■o Its io ■T In iïïïïïïli™^ 90,6 95,1 95,9 100,3 Št. 54 / Leto 65 / Celje, 13. julij 2010 / Cena 1 EUR □ U o Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn Parada spektaklov na Pivu in cvetju V štirih dneh se je v Laško zgrnilo brez števila obiskovalcev, ki so počastili praznik piva in cvetja. Ena najstarejših in najbolj obiskanih prireditev nikogar ni pustila ravnodušnega. Nogomet: Rep spet v prvi enajsterici Zaradi mahanja z nožem ostala v priporu »Mali Laščani« prvič ■ v v ■ ■ na skupščini 2 DOGODKI NOVI TEDNIK Blok 6: nepravilnosti za sto milijonov? Razstavo si je z zanimanjem ogledal tudi celjski župan Bojan Šrot. Opomin človeštvu Pretresljiva razstava Holokavst, genocid ... v Zgodovinskem arhivu Celje V Zgodovinskem arhivu Celje je na ogled razstava Holokavst, genocid ..., ki sta jo ob 11. juliju, evropskem dnevu spomina na genocid v Srebrenici pripravila sarajevski in tuzlanski zgodovinski arhiv. Razstava je sestavljena iz dveh delov. Prvi - holokavst -je posvečen dogajanjem v Bosni v času II. svetovne vojne in je sestavljen iz številnih dokumentov nacističnih oblasti, faksimilov časopisnih člankov, ki svarijo pred nevarnostjo ju-dovstva ter kopice plakatov z grozečimi podobami pogoltnih Židov. »Ozemlje Bosne in Hercegovine je takrat okupi- TOREK SREDA rala NDH in ustvarila kvizlinš-ki fašistični režim. Tam je izvajala vse, kar so počeli podobni kvizlinški režimi povsod po Evropi. Predvsem pa je bila močna protijudovska propaganda. Storjeni so bili zločini nad Judi, Romi, Srbi, vsemi drugače mislečimi in drugače verujočimi, tudi nad ljudmi drugačnega političnega prepričanja,« opisuje ta del razstave direktor celjskega arhiva mag. Bojan Cvelfar. Drugi del razstave - genocid - je predvsem fotografski. S podobami odkritih množičnih grobišč, neskončnih kolon beguncev, pa tudi žaljivih grafitov, ki so jih za seboj pustili ČETRTEK PETEK # EHEEHE! EUE] 23 1 341 pripadniki mirovnih sil, priča o najhujšem zločinu proti človeštvu po II. svetovni vojni na tleh Evrope. »Gre za predvsem fotografski prikaz zločina vojske bosanskih Srbov julija 1995 v obkoljeni Srebrenici. Takrat so pobili več kot 8 tisoč ljudi, civilistov. Govori pa tudi o neslavnem obnašanju takratnih nizozemskih mirovnih sil v okviru združenih narodov, saj se je zločin zgodil praktično pred njihovimi očmi,« pravi Cvelfar. Kombinacija obeh tem na tej pretresljivi razstavi je grozljiva. »Skupno obema temama je, da gre za dva največja zločina, ki sta se zgodila na tleh Bosne in Hercegovine v 20. stoletju,« pravi Cvelfar. Razstava bo odprta vse do konca septembra, kar bo omogočilo, da si jo bodo organizirano lahko ogledali tudi dijaki srednjih šol. BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA Odstop ministra za gospodarstvo dr. Mateja La-hovnika z ministrske funkcije dobiva nove razsežnosti, sploh kar se tiče gradnje bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj (Teš). Minuli teden je namreč minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič v vlogi predsednika Za-resa odgovarjal na trditve dr. Lahovnika, ministra v odstopu. Golobič je med drugim povedal, da je to temo, torej gradnjo bloka 6, dosledno odpiral na sejah vlade, sploh potem, ko je pristojni minister odgovarjal, da je projekt že odobren in ga lahko samo izpelje. Da še pogodbe ni pogledal, tako Golobič, je pa dr. Lahov-nik prihajal z odločitvami na vlado, da vlada prevzame odgovornost. V nadaljevanju je Golobič zatrdil, da so se v tem projektu dogajale nepravilnosti, ki presegajo sto milijonov evrov. »To sledi iz študij, ki so bile poslovna skrivnost, do katere smo prišli z muko na vztra- janje mene in ministra Gasparija,« je povedal Golobič, ki sicer ne misli, da bi bil v sporni posel vpleten tudi dr. La-hovnik. »Vendar je opuščal dolžna dejanja odgovornega resornega ministra, in to sem mu na seji vlade pred mesecem dni tudi povedal. Predvsem na kolegijih, ker jaz ne pišem pisem ... o tretjih.« Na Golobičeve trditve se je včeraj odzval vodja poslanske skupine SD Bojan Kontič, ki je tudi sam zagovornik gradnje bloka 6 in želi, da Golo-bič pojasni oziroma navede vse nepravilnosti. Kontič je Golobiču na to temo zastavil poslansko vprašanje, v katerem pravi, da ga »zgolj vaši občutki in vtisi namreč ne prepričajo.« Od ministra pričakuje odgovorne izjave, utemeljene z dokazi, saj lahko podobne izjave resno ogrozijo gradnjo bloka 6. US Po odstopu dr. Lahovnika, najprej iz stranke Zares, nato pa še z ministrskega položaja, še ni jasno, če bo velenjski poslanec zapustil tudi poslanske klopi. V bistvu je dr. Lahovnik še minister v odstopu in šele takrat, ko bo njegov odstop tudi uraden, se bo aktiviral poslanski mandat, s tem pa prenehal mandat nadomestnega poslanca žalskega župana Lojzeta Posedela. Vendarle se lahko dr. Lahovnik, glede na to, da je izjavljal, da zapušča politiko, odloči tudi, da ne bo poslanec, s tem pa bo poslansko mesto ostalo županu Posedelu. Sicer je tiskovna predstavnica na ministrstvu za gospodarstvo Alja Tihle potrdila, da se je dr. Lahovnik odrekel tudi poslanski funkciji, medtem ko sam še ni povsem jasno odgovoril na to vprašanje. Poleg okvare še suša Na Polzeli, Vranskem in v Braslovčah je bila včeraj zaradi poškodovanega hidranta motena oskrba s pitno vodo. Kot pravijo v Komunalnem podjetju Žalec, so napako odpravili že včeraj, vendar pa je potrebno nekaj časa, da se oskrba z vodo povsem normalizira. Do poškodbe hidranta na Polzeli je prišlo že v nedeljo, vendar na dokaj zapuščeni lokaciji, zato so okvaro ugotovili z zamudo. Kot posledica poškodovanega hidranta se je spraznil vodni oskrbovalni bazen in zato je kar nekaj gospodinjstev v spodnjesavinjskih občinah ostalo brez pitne vode. V Komunalnem podjetju Žalec so napako že včeraj odpravili, vendar, kot je pojasnila operativna vodja del na vodovodu Dragica Drobne, dokončna normalizacija sistema traja nekaj časa, saj potrebujejo določene zaloge vode. Tudi zato se zna zgoditi, da bo v višje ležečih predelih oskrba z vodo še mo- tena, vendar naj bi danes sistem normalizirali. Po besedah Drobnetove pa je zaradi suše kar precej pomanjkanja vode, saj so se naravni vodni viri bistveno zmanjšali. Tudi zato je od včeraj v vseh spodnjesavinjskih občinah, razen v Žalcu, prepovedano zalivanje vrtov, pranje avtomobilov in polnjenje bazenov s pitno vodo. US www.novitednik.com Osvojimo 7 vrhov Zlatorogove transverzale ponosa! 19. 6. 2010 Planinska koča na Krimu (1.107 m) 26. 6. 2010 Poštarski dom pod Plešivcem (805 m) 3. 7. 2010 Kosijev dom na Vogarju (1.054 m) 17. 7. 2010 Vojkova koča na Nanosu (1.262 m) 14. 8. 2010 Mariborska koča (1.068 m) 21. 8. 2010 Planinski dom pri Gospodični na Gorjancih (828 m) 28. 8. 2010 Šmohor (784 m) Z LATO ROGOVA Transverzala PONOSA ■ * vý O" 1 ■ Na vrhu vas čakajo številne družabne nagradne igre in zabava ob dobri glasbi! Pj&j&F - ft. T- ivAWrf'. . JHJC^K, îj L í ¥>-j?-^.,, ;*: Za vsakega udeleženca Zlatorogove transverzale ponosa, ki se bo v okviru akcije Gremov hribe podpisal v častno planinsko knjigo, bo Pivovarna Laško namenila 0,50 eur Jokalnemu planinskemu društvu za nadaljnje delovanje. www.gremovhribe.si VI» a i. t 1825 : »Mali Lascani« prvič na skupščini Ob dnevu odprtih vrat prejšnjo sredo je pivovarno obiskalo okrog 1.200 ljudi. Petkovo skupščino Pivovarne Laško bodo prvič sooblikovali tudi predstavniki Društva malih delničarjev Pivovarne Laško. Gre za komaj ustanovljeno društvo, ki meni, da mora interese malih delničarjev pivovarne zastopati posebno društvo. Za predsednika je bil izglasovan Boj'an Cizej, ki je v pivovarni tudi zaposlen. Sam računa, da bodo »mali« tokrat imeli precejšnjo moč vplivanja. Zakaj' ste se mali delničarji šele zdaj »zbudili«? Pivovarna Laško je pred ključnimi razvojnimi odločitvami. Ker je naš osnovni interes dolgoročna stabilnost podjetja, se bomo tem vprašanjem najbolj posvečali. Tudi lastniška razmerja so se letos bistveno spremenila. Ko je bilo lastništvo koncentrirano na eni pravni osebi, je bilo praktično nemogoče na letnih skupščinah udejanjati interese malih delničarjev ter vplivati na strateške odločitve uprave. Zdaj so razmere drugačne. Imamo bistveno bolj razpršeno lastništvo družbe. Večina delnic je v lasti bank ali njihovih hčerinskih podjetij. Toliko kot je lastnikov je seveda tudi legitimnih interesov. Zato bo po naši oceni odločanje o strateških načrtih družbe na skupščini potekalo z bistveno več usklajevanja in dogovarjanja. Prav se nam zdi, da se tudi mali delničarji Pivovarne Laško organiziramo tako, da bomo dovolj kvalificiran so- govornik tako upravi kot drugim delničarjem družbe. Zakaj ne zaupate drugim podobnim društvom, ki naj bi zastopala interese malih delničarjev? Ne gre za nezaupanje drugim združenjem, a interese malih delničarjev je po našem mnenju lažje