Zgodooinsft zapisi UDK 398.4:348.58 I (497.4OrmoZ),' 1 3/l 5,, 27-74(4)"13fis" Nevenka Korpii* eanovrurSrc pRocESr v oRM ozu - Lov NA eARovNrcE Clanek govori o pojavu lova na iarowtice in njegovih posleclicalt, posebej v iasu od 14. do 16. stoletja. Kaie razloge zo stralt, ki je preplavil Evropo in naie kraje irt prerasel v ldsteriino paniko. Cela cloba je bila obsecleno ocl satano, pekla, greha. Bolj, kot so preganjoli icu"ovrtiitvo, veija je bila vera v njegovo uiinkovitost. Celo irne so nrcd okninim nuienjem ie scutrc zaiele verjeti, cla so v zvezi s lurcliient, irt so tutli izdcj ale >>clonurcwte soucleleience <. Uvod Lov na darovnice je bilo v zgodovini obdobje sabatovr in drnih maS, velikih inkvizicijskih procesov in grmad, ki nas s svojimi podobarni prevzemajo 5e danes. Izvor irna v globoko zakoreninjeni Zelji v dlovekovi naravi, da bi imel oblast nad neznanimi silami ter jih uporabljal v svojo korist. Krldanstvo je imelo zelo velik vpliv na Zivljenje in miselnost ljudi. Duhov5dina si je prizadevala, da bi zatrla stare kulte. Pod njenim vplivom so nali predniki opustili tradicionalno verovanje v poganske bogove in sprejeli krldansko vero. Tako so izginili Stevilni bogovi, v katere so verovali na5i predniki. Cerkev je poganska verovanja povezala s darovniStvom in jih izkoristila za krvave sodne procese, ki so v Evropi in Severni Ameriki potekali od 14. do 18. stol.z Zaradi krivoverstva so inkvizitorji obsodili veliko rnolkih in Zensk ter jih sprva obe5ali, kasneje pa seZigali na grmadah. Kot je v svojih delih pisal priznani zgodovinar in literarni znanstvenik Karlheinz Deschner, naj bi zaradi cerkvene blaznosti v omenjenem obdob.iu umrlo 9 milijonov Ijudi.3 Tako omenja ustanovirelja evangelidanske cerkve Martina Lutra, ki je dejal: >Noiem soiutja za te iarovnice, ielint, da se jilt seigejo eno za clrugoo.a - Ncvenka Korpid, univ. dipl. zgodovinalka in univ. dipl. etnologinja, Muzej OrmoZ, Kolodvorska c esta 9, 227 0 OrmoZ. I Sabatje imc za nodne shode darovnic. Izpeljanoje bilo iz hebrejskega imena iabat, ki ga uporabljajojudje za sedmi dan v tednu. 2 Radovanovid, S., Bog se usmili ubogc grcSne duSe, Murska Sobota, 1997, str. 31. 3 Deschner, K., Abermals krahte cler Hahn, Miinchen, 1957, str. 347. a Radovanovid, S., Bog se usmili uboge gre5ne du5e, Murska Sobota, 1997, str. 18. Tudi Luter je dal seZigati darovnice. V Sloveniji je bilo mnogo darovni5kih procesov.5 Dokumentirano Stevilo obtoZenih darovnic je okoli 500. Najved obroZenih so obsodili na smft -kair 265, zmadi posledic mudenja paje Zivljenje izgubilo 41 oseb. Oprostili so 54 oseb, kamor so se Stele tudi vse kazni, ki so bile milej5e kot smftne (npr. denarne kazni, bidanje, izgon). Za l3l primerov izid procesa ni znan, deprav se sklepa, da je vedina med njimi kondala na grmadi. Zailetek b oj a proti iarovni5tvu Teorij o vzrokih preganjanja darovnic je ved. Nekateri avtorji trdijo, da je 5lo le za discipliniranje ljudi od dri.ave ali cerkve, s dimer so Zeleli omejiti Zenske pri nekaterih - dejavnostih, jih narediti posluine in ubogljive.6 Ze predkr5danska Evropaje bila preZetaz verovanji v zle in dobre duhove, volkodlake, hudide in darovnice. Ljudje so poznali Stevilne kulte, v okviru katerih so bogovom Zrtvovali stvari, Zivali in celo Ijudi. S Sirjenjem krSdanstva pa so se stari kulti morali umakniti novi veri, saj so poganske kulte proglasili za hudideve. Kridanstvo je nastopilo proti magiji in poganskim ljudskim obidajem, ki so dobili predznak hudidevega dela. Cerkev je poganska imena bogov preimenovalalpovezala s kr5danskimi in pogansko prispodobo dobrega in zla sta nadomestila satan (z1o) in Bog (dobro). Kr5danstvo je torej uvedlo nove bogove ter prepovedalo stare, hkrati pa poganske praznike nadomestilo s svojimi kr5danskimi obredi. Mit o darovni5tvu se je rodil v stiku s herezijami, prvi >>darovniki<< so bili heretiki, ki so dastili hudida.TxCarovni5ki procesi imajo korenine v verovanju v hudida, ki je bil izmiSljeno mitololko bitje, preZi na greSne du5e in nenehno vzpodbuja ter povzroda zlo na zemlji. Zato so vzroke za nesrede, lakote pripisovali hudidu. Celo menihi so se med seboj prepirali, koliko hudidev biva v peklu.s V Evropi je kljub temu, da je cerkev do 12. stol. 5 Prav tam, str. 23. 6 Prav tam, str. 12. 7 Sallmann, J. M., iarovnice satanove neveste, Ljubljana, 1994, str.15 8 Radovanovid, S., Bog se usmili uboge greine du5e, Murska Sobota 1997, str. 9. -5- Zgodooitsft zayisi stopnjevala svojo mod, vladala med cerkveno aristokracijo moralna revSdina. iarovniStvo je bilo nekak5en odgovor na tesnobno versko ozradje. To je porodilo nezadovoljstvo in pojav herezij, ki so se razyile zlasti v Nemdiji, Franciji in ostalih evropskiir drZavah.e Cerkev je na pojav sekt reagirala z reformami in si tako prizadevala postati privladnejla za siroma5ne sloje. Zato je leta 1184 oblikovala tudi institucionalno kontrolo praznovernosti >Sveto inkvizicijo<, ki je imela nalogo odkrivati herezije.l0 CarovniStvo je iznajdba i5. stoletja, njeno orodje pa se je oblikovalo v inkvizicijskih procesih. Inkvizicija je bilo posebno sodi5de, ki je imelo nalogo razsojati