276. ftevnkii.
UrtQni i (etrlfk, 31. novembra mi
UIV. leto.
.Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
ćelo leto.......K 24 —
pol leta........12-—
četrt leta....... 6*—
na mesec.......2*—
v upravništvu prejeman:
celo leto.......K 22*—
pol leta........11 —
četrt leta.......550
na mesec......1*90
Dopisi naj se franki raj o.   Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo:  Rnaflova ulica it. 5 (v pritličju levo), telefon ŠL 34.
Iskafa enak dan sveder isvsesssi neeelfe In prasnlko.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrar po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to ie administrativne stvari.
m številke velja 10 vinarjev.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon st. 89.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
celo leto . pol leta . Četrt leta na mesec
za Avsfro-Ogrsko:
25 — 13-— 6-50 2-30
za Nemčijo: celo leto.......K 28*
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto......K 30*
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka. Upravništvo: Knaflova ulica st. 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon št.85
Vabilo na naročbo.
Stavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na Sovo naročbo. stare p. n. naročnike pa. katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem časa ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
velja ▼ Ljubljani na dom dostavljen:
Vse leto ... K 24-— I Četrt leta ... K 8>— Pol leta ... „ 12'— I En mesec . . . „ 2.—
V upravništvu prejeman na mesec K 1-90. Spošiljanjem po pošti v Avstriji velja: Vse leto ... K 25-— I Četrt leta . . K 6-50 Pol leta . . . „ 13«— J Eb mesec . . „ 2-30
Za Nemčijo vse leto 28 K. Za Ameriko in drage
dežele vse leto 30 K. fanjr* Naroča se lahko z vsakim dnevom, a bratu se mora poslati tndi naročnina, drugače se ne
oziramo na dotično naročilo. Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine. ll5t se ustavlja 10. dan po potekli naro čniai brez ozira vsakemu, kdor je ne vposljc o pravem časn.
DpravDištvo Motim Naroda"
Državni 3iw.
Hochenburger izgnan iz zbornice — bo demisijoniral. — Markhlova ko-rupčna afera.
Dunaj, 29. novembra.
Danes so pognali Hoehenbur-gerja iz parlamenta. Bil je to drama-tini višek one energične akcije, ki jo pričel v novi zbornici poslanec dr. Ravnihar proti sistemu, ki ne pozna mej nemškega šovinizma in korupcije v najzvestejšem, kar mora čuvati država kot. punčico očesa — v pra-vosodstvu. V tem smislu je nujni predlog1 posl. dr. Kornerja le nekako nadaljevanje v zbiranju obtežilnega gradiva, katerega teža bi morala že • Javno pokopati moža, ki je moral danes slišati iz stoterih ust besedo: oskru nje valeč justice! Dr. Hoehen-burger je dobro občutil, da je zanj nastala nujna potrrno se braniti in pred zbornico zagovarjati. Odgovoril je dr. Ravniharju, in danes se je dvignil, da replicira na Koraerjeva izvajanja.   Natura tega moža pa je
taka, o kateri velja stari pregovor: fnrea expellas, tam recurret. Nobeden ministrski frak, nobena službena prisega, nobena uradniška dolžnost tega moža ne spremeni v objektivnega upravitelja resorta, kateri pome-nja za varnost in obstoj države toliko kakor trije vogelni kamni za hišo. Hochenburger je ostal kot justični minister nemški radikalec onega kova, ki ga v najčistejši kulturi poznamo le iz Badenijeve dobe: v mislih in v srcu tega moža še vedno eksisti-rata le dva d^la Avstrije: zemlja gospodov in teritorij belotov — Slovanov. In tako je prišlo, da je justični minister v začetku svojega govora poudarjal, da se mora pravosodstvo odtegniti vsakemu političnemu vplivu, takoj na to pa proglasil princip posestnega stanja nemških sodnikov! Minister, ki upravlja svoj ^esort po načelih nemškega posestnega stanja, minister justice, ki bije zapriseženi pravici in nepristranosti v obraz z gesli narodnega boja. s princip*' nemških pivniških politikov, Ho-ohenburcrer. ki priznava da za ju-stično upravo niso merodajno kvalifikacije in doslužena prava, temveč posestno stanje nemških sodnikov! Kdaj se je še upal kakšen justični minister, ki je v roke cesarjeve prisegel biti pravičen uradnik in zvest varuh zaupanega mu zaklada, ki ga pompozni napis na cesarskem gradu proglaša — jnstitia fundamentom reemorum, tako napram celi avstrijski javnosti zasmehovati to cesarjevo geslo? Čudno, da že uri teh njegovih besedah ni izbruhnilo ogorčenje, nič čudnega pa ni. da se justični minister s tem še ni zadovoljil, temveč se spravil kratkim potom tudi nad ustavopravno sestavo države same, kar označuje, kakor znano naš kazenski zakon direktno kot vojoizdajstvo. Strmeči poslanci so iz ust justičneara ministra naenkrat izvedeli, da eksi-stira poleg dežel, ki smo jih dosedaj kot v državnem zboru zastopane poznali, posebna provinca »Doutsch-bohmen« imenom-"— vafero jnsti^ni minister tako točno loči od ostalih zlasti pa od ostalo reške kron o vine. kakor Štajersko od Koroške . . . Bila je to zadnja kaplja v čašii ogorčenosti, dvignil se ie vihar, pred katerim je moral, bled in prepadel zbežati justični minister sredi svojega govora iz zbornice, ° H ju van in označen kot oskrunjevalec justice. — Prizori, ki so se pri tem atvi^ravaTi, so mo-
rali izzvati prepričan ie, da je situva-cija za vlado in za parlament zgubljena, da na mirno delovanje ni več upati. 7,e je justični minister naznanil grofu Stiirgkhu, da poda event. svojo demisijo, s čimer bi bil v te/m kritičnem trenutku, v katerem ni moglo biti govora, o kakem treznem preudarjanju strank,pognal vse nemške stranke v največji odpor proti vladi in parlamentu, kar je načelnik nemškega »Nationalverbanda« ministrskemu predsedniku tudi takoj zagrozil. Parlamentarnim posvetoval-cem se je posrečilo doseči provizorno premirje, v zopet otvor jeni seji je Hoehenburger svoj terininus
»Deutsehbohmen" opravičeval ter se izgovarjal, da s tem nikakor ni hotel uvesti kak posebni državnopravni pojpm temveč, da j« rabil v «vrho »okrajšanja« le besedo, s katero se običajno označuje oni del češkega Vraliestva. kjer prebivajo po veČini Nemci. Tako je mog^l Hoehenburger svoj govor končati, ter so se stranke izognile razponi, v katerem bi bil mogel biti pokopan parlament. Seja se je precej mimo končala, toda stvar sama zato še ni končana. Današnji dan je pokazal Slovanom, da je prva in največja ovira njihovega sodelovanja pri parlamentarnem delu Hochenburger in tudi Nemci so morali spoznati, dasesprovokacijami in agitačnimi alurami z ministrske klopi onomner^čuje vsak političen razvoj. Današnji dan je za H^eheu-burgerja usoden, njegov položaj no-vzdržljiv in kriza v justičnem ministrstvu po splošnem prepričanju Groto va stvar. Govorilo se je zvečer, da grozi Tfoch<*nbnrgerjn usoda, kakršna je svoj čas zadela ministra Sehreinerja: us^da. da era ee^ar ne-milo^tno iz službe požene, kakor so ga danes pognali iz parlamenta slovanski poslanci . . .
Tudi če bi s** dana^nii sin čaj ne bil prigodi!, bi bilo obtež'lno gradivo, ki se množi pv T,r^<menV>nrger-ju. moralo skora i in skoraj imeii podobne učinke: Komaj se prične justični minister z rokami in nogami hraniti krivde v enom konkretne?!1 slučaju, že mu predloži neusmiljena kritika slovanskih noslaneev nove dokaze njegovega delovania. Komaj je danes Hochenburger končal svoj odgovor na drja. Kornerja, že je po-s^nec Stranskv razkril kornpčno afero, ki je tem gorostasu^jšVi, ker se t"l-n aktivnega ***>sT»nen, |fj si pvoio
politiko v službi vlade da plačevati z izventumim avanzmajem. Gre za dičnega poslanca naših spodnješta-jerskih mest in trgov drja. Markhla, ki je bil pred par dnevi imenovan za višjega svetnika dež. sodnije. Poslanec Stran sky je na koncu seje pozval predsednika, naj varuje dostojnost parlamenta ter preišče slučaj, ki ima vse znake nečedne kompčne afere. Poslanec Markhl je postal 1. 1905 deželnosodni svetnik pri celovškem dež. sodišču, po svoji izvolitvi za poslanca pa je bil kakor status izrecno pripominja, »za dobo svojoga mandata« prideljen graškemu sodišču, pri katerem od 1. 1907 ni opravil niti ene uradne ure. Pred par dnevi pa so čitali strmeči sodniki in Markhlovi k^l^cn, da je imenovan za nadsvetnika, on, ki fungira v statusu pod št. 46 in, ki je na ta na-"•n preskočil 30 zvesto in trdo služe-čih vrstnikov! Posl. Stranskv je upravičeno poudarjal, da proti iz-venturnemii avanzmaju sodnika ni ugovarjati, kar*** ^re za to odlikovati posebno kvalifikovanega uradnika — toda pri Markhln o tem predpogoju takega a van zmaja ne more biti govora, ker že štiri l^ta ne opravlja prav nikako altišbe in torej sploh ne more biti kvalificiran. Zadeva je torej skozi in skozi korunčna, justični minister je hotel nagraditi strupenega sovražnika Slovencev in zvestega služabnika vlade . . . Dolžnost parlamenta bi bila se na primeren način odkrižati takih elementov, če že ne dejansko, pa vsaj m oral i čn o. Posl. Markhl je imel toliko korajže, da se je upal Stranskemu odgovoriti. Polemiziral pa je z — »ArbHter Zei-tung«. ki se je zjutraj glede datuma njegovega imenovanja za dežel uo-sodneera svetnika zmotila, svoj posl ednii avanzma opravičeval, češ. da so ž njim vred avanziral: tudi dež. sodni svetniki, ki so v statusu .celo za njim. Seveda pa Markhl ni povedal L da je avanzma bil izventurni in 2. da so vsi ostali izventurno za nadsvetnike imenovani svetniki aktivni, odl'čno kvalificirani sodniki.
Markhl pečata plačanega poslanca, ki mu ga je pritisnil poslanec Stranskv na Selo ni mogel in ne more izbrisati. Zastopnik našega spod-nieštajerskega »Nemštva« je obsojen ...
Po seji se je pričelo v raznih klubih prav živahno gibanje. Sestal se je m »n istrski svet. vršijo se konfe-
rence med vlado in strankami in na slovanski strnni se čim dalje bolj utrjuje prepričanje, da je Hochenburger jeva demisija postala sedaj najnujnejša parlamentarna potreba. — Jutri zbornica nima seje in razburjenje današnjega dne se bo moglo ublažiti ter se umakniti trezni pre-vdarnosti, ki jo zbornica, ako hoč« živeti in delovati bolj kakor kdaj potrebuje. Treba bo dobrega razpoloženja in veselja za delo, da reši parlament uradniško predlogo s tozadevnimi davki vred ter proračunski provizorij, ki pride že prihodnji teden v plenum. Uradniška predloga do danes radi raznih ovir še ni bila doti-skana, baje pa bo že jutri razdeljena.
V naslednjem poda jemo sejno poročilo:;
Začetkom seje je minister notranjih del baron H e i n o 1 d obširno utemeljeval novo. uradniško predlogo, ki jo je vlada danes hotela predložiti. Bistvena izvajanja ministra Heinolda so objavljena že med včerajšnjim brzojavkami. Potem jo zbornica po kratki debati dognala prvo branje novele kaz. procesa, in na to nadaljevala razpravo o nujnem predlogu dr. Kornerja glede imenovanja sodnikov na Češkem.
