Cem40cc*ifc r UREDNIŠTVO £N UPRAVA: LJUBLJANA, PUOONUBVA ULICA * — TELEFON: 11-22, 31-23, ti-M, tl-SS tu SI-36 — lafcaja vsak daa opoldne — Mesečn m naročnina 6,— Qr, sa tnosemstvo 16.20 Ur IZKLJUČNO ZASTOPSTVO sa oglase lx Kraljevine Italije in moarmetva trna Rakuni prt postno čekovnem zavodu: CX)NCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita dl provenienza rtaliana ed UMOVE PUBBLICITA ITAL1ANA S. A-, MILANO LJubljana itev. 10-351 estera: UNIONE PUBBLICITA ITAL1ANA S. A-, MILANO. Aleksandrija in Malta ponovno bombardirani Zadeta je bila tudi neka vojna ladja — Zavrnjeni napadi v Cirenaiki davni stan Italijanskih Oboroženih Sil 5« objavil 0. aprila naslednje 877. vojno noročilo: Sovražni protinapadi proti postojankam ki smo jih pred kratkim osvojili na eire-naiškem bojišču, so bili zavrnjeni O priliki sovražnega letalskega napada na postojanko v zelenici Dfalo fe bilo sestreljeno eno angleško letalo. Oddelki natega in nemškega letalstva šo z ugotovljenimi nrinki ropet bombardirali Aleksandrijn v Fgiptn. Nemške letalske «ile so izvršile odločne napade na več ciljev otoka na Malto zla-sti na letališča pri Inki In Ca Veneria ter na pomorsko oporišče I Ji Valletta Zadeta je bila neka vojna ladia. na mik manjše tonaže pa je bil obstreljevan s strojniro in zažgan. Podrobnosti o napadu na Aleksandrijo Rim, 10. aprila, s. Italijanski letalci, ki so se udeležili bombniškega napada na Aleksandrijo. ki je bil v 676. službenem vojnem poročilu, so podali poročevalcu agencije Štefani nekaj izjav o tem velikem letalskem podvigu. Pri letalskem napadu so nastopile osne letalske sile v popolnem sodelovanju. Kljub protiletalski obrambi v Aleksandriji in akciji sovražnih nočnih lovcev, ki so skušali osna letala zadržati, so ta prodrla do cilja. Žarometi so prav tako skušali ovirati napad, kljub temu pa so bombniki odvrgli vse svoje bombe na sovražne objekte Med drugimi je bilo zadetih več pristaniških naprav. Nastalo Je večje Število požarov, ki so se naglo Sirili. Posebno velik požar >e nastal v tovornem pristanu, ki ea je bilo opaziti se iz velike daljave. Vsa letala so se nepoškodovana vmfla na svoja opor.šča. Izgube v marcu Rim, 10. aprila, s. Glavni stan oboroženih sil je objavil podatke o Izgubah, nastalih v mesecu marcu ali prej. kolikor v prej-šnjih seznamih niso bile zaobsežene in kolikor so bili o njih do 31. marca zbrani : pisani lok u men ti in imenska prijave. Po teh podatk:h je od pripadnikov vojske in fašistične milice v severni Afriki padlo 174 ljudi, ranjenih je bilo 138. pogrešajo pa 16.495 ljudi; v Rusiji je (po 6. seznamu) padlo 439 ljudi, ranjenih je bilo 2.093, pogrešajo pa 197. Na Balkana je padlo 352 ljudi, ranjenih je bilo 358, pogrešajo pa 130 ljudi. Od pripadnikov mornarice je padlo 37 ijuii, ranjenih je bilo 121, pogrešajo pa 273 ljudi. Izmed pripadnikov letalskih sij je padlo 29 ljudi, ranjenih je bilo 43. pogrešajo pa 184 ljudi. Seznami padlih so bil; objavljeni v izredni prilogi lista Le Forze Armatec. Slavnim borcem njihovim družinam izraža domovina ganjeno in neskončno zahvalo. Izročitev nemških odlikovanj Rim, 10. aprila, s. Nemški poslanik v Rimu von Mackensen je na tovanskem sestanku v veleposlaništvu osebno Izročil odlikovanja reda nemškega orla z meči, s katerimi je bilo odlikovanih več admiralov in višjih mornariških častnikov. Svečanosti sta prisostvovala tudi mornariški ataše pri rimskem veleposlaništvu in poveljnik odseka nemške vojne mornarice v Italiji. Poslanik je imel ob tej priliki govor, v katerem je poveličeval zasluge Italijanska mornarice in njen pomen v skupni borbi proti skupnemu stoletnemu sovražniku. Napadi na Malto se nadaljujejo Z operacijskega področja, 10. aprila, a. Napadi na Malto se nadaljujejo. Osne letalske sile bombardirajo njena oporišča Postojanke protiletalskega topništva ta žarometov, letališča, zaklonišča za podmornice in druge obrambne naprave Od pričetka vojne osne letalske sile neprestano napadajo otok in zlasti angleška letala na njem. V zadnjih tednih so postali napadi na Malto zelo pogosti in se osna letala nad otokom kar izmenjavajo podnevi in ponoči. Na otok padajo bombe vseh mogočih kalibrov od 50 do 1000 kilogramov teže. Malta je bila od pnčetka -o-ojne napadena že več kakor 2000krat Napadali so jo bombniki, lovci, izvi dni-Ška in strmoglavska letala. Cele mesece v Angliji niso vedeli ali pa niso hoteli vedeti za strašne napade italijanskih in nemških letalskih sil na to angleško oporišče. 2e nekaj tednov pa se kažejo nedvomna znamenja, da postaja položaj na Malti zmerom težji. Iz daljnje Anglije prihajajo poslanice in vzpodbude za čete na Malti. Po 20 ur na dan morajo ljudje na otoku prebiti v globokih kavernah. 2ivljenje je postalo izredno težavno in nastati je morala kriza v oskrbi otoka. Na to kaže baš okoliščina da si angleška ad-miraliteta na vse načine prizadeva spraviti do Malte velike in majhne ladje s potrebščinami za posadko na otoku. Skupine delavcev, Id razkopavajo ruševine, so neprestano motene zaradi vedno novih napadov. Pri zadnjih letalskih napadih na La Valletto je bilo onemogočeno sovražno prizadevanje, da bi v ruki ostala vsaj ena vojna ladja, ki se je pri napadih premikala na vse strani pristanišča. Ladio sta zadeli dve težki bombi, tako da je ! bila močno poškodovana. Neki parnik i srednje tonaže, ki so ga letala napadla 1 s strojnicami, se je vneL Bombe so treščile v skladišča, delavnice in druge naprave ter povzročile med njimi strašno razdejanje. Hudo razdejane so bile tudi letališke naprave v Micabi in v La Ve- neziji. Tudi sovražne postojanke protiletalskega topništva so bile hudo prizadete. Osne letalske sile bodo s svojimi letalskimi napadi docela uničile efektivno silo sovražnega letalskega in pomorskega oporišča, ki naj bi bilo po načrtih angleškega poveljstva postalo udobno zaklonišče za angleško ladjevje in letala Ladje v popravila v Gibraltarju Madrid, 10. aprila, s. Iz Gibraltarja se je izvedelo, da so prispeli tja nosilka letal >Eaglc in rušilec >167«, ki ju bodo popravili v tamkajšnjih dokih. Letalski alarm v Gibraltarju Tanger, 10. aprila, s. Snoči okrog 22. so se oglasili topovi v Gibraltarju. Proti -letalsko topništvo je sprožilo intenziven zaporni ogenj, žarometi so iskali po nebu sovražna letala. Streljanje je trajalo kake tri čet rt ure. Nesreča grške jadrnice S m ima, 10. aprila, s. V bližini otoka Kanli se je pripetila huda nesreča Grško jadrnico >Enderani<\ na kateri je bilo 236 potnikov, je zajel vihar in jo vrgel na skale. 26 potnikov se je rešilo na obalo. Usoda ostalih ni znana. Kongres novinarjev v Benetkah Benetke. 10. aprila, s. Glede na to, da se danes prične evropski novinarski kongres v Rimu, se je včeraj sestal direktorij zveze novinarskih organizacij in sindikatov pod vodstvom kapetana Weissa. Seje so se udeležili zastopniki Nemčije, Italije, Madžarske, Rumunije. Bolgarije, Slovaške in Hrvatske. Direktorij je določil program kongresa, ki se prične danes dopoldne v Doževi palači. Na kongres je prišlo 300 vinarjev iz 12 držav. Proslava prve obletnice Hrvatske v Rimu Mm, 10. aprila, a. Ob priliki prve obletnice Neodvisne Hrvatske Države je imel hrvatski pisatelj dr. Antun Nlzeteo, tajnik hrvatskega poslaništva v Rimu. v prosvetnem ministrstvu predavanje o novi Hrvatski. K predavanju so prišli državni podtajnik del Giudlce kot zastopnik prosvetnega ministra Bottaia, hrvatski poslanik pri Kvlrtnalu Peric, zastopniki japonskega veleposlaništva. Oboroženih sil. zavoda fašistične kulture in rimskega vseučilišča. Predavatelj je dosegel velik uspeh, Amnestija na Hrvatskem Zagreb, 10 aprila s. Ob priliki ustanovitve Neodvisne Hrvatska Država je bila proglašena amnestija za vrne one. ki SO bili obsojeni pred rednimi in izrednimi sodišči Amnestija se nanaia na prekrške dvUno-pravnega značaja. Kazni se amne-v celoti ali deloma spregledajo. I Bivši predsednik egiptske vlade aretiran Ankara, 10. aprila, s. Iz Kaira poročajo, da je bil aretiran bivši ministrski predsednik Ali Mahax paša. Vest je napravila globok vtis v vsem Egiptu. Politični krogi opozarjajo, da se je Nahas pasa udinjil AngUji in da sedaj preganja politične osebnosti, čeprav uživajo simpatije egiptskega vladarja, študentje v Kairu so organizirali posebno demonstracijo v protest proti aretaciji bivšega predsednika vlade. ameriško odlikovanje Boenos Aires, 10. aprila, a Iz Washing-tona poročajo, da je vojni minister Stimp-son stavfl predlog, da se ustanovi posebno oilikovanje za južnoameriške civiliste in vojake, Id si pridobe kakršnih koli zasiti* za Zedinjene države v času vojna. Severnoameriški trgovci so se se o pravem času spomnili novega sredstva za svojo *4s~e-matično ekspanzijo v Južno Ameriko. Lastni brat prati Rim, 10. aprila, a V angleških političnih krogih je vzbudila precejšnjo pozornost vest, da se je brat sira Stafforda Crippsa, major Leonard Crtppe prijavil zrn kandidata pri bližnjih nadomestnih volitvah v 11-verpooiskem okraju, fiuno je, de sta bila oba brata na tam poiročju zmerom huda nasprotnika. Zaradi tega pričakujejo, da bo prišlo do hudih debat ▼ spodnji nid, 6t bo Lraaj* Crtpp* Japonci so potopili v Indijskem oceanu 2 ii« rižarki in 21 tovornih ladii 2) nadaljnjih tovornih lađi] je bilo poškodovanih, 60 letal pa sestreljenih Tokio, io. aprila, s Japonski glavni stan je objavil, da je bOo v okvira pomorskih operacij na Indijskem oceana dne 7. aprila potopljenih *l tovornih ladij s skupno 14C.0O0 tonami, dve krizarkj po 7.000 odnosno 9.S.VI ton, poškodovanih pa -3 tovornih ladij s skupno 103.000 tonami. 60 sovražnih letal je bilo sestreljenih, poškodovani so bili trije večji hangarji, delavnica za popravljanje letal In drugi objekti vojne industrije. Rim, 10. aprila, s. Angleška adrniraliteta potrjuje, da so japonska letala na Indijskem oceanu potopila angleški knžorki »Dorsetshire« xi »CornwaH«. »Dorsetshire« je bila izplovl jena iz ladjedelnice leta 1930. Izpodrivala je 9.830 ton vode. Imela je 8 topov po 203.8 po 102. štiri protiletalske topove po 47 sn 4 po 40 mm, 16 strojnic po 40 mm. in 8 torpednih cevi. Opremljena je bila s katapultom in z enim letalom. Njena brzina je znašala po 32.8 vozlov na uro. Njena posadka je štela 680 ljudi. >0">rnewalU pa je bila izplovljenn iz ladjedelnice leta 1928. Pred S leti je b;la modernizirana. Izpodrivala je 9.750 ton vode. Bila je oborožena z 8 topovi po 203, z 8 po 102. 4 po 47 mm, 20 protiletalskimi strojnicam Opremljena je bila s katapultom in tremi letali. Njena brzina je znašala 32 vozlov na uro in njena posadka je Štela 680 Hudi Na Salomotiskih otokih Rim. 10. aprila, s. Avstralska viada ie objavila službeni komunike. v katerem pravi, da je eskadrila avstralskih bombnikov napadla otok Tulagi. ki pripada Salo-monskemu otočju. Uspehi na Kitajskem Tokio. 