Peštnina plačana v gotovini.
ŽTEV. 129.
V LJUBLLJANI,torek, 7. julija 1925.
Posamezna številka Din 1"—.
LETO II.
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemi! nedelj in praznikov.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po polti: Din 20-—, inozemstvo Din 80-—.
Neodvisen političen list
UREDNIŠTVO IN UFRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA STEV. 13. TELEFON STEV. 532.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo.
Pismenim vprašanjem naj se priloži za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.638»
'‘o,,.
Brez oriientaciie.
Slovenska oficielna politika je danes brez orientacije. To se najlepše vidi iz časopisja vodilnih stranic. Na vse načine se skuša prikriti pravo stanje sedanje jugoslovenske notranje politike in z vsemi sredstvi se skuša vzbujati med ljudmi nade, za katere ni prav nobene upravičenosti.
Tako nočejo mladinski listi povedati svojim bralcem, da je sporazum med radikali in radičevci že v vseli glavnih točkah dosežen in da je treba samo še nekaj formalnosti in vlada hft bo dejstvo. In na drugi strani noče priznati časopisje SLS, da so Slovenci od sporazuma izključeni in da za bližnjo dobo ne . bodo imeli Slovenci prav nobenega vpli- s va na vodstvo državne politike.
Iji vendar je jasno, da se inore slovenska politika pravilno orientirali le, če pogleda resnici v oči, če si ne dela praznih iluzij. Po nerodnosti svojih poiitič- : nih strank so Slovenci1 svojo pozicijo zaenkrat zaigrali in te pozicije se ne da priboriti nazaj s prikrivanjem resnice, še manj pa z .neresničnimi očitki na račun takezvaue radičevske kapitulacije v trenutku, lco prijemajo radičevci za državno krmilo.
Izgubljeno pozicijo se da nazaj osvojiti le z delom in za nas Slovence1 treba do-ala M-nantozaveHtnini delom. Treba je enkrat prenehati s politiko, ki ima sko- , raj merkantilnl žnačaj in treba se pričeti zavedati, da je močna politika samo tista, ki črpa svojo silo direktno iz naroda, ki je vseskozi narodna. V tem, ne pa v raznih konjunkturah, je moč poli- ' tičnih strank in če ne bomo dosledno in konsekventno tej resnici prilagodili svoje politike, potem bomo izgubili tudi v bodoče več ko eno bitko.
Mladini, ki so bili vedno orientirani le na to, kako bodo ugajali vsakokratnim gospodarjem situacije, ti sploh ne morejo priti v poštev za narodno politiko. Kakor hazarderji so stavili vse na<eno karto in ko so zaigrali to karto, so izgubili vse.
Toda druge stranke morajo pričeti misliti na to, da se orientirajo v smislu čisto narodne politike, ali pa bodo ostale same in vsled tega (udi slovenski narod brez veljave.
Mislimo, da bi bilo veliko boljše, mesto da si dovoljujejo naše stranke očitke na naslov Hrvatov, da raje pogledajo, Kako se je Hrvatom posrečilo ves narod organizirati v eni stranki. Najti za ves narod eno politično misel in jo tako izdelati, da morejo na njo pristati vsi stanovi, to je problem, ki ga mora pričeti reševati tudi slovenska politika, če hoče, da bodo vse sile naroda uveljavljene.
Po svojem aparatu, po svoji dobri organizaciji, po številu pristašev, bi bila SLS poklicana, da postane nositeljica slovenske politike. Le malo verjetnosti pa je, da bi se jj p, posrečilo in sicer ravno vsled tega, ker je preveč -kleri-kalnar, popolnoma izključeno je, da bi ■»ogla poslati stranka, v kateri ima en inteligenčni sloj, privilegirano stališče.
Pogoj g. Pašiča.
S .SPORAZUMOM MORA RITI LIKV1- DIR ANO TUDI HRVATSKO VPRAŠANJE.
Beograd, 7. julija. Včeraj je Pašič sprejel radikalni triumvirat, ki vedi pogajanja in mu dal vse potrebne inslruk-cije za daljna pogajanja z radičevci. — Pašič je rekel, da ni sporazuma dotlej, dokler se radičevci ne izjavijo o tem, da je obenem s sporazumom likvidirano tudi politično vprašanje, znano pod imenom »hrvatsko vprašanje-. Šele potem, ko bo to vprašanje odstranjeno z dnevnega reda, bo mogoče sestavili skupno vladi'. Krizi vlade naj bi sledila
nova vlada. Moglo bi biti tudi nekaj političnih izprememb. Y glavnem pa bi ostalo vse pri starem in bi se nadaljevala stara deklaracija vlade.
Danes zjutraj je prispel \ Beograd Pavle Radič, ki je prinesel s seboj odgovor Stjepana Radiča. Za ta odgovor vlada v političnih krogih veliko zanimanje. Sporazum se sedaj nahaja v taki fazi, da po mišljenju gotovih političnih j krogov ne more nihče biti optimistično I razpoložen.
Samostojni demokrati zopet upajo.
Beograd, 7. julija. Včeraj popoldne so se sestali radikalni in radičevski delegati, ki vodijo pogajanja za sporazum. Od radičevcev sta bila navzoča samo dr. Nikič in Šuperina. Pavle Radič namreč še ni dospel iz Zagreba. Sestanek je bil več ali manj informativnega značaja. Radičevska delegata sta obvestila radi-
m m
m
njih in bo vseboval izvleček iz vseh onih vprašanj, ki so se pretresala in ki so bila sprejeta v zapisnik, ter sestavljajo bistveni del Razgovorov. Tako, bo tekst sporazuma vseboval razgovore, ki so se vršili na posameznih sestankih med radikali in radičevci.
Današnjemu sestanku pripisujejo po-
kale o nedeljski diskusiji v Zagrebu. 1 litični krogi veliko važnost, ker se sma-
Dalje so razpravljali tudi o intrigah samostojnih demokratov. V tem pogledu so bile dane informacije, da bi situacija postala čista.
Službena pogajanja med—radikali'in radičevci se bodo danes nadaljevala. Politični krogi smatrajo, da bodo pogajanja kmalu končana. Pogajanja bi mogla biti odgodena za danes popoldne, ako bi se pokazala potreba, da morejo na dopoldanski seji skupščine prisostvovati vsi poslanci. Kakor doznavamo, je potek pogajanj zelo ugoden in moremo pričakovati pozitivnih rezultatov.
Dosedaj še ni bil sestavljen tekst spo-
tra, da bodo na tem sestanku rešena vsa oim vprašanja, ki so še preostala.
Poleg popolnega optimizma v radikalnih in radičevskih krogih moremo zabeležiti še optimizem na strani samostojnih demokratov, ki že dalj, časa trdijo, da nacijonalni blok ne bo doživel nobenih sprememb. To je, da sedanja pogajanja med radikali in radičevci ne bodo dovedla do onega cilja, katerega pričakujejo radičevci. V radikalnem klubu obstoji atmosfera sporazuma in sestave skupne vlade z radičevci. Isti krogi podčrtavajo, da so vsa načelna vprašanja med radikali in radičevci rešena in da
Seja na L skupščine.
Beograd, 7. julija. Seja se je pričela | z običajno zamudo. Predsednik je javil j tragično smrt posl. Ajanoviča in je zbornica počastila njegov spomin. Predlog j kandidatov za Državni svet in glavno ; kontrolo je bil dodeljen posebnemu od-I boru. Nato je bilo prečitanih več zakonskih načrtov, ki so jih vložili razni ministri. Predsednik je javil, da si je pridržal posl. Pavle Radič mandat v okraju Šibenik—Zadar ter resigniral na mandat v Banjaluki. Posl. Agatonovičje predlagal nujno pomoč pcplavljeneem. Minister Miletič je pomoč obljubil. Finančni odbor je že predložil poročilo o dvanajstinah. Ko so bile pfečitane še druge formalnosti, se je prešlo na dnevni red obtožba dr. Poliča in tovarišev proti ministru Lukiniču. Po čitanju obtožbe, se je pričelo s čitanjem Lukiničevega zagovora, ki obsega 57 tiskanih strani. Ob eni uri je bila seja prekinjena.
POPOLDANSKA SEJA.
Beograd, 7. julija. Popoldanska seja skupščine se je pričela ob 17. in je trajala le pol ure. Prvi je govoril Pečič, ki predlaga, da se seja preloži na danes radi tega, ker poslanci niso imeli dovolj časa preučiti zagovor Lukiniča, ki je bil razdeljen poslancem šele opoldne. Ker se je dalo Lukiniču dovolj časa na razpolago za sestavo zagovora, je tudi potrebno, da imajo poslanci vsaj en dan za proučevanje tega zagovora. Marko Trif-kovič je stavil predlog na glasovanje, ki je bil soglasno sprejet. Seja je bila nato prekinjena in se nadaljuje danes ob 10. dopoldne.
razuma. Pišejo se samo zapisniki o po- i bodo imela pogajanja, ki se danes ali svetovanjih. Tekst sporazuma bo sestav- ; morda še jutri nadaljujejo, le informati-ljen še le po vseh končanih posvetova- J ven značaj.
Seja radikalnega kluba.
RADIKALI PROTI DR. LUKINIČU.
pa naj
bo
za njo se tako zaslu-
zen, res narodna stranka. in če se *e( prične SLS lazirati, če ne dokaže kleru njegovega mesta, potem je brezupen vsak poskus, da bi postala SLS kdaj vseaarodna stranka. Seveda je za tako dejanje treba imeti veliko poguma in mnogo delavoljnosti. Mislimo, da smo upravičeni, £e v ta pogum vodilnih krosov SLS dvomimo.
C'e pa ne m0re SLS postati vsenarodna stranka, potetn pač treba poskusiti, da izvršb to nalogo druge stranke. Mislimo, da j0 z ustanovitvijo Zveze slov. kmet-
Beograd, 7. julija. Včeraj dopoldne se je pred sejo narodne skupščine vršila seja radikalnega poslanskega kluba. Na seji so razpravljali o obtožnici pfoti Lukiniču radi afere Thurn-Taxis. Seja je bila posvečena izključno tentu vprašanju in bi se morala nadaljevati včeraj popoldne. Ker pa je včeraj delal plenum skupščine in zakonodajnega odbora, je bila popoldanska seja preložena na danes dopoldne.