o dejanjih in namerah. Sploilia inkvizicija je v prvem obdobju, na prvi stopnji, osumljence obravnavala kot krivoverce, ki so verovali v 5e kaj drugega, kot je predpisovala prava vera, ter na krivoverce, ki so povsem zanikali pravo vero. Tako so razlikovali med malo, bolj in najbolj sumljivimi krivoverci. CarovniStvo je bilo na eni strani po mnenju cerkve nadnaravna mod, po drugi strani pa protiversko delovanje. Inkvizitor je pozival meSdane, da prijavijo vsakogar, ki ga sumijo za krivoverstvo, tudi dlane druZine (Zeno, otroke). Sodniki so upoStevali tudi ovadbe otrok na radun star5ev, pa deprav otroci 5e niso bili polnoletni. Star5i naj bi jih po njihovih trditvah vpeljali v darovniStvo. Kasneje se je pojavila krvava inkvizicija, kjer je imel inkvizitor popolne pristojnosti toZilca, porote in sodnika. Procesi niso bili javni, osurnljenec ni imel pravice do zagovornika in njegovo priznanje so pogosto dosegli z mudenjem. Lov na darovnice je prerasel v histeridno paniko in obsedenost od smrti, pekla, greha, satana in demonov. Tako je inkvizicija v darovniStvu videla sekto, ki ogroZa kr5danstvo. S preganjanjem darovnic si je oblast hotela okrepiti politidno oblast in discipliniranje prebivalstva, pri tem pa je 5lo tudi za unidenje >nrcrlrilt< iensk. Posebej so se borili pr:oti starej5im Zenskam, ki so poznale razne metode prepredevanja nosednosti, zdravljenja. Cerkev si je prizadevala k dim vedji rodnosti, pri demer so jo Zenske s svojo vednostjo in z znanjem ovirale. Krddanstvo je imelo vsakrSrro Zensko znanje za greh, hudidevo delo, zato jo je prepovedalo. Zato je bila iztrebljevalska gonja cerkve osredotodena proti modrim Zenskam, predvsem proti modrim babicam, ki so bile znane tudi po tem, da so bile strokovnjakinje za nadzorovanje rojstev. Tako lahko preganjanje darovnic razunlemo tudi kot stranski produkt boja proti nadzorovanju rojstev od cerkve in drZave. ' Sallmann, J. M., earovnice satanove neveste, Ljubljana, 1994, str.15 r0 Raclovanovid, S., Bog se usmili uboge gre5ne cluSe, Murska Sobota 1997, str. 13. Zanimivo je, da so vedino procesov proti >>darovnicam<< zadeli ali spodbudililjudje z razlidnimi ovadbami. Sodne oblasti, Zupnije, gospoSdine so od njih imele precejSen denami stro5ek.rr Kmetje so ponekocl sami lindali domnevne darovnice, de se sodna oblast ni zmenlla za njihove ovadbe. Ljudje so ovajali preclvsem tiste, ki so bili drugadni od vedine (oznadevali so jih za hudideve pomodnike), z obtoZbami so se hoteli znebiti tudi neprijetnih sosedov ali sovraZnikov. Pojav >/ovrt tta iurowice<< je bil v posameznih evropskih drZavah razliden.12 iarovni5ki procesi so bili redkej5i tam, kjer se je absolurizem pojavil zgodaj (npr. v Spanji). Kjer pa je bila fevdalna razdrobljenost izrazitejia in je prihajalo do nenehnih spopadov med vladarji in fevdalci (npr. v Nemdiji), pa so se darovniSki procesi zavlekli pozno v novi vek. Carovni5ki procesi so tlrkaj sluZili driavi in cerkvi kot sredstvo discipliniranja prebivalstva. Prebivalstvo se je postopoma zadelo zavedati svoje modi, ki jo lahko uporabi proti nlemstvu. Tako sta cerkev in drZava nastopili skupaj proti >>neposlu5neiemr,.. S darovniSkimi procesi sta odstranjevali politidne nasprotnike, drugade mislede ter jih usmerjali v >>proyo yero<<. V predrazsvetljenski Evropi so za darovnice proglasili v vedjem Stevilu Zenske iz revnil-r slojev, v uovem veku pa predvsem Zide (v Nemdiji kot premoZen sloj).'3 earovni5ki procesi so bili velika zmota cerkvc in dlZave, saj so z njirni preusrnerjali pozornost in blaZili socialne prepade v druZbi, v njih pa so kot heretike obsojali tudi krnedke r-rpornike. ObtoZenim Zenskam so iskali darovniSka znamenja. Obsojenke so ostrigli in odstranili dlake po celem te Iesu. V vsako pigmentno znamenje, bradavico so zapidili iglo in de ni krvavelo, je bil to dokaz, da gre za hudidevo znamenje. Ta znamenja so iskali tudi po intir,rnih predelih. Nato so jo oblekli v grobo konopljino srajco, ki je rnorala biti stkana v enem dnevu, da je ne bi zadaral hudid. Sledilo je dolgotrajno rnudenjc.ra Oblike mudenja so bile razlidne.r5 rr UdeleZcnci proccsov (z izjcmo Zrtve) so bili v procesih izjcrnno dobro pladani. Proccsi so bili vir Iahkega zasluZka. Pri darovniSkem proccsu v OrmoZu lcta 1669, ko so bile usmrdene Stiri Zenskc, je krvni sodnik v l5-ih dneh zasluZil 88 goldinarjev, sodni pisar'26 goldinarjev in krvnik 53 goldinarjev in 30 krajca{cv. (Radovanovii, S., I}og sc usmili ubogc greSne du5e, Murska Sobota, 1997, srr. 154.) 