APRIL 1 P Hugon, škof 2 T Frančišek Pav. 3 S Rihard 4 Č Izidor 5 P Vincencij 3S 6 S Viljom_ 7 N 2. po Velik. © 8 P Albert, očak 9 T Marija Egipt. 10 S Mehtilda 11 Č Leon I. Anglija in Francija podminirali norveško obrežje na treh mestih. — Norveški vladni kabinet sklican k izrednemu zasedanju, da razmotriva to kršitev nevtralnosti. . — Nevarnost tiči v možnosti protikoraka od strani . Nemčije. ■ - DENARJA SE POSLUŽUJE NEUGODNO VREME ZADRŽALO POLET New York, N. Y. — Viharji nad Atlantikom so povzročili, da se je moral preko-oceanski polet s "clipperjem" odložiti za dva tiru. Aeroplan bi bil imel odleteti zadnjo sredo, toda v petek je bil še tukaj. Na ta način je bil tudi ameriški poslanik v Parizu, Bullitt, prisiljen, da je moral čakati na povratek v Evropo. N AZIJI NAPOVEDUJEJO t z Jugoslavije V delavnici okov na Gorenjskem se je razletela nova brusilna plošča in večji kos je zadel v glavo delavko Jur jevo Minko. — Nekaj statističnih podatkov iz litijske ga okraja. — Druge vesti. Anglija nakupuje produkte v balkanskih državah, da prepreči njih izvoz v Nemčijo. — Nevarnost od Nemčije. Usodna ura za nevtralce se C približuje, pravijo. ( Berlin, Nemčija. — Tukaj- ( šnji listi so koncem zadnjega 1 tedna napovedovali, da bo ev- t ropska vojna v kratkem sto- 1 pila v novo fazo, in, da se tu- < di bliža usodna ura za ne- : vtralne države. Ta napoved je bila posledica konference, ki . jo je imel propagandni minister Goebbels s časnikarji v petek popoldne. Splošno se < pričakuje v tukajšnjih krogih, ' da bo Anglija tista, ki bo pr- ; va udarila in, da je nedavno 1 imenovanje Churchilla vrhov- : nim vojnim poveljnikom zna- : menje, da namerava Anfelija < za vsako ceno doseči uspehe, j --o--- NEMŠKI INTERNIRANO! POBEGNILI Buenos A ires, Argentina. — Zadnji petek se je izvedelo, da so pobegnili trije internirani častniki nemške ladje Graf Spet;, in trdi se, da je eden od teh že prispel v Nemčijo z dokumenti te ladje. Graf Spee je bil, kakor znano, meseca decembra potopljen od lastnega moštva, ko je bil v nevarnosti, da ga ujamejo tri angleške ladje. Niso pa omenjeni trije častniki edini, ki so pobegnili med tem časom; izginilo je tudi število drugih mornarjev, ki so bili tedaj postavljeni v internacijo, in tako se poroča, da namerava vlada postaviti preostale pod strogo vojaško nadzorstvo. —.—o- ČLOVEČANSKI NAČRT ZDRAVNIKOV Chicago, 111. — Skupina neodvisnih zdravnikov širom dežele se je združila v posebno organizacijo, katere namen je, da poskrbi za zdravniško oskrbo revnejšem slojem ter obenem poučuje ljudstvo o najnovejših i z n a j d b a h v zdravniški stroki. Organizacija ima svoj glavni urad na 700 No. Michigan avc. ter se ji je priglasilo za sodelovanje okrog 25,000 zdravnikov. London, Anglija. — Istočasno s poostritvijo blokade j na severu delujete Anglija in Francija tudi na to, da pre- r prečite uvoz v Nemčijo še iz v drugih držav, katerih izvoza j. tja ne morete direktno kontro- ^ lirati, ker se vrši po suhem. K c tem državam spadate Belgija g in Nizozemska, v prvi vrsti pa j države jugovzhodne Evrope, t zlasti Rumuni.ja in Jugoslav!- ; ja. c Te države skušate Anglija in s Francija kontrolirati predvsem s svojim denarjem. Odločili ste > se namreč, da boste kupovali od i njih vse njihove previsne pro- 1 dukte, kateri bi drugače šli v < Nemčijo; s tem, da ste jim po- i nudili zanje višjo ceno, kakor bi i jo mogla ali hotela plačati Nemčija, upate, da bodo balkanske države pograbile za dobro kupčijo. Povrhu pa so jim še zagrozile, ako na ta lep način ne bodo sodelovale z Anglijo, jim bo ta ukinila dovoz vsega blaga iz svojega imperija. Angleška vlada sicer trdi, da je v tem oziru dosegla zelo zadovoljive uspehe, vendar pa je dokaj dvomljivo, da bi se balkanske države kar na slepo po-lakomnile angleškega denarja, kajti gotovo se zavedajo velike nevarnosti, ki bi jim s tem grozila od Nemčije. Zelo verjetno je namreč, da Nemčija ne bo mirno gledala, da bi se ji tako-rekoč izpred nosa odvažal potrebni materij al, marveč bo, ako bi bilo treba, tudi s silo, oziroma z napadom, nastopila. -o- RUSI NAPADLI MAN-DŽUKUO Tokio, Japonska. — Tukajšnja časopisna agencija je v . petek poročala, da je oddelek I ruskega vojaštva prekoračil i mejo in vdrl pri mestu Suifen-■ ho v Mandžukuo ter tam za-i žgal neko malo vas. Umaknil t pa se je, predno je prispelo japonsko vojaštvo. KRIŽEM SVETA i ———c _ Jackson, Miss. — Senat t države Mississippi je pred ne- 1 kaj dnevi sprejel zakonski < predlog, po katerem imajo i biti izključeni od učiteljske < službe razni ateisti in never- : niki, sploh taki, ki bi učili . otroke prebiranje sv. pisma in cerkve. _ Budapesta, Ogrska. — . Kakor se razvidi iz neke sta- , tistike, od leta 1919 do : 19:58 prestopilo v katoliško .-i cerkev 30,744 ogrskih Judov. Največ se jih je izpreobrnilo v letu 1938, namreč 8,548. __{Copenhagen/ • Danska.