Prvi je govoril justični minister Hochenburger. Že prve njegove besede so vznemirile slovansko poslance, ko pa se je postavil na stališče, da so okraji s pretežno nemškim prebivalstvom na Češkem posebna kronovina »Dentschbohmenr:, je nastal vihar, ki ie bil že popisan včeraj med brzojavkami. Predsednik je prekinil sejo.
Ko je bila za kulisami dogovorjena začasna obravnava v tem smislu da minister Hochenburger z »interpretacijo« prekliče svoje besede, se je seja zopet začela in je Hochenburger opravičeval svoje postopanje prt imenovanju sodnikov na Češkem. Po njegovem govoru se je razprava prekinila.
Koncem seje je ih>s1. dr. Stranskv v obliki vprašanja na predsednika ožigosal korupcijsko afero celjskega poslanca Markhla. Pekel je: Med prve pogoje vestnega in smotre-nega delovanja parlamenta spada popolna neodvisnost poslancev. 2ya-sti ne sme vlada priti v položaj, da bi na poslance vplivala. Zdaj pa se je naslednje zgodilo. Poslanec Markhl, ki je šele pet let deželnosodni svetnik
LISTEK.
Nesrečna mihlavževho.
Spisal S t n d e n k o.
Nebeškolepi časi so bili to! Bili smo v šesti šoli in dobili smo tako dobrega razrednika, da nam je postala šola kraj zabave in veselja. Mož je bil stara, poštena kranjska duša in precej prvo uro nas je prijazno na-zval »fantje«, kar se nam je zdelo pr^v všeč, videč, da hoče ravnati z nami prav lepo po domače. Ko smo pa dobili nazaj popravljeno prvo grško nalogo, se nam je srce v veselju bolj razširilo, kajti spoznali smo zopet novo, za nas novo lastnost profesorjevo. Sicer nam je pošteni gospod že vnaprej povedal, da moramo pisati veliko in razločno — ker on vsled ostarelosti ne vidi na nobene naočnike več. To je bil nam dobrohoten migljaj. In pisali smo vsi prav drobno in razločno, zlasti na gotovih mestih . . . No, mož ni nič rekel, ampak popravil je nalogo po svoji moči. Z združenimi močmi in z rezervo iz višjih razredov smo pozneje konstatirali, kako se nam je obnesel nas manever. Tisti, ki so pisali veliko in razločno, so imeli pač popravljeno vse natančno, a kar nas je bilo bolj boječih, z nerazločno in drobno pisavo, smo se pa ognili marsikaki »krvavo-rdeči t in t ni praski«. Gospod pro-
fesor ni znal brati, ni razločil, kdo bi mu mogel kaj takega zameriti? Mi že ne . . .
A ni sreče brez pelina. Tudi nam je zagrenil vesele ure, ki smo jih imeli pri razredniku, drugi profesor, ki smo mu dali ime »šiba božja«, ali kratko Atila IT. Najboljši zgodovinar našega razreda mu je dal to zasluženo ime. Trdil je, da je to zadnji potomec slabo - slavnih Hunov in da že njegova vnanjost, zlasti oblika lobanje, kaže zanesljive znake tega rodu. Da bi pa ne bilo v tem kakega nesporazum ljenja — kakor v tistem času, ko so imeli ljubljanski volilci izkopane zmrznjene žabe in želve za turške butice — se je napotila posebna komisija iz našega razreda v deželni muzej, ki je resničnost sošolca-zgodovinarja neovržno dokazala. Ta naš profesor, zadnji potomec Hunov, oblečen v raztrgan plašč nemške kulture, je bil naš smrtni sovražnik. Učil je nemščino, pa tako ncil, da ni nihče nič znal. Kajti dobivali smo po vrsti same dvojke. Naloge skoro ni bilo vredno pisati, če sem naredil dolgo, se je nabralo nekaj več napak in pisal sem dvojko. Ce je bila naloga kratka, ni bilo sicer napak, a spodaj je stala opomba, da manjka dve tretjini naloge. In bila je spet — dvojka. Kakorkoli smo naredili, vedno je bil isti rezultat. To nam je začelo iti po glavi. »Kaj bo,« smo vzdihovali kakor cesar Janez v Martinu Krpanu, »ce se Atila ne nkroti!« Po prvi konferenci amo iele jasno videli
divjanje tega Huna. Bili smo skoro vsi imenovani. Tedaj pa je zavrela kri v nas. Sošolec Janez Puntar je skočil na kateder in govori: »Tovariši! Ravnokar smo videli nesrečne nasledke šibe božje, pogrmanjenega Huna! To ne more iti več dalje. Pokažimo, da smo kranjski fantje, da se ne bojimo ne biriča, ne hudiča, še manj pa zadnjega pomehkuženega Huna. Na boj za naše pravice!«
»Na boj!« je odmevalo votlo po razredu in že so padale posti po klopeh. V tistem hipu je straža pri vratih naznanila prihod ravnateljev. — Duhovi so se v strahu malo pomirili, ali bolje potuhnili. Ravnatelj je šel samo mimo razreda in ni nič slutil, kaj se kuha v njegovi bližini. Še tisti večer smo imeli v gostilni »Pri veselih bratcih« sestanek. Tam se je sklenilo to - le: Za enkrat gre samo deputacija k razredniku. Če ne bo to pomagalo, k ravnatelju, a v zadnji sili se napove štrajk. Nekateri smo bili precej za štrajk — toda pri glasovanju so zmagali zmernejši elementi in drugi smo se morali zaradi discipline vdati.
Drugi dan je bila že deputacija pri razredniku. Dobri mož je tolažil in obljubljal, da bo posredoval na vso moč, da se bo milejše ravnalo z nami v bodoče. Bili smo potolaženi in nestrpno smo čakali prihodnje, nemške ure ... In prišel je v razred Atila ... Ni prišel kot človek, ampak planil je kot divjak. Vsi smo v strahu pričakovali kaj bo . . .
Bilo je tiho kot v grobu. Profesor pa se je razkoračil na katedru in padale so besede kot kvante kakega frajtarja, ko se postavi prvič pred regruta. Ozmerjal nas je prav po hunsko in zabičal, da se nima nikdo pritoževati drugemu, kot sebi, ako dobi slab red. Potem se je začelo izpraševanje. Med drugimi sva bila vprašana tudi jaz in Janez Puntar. Meni je dal + 5, Puntar ju pa — 4, kakor so opazovali »redogledi«. Tndi drugi so dobili večinoma te rede. — »Malo smo že naredili.« mi je rekel Puntar, ko sva šla iz šole domov. — »Ampak če ne bo še boljše, pritisnemo bolj!«
Kmalu so pa opazili »redogledi«, to so bili trije v prvi klopi, ki so natančno pazili, kake poteze dela profesor v svoj katalog, da daje Atila zopet same petice. Tudi pri nalogah se ni prav nič poboljšal.
KmaV nato je šla druga deputacija k ravnatelju. Ta je bil pa mož drugih nazorov kot nas razrednik. Svetoval jim je precej trdo, da se moramo bolj učiti, ker profesor hoče, da kaj znamo in da nas s slabimi redi !e odvrača od zanemarjanja svojega predmeta. Odpravil jih je z lepim opominom, naj se le pridno učijo in da se marljivim ob koncu semestra ne bo zgodilo zalega.
Ko smo to izvedeli in ko je prihodnjo uro Atila divjal z^pet po stari navadi, je dozorel v nas vseh trden sklep: »§trajk!«
Po šoli smo se aešli zopet v po-
sebni sobi naše stalne gostilne »Pri veselih bratcih«. Najprej je govoril Puntar, ki je imel najboljši jezik in najmočnejši glas. Rekel je: »Fantjel Naša potrpežljivost je pri ki pela do vrhunca! Brez pomoči in brez zaščite smo! Braniti se moramo sami — proti divjemu Hunu! Naše besede nimajo takega vpliva kot besede tistega papeža, ki je pregovoril Atilo, naj ne pogleda v Rim. Ako bi imeli mi zlata na cente — bi šlo lahko. Tudi Atila se je odvrnil od Rima, ko so ran nasuli cele mernike cekinov. Mi pa smo siromaki! A moč imamo in je naša navpogljiva volja in bratska edinost! Ako držimo skupaj, ne Atila in ne vrag nas ne premaga. Zato predlagam: Jutri začnemo štrajkati. Ravnatelju gremo to povedat in dokler se nam za trdno ne obljubijo naše pravice, ne gremo v šolo! Vsi za enega — eden za vse!«
Tako je govoril Puntar. Po sobi so odmevali »dobro« - klici. Izvolil se je nato še odbor, ki bi vodil vso akcijo in sklepal pogajanja. Bili smo vsi edini za štrajk. Kajti v tistih časih smo še bolj držali skupaj, zlasti ker smo bili v razredu razun enega sami »plebejcice. Edini, ,ki ni bil popolnoma našega pokoleuja, je bil tudi fejst fant in držal se je prav trdno nas.
Tako se štrajk.
Meni in gotovo tudi drugim sošolcem je bilo prav všeč, da smo s štrajkom naredili sami sebi nekaj
je   začel   naš slavni
je bil zadnje dni imenovan za nad-svetnika in je preskočil 30 prednikov. (Čujte, čujte! Vihar.) Priznam, da se pri rzbiranjo uradnikov za višja mesta- ni mogoče drmati samo turnusa in koae:retmlnega statusa. Izjeme pa se smejo zgoditi samo če j<e dotični uradnik pokazala posebne zmožnosti io svojstva. V tem slučaju pa je bil avanziraui uradnik Markhi vos čas, karr je v 7- einovuem razredu, vedno na dopustu (Čujte! Čujte!) in se torej v sodni službi sploh tri mogel odlikovati. Pač pa se je odlikoval kot vladni poslanec in opravičen je sum, da je hotel j ust i en i minister na tega poslanca vplivati. Ali je bil Markhi povišan,ker se izkazal v vladni služfbi, ali pa naj ga to imenovanje vzpodbuja, da bi vladi še da-?5e usluge izkazoval. Govornik je vprašal predsednika, če hoče spravili ta sJuraj na prihodnji seji klubo-vfh načelnikov na razgovor, da se taka korupcija poslancev ne bo več. primerila. (Burno odobravanje pri Slovanih.)
Prrzadeti Markhi se je opravičeval s tem, da je bil — ad perso-nam imenovan!
Prihodnja seja bo v petek.
ItmijansKo - tottKa uojno.
S tripolitanskega bojišča.
»Agenzia Štefani« poroča 29. novembra: Predvčerajšnjim zvečer je prišlo med oddelkom italijanske kava Jeri je. ki je rekognoscirala. in med večjo četo Beduin cev do ostrega boja. V tem boju je bil usmrćen en italijanski vojak. Poslali so eno italijansko mobilno kolono na pomoč. Kolona se je približala sovražniku, ne da. bi jo ta zapazil, ter napadla sovražnika. Razvil se Je hud, precej oster in dolgo trajajoč boj. v katerem so Hiii končno Beduinci poraženi. Skoraj vsi Beduinci so ostali mrtvi na bojišču. Italijanske izgube še niso natančno znane, najbrže je pa kakih 10 mrtvih in 30 ranjenih.
Turško vojno ministrstvo objavlja sledečo brzojavko poveljnika Tri-rx)litanije z dne 27. t. m.: Kombinirana italijanska brigada je začela <i ceraj zjutraj napadati v smeri proti Ainzari. da nam onemogoči umikanje. Vsled našega upora se je sovražnik zvečer nmaknil v svojo prejšno pozicijo. Ker je bila nevarnost, da. bi se ne mogli umikati, so šli naši bataljoni v Suk el Džumo. Sovražne kolone v tem okolišu so prodrle do H>nni-,ls. Izgube naših prostovoljnih čet so Kile nematne. Sovražnik je imel velike izgnbe.