zastopati, če imaš organizacijo, ki se posveča strateškemu razvoju ene same družbe. Boste v tem društvu predvsem tisti mali delničarji, ki ste tudi zaposleni v pivovarni? Člani Društva malih delničarjev Pivovarne Laško so lahko vsi posamezniki, ki imajo v lasti vsaj eno delnico družbe. Med 17 ustanovnimi člani društva niso zgolj zaposleni Pivovarne Laško. Sicer pa smo za pooblastilo za zastopanje na letošnji skupščini zaprosili vse delničarje družbe. Tako večje kot male. Koliko vas je že? Kolikšen bo vaš glas na petkovi skupščini? Ustanovni člani društva imamo v lasti nekaj več kot 1,2 odstotka delnic družbe. Računamo, da bomo na skupščini zastopali vsaj 4 odstotke kapitala. Te številke glede na sedanja lastniška razmerja pomenijo, da bomo med pomembnejšimi nosilci glasovalnih pravic. Boste podprli predlog, po katerem naj bi odločali o odškodninski tožbi proti Bošku Šrotu? Predvsem bomo prisluhnili utemeljitvi uprave in nadzornega sveta ter se odločali v skladu z dejstvi. Pre- 11. »V Cankarjevi 8 smo že v letu 2007, skupaj s takratnim upravnikom objekta Supra stanom in solastniki, začeli z aktivnostmi za rekonstrukcijo fasade. Z njimi smo nadaljevali tudi v letih 2008 in 2009 z novim upravnikom tekla dogajanja raziskujejo tudi pristojni organi in glede na njihove ugotovitve bo sprejemanje takšnih ali drugačnih odločitev enostavnejše. Atrijem. Na objektu Cankarjeva ulica 5 in 7 se je dena-cionalizacijski postopek zaključil šele lani. Stavbo smo odkupili od MOC. V objektih Cankarjeva 9 in 11 imajo Nepremičnine 25-odstotni lastniški delež. Uradno je na Cankarjevi 9 upravnik Plan-trade, Cankarjeva 11 pa po naših informacijah še nima upravnika, zaradi česar je dogovarjanje skoraj nemogoče,« pripoveduje direktorica Nepremičnin Danica Dober-šek. Vsaj eno fasado želijo obnoviti v tem letu, a nič ne kaže, da jim bo to tudi uspelo. Lastniki stanovanj običajno nimajo denarja za sofinanciranje fasade. Te so drage, saj morajo biti obnovljene po navodilih Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Nepremičnine so se letos s projektom obnove fasad v mestnem jedru sicer prijavile na razpis kulturnega ministrstva, a brez uspeha. Kot pravi Doberško-va, bodo srečo na razpisih poskušali tudi v bodoče, saj je vsak pridobljen evro zelo dobrodošel. »Mi solastnikov v sofinanciranje ne moremo prisiliti. Če bi se odločili za tožbo, pa bi to predolgo trajalo, zato upravniki do danes tudi niso začeli še nobenega takega postopka,« dodaja Doberškova, ki upa, da bodo z obnovo fasad v Cankarjevi ulici kljub vsemu lahko čim prej nadaljevali. BA Foto: GrupA Kaj si pravzaprav želite od te skupščine? Koga podpirate? Imate zaupanje v novo vodstvo? Letošnja skupščina je med najpomembnejšimi v zadnjih letih za razvoj Pivovarne Laško in Skupine Pivovarna Laško. Na dnevnem redu imamo novo strategijo družbe vključno s povezovanjem podjetij v pogodbeni koncern. Uprava nam je strategijo na našem sestanku podrobneje pred- V Rogaški Slatini bodo v prihodnjem študijskem letu začeli izvajati visokošolski študij Fakultete za komercialne in poslovne vede. Gre za program Komerciala I., ki ga bodo v Rogaški Slatini izvajali le v 2. letniku. V tem triletnem programu pridobijo diplomanti naziv diplomirani ekonomist, medtem ko šolnina za letnik znaša približno dva tisoč evrov. Fakulteta za komercialne in poslovne vede, ki je nastala iz Visoke komercialne stavila in če nas sprašujete po željah, je gotovo prva, da se vsi delničarji čim bolj posvetimo stabilni prihodnosti podjetja. ROZMARI PETEK Skupina Pivovarne Laško je lansko poslovno leto končala s 162 milijoni evrov čiste izgube. Ima 127 milijonov evrov dolgoročnih in 327 milijonov evrov kratkoročnih dolgov. šole Celje, je danes v Sloveniji največja visokošolska ustanova v zasebni lasti s približno 2.500 študenti. Svoje programe izvaja v matični enoti v Celju, dislociranih enotah v Ljubljani in Mariboru ter v Kranju, Novi Gorici in Murski Soboti, od jeseni pa bo imela še dislocirani enoti v Rogaški Slatini in Slovenj Gradcu. Izobraževanje v Rogaški Slatini pripravljajo v sodelovanju s sla-tinskim podjetjem Prah. BJ Celjske Nepremičnine bi rade nadaljevale z obnovo fasad v Cankarjevi ulici v Celju, a se pri tem soočajo z vrsto težav. Največja so lastniki stanovanj, ki za prenovo fasade nimajo denarja. Celjska družba Nepremičnine je začela projekt obnove starih fasad v Cankarjevi ulici uresničevati pred tremi leti. Tedaj so uspeli obnoviti Cankarjevo 6 in 13, medtem ko na prenovo še vedno čakajo Cankarjeva 5, 7, 8, 9 in Po informacijah v medijih je malo možnosti, da bi strategija vodstva Pivovarne Laško o sanaciji s preoblikovanjem v pogodbeni koncern na skupščini dobila potrebno dvotretjinsko soglasje delničarjev. Nasprotovala naj bi prav Nova Ljubljanska banka, ki bo na skupščini glasovala s kontrolnim paketom delnic. NLB možnost poplačila namreč vidi v prodaji Pivovarne Union. Fasade zgradb v Cankarjevi ulici so postale ne le neprijetne na pogled, ampak tudi nevarne. Za njihovo obnovo pa lastniki nimajo denarja. Za fasade ni denarja Prikrajšani Rogatec Trije slovenski župani, ki so člani politične stranke Nova Slovenija, so bili na novinarski konferenci kritični do enega najpomembnejših gospodarskih dokumentov države, do rebalansa letošnjega državnega proračuna. Župani, med njimi Martin Mikolič iz Rogatca, menijo, da jemlje država občinam z rebalansom nujno potreben denar. Mikolič poudarja, da država zato, ker ji denarja primanjkuje, zavlačuje s petim javnim razpisom za razvoj regij, in to z namenom, da bi se naložbe začele šele prihodnje leto. Župan Rogatca meni, da bi država naložbe morala celo vzpodbujati, saj bi z njimi povečali zaposlenost ter zmanjšali hude težave gradbenih podjetij. V Rogatcu so tudi jezni, ker niso prejeli sklepa za nadaljevanje obnove gospodarskega poslopja dvorca Strmol, čeprav imajo izvajalca izbranega že od februarja. Od ministrstva za lokalno samoupravo so najprej prejeli zahtevo za dopolnitev, vloga je bila nato zavrnjena, nakar so se Rogačani pritožili, saj menijo, da je komisija pri pregledu storila napako. Odgovora še niso prejeli. BJ Slatina z visoko šolo Nova najemnica Zvezde želi najprej urediti vrt ter osvežiti fasado. Poleg sladic želi ponuditi tudi lahko hrano. Avgusta z novo najemnico in dodatno ponudbo Po lanskem neuspelem poizkusu, da bi najstarejša celjska slaščičarna Zvezda dobila iste najemnike, kot jih ima pivnica Koper, je družba Matur le našla novega. Lokal bo za pet let z možnostjo podaljšanja najela Celjan-ka Milica Marin Kandolf, ki je nekaj let gostinsko znanje nadgrajevala v Italiji, zadnja leta pa je k osnovnemu poslu dodala še astrologijo. Tudi zato so zaposleni v Zvezdi do nove najemnice še precej zadržani. Milica Marin Kandolf pra- tenzivno poskušala prepriča-vi, da je po duši gostinka, ki si ti družbo Matur, naj lokal zaupa je že od nekdaj želela imeti njej. »Poleg sladic, ki bodo os-Zvezdo. Zadnji dve leti je in- tale, želim ponuditi tudi lah- Alpos »šlampasto« zaprosil za prisilko Alpos ima 15 dni časa, da dopolni svoj predlog za začetek prisilne poravnave. Sodišču namreč ni priložil ključnih dokumentov; ne načrta finančnega prestrukturiranja, niti ni poravnal predujma za začetek prisilne poravnave, ki znaša nekaj manj kot 1.800 evrov. Če Alpos zahtevanih prilog v tem roku ne bo oddal, bo sodišče predlog zavrnilo. Je pa vprašanje, zakaj podjetje hkrati s predlogom ni oddalo zahtevane dokumentacije. Načrt finančnega prestrukturiranja je namreč ključen pri odločitvi sodišča, ali prisilno poravnavo podpre ali ne, zato teh dokumentov sodišče ne more prejeti šele po začetku prisilne poravnave. Prav tako o njej ne more odločati na pamet - Alpos namreč stečajni pisarni ni oddal niti poročila o finančnem položaju in poslovanju. RP NA KRATKO Družbi Container kriza ni prišla do živega Celjski družbi Container gre kljub recesiji odlično. S svojimi kontejnerji namreč niso vezani na gradbeno dejavnost, saj sami izdelujejo le specializirane. Še posebej uspešni so pri prodaji kontejnerjev za prevoze radioaktivnih odpadkov. Kot pravi direktor Zlatko Paska, nameravajo letos celo preseči lanske rezultate. »V planu imamo 40 odsotno rast, glede na polletne rezultate poslovanja lahko rečem, da smo na zelo dobri poti, da to tudi dosežemo,« se veseli Paska. RP ko hrano. Sicer je že marsikdo napovedal, da bo ponudil prav to, a prave lahke hrane v centru mesta še ni.