--— Na tukajšnji univerzi se je pripetilo nekaj nenavadnega, o čemer bi se pred 10. leti še misliti ne moglo. Društvo lu-teranskih dijakov je namreč povabilo katoliškega škofa Suhra, da je imel predavanje na njih zborovanju. — Monakovo, Nemčija. — Tukajšnji nadškof, kardinal Faulhaber, je pred kratkim obhajal 30. obletnico svoje posvetitve. Kardinal je zdaj star 71 let ter je nadškof v tukajšnjem mestu od leta 1917. NAPAD NA ANGLIJO GA STAL $90 London, Anglija. — Neki govornik, po imenu A. R. Thompson, je bil zadnji petek kaznovan od sodišča z glo'bo $90, češ, da je rabil žaljive besede, ko je napadal Churchilla, mednarodne financir-je in britansko vlado. Glavna krivda, zaradi katere je bil kaznovan, pa je bila po izjavi sodnika v tem, ker je povdar-jal, da je pravica na strani Nemčije in, da Anglija dela krivico. lišč: eno samo športno copa-lišče v Višnji gori, v Mediji pa termalne toplice, ki imajo od leta do leta večji tujski promet, V vsem okraju imamo 10 brivnic, 231 trgovin, 9 pekarn in 25 mesarjev. Dobro pa smo preskrbljeni z domovi, kjer "bog roko ven moli." 158 gostiln. V okraju,imamo tudi tri pfaninske domove na Polževem pri Višnji gori, ki ima največ posetnikov, Tomažino-vo kočo na Sv. gori in kočo na Sv. planini. -o--- Srečno ušel »mrti Neki sprevodnik, ki je preživel strašno železniško nesrečo pri Ozlju, ki se je pripetila malo pred velikonočjo, pripoveduje: "Zrl sem že muogtm< ifijsrtržam v oči, nikdar pa me nobena ni tako pretresla kot ta pri Ozlu, katere žrtev bi kmalu postal sam. V vagonih, ki so zdržali s tira na pobočje, sta bila tudi dve boljša potnika, ki sta od mene zahtevala že pri odhodu iz Karlovca, da jima izstavim doplačilni listek za II. razred, ker so bili vsi vagoni 111. razreda možno natrpani potnikov. Napravil sem jima i doplažilne listke in ju odve-del v vagon II. razreda prav t v trenutku, ko je na vlak zdr-. vel prvi plaz." Rešen je bil, . prav tako tudi oba potnika. Obsojen Pred celjskim okrožnim sodiščem je bil obsojen na dve leti in en mesec robi je neki 26 letni rudar iz Sv. Magdalene pri Sv. Pavlu pri Preboldu, ker je v Grenkovi gostilni z nožem hudo poškodoval Jurija Ocepka, da mu je trajno skazil obraz in mu uničil važen del telesa. Cene so poviševali I V Samoboru je 26 tamo-šnjih mesarjev v preiskavi. Preiskavo je uvedla policija proti mesarjem iz vzroka, ker : so samovoljni zviševali cene ■ mesu. Policija je ugotovila,da - so mesarji kupovali teleta po i 1 din za kilogram žive vage, jagnjeta pa po 8 din za kilogram. Prodali so pa potem telečje meso po 18 do 20 din za kilogram, jagnjeta pa po 15 dinarjev kilogram. Nesreče V gozdu je 30 letni gozdni delavec Karel Bezovšek iz Solčave med delom nesrečno padel in se hudo poškodoval, da je moral iskati pomoži v celjski bolnici. — Prav tako je bil pripeljan v celjsko bolnico 12 letni posestnikov sin Martin Lokošek iz Št. Petra nad Laškim, ki se je tudi možno poškodoval pri padcu. -o-- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' TfPAKCO^JO VOTM'"T T"-,/stMO T TST Ar/l sh 13 1 ikt /\ k i ^f ii\/ f* f\j im ili najstarejši / 111 ^ rC i ITV JT% 1 ^ ^ J 1 T in najbolj a ¥ mljk-^m ^^ ja&' ^ a 1 »goer^ mummm* " priljubljen ____SLOVENSKI PRVI SLOVENSKI OST ® OTERIKI LIST v pttbr; pa tere to narod — *« travteo tn remičo — boj« da mjfl združenih SLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA Y AMERIKI iN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOOETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJI ® am^iSkih CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH,__ (Official Organ of four Slovenian Organizations} ....................................................—L CHICAGO, ILL., TOREK, 9. APRILA -- TUESDAY, APRIL 9, 1940_ __LETNIK (vol.) XLD^ N ^ v | v • pritiska na Sall^an London, Anglija. — V po- j nedeljek zjutraj ste objavili angleška in francoska vlada, da ste dali položiti podmorske mine na treh mestih ob norve-škem obrežju v *svrho, da boste preprečili prevoz železne rude vzdolž tega obrežja iz severne Norveške v Nemčijo. Ta korak je poostril situacijo v severni Evropi tako, da "nihče ne more v naprej videti posledic," kakor so se po poročilih iz Berlina izrazili naziji. Anglija opravičuje ta čin z ■ izjavo, da je opravičena do njega potom mednarodnega zakona kot protiakcije proti nemškim protizakonitim napadom na nevtralne ladje. Kljub temu pa, četudi utegne biti njen korak mednarodno zakonit, vendar je do skrajnosti razburil severne države, zlasti Norveško. Kakor govori I poročilo iz Oslo, je sklicala tamkajšnja vlada izredno zasedanje kabineta, da razmotriva situacijo. Ogoi-čenje na Norveškem je tem večje, ker ste zaveznici izvedli miniranje 'brez vsakega prednazna-nila in niste apelirali za dovoljenje pri norveški vladi. Šele, ko je bilo delo končano, ste ga objavili svetu. Pravite sicer, da to norveške plovbe ne bo oviralo, ker mine niso položene v bližini glavnih pristanišč, toda že samo dejstvo, da ste brez dovoljenja vdrli v nevtralne vode in jih podminirali, je dovolj vzroka za najresnejšo krizo. Največja nevarnost t i č i v možnosti protikoraka, ki ga utegne podvzeti Nemčija. Že prej večkrat so nazijski krogi povdarjali, da ne bodo pod nobenim pogojem dopustili, da bi Anglija in Francija kršili norveško nevtralnost, in to grožnjo sp z največjo resnostjo ponovili v soboto zvečer ter jo naperili predvsem na Norveško samo, zahtevajoč od nje, da se upre zapadnima dr-1 žavama. Kaj bo Nemčija pod-vzela zdaj, ko je v resnici prišlo do kršitve nevtralnosti, .ie sicer še nemogoče ' napovedati, vendar je sigurno, da situacije ne bo mirno gledala. Kakor se slišijo vesti iz Danske, je več nemških ladij na Potu proti Norveški in možnost torej obstoji, da utegne Priti tam do spopada. -o- pozabljeni načrt prišel na vrsto Chicago, 111.— Mestni pododbor za avijatiko je zadnji Petek pričel posvečati pozornost nekemu načrtu, ki je ležal pozabljen na polici poldrugo leto. V tem načrtu se" Priporoča, da se na jezeru, Vzhodno od 16. ceste, napravi otok, ki n&j bi služil za letali-Šče. Pravijo, da bi bilo to letališče velikega vojaškega polena. 