12 Prav tam. str. 14. rr Po Zidovskem pravu vclja imeti otroke, ki jirn ni mogode zagotoviti prihodnosti, za hudo brezobzirnost. (iarovni5tvo nckod, magija danes, Ljutomcr, str. 6.) la Prav tam, str. 15. r5 lLaclovanovid, S., Bog se usmili uboge greine duSe, Murska Sobota, 1997, str. 36 - 45. --6-- Zgodorrinsft zapin Osumljene heretike in darovnice so igali z razbeljenim i,elezom ali jim s kle5dami trgali meso. Izkopali ali iztrgali so jim odi. Za darovnice so inkvizitorji izurnili posebno orodje: pajek so bile namenske kle5de, sestavljene iz Sestih zavitlhjeklenih osti. Rabelj je razbeljenega pajka nastavil Zenski dez dojko, kle5de stisnil, da so se osti zarile vanjo, ter jo razmesaril in odtrgal. ObtoZene darovnice so pogosto privezali na darovniSki prestol, poseben naslanjad, posejan z Leblji: da bi se osti bolje zarile v meso, so ji* v narodje naloZili uteZi. i" vse to 5e ni zadostovalo za priznanje, so v posebno pedico pod sedeZem naloZili i.arede oglje, ki je Zeblje razbelilo. Uradni pari5ki lovec na darovnice in priznan teoretik demonologije Jean Bodin (1530-1596) je priporodal rnudenje z ognjem, t. i. raZenj - podobna naprava, kot jo 5e danes uporabljamo za pripravo hrane, le da so na njej pekli ljudi.'6 Po Bodinovem mnenju je bilo podasno cvrde ali kuhanje 5e mila kazen v primerjavi s tem, kaj je darovnice dakalo v peklu.l7 V Angliji so obsojene darovnice najvedkrat obesili. V celinski Evropi je bila najpogostejSa metoda usmrtitve seZig na grmadi. Usmrtitev s seZigom na grmadi je izhajala iz katoliSke logike, da >>Cerkev ne sttrc prelivati krvi<<. Obdasno so obsojenca, preden so priZgali ogenj, de se je pred seZigom pokesal, kot dejanje posebnega usmiljenja, zadavili. V 17. stol. so v mestu Neisse v Sleziji za usmrtitve darovnic uporabljali velikega, iz brona ulitega bika: obsojence so strpali v votli trebul"r, zaprli loputo in pod trebuh priigali ogenj. Kriki umirajodih so odmevali skozi usta skulpture, kar je spominjalo na >>krike prekletih dr.ti v peklenskent breznu<<. V bronastem biku so seZgali okrog 2000 mladih deklet. Ker so verjeli, da je mogode mod darovnic izniditi, de jim izpustijo kri, so obsojene ponekod >>zarezali rmcl usti itt ttosont<<. Vdasih je bilo pu5danje krvi pravzaprav milostno dejanje, saj so mnoge Zrtve pred seZigom na grmadi izkrvavele. Ker so inkvizitorji verjeli, da je dula heretika ali darovnice umazana zaradi grehov, so jo pred usmrtitvijo vdasih >>oiistili<<: skozi poseben tulec so Zrtvi v usta vlili velike kolidine vode (15 litrov), kar je povzrodilo, da ji je podilo drevesje. V mnogih delih Skandinavije so darovnice zakopali Zive. Verjeli so namred, da lahko le tako iznidijo njihove kletve. iez grob so morali zasejati Zito in ga tudi poZeti: Sele s tem so bili darovniSki uroki dokondno mrtvi. r8 r6 iar-ovniStvo nekod, magija clancs, Ljutomer, str. 5. r7 Jean Bodin (1529-1596) je dvanajst lct poudeval limsko pravo v Toulousu in bil tudi sam osumljcn l.rclezije. (Sallmann, J., Carovnicc satanove nevestc, Ljubljana, str. 39.) rs Volasko., M., Ko5ir, M., Carovice, Ljubljana, 1995, srr. 68-84. PoloZaj Zensk v srednjem veku Povod zaza(,etekprcgonov Zenskie bil v zelo slabem ekonomskem poloZaju celotne druZbe. yzroke za slabe letine, neurja, todo so molki pogosto pripisovali Zenskam, de5 da so s svojimi zbori priklicale deZ (ie danes v ljudskem izrodilu velja mnenje, da, de se Zenske zberejo in pogovarjajo, napovedujejo deZ). Tudi za vojne, lakoto in umrljivost dojendkov so obtoZevali Zenske, s dimer se je njihov druZbeni poloZaj zelo poslab5al. DrZava si je prizadevala za povedevanje rodnosti in s tem zagotavljanje delovne sile. Zato se je borila proti vsem oblikam kontracepcije ter kaznovala tiste, ki so se zatekale k splavu ali detomoru. Zenske so obtoZevali, da se branijo pred boleznijo s darovni5tvom. Preganjali so neposlulne babice, ki so morale dajati od srede 15. stol. cerkvenim oblastem prisego pred Bogom, da ne bodo nikoli umorile novorojendka ali v dogovoru z materjo prekinile nosednosti. Prav tako so morale obljubiti, Jr se ne bodo ukvariale s darovniltvom. Ker pa je bila umrljivost pri otrocih velika, so krivde prena5ali kar na babice.re Porodnidarstvo je postalo Ie posebej nevarno opravilo. Nezaupanje do babic se je stopnjevalo tudi zaradi dejstva, da so se z babi5tvom ukvarjale izkljuino Zenske. Babice so pogosto svetovale Zenskam obdevanje v neplodnem obdobju Zenskega cikla ali pa celo dajale razne napitke, ki bi povzrodali neplodnost. Cerkev pa je tt: napotke nadrtovanja in nadzorovanja rojstev zavradala ir-t prepovedala. Prepoved je uterneljevala s tem, da je dlovek boZje stvarstvo in da je Zivljenje ,,clano ocl Bogo<<, zato se navadni ljudje >nc snrcjo vtikati v bolje z.acleve<<. Oblasti so kaznovale s seZigom na grmaclah tudi Zenske, ki niso mogle imeti orrok (de5 da so bite povezane s hudidem). Za Zensko neplodnost hi lahko bili krivi tudi mo5ki, roda njih oblasti niso .rbsoclili darovniStva, temved so jih celo pomilovali >iei, kctko ubogi so, da ilnojo ieno hrtcliievkor<.zo Cerkev je postavila nova moralna pravila, da je vsaka spolnost zunaj zakonske zyeze gre5na. Pri5lo je clo demografskega in ekonomskega razcveta. PoloZaj Zensk pa se je v druZbi kljub temu slabial, saj se je pojavila delitev spolnih viog (v druZini, delovnem procesu), z novo moralo pa so postavili tudi stroga patriarhalna pravila. Preganjanja iensk V celotni zgodovini pregonov je bilo med obtoZenirni vsaj dvakrat ved Zensk kot moikih. Pred jetom 1400 ie darovniStvo pomenilo tradicionalno hudodelstvo (prina5anje nesrede in povzrodanje naravnih katastrof) re earovniStvo nckod, ma-eija dancs, Ljutomcr, 1997, str. 7. 