« Sejo je otvoril Ljuba Živkovič, ki je poročal, da je prosil člane kluba: dr. Ninl>:a Periča, Leovaca in Živka Šušiča, da natančno prouče Vprašanje obtožnice proti Lukiniču. Istočasno je Živkovič dodal, da je dr. Ninko Perič izdelal obši-■ ren referat, v katerem navaja nepobitna ; dejstva proti Lukiniču in s katerim se popolno skladata tudi Leovac in Šušič. i Dr. Perič je nato prečital svoj referat.
i skega ljudstva taka možnost ustvarjena. . Toda nikakor ne brez aktivnega in zelo marljivega sodelovanja inteligence. Toda zavedati se je treba tudi tega, da je za vse to treba mnogo dela, mnogo sa-mozatajevanja in mnogo požrtvovalnosti. Veliki cilji sp vedno dragi.
Slovenska politika je bila neuspešna, ker je iskala orientacijo izven sebe. Toda le v sebi jerešitev in le iz naroda pride pomoč. V tem smislu se mora orientirati slovenska politika in potem ne bo nikdar več v nevarnosti, da se izvrši sporazum brez nje.
Značilno je, da je klub enoglasno sprejel Peričeve zaključke. Za njim sla govorila še šušič in Leovac, ki oba soglašata z izvajanji dr. Periča. V diskusijo je posegel tudi g. Vlajko Kočič, ki je zahteval pojasnila, ali se je vlada že bav ila s tem vprašanjem.
Minister Marko Gjuričič je izjavil v imenu vlade, da se vlada s tem vprašanjem še ni bavila. Istočasno je Marko Gjuričič izjavil, da vlada ni napravila nobenega vprašanja, in predlaga, da se puste radikalnim poslancem proste • roke, da glasujejo po svoji uvidevnosti. Radikalni klub je sprejel predlog Gju-ričiča. Po seji radikalnega kluba je prevladovalo mnenje, da bo Lukinič izročen sodišču. Sklep radikalnega kluba in razpoloženje radikalnih prvakov je bila senzacija za vse politične kroge.
Samostojni demokrati so zelo vznemirjeni radi sklepa radikalnega kluba. Politični krogi smatrajo, da je potrebno za vlado in radikale, da se dobi gotov čas in da se najde ugodnega izhoda iz situacije. Večina radikalov je za to, da se Lukiniča izroči sedišču. Mogle pa bi tudi nastati izprertiembe, ker so radikali stari taktiki. Izročitev Lukiniča sodišču zavisi cd uspeha pogajanj z radičevci. Ako bodo ta pogajanja uspela, bo Lukinič izročen sodišču.
Samostojni demokrati so se bavili včeraj z vprašanjem Obtožnice proti Lukiniču. Vsekakor je položaj za nje zelo težak in nevaren.
Kompromis glede tiskovnega zakona.
Beograd, 7. julija. Na seji plenuma zakonodajnega odbora so detajlno razpravljali o tiskovnem zakonu. Predsedoval je Ljuba Jovanovič, ki predlaga, da se izvoli ožji odbor, ki se bo dogovoril z vlado o predlogih opozicije glede sprememb pcedinih členov. Posl. Grol ugovarja:	Med	nami in vami ne more biti
sporazumevanja glede tiskovnega zakona. Tu more biti govora samo o sporazumu glede stilizacije., Jovanovič pristane na to. Pri volitvah v ta odbor so bili izvoljeni s strani opozicije: Smodej, Ku-mamidi. dr. Polič in Žanič; s strani vlade pa Ljuba Jovanovič, Srskič in Velja Popovič. Ko se je ožji odbor sporazumel glede dela, je bila seja plenuma prekinjena in se vrši prihodnja danes. Ako pa bo deloval danes plenum skupščine, bo seja sklicana pismenim potom.
Ožji odbor je nato delal v ministrski sobi skupščine. Stiliziral je prvih 20 členov tiskovnega zakona. Glede členov, i kjer se vlada in opozicija nista mogli | sporazumeti, bo razpravljal plenum od-I bora.
DEMANTI DR. TRUMBIČA.
Zagreb, 7. julija. Dr. Ante Trumbič dementira vse vesti, ki jih je priobčilo i nedeljsko »Vremec Dr. Trumbič je imel ' kratek razgovor z nekim gospodom, ki ; pa njegovega razgovora ni točno repro-1 duciral. To velja zlasti glede onih mest, j ki se nanašajo na reakcionarnosti ti-• skovnega zakona v zvezi z eventuelnini vstopom HSS v vlado.
I Širite »Nar. Dnevnik".
.n ** 'r,TCir*r7X*. JXi n»\
»Formalna kriza vlade nacionalnega bloka je otvorjena"
»Politički Glasnike, zelo vpliven beograjski list, piše o položaju sledeče: S pričetkom oficielnih pogajanj med HSS in radikali je otvorjena formalna kriza vlade nacionalnega bloka. Pogajanja sama nad vse jasno potrjujejo činjenico, da sedanja vladina večina v skupščini ne odgovarja več niti interesom države, niti onim stranke. Vlada nacionalnega bloka, ki je imela nalogo, da s krepkimi zakonskimi merami prisili največjo hrvatsko • stranko k spoštovanju zakonov, ta vlada je i izgubila svoj razlog obstoja v tistem hipu, . ko je izpremenila HSS svoj program v zmi- ; slu priznanja monarhije in državnega edin-stva. Glavni cilj vlade je dosežen in njena misija končana. Radikalna stranka, ki se je pri dosegi tega cilja spretno poslužila skupine samostojnih demokratov, mora sedaj svoj uspeh do konca izkoristiti in najti pota za likvidacijo hrvatskega vprašanja, brez česar je resno delo na ureditvi države nemogoče. Pri tem je radikalna stranka dala prednost velikim državnim interesom pred neko fiktivno večino. S tem je bila usoda koalicije s samostojnimi demokrati zapečatena. Pota radikalne in samostojno demokrat- ; ske stranke so se ločila v hipu, ko je Pavle j Radič svečano objavil kapitulacijo hrvatske- I
ga republikanizma in separatizma. S to kapitulacijo je bila dana radikalni stranki nova možnost za njeno nadaljnje delo v prid utrditve države. Znatna večina radikalov je razumela, da je sodelovanje s Hrvati edin izhod iz situacije, ki je bil dosežen z globokim preokretoin politike HSS. To so nalagali najvišji interesi države in monarhije. V kolikor niso tega razumeli vsi radikali, je bite tu krona, da usmeri vso stvar na pravo pot. V tej smeri sd se pričela oficielna pogajanja med radikali in radičevci. Pogajanja trajajo mogoče dalje, kakor pa se je pričakovalo. Agonija vlade nacionalnega bloka je pač dolga in bolestna, toda pogajanja se morajo končati s popolnim uspehom. Radikalna stranka ima usodo sporazuma v svojih rokah. Od nje v prvi vrsti zavisi vse, ker si je težko misliti, da bi stavili radičevci kake take pogoje, ki jih radikali iz strankarskih razlogov ne bi mogli sprejeti. Sicer pa morajo radikali tudi v takem slučaju žrtvovati nekaj strankarskih intereosv v korist državnih. Vsako pretirano varovanje strankarskih interesov bi v sedanjih prilikah pomenilo uničevanje misije, ki jo je prevzela radikalna stranka in ki je tolikokrat prejela zaupanje krone.
Solunski škandal.
RAVNATELJ NAŠE CONE V SOLUNU — JAVNO ZAGOVARJA GRŠKO STALIŠČE.
Ni dolgo tega, ko so bila pretrgana oficielna pogajanja med Jugoslavijo in Grško, ker ni hotela Grška udovoljiti niti najbolj upravičenim zahtevam Jugoslavije glede solunske cone. Da podkrepi svoje stališče, je naša vlada podvzela široko publicistično propagando in uspelo ji je tudi, da so Angleži in Francozi simpatično presojali jugosloven-sko stališče glede proste cone v Solunu in časopisi so tudi že poročali, da je tako pariška ko tudi londonska vlada prijateljsko svetovala v Atenah, da se pogajanja z Jugoslavijo obnove in ustreže najbolj upravičenim željam Jugoslavije.
Vsi ti uspehi pa so nakrat popolnoma zaigrani Direktor naše cone v Solunu, g. Sava Božič, je namreč napisal v solunskem listu >Le progres« od 2. t. m. članek, v katerem trdi, da Grčije ne zadeva prav nobena krivda, če naša cona v Solunu še ne odgovarja ; zahtevam jugoslovenskih trgovcev. Krivda da : leži samo na jugoslovenski strani, ker da je prišel jugoslovenski inženir mesec dni pre-kasno in ker bo poročilo o potrebnih gradnjah s tozadevnim proračunom odposlano v 1 Beograd šele te dni. Nato si dovoljuje g. Božič velik poklon grškim oblastvom, ki da najprisrčneje podpirajo vsa jugoslovenska stremljenja. Nato navaja g. Božič, kaj da se bo vse zgradilo in seveda zadosti tudi svo- j jim velesrbskim težnjam, ko mu je naše pri- i
stanišče v Solunu samo srbsko pristanišče in naše železnice le srbske železnice.
Tako je naš uradnik z enim člankom ovrgel vse jugoslovenske trditve in naša prizadevanja za izboljšanjem solunskega pristanišča mora tuji svet odkloniti, ko pa sam jugoslovenski ravnatelj naše cone pravi, da je pravica na strani Grkov.
Naša država plačuje torej zato ravnatelja pristaniške cone v Solunu, da jo ta pred vsem svetom kompromitira. Pribiti je treba, da je bilo grkofilstvo g. Božiča znano, da pa se ni nihče zmenil za proteste solunskih trgovcev naše narodnosti proti ponašanju g. Božiča. Ta je ostal dalje ravnatelj celo potem, ko je naš solunski konzulat podal proti njemu ovadbo in niti ovadba trgovske zbornice v Solunu mu še ni škodovala.
Pa je že tako, da je zunanje ministrstvo ravno tako ko generalna carina domena gotovih ljudi in da zato ne pomagajo nobene pritožbe, dokler ni narejena nepopravljiva škoda.
Solunski škandal, ker to ime zasluži izdajalski nastop g. Božiča, je obenem tudi škandal naše uprave, ki se meni za vsako najmanjšo partizansko stvar, ki pa spi, kadar ji najbolj ugledni državljani prinašajo pritožbe o njenih organih. Ali teh škandalov res še ne bo konec?
Brez logike.
Dosti nelogične in brezmiselne politike je ze doživela Jugoslavija, toda čast in »lava samostojni demokratski stranki, da nas je obogatila z novo nelogično politiko.
Ni še dolgo od tega, ko so vsi samostojno-demokratski listi trdili dan na dan, da je izdajalec in največji državni zločinec tisti, ki se veže z radičevci.
