Ljubljana. 16. aprila Prof. dr. A. Breznik je prfobčeval v -Domu in svttuc vtlezanimivo studijo o 8lovssstktm jeziku bi slogu, kakor se je razvijal in bogatil v »Slovenskem Narodu«. 2 občudovanja vredno natančnostjo je d«"-gnal. kako so vplivali na razljčn' urednfke ln dop'enike ^Slov. Nsrodac raz-ličn, aVvanski jefrki in koliko in kakšnih besed ter iEnsasnih oblik ff> presadili v sk>vensolno ?z srbohrvaščine, čeSčine, ruščine i. dr. Dasi stoji prof. dr. A. B. na stališču, da se je tr ba kolikrr mogoče izogibati tudi slovanskih izposojenk in uporabljati čiato slovenske besede jn da-t\ mu načelno ne ugovarja pas nihče, treba vendar ugotoviti, da copia verbonun, k! je bila prenos klas?čn latinščine, tudi r'. ver*sč'ni nj škodovala, in da nam je marsikatera slovanska izposojenka ali celo tujka postala za točnej^o označbo, za ni&nee. naravnost neizogibno potrebna. Za široko iniciativnost in praktično pro&vetljensko delovanje »Sloven, Naroda« j? značilno, da ae je lotil energično tudi lepšanja slovenskega jezika in sloga 8e v prvem svojem letniku jo nagla-sil. da »se n« TOiemo preveč naveszati na domače hiso. ako hočemo ohraniti svoj s'.ovnroki značajv? In da n^ Pmemo pozabiti, da »spada nasa z mlja k Balkanskemu polotoku. V spisu »SI -renski sloge pa je odlrcno eahtcval. naj se nstvari velik sloveneki akrvar. k{ bo pisatelj m. časni-kartem in narodu merodajen v pravon'su in slogu. Tud| ta pobuda se je uresničila, čeprav sele s Pleteršnlkovim Slovensko-nemškfm slovarjem L 18JM ln 1895. #Slov. Narod* pa j^ že 4. sept. 1S^9 zahteval je l^p »log čfs. 1 p slog stq dve tretjini vrednost\ v spisih ln govorih. hodili vsi naši listi. In izkazalo se je, da slov:iFko občinstvo res »ni torko budalo kakor bj utegril kdo misliti*: razumelo je m razume Slov. Narod t ter govori m piše v jeziku in slogu, ki ga je ustvaril »Slovenski Narod«. Zanimivo je, da je na 5 list takoj spočetka odklonili stremllenje, podedr^vano pač šc po Vrazu in litrih, naj h\ uporabljala inteligenca sr-bohrvaščlno in naj bT se slovenščina ohranila le za ljudstvo. Neki slevenskf duhovnik je v listu dne 21. novem. 1868 predlagal, naj se izda in tlaka naučni slovnik v srbohrvaščini, za Slovence pa da zadošča le mal ^občnj naučnik« v dveh zvezkih. Urednik je zavrnil predlagatelja takole: »Imejmo sicer vedno prihodnost pred očmi. vendar delajmo v zdajnesti. Ko bi dane« začeli za knjižnike (Op. Z besedo knllžnik« je menda mislil književnike in knjiž vno iaobTažeoe rojake) pisati hrvaški srbski jezik (kteresra umeti res ni no-b^na težava) in pisati slovenski le za ljudstvo, t. j. za kmete. — bi se ločili. Tega pa nc*emo, ne smemo, in ut-gniio bj biti skrver-komu narodu bolj pogubno nego v napredek«. Ta odgovor je prisnevek k Ivan Prijateljevi študiji o B~rbi za individualnost slovenskega književnega jezika« kj pa sega le do 1. 1857. Kakor vidimo, je »Slov*. Narod« se enajst let kasneje moral zavračati po?ubne težnje, da naj bi pisali za int ligenco srbohrvatakL Sicer pa sta celo Ler.ec in Celestin predlagala poil pr'tjsk-m .klerikalne cenzure« 4. sept. 18*i8 ČJstO resno, »da bodi ruščina skupni ! slovarska jezik za VJSo slovesnosti! In ta ! pr-dlog je 90 slovenskih akademikov sprejelo. Fr. G. »Slovenski Narod« pred 60 leti na deželi Kako težko ti Je utiral nas list pot med kmetsko ljudstvo ia kakšne ovire je moral premagovati Semič, 15. aprila Med kmetako ljudstvo je pred 6U leti redko prišel kak napreden časopis. Le če je prišel domov kmet, ki je kruanjaril in je slučajno imel v časopisni papir zavete darove lUt Tu pa tam v kaki hiši si dobil ^Doleinske novice-. Kar je biio pa inteligence je b.la naročena na »Slovenca-: in pa na »Laibacher Zeutung«. Med kmete je prišla morda knjiga i Spisi Andrej-čkovega Jožeta«, »Alešovčevi-, in >Krištofa šmida«. Nekako leta 1880. je večkrat prišel v Semič pisatelj Janez Trdina na obisk k dekanu Alešu in h grofu Edvardu Kuraltu. ki je bil eden prvih županov v Semiču, ki je razumel težnje kmetov in uvedel slovensko uredovanje v obč nskem uradu. Dekan Aleš je na pobudo Ivana Trdine ustanovil čitalnico pred 54 leti. Le žal, da niso takrat dopustili vod: tel ji, da bi pristopili kot člani tuđi kmetski sloji, ampak imeli so dostop le tako zvani semi-ški veljali (> purgar ji«), ki so se zbirali ob določenih dnevih v Čitalniški sobi (sedaj laat trg. Sever-ja). Tu so imeli svoje zabave. Včasih jim je prisostvoval tudi takratni šolski nadzornik g. Jerš novic iz Črnomlja, in drugi tako zvani stari liberalci, med temi pokojni šolski upravitelj g. Judnič iz čmomošnj c. znani delavec na slovenskem polju. Kot tak. je tudi bil podporni član čitalnice v Semiču. Slučajno je bil ob neki priliki g. Judnič na int;mni čitalniški prireditvi v Semiču. Pozanimal se je za Časopise v čitalnici. Začudil se je, ko je dobil v roke samo »Slovrnca« in »Laibacher Zeutung«, ^Vrtec« in »Učitelj, tovariša*. G. JudniČu to ni b'lo po volji, ker ni našel j Slov. Naroda« to tem bolj, ker je bil ob ustanovitvi čitalnice »Narod* naročen. Zakaj se je taaaStfl. nI hotel ponrasevat1'. To je bilo leta 1883. v novembru mesecu. G. Judnič je pisal pismo predsedniku čitaln.ce g. dekanu Alešu: G. predsednik! Ko sem bil zadnjic v čitalnici, sem opazil, da manjka 3 Slovenski Narod«. Ker vem, da so današnje razmere težke in društvo ne mora zmagovati, da bi naročale vse slovenske ča-sop.se. sem pripravljen dati vsak teden ?Slovenskega Naroda-; vae številke Vaši čitalnici, Vi pa meni Slovenca« in tako prideta oba slovenska časopisa med naše dobro slovensko ljudstvo. Istočasno prilagam 3 štev. »Slovenskega Naroda«. Z narodnim pozdravom! To prijazno pismo je predsednik g. Aleš predložil na sejo, kateri je prisostvovalo 5 članov. Ko je tajnik prečital pismo, se je g. Aleš izjavil, da naj bi se ta predlog sprejel, in naj bi se časopisi sposojali kmetom. Večina je bila za predsednikov predlog, le tajnik ne. Izjavil je: 2e lepo od g. Judniča, da skrbi za prosveto med kmeti, da mnogo čita, a paziti moramo na to, da ljudsko čim manj Čita liberalne Časopise, ker to bi preveč vplivalo na ljudstvo in bi znalo sčasoma nastati nam v napoto. Napišimo g. JudniČu, da ostanemo pri svojem t. j. mi prvi i Slovencu«, on pa pri *Slov. Narodu v. Ta predlog je bil sprejet kljub temu, da se je g. Aleš protivil. S tem dnem je bila pot zaprta t. Slovenskemu Narodu > v Semič do leta 1898, ko so pričeli prihajati v Semič takrat znani vi-sokošolci. Od takrat dalje prihaja irSlov. Narod« ne samo v Semič, temveč po vsej obširni semiški župniji. Niso ga mogli za-treti niti najhujši sovražniki. Najlepši dokaz tega je 70 letnica, ki jo praznuje letos kljub vsem težkočam, ki jih je prestal v do^elh letih, in pritisku ter prokletstvu fanatikov. s DAMAM IN GOSPODOM ^rna*aiio vedrih *ihra^e svetovna novitete! jlU fltHJH, IjHlitl SLOVENSK1 NAROD«, sobota. 16. aprila 1*58. Stran I* Glavni oiedniki al 4 \ ANTON TOMŠIČ od ustanovitve SN dne 1. aprila L 1863. do maja L 1871. JOSiF JLKClC od maja 1 1871. do svoje smrti dne 3. maja 1881. LIK. A\AN 1A\LA& je začasno vodil uredništvo od Jurčičeve smrti do konca 1 1881. IVAN 2FLEZNIKAR od novega leta 1882. do svoje smrti dne 26. januarja L 1892. DR. DANILO MAJARON je vodil list z uredniškim odborom od L 1892. do L 1897. DR ALBERT KRAMER glavni urednik od julija L 1917. do februarja L 1919. DR. VLADIMIR KNAFLIC glavni urednik od februarja 1. 1919. do avgusta 1. 1919. 2» I ANKO VIRANT glavni urednik od marca L 1928. do maja L 1927. 70 Reporter o sebi in o reportaži Slovenski reporter ima najbrž svetovno prvenstvo, da mora pri svojem delo premagovati največje ovire Ljubljana. 16 aprila. Revolucija v razvoju ča>op:>ja je v neločljivi zvez: z reportažo: dandanes si dnevnika ne moremo niti več misl ti brez reportaže, k om značaj in duh ča- sa Reporta-a je s'og m vsebna dandana-šnv.h dnevrrkov S čarom se je uveljavila skoraj na vseh »traneh listov ter skoraj neopazno izpodr n:'a druge vrsti novinar^k-h prispevkov Dandanes ne moremo niti več trditi da te v Patu pomembne š uvodnk kakor reno^-taže. k polnijo večino časopisnih stolpcev KAJ JE REPORTAŽA Tud: na to vp^ai^^ ie tr mcal odgovoriti repo-ter v rpT50'*»rekem ;'o?u R^oorta-ža je !v>d— mhe H-^Tocpbno poročanje o doeodlcb in ro;av;h na*e*a (a«a aH oa rtirrr »poVn^ ano* opbtr-pnif dogodkov, razmer ča=a Reno^a^e r»e mo-**mo kr-atk-->'—5'" — ~— * - ~Vr»^;ti do1ok-o-ajtaaaaa mal tooKfl reop-to?e K or*v v tem d3 ce ajeo lelnV'-oe n^n^p^o tiri. da zaPT^p. -°nia k^kor ea pač tj?-—^- -i-,-, — k 7?>*r rrfai lahko že ni. kriminalni, socialni itd. reportaži. Deli« tev dela. specializacija je tudi tu. toda med vsemi vrstami reportaže je vendar nekaj skupnega aktualnost, podoben slog. po-Ijudnost. neposrednost in v glavnem — realizem Pravi reporter mora pisat stvarno, zajemati življenie neposredno, zadeti takoj v črno fotografirati s peresom in ne le z aparatom. zato pa rudi eledati v-e s primerne n^T~spektive: dovolj blizu, jasno ter neposredno Toda to so le splošne mi^li o reportaž: in ne natanfna opredelitev Ce hočemo dobro razumeti, kaj je reportaža moramo orim^^^ati čacopisje p-e'žn Tp«-ra =to*etia z dana*niim in =-e ozreti po razl^ah v načinu *iv1i*>r*a r*v?1;enia in histvovanfs t"dai n zdai P«oortr**a ie zrca1*"* sodobnepa m*-^onicketrp ^n^a. ki zavrača roma^t'ko in 'd;,o n-> rodi d; k^ptnost in cpr»t'rnontaT-noct Ponn-taIa ^k^*a v farov:h no^v-h V Cpn-'ir.Jrino^n-t )ort a vendar to k?>*- ip v^r-^^^^p^p r»a nit 'cen'?f '=»> Tgirr"3 'z nn;r»'ffvo^T* da bi no-kara^a ifvffeStte fcs»k-*~o i*» ko* aVOoSC večnost, in ne kot nekaj trajnega Iz ene MIROSLAV MALOVRH glavni urednik od junija 1. 1897. do julija L 1917. RASTO PUSTOSLEMSEK glavni urednik od septembra L 1919. do marca L 1926. J02E ZUPANČIČ od maja 1927. same reportaže ne morete spoznati popolne slike življenja, vendar pa lahko spoznate življenje od neke strani, neko značilno podrobnost bolje kakor bi spoznali življenje v njegovi celoti iz romana Reportaža ne spada v literaturo, med pripovedništvo — tako jo pač kategoriz rajo — kljub temu pa ima mogočen vpliv na njo; že neka i čaFa izhajajo reportaže v knjigah — ne kot potopisi in ne kot razprave o splošnih razmeruh v državah temveč kot zgolj reportaže —, ki so pogosto zanimivejše od najboljših romanov in ki tud: po obliki sTo^u in e«=tetck"h vreri^o+ah presegajo mars'k^teri rrman Reportaža ni umptr>o=t kakor pripovedn;štvo. toda pisati dobre repo*-ta*e ie večja umetnost kakor d sati ^abe romane. jsp-no po petiti H pa razume, da je velika razlika med dobrimi in slabim: reportažami Dobra športna reportaža ima večjo vredno-t kakor slaba kulturna reportaža; toda reporta?o moramo vrednotiti po tem. kako "pm n^k^zuie ^ivlienie- ali ie veren i/re'--'-: iz ž*viienia ali ;e pa =amo zameg-len foto^raf^k- pr~pptek: ali se?a tudi v fflob:no tor nrika^iiie Hvllenje n^ct'pno ali se np dot:ka =amo novrirne: ali nakazuje liud' 'ive. ali na panorofi č^v^^ki obraz. Repn-t^-a ni dnb**a. če n^m o^k^iva le t o k^*- 7^n-mp t <->rn T-f^ i*» Ho^»—a. ko rvasn oHk- ^a kar na« n*»°rp -7pr»;r«oti: ni d^h^a ^p vfohnip lp »pn'm'vp nod*,orinocti ?prrtP n» c«hi tPm^'^ Če nod-O^r.0eti 73-1 «->T»ir> o ***ffT>r» tor m • ' 4n r-p><—r> -' rpn nV)»-OT d-v?>n b* se glasila kratko. Resnica in življenje! Of aTEFOKTAZA NEKDAJ Ko ie nI b:lo modernih prometnih sredstev in ko še tudi ni bilo drugih tehničnih sredstev, n. pr. telefona, pisalnega stroja, lahkega fotografskega aparata, rotacije in stavnega stroja, tudi ni moglo biti prave reportaže; ni bilo pogojev za njo. Novinar pogosto ni mogel prihiteti dovolj zgodaj na pozorišče dogodka; če je pa že dobil dovolj zgodaj podatke, ni mogel tako hitro napisati poročila, ker še ni bilo pisalnega stroja, kakor dandanes. V stavnici je Šlo delo še mnogo bolj počasi od rok, ker ni bilo stavnega stroja. Zato reportaže — če sploh smemo imenovati tiste članke s tem imenom — niso imele taksnega značaja kakor dandanašnje — že iz tehničnih razlogov. Poročila o »navadnih senzacijah«, n. pr. o zločinih, požarih, povodnjih, bitkah, nesrečah itd., niso mogla biti dolga. Izpustiti je bilo treba podrobnosti, ki dajejo dandanašnjim reportažam posebno privlačnost ter značaj. Ko je lahko izšlo daljše po ročilo o dogodku, je bila zadeva že zastarela. Ime »leteči reporter« je lahko nastalo šele v našem stoletju. Kakor v prejšnjem sto letju ni bilo prave reportaže in ne organizacije poročevalske službe, tako tudi ni bilo reporterja v pravem pomenu besede. V prejšnjem stoletju bi lahko pošteli na prste poklicne slovenske novinarje. Liste so zalagali z gradivom predvsem dopisniki. Tudi zdaj imajo še slovenski listi mnogo dopisnikov na deželi, vendar delokrog poklicnih novinarjev ni omejen le na kraj, kjer list izhaja; reporter se mora zanimati tudi za pomembnejše dogodke na deželi ter vselej pohiteti, kamor je treba. V prejšnjem stoletju so poklicni novinarji čakali na dogodke v uredništvu. Novinar, ki ni imel rednega dela v uredniški sobi, je pa-berkoval novice po eostilnah pri znancih, ki so imeli »zveze« Reporter se ie moral poeosto skrivati, če je hotel prodreti do »skrivnosti« v zbornicah in uradih. Poročila o raznih prired'tvah so pisali bodisi priredite! ti sami ali »odlični povabiienci«, ki so imeli kakšne zveze z listom. Poklic-n"h novinarjev je bilo premalo in tudi niso iim marsikie odpirali vrat. Poročila o parlamentarnih zasedanjih so pisali sami poslanci, ki niso bili poklicni novinarji v dandanašnjem pomenu besede, ker so se novinarstvu posvečali poleg drugega poklicnega dela. Večina tedanjih naših novinarjev je bilo pisateljev, ki se s sanrvm pisateljevanjem niso mogli preživljati Novinarstvo jim je bilo breme, ki so ga morali nositi, če so hoteli tudi pisateljeva ti. Toda biti novinar in pisatelj, dober novinar in pisatelj, je skoraj nemogoče, zlasti še. če vzameš novinarstvo le kot potrebno zlo in ne kot živ-lieniski noklic. ki mu je treba posvečati še več ljubezni, sposobnosti in energij kakor pisateljevanju. Dober novinar mora biti mnogo bolj izobražen kakor povprečen pisatelj, mora bolje poznati življenje, družben ustroj, ustanove ter organizacijo, mora biti »doma« na vseh področjih in biti vedno »na tekočem«. Večkrat lahko čitate, da je bilo tega in tega pisatelja škoda, ker se je posvetil novinarstvu, češ da je novinarstvo največji grob pisateljskih talentov. Se zdaj vlada pri nas prepričanje, da novinar, dober novinar, ne more biti enakovreden pisatelju in da ni vsaj tako potreben našemu narodu kakor povprečen pisatelj. Se bolj zakoreninjeno je bilo to mnenje v prejšnjem stoletju, ko so nekateri novinarji — če ne vsi — pisali z zagrenjen ostjo, kakor da opravljajo sramotno delo, ki ne prinaša pisateljske časti. Dobrega novinarja ni brez reporterja: vsak dober novinar mora biti tudi reporter. To velja zlasti dandanes. Ni pa bilo res nekdaj in ni zdaj, da je dober novinar lahko le pisatelj. Dober novinar je lahko slab pisatelj, a tudi dober pisatelj ni vedno dober novinar. KAKO SE JE RAZVIJALA REPORTAŽA V našem listu najprej zasledimo sodno reportažo, ki je najbolj podobna dandanašnji reportaži. Vendar ne smemo tudi prezreti poročil o slovenskih taborih. Tudi ta poročila moramo prištevati med reportaže. V isto vrsto reportaž je treba uvrstiti poročila o odkritjih spominskih plošč in spomenikov. Te reportaže so izhajale v nadaljevanjih ter že zaradi tega niso imele pravega časniškega značaja, ker so izgubile aktualnost. Sodna reportaža se je razvila najbolj po zaslugi tiskovnih tožb. Novinarji so se v prejšnjem stoletju junaško bodli s cenzuro in skoraj za sleherno konfiskacijo je bila vložena tožba. Tedaj so bili pač zlati časi. Samo po sebi se razume, da so novinarji pisali o tiskovnih tožbah s posebno vnemo, bodisi kot tožniki ali obtoženci. Reportaže o tiskovnih tožbah v prejšnjem stoletju so nedvomno ena najsvetlejših strani slovenskega novinarstva; to je bil boj za svobodo vesti in za svobodo sploh, boj, ki zasluži že sam, da se človek posveti novinarstvu z vso ljubeznijo, čeprav mora zaradi tega obesiti pisateljevanje na klin. — Sčasom se je razvila sodna reportaža tako, da je list objavljal tudi poročila o »navadnih« sodnih razpravah kakor dandanes. Vendar še ne moremo govoriti o stalni sodni rubriki. Prav tako v prejšnjem stoletju še ni bilo policijske kronike Zaman iščete redna poročila o ponesrečencih, ki so se morali zatekati v bolnico Rednih in obširnejših poročil ni tudi o društvenih prireditvah, če iz vzamemo notice o sokolskih društvih in Glasbeni matici Zdi se, da so tedaj povsem drugače vrednotili dogodke. Politični polemični zapiski so zavzemali pogosto največ prostora, podlistek se Iim ie zdel pomemb-neiši od noročil o kulturnih prireditvah. Začetek prave reportaže v našem listu je prav za prav opisovanje potresa leta 1895 Kliub temu tedaj še vedno niso znali vrednotiti dogodka kot novinarske senzacije, da bi mu d»li tudi na zunai poseben oouda-rek Velika renortaza o potresu je izšla prvi dan nod kratkem, drobnim naslovom: Katastrofa. Pod tem naslovom so izh^iala pojoči1 a o ootre^u ter njegovih no^ledicah tudi naelednie dni Pomis^te. nod kakšnimi dehpJ mi na«lo*n in podnpetovt bi izšle rpnor+aže o nodobnern dogodku dandanes! T^Ha to ?p bil začetek Rilo fe treba š> de-setlerii. da ie rer>o»-ta*a prodrl« v li«t kot n-.orrn,. ^iefiFpni ter da ie yačel novinar 0}p/*ofi na **viierne rr*nBo*r*dno in ne le več skozr" dolgovezno«*! političnih zapiskov. REPORTER IN JAVNOST DANDANES Javnost ne razlikuje mnogo novinaria od novinarja. Vendar je pri nas v navadi, da ljudje imenujejo novinarje, kJ se udej-stvujejo pred očmi občinstva pri prireditvah — poročevalce. V splošnem vlada prepričan ie. da ie poročevalec »nekaj manj« te«- Hs» ie nieeovn delo la*ie m manj odgovorna Novinarje, ki delajo stalno v ured* nittvih in ki ne posod*Jo na zborovanjih in ne nabirajo podatkov po cestah in uradih, ljudje Imenujejo navadno — urednike Do njih imajo mnogo večje spoštovanje. Re-porterji so po večini mlajši ljudje, ki pri nas ne morejo nastopati samozavestno, kakor n. pr. v Zagrebu in Beogradu, kjer občinstvo ne vidi v novinarju le sluge javnega mnenja. Slovenski reporter Ima najbrž'svetovno prvenstvo, da mora pri svojem delu premagovati največje ovire; socialno je zelo nizko in nima pri rokah najprimitivnejših pripomočkov, ki jih zahteva značaj službe. Pogosto nima niti pisalnega stroja in ne fotografskega aparata, kaj šele. da bi se lahko posluževal motocikla in avtomobila. Reporter pri nas nima niti proste tramvajske vozovnice. Silno težko se udeležuje družabnih prireditev, ker nima predpisane obleke. Izobražuje se le z največjimi žrtvami, ker si dražjih knjig sploh ne more kupovati. Popusta nima niti pri časopisju. Sicer pa nase navadno niti ne more misliti. Slovenski dnevniki imajo majhne naklade, zato tudi ne zaposlujejo mnogo re-porterjev. Reporterji morajo biti pogosto na nogah ponoči in podnevi, če hočejo vsaj nekoliko slediti dogodkom. Vendar reporterje ovirajo pri delu in njihovem razvoju še hujše ovire. Reporter prejšnjega stoletja je delal brez telefona in pisalnega stroja, vendar je delal skoraj lažje, kakor reporter dandanes. Tedaj ni bilo razumevanja za novinarstvo, za njegove potrebe in naloge, toda o tem mora žal tožiti reporter tudi dandanes. Tedaj so listi lahko pogrešali reportaže, zdaj jih ne morejo. Toda zdaj so reporterju prav tako zaprta vrata skoraj do vseh uradov, kakor so mu bila tedaj. Razen tega je dandanes tudi pod ključem črnilo. Dandanes javnost zahteva, naj ji novinar služi brez vseh pridržkov ob vseh prilikah; reporter mora zagovarjati interese vseh stanov in poklicev, ne sme se pa zameriti nikomur; poznati mora bolečine vseh in vsakogar, ne sme pa nikdar odkriti nobenega greha; vse mora hvalisati in tolmačiti vsa mnenja, svojega mnenja pa ne sme imeti n"kdar; kadar ga kdo napade zaradi poklicnega dela, se ne more braniti. Brez moralne zaščite, brez možnosti obrambe bi morali bojevati vse bitke za poštenost in pravičnost, za resnico in moralo. Toda zaprajo jim vsa vrata, če ni »oportuno« in če skratka »ni dovoljeno« pisati, o čemer bi reporter moral pisati predvsem, za kar bi se moral zanimati, kakor se zanimajo novinarji za socialne pojave po kulturnem svetu. Reportaža pri nas še ni primerno razvita, ker za to ni osnovnih pogojev: ni reporterjev, ki bi lahko stopili kjerkoli in kadarkoli pred javnost; pri nas se ljudje še boje življenja, resnice in poštenosti, zato so še zaprta vrata reporterjem in zato mora reporter tratiti čas in sile — zvezanih rok in nog ter zavezanih oči — v praznem otepanju z lažnivo vsakdanjostjo. Ali bi ljudje pri nas v resnici ne prenesli reportaže? SLOKAN Moje čestitke Kranj, 15. aprila. 2. TV. — 2. IV. 1938! Lakonično a jasno. Znanec, prijatelj moj izza mladostne dobe praznuješ svojo častitljivo 701etnico! Iskreno Ti čestitam! Ne želim Ti pa — kakor je to običajno — še toliko in toliko let obstoja in prospe van ja — moja čestitka se glasi: do izžitja zadnjega Slovenca! Upravičen je ta izrek, seveda s pripombo: ako pojde tako dalje. Preživljala sem vso Tvojo dobo — saj si mi šele nedavno čestital k 751etnici mojega rojstva — preživela dobo narodnega probujenja, narodnega navdušenja — a zrla tudi že v mladostni dobi sistematičnemu potujčevanju v obraz. Sejalci nesloge so dosegli, da stojimo danes prav ob robu prepada! Toda: ad rem! Nemam pravo glasa. Iskrene so moje čestitke, Tebi »Slovenski Narod«! Čestitke so to. Izvirajoče iz narodne razgibanosti is onih nepozabnih časov bratske sloge in narodnega proč vi ta, ki si mu bil Ti vodnik; in učitelj. Take čestitke TI tu pošilja ena Tvojih prvih — ako ne prva sotrudnlca. Učiteljska abiturijentka Iz L 1882. Ti je vposlala prevod novelice >Natalija«, ki je izhajala v podlistku v jeseni istega leta. Sicer mi je hodilo to na pot na mojem prvem službovanju na potuje eni zemlji Koroškega vilajeta pred obličjem nadzornika-renegata — toda nič za to. Dvignilo je moj ponos ob njegovi kritiki, ko je, omenivši ta podlistek in moje učne uspehe v šoli, pribil: da sem izšla iz dobre šole! Samo slovenščino naj opustim, ker je na Koroškem ne rabijo! In to pred slovenskimi otroki. Zahvalne so moje čestitke Tebi, stari prijatelj! Stal si mojemu stanu vedno zvesto ob strani. Podpiral si nase težnje in v Tvoje predale smo polagali naše želje in zahteve, kadar smo hoteli, da jih čuje širni svet. Iz Tvojih predalov so odmevali odporni klici proti tlač'teliem stanovskih in narodnih pravic. Vodnik si nam bil in svetovalec in nase narodno delo je uspevalo v bratski slogi, dokler se v naših vrstah ni pojavil notranji sovražnik, sejalec nesloge in brezmejnih krivic. Viharni, po-gubonosni oblaki se zbirajo nad našimi glavami, valovi drve... vodi nas Ti, pogumni krmar v varni pristan narodnega in državnega edinstva k bratski slogi in ljubavi! V to Ti pomozi Bog. Janja OCE TS HCI — Papa. Pavel govori pet iezfkov. — Potem takem bi te pa lahko zasnubil vsaj t enem. V SOLI — Mihec ali mi lahko poveš kaj o domačem prašiču? — Tesa pa ne morem, {gospod učitelj, ker 1 bi nam takoj odpovedali atanovanoe. Stran f 6 »SLOVENSKI NAROD«, sobota, 16. aprila 1*38. 2'VUENjSKA sreča vašega otroka Samo materino mleko ne zadostuje vedno; idealen dodatek |e ŽlKIN SPECIALNI STERUZIRANI ZDR06 za dojenčke n bo nike oboje pa od To je naravna, krepka in tako fina hrana, da jo te 6tedenski dojenček pije iz steklenice in z lahkoto prenese. j£©dyisnajDd^^ dobre prehrane! Ko nekoliko doraste, pa ga hranite z rženo sladno Ta kava vsebuje obilo zdravega, rediinega rze-nega slada. Po okusu je pravi kavi zelo podobna; poceni je, ker porabi prav malo sladkorja. kavo ZIKO Kako tece žovlženže in delo v našem uredništvu Splošno o vseh in o vsem — Posebej še ta in oni o sebi, svojem delu, križih in težavah novinarskega poklica Ljubljana, 16. aprila. Tončka je te pospravila, stroji so na mi« alcah in čakajo. Gospodična Mihca pride navadno prva. Pravi da je glavni urednik Jože zelo vesel, ako že sedi pri stroju, ko vstopi ter seže v žep po ključe. RrrTTeeeesk! Glavni je odprl svojo pisalno mizo. Od tega trenutka naprej mora iti vse kakor namazano. Ca s je skopo odmerjen, stavni stroji že čakajo, »Slovenski Narod mora točno ob določeni uri iz rotacije na voziček, s katerim oddirjajo na glavni kolodvor. Vlaki ne čakajo. Največje razočaranje dožive tisoči nas.h naročnikov in bralcev po deželi, ako ne dobe časopisa ob navadnem času v roke. Glavni se oboroži s svinčnikom kakor z br.ukim mečem in se spravi nad poŠto. Včas.h ga slišimo, ko da duška svojim čustvom: začne se smejati ali pa si olajša dušo s krepko pripombo. V redakcijo pride življenje tako rekoč v surovem stanju. Naj večio porcijo dobi glavni na svojo mizo. Njemu pnpada dostikrat zelo br.dka poklicna dolžnost, da otrebi. osoli, zabeli, pri-dene nekaj ocvirkov ali omake. Ni mogoče vsega pr.praviti za želodce spoštovanih narocn kov in čitateljev Vse ni užitno, četa Ji bi glavn: pride jal vse začimbe. S tako hrano krmi plavni ure<'nik slavni ured-n ški koš. Doslej se ko.