« Večjih obnovitvenih del se v začetku ne bo lotila, želi pa prepleskati fasado in osvežiti vrt. »Sploh vrt nujno potrebuje obnovo. Tudi v lokalu bi se dalo še marsikaj urediti. Na primer kuhinja je zelo velika, dalo bi se narediti kakšno predelno steno in podobno. A zaenkrat ne bo šlo,« pravi nova najemnica. Od petih zdaj zaposlenih delavcev bo obdržala štiri, razen sedanje vodje, ker bo to delo zaupala svojemu nečaku. Zaposleni nad novo najemnico niso preveč navdu- Po padcu vlagatelji planili na delnice V preteklem trgovalnem tednu so se cene delnic znova okrepile. To se je zgodilo potem ko so se delnice dva tedna zapored cenile. Tako se je vrednost delniškega indeksa, ki spremlja gibanje vrednosti delnic največjih svetovnih družb, MSCI World, zvišala za dobre 4 odstotke. Za podoben odstotek so se podražile tudi delnice na obeh straneh Atlantika. Oznaka Ime Enotni tečaj Promet v tEUR % spr. CICG Cinkarna Celje 0,00 0,00 0,00 CETG Cetis 0,00 0,00 0,00 GRVG Gorenje 12,02 230,10 ^ -2,44 PILR Pivovarna Laško 18,80 2,80 0,00 JTKG Juteks 34,00 5,90 ^ 2,94 ET0G Etol 0,00 0,00 0,00 Na domači borzi so se delnice podražile šele v drugi polovici tedna, vendar to ni bilo dovolj za rast na ravni celotnega tedna. Tako se je tečaj osrednjega indeksa borze SBITOP v tednu znižal za 2,6 odstotka. K temu sta največ prispevala več kot 5-odstotna zdrsa vrednosti delnic Zavarovalnice Triglav in Petrola. Na drugi strani je bil izjema farmacevt Krka, saj so delnice v petih trgovalnih dneh pridobile dobra 2 odstotka. I INDEKSI MED 5.7. II 19.7.2010 1 Indeks Zadnji tečaj % spr. SBITOP 844,06 ^ -2,37 šeni niti je prav dobro ne poznajo, zato bi raje videli, da bi jih Matur odpustil in jim izplačal odpravnine. Direktor podjetja Matur Žarko Frančeškin novi najemnici zaupa, tudi zato, ker je zastavila premoženje, da jih je prepričala v resnost ponudbe. Prihodki iz naslova najemnin so za podjetje Matur, ki bo s predajo Zvezde res zgolj še pobiralo najemnine, tako zagotovljeni. Sploh pa si z najemninami Frančeškin dolgo ne bo več belil glave, saj jeseni odhaja v pokoj. ROZMARI PETEK Foto: GrupA Ob obletnici nič novega Predstavniki Odbora delavcev za zaščito pravic bivših zaposlenih Steklarske nove so se v petek znova mudili v Ljubljani. Čeprav so jim v vladi pred letom zagotovili, da bodo začeli s pripravo sprememb zakonov, da se »njihov primer« ne bi več zgodil, se v tem času ni zgodilo nič. »V petek smo znova poskušali dobiti podporo poslancev za spremembo zakonodaje,« je pojasnil Stjepan Miklaužić. »To so nam sveto obljubili pred letom, ko smo >jamrali< zaradi neplačanih prispevkov. Takrat so dejali, da za spremembe potrebujejo tri mesece. Zdaj pa nič. Niti pojasnil ni.« Kljub temu Miklaužić še ni izgubil volje do boja s, kot kaže, mlini na veter. Stečajnega upravitelja je zaprosil za vpogled v nekatere ključne dokumente Steklarske nove. Po sklepu sodišča bo zdaj lahko dobil kopije dokumentov, s katerimi naj bi delodajalec prosil za odlog plačila prispevkov. Pa tudi vso dokumentacijo, vezano na stanovanjski objekt v Rogaški Slatini in počitniške objekte, ki jih je podjetje imelo na Rogli, Boču, Dugi Uvali in Pagu. »O namenih, zakaj te dokumente potrebujem, še ne bom govoril,« je pridal Miklaužić. ROZMARI PETEK Prav tako kot delnice so se podražile tudi surovine. Nafta je tako na newyorški blagovni borzi dosegla ceno 76 dolarjev za sod, kar je 4-odstotna tedenska rast. Tudi ostale surovine so se v povprečju podražile. Tako je vrednost indeksa surovin CRB narasla za 0,8 odstotka. Za malenkost pa je zbledel lesk zlatu, saj se je njegova vrednost znižala za desetinko odstotka, tik pod vrednost 1.200 dolarjev za unčo. GREGOR GRMEK, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Slovenska 54a, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. Prodaja premoga pod drobnogledom Na petkovi skupščini Premogovnika Velenje so delničarji imenovali posebnega revizorja, ki bo preveril pravilnost in zakonitost poslov v zvezi s prodajo premoga Termoelektrarni Šoštanj (Teš) oziroma Holdingu Slovenske elektrarne (HSE). Na predlog HSE so za posebnega revizorja imenovali revizijsko družbo Audit&co iz Lendave, čeprav so manjšinski delničarji, ki so sicer zahtevali sklic skupščine, predlagali, da se za posebnega revizorja imenuje družba Revi-docom iz Maribora. Revizor bo preveril ustreznost cene, po kateri je premogovnik prodajal premog Tešu, gibanje cen električne energije in cen premoga v tem času ter ugotavljal morebitna razhajanja med gibanjem cen električne energije in cen premoga. Revizor ima tudi nalogo ugotoviti obseg morebitnega oškodovanje premogovnika zaradi domnevno neustrezne prodajne cene premoga in obseg morebitnega okoriščanja Teša ali krovne družbe HSE zaradi domnevno neustrezne prodajne cene premoga. Revizor bo preveril zakonitost vodenja poslov, ki so povezani izključno s prodajo premoga. Posebna revizija se bo opravila za obdobje zadnjih petih let. Kot poudarjajo v premogovniku, je njihovo poslovanje vseskozi zakonito, gospodarno in transparentno ter je ves čas podvrženo nadzoru lastnikov, neodvisnih revizorjev in podrejeno uravnoteženi skrbi za zaposlene, lastnike in poslovne partnerje ter poteka v skladu z računovodskimi standardi, kar s svojimi revizijskimi mnenji potrjuje tudi revizorska družba Deloitte. US Rogaška Slatina ima novo mestno vpadnico s severa, z zunanje obvoznice. Odprla sta jo župan mag. Branko Kidrič in direktor republiške direkcije za ceste, mag. Gregor Ficko (levo). Po novi mestni vpadnici V Rogaški Slatini so odprli novo mestno vpadnico, ki je približala središče kraja. Nova, severna vpadnica z zunanje mestne obvoznice, ki je nastajala več let, je največja naložba v zgodovini občine ter je stala v celoti nad dva milijona evrov. »Ta projekt je zelo pomemben za turistično gospodarstvo, saj pomeni najbližji dostop do večine hotelov, podzemne parkirne hiše, športnega parka in Medical centra Rogaška, kamor prihajajo številni obiskovalci,« poudarja pomen pridobitve župan mag. Branko Kidrič. Novo severno vpadnico v mesto je odprl skupaj z direktorjem republiške direkcije za ceste, mag. Gregorjem Fickom, ki je omenil, da je po desetletju in pol pospešene gradnje avtocest več možnosti za vlaganje v druge državne ceste. Pri načrtovanju nove severne vpadnice v Rogaško Slatino so razmišljali o treh prostorskih možnostih, vendar za novo traso soglasja ne bi dobili. Zato so opravili rekonstrukcijo kilometer dolge Stritarjeve ulice, ki so jo tudi razširili, prav tako so zgradili kro-žišče ter zavijalni pas z zunanje obvoznice, kjer je bila prometna črna točka. Od več kot dveh milijonov evrov za novo vpadnico je večino potrebnega denarja vložila občina, ki je pridobila en milijon evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ter Ulična olimpijada dosegla svoj cilj V soboto in nedeljo je bila na igriščih v Celju 6. ulična olimpijada, ki se je začela z obnovo uličnega igrišča na Lavi. Organizatorji so s potekom in udeležbo zadovoljni in so uresničili svoja pričakovanja. Mladinski center Celje in DUM Celje sta letos že šestič zapored organizirala Ulično olimpijado, k ogledu in sodelovanju pa so privabili veliko število ljudi. Tekmovali so v šestih različnih disciplinah, poleg tradicionalnih športov, kot so tek, nogomet, košarka in badminton, so letos pripravili še dve novosti, tekmovanje v Wii športnih igrah in skejtanju. iz državnega proračuna. »Mislim, da smo bili ob pravem času na pravem mestu, saj danes takšnih razpisov, za tako velike projekte na cestni infrastrukturi vsaj zaenkrat na državni ravni ni, ampak so potrebne druge vsebine,« je zadovoljen Kidrič. Ureditev priključka in zavijalnega pasu na zunanji obvoznici, ki je stalo dobrih dvesto tisoč evrov, je plačala republiška direkcija za ceste. BRANE JERANKO S poraznim stanjem zunanje mestne obvoznice pa vozniki niso ravno zadovoljni. »Za nadaljevanje rekonstrukcije tretje etape obnove obvoznice v dolžini 2500 metrov imamo že podpisano pogodbo z izvajalcem, s CMC Celje. Urejamo le še posamezne formalnosti glede dinamike gradnje in financiranja tega projekta, zato lahko rečem, da je za gradnjo vse pripravljeno,« odgovarja direktor direkcije mag. Gregor Ficko. Zategovanje pasu z zniževanjem sredstev v državnem proračunu lahko ogrozi vsak projekt, priznava direktor. »Pri tistih projektih, ki so pripravljeni in ki >teče-jo<, je mogoče, da jih s kratkotrajnim časovnim zamikom prestavimo, vendar prav gotovo ni namen, da direkcija projekte zaustavlja. Zlasti tiste, ki so zelo potrebni, zato se bo tudi priprava rekonstrukcije obvoznice v Rogaški Slatini nadaljevala,« dodaja direktor Ficko. Na pomoč je priskočilo veliko mladih in prostovoljcev Kljub visokim temperaturam se je tekmovanj udeležilo veliko tekmovalcev. Posebej veliko prijavljenih je bilo pri košarki in nogometu, manj jih je prišlo na Wii športne igre in badminton. Organizatorji so s tekmovanji in udeležbo zadovoljni, prav tako mladi, ki so prišli predvsem zaradi druženja in športnih aktivnosti. V četrtek so v sklopu projekta obnavljali ulično igrišče na Lavi. Očistili so igralno površino, menjali košarkaško tablo, zaščitili kovinske