Nakrat pa so doživeli samostojni demokrati veliko iznenadenje in pričela so se oficielna pogajanja med radikali in radičevci. Tedaj niso več govorili samostojni demokrati, da so proti radičevcem in da je vsakdo, ki samo pogleda radičevce deletist in izdajalec, temveč v vseh vižah so začeli zatrjevati, da so pravzaprav oni edini pravi pristaši sporazuma. In v Sisku se je povzpel g. Pribičevič celo do trditve, da je on najbolj za sporazum, ker hoče ne samo, da so si
Prosveta.
DRAMSKA SEZIJA 1924/25.
Največ režijsko zaposlen je bil g. Šest. On je tiho, nevidno gonilo za kulisami, pognojeno L znojem stotin skušenj, nastopov in prepojeno z žrtvami, ki fizično in duševno črpajo moči neumornemu oderskemu krmarju. Povodom petdesetletne rojstne proslave pisatelja Ks. Meška je režiral dramo »Pri Hra- , stovih<, s skoro razkošnimi sredstvi in mini-cijoznimi detajli »Veroniko Deseniško«, nadalje dr. Lahovega »Pepeluha« z nekoliko pogrešno kuliserijo, Aristofanovo komedijo vLizistrato« in »Šestero oseb«. Slednjo iznajdljivo in zanimivo. Globok študij, svetsko znanje in dobro poznavanje moderne drame je odlikovalo Šestove režije. On je pridna čebela, ki nosi iz vseh krajev in velikih odrov nove izkušnje in pridobitve na domačo sceno. Pri tem potuje na svoje stroške. Naj bi javnost in merodajni faktorji to dejstvo primerno upoštevali. Igralsko je bil g. Sest malo zaposlen. Epizodna vloga v »Zori dan — noče, Akim, Garda Miladin, režiser gledališča. V slednji vlogi je bil to, kar je.
Izmed nvnogo zaposlenih je navesti g-Skrbinška. Stotnik Carbon de^ Castel-Jaloux, Bonaventura, Kralj devete dežele, Keržencev kot glavna in najboljša kreacija, Filurgos, rektor Kroll, sin v »Šestero oseb ..P*-®" lutkarski kapitan in Spira. Režiral je »Misel«. On ustvarja zavestno, premišljeno, včasih zaboli premočna miselnost.
Dozdaj najsrečnejšo sezijo je imel g. Lesar. Očividna igralska ambicija. Po Verov-škovih časih nismo več videli pristnih narodnih tipov na odru. Cesar izpolnjuje kar injsrečneje nastalo vrzel. Pozna kmeta, je svež in naraven in tudi v malenkostih iz-»ajdljiv. Nekam tuj in trd je še v klasični
Srbi in Hrvatje bratje, temveč, da postanejo sploh eno in isto.
Čeprav pa so samostojni demokrati tako lepo deklamirali o svoji pripravljenosti za sporazum, vseeno niso dosegli tega, da bi bili radičevci pripravljeni se z njimi pogajati. Nastala je zato za samostojne demokrate S nevarnost, da bodo potisnjeni v ozadje in da ‘ izgube pomembnost.
Tedaj so začeli samostojni demokrati zahtevati, da se ne pogajajo radikali sami z radičevci, temveč da se pogaja »nacionalni« blok, torej tudi samostojni demokrati. Radikali so samostojnim demokratom ustregli in skušali doseči, da se vrše pogajanja med nacionalnim blokom in radičevci. Ker pa so radičevci to odločno odbili, so odnehali tudi radikali in samostojni demokrati so bili potisnjeni v stran. Tedaj pa so bili samostojni
demokrati vsi iz sebe in pričeli so radikalom očitati izdajstvo, ker niso mogli doseči, da bi se samostojni demokrati pogajali z radičevci.
Taka je torej logika samostojnih demokratov. Kdor se pogaja z radičevci, je izdajalec in izdajalec je tudi tisti, ki ne doseže, da bi se samostojni demokrati pogajali z radičevci. Z drugimi besedami: Tisti, ki ne pusti, da bi postali samostojni demokrati izdajalci in separatisti, je tudi izdajalec.
Ni težko uganiti, kje tiči vzrok za to neverjetno logiko. Politika samostojnih demokratov spada med one mizerne politike, ki more živeti le od vlade. Če izleti ta stranka teroristov iz vlade, potem je njene slave za vedno konec. Ker kako bi v opoziciji terorizirali in kako bi v opoziciji pritiskali na denarne zavode, da jim plačujejo njih tisk. Vse ’ to je v opoziciji nemogoče, vse to še pa je . sila samostojne demokratske stranke in zato ; je njena deviza: Kaj programi, kaj 'načela, kaj logika, samo da smo v vladi, samo da : imamo moč — vse drugo je egalno.	.
Ker pa mora priti enkrat čas, ko morajo druge stranke uvideti, da za nje nima pomena umetno vzdrževati tujo stranko, mora priti tudi to, da postanejo samostojni demokrati peto kolo in da odlete iz vlade.
In ta trenutek je sedaj prišel in nobena sila ga ne zadrži več. Najmanj pa glupa »logika« mizerne samostojne demokratske stranke.
Politične vesti.
=: Pogajanja za sporazum. O sobotnih po- ; gajanjih med radikali in radičevci ni bil izdan noben komunike. Novinarjem je sicer Pavle Radič izjavil, da »so se pogajanja : uspešno nadaljevala in da je bil v vseh vpra- ; šanjih dosežen sporazum«, toda posebnega komunikeju ni bilo. To se je tolmačilo s tem, , da so se delegati že v vsem dogovorili in da ! so morali dobiti sedaj sankcijo svojih klubov za vse dogovorjeno. Zato je imel v nedeljo sejo poslanski klub Hrvatske seljačke stranke, dočim je imel radikalni klub sejo v pondeljek. Ko bodo delegati doznali za mišljenje obeh klubov, se pogajanja v torek nadaljujejo in tedaj bo skoraj gotovo tudi podpisan protokol o doseženem sporazumu. Po zatrdilu vseh obveščenih oseb je bil sporazum v vseh glavnih vprašanjih že dosežen i	in	je treba rešiti le še postranska	vprašanja,
!	ki	pa	so tako podrejene važnosti,	da bi jih
;	mogla	reševati že vlada RR. —V	kolikor se
J	ve	za	razpoloženje v radikalnem	klubu, se
i trdi, da so bosenski radikali celotno proti ■ sporazumu, vojvodinski pa le deloma. Goto-I vo pa je, da je večina radikalnega kluba za i sporazum. — Glavno in odločilno besedo pa | si je pridržal Pašič in njegov sklep bo merodajen, če je konsolidacija Jugoslavije nastopila ali ne. Vsled silnih zunanjepolitičnih vzrokov, ko tudi vsled pritiska visokih krogov ni misliti, da bi Pašič odbil sporazum in postavit svoio stranko v nezgoden položaj,
kar bi se zgodilo, če bi morala javnost smatrati večdnevna oficielna pogajanja radikalne stranke za neresna. — Končno bodi še pripomnjeno, da o samostojnih demokratih sploh govora ni, ker ti so odigrali enkrat za vselej.
— »Politika« piše o položaju samostojnih demokratov: »Ena glavnih težkoč v pogajanjih je prihajala od samostojnih demokratov. Včeraj pa je bilo tudi to vprašanje odstavljeno z dnevnega reda in sicer na ta način, da se ne ozira v sedanjem trenutku na samostojne demokrate kljub vsemu priznanju, ki jim ga dajejo radikali za njihovo sodelovanje pri izgradnji države, kot na skupino, ki ne odgovarja kombinacijam. Samostojni demokrati do včeraj niso jasno pokazali, kako vlogo nameravajo zavzeti v bodoče. Politični krogi splošno pričakujejo, da bodo samostojni demokrati sami podali ostavko in sicer po eni verziji že danes, po drugi pa po kraljevem povratku. — Zanimivo je to, da beograjska »Reč«, ki je pod konti bro informirane beograjske javnosti, ni nikakor optimistična, dočim pa je zagrebški in
ljubljanski samostojno-demokratski tisk »el* optimističen. Da koraka vsem na čelu z neresničnimi vestmi »Slovenski Narod«, se razume samoposebi.
—	Tolažba za analfabete. V hipu, ko ima SDS izleteti iz vlade, piše »Slov. Narod< o kolosalnem razvoju samostojne demokratsk« stranke na Hrvatskem. Za pustni čas bi bila laka poročila čisto jirimerna zabava, danes pa jih ni mogoče drugače označiti, kot smešno tolažbo za analfabete.
= Tudi ta je dobra! »Slovenski Narod« piše, da stoji SLS ob razvalinah svojih nad, ker ne pride v poštev pri sestavi nove vlade. Ali mar pridejo v poštev gospodarji »Slovenskega Naroda«, da se hoče ta časnikarska ruina norčevati, iz drugih? So morda pokopane nade SLS glede vstopa v vlado, toda zato pa je čisto gotovo, da za SDS niso pokopane le nade za daljno udeležbo v vladi, temveč tudi vsak up na njen obstoj!
= »Samouprava« vehementno napada »Or-juno«, ker je ob priliki pogreba italijanskih vojakov kritikovala postopanje naših oblasti. Samouprava«, pravi tudi med drugim: Ta izpad ljubljanske »Orjune« je tembolj obžalovati in obsojati, ker je naperjen proti italijanskemu narodu, ki je doprinesel tako, kakor naš, za sveto stvar svobode strahovit« žrtve in pripomogel v veliki meri do zrnair* onih idej, ki so prinesle našemu troimenemu narodu svobodo in naši državi vstajenje iz
groba • sužnosti. Med našo državo in Italijo obstoje prijateljski odnošaji radi velikih in mnogoštevilnih interesov, ki silijo naša dva naroda do takih odnošajev, izpad ljubljansk« »Orjune« pa je samo v stanu omajati voljo ! obeh narodov za prijateljske odnosaje, ki jih jim diktira že sam zdravi razum .in in-, teresi njihove politične in gospodarske bodočnosti. Do tako pogubnih rezultatov mor*
1 dovesti nerazumna zaslepljenost in nebrada-no zlohotenje! Trdno se nadejamo, da si pn-
i jateljski italijanski narod tega surovega im absolutno nezaželjenega izpada nebrzdanih 1 ljudi, kakršnih je najti pri vseh narodih, n» bo vzel resno k srcu. Preiti in pozabiti ga j«
! treba, kakor mračno senco, ki se je pojavila . za trenutek na jasnem horizontu prisrčnih im prijateljskih odnošajev med našima država-1 ma ki pa ni bila sposobna omajati teh od-nošaiev. Kajti naš narod dobro ve in pomni, i da se je kr hrabrih Garibaldijevih četnikov še za časa bojev za čisto srb.ko svobodo me-! šala s krvjo naših junakov, lega svetega | dolga naš narod nikoli ne pozabi. — Komen tar prepuščamo »Orjuni«.
