&!. 76.
V Gorici, dne 3. julija 1900.
Izhaja trikrat na teden r 4estih Izdanjlh, in sicer: vsak torek« četrtek ia soboto, zjatranje iz-danje opoldne, večerno tedanje pa ob 3. ari po-poldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po pošti pre-je.nana  ali  v  Gorici   na dom poŠiljana:
Jse. leto   ,........13 K 20 h, ali gld. 6-fiO
¦pol leta ...h. .  .  .-v*-:-.*fi-t -6lX.t-*,« ....3'3CL
, četrt leta.......3, 40,,    ,    1-70
Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravnižtvo v Gosposki ulici štv. 9 v Gorici v cGoriški Tiskarni** A. Gabršček vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od <». do 12. ure. Na naročilu brez doposlane naročnin«' ¦m ne oziramo.
MPlUMOKECft izha]a%ebdvisno^od'k.8o5e> vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
•Soča* in »Primorec« se prodajata v Oorioi v to-
—hakamiSelmarz v Šolski tdicr in Jellfrsitz^
Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na
trgu della Caserma in Pipan v ulici Fonte della Fabbra.
SOČA
Tečaj XXX.
(Večerno izdanje).
UreduHtro
se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dai< ed 8. do 12. dopoludrie ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravnifitvo se nahaja v Gosposki ulici  SL 9.
»opisi urtj se pošiljajo 1« uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljaio le upravntStvu.                                                    JJ
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne
upravništvo.                   ______
Oglasi in poslanica se računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-kvat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi.. — VeSje črke po prostora.
Naročnino In oglase je plačati loco Gorica.
„«oriSka TlsUrua« A. GabrSČek tiska in zalaga razen «So5e» in .Primorca* Se -Slovansko knjižnico«, katera izhaja mesečno v Stoifih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld^| far. — Oglasi v cglov. knjižnici* se računijo po SCUlr. petit-vnracs.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog In narod!
cGor. Tiskarna* A.
Torej vendar!
Kar smo prerokovali, se je zgodilo!
V četrtek sta povedala očitno »Gorica* m »Primorski list*, da sta se združila, da odslej bosta hodila vkupno jedno in isto pot, kajti, kakor je posneti iz zadnjič objavljenih resolucij klerikalne stranke, po-skrbe listoma skupno uredništvo, skupno upravništvo, skupno tiskarno pa že imajo, skratka: »Gorica* in »Primorski list* bosta odslej skupni glasili naših klerikalcev, katerih ne loči več nobeno načelo, med katerima ne more priti več do nikakega nasprotja. Lani in letos še je siknilo tu pa tam iz predalov jednega ali drugega teh dveh listov kako nasprotje, katero je ume! zanetiti prefrigani dr. Pavlica z namenom, da kroti »Gorico*, katera se je bala že »Soče*, in bi torej ne bilo od Imska, spreti se še s »Prim, listom". Na dan državnozborske dopolnilne volitve dne 29. januvarja je še kričal brat dr. Pavlica; N e verjemite »Gorici*, kar »Gorica* piše, je laž, trikrat laž!
»Goričanski* matadorji so pač sprevideli takrat, da njihova slava gre pod zlo, da ne pleše cela dežela po njihovem taktu, kakor so misliti dotle, zato so se zatekli k dr. Pavlici, in videli smo tisti dan prvikrat, nastopati pristaSe »Priin. 1." in »Gorice* vkupno proti »Sočanom". Potem je bila bojna taktika: Getrennt marsehieren, ver-eint schlagen! —- ali ker j« zmanjkavalo vojščakov v vrsti „Goričanske* bande, ter so videli vsegamogočni gospodje, porajati se narodno-napredno stranko v taki veličini, kakor se niso nadejali, ni kazalo drugega nego združiti se. In res! Danes vidimo združeni mali strančici »Goričanov* in »Prim. lista".......
Poglejmo malce nazaj!
Kako se je šopirila lani »Gorica*, kakor da bi bila edina zapovednica v deželi, kakor da le ona bi zastopala mnenja ter sploh politiko Slovencev na Goriškem, in vse drugo, zlasti .Soča* bi bila brez pomena! Kdo se ne spominja širokoustnih izjav in člankov »Gorice*,   da   vse  je v njenem   taboru pod
Hadar pridem z vojno!
V zbirki  »]*>. mažarskega raja«.
Češki  spisal Jan  Janča.
Poslovenil Podravski. -----Sfc-----
I)alje>
»Kje je padel in kje je pokopan? Nekje, na Širokem polju — predno kdo poizve za mesto, zraste na njegovem grobu zelena trava, zacvetč sedmopal-čniki; pride dete, pa si jih natrga, splete venček ter si ozaljša kodrasto glavico... jaz pa ne dobim niti cvetice za spomin, da bi jo porosila z vročimi solzami...«
Od soseda skoči čez plot Šibki pruski vojak, približa se kolikor mogoče potihoma ter zoprno se smejajoče objame nepričakovano Marico... Kakor levica, katerej preti nesreča, zbere ta svoje moči ter vrže vsiljenca na tla, da so mu kar kosti zaškripale. Surova kletev jo je spremljala, ko je hitela tresoča se kakor mrzlična v izbo, kjer so dekleta Že začela spletati dolgi bršljanov venec. Prijela ga je ter ga raztrgala, ne zna-joča sama, kaj počenja, in tovarišice so jo začudeno gledale. Mati je priskočila k nje] ,• ko jo pa pogleda v obraz, se močno prestraši, zagledavši na njem nenavadno rudečico, za katero se je prikazala mrliška bledica, kakor tudi čudnega, vročinskega bleska njenih očij.
vrhovnim vodstvom  »ljubljenca naroda"  dr.
Gregorčiča ?...... Ali  šlo je navzdol, navzdol,
slava dr. Gregorčiča je temnela, ker ljudstvo je jelo spre videvati njegove nevarno nakane, najgršo gonjo proti neljubim mu osebam, sledil je proti »Goričanskemu* benditskemu postopanju odpor za odporom, porodila se je močna narodno-napredna stranka, dr. Gregorčič pa je šel iskat  zavetja k svojemu
»prijatelju*  dr. Pavlici..... Kdor bi bil rekel
pred leti, da ta dva moža bosta kedaj skupaj orala na našem politiškem polju, tistemu bi se bili smejali v obraz......
Sicer je res, da pred našimi klerikalci je kapiluloval pravzaprav dr. Gregorčič že I. 1898. na občnem zboru »Sloge*, ko so se pridružili krščanski socijalisti po B e r I o t u z znano izjavo, oziroma ko jih je sprejel v krog »Sloge* na svojo pest (dogovori v njegovem stanovanju brez vednosti drugih!). S tem se je bil oddaljil od starega »Sloginoga* programa, in od takrat je bil v zvozi s temi kršč. socijalisti. No, pa to se ni poznalo kdo ve kako v širši javnosti, čeprav smo jadrali na tihem vedno globlje v klerikalizem. Dr. Pavlice so j« ogibal dr. Gregorčič, dokler je mogel, no, končno vidimo, da je kapiluloval tudi pred njim, kar je velika posledica po navidezno neznanem pričetku 1. 1898.
Dr. Gregorčič in dr. Pavlica! Čudna združitev! A ne le to, še nekaj drugega! Dr. Gregorčič je pehal od sebe dr. Turno in Gabr-ščeka, katera sta pridobila slavo njemu s svojim trudom in delom, pahnil jih je ter hotel uničiti po nauku: »Nehvaležnost je plačilo sveta", ali namesto njih je prišel v njegovo družbo dr. Pavlica. Znano je, da ta fanatični klerikalec išče že celo vrsto let popularnosti na Goriškem. Dobil je nekaj iste, ali ne predosti, ker tla za njegova »načela* in njegove nauke niso povsodi ugodna, koder je stopal. Njegovo hlepenje gre po tem, da bi bil državni poslanec v peti kuriji, torej proti dr. Gregorčiču.
In vendar sta skupaj na delu ? 1, seveda, dr. Gregorčič je na politiškem polju že tako osamljen, da mora iskati kjerkoli opor, da se jih poprime ter mu je mogpče Še od hipa do hipa, držati se po koncu. Zato se je oprijel dr. Pavlice kot še najbolje  opore,  katera se
Poskušala jo je pomiriti, kolikor je znala...
III.
Bilo je v začetku septembra. Zvonovi pri svetem Jakobu 30 zazvonili z radostnim donenjem — nekaj nenavadnega v teh žalostnih časih, polnih skrbij in stralul. Poslednji čas so zvonili pogosteje nego navadno, toda kaj pogo-stoma, ali skoro zmiraj je njih otožen bronast glas razdiral sred, ker je vedno naznanjal, da je podrla nekoga huda bolezen v krilo matere zemlje... Zvonili so dolgo, dolgo, kakor bi z bronastimi usti hoteli naznaniti celemu svetu in obnebju novico, ki je pretresla v trenutku veselja srca vseh; kakor bi njihov glas hotel preleteti skalovje in livade, planine in doline, razglašajoč zaželjeni mir!... »Mir, mir!« ¦— se je glasilo od vseh stranij in sred v prsih je utripalo
Erostejše, pljuča so se oddihavala svo-odnejše... Razglašen je mir in vojna končana. Prusaki odhajajo; po njih ni ostalo nič drugega, nego neblagi spomin, nego ta strašna kuga, ki pa tudi kmalu odpotuje za njimi. Nastane mir, sinovi in očetje se vrnejo. k svojim dragim, namesto za meč primejo za plug, da Še v pravem času zorjojo zemljo, poteptano s kopiti sovražnikovih konj'... Cela krdela ljudstva so*hitela dajati na stopnicah oltarja hvalo Gospodu za zaželjeni mir ter prositi svoji deželi pro-
1 speha in blagoslova...