površine in označili črte. Na pomoč so priskočili prostovoljci iz mladinskega centra in krajani, ki so bili nad tovrstno akcijo navdušeni. Povedali so, da je igrišče sicer bilo uporabno, vendar v slabem stanju in nujno potrebno obnove. Pozdravljajo takšne akcije, kajti uporabna in varna igrišča bodo mladim omogočila športne aktivnosti. Na pomoč so priskočili tudi otroci, ki so bili nad obnovo navdušeni. Starejši krajani so izpostavili problem nezavarovanosti igrišča in pozivajo mestno četrt, da to uredi. Predsednik Mestne četrti Lava Harald Flis je obljubil, da bo željo krajanov skušal uresničiti. Tovrstne obnove in akcije podpira, vesel pa je predvsem odziva in pripravljenosti krajanov, ki so priskočili na pomoč. Za barve in ostale pripomočke je poskrbel Celjski mladinski center, Mestna četrt Lava je prispevala sredstva za nov koš, pri izvedbi pa sta finančno pomagala Mestna občina Celje in program Mladi v akciji. KRISTIJAN ERJAVEC Foto: GrupA Sto otrok na Mikovih počitnicah Podjetje Mik Celje je letos že petič zapored pripravilo humanitarno akcijo, s katero so sto otrok iz socialno ogroženih družin odpeljali na počitnice v Baško. Za varnost in dobro počutje otrok je skrbelo 11 vzgojiteljev in predstavniki Mika. Podjetje Mik Celje v okviru meni otrokom iz socialno ogro-svojih družbeno odgovornih ak- ženih družin in tako vsako le-tivnosti posebno pozornost na- to sto otrokom omogoči ne- kaj dni zabave in brezskrbnih trenutkov na morju. Otroke, ki letujejo pod okriljem njihove akcije, so izbrali s pomočjo svetovalnih delavcev osnovnih šol v Lendavi, Mariboru, Slovenskih Konjicah, Slovenski Bistrici, Celju in na Ptu- ju. Mik Celje je že vrsto let tudi velik podpornik rokometa in tudi letos je na letovanje popeljal 30 otrok iz vrst roko-metašev. Otroke je na počitnicah spremljala skupina izkušenih vzgojiteljev, ki je poskrbela za pester program, športne aktivnosti, delavnice in dobro počutje otrok. Ob tem v Mik Celje zagotavljajo, da se bo akcija zagotovo nadaljevala, kajti ni lepšega darila, kot videti na- smejane in zadovoljne otroke, hkrati pa si želijo, da bi se še druga podjetja pridružila v podobnih humanitarnih akcijah, s katerimi osrečujejo otroke. KRISTIJAN ERJAVEC Kulturno društvo Dobje ORGANIZIRA 39. tradicionalno prireditev Pokaži, kaj znaš v nedeljo, 25. julija, ob 15. uri v Dobju na prostem oziroma v šotoru Pokaži, kaj znaš je zanimiva glasbena prireditev za mlajše in tudi starejše. Z dobro uvrstitvijo dobijo priložnost za nastope tudi v medijih in na raznih drugih prireditvah. K sodelovanju vabijo: harmonikarje, citrarje, glasbene skupine in ansamble. Prijave pošljite do 15. julija na naslov: Kulturno društvo Dobje, Dobje 26, 3224 Dobje. Dogajanje se bo po prireditvi nadaljevalo z vaško veselico z ansamblom Robija Zupana. Prisrčno vabljeni v Dobje! Hip, hip - hura! Ta konjeniški pozdrav se je razlegal po Tevčah, kjer je Konjerejsko društvo Vrh nad Laškim pripravilo 8. konjeniške igre. Iger so se ponovno udeležili številni tekmovalci, nekaj domačinov, prišli pa so tudi iz Celja in Velenja. Pomerili so se v treh kategorijah; v spret-nostnih igrah, galopski dirki in tekmi v vožnji dvovpreg. Deset tekmovalcev se je preizkusilo v spretnostni igri in čeprav ovire morda na oko niso bile visoke, jih ni bilo lahko preskočili, saj so člani društva sestavili domiseln poligon, na katerem sta jih pričakala zvon želja in tunel, pokali pa so tudi balone. Najbolj spreten je bil domačin Matjaž Se-lič, ki sta mu sledila Tea Kelc ter Nandi Topole. Galopske dirke se je lotilo šest tekmovalcev, po dva in dva, o zmagah pa so odločal-li kar centimetri. Tudi tokrat je slavil Matjaž Selič, sledila sta mu Blaž Teršek in ponovno Nandi Topole. Pomerile so se tudi tri dvovprege, pri katerih odločata zaupanje konja v človeka in vodljivost konja, ki je pri vpregi še bolj pomembna kot pri ježi. Prvi dve mesti sta osvojila člana Ko-njerejskega društva Celje. Šte- vilni obiskovalci so si z zanimanjem ogledali še predstavitev dela s kosilnico in obračalnikom na konjski pogon, ki so jo pripravili člani društva. Društvo je kosilnico dobilo v dar od Jožeta Kuneja iz Bistrice ob Sotli, obračalnik pa od Marka Perca iz Rimskih Toplic, vendar sta bila potrebna temeljite obnove. Da si je bilo delo z njima mogoče ogledati, je poskrbel Stanko Hrastnik. Druženje se je zatem nadaljevalo pri kozolcu z razglasitvijo rezultatov in zabavo z Ansamblom Simona Gajška. PM, foto: VB, BŽ Veseli VI « ■ V ■ ■ V É É I ■ počitniški četrtki Vesel počitniški četrtek v ptujskih Termah Društvo prijateljev mladine Slovenske Konjice je tudi letos za otroke pripravilo vesele počitniške četrtke. Z njimi obogatijo vsakodnevno dogajanje v Štorkljini hiši. Prvi počitniški četrtek so peljali otroke na Celjsko kočo, prejšnji teden na kopanje v ptujske Terme. Na ta izlet so odpeljali kar 43 otrok in nekaj odraslih. »Otroci so uživali v skakanju s 5-metrske skakalnice, potapljanju, vožnji po toboganih in preskakovanju umetnih valov. Da se mladim plavalcem ne bi kaj zgodilo, so na njih pazile štiri spremljevalke. Kljub čofo- tanju v vodi od jutranjih ur, se je otrokom zdela ta poletna osvežitev prekratka, tako da že komaj čakajo izlet na morje,« je opisala izlet vodja Štorkljine hiše Lidija Matul. Še pred izletom na morje jih čaka ta mesec še ogled vodne učne poti na Prežiga-lu ter obisk Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva v Žalcu ter kopanje v Termah Zreče. Avgusta bodo odšli najprej na planinski izlet, nato bo na vrsti težko pričakovani izlet na morje. Do konca počitnic bodo pripravili še srečanje s športniki in obisk Kekčeve dežele. MBP Kmečko popoldne pod lipo HITRO NAROČITE Na Ponikvi pri Žalcu je bilo pred dnevi znova nadvse prijetno. Društvo kmečkih žena je namreč organiziralo tradicionalno prireditev Kmečko popoldne pod lipo, ki je tokrat bilo nekoliko drugačno od minulih let. V goste so namreč povabi- vile so se skupine z Gorenj- li skupine iz sedmih slovenskih pokrajin in tako prireditev tudi poimenovali Romanje po Sloveniji. Predsta- ske, iz Slovenske Istre, Bele krajine, Prekmurja, z Dolenjske, s Štajerske in Koroške, in to s svojo ponudbo na stoj- nicah in na odru z dvema pesmima. Tokratna prireditev je bila res nekaj posebnega, izvirnega in doživetega. Žal tako kot lani organizatorji tudi tokrat niso imeli najbolj sreče z vremenom, a so kljub temu vse skupaj uspešno spravili pod streho. DN Ljudske pevke s Ponikve so zapele v uvod Romanja po Sloveniji. NOVI TEDNIK Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1, petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. ■ Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: | ! 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 5 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. tudi letnik2010 A JiWilrf ^ s prilogo TV-OKNO! Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. mmm Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Ime in priimek: Kraj: Ulica: Datum rojstva: Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev NT&RC d.0.0. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika Pri županu, ki je najboljše tudi učil Župan občine Šoštanj in poslanec Darko Menih je v preteklih letih pripravljal sprejem za učence, ki so vsa leta dosegli odličen uspeh. Sedaj, ko končnega učnega uspeha osnovnošolci nimajo več, pa je na pobudo občine šola posredovala seznam tistih, ki so se v vseh letih osnovnega šolanja najbolj izkazali, predlagani učenci pa so bili povabljeni na sprejem. Župan Menih je vsem čestital za pridno, ustvarjalno in iznajdljivo delo na najrazličnejših področjih osnovnega šolanja, z učenci, nekatere med njimi je še učil, pa je tudi sproščeno poklepetal. Sedaj že bivšim osnovnošolcem je v spomin na dobro delo podelil tudi knjižne nagrade. Tiste, ki se sprejema niso mogli udeležiti, bodo ponovno povabili na občino, da jim župan osebno čestita. US Naj učenci z naj učiteljem Sprejem za učence, ki jim v spričevalu kaže odličen uspeh, je pripravil tudi župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj. Učenci so imeli na dan sprejema športni dan, tako da je bilo druženje še bolj sproščeno. Župan Jeraj je zbrane seveda pohvalil za njihovo delo ter jim zabičal, naj tudi v letih nadaljnjega šolanja ne pozabijo na Rečico. Učence je na sprejemu spremljal razrednik Jani Prgić, ki je bil v akciji tednika Savinjske novice izbran za najboljšega učitelja v Zgornji Savinji dolini. US Denar za obnovo vodnjaka v Zrečah Ministrstvo za okolje in prostor ter Helios - Sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda že od leta 1998 organizirata obnavljanje slovenskih vodnjakov. Letos bodo iz sredstev sklada obnovili vodnjak v Zrečah. Skupni projekt je znan pod imenom Oživljanje krajevnih vodnjakov v Sloveniji. Doslej