‘	— Nemčija proti vzhodnemu garancijske-
mu paktu. Nemška ljudska stranka, kateri pripada tudi nemški zunanji minister Stre-
■	semann, je objavila smernice svoje P^bk.
! z ozirom na zadnjo Briandovo noto. V te« t smernicah odklanja ljudska stranka vzhodni garancijski pakt ter se je s tem bistveno pri-t bližala ekstremno-desnim nacionalistom. —
! Vsled tega je nasprotje med obema strankama selo padlo in vzhodni garandjski pakt
' ie s tem onemogočen. Socialno demokratski i »Vorwarts« obsoja novo politiko ljudsk*
I stranke ter pravi, da se je vsled notranjepolitičnih težkoč naredila zunanjepolitična i napaka. Novo politiko ljudske stranke bo smatrala tujina kot oficielno nemško polih-| t0 kar bo imelo za Nemčijo le slabe posl«-! dice — Govori se, da je Stresemann prvotno nasprotoval novi politiki in predlagal, da bi se šele po vstopu Nemčije v Zvezo narodov izpremLnila zunanje politična smer nemške politike. Končno pa se je Stresemanu udal in si s tem rešil portfelj.
—	Abdelkrim odklonil španske mirovn« pogoje. Fašistovski direktorij Španije je ponudil Abdelkrimu mir jjod sledečimi pogoji: 1. Španija plača 4 milijone pezet odškodnine 2 Priznanje avtonomije Rifa pod »uvere-niteto Španske. 3. Zgraditev pristanišča v Alhucemas in železnice, ki bo vezala Melillo z rudniškim ozemljem. Ti rudniki naj bi pripadali mednarodni družbi. Abdelkrim je t« pogoje, ki jih je stavil že pred tremi leti tedanji španski minister Alba, odklonil in obenem španski vladi sporočil, da je v njegovem ujetništvu 1873 Špancev.
in moderni drami. V tem smislu je bil njegov , Montfleury pretežak, kot Strelec (»Pri Hra-I stovih«) prepričevalen in resnično origina-' len, igral je Milisava, Afanazija Matvejiča, i Fjodoroviča vse manj močno kot Rožmanove-ga Janeza, ki je svojevrstna kieacija vesele Golarjeve zgodbe. Njegov rastoči razvoj ga je priljubil in ga srečamo piav pogosto na odru. Mitrič (»Moč teme«), drugi hlapec (»Pepeluh«), sel (»Lizistrata«), »član gledališča«, premišljen, a manj srečen Jurkovič v »Narodnem poslancu«. Torej pestra in naj-raznovrstneja zaposlenost. Upati je, da nadarjenega igralca hvala ne bo pohujšala in graja le ohrabrila. Kdor pusti vse in gre na varljive oderske deske, ta je svojo pot dobro spoznal.
Še vedno gibek, humorja poln koraka lahkotnih korakov čez oder, nestor Danilo. Čudovita, nezlomljiva moč naše starejše igralske generacije. V seziji ni bil preveč obremenjen. Virtuozno pa je podajal karakterno-epizodne vloge. Jodelet, Tasa, praktikant (»Sumljiva oseba«), je rojen pravljičar (Kraljevski tajnik), dober, a manj gorenjski Jer-nejec pri glasovno itak zelo neenotno igrani »Vdovi liošlinki«, bravurozen Sima Sokič v »Narodnem poslancu«.
Izdelane tipe je prinesel g. Peček. Cuigy, originalen Friderikov pisar (»Veronika«), prvi brat v »Pepeluhu«, atenski svetovalec, doktor v »Roka roko .. .< in karakterno nepogojen, a igralsko zelo zanimiv Sreta, novinar G Peček je tvorno gibek, intiutivno zadene kreacijo* in je dober opazovalec življenja. Mladostne ljubimce je tudi v pretekli seziji predstavljal g. Drenovec kot Kris jan, v ponovitvah (»Ilasanaginica«), kreiral je Djoka, snubca, viteza Sevničana, drugi brat v »Pepeluhu« (dobra mladinska vloga), harlekin/fin dr. Ivkovič v »Narodnem poslancu«. Bil je v grupi onih, ki so se največ udejstvo-
vali v ponovitvah. — G. Gregorin je igral prvega mušketirja v »Cyranu«, krepko Toneta (»Pri Hrastovih«) Hermanovega kance-lara, Pepeluha,. Gašparja, krčmarja v »Roka roko...« in je nastopil pri ponovitvah. V j pretekli seziji ni imel prilike močneje udejstvovati svoj kipeč temperament in nadar-jenosti. — G. Mod ven je nastopil v štirih manjših vlogah (Valvert, tretji minister, se-kretar in Mladen) ter v nekaterih ponovitvah. Za mladega igralca vsekakor preozk odmerjen delokrog. — G. Plut za®l“P“ ' ' mično »stroko« in ljudske' tipe. Mestan \ Cyranu, dobra maska kot Joso, psmdur, Nerad, oskrbnik, prvi hlapec, Tomazin in Pa-nitalon. Je dober epizodist. - G. Jan je nastopal večinoma v mladostnih vlogah kot sin, pastir, Pavlino, sluga Vasiloj, Tinče in po- . dobno’ Je uporabljiv talent z nežnimi registri in mehkim čustvovanjem. — V manjših vlogah so nastopali še gg. Sancin, 'Jerman, Žagar, Kosič, Murgelj in Rakar. — G. Osi-povič je predvsem režiral. /Moč teme« nuinj srečno, »Zoro, dan, noč« dobro, a z otipljivimi pogreški, posrečeno pa »Roka roko umije«. V vlogah je prišel zlasti figurativno do veljave. Ves moški in ženski ansamblje Ml
v splošnem prav močno zaposlen, število predstav izredno visoko.
Izmed ženskih moči (14 po številu, moških 22 igralcev) je kreirala ga. šariceva Roksano kot nežno, ljubko precijozo z drobnim plamenčkom svojega temperamenta, igralsko kočljivi psihološki tip Anice (»1 n Hrastovih«) je rešila uspešno, kot Ana (--Zora, dan, noč«) je pokazala vso svojo veliko igralsko tehniko, svetski nastop in v najou-ličnejši meri svojo odersko sigurnost. Ce i bile njene kreacije razgibane po ognju "J0, nejšega doživetja, bi gledali Veronil«}, ni mogel bolj verno gledati Pf801^ L me(i strati« je kreacijo Kalomke imeno
najbolj srečnimi. Končno Silvija v Benaven-tovi komediji. Magdo je igrala ga. Nabloeka. Salonske dame, demimondke m milu ženski literarni tipi so njena osobita domena. In naivke (»Paglavka«). V »Stričkovih sanjah« je kreirala Zino, v Pirandellu. S Ko-no Mirino in pastorko v »Pitandellu«. S Ko-lunibino je zaključila svoje vloge. — Ga. Juvanova je z redko nesebičnostjo igrala najrazličnejše vloge, tudi take, ki ne zadevajo njene močnejše strani. Krepke, sočne reali-stike in neizumetničenega igralskega natu-rela. Nnjene kreacije so: Mati Marguerita, n lika, Anisja, Brigita, Nastasja Petrovna, strea-nica Maša, druga atenska žena in vfrna’, vdova Rošlinka, njena	^
nretekle seziie. Vmes manjše vloge m pono-vUve Kot je ga. Nablocka težko pogresljiva v moderni komediji in svetskih karakterjih in ira Juvanova dragocena moč za domačo in naturalistične tipe. — Ga. Cirila Medvedova je nastopila kot Liza v »Cyranu«, stara Mica, Andja, Sida v »Veroniki«, Marja Alej ksandrovna, Darja Vasiljevna, v nas vlogi »Lizistrate«, kot Madame	*
spa Pacetova in Donna Sirena. Drastične v o-ge so bile srečnejše od osU* . raž nje ma (Sirena) 7£dele na nep^	^
fens^HgS^f klepetave1 ženščine Bila je duenja Roksane, mati v »Zora,
,	' sofja Petrovna, Matrjona, zločest-
iiiča babica, Marina, teta i. dr. Ona je potovalna in skromna, nepotrebno in kvarno na ie če se jo »specijalizira«. — Ga. Rogo-xova 'i® ustvarila v »llasanagiuici« svoj najboljši tip, bila je vsled »debele« režije pr
drastična Akulina, kreirala je Marico v »»u> " ljivi osebi«, v ruski drami se je obnesla Tatjana Savelova in v nekaj manjših	K
ter ponovitvah. Za vloge naivk ^mladostoih ljubimk sta si delili vloge gdč. Masa Slavie-
Štev. 129.
NARODNI DNEVNIK, 7. julija 1925.
Stran a.
Dnevne vesti.
PODRŽAVLJENJE LJUBLJANSKEGA KONSERVATORIJA.
Na drugem mestu objavljamo poročilo o delovanju Glasbene šole in konservatorija Glasbene Matice. V vsakem oziru uspešno je to delovanje in vsi vemo, da bi bilo še neprimerno uspešnejše, če bi imela Glasbena Matica dovolj sredstev, če bi bil konservatorij podržavljen.
Vse slovenske politične stranke so se že izrekle za podržavljenje konservatorija Glasbene Matice, toda vedno je ostala ta zahteva neizpolnjena, ker da ni denarja.
Ta argument je absolutno jalov. Če je mogoče to, da plača Slovenija na desetine milijonov dinarjev davka več, kakor je po proračunu predvideno, potem bo tudi mogoče dobiti par stotisoč dinarjev več za slovensko "prosveto, kakor pa je v proračunu predvideno. Vsaj mi ne moremo razumeti, zakaj bi smela Slovenija samo več plačati, ne pa tudi več prejeti.
Na drugi strani pa tudi vemo, da bi se dalo v državi silno mnogo prištediti. Če bi država skrbela, da pade draginja živil, potem bi samo vojno ministrstvo moralo prihraniti par sto milijonov. Vsaj se upa dobiti samo ■od štedenja pri avtomobilskih vožnjah 80 milijonov, pri ministrskih cigaretah pa 20 milijonov dinarjev.
Denar je tu, samo dobro voljo je treba imeti, da se ta denar najde. In zato pravimo, da je samo slaba volja strank kriva, če še do danes ni podržavljen konservatorij Glasbene Matice. Najslabšo voljo pa izkazuje ona stranka, katere šef je prosvetni minister in ki ima sam dovolj možnosti, da najde potreben denar za podržavljenje ljubljanskega
konservatorija.