Pomoč iz Egipta.
»Corriere d* Italia« poroča 29. t. m. iz Aleksandrije; Včeraj zjutraj ;je odšla v Tripolitanijo karavana, brojeca tristo velolodov, ki so bili obloženi z orožjem, municijo in živili. Karavana je imela s seboj tudi tri topove. Ta pošiljatev je namenjena za turške eete v Oirenajki. NadaJje je odšlo 20 rurških častnikov, preoblečenih kot turisti, j>kozi Egipt v Beng-hazi. Imenovani list poroča, da je že več takih karavan odšlo iz Egipta v Tripolitanijo. Italijanski zastopnik y Egiptu je proti temu protestiral pri angleškem rezidentu.
Marconi v Tobrnku.
Marconi, izumitelj brezžičnega brzojava, je imel predvčerajšnim dolg pogovor z laškim poštnim ministrom in ministrskim predsednikom. Še isti dau je odšel čez Tarent v Tri-
politanijo. V Misri Tobruk bo zgradil po naročilu italijanske vlade postajo za brezžično brao javi janje.
Nameravana akcija italijanske mor.
mM
V turških vladnih krogih eo mnenja, da je italijanska mornarica svojo akcijo le preložila, čeprav je Busija obljubila, da bo z vnem   evo jim
vplivom na to delala, da Italija ne napade morskih ožin.
Iz Carigrada poročajo nadalje, da bo Italija zdaj, ko ne bo blokirala Darda ne 1, zadela z akcijo v Arhipelu in ob maloazijski obali.
Carikovo posredovanje bresaspešno.
Neka visoka turška oseba izjavlja, da se je posredovalni poskus ruskega poslanika čari kova ponesrečil. Turška vlada je odgovorila Rusiji, da ji je nemogoče stopiti v dotiko z Italijo, dokler ta ue prekliče aneksije. Le pa podlagi turške suverenitete je mogoče posredovanje.
Nobena država ne posreduje.
Dunajska »Allgemeine Ztg.« poroča: Neresnična so poročila, da je av-
stro-ogrski poslanik, mejni grof Pal-lavačini, v poslednjih dneh posredoval pri turški vladi, da bi se sklenil mir med Italijo in Turčijo. Avstro-Ogrška ni podvzela nikake posredovalne akcije, ker je situacija ostala n eizpremen jena,
Washingtonski poročevalec »Mati na« je vprašal predsednika Tafta, ali res misli delovati na to, da se skliče razsodišče o t r ipol itanskem konfliktu. Taft je odgovoril: Mi bi prav radi vse storili, da nastane zopet mir, toda ne moremo stopiti iz svoje rezerve. Z obema državama živimo v prijateljstvu in nočemo niti ene, niti druge žaliti v njenem samoljubju.
Politično Kroniko,
Zagrebška policija je prišla pred par dnevi na sled komplotu proti življenju bolgarskega carja, o katerem
se izvejo nasledne podrobnosti: Ko se je vozil bolgarski car meseca oktobra skozi Ogrsko, so spustili pred carjevim vlakom, kakor je to navada, prosto lokomotivo na tir. Ta je skočila s tira, ker je bil tir tam v dolgosti treh metrov izmvan. Dvorni vlak so mogli še pravočasno ustaviti, pri tem pa so videli, kako so trije moški nekako 50 m oddaljeni, hiteli proti cesti, skočili v rumen avtomobil in m odpeljali. O tem dogodku je varovala policija najstrožjo tajnost in zasledovala vse sledove, ki so vodili v Zagreb, kjer obiskujejo bolgarski dijaki tamošnje vseučilišče. Res so našli tam atentatorja, dijaka Marka Tkonomova in Hadži Popova Policija ju je na zahtevo bolgarske vlade, ki vidi v obeh nevarna anarhista, izročila Bolgarski, akademični senat zagrebškega vseučilišča pa je sedaj nastopil proti tej izročitvi, ker je nepo-stavna.
*
Včeraj so dobili   novi kardinali
nove klobuke in barele. To samo na sebi bi ne bilo nič Čudnega, če bi papež ne bil porabil to priliko za političen govor. Po končani ceremoniji se je oglasil novi kardinal Falconio ter govoril o hvaležnosti in udanosti, nakar mu je odgovoril papež ter opozoril kardinale, kako strašno slabo se j godi božjemu namestniku na zemlji. Seveda — se je takoj popravil - ne govori tega, da bi apeliral na javno milodarnost fsaj je znano, kako milo-darui so ljudje), marveč da prepriča
nove kardinala, da js dkziat v teh vi-haraih časih znamenje bolečin, trpljenja in požrtvovalnosti, ki se ne strali eelo krvavoprelitja. (Vprašanje je, ali je pape* sesali 1» da bedo prelivali kardinali svojo ali trnje krt) Prerokoval je nato eerkvi velike boje, is katerih pa bo iaila kot zmagovalka. Razume se, da so bili kardinali prepričani.
* e
prijetnih dni počitnic. Podnevi smo spali v božjem strahu, zvečer smo se pa izprehajali po prijaznih ljubljanskih ulicah, navadno v večjih gručah. Kajti vzbujali smo zanimanje. Mislili smo si, da smo največji junaki tistih časov in ponosni smo bili na te Kadar smo šli po ulici, so se drugi študentje po strani ozirali na nas, zavidajoč nam gotovo naše junaštvo in s tiho željo v srcu, da bi nas pognali iz šoje. In ko smo šli mimo gruče gospod i če n iz višjih dekliških šol, smo slišali sladke opazke: »Glejte, tile so!<r To je bil med za naše srce. — Obrnili smo se in šli še enkrat ponosno mimo, govorec prisiljeno kako vsakdanjost, a skrbno pazeč na opazujoče. Vsi smo se držali strašno ko-rajžno, a v resnici smo bili v«i v. strahu, če se nam zgodi kaj zalega.
Zame pa je bil ta štrajk še večjega pomena. V tistem času sem imel *' mestu staro, še precej petično teto Nežo, Zahajal sem kaj rad k njej, ker ml je dala kako kronco. A glavni vzrok, da sera bil vedno pri njej je bil pa poleg krouic še dragi. Da teti Neži ni bilo preveč dolgočasno, je imela na stanovanju tri študentke. Ena izmed teh, Pavlica po imenu, je bila moja izvoljena, prva ljubica. — Imela sva se rada kot dva golobčka. Seveda teta ni smela slišati najinega ljubezenskega gruljenja. Navadno je bila teta vedno navzoča v sobi, a če ni bilo nje, sta pa Pavlini tovarisiei kalili s svojo navzočnostjo najino družbo. Le zunaj na vrtu sva bila časih .v mraku tako srečna, da sva si
skočila v objem, a bili so to tako kratki in nevarni hipi, da sva morala tudi to opustiti. Vzrok pa sem bil jaz s svojim nepremišljenim govorjenjem. Nekoč sem namreč izdal teti svojo skromno željo, če bi hotela ona najeti še eno malo sobico zraven svojega stanovanja in če bi hotela mene vzeti na stanovanje in hrano. Doma sem staršem že prej to razodel, kar jim je bilo všeč. Toda teta je rekla:
»Tega pa ne! Še tako si preveč lam v sobi pri gospodičnih in jih motiš. V moji sobi pa nima^ obstanka. . .« Vedel sem, kam merijo tetine besede in bal sem se že, da bi ne opazila mojega nagnenja do lepe Pavlice. Izgubil bi gotovo naklonjenost pobožne tete in tudi Pavlica bi lahko imela sitnosti.
Od takrat sera zahajal k teti redkeje, a s Pavlico sva »e videla pogosteje na izprehodih zunaj mesta. In tam sva se ljubila kot dva angeljčka, brez bojazni, da naju preseneti v najini sreči sitna, za klošter ustvarjena teta.
Tisti čas, ko smo v šoli štrajkali, sem se namenil posvetiti moji Pavlici. Pisal sem ji dolga in ljubezni polna pisma. Ko je bila ona prosta šole, sem jo prosil za sestanek zunaj mesta. Tam sem ji povedal tudi vse o našem štrajku in pripomnil, da sem tudi jaz v odboru za pogajanja, na kar sem bil seveda ponosen jaz in tudi Pavftga, ko je videla, da sem med sošolci v časti. Razodel sem ji vse, kar bi bil moral seveda zamoV-onti.
Baski zunanji minister ki se studi sedaj v Švici, je sporočil francoskemu zunanjemu ministru de Selvesn, da želi, predao se vrne na Rusko, oficijalno poeetiti presidenta Fallieresa in francosko vlado.
•    e "
Kitajska vlada je naročila guvernerju v Kiaučavu, da mora takoj od-poslati 900 mož v Ti en t sin. Pri Nan-kingu zmagujejo enkrat vladne, enkrat vstaške čete. Komaj so vladne čete pred par dnevi zasedle mesto, že so včeraj zjutraj vdrli vstaši od štirih strani v Nanking.
Volitve no Jesenicah.
Narodno-napredni volilci! Komur je mar, d;; se otresejo Jesenice sam opašne ga robstva pogubnega klerikalizma in da ostanejo napredne in slovenske, naj voli predlagane može, katerih imena jamčijo za uspešno občinsko gospodarstvo. Volite torej sledeče:
L razred:
Trevn Anton, posestnik in trgovec, Sava.
Ferjan Janez, posestnik in trgovec, Sava št. 25.
Klinar Pavel, potestnik in gostilničar, Plavž.
Bizjak Luka, posestnik in lesni trgovec, Jesenice.
Legat Ivan, posestnik, Jesenice.
VVerglez Matevž, posestnik in gostilničar, Sava.
liro vat Ignacij, mesar, Jesenice.
Homer Lovro, restavrater, Jesenice.
Špicar Jakob, posojilnični uradnik, Jesenice.
Namestniki :
Rabič Franc, posestnik in čevljar, Jesenice.
Koželj Ernest,   posestnik   in lekarnar, Jesenice. Smolej Mavricij, urar, Jesenice. Novak Jakob, posestnik, Jesenice 8.
II. razred:
Dr. Frančišek Kogoj, okrožni zdravnik, Jesenice.
Černe Miha, posestnik in pek. Sava.
Višner Karel, posestnik in gostilničar, Jesenice.
Raringer Franc, posestnik, p. dom. Adamič, Planina.
Robič Matevž, posestnik, Hrušica.
Lipovec Matija, posestnik p. dom. Kosmat, Prihode.
Rožič Jože, posestnik in čevljarski mojster, Sava.
Veber Anton, uradnik državne železnice, Jesenice.
More Emil, sodavičar. H ruši ca.
Namestniki:
Ravnik Janko, tovarniški delavec, Jesenice št. 99.
Neumann Karel, gostilničar in klepar na Savi.
Rabič Anton, p. d. Kajžovc, Hrušica..
Ivan Robič, p. d. £ vagu, Plavž.
Podobčine: Jesenice:
Podžupan: Jože Vovk, p. d. Oregor-jove, Jesenice.
Namestnik: Smolej Matevž, posestnik, Jesenice št. 81.
Hrušica:
Podžupan: Kobentar Matija, posestnik, Hrušica.
Namestnik: Brane Jože, posestnik, Hrušica.
Plavški Rovt: Podžupan: Klinar Andrej p. d. Šte-
fon, Plavški Rovt. Namestnik:   Irbas Janez, posestnik,
PlavSki Rovt.
Planina:
Podžupan: Hribar Anton, posestnik, p. d. Peridel, Planina.