* se ni pritožil, po-vo sprejema in požira. Njemu i košu namreč* je lahko Tončka ga vsako jutro Izprazni, pa je zopet vse v redu z njim. Veliko poglavje je tisto o dijetah. Moramo ob tej priliki izdati naročnikom m bralcem tajnost uredniške detetične prehrane Moderna medicna silno napreduje in s jlasno mn^n^e zdravnikov je. da je najboljše zdravilo post m dijeta Znano je. da se po svetu neprestano kaj godi. Doma in na tujem tvorijo dan in noč prav za prav sami dogodk Za novinarje se zgodi dogo iek celo t--dav ko ae nič ne zgodi N i-r da se ru n č zgodilo, da je ikan lal, da se ni nič zgodilo, da ae je vedno ob tak: priliki kaj zgod lo. to pot pa se n: nič zgodilo t d Pozornost novinarjev je naperjena na dogodke Za nvinarle Je Življenje niz dotikov m čitateli in naročnik tuii prelista časop s zaradi tega ker bi rad izvedel kai ae je Zr- 1 n ti-* *'vem ^o na ioro med dogodki, kd pospešujejo prebavo ali povzročajo močno zapeko. Javnost n.ma niti pojma, kakšnim boleznim bi bila izpostavljena ako rn zavživala kar brez kontrole vse dogodke. Modre in učene glave so spoznale nevarnost, ki preti s te strani javnoeti So ljudje m instance, ki bdijo nad zdravjem tavnosti in določajo, ob katerih dogodkih se ima javnost postit) ;n ob katerih ima zavžiti dogodke dietet čno. to je brez soli ali brez masti Kakršen je pač dogodek. Pomembnost te vrste posta in dijete za ljudsko zdravje in obči ljudski blagor je velika Recepti so kaj enostavni. Navadno jih sporočijo uredništvu telefoni-čno. Shranjeni so skrbno v posebni knjigi. Platnice te knjige je uredniški arhitekt okrasil z okusnim ornamentom ki je na prvi pogled podoben paragrafu. Na receptih je natančno zapisano, koliko žličk in koliko praškov se sme nudit; Javnosti. Včasih je predpisana tudi um rn nač n zauži-vanja. kakršen je pač dnsodek. So dogodki, ki jih je jemati po žličkah so tudi taki. ki jih javnost lahko uživa z vrl ko žlico Na receptu je pripisana opomba, naj se servira jo kot velika pore ja za običajno ceno. Kar pogosti so tudi dogodki, ki jih recepti enostavno prepovedo servirati spoštovani javnosti. V takih primerih se mora javnost postiti. Seveda se dogaja, da pride v list vest o dogodku, ki bi utegnila povzročiti hude prebavne motnje. Glavni urednik pripravi delikateso za spoštovane čitatelje v dobri veri, da je potrebna želodcu javnosti primerna sprememba. Posel pa je tako urejen, da roma list v ordinacijo, preden gre v rotacijo. Nace iz uprave bi vedel pove lati kaj zanimive reči iz tega poglavja. Nace nosi našega TOletnika in jubilanta v ordinacijo in Nace se vrača brez delikates. V takih primerih naročniki in čitatelji lahko uganeio. na katerem mestu jim je redakcija hotela servirati kaj izrednega V takih primerih dobe čitatelji tako rekoč na m;zo prazen krožnik koj za gospodično Milico Včasih se mu celo posreči prehiteti glavnega. Tovariš Začnek piše o tatovih in morilcih, o sleparjih in pohotne žih, o defra vdan tih in krivo-pr sežnikih. Resor je kočljiv, dandanes so prav za prav vsi resori kočljivi, aodnijski To b: b:'o poglavje uredniške medicine in gastionomije Glavni Jože je meri tem že pri iiktatu Gospo lična Milica piše na strot. da se »car kad1. T pka z vsemi prsti, z večino nrs'.ov pa čisto gotovo V sosed- ] ni sobi pa trpka tovariš Za^n^k s trem; prsti riesnp in r dvema pretorr.a !e\*e roke čisto po naklnjčiu irr.a navado vstala ti fffv-ni *n nri"'#» v re ^akc jo navadno ta- pa še posebno. Pridejo v redakcijo žene in neveste, bratje in sestre, strici in tete. Rad bi govoril s tistim, ki sodni jo piše. Prosijo, da ne bi prišlo v časopis, presijo pa tudi, da bi prišlo v Časopis Navadno ai povoda, da bi se takim prošnjam ne u<**re-glo. Le nerodni so ljudje, od sile nerodni. Pridi rja jo v redakcijo po objavi in ss jezijo in razburjajo. Prvi je že 10 let nazo-čen na jubilanta, drugi dvajset let. pa ^a bo odpovedal, ker je »prišlo v ftascp;s* Prepozno je. kar je. to je za 21 *J ste prekasno prišli, jih potolaži tovariš Zadnek Res čudni so ljudje. Dve aH tri ure opazujejo reporterja v sodni dvorani, vedo, da zaradi tega sedi v prvi klopi za zatožno klopjo, da napiše o tem. kar je videl in slišal, pa se pr dejo razburjat v redakcijo, kadar razburjanje nima več nobenega pomena. Med tem ko tolče tovariš Zadnek sodnij-ske storije, prisilne odpovedi, spremembe posesti, med tem ko skuša čitateljem dopovedati kateri film. ki teče v tem ali onem kinu. je vreden, da ga ijuoitelj: filmov vidijo in slišijo, ali pa medtem ko sto'če na papir poročila o oWn h zborih, fc) so strah in trepet vseh poročevalcev, ali pove o čem ie ta ali oni predaval kaj so razstavil* naši umetniki in kako so nametali barve na platna ali zmečkali glino, med tem torej je tovariš Slokan že oddal glavnemu svoj rokopis. Tovariš Slokan je tako rekoč čudežen član redakcije. Njemu jp nspe'o. da spiše, kar je preišnje popoldne nabral že zvečer doma. Nov:narji so v splošnem taki. da začno delati, kadar iim teče voda v grlo. tovariš STokan je pa iziema. Zarinek se trudi Se dve leti, da bi razveselil ar'nvnega z rokopisom na vse acodaj ob aoi uri pa se trudi zaman. Pravi, da ie rK>«*>Kpn už'tek tmeti dogodek kar nai 11 ie v beležnici. Tovariš Slokan odda svoj prispevek ob 8 uri ziutrai Ob tei ur' primana v redak- cijo tovariš Hojkar. Pobere časopise in se umakne v svojo sobo. Kar se sob tiče, je uredništvo sploh no-bel. Vsak urednik ima svojo sobo. glavni urednik Jože najmanjšo. Zraven njega tolče na stroj Zadnek, njegov sosed je Ozim, v sobi poleg tiskarne tolče na stroj Hojkar. v sobi za ekstern ste pri arhivu sedi globoko zamišljen nad strojem Slokan in v arhivu otmeno diktira gospodičnam Otmar Frič. Ker smo ravno pri Friču, je treba omeniti, da pride kmalu po 8. uri v sobo to/fl-riša Zadneka in najprvo vpraša, kje je »Ta^espost«. Včasih stoje prelista in Izgine nato v arhiv, včas h sede in začne cita ti in komentirati. Zadnek najlažje piše ako je sam in ako mu ni treba odgovarjati na vprašanja. Ako se Frič obotavlja v njegovi sobi, prižge Zadnek cigareto. Frič ne prenese dima in jo odkurl. To je sploh zanimivo, da novinarji nimajo daru besede, posebno pa ne zjutraj. Preveč pač pišejo, preveč premišljujejo, a tudi ne utegnejo na vse zgodaj debatirati, ker je čas skopo odmerjen. Okrog 10. ure ima glavni rokopise vseh urednikov. Hojkar je napisal, kako kradejo po mestu kolesa, kako se pretepajo po gostilnah, sploh vse. kar spada v policijsko kroniko in še marsikaj drugega. V Ljubljani je toliko občnih zborov, predavanj In drugih dogodkov, ki ravno ne razburjajo sveta, da o tej sorti uredniških snovi ne more poročati en sam, treba je porazdeliti delo. Tako pridemo na silno važno poglavje o gospodični Milici, ki ji je poverjen »uvodnik«. Rubriki »Beležnica« pravimo uvodnik gospodične Milice. Smatramo jo za zelo važno rubriko. Gospodična Milica vodi račune o vsem, kar se v Ljubljani godi, zato tudi opozarja urednike, kje je treba popoldne ali zvečer opravljati poročevalsko službo. Okrog 9. ure jo primaha v redakcijo tudi tovariš Ozim. Njegova skrb je prva stran »Slovenskega Naroda«. On pove či-tatrliem, koliko kilometrov je Franeo oddaljen od morja, kako je z Blumpm in Chamberiainom, s Cangkajškom. Hitlerjem in Mussor.nljem. Odpre radio in posluša, kliče ga Maribor, potem Gradec, se jezi, kadar ne dobi zveze In kadar se mu zdi. da nekje prisluškujejo, kai mu sporoča Maribor in Gradec. Tovariše pozdravi zelo vljudno, ko vstopi v redakcijo: Dobro jutro, klanjam Se, gospod direktor! Tončka stopi tudi k telefonu in vpraša, s kakšno zamudo prispe vlak iz Beograda, nato pa odhiti s »Političnim obzornikom« v ordinacijo na Kralja Petra trg in prinese ko se vrne. beograiske časopise. Okrog 11. ure začne glavni met rati. Tudi tovariš Ozim pride kmalu za njim v stavnico. Prva stran je Ozimova, druga, tretja in četrta Zupančičeva. Pred poldne-vom se vrneta iz stavnice in si opereta roke Končano je in dopolnjeno. Tovariš glavni je od teea trenutka na razpolago za domače intervenciie. za jemanje na znanje vsega, kar tišči tega ali onega iz uredništva, za nakazovanje obratnega kapitala itd. Ob tem času so kratke uredniške konference, na katerih se pomenijo o tekočih dogodk h. Kmalu po poldnevu zavlada v redakcij! tiSina. Popoldne se uredništvo »Slovenskega Naroda« skrči na eno sobo. Le glavni urednik pripravlja rokopise za prihodnji dan. diktira gospod čni Milici »šraufe«, opravila korespondenco in tisoč drusrih poslov. Ob tem času imajo naši naročniki jubilanta že v rokah in se vesele, žaloste, razburjajo, smejejo, muzajo. z?raža-»o. pritrjujejo, protestirajo. Tako je življenje. Nas France ima edini med nemi privilegije. Take brez donosa. Nekaj zaradi rod- HLINRiCH B KRANZ Crna mačka Cjlara Youngova sl"ka črnoiaska vijoličasto modrih o-n trgovo Grom-*ka strela' Fn ta parfum! ?elino »e vdihaval niegov voni Križ božji' Človek j se^i vse življenje ^b svoj: ženi d'šeči po ! mle^u. takle narfum mu pa ostane za I vedno nedosegljiv Clare je bila utruiena Serajor je stopila dva koraka v tramvaj in sedla baš nasproti Tirna Pri tem ie potegn-la desno nogo pod se^ež tako. da n:hče ni opazil nezeode ki je bila zadela njen "eveljček Pc^ledala ie na zaresfno uro: Za net T»;n'it se je bila že zakasnila. Crna mačka! Tim in Humberl;rg sta jo ta čas kar požirala z žarc^imi očmi Elizabeta je >unila moža s komolcem pod rebra Le *ega je pa odnašila fantazija v kraje, kamor mu nobena Elzabeta n' mogla slediti Claro ie zabavalo pobožati vsa-mski redakciji, a med svoje ga prištevamo in če b' ga izgubili, bi se nam tožilo po njem. On je v stroki podkovan in sede k uredniškemu košu. kadar je treba. Na stolu glavnega pa ne pozna šale. kolesje mora teči gladko, sicer je riMiipompom. Njegovo poglavitno orodje so škarje in lim DNB zbma z Reuterjem. Ha va i z Domejcm, pa je senzacija o istočasnem porazu Kitajcev in Japoncev v eni bitki gotova. Tako dela na§ France leto in dan. ob petkih in svetkih, zdaj dopoldne pri nas, zdaj zvečer pri bratih. Kadar pa pride v redakcijo obložen s privilegiji, ne dela m se samo smeje tistim, ki delajo. In prav ima. Z delom ni še nihče obogatel in tudi naš France ne bo. * Ti, ki si nas ustvaril kakor listja in trave... Zaikaj si nas ustvaril po svoji podobi rn ne po podobi mravelj ali čebel? Koliko lažje bi živeli na svetu! Ena matica in poln ulj delavk, pa nobenih možganov. Čemu bi človek mishl, ko pa lahko mislijo drugi zanj? In tako si začneš nazadnje še domišljati, da si trot, če urejuješ v naših časih karkoli, kar naj bi služilo izobraževanju ljudi. Komaj smo odpravili eno suženjstvo, že je nas doletelo drugo, mnogo huj>e. Hudo je, če ti stoji kdo z okovanim škornjem na kurjem očesu na nogi. mnogo hujše, če ti stopi na dušo in potepta v blato tvojo misel. Težko je, če ste ji valpet z bičem za tvojim hrbtom in ti ukazuje, kako moral delati, mnogo težje, če ti ukazuje, kako moraš misliti. Za*o: če srečaš na cesti urednika s popotno paiico, vedi da gre po svetu iskat izgubljeno svobodo in resnico Odknj se mu in pomMovaln^ se ozn za njim, ker ju ne bo nikoH oajsel. Se eden, ki težko diha Vsak zaCetek je teiak. se noben mojster ni padel z neba. Novinar se ne rodi, novinarja je treba ustvariti. Še posebej pa velja to za reporterja, kar je bilo usojeno meni. Ljubljano sem sicer poznal bolje kakor svoj žep, saj ga. menda ni vrta v Ljubljani, kjer bi v mladosti ne bil rabu- tal, a to za reportažo seveda ni zadosti. Janez me je učil tako-le: Stopi sem, stopi tja, opazuj, prisluškuj, pojdi na trg, poalu-Saj branjevke. skoči na policijo, telefoniraj v bolnico in poglej malo na sodišče. Zanimaj se tudi za magistrat, za čenče, za kroniko škandalov, za družinske prepire in Spetire. za nogobrc, za kostanje v Tivoliju in kaj se za njimi dogaja . . . Tvoj firbec se mora povsod napasti. Ce zves za nesrečo, napisi več. kakor ai zvedel, slišal ali eelo videl. Ce so kje koga težko ranili, napisi, da sta dva mrtva, tretji pa umira. 41 c* »1L6VEtf S1TT KAtON. aabeta. l«. aprila 133S. Stran 17 Elektrarna Vinko Majdič v Kranju jve<*ja domara zasebna elektrarna v dravski banovini. Oskrbuje pretežno ladusTrijo ir obrtništvo v Kranju, okolici in Medvodah. Sodeluje 8 Kranjskimi deželnimi elektrarnami in Elektrarno Skofja Loka d. d. v Skofji Loki. dooil klobasico. popoldni pa Tonček, vedno ž?jen in je dobil pol litra cvička. Li-zol k: ga je sp la ^tarička. ni storil svoje dolžnosti. Natakar ca je okrevala m že je b:la nesreča tu. Tožba! Obsoiem -smo bili. pa se kako In kriva je bila moja prebuj-na domišljija. č*e n; bilo prave reportaže, sem sedel tu li v redakcij: in kakšno ugani. Nekoč je prešel šef s češkim listom in dejal- Vi. ki sle pristomi tja med severne brate, prosim prevedite mi iz deškega Slovan t- -'e za -Narod*. Moia česmina je seveda precej šepala, toda ugrizni sem v kislo 'abo'ko in napravil izvKček iz Češkega li-"'a. Ko sem prevod izroCil šefu. sem mi-•TL da ga bo kap Za božio voljo!« je v7k';kn']. m#»ni se zdi da sploh ne veste, k !o ie oil Hus . . .< Prot*»«st ral sem eria«mo. češ. da je b'la zgndovma oi nekiaj moia speoialiteta. da r>nTnq*n Z žko Hu^a. VVallensteina da vem za poraz na Beli gori. k*er so Cehi izgubili svoio cT^o^toin^ct itd. — Ze dovolj, me ie rezko prek mil toia k"ko morate nroraaJH v restavraciii ori Z'ntem Husu* ko ves svet pozna znamenito restavracijo Pri -Z1«ti trosi« ali po n4p Dr- Zlati eosk;" v Pr*ei Sa«o mi ie ▼ r^-i-'n R:i Q<»-n rK»r',žiin 'n češke liste sem ie^^l v bodoče v roVe z vel'k'm ^noštova-n"T>i ptav tako kakor tudi srbohrvat~ke. k»er mi nrva leta cirUca z jezikom vred n' fti« r»o«ebr»o el?»''ko N*>koo sem napisal: mi^'strctvo za snn'Tip zadeve. To so h;'e torei zaretne težave Sai menda feavtl kn^eovo«'ia prvo leto ne napravi iK*e breT ninako Z''ai sredam že med T-m namreč napisal tragedijo o natakarici Mar ji. ki je imela dva ienina, Dopoldne je puhaj.il T nček ki je Naš Inke se je zbudil... — 2 vio voščim* Tebe je pa res te>ko dobiti Kie iu d»av-ske banovine ali če hortš natančnee Ljub! janj Jaacavtasr ja. Balkan kakor pravi moi kol*»aa »2 politične redakcije l>a dobro t/iit.irfm'' Naravno. Ljubljančani smo se popoitMioia preonentirali. odkar se noče po«a\hati n*»>a pios!ula megla. Glavnega dobitka n\-em zaiel. pač pa :mam trden namen Pngumtal sem nanueo piavo š:e\ .-:••» Zade*r» je tako enostavna da se sam čui:m Srečke niti nisem sam iz bral Kar u»»~lali so mi *o po pošti, češ c?a sem lan: letoval v Roeaiki S.atin Menda so mislili da moram zaradi tega biti težak pon paUem Bil sem Mučaino tam pa s!už benih r. - h zaradi 4-ihovskeea turnirja !.ečil «e ni^m t «*o vodo s»em pa pil Se dane« m« le*i v *r»indm m tudi kora k^m brilj nm^i pno Ko «pm torei fe imet srečko, sem opazil, da im^ prave številke Odloči! sem se za dobitek mi-d 100 in -tOh tisoč dmanev Se namreč *ewm r» po tvv j?h računih *e to minim-»'n« mezda za za k on Le oglasi se. ko zadenem, sicer pa adi jo vo^č-m' — T~'*>r>H* f«» 15 let n*-r»fesioni«t na sem o^bl-^no in i^t — v o^^i^ri l čr * *-ljivim »Narodom« to»*p4 maV^ko^t P-ei sem bil PaSrtKH*^ z rfnaV* ;n tpie^om. na so mi pri nopnmpt 11 ie1o d^*^k-^»t ▼d-oh:li v ko! cm U in lror»Tno c«^n ^^«©1 kot PO°0- metni «odn-k 5*» v ct:k 7 npH<4aa#aSaaf m ra7TT)fT'r^ 1 'Tve"h^-'^1 bou-«-o-i?. na sem 0v>*»«r-} co^«-*Vr» n-^'-'k-* W'-t> ?n «?e ra gfT*erom ooclovil od nooom*"4r,;h no'»an N" T**>ni kako i** H**a^a aVl cpm TaZ°l n <-ati. pil cf*m T* 7p <*r-+lrij r*+e>*4 , r' -' crm" Su * Ho- pT^-r>:V • V^'oe-t ^ m t-*»č let doo;e"r>;k anonakovskega »Kickerja«, ki pa je s smrt- utednika Walieija Benseman-na umrl na kljukasti bolezni Bil sem več let jredn k ^Sporta«, kateremu pa niti mo-ie ve .-lo spo-obnosti m^o motiie ohraniti ob-toja Bil sem pri »Jut rovi* šahovski rubitki m delal tudi ra »Narod' Lepi spomini me vežeio na rainKei:a »Jugoslovana« ker -eni b I od 7?ji-ptkr* do konca tirednik •ne in šahovske rubrike in zadnie mesece tudi reporter Naro sem se spet ov.šei pri starem znancu •Narodu-' kier Se zdaj 'arim prispe\am pa seveda tudi k veću zanimivo-ti »Jiitrovih« poročil To ie v*e Hačei kaj? Mudi se m., se namreč ženim. — Reporter vidi in doživi marsikaj zanimiv* i.. Gotovo se nečesa spominiaš — No da Ce bi vene*, da bom moral nekoč o tem govoriti, bi si zap sal Težko ie kaj pametneva povedati, ko se 1'udje tako naglo užaljeni. Zato Te prosim, napiši oprezno. Bil sem sodni reporter Razprava se je vodica o lepem narodnem običaju Nekdo je nekega zaradi nekatere z nožem po žgečkal po vratu Ta narodni običaj je povzročil smrt nekoga in nekdo je stal pred sodniki Sodnik Povejte nam obtoženec kako ste tukaile (položil je prst na vrat) onega za-bodl; Obtoženec (ki ni videl kretnje s prstomi• Gospod sodnik, tukajle pa še nisem nobenega zaklal* B;l je proces o neki litjski cestni zadevi Med pričami ie bilo največ voznikov. Id so vozili na cesto pesek. Sodnik vozniku: Povejte nam, kako ste tukajle vozili pesek. Priča se ozira po vseh kotih dvorane in se zmedeno obrne k sodniku. Gospod saj ni tukaj nobenega peska, jaz ga pa tudi nisem pripeljal. Poslali so me na občni zbor društva prijateljev — recimo kitajskega naroda... E, prav, da ste prišli, smo vsaj sklepčni! — Oprostite, jaz sem novinar. — Nč ne de. Saj tako ne boste imeli nobenega dela. Po poročilih funkcijonarjev bi moralo slediti rKjroči'© revizorjev Zal. ni bilo nobenega navzočega. Predsednik me prijazno potreplja po rami: kar Vi podajte revizijsko poročilo. Zmeden In presenečen sem besedičil, da nisem niti član društva, še manj odbornik in naj mi oproste, da zategadelj nisem utegnil pregledati knjig. In tud: ne vem, kakšno je revizijsko poročilo. — To je najmanjše zlo Kooptiramo Vas za revizorja in tukaj s tega lističa prečitaj-te teh par besedi Vdal sem se v usodo in predlagal raz-rešnico odbora. Da ne bi morda koga užalil, sem celo predlagal razrešnico s pohvalo. Tako sem torej postal revizor kitajskega naroda Zdaj pa nobene besede več. Drobni pomenki o zbiranju ves;i o ljudeh in dogodkih — Ali ste vi reporter? Po vseh sobah ln hodnik-h vas iščem! se je pritoževal čitatelj. — Oprostite, reporter ni nikjer doma. ne na cesti ne v uredništvu in povsod ga preganjajo. Saj vem, tudi vi prihajate s slabimi nameni, žel te. da napišemo pojasnilo, ali obhajate morda jubilej? Potrpite trenutek, prosim, telefon — Nejevolja se me je polaščala. Strela, pravkar se bo začel občni zbor. razen tega bi moral natipkati takoj še dve drugi poročili, čez poldrugo uro bi moral it po podatke o neki zadevi k odličnemu gospodu, ki ga ne moreš ujeti kadarkoli in — Halo! — Halo! se je oglašal nekdo oblastno. — Ali ste vi pisali t sto poročilo o prija- ; teljskem sestanku? — O katerem sestanku, prosim ? — Lepa reč. o katerem! Kakor da je : bil že kdaj še kakšen tako odličen sesta-j nek! Zahtevam, da priobčite popravek' Iz-j pustili ste moje ime ob imenu predsednika prireditvenega odseka pa n: bilo naslova g.! Skandalozno ooročilo! — Nekdo me je potrgn:l za rokav. — Pridite k šefu. nekdo je skočil pod vlak! Cim sem odložil slušalko, mi je zastavil pot spoštovani čitatelj: — Prišel sem zaradi zelo važne zadeve. * Društvo prijateljev slovenskega omizja; bo obhajalo jutri svojo 51etn'co. Naši člani so vaši naročniki in seveda pričakujejo, da boste temu kulturnemu dogodku posvetili posebno pozornost. Potrebno je. da napišete prod občnim zborom primeren jubilejni članek. Dovolite, da se vam predstavim .. . Predsednik in ustanovitelj društva. Saj me poznate. — Oprostite, voda mi že teče v grlo in — Zopet telefon, a pri vratih stoji še nekdo drugi. — Trenutek, prosim! sem dejal, ter se izmuznil iz zatohle sobe. Ko sem se čez uro vrnil z zborovanja, s policije in rešilne postaje ter sedel k nadušlji-vemu pisa'nemu stroju, me je čakalo na mizi sporočilo: Takoj pridite v pisarno Društva za zaščito podgan.t umrl je zaslužni podpredsednik! Nekrolog! Začel sem tipkati tri poročila hkrati in prvi stavek sem napisal tako: Danes se je zgodila v dvorani na občnem zboru strahovita železniška nesreča, društvo obhaja 51etnico.c Zataknil se mi je trak pisalnega stroja in opazi sem neznatno napako v začetem poročilu. Toda že me je zopet nekdo nagovarjal, a ga nisem uteemil niti pogledati. Zdi se mi. da je bil moški. Ce se dobro opominjam, opisoval mi je s\*oje pasje življenje ter apeliral na socialni čut, naj kaj napišem o vsem tem. Cez dva dni po tej vihri sem celi dve uri -vrtel telefonske številke« ter poskušal slepo srečo. Večina številk je bila zasedena ali pokvarjena, drugje ni blo nikogar doma, tu in tam je bil Šef na dopustu, na nekaterih krajih zadeva še ni bila zrela — nič. kuga nebeška! Nairaje bi natipkal predlog, naj bi glavni danes izdal 1 st na trrh straneh. Višje sile. režiserji ljubljanskih svetovnih dogodkov so zelo muhaste. Ne upoštevajo niti da dnevniki morajo izhajati dan za dnem ob isti uri. med tem ko so dogodki posejani brez vsakega reda; danes je n. pr. 20 občnih zborov, 13 tatvin, tucat poplav in karambolov, 5 družabnih večerov. 30 jubilejev. 3 požari, 2 samomora in še masten umor povrhu, jutri se pa ne bo niti vreme spremenilo in celo n hče ne bo obhajal jubileja. Jutri ne bo več nobenega socialnega vprašanja ne kulturnega škandala: nihče ne bo zboroval in ne Ij^ni in prezrti. Lahko bi se sicer obrnil pisal resolucij: oglašali se ne bodo niti uža-tu in tam po podatke o obrti, kmetijstvu ali o beraštvu, toda glavni ni utegnil porabiti člankov, ki so napisani na podlagi gradiva teh mslanc. Prideš zopet in te gleda io postram: Zakaj še ni zagledal belega dne tisti članek kakor smo se domenili? ti očitajo ali se ti posmehujejo. češ pol leta ie minilo oikar smo ti dal; podatke, a članek je izšel šele zdaj! Ali je to tista slovita novinarska h:trost? Dragi čitatelj, oprosti, če reporter kljub vsem svoiim grehom primerno ne zard ! Včas h ga vidiš dolge ure pred seboj v tej ali oni dvorani na zborovanju. Opažujrš. k*3ko vidno kopne svinčniki izpod niego-vih nrstov. kako se poln'^o zapisniki in da nesrečnik noti krvavi pot. Pričaku-'eš. da bo obiavlieno vsaj kilometer dolgo poro-č"lo. Zgolj iz radovednosti — zlasti še. če bi rnra'o b'tl obiavlieno tvoie slavno ime — ;ščeš v listu noročilo. na prvi. drugi in vseh straneh, iščeš ga celo med vrsticami, toda nikjer ni niti besedice o znamenitem dogodku, čakaš, pričakuješ poročilo drugi, tretji dan. Jeziš se, norčuješ se iz novinarske hitrosti in nepreračunljivosti, godmjaa nad nesposobnost jo naših reporterjev, a* končno vendar pozabiš na vse. To je tu«m'riu — Tn potem ? To je vse! Pomenek med čitateljem in reporterjem Široka javnost, ki čta liste, navadno ne razmišlja o tem, kako list nastane, kako prhajajo novce in poročila v uredništvo in koliko truda je treba, predno zadovolji čitatelje še posebno v okviru lokalnih dogodkov. V dobr h št:.rih urah je treba zamašiti žrela nenasitmh strojev, ki žro rokopis ve:t: pa naj bodo vedno sveže in zanimive. Tudi če ne prin se nobenih domačih senzacij, mora b ti list zanimiv. A to je tem težje, ker se pri nas tako redko zgodi kaj zan mivega in važnega. Lahko je novinarjem v velikih mestih, kjer je vsak dan toliko novih dogodkov da mora glavni celo izb rat1* izmed niih najvažnejše. Pri nas je pa treba zabeležrt; vsako malenkost, če hočeš napolniti dnevnik s svežimi vestmi. Novico o nesreči ti prines? na uho veter, naslednji hip pa ti na ul ci pove več nekdo, ki je tudi čul o njej iz tretjih ust. pa ne ve povedati nobenih posebnosti. Zatorej brž v ledakcijo in na telefon. Ura gre že na poldne, mudi se. mudi. List je tako rekoč že zaključen, zmet'ran in reži iz strani stavka le še nekaj lukenj. Spotoma preračunam, v območju katere policijske stražnice sta trčila skupaj dva avtomobila. Tam bodo povedali podrobnosti. Torej številka . . . V odgovor se začuje energičen glas: i Kdo tam?.; Tu uredništvo r Slovenskega Naroda«! Oprostte. radi bi zvedel'" podrobnosti o nesreči. Veste, da ne bo sitnosti in da ne bomo komu borili kriv'ce itd. Hitim, da ob-drž m moža pri telefonu, da mi ne uide. govorim z blagim glasom da se me usmili irt mi da tnvasnila. ki mi še manjka io. Nestrpno pričakujem odgovora, s svinčn'kom v roki čakam, glas se obrne od telefona, pa se začuje n*slednji h p glasnejši: Tu ne dajemo nikakfh informacij. Izvolite se obrniti na policijsko opravo! No. zdaj jo pa imaš! Nesreča se je pripetila, recimo, na Dolenjski cesti ali v Šiški, kmalu bo poldne, policijski upravi se menda ta hip niti ne sanja, da se je izvolilo malo prej razen kosov pločevine in železa ponesreč ti še nekaj človeških kosti in so pretresljive prizore opazovali tucati radovednih oči. za nesrečo ve ves okraj, na Dolenjskem ali Gorenjskem že govore o nji, zate, novinarja pa naj ostane skrivnost. Ni čuda, da za godrnjaš ali celo zakolneš na račun takih predpisov, toda oni, ki je bi! po službeni do-žnosti takoj na cesti in na kraju nesreče, je že o lložil slušalko in že govori o drugih zadevah. Ne pomaga nič, zavrtiš še nekajkrat telefon in povprašuješ drugod o nesreč'. V naglici se posreči dobiti nekaj podatkov, na hitro roko zbe-reš naipotrebn^iše informacije in že je napisano poročilo, zdaj ponižno, zdaj zopet opremljeno po glavnem s podnaslovi, ki kar podirajo stran. Poročilo je gotovo, a najraje bi pr pisal, da je vse skupaj prav za prav velika skrivnost, ker naj bi vedela o nesreči le zijala, ki so b'la navzoča in pa prizadeti, ki leže v bolnici. . . V uredn'štvo stopi mlada ženska z otrokom v naročju. Ima solzne oči in ponižno gleda, še predno spregovori, vzbuja usmiljenje. Pripoveduje zgodbo o svoji revščini: Izgubila je zaslužek, delala je v javnih nasadih in parkih, pa . . . pa . . . ah, ker je nekdo, ki ima besedo ^nl mogel*. Otroka ima. mož je pobegnil. Nima kaj položiti v lonec in je na tem, da skoči v vodo. Preganjajo jo povsod, podpore pa od nikoder. Najslabši so ljudje na socijalnih uradih, dobri posamezniki pa so tudi že redki. Zato bi morda objavili, da sem hvaležna za vsako podporico. za vsak dinarček, staro obleko, spioh sprejmem vsak dar. Na večer odide novinar, ki ga je ganila zgodba o tolikšni revščini, v barake, kjer išče obupano žensko, da bi napisal ganljivo zgodbo o bedi in socialni krivičnosti. Ko najde med barakami pravo, mu že daleč zadoni na uho hripav alt, vmes se pa začuje zdaj pa zdaj globok bas ali jok nebogljenega otročička. Brž odprem vrata in vstop*m. Ponižna mlada ženska sedi med dvema krepkima moškima, ki io objemata okrog pasu. na mizi stoji zelenka do polovice nipolnjena s špiritom, mešanim z vodo, vsi trije pa prepevajo in vesela popevka utihne šele. BOGATI PHtHI ZA NAŠE ČITATELJE Spoštovanim naročnikom in čitateljem sporočamo, da smo jim pripravili za letošnjo Veliko nor bogate pirhe. »Jutro« bo razpisalo v svoji velikonočni številki nagradno tekmovanje, kakršnega pri nas še ni bilo. st lente krasen nov avtomobil zastonj ? Morda M vam bilo ljubše tlOVO motorno kolo ? Zadovolji! u vas tudi lep biclkel ? VSE TO VAM BO NA RAZPOLAGO! In poleg tega de polno drugih dragocenih in koristnih reči: pisalni stroj, nra zapestnica, fotoaparat, krasna harmonika, nalivna peresa, turistov^ke opreme, obleke, vrtni senčniki in naslanjači, prekrasna knjižna darila — naj ta splošni pregled za danes zadostuje. Vrednost naših nagrad znaša mnogo desettisocev dinarjev. Sam avtomoHI, najnovejši model, naravnost iz slovite škodove tovarne, stane okroglo 40.000 Din. Nagradno tekmovanje bo pristopno vsem našim naročnikom in čitateljem« od katerih ne zahtevamo nobenih posebnih protidajatev. Kdor ima »Jutro« naročeno ali ga kupuje, bo že s tem upravičen, da se udeleži tekmovanja. Razpis tekmovanj bo objavljen v naši velikonočni številki, žrebanje bo javno in pod notarskim nadzorstvom. Pazite na prihodnje številke »Jutra«! _ JUTRO »StOVEKSTCT N A R O V>#. sobot*. 16 *pr!)a lMSt 5tev 86 Vsafco /ufro, u^uki dan zobe mi čuva . • . r P I ko že zapiram vrata za seboj. V poltem: me od pijače omamljena žen;xa goiovo ni siozna la in je menila, da j*t oup.iai sosed Stopim do nasprotne vrste barak, kjer m; hitro postrežejo z nformacijami. — Kaj. da ji Je mož pobegnil? Saj ^a Se nikoli ni imela' Njen fant je zaprt že pol leta. Krad. 1 in pretepa.1 se je Zcaj res ne jedo vsak dan kurje župce« in pečenke, kakor so jo je ili prej ko so :zginjale kokos po V:ču. Da slabo ž.v ? Saj n: n> JJvO'i hotela delati. Tud' zdaj nabere malone sleherni dan po mestu vt-C kovačev, ki jh zapravi mimogrede kakor »e bila že od-sanravi'a v dobrem letu n š°ie pat m je nekdaj navajena. Imela je h:š:co. pa je vse Š7a v tsto hf-zn;co za n3takirico. . . In zdaj mr-n;ava svoie čest:tce rlehern' dan . Ko olhaiam. si misl m: Pa ie ven'arle revsč na' Čudno s vo prepleskana revšč.na O n^ei se da pisati v romamh. Poleg drue h sladkost; požanje novinar anitveC zamer. Pornsm oćeta. ki do'vo nI postal oče Sele ko ^p je dneič loči Pa me ti-'av1 on* dan na ut'ci kmnr ie pr:hitel vfs za-s^n'Vn 17 ''n^i-^e h:še V rok^b 'e vi- r.tel s':ko ki mi *o ie pomnb] po 1 njs. — \" 4 io r"0'o minčko?! — F la čp-titam' S--t-"*n- pppa pr novetfn^e r?ot£ro zroibo. fV^ni č mm na pr-me 7a rokr-v "n tvo'^t«*1 froi: t*"*tv z^nki V7k,;knp: 1Poi1<''•:ihV"v, bo punčka st.tta mesec dni, daj. objav' za to pr.lkc njeno ataf rn. Tako rad bi naprav, i rra'o veselja svoji ženici . . ! Komaj s m bil pre.siav!jea tretji ženi svoiiga znanca se je ž? oornila ter oihi-teia v drugo s>bo pnnes;a s seboj pun-kefaftal :n p~K>2 la v nir.^ie možu Sama je odsia po nu'nih npravk h Dvakrat ločeni mo> m enkrat srečn: oče s*- je ves razneži, ko mi je predstavljal malo slav-Ijcnko — To uslugo mi mora S storiti, saj slika v listu ne bo zavzela dosti prnsinra. — Ti. to-ie na ne pojde kar tako. Daj. Ia jo peterkam! Ko mu vrnem punkeljCek. menim, da nin.a nad to kg. — Torei za svojo starost ni najtežja "*****čka v Jugoslaviji? Tudi ne v Ljubljani? Kai pa zobje? Nima zob. tudi ne zlatih ne? — In skozi okni TTI nadstropja tudi ni na-U;i ter os*ala cela? Ne pm čr n^-n šp kai vnrasH. Vem le. la «em nekam rrtro nihaji 7 občutkom ia -»•-m «p >voirm:i zrm-u zameril in to > sto pn kr;vr: 55 r? i na^m rmeei sto-;tr n-eeov: tretii 7.nn'":. n n~vi materi n*p«ra-\-ec*q nt roka vo«s«»Ma da hi n^nv:! na* Vst *i ko če ;p ie navaden ^ni-»nčok kakrSn'h ip po avefn r>^ prtotV/iče bi s«m sa mu nmerl vM*m z1.ai m uHel Mo1 znanec r»-»p csn^oVi vp^ n*3 rv~'»'e'',i n v kavnrm «u» 7e dnieč o-o* od nni«1 pvzp Med prijatelji na oma!f)v.a?ujo*e e"tvn-: o m-»n'. Od strofne do. ročne stavnice Kako teče delo v tiskarni — O3 rskspira fio zsietirane strani je dci^a pet J-\ • ; -t katerega pesem je f na'e v čudov;ti s:mlon>ji nastajanja ča50p'.5a. ;e ot> a. V* pr.zemiju se izgubliao /adnj: ko\'k: ljud;. ki so opravili svoje delo ;n gredo k zasluženemu počdku Ko se na ob'OMu ?e pojavi;ajo p vi zn^ki novega dne in se po I t.b'jan-k h ul.cah umika mrak 7arp zeodn eca jui*a e dele opravljeno »Jetro« ti. kano. zioženo in odpravljeno. V tjekarni vlada t^ina. ob kpteri te vr(*-vzame te-neba V tej stavo: ki je po'na stroev. ie m r nckoj nenavadnega Vsi. ki dan 7a dnem oDrav!iaio v njei svo:e delo so r<~k«l h' ko^ai. ue'.a^eni ra svoi-tveno melo<' o iv: takpca »ff'tiheea« trrnutk-t To r!o';vete je ncn-:'e,nn nežno-"") M^ni «e ie n pr 7?od;To da «em ob taki p*IToJPP«1 postal na^n-ei nemiren da d*>'a nicrm r^o-'p' rn-p-^ati s no-t.cb-^o oarlii*-^ftio in prpm'«'ckom Ne-t n cp je p— 1 '.i npn:oTrott in d:s-hsnToni 1?» *e ie «*oonjevala celo tako da-1. " *n :em — zbežal iz s'._vn:te. Toda trenutki popol-'*—1 mrnvanja so redki in kratki Tudi jutranji premor rrtro mine če' ib m, «n *(> «trnii v etavd T,T>of v noconu n ne mn'kr,£'-o no**-rr do 11 ^vprer S hrbtom proti rknu <=k!nnjeni sede strojni stavci pred stoi in strm? v lufcvplse Z 7av:u-1-nfmi »-nkavi in odt5*»to e^a^m «e oteoaio V">^i" k o :-»"o;alrM-»<>pi -t*oi Naporno in odgovorno ie n' h d°lo «=aj ie 1 ra^i'r.Rti z v=pko cek''odo En «^n-» pHt;-k -ia trko ■D>eli n--n^r">o matico 'O gHts w*r«t» ie 7^n'č i p'o pa izgubljen h Ob "p«t'o'"' ftpr»: med omarami za ob-]eico sfoH Hi'oq m;^a Na nei um;^=;o ir č-^t'o matere čtU ;n on-av'^?;o 9ff| dela cn v 7vo7 s pnn'-p^Hi k: i'h ie mo-pr^o 0-»--' -*: b -'»-o ;n nj^S iffl V pn«m ke.tii m*H -tr>'i ma;h*"»3 omprj? ki Ifffia §fo«- ir-« n;7ko. dn'pe in «rok° p'-pdale V p t Da §e največkrat okrog nje na mizi ležijo rrkep*«»-e mape k* co rnn:m"-p *rra lror co O'Ti^'za- JCrav p»~vi k*^»i ki oa mo^a n^'^^ma ^n1 -r • ire-ik rot-orj:«! Tz^o*- *e *e krto< ^>orr1°-*"1 T širino voč?o rMoltrffo ho na^b-^e v^dpl. ima vepka nom«,^w««,,fr' "ka v 1:c*'J eea nrr^--'-a -p da r^knnM k^ «e Ira^o v u*-oH^:5t'aj 7 vrrh c*e-»r»i ajii rr^^o m^.fsvn ^K^iii ne C^^O c V O TI rr»kp 1<3 ono-^Vrr tro ^ -o* c11 »rr\*»r»!» ' f^«n»*nf- j-po iiro^nilri nokon;c n-e^H^ fJBČ t*sti urednik, v ks»t»*-Ptrpen Zadma stran ie končana Ko jo meteriev pnmo^n k zve?e jo p-rne^e odti.k^\'a,et pod 7e!e7m val in odtisne določeno števlo izvodov 7a urednika 73 pol ci]o in c ,/uro. §p enkrrt pre'eti ur-dn:k =t-an p^eeleda I na-love nato brf z n'o v »Ifft« ki jo prepelje v prizem! e S tem ie de'o s stranio v «t3v»iici končano. Tam «=podai to b">do «edai matricirali odlli v svtne« t ^o »ako pr pravili za pritrddev na v-ah rotacffe Na v-ftr r)-;i10 d'-o^a aM pa t^-pf^a jjfaa, | kakor je pač postavljeno eradvo zlasti oa -:ter v mniMi ki je po'pmeznemu U«tu od- 'i3Tara f)i tu mm -r.'