'Širite amer. slovenca SKANDINAVIJA P0SVARJENA Vsak novi korak Rusije bo izzval reakcijo. London, Anglija. — Zun. minister Halifax je zadnji petek podal izjavo švedskemu in norveškemu poslaniku, da 'bo Anglija smatrala vsak nadaljnji korak, ki bi ga podvzela Rusija proti Finski kot neskladen z angleškimi in francoskimi vojnimi načrti ter, da bo izzval protikorak. Kakor se ta izjava razumeva, namerava Anglija naravnost vsiliti svojo zvezo Skandinavskim državam, da bi laliko preko njih šla proti Rusiji. -o- SOCIJALISTI V RAZKOLU GLEDE RUSIJE New York, N. Y. — Zadnje tri dni preteklega tedna se je vršila v tukajšnji Beethoven dvorani konvencija socialistične stranke, katere se je udeležilo okrog 100 delegatov iz vseh delov Amerike. Dasi pa se je zborovanje vršilo za zaprtimi vrati in so bili časnikarji izključeni, se je vendar iz izjav vodilnih osebnosti moglo dognati, da vlada v stranki globok razkol glede stališča, ki se naj zavzame napram Rusiji zaradi njenega napada na Finsko. Ena struja, namreč tista, ki sledi Trockiju, je "odpustila" sovjetom ta napad, češ, da še je z njim, kakor Se je Trocki sam izrazil v nekem člapku, "pomagalo pri razrednem boju." Druga struja pa nasprotno še vedno trdi, da je biki to neopravičljiva, "reak-cijcinarna vojna stalinistovske birokracije." Nasprotno pa niti med trockisti samimi še ni edinosti v tem, kako stali-šže i se naj bi zavzelo napram Rusiji, ako bi ta šla v vojno proti demokratičnima državama,, Angliji in Franciji. UNIVERZA DOBILA MlLl-| JONSKO DARILO Chicago, 111. — Chicaška u ni Ver za je postala bogatejša za vokrog en milijon dolarjev, ko ..je prejela koncem zadnje-j ga tedna privatno darilo v tej vre'dnosti. Darilo obstoja iz d^eh 10 nadstropnih poslopij na'' 212 do 220 W. Jackson blvd. ter je prišlo od Marshall Fie Id a III., ki je sam tudi eden nadzornikov te univerze. Darovalec, ki irna svoj dom na/Long Island, je znan bogataš. Tako je pred poldrugim letom, ob svojem 45. rojstnem dnevu, dobil po oporoki svojega' očeta, premoženje celih sto milijonov dolarjev. Vaš sosed mogoče še ni na-1 ročen na "Am. Slovenec;" za-1 kaj ne stopite k njemu, da ga pridobite za naročnika tega ) lista? S :,«w»wiaiiwBffl - ***** Francoski, vojaki na fronti imajo sami svoj časopis, ki so mu dali naslov "Je Pique". Par milj za zron-to se list tiska in. vse delo pri njem, kakor zbiranje novic, tiskarske posle in prodajanje, opravljajo izključno le vojaki. Slika kaže skupino vojakov, ki list čitajo. Smrtna nesreča mlade matere Kamna gorica, 7. marca. — Ko se je v sredo popoldne že drugič oglasil v farnem stolpu navček; so ljudje radovedno vpraševali, komu neki zvoni, kajti pri nas se redkokedaj primeri, da bi imeli en dan dva mrliča. Pa se je hitro razširila po vasi novica,ki je pretresla vse, da je v "Valavki" ubilo Jurjevo Minko, 40 letno ženo in mater, ki je bila po skrbnosti za vzor vsem vaškim materam. Žena radovljiškega pismo-noše gospa M in k a Kapusova sestra radovljiškega zdravnika dr. Slivnika, je prav zato, da bi mogla izobraziti svojo deco, vršila poleg svojega domačega dela tudi službo.v delavnici okov Matije Rezka in Ivan Udirja. Dopoldne je bila doma, popoldne pa v službi. Kakor pripovedujejo, je usodnega dne prišla s tremi tovarišicami malo pred 13. uro v delavnico. Tu je baje takrat preizkušal Ivan Udir novo brusilno plošžo in je na-vzože opozoril, naj se nekoliko odstranijo od stroja, ki ga je sam urejeval. Vsi so se nekoliko umaknili. Usoda je hotela, da je le Minka ostala ns svojem mestu. Že naslednj trenutek se je zgodila grozns nesreča. Precej velika brusilns plošča, pri kateri je bila Minka Kapusova vedno zaposle-. na, se je razletela in drobci i so sfržali po vsej delavnici. ■ Večji kos brusilne plošče je zadel nesrečno mlado mater v podbradek in ji glavo dobesedno razklal. Ob groznem prizoru so se vsi navzoči raz bežali. Podjetje je delo takoj u-" stavilo in delavnico zaprlo. Nesi~ečna mati je zapustila tri j hčerke. Prva se uži trgovine v Kranju, druga je v Lic-hten-thurnovem zavodu v Ljublja-I ni, najmlajša pa hodi še doma v šolo. --o--- Velika umrljivost novorojenčkov Litija, 7. marca. — Lani jc v mrlo v našem okraju sto no vorojenčkov. Ta številka do kazuje, da je po hribovski!: vaseh vse premalo preskrbljeno za novorojenčke. Precej smrtnih primerov je tudi zaradi jetike. V tem oziru se bo sedaj izboljšalo, ko je Litija dobila dispanzer. — Nezadostna je pa v okraju preskrba z dobro, zdravo pitno vodo. V vsem litijskem okraju, ki je raztegnjen od Trojan pa do Krke na Dolenjskem imamo le štiri vodovode; v Šmartnem, Zagorju, Kotre-deržu in Višnji gori. Litija, sedež okraja, ima vodovod le delno. Postavilo si ga je nekaj' interesantov samih. Trenutno se gradi še vodovod v Stični na Dolenjskem. V vsem okraju imamo le dvoje kopa- Stran. 