10. aprila, s. O priliki japonskih očiščevalnih operacij na področju ob spodnjem Jangceju so bili doseženi v zadnjih dneh važni rezultati. V vrsta spopadov so Japonci ujeli 1.613 Kitajcev, 2.000 Kitajcev se jim je spontano predalo. Na bojišču je obležalo nad 3.000 kitajskih vojakov in oficirjev. Japonci so zaplenili tudi mnogo vojnih potrebščin. Kapitulacija ameriških čet na Batanu Poveljnik ameriških oddelkov je prosil za premirje — Pogajanja o predaji ftan^haj, 10. aprila s. »Tairuku« je Ofeja- , premirje. Poveljnik japonskih čet ga je povi] v pneebnem poročilo z batanske fronte, j zvaj na razgovor v Roma u ob vzhodni obada je poveljnik severnoameriških Aet na I 11 polotoka, da bi se dogovorila o podrob-polotokn Batanu včeraj z jutra j predlagal j nostih kapitulacije. Stroge kazni za navijalce cen ¥ Nemčiji Berlin, 10. aprila, s. ->V61kischer Be-obachter« je objavil poročilo o vrsti strogih obsodb ljudi, ki so prekršili zakon o racionirani potrošnji življenjskih potrebščin. Pavel Wollmer iz Hamma v VVestfa-liji je bil obsojen na smrt pred posebnim sodiščem v Dortmundu. Obtožen Je bil. da je nakopičil večje množine surovega masla in sira ter jih prodajal po prepovedanih zelo visokih cenah. Policija je našla pri njem tudi zaloge moke in jajc. Na smrt je bil obsojen tudi mesar Friderik Deutsch iz Berlina, ki je na skrivnem klal živino in si uredil pravo črno borzo za sveže meso. Na skrivnem je zaklal najmanj 62 volov, 2 kravi In dve teleti. V njegov proces je bilo zapletenih še 18 ljudi, med njimi tudi nekaj konzumentov. Vsi po vrsti so bili obsojeni na daljše In krajše zaporne kazni. Posebno sodišče v Berlinu je obsodilo na različne zaporne kazni tudi vrsto ljudi, ki so ponarejali ali kupčevaii z živilskimi in drugimi nakaznicami Argentina ostane nevtralna Boenos Aires, 10. aprila, s. Službeno je bilo objavljeno, da v bodoče ne bo nobena argentinska ladja plula v konvoju ali v spremstvu vojnih ladij. Bi 1 en os Aires, 10. aprila, s. Anglosaška propaganla je skušala kompromitirati argentinsko nevtralnost in je zato razširita, vest, da so argentinske ladje plule po Atlantskem oceanu v konvojih in v spremstvu vojnih ladij, da bi se tako zaščitile pred napadi osnih, letalskih pfL Komunike, ki je bil včeraj izdan v Buenos A i resu. znači zaradi tega jasen demanti takih govoric Nemško vojno poročilo V Finskem zalivu odbiti sovjetski napadi - Bombardiranje Ink ob kavkaski obali Iz Hitlerjevega glavnega stana, 9. aprila Vrhovno poveljništvo nemške vojske 1e objavilo danes naslednje poročilo: V srednjem In severnem odseku vzhodne fronte so bili odbiti posamezni moćni napadi sovražnika V Finskem zalivu so s« zrušili napadi sovjetskih ret na otok Tvtaersaari. ki ga imajo zasedenega nemške in finske r>te Sovražnik te izgubil pri tem Z70 padlih Ob kavkaski obali so nanadala nemška vojna letala z uspehom podnevi in ponoći pristaniške naprave in neko rafinerijo petroleja V easn od 21. marca do 8. aprila ie bilo uničenih na vzhodni fronti nad 33 sovražnikovih oklopnih voz. V severni Afriki se fe izjalovil sunek močrrh angleških izvidniških sil proti nemško-itali lanskim postojankam v Cirenaiki. Letala so nadaljevala svoje velike napade na otok Malto z močnim učinkom in so bila letališča, vojaške in oskrbovalne naprave, kakor tudi sovražnikove ladje z mnogoštevilnimi zadetki vnovič bndo po-liodovana V oboroženi rzvidniški akriji nad Ro-kavsklm prelivom so nemški lovci poškodovali 7 bombami angleško itražno ladjo Ob angleški južni obali je bila s dobrim učinkom bombardirana neka ra-diooddaina postaja. Angleški bombniki so napadli v poslednji noči nekatera mesta na severnonem-škem obalnem področju Sestreljeni so bili štirje sovražnikovi bombniki. Posamezna angleška letala so Izvršila vznemirje valne polete na vzhodno in južno Nemčijo. Boji na srednjem odseku BerLn, 10. aprila, s. Iz vojaškega vira se je Izvedelo, da je bilo v obrambnih borbah na srednjem odseku vzhodnega boiišča uničenih, več sovjetskih tankov. Prišlo je tudi do borb na nož. Sovjetski oddelki so se skušali približati nemškim postojankam tuci severnovzhodno od OreJa. Bili pa so odbiti. Borbe so trajale nekaj dni. Na Krimu je prav tako prišlo do hudih, spopadov. Okrog: Sevastopolja so Sovjeti skušali napasti več rum unskih postojank, a Jih je rumunako topništvo s .silnim za-poTLim ognjem pregnalo. Nemška bojna letala 90 napadla neko železniško postajo na polotoku Kerču tar povzročila veliko razdejanje Ur ohnažne požara. Več železniških vlakov je bOo uničenih. Berlin, 10. aprila, a Iz vrhovnega poveljnik tva nemških oboroženih sil se je Izvedelo, da je neki nemški polk prt očiščevalnih operacijah v nekem gozdu v južnem odaeku bojišča 15 dni napa 1 al 4 sov-Jataka polke In jih uničil. Zavzel ja 100 sovražnih utrjanih postojank. V teh borbah ja padlo nad 1300 aovjatakai vojakov in ofleirjav. Nad 200 ljudi je bilo ujetih. Polk je zaplenil 12 topov, 35 metalcev bomb, §0 strojnic in okrog 1000 lahkih Načrti ameriškega generala Rim, 10. aprila, s. General George Mar-shall, načelnik g-lavnega štaba .severnoameriških oborojenih sil je po razgovoru, ki ga je imel z angleškim ministrskim predsednikom Churchillom In ki je trajal 2 uri, novinarjem izjavil, da oborožene sile Zedi-njenih držav, ki so sedaj na Irskem, žele vdreti v Evropo. Na črnem morju potopljena sovjetska podmornica Bukarešta, 10. aprila, s. Rum unska mornarica je dosegla v noči na torek nov uspeh. Rum unska križarka se je v bližini rta Tuzle na Ornem mer ju zaletela v sovjetsko podmornico. Pri tem jo je razklala na dvoje, tako da se je podmornica takoj potopila. Finsko vojno poročilo Helsinki, 10. aprila, s. Finsko vrhovno poveljništvo je objavilo snoči komunike, v katerem beleži, da je finsko topništvo na Karelski ožini pognalo v zrak skladišče streliva in razdejalo vrsto utrjenih sovražnih postojank, finska pehota pa je pregnala nekaj sovjetskih izvidniškib oddlekov Izpred svojih postojank. Na aunuškem bojišču je finsko topništvo razpršilo večji sovjetski oddelek, oviralo utr je valna dela In zažgalo dve sovražni taborišči. Finska patrulja je prodrla med sovjetske postojanke in je uničila nekaj sovjetskih strojniških gnezd. Na severnem odseku bojišča so finske in nemške čete zavzele neko vas, v kateri je bilo več zaklonišč ter uničila njeno posadko. Sovjetska letala so se v megli pojavila nad Finskim zalivom. Na južnem odseku bojišča v vzhodni Kareliji so finska letala bombardirala zbirajoče se sovražne sile. Naknadno se je izvedelo, da je bilo nad Rukajervijem 6. t. m. sestreljeno še eno sovjetsko bombno letalo, tako da so znašale sovjetske letalske izgube tega dne 17 aparatov. Zastopniki kinematografov izražajo Duceju svoje zaupanje v novi red Rim, 10. aprila s. Duce je prejel naslednjo brzojavko: Kinematografski delegati 15 evropskih držav, ki so prišli na zasedanje mednarodne filmske zbornice v Rimu, ki se je dahneš pričelo v Cinecitta. vas udano pozdravljajo in izražajo svoje prepričanje o veliki bodočnosti evropske kinematografije v okviru novega reda, ki ga tako vztrajno ustvarjate. — Predsednik Volpi, Balogb za, Madžarsko, Frolich za Nemčijo, Pachecho za Španija, Pascario za Rumunijo in podpredsednik Melzer za Nemčijo. Zasedanje zakonodajnega odbora Rim, 10. apr. s. Zakono lajni odbor korporacijske zbornice, k; je pristojen z_i zunanji trgovinski promet in carinsko zakonodajo, se je sestal pod vodstvom nacionalnega svetnika Giunte. Seje sta se uJo-ležila tudi državna podtajnika L*ijcia ?n Amicucci. Razpravljal je predvsem o uzakonitvi Kr. zakonskega dekreta, ki se nanaša na blagovni promet z ozemljem bivše Jugoslavije. Sprejel je še celo vrsto drugih zakonskih načrtov. Kolonizacija Sicilije Rim, 10. aprila, s. Duce je pozval v Beneško palačo na razgovor prof. Mazzocchia Alemannia, generalnega direktorja ustanove za kolonizacijo sicilskih veleposestev. Razgovora se je udeležil tu I i minister za kmetijstvo in gozdove. Profesor Mazzocchi Alernanrii je Duceju poročal o kolonlzacij-skem dolu. Duce mu je dal navodila za nadaljnje delovanje, tako da se kolonizacijsko delo na Siciliji tudi za časa vojne ne bo prekinilo. Potres v daljavi Fmenca, 10. aprila s. Direktor ksirrve-nianskega observatorija pater Copede je snoči objavil, da so seismografi observatorija ob 16.53'47r registrirali močan potres. Epicenter potresa je bli v oddaljenosti 9400 km. Na potresnem področju je nedvomno nastala velika škoda. Proces v Ankari Ankam, 10. aprila, s. Proces zaradi atentata na nemškega poslanika vod Papena se je včeraj nadaljeval. Ob pri četku razprave so preči tali izjavo državnega tožilca, češ da obtoženec Pavlov ni hotel sprejeti seznama prič, ki mu je bil predložen v ruskem prevodu. Državni tožilec je Izjavil, da je dovolil obtožencem sprejeti obiskovalce in da bi si bil lahko Pavlov dal se posebej raztobnačitl in prevesti dokumente, ki so mu bili predloženi. Predsednik ja izjavil, da bi bil dokumente lahko prevedel tudi sam Koral lov, ki dobro sna tur-fčino. Pavlov je izjavil, da mu v aaporu ni bilo dovoljeno predloftttl prevod znanaca »Taeeovega« komunikeja. Predsednik ga je tedaj vprašal, ali Se verjame »Tas-aovsmuc komunikeju, odkar ao mu bffl grajrtaoflflnl dokumenti X Pavlov pa je dejal, da ne pozna vsebine komunikeja. Kornilov je izjavil, da ni hotel prevesti Pavlovu omenjenega komunikeja, ker mu niso dovolili govoriti s Pavlovom. Oba sovjetska obtoženca sta zahtevala odgoditev procesa, da bi lahko pročitala prevedene dokumente. Državni tožilec se je zope rata vil njunemu predlogu. Obtoženca sta zahtevala imenovanje odvetnika ex offo. Predsednik pa jima je obrazložil, da dopušča turski zakon imenovanja službenega odvetnika la zrn mladoletne in blazna. Obtoženca bodo lahko branili odvetniki, ki uživajo njuno zaupanje. Sodišče se je po kratkem posvetu odločilo sa nadaljevanje procesa. Razprave pa so bile odgođene do 16. t. m., tako da bodo lahko obtoženci proučili ajdo t ruskih; Stran 2 »SLOVENSKI NABOD«,^ *o. apma i»42-xx. eter. 82 Delo domačih obrtnikov novi mestni tržnici so bili vsi vitelji iz Ljubljane obrtniki |n doba Ljubljana, 10. aprila Naši obrtniki so sj sčasom pridobil- zaslužen sloves. Pre\-zernati so zaceli vsa stavbna deia. tud. pri največjih poslopjih in prav.h palačah. Ni še dolgo, ko domačinom niso nikjer zaupali: na delo domač;h rok so gledali omalovažujoče. Domači iz-ceiiv; so nos^i nekakien neviden sramotilni žig. Kar je bilo domače, je veljalo za nesolidno. Najslabše vrste tuji tovarniški