<: >p ailoaaa 1akn V'n- h ko se po-eo-M nn i pa ludi po-cb^o-t tfh map oi ovo tpiai e-edo rckop'si naivnu,: wndn ko' »h rr»k v roke strojnega -te v ca. Le rr"^' ir-er p. iftVtmi -r kn*" <^e jp iciHtan ,orpnu« nd t+*n *ka z'da ivtran' ka od-'r»*?» N*ha p ^| - — .-r IfTiM jih pobere po.-ebtn delavec :n ].h 'an?«p 7 «-f k^pisr vred v stavnJco. T'i i:b r>df»"' v '*df I - «_ t-r U-t- r'M a «V',nČCn ?tO!V?r Tn°ip n*> mplP'^vn m:7o ||pt*r e V t:wlr--n- vr>7r>.j n-^b"nct ip ^r3 " ' o o - »«p cr. »-r' noet' 'n cn i-t11' fi^'t ie m^ronVr^t r»dv'c»-p 7?man—»«-1;r»triJ *^n'^i«. coc'av-'■fne ff'p"» r» 7b*"r>n vpc mn*>il*,il V * c-p * -~»-n rou>: ?o 7r'n t-^ . • H ^ o H 1 r, k**'" io t - r ^ n r--■r*~t-«"*^ : *--->->' lr» co V-: 1 .> io b-t/-, T'lnif>nprQ r-»r>r>"o nn^n*-""?* C -i _ rl-i'a k' c-o wo t^'^-a ci'pti 9»«ppV |t»Vfjr n P** 1 H$*e k; tr\<*■ '■ r\ -^<-»-nt->o-»*-io -♦rv'f-^op v jic*«T i* '■"^-"v^-^n r*-t-,-.T- ep ne obrabi. Ko se b!i*a »T-t» <§et>«#l :p na meterjevi m:zi 7b-anIh ?e npkai -lo'crpv ra korek*or:evi mizi pa so nakopičeni nrh odtisi Tud 'čo^n« ža *etrto stran »S'oven-kera Naroda« ^e že o'-'p'-avlien Ko na^op- korektor - bo ee pr7re nevo delo Korigirani kr- ♦ a'ni cp ^r-o^-^'o nq?ai V Orpipo «t3V- n*oo ker mora'o stavci uliti rnnva vse t: = te vr^t-re. v kater'h te nmarpra kak-5nn nrkJi T» Drn^vke dobi v roke meteriev pomočnik, k' v?ipvjja pove in od-^ .. 0 erare vrstice Ve« ta prstooek s kor;g:ranem tp preeei rami5d°n toda ni pa rroror^p rV*of^ti, k?"»: 5« tako lltali iiliu ct-p:n«mn efavru se l'%'S4i v stavek ti-sk^^k ^k-nt :r> rP z pi:rn po*«^. Ko kf *rko -»h-a^o^a d->voM prad^^a —— včai «-e bo nvpt"o H kai bo od^o^^o 7a p'-'bodnie dni V'acih je tudi te odločitev račun tudi inserati. Včasih se med obe vrine tudi politična, predvsem tedaj ko zateče U ura tretjo in drugo stran Se v stavn ci Ob ta- k;h prilikah je dolga meterjeva miza založena s stolpci svinca, da je čudež, kako je mo?no znajti se v tej natrpanosti Toda uredniki ima o že tohko prakse pa tudi v?aka stvar je na poseben način označena, da ?ežeio vedno s sigurno roko vprav po tistem koncu sto'pea. ki ga rabiio Kratko mnute polečejo. pa >e ni več sledu kake zmešnjave, v^e je že lepo urejeno in uvr- §črr>p v strani Ko je ura na 12 zapu§ča «avaHno nia stran «tavnico Delo za stavce in me-terja je končano Ko p**aznuie teto* »S'ov^P'-ki Na"*-d« svot nnmembn'" tub;lei k'" b1* mo-al b:t: ktJ'tiiT-n1 P"azn;k nele nacionalnh k^o^ov temveč \-^-eh k: «e Tv-štpvamn k slovenskemu in lu^o^k-ve"-kT-ni narodu te iimestr'o da se pri tem cpomn:mo tndi v^eh rn:h ki s;(°t nico h'li n'kda^ ""kier 7ph°iožp',>' kot cpdo'pvra. pa co ^'p^dar c ci*o:'"m d°'om p-'"cppvat; po s v o i e vai to,;ko kot v^ak dnjg sodelavec V misTh imamo pri tem tirkarniško osebje. V zavesti nam mora biti namreč, da je vsak izmed njih živel in delal in živi in dela ne samo za svojo življenjsko eksistenco, temveč je vložil in vlaga v svoje delo kos svoje duše, samega sebe Radi tesa je drobno delo teh sodelavcev prav tako prispevek k naši kulturi, čeprav se to v današnjem zmaterijalizira-nem času tako rado omalovažuje. čeS za kruh mu'le pa nič več. To je groba zmota — včasih pa tudi premiš'iena k'ofuta. Ce b sestavili se7nam -amo meteriev. ki so v tej do'»i 70 letni dobi delali pri *STo-vensk^m Narodu«, bi re to bil obziren irr*fn:k. a ce'a kni;ga bi nagrda, ce bi hotel 7?b°le?;ti tudi stavce T' da to ni potTb^o :n nr-b-"e tudi n'hčp od ni;h tp"a ne p—"čpVuip r:o*0vo pa je. da *p tud' oni p^n-n^a ji^b:lr;a prvega slovrn^k dnev-nka vedele fn "ai rm ho c tp^ ^^„^.-^^ vrtfrrmi 7aro*pvTipr0 da ;p tydi nrh d^o bno. n nai ie b;1o napram dmprmn 5e tako pm^n.^pk v mo-7p:Vn pnet^e «T;ke. kT «e nam ka'p ob da- np5nii t)^mpp»Mii P^:iiki — ZailU/JlO 7P r»'5- šo kulturno skupnost. G. Z. čehoslovaki v 99Slovenskem Kamin54 Ljubljana. 16 aprita i V letih, ko je pričel izhajati »slov Na rod«, je bilo že dokaj asno. da se bo io v bodočih pol.tičn h bojih prenovlj. nega av-Str jskejjp] us*avnega Zivljenia čedalje pogosteje srečavali na isti t"čki interesi če hov in Slovencev. Slov. Narod* poudarja v svojem političnem programu v 1 štev 1-ki 1. letaka 12. aprila 18t5S> poleg terle-ral stičn.h nač^i. s kateiliui ao se Slovenci čno pr:bi žali čeAk:m zahtevam »opra v:čene teriatvp slovansk h bratov v Avstriji«, ki jih bo za?nv^riaJ in pondar a z isto v. snobo in t vabnostio. Kakor tast-ne domače« Programabfke usotavna da ie »s'ovenski narod kolrno vel kp slovanske druž ne« m obeta. Ca. bo po svoj:h s: lah r>r:pomogel. »da se t" oi i m ^olj širi duševna vez m vzajemnost o-, an-ka po zamen: 15terarn:h in sploh kulturn h izdelkov med Slovani«. Slovanski program Flovpnskes'a Naroda* ni ostal na papirju. Izraza ae v več smereh in -lohiva oi 'etn:ka do letnika kon-kr^tneiSe oblrke N^ecrovo polit čno m po-seh^i še kupimo 7an:man 'p s» razš ria zdaj itahetf Brisi rročnp-e. kakršni so pač b'!i \aaani; povodi in e%tw»!nl po*avi na posa- rre-mp ?Vi -nske n^rorte ITmliivo ie. do-svpča a9fH*ti v nr:na "ni •~oz!;vnp č'^nke in mfrrma^^p o Riiaiji in ki ip arpaftel k irm v prevci?h ruske n;sn-tefle Da^na Rvs'ia ie Hnb:t*,r,cVorr,u k'-o-e^n s,o\-rn<5,'r:h na-~^n"h 'n polit on:h đe'av-cpv r7hr'a'a ao'tSlovatl^e in rtemrad neko n»i«;*!<*-"o J-ijbez^n zr»radi svn-p vTkosti in ^,0x; Prav pneebna pa 9* no-.avl^a v ■•-S'o v. XaroTti* z^n'man'o •'a fcfoie :n nozlrete tu-1: za S'n"n'-p tp'" ,r*tk s Pra^o kat ćashOv-p:-a «5*»"r,*!5čom «**"• *1:p<"' m»r°^H. T<* o''nos ni bil n'ti '.znočetka romant!čno s**nt'men-btlea. marvp^ Ip potrkal iz rpa 1!«! :rn^ea presp-an'a položaja Slovencev tn Oetmv v avstri'sk; tfrtatrl Ors'o Pi>LBtuaja za zvp- stot^o ni BCo 'zrp*ono vniar »a nnh?»ia-mo kot npkal^o «*tutnfa že v nrvh izraz:h te polit:čnp sn^^nrnrstV »S'ovet^^ln Ni-rol« se ie postavil v prostovoljno 'n ;doat- no aflaff fl zr^;7>va"n!h :n vza «emnr»«tr;;h r>-:— ^ '"pv? rt i »r^efl obema naro-^omR M;mn lahko 7o«-i'*r>»^o da pa mp^ cinvpn"i ni li--*a ki hi tol ko s*o-'l 89 lajl^VSIl^ ro-t;t:p^»o '-^ kll'T,'*^iP f»«»^Vp kakor •»S'm'pp-skl Naro-'• v ^r1"-^ l-t:b «vov«ra otišta^a 2e v prvem letnica v' i;mo rn zlobno ob-cm tppa vrč ko p^1«?*nVtnsmotrn^ea (fels 7a i7va;pn-p kon^TPtnef9 nrnzrama «?'o'-oyi -T-n-čpekp2-p 7^'?"n;a. Prv pr^""1-vek n^haiamo v Številki z *n<* tfi s»n-?ta 1<3R>tt mf o «>j tri -V^nrrt' r» '.-. "• ^ f\ n r*o -tn 'n HffM ni lj-"*-r:b s; tmeein r:- r«3^j j>vfytn ->-">^" 'oDst*. Brpz dvoma iasna V Isti štev lki č'tamo ^on's iz Prage, ki poroča o vpl'k^m kulturnem ^ocndktt čp--kr2ra naroda* O "'ivn^ti oihe^r-a tpr?'1-npga kamna za Na*-o-»no 2'p lalfaoe v Pragi. Ta dop.s je dokaj obš:ren n - kakor ip b 'o v tpr,anvh ra-^-^prah umlvvo — združuje kuHpro s pnvt'ko Tzgrad tev ee» *kcea gledai'šča v Pragi pravi oopfan^c. rameni zmaco ^n****1 n^ro'*->^"'f 1 na^ ž:v-isp-p riomv^ m . Brus! nas tlači na zid in vVfttfa. hoče nn č;ti nravo konn" A«"jke za-• o ep na vp,:k' ;n -:. T* — *~ ----" —-^-^ i oči se —•ti ms*a 1S6S aporoča i»of*--*^ 1:m hraJUa '■ - '^^ti dm1«? je pr*-- — ---- —-----'-^^-'-.^,u }.atu X ki se poslej pagosteje og'aSa 2° •• 12 štev::k e o. 0 »č ^ov N»-o-'« o"-s;-ren uvo '■"k z im«'pvnm ^Prote-tovan^e naroda ćeškega nroti fnančnlm nameram Brps*p'nvim« k; sp konču'p s po'n'm otri-TT-n-t'em norav^č*-nopti če5kPea odpora In Z PeseJami. n"a ?T bo eeški narod * ne»os'u rad:lalrziran a slovrn^kega sta!;Sča. Prvi *č??k:" podTstek. ki se '"e poiav'H v ^Stov. Narodu*, ir izšpl 17. decembra ttjfeR ter obroča o 2"vljen1u in delo-vnnju TTiampn'tf ?a češkega naravoslovca Jana Kv Purk fte. ?:imenoma smo prikazan s t° strani kar moči "zčrpno prvi letnik ?-Slov. Naro lac. Ce bi hoteli sleirti naš 'ist na vse- njegovi not: akOd sedemdeset letn'kov. tedaj hi morah ohppg HiolJc^nepa članica snrpmrn -ti v ce'o knjigo Toda ze pregled prvega letn'ka kaže. v kakšni smrr- so se prtbel ?t'k' Pr.v Nprn^at s Čehi in pa?ebei še s Prapo Preolpd nadalmi h letnikov samo pa^riii j« te smprn'cp. na'"i iim tp s:epr trp-nutna aktualnost aM m'n^^va onorttm'teta, ran*h po*;tIftnli ^ovžn^h ^p'pia vi ali mnmši poti"* a rek Tp smern-ce bi Inhko bn:h m-»»^ip> pqrvpi" or<"-''"<'crm ?~-n ker so h:li č^b' narodno -°vp^p^' rafl^k«m«*-!- ši :n ool*tično tr''npia;. RktrHI jp *> fteSk'-mj vzgledi ra'-kai:7irati Sluvence in i:h V7n„.iu,,4it| ^ bo*u. .a Stavil ie n"' m Ini^em 7a vser^ed čoška d<-lavnnct «mrtrnost ;n vztramnst. uvajal ip k nam mnoge kp'ti,vap p-o^oo^a^c-iro :n -no v7p-p u- tto jih naprednejši Čehi *p ifT.n-n- v 2* vi 'en fe i pr>erir">-ni jp iz čp^kpSlov. Naroda*, preko ni'h pa tudi vso našo napredno lavno't. vodil k ostrejšemu n konkretnejšemu pojmovanju slovanske m:sii m usmerjenosti k zapadnim narodom. V vsem nadaljnjem razvoju so se te osnovne smernice ^češkoslovaške* politike xSlov. Naroda*, samo razširjale, pog'ablja-le in izpopolnjevale. Kater.koli leln k odpremo, v vsakem nahajamo cop:se iz Prage, politične, gespof-arske. socialne in kulturne Članke o CerJn in pozneje večkrat tudi o Slovak h. pro\ole iz češke literature itd. V vssh važnih trenutkih, ko 3e je naša domača, včasi negotova, omahljiva in čez mero strankarska politika dvignila nad svoje plotove in se r "»vzpela k širš m koncepcijam, opažamo v »Slov. Narodu? priliv gradiva o Čehih, simpatične članke o nj'hovem boju v dunajskem parlamentu ji na domačih tleh. Kdor bo hotel pisati poutebno zgodovin, slovensko-čf ških stikov, bo mora! obHno uporabljati prav »Slo-vonsk: Narod«, saj se v nobenem našem pJittčnem listu do svetovne vojne ni v toliki meri odražalo slovensko-češko sodelovanje. V političnih in narodnostnih boj'.h devetdesetih let prejšnjega stoletja, v kulturnih bojih, ki so nastopili pri nas po tako zvani ^ločitvi duhov« in ki so se zlasti razmahnili v prvem desetletju našega stoletja, v borbi med konservat vninu in naprednimi silami, v oblikovanju slov.nske meščanske zavesti :n kulturno ^ti, v naraščajoči krizi avstrijske državne mise'nosti, ki je usmerjala napredno slovenstvo čedalje bolj na slovanski jug --- v vseh teh in drugih pojavih, katerim so številni letn:k: ^S'ov. Naroda« čast ti j.ve pr'čc, se uveljavlja v tem dnevniku tudi češki vzor in vpliv. Mlade generac je naš h bo'očih političnih voditeljev, narodu h in kulturnih delavcev, pisateljev in umetnikov, ki- so študirali od leta 1903. dalje v Pragi, se oglašajo v *Slo-v nskem Narodu z dopici :n č'anki Obzorja se šir jo. problemi naraščajo, nov duh prha it neredko preko Prage na Slovensko. Zofka KverJrova, dr. Ivan Lah in številni drugi slovansko usmerjeni sodelavci obravnavajo v stolpc:h n pod črto »Slov. Naroda« po čeških vzorih naša vprašanja. Slovanski nov nar?ki kongresi, obiski nemških in češk'h politkov. slovanski koneres v Pragi 1. 1908.. izhajanje slovenske »Svobodne M's^i« v Pragi — ti n mnogi drugi po'"a v: k^žP*o. da je 1. 1838. v Tomšičevem »Slov. Narodu začeto delo rodilo vedno več-»e uspehe ;n da je s'ovenska-češko sodelovanje v nrtmali mer! no zalogi Uea lista in nekater h n^egov'h urednikov in so-delavcev, predvsem Rasta Pustoslemška, cioc^o-io v.o':k Jn p'oden razmah Posebno pomembna doba v tph stikih so hjia vo'ai Tota. ko ip »S^ov. Narod« zlasti iz čeflkdh virov črpal svo^e prot4avstrilske informacije. Po 1 1917 rrehajajo presrčne vp': med Pr^ero in Lhihti^no v novo fa^o. v obdobje pr'prav za srpčni pr°'om v na SI po»0-in; zgodovini. Dopisi, ki jih je v voj-n h Vt'h roš'l-fai »Siov. Narodu« njegov praški don:m:^ T*>n rTo**r*v?n ^n»-%n:io do« ki' —°ntamo vrednost še za bodočnost. TM:o je tor'j ^S1r>\'^nsk:. Ntoa« v teku svo—rra se^eror'esettetnesra izha'an'a nri- o-^r>f^j vpl*k r,p,p* k 'vpe^v .er^kos'ova-SkJ vzajemnosti. Njegov primer nam bodi spomn In opom'n! Mofa frva služba Lela 1 ni 1 fom se io;!ov:la o1 rodne lr>e, od pola in travnikov ler yo p-osrj-lovanju blr^o oko nega dr. Tav'-.tr'a na-lc> > 'a bo pri »SI. Narolu'. 1 overjena nv je bila korektura >Narodove« r<>- te. to je Vsakdanji M jiei n k o.ov ru»ro5;tik0V MoTe dcio je bilo 7dai ve holj umerjeno ai vt'i.tku la/. p nesjo r>r»-; rioiiia. Trda vkljub tem i fe 5;.^>č-elka nreem po nI la lobro. Ra-^uiiilivo Ujemi rt:;a ir» gj zapri v klolko. fcasuj na z na l olivni 7m»etn toda ptič bo čivkal in rvk.il po n:i!i sVobodj vse dotlej dokler p ne privadi. Tako nt kako .je bilo z merpj. Nfko- ;e pr'.*cl %• npnavo dr. Tsvvar. Pri-iel foe ie 7a rama: — No V<1<\ ksVo li pre? — 1'oIto, dol ro, sem hitela odgovarjati. — Samo —. — No l.ai. sama? — Saj nili sama trem kaj. Ampak tako m; je včasih; da bi r bela'a ta n kam v «oz,j, na polie if zakričala na ves i*'as... — Ha. ha. ha! To pa orav l hko napra-v% Po delu leci tjs v Tivo1! in kri,v; iti tuli ro mili vol i! Te .a pazi. da tc ne zaTo-pali PtTa3fo»:k:l — OH. ecenod doktor, kakšni -tp — No. ro. saj ni lako hn.io. Razumeoi te. Ves deklic, kmetje smo v*i enaki Saio pač r-'ror' Sarave! — Kai pa — ali kaj pi^eš? Za »Narod ka>' nnpsi! — Ne vem go pod dok ter. fe bi Ma'ovrh sprejel. — Severa bo. Le kar [-"'primi sp! Pa pridna ! hodi! \ mv? pip ;e polrpplial po rami in po-no* o odko-^kal Na rifeuovo p h-iio sem rot"in napisala mar.-ikak feljton ia »S'ovene-ki Naroda Prenaiiars^ tmlaikov z letali nud Guancrfc!dt, eden izmed o-o-tov fctal, ki s-> na diljaem severu SvedajVe v zdravniki sriržHl. je pripeljal te dni 500 e(!a bolnika iz prstih kratev v hol-n:co. Lets/a, rprjm!;caa s 2vcdkim Rdečim kr/cm. opravljajo svn:c važno delo v '\cd~';ih g.rktr'nih krajth že več let. Var-ro in rii'ro prcaaiajo bolnike iz kra-ev» kier bi traja! pr-evoz po fvuhem a'i po vodi već dni ajj celo vej tcdalt delavci že nad teden d n odrezani od zuranjeea sveta Ko so jim posla živHa tn so bili že vsi izčrpani, so poklicali telcfonično na pomoč letalo. Letijo s tovorom rad po! tone živi! so je dvigailj iz 250 km odda'jenega Bodena in sr>us ilo na tla v Suorvi, kjer 9Q delavci gradSi jez. Med poletom je videl pilot vef sani, na'oženih z živilu kako so se počasi premikale po visokem snegu V teh krajih je s-eveda letanje mr-o^o težje, kakor dru-god rn letalci morajo biti zelo požrtv^val* j cd, pa tudi pogumai. Strm 10 200.000 ljudi bo gradilo ladjo 5*eži hceejo prekositi Francoze ia grade prekooceanski parnik nor orjaški Oneen Mjry ladto. "e po dos'pj na v-»<* o anizlesko •t. zuninji in notranji »la fra*irT«ka ladja -Nor-matid ^ < ie zdaj nedvomno največja, najhitrejša na la . a sveta. Tn»ia A*i2!*»ži niso držali rok križem. Lotili -o lak*)i d !a. da bi Francoze prekosili in v ovojih !adie ielnie? no veča psasoasfcaaja •reka nj brz tali nai trej*-o l.ljo *ve ro vložili vea avoi naroJni ai /. - - idili "\o n naj-V to delo «*e ie vidi kakšen bo nov pomorski orjak. peči. pod dvema dimnikoma toda na j več .e na s»v*tu. To je omogočeno tudi po BajMfeajJ konstrukciji oizrodja, tako da Do v tem primeru doslovno ladja v ladji. I mpo dela je pres&en^Jjiv. Dočim je zahtevalo pokrivanje z železnimi pioščami pri >Queen Mary< sedem m secev napornega dela. ie telo to delo pri novem kolosu končano v petih mesecih. Načrti, po katerih se gradi n«»\a ladja, so seveda tajni, toda zdcj Vete rože Zaenknt ce n tena osromia davno zr.i -eaheth po ansl večii Clajrowu. kier no cm t o-: i kib stebrov niži ca žerjavov t____ ■nu:e novj lada ola'rsno :vla _ . ć-prav w ie ne no vala Queeo Eli i kraljici. Grade io « nai-sielnic: Jchna Broarna • iajže po*U-.ti*-no ogrom h travcrz in ;zredno »iae> *e premika mno nsantskib stroje*, prena sajočib atsortoo^ke krvare eem in t!a Nova ladia bo rm-la Ml.000 HM. tor. to več kakor Iran«-o-Jva *Norr ton več kakor i široka pi v oi kakor >Qu< mivo je. da t »o znatno n žia večio hitr««*-tto :n zato ie treba č:m '*o\\ znižati zračni oiror Imela hr> ^ no dva dmni ka po 13 m visoka in tako se bo zdela v ep-ošnem noo.o ia! «^a od obeh zdaj naiveČ nb ladij sveta 7. na zunaj se bo močno razlikovala od *edan,.b prekomorskih orjakov. »ndief m o.tKK) . lio na bo 310. •n M.-MVC Zani-i-o-r Io \r\7.]a z R. V Teci. poveljnik pomika »Queen Marvc Spodnji del -Queen Mary< te zera jen kot kr-žarka, nasprotno ima pa >tjueen Eli«»a be*h< zijr&ien «>pcdnji del kot tekmovalna jahta. Z družbo dogovorjena za ia mrena hitrost to zna^j'a -a:uo 'M) vozlov na uro. Hitrostni rt-ko«- \>rm iraie< znaša 31.JO vo zlov. je pa siorai uotovo. da bo >Que**n Elisabetb: to h i t r ost prekosila prav zaradi man sesa zraen j a oipora m posebne oblike spodnjega dem Do* m z.ia^a kapar teta >Normandiet It'OOfNi liP bo ime4 novi kolos stro e t- kapaciteto ?oonnu HP. Namesto 24 peci no-i tremi d mniki. kaker je urejena >Qneen Mary< ho m^la nova ladia ramo 12 Ker se ie pa rQuer-n MarVr prevar nevarno uuuala na v tov h n ker ie bila vožnja z nto silno netrijelna. so uporabili pri gradnji nov-us parnika izkušnje s franco-ketra i-arni-ka »Normandiec. ki mn spredaj »O m •v valoiom. Ta se ie zelo Jobro obnemel in zato so m^ni rali podobno napravo tnd: na 0O*om anu ••-n- :p ;;ri vj 1 krovi bodo ureieni za solne in;e in ~por1. kakor na -Norman ii'. ki ie v tem P*"-1**1!" najmo-derneiša ladia z naiv*»čiim komfortom. Ca tn ki na novem parniku bodo razdeljeni \ vodilna kapitane :o kapitane ostale službe. Nova la i ia ho imela svojega kapitana io dva povelm ka. ki boio stanovali ločeno v tuko zvanem poveliniškem paviljonu v najviAiih dn-lih lad e. Ostalih častnikov bo okro-j 30 m tud' ti bodo invdi ločena stano vania Kar t nasb-in tve potnikov, ni moi"• ' ' i'l ti r:* nie razko^neiiih in mo-jernei^e oprenilien h ka!»in. salonov, dvoran klubskih prostorov, barov čitalnic, iural nir in družabnih prostorov kakor so na :Queen Ma-y.. zlc.-li pa na >Normandie<. en Elisabeth bo im da namestu dose-dan;e-ja rekorineja števila 12 nadstropij. 14 krovov. Vsak krov bo elužii samo enemu lanifnu lako bo na novem parniku športni krov krov za ^olnčenie. ra kopanje v sladki r morsk. vodi. za promenado za družai>ne iare itd. Vsa ladja to od zgoraj navziol novezana z dvijjali. izmed katerih jih bo deeet tpatf rnoAtrov« v stalnem pogonu. Zdaj proučujejo z!3.-t odpornost sprednjega dela teira pomor-kega oriaka in njegovo stabilnost na razburkanem morju V ta namen so potrebni poizkus v lalK>ratorijih z modeli in or gina'mmi eestavnimi deli ladie. \ *e ikrimo f:!ma rn preizkusa na naiiaz-ličnei>e na«"ine. Vse te poskuse delajo v največji tajnosti in ob strogi izključitvi javnosti >Cunard Line*, ki je naročila tega pomor Je ega orraka. uoa. da bodo mosoče '»rve poskusne vožnje že leta 1940. potem se bodo pa morda uresničile mene sanie. da bo ime-'a v prometu na Atlantiku z zvezo z Ameri-s -.no dva pomorska orjaka namestu celega brooovia man Šib ladij. V velikem pre-komorskem prometu f^o sedanje ogromne ladje mnoso racijonalnelše in z njimt se da»o dohro nadotnest-ti sedanja manjše ladje, ki so v prometu razmeroma dražie. >Queen Elisabethc ho stala 20n milijonov, torei loO milijonov več nego >Queen Maryc. Zaenkrat »e zaposlenih pri gradnri ^.."SOO de-mvrev. toda vsak me^ec se njihovo število poveča in glavni inženir pravi da bo delalo na nraditvd ladie. njene notranje opreme in «drom-*!ib oddelka v zadnlem letu *2lk> lktO I udi. ki lodo imeli pri tem svojo zaposlitev m zaslužek. To bo doslej največja gradnia adie na svHu pri kateri ho zaposlenih natv^č hudi kar iih ie kdai de.alo na delu člove^keija uma m rok Anuleži hočejo s tem r*okazati -vetu. da si ne dajo iztrgati iz rok -irveristva na morju, kier «*o njihovi življenj -ki interesi m kier bi pom^ail poraz konec niihov»*ga prestiža. Rastlinske' fiziolog Carl D. La Rue z mi-ebisanake univerze proučuje naj nežne jse rast linake o*gane cvetlične dele. V >Sience< pripoveduje, kako je ločil poedine cvetlične dele od ras*-'.n in jun prenašal v umetno zivljemjsko okolje sterilno, te ne zaredile na nHh plesni in bakte-rije. ki bi jih s evojim strupom uničile. Cvetni listki tulipana so živeli tako 260 dni. cvetna listki nekaterih drugih cvetlic pa celo leto dni. Na rastlinah pa ostanejo ti listki sv-ii narveč 14 dni ali celo 6aimo nekaj ur pri cvetlicah enodnevnicah, ki se zHitraj odpro. opokine so pa že odcvcle. Podobno ae mn je posrečilo Rojiti pravnike jasmina 263 dni. V tako močno podaljšanem življenju so kazali rastlinski organi abnormalno delovanje. Živeli so tako kakor iivc kratek čas, ki jim ga odmeri rastlina ko odevete. Tudi dihali n»o intenzivneje. Tu stopam pred zagonetnim pojavom. Organ, ki mu je odmerila narava točno določbo in sicer zelo kratko življenje more ločen od mateiinskega telesa živeti takorekoč večno. Na ra-.:l ni bo lažje peeo na živali ugotavljati okolnosti, ki v zvezi s celoti določajo, da mora organ umreti. To so oči vidno od zunaj in ne od znotraj priklicane okolnosti. Tako se je pomaknila smrt na področje, dostopno poskusom. Ljubezen je Kaj se zgodi v poedinili bita Dva prijatelja, Peter in Pavel, oba lepa, odlična športnika, se zaljubita v isto dekle. Konflikt je tu in sicer zelo težak, kajti izvoljenteo lahko vzame samo eden. Kaj storiti ? Pri nas se da ta problem resiti na dva načina. Lahko se zgodi, da je Peter ali Pavel velikodušen in plemenit, pa se odreče dekletu, čeprav težkega srca. Ali pa govore o tem Peter. Pavel in dekle tako dolgo, dokler eden ne umre. To je diskusiia. Drugače je pa to temu pri drugih narodih. NA JAPONSKEM Pavel utrje Petra v dvoboju, potem pa telia do eno sestro. V MEHIKI Peter in Pavel se za dekleta boksata. Ko Peter malone ubije tekmeca, se velko-dušno odpove dekletu in p'a Drepusti Pavlu. V AMERIKI Tu moSki nimajo pravice govoriti. Dekle vzame Petra. Ko ga je sprav;la na boben, se omoži s Pavlom, da spravi na boben še njega. OGNJENA ZEMLJA Tu 1e zn :eva kai enostavna in Imnča se brez traeerUie. ker oride v tej deželi ena ženska na dva moška. vse drugo pa plačajo tvrdke, ki si izposojajo njeno ime za reklamo. To je zopet jasen dokaz, kako veliko važnost polagajo v Ameriki na reklamo. Tam dobite najlepše igrače, čeveljčke, milo, otroško perilo in druge predmete označene z imenom male Shirlev Temple. 5 v S'nirley Temple Pa tudi 15-letna Deanna Durbinova, ki so ji prerokovali ameriški filmski producenti sijajno bodočnost, že zasluži blizu 3.000.000 din letno, da ne računamo še posebej 10.000 dolarjev, ki jih dobi za vsak film. v katerem nastopi. Če primerjamo plače holljnvoodskih umetnikov, recimo Garrvja Coopera, z letnimi dohodki naših profesorjev, in če pomislimo, da mora profesor študirati najmanj 12 let, pridemo do žalostnega zaključka, da merilo, po katerem se deli zdaj na svetu denar, še daleč ni pravično. 2$ milijonov dohodkov ima na leto Taki srečneži žive seveda samo v Ameriki, kjer je vse noogoce Ce bi nam povedal kdo. da so na svetu ljudje, ki služijo v našem denarju po 25 000.000 din letno, bi mu ne verjeli. In vendar je to res. Taki srečni ljudje žive seveda v Ameriki. Predsednik družbe Ge-neral-Motor Alfred Sloan je imel lani 5G0 tisoč dolarjev dohodkov. Takoj za tem denarnim magnatom pride mladi in nadarjeni hollywoodski violinist Jehudi Menuhin. Star je šele 21 let. pa je zaslužil lani v našem denarju okrog 20.000.000 din. Jehudi Menuhin je vituoz svetovnega slovesa. Igrati je začel že, ko mu je bilo 5 let. Kot 10-letni deček je dobival za en koncert 5.000 dolarjev. Malo je pa manjkalo, da ni odložil svojih čudodelnih gosli, ker je hotel postati šahovski prvak. Nekoč se je odpeljal s svojim očetom v Evropo, kjer je spoznal talentiranega violinista svetovni mojster Capablanca. Capablanca je takoj opazil dečkovo navdušenje za šah in morda za zabavo ali pa da bi mu napravil veselje, ga je naučil igrati šah. Dva dni pozneje, po prvi lekciji, je Jehudi, ki se je ta čas skrivaj učil v svoji sobici igrati šah, presenetil samega mojstra s svojo izborno igro. Takoj je pozabil na gosli in sanjal je samo še o slavni karijeri bodočega šahovskega mojstra. In da ni bilo njegoveja očeta, ki mu je prigovarjal in svetoval, naj se ne izneveri goslim. kdo ve kaj bi bil Jehudi Menuhin zdaj. Tako je pa najbolje plačani umetn k v Hollywoodu in po dohodkih je prekosil samega Garrvja Coopera. ki je še nedavno zavzemal vodilno mesto. Vsako leto objavijo v Hollywoodu statistične podatke o filmskih zvezdah in njihovih dohodkih. Po tem seznamu si slede najbolje plačani umetn ki odnosno filmski igralci in igralke takole: Jehudi Menuhin okrog 20,000.000. Garry Cooper in Ronald Colman po 16.000.000, Claudette Colberto-va nad 12.000.000, Mae West 11.000.000, Madelaine Carollova blizu 10.000.000. VVar-ner Baxter nad 9.000.000. Ruth Chatterto-nova in Charles Boyer nad 8.000.000 din. Francoski filmski igralec Charles Bover zavzema v Hollywoodu izjemen položaj. Nedavno mu je bila podeljena nagrada za najbolje odigrano^ moško vlogo. Nastopil je v vlogi Napoleona in od takrat velja za najboljšega sodobnega igralca v Hollywoo-du. Poleg Charlesa Boverja je treba omeniti še malo Shirlev Temple, ki ji pr.pada peto in šesto mesto med najbolje plačanimi filmskimi zvezdami. Njeni starši dobivajo letno nad 12.000.000 din in zato je razumljivo, da ji dajejo brusit zobke. da bi ohranila svoj otroški nasmeh, dokler bo le mogoče. Od teh milijonov plača samo štiri filmsko podjetje, kjer je mala Shirlev zaposlena, Najdaljša lokomotiva in vlak Za transkontinentalni Dieslov ekspres mec! Chicagom in Les An'vo med Parizom in Londonom re bo prav nič ohladilo Os Rim-Beri m je temeljni element m.ru v Evropi; na njem sloni vsa italijanska politika in tudi sporazum z Anglijo, ki te politike ne qjre-minja. nego samo izpopolnjuje. Slično piše tudi milanski »Corriere della Sera- . ki prav tako naglasa, da je politika osi Rim-Berlin docela v skladu z italiiansko-angleškim sporazumom. »Giornaie d'Tta'ir objavlja članek, v katerem pravi: It^.li Ua-ko-rineleik: -porazu m ne prinaša samo popolno pomirje-nje in razčiščenje političnega položaja, temveč- služi tudi miru in omogoča pravo mednarodno sodelovanje. Istočasno po-r^ni tudi medsebojno zaščit«' Interesov i velesil. Itahjnnsko-ans'eški sporaz-■ m pa ne pomer: rnEgtka kake nove smeri it.iliianske politike, ker namerava Italija tudi v bodoče nadaljeval evofo Saaa> danjo politiko More se tud; reči, da je ta sporazum rezultat te polivke. Francija in Italija Pariz. 16. aprila h. Francoski tisk posveča dane.-, giavno pozornost stališču Francije napram Italiji. Min predsednik Daladier je imel včeraj popoldne več ur trajajočo konferenco z zunanjim mini- • -:etom. na ks*er Ijala izključno o bodočih odnosajih Fian-cije z Iu-.iijo in o imenovanju novega francoskega poslanika v Rimu Večina da- našnjih listov je mnenja, da se je Daladier v tem pogledu načelno že odločil O vzrokih, ki so napotili Italijo, da polaga toliko važnost na priznanje imperija, poroča rimski dopisnik -Ternpsa«: To vprašanje tvori že od 1 1936 dalje osrednji problem fašistične polit ke Um k Italije iz Ženeve in njeno' zbHžar je z Nemčijo je baš posledica te politike, ker so velesile odrekale priznanje fašist čne^a imperija Italija se smatra v nenormalnem položaju, ker pomeni odklonitev priznanja okupacije AbeslnJJe v rimsk;h očeh isto kakor namera, da se zavetje Abesinije nekppa dne enostavno prekliče List piše da^ie V rimskih poli ti čn m kroeih ne prikrivajo želje, nai bi ipdi Francija krenila r>^> noti. po kate*-' i« gtm. sedai Angl'ja T+aHianski tisk eoji mno-?o upanja v novo fraom^ko vlaHo jn p*-i?q-kuje. da jO bo stališče Anj*l;i° nanofiio. da č'm prej ,-rn°nuje novega francoskega poslanika v Rimu. V ostalem pa francoski listi komer tirajo zelo ugodno franco-ko-itrdi ionski trgovinski docovor. ker vidijo v *em nrvi rrmk diplomatskega spor-zima med obema dr-žavamr Prav tako komentirajo 7 vel kim zan;manjem i ral i iansko- britanski sno-razum ter poudariajo nieeov vol ki pomen Tudi vpraša«V frr.non=kefri po«' ••-> -k c v T;m ' |t pjvdmot n^or^o^t i n»r;>' "h listov: pri tem ooi«dari*io da francoski vlada ^e ni nn čistem cled^ nost^nka no katerem naj se pri tem ravna P>» sodb-nekabfiIfl b! nv-vnia franoo«i;a vlada DO-sla*» te dni '"nr^dnesa odpo-lanca z na^o«?© v P »m v «vrho doTovora br> novi fran-raekl poslanik izr--*?1 italijanskemu ter HM ''n rajanrtu; ppnta pove?rf»»ie tikvidirrno Klafpeda — Silno razburjenje v Kovnu zaradi agresivnosti klajpedskih narodnih VARŠAVA. 16. aprila, p Na klajped-■azoj podroeju »e je položaj zopet /••'» poostril. \ KJajp^di -o .Nem« \'<^raj iz«»-besili na mnogih hUaii 7Jt-ta\e h kljukastim kritem. Narodna anrlaii-ti. a \ »imu-ka je lupo-ti-dala veliko dentoo^trativno zborov.infe. l.itovii iti \»-m«-i -<» —* odno-^iji i/redtu. p«Mi*trilL Nora napetost v Klajpedi je irrvaL-i silno p«/'>riv~t v K*>\nu k .*-r •*•» -** vt«^raj popoldne \ ti:i*li< i pr i -»» p.svetovanja med predsednikm-i r»-puW;ki» *»nu't4»n«. nu-aistr^kim pred-»Mn!korii M riin*'ni. /mia-nhm ministrom Lo-artatiM»«i. !ito\skim poslanikom \ ileritnu S< haoli^m. Li je za Rusija zaupa Daladierovi vladi ker vidi v njej jamstvo mirovne politike Veliko n-Um \ Ko\mi. >»oori je ime1;! \ lada /aradi dotjodko\ \ Kiajpe