Namestnik: Robič dimen, p. d. Grmovi, Planina.
Volilci! Storite svojo dolžnost ia zmaga bo naša:
U Bolel pn zidanem mosta.
sit po domače »paragrafeureiter«. Tesan se močno sline cede po županskem stolcu, saj ga je pa tudi zaslužil, ker je pooblastila pobiral na ime naprednega kandidata. Oh, ta Migi so pa res »fsjst gaepnd«. Pa gospoda Gutmanstola bi skoraj pozabili, ki je tudi letal po hribih, da mu je kar sapa pohajala. Ta gospod majo pa veliko krščansko usmiljenje do takih mol, kateri ne znajo pisati in ne citati; taks ljudi imajo najrajši, so se nekoč izrazili. Oni že vedo! Pred enim mesenem bila je pri nas tndi birma, oh tej priliki je tudi svojo zgovorni »ko modrost pokazal prevz-višeni Jeglič, s tem, da je kvasil nekaj o Sokolih ter blatil naprednjake. No ja, po staTem krščanskem receptu. Naš ječar g. doktor »kugla« bi napravil boljšo pridigo, s takim kva-sanjem gospod škof le rajši doma ostanite, da se vam vsaj ljudje ne bodo rogali.
Sedaj imamo pa misijou. Ljudje pridno zahajajo k pridigam. Iz početka ni bilo nič hudega, samo na obrazu pridigarja se je videlo, bližajočo se nevihto, tu pa tam majhen grom, blisk, na liberalce. Sedaj pa vedno hujše; čelo pridigarja se je zmračilo, grmi in treska s rižnice na liberalce, socijalne demokrate, napredno časopisje, napredna društva, na vse sploh, kar ni pod črnim plaščem, klerikalizma.
Gospodje misijonarji! Svetovali bi vam, da se tako ne razburjate, ker bi vam znalo škodovati. Bodite bolj obzirni tudi v spovednici, da ne boste ljudi zmerjali s takimi besedami, kakor se je v nedeljo slišalo: »poberi se ven pes«, »prasec« itd. Taki izrazi se rabijo k večjemu v kaki razbojniški družbi, nikakor pa ni mesto v eerkvi za to. Po kaj ste torej prišli sem? Ljudi zmerjat, mladino pohujševat, ali agitirat za občinske volitve? Sicer pa mi itak vemo namen vaših pridig, boljše rečeno, zabavljanja. Pa ne boste mnogo dosegli. Naši klerikalčki so že iz tira skočili radi občinskih volitev: najbolj so jim štreno zmešali ti »prokleti liberalci«, ki so vložili prvič 107 reklamacij,zaradi voliicev, katere so gospodje okoli klerikalnega kotla pozabili v volilni imenik vpisati, in drugič 64. To jih je kar iz ravnovesja vrglo. Samo Migi ima še vedno upanje na zmago, zato si tudi marsikaj dovoli. Tudi v c°rkvi si upa tu pa tam kako opr.zko izreči proti uapredTTJikom v družbi svojih petelinov. Tistemu gospodu, ki znajo »gips mešata, bi pa priporočali, naj svoj jezik brzda, in naj rajši premišljuje kako do'ga stegna mora napraviti pri kipu MaJ~-~ 1 nje, da se ne bodo ljudie rtiegrov* J--smejali. Škoda, da ni več »Kolinov Kolte« živ; bi š<-l lahko k njemu par mesecev prak+ieirat. Ob srečr.~ T.!ub-Ijann a "ko bi dobilo fakeera profesorja na obrtno šolo. Toliko za danes; dm-gokrat bomo pa še kaj rekli.
Pri nas v Radečah imamo miai-jon, čemu pat Stvar je ta-le. Bližajo se občinske volitve, ki so združene z velikimi skrbmi za obstanek naših ubogih klerikalcev, ki se toliko prizadevajo in trudijo, da se človeku res mora srce omehčati ter jim priskočiti na pomoč. Pomislite ljudje božji, celo leto že agi tirajo ter se trudijo; dudao, da jim jeziki ae odpadajo. Lazijo po hribih od hiša do hiše in brusijo kamenje; čudno, da si se niso do kolen nog obrabili. V tem skakanju se js posekam odlikoval naš »Migi«
Sffllersko.
Še en nem^i "'las o novem ma-riborsem ravnatelju Tominšku. Iz goriških nemškonacijonaluih krogov je priobčil »Grazer Tagbl.« sledeči dopis: »Članek o novem ravnatelju mariborske gimnazije dr. Tominšku, ki je izšel pred nekaterimi dnevi na uvodnem mestu vašega lista, je vzbudil v nemških krogih mesta Gorice globoko obžalovanje, ker mora vzbuditi v prebivalcih Srednjega Štajer-ja (!) nezaupanje proti možu, ki tega nezaupanja nikakor ne zasluži. Najsi so že bile besede, citirane v omenjenem članku, izgovorjene kjerkoli, mi ne vemo niti za eno dejanje, s katerim bi pokazal dr. Tominšek ^vra-š«tvo napram nemški narodnosti. Ravno nasprotno. Dr. Tomin Sek, ki je bil pred prilično enim letom imenovan za ravnatelja na goriški gimnaziji, je bil kot vodja tega zavoda tako stvaren in nepristranski, da si je pridobil visoko spoštovanje profesorskega zbora (in to brez izjeme) in vseh staršev ter dijakov. Napravil je dober red v zamotanih razmerah na tej gimnaziji in je vedel s taktnim, smotrenini nastopom premagati vsako težavo. Dalje je v strokovnih krogih splošno znano, da je dr. Tominšek temeljito izobražen in mož modernih idej. Mestu Mariboru je k njegovemu novemu ravnatelju le častitati. Dr. Tominšek je zapravil v Gorici pajboljši spomin na svoje sicer kratko, vendar pa v vsakem ozi-m hvale vredno delovanje.« »Grazer Tagbl.« dostavlja, da je ta in prejšnji Članek iz najbolj zanesljivega netn-škonaeijonalnega vira. Ali se temu skozinskoz doslednemu listu godi sedaj tako kakor rajnkemu Balaamu*
V Vaaeniei se je v nedeljo zjutraj ponesrečil neki zavirač. Prišel je med odbijače, ki so ga čez prsi tako stisnili, da je bil pri priči mrtev. Mož je koroški Slovenec doma iz Pliber-ka. Pred par meseci mu je umrla žena in tako je ostalo četvero nedoraslih otrok brez staršev.
Miklavžev večer v Ptuju priredi narodna Čitalnica v razvedrilo mladma v sobota, dne  2. decembra
t. 1. ob 6. uri popoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Spored je zelo raznovrsten in smo prepričani, da bo naša deca ž njim prav zadovoljna. Torej otroci in prijatelji ml*dine dobro došli.
Slovensko gledališče v Mariboru- V nedeljo 3. decembra t. 1. Miklavžev večer. Vprizori se prvič na našem odru ljubka bajna pravljica s petjem v 5 slikah: »Trnjulčica«. Začetek točno ob 4. uri popoldne, blagajna se odpre ob 3. uri. Konec okrog 7. ure. Predprodaja vstopnic pri gospodu V. Weixelju, trgovcu, Zgornja Gosposka ulica.
Volitev v hrastnlški krajni šolski svet Pišejo nam: V ponedeljek se je konstituiral hrastniški krajni šolski svet, pod katerega spada sedaj tudi šulferajnska šola v Hrastniku. Načelnik mu je bil do sedaj g. F. Boš. Ko pa je trboveljski občinski odbor izvolil v krajni šolski svet hrastniški Nemca Burgerja, je bilo takoj jasno, kaj se namerava: vreči sedanjega načelnika g. F. Roša. Tn res se je pričela takoj silna agitacija, da bi se volilo tega Nemca za predsednika krajnemu šolskemu svetu, ki je pred par meseci sklenil izključno slovensko poslovanje. Delalo se je na vse kriplje za izvolitev Burgerja načelnikom. Vendar so ti ljudje spoznali, da Burger ne dobi večine — toda Roš mora pasti! Kaj storiti? Združeni Nemci in klerikalci so postavili kot kandidata za predsednika g. BirtiČa, ki pa je, bodi mu v čast povedano, tudi zanesljiv naroden in napreden mož, a za namestnika pa Nemca Burgerja. Ta lista je v ponedeljek tudi prodrla. Ali je kaj slabega to? Šamonasebi ne, a kaže nam prav jasno, da je danes v Hrastniku krajni šolski svet, kateri more s 6 nemško-klerikalnimi glasovi vedno preglasovati 4 slovenske, katerih eden pa še odpade, ker predsednik ne glasuje. Pa to tudi ni za večno!
»L spodnještajerska razstava v Mariboru.« Topli zagovorniki smo manjših obrtniških in kmetijskih razstav — ali za prireditev »I. spod-nještajerske razstave v Mariboru« se ne bomo mogli navdušiti. Te dni se je vršila v Mariboru ustanovitev odbora, ki bo imel nalogo voditi celo prireditev. Ta sama je ideja mariborske zveze obrtniških zadrug. Razstava bi naj obsegala 6 oddelkov za obrtništvo, dalje razstavo sadja, vina in živine. V odbor so seveda izvoljeni sami Nemci, kakor znani propadli nemškutarski kandidat Kral iz Maribora, celjski Mortl, duhoviti Ne-kola iz Ptuja in še par enakih ptičev. Za protektorat se misli naprositi štajerskega namestnika grofa Clarvja. Jn kar je glavno: misli se prositi za podporo vlado, deželni odbor, vse spodnještajerske občine, okrajne za-stope, zadruge itd. Razstava bo popolnoma nemška prireditev in bo kot taka že a priori zgrešila svoj namen in torej tndi opravičenost zahtevati podporo iz kakršnihkoli javnih sred-ste v. Tako kakor si mislijo to razstavo spoštovani mariborski zaplotniki, bo le neznatna prireditev par nem-škntarjev, od katere bodo imeli edino-le dobiček nemčnrski mariborski krč-marji. Zato seveda slovenske občine in okrajne zastope najodločneje sva* rimo, da se ne dado vjeti za kako podporo, na merodajnih mestih v Gradcu in na Dunaju pa naj naši poslanci poskrbe za primemo pojasnilo dejansega položaja. Ako hočejo imeti tudi Mariborčani po graškem in eelo vškem vzorcu kak jesenski tingl-taugl iu — primerno priliko za pijančevanje, si naj tako zabavo tudi is svojih žepov plačajo. Potem nas cela stvar seveda nič več ne briga. Ali proti temu kar najodločneje protestiramo, da bi se za take zasebne špase še tratil javen denar.
O mariborskem profesorju Schor-no se je govorilo, da je napisal v »Gr. Tagbl.« znani članek o ravnatelju Tominšku. Sedaj pa zatrjuje uredništvo, da »Herr Professor dr. Josef Schorn (sic!) ni pisal dotičnega članka, temveč da ga je uredništvo dobilo iz krogov spodnještajerskega narodnega sveta. Kdo je temu dal informacije, jo še vedno odprto vprašanje. In če ste to storili, g. profesor Skorn, vam vendar more stvar samo koristiti, če jo javno priznate. Sramote in kake časti, ki so v zvezi 6 Volks-ratom. itak po navadi ne poznajo.
čitalnica v- Ljutomeru priredi na Štefanovo, dne 26. decembra 1911 pri SerŠenu običajno tombolo v prid ljudske knjižnice. Prosimo sosedna društva, da se naj ozirajo na to prireditev.