izdelki so se zdeli kupovalcem boljši od najboljšega domačega obrtniškega izdelka. Dolgo se nam niso odprle oči še celo potem, ko so že v tujin, cenili naše izdelke. Tako so n. pr. naši pohištveni mizarji zasloveli prej s svojimi izdelki v tujini kakor doma. Sele. ko se je pohištvo malo podražilo m ko ga našim mizarjem n-i b lo treba več tako ponujati doma, so se začeli naši kupovalci zanimati bolj zanj. Pred svetovno vojno niso užuvalj naSi obrtniki skoraj nobenega ugleda. Po vojni smo pa bili navezani sami nase in obrtniki so začeli prevzemati tudi večja in težja dela Izkazali so se prj številnih večjih poslopjih. Sele potem so jih začeli bolj cenit; lastnik: mnn;š:h hiš. ko so sprevideli, da so naši obrtniki zmožni tudi večjih del. Zdaj bi skoraj ne bilo treba več na glasati posebej, ko so končana ta al: ona večja stavbna dela, da so bili pri njih zaposleni le domači obrtniki. Toda nekateri še vedno mislijo, da r.e moremo končati nobenegi večjega dela brez tujih »specialistov«. Zato je prav. da povemo: Tudi pri novi mestni tržnici so bili zaposleni le domači obrtniki in vsi dobavitelji so iz ljubljanske občine. Dovolj je pa že znano, da je tržnica tudi po načrtu izvirno domača in ni kopija podobnih po^lopii v tirini. Pm;ek*ant ie seveda rudi upošteval zah*eve in notrebe naših prodajalcev in kupovalcev. Vsa dela je nadzoroval konstrukcijski odsek mestnega tehničnega oddelka, mestni trž-■eterinarski odsek se je pa dogovarjal z mesarji in zastopnicami gospodinj. Konstrukcijski odsek je pri opremi in drugih vprašanjih ureditve tržnice, n. pr. razdelitve prostora tudi upo5Tev.il «klepe Združenja mesarjev in želje ženskih or- ganizacij. Morda ni bilo mogoče ustreči vsem željam posameznikov, v splošnem pa morajo biti meščani zadovoljni. Obrtniki in dobavitelji so vsi iz Ljubljane. Zidarska dela so bila oddana stavb-riku M. Curku, ki je prevzel tudi delo pn ribnicah. Ta podjetnik je tudi dobavil strešnike. Tesarska dela je prevzel tesarski mojster Fr. Ravnihar. Mizarska dela je izgotovil mizarski mojster Ivan Umek (Glince). Sorazmerno mnogo je bilo uporabljenih pri tržnici izdelkov iz umetnega kamna, to se pravi, iz betona z boljšim in s posebno obdelanim površjem. Med te izdelke spadajo številni visoki stebri, ki nosijo pristresek tržnice, okenski in vratni okvirji, prodajalne mize in s4ene med prodajalnimi prostori itd. Ta dela je izgotovilo podjetje Ivan Sedei (izdelovalec cementnih izdelkov) iz Rožne doline. Precej dela so imeli tudi kleparji in vodovodni instalaterji. Pomisliti je treba, da ima s"!eherni prodajalni prostor svojo vodovodno napeljavo. Razumljivo je. di *eh del ni moglo prevzeti eno samo podjetje, odnosno, ne bilo bi prav, če bi delo ne bilo razdeljeno med več obrtnikov. Dela so bila razdeljena tako: kleparska dela in vodovodne instalacije sta ^ro-zela moi?+ra Fr. Košenina in Anton Fuchs: vodovodne napeljave je izgntovil V lentfn Kokali, tehnik za vodovodne in plinske instalacije. Omeniti je treba še eno delo. ki se sicer ne tiče samih tržnic. Tr ie zvezni mostiček med obema glavnima deloma tržnic, v pre=1edku. ki ie do->čen za bodoč' most med Vodnikovim treom in Sv. Petra nasipom. Posion^a namreč s*oie na nabrežju V presledku med pot ■ ms se srmšča k vodi strmo nabrežje, ki ga je bilo treba začasno premostiti, da drži ravna po* med pristreški tržnic. Naredili so soliden most. po veČini iz trpežne hrastovine. tako da bo lahko vzdržal celo desetletje, to se pravi tako dolgo, dokler ne bomo dobili novega mostu čez L:ubljan;co. Ta most ie naredil tesarski mojster Alojz Majerič s Smarske ceste. Vsa dela so solidna in so v čast našim obrtnikom in njihovim delavcem V Obersnelovi galeriji na Gosposvetski cesti je pet naših priznanih likovnih umetnikov postavilo na ogled pestro zbirko svojih novejših del LfaU^MM, 10 aprila Pred velikonočnimi prazniki je manjSa s< - umctnrkov otvorila v gornjem p~ i Ioni Obersnelove ua'crije umetnosrtno razstavo, ki je po pestrosti k\alitetnih del med rvbčinstvom takoj zbudila pozornost. To pot 9o razstavili svoje umetnine novejšega d it ruma slikarja M. Gaspari. Sa^a Sante1 in Hinko Smrekar in kiparja I. Sajevic in France Srnerdu. Čeravno skupaj razstavlja pet umetnikov, ki se po svojem delu močno razlikujejo med seboj, pt njihova razstava harmonična celota, ki ustvarja prijetno ozračje in tudi razvajenega gledalca zadev« > Da je tako. najbolj zigovorno dokazu e vcl;k obisk, kar je se bolj značilno, če pomislimo na dejstvo, da *e umetnostne »zsfavc v zadnjem času druga za drugo vrstijo. Obenem vidimo, da so umetnostne razstave potrebne. jih nase občinstvo rado poseča. vendar morajo biti te razstave na resnični visini, prirejati jih morajo priznani umetniki, da ne žalijo razstavi je na dela Se nei zgrajeni h. a pretirano hvali-sanih likovnikov, domačo umetnost, ki je tudi v tujini dosegla zavidanja vredno stopnjo. V 2orn:cm prostoru Obersnekrve galerije M GotfKJOveeski cesti je zdaj postavljenih na ogled 30 del umetniške vrednosti nm-ejšega datuma. Slikar Maksun Gaspari jc razstavil 13 svojih del slikar Sana §an-tcl 14. karkaturst H.nko Smrekar 15 risb. kipar I. Sajevic 4 dela in kipar France Smerdu štiri k;ncc. Kakor vidimo, razstavljajo samo znana imena, ki so po svojih dd % zaslovela daleč izven mej otžje domovine. Lakorno umetnost ljubeče > ^č-nstvo se brc/ dvoma še spominja poslednje razstave M. Gasparija v Jakopičevem paviljonu, lTT*ir*» lato, ko je razstavi! v družbi s Srnerdu i cm in Drcinlicm. Prejšnja leta pa je priredil vrsto HkSStav v Ljubljani, mnogih po-<.;. h mestih, v Beogradu. Parizu in drugod. Znane so njegove ilustracije po raznih publikacijah. Gaspari je na sedanji razstavi prstavM na ogled večji dol nove ume*nine. N'iegove st&e so izvešene na levi steni gornjega prostora Obersnekrve galerije. Takoj v pritoku zbudi pozomost večja sflika »Medvedova svatba«, ki je zelo posrečena in učinkovita. Na svatbi so zbra- ni vsi gozdni prebivalci v ns:-\ eselej^em razpoloženju »Gu^alnica« prikazuje dedo-vo ljubezen do malih vnukov: malčka vedelo pestva na kolenih; »Stehvanje pri Zi-Ijanih« je tudi posrečeno delo in nam pokaže vso silikovitoet naših ljudskih noš; »Legenda pastirjem« na nam podaja mlada pastirčka, zatopljena v pobožno molitev pred znamenjem ob poti. »Glava deMice* tudi prikazuje lepoto ljudske nose. Posebno prepričevalna je slika »Desetnik in de-setnica«. nič manj »Ko^edniki«. ki razveseljujejo vso svojo okolico. Narodne noše prikazu ieta rudi »Krst« in »Portret v narodni noši«. Nadalje posrečen motiv »Začetek in konec«, ki prikazuje mlada zakonca, ki se vračata od krsta in srečata po-grafcai sprevod; »Bled pred 100 leti* s «rta-rim oradom in cerkvico na otoku; »Veliki netek« in »Deklica s pečo«. Gasparijeve slike nudijo obiskovalcu dol domače grude in naših običajev. Akademski slikar prof Saša Sanici je rudi pred nedavnim razstavil v večji družbi v JaJc opice vem paviljonu. Mnogo je potoval po Evropi in mnogokrat razstavljali. Santel je slikar in grafik; njegova dela krasijo mno ge ilustracije, napravil je mnoge uspele fre ske m je sode!o\^l pri raznih publikacijah. Na sedanji razstavi so njegova dela na zadnji steni. Na ogled je pos/tav'1 tudi nekaj portretov, med katerimi je najbofli uspel »Portret moje žene«; ostala portreta sta: »Kipar B. Kalin« in »Portret ge K.«. Ostala njegova dela so: »Dumkv«. ».Motiv iz Sto-žic«. »Ob gozdu«. »Pri oknu« in sedem manjših del. ki prikazujejo slikovitost naših ljudskih noš. Tudi Santel nas je s svojimi deli seznanil z domačo grudo. Hinko Smrekar, ki ga pomamo že iz premnogih razstav, je predvsem filozof m resnično odkrit značaj. Je sin revnega ljubljanskega postreščka. Sodeloval je v vseh šaljivih listih. Ilustriral ie mnoge revije in publikacije. Smrekar je risar m akvairelisrt. Zdaj je razstavil: »Veliko noč na deželi«. »Kolednike«, »Žito in plevel«, zolo posrečena in učinkovito podana zamisel; »Petra Klepca«. »Sv. Olgo«. »Madoncoc. »Pravljice«. »Martu!jkovo skupino«, »Skratke varuhe«. »Spomine starega vojaka«. »Miklavža«, »Prešerna in Capa«, »Iz starih dobrih časov«, »Narodno pesem« in »Cigani gredo«, ki še posebno živo slika razpoloženje na va«i ob njihovem prihodu. Smrokatrje-ve« be m karikature preveva svežma in pristnost m verno podajajo avtorjeve zamisli Kipar /. Sajevic. ki ga tudi že dobro poznamo po njegovih priznanih delih, je razstavil »Portret g. I. M-« (glava). »Portret g. J.« (glava). »Joška« (glava) in rebef »Mati z otrokom«. Njegove umetnine zgovorno nričajo o njegovih ustvarjalnih sposobnostih. Pr.znani kipar Fr. Smerdu je to pot razstavil samo štiri miniaturne kipce, ki zadostujejo, da ljubitelj likovne umetnosti spozna njegove visoke sposobnosti. Kiparja sta razstavila svoja dela sredi dvorane Sedanja razstava v Obersnelovi galeriji na Gosposvetski cesti bo odprta sumo kratek čas in zasluži vso pozornost. —mir. Delo »partizanov« Ljubljana. 9. annle Oko/? polnoči dne 6. t. m. je v občini Mirna lBrezo\-ica) neki Marn Ivan, poljedelec, star 28 let. komunist, skupai z dvema drugima še vedno neznanima osebama* ki sta bili oboroženi s sttojnico. dvema pu škama in pištolo, napadel delavca Kolenca h rskneeta. starega 50 let. v n jegervem stanovanju in ubil njega. ženo. 4letno hčerko m hudo ranil L letnega sina Franceta. Prepoved uporabe usnja za izdelovanje kovčkov, torbic in tapetniških izdelkov \ soki komisar za Ljubljansko pokrajino je glede na potrebo, da se prepove uporabljanje usnja za izdelavo kovčkov, t >rbw vozne opreme, tapetniških or^dmet >v. h'š-ne oprave m kr/na^kih .zdeikov "Orče izda' naredbo o določilih za uporablj^me usnja, k; je objavlcna v *Služhenem 1 NTO« 8. t. m. m ie s tem dnem »topila v veha-vo. Od dne objave *e naredbe je preooveda-no izdelovanje kovčkov. torbic, vozne opreme, tapetniških predmeten*, hišne rora-ve in krznarskih zdeikov vobče iz kakršne koli vrste domačega usnja ali kakoHcofi v Ljubljansko pokrajino uvoženega u^oia, m sicer za uporabo civilnega prebivais-va. ne glede na težo. obliko in velikost Od prepovedi so izvzet^ predmeti za rabo Ogrožene Sile; nadalje so izvzete vprežne r*ot-eb>či-ne kakor tudi potrebščine za tehnično, znanstveno in zdravstveno rabo. Prepoveduje se strojenje kož. ki se rabijo izključno za navedene oredmete, katerih zdelovanje e prepovedano. V 10 dneh o J dne objave te naredbe, to je do 18. t. m., morajo industrijci, obrtniki in trgroved prijaviti Zbornici za trgovino in industrijo predmete, katerih izdelovanje je po tej naredbi prepovedano in ki jih imajo na dan objave te naredbe v zalogi ali pa v delu pri ustreznih podjetjih. Prijava, ki se predloži v dveh primerkih, od katerih eden vidira tn vrne prijavitelju, mora navajati tudi cene, po katerih ao ti predmeti naprodaj, skladno z veljavnimi predpisi o zapori cen. S tro j ene koze, ki so bile določene za izdelovanje prepovedanih predmetov in so v zalogi pri industrijcih, trgovcih in obrtnikih na dan objave te naredbe, se smejo uporabiti zgolj za namene, dovoljene po tej nare I bi in drugih veljavnih predpi3ih. Smejo se torej prodajati samo za spredaj navedeno rabo in za rabo, ki se morda dovoli s poznejšem: navodili. V ta namen morajo podjetja v rx>sebnih prejemnih in oddajnih knjigah, vidiranih od Zbornice za TI, zapisovati zaloge m poznejši promet s tem blagom, Industrijci. obrtniki in trgovci morajo v enem mesecu od dne objave te naredbe prijaviti tudi Pokrajinski zvezi delodajalcev (Združenju industrijcev in obrtnikov) te zaloge na posebnih obrazcih, ki jih pripravi ta zveza. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo, če dejanje ni huje kaznivo, po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1.1. št. 8. v denarju do 5000 lir ali z zaporom do dveh mesecev. V hujših primerih se izreče poleg denarne kazni tudi zapor. Poleg tega se lahko začasno odvzame obrtna pravica ali predlaga trajni odvzem obrtne pravice, kakor tudi odredi zaplemba blaga. Predpisi za potrošnjo plina Ker je v zveri s sedanjimi dobavami črnega premoga nujno potrebno, da se uporabijo posebni ukrepi za omejitev prtrošnje plina iz črnega premoga, je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino izdaJ naredbo o potrošnji plina, ki je objavljena v »Službenem listu« z dne 8. aprila in določa naslednje: Podjetjem, ki oddajajo plin, pridoW:en v celoti ali deloma z destilacijo črnega premoga ali po drugih načinih, se prepovedujejo nove instalacije ali razširitve že obstoječih napeljav četudi bi bile nove pri-kliučitve ali razširitve napeljav določene s posebnimi pogodbami, sklenjenimi pred 31. julijem lanskega leta. Visoki komisar sme v izjemnih primerih in po svojem nepreziv- ni in preudarku derv-oliti nove plinsice insta lacije in razširjenje že obstoječih napeljav Do nove odredbe se omejuje potrošnja pil na na normalni pritisk dnevno na 10 ur Kršitelji določb te naredbe se ka?nuie|o po postopku iz naredbe z dne 26. tanuari.. t. L k. 8 v denarju do 5000 lir ali z zaporom do dveh mesecev, v hujših prime lih pa se smeta izreči denarna in zaporna k. z en Nikljasti novci po Zo cent. se vzamejo iz prometa do So. t« m. V ^Službenem listu* za Ljubljansko pokrajino je objavljena objava Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino, po kateri se s 30. aprilom 1942-XX vzamejo iz prometa novci po 20 centezimov iz čistega niklja, s 30. junijem 1942-XX pa izgubijo zakonito plačilno moč. Po tem dnevu javne blagajne ne smejo sprejemati teh r.ovcev kot plačilno sredstvo, imetniki pa jih smejo še kasneje predlagati finančnim blagajnam, ki jih odvedejo kr. kovnici po njih kovinski vrednosti. Sočivfe namestu hmelja Celje. & aprila Poročali smo že, d* so nemške oblasti na Spodnjem Štajerskem odredile znatne« omejitev prdelovanja hmelja, da bi se na drugi strani povečal pridelek sočivja Vojna je vplivala tudi na položaj na hmelj-skem trgu in pokazala se je potreba znatne omejitve hmeljarsK-a. V glavnih hmeljarskih kraj h v Savm^skj dolini znaš:t omejitev 60 do 70 odstitkov. frugnd pa ljudje hmelja sploh ne bodo smeli pridelovati. Nemške oblasti hočejo s tem doseči še en cilj. namreč, da S; pribor: savinjski hmelj zopet vsa tr/^M s svojo visoko kakovostjo Z razbremenitvijo hmeliskesa trga bo zagotovljena prodaja štajerskega hmelja in posledica tega bodo tudi ugodnejše cene. S hmeljem zasaj?na površna v Savinjski dolini se je skrčila oo 1800 ha v letu 1939. na okroglih »564 ha. Prehranjevalni urad v Celju je sklenil izrabit: vso zemljo, kjer so bili prej hmeljsk* aasadt, za pridelovanje sočivja. Ta zemlja je zelo dobro obdelana in pognojena, tako da je kot nalašč ustvarjena za priđe 'ovan je softvja. Vrtnarska posredovalnica v Celju ie vedno pripravljena datj interesentom vmh>re je padla s kolesa 141etna dijakinja Ana Brombara iz ulice Giulia 57. Poškodovala si je desno roko. Prepeljali so jo v bolnico Kraljice Helene. — Nastop znano plesalke. Mod najmar-kantnejšimi predstavnicami sodobnega pif s,-* v Italiji je nedvomno Brita Schellandor. Ponedel'ok 13. t. m. se bo slavna pločnika predstavila občinstvu v Triestu in .-icer v Dopolavorovem gledališču *Casalini«. Nastopi tudi njena učenka Eva Zanini. Pri klavirju bo spremljal obe plesalki prof. Dušan Stular. ki bo med odmori izvajal nekatero svoje ter Bugamellijeve in Schu-mannove skladbe. !Se/e2 nt ca KOLEDAR Oanos: Petek, 10. aprila: Ezekiel, Meh-tilda DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Zakonski možje Kino Sloga: Malajski pirati Kino Union: Na ulici velemesta Umetnostna razstava v galeriji Obersnel na Gosposvetski cesti DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli, Tvrševa cesta 6. Hočevar. Celovška cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta 47. več proč, to je bogati gospod dobro vedel. Vedel je pa tudi Jan. Kovač pa tistega dne ni delal, ker je bil praznik. Bogati gospod mu je ponudil mnogo denarja — ta čas je pa držal zunaj neki fantič kon;'a na uzdi. In konj je zašepetal paglavcu na uho: — Tovariš zobovje moje uzde je srebrno, vzemi ga. jaz se ne bom protivil. Paglavec ni bil neumen. Hitro je snel konju uzdo, in — Jan je izginil. Bogati gospod se pa nI dal tako hitro ugnati. Izpremenil se je v brenclja in jo ubral za konjem. Ko je pa Jan opazil, da leti brencelj za njim, se je izpremenil v zajca in jo odkuril v grmovje. Bogati gospod se je pa brž izpremenil v lovskega psa in jo ubral za njim. V trenutku, ko ga je že hotel zgrabiti, je pa odlttel Jan kot ščinkavec v zrak. Toda bogati gospod se je hitro zopet izpremenil v ptico ropa. rico in se pognal za ščinkavcem. Jan ga je opazil. Brž se je izpremenil v zlat prstan in padel na zemljo. Ko je bogati gospod videl prstan padati in kako ga je pobralo dekle in ga nataknilo na prst se je izpremenil zopet v človeka, stopil k dekletu in vpraJšal po prstanu, ki ga je bilo pobralo. In v trenutku, ko ga je dekle snemalo s prsta, se je Jan izpremenil v žitno zrno. Bogati gospod je stal kot petelin kraj njega in hotel ga je pozobati, toda Jan ga je prehitel, izpremenil se Je v lisico in odgriznil peteMnu glavo. In petelinovo meso mu je teknilo tako dobro, d« je ostal lisica. Naše gledališče DRAMA Petek, 10. aprila, ob 17.30: »Konto X.« Izven. Sobota, 11. aprila, ob 17.30: »Zaljubljena žena.« Red A. Nedelja, 12. aprila: ob 14.: Jurček. Mladinska predstava. Izven. Cene od 15 lir navzdol. Ob 17.30: Ifigenija. Izven Bernauer in Oester: »KONTO X«. Veseloigra o ljubezni in drugih nemodernih rečeh. Iti dejanja. Zapletena zgodba okrog skrivnostnega konta x, ki ga je ustanovila nesebična ljubezen. Vseskozi zabavna igra ima za središče komično vlogo pisarniškega vodje Izidorja Srakoperja, orignala-poštenjaka. ki zaplete in razplete konflikte. Delo je zrežiral Milan Koš č. OPERA Petek, 10. aprila: Zaprto, Sobota, 11. prila, ob 15. uri: >Indija Koro-manđija.« Mladinska opereta. Izven. Znižane cene od 15 iii navzdol. Nedelja, 12. aprila: ob 15.: Prodana nevesta. Izven. Cene od 18 lir navzdol Ponedeljek, 13. aprila: zaprto Mladinska opereta F. Leharja »Indija Koromandija«. Vesela bajka za staro in mlado o dveh lenih čevljarskih vajencih, ki se napotita v deželo lenuhov in požeruhov, »Koromadijo«, kjer doživita najrazličnejše prigode. V igri nastopajo: vila pridnosti in dela, Marljivka—Barbičeva, duh lenobe. Len igo j—B. Sancin, čevljar Kneftrač—Pianecki, njegova žena Genove-fa—B. Stritarjeva, Jaka in Miha, čevljarska vajenca—M Sancin in Lipušček, Ko-reta, kočijaž—Simončič. Vodopivec, krčmar—Humar, Omet, zidar—Mencin, 2icar, tat—M. Gregorin, Smrčimr, kralj Koro-mandije—Rus, Evlalija. njegova žena^— škeletova, Pupislav in Papislav, ministra— Jelnikar in Arčon. Balet kuharjev, solista: Remškarjeva in Pogačar, balet pošasti. Dirigent: R. Simoni ti, režiserka2 M. Slavče-va, koreograf: inž. Gol ovi n. Proti zidom v Bolgariji Zeio odločno stališče je zavzelo proti Židom v Bolgariji vladno glasilo >Dnes«. To vprašanje, pravi pisec proti zidom naperjenega članka, bo rešeno kljub vsem težkočam, ker ni samo bolgarsko, temveč vprašanje vse nove Evrope. Začetek je že storjen, toda v Bolgariji se godi Židom še vedno bolje kakor v drugih evropskih državah. V njihovih rokah je še vedno znaten del bolgarskega kapitele ln s tem tudi bolgerskega deln. Mnogi Bolgari so še vedno odvisni od Židov. Velike trgovine v glavnih uli ceh večjih mest so še vedno v židovskih rokah, in tako igrajo židje važno vlogo pri razdeljevanju življenjskih potrebščin. 2idje širijo po Bolga^ riji prav tako kakor drugod po svetu nevarno propagando s tem, da skušajo prepričati ljudi, da bo prišel dan, ko se bodo lahko strašno osvetili vsem tistim, ki jih preganjajo. Toda bolgarski politiki gredo svojo pot in se ne ozirajo na te pobožne židovske želje. Zamenjava grške drahme Duce je izdal odlok o zamenjavi grške drahme na Jonskih otokih z jonsko drahmo al pari. Juridičnim osebam, ki imajo na jonskih otokih podružnice, je dovoljena tuli zamenjava bonov Časa Medl- terania di Credito per la Grede v jonske drahme. Po poteku roka za zamenjavo bo na Jonskih otokih zakonito plačilno sredstvo samo jonska drahma. Devizni posli so dovoljeni samo kreditnim zavodom, ki jih pooblasti šef civilne uprave. Obnovite naročnino! 8tcT- 82 »SLOVENSKI N A RODcfpete*. H>. aprila !W2-XX. Strani Malo zgodovine o mestni trošarini Kako se je pobiranje ur itn ine razvil 3 v službe pomemben instrument mestne finančne Ljubljana. 