20 Vo.iasko., M., Ko5ir, M., iarovice, Ljubljana, 1995, str. 55. -7- Zgodooircftzapisi in ni bilo povezano s hudidem. V 15. stol. so darovniStvo povezali z diabolizmom, v 16.l17. stol. pa so darovniSki procesi dosegli viSek. Pregoni darovnic so se zadeli pri babicah, a so se kmalu sprevrgli v mnoZidno histerijo, v kateri ni bil pred obtoZbo varen nihde. Lovci na darovnice so ponekod obsojali cele .21 VASI. PapeZ Inocenc VII. se je sredi i5. stol. bal darovnic, zato je izdal posebno listino, s katero je v Nemdiji oclobril preganjanje darovnic.22 Leta l486 sta inkvizitorja institoris in Sprenger izdala delo Malleus Msaleficarum (>>Kladivo, ki ubiju iarovnice<<), v kateri avtorja razvljata svojo tezo o modi darovnic it-t prepoznavanje le-teh.23 V 15. stol. so darovniStva obsodili rosno mlada dekleta. Tako so obsodili (estletne deklice, da so imele odnose s hudidi. earovnice so obsodili nedistovanja, preSultva, kastracije, sterilizacije, obdevanja z Livalmi, prepredevanja zanositve, splava, uboja otrok. Preganialci pa so se usmerili zlasti v tri najhujla dcjanla: neizpolnievanje zakonskih dolZnosti (imeti otroka), Zenska ne zanosi, de pa zanosi, naredi splav, de darovnice ne naredijo splava, otroka poZrejo ali izrodijo demonom. S preganjanjem darovnic so se bojevali proti nadzorovanju rojstev. Toda oditek darovni5tva se ne ornejuje na uboj otroka in splav, temved se nana5a tudi na prepredevanje nosednosti, ki je izenadeno z umorom. Zenske so veljale za manjvredne, morale so biti doma in biti vzor svojim otrokom (hderam). Predznak manjvrednosti se je oprijel Zensk tako v >krldanskih< kot >islamskih" deZelah. Zato so Zenske teZile k vkljuditvi v razlidne sekte, kjer so dokazovale, da se lahko kosajo z rnoSkimi. Enakopravnost se je uveljavila v heretidnih sektah. Zato so bila ta Zenska gibanja prepovedana in razglaier-ra kot Itudideva. Cerkev je piepovedala Zensko cluhovni5tvo , de\: ,Ce se l.enske dotikojo st,etilt posoclii irt posveierih prtov, ponrcni to krienje svetosti.<<)a Ze v srednjem veku se je pojavila lelja po drugadnem, enakopravnem poloZaju Zensk v instituciji Cerkve, a zaman. Pred darovnicami so se l-roteli ljudje (drZava, cerkev) obvarovati" Najpogostejli nadin ie bilo njihovo odkrivanje in seZiganje" Kjer to ni biio moZiio, so 2r iarovniStvo nekod, magija dancs, Ljutomcr', 1997, str. 10. r2 Rarlovanovid, S., Bog se usmili uboge gresnc du5e, Murska Sobota 1997. str. 14. 2l CarovniStvo nckod, magija clanes, Ljutomer, 1997, str. 5. 2a Prav tam. str. 10. ljudje morali trdno verovati v Boga in Jezusa Kristusa, morali so ob nedeljah hoditi k mali in moliti. darovni5tvo na Slovenskem earovnice, coprnice ali ve5de, pozna slovenska mitologija Ze od nekdaj. Tako so bile poleg vradev pri Slovanih spoltovane osebe, ki so se ukvarjale z zdravljenjem, izganjanjem zlih sil in napovedovanjem usode. Z nastopom kridanstva pa se je njihov poloZaj modno spremenil. Na Slovenskem si je krSdanstvo podasi utiralo pot med poganskimi prebivalci slovenskih deZel. Poganska boZanstva so se sprernenila v lrudideva in postavili so v ospredje >edinega in pravega Boga<. Poganstvo so zadeli povezovati s satanom in jim pripisovati krivde za nevihte, todo, bolezni, smrt. Ljudje so prevzeli kr5dansko vero in za(ela se je gonja proti darovnicam. Tudi nali kraji niso bili imuni proti tem dogodkom. Na Slovenskem je darovni5tvo imelo korenine v ljudskih predstavah o posedovanju nadnaravnih modi in ni bilo vedno povezano z zlom. V naravnih silah so ljudje videli utele5eno boZanstvo, zato so hoteli te sile pridobiti na svojo stran z raznimi uroki in s daranjem. Po njihovem prepridanju je darovnica uporabljala zdravilna zeli5da, pomagala je bolnim ljudem, vrnila je izgubljeno ljubezen. Po mnenju oblasti pa je znala priklicati prekletstvo nad sovraZnika ali deZelo. V ljudskih predstavah so se lahko darovnice spreminjale v razlidne Zivali, po zraku so letale na metlah ali jezdrle kozle, vdasih so se tudi slekle in se od nog do glave namazale s darovniSko mastjo, ki naj bi si jo same izdelovale iz posvedenih hostij in otroSkih src.25 Ljudje so se pred njimi branili s desnom in z drugimi neprijetnimi vonjavami, najbolj5e obrambno sredstvo zoper njih pa je bil kriZ. iarovnice naj bi se prikazovale na dolodene dneve, najvedkrat na sveti veder, ponekod na veliko nod. Na dasovno najbliZji danaSnji dan >nodi darovnic<< (31. oktober) pa se je dalo tudi darovnice videti ob jesenskem enakonodju. VraZeverje, predvsem vera v darovnice in s tem povezani procesi, so dosegli na Siovenskem v drugi polovici 17. stol. najvedji razmah. Slovenski izraz za darovnice je ve5da. lzrtz predstavlja Zensko, ki vse ve, ali pa nodnega rnetulja (simbol du5e umrlih). To naj bi bila tudi lastnost biti.j, ki se vradajo iz sveta umrlih. Zato so ve5de povezali s hudidem Ve5de po ljudskih predstavah pijejo kri. Raz5irjene so bile zgodbe o zborih starih Zenska v gozdu, kjer naj bi moriie otroke. Domi5ljijo o darovnicah je dopolnil leta 1682 J. V. Valvazor z 25 Radovanovid, S., Bog se Sobota, 1997,slr.25. -8- usmili uboge grelne duSe, Murska Zgodooircftzayisi bakrorezi v knjigi >Prizoriiie iloveike sntrtin.26 Zna(ilen je izraz >>iarovnica z rnetlo<<. V Slavi pa je Valvazor zapisal