In ker se to še do danes ni zgodilo, zato ni pretirano, če se reče, da SDS nima smisla za napredek slovenske kulture. Da slovenska javnost to mirno trpi, pa je sramota slovenske javnosti in enkrat treba tudi to pribiti!
—	Proslava tisočletnice v Zagrebu. Mi-lenij je praznoval Zagreb na sijajen način. Vse mesto je bilo okrašeno s hrvatskimi trobojnicami in cveticami. Ob pol osmih zvečer so se zbrala na Wilsonovem trgu sokolska in druga kulturna društva ter deputacije raznih korporacij. Priredili so po mestu povorko, ki se je, kakor trdijo, udeležilo nad 70.(XK> ljudi. Slavnostni govor je imel sokol dr. Rudolf Horvat. Govor je izval veliko navdušenje in gromke salve aplavza. Nato je zaorila iz tisoč in tisoč grl pesem »Lepa naša domovina«. Slavnost je zaključila veselica tla vrtu hrv. Sokola.
■*- Iz državne službe. Premeščen je od ngrarnega urada v Zagrebu za referenta k mariborski oblasti geometer Pajo Boškovič; mariborski oblasti je dodeljena uslužbenka
agrarnega urada v Mariboru Marija Pfefe--
l>„ Navedba glede nečitljivih podpisov.
10metni minister je izdal sledečo naredbo: Opaža se, da se železničarsko osobje ne podpisuje razločno, tako, da podpisov na dokumentih in aktih ali sploh ni mogoče čitati, ali pa se jih čita le z največjo težavo. Opozarjamo vse osobje, da se podpisuje v bodoče jasno in čitljivo. Vsak, kdor se pregreši zoper to naredbo, bo kaznovan brez ozira na njegov položaj.
Učiteljski kongres v Beogradu. V če-Jrtek, dne 9. t. m. se prične v Beogradu uči-e|!ski kongres, ki bo trajal tri dni. Udelež-'iikoni je dovoljena po železnicah četrtinska vožnja, po parobrodih pa polovična.
T Uničujoča sodba univerzitetnega profe-tlT’" ° letošnjjh maturantih. Neki univerzi-
Pfofesor, ki je prisostvoval letos na odn Th'iih šoktlt zrelostnim izpitom, kot poslanip ministrstva, opisuje v listih svoje milili	zrelostni izpiti so se
so dobili tudi mofi kol^ajkH>reie' Ta.,utis «lni od zrelostnih kzpitovdz kaznih* t V1in te
zave Pripovedujej^ neverjetne^ stvari^o %'
telektualni nezrelosti kandidatov. Z in-
va in gdč. Vida, obe nadarjeni mladi igralki. Igrali sta paže, Vida sestrico, deklici, gobče-ske dame, gdč. Šlavčeva Danico, večjo vlogo v »Narodnem poslancu«. — Ga. Vera Danica, je uspešno igrala raznolike tipe, med irugimi gospo Polišinelovo, Manico v »Ro-tnrti K’ Lani!)it0’ Get0 v »Veroniki« in jo je annlu^^ vlogah vedno najti v ženskem ka v 1?	Detlova	je	bila	Marfa,	Tonč-
(Hullra	i*’t in v ostalih nastopih epizo-
slon., '	<ja- Nana Wintrova, mnogo zapo-
i	, ' Ponovitvah je poleg raznih manjših g kreirala Marino v drami »Moč teme« skecf »• Pa ie irobo navesti edinega žen-
jočo trr>r<MSe^a 111 vsestransko se udejstvu-West našla"«1’"-Vo[°’ Jd ie zlasli v Rebbeki va in v harm0 J*J®"*1, duševni izraz. Zanimi-rila Jelisavo in .j ”',zfnskem duetu je ustva-
GdČ. Nctka Gorjupov«"- V >Roka roko • • •« tudi moških vlogah — %,Jt.r!,znovrstnih — otroške tipe. — Izmed. jubilantov podajala g. Povhe 25 letnico gledališkega ude<LJ?tavil nja in nastopil kot Prokič v »Narodnem °t)o" slaucu-, nadalje kot vitez Jošt ter v raznih manjših, zlasti komičnih vlogah. — Dela v pretekli seziji je bilo dovolj, ansambl je štoru svojo polno dolžnost in zasluži, da se mu \n Pr.'zna 'e papirnato moralično zadoščenje. Mlajši igralski svet je potreben izkušenj in Potovanj, zato bo resno misliti na to, da letno vsaj nekaj najbolj nadarjenih moči pošlje gledališka uprava študirat v počitniški dobi ' inozemstvo. Izdatek bi se visoko obrestoval. V množici domačih del so skoro utonile maloštevilne preinijere velikih dramskih del 'Uje literature, zato bo vsekakor potrebno v nodoči seziji nadomestiti to vrzel, ki je zlasti nastala vsled prepogostih ponovitev. S jem bi prišla na svoj račun publika, kritika 'n ne v zadnji vrsti ansambl sam.	—-j.
telektualno nezrelostjo je često združena moralna nezrelost. Od ortografije do sloga priča vse o intelektualni in kulturni zaostalosti naših maturantov. Kakšna intelektualna bodočnost nas čaka?«
— Ugovor zagrebških gostilničarjev zavrnjen. Zagrebški gostilničarji so, kakor smo poročali, vložili ugovor proti cenam, ki jih je določil mestni odbor za pobijanje draginje. Odbor je ugovor zavrnil.
— Povišanje železniških tarifov v Avstriji. Generalna direkcija avstrijskih zveznih železnic pripravlja povišanje vseh železniških tarif. Osebni tarifi se zvišajo, 10%, blagovni pa od 5 do 15%.
— Policijska racija v Beogradu. Te dni je podvzela beograjska policija racijo, ki je imela naravnost sijajen uspeh. Policijski organi so prignali na urad 120 ljudi, samih sumljivih tipov, vlomilcev, žeparjev, goljufov in »lahkih« žensk. Med njimi je bilo mnogo takih, ki so jih že dolgo časa iskali. V nekaterih predmestnih beznicah je bilo naslednji dan pusto in prazno, ker so bili
uapšeni« vsi stalni gostje.
— Evakuacija Porurja Nemški listi poročajo, da izpraznijo francoske okupacijske čete Gelsenkirchen in okolico okrog 15. julija t. 1.
— Otok Wight v nevarnosti. Angleški geologi zatrjujejo, da je otok Wight, ki leži ob angleški obali pred Ilampshirom, v nevarnosti, da ga razcepijo v doglednem času valovi atlantskega oceana na dva dela, nakar izgine del pokrajine okrog luke Solent pod vodo.
— Umrljivost na Dunaju. Meseca maja je umrlo na Dunaju 1920 oseb proti 2177 v mesecu aprilu. Meseca maja lanskega leta je umrlo 2127 oseb, umrljivost na Dunaju se je torej zmanjšala.
— Obravnava zoper Mencio Carniciu, morilko macedonskega voditelja Paniče bo, ka-
! kor poročajo z Dunaja, že dne 1. avgusta. Zdravstveno stanje morilke je brezupno, bolezen na ledvicah in pljučna tuberkuloza se je tako poslabšala, da bi obravnave, ako bi se vršila pozneje, mogoče sploh več ne dočakala. Prošnja njenega zagovornika, da se preiskovalni zapor ukine, je bila odbita.
— Velika nesreča v Bostonu. V soboto ob 4. zj. se je zrušilo v Bostonu petnadstropno poslopje »Piekwiek-kluba« ravno ob času, ko je praznoval klub v lokalih obletnico proklamacije ameriške neodvisnosti. Vseh 200 udeležencev je bilo poškodovanih, štirideset jih je že umrlo. Katastrofo je povzročilo dejstvo, da je bil pri podzemskih delih izpodkopan temelj.
— Hude nevihte v Gornji Italiji. V petek in soboto so divjale v Gornji Italiji posebno v Milanu in okolici, hude nevihte. Ciklonu podoben vihar je odnašal strehe slabejših hiš po deželi in ruval drevesa. Na cesto Milano—Bergamo je podrl 32 platan, tako, da je bil promet z vozovi nemogoč. V Cre-scenzagu je bilo kakih 10 oseb ranjenih od opek, ki so padale s streh. V Varesottu in okolici je padala pol ure debela toča.
—Podrobnosti o vlomu v zakladnico bazilike Sv. Petra. K vlomu v zakladnico bazilike Sv. Petra v Rimu, iz katere so, kakor smo poročali, odnesli tatovi za tri milijone lir dragocenosti, poročajo sledeče podrobnosti. Tatovi so prišli v zakladnico sfozi luknjo, ki so jo izkopali iz dvorane nad zakladnico skozi strop. Historične dragocenosti so pustili vlomilci nedotaknjene. Ugotovilo se je, da je spalo v poslopju več delavcev, ki so zaposleni pri restavracijskih delih. Luknjo je bilo treba kopati več dni, ker je zih izredno debel. Podnevi je bila luknja pokrita z nekim zabojem. Policija misli, da je tatove iskati med 30 delavci, ki so bili zaposleni v bližini dvorane. Nekaj jih je že aretiranih. Vratar je čul ponoči pred poslopjem avtomobil, zato je verjetno, da so se ga poslužili vlomilci. Tatovi so delali z najmodernejšimi vlomilnimi sredstvi. Na rokah so imeli rokavice, zato ni najti nikjer nobenega odtiska prsta.
— Mednaroden goljuf. Po Beogradu se je potikal zadnje čase neki Josef Weissmann, ki se je klatil že po vsem svetu, in za katerega se zanimajo državna pravdništva več držav radi velikih goljufij. V Beogradu je hodil s potvorjeno na 100.000 Din glasečo se vložno knjižico neke inozemske banke okrog trgovcev ter jim izvabljal posojila, češ, da vrne denar, kadar mu izplača ban-' ka njegovo vlogo. Nasedlo mu je več kalinov, tako, da je osleparil beograjčane za 260.000 Din. Končno so ga prijeli in vtaknili v preiskovalni zapor. Toda tiček je bil tako zvit, da je osleparil celo svojega advokata za 8000 Din in s tem denarjem pobegnil iz preiskovalnega zapora.
— Roparski napad na tovorni avtomobil.