1           Dnevi so postali veselejši.
mu je ponudila, ne sluteč, da tisto, česar se je bal pri dr. Turni in Gab-rščeku, se mu zgodi po dr. Pavlici. »Ljubljenec .naroda" se je bal, da ga spravita od narodnega vodstva ter ob politiško veljavo dr. Turna in Gabršček, katera tega nista nameravala — ali se nič ne boji dr. Pavlice V! Tako jo že zaslepljen, da »ne vidi nič, ne
sliši nič*...... Povemo mu pa, da le še malo
časa, pa bo dr. Pavlica na vrhu vodstva klerikalne stranke, in dr. Gregorčič bo potisnjen lepo v kot. Že sedaj vidimo iz listov »Prim. list" in »Gorica", da dr. Pavlica je tisti, ki narekuje politiko tej stranki, in »Gorica" le caplja za »Prim. list,", združitev pa pomenja naravnost smrt »Gorici* in s tem tudi slavi dr. Gregorčiča. Po združitvi v skupnem uredništvu ter v splošnem delovanju postaja »Gorica* nepotrebna, in zato utegnemo videti morda v krajšem času, da odpade »Gorica", in namesto nje stopi »Prim. Ust" s kakim trabantom a la »Narod*.
% Kdor pozna dr. Pavlico, tisti ve presoditi, da on ne bo odjenljiv, marveč bo hrepenel višje in višje nad dr. Gregorčiča. Morda se ne motimo, če rečemo, da je že sedaj nad njim. Komaj se je izvršila združitev, že vidimo, da sklicuje o n za dan 12. tega meseca po občnem zboru slov. Alojzijevišča duhovnike na zborovanje, na katerem bo govora »o nalogi duhovščine v političnem boju na Goriškem", češ, da je »sodelovanje vseh duhovnikov velicega pomena za dobro s t v a r".. Torej takrat že nastopi kot nekak »voditelj*! — Kako še pa dr. Gregorčič tega ubrani ? Nikakor ne, — zdi se nam pa, da mu je poslal Bog prav njega, katerega se je, dokler je mogel, ogibal, v maščevanje za vse ono, kar je zlega pri-zadjal on in njegova »banda* dr. Turni in Gabršeeku.
Sklenimo! »Goričanski* matadorji so se zatekli pod vodstvo dr. Pavlice, katerega že vidimo predsednika pri »Centrifugi*, sklicatelja zborovanja duhovnikov, odločitelja v smeri klerikalne politike itd. — dr. ^r*^-gorčič pojde v kratkem v »zasluženi" pokoj v leni pogledu — zato vemo, s kom imamo odslej opraviti.
Solnce se je nagibalo k zatonu in za njim je hitel nepolni mesec, kakor bi se bal muditi se sam v pokrajini, v kateri razgraj'a strašna kuga. Poslednji njegovi Žarki so padali čez skodlato streho na dolgo protje starih vrb in le nekateri njih odlomki so prodirali skozi okno med vejami muškata in rožmarina v sobo ter padali na čisto postelj na glavo bolne Marice, družeč se tu v zlati venec. Od onega usodnega pobldneva je le hirala in venela. Lice ji je shujšalo in obledelo, ustnice zmodrele, oči se zakalile z meglo... Toda telo* se je kazalo kakor železno, katero pretrpi najhujše navale bolezni; bilo je iz kovi, kakor njena volja; živeti hoče vsaj dotlej, da pride on, da bi mu mogla potožiti, kaj je pretrpela ona, njegov oče in vsi, da bi mu mogla vsaj še enkrat reči, kako" ga ima rada — do smrti..'.
Ljudje so se čudili, da je prestala že tžko dolgo, hudo bolezen; dasiravno je le nežnega telesa, vendar vstrajno kljubuje smrti,, katera zanje tu bogato žetev, podirajoča krepke, močne možake, kakor drvar poseka trs, gugajoč se od vetra. Ko je zazvonil mrliški zvonec, so rekli ljudje:-»Po njej je; ubožicaje že dotrpela; kdo ve, če v jedni uri ne pojdemo tudi mi za njo—« Nekateri niso učakali niti te ure, toda Marici je prizanesla kuga, dd, jelo se ji je cel<5 obračati na bolje...
Zalešakova Anica se ni hotela niti ganiti od njene bolniške postelje. Delala je to na ljubo Jožefu; hotela mu je ohraniti  Marico,  ker je dobro vedela,
GabrŠSek (odgov. Iv./SWjavec) tiska in zal.
—     fž
Nasproti naši narodno - napredni stranki je postavljena v boj po združitvi prava pravcata klerikalna stranka dr. Pavlice. S tako stranko bo torej boja, katerega seveda se mi ne strašimo, ker vemo, koliko zaslombo imamo v ljudstvu in v inteligenci, koliko veljakov stoji na naši strani proti črnim nazad-njakom okoli »Gorice* in »Prim, lista", Boj nas ne straši, ker vemo, da delovanje na pošteni, zdravi napredni podlagi mora roditi dobrih vspehov, delovanju na temelju laži j, pobijanja svojega bližnjega ter splošnega nazadnjaitva pa ni za stolno takega prostora med nami, kakor si žele klerikalci,
DOPISI.
Iz Kopra. — (25-letnica učiteljišča. — Zrelostne skušnje). V pondeljek dne S5. pr, m. je obhajalo kopersko učiteljišče 25-letnico svojega obstanka, Kakor navadno ob takih prilikah, tako se jo tudi tu priredila slavnost primerna temu dogodku,
Program slavnost! je bil raznovrsten in ob jednem krasen. Igralo se je večinoma klasične reči. Pohvalno nam je omeniti posebno g. Orla in g. Valentiča, ki sta izborno rešila svojo nalogo, prvi s spremlje-vanjem na klavirju, a drugi na harmoniju.,
Druga točka programa je bi! ravnateljev slavnostni govor, v katerem je takoj v začetku pojasnil, čemu se je priredila slavnost. Naglašal je veliki pomen učiteljišča ter se spominjal vseh gojencev in profesorjev, ki so tukaj dovršili svoje študije, oziroma delovali na tukajšnjem zavodu. Govor je bil zaključen s klici na cesarja.
Na slavnosti smo videli poleg raznih dostojanstvenikov tudi gg. viteza Klodiča in šolskega nadzornika Swido. Po slavnosti se je napravil pevcem in igralcem mal obed v telovadnici.
Tako torej nastopa kopersko učiteljišče drugo četrtsloletje popolnoma mirno, in težko je uganiti, ali se preseli tako. kmalu iz tega gnezda.
Dne 26. t. m. so začeli pismeni izpiti zrelosti na tukajšnjem učiteljišču. Predsedoval je vitez Klodič. Z dobrim vspehom, oziroma
kak6 se imata rada. Prigovarjali in prigovarjali so ji, naj se vendar varuje, da si sama ne nakoplje bolezni, kar bi v tem hudem času ne bilo nič čudnega — toda ni se dala prestrašiti in oskrbovala je bolnico kakor ljubljeno sestro. Niti lastna njena mati ni imela te vstraj: nosti in moči, kakoršno je kazala Anica; ko je prva od prevelikega truda zadremala, je bedela druga kakor angelj varuh, ter skrbno sledila za vsakim migljajem bolnice. Ko S9 je pa jelo Marici povračati zdravje, ko je že spoznala, kdo je pri njej, jo je vprašala, ali je Jožef že domž in če res kmalu pride, na kar jo je Anica tolažila s tak6 nežnimi besedami, da bi tega ne premogel nihče drugi...
»Poglej, Anica, kak<5 solnce ne gre rado za gore, kakor človek, ki se ima posloviti od sveta. Neprestano pošilja svoje zlate žarke, celtf takrat, ko je že za gorami... Vse se razjoka za njim, vsako drevo\ vsaki grm, vsaka biljka, vse toči za njim solzd..: ko pa je nekdo ranjen v boju in se obupno brani smrti, takrat nihče zanj ne prelije solzo, niti tovariš, katerega zadene trenutek pozneje ista osoda, niti oni vojaki, kateri pobirajo pohabljene in pobite ter jih odnašajo na stran v dolgo vrsto... Ko popolnoma ugasne njegovo življenje, ko že zaželeni trava na njegovem grobu, takrat še le dojde poročilo o njegovi smrti njegovim dragim, in oni, ki so ga imeli radi, se zjokajo za njim...«
(Dalje* pride).
z odliko so dovršili izpite gg. četrtoletniki-Slovenci, kakor so bili že navedeni v »Soči«.
Lepo število mladih učiteljev nastopa torej v javno življenje, da reši svojo nalogo med svojim, narodom v prilog mladine in sploh bodočnosti naroda.
Sprejmite mi k slovesu te-le besede: Ne izneverite se nikdar svoji nalogi, ki Vam je izročena! Nauke, katere ste tekom svojih Študij sprejeli, skušajte popolnilH Ne v besedah, ampak v dejanjih naj se kaže Vaša skrb in ljubezen do naroda! Vstrajajte vedno na pravi poti, naj Vas ne motijo viharji časa, bodite zvesti svojim načelom — in bodočnost je Vaša in naša J              K r n i č a n.