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 9. aprila 1910 * lil«, bil >r JJJufr^nrt^tne —Tov ^J*,,V»J?»rTVy ilTCD0 jfflATU RE**8 YNPICATB. ""i nc Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan raeun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Nafilov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto Za pol leta ... Za četrt leta Za Chicago, Kanado in Evropo: Za eelo leto______________$6.00 Za pol leta_________________3.00 Za četrt lelft. _________________________ 1.75 Posamezna številka_____________________ 3.c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891 Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak, Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ------------------ For half a year_________ For three months _________ Chicago, Canada and Europe: For one year______________$6.00 For half a year_____________3.00 For three months_______1.75 Single copy---------------------------- 3c Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Vsem Slovanom v premislek! (Dalje) Slovanska solidarnost mora zato ostati trajna sila. Noben tvorni del slovanske skupine si ne sme privoščiti, da bi jezdil "vse-slovanskega konja". Potrebe pa bodo, da si bodo razni slovanski deli med seboj pomagali in podpirali. Beseda slovansko zbližanje se ne bo smela meriti in vrednotiti samo izključno po koristi, ki bi jo bili deležni le gotovi ljudje v gotovih Časih. Ni vprašanje kdo potrebuje koga najbolj v kakem času, pa naj bo to Čeh, ki potrebuje Rusa, ali Rusi Srbe, Slovaki Poljake, ali Hrvati Bolgare, ali Slovenci zopet druge in tako dalje. Vsi Slovani so potrebni eden drugim. Izvajanje sloge in ujedinjenja v skupnosti je bistvena in nujna potreba v vsakem času. Taka sloga je zelo olajšana, kadar so vsi v okvirju in v območju iste vlade. Pravi "Stric Ivan", ki ni noben "internacionalec Ivan" tu podleže. Tako tudi Poljaki, Cehi in Slovaki. Potom urejene akcije bo osvoboditev vseh zelo olajšana. Druga slovanska ljudstva imajo priložnost pri tem pomagati "Stricu Ivanu". Pomagati mu, da pride nazaj na svoje lastne noge in nazaj v slovanske vrste. Istotako bo svoboda Poljakom, Cehom in Slovakom pospešena, če se čimpreje doseže glavni cilj, formiranje Vseslovanske države. Morda so bili kedaj bolj ugodni časi, kakor so sedanji za pospeševanje slovanske solidarnosti. Ampak kaj naj zdaj jokamo nad "razlitim mlekom". Sedanji dogodki v Evropi so mogoče sreča, ki trka na naše duri. Kadar boj evropska vojna zaključena, je velike važnosti, da bo pripravljen praktičen načrt za ureditev slovanskega prostora v svetu. Drugače se bo zopet ponovila stara evropska igra, ki je igra moči in politike in napadanja. Naj vzame že samo pet let ali pa petdeset let, zdaj je ugoden čas, kakor nikoli, da se prične. V dnevih znane krize "Valley Forge" tudi ni bilo tako posebno svetlega upanja za "Zedinjene države Ameriške" vsaj ne nič bolj svetlega ne, kakor je v sedanjem času upanje za ustvaritev "Slavije" ali "Slovanskega imperija", ali "Zedinje-nih slovanskih držav" ali "Federacije slovanskih držav". Slovani tudi ne smejo mirno sedeti in čakati, da se pojavi kak "Slovanski superman", ki naj za nje to delo opravi. Dogodi se tudi lahko, da pride kdo, ki veruje, da je preiskušnja dobre vlade v številu državljanov in bo opustil pohlep, da bi sam sedel na vladi. Ne-Slovan z tujimi miselnostmi lahko zavlada. Ali pa bota medtem Chamberlain in Hitler organizirala zadeve. O "evropski federaciji" in o neki "Srednji Evropi" že govorijo. Ampak glavni motivi so: kdo bo vladal? V nobenem slučaju pravica do vladanja ni rezervirana za Slovane. Vsak posamezen Slovan nosi odgovornost v odločeva-nju, kake vrste državo bo imel in kako naj se tako državo pokliče v življenje. Združena modrost zdravih in pametnih elementov iz vseh skupin Slovanov je gotovo, da bo imela prednost pred kakim samodržcem, ki se je postavil sam na krmilo z raznimi načini kot umori in z gangsterskimi metodami. Niti ne sme priti v roke odločevanje kakim kompromitiranim bivšim Merjeni, ali organiziranih skupin, ki nimajo ne volje, ne želje, ne sposobnosti, da bi se približali ljudstvu, ali osebam, ki imajo le ambicije do vladanja in do dosege privilegiranih pozicij, ali onih, ki imajo namen, da bi zanesli prakticiranje nestrpnosti nad drugimi. Sveže moči in sile morejo priti v vodstvo. V vodstvu tega dela morajo biti samo Slovani iz vseh stanov, taki, ki so v resnici in iskreno interesirani v dobrobit svoje narodnosti. Taka ustvarjena država, naj bi bila izdelek sekcij vseh slovanskih skupin in ljudi. Napočil je čas, ko se morajo Slovani zanašati le na svojo lastno moč, ne pa polagati kakega zaupanja na zunanjo pomoč. Toliko hvalisana "zapadna civilizacija" se ne more dičiti s kakim posebnim uspehom. Ne da bi skušali postaviti v ospredje slovanski tip za vzor, mora pa priznati vsak, da ne more biti slabši od "zapadnega", posebno še če Slovani ne pokažejo želje po svetovni nadvladi, take, kakor jo izvajajo in po kateri vedno streme Anglosaksi, Semiti in Tevtoni. Ena največjih slovanskih napak je to, da se vedno zanašajo na druge, da "nekaj pričakujejo" od onih, ki pri vsaki stvari gledajo le nase in za svoje interese. Kakšna pa naj bi bila narava take vse slovanske države? Kakšni pa naj bi bili njeni temeljni principi in kakšna naj bi bila njena vladna struktura? Katera ozemlja naj bi se vključila v njene meje? Kje naj bi bila prestolnica ? Kako naj se doseže sloga, ne da bi bile prizadete istočasno pravice kake narodnostne skupine? In kako se naj da najmanjšim skupinam polne pravice, ne da bi se omejilo one, ki jih presegajo po številu? Kako bi se rešilo verska vprašanja? Kaj bi bili primerni krogi raznih jezikov in kateri jezik naj bi postal uradni jezik? Odgovorov na to in še razna druga vprašanja se ne more podati v članku. Tudi ako bi se izdelalo še tako podroben načrt in oris, bi to še vedno pustilo prostor za nesporazume. To nalogo bi se dalo izvesti le po najbolj previdnem in natančnem proučenem raziskavanju in analiziranju, na