V	soboto ob 11. uri dopoldne je bil izvršen na tovorni avtomobil neke milanske tovarne za plin v bližini mesta roparski napad. Cesta je bila zabarikadirana in avtomobil, na katerem so sedeli šofer, neki delavec in neki uradnik tovarne, ki so imeli pri sebi plačo za delavce v skupnem znesku 164 tisoč lir, je moral obstati. V terti hipu je skočil iz zasedo individij s šofersko čepico in očali ter puško v roki. Pomeril je na trojico v avtomobilu ter zaklical: »Stojte, sicer streljam! irmK°i h®-0 80 se Pripeljali v drugem avto-
ii	v i "ietr°v.i tovariši, ki so si z revolver-i cvnCm i Prilastili ves denar, nakar so se
. rwitovarišem odpeljali z največjo br-
l f n« m , °v.yef,tUa milanska policija telefonu no \ se oblasti bližnjih krajev, roparjem se niso na sledu.	1
— Okraden iznajditelj. Inžener Bernhard Becker, znan nemški iznajditelj v \Veimar-ju je postal žrtev zločina svojih nastavljen-cev, ki so mu kradli že več mesecev važna pisma, dokumente in risbe o novih iznajdbah. Hišna preiskava pri uslužbencih je ugotovila, da so imeli tatovi zveze z inozemstvom, policija je našla pri njih pogodbe s
f iujimi državljani, glasom katerih bi bili do-! bili uzmoviči velike vsote za razne Becker-jeve iznajdbe. Po sprejemu denarja in voznih listov I. razreda, so jo nameravali popihati s celim štabom nemških inženerjev v ino-‘ zemstvo. Glavna krivca Maks Ziener in Artur Groger so zaprli.
— Zločinski morfinist. V Wiesbadenu so prijeli te dni kemika Poppa iz Frankfurta, ker je bil osumljen, da je umoril 18-letno deklico. Popp je umor priznal, povedal je prostovoljno še več, namreč, da je umoril pred mesecem dni še neko 19-letno deklico. Oblasti so ugotovile, da je Popp strasten morfinist, ki je ušel meseca marca iz neke blaznice. Sumijo, da je umoril tudi nekega restavraterja.
j — Uspešen vlom na Dunaju. Te dni so vlomili neznani storilci v pisarniške lokale stavbne tvrdke Relli na Dunaju. Navrtali so dve blagajni ter odnesli 300 milijonov avstrijskih kron. Vlomilci so prišli in odšli po kanalu.
— Inkasant udruženja rezervnih oficirjev
— tat. Te dni je prijavil Milorad Nikolič beograjski policiji, da mu je bila pri belem dnevu ukradena iz žepa na zidu viseče suknje listnica z vsebino 3310 dinarjev. Tatvine je obdolžil inkasanta udruženja rezervnih oficirjev Spasoja Pejiča, ki je po kratkem ta-
, jenje priznal in povedal, kam je denar skril, nakar so ga šli detektivi iskat ter ga na veliko veselje Nikoliča prinesli na policijo. Manjkalo ni niti pare. Policija pa se je začudeno povpraševala, kako je -mogoče, da je izvršil doslej pošteni inkasant to naivno izvedeno tatvino.
— Mlad junak z revolverjem. Na dvorišču gimnazije v Pasingu na Nemškem se je odigrala te dni krvava tragedija. Sedemnajstleten dijak je streljal na koleginjo iste starosti ter jo poškodoval smrlnonevarno, nato si je pognal tri krogle v glavo ter se isto-tako smrtnonevamo poškodoval; Storilec je sin nekega profesorja, deklica pa hčerka nekega advokata. Domneva se, da gre za nesrečno ljubezen.
— Zločin pijanega orožnika. Te dni se je primajal po neki beograjski ulici hudo pijan žandar, Marko Ostojič. Pred neko hišo je zagledal služkinjo Marijo Vošnjak, in zahotelo se mu je ljubezni. Ker pa je bil po Obrazu ves krvav — najbrže od kakega go-
' stilniškega pretepa — se ga je Vošnjakova zbala ter stekla v svojo sobo. Žandar je skočil za njo ter jo pričel pretepati ter ji groziti z bajonetom. Na njen krik je prihitel gospodar, ki je tekel na ulico po pomoč. Slučajno je naletel na policijskega agenta Ra-
■	divoja Jeremiča. Pogumni detektiv je hitel takoj na pomoč. Pozval je orožnika, da vrže bajonet proč. Na temnem dvorišču se je razvila med njima ljuta borba. Žandar je prizadel agentu več poškodb z bajonetom, agent pa je udaril orožnika z revolverjem po glavi. Ko so prihiteli pasanti ter prižgali luč, sta ležala oba nasprotnika na tleh napol nezavestna. Prepeljali so jih v bolnišnico. Žan-darjeve poškodbe so precej težke.
— Samomor radi nesrečne ljubezni. Te dni je izvršila na Sušaku samomor 15-letna Darinka Šarinič, izredno lepa in temperamentna deklica. V temni noči je vstala iz poste- ! lje ter šla na vrh kamnoloma pri Martinšči- j ci in se vrgla v globočino. Kamnolom je tako ; visok, da se zvrti človeku v glavi, ako po- i gleda doli, zato je naravno, da je obležala J nesrečna deklica na mestu mrtva. V smrt jo je gnala nesrečna ljubezen.
— Usodepolne posledice zakonskega pre- i pira. Privatni uradnik Johann Zingel na Du- i naju se je sprl v soboto s svojo soprogo. Iz j žalosti radi spora je šel v gostilno ter za- j pil vso mesečno plačo v znesku dveh mili- ; jonov avstrijskih kron, nakar se je vrnil i domov ter se je v kuhinji obesil. Ko ga je j soproga našla, je bil že mrtev. Gospa Zingel je dobila radi tega tako vehementen živčni sok, da so jo morali prepeljati z rešilnim vozoin v blaznico.
— Pod nož se je vrgla, da je rešila svojega moža. lljuro Ilragojevič iz Rusvaje se je vračal te dni s svojo ženo domov. V vasi Kri-vaja sta sedla v gostilno, hoteč se nekoliko odpočiti. Naletela pa sta na pijanega kmeta
V	ida Grkiniea, ki živi ž njima v sovraštvu. Razvil se je prepir, ki se je končal s tem, da je navalil Grkinič na Dragojeviča s kuhinjskim nožem. Dragojevičeva žena je prihitela svojemu možu na pomoč. Vrgla se je med nasprotnika, zato pa je dobila sunek, ki je bil namenjen njenemu možu. bmrtnonevarno ranjeno ženo so prepeljali v bolnišnico. Dragojevičeva sta star zakonski par. Njemu je 50 let, njej pa 45.
~ Iz ljubezni do moža v smrt. Sodni svetnik Božo Milinovič v Kotoru je že dalje časa težko bolan. Ko so povedali te dni zdravniki njegovi soprogi, da je izgubljen, jo je to tako potrlo, da se je zastrupila. Zapustila je pismo, v katerem pravi, da ne more preživeti smrti svojega ljubljenega soproga, zato umre raje sama preje. Afera je vzbudila po mestu veliko sočutje, pogreb je bil sijajen.
. “ I^taajstletna avanturista. Iz Beograda je bil poslan te dni odgonskim potom v Av-®trlI° 15-letni Gustav Miiller iz Gradca. Dečko je ukradel svojemu očetu večjo vsoto denarja ter se napotil s svojo ljubico, neko ... Madžarlco po svetu. Denar je izročil ljubici, ki pa je, kakor hitro se je to zgodilo — zapustila. Tako je ostal mladi pustolovec sedaj sam brez denarja in brez ljubice.
— Zakotna tiskarna. V Orešnikovi hiši v Gosposki ulici v Celju so razkrili zakotno tiskarno. Lastnik, korektor in meter je bil sodni uradnik Novak, njegov pomočnik pa neki zlatarski vajenec. Politična oblast je podjetje zapečatila.
— Zopet nesreča na našem morju. Nesre- 1 ča, ki se je pripetila nedavno v kastelan-skem zalivu, pri kateri je utonilo šest oseb, naših ljudi ni izučila. Te dni sta vozila 60-letni Duje Požin in 30-letni Plepel na istem mestu ribiški čoln, ki je bil tako natovorjen, da je zadostovala mala sapica in čoln se je
prevrnil. Starec Božin se je boril nekaj časa z valovi, nato pa utonil, dočim se je njegov mlajši tovariš rešil.
— Pretep med francoskimi literati. Te dni
je prišlo na nekem literarnem banketu na bulevardu Montparnasse v Parizu do hudega pretepa. Banket je bil prirejen na čast nekemu mlademu pesniku. Udeležilo se ga je 150 oseb. Toda že ob začetku so se sprli literati radi članka, ki ga je priobčil neki večerni list: »Ali se more poročiti Francoz z Nemko?« Beseda je dala besedo in kmalu so si skočili književniki v lase. Razvil se ja tak hud pretep, da je moral vzpostaviti red močan oddelek policije. Literati so se pretepali s steklenicami in stoli.
— Devištvo 12-letne deklice. Desanka, žena Svetozara Djordjeviča je prijavila te dni beograjski policiji, da je orožniški narednik Mihajlo Ružič posilil njeno 12-letno hčer Lenko med tem, ko je spala v postelji njegove priležnice. Tako trdi Desanka in njena hčerka. Orožnik in njegova priležnica pa trdita, da je deklico posilil njen lastni oč«. Orožnikova priležnica pravi, da je deklica moralno propala, v dokaz temu trdi, da jo je Lenka opetovano nagovarjala, da ji preskrbi kakega moškega. Lenkin oče seveda tudi neče biti kriv. Zdravniška preiskava j* ugotovila, da je Lenka deflorirana, gre samo za vprašanje, kdo ji je vzel devištvo, i» s tem vprašanjem si belijo sedaj glavo go-spoje od beograjske policije.
Ljubljana.
uradniki s*
v sredo dn«
1— Trgovski nameščenci in
vabijo na sestanek, ki se vrši 8. julija 1925 ob pol 9. uri zvečer v prostorih Gremija trgovcev v Ljubljani, Aleksandrova cesta (palača Ljubljanske kreditna banke, vhod nasproti kino »Ideal«). Na dnevnem redu je razgovor o volitvah r Obrtno sodišče. K polnoštevilni udeležbi vabi Pomočniški zbor gremija trgovcev v. Ljubljani.
—	Stavbeno gibanje. Stavbena zadruga »Stan in dom« je pričela graditi na travniku za državnim vrtom ob Tržaški cesti za svoje člane stanovanjske hiše. Gradbena zadruga »Ilera« je nakupila na Kodelijevem več stavbnih parcel, ki jih namerava še leto* pozidati.
IZ LETNEGA POROČILA GLASBENI MATICE V LJUBLJANI.