Drobne novice. Zupanom v F ram u je bil izvoljen gosp. Karel C o r n e j, odločen in izobražen mož, ki je gotovo najvrednejši naslednik pokojnemu Gertu. Čestitamo! — Pri Sv. Marjeti nad Mariborom niso bojda pri občinskih volitvah, kakor popravlja »Straža«, zmagali šta-jercijanci, temveč v U. in III. razredu Slovenci. — Zgorel je na Bregu blizu Konjic Stermšekov mlin z vsem inventarjem. Ogenj je nastal vsled slabega dimnika Skoda je z zavarovalnino krita. — Novsloven-
s k i odvetnik v Građen. Vpisati se je dal v imenik štajerskih odvetnikov g. dr. J. T e r s t e n j a k s sedežem v Gradcn. — Zopet kon-k u r z na Srednjem Š t a j e r j u. V k on k n rz je prišel J. A r t n e r, le-so- in vinotržec v Rohrbachu, harten-berški okraj. Začasni upravitelj kon-krnzne mase je dr. K 1 e m e n t, odvetnik v Hartbergu. — Dečka zažgala hišo. 24. opoldne je zgorela v rogaški okolici hiša posestnika Tomaža Pirša s preso in različnimi premičninami. Škode je več tisoč kron, katere ne pokrije mala zavarovalnina. Zažgala sta dva dečka, stara 9 in 11 let. Kupila sta si vžigalice, da bi zažgala kje kako hišo, češ, da sta bila radovedna, kako gori hiša. — Imenovana sta za sodnika avskultant Jože Požar za Kozje in J os. Toplak v področje graškega nadsodišča. — Ukradla je delavka Marija B r e c 1 v Dobriši vasi posestniku Josipu R o 11 e r j u iz suknje 250 K. Breclovo so zaprli.
Koroško.
Modema naprava za železničarje. S 1. decembrom t. 1. otvorijo v skladišču za živila v Beljaku za uslužbence državne železnice moderno mesnico s popolno hladilnico, edino v Beljaku. To je vsekakor hvalevredno, vendar pa je treba vprašati, kdo bo prodajal v tej mesnici in kakšno meso bo prihajalo v mesnico.
Živinska kuga na Koroškem. Še vedno se širi na Koroškem med živino kuga na gobcu in prakljih. Sedaj je okuženih kakih 4000 hlevov in pašnikov. Najbolj prizadet je okraj Sent Vid z nad 2000 hlevi, nadalje Šent Mohor 3£8, Celovec 452, Špital 1438, Beljak 453, Velikovec 28, Volšperk pa 5. Kmetov se polašea že obup.
Primorko.
Imenovanje. Konceptni praktikant c. kr. pomorske vlade v Trstu, dr. Niko M a r i n o v i ć, je imenovan za koneipista pri tej oblasti.
Konferenca za ugotovitev evropskega voznega reda se je vršila včeraj dopoldne v dvorani tržaške trgovske in obrtniške zbornice. Na tem prvem zborovanju so sklenili, da se bo prihodnja konferenca za ugotovitev evropskega voznega reda in za izmenjavo železniških vozov vršila junija 1912 v Amsterdamu, prihodnja evropska konferenca za ugotovitev voznega reda pa meseca novembra 1912 v Hamburgu.
Nesreča ladje »Romagna«. Italijanski trabakel »Geltruda« iz Rimina je potegnil predvčerajšnjem šest morskih milj od Orsere moško truplo iz morja. Ponesrečenec je imel plavalni pas z napisom: »Romagna — Italija«. Zdravniška preiskava je doimala, da je ponesrečeni umrl že pred 90 urami. Najbrže je ponesrečni strojnik Arduin Kosina.
Dijaško podporno društvo v Trstu priredi dne 7. decembra t. 1. prvi veliki dobrodelni koncert na korist revnim slovenskim dijakom tržaških srednjih šol. Število slovenskih dijakov je letos na tržaških srednjih šolah ogromno naraslo, s tem se je pa t odi podvojilo delo podpornega društva, ki preskrbuje borne dijake s hrano, stanovanjem, obleko, knjigami itd. Zanimanje za ta koncert je obče, saj bo z dobrodelnim namenom združen tudi umetniški užitek, kar zagotavlja požrtvovalno sodelovanje odličnih oseb posameznih na glasbenem polju.
Obstreljanje »Marthe Washing-ton«. Kljub vsem dementijem je vendar res, da so italijanske vojne ladje < >1 »strel jovale avstrijski parnik »Mar-tho Washington«, kakor to potrjuje pismo.    ki je  priobčuje včerajšnja »Edinost« in ki se glasi: »SnoČi smo t loži veli v Jonskem morju strašno iznenađenje.     Dve uri potem, ko smo prišli mimo Patrasa, smo bili naenkrat obkoljeni od velikih vojnih ladij, ki so vse svoje reflektorje namerile na »Martho Washington«. Istodobno so začele ladje iz daljave treh četrtin milje obstrel javan je »Marthe VVashington« s topovi velikega kalibra. Videli smo, kako so pred nami in za nami padale krogle v vodo. Panika med potniki je bila nepopisna, neopisno je bilo tudi razburjenje kapitana, posebno zato, ker je imel na krovu 1098 potnikov. Kapitan se je vendar izkazal moža na pravem mestu:   ohranil   je   največjo hladnokrvnost in niti za trenutek ni izgubil prisotnosti duha. Dajal je neprenehoma signale z lučjo; vzlic temu se je obstreljevanje   nadaljevalo četrt ure in je prenehalo ravno v trenot-ku, ko je dal kapitan ukaz, naj ustavijo stroj. Vprašanja »Marthe Wa-shington« so ostala brez odgovona, in čim je prenehalo  obstreljevanje, so vojne ladje ugasnile tudi luči. Bila je 8. ura zvečer; zato ni bilo možno določiti z gotovostjo, da-li so to italijanske vojne ladje. Ker pa Turki tako velikih vojnih ladij nimajo, a je prisotnost vojnih ladij vsake druge dr- F
zave v Jonskem morju izključena, sledi iz tega jasno, da to niso mogle biti druge, nego italijanske vojne ladje.« Naravnost nerazumljivo je, da
vzpričo tega dejstva, ki je brez dvoma znan tudi Avstro-Amerikani in vladi, naša vlada ne stori nobenega koraka, da bi podučila svojo prijateljico o dolžnostih bojujočih se držav napram ladjam nevtralnih držav.
OsleJovonle živine na železnicah.
Z ozirom na razne pritožbe o zaprekah in nedostatkih pri ogledu živine na železnicah dovolimo se s sledečim stvar nekoliko pojasniti.
Ogled živine na železnicah izvršujejo živinozdravniki, ki so zato od vlade posebej določeni in za svoje poslovanje tudi po določbah zakona od-štkodovani. Večinoma je posameznemu oglednemu živinozdravniku dodeljenih po več železničnih postaj in torej ni čuda, da se ogled ne more vršiti vedno gladko in točno, posebno če pomislimo, da so ogledni organi večinoma uradni živinozdravniki, ki so preobloženi še z drugimi neodložljivimi uradnimi posli. Pa ne samo to, tudi način odškodovanja je posebno pri nas na Kranjskem tak, da ni čuda, da ogledni živinozdravniki tudi pri normalnih razmerah ne morejo vršiti z vnemo svojega posla. Po vladnih določbah mora stranka plačati oglednino takoj pri ogledu in sicer železniškemu uradu.
Človek bi mislil, da dobi ogledni živinozdravnik te pristojbine kmalo izplačane, vsaj je imel za vožnjo in prehranitev resnične stroške, katere je moral takoj plačati. Pa le počasi! Živimo v Avstriji, kjer jahamo po polževo starega uradneca šimeljna! Po železniškem uradu sprejete pristojbine se slovesno poberejo od stranke, vpišejo v posebne izkaze (dve konsignaciji!) se vknjižijo pri na^fajnem uradu in čakajo do pri-hodn^eca meseca rešitve in oddaje na osrednje direkcije dotičnih železnic. Pri t^m odbije od oglednih pristojbin za železnico oT. Sedaj hi! naprej! Pri železniških ravua.teli^tvih «e zopet vse preračuni, preerleda in opremi z raznobarvnimi tintami ter romajo izkazi zopet obdani z novimi izkazi od rok do roke. Po pretoku ve-čih tednov se pošljejo vsi izkazi in v'tzov izkazi na ct^ž^fso rWA>. d<*-nar on zopet s posebnim izkazom na deželni «plaoilni urad v Ljubljani. V
teh nradib naloži vh------*n klpas*"!!!1«
še nove teže: partiknlarije in zopet 'rk;ize oglednih živinozdravuikov. Iz vseh izkazov se narede zonet izknzi in ni čuda torej, da različni nradn'ki ne delajo od zore do mraka skoraj itiž drnsrega kal le izkaze in izkaze. Ifaš novo obloženi šimelj na tedaj zopet prične svoje tru-donolno r^m^run in ker je že snehan. gre stvar sedaj pa ^e posebno oočasi in tu je navadno doler in ve1*V odnoeitek v računskem oddelku. Pa vsai ni čnda, če po-mic1'mo. da pride z izkazi preobloženi šimeli v roke cospodov r-'en nekega oddelka, k^er izkaze tako Trt^jo in pooravljajo, da so vsi rde^i in od vplačane vsote navanno le on del ostane živinozdravniVu. drup-i del na lepo »vandra« v državni K»kerjH aV-ko m i reva io tedni, preidejo meseci in od stranke vrda čnr donpria ni in ca ni iz rok *»r?*rja! Ne Pridite se torej, če n. pr. sedaj, ko ie že skorai konec novembra, ogledni živinozdravniki še za mesec av«"nst nis^ dobili oerledn^h oristoihin. Tn ČloveV naj z vecoljem dela. se trudi in vrši vse v redu, da ne bo nritožb in za-r>rek! Pa ne samo vse to. naz*>dnie pa išče Še država svoj dohiook. Od oeded-nib nri^toib^n se mora državi plakat' kolek, dohodninski d«vek in če prekoračilo zneski ocrlednine gotove ! vsote potem se pn šj« odtogmjp za državni žakelj 10 do 50^! Na t** nae?r» i <=o tekom zadniih osem l°t odtegnili I živinozdravnikom v naši liuhi Av- I etriii n*d 200 n*>0 krnn'c. v? «:o sip zn kanone! Vprašamo pa se^aj; ali res ni mogoče, da bi se skraišala ta dol-
rr*y    -p p f    ^ff»^np(rn    č'molin    * r\     rl*»    f)* J
dobili op-ledni organi svoi z»*?nžcni denar hitreje povmien?! Skrajni čas bi bil. da se živinozdravniki energično v bran postavijo zoner tako črtanje in izplačevanie ogledne pristojbine. Ako stranka   vnlača ogledno pristoibino se ima ista tudi izplača- I ti ali pa ako slučajno ne bi bila pra- I vilno vplačana stranki vrniti, ne pa. I fla se na vse pretege črta in črta in I spravlja v državni žakelj. Kaj mari I zato plačuje stranka ogledno pristoj- I bino. da se erar bogatit! j Tako postopanje je skrajno kri- I vično in živinozdravniki nai poV^žc- I jo, da se ne dajo kar tako meni nič I tebi nič v kozji rog ugnati. Končno I pa še to: Ali bi ne bilo v korist hi- I trejšega ogledovanja na železnicah, I če bi se v to svrho potegnili tudi dru- I gi, mestni, deželni in zasebni živino- j zdravniki, kar bi bilo gotovo tudi v I smislu višjih odredb ter bi se obvaro- J vale stranke   mnogokratne   znatne I
škode in hi tako ponehale razne opravičene pritožbe. X. Y.
Delavci rokodelci!
Marsikateri izmed vas, ki biva še v mili domovini, vzame morda prej ali slej potno palico v roko in jo mahne v svet, da si poišče zaslužka ali v kakšni tovarni ali pa, da se kot rokodelec spopolni v svoji obrti.