10. aprila V prvem članku ?mo skušali podari nekaj zgodo v r. - k. h p^d y kov za razumevanje razvoja mestne dohodar-tvene službe. Id |e Ido pomembna, saj na nji sloni B - e breme mestn.h f.nanc. V dopolni * r v e pa se treba - - H malo podrob-ne;e. kako se je pobiranje u/.inme razvilo do oreanizacie mestnega dohodar-stvercsa urada, ki je bil 22 maja 1936 I n menovan v mestni trošarinsk; urad. Po-Iej se tudi uslužbenci ne imenujejo več >dohcdarstveni«. temveč trosarinski. Zanimivosti uvitnin-kega zakona Prezreti ne moremo tud: nekaterih ra- konskih predpisov o pob ranju užitnine in o užitn nskih zakupih veljavnih v starih Po starem u/.itn:n«kem zakonu in h dopolnitvah deželnih in občin-sk h užitnin r.i bilo. Finančna uprava je pa dovoljevala posameznim deželam in nam doklade na državno trošarino. M ^starina — imenoval: so jo tudi »štat-nina« po [ndcafa — ki so jo pobirali na bne listke, je bila odškodnina za po-priložnostnih stojnic na ljubljanskem trgu. Ta pristojbina, ki je njeno po-r.ran je spadaM med po^le osebja užitninskega zakupa, je pri nas Se v veliavi. a obirajo jo mestni tržni urad. Zadnjič smo tpril navedli, da je spadalo pobiranje tehtarine med posle u?;tninskeica zakupa. Pobiranje fe pristojbine je bil posebni - ":i ima zelo zanimivo zjjodovi- no Pn*ri:l pa je Ljubljančanom že cesar nI leta 1513 Mesta b:\se Kranj ke, Štajerske in Koroške so se leta 1-S03 pritož la pr- cesarju Maksimilijanu r.ad tu;imi trgovci, ki so kupčevali v na-S h kra;;h. Domačini so tožili, da jim tuji rrgovci odjeda;o kruh in da imajo mesta ^arad: te^za tudi manjše dohodke. Cesar je upošteval pritožbe in izdal odlok, da moraju tuđ 4rz vri ob prihodu v Ljubljano o blago braniti v mestnih skladiščih. V Sestll) tednih ga sme;o ponuditi napro-^.mo meščanom. Ce blago v šestih tednih n: bilo razprodano, ga je tuji potu-;trtr^vec Tr.el ponuditi v nakup kake-mn dn penra f~£iovcu. Zaradi teh predpisov so se začeli tuj! trgovci izogibati LJubJane, kar pa zopet ni bilo v korist Mehčani so se drugič pritožili ce-Cesar je ukazal deželnemu glavar-I kmniij« *or nripre ruje trgovce, ki bajo Ljubljane. Hkrati je "potrdil --.legij iz leta 1503 glede mestnih skla-. n Ljubljani je bila podeljena pra- - da sme pobirati za vse blago, ki -rispe v mesto. *ehtarino. Vedeti je treba, e bila pristojbina za tehtanje zelo veka. Tnko je bilo treba n. pr. plačati za >*ot železa 2 šilinga. Toda tehtarina ni dajala rruvgo dohodkov, ker so Ljubljančani tehtali blago doma na svojih tehtnicah. Teh-ar^na je pri nas še vedno v veljavi, vendar tehtanje na mestnih stojnicah ni več obvezno. — Omenimo naj še tlakarino. k; je bila od deželne vlade dovoljena ob-T.n5ka pristojbina in ki so jo pobirali pri - ^op-i in izotopu živine v mesto al: iz — esta V veljavi je bila do L 1915. *tnn upravljanje užitninskega zakupa Mesena občina je upravljala užitrvnski raj 20 let brez kakšnih posebnih -konskih in orgp.nizatomih snrememb. Tarifame in dr-ge spremembe glede po- r nja M.e je predpisovala finančna - rva, kajti mestni už.itninski zakup je izvrševalec. Mestna občina le slu bela, da je dobila svoj delež do-v Ika iz zakupa in svoje davščine ter pri-ne skupno z državno už't-r"no. Prva večja sprememba v upravija-nju užitnnskega zakupa je bilo 1. 1896 :-r.enovnn je rav~p*el'a mestnega užitninskega zakupa. Prvi ravnatelj je bil bivši prvi slovenski ljubljanski župan Peter •.-ra««e!!i. T' ■ - jal je užitninski zakup do leta 1922. Službeno razmerje užitninskih uslužbencev Ze v prvem članku smo povedali, da s lažna mitničarjer v starih časih ni bila -?.hka, razen tega tudi niso gledali na njo kot na fastno. Značilno je, da so se v začetku uslužbenci rekrutirali po večini iz vrst kmečkih mladeničev. Najbrž se mehčani niso potegovali za to tedaj zelo osovraženo in težko službo. Pravice in dolžnost: r.irjih uslužbencev užitninskega zakopa so v glavnem ostale iste tudi. ko ;e mestna občina prevzela užitninski zakup. Edina pomembnejša sprememba je bila le, da so leta 1909 določili delovni čas na 12 ur s počitkom 12 ur. Pač pa so se s.užbene razmere uslužbencev znatno Izboljšale leta 1911: uslužbenci so tedaj predeli dravinjsko doklado v višini 5 odstotkov letne plače prejšnjega leta. Drugi *~;es+ni uslužbenci so pa dobivali v:?;e "Nižinske doklade že prej. Tedaj se je ^Jdi povečalo število nadpaznikov od 10 na 25. Naslednje leto so bile tudi malo išane plače. Leta 1913 je občinski svet že sprejel predlog, da bodo uslužbenci *neg3 užitninskega zakupa uživali starostno oskrbo v primeru onemoglosti kakor jo uživajo zasebni nameščenci po zakonu o starostnem zavarovanju. Ustanovitev dohodarstvenega urada prevratu leta 1918 je bila ipso facto podaljšana pogodba ljubljanskega mestne ^a užitninskega zakupa. Nespremenjene razmere so trajale do 7. IX. 1920. ko je finančno ministrstvo izdalo pravilnik o rini S tem pravilnikom ie Mlo knrrc starodavnega užitninskega zakapa. Pravilnik je določil, da je bilo raz-\ --o-r> mestno ozemlje proglašeno zaključnim m pobiranje trošarine za vse podr^":a ~^':*;rre ljubljanske skupine. V to področje s+a bila vkl:učena tudi dela _~ •- • In S----Inj« Šiške. Liub- Ijana ie prenehala biti zaprto mesto. Razumljivo ie. da je bila razveljavljena tudi T-e-šP.ia užitninska tarifa. S »tarifo trošarine za rr.^-*^ Ljubljano* ie bila uvedena nova trosirina. občinska doklada. kar ■ nagi Ai. kajti trošarina ni bila državna davščina. Tako ft tudi avtomatski nenBanco di SiciTa ). Banka, ki se je lani vneto udeleževala financiranja vseh panog otoškega gospodarstva, je zaključila poslovno leto 1941 s 25.1 milijona lir dobička. Ker je ta dobiček znatno vfltS kot prejšnja leta. izhaja iz tega dejstva, da je bila tudi njena blagodejna delavnost znatno večja in obsežnejša. — 23.000 lir dobil na loteriji. Trgovec Ivan Pozzana je bil s štev. 7. 12, 70 na lističu čokoladne ploieice deležen loterijske sreče in je dobil 23 000 lir. — Prva razstava cerkvene umetnosti ie bila otvorjena v Angelicu v Milanu. Razstavo je blagoslovil mon3>. Balconi, nadškof Gerapolia-Frigie. — Tatovi v palači kneginje Trivulsio. Na trgu S. Alessandro v Milanu ima kne-girria Lena Trivulzio svojo palačo. Nek-i tatinska druščina se je utihotapila v notranjost palače z namenom, da bi se polastila denarja in dragocenosti. Veg trud pa je bil zaman. V blaga.mi je bilo ob času njihovega nenajavljenega »obiskat samo 1*5 Ur. Razočarani so se umaknili. — Sestri pod kolesjem vlaka. Na severni postaji Česano Moderno sta čakali na vlak 451ntna Marjeta ln 261etna Antonij? Marcovich iz Triesta. Ko sta stali tik ob tračnicah, nista zapazili vlaka, ki je prihajal iz Milana. Preden sta mogli odskočiti. :'u je vlak že zajel in ju prevrnil. Ana Marcovich je obležala na tr. tnicah vsa zmrcvarjena in je bila takoj mrtva. Njena sestra Marjeta je dobila nevarne poškodbe. Prepeljali so jo v bolnico. Njeno stanje ;e zelo resno. — 18 trgovin zaprtih. Prefekt v Comu je izdal stroge ukrepe, ki se nanašajo na vzpostavitev reda v aprovizacijskih zade vah. Zaradi živilskih kršitev je bilo odvzeto dovoljenje obrtne pravice šestim mesarjem in mlinarjem in sicer za nedoločen čas Dvanajstim prodajalcem je bila začasno ukinena obrtna pravica. Vseh 18 prizadetih pa se bo moralo v smislu zekona zagovarjati pred sodiščem. — Kos me*a ga je zadušil, llletni Sal_ vator Calise iz Napolija je prišel domov in si je privoščil kos mesa. ki je bil v ponvi na ognjišču. Ker je storil to v naglici ali pa ker je bil kos meoa prevroč, mu je obtičal v grlu. Zaman so si starši prizadevali, da bi mu pomagali. Nesrečni deček se je zadušil in umrl. — Ob otvoritvi XXITL velesejma v Milanu, ki bo v soboto 11. t. m., bo zastopaj fašistično vlado Eks. Ermano Amicucci, korporacijski podtajnik. Na velesejmu bodo razstavljeni predmeti s področja 16 narodov. — Na polju slave je padel pri Capuzzu v Cirenajki bersaglierski kaporal Joahim Mariani, rodom iz Milana. Star je bil 23 let. — Znani baritonist žrtev tramvajskega trčenja. Ob trčenju dveh tramvajev v ulici Monte Rosa v Milanu je bil med 20 ranjenci tudi znani svoječaani baritonist Ce-sare Bacchetta. Prepeljali so ga na milansko kliniko, k;er je podlegel za poškodbami in umrl. Bacchetta, ki je bil rodom iz Novare, je dolgo vrsto let užival sloves odličnega baritonista. — Nesreče. Včeraj so bili sprejeti na kirurški oddelek ljubljanske bolnice samo lrije ponesrečenci. Marta Stebil, 8-letna hči kleparja iz Sodražice, si je pri padcu zlomila levico. — Jože Dolinar, 20-letnJ delavec iz Ljubljane, je doma padel po stopnicah v klet in si zlomil levico. — Bogdan Janžekovič. 20-letni dijak iz Ljubljane, se je pri padcu močno ranil na levem kolenu. — Pravoslavna cerkev na Hrvatskem. Dva pravoslavna svečenika prvi iz Zemuna, drugi iz Zagreba sta se obrnila na hrvatsko državno vodstvo s prošnjo, da bi smela ustanoviti hrvatsko pravoslavno cerkev. Poglavnik dr. Pavelič je izdal na to pr šnjo zakon, ki bo služil kot temelj za ustanovitev pravoslavne cerkve na Hrvatskem. Na temelju tega zakona je dovolil prosvetni minister ustanovitev hrvatsko pravoslavne cerkvene občine. — Visoko odlikovanje maršala Kvatemi-ka. Nemški poslanik v Zagrebu ;'e izročil v okviru posebne svečanosti maršalu Kva-terniku veliki križec nemškega orla. V nagovoru je poslanik prosil maršala, naj kot nosilec železnega križca prejme še najvišje nemško odlikovanje, ki mu ga je podelil Hitler v znak priznanja njegovih zaslng za Nemčijo in v znak njegove osebne naklonjenosti. — Pridelovanje s°je v Srbiji. Nač* * srbske kmetijske proizvodnje za tekoče leto določa pospeševanje oljaric, med drugim tudi pridelovanja so"le. Kmetijsko ministrstvo ja te dni odredilo, da 3e razdeli v po-edinih okrajih za pridelovanje soje v po-Stev prihajajoča zemlja. V Srbiji bo zasejane s sojo 6520 ha zemlje. Od tega odpade samo na Mačvo 3000 ha. — Izgradnja novosadskega pristanišča. Nacionalna in svobodna pristaniška direkcija se resno peča z vprašan ^em izgradnje zimsk^g-a pristanišča v Novem Sadu. že v zadnjih mesecih so bile zgrajene naprave, ki omogočajo hitrejše pretakanje nafte. Cim bo 1 opuščalo vreme. bodo zgrajene najprej obrežne stene zimskega pristanišča in postavljen velik žerjav. Poaneje bodo položeni industrijski železniški tiri med skladišči ln pristaniščem. — NajjviSje cene Jaje na Hrvatskem. Urad za nadzorstvo nad cenami je določil najvišje cene jajc. Kmetovalci in dru^i rejci perutnine smejo prodajati jajca na-vec po 2 kuni. Jajca, ki ne dosežejo nof- KINEMATOGRAFI Predstave ob delavnikih ob 16. in 18.15. ob nedeljah in praznikih ob 10.30. 14.30. 