podlagi katerega je treba zbrati vse možnosti in jih obdelati v posebni knjigi pod poglavji, ki naj bi bila kakor sledi: Nacionalizem in Internacionalizem. — Oblika vlade. — Zgodovinsko ozadje Slovanov. — Značilnosti Slovanov. — Bulgari. — Hrvatje. — Cehi. — Črnogorci. — Poljaki. — Veliko Rusi. — Malo Rusi. — Ukrajinci. — Karpatski Rusi. — Belo Rusi. — Srbi. — Slovaki. — Slovenci. — Značilnosti, ki so skupne vsem Slovanom. — Slovani v Ameriki. — Slovanska civilizacija. Značilnosti onih ljudi, katerih življenska usoda je povezana z življensko usodo Slovanov. — Baltiška ljudstva: Estonci. — Finci. — Latvinci. — Litvinci. — Rumuni. -Ljudstva na Kavkazu. — Mongoli in druga ljudstva, ki ži vijo v slovanskem teritoriju. Narodnopisne meje Slovanov in njih ujedinjenih ljudstev. Prilike in neprilike za Slo vane in ujedinjenih ljudstev take Vse slovanske države. (Dalje prih.) ZANIMIVE VESTI IZ ELYAjSO- marca iz cerkve sv. Antona na pokopališče. Pogreb je bil s sv. mašo, katero je daroval g. župnik Rev. Mihel-čjč. — Vsem sorodnikom naše sožalje. Dne 27. marca je posetil naše mesto g. Matija Govže in njegov orkester, ki sestoja iz 14 oseb. V veliki dvorani Community Center je bit prirejen velik koncert tega tam-buraškega orkestra. Ljudstva se je udeležilo toliko, da so bili vsi sedeži zasedeni, kar je napravilo na našega v Ely rojenega rojaka razveseljiv utis. To je bil eden najlepših koncertov, kar jih je še bilo v Ely. Proizvajane so bile slovenske in hlrvatske pesmi in plesi, naposled tudi italijanske in španske. Ely, Minn. Rojak John Svetič, star nekaj nad 70 let, rodom iz Tan-če gore, župnija Dragatuš, je na Veliko soboto zmrznil. Zvečer se je vračal proti domu od svojega prijatelja. Ko je bil komaj kak blok od doma, se je zgrudil v sneg, kjer so ga našli ljudje. Bil je že mrtev. Pokojnik n,i bil pri nobenem društvu. Ker je bil državljan Združenih držav, je prejemal starostno podporo. Dne 27. marca je preminul mlad Slovenec Ladislav Mar-kovich, star komaj 29 let. V Ely zapušča očeta Vincenca Markovich, brata Jožeta in več sorodnikov. Rojen je bil v Trstu v zasedenem ozemlju. Podlegel je srčni napaki. — Ravno isti dan je umrl rojak Frank (Okasich), Ahačič, rodom iz vasi Jablan, po domače Jerkinov Francelj. Spadal je pod župnijo Mirna peč na Dolenjskem. V Ameriko je prišel leta 1901, v Ely in je bil dvakrat poročen. Prva njegova žena je bila Ana Gnido-vec, doma iz Dobrnič in je dospela v Ameriko za svojim soprogom leta 1903. štiri leta pozneje je umrla, zapustivši moža, tri sinove in eno hčer. V drugič se je poročil leta 1922 z Marijo Lobe, rojeno leta 1891 v Ely. Pred par tedni je Franceta zadel pri za-jutreku mrtvoud in v teku enega tedna je izdihnil svojo dušo. Bil je had 70 let star in član društva Srca Jezusovega št. 2, JSKJ. Pokopan je bil VSTAL JE, NI GA TUKAJ! Johnstown, Pa. Vstal je, ni ga tukaj! Take so bile besede poslanca božjega na prvo velikonočno nedeljo po smrti našega Odreše-nika. Na te besede angelja božjega stavi ves krščanski svet upanje v vstajenje k boljšemu življenju onstran groba. Kristus je vstal. Potrdil je svojo besedo i" obljubil tudi nam vstajenje, če bomo sledili njegovim naukom. Ta obljuba Sina božjega lajša našo bol, ko gledamo v oči kruti smrti, božji dekli, ki pobira staro in mlado, brez razlike kdo si. — Tako je v ponedeljek po Veliki noči zaspala v Gospodu trpeča žena in mati M da bedo uvrščeni v | '°Vl fovanski oddelek ter da (Dalje) .i Pozneje, zlasti v urah težav v j Chicagu, sem večkrat mislil nazaj na prelepa leta, katera sem ' preživel v Brooklynu in mislil, če bi res ne bilo bolj prav, da bi bil tam ostal? Vendar vedno sem | prosil Boga, naj z menoj ravna tako, kakor je njegova sveta volja, naj moje volje nikdar ne u-pošteva, naj me pahne tja, kjer me potrebujete ako bi me res kje potreboval. Pisali so, da sem zato šel iz Brooklyna, ker grem na , "boljše" v Chicago. Seveda niso , vedeli, da so se v tem zelo zmotili, ker se meni ni šlo za "boljše", razert v toliko, da sem res v Chicagu imel priliko več narediti za svoj narod, kakor bi bil pa mogel v Brooklynu, Zlasti ker sem moral delati- obenem za dva - naroda. Tudi v Chicagu sem skr-. bel za to, da mi pot življenja ni i bila posuta s samimi rožicami, i kakor bi si kdo mislil, i Vse v Brooklynu smo uredili, % kakor se je pač dalo in prepu-a stili božji Previdnosti in skrbi in ,.. sem odšel 20. januarja 1919 z bratom Serafinom v Chicago. Nikdar ne bom pozabil, kako me je srce bolelo, ko sem stopal iz kolodvora v Chicago in potem v župnišče sv. Štefana, kjer ni n nihče vedel, da pridem. Nadškof ni tega nikomur povedal, ne lC sam, ne po svoji pisarni, kar mi je bilo zelo neljubo. In tako se je začelo skoraj desetletno moje življenje in delovanje v Chicago. > Chicaška župnija je gotovo rl ena izmed najvažnejših sloven-o- skih župnij v Ameriki. Pokojni r- Father Plevnik jo je začel z ve-2- likimi žrtvami. Father Kranjc je bil tu nekaj mesecev. Pozneje jc je spfejel v svoje spretne roke pok. Father Sojar. Njegovo veliko delo sem opisal v "Spominski knjigi", ki sem jo izdal ob priliki 25-letnice ustanovitve fare. Z zlatimi črkami si je vrisal s svojim delom spomin kakor v srca faranov, tako tudi v cerkev, ki jo je pozidal, tako v župnišče, ki je tudi njegovo delo. Bog mu je gotovo vse to obilo plačal v nebesih, ko je prišel k njemu. Naj tu samo mimogrede omenim, da so me nekateri dolžili, kako da bi jaz delal na to, da pridem v