Iz Brd, 1. julija. — Dan 26. junija je bil za Brda kaj osodcpoln; nevihta je žugala pokončati vse pridelke in sploh, kar je zelenega. Pogubonosni oblaki so se zbirali na severno zahodnej strani tam v Benečiji ter se valili proti Brdom. Svoje pogubno delo so pričeli že v Italiji; kajti padala je leča že 6 ur daleč od Vidma, potolkla vi-demsko okolico ter obmejne kraje Mernik, Dolenje, Bračan, Kožbano in najhujše Rutarje ter si pomagala proli vzhodu. Medanci, sploh vrli streljalci proti hudi uri, niso mogli streljali, ker jim je bil izmanjkal smodnik, in so ga dobili še-le kasneje iz Gorice.
Zato je pa dobila tudi južna stran Meda ne točo. Sploh so pa začele tudi druge vasi streljati prepozno, nenadjavši se, da bi se tako precej zamogla razširiti huda ura in ker je že zjutraj padal le pohleven, zimski dež, brez kacega vetra ali groma. Zato so več ali manj skoro vse vasi v Brd:h dobile kaj malega tega zrnja. Bolj pridni s streljanjem so bili v Višnjeviku, Krasnem, Ve-drijanu, Kozani, Št. Martinu in Cerovem, kjer so se tudi najbolj rešili hujše nesreče. .Severni del Vipolž in južni Kozane je tudi bil napaden od toče, in sicer najbrže iz vzroka, ker jo je veter prinesel iz Medane, kjer, kakor rečeno, niso imeli smodnika, in iz Bi-Ijane, kjer so začeli streljati mnogo prepozno. Kozanci so pa največ koristili s streljanjem Gerovemu, proti katerej strani je vlekel vihar.
Vendar ni ta nevihta, ki je bila okoli 3 ure popoldne, naredila prav znatne škode in bi sploh ne bila nobene, ako bi se bilo streljalo pravilno. Komaj je pa prešel prvi strah, začeli so se zbirati drugi, še nevarnejši oblaki na severnej strani; zdelo se je, da bo sodnji dan, ker delala še je prav tema. Sedaj pa so začeli grometi povsod kanoni; kdor je bolj mogel, je streljal na-glejše; to je bila pravcata vojna in konkuriranje v streljanju. Tudi Medanci so dobili do takrat smodnik. Okoli 4. ure popoldne je začel močen vihar, ki je po nekaterih krajih ril drevje ter lomil veje; vmes pa redke, debele kaplje, koder so streljali, in padala le kaka, kakor jajce debela toča, ki je bila bolj podobna snegu (mehka in skoraj raztopljena), potem pa huda ploha dežja, a koder niso streljali, trda skeraj pest debela suha toča, ki ni, kamor je zadela, pustila zelenega za seboj. Lomila je drevju veje in trte tako razmesarila, da ni pustila na njih drugega nego stari les (letošnje poganjke . je vse razsekala). Tudi ni poznati, kje so bili vsajeni poljski pridelki n. pr. fižol, bob, turšica itd. To točo so dobili kraji, kjer niso streljali, namreč Gonjače pri Št. Martinu, Kaleha (frake. Kcjsko), Brestje, severni del Kojskega, (deloma Podsenica) in severni del Št. Ferjana, katere kraje je popolnoma končala in vzela ljudem upanje tudi za prihodnje leto, ker je končala vse trtne mladine, ki bi imele roditi grozdje v prihodnjem letu.
Ta opis, koji sem podal, kakor sem slišal praviti od ljudstva, nam kaže, da so se strelne postaje vendar le kazale kot pripomoček proti toči. Le žal, da ni, kakor že omenjeno, streljanje pravilno. Občinam iz-manjkuje smodnika, kar ni na pravem mestu; streljalci začenjajo streljati iz varčnosti do smodnika prepozno; morali bi streljati že eno uro, ali saj po! ure pred nevihto, in tu pa tam ni utic; zmoči se smodnik in strs-ljavec mora iti domov (kakor se je godilo v Kojskem, kjer imajo le en kanon brez kolibe). Iz rečenih razlogov so bili potoičeni zgoraj omenjeni kraji.
I« Bovca. (Naš novi notar). — V »Soči" in v drugih časopisih smo čitali, da je tukajšnji notar dr. R u m e r premeščen iz Bovca v Sežano. Z veseljem smo pozdravili Bolčani to novico, nadejaje se, da dobimo na to mesto moža, kateri razume potrebe našega kmeta in "kateri se bode mogel pogovoriti ž njim v njegovem materinem jeziku ; a varali smo se zopet. V zadnjem času
smo zvedeli, da je imenovan na to mesto neki dr. Karol Mosetig, katerega gospoda mi sicer že poznamo. Zdi se nam, da bo Se veliko slabši nego dosedanji gospod notar.
Ljudje že godrnjajo: Kako, da pošiljajo ravno nam takošne mož« in vedno le nam. Tudi pri sodniji imamo že dolgo vrs"to lctletakošns gospode sodnike, kateri niso naši nci (z malimi izjemami kot substituti) in našle težko razumejo, od katerih dobivamo večkrat nemške vloge, katerih mi ne razumemo; kaj naj imamo v vsakej vrši prelaga le a, kateri nam bode prelagal takošne vloge?!
Sedaj pa zopet novega notarja, ne-S!o-venca! Ta mora biti grozno slab v slovenščini in menda tudi ne prav dobeiT jlrist. Dokaz: Ivan Komac iz Bavšce jo tožil Ivana Hoznarja iz Bavšce za svoto 100 gld.; zastopnik tožnika je bil notar dr. A. Rumer, in ker ni Kil on radi bolezni navzoč, njegov namestnik, naš bodoči notar!
Sodnik (takrat g. Lasič) je razsodil, kar je bilo tudi očevidno, v priti tožencu in to v pravilni čisti slovenščini. Dotično razsodbo bi razumel vsak nas kmet, da le zna citati ali kateri bi jo citati le slišal, ker jasnejše sploh ne more biti izraženo, da se tožniku njegova zahteva odbije in da je vrhu tega dolžan plačati tožencu še pravdne stroške, ugotovljene na 1 gld. Ali kaj* mislite, kaj napravi naš notar »in spe" ? Tožencu pošlje pismo, v katerem zahteva, naj plača dolg na podlagi razsodbe: to je 100 gld., o% obresti, troške ter tudi prej navedeni goldinar. Pismo je čisto navadno, pravi uradni »šimel", in še tega ni mogel g. notar sestaviti pravilno v slovenščini. Piše »Kost zastopnik, — prosim Vam, Vaz namesto Vas itd. Takih slučajev je še. —
M i protestujemo proti takoš-nim razmeram, ker siti smo že ta-košnih eitnostijin večkrat nepotrebnih stroškov!
Slavno nadsodnijo v Trtu in druge me-rodajne kroge pa prosimo, da bi nas tako ne zapostavljali, saj smo tudi mi zvesti državljani in plačujemo ravno tako davek, kakor v drugih krajih, in bi za to že smeli zahtevali, da se nam deli pravica v našem jeziku, da se razumemo in nimamo le neprijetnosti.
—  V tem pogledu bi se moral tudi kdo oglasiti v državnem zboru, — ako bi le imeli koga, ki bi to storil.
Iz Prage, dne 30. junija, (— O t a-borovem gibanju na Češkem. — O položaju). — Lani je minulo 30 let, odkar so se prirejali sirom slovanskih zemelj znameniti tabori, na katerih so voditelji narodnega gibanja navduševali ljudstvo za »sveta domovinska prava". Marsikomu bo še v spominu glasoviti vseslovenski tabor v Vižmarjih, nedaleč od Ljubljane, kjer je raz tribuno grmel glas dr. Bleiweisa, dr. Coste in drugih. Mej Cehi je jednakega pp-mena — kakor mej nami tabor v Vižmarjih
—  tabor na Mužški gori pri Mnichovem Hra-dištu. L. 1869.se ga je udeležilo nad 30.000 osob. Bil je to znameniti dan za tiste viharne Čase. Čehi so pa narod, ki je zelo unet za »historiške stvari". Sklenili so letos obnoviti taborovo gibanje. Sklepu je sledila seveda tudi izvršitev. In v nedeljo 24. junija se je vršil, kakor je že čitateljem »Soče" znano, zopet tabor ljudstva na Mužski gori, ki je sicer, kar se tiče prisotnikov, bil večji, ali imel je veliko manj pomena, kakor oni L 1869. Tedaj so nastopali na taboru možje, ki so bili v resnici ljudski voditelji, sedaj pa - ? Na taboru na Mužški gori so nastopili najmanj pomembni politiki. Prosim: za staročeško stranko je nastopil župan Durrich, za mladočesko posl. Hofica, za radikalno — dr. Sobotka, za narodne socijaliste Klofač itd. Kje so ostali StaročV.ni a la dr. R i e g e r, ta velmož naroda češkega, Sedlak, dr. Bastvr, dr. Milde idr., ki .zavzemajo v staročeški stranki vodilna mesta? Mladočeških voditeljev kakor dr. Engija, dr. Herolda, dr. Pacaka, dr. Kramafa, Kaizla idr. ni biio, pač pa je stranka poslala — posl. Hofico!! In radikalci? Njihov Baksa ni prišel, da bi zagrmel smele besede, prišel pa je — dr. Sobotka! Za agrarce je govoril red, Hruty,
posl. Prašek pa ni prišel..... Marsikomu se
bo morebiti zdelo, da je vseeno, kdo je prišel, samo da je bila stranka zastopana. Ali temu ni tako ! Velikega pomena na taboru, pri katerem je prisotnih nad 60.000 osob, je to, kdo in kako govori!