zgodbe o darovni5tvu, dodal pa je tudi vraZe in verovanja, ki so bila poznana med naiimi predniki. Valvazor pravi, da v darovnice ne verjame (predvsem, da bi lahko letele), je pa seveda skrbno zapisal vsak tak pripetljaj. Nekatere je celo raziskal, ko je potoval po deZeli Kranjski.2T Tudi Ivan Tavdar je v Viso5ki kroniki opisal zgodbo Agate, ki so jo obtoZili darovni5tva in ji sodili. Znana je 5e usoda Veronike Deseni5ke, ki je bila pred sodiSdem obtoZena darovni5tva, vendar je bila opro5dena. A jo je dal Herman II. Celjski utopiti, deS da je za(,arala njegovega sina Friderika II.28 Procesi na Slovenskem Na Kranjske.n, Staierskem in Koro5kem so procesi potekali od 2. pol. 16. stol. do 1. desetletja 18. stol. Najved sodnih procesov je bilo na Stajerskem, kjer so bila priviligirana deZelna sodiSda (Maribor, Gornja Radgona, OrmoZ, Ljutomer, Fkastovec,...).2e Manj sodnih procesov je bilo na Kranjskem, nobenega pa ni bilo na Gori5kem. Na Korolkem in Stajerskem je bilo najprej obsojenih ved mo5kih kot Zensk, kasneje se je Stevilo obsojenih Zensk povedalo. Na Slovenskem30 so se darovni5ki procesi odvijali na podoben nadin kot drugod po Evropi. Zenske so obsodili sodelovanja s hudidem ob raznih nesredah: ob todi, su5i, de niso mogle imeti otrok ... Zadnji proces je bil v Radgoni (1144-1146), vendar sta bili obtoZenki oproldeni. Na Korolkem pa so bile verjetno zadnje Lrtve l. 1710. Carovnice naj bi se zbirale na Kleku in na Roga5ki gori. Na Kranjskern so bila glavna ZariSda darovni5kih procesov v Skofji Loki, okolici Cerknice in Planine, v vasi Badkovo, Ljubljani, Ribnici in Kr5kem. Na Stajerskem so bila srediSda darovniSkih procesov v mestih Maribor, Ljutomer, Radgona, Ptuj, OrmoZ, Celje. Posebno na Stajerskem je med kmedkim prebivalstvom veljalo, da darovnice povzodajo todo, neurja, zmrzali in podobne vremenske neprilike, Skodujejo iivini, zastrupljajo in ljubezensko darajo, kradejo hostiie, spreminjajo ljudi v Livali. Zanimivo je, da so vinogradniki pobirali davek za smodnik, da so streljali proti darovnicam, povzroditeljicam tode.3i Na Koro5kem so se izvajali 'o iaklid, F..Zadnjana grmadi. Ccije, 2001, str.267. r7 Carovni5tvo nekod, magija danes, Ljutomer', 1997, str. 13. 2s Prav tam. str. 14. re Radovanovid, S., Bog se usmili ubogc grelne du5e, Murska Sobota, 7991, str. 47 . 3u Prav tam, str. 47. 3r earovni5tvo nekod, magija danes, Ljutomer, 1997, str. 14. sodni procesi, vendar je o njih bolj malo ,narega.3' Veliko vlogo pri darovni5kih procesih je imel K. Frolich von Frohlichsburg, prof. prava na innsbur5ki . . t?univerzi." Zagovarjal je najstroZjo kazen. Med zagovorniki lova na darovnice paje bil na Slovenskem tudi slovenski pravnik, astronom in skladatelj Janez Jurij Hodevar (tudi Gottscher).34 V Padovi ie doktoriral iz prava. Med letoma 1695 in 1703 je opravljal sluZbo deZelnega krvnega sodnika. V tem obdobju je zelo kruto sodil v darovni5kih procesih na preddeZelnih sodi5dih na Slovenskem. Verjetno je >najuspeSnejSi<< slovenski lovec na darovnice. Na nasprotnike lova na darovnice na slovenskih tleh Zal ne naletimo. To okrutno obsojanje je prepovedala Sele Marija Terezija.3s Dolodila je, da morajo vse sodbe v darovniSkih procesih predloZiti njej osebno. Prvi evropski vladar, ki je leta l114 iz kazenske zakonodaje odstranil dlene darovni5tva, je bil pruski kralj Vilijem I.36 darovni5ki procesi na ormoskem obmoiju Leta 1635 je toda, ki je padala v okolici OrmoZa, naredila ogromno 5kode.37 Zato so 9. julija razjarjeni ljudje obtoZili darovni5tva, lindali in iive seZgali tri Zenske iz YiltuLa in z Zavrd,a. Vlada je nato pisala deZelnemu glavarju Grofu Karlu von Saurau, naj ormoSko deZelno sodiSde kaznuje krivce tega lindanja. Toda sodni uradniki si zaradi razjarjenlh ljudi niso upali prijeti voditeljev linda. Sele 26. januarja 1639 so dva voditelja linda obsodili na smrt, druge pa so prebidali in denarno kaznovali. Dne 1. avgusta 1669 so pred deZelnim sodiSdem v OrmoZu obsodili na smfi Stiri darovnice. Barbaro Rodik, NeZo Majcen in Marino Murkovid so usmrlili takoj po razglasitvi obsodbe, nosedo Marino Rep pa so do poroda obdrZali v jedi in jo Sele nato usmrtili. Konec leta 1676 so v OrmoZu obsodili in seZgali Sest darovnic, in sicer: Marino Hergula, Plohlinovo, Snajderjevo, Finkovo, Koradinovo in Petrinino. Na smrt z davijenjem pa so obsodili Ur5ulo Konstantin (po Fr. Kovadidu priimek Lastovec). ObtoZena je bila darovni5kega plesa na Donadki gori, in ker je delala vreme. Pri tern procesu.je 32 Radovanovid, S., Bog sc usmili uboge grclne clu5e, Murska Sobota, 1997, str..5i. 33 Fleinsohri, G., Stciger, O., Unidenjc modrih Zensk, I jubljana. 1993, str. 111. 3o Vojaskc.. M., Ko5ir, M." Carovice, Ljubljana, 1995, str. 169. 35 Cesanca Marija Terezija ie bila prepridana, cta se je dalovniStvcr pojavilo lc tam, kjer je gospodovaia nevednost, zato.je treba ljudi izobraziti in darovniStvo bo izginilo samo od sebe. (Radovanovid, S., Bog se usmiii uboge greine duie, Murska Sobota 1997, str. 23.) 36 Frav tam, str" 23. 