je bilo obnovljenih že 64 krajevnih vodnjakov in drugih vodnih objektov v 57 občinah po celi Sloveniji ter izdelanih 20 idejnih zasnov vodnih učnih poti. Na našem območju je bil v okviru tega projekta nazadnje obnovljen vodnjak v vasi Prežigal v konjiški občini. Na odprtje čakajo še trije vodnjaki lanskega razpisa, med njimi v občini Kozje. Ministrstvo in Helios pri obnavljanju vodnjakov sodelujeta z lokalnimi skupnostmi. Letos so za obnovo vodnjakov namenili 17 tisoč evrov. Razdelili so jih med pet občin. Največ, 5 tisoč evrov, so dodelili občini Zreče za obnovo vodnjaka pri že obnovljeni železniški postaji nekdanje ozkotirne železnice Poljčane-Slovenske Ko-njice-Zreče. To je tudi edini vodnjak s Celjskega, ki ga bodo letos obnovili v okviru projekta. Pogodbo za obnovo petih vodnih virov oziroma vodnjakov so podpisali prejšnji teden na sedežu Heliosa v Domžalah. Župan Boris Podvr-šnik je ob tem poudaril, da je občina Zreče ena od 13 občin, ki se interesno združuje v smislu revitalizacije reke Dravinje in zato izvajajo okoljske projekte za zaščito njenega porečja. Tudi obnova 90 let starega vodnjaka pri nekdanji železniški postaji je del tega. Hkrati bo obnovljen vodnjak celostno zaokrožil podobo zaključenega projekta Obnove železniške postaje v Zrečah. MBP Tudi letos Poletna šola kreativnosti Mladinski center Dravinjske doline v Slovenskih Konjicah bo tudi letos pripravil Poletno šolo kreativnosti. Program je namenjen osnovnošolskim otrokom in mladim nad 15 leti. Razdeljen je na tri tedne. Prva skupina bo lahko prišla v Poletno šolo kreativ- nosti 26. julija. Udeležba bo tako kot lani brezplačna. Zaradi velikega zanimanja za program, ki je lani navdušil tako otroke kot njihove starše, se lahko otroci prijavijo na samo en termin poletne šole. Prijave še zbirajo. MBP V Oda. Le voda. Zivljenjejo hoče. ŽIVLJENJE HOČE TUDI NAGRADE! O, DA! Sodelujte v SMS NAGRADNI IGRI S 120 osvežujočimi tedenskimi nagradami: Majica Oda Vstopnice za kopanje vTermalnem Centru Wellness Park Laško Japonke Oda V zaključnem nagradnem žrebanju pa bomo podelili vikend paket za dve osebi v hotelu Wellness Park Laško. Pošlji SMS s ključno besedo ODA in UNIKATNO KODO na 3131 (npr.: ODA HJZ67). Unikatno kodo najdeš pod zamaškom Ode ali na spletni strani www.oda.si. Sodeluješ lahko tudi prekwap povezave http://l93.77.l60.102/Oda/vnos.aspx?IdPodatkov=OD58l Splošni pogoji nagradne igre so objavljeni na www.oda.si. Nagradna igra traja od 20.6. do 20.9.2010, gla podatkov po ceniku vašega operaterja, cena prejetega SMS-a 0,19 €. S sodelovanjem postanete član bre 3131.Organizator storitveje PivovarnaLaško d.d., Trubarjeva 28,3270 Laško, izvajalec storitveje Sedem /no žrebanje pa bo 23. 9. 2010. Poslani SMS in prenos :plačne SMSskupnosti ODA, odjava Oda Stop na d. o. o., Trzin. Informacije na: info@sedem.biz. plVOVARM^ &BK© 182s Petkova nočna atrakcija je bila letošnja novost Piva in cvetja, šov parada Zlati rog na čelu z zlato kraljico. (Foto: SHERPA) V Laškem smelo proti abrahamu 46. prireditev Pivo in cvetje je bila parada spektaklov znaku prireditve. Je treba po- dene pijače kot za stavo ste-sebej omenjati, da so vrčki le- kli po vročih grlih? Ponuja- mo vam nekaj utrinkov ... PM V štirih dneh se je v Laško zgrnilo brez števila obiskovalcev, ki so počastili praznik piva in cvetja. Ena najstarejših in najbolj obiskanih prireditev nikogar ni pustila ravnodušnega ter organizatorjem dala nov zagon za prihodnja leta, ki bodo vse bližje velikemu jubileju. Vodja prireditve Andreja Križnik je še tik pred četrtkovim začetkom nejeverno pregledovala vremenske napovedi. »Končno si vendar tudi mi zaslužimo lepo vreme!« In res je bilo tako, štiri dni sončnega neba brez oblačkov nad Laškim, zato pa še toliko več žejnih in zabave željnih obiskovalcev. Sprehod po mestnem jedru jim je praktično v vsaki ulici ponujal nekaj novega; od razstav, prikazov starih običajev, bučnih in spektakularnih parad, raznoliko glasbo. Nekateri so se vrteli v ritmih narodnozabavne glasbe, drugi so se nostalgično po-zibavali na Trubarjevi ave- niji ob glasbi Novih fosilov, Prljavega kazališta in slovenskih zasedb, ki naredijo največji žur; od Kingstonov do Rock Partyzanov, da o nogometno razpoloženih Peru Lovšinu in Zoranu Predinu niti ne govorimo . Vrhunec sta tudi letos predstavljala še spektakularni ognjemet in vodna simfonija, ki bo obiskovalcem in Laščanom na ogled še do konca julija ob petkih in sobotah ob 21.30. Letos je posvečena 185-letnici Pivovarne Laško, zaščitnemu Sobotna noč je v Laško privabila brez števila obiskovalcev, ki so do zadnjega napolnili vse klopi. Pivo je teklo v potokih. (Foto: GrupA) Še pred urico »ledig«, tukaj že gospa in gospod Ojsteršek. (Foto: TimE ) Od kod so se pa tile hudički vzeli? (Foto: GrupA) Št. 54 - 13. julij 2010 - V Laškem so obiskovalce opozarjali tudi, da je treba »z glavo na zabavo«. (Foto: GrupA) TimE ) Ognjemet tokrat ponovno z dveh hribov ... (Foto: GrupA) ... nato pa še veličastna vodna simfonija. (Foto: GrupA) 10 lepotica poletja NOVI TEDNIK I NOVEGA TEDNIKA in RADIA CELJE Pa smo jih ujeli. Pred fotografski objektiv Nataše Muller in njenega asistenta Blaža Laha. Za najlepšo in najbolj fotogenično med Rinko in Sotlo se bo potegovalo 19 deklet. Ena lepša od druge. V kopalkah se bodo predstavile v naslednji, petkovi številki Novega tednika, potem pa še celo poletje lepšale strani našega časopisa. Za začetek vam razkrivamo ozadje fotografiranja lepotic Novega tednika. Za dobro frizuro in odlično fotografijo je včasih potreben tudi nekoliko vesoljski izgled. Pred fotografiranjem je treba pripraviti vse potrebno in se posvetovati o najboljši pozi. - Št. 54 - 13. julij 2010 - Zadnji zamahi do nagrade. Osvojili celjski bazen Vse je bilo, kot mora biti - sonce, visoka temperatura, voda kot nalašč za osvežitev in animacijska ekipa NT&RC. Seveda ne bi bili zmagovalci brez pokrovitelja, Pivovarne Union, ki je poskrbela za lepe nagrade. Te so si skozi šaljive in smeha polne igre tokrat priborili kopalci na celjskem bazenu, v četrtek po 14. uri pa jih bomo ponujali v Termah Topolšica. Imeli smo se krasno! NL, foto: SHERPA Če tole ni dovolj za zmago, pa res ne vem, kaj naj še naredim. Neee, hočem bit' prvi! Pevcu Jacobu so se takoj pridružile plesalke. EP? Obetavna nogometašica v akciji 1, 2, 3, ... prešteli smo do 69 in postavili nov rekord. - Št. 54 - 13. julij 2010 OB ROBU Kaj pa rokometne vuvuzele? Ko so Angleži leta 1966 na nogometnem svetovnem prvenstvu, ki so ga gostili, v finalu ugnali Zahodne Nemce, sem bil bojda v enem od piranskih lokalov. Star eno leto. Tudi SP leta 1970 se ne spominjam. Zato pa toliko bolj zbora najboljših svetovnih reprezentanc v Zahodni Nemčiji leta 1974. Imel je uvod. Najprej za jugoslovansko reprezentanco, ki je v februarju v dodatni kvalifikacijski tekmi v Frankfurtu izločila Španijo. Z golom Josipa Katalinskega, ki je dve leti prej z Željezničarjem osvojil prvo mesto v jugoslovanskem prvenstvu. Naključje je hotelo, da sem po zaslugi sorodnikov navijal prav za ta sarajevski klub. No, s SP (albuma s sličicami mi navkljub velikemu trudu ni uspelo napolniti) sem si - star sem bil devet let - zapomnil predvsem zmago Jugoslavije nad Zairom z 9:0. Toda tudi finale mi je ostal v spominu, čeprav sem ga kasneje bolje razumel po ogledu odlomkov na televiziji. Vem, da so žogo imeli predvsem oranžni (Cruyff, Nee-skens, Rep, Rensenbrink, Krol...), da je stari oče precej bentil in da so zmagali Zahodni Nemci. Torej, Nizozemska je v svojem prvem finalu prikazala dotlej še neviden nogomet, s hitrostjo in raznovrstnostjo mlela vse okoli sebe, toda trdožive gostiteljice ji ni uspelo zmleti. Slednja je imela zvrhan koš sreče. 36 let kasneje se je Nizozemska še tretjič uvrstila v finale SP, zgodovina pa se ni ponovila. Ne, ni se mi zapisalo, seveda oranžnim ni uspelo v finalu. Za razliko od enega najznamenitejših finalnih obračunov (leta 1974 v Munchnu) je tokrat zmagala selekcija, ki je bila boljša. Ki je na celotnem prvenstvu prikazala največ. Ki se ne zna vkopati v obrambne rove. Ki ves čas kot roj sršenov sitnari pred nasprotnikovim kazen- DEAN SUSTER skim prostorom. Kot FC Barcelona. Španija! Zdaj legitimna naslednica kraljice Brazilije. Z genialcema Xavijem in Iniesto. Poznavalci nogometa so bili na štadionih v Južnoafriški republiki prikrajšani za originalen zvok, ki pride najbolj do izraza prav v tej panogi. Ob zvokih vuvuzel se seveda donenja s tribun, ko gledalci onemijo pri priložnosti in izpustijo skupaj tišji ali glasnejši ton, ni slišalo. Temu na jugu pravijo »huk s tribina«. Čeprav so trobila šla na živce mnogim, so jih obiskovalci lahko mirno uporabljali. FIFA ni reagirala, zato pa je predstavnica mednarodne ragbi zveze Nova Zelandija, ki bo prihodnje leto gostila svetovno prvenstvo. Napovedala je, da na štadione ne bo dovoljen vnos predmetov, ki oja-čajo zvok. Vuvuzelam bo tam odklenkalo, pa tudi raznoraznim piščalim in še čem. Vse skupaj pa omenjam seveda zaradi navijaških trobelj, ki so postale pravi hit v rokometni Sloveniji. Če bi ena navijaška skupina opustila troblje, bi druga bila toliko glasnejša. Tako da od celjskih, velenjskih in koprskih navijačev ne gre pričakovati, da bodo doma pustili navijaški rekvizit, ki ga uporabljajo tedaj, ko so njihovi ljubljenci v obrambi. Tedaj, ko so tekmeci v napadu in jih je treba motiti. S »piskarali« grozovitega zvoka. Z rokometnimi vuvu-zelami. Najbrž ni uganka, kdo je na potezi. Luka Žvižej med prijateljsko tekmo s Srbijo. Vražji Luka v Zlatorogu V Rokometni klub Celje Pivovarna Laško se je vrnil Luka Žvižej, reprezentančno levo krilo. 