In kako se je govorilo ?! Staročeh Durrich je govoril proti demokraciji ter proglašal vsako težnjo za demokratizovanie češkega naroda, za izdajstvo, urednik Klofač pa ravno nasprotno; trdil je, da je rešitev češkega naroda le jedino v demokratizaciji. Zagrmel je: Demokratizujmo se! in onih istih* 60.000 glasov, ki je ploskalo govorniku proti de-mokratizovanju, je zopet zaploskalo govor-niku za demokratizovanje! Dovolj! — Bodeči tabor bo na Ripu pri Melniku, katerega se udeleži tudi češka socijalna demokracija, ki je na jutrišnji dan sklicala na Velke Benatke pri Pragi veliki tabor ljudstva kot odgovor taboru na Mužški gori.
O položaju se govori in piše mnogo. Kaj bo, o tem se največ ugiblje. Za gotovo se smatra dejstvo, da bo zopet pel § 14. Nekoliko so se žurnalistiški duhovi pomirUi, ker so dobili drugo hrano, nrmreč zenitov prestolonaslednika s češko grofi njo Chotekovo iz Jakup^. Ti ženitvi so se odločilni krogi dolgo ustavljali, ali sedaj se je nekako vse le obrnila ugodno za Chotekovo. V ti zadevi glasu javnosti ni dosti verjeti. Vsekakor je po našem mnenju ta dogodek precejšnega pomena za nadaijni razvoj politike v Avstriji. Ta dogodek je prav markanten za sedanji položaj. Kdor ve, da se prava politika naša vrši navadno za kulisami, njemu ni treba daljšega komentarja. »Nar. Listy" so te dni zahtevali, da naj po ženitvi prestolonaslednik prebiva v Pragi. Kako bo, o tem prihodnjič.
Deželni zbori se snidejo najbržeje zopet jeseni. Glavno delo njihovo bo: pečati se z vladnim predlogom glede deželnega davka od špirita. Pred par dnevi je bila v ti zadevi na Dunaju prav zanimiva enketa, katere so se udeležili deželni glavarji in nekateri deželni odborniki. Goriško in Gradiščansko sta zastopala: dež. glavar Pajer in še en odbornik, oba Italijana. Če je to prav, naj odgovore čitatelji. Zakon glede dež. davka od špirita bi prišel v veljavo s prvim junarjem 1. 1901.
Češka »Narodni rada* (narodni svet) se zopet shaja. Javnost dobi pa o vsem le pristrižena oficijelna poročila. Gibanje z ozirorn na ljudsko štetje za materini jezik je posebno na Češkem in Moravskem prav živahno. Akcijo vodijo — realisti!
Domače in razne novice.
Osebna vest. — G. Ljudevit Demeter Jereb, vežbenik na postaji državne železnice pri Sv. Andreju v Trstu, je imenovan uradniškim aspirantom.
Poroku. — Včeraj se je poročil g. Leopold F u r l a n i, nadučitelj v Št. Andrežu, z g,čno Kristino Uršičevo ta Kobarida. Čestitamo.
.Sokolska* slavnost v Sežani. —- V nedeljo so došla v kraško metropolo tri so-kolska društva: iz Postojne, iz Trsta in h Gorice. Najslabšo železniško zvezo imamo iz Gorice. Naši Sokoli (deputacija 14 članov) so j morali oditi iz Gorice že zjutraj s poštnim vlakom, a vrnili so se šele včeraj zjutraj. Iz Postojne so došli z vlakom ob 4:/2, iz Trsta pa kmalu po 5. pop. S tržaškim vlakom je došlo jako veliko rodoljubov iz Trsta. Na kolodvoru so jih pričakovali goriški in po-stojinski Sokoli, postojinska godba, sežanski ognjegasci pod načelstvoin g. L. M a h o r-čiča, in veliko občinstva. Ob 5'/* so odkorakali naprej tržaški Sokoli za svojo zastavo, za njimi goriški in postojinski, potem pa za zastavo »Delavskega podpornega društva" iz Trsta drugo občinstvo. Krasen prizori
Ob 6. je pričela javna telovadba, najprej proste vaje, katere so izvajali tržaški in goriški Sokoli. Na to pa na bradlji in na drogu ter skupine. Občinstvo je vrle telovadce, odlikovalo z viharno pohvalo. Naši »Sokoli' iz Gorice so delali društvu vso  čast.
Vmes je pelo tržaško pevsko društvo več jako lepih in težkih pesmij.
Skratka: Lepo narodno veselico je videla ta dan Sežana, in zadovoljni so vsi, ki so prihiteli tjekaj, da se povesele v prijetni bratski družbi ! Čast prirediteljem !
Vsaka zaplemba mora uiti potrjena.
— Zaplembo o »molitvicah* je b:ia c. kr. okrožna sodnija pri obravnavi na naš utofc razveljavila. Državno pravdnfatvo se je pritožilo, in prizivna sodnija v Trstu je ugodila njemu ter potrdila zaplemOo. Prizivna sodnija je rešila laško pritožbo drž. pravd-ništva po laški ter prijavila rešitev okrožni sodniji v Gorici v istem jeziku. Prepis je bil dostavljen nam seveda laški!
Ker take »ravnopravnosti" ne priznavamo, se pritožimo proti takemu postopanju prizivne sodnije. Izid prijavimo.
Žensko učiteljišče. -- Letos je izdalo ravnateljstvo ženskega učiteljišča posebno poročilo, česar poprej ni bilo. Na prvem mestu v njem podaje bivši ravnatelj zavoda Fr. Hafner zgodovino učiteljišča od početja do današnjega dne, to. je od  1. 1876. dalje. Opisano
je vse precej obširno, navedeni, učitelji in učiteljice, ki so delovale na učiteljišču, obisk gojenk in gojencev itd., na kar sledi poročilo o minolem šolskem letu. Učnih močij, profesorjev in učiteljev, je delovalo 19, na deški z učiteljiščem spojeni vadnici 11, na dekliški 5. Šolnine je plačalo dečkov 1305 K, deklic 1000 K, od šolnine oproščenih je bilo 952. Vseh vkup je bilo dečkov koncem leta 449, deklic pa 234. G.čen kandidatinj je bilo koncem leta 140 Slovenk in 145 Italijank. Na to sledi na koncu abecedni seznam gojenk učiteljišča z dodatkom, katere so prestale zrelostne izpite. Naznanilo o nastopnem šolskem letu zaključuje poročilo. Na učiteljišču je upisanih za Nemke samo 8 kandidatinj.
Župnik Juvaučič v Dornbergu čedalje predrzneje zlorabi cerkev v grde politične namene. V nedeljo je privlekel za lase v pridigo celo ime — Gabrščekovo, in sicer na način, da se mora pošten katoličan čudom čudiU, kako se j> drznil ta mož takoj potem „
—   m a sevati 1 Privbkel je na dan neko malo norost, katero je dala tiskati pred kakimi 3 leti neka žena v naši tiskarni. Vodja tiskarne je sprejel in tiskal, kar bi storil vsakdo drugi. Gospodar je bil opozorjen na to delce šele po »P. L.", na kar je bilo dano v »Soči" pojasnilo, in reč jo bila pozabljena. Danes, ko one »molitvice" gotovo ni kdo več nima, je govoril o njej župnik Juvančič v cerkvi, opozarjaje potem s potrebno ani-niozncstjo, da.... »se je tiskala pri.tistem znanem Gabršeeku v Gorici". —- Na tako klerikalno hinavščino v politične svrhe nimamo z besedami odgovora, ki bi bil dovolj primeren!
V isti propovedi je govoril tudi o streljanju proti loči ter dejal, da je to le — vraža, marveč edini pravi kanoni da so --molitev. Mi vsi pa vemo, da so ljudje doslej dovolj molili <n še molijo, in sicer tako iskreno, kakor župnik Juvančič ni zmožen, a toča tolče vsebino. Ker U topovi nič ne pomagajo, si hočejo ljudje drugače pomagati. Iznašli so streljanje proti toči. Mnenja so še dandanes različna. Toda čedalje bolj se prepričujejo tudi dolgoletni neverni Tomaži, da menda vendarle pomaga. Zato je streljanje že silno razširjeno po Italiji, po Francoskem, pa tudi na štajerskem in na Dolenjskem. Imenitni možje so goreči zagovorniki streljanja. — Nad vse modri župnik Juvančič pa imenuje vse to le *— vraže! Mož ima svoje namene tudi s to »vražo I* No, Dornberžanje, le roke križem, pa pridno molite I
Poslušajte, kako »vražje* je »pa znal ta župnik Dornberžane vjeti pod svojo komando, da je ta mož danes gospodar v Dornbergu, dasi je surov, da mu gu* ni para I
Svojo župnijo je razdelil v kakih 80 skupin, ki se imenujejo — »rože". Vsaka »roža* ima načelnika, ki ima vedno prost vstop v farovž, pa tudi lepši sprejem ondi nego navadni ljudje, ki se tresejo že dva dni prej nego irnajo priti v farovž. Ti načelniki morajo paziti na svoje »podložne" in vse v farovžu poročati.
To je špijonaža, da kmalu ni take! Ljudje se boje drug drugega, nastaja neza-upnost, rnržnja, izogibljejo se od župnika „zaznanovanih" ljudij, da bi ne imeli sitnostij v farovžu ali morda celo osramočenje. izpred oltarja!
Aii — zdaj pride »kšeftič". Te rože morajo oskrbeti maše za vsakim svojim članom. V ta namen skladajo denar. Župnik dobiva za eno mašo po vee goldinarjev!! — Kdo bi mislil, da je svet še danes tako neumen! — Zanimivo bi bilo pogledati v fasijo tega uzornega župnika! Ali ni človeka, ki bi to storil ? Župan je njegov sluga!