  • Mtif fi. ki j«» r5* predložil «leželne- 1 ni u rtMM-ii. /aJtte\HJ, naj se v Klajpedi ta- j koj nktrn- vr..n<» »tau t* in litovska jM>lk*ija UDtaknt' i/ e»»*. London. 16 aprila, b. V tukajšnjih diplomata kil i krogih pripisujejo velik pomen < • -ku novega francoskega zunanjega ministra Bonneta na ruskem poslaništvu \ Parizu, kjer mu je ruski poslanik priredil eraj obe T- i- <\<\ r _. štva tolmačijo tu kot d<>kaz i r4**^! nr»f»I5'a ^^"^'emu v-b'cni'i. Verujemo v zm^eo kultura n*»^ dfv^a-j štvom, v 7maeo prave kulture, ki io rodi j razum in ne z^'er^ki Instinkt t***" »"r','T'im: n.i»Vnwi v zmapo in verujemo v vstajenje človeštva. Francoska sodba o rumunskem režimu Notranje razmere so postale tako nevzdržne, da ni bilo drugega izhoda, nego režim močne roke roke l* aprila, b. Leon Th^venin. po-ročevab. oflciomega Tempsa* v Bukarešti, pojasnjuje v posebnem članku pod na-i: >Konee ^mokratiersega režima v nji* ozadje, ki je dovedlo do apre-ibe doeeuanjetza režima v Rumunij:. Poročevalec je mnenja, da se jc radikalna de-sniCarska kampanja v drža\-i že tako razširila, da je a i pravo nevarnost za državni ohstni. Ta rorsmost je b:la tem --f j.,, •;. : 5 ! zl.isti - non -Že- lezni gardi* začele uveljailjsiti od zunaj miportirane vpelje, knterim *o mnogi Romuni podirali ne da hi se ttea zavedali. Tako se je zgodile d-, so tutii ze v nai-viSiih vrhovih drlarne uprave mnogi funkcionarji simpatrzirab ž nj;mi. ne da bi pre-aodili odgovornost, ki je zaradi tepa pa.ila nanie. kajti % videzom protiboljeeviče lzoen;ti samo z enakim sredstvom, močne rok?, ki naj zatre državi Škodljivo r>'-<'oasrando Codreana in njegovih zavpzn'kov. Tudi levičarsko usrnerjeni Orlcnr .l-.ni^ri je kr.ilja svetoval, naj bi se-\\ il vla<:n iz\-.*n parlamenti, ki naj bi protj f^odreanovi premen d i nastopi] p. z v<=n odločnostjo. Po prehodnem neuspehu £e. katerega režim naj bi bil služ'1 istemu namenu- izeanianju hudiča z Belcehu-bom ki pa je nanetost v državi s sA-ojiml — ;ovskimi ukreni le se stopnjeval, se je kralj končno o-il^H rs rež'm. katereca r/^men naj bi bil nomirienje razplam-telih strasti. N*enormplnemu položam je bilo treba vsaj začasno napraviti konec z nenormalno re*:tvito ki pa prav zato ne mor«-* bit: trpina, ker ni normalna. To 1e smisel sedanjega stroeeg-a režima v Ru-munili. Egiptsko-turški sporazum Kairu. 16 aprila. AA l radno se poroča, da je bil »b ooisku t':rš>«^a zunanjega ministra Rižii Arasa podp;i»an tur-ško-ee^aki -*rv>-azum. kfinister Ruždi Aras je od tej priliki izrazil že i jo. da bi prišlo do srečnept zaključka, itanjanako ax»ir]eAkih i^zeovorov. pri katerih »odelaje tuli eglptska Viada. Ruilj Aras je včeraj pr; sprejemu predstavnikov e^ipigarega in tujesa. tiska v turškem poHlani^vu izjavil, da je po1 * -Ica Ture?;e politika miru in nevmesava-aja v notranje zadeve sos dnin držav, a katerimi ima Turčija bratske odncSaje. Za primer je navedel Balkansko zvenot ki se večino boi j utrjuje ne glede na spremembe vlad v tej ali oni državi .kj je njena članica. P je, da bosta Egipt in Turčija nadaljevala razgovor« in pogajanja za zboljšanje obstoječih trjrovin-sfcih pogodb. Angleška finančna Kitajski London, lb aprila, o. Na ^ji spodnje gbomice so včeraj popcJdne načeli vpra-ianje kreditov centralni kitajski vladi, ki jjfli p nameravajo ponuditi nekatere angleške finančne skupine. V imenu vlade je o tel stvari sir Artur Hendcrson izjavil, da W uprava angloSke zakladnice s veseljem proučila vprašanje jamstev za te kredite in da bi na posojila centralni kJtaiakj vladi nedvomno pristal«. V Londonu ae že n* kaj - x±ru m ude za-'. '»aiki hankovskf vJade. ki % z zaatop-niki nekaterih \*ečjih denarnih zavodov on^ajaV) za posojilo do 2o milijono\- funtov š'erlingov. Prepovedana časopisna agencija v Švici Avtomobil motorno kolo dvokolesa pisalni stroj in ie 96 drugih krasnih nagrad lahko dobite, ako se udeležite nagradnega tekmovanja, ki ga razpisuje „Jutro" v svoji velikonočni številki« Kupite si današnjo številko „Jutra", ako niste njegov naročnik! Tekmovanje je odprto za vsakega naročnika in čitatelja „JUTRA". Mislite v teh dneh na CMD In darutte za nien sklad ! Oblika narodnostnega statuta Praga, 16. apnla. b. Delo za kodifika cijo manjšinskih določb v posebnem manjšinskem statutu napreduje zelo naglo. Nejasno je zi sedaj se vprašanje, kakšna naj bo oblika tega statuta. V pošt v pirjhajajo tri možnosti: oblika zakona, prav ga kodeksa ali zakonika in končno oblika mednarodne publikacije, namenjene mednarodnemu mnenju in diplomatskim krogom. Francovci dosegli morsko obalo Burgos. 16 aprila p. Vojska generala Franca je snoei ob 17.45 prodrla v Vina-roso ob Sredozemskem morju. i. 16. aprila, b. Zvezna vlada je prepovedala nadaljnje delovanje iz inozemstva podpirane švicarske agencije nekega Fran-za Burrija. ki je bila znana zlasti po svoji propagandi proti CSR. Burri sam je zaprt. Vlada mu očita, da je za izdajanje biltenov te agencije prejemal denar iz tujine. Rusija poiUfa vojaštvo na Daljnji vzhod T Tokio, 16. aprila, br. V tukajšnjih kro-g!h je zbudila vekko pozornost vest, da je transslbirska železnica po odredbi moskovske vlade zaprta za ves zasebni promet. Po tokijskih informacijah je bil ta odlok izdan zaradi pospešen ia transportov ruskega vojaštva in vojaškega materiala na Daljni vzhod. Mladina vsega sveta za ČSR Prag*. 16. aprila, b. Kakor poročajo listi iz Ženeva, je svetovni kongres mlad:ne poslal angleškemu premieru Chamberlainu brzojavko, v kateri ga prosi, naj se z vsemi svojimi močmi zavzame za neodvisnost in svobodo češkoslovaške republike. Um veljavne Praga, 16 aprila, br. Ob orili*! zaseda-nja socialistične učiteljske zvene v CSR objavlja njeno glasilo mel drog m tudi prisne ve k ore zid en t a republike dr. Dene ša. Id naglasa, da stare resa;ce se vedno drže. Humanlst'čn! ideal Je danes prav tako vaien tn pereč, kakor 1e bfl v nre- teklosti. 1*jegovo uveljavljeni« v politični praksi ae ne da trajno zadrževati. čsl. izvoz na Jadran onemogočen ? Berlin, 16. aprila b. Tednik »Frachten-dienst«. ki izhaja v Hamburgu, objavlja zanimiv članek o odvsnosti čeSkoalova-akesra izvoza v pomorske luke od nemških tarif. List opozarja med drug'mi na izredno nizke tarife, ki jih Je bivta Avstrida dovolila Češkoslovaški za tranzit češkoslovaškega blaga v ladranske luke. Te olajšave so sedai odvisne od nemške volje in l;st se zavzema za njihovo primerno zvišanje. Angleški politiki ▼ Srednji Evropi derson 26. t. m. odpotoval v Prago, kjer ga bosta sprejela prezident republike dr. Beneš m min. predsednik dr. Hotiza. Sestal se bo tudi z drugimi češkoslovaškimi politiki, stopiti pa namerava v stike tudi z voditelji sudetskih Nemcev. V Pragi bo ostal Henderson tri dni, nato pa se bo vrnil v London. Italijansko-angleški odbor v Londonu London, 16 aprila, b Z uraunim pristankom in na pobudo uradnih krogov je bil ustanovljen tu poseben odbor za pospeševanje stikov med Anglijo in Italijo. Za prvega pret-sednika odtora je bil izvoljen sir Philip Da\vson. Prve dni po veliki noči bo novi odbor priredil banket, na katerem bo govoril tudi italijanski poslanik GrandL 16. aprila, h. Te dni prispe v Budimpešto vetja delegacija angleških parlamentarcev, med njimi tudi znani angleški politik Artur Henderson. Id ga bo sprejel madžarski regent Horthy. Sestal os bo tudi z min predsednikom Daranvlem m drugimi madžarskimi poltiki, s katerimi bo raznravllal o položaju v Podonavju in srednji Evropi. Iz Budimpešte bo H en- Tuji prsti v Tunisu London, 10. aprila, b. V tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih prevladuje mnenje, da so sedanje nemire v Tunisu inscenirali v Arabce preoblečeni evropski plačanci, ki so bili poslani v Tunis z namenom, da bi povzročili Franciji težave tam doli na ju?u prav v trenutku, ko je v Franciji zmagala ideja nacionalne koncentracije. Toda odločnost, s katero je Daia-dierova vlada nastopila v Tunisu za potlačitev nemirov, je tudi največje skeptike prepričala, da se je kurz v Fi~anciji močno menjal in da Francija danes ni več tako ranljiva, kakor bi se nekaterim še vedno zdelo. Tunis. 16. aprila. A A. Opoldne je bilo objavljeno uralno poročilo, ki pravi, da je v vsem Tunisu vzpostavljen popoln red in da se trgovina spet normalno razvija Zveza madžarske rasne zaščite Budimpešta, 16. aprila, b. Pod predsedstvom Janoša Hejjjaaa so se pro ii revolucionarne organizacije v Szegedinu skupno s posameznimi v zadnjem Času us*anovijeni-mi skupinami in odseki rasne zaščite ma-džarskea-: naroda združile v s-kupno zvezo madžarske rasne za;čitc. Na čelu nove or-ganizaetje sta poleg ilejjasa še upokojeni polkovnik Pronay ter bivši pošlainec Bela Somo^vi. Namen nove zveze je, da združi pod enim krovom vse pubornike madžarske rasne zaščite pred nevarnostjo, ki preti v sedanjem položaju madžarskemu narodu Vsi voditelji nove organi/iche so takoj po prevratu igrali * madžarskem javnem življenju veliko vlogo. Skrbi z avstrijskimi emigranti Ženeva. 16. aprila, b. Pobudi ameriškega prezidenta Roo^evelta za mednarodno anketo o avstrijskih emigrantih se je pridružila tudi ar.2leška vlada ki je pred dnevi obvestila generalno taimštvo DN da želi Dostaviti to vprašp^e na dnevni red majskega ^a^edan'a v Ženevi Angleško «oo»"o-*No podn^a hnB francoska vlada V Ženevi je bila te dni ii^tsnovllena tudi posebna zveza avstrijskih emierantov. ki je predložila tain:šrvn DN resolucijo o položaju teh emigrantov. Gospodarska in tiskovna konferenca Balkanske zveze Carigrad, lb apri'a A A Zaključna seja konference tiska Ha'kanske zveze je bila danes v palači Jildiz Ob tej priliki so bile prečitane pozdravne brzoiavke ki so jih s konference po-'!ali poglavarjem držav Balkanske zveze. Vse brzojavke so sprejeli z viharnim odobravanjem Pred plenarno sejo je bila konferenca vseh šefov os,red njih tiskovnih uradov ba'kanskm držav, na kateri je bilo skleneno še tesnejše «*>de!o-vanje tiska posameznih balkanskih držav. Protiletalske vežbe v Franciji Pariz. 16 aprila. AA. V vseh okrožjih severne Francije bolo od 5. do 19. maja velike vaje v protiletalski obrambi. Dmutte za Zvončkov« sklad »ItOftlfift WAftOT>c eefeota. 16. aprfla 19SS- Strai* 71 E. L GangI: osi oveni in svesoGoIsfcl x1eti v (Proji - - kij* sokolske moči in volje buzdovan kraljeviča Marka in palcat Jana Žižke Od Tabora dalje do Prage smo potovali skupno — forma'no sicer še ne kot enotno jugnsfo-\*en*kn sokolsko ustrojstvo, ampak idejno in duhovno ie spojem v eno celoto, ki je s tem pohodom izrazita neizgo\~or jeno in nenapisano napoved vojne Ax*stro-Ogrski monarhiji, ki pa je to neizgovorieno in nenapisano napoved Cul in razumet vsak. kdor je z odprtimi očmi gitdn! nai skupni, v eno celoto jugoslovenskega sokolskega bratstvo postrojeni prihod m nzstop v glavnih zletnih dneh v Pragi. I* teh dneh so bratje in vse sestre pogumno in junaško na i'sakem koraku manifestirali *\-o-jo odločno t. da ,w> vst hrez izjeme pripravljeni planiti v horho na ži\*lienje in smrt za dokončno zmago idealov slovanske«a šoki -kega bratstva za zmagr, tistih idealov, ki rib vsebuje Tvriev poziv slovanski omladini iz leta l^T1 »...da je ona pred v»e-mi pozvana, nai s prirojeno hrabro* jo n — če treba — tudi z življenjem ^rani slovansko idejo proti napadam, ki jo ,*ndo ogražali v bližnji bodočnosti.* Idejna — torej poglavitna — vsebina sokolskega ustrojstva naj bi sc mamiestativ- 4 mu pogojm m kar Ja dobila isti odgovor, je bil ljubljanski tlet onemogočen tudi leta t9l4 Prireditelji v Ljubljani so se namreč tedaj ie jasneje izrazili: Jugoslovanski S okoti, okrnjeni in apreteni v jarem vladne trmogla\-ost* in črnožotte nemilosti, nećemo takega zle t a! K nam morajo tudi srbski Sokoli iz kraljevine Srbite, ali pa se odrekamo z letu \ — In teke se je zgodio: tudi leta 1914 so nam prepo\*edah ztet. Takrat pa smo že zapluli v svetovni požar, ki je požgal dekrete stanh oholih oblastnikov in ki \c k zmagovitim udarcem zavihtel buzdovan Jana Žižke in kraljeviča Marka. 5 Ko pre!i*hf?cmo te struni noie sokolske zgodovina, ites navdaja Plato«, ker se nismo logoel ore ni nikdar iiltiaatpjj ukloniti. So- fcotafccga bratstva in svofs težnje po uedi-nfenju nršega naroda nismo nikdar zrfvo-vpj n:komur na voljo in za nobeno ceno. 1 aj aofcafdkj zle t i v Pngi cd prvega do de-vetege so bih obenem n£$j zle t i. Kakor Je zunenja oblika in notranja moč teh zleto", teko je tudi naše sodelovanje na njih dobivalo vedno močnejši izraz po svo- ;em znn.-.n >em licu :n po svoii notranji globini. Ti eti so t ud za nme Junoslovcne merniki na naš) razvojni poti. ki nas vedno tesneje združuje s slovansko sokotsko rodovi no v T yr ševe m duhu in ob simbolu h uzd mana lane Žižke in kratjavtča Marka Ah mvremo ia smemo drugače? Tudi na to Vprašanje mtoramo odgov, riti kategorično. .\e/ Smj nihče od nas ne bo mako& p(jz.uh;l Tyr»aVafa, brez presled-no in spontano ponazorila tudi na tretjem > ka stremeti vedno višje . . /. vsakodnev- siovenskem i se^okojskem zletu letn po (1913) v Ljubljani. Avstrijska vlada pa tega zleta ni do\-oJila. ker so pri red te r I 'ubijani povab'h na ztet tudi Sokrrlstvo Iz predvojne kraljevine Srbije Avstrijska vlada je stavita prirediteljem p^renj: Pre-k ličite povčfbrio srbskim SoknJom! — A prireditelji mt kategorično odno\orih .Ve' — In tlela m bilo PreJoili smo ga na leto 1914 na 14 in f$ a\-gu*t r\er pa f§ as* ■ vlada hotela, da se uklonimo iste- i la* neprekinjeno telesno in duše\-no delav-l .r kakor harmonija orkestra od tihih začetnih akordov do silnega izbruha skladateljeve umetnine in njene izvedbe 2 uJasbili umetnikov. IS82—1891—IS95— 1901—1907—19n — fesi pred\-ojn:h rtetovt Tu so Se ustaviti triurnii m mamtestneife Tyrše\-e VtisH v napetem ozračju, da se moč in veličina te misli požene v borbo vseh proti vsem in da st v najboh kritičnem časa. na prelomu si.irega iivfd na*r-/fa. krhiC rn rrevčr. rta bojiščih n frontah po vsem *\~etu tn ob rnj*tvu nove dobe in novega ž\ljenja irvoju/e *m**go. ki ji jo j& napovedovalo Tyrscvo učenie "Rrat je. najprej izdatno prepevaimo k junaštvu in k zivhenjtki sili naroda!* Ts* o usposobljen in v k ko;skem duhu vzgojen narod si je u:t\i.ni m obnsnni *voht>dno domovino. rotr> je moeet v rmvmmh zlet'h J920—1926—1932 dok.*'±n. d h fe Tvriev.* m'sel živa tn zdrava da zajema vedno Urše kroge naroda in da vedno večjo pozornost vseGij kulturnem* s\e*a obrača nase. Sokot&tvo sfojt v siužbi dcmo\me! V tem je moč in neumrtj'vosi sokotske midi. ki se b~> o<"<"la v svoii veličastnosti na jubi-lene- X zetu 19 >8 lugosloventko «oico/-st\x bo sodelotalo tudi na tem zletu 3. Jvgnsiox-enl-i kokoti ae * vzneseni-n* čuv-stvi spem njarrto pesebno zleta 1912 To re bi/ zadnji ztet prvd svetovno vojno, napovedovalec velikim tn usod^ h dogodkov, znanilec zmage tlačenih m frkor:šči-n h malih siovanskh nmcdnv. pri Jhrulntk drža\ nega in narodnega ueJ njenju Cehos ova kov in J'icn+trnrerfn* Ch«rtr hrvat*ki *n sloven.^k' c .1 *n-n %e na poti v Prago ■stavili v Tabf>ru- v tem staroeiavnem. upornem. r*i^dć\insko vT.inr*n mestu Jana Žižke s Trocnovii Bratje fthi so nas tu navdušeno spre teh in iskreno pozdravili Simbolično sta se povezala v izraz naše Rad se srximinjam »Slovenskega Naroda«, prirastel mi je bil k srcu mnogo let prej. nego som postal njegov sotrud-nik. »Narod« mi je celo daleko bližji kakor češki listi. Spominja me na ono dobo dela. ko jo postal pravo glasilo nagega skupnega odpora proti Avstriji. Ko sem v letih 1912 in 1913 živel v Trstu, mi je bil »Narod« izvor za poznavanje prilik in ljudi na jugu. Imel sem ga rad, kakor sem imel rad drage znance :z Trsta, Opčin, Nabrežine, Prošeka. S. Križa, z ostalega Krasa in iz Istre. Ko sem se vrnil domov, sem iskal list tudi po Pragi in sem po njem ostal v stiku s Slovenci. Po izbruhu vojne sem stikal po »Narodu« za vestmi z juga. ki mi je posrtal tako ljub kakor rodna dežela. V njem sem vsak dan dobival pobude, kajti »Narod« je p ropov ed oval tesno sodelovanje Cehcfiovakov z Jugoslovani, iz njega sem črpal globoko zaupanje v Slovence in sem opozarjal češki tisk ter znance iz »mafije«, kaj sc g^di na jugu. Tako mi je »Narod« že od vsega začetka krepil nade in me utrjeval v odporu. Danes se mi zdi. da je hotela usoda, da sta dr. Kramer in Giunio prišla ravno name, ko je »Narod« L 1917. iskal v Pragi sotrudnika. Povabilo k sodelovanju mi je bilo predvsem osebno zelo liubo in z veseljem sem se lotil dela. Delal sem z radostjo in bil sem ponosen na to. da vsaka moja vest zagleda beli dan. da v uredništvu mojih dnoi-sov ne smatrajo za nekaj tujega in S1©-vencev se ne tikajočega. marveč jim dajejo vedno vidno in odlično mesto. V začetku L 1918. ie postal - Narod« v Pragi nosebno Driliublien. Čitali ca niso samo Slovenci, tudi Cehi so stikali oo riem za novicami. Kmalu se je bilo razvedelo. da "Narod« orinasa noročila. i h čf«ki r«?ti nis*^ smeli prioKčevati. Dobivaioč ve«rti iz neknkiri tainib virov, ie bil »N^rod« r>rvi list v mon&rlvn' ki io obiavil podrobnosti o češkoslovaških ^djah. o niihovpm nohodu Dreko Sfbi-rife, n Življenju l^gionariev in splob o delu Cehoslovakov v inozemstvu Kar io b'lo posebno zanimivo, tp ve«*i niso bMe roefjlene in »aistrte. marveč iasno fifi d^v»:-«.-r,j eaiavv»#kM i*^ P""-^za aH r^A r»o^'Vi Vrt'rn qr-cjVik 0/^*^Oc1 B *^ ^PV Ni V.;Ko treHa rosobno npozarioti če^ko Javnost na ta noročila. Hud je «o ssmi od- ,Vi-ai^^vo« poT-'-'i1?* ir» ip po- ajjjgo iskana se^^a^ia v č^kih zem- tja* Bil ie takrat bolj če^ki nego sam' če-l'sii. o č*^k;h 7»devab je svo-^oHnoie kaif' cpnziira za te sf,*ari v t inhTip*-»i pi b^a tako s^rrg^ V^Vor v ^-agri. pq7PTI ro**nD sta v >N'p»~rv'^ - iz P^to HoT^ico^r-^la i5p Hr Tvap T °b in f c * —V t * v tr^ociVi 5o kak r»ra*Jci c\1o\-p_ r\ t~Lf. J^'i 03 -jo f tVri f V* O t» P— ^ -rr\ ^--^rl* ftq t>; V»J1 j'ii'^pfifSi ri r»o n#*- ^-r^^ 1 j TrinrT,^ -i o V«; T lr«ar ip u*(a»«^i ^ *■* * - ■ 5-ri" n^mHT^m'**»1 HirTi o^ j--v,,, r> ?o«Jr. »pn^p," t^r?i Hnli op-Ski Ir^Vor *""rc:V»ifo»" " i ? licf Vi Cfn ir» „, -c* r.: : - - -1 4 7 - "''-i ir> J7^»1:";1q w«nlfn nmvLĆ tud: glede češkoslovaškega vprašanja, da so globoko odjeknili tudi v češki javnosti. O Veliki noči 1. 1918. smo sestavili btn h ko številko Slovenskega Naroda. Zanjo se.n bil izposloval prispevke dr. Krama i a. dr. Saniala, Jaro-a K vapila in Jana Hei*bena. sam sem pisal o načrtih ču&kega gospodarstva in zlasti o sokui^kem gibanju. Takisto sem v trku 1P18. priobčil več razgovorov s predsednikom Češkega Svaza Stanjkom. Preko »Naroda« smo širili ogenj upora, ki je piamtel na Češkem, tudi med slovensko ljudstvo in uspeh našega prizadevanja je bil res velik. Slovenski Narod« ima resnično velik de! zasluge pri razširjenju proriavstrij-sek miselnosti in je biLa njegova vloga naravnost zgodovinske važnosti. Dr. 2erjav m dr. Kramer sta dosledno zastopala misel skupnega postopanja Ju-goslovenov in Cehoslovakov. k i «?t a m: Ar- žerjav in dr Kramer. so h;1: ne* Teti *qVe nr3'^"posti ^p tvi7n9'"--nia pr':V ne samo glede jugoslovenskega pokreta. Tak je bil duh »Slovenskega Narodac, glasila protiavstrijskesa upora in zasluga njegovih voditeljev je. da je ljudstvo na Slovenskem iz temelja spremenilo svojo nekdanjo Dolitično miselnost. Co*n^invaki rtobrn vedo. koliko sta »Narod« in po vojni »Jutro« napravila za medsebojno zbližan ie Ko je stopilo »Jutro* v o^orpH^e. se v Pragi ^1H>i <;o dr->'S 7^ Hmp:n nrHstav- l-^r>^ n re*^ n i l< \ i t, o ^>«J o ve n <^k i h lis+ov in pre*fse**mk vfarrr*?r> '**t vzHržpl v boT-x>i ! n • v»«4ro nr»»«e1 bn d^mokrac^io in da u; „ \~^is „^ Irr^nf] <: t*=» PO+i. na ka^^ri ' I -T:ko ^Hznania in 7»«big. •»"rs -----u r.T.0,-:v, ^^j^^;«^;^ ^^^^^^t.;,^;:^ '■t^Ij :*> • T,i*r>^^ lro+ t*^ o-»*-r>. a]n~ < M n^nrp'fng m*eii in s^robndrljubja. ::i pjzs - Vsaka ženr? trd?. r*a vsp ve. . . — Np t o na nf re* Moja stara trdi, da ne ve. aakaj me je vzXa. Nai velese Jem trgovski Ljubljana, 16. aprila. Ce kje, drži pri našem veiesejmu pregovor: Iz malega raste vel.ko. Iz malib začetkov, iz skromnih, leta 1920 po skupini dalekovidnih, nesebičnih in požrtvovalnih naših mož položenih temeljev se je raz\ a doma in v svetu pr znana mednarodna usta nuva. ki deluje uspešno že 18. leto in ki je priredila v tem času 44 vzorčnih velesej-mov in posebnih rarstav. Omovna glavnica za prireditev velesejma v Ljubljani je znašala samo 152.000 din, a mob.l ziiati je bilo treba 3^ milijona. Odborniki našega velesejma so šli na delo in zbrali potrebni kredit z osebnim rizikom. Noben odbornIk za svoj gmotni rizik in za svoje delo pri organizaciji veleseimskih prireditev ni prejel še nobene nagrade. -^JBO^\4šteir< '-: i. K- *Jl«,^. i^ >*+ >stm?m Avgust JPraprornik, predsednik upravnega odbora Ljubljanskega velesejma Tri leta je prirejala velesejmska uprava samo velesejem vzorčnega značaja za industrijo in obrt. Leta 1924 je pa prišla po izkušnjah do spoznanja, da mora navezati tesne st ke tudi s kmetijstvom in drugimi gospodarskimi panogami, pa tudi z našo kulturo. Tako se je porodila ideja prirejati tudi jesenske kulturne in gospodarske razstave pod geslom »Ljubljana v jeseni*. Ogromno razstavnega gradiva smo že videli na teh razstavah m marsikaj se je potem s pr:dom porabilo na naših šolah do našesa najvišjega znanstvenega zavoda, univerze. Mi brez podlage trditev uglednega profesorja naše univerze, ki je dejal, da je ljubljanski velesejem najuspešnejša vi-9oaai šola za naš narod. Desetletnico je praznoval naš velesejem v čašu najhujše krize in depresije na denarnem trgu. Toda srečno je premagal vse ovire in gre pogumno svojo pot naprej Razne panoge naše industrije, posebno pa obrt . se morajo zahvaliti vprav veiesejmu, da so dosegle v svojem razvoju tako visoko stopnjo. To velja v prvi vrsti za naše pohištveno mizarstvo in vrtnarstvo. V 17 letih svojega obstoja je priredil naš velesejem 17 vzorčnih velesejmov industrijskega, obrtniškega in trgovskega značaja. Razen tega so bile prirejene še mnoge posebne razstave, tako poh štvena, ki jo imamo redno od leta 1926, dve obrtniški, razstave naše male obrt: vaiem*tro obrtniška razstava, tekstilna, avtomobii.-ka, radijska, dve arhitektonski, stavbarska, tri tujsko-prometne. gostinska 7 kmetijskih. med katerin je bla zlasti ob-e>na in zanin ;- a. ona v letu 1928 ob 160 letnici Kmetijske družbe, razstave sadja in sadni >eun:. se-meno£oieka razstava, 6 vrtnar k:h razstav 2 razstavi ljubiteljev prirode v stanovanju* 2 razstavi IranarčkoV, več mednarodnih razstav čistokrvnih psov. več po-spodinjskih razstav združen h z m cd n mi revijami, krojaško razstavo, dve zelo po-» učni gozdarski in lesni razstavi. 2 raz^t.vi sladkovodnih in morskih rib, hranilniško razstavo, zadružno razstavo, razstavo domače preproge :n domače volne, razstavo reklame in propagande. 8 razstav V.kovne umetnosti, razstavo fiigo*T6venske fcrtoizVaa fiie, razstavo slovenske knjige, velikp Slai sbeno razstavo, gledališko razstavo, razstavo slovenskih cerkva. 3 rrv--iioneko etnološke razstave. km«no r^z-tavo ^oven^ a mesta. 3 reviie Stov*n*fce narodne obrežno razstavo »Naš Jad'-a^«. kartografsko ter razstavo iugo'lo-^enskih nT=ik9fov in ruske emigracije, razstavo meščanskih m vssdržavni kongres Šol, dve esperantski 'razstavi, dve higijenski, veterinar.ko in slednjič še veliko razstavo slovenskega novinarstva. Poučni in zanimivi sta bili tudi izseljeniška ;n gasilska razstava, dalje razstava slovenskega sporta, zrakoplovna, alpinistična, plan n-il«, ^.ckcitka, ikavtika in z co loška razstava . 2e iz tega kratkega pregleda je razvidno vse ob-eino delovanje našega velesejma, pa tudi pomen tega dela za naše gospodarsko :n kulturno življenje. Mimo lahko reJemo, da bi Lhibljana doma in v tujem svetu ne pcrneniLa tolika kolikor pomeni zdaj, da nima svojega velesejma, svojih velikih prireditev splošnega gospodarskega in kulturnega značaja, ki privabijo vsako leto v naše mesto ra t soČe gostov iz dru-p;h krajev države in iz inozemstva. Mnogo je bilo že skeptikov, ki so majali z glavami, češ, S8j se naš velesejem ne bo mogel razviti, pa so se zmot'M. Kliub temu. da ne uživa skoraj nobene nodpore tam. kjer bi bil! morali ze d no spoznati, kako velike koristi prinaša ne sanao Sloveniji, temveč vsej državi, je šel na? ve1 esejem z la-tmmi mrimi in ob slo4r.: podpori vse slovenske javnosti zmago^"**o napuci in zdaj stoj: pred novimi velikimi uspehi. Za letošnjo pomlad se nam obeta velesejmska prireditev, kakršno e nismo imeli. V Ljub'jari bo v tem času III, vsedržav-ni trgovsie: kongres, na katerem bo zbranih okrog 6.0C0 trgovcev it vseh krajev naše države, razen tega pa najbrž Še okrog 1 000 bolgarskih trgovcev. To bo najlepša priiika, da vse naše gospooarstvo pokaže sadove svojega dela in prizadevanja. Spomladanski velesejem bo od 4. do 13. junija, vsedržavni trgovski kongres pa 11. in 12. junija. To bo pač ed,n-tvena pril ka. da se naša industrija in obrt vseh panog pokaže veliki množici gostov v vsei svoii priznani solidnosti in moči. Industrija, obrt in tr-povino morajo stopati roko v roki, če hočemo, da se bo gospodarsko življenje nor- mm Fran Eonač, predsednik ljubljanskega velesejma malno razvijalo. Zato se že sama po sebt kaže nojna potreba, da razstavijo na letošnjem pomladanskem veiesejmu v Ljubljani vse naše tvrdke, ki kaj pomenijo. To je končno tudi vprašanje nagega prestiža. Noben soliden industrijec, noben napreden ob. tnik ne sme manjkati kot razstavija-lec na letošnjem pomladanskem veiesejmu. To nalagajo vsakemu tudi njegovi lastni interesi Ne smemo namreč pozabiti, da bo vso veliko množico na kongresu v Ljubljani zbranih trgovcev v prvi vrsti zanimalo, kakšen je naš velesejem in kaj more trgovec na njem ne samo videti, temveč tudi kupiti. Nobenega dvema ni, da bo na letošnjem pomladanskem veiesejmu v Liub ljani tako živahno poslovno vrvenje, kakor ga ni bilo še nobeno leto In to -porajo razstavljale! v prvi vrsti upeštevati Leta 1938—1940 bedo pomemben mejnik v razvoju našega velesejma, ki pripravlja zgraditev novih razstaviSČ in razstavnih paviljonov. Sedanji paviljoni so služili svojemu namenu 17 let in zdaj so dosluž/li. Zagreb in Beograd imata moderno razstavišče in tudi Ljubiiana ga mora dobiti. In zopet se mora pokazati, da je vsa naša javnost slo'no na strani veleseima, ki je naša skupna lart, naš skupni ponos Praštediana si la sscnsaf~!i ~ lzz?,r^r.z" Tr.vcmi Ljubljana, 16. apri'a. Po nesrečni, nepotrebni krizi rta našem denarnem trsu se je razumljivo, đast neutemeljeno razburjenje vlagateljev po pretežni večini že poleglo in iako se --racajo naši denarni zavodi v norma'ne mere. eni lažje in bitreje. drugi težje in počasneje, kakor jih je bila pač zadela in pretresla kriza Zaupaoje se J2 vrnilo med vlagatelje in hranilne vloge so jeie naeio naraščati. To je razveseljiv pojav v nai^m gospodarskem življenju, ki nas navdaja z optimizmom, ki nam pa ne sme zastreti jasnega posleda v normalne razmere, da bi se vdajali preveč oo*>m»stičnim oo-giedom v bodočnost Splo^oe gospodarske krize še dal^č nismo preboleli. Med našimi denarnimi zavodi, ki s j morali prevzeti na svoja ramena posebno težko breme dolgotrajne krize našega de-nnrstva, soada r>a prvo me-lo nai<*a-r^iši denarni zavod v naš; dravi. >Jr\ a hi-vatc-ka š*edmnka Ta denarni zavod, zgrajen zgoli na domačem kapitalu ?n fs? ob svoii ustavo vi t\i obo,ež.en z izra'ito s1ovarickim zna^aiom v nasor^^j^t z irmo-pimi dru^im; denarnem1* zavodi k- so b'-li do orevra+a po pretežni v*^č:n; d°1 p^mškfm vopvom ie b'l pr°oiTŠč-^o z.e tak^i v začetku krire sfenetmi **^b; ip svoiim lastnim m-^č^m NavjKrtc t°rnM j.