29-letni Žvižej, ki je med leti 2000 in 2003 v celjskem dresu zbral 19 nastopov v evropskih pokalih in dosegel 29 zadetkov, je podpisal štiriletno pogodbo. Zapustil je Szeged, z Barcelono je osvojil naslov evropskega prvaka, pred tem je zaigral za Teko. Za slovensko reprezentanco je zbral 155 nastopov in 469 golov, kar ga uvršča na 7. mesto na večni lestvici števila nastopov za našo izbrano vrsto. »Vesel sem, da se po sedmih letih nastopanja v tujini vračam v svoj matični klub. Menim, da je Celje sestavilo dobro ekipo za prihodnjo sezono, ki lahko pod strokovnim delom Noke Serdarušića spet konkurenčno nastopa v naj- močnejši evropski ligi. Komaj čakam začetek nove sezone, da bom lahko znova s ponosom oblekel celjski dres. Vsem navijačem pa obljubljam, da bom vložil vse, kar je v mojih močeh, da skupaj s soigralci karseda uspešno branimo klubske barve,« je dejal starejši od bratov Žvi-žej. Direktor celjskega kluba Roman Pungartnik je dodal: »Veseli smo, da se Luka vrača v mesto ob Savinji. Kljub vabljivim ponudbam iz tujine se je odločil, da svojo pot nadaljuje v domačem Celju. Prepričan je, da lahko Celje v prihodnji sezoni dostojno brani svoje ime v najmočnejšem klubskem tekmovanju, ligi prvakov. Menim, da lahko Luka s svojimi bogatimi izkušnjami iz tujine ter s svojo borbenostjo in rokometnim zna- Luka Žvižej njem ogromno pripomore klubu pri uresničevanju zastavljenih ciljev.« Igralno mesto na levem krilu je sijajno zapolnjeno. Poleg Edija Kokša- rova sta tukaj »delovala« še Miha Gorenšek in David Raz-gor. DEAN SUSTER Foto: SHERPA Ostro zabrusil svetovni konkurenci Slovenski slalomisti na divjih vodah so se izkazali na mladinskem svetovnem prvenstvu v francoskem Foixu. Celjski kajakaš Simon Brus je osvojil srebrno medaljo. Odlično pripravljenost je pokazal že v polfinalu, ko je bil najhitrejši, v finalu pa za dobre pol sekunde zaostal le za Italijanom Gio-vannijem de Gennarom, tretji pa je bil še en Italijan, Zeno Ivaldi. Predsednik KKK Nivo Celje Dušan Konda je že nekaj let trdil, da gre za izjemen talent. Z Brusom je bil na obrobju Pi-renejev: »Vsi, ki se spoznamo na veslanje, smo vedeli, da je Simon med najboljšimi mladinci na svetu, pa čeprav je letnik 1993. V finalu je bila večina tekmecev letnika 1992. Če ne bi verjeli vanj, se ne bi odpravili na 1.500 kilometrov dolgo pot. Bil je daleč najboljši Slovenec, njegov uspeh bo z zlatimi črkami zapisan v zgodovini celjskega kluba.« Brus največ vadi v Celju, kjer pa voda še zdaleč ni divja. »Res je, naša proga je >pionirska<. Z njo še imamo načrte, a o tem drugič. Več kot tisoč gledalcev si je ogledalo finalni tekmi. Po prvih vožnjah sta vodila Simon in med mladinkami Eva Terčelj. Bilo je noro, stresno. Nekaj sekund po polfinalu me je poklical oče našega šampiona iz Hrastnika, Peter Kauzer starejši. Rotil me je, naj vplivam na slovenski tabor, da oba tekmovalca pomirijo in da jima svetujejo, naj ne štartata stoodstotno. Vsak dotik vratic je namreč že lahko usoden. Tega se še predobro zaveda njegov sin. In res je Simon veslal po pameti. Prehitel ga je le Gennaro. Italijani so bili povprečni po prvi vožnji, zato so krenili na vse ali nič. Presrečni smo. Jutri bomo v Celju v sodelovanju z osrednjo zvezo pripravili sprejem Simonu in bronasti Terčeljevi,« je kar vrelo iz Konde, kajti medalja je potrditev kakovostnega dela v celjskem klubu, iz katerega pa naj bi se v kratkem »izvalilo« še nekaj vrhunskih tekmovalcev. DEAN SUSTER Rep spet v prvi enajsterici Nogometaši CM Celja so odigrali deveto, najbrž zadnjo tekmo v pripravljalnem obdobju. V Krapini so proti Interju iz Zapre-šiča zabeležili peti poraz (0:2). Pogoji za tekmo so bili sicer izjemno težki, saj je celotno srečanje spremljala neznosna vročina. V Krapini je bilo v senci 34 stopinj Celzija. Kdor ne da, dobi Tekmo so bolje začeli Celjani, vendar lepih priložnosti niso uspeli kronati z golom. V 7. minuti je kot prvi nevarno zapretil Popovič, ki se je v kazenskem prostoru lepo otresel obrambnih igralcev Interja, vendar udaril mimo desne vratnice. Druge lepe priložnosti pa ni uspelo izkoristiti Mujakoviču, saj je njegova žoga zletela preko gola. Neuspešno realizacijo so kaznovali nogometaši Interja, ki so se v pretekli sezoni hrvaškega prvenstva borili za obstanek. V 37. minuti je obramba CM Celja za trenutek pozabila na Antonija Hrm-čevića, ki je z natančnim strelom »lobal« vratarja Mujčinoviča in postavil rezultat 1. polčasa. V nadaljevanju so bili zopet bližje zadetku Celjani, žoga pa nikakor ni končala v mreži, kar so še drugič izkoristili igralci In-terja. V 62. minuti jim je veselje preprečila prečka, v naslednjem napadu pa je še v drugo zadel Hrmčević, ki je bil najspretnejši pred golom Celja. Celjani so do konca imeli nekaj priložnosti, da bi poraz vsaj omilili, vendar je ostalo pri zmagi Interja z 2:0. V prvi celjski enajsterici se je po krajšem presledku spet pojavil Rajko Rep. Brez zatiskanja oči Moštvo CM Celja je tako glavni del napornih priprav sklenilo s porazom, vendar pa je zaradi težkih pogojev zahtevno ocenjevati igro in pripravljenost igralcev. Kljub temu je bil trener Milan Đuričić zaskrbljen: »Težko je pokomentirati tekmo, kajti pogoji za igro so bili neznosni, ampak tako je bilo tudi za igralce nasprotne ekipe. Vsekakor smo ostali veliko dolžni sami sebi. Treba je popraviti nekaj stvari. Pred prvo tekmo nove sezone ne moremo biti ne pesimisti in ne optimisti. Videlo se je, da nekaj stvari ne deluje. Iskati moramo rešitve.« Nova sezona se začne v soboto, a Đuričić poudarja: »Ne morem dejati, da jo lahko čakamo z optimizmom. Lepo bi bilo, a kar ste lahko videli, ni najbolje in ne nudi optimizma. Moramo biti potrpežljivi. Imamo >ozek< kader in treba je najti še kaj, če želimo ostati v ligi. Seveda ne smemo gledati tako pesimistično, kajti fantje so še malce utrujeni in ko se bodo osvežili, bo slika drugačna. Moramo pa biti realni. Nikakor si ne smemo zatiskati oči pred tistimi stvarmi, ki so očitne.« Prvenstvo bo zopet zelo izenačeno. »Iskali bomo rešitve, da bomo ostali konkurenčni v slovenski ligi. Moramo se zamisliti, kajti med temi desetimi najboljšimi ekipami v Sloveniji je treba preživeti," je zaključil Milan Đuričić, ki bo v tem tednu z ekipo poizkusil odpraviti napake v igri in se dobro pripraviti na sobotno tekmo z Domžalčani (20.15). Nov sistem igre Mario Močič je opisoval priprave na državno prvenstvo: »Vsekakor so bile naporne, a tudi uspešne. Treniralo se je dvakrat na dan. Uigravali smo nove sisteme, mislim, da dokaj uspešno. Prijateljske tekme z izjemo zadnje so potekale uspešno. Tokrat se je pokazala utrujenost, a imamo zdaj zato dva prosta dneva in čas, da se spočijemo in maksimalno pripravimo za prvo prvenstveno tekmo. Smo dobro pripravljeni in motivirani. V prvi tekmi bomo dali vse od sebe in poizkusili zmagati.« Igralci CM Celja, ki niso odpotovali v Kra-pino, so v Petišovcih odigrali prijateljsko tekmo s prvoligaško madžarsko ekipo Kecske-metijem, ki je slavila z 2:1. Celjane je vodil Damjan Romih, ki je bil z igro zadovoljen, ne pa z realizacijo. Edini zadetek je dosegel Dejan Pantovič. Zmaga in remi Nogometaši Rudarja so konec tedna odigrali dve pripravljalni tekmi. Najprej so se pomerili z Dravinjo in prepričljivo slavili, s 3:0. Zadetke so dosegli Djermanović, Roj in Umihanić. V drugi tekmi pa jim je nasproti stal neugoden nasprotnik, Sportul iz Romunije. Srečanje se je končalo brez zadetkov. Rudar bo v 1. krogu 1. SNL v nedeljo gostoval pri Olimpiji. MITJA KNEZ Klemen Medved še čaka na ustrezno dokumentacijo, potem pa naj bi podpisal pogodbo s CM Celjem. Marina krepi samozavest Atletinja celjskega Kladi-varja Marina Tomič je na mednarodnem mitingu v Belgiji osvojila 5. mesto v teku na 100 metrov z ovirami. S časom 13,33 sekunde je v Heusden-Zolderju ponovno potrdila normo (13,35) za nastop na evropskem prvenstvu v Barceloni. »Zadovoljna sem z nastopom po tekmovalnem premoru. Nisem imela večjih težav. Le med šesto in sedmo oviro se mi je malo podrl ritem, ker sem šesto oviro rahlo zadela z bicepsom zamašne noge,« je dejala Tomičeva, ki bo danes tekmovala še v Liegeu. Letos Tomičeva nastopa kot prerojena. 