Javna dražba v vojaškem magazlnu v Gorici glede na oddajo sena, stelje, slame in premoga bo dne 10. t. m. Podrobneje se izve v vojaškem magazinu, pri okr. politiških oblastvih ter gospodarskih  deželnih zavodih.
O čudovitem dogodku v Picrisu, o katerem smo svoj čas poročali obširneje, prihajajo sedaj na dan vesti, da kolesarja Pon-totiija so vendarle dobili, in sicer blizu Palme, Neki karabinjer je šel po tamošnji okolici službeno, kar jo zagledal mladeniča, vsega prepadlega in raztrganega v travi. Peljal ga je s seboj, in tam je baje povedal, da je oni Pontoni, katerega kolo so bili našli v Pierisu, a je bil on izginil na tako čudovit način. Pravil je baje, da se je klatil okoli kmetov, da pa je skoro opešal. Tako , slifeno poročajo, ali kdo ve, kaj in kako je res.
»LaČna Je in bolna do smrti". — »Edinost" kot naš primorski dnevnik, ki ima v deželi premnogo naročnikov in čitateljev, ima oglas »Goriške ljudske posojilnice". Nu »Edinost* je naročeno tudi »delavsko podporno društvo" v Gorici. Na eni zadnjih številk je bilo citati v bralni sobi društva tik oglasa »Goriške ljudske posojilnice" te-le besede: »Lačna je in bolna do smrti!" V društvu prevladuje vsled potrpežljivosti drugih klerikalni duh dr. Gregorčiča, kateri je društvu načelnik. Ne pišemo nikakega komentarja, ker to že samo po sebi zadostno označuje tiste podle duše, ki se skrivajo za krščan-' skim plaščem, da lože tirajo svojo razdira-, jočo politiško obrt. ¦— Tako zaničevanje zavoda bodi le v priporočilo našim somišljenikom. Drugega ne rečemo, ker se nam ne zdi vredno.; razpravljati, je-li »Centrifuga*
—  „lačna in bolna do smrti" ? I
Kdo j.¦> kriv, da vera peša? *- V »Prim. listu" je priobčil neki »duhovnik z dežele' članek pod tem naslovom. Tam hoče
dokazati, da duhovniki niso nič krivi pešanju vere, marveč išče vzroke Cisto drugje. Na koncu pravi: ,Qh kratkem rečeno; ako komu duhovnik ne ugodi, ako se mu v čem zameri, ako ga posvari, za vse to mora vera trpeti. Tako hoče in uči liberalizem, tako govore njega zagovorniki, tako pišejo časopisi, ki potem še predrzno dostavljajo: Ali je čudno, da vera peša?" Dalje pravi, da razni listi, ki so: skrajno sovražni 4uJbujy5LuiU,.kjkor<na pr. »Soča*, dobivajo dopise o duhovniklK katere pišejo kake propalice ali pa taki ljudje, ki nimajo nobenega ugleda in spoštovanja itd. Na to nekoliko besed: Pešanja vere ne vidimo v tem, da če duhovnik komu ne ugodi ali ga posvari, da zato mora vera trpeti, ker poznamo naše ljudstvo, ~&a" visdfco spoštuje duhovski stan. Pešanje vere, kjer isto obstoja, ima vse druge vzroke. Poznamo v deželi duhovnika, kateremu je ljubše ba-s rantanje in hiešetarenje nego sveta službs, božja, in ljubše nego Najsvetejše. Saj se spominjate, ker je javno znano, da tisti duhovnik je na potu, ko je šel obhajat, odložil Boga, da je mogel rnešetariti z mešetarjem, katerega je srečal na cesti. Ko je bilo meše-tariji konec, pa je vršil svojo božjo službo, daleč umirajoči katoliški človek pa ie čakal in čakal popotnice v boljše življenje. Kaj pravite, ali je tako dejstvo sposobno uplivati, da vera peša ? !
Teden dnij je menda od tega, kar je Sel neki gospod nune vinjen, in ne malo, (ne prebiva tako daleč od Gorico), v spoved nico, spovedovat mlade deklice. Opravil je spoved vseh kar najhitreje, nekaj minut je trajalo, in zapustil je cerkev, ker se mu je mudilo — k litru. Kaj pravite, ali je to dejstvo sposobno   uplivati, da vera pesa V l
Poznamo kraj, gori visoko nekje, kjer je bilo ljudstvo demoralizpvanp, da je vera pešala, na vseh koncih in krajih. Zakaj ? Zato ker so se godile v farovžu reči, katerih tu nočemo popisati, ker so pregrde ! Vprašamo r Ali je to dejstvo sposobno uplivati, da vera peša ? !
In tako dalje I
Člankar v »Prh«, list* ima namen, pokazati, da »Sočan«" po deželi hujskajo proti duhovništvu, da naši somišljeniki so Usti, ki so krivi, da Vera peša. Podtikanje je zlobno in neresnično, pač pa gori navedena dejstva in drugih sličnih nebroj je vzrok, da vera peša. Tista pa niso na naši strani, marveč kje drugje.
Mi se ne vtikamo v verska vprašanja, pač pa srno proti vsem tistim, ki profanirnjo vero ter jo zlorabljajo v svoje politične s vrhe. In tisti so najhujši klerikalci ter najbolj zagrizeni sovražniki vsakemu napredku.
Da, da, gospodje, ki so pri tem prizadeti — (poznamo tudi še duhovnike, ki so vredni vse časti I) — pomislite malo na prave vzroke pešanju vere, in potem: pomerite najprvo pred svojim pragom 1
Tombola v Nabrežini. — Pevsko društvo »Nabrežina* je bilo priredilo v nedeljo javno tombolo, katera se je vršila zvečer ob veliki udeležbi občinstva. Prostor, kjer so izklicavali številke, je bil ozaljšan z zelenjem in zastavami, kakor je tudi ves trg kazal nekako svečano lice. Tombola je skončala v najlepšem redu in v kratkem času; izklicanih je bilo nekaj nad 40 številk. G. izklicalec je izgovarjal številke jako razločno. Pred tombolo, po činkvini in na koncu je igrala na-brežinska godba, in sicer jako dobro. Po tomboli se j& zbralo premnogo občinstva ua vrtu g. Sil. Caharije, kjer so nadaljevali veselico.
S kratka: lepo je bilo v Nabrežini, katera postaja po svoji lepi legi ter eiatoti vedno bolj priljubljena, kar se kaže zlasti v tem, da prileti gori vsaki hip nebroj Tržačanov. Vsa čast!
Odbor bralnega in pevskega društva ..Čitalnica* v Brjah se zahvaljuje gospodu Potru B i r s i, krčmarju in trgovcu v Gorici, vrlemu podpiratelju narodnih koristij, da je posodil brezplačno omenjenemu društvu dežno platno za zadnjo veselico, oziroma poklonil mu 20 K. Blagemu dobrotniku, ki naj bi služil v posnemo drugim, bodi od te strani presrčna hvala, a njegovim sorojakom, zlasti tukajšnjim domačinom, bodi toplo priporočen.
,Bralno in pevsko društvo v Sma-rljah* bo oddajalo časopise na dražbi dne 8. t. m. ob 3. uri popoludne v začasni čital-niški sobi, in sicer za tekoče poluietje. To daje odbor na splošno znanje.
»Tolminsko učiteljsko društvo1 vabi k občnemu zboru, ki bo po uradni okrajni učiteljski konferenci dne II. julija t. 1. -v Tolminu. Dnevni red po pravilih. Volitev delegatov k občnemu zboru »Zaveze". Prizadeti društveniki so uljudno naprošeni, poravnali zaostalo društvenim*. K obilni udeležbi na občni zbor vabi odbor.
Bralno društvo jubilej" v Mavhinjah priredi dne 8. t. m. veselico s petjem na zaprtem dvorišču g. Iv. Terčona. Vsnored cbsega petje In godbo. Pri veselici sodeluje vrla domača vojaška veteranska godba. Začetek točno ob 4. uri pop. Vstopnina k veselici 60 stotink. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Pozh pevskim društvom in zborom.
Podpisanec namerava, če se zadostno število naročnikov oglasi, izdati I. zvezek moških zborov. »SUovan na dan!« s tertor-samospe-vom. 2. »Novinci« koračnica. 3. »Nazaj v planinski raj!" s bariton-solo samospevom. 4. »Oftinil*  zbor s čveterospevom. 5.  »Kole-
sarska koračnica". Vsi 2bori so večji in efektni. Nekatere ste pela že društvi ;Slavec", ^Ljubljana* v splošno zadovoljstvo. Cena 2 K. Naročila sprejema do 10. julija. 1. Bar ti, nadučitelj v SmaUnem pri Litiji (Kranjsko). Listnica. — G. dopisniku od Rihem-berka: Obžalujemo, da se z iz vestni in predmetom za sedaj ne moremo bavitl, dokler ne dobimo prav jasne slike o celi reči. Tudi po aadniemldopisu so nam došle pritožbe. Zato pa, ker slišimo tako različna mnenja o tem in onem, bomo odslej do skrajnosti previdni, Zdravi 1
Razgled po svetu,
Proračunski   provizorij  in  kvota.
—    Te dni je izšla cesarska naredba, na podlagi katere se vlada pooblašča, da sme pobrati direktne in indirektne davke za dobo od 1. julija, _do_'_3.t.decembra-t. L Istotako se pooblašča finančni minister, da se sme najeti 50,000.000 posojila %& najpotrebnejše in najnujnejše investicijske  troške.