^ pa ž° r^na^a1 ?'a"n<> ovi-re ?n vrafin c v n o—i' n niO"' r9l°1?fff " ' Hori n ; 10 "7 3 r1 i ^ b'lT",'"p +py in p i ■ 111 >f»f "fft "t b!iqnrsni n^^i'-^i'h let t ^' r7; ^ ^ p i -»-»r> stalno napredovanje Ta pojav je tem bolj razveseljiv, ker je bila Praštediona kot rečeno prepuščen a sama sebi in J9 morala z lastnimi močmi otresti vseh težkih posledic gl:,fcoke krize naSega denarstva. Praštedioni se je posrečilo v zadnjih petih letih navzlic sp*ošni gospodarski kiuzi mobilizirati nad 563 000 000 din in jih dati na razpolago svojim upnikom ter celo Narodni banki za ree=kmt stare Viage na hranilne knjižice in tekače rn^ti-ne so znašale leta 1933 še 1356 3 milijona, lani pa samo 9706 milijona dm. tako da so se znižale za 555 7 mTjona. Postavka račun uom'kov in ramo je -na-šala leta 1933 So 3°3 OCH 000. lani pa 237.3. torej 100 7 m?b*jona manj. Reeskont pri Na-(dni in Državni h;p-tpkarni banki je znašal 1933. leta 339 4 m:Ujor>a. lani pa 228 3 m/1'i^a frj se je torej znižal za lil 1 milijona Navzlic neugod-»;m gospodarskem razmeram in rajnim oviram v poslovanju ivkn-^'je PraSt°dinna v la^sk^m lptu že drb*č"" v znesle i 7 4 m:iiiona v zad-tnv"b neT?h 'etih ie rn-"♦n^inna pjr»čal^ \r\ iyr\rdirala iz s'a^^a posi^vania nad R01 milijonov d n sv''i:b ob^'o^no^ti od mala 1933, ko so je zac«^a kriza na^^go d°nar-si^a. i** na mobilizirala v isto svrho nad 1 pon ooo aoo din. Te Številke same no <=obi dovolj ia^no povedo, da ^o t^me^ii Pri"^d'"oTio trdni in 7^nvi tako. da iih tnH: naihnišn de-raroa kriza ne m0^^ omajati Praštediona s sodež^m v 7a^rnb') ;ma okr^rt 40 n^d,*,,ž"^i^ ori thb v c^lov'in,'i: *r; no l^-'ž-rt i t/ j ^"V»Ti-^oi f^oii'i in JVTp-'^ot-'i Po-lo^i r'-r«* +-r''0"<=> se i** v za<^"^:b t**t^h f0i-^ „^^^^n^ ^0 Mivt:oro fp^lno nri - faVn---»nje, da ji zaščita ne bo več dolgo potrebna. Preko prosvete do politične svobode Fran Levstik: „Slov. Naro4u Je čaiaik Tsck srobodol)abaik, psštcHih, todolfvbsili S Ljubljana, 15. aprila Fran Levstik, od svojega nastopa doslej In ie iznova ob izhajanju njegovih zbran h spiaov v založbi Jugoslovanske knjigarne ter pod uredništvom dr. Slodnjaka soglasno priznavani avfcoritavni slovenski kritik, estet. jezikoslovec, pesnik in neustrašeni borec za pravico in resico, je na kongresu slovenskega študen tat va v ljubljanski čitalnici dne 14. avgusta 1868. izrekel o »Slovenskem Narodu« takole svojo sod- »Skrr. Narod« Je časa*k vseh svobodoljubnih, poltenih, rodoljubnih Slovencev, esv-sopt«. ki *e ne boji nobenega prvaka, kadar gre resnico povedati . . . Sloveasld narod ki po zemlji bodi in »Slovenski Narod« sta eno! »Slovenski Narod« ima koren ke. kterih mu ne ho«»te tzruvaJL. Mladina, delaj za ta list. Siri ga med narodom, pr poročaj ga. kajti on resnico govorile tSt. 59) Leto kasmrje. 4. septembra 1869. je bil v Ljubljani drugi kongres slovenskih Studentov < akademikov). Poročilo o kongresu sta za 2 Slov. Narod« napisala Fran Leveč n dr. Fr Celestin. pač vsakemu literarnemu izobražencu Se dandanes znana fma estets. V tem poročilu beremo sledečo sodbo takratne nase akademske mladine: »Slovenski Narod« je v vseh ozirih nas ocean on nas zastopa, za njim stojimo mi vsi. m za Me in. kf «o zastopa »Slov Narod*, se borno borili vv na v*> moć la vselej!« Kat ra >resn'ca< sli »Meja« 1e navezala tri takratne vod 1 ne krit;ke. estete In do-molhibe na >S'ov. Narode, da so izrazili svov) soglasnost na tako manifestan ten nsč*n ? Jasno ie. da proTram lista in oa met«Ha in taktika, s katero je list svoj pmrram 'zvrseval in krepko uveljavljal. V Mariboru je izšla 2. apela 1868. prva Številka aaVas NaroHa : Maribor tn štajerski revoltu bi. takratn' ta'cijatorji skoraj vseh vseslovenskih ustanov in društev, so ustanov'1* tudi iSlov. Naro-4'. kmalu neto nas nrvi te edini dnevrvk Fran L»ev-stfk je povedal 14. ave 1868. za Ljubljano in vso tedanjo Kranjsko žalostno remro >NaSa desete m naJi vo^rrki žalibog za »S^ov Narod* niso ne kraxraria dali. am-pev nvrali so ga ter zoper ni^sra delali« Program v 1. številki pa pravi: »Slov. N-»no-*« re bo poean*al za združeni vseh Složen rev v eno a^mimstrativno celoto. Le v tei ce'oti mo-ek> dohiti ravnopravnost s«W-**n«keg^ težaka v uradu. *ol: ;n iavnem žrVien^u. RTvnonrn\^i->st <»l<»venske*» jezi V-» ie b;«tven: de' n^*e^a proe~r^ma.<" V fcrtrvvkfit^rMi na^t^si'o ure*n;**vo: iRMI in s->mo*eg** le^ka. Njih cilj je v«e«trr»n*>k». p^lna svoboda.* Ze!;niena SI oven ^t. ki je postala program v«eh nmrp 'n;h S'ovenoev in ki so ga sv1<*n:Ti ko* k*rd'nV*i-» zahtevo tabori v T.hjtomeru *9 ave. 1868). v Žalcu <6. sr»H.) in ■ fcernpssu na Co»-5«kem '19. okt-V ie i**-*»la o"» sv*;<*m g^^nku xS1ov. ^f«^p---, earstrsn^ko. po'r'o **vocj>do. Pc/:*iftaa "r -^ro-vetro po'no svobodo. »Opravičr ie terjatve slovanskih bratov v Avstriji posebno juin h aoacuov Hrvatov n Srbov bomo zagovarjali in poudarjali z isto resnobo _n živahnostjo, kakor lastne. Spioh ne bomo nikdar zgrešili, da je slovenski narod koleno tud) velike slovanske družne in po svojih silah hočemo pripomoči, da ar bolj in bolj Sari du4*-vna vez in vzajemnost slovanska po zameni literarnih m sploh kulturnih izdelkov med Slovenci.« je rečeno da*;e v programu. Tako ie poleg polit čno in kulturno polno svobodne Zedmene Slovenije glavni program -*S'ov. Naroia* slovanska vzajemnost, prosvetno v*e*iovanstvo. z'asti ozka duševna zveza s Hrvati in Srbi. pa s Cehi. t. j. da ne smemo ostati zaplan-kanci. >Eiina misel, ktere ne smemo nikdar pozabiti, ktera nam ima bit. v vs: naši politik* več ali manj večina meroiajna, je, da ako hočemo svoj slovanski značaj oh. a-niti. ne -memo natezati «*e preveč na domačo hHo. temveč si za bodočnost moramo zavezn ka iskat . kterega potrebujem.), kteri potrebuje nas. In zavezn ka imamo ▼ vsem Ju ~o*lova n^tva, v prvi vrsti v Hrvatih.« pise »Slov. Narod«. Da misli v »vsem Jugoslovanstvu« na Srbe in Bogare, j: povedal na drugem jnetu z tese ami: »Naša zemlja spa«la k Balkanskem polotoku! ona zapira in od- p ra vrata iz zapada do vzhooa.« — Fo-kladanja temeljnega kamena Narodnega divadla v Pragi se je — tu Ji kot govornik Slovencev — udeležil pisatelj politik dr. Joa. Vožnja k. ki je nato priobčil v >SJov. Narodu- serijo navdušenih člankov O Pragi in Ceh h. vzki kajoc: -Skoda da Slovenci nTso op ce C hov! Rojaki, učimo se prosvetljenosti od Cehov' Peaaeaaajnio Ceho^lovane! Oni nam kažejo, kaj vse zamore jo delavnost, s'ožnost. vzajemnost, treznost in svobodo! ni r.noet!« Tudi mladi romanop;sec Josp Jurč'č je že 1. 1868 miS4ov. Narod« vedno iznova z Jugoslavijo tn Jugoslovani. Vedno se ponavlja jugo-slovenstvo, slovanstvo. celo Prešerna imenu ie najodličnejsega »jugoslovanskega pesnika«. In zavedali so se urednik Anton Tomšič. Joa Jurčič. Fran Levstik, dr. Jos Vodnjak, dr. Janko Scrnec, dr. Val. Zar-nik. dr. Karel Turner. Fran Leveč. Janko Pajk. Davorin Trstenjak in se mnogi slovenski narodni duhovniki, pogumni in radikalni borbeni dopisniki, da treba za končni cilj pome svobode po vzgledu Cehov delati, delati. In resn'čno pošteno so delali ter so ustvarili »Slov. Narod« za vrelo micitative in ostre, a zmerom plodne kritike. Razmere so bile nacionalno in kulturno obunne. Slovenski je govorilo m medlo čutilo le se Hudatvo. vsa slovenska inteligenca pa nem-akl: dame in gospodje so celo v čitalnici pri »besedah« in v gledališču pri redkih slovenskih predstavah govorili skoral izključno nemški ali spakedrano Ijubljan-Sčino. Mladma. zJast* ženska, je unonjh-ljala le nemščino in se ni za slovensko slovstvo in časopisje prav nič zanimala. Celo slovenski poslanci so v deželnem zboru govorili večmoma le nemški. ETni. ki je dosledno slovenski govoril, je bil dr. Janez Blehveis. Vsi drugi, celo pesnik dr. Lovro Toman in p satelj Luka Svetec, pa župan dr. Gosta so govorili izvečlne nem-Ski. Ko je Bleiweis predlagal v klubu slovenskih poslancev, naj se klub v smislu sklepov taborov zastavi za Zedinteno Slovenijo, so ga tovariš' zavrnili, da to »ni važno«, in predlog je propadel... Ni čudno torej, da je dobilo 1. 1868 ljubiiansko Dramatično društvo po sklepu takega deželnega zbora in odbora na ponižno prošnjo dovoljenje, da sme igrati v dežel, gledališču po enkrat na mesec, a se to le pod pogojem, da izroča društvo polovico čistega dobčka ravnatelju nemškega gledališča. Denarno podporo je prejemaj izključno le nemSkd Theater! Taki sklepi so bili mogoči pred 70 leti spričo slovenskih deželnih poslancev in smrčo slovenske večine v Ljubljani in v deželi. Pravimo je naglasil Jurčič, da »je treba zbujenega, aamosvestnega naroda e in Tomšič, da »je naša narodnost v smrtni nevarnosti« ter da je zato predvsem treba da »delajmo za ljudsko omko in narodno zavest«. Do polit ene pogumne aktivnosti je mogoče dvgnčti le nacionalno samosve-sten. svoj jezik ljubeč in svojsko slovensko kulturo smotrno goječ naroi. Zato je SI. Narod dolga desetletja pobijal renegatstvo, nemSkutaratvo, narodno strahopetnost in mlačnost ter a plamtečo besedo vzbujal narodni ponos. Slovenec sem. tako je mati d'jala. . . « in »Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos-' sta odmevala iz prvega manifesta SI. Naroda, ki je naglasal: i Ravnopravnost slovenskega jfzka je bistveni del našega programa« Zato je razvijal najbolj plamtečo agitacijo za slovensko knjigo, za Slovensko Matico. Mohor- bi se vadili v domačen jeziku. Slovensko časnikarstvo se ne more razvijati, ker ima zvezane roke in je vsak dan v nevarnosti, da ne pride v neljubo zvezo z državn m pravnikom. Zato pesa vse politično delovanje. Ni tudi čuda, da propadamo pri volitvah ... V ta ljubljanski in splošni slovenski Av-gijev hlev je posegel z največjimi vilami pogumno in zmerom tudi z vedrim optimizmom »Slov. Narod«. Zahteval je večjo svobodo in vsaj enako podporo, kakor jo prejemajo Nemci, za slovensko gledališče, zahteval je ustanovitev političnih društev, zahteval je vsaj eno v S jo dekliško solo, čeS s-ravno ženstva najbolj pogrešamo v naših izobraženih krogih; smo skoraj brez rodoljubk. ki znajo dobro naš jezik in ljubijo nase leposlovje.« zahteval je, naj govore vsa moška in ženska inteligenca, predvsem pa slovenski poslanci in sploh prvaki v Ljubljani in Gorici slovenski! »Slov Narod< je zahteval ustanovitev slovenske kmetijske šole. in mladi dr. Karel Turner. ki je pošiljaj redno članke in listke o franeosk5 in angleški kulturi in civilizaciji, da bi izomikal kvedraste ali smešno nemškutarske rojake, je priporočal, naj bi se poleg Č talnic. ki so boli za iz-obraženstvo, ustanovilo osrednje ^-Društvo za razširjanje ljudske omike«. Kmetu je treba, da ga veščaki uče dobrega in um-neea eosoodarstva in mu predavajo o vseh aktu^'nih zadevah in potrebah življenja. Dr. Turner je želel, da kmetu razširi obzorje in je m'slil na vse, kar ima v programu ^snašnja Zveza kulturnih društev, že 1. 1868! In zopet iz Maribora je došla »Slov. Narodu* inicijativa, naj se ustanove e)al ozn e (hranilmoe in posojilnice) po vzgledu Cehov m Nemcev na prosneh in razvoj narodnega goepodarstva posebno po podeželju. Ali važna iniciativnost se je oglasila v naSem listu tudi iz Ljubljane, ko je zborovala akademska mladina iz vse Slovenije, študentovski shod. ki se ga je udeležilo 14. avg. 1868. okoli 120 akademikov iz Gradca. Prage in z Dunaja, je zahteval, naj se nemudoma ustanove po vsi Sloveniji narodna učiMšca. ljudska in srednia. v katerh ima biti učni jezik slovenski. -^JugosJovani f— vdite. že 1. 1868. so se slovenski akademiki nazivali Jugoslovane! — > smemo, moremo in moramo terjati vseučilišče. smi. ki pa so vzbujali le Se poostrene naskoke na vladne nemSke in nemSkutarske požele. Z dvignjeno pro-sveto in sanvozavestjo ljudstva in inteligence je vodil SI. Narod borbo za sloven-frfno po uradih, šolah in lavnem živlientu. NiC ne pretžravam. ako tr^im da je veČina orosvetnih. gomoHarsk h in ooHtien'h idej. ki so se are«i'čile in ormesle našemu narodu vedno večio veljavo m moč, vzklika na niivi ? S?ov. Naroda«. Z rastočo naso pro-sveto je rasel vpl'v naAe polit;ke doma in ra Dunaju in sodobno prosvetlieni smo posta'.* zreli za prevrat, ki nas je združil v Jizjroslaviji. Razmere pri nas je v »Slov. Narodu« opijai ur. Jos. Vosntak takole: »Vkljub S 19 so vsi uradi nemški sli laski, da. Se denarna kazen se na'oži porednežu. ki se drzne tirjati. naj mu v domačem jeziku povoda zakaj je obsojen. V šolan prevladale nemščina In na ljubi tanak* gimnaziji dijakom, da prileteli v »Slov. Narod« besedi »narodno svobodomiseln« in >klerikalno«. Že 31. decembra 1868. pa odbija list mehko in tolerantno bližajoči ae vihar, ki je potem naraščal huje in huje. divjal in ruSil tor se utiSil, ne da bi zamrl niti dandanes: »Misl mo, da je nasa narodnost v veliko večji nevarnosti kakor katoličanstvo. Ce je Izveličar svojo cerkev na skalo zidal, prete naSi narodnosti od nemškega severa in laškega zapado-juga smrtne nevarnosti, ako se ne vzbudimo. Tu nas čaka ogromno dela. Resimo, kar je predvsem v nevarnosti, delajmo za ljudsko omiko in narodno zavest. Druga vprašanja so med na-S m vernim ljudstvom v drugi vrati.« Tudi v tem pogledu je ostal »Slov. Narod« dosleden na stališču, ki ga je zavzel že v prvem letu svojega življenja. S svojim doslednim delovanjem. 8 svojo vztrajno uv.cijativnostjo. svojo narodno svobodomiselno borbenostjo, zvesto slovansko miselnostjo, zmerom moderno kritičnostjo pa z nepodkupljivo resn co- in pravicoljub- /,»4M .M l\l.>U 9UAUI-MU •M>.»t v *i*ki. rrjjr.ro* ti i* FIlm mladosti, pesmi in lepote MLADINA PBEPEVA pojejo »Wteoersaageraaatoen« V dopolnilo zvočni tednik in barvana saloigra DOBRI IN HUDOBNI DUH Predstave samo na velikonočno nedeljo in ponedeljek ok t, &, ? ii 9. Vstopnina din 3 50. 4.50. 5 50 in 6.50 rViiiuunu spored; NEMOGOČA SENA Ouatav Frohlich Velika Ljubljana in poštne razmere Ljubljana, 16. aprila Priključitev delnesa ozemlja okoliških občin k Veliki Libljani je sprejelo pieti vjil-stvo z različnimi občutki laUo ijlede koristi, kakor tuli glede novih dolžnosti o ta urad prevzel vse po*le nosei>no *e I dostavo po.-le na dom potoni P^monoš. da I hi tako prejemali pisem-ko po^lo vsaj «io-! po'dne. ne pa kakor sHaj Aele poi»oldne. paMa na Jež:ci. ki ne spada več k lokalnemu trla vsem želiam ol>č»nstv^ ne ?niorp resa dela. zato bi bilo nujno potrebno «ia se razbremeni ter oni del ki ie pris«! pod Ljubljano, dodeli področju liubljatiskih I ost Sedai. ko ie lyrševa cesta podaljšana do inestne ateje in oprem! eno v-^nko posiopie ob tei «^sti z novimi številkami, pa se io*ja-1 ja*o anoui-tbje, da dobiš a. pr. pravilno fran- kiiano p'sino na naslov Tyr^eva 168, pa moraš piiačaii Že kazen, ker je pismo dostavila pjt»:a na Jezici, ki ne spada več k lokalnem m ometu. Vsekakor ie tu treba napravati reii, k^r ni nihče sam kriv. da stanu,* v Ljubljani, dočim mu pošto dosta\lja okoiUka poŠta, ki je seveda primorana taksirati take rxv:»:ke Tudi v pogledu telefonskega promila smo odre7ani poix>Inoma oS cve-ske?a Naroča« Ce UJOM p*"vet!l» p-ost-ra našm Številnejšim st3re; im mrccn krm se jim jkxč nis*no hiteli raiSOiifl. nekat n ro želeli c?tati ažMminml et **ia ?e i;h je vila. da b: ne silil; • asusdje prei drueimi. mnogi so pa tudi m «vii. da je to rekai some p- sebi umevrega da so naroenki in C tateli ~N'ar-*^a*. r - kar zr~ ■-o C-tati t r da te«ra re k*2e '.V.r-Asti na vel*V: zv->tL. Or te^ pr liki ima b-«edo e-a n 5 h nai-aiarejjin mročnic kot za.*' r-"1 ^ VaSJb fkr-'-rn h r»aS h zvečtTIi pri'ate'-ev. ki v 2Eat;i-i"i me**Hn«'rfIb rT-no-v prež; lav) tihi veter sv<>*e«;a ž? vi jenja, ne da bi £e Čnsrkrii o-skovali ta ki ne tele, da muc'go gov^rrao o njih. Irma BalaCghova f> ij^f Trrna Bal'o^ova m: je odn-'a vrata fvo.fga £k;omre»a stanovanja Po-fovri-a sva ?e v kuhinji brez vmkih ceremonij. G-roa govoii naravno, odkrito ji, se nI psmtmeitt v pe*aa. kakor »e raii •DeJiater fTidje pri inVnrjrv h v bojazni dane t-' -i bes dica ušla rep:rterje-vemu f - ' - -:u. — Ne pi> pr vrč Ka; M p'snli' Ce bi Se atvel rr.-ž. o nj^m b< morda b to treba kaj p: v *; Ko je umrl p*ed 6 l ti. o tem ni «nihče veiel. T q v, bi menda radi pisali o tem. kako dolge te CTtemo »Narod« Moj mož ga Je ć tal fe tedaj, ko e aVM 7fn;a! v Mar^bDru. Tedaj je *:ve! v V pavi in bil je navduA n narodnjak, Član narodne čitalnice. Moj mci. Karel B^H^zh. re V ril v Abc;ipira jOO\a. vani« ni ie>cni korvtu • paimui ^o^utioai <»rui l>nnuoi<»« % (učni. A/ jo in /iiuli o. '>»*-jn V *eli -! .iiM-tr!i letih -o al > -mrti ud miru j lrJ-?itioiH i7l»r;il oivoh ed n c nai-KicT-k»"i^- monjrie. d» «»o se aaeSSSsN na (»unajii aJnisralcvi-ta | ojril.a. In nieJ iz- ruii m i tui tuli "if- A .i i>i Novak. Oli *S'lkl';V -m j i '.!'■!>. n l-u/.IK-jr' k Iriavni žebzn:r; Kol vnel narod ijak se e u I*- —ž: leta 1s,s4 n. voliln«'^.i -ho-'a v L '.b::an. v C i:«lniri in 7a'l dvakrat, iz pr»^«ra zak<»na živila »»m A'Un. trgovec v ManlK> ru. k! t- Ml l^a 191«) \ bo h na KoioSk» m izrr>: an o pi^ajBSSj ler h Tka Krda. n.%*a znan h »iiir'^lin« % Mariboru, zdai j*orrW-ena v GraaVai lz liu^rua zjkon^ ^-e mu ie ro-dil Ciril, ki ie na ltla Ittii aSSfl m je uokupan v Hj Jovljici. cbrti. ki to ustrezala povsem našim rudnim prilikam c Knjiga je torej potrebna obrtniku, kot prvemu, ki je p.klican da praktično obll-kjje umetno obrt in jo piilagodj zah- tevam s-^debnemu naprecij^mu zivije-nju Nepogrešljiva pa bo knjtga tudi vsem zranstvenikem In arhitektom ter j Sala ikoni, katerih doznoet je. da um tno-| stne ob t vadijo po pravi poti in da svoja deia op ooijo z bogatimi vir^ nase prvotne i unietncotne cbrti. »Umetnostna obrt« Je bogat donesek k nad: l rr.clnc£-t_ni obrti in bo izpopolzt i la sna naie tozadevno gledanje in spoznavanje. Knjiga obsega nad 150 strani, oktsvne-ga formata ter vsebuje nad 100 krasnih cc:c«irBLni«kili reprodukcij alia m Crtetev. Tjskana Je na umetniškem papirju ter j« radi «vo;e okusne vezave tudi na zunaj knjiga. Id jo bo vsakdo rad vzei v roke. ( ^ ia Knjigi v prednaročil znata s p«atni- nn vred 70 din. NaroCa »e pri Obrtniškem dhitftia v Ljubi lani (Sv Petra c. 4. ► po p -vnetju ali pa da se na ćek. račun štev. 14 04£ pcs:je celo vsoto ali mminialno 35 dinarev Navcn je tocoi naslov. KnJIsro toplo priporočamo, ker J« vredna naežga izrecn^a zanimanja ter top'« pr hvale pisatelju kakor tudi izdajateij- stvu. Marija Walcwska Ljubljana, 16.' aprtla Ena največjra ielja Grete Garbo, ki ji jo je izpoJntla fUmaka družba Metrp Gold-wyn Mayer, je bila vloga najslavnejše Napoleonove ljubice grofice Marije Walew-ake. Težko je bilo najti njej doraslega partnerja, ki bi podal znano figuro velikega Korzioana do vseh potanko:*i verno ki umetni ko. Ta naloga ;e dovedla Greto Garbo in Charlesa Boverja do skupnega ustvarjanja največjega svetovno zgodovinskega f&n* »Grofica WsJewska«. Obiskovalcem kina je gotovo še v spominu Charles Bo ver kot nepozabni lik Rudolfa v »Maverltngu«, a v »Grofici \Valew-ski« kreira vlogo N'apo'eona, tega največjega, vedno nemirnega in sn-ujojega Imperatorja vseh časov. »Grofica \Valewska« je ftlm milijonske inscenacije in mojstrske igre, aaj se srečata dva velikana: kraljica filma in ce^ar Francozov. Zgodovinske osebnosti posegajo v dejanje, obdano z ne-zasJišanim sijajem Z živo sugestivno sliko odkriva tajne privatnega življenja in intimnih ur vdUtega osvajalca. Potem spet življenje, ki je neizprosno risalo zgodovino, preoblikovalo hce Evrope, rušilo »taro in gradilo novo. požiralo milijone ljudi, ena sanva nepretrgana veriga borb. zmag In porazov. In skozi ves ta kaos se vije tiha ljubezen mlade poljske giofice Marije Wu- lcwskc, ki je vztrajal« do zadnjega ob Napoleonu tudi ko »o ga že vs zapuščali. Ta veJefilm zvestobe in M možata; s vsnjs je svetovna kritika proglasila za najmočnejše remek-dek) zadnjih let in ga bomo videli za Veliko noč a kinu Matici. POČETNI — Ženo sem spoznal v trgovini, »V pristanišču ugodnih cen«. — Da. tam ae kupi poceni, toda slabo. m Z-lai l\ ta rifsjaas* kor n-nj j r'. -voirm •i.nu Albinu v .Vla:ilM>ru. Mož ie £e vedno resVr z i r:*\ in ve.-el krkor vidimo lu-Ii 'u na r^T ki Rags 79. l ta uradrfk v banki j *Slav - Umrl *e SI let ?tar. Od tedaj ži- | vrva s hčerko sami. No. da. prece; sem j prestala r"zr.e rorr like smo dež ^e; i Mlajša h*erka ;e umrla ka e končala tr- j grr.?k - io I' '.o je b?l zr.i in -rz- ! iga o umetnostni cbrti LjnbljaajB, 16 aprila. Naše cbrtni«fcvo H cti'a jč»*."?~9> je .1 l-go pogre:ala kni'ro. k: b" rnš"m ptodua-tivrim slojem nuc'TIa ka?ip~t v aJkrvsassld svet etno^rrf.-ke m urretre <~brtne umet-rosti. Končne se je od'cčilo cbrtn;§ko druftvo v Ljubljani, dn 'z.'a take kn'igo. službo vsem ki ?3 zanimajo za pestanek in razvoj nss urr^"""^^tne obrti." Pisec ttl^taTta težavi £aa; laiko čakam I kn^e- rn7i^ova:ec in J******}1 J , nase dcna.^e fo'k'ore. g. Jcže Karlo\'§ k nas v uvodu kr-jige s^zn^nia z namenom »n vsebino knj:pre * Umetnostna obrt« bo imela n^m»n nuditi pr g'ei rsavofa umet-cos*re obrti *n r'rrr s M-n-^' «» k"te~e se je dr3lej pri rt ar z'o mal: čulo in vendar je zn ras tako važna. Ker nastajajo pblfke veCliMRiai na po-d\?.z; p"ak*:čne potreb in cbe'^ve snovi, je okra? ali cin^.meat tis*! č'n'teM. v ka-*^rcm s? predvsem "en">*no hrte- n.e. Zato c-bravrva kn;ign rtrcm'.jena ^arr^e^a ob*tniki Not an seniki n n->i-botj poklican ga č:r:telja pri ustvaritvi rožena laa T>e'ga etrr zra'r krga b?:?Ttva. K-ji^a pcksže vso drsgocero pestrost na-i šega dmi'e^a sloga v um "tn črtni obrti z virov ki regajo d?^*- nazaj v p-adobo. • V 7*;o3ov!nr!-:ib dr-^^h f^mo Slovenc^ te meli S".oje aarodao bTegr». vendar smo b"-'i od v i mi cd tujcev tCT se n:smo mr>g"i :azvijati kpkor ve'ik^ avobn mi narodi. Zato smo ^eiaj tem bal j đolžni zb'rati nekdan.e kulturr.e vrline in značilnosti našega naroda ter »e izneb'ti ma-eik^te-rega škodljivega tujega vp'iva. Ako hoćemo p stat; kuli mo samostojni in ve-hki. mo-ama skrbeti sam za i-nno in prep"rtTebno knjiže vnest in umetnret v Vsa društ\* .^ružsnja. družbe la iz- letne p*«ame. ki nime.a\a:o prirediti poučna pota\an.a. atleta kn ekskurzije v tu- ali inozemstvo, dote najugodnejše, catoljS- odp.te izlrtne svtebu^e za v^aso ubro število p-.n:iov samo dire&tdo prt avtopod.etju: J. GORlčAS. TRŽIČ JTTGOSLAVIJA, Ersvska banovina ■■ VELIKONOČNA MATINEJA ▼ aetfel|# im ponedelfek ob 11. uri dop. Najlepši češki vele film divnih pokrajin, glasbe ia ljubezni JML a r y £ a JlftlNA STEPN1CKOVA, VOJTA IN BOKSKI Don. program! KINO MATICA Cenc °ln S*5°M0-50- j Društvo kinooperaterjev Ljubljana, 16. aprila. Snoči je imelo Društvo kinooperaterjev, kinonastavijencev in rad.otehnikov svoj p»vi letni občn: zfco: Društvo je bilo ustanovljeno lani in je že v prvem poslovnem letu lepo napredovalo in ščit/, i inierese : svojih članov. Zborovanje ie otvoril pred-f sednik g. Fran Siard. Zborovaici so se i spomnili nedavno umrlega Člana F~ana Ja/b.nška. Člani društva so za njegovo vjrjvo fiebrall '<^t cn To;nik c. Kocelj Lojze je poročal, da je imelo društvo ob ustanovitvi 26 članov, zdaj jih ima že 52 Okrog luO kinoopetaterjev in radiotehn.-kov ter kinonastavijencev pa je še vedno neorganiziranih. DruStvc je prosilo ban-ko upravo, naj kontrolira v kinopodjetjih. če opravljajo kmooperaterska dela res samo kvabf cigane moči Zagrebško društvo ie r.-odlagalo spoi;tev z ljubl'an^k^m društvom, a do spojitve za zdaj ni prišlo Glede na dovoljno število kinooperaterjev je društvo prosilo bansko upravo, naj pripusti letno kvečjemu dva kandidata k tatu za kinooperaterja. Predlagalo se je tudi ban-ki upravi, naj potrdi drusi-'^r.i pred'os. da mora vsak praktikant za ča«*a Še^mesefne p^-akce plačati 2 000 d:n izp«-a-asneami operaterju, pri katerem prakticira 1 nnn d'n pa v društveno blaeaino ored pe^aeairfem izpita. 12-dnevni praktični in etični tečaj za kinotehnike in radio-tebtv'ke ie ob' kovalo samo 6 članov V nT--hodniem tečauj naj društveni člani poka "eio VSjf zan'maP'a za te vrste strokovnega enoDn'n'Pvan'a. Društvo nanizava kie^koli v S1 oveniii prevzeti kino in bi društvo na ta način dalo delo svoiim ne-7pr>^«1^nim članom ter mo^biti okrepilo tnn*; ^'n^ H-^lšt^:'eno blaeaino. p/p*»?»in:k Gre^oric ie po-očal. da le 7T»»-d*a'5tvena imo":ng 4.0O0 d;n. stroškov na ie b;io 'a 20n5 d:n D'-ušt^'^ni odbor je nn o'H'ng revizorja Ker7;?n^j> n»7re-šen. Pri. volitvah je bil za predsednika zo- Pokojninskem zavodu. Za radiotehnike je g Grahek izjavil, da je njih prva naloga, da dosežejo pokoininsko zavarovanje in priznanje njih stroke kot obrt. Soglasno je bil sprejet predlog, naj se ustanovi podporni sklad, ki bo nudil pomoč rednim članom. DISKE kopja, košarko, odbojko, boomerange. športne loke, dvokolo in vse telovadno orodje nabavite v najboljši kakovosti v specijalni tvornici telovadnega omaja J. O K A £ E M, RIBNICA NA DOLJLNJSKJEM pet izvoljen Fran Siard, za podpredsednika Rudolf Omota, za tajnika Lojze Koželj, odbornik; pa so Franc Cerar. Pavel Gregoria, Bruno Grahek. Janez Zalar, Milan Seme in Rudolf Keržišnik. Zunanji delegati so za Maribor Milan Pečnik, za Kamnik Anton Kresa- za Novo mesto Viljem Sterbenc, za Bled Avgust Svetina in za Ptuj Edvard Murn Soglasno so člani odobrili predlog za spremembo § 3 pravi) z dodatkom da društvo lahko izdeluje tudi filme Pri slučajno-1, h so zborovalet sklenili, da bodo storili vse potrebne korake na odločilnih mestih, da se članem omogoči zavarovanje pri Jtadic*»T>e$T>estn Sobota 12: Duhovne in cerkvene pesmi (plo£5e>. 12.45: Poročila. — 13; Napovedi — tt.SO: Joh. Seb Bach: Maša v h molu — Gredo (Fiilh. zbor. Icodon. sinil, ork., tolisti,dirigent g. Albert Coates — pJosče).'— li' Bfs-povedi. — 16: Preaios vstajenja in procesi:e iz stolnice. — 17 30: Debus-jV: Nokturni. simf. suiia: Oblaki — Prazniki — Cudsini glasovi. — 18' Koncert za fiavto wIo (SI. Korr.^ec) in orgelski koncert (prof. Pavel Kanriuai). — 19: Napovedi. — 1905: Šramel kvartet x*kr;ančekc — 19.50: Pregled spo-reaa. — 20: VH.rkonočne pe-mi, Soie!u:e Radiji komorni zbor in Radijski orkester. 20 45: Res.pi?hi: Rimske pViiie (simf suita). ti' Koncert Radijskega orkestra. — 22: Napovedi. — 22.Io: L. v Beethoven: Siniton:;a žt. 7 v A duru (plošče, siuif. orkester iz Fi-iadelfije). Nedelja. 17. aprila 9: **r*>re«ri. — 9.C5: Kvartet pozavn.— 9 45: Verski govor (g. prior Vaileri'an Uča.'c). 10: Prenos cerkvene gla»*be iz sto'ne ceik\e. 11: Otroška ura (vod: ga. Mjta Grošljp^a). 11.?>0: Preiti ragovora sv. očefa ?z Vatikana. — t2: PloAce. — 12 20: Koncert. Sodoiu- _____ Kneippa Kneipp ova StAOfTA*Vava ie: g. Ježo Co^liS, tenoriot zairrebčke opero in Ra. lijski o:ke^ter. — 13: Na;>ovedi. — 13.05: Nadaljevanje koneorta g. Jožeta Go» ertira :u fk*ti\ ivi orkejster« — 13.-0: ^aint Sncns: SitnfcTj!.ia v c molu, za ork-^*ier, i plo-5£e. orirle in dva klavirja). — Id: CerUveni pevski zbor šen'petti>ko cerkve v Ljubljiini. 1C.4): Srami] ijfnUU (ptoSCe), — 17 \V Končen vojaške godbe. — 10: Napove li, porrv-5i,la. — 19.^0: Nac. um: DJakove in o-Vo'ica. 19.50: aovonsk* vokalni konlet. — 20.80: V. Pai'nia: Kdeniia, opera ploSce), — 21.15: Operetni zvo»'.«j (Radijski orkester). — 2^: Nai'^rvedt. |x?rc>čila. — 22.13: VcJ V KOLEDAR DANES: Sobota, 16. aprila katoličani: Benedikt JUTRI: Nedelja, 17. aprila katoličani: Velika noč, Rudolf POJUTRIŠNJEM: Ponedeljek, 18. aprila katoličani: Apolonij DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: Grofica Wale\vska (pre-mera ob 21.15) KUNO SLCGA: Hero;ski čsn poročnika Perry-a (premiera ob 21.15) KINO UNION: Uspavanka (Benjamin Gl-gli premiera ob 21.) KINO' MOSTE: Naša hčerkica je Peter in Uporn kova hči (ob 20.) PRIREDITVE NA VELIKO N O O KTNO MATICA: Grofica VValevvska, matineja »Maryša« ob 11. dop. KINO SLOGA: Herojski čin poročnika Perry-a KINO UNION: Uspavanka, matineja »Zloraba zaupanja« ob 10.30 KINO MOSTE: Naša hčerkica je Peter in Unornikova hči KINO 6ISKA: Mladna preneva ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE »Nobene žene večf* ob 20.15 PRIREDIT VE NA VELIKONOČNI PONEDELJEK KINEMATOGRAFI ISTI SPORED ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE »Nobene žene več!