23. maja je na prvi tekmi letošnje mednarodne lige Atletske zveze Slovenije za veliko nagrado Vzajemne, ki je bila v Slovenski Bistrici, zmagala in s 13,27 sekunde izpolnila normo za EP. To je potrdila tudi 6. junija na drugem mitingu mednarodne lige AZS, ko je čas še izboljšala (13,25). Nekaj zadnjih sezon se nikakor ni znaš- la, trenutno pa je njena forma zelo stabilna. DEAN ŠUSTER Foto: Grup A Na Marino, njen trud in tudi vrhunske dosežke sta ponosna mama Milena in oče Drago. 20-letni koprski branilec Simon Klun je podpisal polletno pogodbo. Polzelski balinarji so tekmovali v rumenih majicah. 28-letni velenjski vezist Amel Mujakovič je s CM Celjem sklenil pogodbo do konca jesenskega dela DP. Zmagali polzelski balinarji Balinarski klub Žalec je pripravil odprti balinarski turnir, ki se ga je udeležilo 16 slovenskih ekip. Turnir je bil na dveh igriščih Športnega centra Žalec. Zmagala je ekipa BK Polzela pred BK Šiška Ljubljana in BK Žiri, domača ekipa pa je zasedla 8. mesto. TONE TAVČAR 14 KULTURA NOVI TEDNIK Poletni utrip Slike z XII. poletnega ex-tempora razstavlja 24 ljubiteljskih slikarjev Damjan Škorc s prvonagrajenim delom Celjska izpostava javnega sklada kulturnih dejavnosti je uspešno izpeljala že dvanajsti poletni slikarski ex-tempore, na katerem je 24 ljubiteljskih slikarjev ustvarjalo na temo Celjski poletni utrip. Razstava del je na ogled v Galeriji Volk v Ozki ulici v Celju. Na ex-temporu je nastalo kar nekaj izvrstnih upodobitev mesta, pri čemer prevladujejo mestne vedute, manj pa je na slikah zaznati pravega mestnega utripa. Je pa razstava zelo zanimiva in vredna ogleda. Ne zgolj zaradi slikarskih upodobitev, tudi zaradi načinov, na katere so se sodelujoči ustvarjalci lotili svojih slik. Te so v mešanih tehnikah, od olja na platnu do kolaža, od povsem verističnih upodobitev do abstrakcij. Prav zaradi tega na slikah mesto res zaživi na drugačen način. V območni izpostavi javnega sklada so bili še posebej zadovoljni, ker se je na vabilo k ex-temporu odzvalo veliko slikarjev in to ne le iz Celja in okolice. Prišli so tudi iz Šoštanja, Dobja pri Planini, Laškega, Mozirja, s Polzele in iz Velenja. »Veseli smo, da smo tako nekaj dodali k celjskim poletnim prireditvam, še bolj pa, ker smo dobili na ta način nove upodobitve mesta, njegovega jedra, Starega gradu, Savinjskega nabrežja ...« je v imenu organizatorjev povedal Živko Beš-kovnik. Očitno so slikarji res našli svoj pravi poletni navdih v že znanih in neštetokrat upodobljenih mestnih vedutah. »To je res, mestnega utripa je na teh slikah malo, a dela, ki so nastala, so odlična. Smoter tega ex-tempora je pač v svobodi upodobitev, tako po motivih kot tudi v tehnikah. Res pa je, da se je v vseh teh letih nabralo res že zelo veliko celjskih vedut,« pravi Beškovnik. Prvo mesto z odkupno nagrado sklada je osvojil Damjan Škorc z upodobitvijo vhoda na Stari grad, drugo mesto z odkupno nagrado Banke Celje je osvojil Vlado Geršak starejši s svojo abstrakcijo Knežje mesto, medtem ko je tretje mesto osvojila Amina Kolarič, ki je tudi upodobila Stari grad. BRST Foto: TimE Klovnbuf zabaval celjsko mladež Petkovo gostovanje Klovnbufove vesele karavane pred Vodnim stolpom v Celju je dokazalo, kako plemenita veščina je lahko klovnovstvo. V tokratnem festivalu Klovnbuf so se pretežno mlademu občinstvu, ki je dodobra napolnilo atrij pred Vodnim stolpom predstavili klovni Zavoda Bufeto, Rus Alexey Myronov in Clown Grouppe Die Aussenseiter iz Nemčije. Sodelujoči so občinstvo popeljali v deželo smeha in navduševali tako z romantično otožnimi točkami kot z briljantno akrobatiko, ki mora biti res vrhunska, če hoče biti ob tem še smešna. BS Foto: SHERPA NE ZAMUDITE ... lutkovnih predstav, s katerimi prihajajo na Mestno plažo v Celju lutkarji danes (torek) in v četrtek, obakrat ob 18. uri. O ljudeh, živalih in kamnih, tak je naslov predstave, ki jo bodo danes odigrali velenjski lutkarji po scenariju in v režiji Alice Čop. Lutkovno-gibalna glasbena predstava bo skozi sedem zgodb, ki govorijo o tem, kako je nastal svet, popeljala v Afriko. Lutke in maske, ki so uporabljene v predstavi, so navdihnjene z originalnimi lutkami in maskami črnega kontinenta. Igrata: Vanja Kretič in Tjaša Zajc. Avtorski projekt Katje Pov-še Pripovedno gledališče gdč. Bazilike pa se ukvarja predvsem s pripovedništvom zgodb iz svetovnega izročila, ki jih uprizarja v lutkov-no-gledališkem jeziku. V četrtek bo Katja Povše odigrala pravljico Zlati ključek, ki je neposredna in zabavna predstava z lutkami, predmeti in zvoki iz kovčkov gdč. Bazilike. Vstop prost ... ... koncerta Cristine Gra-nero in Gemme Corrales v četrtek ob 20. uri pri Vodnem stolpu v Celju. Nadarjeni španski flavtistki bosta v sodelovanju z Glasbeno mladino Slovenije predstavili dela uglednih skladateljev od baroka do 20. stoletja. Odigrali bosta skladbe Teleman-na, Kuhlaua, Bozza, Coupe-rina, Tedesca in Rossinija. Mladi flavtistki se lahko pohvalita s številnimi uspešnimi nastopi na vseh kontinentih. Vstop prost . delovalo 21 ljubiteljskih slikarjev, ki so upodabljali razstavljene cvetlične aranžmaje. Te so ob sodelovanju Vrtnarstva Celje pripravili cvet- Nov mednarodni projekt hiše kulture Celjska hiša kulture je ta teden s podpisom pisma o nameri začela nov mednarodni projekt, v katerem je partner nevladna kulturna organizacija Cekom iz srbskega Zrenjanina. Partnerja bosta skupno pripravila in izvedla mladinski gledališki projekt Iščem svoje mesto pod soncem. V njem se bo povezalo štirideset mladih med 15. in 25. letom, ki bodo s pomočjo mentorjev in strokovne podpore gledališč iz Zrenjanina in Celja raziskovali govorico telesa in pripravili ne-besedno gledališko predstavo o problemih mladih in današnjega časa. O temah torej, ki so skupne ljudem po vsem svetu, ne glede na jezik, kulturo ali prepričanje. Projekt bosta oba partnerja prijavila tudi na Tihožitja v galeriji Elektra V galeriji Elektra Celje je še do konca julija na ogled razstava tihožitij, ki so nastala 12. junija med uličnim slikanjem v Lilekovi ulici Celje. Slikanje sta pripravila celjska izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in trgovina za ustvarjalne Mravljica. V uličnem slikanju je so- ličarji Šole za hortikulturo in Večeri komedije na Celjskem gradu: JAMSKI ČLOVEK Igra: Uroš Furst Četrtek, 15. julij, ob 21.00 na STAREM GRADU CELJE vizualne umetnosti Celje pod mentorstvom Mojce Sodin, Romane Špes, Nade Natek in Emila Špesa. BS, foto: SHERPA 2010 Poletje v CELJU, knežjem V primeru slabega vremena bo prireditev v Celjskem domu. Več info na www.celeia.info in TIC Celje, Krekov trg 3 ZAVOD CELEIA CEIJE ft* razpis evropske komisije Mladi v akciji, sicer pa se bo delo začelo decembra, zaključilo pa s predstavami v Celju, Zrenja-ninu in romunskem Temišva-ru v marcu in aprilu prihodnjega leta. Za Hišo kulture Celje je to že peto mednarodno sodelovanje in drugi projekt, s katerim bo kandidirala za evropska sredstva. BS 0 ti! Teden egiptovskega filma Od srede do nedelje v Metropolu pet egiptovskih filmov Kubanska in latino glasba po mehiško Na Starem gradu v Celju je v sredo ne preveč številno občinstvo dobesedno na noge spravil kubanski orke- ster Mariachi Real Jalisco Havana, ki je te dni na slovenski turneji. V tipičnem mehiškem mariači slogu, ki ga ob različnih kitarah oblikujejo še zvoki trobent in močan vokal, so občinstvu predstavili zelo obsežen spored najrazličnejših mehiških, kubanskih, pa tudi znanih pesmi iz drugih de- med koncertom skrbijo za nemoten potek predstave. Nastopajo poklicni glasbeniki iz najrazličnejših zasedb. So člani orkestra SNG Maribor, SNG Ljubljana, Orkestra slovenske vojske, Big Banda Graz, Big Banda HNK Zagreb, člani v raznih pop-rok in a lov Latinske Amerike, vendar vse v preoblekah mariači sloga in orkestra. Gostje so potrdili, da so trenutno najpomembnejša skupina te vrste na Kubi. BS, foto: GrupA cappella zasedbah, delujejo kot studijski glasbeniki, kot back vokalisti priznanim glasbenikom, so člani zbora Perpetuum jazzile ... Kdor ima glasbo Phila Collinsa rad, po četrtkovem večeru ni bil razočaran. BS, foto: SHERPA V okviru Festivala arabske kulture ŠAMS v organizaciji Društva za kulturo, razumevanje in dialog Rozana se bo od jutri do nedelje v Mestnem kinu Metropol odvil Teden egiptovskega filma, pod častnim pokroviteljstvom Veleposlaništva Arabske republike Egipt. Jutrišnja slovesna otvoritev se bo ob 20. uri v Mestnem kinu Metropol odvila v znamenju arabske glasbe, literature in plesa, ter s predstavitvijo kratkega dokumentarnega filma o arabski skupnosti v Sloveniji. Plese bo predstavila