Glasbena šola in konservatorij Glasben« Matice v Ljubljani sta končala šolsko leto 1924/25 dne 27. junija 1925. Koncem šolskega leta je bilo na zavodu 584 gojencev od teh 436 na glasbeni šoli in 148 na konservatoriju. Razen devetih, so bili vsi r«-dovani. Učne uspehe moremo zaznamovati . vsaj dobre, saj je dobilo 3/i vseh gojencev red prav dobro in dobro in to večinoma pred izpraševalno komisijo. Na obeh zavodih j« poučevalo 32 učnih moči. Poučevali so m sledeči predmeti: splošna glasbena teorija v treh letnikih in šestih razredih, intonacij-ske vaje, harmonija v dveh letnikih in treh razredih, kontrapunkt, kompozicija, nauk • instrumentih, Battkejeva učna metoda, fizi-jologija govora, glasbena zgodovina, solo-petje, klavir, gosli, vijola, čelo, kontrabas,’ flavta, oboa, klarinet, rog, trobenta, pozavna, tolkala in orgle. Poleg tega še vaje v igranju, šolski orkester in operna šola. Konservatorij je imel posebni oddelek za izobrazbo učiteljev glasbe na osnovnih, srednjih in strokovnih šolah, ki je štel 9 kandidatov. Vseh predmetov, ki so se poučevali je bilo 24, in jih je posečalo 931 gojencev od teh 608 na glasbeni šoli im 323 na konservatoriju. To večje število nastane,'ker so nekateri posečali po več predmetov. Posebno razveseljiv je obisk orkestralnih instrumentov, katerih pouk je posečalo 44 gojencev; na vsak način pa bo treba povzdigniti obisk vijoline, ki je razmeroma še slabo posečena. Ravnateljstvo je priredilo tekom leta z gojenci 7 internih nastopov in koncem šolskega leta tri javne produkcije konservatori-stov. Vpisovanje za novo šolsko leto 1925-1926 bode začetkom septembra. Vse podrobnosti bo javilo ravnateljsvo pravočasno v naših dnevnikih.
Radiofonija.
vrn.
Odgovor na vež vprašanj. — Moje skušnj« * slušali. — Danes razglašena epohalna i*-najdba. — Razno.
Na Dunaju, 2. julija 1925.
Naj podam vkupno nekaj pojasnil na več podrobnih vprašanj. — Tožijo mi, da 1« s težavo, redko, slabo vlove celo najbližj« evropske postaje. Kaj je temu vzrok? — Smatram, da je aparat dober in da amaterji znajo ravnati ž njim, pa tudi, da je antena povsem v redu. V tem slučaju je treba potrpežljivo in — treba znati iskati. Po navadi je tako: Vtakni obroče (špule), ki so potrebni za zaželjeno dolžino valov; tabelo imaš gotovo pri roki. Prižgi vse tri cevk« in obrtni oba »iskalca« na 90 stopinj (skala od 0 — 180). Na to približuj prvi obroč z roči«) proti drugemu obroču tako dolgo, da zacujes močnejše šumenje. Primi oba >iskal-ca« m toči levega večkrat od 0 — 180 in nazaj. desnega pa počasi od stopnje do stopnje, dokler v slučaju ne zapiska. To je znak, da si neko postajo vjel. Ko piska z najnižjim glasom, skušaj z,levim iskalcem ta glas ojačiti, potem pa potezaj z ročico obroč navzdol, dokler se namesto piska oglasi govor, petje, godba itd. Skušnja te pouči, kako morata kazati oba iskalca, da slišiš najbolje. Enako se šele. s poskušnjami prepričaš, kako morajo goreti cevke, da čuješ »ravno prav«.
Ako se nič ne oglasi morajo biti razni vzroki. Morda v istem času sploh ni nikakih valov, morda je ravno odmor. Spočetka je tre-
l»a pfttflpežljivo čakati in ne lakoj manipulirati e aparatom. — Preišči, ali je vse v redu a aparatom, anodno baterijo, akumulatorjem. ali je.slušalo, prav pritaknjeno in ali ai tu kaj pokvarjeno.
Viroki pa so še drugi!
Cela Koroška n. pr. ima zelo nesrečno lego — vsled visokih gorskih grebenov na ▼s« strani. Elektromagnetiški valovi ne gre-4n skoEi vse gore z enako silo, ali celo ne. Tako se nahajajo sprejemni aparati in antene v vznožju take gore nasproti valovom z one strani — v električni senci; antena nima kaj loviti ali prihaja valov tako malo in tako slabih, da je treba najobčutljivejših aparatov visoke potence za najmočnejše uspeha. N. pr. na Bledu ob jezeru pod gradom bo težko loviti valove od severa. Karavanke in hribec gradu so vmes in ^vprašanje je. koliko valov prodira skozi, li valovi sicer imajo kakor svetlobni in glasovni valovi lastnost, da se upognejo, lomijo in gredo v drugačni smeri dalje. Vendar dvomim, da morejo s severa doseči anteno pod blejskim gradom. Morejo jo pa doseči od vzhoda, recimo iz Beograda ali Budimpešte. — Mnoge skušnje in poskušnje prinesejo jasnosti za vsakega amaterja posebe. — Na Dunaju n. pr. je skoro cel sedmi okraj jako neugoden celo za domačo postajo; zunanjih postaj ne vlove mnogi z najboljšo anteno. — Ako torej kdo ne dobiva oddaljenih postaj, ni vselej kriv njegov aparat.
V največ slučajih je vzrok slaba antena. Najobičajnejši sta dve obliki antene, tako-zvani L in T - anteni. Morda najboljša je prva me
zida do vstopa v hišo, povsod dobra izola-	^	in toliko. Omenjena knjižica je sestavljena	.	staja Slov. 11.50; oglje, bukovo, la, fco meja
cija. Aparat ne bodi predaleč od prestopa ži-	|	na podobnem principu merjenja le, da nje-	j	bi. 96; bukova drva, 1 m dolž., lanska sei-
ce v hišo. V hiši napelji izolirano žico.	nentu lastniku ni treba nič »ugibati', nego	!	nje, fco Skoplje, 75 vag. den. 30,' bi. 30; pše-
lapelj
Pred prpstopom dovodne žice v hišo postavi pretikalca proti — si reli; eden kontakt vodi anteno k aparatu, drugi pa v zemljo. Tako postane antena dober strelovod. Ne rabi antene ob hudem vremenu, marveč zveži jo z zemljo. — Kdor ne more postaviti antene iz ene same žice, si jo naredi iz dveh koncev v paralelni razdalji 120 do 150 cm in dolžini 12 do 20 m. Žica mora biti na obeh koncih navezana na dva lesena prečna droga, a od tam dalje izolacija v trokotu. i)o aparata mora iti žica od enega konca dalje, a od druge kratka vez — ali pa od srede obeh žic združena ena sama žica, da antena naredi podobo velike črke T. — Glavno pa je: dobra izolacija. In zopet važno je: veliko izkušnje ob še večjem potrpljenju. Užitek je potem toliko večji.
(Dalje sledi.)
Gospodarstvo.
DOLOČANJE ŽIVE TEŽE PRI GOVEDU -BREZ TEHTNICE
Te dni je izšla v slovenskem, srboluvat-skem, nemškem, italijanskem in madžarskem jeziku v žepnem formatu knjižica pod naslovom »Določanje žive teže pri govedu — brez tehtnice«, katera avtorja sta g. Makuc in dipl. agr. A. Jamnik, katere slednji
vum o m i - m..,-.... ..,„iv..,	 r-	je poznan kmetijski pisatelj, je izdal že več
a**' p ra v' napravljena: Do 40 metrov bakre- I pripravnih in koristnih strokovnih knjig, e žice 1 '/•—2 mm debele, napni med dva i Knjiga je potrebna \sakemu živinorejcu,
ekonumu, prekupeu, mesarju, eksporterju itd. Potreba tehtnice spričo te knjige odpade, pa tudi nobenega računanja ni. Žival je zmeriti po dolžini in na obseg in iz teh dveh merjenj dobljeni števili že sami pokažeta težo. Značilno je, kako si zlasti po sejmjh mnogi pomagajo na la način, da merijo živino z vrvico, nekaj časa tuhtajo ; in potem uganejo, da bi žival »utegnila- tehtati toliko
ima eksaktne številke, ki mu povedo vse. Koliko so včasih nepošteni nakupovalci prevarali ljudi, ko so kupovali kar »na čez , kajti tehtnic ni povsod in Se jiti vedno ni mogoče posluževati. Danes pa šo vse prevare nemogoče, ker vsak, še tako priprost •} človek, ki pozna številke, lahko sam dožene 1 živo težo svoje živali in na podlagi tega ve j koliko naj zanjo zahteva, ako jo prodaja. ; Takega pripomočka do sedaj še nismo imeli ! in gre izdajatelju zasluga, da nam ga je orno-gočd po neverjetno nizki ceni. Knjigo 'se , dobi po vseh knjigarnah po 10.— Din in pri ' dipl. agr. A. Jamniku, lastniku Agrarnega biro-a \ Ljubljani po 10.— Din (v inozemstvo 11.-— Din) s poštnino vred. Oni, ki naročajo po pošti, morajo denar vposlaii naprej.
kola kolikor 'mogoče visoko nad hišo ali Bied dvema drevesoma, toda jako dobro izolirano. Vzemi za vsak konec 3—5 takozva-uih jajčnih izolatorjev iz porcelana; 4—7 mm vrvica iz konoplje, dobro parafinovana, od druge luknje proga izolatorja do prve luknje drugega itd. in končno v oddaljenosti vsaj 1 m do kola in 2 m do drevesa; drugi konec žice napelji kolikor mogoče daleč od
LJUBLJANSKA Bt.RZA,
dne 6. julija 1925.
Vrednote:	7% investicijsko posojilo iz
leta 1921 den. 63; Loterijska 'i.V-2% državna renta za vojno'škodo den. 235; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 202, bi. 202; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 225, bi. 265; Merkantilna banka, Kočevje den. 101, bi. 105; Prva hrvatska štedionica, Zagreb den. 800, bi. 806; Slavenska banka d. d., Zagreb den. 68; Kreditni zavod za trgovino in industrijo, Ljubljana den. 175, Dl. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana bi. 134; Združene papirnice Vevče, Goriča- ] ne in Medvode d. d., Ljubljana den. 100. bi. 110; -Stavbna družba d. d., Ljubljana den. j 265, bi. 280; 4X>i% zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20; 4lA% kom. zadolžili- ! ce Kranjske deželne banke den. 20 .
Blago: Zaboji za slive, 22'A, fco nakladal- j na postaja-Slov. bi. 5.50; zaboji za slive, 25, : fco nakladalna postaja Slov. bi. 7.50; zaboji i za slive, 30, fco nakladalna postaja Slov. bi. i ■11; zaboji za slive, 33, fco nakladalna jio-
nica Hardvvinter II., fco Postojna trans. bi.
| 410; koruza sremska, fco nakladalna jiostaja i bi. 180; oves, la, stari, fco Ljubljana den. 325; oves novi, par. Ljubljana den. 250.