« ob 20.15 DEŽURNE LEKARNE DANES IN JUTRI: Mr. SuStiik. Marijin trg 5. Knralt, Gospo^vetska cesta 10. Bohnec. ded.. Cesta 29. oktobra 31. V PONEDEI -TEK: Mr. Leustek. ResMeva, cesta 1, Bahovec. KongTe=mi trg 12. in Nada Komotar Vič — Tržaška cesta. MALI KROJACEK Janezek ima rove hlače in se vozi nav-eufen-n po ogfraji stopnica. — Kaj pa de!as, Janezek? — zakliče mati. — Hlf restavracifo its IZBRANA DOMAČA VINA — ODLIČNA KUHINJA — DOBRA POSTREŽBA aJManaana»»ns)anawM ZADNJE NOVOSTI s* s« a« s« nikoli takten kroji nikoli tkKina kakovosti nikoli ttklan okusi nikoli tako nizke cena. kakor je nafta letoanja kolekcija. TIVAR OBLEKE: ANTON BRUMEC. Ijublj ona rVaiSroavo ulica 54.. nasproti glavna poila> ______ — - _____ - e iiiiiiiiiiiiii pisarniško s* ROi:t t pohištvo ^^5^ aumjdoc.....11 * t * n b a i a Ia Pda »11 cttml»i ia Daplica pri Kamniku Naročila sprejema tudi poslovalnica v Ljubljani, Kersnikova 7. ——------ * * *■ n j 1 n i r -mr n-nnnnmn lil! ilic ini i i ni iiiilllliiiilliiiiiliimin........imiiliimiiinim 11 i i i i 11 n i i 11 n 11 m m ?4 štev. M Vesele naročnikom. vstmfentm &UUIJ DNEVNE VESTI — Čedalje »teb*«? p*Ktn«. raziftcre. Ze ■večkrat smo ugotovil;, kako veliko skooo trpi naš ponovni svet zaradi neznosnih poštnjh razmer. Neprestano ae ponavljajo pritožb , da n;tj ekspresnih pošiljk ne odpravlja pošta nravočaD-*:> tako. da potujejo od Beograda do Ljubljane po 48 in več ur. Nekaj takega se je pr petilo zopel včeraj. Ze zadnjič smo apelirali na dravsko poštno direkc;j. in jo proaiUf naj bi venuai interv njraia v Beogradu in poz-kus.la oc praviti neicstatke. a vse kaže. da niti pri naši p š^ni direkciji, niti v Be:gTadu prošnj? n:č ne zaležejo. v C tr-tek popoldne jP bil .z B ograda na Nar d-do tiskarno odpravljen ekspresni paket, ki pa do danes, scb; te ziutraj. še ni prispel naslovniku v roke. Ko je Narodna tiskarna prslala na p s'ajno poHo svojega shiiO. naj poizve. k%» je zacstal paket z izr Ono važno vseb.no ga je službujoči uradnik zapodil 9 postaje. Pc tno direkcijo ponovno prosimo, naj napravi red in poskrbi, da poštni promet ne bo trpel pod takjm; razmerami Gradim. Stedim. kupim Lutz-peči, Ljubljana VIL. tel. 32-52. pot..Ml^ral. S tiri vprašanja: Bačar. Morske polasti: Hedin. Po sužnje; Ante. Nei rečni muc in Nekaj okroglih ...« V >Zdravniškj posvetcvalnici« odgovarja pri-marij dr. Dragaš na razna vprašanja in razp.avlja o vzrokih otroškega glavobola, urednica >Gospcdinjskega kotička« pa nadaljuj; s koristnimi nasveti. Revijo vž -i ko< prejme brezplačno vsak intereseat; peči ji te svoj naslov na: P razama zika v Ljubljani. mM 1 ................9mmmmmmmmmmmmoommmmmmmmmmmm BLIZA SE VELIKA NOĆ ! »JEJA« čevlji V njih je lahka in mehka hoja — na pomladnem izprehodu — bodisi dami ali gospodu — Sloveči bolgarski učenjak Janulov v Zagrebu. V Zagicb je pri^pti iz 2eoe\e sloveči pr\ak bolgarske vede na po. ju mednarodne organizacije deia ter socia ne In delavske zakonodaje bivši narodni poslanec IIju Janulov privatni docent so-Rjske univer7e Ko i redsednik bolgarskega elruštva za socialni napredek- Janulov pripravlja knjigo o socialni zakonodaji v Ju-goslaviji. — Božidar Jakac razstavi v Zagreba. V torek 19. t. m bo otvorjena v U Irichovem salonu v Zagrebi' razstava znaneea našega akademskega slikarja DnKfdBf'Ja Ja':ca Slovenski umetniki «0 v Zagrebu razmeroma redki gostje čeprav ie pri nas "0> dabljajoča umetnost visoko razvita Jak-čevo razstavo pričakinejo v Zagreb* 1 z vel;kim zanimanjem, saj so ni°gova dela dobro znana tudi med hrvatsko inteligenco. — S T« ven "k 3 pr^m **e bo :rlaj?Pa na veL ponedeljek v Postojnrki jami. kamor V> v zil ta dan posebni vlak iz Ljubljane. Koncert naše pesmi bo izvajal celotni mešani zbor Glasbene Matice ljublja^k- pod vodstvom ra\-natel*a M. Pobča. 7Hor nastopi v impozant^em števlu nad 100 pevcev. Prrave še vedno spre-emav» b:ljetami ce Putn:ka. za izet se Dlača 75 din in ni potreba pes bnih fotografij za skupni potni tst Vozil to z Luiblian- posebni vlak na vel. ponedeljek, ki bo o*lhsial z er'a^-re^a krlcdvoia to*-o ob pel 11 uri dop Prvratek v Ljubljano iz Pestojne bo po 21. uri. tako da pride posebni vlak še pred polneč jo v Lir bi ja no. Orled j?me se bo začel ob 15. uri jn takoj po vstopu v edavro dvorano bo tnd; začet k k'-ncerta Pevskeera zbora Glasbene Mat'ce. Ker je Posto irska jama r a "več j- svetOSTai čudo in nailenša podzemska jama. izdatki pa rpzmercma zelo nizki, vabimo na ta iz-3et. Zdravje kupujete. ako zahtevate samo nOLLA« kot dokazano najboljše in najzanesljivejše. Pri imitacijah je morda zaslužek prodajalca večji nego pri »JE J A« LJUBLJANA — MIKLOŠIČEVA C. 36 JEtE JANKO — Praktični elektrotehnični priročnik. prvi v slovenskem jeziku bo izdalo kot pruogo žepnemu ko.edarčku Združenje etekirotehn.čnin obrti za dravsko banovino v Ljubljani Potreba po takšnem, slovenskem prin/čniku se je kazala že več let, a njegova izdaja je zvezana s precejšnjimi žrtvami za naše razmere, zato bo izšel sele zdaj, kar bodo nedvomno pozdravili vsi elektiotehniki obnniki, dijaki itd Založniki ne iščejo nobenega dobička ter ne bo niti plačano delo sestavljaleev. zato pa bo koledarček tem lepše opremljen in poceni. Po vezavi in opremi (ter ceni) bodo naročniki lahko izbirali med šestimi različnimi tipami. Subskr.pcija traja do 1 maja. — Ekskurzija praktičnih trhnTsov. Organizacija praktičnih tehnikov pripravlja za svoje članstvo ekskurzijo z avtobus m v Berlin in druga nemška mesta Ustavili se bodo tudi v Pragi Potovali bodo skozi Koroško tja vračali se pa bodo preko Dresdena Prage Brna in Dunaja <">r-eanizacija priredi skoraj vsako leto ekskurzijo v inozemstvo za izpoDoln tev strokovnega znanja č'anstva zato njene ekskurzij0 niso zabavni izleti Pmcram v^a-ke ekskurzije je skrbno izd^an da tiHo. leženci izrab'io čas čim bolj ra^ona^o ter da si opledaio več t°bni$k*h zao;m"v>-sti Zato todi letošnjo ekck"rziio -orim-av-liaio že zdaj. čeprav odpotujejo šele 3 junija. Armature Lutz za plin, vodo in paro Jugo-Lutz, Ljubljana VTI. r i ;t ; i znane sveto\ ne znamke. Vsaka solidna trgovina te stroke Vam bo izročila original »OLLA«, aRo v interesu svojega zdrav )a zahtevate iiremo »OLLA« in manj vredne imitacije zavrnete. — Na Platku se smučajo. S Sušaka poročajo da znaša temperatura na Platku —2, snega je pa okrog 1 meter in je za smuko ug'»den Mnogo zagrebških smučarjev namerava preživeti velikonočne praznike na Platku — Deficit sušaškeca OIZD Poslovanje sušaškesa OUZD v letu 1937 se je zaključilo v finančnem pogledu precej neugodno, saj znaša primanjkljaj 357 021 dn Urad je imel povprečno dnevno zavarovanih članov 13.116. prediaajak'as pa samo 11562 Povprečna dnevna zavarovana mezda te pa naiv.< a med v^emi Okro7n'mi uradi v naši drvavi sai je znašala lam 29 15, pred-Isasirm pa 27 41 d n TISKARNA S L A T N A R d. z o. z. KAMNIK Telefon: Kamnik 8 — PoŠt. ček. rač. 10.560 VSA TISKARSKA DELA VaM IZVRŠI HITRO. LIČNO IN PO NAJNIŽJIH CENAH — Povečana \rlfliOTr«čna *Uev;Ika ; rastri rane druž;n*>ke revije »tke« je izxla te dni- Na prv h straneh so č'ank* in notice, ki cp'za r-?*o rs prvovrstno k val teto zelo s*ove - Jov — to so: rž na ž tna kava z ka. z kin specialni sterilizirani zine* ri do^ea^ke in brlnlke tn ždk:ne Mgfenjčne kruš-e drob-trre Prav zanimve so tudi iz; a ve ode-nca.'cev o teh nroizvođih. V rotranjoeti lista čitate- Joža Lovrenci*. Pogovor 9 sr-c m: An'on In gol č S splavarji po Dravi in Dcnavi; France Bevk, Pojdi, hčerka na — Velikonočni prazniki na Polževem. Za praznike se nam obeta lepo vreme in zato jih bo gotovo preživeto mnogo Ljubljančanov zunaj' v prosti naravi, nekateri v planinah, drugi po bližnjih hrib.h aH pa v okolici mesta, kamor vabi meščane že stara tradicija na izprehod pa tudi t»a prigrizek in kozarček vina Najlepše je zdaj zunaj, kjer se prebuja narava v novo življenje. Začetek pomladi je vedno najlepši posebno, če je še vreme lepo ka- !kor zdaj Zlasti lepa je pa pomlad na Dolenjskem po prijavnih hribih in gr.^h, 1 kjer se ti tako prijetno od po'i'e oko Polževo nad Višnjo goro je imelo za velikonočne praznike mnogo obiskovalcev že prej. ko še ni bilo tam doma tem bolj je pa priljubljeno zdaj Na velikonočno nedeljo, zlasti pa na veMkonočni pon^delj-'k prihajajo ljudje od vseh strani k s^kovti rerkvici vrh hriba, ki je tudi nekakšna božja p^t čeprav ne sdošno znana T^di a^nmob''i'sti in b:Hklisti se radi vo^iio zdaj na Polževo, odi-a** ie sr»°liana od državne ceste na Peščeniku prav do doma cesta. Zapomnite si, da se mudo pri veliki Izbiri najde v*e najboljše! V. fl. Janeš na Aleksandrovi pri operi, tel. 34-55, jo ima v prigrizkih ia pijačah. Njeno geslo je: OS aajboljiega najbolji«! — Velesejem v Bratislavi. Pomladanska prireditev vc lesejma v Bratislavi bo letos od 4.—8. maja. Kakor vsako leto. so tudi za letošnjo prireditev dovoljeni znatni popusti na železnicah za ob skovalce in za prevoz blaga. — Uprava »Našega vala« obvešča cenjene naročnike, da bo po krivdi poš ne uprave velikcnočnr. številko razposlala š -le danes. Čedalje nezneanejše razmere na r-ašj pošti k? j:h ne odpravijo nobene prošnje in intervencij", so namreč spet z?krivi>. da posirska a prograrnskna delom -Našega vaH«. ki je bila iz Beograda oaposlaaa v četrtek ppoki^e ekspresno, niti do sobote zjutraj ni b;la dostavljena naslovniku. Prosimo naročnike, naj nam opres e to n ljubo zamude, ki jo je spet zakrivila postna uprava Uprava ) ^Našega vala«. — LjjsjMjsjssks fttreJftk* škratje obvešča 1 vse strelske druž ne, da bo v nedeljo 8. maja ob 9. dopoldne v salonu restavracije Kist« Stoga — TeL 27-** R E M I F K A PREKRASNEGA FILMA E10JSKI ČIN POROČNIKA PERRT-a V glavnih vlogah: Robert Tavlor, Barbara Stan a Irk, Vietor Me. Pilas divnih c m o c i j. briljantne Upe ki EanlurBa lesje iaareaaHje ! V NEMŠKEM JEZIKU! PRESKRRITE SI VSTOPNICE V PREDPRO0AJ1! Premiera danes ob 21.15! — Jutri ob 15.. !?•. 19 to 21. uri. — V ponedeljek ob 1030. 15.. 1?.. 19. in 21. uri Glavni kolodvor t Ljubljani akupSClna okrogJa s običajnim dnevn.m redom. — Vse predloge za skupščino je dostaviti opravi Okrožja pismeno najkasneje do L maja 1938. — Uprava, te r prsne U Flor jurska 2%. — Knjiga — zbirka, krepkih satir: Iva* Paeelj: Vesela pisarija je najlepše darilo sa praznike. Broširan izvod 20 din, vezan v celo platno 28 din, a poštnino 1.50 *3 mm Povrjtek z Jex^nir oh 20 15. %7 Liul Mane irl kol ob SPaa pr iiod v Za«rreb sfl kol ob O 40 in v Psssjjnkl oh S 12 vlajk nrirne voziM prvTč iz Beograda dne lfi anrla. iz Zagrelo. Lnib-Vane oln iz Je«en*e pa dne 17 aorila. Vozni red ome-ui^nih brrovlakov je razviden v stenskem vomem redu. Se stalno vozi cestna železnica štev 1 na progi Ljubljana — ftL Vid in tam na končni postaji, pri tvrdki »STAKLO« B. TOBER do,bi te, , ... ( . brušene servise za liker . • • • od Din 33.— brušene servise za vino .... od Din 47.— in vse druge izdelke iz stekla in porcelana. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma jasno, stalno čez dan toplo vreme Včeraj je deževalo v Zagrebu, Beogradu in Sarajevu Najvišja temperatura je znašala na Sušaku 16, v Ljubljani 146, v Mariboru 14.5. v Zagrebu in Splitu 14, v Beogradu 9, v Sarajevu 8 Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.4, temperatura je znašala 2 0. — Uč-tcljska tiskarna v Lfnbljani je najmodernejše u reje-o tiskarsko pod je1 j-. Izvršuje vsa tiskarska dela v eno in večbarvnem trsku. V lastni tvornici izdelu+e vse vrste šolskih zvezkov, dnevnik , bloške De^ežhlce itd. v* lastni knjigoveznici izrršuje na;prir>rostej*a in nai^zbranejša kn'igoveška dola. Izdeluje >Jasnitem in znancem Franc in Pavla šneler. Plešanci: — H'tro in ugodno predati vase efekte, ki jih ne potrebujete in v katerih vam leži mrtev kapitaL nam omogočajo dobre zveze, verzirani zastcpn;ki ter ku^ant-00 poslovanje Zaunatte nam! -Interpro-m t«, Florjanska ulica 26. Sobam samo štedljive 11 1 ' Lutz-peči. Ljubljana — ftiška._ b Lfabllaae »_ \ k »dem ki v ao*ast:tev Hsamiaa Ps-kojne Fr^aie Tavesr eve. Akademski klub Vrteškega kralja Aleksandra I. ZedinileJja iEdiikitvoi ie *kJenil dati pobudo za us^ano-virev akademskega sklada Frank* Tavčarjeve. Iz teaa sklada nai bi se letno na obletnico *mrti velike pokojnice obdarovalo neko £:ev:k> siromašnih akademikov. Pozivamo iavoost in narodno ienstvo. da podpre to na-conalno in takratu pietetno akcijo naših akadennkov s priopevkotn v sklad Franje Tavčarieve. Ustanov« se bo poseben Edins*vom< upravljal imovino sklada in podelievai podpore. Zaenkrat na« se prisiievki. namen jeni za ta sklad, no-Siliaio na naslov ravnatelja Akademskega kolegi ta urof. tf. Jerana fLmbliana Kolodvor . «ka ulica 22,1. ki je blagovolil prevzeti vod. J KI CELITE BITI OBLEČENI MODERNO. DOBRO IN PO* CENL KUPUJTE V TRGOVINI MODNIH NOVITET BRATA VLAJ WOLFOVA ULICA ŠT. 5 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ! Traudl Stark v velefilmu Nala hčerkica ]e Peter in SHIRLET TEMPLE v filmu UPORNKOVA HČI Predstave : v soboto ob 20. uri oba praznika ob 14., 17. in 20. uri Predprodaja vstopnic dnevno od 10. ure Kino srvo te akcije. Spominjajmo se zaslug in na-cionainetfH delovan.a rran.e Tavčarjeve » tem, da pomagamo siroma^n ni akadeni !Sncguljčicas. Mladina Ln Ddrasli, obiščite to ljuoko sokolsko prireditev! —c Ponovitev »Ol.'k ncfra« koncerta. Mo. 5ki zbor pevskega društva Oljke^ bo ponovil svoj koncert, ki je 3. t. m. zelo lepo uspel, v soboto 23. t. m. ob 20. v mali dvorani Celjskega doma poJ vodstvom pevo-vodje g. Cirila Preglja. Na sporedu so narodne peimi v priredb: Adamiča. Deva, Gotovca, Preglja in Kernjaka. —c Podmladek jadranske straže na dri. deški in dekl ški meščanski šoli v Celju bo priredil v nedeljo 15. mala ob 17. akademijo v Mestnem gledališču. Na sporedu so pevske in trlovadne toike. ign eno-dejanka. govoreča knjga in žva slika. —C Umrl je v petek v celisKi bolnei v stnrost'. 62 let up~>koieni železničar Alojz Vrešak iz Čreta pri Celju. —c rV>go*ihiž> v pravoslavni cerkvi v Celju. Na pravoslavna cvetno nedeljo 17. t. m. bo blegopiovitev vrb'ce. Na nravo-slavni veliki četrtek 21. t. m. ob 10. bo večerja z liturgijo, ob IS. bdenje s čita-niem pa^ijonskih evangel jrv, na veliki petek 22. t. m. cb 16. večernja 7 'znošeniem plaštanice in poliub1 janjem Krstusovrga groba, nato iutren^e. na ve"ko soboto 23. t. m. ob 10. večern-'a z liturgijo, na ve^ko noč (V^skr^s-m'ie) 24. t. m. ob 4. jutrenie, ob 10. li'ursija. ob IS. bden:je na drugi dan velike noči 25. t. m. pa ob 10. liturgiia. —c Nočno lekam^ko službo ima od sobote 16. t. m. do vštetega o°tka 22. t. m. lekarna >Pri orlu« na Glavnem trgu. —c Na Golteh denra smuka! Iz Mozir-ske koče smo nre^eli obv?st;1o. da ie n**ed nekaj dnevi zanadlo *20 cm nnve^n sn°ga. Temperatura je močno oadla. Včeraj je toplomer kazal —5. Snežne podlage je 70 cm. O praznikh se ob°ta pr*»v <°our?i smuka. Smučarii bo^o gotovo izkoristili ugodne snežne pril'ke in pohiteli k Mozirski koči na smučanje. —c Vel ka noč v S^viniskfh nemari. Mnc0 din liter. Prvovrstna vueava in dineač din i0 litef. Po naročilu dostavljamo tudi na dom. Toći : Gostilna „JADRAN", Florjanska oL SJ in „VINOTOC", Poljanska cesta štev. 17 Vesele velikonočne praznike zeJj vsem cenjenim odjemalcem VUdlmlr lOtoi ilJald M UH al ktm Križanka „Mamut" MMMM Jalafal alaldal m am m m sini m KLIŠEJE j li C 0 (j k A M t A Vodoravno: 1 lastnost jedi. 5. romansko mesto. t. zapoved v aruaa besedi. 13. mesta v Španiji. 17. francoski glasbenik. 21 moako lame. %». vast. ki zadnja čase zanima Slovence. 30. del kolesa, 31. angleški naslov. 33. prislov kraja. 33. del telesa. 34 nota 35 del kolesa. 36. kazal-ai zaimek 38 nikamica. 38 voščilo. 42. drag kamen 46. del kolesa. 49. francoski osebni zaimek. 90. žensko Ime. SI. plačilo. 52. veznik. 53. rimski pozdrav 55. rimski pozdrav. 57. pritrdim ca 58 del glave. 96 zgodovinska cesta w Rimu. kjer ae Je prikaza i Kristus sv Petru, ko te bezal iz Rima 61 predlo* 62 Žival 62. kitajski general. 65 rokodelec 66. dan v sklonu 67 padec vode. 68 denar 69 del dneva. 71. hrvatska teža 72 dvosoev. 76 ki vina po Hrvatsko. 78 vezami zaimek 79. skrajšano zoren ie 80. del noge 81 beseda oprostitve 82 prvi slovenski oesnik 83 akmlsano žensko ime. 84 pijača starih Slovanov. Navpično: 1. vezava. 2. vojaSko bi-valisče. 3. pamet. 4 sumničenje. 5. nota, 6 izraz pri kartah 7. mesto v južni Franciji druga prestolnica nekdanjih papežev, 8 trancoska členica 9 pouk. 10. zabavi- li, karta, 12. sorodnik. 13. žensko skrajšano ime. 14. egiptovsko božanstvo, 15. pokojni Kotorski skof 16. nikalnica. 17. začetnici imena in priimka znanega zastopnika matematične vede. 18. mesto v Združenih državah Severne Amerike. 19. pouk. 20. znak za lastnoročni podpis 21. osebni aaimek. 22. okrajšava za to je. 23. velika italilanska motorna ladja. 24. gne-ado v nemščini. 26 proga. 27. osebni zaimek, 28. mesec, 29. žensko ime. 36. kazal- ni zaimek. 37. karta, 40. oglas. 41. zaboj- ček. 42. najsevernejša pokrajina v Združenih državah Severne Amerike, 43. otroški izraz za skok. 44. prestolnica v Evropi, 44. klobasar, 47. poglavar katoliške cerkve. 48. znani kraj pri Borovnici. 52. veznik. 54. alkohol, 56. sveto čustvo človeka, 60. poziv. 63. slovenski zgodovinar, 64. rimski pozdrav, 69. predlog, 70. veznik, 72. predlo«?. 73. del telesa. 74. Stevnik, 75. osebni zaimek. 77. predlog. Iz Maribora — Vesele velikonočne praznike ?eli vsem mariborskim naročnikom, čitateljem ID prijateljem »Slovanskega Naroda« podružnica v Mariboru! — Balfenški zločin pred sodniki. Razprava proti morilcema Bevardiju in Saj teglu, ki sta zagrešila dvojni umor pri Sv Bol fen k u bo 25 aprila ob 10 uri v sobi st 53 pred mariborskim kazenskim senatom Istega dne bo prodano tudi Be-vardijevo posestvo v Radvanju — Gledališče. V nedeljo popoldne bo repriza operete >Nečak«. zvečr premiera »Slehernika«, v ponedeljek popoldne bo opereta »Ped to goro zeleno«, zvečer pa repriza »Slehernika«. — Rože obsojen. Včeraj je mariborski mali kazenski senat obsodil 50 letnega sadnega trgovca Jožefa Rožeta na 15 mesecev strogega zapora, ker je zagrešil več prevar s ponarejanjem listm m zlasti mrtvaških listov Za razpravo je vladalo v Mariboru veliko zanimanje, ker je Rože znana osebnost v našem mestu. — Samo 350 kg rib so Mariborčani pojedli na veliki petek Morskih rib je bilo zelo malo na trsu Zato pa je bilo tem več sladkovodnih. Cei- ribam so bile precej višje kakor navadno. THEOO. KORN LJUBLJANA POLJANSKA CESTA 8 USTANOVLJENO 1852 Centralne kurjave Prezračevalne naprave Vodovodne inštalacije Sanitarne opreme Naprava strelovodov Stavbno, galanterijsko in okrasno kleparstvo Rrovstvo NAJTOPLEJE SE PRIPOROČA MIRAN PLANTARIČ L RAB IN KAVARN AR Skof ja Loka t i Trgovine mešanega blag? ŠENČUR Mala Nedelja, Ljutamer Nakup in razpošiljatev jaje, masla, suhih gob in vseh poljskih pridelkov — Zaloga prvovrstnega vina lastnega pridelka ■ Mm «i* Najceneje — najugodneje nudi v e M s o izbiro nemških prvo v ralmh koles TTBSEVA S*t KAVARNA MAJCEN Sv. Krištof — Bežigrad CRAOBENO PODJETJE ARCH. Ledi J vati OBL. AUTOR, OTV. ARHTTEKl IN GRADITELJ GOSPOSVETSKA CESTA 4. — TELEFON 34-42, 83-42 PROJEKTIRA IN IZVIKUJE VSA V 81AVBNO STROKO SPADAJOČA DELA ZA NAKUP SREČK DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE ae priporoča Glavaa kolektora »ŠAGRIN« dr« z o. z. Ljubljana, Krekov trg tO - —fii ■— Strogo solidna postrežba! Vodi natančno evidenco o izžrebanih dobitkih in svoje igralce sproti obveščamo. Dobitki se izplačujejo brez vaakib odbitkov. Imen Igralcev ne izdamo nikomur! Skupni dobitki v vseh petih razredih Din 64*991.000.— Največji dobitek na eno srečko v najsrečnejšem slučeju Din Najboljšo velikonočno ga jat in Štajersko perutnina nudi SLAMIČ GosposvetskaO Prešernova s Napoleonov trg 3 — Na tel jo «e jrnjat CvkU brecptaCao akata liospodinje! Izletniki! Kapajte naš pristni črSki polnorzenl. nepotcvarljivt TATICA kruli PEKARNA: ftlHA K LJ. DR A VUK 111 MLEKARNA: DRAMA: Ul BLiANA prodajalna: grohan. KRANJ BLIŽAJ KOL, Mehanična delavnica za tiskarske stroje pletilne in šivalne strofe Friderik TH ALE LJUBLJANA Celovška cesta 50—TeL ia»$? Lepi, dobri la poceni vozički pri S. REBOLJ t dnu LJUBLJANA ZDRAVJE s pomočjo zdravilnih svojstev rastlin z uporabo »HERSAN ČAJA«, mešanice zdravilnih zelišč po predpisu doktorja R. W. Pearaona sef-zdravnika v Bengaliji (Angleška Indija). Z dolgoletnimi lzkuSnjami je ugotovljena vrednost »HERSAN CAJA« in to z nedvomnim uspehom pri obolenjih: poapnenju arterij, bolezni krvnega obtoka, ženskih boleznih, boleznih zaradi menstruacije (mene), migreni, revmatizmu, ledvičnih boleznih, boleznih jeter, želodčnih motnjah, hemoroidih, zapeki, otrovanju, protinu, črevesnih obolenjih, splošni in prenagli ode beli tvi ter proti zgagi. — »HERSAN CAJ« se dobiva samo v originalnih zavitkih. Reg. S. br. 14001'1935. mnrimnnnnnni ti ti ii irmnni u n 11 u mi u u | Trn Vesele praznike želi cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem JtJfcRESMAN LOJZE ^^^t Prodaja: PREMOG DRVA LIKAJLIT Ljubljana Cesta 29. okt. (Rimska) 21 — Telefon 33-53 n b n m h TnfTnnrirvTnnnnnnnnnn #iwiiiipniM j PARKETE kupite najugodneje pri j A* KANC % tovarna parketov ¥ MENGŠU i Restavracija ANTON HAFNER Prodaja vseh vrst opeke — Zastopstvo Združenih opekarn d. d. Ljubljana — Bonn, Velika Kikinda, Novi Beče j, Kukovci ftkofja Loka — kolodvor ^^s«™™«_ HHM«1«I1IHIIH»^ J člilf lIHtl J Mlllllt.IilHHISISlItil! i«fillliWii«UllMlliaUtl«UlllC4aii»MH i 0H««llW!ll!'!i»liit..Hr,..'!"Il:lll1ltlltliln..ii,-.;-!tiiv......••(..■....uliiiUiiliUli.llUiiUilUUlliiUUlilllili VOONF TURRINE ZA VSE RAZMERE avtom, regulatorje, za tvornice, opreme za žage In mline i z d eI o j e ia dobavlja G. F. SCHNEITER &KOFJA l/OKA TOVARNA STROJEV Prvovrstne reference. — Zmerne osne! »SLOVENSKI NAHOD«. Atev pr> NAJNOVEJŠI ZA POMLAD \ Mislil,: t Hi,] h,» r - ■ ' %)ftmW^\ ^ :JBM^BM>MM^ ■■ ZADNJE NOVOSTI ZA POLETJE LJUBLJANA, IELENIUIOOVA ULICA ^Udobno kauv orna ie pcčufitt 0 prenovljenih Idealih ftorcsnonc forntiln* ppMšrOVStft fprt JramsŠcem gledališču) Postrežba Izborno — Vina so pristno in naravna — Piv« f« vedno *vef« — S hmw boda abonenti kakor ostali gostje v vsakem ozim zadovoljni — ^^^^BHoaojnnnnnaoHBO^BHOHoaBOJOBOiB^^o^ojBO^HO^oaHO^ Senčnat vrt S ■■■^■■■^■■^^■■■■■■^■■■■■■^^^BHHiMBaMi i Izprehajalci po Rožniku in Pod rožnika ! Obiščite znano restavracijo Mteiffl i i „K ATRCO"! POD ROŽNIKOM. KJER SE BOSTE OKREP- £ CAJL1 Z NAJBOLJŠIM VINOM IN JEDAČO, j Telefon 36*77 j Lep vrt! Balinanje! ! Vesele velikonočne praznike želita in »e priporočata KATRCA IN TONE PRIMOŽIČ MALI OGLASI Beseda :>o par. daven pomene) r*re*licL 12lave oeaeoa Din L— davek pusehe) Za pismene odgovore gieut m&un lasov |e irrta prtioZJtj uumiKO — Popu« t »j v zm male Dgi&se ae priznamo. KAPITAL .i B.wda 50 par aav^k pos*»oej. Najmanjši zn«-s**k *» LHn BANČNO KOM ZAVUU M *riboi Aleksanuiut* irsU 40 kupi taK' t) in plača na, bol je bxamlne knji/ue bank in hranilnic, vrednostne papirje 3* e obve/nice bone >reCke delnice itd valute vseh aržav Prodaja kih in za varovalnih zadevah se zaupn-obmite n? mene Ne odlašaj- Po^oJILA p:eskrbuii aatee m kulantno brez vsakega piedpiać la Oblast vem dovoljena n <«arr,a Rudni! Zore. Ljubljano Gledalska tft*a \2 Tel 38-10 Pni<>ž te znamke 1?07 HRAMI M KNJIŽIC E zaščiten h /av /lov vrednist ne pap.rie aVkatraj kup* sat I DvaiptSt 3* 1 oavKZvncK kip-pn rt n 1 i* <~«nah RAZI iCNA POSOJILA Ob'^~ ♦--»• i««v«» v*n rn Rudolf Zore I ju M j.* na G ■ Ika I r»- * ilf B>seda V> par davek posrhej. Najman |.*i znesek * Din POSESTNIŠKI SIN 35 tet si ar vsestran»K«> izobražen abonent nekadile de a ven in varčen t5če pr dn pametno gospod čno al' vdo vo katera ima smisla za v«u-dobo m 'epo v svrho ženeve — Ponudbe na upravo r>v1 ■ T ' C- l?Oii TRGOVEC z dobro vpejano trgovino star 29 let želi poznanir fUJt r.rw>KA &OLA L Gabersčik. bivši komisar iu* Šoferske izpite. Ljubljana, Ko 43, tet 28-28. 1275 SLUŽBE :6<-*t*<:b m' pa i iHVfh pito^nej M I/, A KS k LO A \ AJENC A močnega in pnunega, doma Oh M Ljubljanei ižcein. Malenšek JelovSka cesta 258. 128o SODELAVCA tSODELAVKO ca komisijsko trgovino rablj n novih predmetov spreimen ah dam v najem koncesijo lo Kal strog center Ponudbe n;» 6iov Nar « Ljubljana 600 125J- SKLADISCNICO — GOSPODINJO rgovsko naobraženo za p^n--lon restav i atijo iščem za Slovenijo — Ponudbe na upi Slov Naroda- pod *Trgov-niidr>e pod •( dobno me>t"« na upravo lista 1249 51 DIN lahko v«?ak zasluži dnevno če prev/ame za>l».pstvo V vsa '■tem Kraju sprejmem sam« enega zastopnika Za pojia a se rmd >rodaialpiae »ANOS« Man nor Or» »znova 6. — Prilogi T r »nam^e !04H n.SOC DLNAKJE\ m več zaslužile mesečno z delom doma Pošiljam material, nrevzamem gotovo bla^o Maj ■capital potreben — Zahtevajte t ros pe k te priložite znamko za ->d govor »Hemipa«. Parw>vo, — *'*-nt^s Aleknnndra 3. 1045 VAJLNtA ~~ a mizarsko obrt sprejmem oa Velkavrh. Krakovska ul 7 1285 VAJE* KO z dobre luse t meščansko aobn ne preko 15 let staro sprejme vrdka Ivan Lecjat. trgovina « lisalnimi stroji. Ljubljana Pre- ^mnva nI 44 Predstaviti se k* >d 10. do 11. ure dopoMaa. DOBREGA FOTOAMATERI A fotopomočnika in potnika za prodajo in izdelavo razglednic «prejme Fototehnika Pu-narjeva 1 t25S RAzno Jej—ta M> par tmvek po**»he) (Najuouijai tneemm * Uio GOMOIJE D A LIJ raznovrstnih barv dobite na vrtu učiteljske sole v Ljubija li. Resljeva cesta 10 1197 KROJAČI — ŠIVILJE! loško in dam-ko krojno Knji 40 dobite pri: Knafelj Alnizij Ljubljana Knževniška ul 2 Vainovejši sistem — zahtevaj re prospekt! 108^ NAJCENEJŠI zajtrk, večeno in najboljše mlečne izdelke — najcenejše v mlekarni »Drama« Erjavce vac št 2_1125 SKOBELJNIKE berštatei za mizarje izdeluje n ima stalno v zalogi Janez Vžman. tesar Kropa 1257 LOKAL >e odda na Ceiovski cesti Po-lasnila pri Terlep Matija Sv Jerneja c št 9 Ljubljana i?f»o z:a pkazmke si preskrbite prvovrstna ter rarantirano pristna vina čez ulico: Namizne Delo Ut Dtn 8 — Rizling « 1 d - .VlCeK « c tbsKa ružica 1 € 8.- ruska *nana « « 9.- 'ulandec « « 12 :abol<* n:k « 4 — 'ruševje sladki « 1 5- tiranje: ropi novec c C 24- ■^livovka < 1 28.- Iruse vec € ■ 28. ■?nn jevec « € ^2. Rum fini Čajni « 36- rer razne fine likerje. dezc rtna vina in konjak po reklamnih enan pri ,s 4. JeraL Ljubi ana. Sv P*»tra c % 1023 PO^KBNL \OVOSll sen oblačil spor L Kam^arn. »bleke puniftarue perilo Itd na jceoe je P R E S K F. R Sv H^tra c * 9 1 a M 911 i*.ak 1 i./4,>-fr • zunranje vezen ie zaves peri i morHtgramov gumomc Ve k a '.ai'^a perja p« S -b iin "ihmri-o (wisp*»JiVMTska *PSt» »2 • r\ ovrst ne ^ega lesa. SOME iz Klanega nrasto-vsake velikosti po amžii ceni izdeluje P Krusič. i.^m-Kr*ko IIIO PO .■ 1.1.1 NE \IKE2r leinie in sprejema rabljene v popravilo najceneje ALOJZ VALOVIL ^regor^ir^eva al 5 ' N'» polet »novem spomeniku 10*2* Svc/* n;i iti o— i5*e n«»rv**SX« ribfe olje U leKarne* ir Picco;ija v Ljubljani •e pnporfwa nfedim m *la-noTT.lrr* Mt*r*nrr- vršu je m trajne •>nduiant in natla*^»**» za Tt^eiinjive dame rtzersm salon »R A K A R« resrrnova u> / nasproti sla AiCame »Kosak« vezat vtood ž* R NAJCENEJE moške ta damakc bre In lepe »aoice Tvraeva f do-prl ivdrki i n JOS. SNOJ GOHT1LNA MAatTINC Zgornja lika ob praznikik! sunka to tiuaa dobmU* Urejen vrt Velikonočni ponedeljek koncert A. GREBENC aaknp la nroisja LJUBLJANA, Ivrševa c 36 :jani!iiiwaswwwwi \m mm VRTNE OGRAJE razne oolike, hitra dobava — Fasaoe. trpežno specielno proti vlagi Vsa stavbna dela ceneno in solidno izvršuje stavbno podjetje Rudolf Terčelj, Ljubljana, pri novi cerkvi v Šiški 1274 iiiiii^uiifiiiiHiaiHiiHraiiHai! Dalnatftrska vina, žganje, vinski kis. olivno olje lastno prešano dobite pri stari tvrdki za veliko noč LASAN, ŠIŠKA gostilna ,Dalmaci|a4 ZA SLAsCI^ARSKO ORRT iščem obrtni list proti odškodnini. Ponudbe na upravo Slov Naroda pod »Obrtni list«. 1287 a;;:ii^'Hiis:iii!iRiwiam^ PRIPOROČA SE £ONTAK FRANC ZIDARSKI MOJSTER SKOPJA LOKA KARLOVŠKA ULICA I^^^^Br^mCt If*''1 < "1 rMfM^M^rH' 1 j l+t+tt' M»M tl(*^**l • 'f^BsVHanVaVaVt^RaVaOSPHl^^^K^ 1 *ti f t MIZARSKI STROJI za obdelavo lesa stalno na razpolago po Din 20 — od ure Strojno mizarstvo Škafar, R niska cesta 16 1290 OJUUUUUI !iJULO.JULAJJI ,B JLI Maksa Boria SKOFJA LOKA Strojno vezenje / Plisiranje / Entlanje ' Izdelovanje gumbov / Ažuriranje / Toplo se priporoča tnnaiunin ■txxzjg MZIEZKM Beseda par laven posebe] iNajmanj&i «neaea 9 Lan LESENE SODE hrastove in bukove pločevinaste ter pocinkane železne kupuje vsako kol čino DAL-MAFURDA trgovina z industrijskimi sirovtnami. Zagreb Koturaška c 29 618 KTPIM 110-voltne male elektromotorje: rebraste cevi: vadaerpalko: dobro ohranjene palčne vodne cevi Ponudbe 'Nizka tena* upravniš»vu lista 1240 STAnOMU) ^»»sh*!* ^1 pat lavek pusehej Na!iiiHn;š «n«****fc • i.»iti PRAZNO sobo ali opremljeno sobo s kopalnico v centru tik opere 1 maja oddam Gledališča ui 7 III št 10 (248 V DOSMRTNO STANOVANJE in prehrano arejmem gospoda ali gospo, kateri razpolaga s večjo vsoto denarja Se lahko v knjizi Ponudbe na upravo Siov Naroda pol »V lastni hi*«. 