Chicago. Toda imam shranjena pisma Fathera Sojarja o tej zadevi, kako je sam vedel in mi pisal o tem. Bil je moj dolgoletni sošolec v gimnaziji in semenišču v Ljubljani in sva bila zelo velika prijatelja. Njegov brat je bil v ljubljanskem samostanu cerkovnik. Toda nekoč se je zatekel v cerkev stekel pes. Brat Emanuel, tako mu je bilo ime, nič hudega sluteč, je hotel spraviti psa iz cerkve. Pes se je zakadil vanj in ga ugriznil v prst. Ranice ni smatral za nevarno, zato ni šel k zdravniku. Toda steklina ga je zastrupila. Po kakem pol letu se je bolezen pojavila. Imeli smo v samostanu ravno duhovne vaje. Za začetek je . še prižgal sveče na oltarju. Drugi dan je že zbolel in na dan, ko ' smo duhovne vaje končali, je ne-| srečni brat umrl. Smrt ga je re-^ šila strašnega trpljenja. (Dalje prih.) ) . -o- - NAROČNIKI, ki obnove v tej i kampanji celoletno naročnino, - dobe brezplačno krasen zgo« s dovinski zemljevid z 32. stra-o ni. Volite Rooseveltov Tiket! [ VOLILCI I J 21. Warde v Chicagš! ), S Ne dajte se za- ( f zavesti s praznimi ) / obljubami in bese- \ \ dami. Volite pre» ( f: izkušene kandida- / / te, ki podpirajo ^ \ predsednika Roo« ( (' seveJta v prizade- / / vanju za izboljšali nje socialnih pra- I V vie in življenja | /( malih ljudi. I) Tisti, ki deluje-\ jo proti kandida-/ tom, ki podpirajo f) Roosevelin, želijo i] porušiti selidar- 1 [( nost demokratske stranke. S tem po-[(' magajo poraziti )) demokratsko t\ stranko. Ne dovoli limo tega! Poseb-f/ no v 21. wardi je Yj treba da vsak deli mokratski volilec r/ gre na volišče in )) voli za Ward Com-\\ m i 11 e e mana g. (( ADOLPHA J. SA-) BATHA. Za dr-\ žavne poslance 15. ( sen. distrikta pa ) volite M A T T A ) FRANZA IN JA-( MESA J. POLOD-/ NO. ) NP POT" ARITF. t Za kongresmana 5. kongresnega distrikta in Ward Committeemana 21. warde: 3 Adoiph 1 Sahtii hm ' 1318M Za državnega poslanca 15. senatorialncga distrikta (State Representative) fx] James J. Polodna Za Ward Commiteemanna 21. Warde Volite: X ADOLPH J. SABATH Kongresman SABATH je storil za 21. war do več, kakor katerikoli drugi v tej wardi. 45 let že zastopa to wardo. Kot izkušen dolgoleten kongresnik ima upliv in znanje, kar je velike • važnosti. Nihče ne bo mogel napraviti tega, kar on more. Zato ne nasedajte na obljube, ampak volite njega ponovno za wardnega načelnika 21. warde. PRIMARNE VOLITVE V TOREK 9. APRILA 1940. / T"s . i • i: r._____ ■.......-1... ' « Stran '4 -sepr*. AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 9. aprila 1940 D ESETI BRAT IZVIREN ROMAN Spisal Jo*. Jurčič Ta pisma sem nosil s seboj kakor spomin svoje matere. Očeta iskati mi ni bilo mar. Da sem ga našel, to se je prav na-ključilo. To je bilo tako: V ta kraj sem prav rad zahajal, ker so mi bili ljudje po volji. Ta gospod Piškav se je bil naselil že pred nekaj leti. Večkrat sem ga ogledoval, da nisem vedel zakaj. Nekega popoldne sem na jarku sedel pri hosti in sem prebiral razna pisma, ki je je mati od doktorja Kavesa imela. Mimo mene je on prišel in dasi ne ogovarja nikogar sicer, zdelo se mu je menda čudno, da tak človek bere, ko sem jaz. Vpraša me, kaj imam, in ker mi je bilo ravno po neve-doma neko pismo padlo na tla, pobere ga in ga pogleda. Bilo je pismo doktorjevo moji materi, ko še nista bila poročena. Ne" vem, kako je to, vsakemu drugemu človeku bi bil list iz rok izpulil, njemu ga nisem. Komaj je papir pogledal,- sprele-tale so ga barve, čudno me je pogledal in vprašal: Kje si to dobil, človek? ! Zakaj tako vpraša, zakaj je prebledel? mislil sem in naenkrat se mi je posvetilo; zdelo se mi je, da je meni majhino podoben, nihče ni vedel, kdo niti kaj je! Nihče drugi ne more biti! In rekel sem: Doktor Kaves, dajte pismo nazaj! Kako veš ti moje--? jme? _ o to je lahko! Kakor ne bi sin Majdalene Strugove vedel imena tistega moža, ki ga je v življenje spravil! — dejal sem jaz. Tako sem njega spoznal in on mene. Od tistega časa sem mu bil kakor slaba vest. Zbadal sem ga, kjer se ga dobil. Gluh sem se naredil za vse, kar me je on prosil. Spoznal sem, da to ni prav, pa drugače sem mislil, da ne morem delati. Se manj je bilo prav, da sem njegovega sina Marijana sovražil, ki ga ima menda iz kakega drugega zakona. Zato me je Bog kaznoval snoči." Dalje deseti brat ni mogel govoriti. Za-kašljal ie in kri mu je šla skozi usta. Lov-re mu je pomagal, da se je usedel. "Le pojdi, bratranec! — Kad bi bil zdaj sam. — Po duhovna bom poslal, da poravnam posvetnosti! — Reci mojemu očetu, naj pride k meni! — Pozvedi, če sem Marijana zelo poškodoval. — Bog ne daj! — V jezi in brez premisleka se je zgodilo!" Lovre mu obljubi, da bo vse opravil, zdravnika poslal in popoldne zopet prišel. Potem odide. Devetnajsto poglavje. Vi bi boljše briti Kakor pa soditi Znali, Mali BriČi! hudiči! A. Kanonik. Krjavelj je ves ta čas v veži sedel in ne-kov star koš zapletal z vitrami. ICesal se je, kesal, kolikor se je mogel, da je ta čas, ko je hišo delal, tako hentano debela hrastova vrata naredil, da se iz hiše venkaj nobena besedica ne sliši. Zakaj, da se v hiši testament dela, tega je bil Krjavelj tako zvesto prepričan, kakor da bo enkrat v nebesa prišel, kjer bomo samo dobro jedli in pili, če je to naš Krjavelj pravo vedel. In voljan je bil ob tej uri svetemu Petru obljubo storiti, da se bo tam gori v vec- CAS ZA SPREMEMBO! nem zveličan ju'pol dne postil, da bi bil le zdaj slišal, komu misli Martinek Spak tiste tolarje in dvajsetice izročiti, ki je nekje