37 Prav tam. str. 118. Zgodoairsftzopd zanimivo, da je gra5ka vlada krvnemu sodniku Juriju Villu prepovedala uporabo t. i. preizkusa z vodo.38 Leta 1617 je sodnik Vill v OrmoZu zasli5al Dorotejo Weda (Beda), trZanko iz Sredi5da, staro okoli 70 let. Tudi njo so najprej zasliSali brez mudenja. Nato so jo soodili s prido, ki je o njej trdila, da dara bolezni. Poleg tega so ji pokazali razne predmete, ki so jih na51i pri njej doma.3e V zapisniku iz procesa so naSteti: razna mazlla, modra krogla, korale, krpa, prebodena z iebljem, v platno vSit obrodek, vrvica z gumbi in dudno pecivo. Priznala je, da je vse sumljive predmete kupila na MadZarskem. V dasu sojenja proti Bedi so iz ormo5kega zapora u5le Mravljakova in 5e nekatere druge Zenske, obtoZene darovni5tva.'o Konec Ieta 1700 so v OrmoZu usmrtili darovnico Barbaro iem5ek (Them5ok).a' Poleg nje je bila zaprta 5e ena Zenska, vendar ni znano, kaj seje z njo zgodilo. O darovnicah in darovni5kih procesih na sredi5kem/ormoikem obmodju je pisal prof. Fr. Kovadid v kroniki Trg SrediSde, krajepis in zgodovina.42 Pravi, da so bili tudi pri nas v povezavi s starim sodstvom darovniSki procesi, s katerimi so se ukvarjali magistrati in deZelne sodnije. Te so od 16. stoletja preganjale darovnice. Na obmodju Slovenskih goric, vse do medZimurske meje, se je namred modno >>ugnezclila<< praznovernost. Zato je bilo tudi veliko Zrtev, ki so bile po mudenju obsojene na smrt pri mariborski, hrastov5ki, radgonski, vurberSki in ormo5ki sodniji. Fr. Kovadid pravi, da je bila iz Salovcev pri Sredi5du znana coprnica Tajdarica, ki je bila po ustnem izrodilu doma iz Sredi5da ali iz Salovcev.ot Njen priimek pa naj bi se ohranil v priimku Dovedar. SeZgali so jo v Koradici. Zato seje kraj pri Salovcih, kjer so seZgali Tajdarico, imenoval >>Grmaia<<. Navada je trila, da so mimoidodi na to grmado vrgli suhljad. Kovadid opisuje v prispevku, da naj bi Tajdaridin hlapec zveder namazal kolesa voza, ker naj bi naslednji dan vozil gnoj. Po pomoti pa je vzel tisto mast, ki jo je gospodinja uporabljala za svoje daranje. Ce je namred hotela kam leteti, se je s to mastjo narnazala pod pazduho. Hlapec je ie zveder na voz nametal gnoj, da bi ga zjutraj odpeljal na njivo. Ko pa je zjutraj priSel s konji do gnojiSda, voza tam ni bilo. Pogledal ie 38 ObtoZenke so hoteli vredi v Dravo, da bi ugotovili njihovo nedolZnost. (Radovanovid, S., Bog se usmili uboge grelne duSe, Murska Sobota, 1997, str. 118.) 3e Voiasko, M., Ko5ir, M., iaovice, Ljubljana, 1995, str.213. oo Pra, ta-, str. 214. 4r Prav tam, s]r.226. a2 Kovadid, Fr., Trg Srcdi5de, krajepis in zgodovina, Maribor, 1910, str.406 - 418. a3 Prav tam, str. 406. naokrog in opazil voz, postavljen na slemenu hleva. To je povedal gospodinji, ta pa mu je odvrnila, da naj v miru zajtrkuje, ona pa bo Ze spravilavoz s strehe na tla. To se je tudi zgodilo. Druga zgodba o Tajdarici pripoveduje, daje devljar Sival devlje v njeni hi5i. Ko je videl, da se je namazala z mastjo pod pazduho, je tudi sam to storil. Takoj sta oba poletela, in ko je devljar naredil kriZ, se je zna5el na visokem drevesu, od koder je le teZko priplezal dol. Nekod je Tajdarica svoji dekli na jurjevo narodila, naj gre pred sondnim vzhodom na njeno p5enico nabirat roso. S to roso je nameravala poikropiti svojo p5enico ob mlatenju. Ker pa je bila v plenici prevelika rosa in se dekle ni hotelo zmoditi, je nabrala roso okrog trnja in praproti. Gospodinja jo je shranila, in ko so jo vozili domov, jo je z roso po5kropila. A snopi so se spremenili v trnje in praprot in mlatidi so ga le teZko odnesli v Tmavo. Zaradi teh dejanj je Tajdarico ovadil mlatid Cvekl, bila je obsojena in seZgana.aa Po Kovadidevem zapisu sta bila v Gralkem arhivu v tistem dasu 5e dva zapisa, ki sta opisovala darovniSka procesa na ormo5ki sodniji, od katerih se eden nana5a na Sredi5de.o5 Kot na osnovi virov navaja Kovadid, naj bi bila leta 16ll pri ormo5ki sodniji zaradi darovni5tva obsojena 40-letna velikonedeljska podloZnica iz Cvetkovcev UrSa Lastovec. Pod prisilo in zaradi mudenja je priznala krivdo inizjavlla:46 1) Z Marino Herguljo, Plohlco, Snajderco, Finkovico, Kovaiiiko in Petrinka (ki so bile v prejinjem procesu, po priliki precl pol letont, obsojene in seigane) ie petkrat letala nad Donaiko goro, kjer so jedle, pile inplesale; hudobni duh, Janie irnenovan, jihje gostil. 2) Trikrat je s hudobnim duhom neiistovala. 3 ) Huclobnemtt dulru je zaobljubila svojo duio in v znamenje se je z iglo vboclla v srini prst (Herzfinger) desne roke ter ji je lrudii iz prsta sesal krv. 4) Kadarkolije s svojo druiboletelonaDonaiko goro, vselej jim je duh dal zatlostno pijaie iznekega velikego soda. 5) Na Donaiki gori je s svojimi prej imenovanimi aa Zapis o Tajdarici je Fr. Kovadid izpisal iz zapisa sredi5kega kaplana Mateja Slekovca iz ljudskega pripovedovanja v arhivu Zg. drultva. Slekovecje priSel leta 1877 za kaplana v Sredi5de in tukaj ma5eval do leta 1878. Veliko je pisal o krajevni zgodovini, izdal je ved knjig, dlanke pa je objavljal v raznih dasopisih. Bil je prvi prcdsednik Zgodovinskega drultva, ki je prevzelo tudi njegovo slovstveno zapuSdino. a5 Fr. Kovadid si je oba procesa leta 1907 z dovoljenjem arhivskega vodja tudi izpisal. Leta 1908 je Dr. Fritz Byloff v >Zeitschrift des Historischen Vereins ftir Steiermark<<, Graz, s. 2746, objavil sredi5ki proces. a6 Kovadid, Fr., Trg Sredi5de, krajepis in zgodovina, Maribor, 1910, str. 407. --10- Zgodor)irlsft zapisi tovariiicami trikrat napravila toio: Hergulja in Plohlca sta bili mojstmji in sta toio kuhali. 