16.30 in 18.30 KINO MATICA " rtl.EFON ll-W G ohAk« l.ubeieii-ki dram* po *IoT::rm romano A. Torel'ij« Zakonski možje Amedeo Nazzari — Mantila Lotit — Mnberto Vlila — Irma Gramatica Film odlikovan na mednarodni razstavi! i.NO UNION • TELEFON 22-21 t t>|f»m«tn:ri »ne*« n:b rpmianjih raatjravl.a tarfu.i Charie* Lausrb:on ov f:!m Na ulici velemesta U IN O SLOGA • TELEFON Sf> t«('n» -otr.intiCn* pu>toiovJtfin* f* '»nu^t inrtn ri>ir»nu Enih« S-i' * Malajski pirati M.u«itmc Guutti. LbohIIi Pilatio. Cšara Galamai r lm m na - ri h!tko! _ malne debelosti, se pa morajo prodajati za 3U,» ceneje. — FfcSpeieva^Je vade i rasah na Hrvatskem. Hrvatsko pi-osvetno ministrstvo pri-i edi od 13. aprila v Zagrebu ras no-biološki tečaj, na katerem bodo učenjaki in zdravniki predavali o temeljnih zakonih ra«ie biologije. Glavna pozornost bo posvećena zakonom dednosti in njihovemu pomenu. — Nemška umetnostna nus&tava v Za-jprebu. V nedeljo 19. t. m. bo otvorjena v Zagrebu v Strossmaverjevi galeriji razstava sodobne nemške plast ke. Razstavilo co 33 nemSkih upodabljajočih umetnikov 123 del. VeČina teh de1, je v last države ali zasebnikov. Med razstavijajocimi umetniki so Georg Kolbe. Amo Breker, Josip Thorak, Fritz Klimsch in drugi. Iz Lfr»M]ane —lj Gospa Anjrvla Vidmarjema umrla. Kratka, težka bolezen je pretrgala včeraj opoldne nit življenja uradnici TPD, soprogi našega uglednega književnika ge. Angeli VIdmarjevi. Točno dva meseca za svo-jo ljubljeno mater.o go Jerico Gomilarje-vo je odšla v večnost Prenehalo je biti zlato, dobro srce vzorne žene in ljubeče matere. Pokojna je živela samo za svojo iružinico. Njeno prerano smrt objokujeta soprog Jože in oinček Tit težko bodo pa pogrešali pokojno gospe Vidmarjevo tudi vsi. ki so jo poznali kot srčno dobro, plemenito ženo. Pogreb bo jutri ob 15.30 z 2al na pokapališče k Sv. Križu. Bodi ji lahka zemlja, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje! —lj Kibji trg. Spomladi traja vselej nekaj časa nestanovitno vreme, ko je ribolov na morju oviran. Tudi zadnje tedne je bil slab ribolov, zato tudi naš ribji trg ni mogel biti založen s svežimi morskimi ribami. Svežih morskih rib ni bilo naprodaj tudi danes, prodajali so pa lososa po nespremenjeni ceni, 32 L kg. Sobota ob nedelja ob 14*33, I6.30, 18*30 VESELITEATEE —lj Pod vodo so bili včeraj travniki in polja v nitjih legah. Kako hudi nalivi ?o bili včeraj dopoldne, smo sprevideli šele popoldne, ko je marsikje zastala veda v nižjih legah. Lilo je tako močno, da se je zemlja v nižinah kmalu napila in ni mogla več dovolj hitro vsrkavati vode. ki je zaradi tega poplavila precej travnikov in tudi nekaj polj. Vendar je voda proti večeru že skoraj povsod odtekla. Zaradi teh malih poplav ni bilo posebne škode. Vendar so ljudje prizadeti, ker je zemlja zopet premokra za obdelovanje. Kmotje bodo morali zopet čakati, da se bo zemlja osu-žila in bo dobra za oranje. Na srečo se je vreme hitro izboljšalo. Popoldne je grelo solnce tako. kakor da hoč^ nadomestiti, kar je zamudilo prejšnje dni. Okoliški hribi so se pokazali čisti kakor umiti. Videii smo lahko, da v višjih legah še leži sneg Precej ga je še zlasti na severnem pobočju Krima. Ce bi deževalo dclj časa bi bila tem večja nevarnost poplav, ker b: tudi sneg v višjih legah prispeval svojo. - Davi je ležala nad mestom precej gosta megla. Znatno redkejša je bila na zahodni strani in pokazalo so je nebo. prepreženo a tankimi oblaki NI zanesljivo, da bo tudi rlanes popoldne tako lepo, solnčno kakor je bilo včeraj. — Koliko so veijalp m*>stne tržnice. Ze zgrajene ln §e rieđožTcTane tržnice od tro-mostovj-^do Zmajskega mostu so veljale mestno občino 2.285.000 lir. Prvotno so bili preračunjeni st»oški na 2.090.000 lir, pa so zaradi splošnega naraščanja cen, gradiva in mezd narasle za 143.000 lir. V tem so vračunjeni tudi stroški za ureditev ceste pred tržnicami in za ribnice. ki bodo izročene svojemu namenu čez nekaj tednov. Poleg te vsote je pa prip?*avljen še ostanek 50.000 lir za dopolnitev tržnic od tro_ mo-^vja do Zmajskega mostu. —lj K ponedeljkovemu komornemu kon-f-ertu. V Romi posluje oficijelna koncertna družba, ki določa vsako leto sporazumno z ministrstvom za nacijonalno kulturo in z zastopniki udruženja nastopajočih umet_ nikov-koncertantov. kateri umetniki bodo v prihodnji koncertni sezoni zastopali italijansko reproduktivno umetnost v tujini. Tako je bilo določenih za sezono 1941-42 22 pianiFtov. 3 klavidembalisti. 17 violinistov. 2 violista, 14 čelistov 1 flavtist, 6 harfenistov. 16 komornih ansamblov, 20 pevcev-solistov in 3 virtuozi na orglah. Sami veliki, prvovrstni umetniki, ki so žre pogostokrat uveljavili svoio umetnost v največjih kulturnih središčih. Iz tega kroga so tudi vsi umetniki, ki smo jih že slišali in jih bomo se slišali v tekoči sazoni v našem mestu. V ponedeljek, dne 13. t m. bosta nastopila v komornem Duu pianist Dallapiccola in violinist Materassi. Izvajala bosta velik, izredno lep in zanimiv spored skladb za violino in klavir. Koncert bo v veliki Filharmonični dvorani ob '^7. uri zvečer, predprodaja pa j« v Knjj-earnl Glasbene Matice. —lj Le *e v soboto ob 18.30 in v nedeljo ob 14.30, 16.30 In 18.30 predvaja »Veseli teater« svoj velikonočni program. Poleg raznih kupletov in solo-nastopov je na sporedu tudi izredno zabavna enodejanka i Burna preteklost gospoda Cvilidrete«, v kateri nastopa skoraj ves naš ansambel. Pri vseh dosedanjih predstavah je vladalo v dvorani izvrstno razpoloženje. Ne zamudite ogledati si tega programa tudi vi! Predprodaja vstopnic v soboto od 10. do ,13. in od 16. dalje, v nedeljo od 10. ure dalje do večera. —lj Zadnji trgovci s čevlji na Vodnikovem trgu bodo v soboto popoldne podrli svojih 6 gidm oarak. ki res nikakor aiso primerne sosede impozantnim novim tržnicam. V ponedeljek zjutra bodo pa trgovci s čevlji že postavili prenosne sejmarske stojnice in jih ob 13. uri tudi spet podr^, nato oa v- s . •>>.;• vili. Trgovci s čevlji so imeli itak dovoljenje samo za prenosne sejmarske stojnice, vendar so pa znali v zadnjih letin svoje sejmarske stojnice tako spremeniti, da so iz njih pogasi postale stalne pokrite barake. Na Vodnikovem trgu ostanejo samo še nekaj dni zadn;e štiri barake dveh klo-basaric, branjevke m prodajalca dišav, ker se vsi štirje v kratkem preselijo pod stebrišča tržnic, da na Vodnikovem trgu ne bo več nobene barake, ki so tako zelo ka-zile lepo urejanj živilski trg. —lj Vse poklicne šoferje vabimo, da se udeležijo občnega zbora Skupne šoferjev, ki se vrši v nedeljo, dne 12, aprila 1942 ob 9. uri dopoldne v Pokrajinski delavski zvezi, Miklošičeva cesta 22. I. nadstropje, soba št. 5. Istepa dne popoldne ob pol 5. uri se vrši ravno tam sestanek članov zadruge • Šoferski dom«. Iz pskrajlne Gorizia — Umrli so v Gorizii 601etn: posestnik Anton Srebrnic. 791etni kmetovalec Alojz Pinosa. 611etni upokojenec Jakob De Rosa, 14Ietna dijakinja Stanislava Zaletel, 40-letnj poljedelec Alojz Usai, 861etni kmeto-valee Josip Nemec. 26Ietna služkinja Marija Gobato. 721etni zasebnik Emilij Zibei, 681etni potujoči trgovec Leon Jacoboni, 4-letni Alfonz Qualizza. 59Ietni dninar Josip Lorenzut, 221etni prekajevalec Franc Biondi, 711etni invalid Josip Cumar. 481et-ni poljedelec Josip Bariani, 541etna hišna Julija Zbogar vdov. Rusian, 681etni zaseb-n k Josip Modrijancic. 351etni učitelj Man-lij Tudisco. 61 letna postrežnica Marija Carguel vdov. Manzano, 541etni zasebnik Josip Vinossa, 771etna hišna Julijana Mole, 51 letna gospodinja Uršula Dorigon vdov. Pzzolato in 561etni dninar Alojz Sfiligoj. Žalujočim svojcem naše sožalje! — Ljudsko gibanje. Dne 6. in 7. aprila je bilo v Gorizii 6 rojstev, 5 smrtnih primerov in 1 poroka — Kolesarka se je ponesrečila. 221etna Cecilija Bicek iz S. Lucie d'Isonzo se je med vožnjo prevrnila s kolesa in si poškodovala čelo. Prepeljali so jo v bolnico. Radio Ljubljana SOBOTA, LL APRILA 1912-XX 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Lahka glasba. V odmoru (8.00): Napoved časa. 8.15: Poro«ila v italijanščini. 12.15: Koncert violinistke Francke Rojčeve (pri klavirju Marta Bizjak-Valjalo). 12.40: Piani-stični duo Seifert-Demšar. 13.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: Današnje in včerajšnje lepe pesmi. Orkester Cetra vodi dirigent D. M. šijanec, sodelujeta sopranist-ka Draga Sok in tenorist Janez Lipušček. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.10: Nove plošče Cetra. 17.55: Gospodinjsko predavanje v slovenščini. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Poje sopranistka Rezika Lipušček Koritnik. 20.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.40: Alatjeve četrt ure. 20.55: Simfonični koncert vodi dirigent Lupi. V odmoru: predavanje v slovenščini. 21.30: Predavanje v slovenščini. 21.40: Lahko glasbo vodi dirigent Petra!ia. 22.25: Kmečko glasbo vodi dirigent Prat. 22.45: Poročila v italijanščini. Nova glava Ko je posetil antropolog Gall neko umobolnico, kjer ga je vodil miren duševno bolni, govoreč zelo pametno, mu je Gall otipal glavo, rekoč: — Pri vas ne najdem nobenih sledov blaznosti. Kako ste pa sploh prišli v umobolnico, ko vendar nimate organa blaznost; in govorite povsem razumna — To trdim tudi sam, — je odgovoril norec, — da na glavi, sedeči na mojih ramah, ne morete najti nobenega organa blaznosti. Vedeti pa morate, da ta glava ni moja. Nasadili so mi jo potem, ko sem bil med revoluc:jo giljotiran. Obnovite naročnino! N A L B OGLASI TRAJNO ONDULACIJO s šestmesečno garancijo v modernih frizurah'. — >Salon Mer-lak«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 76. MOŽGANSKA L\ SRČNA KAP 5ta danes najčeščejše smrtni vzrok pri ljudeh z visokim krvnim pritiskom. — Ambroževa medica vam paralizira kri in zmanjša pritisk. Pristno dobite le v — Medarni, Ljubljana — Židovska ulica 6. RAZPRODA J AMO dalije najlepših vrst. begonlje, gladiole in druge cvetne gomolje. Zahtevajte cenik! — Sever & Komp., Ljubljana, Rimacliatriee aero-dinamica per calze del brevetti originali Ernesto Curti in corso dal 1906. Rapida e silenziosa Aerodinamičen stroj za pobiranje zank na nogavicah izvirnih patentov Ernesto Curti v obtoku od leta 1906. Na^el in tih MILANO Via A. Mnssolini 5 Tel. 65167 3tran 4 »SLOVENSKI NARODc,petek, 10. aprila 1942-£X. Ste*. 8 l Kako je nekoč nevesta čarala rojstvo sina Narodni ženitovanjski običaj „nakole&čiča", ki je ie danes ohranjen v Beli Krajini, je pradavnega izvora — Poznali so ga vsi slovanski narodi, deloma pa tudi romanski Ljubljana. 10. aprila V 9taroda\mh ćasih so b:Ji mod vsemi kulturn m: pomen:. nanxi' n ljudstvi razširjeni zelo pestn ob:čaji »eee m n?.vade. Ni b■•!<> pomembnef-ega dotjedka • č«ov;ko-vim. zadružnem. plemenskem ali narv-jd-nem življenju Ki bi b*l minit drugače, kakor je to bila utrjena navada ^e z časov praprj,icvl«/-w. Z \sjk.:rr. r;?k-rp tl<.