folklorna skupina Rozana, orientalski ples Edita Čerče, glasbeni nastop pripravlja Mahmud al Khatib z inštrumentom darabuka, pripravljajo tudi bazar in predstavitev kulinarike arabskih držav. Festival bo odprl egiptovski veleposlanik v Sloveniji Ahmed Farouk. Sledil bo prvi izbranec Tedna egiptovskega filma, komedija Predsednikov kuhar, ki v režiji Saida Hamida pripoveduje zgodbo o posrečenem kuharju, ki s svojim avtomobilom razvaža sendviče in hitro hrano. Hkrati pa je zgodba o predsedniku države, ki se čuti odtujenega od težav svojega ljudstva, zato odide na ulice in tam sreča kuharja . Od torka do sobote bo Celje prizorišče že tradicionalne prireditve Kluba študentov občine Celje (KŠOC), poletne fotografske delavnice Celje fokus. Dogajanje začenja nocojšnje (torek) odprtje razstave Street fokus, ki jo bodo v galeriji Pelikanovega stolpa na Starem gradu odprli ob 20. uri. Na razstavo so uvrstili dela, ki so nastala v majski akciji Street fokus. To je uspešno izvedla dijaška sekcija KŠOC, ki je h kreativnemu ustvarjanju na področju fotografije povabila 40 dijakov iz šestih celjskih srednjih šol. Ti so v objektiv fotoaparata za enkratno uporabo lovili utrip mesta. Kaj so dijaki fotografirali in kakšen je njihov fotografski komentar na dogajanja v mestu, bo občinstvo lahko v omenjeni galeriji videlo do 1. avgusta. Fotografska delavnica Celje fokus, ki je namenjena vsem, ki sporočilnost fotogra- V četrtek bodo vrteli dramo Povej mi zgodbo, Šeherezada, ki v režiji Yousrya Nasrallaha pripoveduje zgodbo uspešnih in ljubečih mladoporočencev, v katero pa se z nerazumnimi zahtevami vmešavajo oblasti. Akvarij, tak je naslov petkovega filma, drame režiserja Yousrya Nasrallaha, ki podobno kot v četrtkovem filmu sega v svet sodobnih medijev in pripoveduje zgodbo radijske voditeljice in anestezista, ki šele ob srečanju spoznata, kako osamljeni življenji živita. Četrti film minifestivala bo drama Tat in psi režiserja Kamala El Sheikha z zgodbo o Saidu, ki ga vsi zapustijo. Osebna izdajstva pahnejo Saida v vrtinec maščevanja. Film je bil leta 1963 nominiran za berlinskega zlatega medveda. Teden egiptovskega filma bo zaokrožila drama Mumija v režiji Shadija Abdu Al Salama, z zgodbo o mladeniču, ki želi skrivnost faraonove grobnice zaupati arheologom, pri tem pa se zaplete v vrtinec spletk. Vsi filmi, ki jih bodo predvajali, so v arabskem jeziku z angleškimi podnaslovi, vstop na vse predstave pa je prost. BRST fije spoznavajo prvič ali pa se skozi fotografijo izražajo že dalj časa, pa naj bi bila dodatna spodbuda kreativnemu ustvarjanju mladih na področju vizualne kulture. Srečali se bodo s terenskim delom, fotografskimi predavanji ter konzultacijami pri izkušenih in priznanih mentorjih ter z večernimi predavanji na temo fotografije. Mentorji letošnje delavnice so Emina Djukić, Gašper Dom-jan, Nik Jarh, Peter Koštrun in Katarina Sadovski. Na delavnici bo tudi Antonio Živ-kovič, katerega glavno orodje za ustvarjanje fotografij je camera obscura. Mlademu timu se bo na sredinem večernem predavanju pridružil tudi priznani slovenski fotoreporter Jože Suhadolnik. Zaključna razstava in projekcija fotografij letošnje delavnice bo v soboto ob 2l. uri v atriju Celjskega mladinskega centra. BRST Collinsovi hiti navdušili občinstvo Veronikinih večerov Začenja se Celje fokus Celjski Stari grad je v četrtek, na drugem letošnjem Veronikinem večeru, zaživel z glasbo Phila Collinsa v predstavi Feel the Phil Collins show. Predstavo, ki temelji na pravila za ta projekt zbrana poslovilni turneji slovitega bobnarja in pevca Phila Col-linsa, nekoč člana kultne skupne Genessis, zatem svetovne pevske zvezde, je pri- skupina izkušenih mariborskih glasbenikov in pevcev. V šovu nastopa 14 glasbenikov in pevcev, celotna ekipa pa šteje več kot 25 ljudi, ki www.novitednik.com m 16 ŠTIRINOŽCI NOVI TEDNIK IŠČEMO TOPEL DOM Da se otrok in kuža razumeta Danes na kratko povzemam še eno od poglavij iz knjižice O odgovornem lastništvu psa, ki jo je izdala Veterinarska uprava Republike Slovenije. Zapis je namenjen odnosu med psom in otrokom. Kako štirinožca vidi otrok? Kot plišastega medvedka, ki je mehek in topel in se premika sam. Z njim se je mogoče loviti, ga vleči za dele telesa, ga uporabljati kot oporo pri hoji ... Torej, kuža je v otrokovih očeh idealna igrača. In kako pes vidi otroka? Sprva ga ne vidi veliko, saj večino časa leži v posteljici, a sliši in vonja se ga vedno. Ko se premika, se glasno oglaša, krili z rokami in je nadvse nepredvidljiv. Vtika se v vse, kar pes počne, zanima ga njegova hrana, voda, njegova osebna higiena. Neprestano se ga dotika, tudi tako, da boli. Tukaj Pekinezerka sem, čisto ta prava, stara kakšni 2 leti, najdena pa sem bila v Podčetrtku. Malo sem prestrašena, a zelo prijazna. No, lastniki moji, čakam vas. (8139) pa ponavadi nastopijo težave, saj lahko pes zmotno dojema otrokovo vedenje; v njem se lahko namreč zaradi otrokovega vedenja zbudi lovski nagon, ki pa lahko ima katastrofalne posledice. DELOVNI ČAS pon.-pet. 7.-19. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur tel. 03/7493210 Y^fcî gsm 041-618-772 NaV veterinarskabolnicašentjur www.vb-sentjur.si_ Kako torej ravnati, če imate v družini otroka in psa? Prvo pravilo je, da otroka nikoli ne puščate v bližini psa brez nadzora. Pomembno je tudi, da psa pred prihodom otroka v družino pripravite - navadite ga na vonj plenic ali na zvok otroškega oglašanja. Po prihodu otroka pa kužka ne zanemarjate oziroma mu še vedno posvetite del svojega časa. Postopno ga navajajte na novo mesto v družini in poskrbite, da bo sestop z mesta najbolj priljubljenega družinskega člana čim manj boleč. Pes namreč tekmuje za gospodarjevo pozornost z ostalimi družinskimi člani in če je nima dovolj, se lahko to izrazi z vedenjem, podobnim ljubosumju, kar pa lahko privede tudi do agresivnosti. Seveda pa moramo tudi otroke naučiti, da je pes čuteče bitje, zato mu ne smejo povzročati bolečin. Več o tej temi pa si lahko preberete tudi v strokovnih revijah, na internetnih forumih ali povprašate svojega veterinarja. NINA ŠTARKEL Uradne ure: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Sprehajanja od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure (obvezna predhodna najava vsaj en dan prej po telefonu zavetišča). Telefon: 03/749-06-00; internetni naslov www.zonzani.si O kakšnem snegu le govoriš? Jaz trenutno razmišljam o morju in kopanju in o kakšnem »pirčku« ... (8140) Nekdo v okolici Celja me zagotovo pogreša. Kdo pa ne bi pogrešal 8-mesečne lepotice? (8142) RECEPT ZA KRIZO Poskrbite za - KUHARSKE BUKVE NA MIZO! POSk™te ia . svoje živalice! za uelihe in male ^oâpodinje. > mar i i k 3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR t. Um utapanje, ikranjeuanje zamrzot/anje živi/ £ 2 "8" lit Informacije: 03/4225-100 Podpisani-a naslov: nepreklicno naročam □ nepreklicno naročam nepreklicno naročam □ nepreklicno naročam □ izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). - poštnina). Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., PreSernova 19,3000 Celje Podpis: Vročina je zanje izredno naporna in tudi nevarna - Veliko vode in sence Medtem ko se lahko mi v vročini ohladimo na kopališčih, pa je drugače z živalmi, ki jim vroči dnevi predstavljajo tudi veliko nevarnost. Za živalice morajo namreč poskrbeti lastniki, še posebej če se z njimi odpravljajo na dolgo pot. Živali zaradi različne telesne zgradbe in bioloških lastnosti različno uravnavajo toploto, zato v vročih dneh potrebujejo ustrezno oskrbo. Živalim je treba zagotoviti primeren prostor v senčni legi, po možnosti v hladnih prostorih. Na razpolago naj imajo svežo in pitno vodo ter hrano. To velja za vse živali, ne samo za pse in mačke, ki jih je kot hišnih ljubljenčkov največ. Če se z živalmi odpravljate na dopust, potem je dobro vedeti, da Zakon o zaščiti živali določa posebne pogoje za njihov prevoz. Nujno je poskrbeti za ustrezno zračenje, temperature, zadostne količine vode in podobno. Če gre za psa, je na javnih krajih predpisan povodec. Kršitev teh določb pri prevozu se šteje za mučenje in je prekršek, v hujših oblikah pa tudi kaznivo dejanje. Nadzor nad tem izvajajo veterinarji, kmetijski, lovski, ribiški inšpektorji ter inš- pektorji, pristojni za ohranjanje narave. Tu je tudi policija, ki bo poostrila nadzor na počivališčih. Statistika kaže, da se najpogostejše kršitve zgodijo na cestah in trgih. Najpogosteje kršitelji ne zagotovijo fizičnega varstva nevarnih živali, nimajo psa na povodcu ali z nagobčnikom. Pred potovanjem v druge države skupaj s svojim hišnim ljubljenčkom je dobrodošlo, da se lastniki pozanimajo o dokumentih, ki jih žival potrebuje za prestop meje in o nevarnosti kužnih in drugih bolezni na območju, kamor se odpravljajo. SŠol ®mrn www rddi