6) Straino toio pred 3 leti, ki je tako dalei segnila po Hruaikem in vse pobila, so tudi one napravile na Donaiki gori. 7 ) Pri ictrovniiki druibi je bila pet let. Fr. Kovadid navaja, da jo je deZelni sodnik Janez Jurij Franc pl. Wiil, ki je bil ormo5ki in ljutomerski sodnik, obsodil na smrt. Ker pa je bila noseda, so morali iakati na porod. Sodnik je 15. map 1677 porodal notranjeavstrijski vladi, da je Ur5a Lastovec rodila Ze pred Sestimi tedni. Otroka je vzel moZ, sodnik pa je sedaj predlagal sodbo: Uria Lastovec se zaradi dobrovoljno in prisilieno priznanega iarovniitva i:roii krvniku, ki jo odvede no gnnado, jo zadavi in njeno truplo seige, pepel pa se pokoplje v zemljo.aT Prve dni marca leta 1677 pa je trSki sodnik in Zupan Vartin Kolarid dal zapreti TOletno trZanko Dorotejo Bedo, na katero je Ze da\ dasa letel sum, da je v povezavi s >>hudim duhom.r.as Odvedli so jo v ormolko gra5dino, kjer je bilo 15. marca zasliSanje, ki ea je nastavljeni sodnik v ormo5ki gra5dini Janez Jurij Franc pl. Will natandno opisal v svojem porodilu notranjeavstrijski vladi. Pri procesu so bili navzodi: deZelni sodnik Janez Jurij Franc pl. Will, ormoSki mestni sodnik Jakob Link, Martin Habid, svetovalec Jurrj Dopusch in tr5ki sodnik in Zupan Martin Kolarid. Obravnava je potekala po deZelnosodnem redu iz leta t574. lz porodila je razviden potek darovni5kega procesa in nam kale na zvitost sodnika pri postavljanju vpra5anj, pri demer je pogosto zmedel obtoZenko.a' Med zasliSanjem je sodnik zbiral 5e dodatne dokaze proti obtoZenki. Ko je dobil sodnik od deZelne vlade 16. aprila 1677 >milostni ukaz<<, da sme med zasliSanjem uporabljati natezalnice, se je za&lo drugo zasliSanje. Zensko so odvedli k natezalnici in "jo ie enkrat z dobrega opomnili, naj prizna resnico. Ona odvrne, da bo na vsa vpraianja resniino oclgovorila, kolikor ,r.ot1 Med zasli5anjem so jo zvezali in nategnili. Med zmedenim izpovedovanjem je povedala, da so >i.ena sedanjega in prejinjega '"upana Repeiica in Gera Plevec, pa 2 ali 4 ciganice ktltale iloveiko glavo, ona (Bedovka) sicer ni bila .raven, ampak, ko so kuhale, je ila mimo hiie in ji je Repeiin hlapec to povedal.<< Na vpralanje, kaj so Zenske delale naprej, je dajala same laZne odgovore. Iz tega so sodniki skepali, da ,Bedovka to govori iz Itudobije in sovraitva<<. Pustili so jo 45 minut na natezalnici, a ni priznala nid. S tem je bilo zasliSanje kondano. Dne 27. aprila so jo zopet privedli k natezalnici in ji >prigovarjali, naj pomisli na svojo starost in na svojo cluio in naj ne bo tako zakrknjena, anryak nctj pove in prepozna resnico<<. Prosila je, naj jo pustijo, >>da bo vse z dobrega priznala<<. Spustili so jo in jo opomnili, >naj ne draii sodnije, ampak naj resnico govori<<. Po kratkem zasliSanju je >28. aprila ob 9. uri priila na muiilni stol in je bila na njem do 9. ure drugega dne, torej celih 24. ur, pa ni dala nikakrinih znamenj, da bi iutila boleiine, ieravno so se porabila vsa duhovna sredstva, da bi se odgnal satan, ves ias je ostala breziutna, iz iesar je sklepati, da je zli duh njene iute storil neobiutljive, da bi si ohranil irtev.ost Ko so jo naslednjega dne izpustili z mudilnega stola, se je zgrudila, >>a v 3 urah se je zopet zavedla in je bila tako zdrava in sveia, kakor bi nikoli ne prestala muk. Ker je ie trikrat prestala hudo natezalnico in so se uporabila vsa duhovna in dopustna sredstva, pa neie nii izpovedati, je claljne muienje odvei, razen ie nastopijo novi dokazi.<< Dne 3. maja 1677 so jo na5li mrtvo, pri demer je sodnik v porodilu vladi,zapisal, da so na njenem vratu opazili modre in drne pege. 5e istega dne je bilo Bedevkino truplo seZgano v prah in pepel. V porodilu sodnik navaja, da je >>nastalo med ll. in 12. ttro pred tistim prostorom v gradu, kjer je ienska mrtva leiala, tako pasje lajanje in tuljenje, kakor da bi bilo skupaj 200 do 300 psov, ki se med seboj grizejo in trgajo za kost ali meso. Gospa graiiakinja je zctukazala svojim ljudem, naj naZenejo pse, pa se niso upali, ker jih je spopadla groza zaradi strainega tuljenja: naposled so se vendar osriili, vzeli posveiena sredstva ter ili psov nagajat. Ko so pa priili na mesto, od koder je prihajalo lajanje, so naili le enega irnega in enega iarastega psa, ki sta se kmalu tudi izgubila, in je potem nastal mir. Cez pol ure pa je prihrul tak vihar, kakor bi hotel cel grad vzcligniti v zrak. Tako je Zenska gotovo napravila s hudiiem straino in za nje koristno pogodbo, zato so jo pa zli duhovi branili, da ni povedala resnice; pasje grizenje in praskanje pa se ne da drugaie razlagati, kakor da so se hudiii prepirali, kateri je pri tem vei pripomogel in bo za to pri njihovem poglavarju Luciferju dobil veijo pohvalo. Nagloma nastali vihar pa ne pomeni drugo kakor velikansko veselje zlih duhov, ki so po Bedovkini zakrknjenosti zmagali in toko sodnijo za norca imeli. Motvoz z gumbi in zvitki so se naili tudi pri prejinjih iarovnicah ter so jih nosile v ta namen, da bi ljudje ne mogli nii hudega +7 Prav tam, str. 408. *8 Prav tam. ae Prav tam, str. 408-412: 50 Prav tam, str. 413: opis opis poteka prvega zasliSanja. poteka drugega zasliSanja. 