<:< »dk«/m (rojstvo, žemtev. smrt m podobno) M b-li združeni običaj:, ki so tih ljudic kot izročilo »»tar^cv sveto spo-tovali in ftrtiali pri njih skoat' mnotje rodove Stari običaji se načlo izgubljajo Vpliv nove dohe na 'e na tc o*vč»ie vedno ruA) ra/kr-Hcvalno delo\al Nl-v človek pod vpliv«mn kr^anske kulture in soJcbne civilizacije pa naj e bil tako zHo kon Mrrvarven k^K«^ ?e na pnirer kmtčk' ekr vek. nt več doživljaj njihovega duha njihove Miaelaosti ki ie slonela v ntem povsem nc/n.jiKiii okolja oaganske pradavnine Ob C.i i e kot izročrio je licfi -patova!, toda vezali so 'e obufcoTMO ne pa duhovno Pi^a*' r*:i 9t Je tudi to pre/vcU' :n d.' n^v -v«> ^tarc kulturne tradicije naše vasi. k bilo \ n »ih t ik • namo našega. na Jene s no\imi k- isje. za tako 'men \ n«. naroJnc- b;ago Z. nimajo se zan' *:ccr fi:d .Imej t'.d a pr^dvs«em i/ £rrv.tnih nrercstki vin o takem ranv;ii puste popofcMMM na cedilu. S preučevan icir §ef -n običajev ne ugotavljajo samo ktrftimc ttOfMljC nekega mvrc/d-a v času, ko ie b*la <>iatalo nepo-iasujenoL Ko so ljudje častili v v s »ki prirodni sili božanstvo Skoro \^ ljudski običaji ki nam o njh p< -trcči. da -e iim človek ni /ameri Pagan^k: člc*-vek um je svečan«, žrtvoval, d^ s- izprosi b J s m:i n milosti, ali pa da odvrne njihovo škodljivo delovanje od svojega pra-ga remije. tele*o rodbine in pod«-bno. Pa ne s\arrx> žrtve, treba ie bvlo izpolniti tudi d. Cene kretnie. /ogniti se določenih dejanj, druga ra /»"fjet zpoln-t :td Vse to se je t trdnem ver«>vaniu v prav:inost. predvsem pri kmetsktm človeku ki je naj-W /ie naravi, (»hran'lo mn^o dl e kakor pr :\v ^tnem. ki si je naravo tolmačil v skkaciu s svojimi dognanji preučevanji in .►-nim duhovnim naprei^kr.m. Tudi kr-šcanatvo. ki je razmeroma naglo vsa i po-\r\\ zatrlo p<>gan«tvo ni mogio tak^i ućin kovito prekn-ti vseh teh paganskih navad. v< '*ge med1 njim je združilo s svojim« p-jznovan ji \t ven |u kjer prebHarrK S!o\-encv so sc h ran U epe narT^ine šege do najnovej-Si čaaov Pod \phvom sedanega stoletja ^.i -e na«i'< zgubljajo in opuščajo, tako \ h s<\lani; rodovi že ne p«.«znab> vec. M teh običajev, ki so danes delno onra- njeni~^e v Beli Krajini Prlekiji m v Prek mu~?u. s< je popolnoma izgubi to m jih ni-utegndi n;t: z,ip ^jt- zb-ra'ci To je s t nas. narodne kulture nedv«^mno Su la saj vsi narodi, ki s^x?štuje:o svojo ptctaklool narodno blago zelo cenijo, prsp«."ujejo že ohranjene običaje druge pa - ii\o nabirajo. Ilnogrj zaslug, da se e p-ece: slovenskih t S :a;ev ohranilo \-saj zapisan h. imajo naši zgodoA-narji. zb:raici nartxlnega blaga, etnograf' m etnoii^ri ki jim :e zadnje čase močno BnfB?T skupnega dela EtnoSrai ski muzei v Ljubljani Ta muzej zdaia rudi svoje glasilo »htnologa« -n v zadnja številki je ob javi jenih vee tehtnih člankov o raznih predvsem pa ženitovanjskih običajih po slovensk: zemlji Nas zan ima m danes p-elvsem ugotovitve BV/n« Orla. ki se v daljši razpravi peča s čarodein m «*>redom in mitom nako>!enč:ča ter bosrnana v sHo-venskih ženito\-an;akih običa' h V prvem delu razrra\e k- ga vsebuje letošnji letnik, se pisec podrobno peča samo z običa- jem nakoHcnčiča. kakor je $e oh ran jen v žen rt ovan j ski h običajih v Beli Krajini. Običaj »nakolenčiča« je znan še po vsem Balkanu V Be'.i Kr ■■ . na Earsu in No- ^rani^kem ie bi'a navada, da so nevesti ob pr h.riu na ženinov dom pr/Ad^ili na kolena ot?o.#ka. imenona-nega nakojlonče. O tej navadi poročajo že pr*ci prej-nitga stofet-■v.i' - Buchenhn r.i. TotnSč kasneje Rar-le. Lov-vin. Golobic. O cb;čaiu naVrvlcnčiča na Notranjskem, na Ka_r.;u :n v Istrii poro-*n celo Valvnsor k ?a Trrro op:.*riije zani-van-mto tega običaja: ne\-esta je sed-'a n i M . pokril * fcoaoi T Vabvor r-, GfHSJ predstavljajo nfljs'arei«* z^pfse tega ija pri na« na Slnrvenskem. dedoma pa ^ud; na slovanskem iugu in \ Emop\ Po-djmh 2.' namreč tud; Hrvatfe, Srb: Bolc?a-ri CtaOfJOfCi, da. celo A'banci z manj5 -m: različicam: v izvajanm. P>'>zn.m pa. fe tudi Rus-vm. Poiiekooi "s lokoan Fdi. Z-.i st^rodavnoM tega nb;čaia ps gomori tu J dei^tvo. da so ce rw-7nah tudi stari I 'C1 Nevc-sto so sta'r lndiic: pcHoJK naj-prei k o^nii-'ču m p^ žrtvovanja je z ženkom Secfle na /iva'skr- kožo ztcnm ji ie POOOOhI na knt'ma dečka, sina žene. ki :e ro-samo moške nrtroke -n ki n^r; vnovi ^e inrijo. Sklepajo no raznih znakih da je bi! ob:čij znan rudi starim Grkr/m in Rim-' janom. »En otrok ni noh^n otrok« Kakšen pomen je rmel ob;čai naiko'enči-ča v celotnem r^c^ru %-^eh žentm-anjsk'h običajev? Kako so ga tolmačil- ltudie kako gleda nanj znanstven:k? Kmet^k^ človek sn ]e vevlno žc'el. ko se je žcn:l. štc*a-:lncga alooti mi'"keca DOtOOBOlv« Indi ci <>r. to že-:io ioHuHK v izrck'i: »Fn otroic n; noben otrok« Snovi so bili kmečki h;ši ne samo ponos, temveč rudi vera v n«iial*evame rodu ohranitev domače hi-e in njen trden temelj Vsi narodi, pri katerih je b'l v na-vadi običaj nako«lenčiča. so z njim izražali da bi nevesta rodita prod\-sem moke otroke flR pa ^"sai kakor ie tr> primer ^'m-encih da bi bil prvi otrok moškega sipola. Pomen kolena v ljudskih običa» "Znanst\'en'k pa se s tn razlago ne zadovoljuje popolnoma. Nekateri momenti ga navajajo še k drugim zanimivim sklepom. Pisec omenjene razprave se predvsem usta- vi i a pri imenu *naJvo!enče* in pa pri dejstvu, da so otroka posadili nevesti na kolena. To n: brez pomena. Koleno ne perneni zgolj dela člo\e iOBOJO te-esa. ampak tudi is-i. p-^ko'cnje (sorodstvo n. pr. v tretjem koicaui). V ko!enš% pa je tudi «edež udarne mo-ji in rodi ine s !e. V starem \^eiku je • na - i i la k'eče. Pr.«men koicna je upošte-\^an rudi v mnogih drugih običajih. Neki L 1090 sos* a vi jen i «?taroindijski slo\-ar na\-aja na primer imenik deklet, ki se ne smejo rx>ro*5i«ti. Takih je 27 vrst. in med njimi tudi dekleta z vekkrmi koleni ko z usdo-čenimi koleni. C* je stari German priznal otroka za svojega in vrednega življenja, ga ie sprejel rva koena (Schosakind!) Če ;e biil v stari Grčiji kdo pomotoma proglašen za mrtvega, pa so op navrli za njim pogrebne mo'^nt, je bil z*a družbo mrtev, dokler ae ni simbolično znova rodil. Dali 50 ga ženi v naročje, okopali ga in nato celo povili v plenice! Tz vsega trga štedi, da or*rčaj nakolenčiča v svojem glob*1 jem pomenu ni nič drugega nego ćarodejna mrm'čna upodobitev poroda, samega. Nevesta pri tem običaju čara rojstvo oaoškega potomca. Nedvomno je bvl ta običaj pred davnimi časi še vse bolj oatro podofccoj porodu, kasnoje pa se jc počasi oSmšcA-al. dokler ni ostaflo pri danas-n:i rv-sj ! t vi otroka na kolena. Koža je bila nrisnodoba rasti in rodovitnosti Zan:m:va je tudi uporaba kože ali kožuha. k.:kor je zabeležM \7alvasor v Istri K: :h s*i kulturni narodi uporabljali §e pri mn<-gih dmoih pr:l;kah in pisec sdelepa glede na pomen uporabe kože drugje, da je bil smisel uporabe kože v želji, naj bi nevesti pomaga'a pri bodočih porodih in jih Laj'a'a. Kt'ža je namreč prispodoba ra'Sti in rodovitnosti in ko pride nevesta z njo v stik. BO verovali, da se preseli vanjo vm n ena plodorodna moč. Ta vera je ohranjena tudi v si'ovensikT ljudski medeni iz loga ^ko-rovtarsVcga okraja, ki svetuje za porod naslednje »zdravilo«: »Obvez* porodnic' en pas jelenove kože na gol život. Jelen pa mora med malo mašo ubit bit'.c Od kdnj je prišel v navado ta običaj? Pis^c ga zaključno uvršča glede na čas nastanka v dialjno dobo nazaj, v tako imenovano dobo očetm-skopravnega kulturnega kroga totemi« tičnega lovca na primarni stoK-nji. lovca, ki je čaral 6 kožo ubite živali in mu je koža bila njegov totem. Doma je bil ta človek v Avstraliji, na Novi Gvineji. Indonecriji, Prednji Indiji in v Ev-■ .'pn. Vojna Isi angleško zlato Anglija je morala žrtvovati skoraj vse zaloge zlata Angleška vlada je pred sedanjo voino vedno računala s svojo zlato zalogo Ze dolgo pred vojno se je pa začel prevoz angleškega zlata v Ameriko. Tz tega ie razvidno kako važno vlogo so pripisovali merodajni londonski krog; zlatu za primer vojne Toda izkazalo =e ie. da se na rtato ddaBM nnde niso ure^n:č:.le. 2e finančno politične priprave na vojno so izčrpale precej angleškega zlata. Vojna je pa to delo v razmeromn krntkem času dovršila. Ob koncu marca 1938 ie imela Ani1;',! po takratnem izkazu svoje državne banke za 4 200 000 000 iolarjgr zlata. Ob izbruhu vojne ga je pa imelfi po uradnih ameriških podatkih samo se za dobri dve m-lijardi. In to zlato je Angl:ia v razmeroma kratkem času v celoti porabila Do konca leta 1940 so se skrčile an-e znloge zlata na 300 mili ionov do- rov. ob koncu drugega vodnega leta so pa znaSale samo še 150 miliionov. Po tej oceki v tresorih zlata ie ostalo an^v^ki vladi samo §e upanje na tekače priduMvonJg te dragocene kovine. Tz Južne Afrike Kanade in Avstralije je dobila \^';1a mnogo zla*a. ki ga je pa bflo ta-koi prepustiti Ameriki za niene dobave in druge usluge. Toda vojna na Daljnem vzhodu je prekrižala tudi te načrte Avstralija, ki se Čuti po naglem prodiraniu ^qpn^-=k;h čet ogroženo, je spoznala, da v sed^n^em položaju zlato nima posebne praktične vrednosti, ker se iz niega ne da kovati orožie Zato ie kratkomalo ustavila delo v zlatonosnih rudmkih da je mogla poslati v njih zaposleno delavstvo s stroji vred v rudn'ke cina in svinca. N^d k \cega zlata, kar ga ie prdohHa Avstralija letno, le tako odpadlo Njegova vrednost ie mahala nad 50 milijonov dolarjev. Tudi v Južni Afr;k' so ieli oou^čati delo v zla-tono«m;h rudnik:h ter preme^ča+i stroie ln delavstvo drugam, kjer ie delo mnogo važnejše in nujnejše. V Južni Afriki so za- čeli na račun zlata pridobivati več bakra. V Južni Afriki 30 pridobili letno za 500 milijonov dolarjev zlata ali okroglo 60° n vse angleške proizvodnje. Spoznanje, da so velike zaloge zlata za najnuineiše vojne potrebe Anglije prak-t'čno skoraj brez pomena in da je treba dati prednost pridobivanju drugih manj dragocenih, zato pa važnejših kovin, je povzročla na londonski borzi veliko zmedo in strah. Ta strah se je prenesel tudi na Washington, kjer se sicer zavedajo, da morajo imeti za vojno industrijo potrebne kovine prednost pred zlatom, nočejo pa n;česar vedeti o razvrednotenju zlata. Amerika je zdaj s svojimi ogromnimi zalogami praktično ed'na omembe vredna lastnica zlata na svetu. Niene zaloge zlata v zlatnikih so se povečale od 6.8 milijard ko konca januarja 1934, ko je bil stabiliziran dolar, na 16.6 milijard. Ob izbruhu vojne v Evropi, pozneie pa še na 22.7 miliiard. Tako je štiri petine vsega zlata v ameriški posesti 100 let bolgarskegi tiska Bolgarija Je proslavila letos v marcu stoletnico svojega tiska. V vseučiliSki knjižnici v Sofiji je bila prirejena v proslavo teg"a pomembnega jubileja velika razstava, na kateri je bil prikazan razvoj bolgarskega tiska od prvih početkov do j danes. Pred 100 leti je Izšel prvi bolgarski list »Luboslovie« in sicer v Smirni. ker v Bolgariji sami ni smel Izhajati. Pozneje so izhajali razni bolgarski listi večinoma j v inozemstvu, kamor so morali zbežati bolgarski kulturni delavci. Nad 40 let je preživel bolgarski tisk v Izgnanstvu in še potem ko je bil označen na nekem bol- 1 garskem listu Plovdiv kot kraj izhajanja se je tiskal list v resnici v BeogTadu, ker v Plovdivu Se ni bilo nobene boigarske tiskarne. Vendar je pa izhajalo pred osvoboditvijo Bol g: ari je že 80 listov in revij. Seveda so se morale trdo boriti za obstanek in izhajati pogosto v jeziku dotične tuje države. Kot kurijoznost je treba označiti v Brai-li i2toajajoča bolgarska lista, ki sta