—  Ker se med Cis-in Translitanijo ni dosegla pogodba po smislu § 3, zakona z dne 21. decembra 1867., določa cesarska naredba, da prispevata v pokritje troškov za skupne zadeve obe državni polovici in sicer Gslitanija s 6646/« in Translitanija s 338/49 odstotki.
Poroka nadvojvode Franca Ferdinanda z grofico Chotekovo, kateri je dal cesarvzadnjem hipu naslov: knjeginja Hohen-berg, se je izvršila v nedeljo na tiho brez posebnih slovesnostij v ožjem krogu domačih. Mesto Reicbstudt je kazalo svečano lice in ljudstvo je pozdravljalo veselo novoporočenca. Tako torej je dognana ta poroka, o kateri se je svoj čas toliko pisarilo.
Nova stranka v državnem zboru. — Nemška katoliška ljudska stranka se baje združi s krščanskimi socijalisti v eno celoto, ki bi se zvala »avstrijska stranka". Tako poroča neki. češki list. Vlada gleda z zadovoljstvom na tako stranko, ker ista bi šla proti nemškim nacijonalcem pa tudi proti Čehom. Združitev so utegne izvršiti v kratkem. Proti takim strankam se bo treba Slovanom trdno združiti na desnici, o Poljakih seveda se ne ve nič gotovo, kako nastopijo.
Dr. Žlvny, urednik lista »Parlamenta!1«*, je imel v nedeljo v Favoritih na Dunaju shod, na katerem je govoril, kako nevarne utegnejo postali reči, ki se gode na Kitajskem, za Avstro - Ogersko. V govor je upletel tudi cesarjevo osebo, in ker se je baje izrazil žaljivo, jo bil odveden na redarstvo in od tam na deželno sodnijo.
Tirolski Hal. drž. poslanec o enakopravnosti. — V Tridenlu je drž. poslanec dr. Riccabona poročal o pol.tičnetn položaju. Ker je njegovo poročilo jako zanimivo in za nas primorske Slovane pod učljivo, podajamo ga tu v kratkih, glavnih potezah.
Govornik se ne strinja z binkošlnim programom Nemcev in ga odločno graja. Kar se tiče Korber-jevega programa, so hoteli izjaviti ital. poslanci, da vsprejetnajo od mi-nislra-predsednika naglašeno načelo jedna-kopravnosti, toda prišli niso do tega. Izvedenju jednakopravnosti da je na potu centralistišici, germanizatorni in birokratiški sistem. V drž. zboru je obstojalo vse poli-tiško delovanje ital. poslancev v tem, da so se udeleževali razprav za ustanovitev novih strankarskih skupin. Ker pa ne obstoja celo italijanski klub iz jedne same skupne, tudi v tem pogledu ni prišlo do sporazu tuljenja med Italijani. Ital. klubni ptiklopljen eni ali drugi stranki, ampak je neutralen, toda po govornikovem mnenju bi bilo za isti bolje, ako se pridruži kaki stranki, in sicer bi se morali 11 a 1 i j a n i z v e z a t i z o n i m i s t r a n-kami, ki se polezajo zajednako-pravnost narodov, Italijani ne morejo dovoliti, da bi se izvedel binkošlni program nemškega nadvladja s pomočjo nemškega posredovalnega jezika, ki dejansko obstoja, ki se pa ne sme zakonito uveljaviti. Ob vsem spoštovanju do nemške kulture se morajo Italijani izreči proti vsakemu privilegiju nemške narodnosti. — Ko to citamo, moramo nehote zopet pogledati na govornikovo ime; morda smo se preje motiii, ko smo čitali ime ital. drž. poslanca, poslanca, in sicer italijanskega, ki zastopa načela jednakopravnosti in ki se odločno izreka proti nadvladju ene ali druge stranke. Nismo se motili I
Bil je res ilal. poslanec, ki razvija tu nazoru in načela, katera so z dosedanjo prakso Italijanov v političnem in parlamentarnem življenju v eminentnem "nasprotsivu. Posebno imamo mi primorski Slovenci žalostno priložnost, da opazujemo italijansko »skrajno tolerantnost" do vsega, kar je slovansko, in njihovo »očetovsko ljubezen" za nas primorske Slovence,
Ti razlogi nam zadostujejo za prepričanje, da se bodo naši »vrli* ital. poslanci potegovali z vsemi sredstvi za to. da bomo iudi mi enkrat jednakopravni z njimi, ki nas tako »ljubijo«!! — Sicer pa se hočemo nadejati, da nam omenjeni ital. poslanec ni zopet obesil race o kakem navideznem odu-ševljenju tirolskih ital. poslancev za jedna-kopravnost vseh avstrijskih narodov?!
Za to okoliščino bi utegnil govorili razlog, da se primorski in tirolski ital. poslanci niti glede taktike niso mogli zjediniti, vsled česar so bili primorani ostati nevtralnim. Iz tega pa še ne sledi, da ne bi bili ital. poslanci   veliki   prijatelji   nemškega  nadvladja,
vsaj o primorskih poslancih to lahko trdimo, ki so skriti zavezniki centralističnega ger-mahizatornega in birokratiškega sistema, kateri ravno dr. Riccabona odklanja. Primorski ital. poslanci so načeloma za absolutno su-premacijo nemškega naroda na Avstrijskem, seveda le v toliko, da se isto ne raztegne tudi na Italijane, kateri zahtevajo, da se jim zagotovi nadvladje nad primorskimi Slovani. Da vlada temuM-aasprotna,~o temu ne bo pač nihče dvomil, kdor opazuje njeno za-početje z objektivnega stališča, raz katero se vidi, kako boža te svoje benjaminčke.
Na zboru" v Tridentu se je torej pokazalo nasprotje v načelih tirolskih in primorskih ital. poslancev; ako bi bilo upati, da se tirolski poslanci ne bodo udajali v bodoče pritisku njihovih primorskih tovarišev in se pustili voditi po njihovem terorizmu, in ker je izključena vsaka nada, da bi primorski ital. poslanci spremenili svojo taktiko insvoja načela o postopanju nasproti Slovanom, zatorej bi ne preoslajalo tirolskim poslancem drugega, nego ločiti se od svojih tovarišev in pridružiti se onim strankam, ki zastopajo edino pravo in pravično  načelo
—  načelo jednakopravnosti. — Tega pa ne storži ker vlada že dobi modus, po katerem jih zadovoli, da se jim ne bo treba vezati morda celo s Slovani!!
Naslednik nedavno umrlega grofa Muravjeva. — Poročali smo že o smrti voditelja zvunanje ruske politike. Bili smo pa tudi radovedni, kakšnega naslednika mu postavijo. Te dni pa se je oznanilo iz Petro-grada, da je car Nikolaj imenoval za začasnega oskrbnika in voditelja v ministerstvu zamejnih zadev grofa Lamsdorfa, Grof Lam-sdorf je pri ruski vladi že od 1. 1866., torej že nad 30 .let L. 1872. je bil imenovan tajnikom v ministerstvu zvunanjih zadev, kot tak se je v spremstvu državnega tajnika Gorčakova udeležil berlinskega kongresa. Za Aleksandra III., ki ga je I. 1883. imenoval ravnateljem ministerske pisarne, je igral že vodilno vlogo. Ko je pa bil Muravjev minister, so imenovali Lamsdorfa njegovim pomočnikom. Sedaj pa še najbrže postane minister zvunanjih poslov, vsaj začasno imenovanje njega na mesto voditelja ruske zunauje politike kaže na to. Če bi se to uresničilo, potem se nimamo v zunanji ruski politiki nadejati nikake spremembe, ki pa bi po sodbi nekaterih bila nujna potreba,
»Slovenska Matica" vabi na GXXH. odborovo sejo, ki bo v Ljubljani dno 9. malega srpana I. 1900. ob petih popoldne v društveni pisarni. Spored: 1. Naznanila pred-sedništva. 2. Potrditev zapisnikov o GXXI. odborovi seji in o XXXVI. rednem občnem zboru. 3. Volitev predsednika, podpredsednikov, blagajnika, ključarjev in odsekov. 4. Tajnikovo poročilo. 5. Eventualia.
Žrtve južnoafriške vojno. — Zadnjič smo poročali o stroških južno-afriške vojne, danes pa poročamo o — žrtvah. Angleško vojno ministerstvo objavlja število mrtvih, ranjenih, in pa po raznih boleznih okuženih osob iz južno-afriške vojne. To število je povedano s številkami 44.045 (reci: šlirinštiridesettisoč petinštirideset!)
Yojna na Kitajskem. — Iz poročil zadnjih dnij posnemamo, da med velevlastmi je prišlo do popolnega sporazumljenja glede postopanja na Kitajskem. Mednarodna armada bo štela okoli 80.000 mož. Rusija in Japonska dasta po 12.000, Anglija 10.000, Francoska 8000, Nemčija  in druge pa  po 5000 mož.
—  O Sevmouru so znane podrobnosti. — Umakniti se je moral, ker je manjkale živil
. in je bilo preveč ranjenih. 63 vojakov so mu ubili, 231 pa je bilo ranjenih. Med mrtvimi je tudi 1 Avstrijec.