51 Stiriindvajset ur mudenja na darovni5kem stolu je pomenilo izjemno hudo kazen in bilo je najved, kar je dlovek lahko prestal. Notranjeavstrijska vlada je leta 1702 dolodila, da sme mudenje na darovniSkem stolu trajati najved 12, izjemoma 14 ur. (Jakiid, F.,Zadnja na grmadi, Celje, 2001, str.27O.) *'!1 -- Zgodoaircftzapisi govoriti ali jih sumniiiti, zlasti pa da jim sodnija ne bi mogla ikodovati.osz Tako je kondala zadnja sredi5ka coprnica. Ormo5ki sodnik pa je imel kasneje teLave zaradi tega procesa, saj so se v porodilu pokazale razmere na takratni deZelni sodniji v OrmoZu. Dne 4. maja 1677 je notranjeavstrijska vlada zahtevala od ormo5kega sodnika odgovor na 4 vpra5anja.s3 Med drugim mu postavlja vpra5anje, zakaj ni dokondal procesa proti dvema srediSkima trZankama, ki sta bili obtoZeni darovni5tva (neka Mravljakovica in Bedovka). Vlada vpra5uje sodnika, zakaj je tako dolgo odla5al z izpolnitvijo smrtne obsodbe nad Bedovko. V 4. todki je vlada postavila vpra5anje, kako varujejo kaznjence v ormo5ki jedi. Na posebej priloZenem listku sodnik zagotaylja, >da vestno izpolnjuje svoje dolinosti in poroia le golo resnico. Da pa ne pride med njiru in ..1. 54 'graiiakinjo", lastnico sodnije, do prepira, lepo prosi, naj viiji sodnik v svojem naroiilu ali ukoru ne imenuje njegovega imena, da je namrei on ovadil te nerednosti.< V 5. todki je vlada vpra5ala, >>ali so se proti Bedokovi uporabila vsa sredstva, da bi se pripravila k priznanju resnice<. Ze 15. maja 1677 je vlada gra5dakinji in sodniku poslala pismo, v katerem sodniku odita, da je >pustil poginiti glavno coprnico Bedovko, njene sokrivke, katerih.je gotovo bilo veliko itevilo, pa pustil, da so izginile in ie bodo tako ubcrgim ljudem veliko ikodovale. Se glavno coprnico je pustil brez straie, zato je sklepati, da so mu druge babe uile iz jeie. Strogo se naroia, naj se odslej bolj pazi na jetnike in na njihovo iivljenje, sicer bi se morala sodnija kam drugam prestaviti.<< Tc naj bi bila po Kovadidevih podatkih iz Sredi5ke kronike zadnja darovni5ka srnrtna obsodba iz srediSke okolice. Kot zadnja coprnica je bila na Slovenskem Stajerskem na smrt obsojena Lenika Kla-lednik pri Sv. Trojici v Halozah, 6. oktobra 1701. leta.') Literatura - iarovniStvo nekod - magija danes. Ljutomer, 1991. - iarovnice, vedeZevalke, alkimisti. Ljubljana, 1990. - Kovadid, Fran, 1910: Trg Sredi5de, krajepis in zgodovina. Maribor. 52 Kovadid, Fr., Trg Sredi5de, krajepis in zgodovina, Maribor, 1910, str. 416. 53 Prav tam, str. 417. 5a Ormo5ko gospoidino je med leti 1657 itt 1680 upi'avljala Anar Marija Pethe. (OrmoZ skoti stoletje I., Ormoi,, 1973, str'. 85.) 55 Kovadid, Fr., Trg SrediSde, krajepis in zgoclo rina, Maribcx, 1910. str.418. - Deschner, Karlheinz, 1957: Abermals krahte der Hahn. Miinchen. - Heinsohn, Gunnar; Steiger, Otto, 1993: Unidenje modrih Zensk. Ljubljana. - Jaklid, Fran, 2001: Zadnjana grmadi. Celje. - Klasinc, Anton, 1973: Ormoi skozi stoletja v ludi arhivskih virov. V: Ormoi skozi stoletja I, OrmoZ. - Kultur im Leben und Denken. Y: Gott ja! Kirche nein!. - Radovanovid, Sa5o, 1997: Bog se usmili uboge gredne du5e. Amen. Murska Sobota. - Sallmann, Jean-Michel, 1994: iarovnice satanove neveste. Ljubljana. - Tratnik Volasko, Marjeta; Ko5ir, MatevZ, 1995: Carovnice / predstave, procesi, pregoni v evropskih in slovenskih deZelah /. Ljubljana. Kljuine besede Kr5danstvo, cerkev, krivoverec, herezija, vraZeverstvo, inkvizicija, proces, lov, darovnice, Zenske, grmada, hudodelstvo. Povzetek Politidne oblasti in Cerkev sta lov na darovnice uvedla kot posledico strahu zaradi ogroZenosti pred zlom. To pa so v prispodobi predstavlje Zenske, ki so sodelovale s hudidem in se niso mogle upreti opojnosti hudidevih del. S svojo drugadno naravo so se Zenske vtikale v boZje zadeye in po cerkvenem mnenju povzrodale nesrede, naravne katastrofe, smrti,... (stvari, ki jih je bilo teZko razloZiti). Odnos cerkve do Zensk se vidi tudi v reku jezuita Georga Steingla (1584-1651): >Na povelje boga kliiem tako glasno, kot le morem, ne pustite iiveti iarovnicam, to iloveiko -nadlego je treba pokoniati z ognjem in meiemo.56 Sele v dasu Marije Terezije so oblasti spoznale, kako okrutni, krividni in nedloveSki so bili lovi na darovnice in sodni procesi proti niim. Zenske so bile pogosto irtve zavisti, sovraltva, obrekovanja in >>praznih<< dend. Vendar pa je tudi res, da je bilo v slovenskem ljudskem izrodilo raz5irjenih veliko vraZ, ki so sodnikom dajale podlago za kazenska postopanja. \i ljudskem znanju obstaia veliko >>receptov in formul<<, s katerimi so se ljudje zavarovali ali zdravili prei neznanimi pojavi. Vendar je treba o pojavu vraZeverstva, magije, drnih Oukev in koiomonovega Zegna v slovenskem ljudskem izrodilu posetrej govoriti. s6 Kultur im Leben und Denken -12-- V: Gott ja! Kirche nein!.