izha- jala Istočasno v rumunsčini in bolgai-ščini. Štiri ali šest stolpcev obsegajoča stran je razdeljena z debelo črto, na levi je bolgarsko, na desni pa rum unsko besedilo. To naj bi bil zgodnji simbol bolgarsko-rumunskega sodelovanja. Zdaj izhaja v Bolgariji 680 periodičnih publikacij. Že to število samo jasno priča, da se je bolgarski tisk v 100 letih uspešno razvijal in dosegel visoko stopnjo. Po atenskih kavarnah Udobnosti v njih ne najdeš -*ekai v središču mesta — Pravih kavarn je le Atene: Pogled aa zgodovinsko Akropolo če nič drugega spominjajo atenske kavarne na one čase, ko je pred 120 leti nad Akropolo Še vihrala zastava s polmesecem. V mnogih ozkih zakotnih ulicah grške prestolice, v bližini iz starih časov še tako dobro ohranjenega trga Plaka. pa tudi v živahnejših ulicah, ki niso glavne prometne žile, naleti človek še vedno na pristne orijentalske kavarne. Navadno gre samo za en prostor, velik komaj tako kakor navadna soba. Do večine atenskih kavarn vodi s ceste nekaj stopnic. V ozadju stoji nekakšna peč, ki pa ne služi samo za ogrevanje lokala, temveč tudi za spravljanje kavinega pribora. Nekaj mizic s pručicami ali stoli izpopolnuje opremo. V Atenah so pa tudi večje kavarne. Cim začne pomladno solnce topleje sijati, postavijo kavarnarji mizice in stole na cesto, *ako da nastanejo prometne ovire, ki pa v Atenah nikogar ne motijo. Vse atenske kavarne so po svoji opremi zelo skromne. Na stenah vise žalostni ostanki prepere-lih slik iz konca prejšnjega ali v začetku našega stoletja, pogosto fotografije prejšnjih lastnikov. Drugače so pa stene prazne in lokali sami tudi. Nobene udobnosti ne najdeš v njih. Razlagati si je treba to po načinu uporabe kavarn. Atenske kavarne niso mišljene kot javno zbirališče, kjer se ljudje odpočijejo in prežive nekaj prijetnih ur. Atenci hodijo v kavarne samo na turško kavo, potem pa sede po cele ure in opazujejo življenje na cestah. Zato je tudi razumljivo, da imajo vse kavarne izhode na cesto in da sede gostje pred njimi, če je vreme količkaj ugodno. kuhalniki, za katerimi stojo dekleta, ftS postrežejo gostom s kavo. Dva ali trije lokali v Atenah pa spominjajo na naše kavarne, samo da življenje v njih ni tako prijetno, kakor v naših. Prostori so lepi in udobni, sedi se v njih na mehkem, natakarji tekajo sem in tja. Manjkajo pa tem kavarnam dnevniki in revije. Ljudje zahajajo v nje, da se sestajajo tu poslovni ljudje. Tu vidiš koliko jih je v Atenah. Tisti, ki se jim vedno mudi, se gotovo sestane j o v kavarni med 16. in 19. V tem času so velike kavarne nabito polne in zakajeno je v njih tako, da se vidi komaj od mize do mize. Ventilacije ni nobene. Poleti odstranijo kratkomalo stekleno steno, obrnjeno na ulico. Pozimi pa tega ni mogoče storiti in zato kavarne nikoli niso prezračene, V njih navadno smrdi tudi po čebuli. Seveda pa ne smemo pozabiti, da kave v kavarnah ne dobiš. V kavarnah se dobi j samo še nadomestek. Živci proti temu gotovo ne bodo protestirali. Vendar pa ni mogoče trditi, da bi bil obisk kavam manjši odkar se ne dobi v njih pristna kava. Vse atenske kavarne so še vedno zelo dobro obiskane, tudi ljudske, kamor so hodili ljudje samo na turško kavo, Atenci imajo radi svoje kavarne take kakršne so, ne glede na postrežbo v njih, Glavno je lokal in pa možnost pasti zijala. Tudi če se dobi v kavarni samo kozarec vode, so ljudje zadovoljni. Le malo je v Atenah kavarniških lokalov, kamor zahajajo tudi ženske, odnosno kamor lahko hodijo možje z ženami. Kakor v vsem Ori j en tu je tudi v Atenah kavarna nekako pridržana moškim. Moški bi se muzali, če bi prišla v atensko predmestno kavarno ženska. V redkih velikih kavarnah sredi mesta seveda te omejitve ne poznajo. V te lahko zahajajo tudi ženske in zato je življenje v njih mnogo živahnejše. Palača Akademije umetnosti v Atenah Ce greš mimo atenske kaverne, ne boš videl nobenega gosta obrnjenega s hrbtom proti cesti. Vsi gledajo na cesto. To je samo ena značilnost, skupna atenskim kavarnam z Orijentom. Kakor v Atenah sede gostje v kavarnah tudi v Carigradu, Bejrutu, Damasku ali Kairu po cele ure skoraj nepremično in edina zabava jim je opazovanje mimo hitečih ljudi. V Atenah je tudi nekaj kavarniških lokalov, kjer je treba popiti kavo stoje. To so večinoma ozki, tesni prostori z veHkirni Madžarski profesox Hyrtl je vprašal nekega kandidata pri izpitu: — Kaj veste o funkcijah vranice, je mislil, da je prezrl Študent, ki še nikoli ni slišal ničesar o funkcj-'jab vranice, je mislil, da je predrl celo poglavje v knjigi in odgovoril je Jeo-Ijaje: — Gospod profesor, vedel sem va^ pa sem čisto pozabil. — Nesrečnež! — je vzkliknil profesor, —* VI ste edini človek na svetu, ki je to del, pa ste še vi pozahdJA Nemška klinika v Rigl Mesto Rjga ima več bolnišnic, kjer epa zdravijo zdaj v prvi vrsti ranjeni vojaki, seveda pa tudi bolni civilisti. Nemški državni komisar za vzhodne pokrajine je pa zdaj odredil, da se ustanovi nemška klinika za nemške civilne uslužbence in njihove svojce v prostorih bivše privatne klinike. Ta nova bolnišnica je opremljena z vsemi pripomočki moderne znanosti in ima tuii porodniški oddelek. B. Perowne: 32 Dr. Torrldon igra za vse Roman Pod razbitim oknom je bil tlak pokrit s steklenimi drobci- V tihoti. ki je vladala po hiši. je bilo nekaj nečloveško napetega, Roy si je obliznil suhe ustnice, na ves glas zaklical: 1 Jožef!c in počakal. Odmev se je lovil po hiši. * Jožef — Jožef ... I* kakor bi hotel zaliti naj oddaljenejši kot sleherne sobe. »Kri, kri. kri!« so zunaj nadaljevali črički; njih žalostni, samotni glas je polnil dušo z nedoločnim domotožiem. Jožefa ni bilo. Mrzel pot je orosil Rovu čelo in ga zdramil iz njegove hipnotične omotice, »Oh, vrag ga vzemi!« je rekel z jeznim glasom. S spačenim obrazom je pogledal okrog sebe, kakor bi nekomu kljuboval. Nato je stekel v obednico in prižgal tudi tukaj luč. Sifon, steklenka 8 konjakom in prazni pladenj za pecivo so bili še na mizi. Mladi mož s je nalil obilen požirek konjaka in obhodil nato v^o hišo ter povsod napravil luč; železno palico je še vedno držal v roki. Pustil je vse luči prižgane, se vrnil v obednico. vzel pijačo in kozarec ter šel na vrh v svojo sobo. Ne ^ato, da bi spal. Zaklenil je vrata, utrnil luc — njegova soba je bila zdaj edina temna v hiši — in si porinil naslanjač k oknu. Črički med skalovjem in pinije\im igličevjem so cvrčali na vse pretege. Zarja je bila še daleč. Edino, kar mu je prinesla dobrega, je bilo to, da je neznosno cvriikanje žuželk utihnilo. Vse do tiste noči Rov Torridon ni vedel, da ima živce. Ko pa se je danes, po izdatnem kopanju v zalivu, ki ga je bilo solnce šele za spoznanje ogrelo, vrnil v hišo med pinijevci, ga je težil resen dvom, ali bo mogel še kdaj prenočiti v vili »Perle«. V kopalni obleki in rumenih copatah, z brisačo okrog vratu, se je široko ozrl po drevesih, ki so v poševni svetlobi prvega solnca metala dolge sence. Prva sled o nočnem dogodku je bilo deblo z veliko odprtino: napravila jo je bila Royeva železna palica, ko jo je v slepi besnosti vrgel za neznancem. »Glavo bi mu bil zdrobil, da sem ga zadel!c je srdito pomislil. Kar najpazljiveje si je ogledal kraj, kjer je bil našel Jožef ovo truplo. Pesek in igiičevje sta bila vsa razkopana. in na nekem mestu je našel teman madež, velik kakor dlan. Roy se je spustil na koleno in potipal madež s kazalcem. Pesek je bil še vlažen, in ko je pogledal konec prsta., ga je videl lahno po rdeč enega. Se vedno kleče je Roy poerledal okrog sebe. Debla pinijevcev, ki so na toplem «olncu izpuhte-vala rahel vonj. so se mu zdela pri dnevni svetlobi bolj razma kniena kot ponoči. Solncni Žarki. v katerih je mrgolelo nemirnih m uši c, so padali posev skozi drevje; sence so bile motno rumene; zrak je postajal vroč; vse na okoli so brenčale žuželke. Bela vila s svojimi zelenimi oknicami in teraso, ki so jo deloma obraščale plazilke, se je bleščala izza debel- Nekje na peščeni preprogi je nenadoma za-frlelo: čriček je bil poskočil. Z bližnjega štora je Roya srepo gledal negiben kuščarček z okrenjeno glavico, in zdajci — smuk! — ga ni bilo več. Kraj je bil kakor prežet z lepoto in pokojem, Toda madež na Rovevem prstu je bil kri. mladi človek je to vedel; prav tu, kjer je zdaj počival, so bili ponoči ubili Jožefa. Da, kajti Jožef je bil umorjen; in iz razlogov, ki so bili znani samo morilcu, je bil ta odnesel celo truplo svoje žrtve. Počasi, s čudnim občutkom, da je v nekem prejšnjem razdobju svojega življenja že preživel ta trenutek, je krenil Rov nazaj proti vili. Ob terasi je rasla majhna palma, in pod visečimi listi te palme je stala miza, za katero je Roy užival svoje obede, ki mu jih je Jožef spretno podajal. Pogled na to mizo v nepogrnjenem stanju je od sile močno poudarjal dejstvo, da je bil Jožef mrtev. Jožef je bil hotelska miš. Rov je upal, da bo od njega kaj zvedel o Brookbvju in o »Soleil et Om-bre«, a zdaj je bilo to nesmiselno. Jožef je bil mrtev; in mrtev je postajal Rovu še vse resnejši vir zapletljajev nego za svojih živih dni Kaj mu je bilo zdaj storiti? Vila je imela telefon, in ponoči, ko je sedel pri oknu v svoji sobi, je enkrat že malo manjkalo pa bi bil poklical policijo. Oziri na njegov posebni po>-ložaj so ga bili udržali. Ko si je zdaj pripravljal skodelico kave, je sam pri sebi dejal: »Ali povem policiji vso zadevo, ali pa moram nadaljevati, kakor da se ni nič zgodilo. Če bi me vprašali, kje je Jožef, po rečem, da je ponoči brez moje vednosti nekam odšel in da ga potem nisem več videl. Dobro pa bo, da se jasno odloČim za eno izmed obeh rešitev.« Caka je, da se kava nacedi, si je prižgal cigareto in se zazrl skozi kuhinjsko okno. Marija je bila sokriva njegove zaskrbljenosti. V »Soleil et Ombre« je moralo biti nekaj, kar je dekle obupno prikrivalo. Roy je to vedel. Jožef je bil prišel k njemu iz »Soleil et Ombre«, in vsaka preiskava o Jožefovi smrti bi nujno odkrila policiji sledove, ki bi vodili v nočni lokal. V kakšni zvezi naj bi bila Marija z vsem tem, Rov ni vedel; ostalo pa je dejstvo, da je bilo pri »Soleil et Ombre« nekaj, kar bi pahnilo mladenko v obup in grozo, če bi prišlo na dan. »In jaz,« si je rekel Roy, »prav jaz sem zadnji na svetu, ki bi mogel vzeti na svojo odgovornost, da pošljem policiio tja gori.« Ako pa ne naznani Jožefovega izginjenja policiji, se podaja v nevarnost, da ga danes ali jutri obtožijo, češ: ti sam si umoril Jožefa in vrgel njeTovo truplo v morje!« »Tako ali tako,« je žalostno pomislil Roy, »slab konec se mi obeta! Kaj vraga naj storim?« Urejuje Josip Zupanćtt — Za Narodno tiskarno Pran Jeran — Za tnaeratni dal liata: Ljubomir Voi^č — Val v LJubljani