Rojaki delavci, rokodelci! Ako vas privede usoda v Gradec, bodi vaša prva pot v delavsko društvo »Domovina«, Grazbachgasse 61 (slovenska gostilna Kumcrjeva). Tukaj najdete rojake, ki vam bodo Šli z nasveti na roke.
»Domovina« vam nudi razne slovenske časopise, na razpolago vam je bogata knjižnica. Će tamburate, se lahko spopolnite v velikem društvenem tamburaškim zboru, če se želite vaditi v tamburanju, stopite lahko v oddelek začetnikov. Mnogo društvenikov je telovadcev. Dana vam je prilika, da si v Sokolu krepite telo. Kdor je pevec, ga vabi »Domovina« v pevski zbor, ki neguje slovensko pesem, ko punčico v očesu. Če ste zavzeti za gledališke predstave, vas z odprtimi rokami sprejme dramatični odsek »Domovine«.
Rojaki, delavci, rokodelci! Ako se vrše vsako nedeljo popoldne, razširjajo vaše obzorje ter vas varujejo, da ne zaidete v slabo velikomestno družbo, kjer se človek navadi le pijančevanju in postane odpadnik.
Rojaki! Iz tega razvidite, kaj vse vam nudi »Domovina«, največje slovensko graško društvo. Tukaj boste našli iskrenih prijateljev, v kojih sredini se boste čutili na popolnoma domačih tleh. Vsakdo, ki ga privede pot v Gradec, v našo vrlo »Domovino«.
Dnevne vesti.
I -f-   Klub   SSrrr 'no - naprednih
občinskih svetnikov ima v petek, dne J. decembra t. L ob 6. zvečer sejo v pisarniških prostorih svojega predsednika g. dr. Karla Trillerja v Dalmatinovi ulici št. 7. Vsi občinski svetniki se pozivajo, da se te seje zanesljivo udeleže, j -f- Izvrševrlni    odbor narodno-
I napredne stranke izrekel državnemu poslancu dr. Vladimiru Ravni-I harju z ozirom na njegovo glasovanje v draginjski debati v parlamentu popolno zaupanje ter vzel njegovo poročilo o niegov* parlamentarni i taktik? odobruje na znanje.
+ Argentinsko meso — »Slove-I nee« — in seveda dr. Ravnihar. V j soboto je »Slovenec« natvezel svojim I vernikom debelo laž, češ.  da peafa-: nec dr. Ravnihar ni jriaaoval za neomejeni uvoz   argentinskega mesa ter da je glasoval   proti zadevnim predlogom    Rennerjevemu, TVaber-jevemu in Jerzabekovemu. Te »Slo-venčeve« trditve spričo vestnemu in točnemu poročaniu s strani njegovega poročevalca iz parlamenta pač ne moramo imenovati drugače, nego — laž. Na tej laži je »Slovenec« sfabri-eiral uvodnik z   naslovom »Uboga Ljubljana«, ki pade seveda    v nič, kakor hitro se kon«tatuje,    da ves članek sloni na    očitno neresnični podlagi. Slučaj je hot^l, da smo tudi mi  v sobotni  svoii  številki objavili dopis drja. Ravnibarja. ki nam po-iasnnie    crlasovania    o    drasrin jskih predlognb in ki nam po+rjnje, da je prav on «»-1*sova1 za neo*r»eVni uvoz arj"Tf»ntinskefira mesa.    »Slovenec« je bil blamiran, a ne samo to, izkazalo se je zopet, s k^ko podlimi sredstvi se bojuje ta list. V torek je »Slovenec« nekako priznal, da se ie »zmotil«. Češ. da je poslanec dr. Ravnihar pač glasovil za .Terzab^Vov predlog, a   je glasoval   proti Rennerjevemu predlocrn, ki da je mnogo ostrejši od Jerzabekovesra, kateri slednji da dopušča vladi še vedno kako postransko not,   da se izogne nalogu državnega zbora, samo na ljubo vladi, da je poslanec ljubljanskega mesta glasova! proti Rennerjevemu   predlogu. Da vidimo, koliko resnice je zopet na tej trditvi,   je samo   treba prim«»riati Rennerjev na   eni   in Jorzabekov predlog na drugi strani. Rennerjev tretji predlog se glasi: Vlada se poživile 1. br*z nadallnih   pogajanj z Ogrsko uroditi vsaki zahtevi uvoza nrekomorskega mesa, t. te*a dovo-lienia z« uvoz na ne omejiti niti glede časa niti glede množ*-~ Jerzabe-kov predlog pa pravi:   Vlada se pozivlje, da takoj dovoli nvoz argentinskega mesa   ▼   zmrznjenem stanju, ker Otrska   ne more za kak ugovor navesti   nobene pravice iz pogodbe. Primerja je ta   dva   predloga mora vsakdo reci, da nobeden teh predlogov ni ostrejši in ni milejSi od drugega. Oba enako kategorično zahtevata od vlade uvoz inozemskega mesa. Za vlado je bil eden kakor drugi predlog enakega pomena, in vlada se je, stoječ na znanem svojem pravnem naziranjn, izrekla enako ostro proti enemu kakor   proti   drugemu i
predlogu. Nobenemu ni dala kake prednosti. Kdor je torej glasoval bodisi za Rennerjev bodisi za Waber-jev ali za Jerzabekov predlog, je glasoval proti vladi. Zopet torej vidimo, da je »Slovenec«, da bi prikril sobotno blamažo, sicer svoje prvotne trditve nekoliko popravil, a pri tem zopet poročal neresnico. Med Ren-nerjevim in Jerzabekovim predlogom je, kakor smo že bili poročali, razloček edino le ta, da zahteva Rennerjev pretilog uvoz prekomorskoga mesa sploh brez navedbe proveni-jence in ne da bi imeli kako kontrolo, je li dotična dežela okužena ali ne; dočim Jerzabekov predlog zahteva prav uvoz argentinskega mesa, glede katerega je dognano, da je zdravo in neokuženo. Ako je torej dr. Ravnihar glasoval za ta drugi predlog, ne pa tudi za Rennerjev, tedaj je to storil edino le z ozirom na domačo živinorejo, katere ne gre lahko-nisijfno izpostavljati okužen ju. Za nas je stvar jasna, dognana in završena, »Slovenec« bo pa še tedne glodal na svoji suhi kosti, saj svojim vernikom lahko natveze, da je bilo — črno in narobe.
-f- Na naslov c. kr. deželne vlade. C. kr. deželna vlada je po vladnem svetniku Lasehanu dostavila vsem mesarjem odredbo, po kateri morajo imeti vsi prodajalci mesa na svojih ©brtovališcih razobešene na vidnem mestu tablice, na katerih mora biti vedno natančno določena cena za kilogram vseh vrst mesa. Ne zadošča pa samo, da je cenik razobe-šen, ampak se mora meso dejansko po cenah, v ceniku določenih, prodajati. Gospodarji so odgovorni za svoje uslužbence ne izvzemši poslovodje. Ako bi gospodarji in uslužbenci prodajali meso dražje, kakor določa cenik, bi sc proti gospodarjem in sicer le proti ujim postopalo kazensko po § 131. o. r. Po ravno tem kazenskem določilu se bo postopalo proti onim prodajalcem svežega in prekajenega mesa, ki bi ne razobesili takoj natančnega cenika. Čudno se nam zdi, da je vitez Lasehan to odredbo izdal samo za mesarje, dasi bi se on lahko j prepričal, da to kar vlada, oziroma i Lasehan v tej odredbi hoče, mesarji že skozi štiri leta delajo. Čudno je to tembolj, ker nam ni znano, da bi magistrat izdal tako odredbo za branjevce* ki nimajo ne tabel, ne cen, sploh nobenih označb, kakršne določa obrtni red. Po § 52. obrtnega red! ima obrtna oblast ukazati, da se označijo tržne cene pri podrobni prodaji vseh reči vsakdanje potrebe. V odredbi deželne vlado, oziroma vladnega svetnika vidimo mi mesarji oprav'čeno krivično postopanje in dvojno mero. Pričakujemo, da bo c. kr. vlada ravno tako naglo kot je to storila za nas, izdala v smislu § 52. odredbo tudi za ostale prodajalce re-: či vsakdanje potrebe. — Več mesarjev.
+ Klerikalen list proti papežu. Nedavno tega je došla iz Rima vest, ; da pripravlja papež Pij X. nov »motu proprir«, v katerem namerava ; pod   kaznijo  izobčenja   iz eetkve j prepovedati katolikom,   da bi smeli brez izrecnega dovoljenja cerkvenih ! oblasti duhovnike   postavljati pred posvetna sodišča.     Glasilo nemške I klerikalne stranke v Heidelbersru je j tej vesti dodalo to-le opazko: »Nesmiselnost te vesti mora vsakega raisle-| čega človeka zadrževati, da bi takšno j budalost izročal v verovanje kakemu j drugemu    mislečemu    človeku pod , pretvezo, da izhaja    od pametnega človeka.« Par dni kasneje, ko je imenovani katoliški list izrekel zgoraj navedeno obsodbo ter proglasil vsebino one rimske vesti za nesmiselnost in budalost, je izšel papežev »motu proprio«,  ki  prepoveduje katolikom duhovnike brez cerkvenega dovoljenja postavljati pred posvetna sodišča, v uradnem glasilu svete stolice »Acta apostolicae sediš«. — Ce delajo sedaj katoliški uredniki heidelber-škega lista skesano pokoro ali so bili morda že izključeni iz občestva svete katoliške cerkve, o tem za sedaj še viri molče.
+ Iz Preske nam pišejo 28. novembra. Občinske volitve bodo za občino Medvode 4. in 5. decembra. Fajmošter Brence je zopet pozabil svoj duhovniški poklic. Agitira in se peha, pa zmerja samostojne volilce. V nedeljo je imel lepo pridigo največ o teh volitvah: Ne volite nobenega liberalca, ne demokrata, nobenega, ki taji Boga, ki taji vero, nobenega, ki ni z duhovščino, veste, z našo duhovščino, no ja z menoj! ... V ponedeljek je bila poroka popoldne, dasi je bila določena dopoldne ob devetih. Mesto, da bi plačal brenčeči faj-moster ženinu zamudo časa, moral mu je ta plačati 7 K 30 v, pa še posebej »ofer«. Naš božji namestnik ima tudi hranilnico in. kakor vidimo, predvsem za to, da lahko strahuje neubogljive, pa v hranilnici zadolžene kmete. Nekemu možu je že zauka-zal, naj vrne dolžnih 200 K. Mislil si je, da ga spravi v zadrego in na tem vzgledu oplaši vse dolžnike. No zgodilo sc je drugače. Kmet mu je takoj vrnil 200 K, zahteval pa je, da mn je
tudi fajmošter vrnil, kar mu je bif dolžan, namreč vnaprej plačane obresti in delež. In mož je zahteval še več. Odpovedal je svoje jamstvo še štirim drugim tovarišem za vsoto okolu 2000 K, češ, če jaz nimam kredita za 200 K, ne morem biti porok za 2000 K. Kmet je imel prav in se ni dal pregovoriti po prestrašenem fajmožtru. Ta slučaj nam daje veliko misliti. Ali je hranilnica v nevar nosti, ker iztirjava posojila! Ali jo božji namestnik tako grd, da bi pripravil poštenemu človeku rad stiske? Ali je hranilnica za to, da bi. imela politično in gospodarsko vjete vse te, ki so z njo v zvezi? Ali je morebiti navedeni slučaj strašenje radi volitev? Kje je potem državni pravd-nik? Možje volilni, premislite to in še mnogo, mnogo drugega, s čimer se vam krati samostojnost in pravice. Fajmošter Brence naj gre v cerkev, še raje v pokoj! Mi pa si volimo kot samostojni in ponosni možje modre in samostojne   občinske odbornike!