1388 50 par. davek posebej. Najmanjši saeaefc k (4 orale) na južni strani Ljubljane se ugodno proda Re ne ponudbe na ogl odd »Slov Nar« pod Šifro »Lepa lega« • 239 CNON ADATROPNO VTLO 10 kv m z lepim vrtom po niski ceni prodam v 8t. Vido, pri* 100 m od Celovške ce-itne ceste. - Albin Novak. NOVA ENONADSTKOPNA HlSA pol ure do centra Ljubljane dve dvosobni stanovanji vrt. solnčna lega zraven cerkve, elektrika kloze mi pital 55 000 din Cena 42 000 din Sti ukelj Koseze 102 _1129 MALO POSESTVO z gospodarskim poslopjem in poljem za rejo 3 glav živine 10 mm od Škofje Loke prodam Naslov A Vaš, Suha 1. Skofja Loka 1123 Beseda 50 par davek posebej. Najmanjši znesek % LHn »FORD« štiriseoežen odprt, ugodno naprodaj Istotam »National« reg blagajna v najboljšem stamu Naslov v poslov »Slov Narrda« 1199 RAZNO POHIŠTVO dobro ohranjeno prodam po ugodni ceni Zogor Mar ja. Rajhenburg št 37 1128 CVETLIČARNA Pavel Šimenc Sv Petra c 23. Vam nudi najlepše vence, različne šopke in aranžmaje za vse prilike po nizkih cenah in v okusni izdelavi Pridite in prepričaite se! — Društva imajo I0n «-ni popust 1251 VSAKOVRSTNO POHIŠTVO NA OBROKE od najfinejšega do najcenejšega Spalnice že cd Din 1600. kuhinje od Din 800 Največja izbira vsakovrstnega pohiš-va Sprejemamo naročila po konkurenčni ceni Se priporoča: Mizarstvo »Sava«, Rožna dolina c 4 štv 18 Zaloga pohištva Gajeva ul — Nebotičnik 1237 PRODAM radi ženitbe trgovsko opremo z nekaj zaloge in obrtn m dovoljenjem v že vpeljanem lokalu cen trum Jesenic Ponudbo ie poslati na podružnico •Slov Naroda« na Jesenicah, pod značko »Ugodno 6500 « 1262 nroSKe fantovske m moške obleke »upite najceneje prt AR OIILEKE 'erman Martin Sv Petra c. 26 26 R ODPADKI OD PARKET m žage. popolnoma suhi. bukovi, hrastovi in smrekovi. 30 najcenejše kurivo. Dobe se pri Ivan AiSka, tovarna parketov, Ljubi iana Metelkova ulica 4, ♦el 22-44 1209 K ki« »MAIU NO HARMONIKO skoraj novo. Stirivrstno. 80 basov triglasno pod ceno proda Cavdek. Ljubljana, Glince VII-•2 1273 NOV TOVORNI BLITZ model 1938. vožen 3000 km. poceni prodam M Baner, Ljubljana, Celovška c. 38. tel 22-92. AlTTO-AKUMFLATORJl Exide 6 volt 90 amperov Din 750 M. Baner, LJubljana, Celovška e. 38. tel. 22-02. 1277 1277 MOTOR OPEL Motodub 500 ccm. stanje prvovrstno, ae proda Fric Ga r1 ser. Gornja Radgona. 1286 ŽIVALI Be«wr3a 50 par davek posebej. Najmanjši znesek š Dtn "~~"kahabcke harcarje. dobre pevce samce in samice dobite po ugodni ceni Franc Golob. Hranil m iV a cesta 8 Ljubljana Bežigrad 1196 IGUREN USPEH S Ittsefiraite V SLOV. NARODU1* Otroški vo/.lčln aajnovr jAlb ooodVIm DvoKoieaa, dlvainl nmtorji. stroji tiiclkljl pogre/ljlvi PO 4ELO NIZKI LENI — CENIKI FRANKO TRIBUNA« F. BATJEI ,-fUBLJANA. Karluvška cesta 4 — Podružnica MAK1BOB, Aleksandrova ce«ta -26 PRIPOROČA SE SE ZA NADALJNJO NAKLONJENOST — JAMČIMO ZA DOBRO POSTREŽBO KMETOV IN ODJEMALCEV KREVSOV VALJČNI MLIN SKOFJA LOKA Proda se sončna parcela — krasna lega razgled na Ljubljano, dve minuti od tramvajske postaje. Informacije v trgovini O L L) F — STARI TRG Restavracija „PRI OTETU" • SE PRIPOROČA VSEM SKOF J ELOĆ ANOM IN LETO VI-ŠĆARJEM — TOČIJO SE PRIZNANA VINA — NA RAZPOLAGO TOPLA IN MRZLA JEDILA — TUJSKE SOBB HALO ! HALO ! Vsi v restavracijo »LL0YD« Sv. Petra cesta na dobro šibenižko vino. odlikovano v Londonu — Dobi se kava >Express NFJIKUO IN P<) N K DE IA I. K \ SO NOC OI^-PU TO — K i K A l»\M>HI ORKr sTER * < I \ ENO Vit. X \-* It O £.\ I / i i« ■ l)\M( o« VSEM (T.NJ. (iONTOM K %V ARN K *•» TKIT \R« 2ELI.MO rSSall VEl.IKo \>rka tn mrzla Jedila! Vino več vrst/ Pivo v sodčkih! Lep vrt, kegtjlat« - Gabrijel Matteveber n r a r skofja loka NINSKA ULIC A i«ooeooooooo«ooooooooooeoo»»»o» Lastni izdelki — Nizke cene Franc Bozovičar *p!rwno čevljarstvo ■HM LOKA Kapucinsko predmestje Zalopa vseh vrst čevljev MOTEL EVROPA 1KAVA1RNA — RESTAVRACIJA Tonla in mrzla tekoča voda. Nizke cenel Centralna kurjava. Prvovrstna kuhinja. Pristna domača vina. CELJE Albin šiSrer* puškar LJUBLJANA — Gosposvetska eesta 12 POLEG RESTAVRACIJE »NOVI SVET« — TELEFON 3:5-49 OROŽJE, STRELIVO. LOVSKI IN RIBARSKI PRIBOR — LASTNA DELAVNICA ZA VSA V TO STROKO SPADAJOČA POPRAVILA — MONTIRAN Ie DALJNOGLEDOV — i >%u ■•me Ferdinand Sajovic manufakturna in modna trgovina i Kranj ...,.,.,..,„. .....^iiiiii»MWirtwiiiumiiii4i»iiiii.uMiniiilillllWtlHa Elektrotehnično podjetje II BOGATAJ IVAN telefon bo-m Konrrresnl tr«? 19 (poleg nunske cerkve) Izvršuje vse električne inštalacije in popravila. — Trgovina in zaloga vseh vrst inštalacijskega materiala. Strokovno in solidno delo, nizke cene! ■i ■ "»niiBUiKir' • .... •■>. * !••; pomladanske novosti .1, "■ liirilHlHJ'"'" -i..... Hi......ti: .iIUiuIm.. mM. »!»!•'*'-Umi <•■ • •* • . B PISARNIŠKE IN ŠOLSKE B POTREBŠČINE (na drobno in debelo) nudi □ □ □ D O Priporoča se Planinšek Vili mesar z a a n i c a PAŠNA PEKABNA Andrej Krošelj &KOFJA LOKA Knr*t<-tnsko predmestje Podružnica Spodnji trg Vsakovrstno pecivo / Dober kruh / Keksi itd. Za dame: Za gospode: PLAJCS — OBLEKE — PERILO KRASNO IZBIRO SRAJC IN KRAVAT NUDIMO PO ZELO NIZKIH CENAH! B □ □ B □ □ □ a □ □ B □ B D B Knjigarna 3 Cankarjeva in Finžgarjeva zbrana dela na obroke. □ NOVA ZALOŽBA V LJFBUAM, KONGRESNI TRG 19. Izbor nalivnih peres! □ □ □ □ □ n □ T v r d k a Ign. žargi LJUBLJANA - Sv. Petra c. 11 □ □ □ □ Umetniške slike □ g Umetni izdelki iz keramike in stekla kot krasna darila. n D L U a ČOKERT AVUGST 11 LJUBLJANA — Gregorčičeva S ' TELEFON TELEFON. 24-70 iell vtem cenjenim naročnikom veselo veliko noč! oaaaaooaoor±jgx r™*: Bricelj Ivan Vesele velikonočne želi vsem cenjenim naročnikom pleskar. Udar, sobo- in črkoslikar ter gostilničar v Štepanji vasi »Na Planirju« LJUBLJANA Tvrševa C. 15 ' tel. 33-07 ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE MIHELĆIĆ IVAN - LJUBLJANA BORŠTNIKOV TRG ST. 1, TELEFON Z7'*f Irvršujemo vse nove napeljave, preureditve, dogrraditve in popravila instalacij za luč, moć, altrnale. radio itd. Vse forrnataoati. prijave in napravo načrtov, za stranke za. priklop na omrežje krajevnih elektrarn izvršimo brez rtoplačfl. Popravljamo vse električne aparate, motorje. Lika t čuke i. t. d. Dobavljamo za instalacije in popravila prvovrstni aanterijal, kakor tudi svetila in žarnice — Pojasnila v atrakovnih sadevah brezplačno — Cene zmerne — Postrežba točna LETALSKE ZVEZE LJUBLJANE ▼ leta 1918. Poslužujte te pri potovanju na počitnice na morje, pri službenem In trgovskem potovanju in ob vsaki drugI priliki naiik letal, s katerimi potujete udobno in hitro. DNEVNA ZVEZA 8 SUŠAKOM v obeh smereh! Pred poldne odlet, zvečer povratek. Hitra zveza z Beogradom! Potrebujete vsega 3 ure! Odlet ob 9.30, dolet v Beograd ob 13*45« Dnevno zveze z Dubrovnikom! Dnevne zveze z vsemi večjimi evropskimi mesti! i Pri nakupu vsakovrstne teleznine. kakor: kuhinjske posod*, jsdilnega pribora, ieleZ- nlh postelj, štedilnikov tu peći. vaaJCOVrst-nega orodja aa poljedelstvo ib za vsako dru gro obrt In vsega ostalega v stavbeno stroko spadajoeega blaga Vam. priporočamo najstarejšo domačo tvrdJto mmmmmmma- Schn eider & Verovšek trgovina z železni no In vsakovrstnega orodja is strojev v Ljubljani — Tjrricva c. 16 Postrežba prt največji izbiri točna in solidna po najnižjih konkuienenih cenan! ,SPECTRUM* D. D. tvornice ogledal in brasilnicc stekla LJUBLJANA Telefon 23*43 Celovška 81 ZAOKMi >uinuHi»!"ka U Telefon SPLI 1, /.rlnjRkeira Telefon 368 VELEZALOUE STEKLENIH PLOSC LN OGLEDAL VSEB VELIKOSTI i-N OBLIK ZA POHJSTVO, OFRKME. iilAVBh AVTOMOBILE, NADPISE ITD. 111*. »r^^^-^^i' .s^isv.&v-f*^ s\n -;\ - S- K>1 PREŠERNOVA ULICA 1 VELIKO IZBIRO BIRMANSKIH UR. JSKE URE OMEO A, LONGINES. SCHAFF- STALNO NA A L O O 1 Najlepša koiuhovina pri Petru Semku I Gosposka ulica STROKOVNA IZDELAVA Conch zofie fotelje, otomane, modrece in vse tapetniške izdelke nudi solidno in oo nizki ceni RUDOLF RADOVAN tapetnik trt stev. 13. FPIC PREGL kjer dobite damsko, moško In otroško perilo v lepi izbili po najnižjih cenah, kakor tod) dnevno sveže šneeeriisko blago. PRIPOROČA 1A SE JOŽE in MARIJA HAFNER TRGOVINA Z LESOM IN GOSTILNA Vedno na razpolago topla in mrzla Jedila in dobra namizna vina. — Prenočišča in avtogaraza. SKOFJA LOKA Stavbni material nabavite najugodneje „ MATERIAL" TRG. D. Z O. L LJUBLJANA h >S Telet«« «7-1* Hiter Cdrsunns KOLESA IN PLET1LNI STROJI ADOLF FUHR LJUBLJANA, M AS AR YK OVA 19 ""•"JLEFON TO-6*» diamant TELEFON 20-60 STROJNO MIZARSTVO Jože Peternelj SKOFJA LOKA GRAJSKA POT Vsa dela po konkurenčnih cenah! Matevž Hafner mesar hi preka ievalec v ŠKOF JI LOKI PODRUŽNICA ŽARNICA - BORA iiiR)HNiniiniiiiHU!nHii]iiHiii[iiiiiiiiiiiiiiiiiii:iiiii! *anl V m In Jernej Grad DBAOOBIELI b. awni se svojim cenjenim goetoan v nadalje najtopleje priporoča- Iimill VERIG 1.1. V LESCIH PRI lil VERICE DELI in Jekleni PLUGI GLAVE — OKOPALNHU la BRANE Nitmi z no, posteljno, telesno perilo tn zavese VAM NUDI jPLtIJ AL> A TRGOVINA IROIBIEIRT GOLI LJUBLJANA SELENBUBGCVA ULICA ST. 3 Veselo Veliko noi želi svoji n cenjenim odjemaJcem in prijateljem ter se za nadalje priporoča parna pekarna Vertnik Rudolf TVBAEVA (DUNAJSKA) CESTA 91 AVGUST AGNOLA LJUBLJANA, TTBSEVA C 10 S4'7a KOMPLETNE OPREME ZA KAVARNE, RESTAVRACIJE, GOSTILNE IN ZA GOSPODINJSTVA O STAVBNO EN UMETNO STEKLARSTVO ZADNJA MODA Pri SPORT-KMET Aleksandrova eoata klobuki, perilo, kravate, n^a ▼let), čevlji, tenK turiHtika itd Ljubljanska kreditna banka LJUBLJANA TTRSEVA CESTA za vse v Nove vloge znašajo le preko Din N Termalno k o p a li š če Rimske toplice I n d i k a orf J a : revmatizem, živčne bolezni, seanse bolezni, iSiae, visoka napetost krči, bolesni želodca L dr. Pavšalne kure za vsakih 10 dni od 650,— Din. Efccžavmi uradniki popast! Prospekt daje Potnik ali Uprava kopališča Rimsko toplice. KROJAŠKI MODNI ATELJE J. JELOVŠEK LJUBLJANA, Gledališka ulica 14 Se priporoča za izdelavo oblek vseh vrst in vseh v to stroko spadajočih del po- najnovejših krojih, v aolidrJ izdelavi in po zmarn£h cenah.— Za cenjene dame izdelujem kostume in plašče angteftkega kroja. — V zalegi prvovrstno angleško blago v moxiernih vzorcih. wCllt a£ CE f° 4? anmmnnniinasiaiiaamwiwitwi mm\9ar mammp mm ^Bast Ljubljana« Aelenlrargova 5 največjo izbiro posteljnega m*sajnizaaga perila* volnenih In presitih odej, perilo« nogavice. Velika Izbira moških in damskih robcev. BRATA MOSKOVIC. mm Veletrgovina ufinfa strojarski k maščob, strojll in nsnfaraklh k o m 1 k ni i I BRZOJAVI: MOSKOVIC LJUBLJANA TELEFON 2Flf ŠOTOR MIEI Im im. v BEOGRADU it. 19181 ZA VSO • I« • t, •f' j. Zaprt veli*. 50 X 20 X 30 Odpira se v 1 minuti! KFB EZENT V VT IN GLAVNA Sprejemamo v 41INTERPROMET rabljenih, dobro ohranjenih efektov: pisalne, irealne, sapaelal a* (abteo lahko ter trikrat Odprt via, 165 cm. osa. ploskev 4.7 m*, prostor 5.4 m* Zapira se v 3 minutah t KOM. AGENCIJA, LJUBLJANA, FLORIJANSKA UL. 2* stroja, telesa* motorje, pisarniške opreme L L d. IN INOZEMSKA TRGOVSKA TEB INDUSTRIJSKA PODJETJA SVET. SLOVESA — IMPORT Razpolagamo a nimi skladišči. — Prospekte hi navodila pošiljamo — Ni Vaa poaetijo popolnoma brerobvezno 1 TEHNIČNO PODJETJE LOVRO PIĆMAN LJUBLJANA, ILIRSKA ULICA 15 — CENTRALNE KURJAVE # VODOVODNE INSTALACIJE # SANITARNE NAPRAVE • TO P LOV CONE NAPRAVE # KANALIZACIJE • KLEPARSTVO # STKCLUVUUl ATELJE PAGON LJUBLJANA, GOSPOSKA ULICA 7 SE PRIPOROČA CENJENIM GOSPODOM IN DAMAM ff HOTEL ANA Sv. Plarvna nad Trbovl'ami IZDELAVA VSAKOVRSTNIH TRGOVSKIH KNJIG PO NAROČILU, KAKOR TUDI VSEH DRUGIH V TO STROKO SPADAJOCm DEL — LASTNI CRTALNI STROJ w KNJIŽNA OMARA Z LEPO IN OKUSNO VEZANIMI KNJIGAMI — LEPO VEZAVO, OD PREPROSTE DO NAJFINEJŠE, VAM OSKRBI KNJIGOVEZNICA Jože Zabiek LJUBLJANA, DALMATINOVA 10 TELEFON ŠTEV. 24 — 87 Za pomladno zdravljenje in čiščenje krvi JE NAJBOLJŠE PRIRODNO SREDSTVO oni z rdečimi srci SPOMLADI JE UČINEK NA ZDRAVJE DVOJEN, ZAHTEVAJTE OD >PUTNIKA« ALI Z DOPISNICO OD UPRAVE ZDRAVILIŠČA BREZPLAČNI KOPALIŠKI PROSPEKT, V KATEREM IMATE MNOOO KORISTNIH NAVODIL O ZDRAVJU, UMRLJIVOSTI, DEBELOSTI, NARAVNEM PORODU IN NOSEČNOSTI, O RAZMERJU VISINE IN TEŽE, KOLEDAR ZA LETO 19» TER TRAJNI KOLEDAR DO LETA 108 0. UPRAVA RADENSKEGA ZDRAVILIŠČA SLATINA RADENCI .............i A. EBENSPANGER USTANOVLJENO I II TDI I AMA USTANOVLJENO LETA 1872. LJUBLJANA LETA 1872. IMPORT SEMEN IN RAFIJE Spalnice moderne, in kuhinje ter drago pohUtve po solidnih cenah priporočana... ANDLOVIC, mizarstvo ZALOGA POHIŠTVA LN POSTELJNIH ZICNTH VLOG pa iLM Po konkurenčnih cenah dobite danes j F RIGID A1R E HLADILNE STROJE za mesarje, slaščičarje, restavracije, mlekarne LtuL Stalna zaloga FRIGIDAIRE hladiTnfh omar za gospodinjstvo, kompresorjev m izparilcev. Lastna monterska organizacija in skladišča rezervnih delov. JUGOTEHNA DaZOaZa LJUBLJANA, Gosposvettka c. 1 — 5 MEŠANICE PRA2ENE KAVE ZA POZNAVALCE Prva ljubljanska velepraiarna kave Karol Flaninšek TYR5EVA CESTA 28 »SLOVENSKI *ARODC SD*a*a, 1* sprBa FRAN KOTNIK Imetnik Is«. MILAN LENABČIĆ lesna industrija, tovarna porke tov m OPEKARNA VERD, pošta VRHNIKA Telefon štev. 3 SkladiSCe: LJubljana, Trnovski pristan stav. 12 Telefon Stev. 29-60 I Proizvaja parketne plosoa, parketne deACice, BsassSSsl zaboje, brodarski pod, vseh vrat zidno opeko, porozno opeko za vmesne stene In vrst stresno opeko MENZA ulica 8 nad i cenjenim gostom — vsakoarar — VE8 DAN od 6. sjssvaj do 21. ure z»eces _ OKUSNO, OBILNO IN CENENO HRANO* Mleko. kavo. ka-abo. Caj din L—, 2.—, 2JSQ, 3.—; gulai, vampe, obaro. Jetrca itd. din 3.—. Palačinke z mareUčno marmelado din L—% KOSILO od po* 12. do 15. ure ae kuka dvakrat: zakuhana goveja ali umetna Juha. dve prikuhi. goveje meso din 5.—, isto s pečenko ali močnato din 7.50, isto s pečenko in močna to din 9 50, brezmesna hrana din 2.— do din 5.—. VEČERJA od pol 18. do 21. ure: goveji ah telečji zrezki v omaki, dunajski ali pariški zrezki din 3.50, pečen rajzelc, dušeno meso z makaroni sli špageti, goveji ah telečji Jezik v pikantni omaki. Jajčne klobase, aegedinaki gulai, ogrsko zelje, pljučna pečenka v omaki, piska v papriki itd. din 3-50. 2ganci koruzni, ajdovi ah beli, dušen ni. raz-lični cmoki kompoti in razne solate din L50, »«'^n* Jedila din 2.50, m očna ta Jedila din 1.— do 2.—. Točijo se brezalkoholne pijače! Abonenti m PISCHINGER J O S K O O S E T tal- tal Ineso aaaklk Itett m ■ i ■ ■ ■ jlx lili. Vrbiac Ivaa LJUBLJANA. KOLODVOMKA TJL. tS. pleskar, ličar aa stavna fta Se pilpuroca aa vam v to stroko spadajoča dala — Cen« konkurenčne, delo solidno in pod garancijo uuiijuuui ■ ■ inimiiniipiim ■ ■ jlmjllm ■ ■ ua Hotei Struke l LJUBLJANA sv/-\ Tclcfs« ss>4t 5v moderno opremljenih sok Garala alfa "Lepicaiaatvrt- ! — I Cenjenemu občinstvu se priponi« za obilen obisk • m 4 a a delikatesa M. Kompare Priporoča se Rafko Koretič delikatesa in špecerija Ljubljana — Aleksandrova c. 4 Telefon 28-5I Telefon 28-51 Svele blago! — Solidne cene! PLENICE »T E T R A« I snežno bele, mehke, tanke in debele po metra, kakor tudi rjuhe, Vam nudi najceneje domača +>»"1*4*>r Zupančič Greta KRANJ Sapa 43 Koncesij onirani mestni stavbenik Franc Varšefc gradbeno-tehnično podjetje Beograd Maršala Pilsudskoga ul. št 24 Telef. št 23-996 Ustanovljeno leta 1922 Podjetje zaposluje v sezoni 200 do 400 delavcev. s> Gradi stanovanjske hišo, vile. tovarniške objekte, obrambne nasipe, tunele, mostove, vodovode, plovne vile L t d. k Specijalno podjetje za zgradbe električnih central, tovarniških dimnikov, kroinih petM in vzida vo parnih ketiov. IGN. VOK LJUBLJANA. Tavčarjeva ul. 7, PHANOMEN 100 ia 120 eem Proaaptaa In eeaena PUCH in SACHS Detajlna prodaja kvalitetnega motornega olja „Indianol" proizvode Iz najfinejšega rlctnovega ta specialnega mineralnega olja, ki vsem zahtevam mazanja mo-akaplortjaklk motorjev KNJIGOVEZNICA IVAN BONAČ LJUBLJANA, SELENBURGOVA ULICA. L lli IZDELUJE VSA KNJIGOVESKA DELA NAJSOLIDNEJE IN PO NIZKI CENI, TI I U I 1 1 I 1 I 1 M I II II I I I I 1 I I I I M I I III ■■■ ■ rTTTTTI ■■■■■■■■■■■■■■■■■.......■■■■■■.....■......■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■..........■■■■■■...... F L TmTm^ WmW% Vsa mm. Z ZT TOVABM TRAKOV D.Z O.Z. O M R A. * LJUBLJANA ■■■IIHIIIIIIIIIITT ALEKSANDROVA CESTA S — TELEFON «•••8 ■■■■■■■■■■■■■■■■■■i■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ii UMIH JUL >8LUVEN8Ki ifAftODc, sobota, i«, aprila lasa, AVTO (g)SHoofl Glavno zastopstvo: EROSA POLJANSKA 69 Telefon 25-41 §PRINGER & MOLLER A* C* leipzig GENERALNO ZASTOPSTVO ZA JUGOSLAVIJO STJEPAN IRUJ )K AVI NA ZAGREB« M ESN I C K A ULICA ŠTEV. 5 BARVE« LAKI AN T. KRISPER COLONIALE Lastnik Veblič JOSIP LJUBLJANA VELETRGOVINA KOLONIJALNE IN ŠPECERIJSKE ROBE VELEPRAŽARNA KAVE — MLINI ZA DIŠAVE TTR5EVA CESTA 31 * BLEIVVEISOVA CESTA 56 Telefon iuterurban Številka 22-63 Brzojavni naslov: Verlic Ljubljana Ustanovljeno leta 1834 NASE CENE ZA PIRHE! STEKLO: razpršilci aa aal in sladkor vase ........ skodelice sa kompot . • krožniki sa pecivo . . • doze za sladkor .... sklede velike za kompot krožniki za torte .... kozarci za vino, 12 komadov nastavki .... servisi za vodo • • servisi za vino . • • servisi za liker . • • servisi za konsst PORCELAN skodelice sa kavo . . . . skodelice sa kavo s krožnik krožniki globoki .... servisi sa kompot in pecivo servisi sa črno kavo . . servisi sa kavo .... servisi sa kavo, rožasti jedilni servisi, roaasti . . Di.i !.— dalje L— „ C-25 . - 2-25 - 6.25 . v* 9 .25 ,. 9-25 .. ■ 16.— . „ 11— • . 18-— . . 18-— m m 18-— . . 22.75 Din 5.— dalje trn 6.— wt m BSSO *» rt 38, ■ ,. *t t8v^~" m pt 55. „ rt 88.—~ rt rt 3SS— „ moške srajce......... Din 1830 dalje moški ovratniki........ ■ *>•— ■ moški dežniki......... ~ 30.— » damski žepni robci...... m 2.50 „ damski modrčki ...... ,» 5.— ■ damske nogavice......• . •» 6.— ■ damske hlačke, svilene..... ~ 18.— »» damske rokavice........ r? 12.— damske podveze........ »* 12.— >•> damske kombineie....... •* 22.— ■ damski dežniki........ m 44.— ■ DRUGE VSAKDANJE POTREBŠČINE: JEDILNI PRIBOR: žličke za kavo, aluminijum . žličke dessert, aluminijum . jedilne vilice, aluminiium jedilni pribor, rje prost, par nožki za krompir . . . . razni kuhinjski nozi . . . pribor za salato . . . • • PERILO otroške nogavice . . • . otroške dokolenke . • . otroški predpasniki, gumi otroški podbradki. gumi . moški žepni robci . moške nogavice . • moške podveze . . moške dokolenke • moške kravate . . moške naramnice Din Din 1.50 dalje 1^0 . L— 2j*e 6.— 3.— dalje 6. — „ 13.— „ 3.— „ 1-50 ., 3. — . 4. — „ 9— r, 7. — r, 12.— . milo, toaletno..... milo za britje ..... čopiči za britje .... brivski aparati .... britvice, 18 komadov . . glavniki ...... zobne šcetke ..... zobna pasta...... bake lit košarci za zobe . puder v vrečkah . . . . denarnice ...... šepni noži...... škarje ....... listnice ....... otroške torbice..... damske torbice . . . ■ kovček! ....... aktovke ....... otroški nahrbtniki • • • moški nahrbtniki . . • . Thermos steklenic« . . - Din 830 dalje 130 „ 3. — 7.— „ 430 „ 138 , 2 38 rt 230 2.25 „ L— 2.— 4. — „ 4.— „ 18— rt 14. 42.— 1036 40.— 18.— ČEVLJI: otroški čevlji . fantovski čevlji damski čevlji . moški Čevlji KONFEKCIJA: otroške mornarske oblekce . fantovske obleke .... •Meke, Din 17.— dalje rt 66»^™ .. 68.^^ rt rt 78.- rt Din 88.— dalje „ 98— . „ 148w— 228.— rt ANTON KRISPER MESTNI TSG ŠTEV. 26 LJUBLJANA STRITARJEVA UL. 1-3 —1--r-"~:-----rr-^rrrri I II li I I I I I I I I Hiša z gostilno in mesarijo na Glavnem trgu se proda iz proste roke zaradi starosti Lep vrt, salon, 14 sob, v letoviškem kraju, najlepša lega za povečanje hotela, ki je v tem kraju nujno potreben. Eventuelno se strokovnjaku odda tudi v najem. Poizve se v upravi >SLOVENSKEGA NARODA« imniHiiinmimiiiini n ■ ■ i ojujllm nnrnnnrr........|nnrrrrrn u li H | H lili [nTTTTTTnt VSEM, KI POSETUO sKOFJO LOKO, SE PRIPOR6CA GOSTILNA ZAK0TN1K Gorka in mrzla jedila vedno na razpolago. Pristni cviček. Prenočišče. Se priporoča PETER ZAKOTNIH, gostilničar, ftJcof ja Loka — kolodvor. 1 I B II BI II ■■■■■■■■■ A H II ■■■ 1 I I I I ■ I ■ B I I ■TTTTTTi STROKOVNA RADIO-TEHNIČNA TRGOVINA IN ZASTOPSTVO KVALITETNIH RADIO-APARATOV FRANJO JAKLIČ K a A N J SIERA Jenko Alojzi] dežnikar K 8>a n j Izdelovanje vseh vrst dežnikov in sončnikov Krojni tečaj za damska oblačila se prične vsakega 1. v mesecu. Prijave sprejema in pojasnila daje TEODOR KUNC lastnik od kr. banske uprave dovoljene šole Ljubljana Aleksandrova cesta 5/H. Za odgovor priložite znamko. L nobenim drugim reklamnim sredstvom ne morete ooseci enakega ocinka, kako? 9 Caaoptsalm oglasom, e.lgar delokrog )e neomejen. Caaopis pride v vsako klao ta govori dnevno desettlsočem čitatelje«. Kedno ogla* sanje v velikem dnevniku *e najuspešnejša investicija, ki prinese korist trgovca In kupca. ||i!!IJIII!r:!«W NAJBOLJŠI TRBOVELJSKI ^r*k premog r^j/t^ »rez prahu 0^^^ KOKS, SUHA DEVA POGAČNIK Bohoričeva 5 — Telefon 20-59 24. L. BOTiijHiniHiifUEi!"!] Prava '...... vinar fT! --^i|msrP'ri!iipiniiiniiiHiiiiiMiaaP'"'TW " : " ' M"^ CENJENE DAME! V mojem damske m salonu Vam napravimo najlepšo trajno ondulacJjo po zmerni ceni. Delamo s tremi najboljšimi aparati in preizkušenimi preparati. Poskusite tudi Vi, cenjena dama, in boste zadovoljna, kakor je zadovoljnih nešteto naših stalnih obiskovalk. Za dobro in vestno delo jamčim Vljudno se priporočam KRALJ STJEPAN, frizer za dame LJUBLJANA, TYRŠEVA C. 55 (Nasproti gostilne Kačič). >HUililf\ 1ii!llilllil»lllu,l;-i ., ... .i.!,ll:l!lll!IIIJflflll!:!!!!i"!iil,i!!IICI»ii!|l|||U!ii|, PAVEL HERICKO MARIBOR uradno preiskuisna dobite v trgovini M. Vidina jer Cankarjevo nabrežja štev. 3, v podružnici na Tfrrssvi c. 51 ter na stojnici: Nabrežje 20 septembra. 704 niMiB....................11«■miMiiassn minu iMiiiieiiii Aleksandrovo na otoka Krku nenavadno priljubljeno kopališče pri domači in inozemski publiki, ki išče solnca, morja in miru. Peščeno kopališče je zelo pripravno za otroke in neplavalce. Ljubitelji ribolova in jadranja imajo dnevno priložnost za lepo zabavo. Prijetni izpre-hodl po obalskih potih ob zalivih. Električna razsvetljava. V hotelih popoln pension, vštevšl vse takse In postrežnino, 43 do 59 din po legi sobe. Informacije daje TURISTIČNI ODROR Alekaatsdrovo na otoku Krku 0975 »SLOVENSKI NARODc, sobota, 16. aprila 1938. Priporoča se na prebaUIfh trpečim bolnikom od oglednih zdravnikov preizkušen in zanesljivo delajoči ČEBOKLIJEV ZDRAVILNI PREPEČENEC prirejen po KarUbadskem recepta. Dobi m» in naročila sprejema samo: Pekarna čebokli MARIBOR I ■•■• Gradbeno podjetje MARIBOR iiijii.iiit»i«.iiin»«iiiiiiiiiii.iii»in Ako želite katerokoli knjigo, obrnite se na knjigarno in papirnico „Domovino44 - Celje l~y M ■ ■ ITTI Mlliiniiinimiiniiiimih fc-iMi ■ ■ m 3 B g 11 m ii o i m m 11 Eoma5Bn5 n □ o □ o □ NAJMODERNEJŠE OPREMLJENA KAVARNA, g ZBIRALIŠČE TRGOVSKEGA SVETA. SENČNAT g VRT, IGRALNICA. BILJARD. DVAKRAT TEDEN- □ □ SKO KONCERT. g § CELJE g D rS KAVARNA MERKUR JAKOB LAK Kari Loibaer CELJE, Kralja Patra cesta 17 Priporočamo špecerijsko blago. IVAN KRAVOS FRANC BERKHARDOV SIN — IMEJITELJ Gustav Bernkard og-lejte M izloibe ALEKSANDROVA CESTA 17 TELEFON LNTTSR. ŠT. 20-30 ZALOGA STEKLA IN PORCELANA F. Novak A RIBOR Gosposka 8jL 9 Samozaložba razglednic Maribora — Razglednice za vse prilike — Najcenejše engros cene za preprodajalce MsMMrfsalCtBI' M Franjo Majer MARIBOR - Glavni trg msaaissuUiiiiiitiiii! <\.....:ijiun«:T;i.iii!!U:«ii-!iiic:"J!!niiiiBnaiiiiiiHs Anton Senica Maribor restavracija, in kavama TattentMscliova ulica „CR1ČM Izletniška gostilna A. in M. Oset ROŠPOH PRI MARIBORU — TELEFON ŠT. 28-07 — NADMORSKA VIŠINA 450 M Anton Tavčar MARIBOR, Jiarttčeva 3 — Telefon 31-47 Prostoja kastnih izdelkov! Najfinejša praska sunka, gnjat. vse vrste mesnin, klobase, salame VSAKOVRSTNE MESNE KONZERVE — MESARIJA Priporoča se KNJIGARNA IN TRGOVINA S PAPIRJEM Kari Goričar vdova Celje, Kralja Petra 7-9 EN GSOS EN DETAIL KONFEKCIJA MODA ! MARIBOR - Glavni trg % MNOGO PRIJETNE ZABAVE PREKO VELIKONOČNIH PRAZNIKOV VAM BO NUDIL NAJBOLJŠI, NAJBOLJ HUMORISTIČNI FILM UFINE PRODUKCIJE „ Ogoljufani prepirljive!" Film je posnet po gledališkem komadu >DER HOLLEDAUER SCHIMMELKRIEG« Kot glavni igralci v tej nedosegljivi komediji bodo nastopili: HELI FINKENZELLER RKHARD HAUSSLEK EDUARD RoC K Na velikonočno nedeljo in na vel. ponedeljek bo ob 10. in 14. uri matineja. Prekrasne slike iz Kalifornijo. Film v naravnih barvah TOBNADO UNION-CELJE h. INO Želcznina in puškama Pinter & Lenard Maribor Alcfcsn888jlrova cesta 34 OGLEJTE SI NASE ZALOGE — PREPRIČAJTE SE O NAŠIH CENAH ! Josip čebokli fino pecivo in slaščice Glavni ""'ininini m j u m i m mrv^ni-u-ii m ■ i n m n h i in Pekarna Hartinger Maribor, Aleksandrova cesta Z9 Crni, beli in luksuzni kruh. Posebno zdravniška priporočen je Hartingeriev prepečenec vanili. prepečenec. Velika izbira vseh vrst peciva in kruha. isaaa■■»■■!■■■«■■■■■■m■■■■■■■■■^ t 8 H g B I IUL3LOJUUUULJLIUUL^ HRANILNE KNJIŽICE VSEH DENARNIH ZAVODOV $% obveznice, bone. delnice itd. Valute vseh držav — kupimo takoj in plačamo najbolje Bančno kom. zavod MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 4« Prodaja srečk Srž. razredne loterije mm imu mnnnnmTin POP jnrrTy,nnrnrvinr|pHr MODNA TBCOVINA ANTON PAŠ MARIBOR, Slovenska nI. 4 PBVA jugoslov. izdelovalnica blagajn J0S. SCHELL MARIBOR, KOROŠKA CESTA 31 SPECIJALNA DELAVNICA ZA BLAGAJNE, SAFEJE ZA BANKE, JEKLENE TRESORE ZA KNJIGE, ZIDNE TRE-SORE IN TRESORE ZA KARTOTEKO IN PISALNE MIZE Alojz Stuitipl juvelir, zlatar in srebrar Maribor Koroška cesta 8 LJUDSKA SAMOPOMOČ U8. POMOŽNA BLAGAJNA V MARIBORU. ALEKSANDROVA C. 47 Poverjeništvo: LJUBLJANA. TVRSEVA »4 naznanja smrtne sin čaje svojih članov v mesecu marcu 1918 ŽELJ ANTON, delovodja gradb. urada. Maribor; I>r. PEREANI EMANUELs zdravnik, Celje; ZAGM 'JSTf R IVAN, mlinar in posestnik. Brezovica. p. Biz*?Jjsko: GREGORČIČ J ERA. zasebnica. Ruse: ZMAZEK JOSIP, užitkar. Godemerci. p. Mala Nedelja; PIšEK KATARINA, zasebnica. Kustosi ja: REBER N A K FRANC. vet. major v pok.. Ljubljana; ARKO IVAN. tajnik posojilnice v pok., Ribnica na Dol.; JAKOPIČ IVAN, rudar v pok.. Trbovlje; GORšEK FRANC, posestnik. Gor. Ponikva; CRNE IVAM, užitkar. Orle. p. Ljubljana. VTDIC A.\'A. posestnica. Krčevina, p. Ptuj; KRAMBERGER ANTONIJA, uzitkarica. Sv. Lenart; DOMADFNIK MATILDA, viničarka. Rače; ŠVARC IVAN. Košaki pri Mariboru; PEVEC URŠULA, preuzitkarica, Pijovce. p. Šmarje pri Jelšah: ZABERL URŠULA, preuzitkarica. Studenci: BIZJAK JOSIP, loto arhivar v pok., Poljč^ne; BALOH MARIJA, posestni ca. črnova. p. Sv. Janž na Vinski gori; POVODEN JOSIPINA. žena lesnega trgovca. Pobrežje; WERDOUSCHEGQ MARIJA, zasebnica, Celje; NOVAK LIZA. preuzitkarica. Zasadi p. Jursinoi; LOBMK KATARINA, preuzitkarica. Razvanje p. Hoč-; KAC ANDREJ, preužitkar. glov Bistrica; KOVAČEC VALENTIN, utitkar, Osfusovci: SELLER VINCENC. zlatar. Maribor; OIKAVCIC FRANC, posestnik. Braunšvajg: ZEDARIC MARIJA, posestni ca, Središče; VERSTOVšEK NEŽA, zasebnica. Maribor; MRAK MARJETA, uzitkarica, Begunje pri Cerknici; H trm G TEREZU A. zasebnica, Celje; PO VSEH UMRLIH ČLANIH SE JE IZPLAČALA GRAJ2L ANA. uzitkarica. Cerovec, p. Sv. Jurij ob j. ž.; POŽAR HELENA, zasebnica, Maribor; STRGULEC IVAN. trgrovec. Ljubijajia; REBERŠAK FRANC, zasebnik, Verače. p. Buče; FRIEDL TEREZIJA, posestnica. Rogoza, p. Hoče; GILG KATARINA, zasebnica. Maribor; NEDELJ KO KATICA, hišnica, Maribor; LAČEN MARIJA, žena drž. žel.. Maribor, Tesno; SINGER ANTONIJA, zasebnica, Celje; 2GAJNER JANEZ, preužitkar, Muta; KTJNST MARIJA, uzitkarica, Trepče, p. Sv. Peter pod Sv. Gor.; DOBOVTCNIK NEŽA, uzitkarica. Pristava; TOMAŽIC MARIJA, dninarica. Josip dol, p. Ribnica na Poh.: TEPUŠ JUSTINA, zasebnica. Drstela p. Sv. Urban pri Ptuju: REBERŠAK JOŽEF, užitkar. Sv. Lenart pri Brežicah; TRSTENJAK MARIJA, posestnica, Frankovci, p. Ormož; _ KLEINPIENST VILJEM, mesar. Sv. Marjeta niže Ptuja; JEšOVNTK BARBARA, posestnica, De v Marija Brezje, p. Hoče: O ZIM TEREZIJA, posestnica. Ruse: MKRZEL JULIJ AN A_ posestnica, Knezdol p. Trbovlje; TTC BOSTJAK. užltksr, Stranice, p. Velenje: MARCIC ANDREJ, žel. prem. nadsiratelj v pok., Slov. Bistrica: J AGER MATILDA, zasebnica. Loke. p. Trbovlje; MAIERHUBER FRANC. zas.. Rogatec: LAVTT1AR FRANJA, vdovs po ministr. tsjniku, Ljubljana; PRIPADAJOČA PODPORA V SKUPNIM ZNESKU Din 437-^083,— Članom, ki so pristopili po 1. novembru 1933. se izplača polna podpora — brez odbitka! Kdor še ni član »Ljudske samopomoči«, naj zahteva bre zob vezno ia brezplačno pristopno izjavo ! BLAGAJNIŠKO NAČELSTVO ^EUEŽGANUA(&.M&t ON VZORNO«® UKEOSilC«', OS OM A, MOMJJ&K® 1 KI IBlgfEI®a.K®lM)©(LMĐI>(l P0.D/a€ VIKTOR HED LJUBLJANA - TELEFON 20-71 nadi po zelo ugodnih cenah PBISTNO DOMAČO SLIVOVKO PBAVI KRANJSKI BRINJEVEC LOCEBJE IN GBENČICE BUM JAMAJKA VINJAK MEOICINAL VINO VEBMOUTH MAUNOVEC IZ GORSKIH MALIN OBANzADO CITRONADO J 7 LJUBLJANA WOLFOVA ULICA 4 ŽITNIK RUDOLF SoloSno kleparstvo, instalacija strelovodov, strešne iioladie Delo solidno Cene zmerne Deio solidno LJUBLJANA AMBROŽEV TRG 9 Telefon »Mo # Čekovni rotun 13.469 BRUNO MOSER ZEMUN MoMt*|era tal* 1« osi otov. r7 Zaloga Ml ▼ 4» ▼ FRUSKOGORSKI Zastopnik za Maribor in okolico: g. Franc Vogrin, ki je z zakonom zavarovan in v kakovosti ne preko si Jiv Pohištvo Italijansko, vsssfssaf Ivan MATHIAN LJUBLJANA—Tjrntara cesta 12 i ■ ■ ■ ■ ■ i ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ a ■ ■ ■ ■ ■ ■ n ■ ■ ■ ff ■ ■ ■ m Najfinejša ljutomerska vina vinogradnika JOSIPA ORNTGA v Ptuju. Zaloga v LjuNjanl, Tyr*eva c 16 (dvorišče katar m »Evrope«). ZASTOPNIK: RAISER DSAGO Jadranska plovidba d. d. Sušak Brza parobrodska služba lz Benetk in Sušaka proti Dalmaciji. Turistična potovanja iz Benetk in Sušaka proti Dalmaciji po zmernih, pavšalnih cenah. Vsakodnevne parobrodske proge za vsa kopališča in letovišča jugoslovanske obale. Enajstdnevna pavšalna potovanja iz Sušaka v Grčijo. Navodila in prospekte dobite pri direkciji na Sušaku, vseh agencijah, Putnikovih uradih in družbi Wagons-Lits/Cook. Kreditni zavod trgovino in industrijo Ljubljana, Prešernova nlica št. 50 Telefonu 37*01, 37*02» 37*3, 37*04. (ll lflSfflft»lll POSlOpJll) Brzo)avni naslov: Kredit LJubljana. . llJii iti ■'> Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic, kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, Safe-deposits itd. RUDOLF SEVER LJUBLJANA, Marijin trg 2. prevleke za poMftvof I le, linolej In Ustni tapetnlikl izdelki« inctol, fotelji ktU*. t ▼ zalogi. ELITE LJUBLJANA PREŠERNOVA 7~9 MOŠKA KCNTEKCVA KUPI g AJVICJO IIBIKO V PLAieiM IN KOSTUMIH ZA D A M C TIR V OBLI- K AH IN POVRŠNIKIH ZA GOSPODE. Prvovrstni salon za dela pa DELNIŠKA DRUŽBA PIVOVARNE V LJUBLJANI Priporoča svoje izborne izdelke, in sicer SVETLO IN CRNO PIVO PEKOVSKI KVAS in Špirit vseh vrst E TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO LJUBLJANA Aleksandrova cesta st 9. TVRDKA OSNOVANA L. 1873- IVAN KRIVIC^ ŠPECERIJSKO KOLONIJALNO MA TERIJALNO BLAGO LJUBLJANA TELEFON LNTEBTJRBAN 59-15 FRANČIŠKANSKA ULICA 8T. 10 A. Z1BERT TRGOVINA S ČEVLJI PREŠERNOVA ULICA naznanja cenjenem« obCtastva, da Js ravnokar doala pomladanska pošiljka damskih eanrlstet v vseh modnih barvah, kakor tndl sandale* na gospode in deco ta osnjs in hunting-caiia v vseh velikostih ter po n i a k 1 a cen 't tjt* m A. PERKO LiUILJAl prt tvrditi CUGA ft. ALPEKO STOPNICE TERRAZZO KERAMIT MAJOLIKA MOSAIK T PLOSCE ZA OBLOGO STEN IN TAL V RAZNIH BARVAH JN VZORCIH, SODOBNE KOMBINACIJE, PRIMERNE ZA KOPALNICE, KUHINJE, VEŽE, STOPNJI&CA, MESNICE, MLEKARNE LTJ), IZDELUJEMO V LASTNI TOVARNI ZA gO — 75% CENEJE OD INOZEMSKIH KERAMIČNIH IN KUNKER PLOSC T »ALPEKO« - INDUSTRIJA UMETNEGA KAMNA IN MARMORJA V LJUBLJANI Češka industriialna banka U »»trata!