Nemški poslanik v Pekingu baron Ket-teier je bil umorjen, kar se sedaj potrjuje od raznih stranij. — Čuje se vesela vest, da vstaja bokserjev se ne razširja več, marveč celo pojenjuje, posebno v pokrajini Pe-cili. Mnogo večih krajev se jo obrnilo na Ruse za pomoč, da bi jih ščitili proti bokse-rjem. Culi smo tudi, da Rusija bi utegnila udreti, na Kitajsko ž vsemi četami, kar jih ima na razpolago, ako bi se nadaljevala "gonja proti Rusom v taki meri kakor doslej. — Proti Pekingu koraka ruski polkovnik Stossel z 10.000 mednarodnimi vojaki, ali pred Pekingom stoji še vedno kakih 50.000 Kiiajcev.
Poročajo, da mednarodne čete so prodrle že skoro do Pekinga ter da Kitajci ne morejo vzdržati pred njimi. — O smrti nemškega poslanika barona Keltelerja se čuje, da so ga potegnili kitajski vojaki raz konja, ko je jahal domov, ter ga razsekali na kose. Del Pekinga so zažgali, cesarica je baje zbežala. V Pekingu so nedotaknjena le 3 poslaništva. — Danes poročajo, da mednarodne čete so prispele v Peking, potem ko so premagale boksarje in redno kitajsko armado. V Tientsinu so umorili uradnika Sohouranta na francoskem poslaništvu.
Raznotero. — Hrvatski in slovenski abiturijenti bodo imeli, kakor poročajo hrvatski listi, dne 27. 28. in 29. t. m. sestanek v Zagrebu. — Kakor Citamo v »Slovencu", delajo škof ljubljanski in njegovi na to, da se priredi v kratkem drugi slovenski katoliški shod, in sicer meseca septembra v drugi polovici. — O Burih v južni Afriki ni čuti nič posebnega. Poznavalci razmer trd§, da vojne ž njimi ne bo še konec, da utegne trajati še pol leta, predno bodo ugnani.. — Iz Newjorka poročajo o velikem požaru' v Hobokenu, kjor je bil nastal ogenj- v prista-
nišču, 3 parnikov ni bilo mogoče potegniti iz pristanišča. Okoli 200 ljudij je ponesrečilo pri tem. — Na Sveti gori (Athos) so blagoslovili te dni slovesno rusko cerkev.— Svetovno razstavo v Parizu sta si šla ogledat tudi grof Goluchowski in ogerski poljedelski minister Daraniy; tjekaj je odpotoval tudi ljubljanski župan Hribar.
Narodno gospodarstvo.
Zanimivo I — Akcijska družba za izdelovanje papirja (Lejkam, Vevče, Podgora itd.) je imela v 1. 1899. čistega dobička 250.000 gld. Dividenda 6 gld. za akcijo.
Povišanje cene sladkorju v Nemčiji. — V nemškem sladkornem kartelu združene rafinerije so se odločile zvišati ceno sladkorja za 3 marke pri jednern centu. Letna poraba sladkorja v Nemčiji je 18 milijonov centov.
Poraba premoga na ladjah. — Kaj mislite, koliko premoga porabi ladija? Poglejmo ! Na poti iz Hamburga v New-York porabi ladija srednje velikosti tekom 7 dnij 720 ton (l tona-20 ct.) premoga, stroj ima pri tern moč, ki je jednaka 5350 konjskim silam. Ce pa leče ladja le 61/, dneve, pa porabi 920 ton, moč njena je potem iednaka 7250 konjskim silam; če teče 6 dnij, porabi 1250 ton, moč je jednaka 10.800' konjem, Če bi pa mogla ladija priti iz Hamburga v New-York n. pr. v treh dneh, bi porabila premoga 146.300 ton. slroj bi pa imel moč, ki bi bila jednaka 5,830.000 konjem.
V leku 3V, dneva pa bi se iz Hamburga v New-York porabilo le 45.700 ton premoga, moč strojeva bi pa imela silo, ka-terovpredstav!ja 679.000 konjev. Primerjajte mej seboj!
Delavska tajništva. — V nekaterih evropskih državah so se v poslednjih letih ustanovile novo institucije pod imouom delavska tajništva, delavski sekretarjati. To so javne pisarne, kjer dobi ne le delavce, temveč vsak revni človek popolnoma breznjačne svete o najrazličnejših rečeh in vprašanjih, posebno o onih, ki s& tičejo zaslužkevnoga in delavnega spora, zavarovanja za slučaj bolezni in nesreče, tovarne inšpekcijo ild. V teh pisarnah obskrbljujejo se tudi spisi r ozirom na kritične zadevo; stranka plača lo papir. Delavska tajništva imajo dalje v oskrbi statistiko o raznih delavskih razmerah.
Namen tajništev je torej, da bi delavcem, ki nimajo denarja, da bi si kupovali od odvetnikov dragih svetov, cesto poleg vsega še zelo dvomljive vrednosti, pomagano bilo breplačno. Na Francoskem izvršujejo nekaj podobnega, ali v precej omenjenem obsegu tzv. burze dela, katerim je nedavno dala vlada primerno pravomoč. Največ tajništev je na Švicarskem in Nemškem. Omenjamo prosluli sekretarijat v bavarskem mestu No-rimberku, kateri so ustanovila tamošnja delavska strokovna društva. V nekaterih mestih so pa take sekretarijate ustanovile občine, kakor n. pr. v Frankfuriu na M. Na Švicarskem je najboljši sekretanjat, kakor trdijo razni poznavalci socijalnih razmer Švicarske. v glavnem mestu Bernu, ki vrši svojo nalogo ne izvrsten način. Pri nas na Avstriskem pa teh prekoristnih institucij Še ni. Dosedaj se za nje dosti ni brigalo niti delavstvo samo. Vlada na to misliti ni'imela časa, opravili ima tako sama, seboj preveč!
Paziti vendar mera na svoj obstoj. V ostalem so za njo lake stvari premalenkostne. Občine tudi še niso prišle na take misli, to iz raznih vzrokov. Zdi se pa, da se tudi o tem oziru za revne sloje vendar nekaj stori. Nekaj podobnega je bilo pred par meseci na shodu čcškoslovanskih strokovnih organizacij na dnevnem redu. (Zastonjske pravne svete delavci že dobivajo v uredništvu »Prava Lidu" v Pragi, kjer uradujeta po eno uro na dan dr, Kocrner in dr. Wmter. študentsko društvo »Slavia" tudi podaja zastonj pravne svete. Svetovalci so študenti-pravniki). Oznanuje se pa praškim socialističnim listom, da najbržeje brnska občina na Moravskem (mesto Brno) ustanovi v najbližjem času delavski sekretarijat z javno posredovalnico dela. Če se to zgodi, potem bo to prav utešljiv znak, da se tudi pri nas kaj naredi, če se hote.
Koliko bakrene galice in koliko apna je vzeti k zmesi, s katero so trte škrope proti strupeni rosi? — Na to odgovarja ,Kmetovalec" tako-le: »Naše slovenske učne knjige o vinstvu in istotako dotični spisi so bili pisani v raznih časih, na pod-slavi takratnih izkušenj. Ko se je doznalo za bakreno galico kot sredstvo proti strupeni rosi, so rabili po 4 kg galice na 100 litrov vode in ravno toliko apna ali še več. Kasnejše izkušnje so pokazale, da zadostuje 3, L potem 2, l1/, in slednjič celo 1 kg galice. Danes lahko rečemo, da ¦ zadostuje 1 ali k večjemu l1/, kg galice na 100 litrov vode in nekako ravno toliko apna. Apno ima nalogo, •, da umori prosto kislino in služi za nekako lepilo, da se zmes drži trsnega listja. P ava množina apna je tudi važna, kajti če je premrlo apna, .ni dobro, in če gage preveč, se ;na listju naredi skorja, ki se lomi in odpada. Sveže ugašenega apna se manj potrebuje kakor starega. Najboljše sredstvo, s katerim določimo pravo množino apna, je višnjev.lakmusov popir. Dokler v zmes po-močen košček takega popirja pordeči, je dokaz, da je t zmesi  še  kislina in da |e Se;!
treba apna dodati, ko pa popir nič več ne izgubi svoje višnjeve barve, je pa kislina vsa vezana in ni treba več apna dodajati. Višnjev lakmusov popir ima namreč lastnost, da ga vsaka kislina pordeči. Lakmusov popir Vam more priskrbeti vsaka lekarna.
Centrala nemških denarnih zadrug na Češkem. — Nedavno smo poročali, da je denarna zadruga v Chrudimu razposlala okrožnico, v kateri poprasuje češke denarne zadruge (posojilnice in hranilnice), ali soglašajo, da se letošnjo jesen skliče shod delegatov čeških denarnih zadrug v svrho ustanovitve češke centralne zadruge. Sedaj pa nam je naloga poročati, da se pa nemška centralna denarna zadruga že ustanavlja. Pred kratkim je bilo že citati.v časopisih, da so gg. dr. Ohnesorg, župan v Ustih nad L., Alvin Kohler, starosta okrajnega zastopstva istotam, in pa Ludvik Schafbr, župan Karlovih Varov, dobili že koncesijo za ustanovitev akcijske družbe z naslovom ,Centralbank der deulschen Sparkassen" s sedežem v Pragi. Ta centrala nemških posojilnic sme v smislu svojih pravil opravljati sledeče trgovske posle: a) vsprejemati s pomočjo daljšega postopa hipotečne dolžne zahteve posojilnic; d) emi-tovuti temeljem teh hipotečnih zahtev zastavljal ne liste, ki so obrestovalni in izžrebovalni; c) dovoljevati posojila okrajem, občinam, kakor tudi drugim javnim korporacijam, ki imajo pravico pobirati doklade, d) izdajati temljem teh posojil obrestovalna in potom izžrebovanja amortizovalna dolžna pisma; e) dovoljevati posojila posestnikom, ki so vknjiženi v deželnih knjigah s pupilarno hi-potečno vrednostjo; f) kupovati na dražbah ncpremukljivosti za namene lastnega zavoda, kakor tudi v svrho zagotovitve neplačanih zahtev; p) vsprejemati arondovunje, komasacijo kakor tudi oskrbo zemljišč; h) dovoljevati posojila in predujme na zagotovitve (potrdila) vložk v avstrijskih denarnih zavodih in pa na vrednostne papirje; i) kupovati m prodajati vrednostne papirje na svoj lastni in pttiji račun; k) vsprejemati vrednostne papirje in vrednostne predmete v hranitev in oskrbo; I) eskomptovati in re-eskomptovati menice? m) oskrbovati prenos hranilnih zahtev iz jednega denarnega zavoda v drugi; n) denar sprejemati potom konlocorrenta in na hranilne knjižice, kakor tudi na blagajnifine asignacije s pogojem, da prva vloga tvori vsaj 200 kron. — Dosedanji aktivni kapital tvori 2 milijona kron. Posojilnicam se pa dovoljuje, porabiti do 10$ svojega rezervnega fonda k vpisovanju akcij.