Kmet.
+0 idrijski obrtni nadaljevalni šoli brusijo zopet ondotni klerikalci svoje strupene zobe, ker noče šolski odbor vpeljati na šoli pouk verouka. Zategadelj se zaletavajo v posamezne člane šolskega odbora po svoji stari navadi z lažjo in zavijanjem. Jezi jih posebno to, da zastopnik deželnega odbora dekan Arko nima pristopa k sejam šolskega odbora, čeprav je kot tak imenovan od deželnega odbora. To pa iz enostavnega in utemeljenega razloga, ker dežela že dve leti ni izplačala šoli kake podpore iz deželnih sredstev. Imenovanje zastopnikov pa pripada le šolo vzdržujočim faktorjem. Dežela torej ni šolo vzdržujoč faktor, zategadel tudi nima pravice do svojega zastopnika v šolskem odboru. Pravijo klerikalci, da je edina idrijska obrtna nadaljevalna šola na Kranjskem, ki nima verouka v učnem načrtu. To je za napredni šolski odbor vendar le priznanje, če ni prodal za skledo leče — deželne podnore — svojega naprednega prepričanja. Lahko rečemo, da ni bilo bolj nesmiselnega in nemoralnega sklepa kranjskega deželnega zbora od onega, ki zahteva, da morajo obrtne nadaljevalne šole imeti v svojih učnih načrtih verouk in se v nedeljo med službo božio ne sme vršiti pou-; na šoli, ako hočejo biti deležne deželne podpore. Kako pride deželni zbor do tega, da zapoveduje obrtnim nadaljevalnim Šolam pouk verouka in napravi j a od tega odvisno deželno podporo? Obtrnim šolam je naravno zelo kratko odmerjen učni čas in še tega naj izpolnijo s popolnoma nepotrebnim poukom krščanskega nauka. Namen obrtnih nadaljevalnih šol je vendar, da nudijo gojencem izpopolnitev njihove strokovne naobrazbe, ne pa vztrajanje za politične agitatorje klerikalne stranke, v kar hi pri današnjih razmerah edino slmpl verouk. Prav zato je postopal šolski odbor edino umestno, da je vztrajal pri svojem prvem sklepu, da se pouk verouka na šoli ne uvede. Ta sklep se ie storil sotrlasno, ker ima šolski vodja pri šolskem odboru le posvetovalni glas. Vsi drugi odborniki pa so ostali zvesti svojemu naprednem n prepričanju, zato je klerikalno zaletavanje v enega ali drugega odbornika le smešno. Upamo da bo tudi klerikalce srečala enkrat pamet in ne bodo napravljali sklepov, ki ne zasledujejo stvarnih namenov, marveč samo strankarsko političnih.
-j- Shod v Prestrauku. Narod-no-napredna stranka priredi v nedeljo, ~ 3. decembra ob 3. popoldne shod v Prest ranku v mlekarni pri kolodvoru. Na shodu bo govoril strankin predsednik deželni poslanec in deželni odbornik dr. Ivan Tavčar. Somišljenike v Prestranku in okolici pozivamo, naj se tega shoda polno-številno udeleže!
4- Vipavske volitve! Piše se nam: V št. 271. »Slovenca« se čita, kako strahovito so pogoreli liberalci v Vipavskih občinah pri občinskih volitvah. Lažidopisnik slika, kako so naskočili liberalci, pa jim vseeno ni nič pomagalo, njihovi naskoki so se razbili ob trdnjavi S. L*. S.! Za druge občine se mi ne brigamo, kako je izgledal volilni boj. Pribijemo pa resnico za svojo Pod k rajsko občino, ker se neki lizun drzne vtikati svoje umazane prste med nas! Podkrajci imamo župnika tako vrlega, tako značajnega, tako vnetega, previdnega za vse dobro, da ga nima takega ne-le Notranjska, marveč tudi Gorenjska in Dolenjska nima takega župnika! Ta župnik biča pregrehe ne-le liberalcev ampak se drzne udariti tudi po hinavskih klerikalcih! Tako da smo vsi pošteni Podkrajci zares vzljubili svojega vrlega dušnega pastirja. V posvetovanju s svojim previdnim župnikom smo veljaki sestavili volilno listino, v katero smo postavili vse stare odbornike raznn dveh; da smo mogli tudi g. župnika vzeti v listino smo morali nekaj škar-tirati. Volilna listina pa je imela 8 mož klerikalne in le 4 liberalne stranke. To listino nam je g. župnik pred volitvami   pred   cerkvijo na
končani sražbi božji prebral, da bi se vedeli volilci po njej ravnati. To je bOa vsa agitacija od strani poštenja.
kov ft! Zatorej dopisnice smrdljivo laže v »Slovencu«! gotovo poroča o svoji umazani agitaciji. Ova sta ho«
dila, "katerih imena za danes zamolčimo: eden je tak pijanec, da so ga fantje Malega Šmarna ponoči pred gostimo zvezali, da se je drugo jutro s težavo »kopal vun iz »štrikov«. Drugi je pa lak rn-ezzna^ajnež. da je lovil glasove tem potoni, da je pri Vipavskih upravičencih liberalnega mišljenja rekal, da pobira pooblastila za liberalno stranko, pri klerikalcih pa je trdil, da pobira za klerikalno! Tako je torej zvijačno naska kovala stranka pijancev in hrezznačaj-nežev zoper stranko poštenjakov! Spraviti so res svoje backe v odbor, t4idi ta dva nepoštena agitatorja imata čast sedeti med odborniki, trije so, kakor pravijo, liberalci, saj naročniki listov so! To je torej gola, čista resnica o volilnem manevra, ne pa »{^ovejnčeva« novica! Sicer pa dober tek vsem. ki morajo laži prežvekovati! Nismo imeli namena pihati, ker se nam je studilo grdo poče-njanje, ker se pa sedaj babajo o svoji sramotni zmagi, naj imajo te vrstice v pošten odgovor!??
Matkovičev slučaj v luči narodnosti Svojeeassno Bismarckovo grasilo »Hamburger Nachrichten-priobčuje pod zKorajšnjnn naslovom članek, v katerem skuša dokazati, da je morilec Holzkneehtorvih otrok Matkovič izvršil svoj zločin kot Slovan pod vplivom plemenskih posebnosti. Imenovani list piša med drugim: Matkovič je bil po svojem rojstvu Slovan m v njegovem značaju «*e da dokazali skala psihičnih,
momentov, ki tvorijo duševno življenje tega plemen«: pri tem je morda edrno izvzeti veliko častiželjnost, ki se da razlagati edino s   dotik o z germansivom. z nekdanjim neomejeno gospodujočim narodom   na tleh vzhodne marke. Slovansko klečepla-stvo je za Markovi ča tipično. V tem klererplastvn pa se skrivajo tajni na-croni aiurrhistične -trastvenosti. ki se iz pretkanosti ne javlja I takojšnjim izbruhom, marveč ustvarja zločin kot končni resultat hladnega preudarka. To je. kar je germanskemu temperamentu in čustvovanju ta-ko rasprot-no: zločinstvo ne iz >trasti. marveč ni prevdarka in kar je >o hujše iz domišljije. Iz domišljije se je Mala prič novspe? do prevdarka. tu pa jo obstal ipr hladnokrvno    izvršil    svoj zločin . . . Končno je treba še vprašati: Ali spada Slovan kot vzgojitelj, kot zaupnik, kot domač prijatelj v nemško hišo? Gotovo. Dunaj naj priseljene Slovane absorbira, ni pa potrebno, da bi Nemci iz prevelike nslužno-A\ oddajali moči, iz katerili se potem razvijajo narodno indiferetrtn? pro-dnkti . . .« Tako pise «voječasno gta--iin ti^o-fra "Rismnre.Va. o katerem je dokazano, da je bil po svojem pokole-hju Slovan. Tn T*e j# res to, kar pišejo  ^TTamburger Kaehliehtea« o rde-menskik lastnost i Ti Slovanov, pot^m morajo te lastnosti fndi imeti PlUSi in dober del alp^kfh Nem rev, ki so vsi s-erm animiran i Slovani. Sirer pa >o • TTambnrcer NaehrieJrten« zgoraj •ifirano vglolvikonmno-   razpravo o slovanskih plemenskih   lastnostih o predpostavki, da v* bil Matkovič, kakor ^o tra dunajski nemški   Tisrfi iz *ahko umljivih   razi ocmv naslikali, Slovan po v7*roii m no prepričanju. Tn vendar }p bil MartikoviČ po vzgoji j ti prepričanju tako pristen German, kakor jih je na tisoče v Avstriji in indi v Prnsiji in ki vkljub svojemu notoričnemu slovanskemu pokolenju igrajo vaŠDO vlogo v nemškem javnem življenju. Človek bi torej ^odil, da so posebnosti, ki jili je nemški list rrpisal na Matkovien. bolj lastnosti slovanskih renearatov. kakor pa plemenske posebnosti Slovanov. V tem prepričanju pa na«s utrjuje znanstveno dognano dejstvo, da je zlasti pri južnih Slovanih zločinstvo ponajvoč produkt strasti in le redkokrat sad hladnega    prevdarka. »Hamburger NacbTicbten« se torej namen, s svojo raspravo o Matkovičevem slnčajn zadeti Slovane, ni posrečil, ker je list s to razpravo podal samo karakteristične  lastnosti   slovanskih rene-gatov. katerih je žalihog zlasti pri na*;   Slovencih  legijon. Hamburški list je « svojo razpravo paČ nehote podal    uspelo   karakteristiko naših Se 11 n ei de r si tzov.    A r m bru Stini nt zov in drugih takih pristnih Germanov. Xaj se ti gospodje zahvalijo za uspelo svojo knrakterizaeijo — Bismar-ekovemu glasilu.
-f- Odvetniški na<davijenci so podvrženi dolžnosti starostnega zavarovanja. Upravno sodišče se je pred par dnevi pečalo z vprašanjem, ali so stenografi in pisarji na stroj podvrženi dolžnosti starostnega zavarovanja. Upravno sodišče je odlok notranjega ministrstva, da stenografi in pisarji niso podvrženi tej dolžnosti, razveljavilo kot v zakonu neutemeljen in izjavilo, da so ti na--tavljenci podvrženi dolžnosti starostnega zavarovanja*
Imenovanje. Za asistenta pri
Mestni hranilnici ljubljanski je imenovan gospod Oton J e r n c.
-j-" Odlikovanja. Cesar je podelil predsedniku pogozdoval ne komisije na Kranjskem Otonu pl. Detel i komin rn i križ Fran Josipovega reda % zvezdo ter odlikoval člana te komisije Matija Ambrožiča v Gornjem Suh o r ju ter Josipa Cucka v Knežaku z zlatim zaslužnim križcem
— Vsakonedeljska zabava kleri-r i kal ni h prvakov. V noči od nedelje na ponedeljek je prišel odlični klerika m i prvak, mizarski mojster Anton Rojina v kavarno »Central«, kjer je našel klerikalnega slikarskega mojstra Antona Peska. Ker je ta rekel »lep gemajnderot, ki se pretepava^ se je Rojma vanj zaletel in ga klofutah Stvar pride pred sodišče.
Iz prečniške občine. Vkljub tema, da bodo že 4. decembra občinske volitve, še do danes ne vemo, kje so glasovnice. Govori se, da jih bo dostavljal sani župan pa njegov tajnik in nekaj njegovih privržencev. Župan pač dobro ve, da se mu stolček maje. Saj tudi ni čuda, kajti vsak ga pozna in ve, kak možafc da je. — Vo-lilec.