« la •«•»•»!»■» t OS PODRUtNICA V LJUBLJANI, RfABJJIN f ~ Na debelo! Kajoaaeje hi njbolje kupite vrvarske lastne izdelke volno, afrlk, tcspok, gradi sm ttmnloa, ncpremorijivc konjske plahte, gasilske cen L t. d. same pri Prvi kranjski vrvarnl la trgovini skonopnino Ivan No Adamič i LJUBLJANA* Sv. Petra cesta št. TL Telefon 2441 MARIBOR, Vetrinjskn nllca It 20. Telefon 2454 CELJE, Kralja Petra cesta št. S3. B11ZJAK KBZHABSTVO Ljubljana, Kongresni trg 8 T priporoča veliko zalogo krasnih srebrnih Tlslc ln vseh vrst drugih krznarskih izdelkov za pomlad in poletje Specijalna trgovina ■a damske međa, bini, nogavic, rokavic ln kopalnih potrebščin PEPCA ČRNJAČ LJubljana fielentrargova nI* S» *3* VRTNARIJA IN CVETLIČARNA MATKO KEŠE linhartova tji* 5 ] msO cenjenemu občinstvu Izbrane cvetlice, raznovrstne vrtnica ter okusno vezane šopke ln vence po najnlijih cenah, HOTEL METROPOL MIKLiČ LJUBLJANA IA3PBOTI GLAVNEGA KOLODVORA . MODERNA KAVARNA ★ DVORANA ZA PLESE IN BANKETE ★ SOO POSTELJ BILJETARNICA LN MENJALNICA »PUTNIK« V Laneno olje, firnež, barve, lake, kit, lan, tropine ter vse v to stroko spadajoče blago prvovrstne kakovosti pa solidnih cenali ln točni postrežbi najugodneje kupite pri domačem podjetju Medic-Zanki tovarna olja, lakov in barv drtj2ba Z OMEJENO ZAVEZO — LASTNIK franjo MEDIO CENTRALA ▼ LJubljani, podružnica ▼ Maribora, ekspozituri v Novem Sadu In Beogradu — Tovarne v Ljubljani, Medvodah ln Domžalah I L. MIKU! LJUBLJANA — MESTNI TRG 15 Dežniki Na malo Na veliko LSTANOVLJ. L* 1879 TELEFON 22-82 MORSKE RIBE ▼ največji tZMH KMETU Gosposvetska cesta Priporoča se? trgovina z mešanim blagom fl. EGUC Lesce pri Bledu PRIPOROČAMO MANUFAKTURNO TRGOVINO JA1NKO ČESNIK LJUBLJANA, LINGARJEVA UL 1 CINKARNA D. D. V CELJU OSNOVANA 1925. LETA PREVZEM SI POSLOVANJE DOTEDANJE DRŽAVNE CINKARNE, OSNOVANE ZE 187S. LETA VESELO Celi vsem svojim VELIKO otnSKutalccm Bv. gostom In prijate- _ _ Križa naj tople jo ljem ter so vsem NOG priporoča IVAN SEMRAJC GOSTILNIČAR FBI 8 T. K B I S V TRGOVINA S KURIVOM JEHART FRANC LINHARTOVA UL IS nudi cen J. občinstvu suha bukova drva m po najnižjih cenah. Predeluje ln izkorišča cinkovo in cink GLAVNI PROIZVODI CINKARNE D. D. SO: ■arov te rafiniran ▼ blokih, cinkova pločevina vseh dimenzij In debelin, svinčena pločevina vseh dimenzij In debelin, i ekranu plifevaan vseh dimenzij in debelin, cinkovf pran, ktnlina, koncentrirana ln ne koncentrirana, galica (železni vitrijol). g1 ki vrst prodaje fabrfkatov Cinkarne d. d. Ima tvrdka afrnitvo LJubljana, Maaarykova tt veleprodajo ter trna tudi stalno na akiadiscn: modro galico, litopon, mini j, (dn) v blokih in palicah, aluminij, baker, antimon. Poleg tega trguje tudi S asai lini kovinami in kovinskimi odpadki vseh vrst. "i!!!|.,|lll!!f!t;!!}!|fll:;:!!,|l!!!!!!l, „J3achuumC DR.OETKER^ pecilnim praškom immim iiiljevi Jugoslavije ll Podružnica Ljubljana, Gajeva ulica 6 PODELJUJE SPREJEMA od S 1 ▼tofe as vrste poaofH in kfedKe na tekoče račune, po 4 — S #/*. Vse vloge so vsak čas razpoloflflve brez vsake omejitve. Ljudevit Mane lakot #.* MATIČKA TOVAJUJA USTA* UOITIZdlC NOVLJENA ŽE LETA 1834 Proizvaja vao vrata oljnatih, aitrooalulozos« in gib lakov najboljše kakovosti. laki za laMranfa ! »TessaroU Emmt, novi sintetični emajl lak! Hitro sušt\ odporen proti demonskim vplivom, udarcem itd. V vseh barvah. Prodala: Imssaaa Rozina BARVE IN LAKI LJUBLJANA, TYRŠEVA CESTA ŠTEV. 14 JOSIP KOBE NOVO MESTO VELETRGOVINA ŠPECERIJSKEGA - DBLJKATESIODGA BLAGA NA DROBNO IN DEBELO. Zastopstvo Standard Ts< masi 1 d. d., Zagreb. Na steljo eenj. lastnim svtouiotsOuBi in preračunanJem lastnik prs vosa 1 h stroSkov. VII. JUBILEJNI OD 6. DO 15. AVGUSTA 1938. VELIKA JUBILEJNA RAZSTAVA RAZVOSA IN Ni KA GOSPODARSTVA TER KTJLTURNBGA Df SOCIJAI-NEGA UVLJENJA MARIBORSKEGA OKROSJA ▼ SVOBODNI DRŽAVI 80% POPUST NA ŽELEZNICAH IN PAROBRODTH OD 4. — ti. AVGUSTA Itt Priporoča se trgovina s papirjem na veliko Ljubljana, Tvrševa 12 dvorišče modal atelje NEBOTIČNIK Najlepši dežni plašči za dame ln gospode, aajboljas ■ngliski srn ea&ko sukno, naj-sseanjaa postrešba v prisnano najboljšem kroja Js samo v modnem salona ŠETINC LADO NOVO MESTO NAJUGODNEJE VAM NUDI SLAVO KOLAR LJUBLJANA — TELEFON 24*** SVETLOBNA TELESA. ELEKTRIČNE STROJE IN APARATE, ELE^CTROINSTALACIJSKI MATERIJAL, TEHNIČNE PREDMETE, ELEKTRO-IN6TALACLJSKA DELA £N VSE ELEKTRIČNE NAPRAVE. DOMAČE SALAME Df FINI POLEMENDOLSKI STB nudi DELIKATESNA TRGOVINA L BUZZOLINI Llngarjeva alleav Avguštin Okroglič gradi — projektira^ Izvršuje NOVO MESTO 8ETOLOVA OL 7. MEDNARODNA ŠPEDICIJA TliRK Ljubljana prevzema: PROSTO JAVNO SKLADIŠČE CABINJENJE i in Hromih poMlJk ta ta Utro, tn po aateitjl tarUL ras va zanj vsakovrstnega blaga, kuriva, strojev, selitve v LJubljani ln laven LJubljane ln vas s vozovi m avtomobili ln to hitro Informacij« brezplačno, ter po nizki eeal. Mam jam a siti (a ■■puli tsvnr-i). Talili ■ S4-8S nega kolodvora). Telefon: 21-87 _ • L af^l___l jl* _- VSKLADISĆENJE raznega blaga kakor tudi pohištva ▼ lastnem, mestne trošarine m uvoz-nine prostem JAVNEM SKLADIŠČU. Oskrba inkaso-po vzeti J. L šE. 12 (aasprotl mestne >). Telefon: 80-75 1 • ^«SSv r#s.YOV. V*f 'S|f*sss' razne izvedbe* ELEKTRIČNI vrtalni aptroil STROJI za OBDELAVO lesa TN Kovnr na aurnucsa pogon, kovaški ventilatokjl signalne električne sirene in hupe, ELEKTRIČNI KOemPKESOBJI, razni TRANSiORMATORJI, ELEKTRIČNE ČRPALKE ZA VODO, HLADILNIKI, ELEKTRIČNI sesalci za PRAH ITD.. ITD. VES MONTAŽNI MATERIJAL za INSTALACIJO ELE-RRICSfE la7ci WS ffOOONBKK SILE V NAJVEČJI IZBERI VAM nudi: »ELEKTROINDUSTRIJA« D. D«, LJUBLJANA H H D 90 LET MHD 90 LET ovi ti*%f € listo soio^o tftanrn pohištvo preo/esto pelnszu< CM MM WM MfS VI VVMf izieloTalaka perila za dame, gospode in deco • J. nHIIIHIIII Lfubliana, mestni trg 8 USTANOVLJENO L. UM Anton VVagner RADOVLJICA Kemična čistilnica ln barvarnica oblek, volne In svUe Sprejemallice: Ante Frcxellf krojačnica. LinUjaaa VOAN J AROV A ULICA 4 SLOMŠKOVA ULICA SS Dekatiranje blaga V krojačnlol PreaeJJ mm Vam vne lepo zlika ta popravi. Solidna in strokovna izdelava. niimiminiiimiiim.....imir Franc Rebernik pleskarstvo in ličarstvo LJUBLJANA KOMEVSKEGA UL VI. TELEFON 31-77 I II I \ I I III B I ■ I I I B M «JULIJI 8IIU 11 I M J I I LAJ VULKANlZmANJE avtomobilskih in motornih plnscev hitro, strokovno in dobro pri „G U M IK L I N IK I", Tyrše va cesta 23 Nskup in prodaja rabljenih p n e u m a t i k. imimuimnnnnummmnmm GOSTILNA IN PRENOČIŠČE „ LJUBELJ" - TRŽIČ Topla in mrzla tekoča voda // Izborna restavracija Lastnica ROGAŠKA SLATINA SIROM SVETA ZNANO ZDRAVILIŠČE ZA OBOLENJA NA ŽELODCU, ČREVESJU, OBISTTH, JETRAH, MEHURJU, ZOLCU L T. D. VAS VABI NA ZDRAVLJENJE I N ODDIH NAJMODERNEJE UREJENI HOTELI, IDEALNO LETOVIŠČE, VSAKOVRSTNE ZABAVE, KRASNO PLAVALNO KOPALIŠČE NA k PROSTEM. SLOVITI VRELCI T E M P E L S T Y R I A DONAT Pojasnila in prospekte dobite brezplačno od uprave zdravilišča ROGAŠKA SLATINA a aia a;a aia aa a u a u a a a a a a a PREMOG suha drva in oglje dobite po zmerni ceni pri t vrdki BARTOL ANTON LJIBLJ\.\A. TVBSEVA C. 46 — TEL. 36-40 U r B- H- H- II-1- Đ- B* I- H- B- B-1- B- M- r P B- I* SS. ^>>,. 5fe Kuhinjska posoda Gospodinjski predmeti FRANC GOLOB Ljubljana, Wolfova 8 Ustan. 1899 Tel. 2781 SVETOVNOZNANI AKUMULATORJI „Mars" m „Sonnenschein" Vedno nsjnovejli moden steznikov, dunajskih in pariških modelov v veliki izbiri. Stezniki ln nedrčki sa Priporoča as Ada Besednik LJubljana, Bolenburguva ulica S SPECERIJA GALANTERIJA FRANC SCHNASL TTRSEVA 43 Jamči sa solidno ln dobro postrežba Bodite tnal VI nas odjemalec! BOGATA ZALOGA Jnvelov, zlatnine, srebrnine in tu* po najnižjih eenah LUD. ČERNE LJUSLJANA, Wolfova ulica » B C B B B:B!B:B;BiB!B E|B BiBiB;B DAMSKE TORBICE, DENARNICE, KOVCEKI IN VSAKOVRSTNE USNJARSKE IZDELKE PRIPOROČA JOS. KoHLERo.z. LJUBLJANA TTRSEVA IS ta PREŠERNOVA 3* B B C B B B E BiBlBiBiBlBiBiBiBIBiBiBlB Splošna trgovska družba z o. z. ST. VID nad LJ. it. »1 LJUBLJANA, TTRSEVA SS KOLESA, MOTORJI, ŠIVALNI STROJI — VELIKA IZBIRA ZA MALO DENARJA!— -----.........11 itt..................■»............sasncce« ▼ akumulatorski delavslci JO« GRAJZAR (prefe KO*») LJUBLJANA TEL Z8-Z5 (DVORIŠČE KAVARNE sEVBOPBc) TEL 99-M Sprejemajo se akumulator^ v popravilo in polnjenje. TIZIAN d.zo.z. NAKUP IN PRODAJA ANTIKVITET L}nbqana, Frančiškanska ulica (PASAŽA) Pri Izbiri Vaših kozmetičnih potrebščin Vam stro-kovnja&ko svetuje parfumerija „NADA" LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA. Pred nakupom oglejte $ veliko izbiro po najnižji ceni! »NOGAVICA A. LEGAT LESCE- BLED i03 t*OB> *i ali fnsnllo *s>J< KAVNA1 k DBAT8KO 15, ss in sjegavn LEGAT LJUBLJANA Iklošlčevs* ZAJTBKOTADIICA DELIKATESE bFECEBIJA FOTO • DROGERIJA K A UUEMJANA, ŽIDOVSKA ULICA 1. 2 951 - i • VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE • JOSIP ta PEPCA KOVAČ GOSTILNA NA FRIŠKOVCU PRISOJNA ULICA • r t M. DRENIK ŽENSKA ROČNA OKLA Bf FBIFAOAIOCI MATERIJAL P RED TISKAH LJ A, VEZENJE L T. D. LJUBLJANA KONCstESNI TRC 7 VELIKO NOC tsll ▼ssmcsBjsnim % os tom GOSTILNA COTIČ »PRI ANGELOc • MARTINSKA CESTA 13 Angelc* Plntsr. STROKOVNO DOVRŠENE, HODNO PRAVILNE IN V TOJtfJP ^EOAHTNE PLASflE IN KOSTUME VAM NUDI DAMSKA KONFEKCIJA PAULIN V LJUBLJANI, V SELENBTJROOVI ULICI, IN DO NADALJNJEGA SE TUDI NA KONGRESNEM TRGU, KJER NAJDETE SOLIDNE IN TRPEŽNE PLAŠČE PO NEVERJETNO NIZKIH CENAH. kupite pet »TEHNIK« JOSIP BAN J Al LJUBLJANA — MikloHčera c Sft 1 Športni predmeti ! NAPISI FRANC BRICELJ »FBISTOTJ-BBICEL TUDI VI STE LAHKO TAKO SREČNI, PO praTI^j^ CENI 14 krt. zlatim tn irldij konica, TACUMAT1C JTJNIOSt s garant- 14. krt. ns crnfta te patentnim polnjenjem ooicajna prooajna TACUMATK3 SENIOR s garant. 14 krt. velikim zlatim peresom, prosotOn, iisbbb nllljll, s o as psIeBfBlrs potnjenjesa običajna prodajna cena Din 135.— tsjeusno sedaj M krt. atarJsn peresom, s lsiodno veliko irtdrj crnila nt najnovejšim sistemom polnjenja WELINGTON 1/R b garant- 14 krt. Izredno velikim — Impozantnim zlatim psssnom m veliko močno — lridij konico, prozoren, ne zdrobi ji v, s dvojnim reservarjem ćmfla Hi najnovejšim sistemom WKLTNOTOsT tfM S DOBAVLJIVI VSI V KRASNIH MODERNIH BARVAH PO IZBIRI! * .hO • . 'm- 1 V ****** takoj. toJ^-***J^ zaiSSTS BARAGA LUDV. — Ljubljana, mmka TELEFON: SS-lt — 25-5* Biikfcreli Polit vplafcaaa glavnica: Din 60,000.000.— ^ ^^sbs^^^ Splošno Jusoslovensko bančno društvo Podružnica L|oU]aaa, Aleksandrova cesta POSESTRIMA: R«ll M SREČKO LAPAINE iES«« TELEFON MIT KRZNA IN RAZNOVRSTNIH LtSICEK ODNETKANINE ZADAME IN GOSPODE L J U L J A IN A FRANČIŠKANSKA ULICA S oncyn o prazena ! STAVBNO IN UMETNO JOSIP REBEK LJUBLJANA CArTKARJEVO NABREŽJE t — TELEFON tXX-92 mm prlpor*ćt dajoća konstrukcij srn • etekloss krit« konstrukcije k im, srn sonc Kvalitetni isdeiek! — ZAPLESKANJE VAŽE HlSE, OPRAVE ALI OGRAIE ZAHTEVAJTE, DA SE UPORABLJA SAMO PRIZNANO PRVOVRSTNI HROVATov fjrnež Priporoča se TOVARNA KRANJSKEGA LANENE 6 A OLJA IN FI * N E ŽA L J U B L J A NA BRZOPARILNIKI a balrrenlm aH jeklenim ▼ ognja pocinkanim kotlom KOTLI ZA ZGANJEKUHO vseh sistemov, kakor tudi pralni kotli, bakreni in aluminijasti kotli sa sadne šoke, tovarniške naprave itd. najceneje prt tvrdkl „KOTUtJUtA" dr. a O. a. LJUBLJANA, Kolodvorska tt, TsL 17-92 Zahtevajte prospekte! Zahtevajte prospekte 1 Semena USTANOVLJENO LETA 1823. SAMO Z ZAaCTTNIM ZNAKOM NA VSAKI aPILI SO VE ZNANO PEVOVESTNE ***n]ske klobase vsaki tvrdks M. URBAS Brzojav: »URBAS LJUBLJANA« Telefon Številka 33-22 LJUBLJANA * Urbns) SLOMŠKOVA VTL. IS poseg Mestne elektrarne NAGROBNE SPOMENIKE madcralk •Slik dobite aSje—Sjl pri FRAN BAČNIK POKOPALIŠKA UL. Liubliaaa — Moste A. ZESCHKO TELEFON sT. 2519 — USTANOVLJENO LETA 1897 As (NSERimAJ VtyJUTBUMt PLETENEGA POHIŠTVA LEŽALNIH STOLOV ZA VERANDE IN VRTOVE ANTON MERHAR LJUBLJANA SV. PETRA CESTA 22 TELEFON 49-85 GOSPODARSKA VRTNA CVETLIČNA VRTNO ORODJE kupite dobro m poceni v trgovini DOMINIK BEZENŠEK LJUBLJANA — PALACA LJUDSKE POSOJILNICE ROVSNIK IVO čevljarski mojster TRBOVLJE I Enkrat za vselej si rapontnitc, da dobite kopalne kadi in peči, angleška stranišča, umivalnike, bideje, stenske školjke, vse armature in fitinge, črne in pocinkane vodovodne cevi in vso drugo ieleznino po najnižjih cenah pri v Ljubljani na Resljevi cesti št. 20 TELEFON 24-64 TELEFON 24-64 Solidna postrežba! Kr. dvomi dobavltcl] VERBIC Delikatesa — specerija Ne pozabite, obnavljate rroje kSVE, «SJm LAKE tat F1BNBZ, SBLAKIa SPI LUZILA nArti FBASNO IN IVAN da kupita najceneje ZVEZA ZA TUJSKI PROMET TUMOPMMETDA ZVEZA L 1 u V SLOVENIJI b 1 i a TTRšEVA lb/HL ZA BIVŠO MARIBORSKO OBLAST Maribor TRG SVOBODE — GRAD GLAVNI ZASTOPSTVI »PUTNIKA« DJDe, BEOGRAD DAJE podrobne Informacije in prospekte vseh turističnih krajev Slovenije, zdravilišč, letovišč, planinskih postojank kakor tudi posameznih turističnih obratov, hotelov, penzionov LLd. DAJE Interesentom brezplačno nasvete za Potovanja, sastavlja rate ln programe aa potovanja in nudi vse ostale usluge in navodila zrn potovanja t tu- in moaanistvo: MUDI vse vozne karte m železniški, pomorski in zračni promet v to- bi inozemstvu po originalnih cenah, z vsemi možnimi popusti. KUPUJE in prodaja vse valute po najugodnejših dnevnih ocnah, izdaja kreditna r*fmr potovalne čeke in hotelske bone; PRIREJA splošno priljubljene izlete z železnico in udobnimi avtokari v to- in inozemstvo ter organizira cenena pavšalna potovanja hi bivanja na Jadranu. Brcs skrbi, poceni in tJdobtio se potuje m posredovanj „PUTNIKA" BtLETARNE LN INFORMACIJSKE POSVETOVALNICE: BLED, tel. 245, JESENICE, teL 621, JEZERSKO, KORENSKO SEDLO, M, teL 34, I ANA, TvrSeva cesta 5, teL 24-72, 41-31, LJUBLJANA, Hotel Miklič, teL 33-84, PLANINA PRI RAKEKU. CELJE* teL 119, DRAVOOEAD-MEŽA, teL 2, GORNJA RADGONA* teL 21, MARIBOR, Trg svobode — Grad, teL 21-22, 21-29, MARIBOR — glavni kolodvor, teL PTUJ, teL 28, ROGAŠKA SLATINA, teL 1, SENT LLJ, teL 0. 4 6362 »•LOVSBtSI KA*0O*inBa. *r*a n Vit pisarniške, ialiBa f% ▼ ▼•JUdigMrt ca LJUBLJANA, SV. PETKA C* S* SELENBUBGOVA S, TEL. 29-34 PRIMERNA DARILA BA VSE MUKE — SAMOPBODAJA OSMIA NALIVNIH PERES Za dame s SVILENE RTJTE, t ALI, ROKAvTCB. NOGAVICE. PERILO IT£>. Za gospođe: VELIKA IZBIRA KLOBUKOV POMAC1H LN INOZEMSKIH TVRDU, »AMO VRBNIČE, ROKAVICE, NOGAVICE, PERILO (IZDELAVA TUDI PO MERI), JUTRANJI JOPICI, DEŽNIKI. PALICE LT.D. Velika izbira kopalnih potrebščin m Se priporoča tvrdita In P. MAGDIĆ LJUBLJANA — ilfČaA Kflšama Sf.Dou št. Zapestnica iz usnja z uro, fino AXO cftts- drsko kolesje. Moderno ohišje iz Krom-nikla Dta IM. št. »48537. Ista s svetlečo številčnico in kazalcema IHm U št. S4AV*A Zapestnica iz usnja s uro. fino AXO cilin-drsko kolesje na 6 rubinov, a svetlečo Številčnico in kazalcema Moderno ohišje iz KROM nikla Dta 162.— St_ 948*596. Zapestnica Iz usnja z uro, fino AXO anker kolesje, na rubinih tekoče, z RADI UM svetlečo številčnico in kazalcema. Moderno ohišje in KROM-nikla St. 948710. Zapestnica lz usnja, fino IKO-anker kolesje, na 15 rubinov tekoče, točno uravnana, s Ft AJDI UM svet* lečo Številčnico in Kazalcema, Moderno ohlSje iz KROM- nikla..............Din 288.— Trt leta trajajoče pismeno jamstvo! Zahtevajte gratis In franko veliki ilustrirani kstalef ur, budilk, zlatnine In b rebra Ine, svetovno poznane firme H. SUTTNER LJUBLJANA Lastna protokolirana tovarna ur v BViei. Kavarna ona it Podjetje prvega reda. v središču mesta. Shajališče ljubljanske publike | Tu ln inozemski časopisi, revije in ilustracije, — od 1. aprila pomnožena naklada. O Prvovrstna postrežba C Dnevno popoldanski in večerni koncert. RESTAVRACIJA EMONA, prijetno /nhsviscc. — Iles jrodba. Odprto vsak dan do 3. ur«3 zjutraj. Priporoča se: GltEGORC & KO. LJUBLJANA veletrgovina špecerijskega in kolonijalnega blaga BRZOJAV: GRKGORC, LJUBLJANA Telefon: 22-46 Za moške obleke In angleškega blaga no najrrirjfh cenah n a 4 I t v r d k a IVAN ŽELEZNIKAR LJUBLJANA — Marina trg 1 Velika Izbira krojaških potrebščin: podloge, svile, sukanca, bBsv Itd- — Vzorne pošljem na zahtevo, ee se javi poleg naslova tudi poklic. GRADBENO PODJETJE Battelino Vilibald POOBLAŠČENI SBADITEL3 LJubljana, Rožna dolina — Tel. 33-35 Oradi stanovanjske in trgovsko nU*, više, industrijske zgradb* UtUL po lastnih in tujih načrtih — Lastna delavnica za cementne izdelke in umetni kamen — NAB06ILA SPREJEMA „CENTROPAPIR" O. z o. z. Ljubljana, Tjrrieva B7 Tri. j »KURIVO« * DRUŽBA Z O. Z« TTBSEVA CESTA SI — TELEFON S4-S4 nudi prima lihiifiiljssil bukova drva, bukovo t In Vesele velikonočne praznike seli vsem cenjenim gostom ts prijateljem ter se nadalje naj topleje priporoča Franja Kačič GOSnUnCARKA — TVBIEVA CESTA 48 MODERNE STAVBE. VILE, MOSTOVE IN CESTE GRADI IN PROJEKTIRA SOLIDNO MIROSLAV GRADBENO PO03CT3C IN TEHNIČNA PISARNA LJUBLJANA. VOŠNJAKOVA 6 NAJLEPŠE IZBRANO BLAOO VSAKOVRSTNIH SVAC«TET ZA GOSPODE, SPORT U AMO A R N OBLEKE. TRBNČKOTI, NOSKI iN DANSKI VETRNI SUBNJlCl POSCbHC aOTOfti! PUMPAHCB, HOBSB SLA/ČE B7UBOUSIB BROJBV TEB VSE moško u ——— PEBILO LT.Dl KOOAJAMO BABO PO BBBLAMBO ZNIŽANIH CENAH, presker1 ' m ST. PETBA CISTA STZV. M I 38 •SrOVSSSS? W**OS«. A. GOREČ druiba z o. z. Poleg, nebotičnika i i i i Tke JU* Ca. tdef—U.22-6S Frlbcn Hotel ,Belle vue4 najlepša rupledna torka v Ljubljani, prvovrstna kuhinja, lrborna vina in pivo. lepe čiste tujske sobe s tekočo mrzlo in toplo voda« kopeli v nisi, udobne kaoiae sa eolnčne kopeli ta prho — Pension od Din 60.— do Din 80.— Krasne terase, lastni gozdni park, avtogmrasja. V sesa JI večkrat koncert Izreden azile* aa kasa- vflsčarje Zahtevajte prospekte — Telefon taterurben ta 11 Isto priporočam cen J. rostom mojo restavracijo ▼ gratad hotel« „UNIONU14 Leno are jen senčnat vrt, w seriji večkrat koncert, priznano prvovrstna kuhinja, iz burna sina tn prvo — Cene selo zmerne — Postrežbe Ločna Telefon Z7-42 Telefon 27-42 Vina Imam samo prvovrstna, kupljena od vinogradnikov. Se priporočajo Ivan Javornik L]ntl)ana, TV>mobran*lca cesta T, W©ffovn mM. 12, MJkJu*icevn e. 17, Cesta za. escftobra (prrj Rlimks) 21. Dolenjska a> 4B-F, na*prott Rakovnika, Is red poleg Zmajskega priporoča za velikonočne praznike razne mesne ladelke, ta-vrstne sunke, vsakovrstno perutnino in divjačino. — Vsem svojim cenjenim odjemalcem želi veselo Aletajo! -€u}ci jo z a ftoe hodi od palai do hoč ln vstajenje v vsej naravi maham se povsod pojavi* Vrata na steiaj odprlmo J Ohmm s cvetjem okrasimo ! Da popolno bo veselje. Izpolnjene slednje ieijc, mizo s prtom pogrnlmo9 nanj „Jajnine" postavimo. Vsa drnSUm ho vesela, ha ho v shlaM jed a..— — Isto kolo damako: Din 1105*-- MOŠKO KOLO V KROMIRANI IZDELAVI Si. 15900 — Motko kolo znamke AXO Iz prvovrstnega materijala, V kromirani Izdelavi, L. j. okvir Crno emajliran, a progami v barvan ter vsi svetli deli ponlklani. Okvir Iz močne Jeklene cevi. zunanja lotan, t j. z obojkamL Obroči iz jekla, ■ kromiranlml Apicaml. Original Flchtel A Sachs »KOMET« os aa prosti tek s k on trs zavoro ter s prvovrstno angleško gumo znamke »GOODSON«. Krmilo navzgor obrnjeno, fino kromirano ter z gumijastimi držali. Zavora zanesljiva in fino po k romana. Široki blatobrani, podaljšani. Sedlo z dvojno vzmetjo, iz mehkega platna ter prevlečeno s voščenim platnom. Pribor: fin' zvonec, dobim pumpa In torbica a orodjem! Din 1270*—. MOŠKO KOLO V LUKSUZNI IZDELAVI S KWM11A>LM1 OBOJKAMI TER PISANIM PROČELJEM St. 154O0 — MoSko kolo znamke AXO ▼ luksuzni izdelavi, t j. okvir Crno emajliran, s progami v raznih barvah, s pisanim pročeljem ter kromiranim! obojkami. Vsi ostali beli deli pok romani. Okvir Iz izvanredno dobre Jeklene cevt Obroči tz Izvrstnega jekla, a krom Iran trni Splcami Original Flchtel a Sachs »TORPEDO« os za prosti tek ter s prtrna angteSkttm gumami znamka »GOODSON«. auto tipa Krmilo navzgor obrnjeno, fino kromirano, z gumijastimi držali Zavora zanesljiva tn fino po k romana Stroki blatobrani, podaljšani Sedlo Iz finega mehkega usnja, z dvojno vzmetjo. Varovalo za verigo kromirano Pribor: dobta m—pa, fin zv< torbica z orodjem: Din 1500* - DAMSKO KOLO V KROMIRANI IZDELAVI M. 10JJS0 — Damako kolo znamke AXO tz prvovrstnega materijala v kromirani Izdelavi, t j. okvir črno emajliran s progami v barvah ter val beli deli pokromani. Okvir lz močne jeklene cevi, zunanje lotan, L J. s obojkami. Obroči iz jekla s krom i ranim i Spi-carru Original Flchtel A Sachs os za prosti tek »KOMET< s kontra zavoro ter s prima angleškimi gumami znamke »GOODSON«. Krmilo navzgor obrnjeno, fino kromirano, z gumijastimi držali. Zavora zanesljiva to fino pokromana. Široki blatobrani, podaljšani. Varovalo za verigo črno emajlirano ter s fino svileno mrežico za krilo. Sedlo z dvojno vzmetjo, iz mehkega platna, prevlečeno s povoščenim platnom. Pribor: fin zvonec, dobra pumpa in torbica z Dia 1365— KUPITE UGODNO PRI DAMSKO KOLO V LUKSUZNI IZDELAVI S KROMIKANIMI OBOI KAMI TER PISAN LM PROČELJEM ftt 10.400 — Damsko kolo znamke AXO v luksuzni Izdelavi, t, j. okvir črno emajliran s progami v raznih barvah, s pisanim pročeljem ter kromiranlml obojkami Vsi ostali beli deli pokromani. Okvir iz izvanredno dobre jeklene cevi. Obroči iz Izvrstnega jekla a kromiranim! Apicami. Original Flchtel A Sachs »TORPEDO« os za prosti tek ter s prtma angleškimi gumami znamke »GOODSON«, auto tipa. Krmilo navzgor obrnjeno, fino kromirano, z gumijastimi držali. Zavora zanesljiva in fino pokromana. Stroki blatobrani, podaljšani. Kromirano varovalo za verigo ter svilena mrežica za krilo« Sedlo lz finega mehkega usnja, z vzmetjo. Pribor: Da zvonec, dobra pumpa bs torbica z orodjem: Dia lttOO«— H. NUTTNER, LJUBLJANA ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN CENIK! UGODNI PLAČILNI POGOJI! ALEKSANDROVA 6. — TEL. 34-70 ODDELEK ZA RADIO IN KOLESA OGLED BREZOBVEZEN t EBERLIE K5S5 BRILJANTNI NAKITI (DRAGULJI), ZLATNINA, SRERRNINA (JEDILNI PRIBOR) ITD., URE VSEH VRST, ANTIČNE URE, KOVINSKO OBRTNE UMETNINE, NAKUP DRAGULJEV, ZLATA IN SRERRA! NAJVEČJI SLOVENSKI DENARNI ZAVOD ran mini un Lastne rezerve nad Din Prirastek novih vlog v januarju 1938 Prirastek novih vlog v februarja 1938 novih vlog v marca 1938 Vloge vsak čas Za vse obveze hranllnii MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA (Daftif£o SttccfffO t*fft Hoan l^yjj mrmvstc C]uh\]anap & Največja izbira naj novejših vzorce VESELE IN ZADOVOLJNE VELIKONOČNE PRAZNIKE ZELI SVOJIM CENJENIM GOSTOM IN ODJELfrLALGKM Anton in Anica Novak TROOVLNA IN GOSTILNA Stepanja vas B E K 0" I El ektropod)etj e LJUBLJANA — TTRSEVA CESTA 18 KMETSKE POSOJILNICE — TELEFON 49-75 IMA NA ZALOGI RAZNE NOVITETE PO IZREDNIH CENAH, KAKOR SVETILKE, LESTENCE, ŽARNICE IN DRUGO — IZVRŠUJE POCENI INSTALACIJE IN POPRAVILA II Ka] vse dobite T sevro črni In rjavi Boks crni in rjavi Lak Se m iS PiUinge Gorna dela Krupo ne pa najnižji aenl Vam nudi tvrdka Damske torbica Nahrbtnika Aktovke Damske in molka pasova Kovčege Čevljarske potrebščine Franc Erjavec LJubljana — Stari trg 18 ►♦4 LIUBUANA ■I! ..,..!• ••....... . . » .In '■" Hudrič Joško frizer za dame ia gospode JESENICE — Kralia Petra cesta ZALOŽBA »CESTA« LJubljana — Knafljeva ulica 5 v Vam pilpuiuca zanimivi knjigi ZGODBE BREZ GROZE Pjotr — Rasptttia ▼ Bruifrana ali figa 10.— din, v platno IA.— din. Puatnina za vsako knjigo t din. Slavita 0>£ isl*>vonmiea »zavarovalna banda v £iubl}ani Bcaitev. is Telefoa itev. Z17«, SS7S t BEOCBAD, ZAGREB, SARAJEVO, OSLIEK, NOVI SAD la SPLIT — Aleksaadrova cesta S 40 •8tOV«1f 8KT lf A lOVd Ste* m Otro*Tc1 gumijasti čeveljčki na zaponko praktični za *ol*kn d**~n ki Imajo daleč do iole. Vel 27—0 Din 25.—. 11—34 Din 29.—, Ženske Din 33.—. Najbolj zahtevani otro*kl čeveljček hi flnrca laka s taponku In modnim os-njemm podplatom Od it. 21—2 K Dim «»._. od tt i—3o Din 53.—, od »t. SI—31 Dm 69.—w Nemirni deri ca aolo tn frm ao najprimernejši ti potčevljl li m<»« n»*ra ua- ■ Jb s nrra/tr?; mirni -umijaMinii pod* plati o. i it 31—^4 Dm 41).—, od M. 35—3« Din 39.—k Dobrini ointkom za pomlad ta fml M«.k<.:hl «-in<1a! 7 okraskom tn zaponko preku nufi l«d št 27—30 Din 1».—» 3|—3-| um —. fct. 30—3* Dui —^ NajrmlJSa trajna otročka ni>otr* za pomlad ao sandali! i m<»Cne-» usnja s ■>n >rnimi p*Mlplati *l i:—3<» iMn II)—, št J1 — 'M I' n —. »U 30—„3 Din 79.—. Moški Din 99.—* Za rase najdražje rini in lahki cevrivncl f r|av1 bani t okusnim okr -k-nn tn £reponk« prefco na ri t -»t. 2«—Mi Din ».—. St. 31—34 Din k9.—. Lepi otroški t k«-t eevelJCbl s okras- ■I m Jezikom prrko nrrta st. ^:—3f Din 69.— . 44 JI —34 Dm —. LfrU iS belega oubuka po isti ceni. otroftki čevlji trtfetanl hI mvnrri boksa * UM.ifnim podpla-tom ta pela ml. št. SI—34 Dm 79«—» fjffodni platneni pote« fel na zaponko s gumijastim potplatom In nizko peta. Delane t orap ia sivi .barvi. Lahki damski reviji Izdelani Is močnega Clatna z okraskom Iz difttna. Jako so ihkl. udobni in pripravni za lepo vreme. Močni moški polCevlfl • popolnoma novim okrasom lz rujavega usnja S UM.jatlm podplatom. — Stanejo samo Din 99.—. _ Novi pomladni model. Lahki o dobni ten*kj čeveljčki Izdelani v rjavi barvi, ao za Vas novi kostim najbolj primerni. Elegantni, lahki tn zračni damski sandali. Izdelani iz močnega belega usnja, kombiniranega s plavim usnjem preko nar ta. rbOB.NOST NAU V 8 Bi _ _ _ Izrezani v na rtu in bogato eaiate ni čevlji Vezejo se z okrasnimi pentljami. Jako so eprebod. zato Jih kupit« Ženski čevlji a Široko prepon ko preko na rta. s usnjenimi podplati, nizko podprt nteo. i dobna oblika ia nizka peta očuva Vase nose, Lahki moški polčevljl Izdelani hi rnja-vega usnja a kožnatim podplatom. Luk-njl^astl okras pospešuje zračenje nog«, Stanejo samo Din 99.-—t Okumiu «u oogato perforfrsB polCevelJ, ki bo oonolnoma odgovarjal Vasema kostima. Izdelani so lz črnega ali rjavega boksa. POSLEDNJI DUNAJSKI MODEL! Dekoltirani reviji iz modrega ševroa s okraskom preko na rta in visoko pod-petnieo. Zaponka Je kombinirana s se-mišem. Novi model Za elegantnega gospođa k Somladanskt obleki, okusni čevlji ▼ rap-rujavi kombinaciji. Bogato okrasen! moskt čevlji tz sivega semiša ali drap usnja z usnjenimi pod-platL Prlstojajo k vsaki letni oblekL Odilčni dekliški čeveljček Izdelan nt rujavega boksa In kombiniran z tamno-rjavim semišem. Isti er\cij0ek izdelan Iz črnega laka. kombiniran z črnim semišem. Lahki tat llai poieeeHJČfcl s •kraškom Izdelani lz rjavega sevroa. • ajmsssnssi podplatom in pol visoko peto. ml ni eevIS rs *»**> mm asasa itija Jt oaaaas • na rt o na, S rdeClSB Lepi damski reviji n modrega aernlsa g belini ali modrini ptrl.nlm okrasom spredaj. Neobhodno so potrebni k po-asasaSneaSSas plaščem in kostimom. NAS PONOS! Okusen moški čevelj. Izdelan hi finega rujaveca aH frrnega usn |a z usnjenim podplatom ln usnjeno podpetuico. Frajuji Josip tfepanttc — Zrn »Narodno tiskarno« Fran J«m — Zrn upravo m Inseratni osi Usta Oton CUristof — Vsi v Ljubljani