Prave in edine želodčne kapljice,
IV.rstvem znamk.}.   ZdraviIna mo5 teh
kapljic je nepre-kosljiva. — Te kapljice uredijo redno prebavljenje, če se jih dvakrat na dan po jedno žlicico ^ss=»^ popije. Ukrepe po-Sv. Anton Padov. kvarjeiti želodee store, da zgine v kratkem času omotiea in živofea lenost (mrtvost). Te kapljice tudi store, da človek raji je.                 —9
Cena steklenici 30 kr. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in posiljatve pa jedrno le v lekarni
Cristofoletti v Gorici.
Andrej Frančeškin, krčmarj
v Gorici               j
v Kapucinski ulici štev* 9.'
zraven Resbergove zaloge.                 \
Toči dobra vipavska črna in bela Tina, ter sveže vrhniško pivo.
Ima dobro kuhinjo z gorkimi in mrzlimi jedili, da lahko postreže o vsakem Času dneva.   — Priporoča se slavnemu   občinstvu v Gorici in na deželi.
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 —	GORICA priporoča		— Via Giardino 8
pristna bela			briških, da*
in črna vina			matlnsklh in
iz vipavskih,			Istersklh
furlanskih,         *W         vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse  kraje  avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo poSilja tudi uzorce.			
Iiran Schindler
Dunaj, III. Erdbergerstr. it. 12.
razpošilja gratis in franko kataloge v slo-vensko-italijanskem jeziku z več kakor 400 slikami o vseh vrstah aparatov za stroje, potrebnih predmetih za kmetijstvo, vinarstvo, za  obrtne in gospodarske namene.
Gene nižje kakor
Ugodni pogroji plačevanja.
Za reealno postrežbo se garantira,
SfilidM zaupnike se i&e.
i A   IVAN SCHINDLBR
jjj JESrre               c> kr" privtteg. lastnik.
*mB*^   Dunaj, III. Erdbergerst št. 12.
Sprejme se takoj
»
z dežele. Ponudbe na iipravništvo „Socea.
Trgovski agentje in
poslujoči obrtniki
vdobe   dobro  službo.   —  Ponudbe pod šifro  „Lohnend 333*
H. Sehalek, Dunaj I.
l^arol praš&K,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za
birrnance, torte i. t. d.
Priporoča   se  slavnemu  občinstvu   za
mnogobrojna  naročila  ter  obljublja solidno
postrežbo po jako zmernih cenah.
Kuštrin Anton
trgovec
s jedilnim blagom
Gosposka ulica št. 23. Priporoča svojo  zalogo jestvin in kolonijalij po jako nizkih cenah.
Ima zalogo vsakovrstnega olja, na vadnega in najfineje vrste «Luka».
Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 klg. naprej. Obljnbnje točno in hitro postrežbo.
jLeta 1881. y Gorici ustanovljena tvrdka
fty    I   A1UUMIU   UAAU1   W|
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča preč. duhovščini in glavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvaae psirabe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voS?.eno sveče itd. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvrSuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu todi svojo S. cl.)            tiskarno frk na perilo.             (P. d.)
Tiskarna ustanovljepa teta 1883., ji oskrbljena z najmodernejšimi črtami,
»Salonska knjižnica" „5loYanska Hnjižnica".        knjižnica za mladino". »Primorec".           „S0ČA".            .^ažipot".
Goriška Tiskarna
A. GABRSCEK. zaloga vsabvrstnih Ugotovljenih tiskovin za županstva, cerkvene, šulske in druge uradi
v Gosposki ulici štev. 9. v Gorici,
sprejema naročila za tisek vsakovrstnih tiskovin,
kakor: vabila k veselicam in plesom, račune, zavitke in listov-ni papir z natisnjeno tvrdko za trgovce in zasebnike, raznovrstne vizitnice s primernimi zavitki in elegantnimi ikatljicatni.
GskoYir\e po uzorcu za zasebnike, urade, društva itd.
izvršuje točno in natančno po zmerni ceni. Sledeča tiskovin« ime tiskarna lzyofovl}«no v zalogi:
Za županstva: Spisek za volilce, glasovni imenik, kontrolni razkaz (za volitve), opravilni zapisnik, blaghjnični dnevnik (z glavo), sklep računa, proračun, domovnica, ubožni list, plačilni nalog, vročilni list, razna povabila (k volitvi, k novačenju, v občinski urad), vabilo starešinam k seji (z dnevnim redom iti brez njega), pobotnice, zapi? za mrličem, izkaze o premembah stanovališča (za vojake), poštni dnevnik^ kazenski zapisnik, prošnje za oproščenje vojaščine itd.
Za cerkvene urade: Liber bapt., Liber det'., Liber matr., Status anim., Testira, mortis, Testira. n>atrim., Fides raortis et sepult, Fides matr., Nota pro den. factis (in faciendis), Fides Nativit. et Bapt., Testim. status liberi, krstni list, mrtvaški list pobotnica za obligacije in za plače, izkazi umrlih, račun (z raznimi prilogami) itd.
Za šote so v zalogi vse tiskovino v slovenskem, krv. in Hal. jeziku, kakor razrednice, tednik, oprav, zapisnik itd.
Za sodne urade: opr. zapisnik, zapisnike, vročilne liste, vabila, plačilne naloge, malotne tožbe, pooblastila, z vršil ne prošnje itd. itd. I Vsako naročilo, bodisi tiskovno ali iz zaloge se izgofopi v teku
i zaloai Joriške tiskarne* #. febiM so izšle knjige
»TRaterino delo za Soga in domovino**. Za Slovenke priredil Simon Gregorčič ml. Cena « poštnino 70 kr.
»Zgodov. črtiee iz poknežene grofije goriške in gradiške". spisal Simon Butar. Cena s poštnino 55 kr.
»Venee slovanskih povesti".!, knjiga: Črtiee iz ruskega, poljskega, 3I0vaškega in hrvaškega življenja. I. Cena 55 kr. - II. knjiga: Prevodi iz raznih slovanskih jezikov. — Cena 55 kr.
Simon Gregorčičeva zbirka pesmi. Cena lični izdaji 30 kr.
jfnf. Juntka izbrane pesmi.  Cena lični izdaji 50 kr.
Pagliaruzzi-Krilanove poezije (dve knjigi) /* spisi v prozi. Cena vsem snopičem a poštnino 1 gld. 60 kr.
Anton Jlloditev »Materin blagoslov". Cena s poštn. 18 kr.
»Gpizoda iz kulturne zgodovine goriške", ali košček zgodovine , goriškega c. kr. gimnazija. Spisal mons. Andr. Marušič. Cena s poštnino 14 kr.
»Slovanska knjižnica". Izhajanje je začasno vstavljeno. Bo konca leta 189& je izšlo 93 snopičev. kateri so deloma še vsi zalogi.
»Knjižnica za mladino", izšlo je U snopičev. — Cena vsakemu snopiču je f5 kr. Kdor naroči vse snopiče, jih dobi po SO kr. —
»Salonska knjižnica**, za odrasle, začela izhajati začetkom 1. 1897. I. zvezek „0 te ženske!" stane gld. 1-10. — II. zvesek: ,,Hamlet", žaloigra v 5 dejanjih, cena 70 kr.
»Gluhonemi**. Zgodovina in sedanja metoda njih vzgojevania.   3a0
strani velike osmine. Spisal Anton Rudež. Znižana cena gld. V?0. »Šele noči". Sentimentalen roman. Cena 25 kr, »Sen'Kur**, roman iz časov Kristusovih. Angleški spisal L. Wallace,
poslovenil Podravski. Trdovezan gld. 1-65, mehkovezan gld. 1-30. »Jluko je ravnati z mlekom f" Slovenskim  živinorejcem   posebno
udom mlekarskih zadrug spisal Milan Ivančič v Tolminu, l iztis
15 kr., 10 iztiaov gld. 1.
NTa zahtev pošiljamo cenik naših fzdaj ssastonj I
Trdo vezan gld. 1-90.
pomoli
Mehko rezan
gld. i-eo.
PyCCKO-ClOBHHCKlft  C.I0BAPB
(RoCni Rusko - Slovenski Slovab)
Kratka slovnica ruskega jezika
(KpaTKan rpaMufiimca P^cctcaro ftiuica) V kratkem izide ..Slnvenskn-raski slovar" in „msko-slovenaka slovnica'