ima zakopane in vragu v shrambo dane. Trikrat se mu je vitra utrgala, tako z jezo jo je nategoval, ko je vi^lel, da se ne da ničesar slišati. Začel je tedaj mož misliti, s čim bi se Kvasu, kedar prida iz hiše, tako prikupil, rla bi zvedel, kako je testament narejen. Dolgo je preudarni, kaj bi mu dal. Nazadnje jo je menda pogodil, zakaj vrgel je koš od sebe in vesel mencal roko ob roko, klobuk nazaj pomeknil in usta razvlekel, kakor da bi se mu zdehalo. Kvas je prišel iz hiše. "Počakite, počakite!" —- vpil je Krjavelj nadenj. "Jaz vam bom eno latvico takega kislega mleka posnel kot kraški sir. Kozje je res, pa če se ena skorja prosene-ga kruha vanj zadrobi, naredi se taka jed, da nikdar tega. In ko boste vi to jedli, bova se nekaj pogovorila." Kvasa ni bilo volja ukvarjati se s šemo, zato ni odgovoril ničesar in šel. "Ti bleda voda ti!" — godrnja Krjavelj — "ti srobot iz grmovja ti, dolgohla-ča ti! — Meni, da je cesar ali pa še kralj, če mu tisti suknjeni repec doli visi! Le molči, Bog ti bo eno priložil okoli ušes in še rad boš žrl kozje mleko. Pa tačas ti ga ne bom dal, ne! Naj bom pet let v vicah zato gorel, če ti ga bom dal!" Lovre Kvas tega rohnenja ni slišal, nekoliko ker je bil že predaleč, nekoliko ker je Krjavelj govoril bolj za svoja ušesa kot za katera druga. Solnce je bilo že visoko na nebu, ko je Lovre koračil domu. Vedel je, da so ga med tem na Slemenicah pogrešili. Vprašanju, kje se je tako dolgo mudil, ni se bilo nikakor mogoče ogniti. Ce naravnost povem, da sem bil pri desetem bratu tako dolgo, bo se jim pač čudno zdelo — mislil si je. Vsega povedati ni smel. Izmisliti si kaj verjetnega, bilo je težavno in sitno. Ko bi bil pisma, katera mu je Martinek izročil, precej nesel gospodu Piškavu^ katerega je zdaj poznal, zamudil bi se bil še dalje. Zato je sklenil najprvo iti na Sleme-nice in pozneje priliko dobiti, da se Mar-tinkovega naročila iznebi. Pustimo svojega junaka, naj premišlja, kar je danes slišal in videl, ter poglejmo drugam, kako se zbirajo oblačice nad re-veževo glavo, ki v zdanjem trenotku manj misli kakor kedaj, da ga kaka nevarnost čaka. Kaki dve uri popred se je bila na Slemenicah zbrala druščina k zajutrku. Razen domačih so bili gostje prejšnjega dneva: stotnik, zdravnik Vencelj in hči njegova. Čudno se jim je zdelo, da ni Kvasa nikjer in ugibali' so tako in tako, kam bi bil šel. Kmalu pak so moški zašli na drugo govorico o včerajšnjem lovu, o fajmoštrovem značaju in raznih malo imenitnih rečeh. Manica je bila nekaj tiha ter je na več vprašanj svoje prijateljice tako odgovarjala, da je poslednja videla, da so njene misli drugod kakor pri pogovoru, in je naposled obmolknila, premagavši skušnjavo nagajati ji, cla se boji za nekoga, ki ga ni tukaj . . (Dalje prih.) Edward Skarda Kandidat za Ward Committemana 21. Warde in za državnega poslanca (State R ep resent a tiv e) 15. senatorialnega distrikta. Edward Skarda Kandidat, za Ward Committeemana 21. Warde in x Kandidat za državnega poslanca (State Representative) 15. senatorialnega distrikta. Stanislav T. Kusper Kandidat za KONGRESNIKA 5. kongresnega distrikta Volitve so v torek 9. aprila 1940. Volite za te dva najboljša demokratska kandidata! Stanislav T. Kusper Kandidat za KONGRESNIKA 5. kongresnega distrikta. NE POZABITE! x] JOHN STELLE BENJ. S. ADAMOWSKI \x\ STANISLAV T. KUSPER za zveznega senatorja za kongresnika za governerja X] EDWARD J. BARRETT za auditor j a EDWARD SKARDA za Ward Committeemana in državnega, poslanca (State Representative) Kaj bo vlada ljudska in naj ljudstvo vlada! (Političen oglas) GRANATA RAZNESLA CIGANA Skoplje. — D v a skopljan-;ka cigana sta v okolici Skop-Ija našla še iz svetovne vojne 60 kg težko granato. Nesla sta jo nekemu trgovcu s starim železom. Trgovec pa je zahteval naj granato najprej izpraznita, in šele nato, da bo železje kupil. Cigana sta granato hotela izprazniti, pri tem pa je granata eksplodirala in je enega cigana razneslo na drobno kosce, drugi pa je bil težko ranjen. Ali veste kakšne nagrade vam nudi letošnja kampanja "Am. Slovenca?" i 8, L' n Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE H BR.J0HN J. SMETANA OPTOMETRIST 1831 So. Ashland Avenu« fel. Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9. i zjutraj do 8:30 zvečer. "l!IIBIi!i:B[]ll!BIIIIIBl!ll!HIVH!IIBllBi«liaillinil!IPIII)IM^ Društvo sv. Jožefa štev. 53, KSKJ., Waukegan, I1L 40. leto pri K. S. K. Jednoti. Seja se vrši vsako drugo nedeljo ob 9:30 zjutraj. — Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do 60. li ta v odrasli oddelek; in v mladinski oddelek odi rojstva do 16. leta. Skupno društveno imetje znaša $21,000.00 Članstvo šteje skupno 523 članov(ic). Nadaljna pojasnila se dobe od sledečega odbora: Frank Jerina, preds. Joseph Zore, tajnik Mike Opeka, blag. PIKNIK JE NA DUNAJU V MODI Racioniranje živil v Nemčiji je imelo za posledico spremembo v družabnem občevanju! Družabnost se zavoljo tega nikakor ni omejila, vsaj na Dunaju ne. mm Povabljeni gostje prinašajo pakete z jedili s seboj, kajti od gostiteljske družine pač ne morejo zahtevati, da bi si potrebna živila pritrgala od ust. Živilskih kart za goste pa nimajo. Gospodinja ima le nalogo, da pripravi nadevane MICHAEL TRINKO& SINOVI PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS (Pleskarji in popravljači ometa in sten) 2114 West 23rd Place, Chicago, Illinois Telefon Canal 1090 Kadar imate za oddati kako pleskarsko (plasterers) delo, pokličite nas in vprašajte nas za cene. Nobene zamere od nas, če daste delo potem tudi drugam. Priporočamo se pa, da daste nam kot Slovencem priliko, da podamo naše cene za delo. Pleskarska dela vršimo točno in za iste jamčimo. kruhke s stvarmi, ki jih pač more dobiti brez karte, solato, vroči grog ali hladno pijačo. Pikniki so na Dunaju tedaj postali velika moda. Neki dunajski list pripominja k temu: "Kdor ima dobre prijatelje, ki bi nad takšnim povabilom vihali nos in bi ne imeli nobenega razumevanja za danes edino mogoče vrsto družabnosti, piknik, ta naj jih pač ne povabi..." -o- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' DRUŠTVO SV. VIDA štev. 25, KSKJ. CLEVELAND, OHIO Odbor za leto 1940: Predsednik: Anton Strniša; Tajnik: Anthony J. Fortuna, 1093 E. 64th Str.; Blagajnik: Louis Kraje. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:00 popoldne. Asesment se prične pobirati ob 12:30. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu. V društvo se sprejemajo katoličani od 16. do 60. leta v odrastli oddelek; v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Danes se počuti boljšega kakor v letih, odkar jemlje Herbtex S.P.D. ^jf 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS I zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni. Poskusite in prepričajte se! Mož iz Claysville je imel neprebavo vsled nervožnosti, trpel je na plinu, kislem želodcu, krčih in slabem po-čutku. Bil je žolčen, zaprt in omotičen. Pravi, da je Herbtex čudovit. "Predno sem začel uporabljati Herbtex, sem trod cela leta vsled stanja mojega želodca, jeter in drobovja," pravi Mr. W. H. Kerns iz Claysville, Penna. "Moj želodec je postajal čimdalje slabši in prišlo je do tega, da sem mogel komaj kaj pojesti, ne da bi mi povzročalo "dosti .težav. Res, komaj sem končal obed, ko sem imel že ostre napade neprebave .ali pekočin in vse v želodcu sem čutil kakor kepo svinca. Zaprtje me je nadlegovalo skoraj vedno in moja jetra so bila tako počasna, da sem se pogosto čutil žolčen in nekako onemogel. Moje spanje sploh ni Jiilo poživljajoče in jed mi ni nikoli nekako prav teknila. "Živci so mi bili razdrapani in pogosto sem imel napade omotice, ki so me skoraj popolnoma.zdelali. "Poskusil sem toliko različnih zdravil, ne, da hi se kaj izboljšal da sem skoraj opustil tipanje, da zopet ozdravim, toda neki nrijalelj mi je rekel, naj bi poskusil Herbtex, češ, da se zdi, da pomaga vsakomur, in tako sem si pre-skrbel zalogo Herbtex, akoravno sem bil od začetka nekoliko skeptičen. Te- iih "MR. W. H. KERNS kom nekaj dni sem pričel čutiti se boljšega in koncem tretjega tedna sem se počutil, res "pri sebi". Zdaj imam dober apetit in najboljše pri tem je. da vse, kar jem, prija želodcu ter ne trpim nikdar na plinu, krčih ali kislosti. "Zaprtje je premagano, živci so se mi pomirili, omotičnih občutkov nisem imel cele tedne in moja moč je upo-stavljena. Z veseljem povem svojo izkušnjo s Herbtexom, upajoč, da bodo čitali drugi, ki trpe kot sem jaz, in, da bodo tudi poskusili Herbtex. POSEBNA PONUDBA: redna cena za Herbtex je $1.25, pošljite samo $1 v Money Order, gotovini ali čeku na Herbtex Co., Dept. Al, Wheeling, W. Va., in zavoj Herbtexa (zaloga za več kot dva tedna), vam bo poslan s poštnino plačano. sv. Mohorja i Jstanovljena 31. decembra, 1921. Inkorporirana 12. oktobra, 1923. SEDEŽ: CHICAGO, ILLINOIS. Odbor za leto 1940: Predsednik: Jos/Zicherl, 2001 W. 19th Street Podpredsednik: John Mlakar, 1925 W. 22nd Place. Tajnik: Jos. J. Kobal, 2113 W. 23rd Street Blagajnik: Jos. Oblak, Jr., 2313 So. Winchester Ave. Zapisnikar: Karolina Pichman, 2326 So. Wolcott Avenue Duhovni vodja: Rev. Edward Gabrenja, OFM., 1852 W. 22nd Pl. _ Nadzorniki: John Densa, 2730 Arthington Ave. — Theresa Chernich, 2024 W. Coulter St. — Frank Dolenc, 2015 W. Coulter St. Porotniki: Peter Coff, 1830 W. Cermak Road, - Math Hajdinjak, 2017 W 21st Place. — Leo Mladic, 1941 W. Cermak Rd. Družbena zdravnika: Dr. Jos. E. Ursich, 1901 W. Cermak Rd. in Dr. Frank Grill, 1858 W. Cermak Rd. Vratar: Frank Roblek, 1833 W. 22nd Place. Uradno Glasilo: "Amerikanski Slovenec", Naše mesečne seje se vršijo vsako prvo sredo večer ob pol 8. uri v mesecih od maja do septembra. V^ako prvo nedeljo v mesecu pa se vrše ob pol 2. uri v mesecih: od oktobra do aprila, v dvorani sv. Štefana, na 22 n d Place in Wolcott Ave. ... AC i * Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 6. do 45. leta starosti. Pristop v Družbo je samo en dolar. Družba plačuje $7.00 na teden bolniške podpore, za kar se plačuje po $1.00 na mesec meseemne, in nič v slučaiu, ako član umrje. To je izvanredna ugodnost za vsakega Slovenca v Chicago. Rojaki, pristopajte v to domačo družbo! Za vsa pojasnila glede Družbe in njenega poslovanja se obrnite t»a družbenega tajnika ali pa predsednika. IZ URADA SLOVENSKE PODP. DR. SV. MOHORJA CHICAGO, ILL. Naša prihodnja redna mesečna seja se bo vršila v sredo dne 10. aprila točno ob osmi uri zvečer v cerkveni dvorani sv. Štefana. Vabljeni ste, da se gotovo Vdeležite v velikem številu. Na naši domači zabavi je bila lepa vdeležba. Vsakemu, ki se ni vdeležil je lahko žal-Vsi navzoči so se prav dobro zabavali. Člani, ki ste zadaj z svoji«1 asesmentom ste prošeni, d*1 poravnate Vaš dolg brez p°' sebnega opomina. Z sobratskim pozdravom, Jos. J.' Kobal, tajnik 015348480102010100000201010002010002020001010201010202020202000006020202000000010002000001010000000102000000010107020200010101020201