BORZE.
Zagreb. 6. julija 1925. Devize:	Curih.
11.125.—11.225, Praga 169.45—171.85, Pariz 276.50—281.50, Newyork 56.84—57.04, London 277—280. Trst 217—220, Berlin’ 13.625 —13.775, Dunaj 0.08025 —0.08145.
Curih, 6. julija 192.". Današnja borza: Beograd 8.95, Pariz 24.06, London 25.0o, Nevv-york 515.50, Milan 19.25. Praga 15.275, Dunaj 0.007255.
\ inska razstava v Šibeniku. V Šibeniku se vrši od 26. julija do 26. avgusta 1925 vinska razstava, kot del Jadranske razstave v Splitu.
X Dobave. Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: Dne 22. julija t. L pri odele-nju za mornarico v Zemunu glede dobave 20.000 kg pralnega mila. — Dne 27. julija t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave stekla. .— Dne 30. julija t. 1. pri smodnišnici v Kamniku glede dobave 12 hrastovih"čebrov; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave raznega stekla; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave barv ter glede dobave raznega drobnega materijala (špage, usnja, sukanca, vrvi, cevi itd.); pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave papirja. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Izdajatelj: dr. Josip Hacin
Odgovorni urednik: Železnikar Aleksander Tiska tiskarna »Merkur« ' Ljubljani
i v*»orwjr. (UJM**
(24)
lahko vse
V oklopnjaku okoli sveta
Spisal Robert Kraft.
Da, to misel je Georg hitro ovrgel. Sreča je, da je sploh še vjel avto iti se peljal z njim; bil je največje upanje zaostalih, četudi so vedeli, da ne more notri. Na ta način izve najhitreje, kako se bo končala vožnja in kaj bo z avtom.
Da se kopa mr. Deacon v reki, to je bil še slišal; sicer bi bil menil, da je 011 odpeljal avto. la se je torej sam od sebe začel pomikati, najbrže, ker je Tom preveč zaloputnil z vrati.
Da vozi avto sto kilometrov, to ve Georg, in prav-tako, da je končna postaja približno ob kanadski
meji.
Ob tem rezultatu prestrašen, začne iznova upati po gumbih. Toda že čez nekaj minut, spozna, da ni upati na srečen slučaj.
■	Avto pa ima še vrata na straneh, vsako ploščo je moč uporabiti kot vhod. Morda se mu le posieči priti notri.
Georg torej zopet stopi na stopnjico ob strani in leze počasi kroginkrog avta, kljub silnemu vetru, vleče za vse ročaje, dela razne poizkuse, vse zaman, nobena plošča se ne premakne.
Ko dospe zopet na pločnik, opazi, da so ročaji tudi višje, torej je možnost, zlesti navzgor. To stori, ročaji so tudi zgoraj, po vsej oklopni strehi, ki je pač nekoliko poševna,' a ne dosti. Ce vtakne še noge v ročaje, lezi
prav udobno, veter piha nad njim, 011 pa opazuje, kar je videti spredaj.
Strojevega tresenja navadno pi bilo občutiti, voz ima prav vzorna peresa, ali pa kako drugo pripravo, tako da Maksimus ne uporablja pnevmatike kot blazine. Kamnov tu ni, sicer so pa tla zelo neravna, voz prav pošteno skače, toda Georg opazi, da so kolesa ali osi popustljiva; če se desna stran visoko, dvigne, se dvigne hkratu tudi leva, tako, da je voz vedno v ravnotežju.
Tako je avto zavarovan zoper zapreke, ki se stavijo kolesom, kaj pa bo, če bo drevil proti kaki skalnati steni?
Iji pred njim, v preriji, je neko skalnato gorovje, vsaj tako se spominja Georg. Toda, kaj bo tedaj, o tem rajši ne premišljuje. Skušal si bo rešiti življenje s tem, da bo skočil doli, sicer. se. razdrobi avtom. Ce ie bil se tako močno zidan in o rejen primerno tolikim prilikam, nekje je bila vendarle meja.
Pred njim se zasveti precej široka voda. Bila je prerijska reka, ki je prestopila bregove in ko Georg o tem razmišlja, se začno kolesa vdirati in voda brizga bolj in bolj.
V	Georgu- se zasveti iskra upanja, ker vidi že, kako obtiči avto v močvirju. A it. tega ni nič. Pač sopiha avto,'a hitrost se prav nič ne zmanjša in šele sedaj razume Georg, kaj mu je nekoč razlagala Leonor.
Vsaka konjska sila razvija hitrost enega kilometra. Tako so vzpostavili, kakor so želeli in na ravni poti je hitrost ostala neizpremenjena. Ce pa je imel avto premagati ovire, strmino ali kaj drugega, tedaj so se vzpostavile potrebne konjske sile same, in hitrost je bila vedno ista.
Ženijalna, izborna iznajdba — le za ta slučaj ne! Kolikor večje delo je, imel voz v močvirju, toliko več konjskih sil je razvil — torej >auto« v pravilnem pomenu besede — da se ne pogrezne, pred tem so ga obvarovala spodnja kolesa.	-	^	,
Toda, za opazovanje nima Georg dosti časa. Sedaj pade avto v vodo reke. Če pa je Georg mislil, da bo tu obležal, ker ne bo imel vijaka, se je zopet zmotil. Maksimus je vse boljši, kakor si želi.
natek zadostuje, da se ne ustavi, pomagajo tudi kolesa, ki se vrte silno hitro — avto dospe na drugi breg, spleza navzgor, najprej še v vodi, potem skozi močvirje, in slednjič je zopet na trdni preriji.
Na isti način prebredi Maksimus vsake četrt ure rečico, ki so v tem času vse izstopile, čez nekaj nie-
s.ecei|thndo pa brez vode. -
Jeleni in antilope beže pred drevečo pošastjo, lam stoji skupina Indijancev, ne vedo prav, ali naj beže ali ne.
Ker pridejo rdečekožci časih v naselbine, jim
avto ni nepoznana prikazen. Je že preveč zavzel ves svet. V Ameriki ga ima vsak večji posestnik, poleg tovornih avtov.
Seveda, tako ustvarjen, popolnoma zaprt avto, ki z veliko hitrostjo drvi po preriji, preplava reke in močvirja, to je Indijancem povsem novo, to je >medicina«, čarovnija, raje ga ne napadejo, če bi ga sploh zarnogn dohiteti na svr.jih konjih.
Kar zagleda Georg pred sabo gozd. Hitro sjJeza s strehe in stopi zadaj na plačnik ter se prij^r™'
onemu, ki lahko vodi tudi popolnoma zaprt ar'
(Dalje prih.)
4A£I OGLASI
"V b?*ed Din . vseka nadal]na bes .•da 50 para.
Oglase
a vse liste naše krnljevine spre-eina po originalni ceni. Biro Rc-ilama«, Beograd, Knez Mihajlova ulita 11, telefon 2639.
Fižol vseh vrst, suhe gobe,' repno seme. kumno, mravljinčna jajca in druge pridelke
„ 	kupuje
SEVER & K0MP., LJUBLJANA. Cene sporočamo na zahtevo.
Gospodična
poučuje citre proti nizkemu hono-
«»cju Gre tudi na dom. Naslov pove uprava lista.
Municija
za lovsko puško, kaliber 16, ugodno proda Šebenik, Ljubljana, Knezova ulica 28.
Revirni gozdar
1 državnim izpitom, 34 letno temeljito vsestransko prakso in prvovrstnimi izpričevali, izvežban tudi v poljedelskem gospodarstvu, ki je vodil samostojno večje revire ter govori slovenski in nemški, želi iz-premeniti svojo neodpovedano službo. Ponudbe pod »Revirni gozdar« na upravo lista.
Kurja očesa
Zaščitni znak
Skladišče v lekarnah ali drogerijah narav-nosl iz tvornice In glavnega skladišča.
19. iHJi«. lekarnar,
Potne vizume
od strani konzulatov v Beogradu preskrbuje najhitreje zn zelo nizek honorar Biro »Reklama , Beograd, št. 2639. Po pošti jroslani potni listi se takoj vidirajo in se vrnejo priporočeno z doplačilom stroškov.
Abs. jurist
vstopi v odvetniško jiisamo. Cenj. ponudbe prosi pod šifro »VesleiK na upravo lista.
Proda se
radi nujnega odpotovanja jako poceni posestvo, obsegajoče 10 ha z gospodarskim poslopjem, njivami, gozdom in velikim hlevom. Pet minut od železnice. Krasen ragled. Posebno pripravno za profesijonista ali lesnega trgovca. Eventuelno se odda tudi v najem. Ponudbe na naslov:	Anton	Zruštek,	pošta	Misli-
aje, železniška postaja Dovže pri Slovenjgradcu v Jugoslaviji.
Tekstilbazar
Ljubljana. Krekov trg. 10,
prvo nadstropje,
prodaja;
frotirje,
KREPE.
DELENE,
CEFIRJE,
MIZNE PRTE itd. po vnovič znižanih cenah.
„Opeka‘
prvovrstne zidake pripor.oč« i opekarna
D. D.
v Ljubljani — Tovarna m; Viču (Brdo) — Plata/a* * Prošekovi J. prttttl«
Josip Peteline, LJuBljana
vaiOul (bJU* PrUmoun iponenik«) ob VOdt	Sb malo J
rohobiCIne mn Uvflje, kroJaCe, ce-vlj«rje, scdlaije, mSu kltfo. silDtcnln«, Upa* rab««. iCelk«,	toaletno	blago.
l*-	Sl	l.-b	Telefon	Hi
tu
III intimo jllo za cvetlice
I« izborno učinkovito sredstvo, katero omogoči rastlini do izredno bujnega razvoja in vzbudi v cvetu mnogo intenzivnejšo nianso batve Cena zavojčku Din S*—.	i	Razpošilja društvo!
^VRTNABSKA ŠOL A" V KRANJU.
Mala« salo««1 H«riman»ky, Korsika, Adria, Bajc, Urbanlž. Kan«.
Visokošolec
išče primerne zaposlitve za čas počitnic. Sprejme tudi inštrukcije za jesenske izpile (humanist). Ponudbe upravo lista pod »Visokošolec*.
na
Ženitev.
Kmet — vdovec — bi se rad oženil. Prednost imajo one, katere posedujejo nekoliko premoženja. — Ponudbe s sliko na upravo lista pod »Ekonom«.
SEZIJI
Brusilo, za kose znamke „Swatynrt Iz najboljšega brusnega materijaln ponuja v preprodajo:
FRANC SWATY
tovarna umetnih brusnih >n ostrilnih kamnov Maribor, Jugoslavija.