Kaj se mu meša? Pri občinskih volitvah v Javorju so klerikalci propadli. Pričakovati je bilo, da bo župnik spoštoval ljudsko voljo in državne postave. A kaj se je zgodilo? Župnik je ukazal, naj vsak, ki je nasprotno volil, pride k njemu prosit odpuščanja, sicer da ne dobi odveze ne pri njem, niti na Brezjah, niti pri sv. JFaitu? Ne moremo si drugega misliti, kakor da se t en m župniku meša. Morda bi bilo dobro, če bi ga vsaj za nekaj časa poslali na kak zavod, kjer opazujejo umobolne.
Zgodba o župniku in njegovi dekli. Z Golega pri Igu nam pišejo: Pri nas pase ovčice župnik Janez Kun a ver. Pase jih. da bog pomagaj. Žnpljani so bili potrpi ji vi in bo z vdanostjo v božjo voljo prenašali nadlogo, ki jim je bila naložena v žnpnikovi osebi. Ko pa javnega poln* jšanja le ni bilo konec, so se napotili k Škofu Antonu Bonaventuri ter ga prosili in rotili pri bogu in vseh svetnikih, naj jim odvzame to šibo ter napravi konec pohujšanju, ki ga dela župnik Kunaver. Toda našli so gluha ns>sa. Škof, ki sicer kaj rad preganja poštene duhovnike, ni zganil niti s prstom proti Kunavra. ki je notorično v sramoto vsi župniji in celemu duhovskemu stanu. Za vse pohujšanje je sedaj soodgovoren škof sam. Odgovoren je tudi za ta-le javni slandal. ki se je prigodi! predpretekli ponedeljek: Župnik Kunaver ima deklo Jero. s katero živita kakor mož i u žena, Jera je resolutna ženska in si lasti vse pravice prave zakonske žene, kar je pa seveda ne ovira, da bi semtertje ne skočila preko ojnic župni kove priležnice. Predpretekli ponedeljek je imela Jera opravek na Igu, kamor je gnala šce-tnasto žival. Po izvršenem poslu je zavila v Novakovo gostilno, da se okrepča pri čaši rujnevra vinca. In zgodilo se jc, da je farovška gospodična našla prijetno družbo, v kateri se je počutila naravnost nebeško. V veselju in najprijetnejši zabavi eo potekale minute in ure. Na Golem v farovžn pa so nestrpno čakali na Je-rin povratek gospod župnik. T ti ker Jere le ni hotelo biti, so vzeli trospod žuonik pot ood noge ter se odpravili r»roti Igu. Veselo snidenje mer !a na Taru ni bilo, stnuečim Ižaocem pa se J2 nudil aa vasi prizor, ko nikoli takega. Jera in gospod Janez sta se spri jela. rnvala in tepla, da je bilo kaj. »VlaČnga'-. so kričali gospod, farovški —« je odgovarjala razjarjena Jera. vmes pa je grulila sčeti-naata žival. In to je šlo »čez tri gore, res tri vrhe, čez tri zelene travnike«: tri vasi sta prehodila gospod Janez ifl gospodična Jera in povsod i sta zaigrala isto igro. Najlepše pa je bilo na Golem samem .Tu je padalo kamenje in pokale so palice. Gospod Janez so vihteli neusmiljeno svojo palico, Jera pa je tolkla z debelo desko po župnikovem posvečenem hrb-*u. In vsakokrat ko je tresknilo po virbtu, je zaorilo izmed gledalcev: »Jerčka. le udri ga!« Boj je končal, ko sta oba. borca omagala. Kako se je na to sklenil mir, o tem viri molče. Danes pa živita gospod Janez in de-■\ i ca Jera zopet v ljubezni in strahu božjem, gosrpod župnik pa kakor preje paso ovčiee — v veliko dopadenje škofa Antona Bonaventure.
Okrajno glavarstvo v Kamniku je prepovedalo živinska semnja v Kamniku dne 4. decembra in v Mengšu ne 13. decembra.
Alarm. Danes dopoldne je čuvaj na Gradu z enim strelom naznanil osrenj na Ilovici, kamor se je takoj odpeljal oddelek reševalnega in gasilnega društva. Ker pa ognja niso mogli najti (ga menda sploh ni bilo, in je čuvaj bržkone videl ksk drug dim) so se zopet vrnili nazaj.
Pogreša se od 96. t. m. brusač Peter Moroenrti, roj. 1871. v Treppo-Csrniea pri Vidmu na laškem. Nave-denee je srednje postave, širokoga obraza,  rjavih brk in obrti« 6rnib
las in dobrih sob. Oblečen je bil v sivo obleko, je imel orne čevlje (Štiflete}, pisano srajco in rjav klobuk. Pogrešanee je bil zelo ndan pijači in je baje večkrat dejal, da bode šel v vodo, kar je skoraj gotovo tudi storil.
Z barja, V nedeljo so fantje, na Ilovici posestni k o vega sina Alojzija Škafarja tako pretepli, da je moral v posteljo. Ker mu je bilo vedno slabše, so ga včeraj z rešilnim vozom prepeljali v deželno bolnišnico.
Nagajivost. Včeraj je v neki veži na Sv. Martina cesti nek paglavec prereza! Ivanu Andlovcu pri ko-l#«u pnevmatiko in zračno cev ter mu s tem prizadel 16 K škode.
— Ameriške vesti. Po dveh letih najdeno truplo slovenskega rojaka. Iz Ironwood, Mich., poročajo, da so našli truplo Antona Le po vsa, ki se je bil izgubil v lovski seziji 1. 1909. — Vlak povozil Slovenca. V nedeljo, 5. novembra, je v Evelethu, Minn., povozil vlak rojaka Alojzija Smoleja,
PRittone napredne časopise.
zbira in razpošilja tajništvo Narod-no-napredne stranke. Časopisje je danes najmočnejša ideji na moč. Iz-vraevalni odbor prosi vljudno svoje somišljenike v Ljubljani, da pošiljajo redno vsak četrtek prečitane napredne časopise preteklega tedna v tajniški urad (Wolfova ulica 10/1.) aVi naj vsaj naznanijo tajništvu svoje naslove. Poleg tega zbirajo krajevna politična društva prečitane časopise v svojem okraju.
Društveno naznanilo.
Odbor dijaškega podpornega društva »Radogoj« v Ljubljani opozarja še enkrat vse p. n. člane, da se vrši redni občni zbor z običajnim dnevnim redom jutri dne 1. deceinfra ob 6. zvečer v prostorih Narodne čitalnice v Narodnem domu.
Miklavžev večer priredi Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj v torek, dne 5. decembra pri Kavčiču na Privozu. Za odrasle je vstopnina 20 vin. Svirajo tamburaši. Začetek ob 7., sv. Miklavž nastopi ob 8. s sijajnim spremstvom in obdari vse otroke. Kdor želi dati komu kako darilo, naj je pošlje do torka zvečer gostilničarju Kavčiču z lahko čitljivim naslovom.
Telovadno društvo »Sokol« v Šiški priredi v nedeljo, dne 3. t. m. v gostilni pri Ančniku (Peter Burja) v Sp. Šiški, ob 6. zvečer prijateljski sestanek, na katerega se vljudno vabijo člani, kakor tudi njih prijatelji in znanci. Poleg zanimivega predavanja se bode nudila slušateljem obila dm ga zabava.
Društvo svobod, slov. akad. »Sava« na Dunaju priredi v petek t. j. 1. grudna ob 8. zvečer v »Sehwarz-spanicrhof« Sehwarzspaniergasse IX. okr. svoj drugi redni občni zbor.
Prosveta.
Iz Disarre slovenskega gledališča. Danes, v četrtek se poje prvič za par abonente Rik. Heubergerjeva opereta „Ples v operi". — V soboto prvič (za nepar abonente) literarna drama lfReks" modernega dramatika Maksa Halbeja, ki je med najodličnej-šimi literati novejše nemške literature. „Mladost*, „Lebenswende", *Der Eis-gang", „Der Strom- (Reka), „Mati Zemlja" in „Hiša Rosenhagen* i. dr. drame M. Halbeja igrajo opetovano na odru dvornega gledališča. —- V nedeljo pop. ob 3. se igra prvič izvirna ljudska igra „Šlepa ljubezen" (za lože nepar) za mladino, šolarje, starše in učitelje. V tej igri je tudi petje s spremljanjem orkestra; zvečer ob % 8. operi „Ksenija" in MSuzanina tajnost". — Prih. teden Vict. Sardoua drama „Fadora" za 25 letnico gospe A. Danilove.
Iz pisarne slevsnakaga gledališča. Za slovensko mladino nimamo gledaliških iger ter si moramo pomagati z dramatiziranimi nemškimi pravljicami. V slovenski pravljici in pripovedki bi mogli najti naši pisatelji hvaležnih snovi za otroške gledališke igre, ki bi imele v slovenski mladini navdušenih gledalcev. MilCinski je napisal po motivih slovenskih narod, pesmi zbirko slovenskih pravljic, zdaj le še pričakujemo slovenskega dramatika ki bi spisal poetične pravljične drame za našo mladež. V nedeljo se uprizori na našem odra za slovensko šolsko mladino in za starše, ki imajo otroke v šolah, Peskova igra s petjem „Slapa ljubezen", ki je izšla že v tisku. Ta igra je zajeta iz življenja na vasi sedanje dobe; glavne vloge igrajo v njej :otrodt šolarji in šolarice, ljudski učitelj in staiši šolskih otrok. Pisatelj je bil nadučiteij na Štajerskem ter pozna otroška srca in hibe staršev. Slepa ljubezen staršev koplje otrokom jamo pogube« Dom in šola, starši in
a
učitelji bi morali vzajemno delovati v blagor otrok. Pouk in vzgoja sta edini spas Slovencev. Ce bomo izobrazbo bolj gojili in spoštovali šolo, potem nam vzide dan svobode. Te resnice podaja avtor v svoji igri f,Stepa ljubazan", polni ljubezni do otrok in prosvete. V nedeljo pop. naj bi bilo zatorej naia gledališča polno slov. mladina, slovanskih šolarjev in šolane, staršev in učiteljev.
Slovansko gledališče. V včerajšnje gledališko poročilo se je vmešalo več tiskovnih pomot. V drugem stolpcu v 24. vrsti je stavek: „Mi, ki smo gledali več krasnejših operet . . ,a Glasiti se mora: „Mi, ki smo gledali več kasnejših operet . . .* Drugo si lahko čitatelj sam popravi.
Razgled po slovanskem svetu.
— Slovanski oddelek v medna, rodnem muzeju za časopisje. Na mednarodni razstavi starih in modernih časopisov v Bruslju 1. 1893 se je sprožilo vprašanje o ustanovitvi stalnega mednarodnega muzeja za časopisje. Ta muzej se je osnoval v Bruslju leta 1907 kot oddelek mednarodnega bibliografskega instituta v kraljevskem muzeju. Ta stalna razstava obsega najredkejše izvode starih listov iz raznih vekov in popolne kolekcije modernih časopisov v najrazličnejših jeziKih. V tem muzeju do sedaj edino ni bilo zastopano slovansko časopisje. Sedaj se je tudi to zgodilo. Odbor za prireditev 1. razstave slovanskih časopisov v Belgradu je namreč sklenil vse slovanske časopise, ki so bili meseca julija izloženi na razstavi v Belgradu, darovati mednarodnemu muzeju za časopisje v Bruslju. Muzej je to darilo z velikim veseljem sprejel ter uredil za slovanske časopise poseben oddelek. Društvo za mednarodni časopisni muzej v Bruslju je v znak priznanja za to uslugo izvolilo soglasno za svoje častne člane predsednika »Srbkega novinarskega udruženja« v Belgradu g. Bra-nislava N u š i ć a in predsednika odbora za prireditev I. slovanske časopisne razstave v Belgradu g. Ivanu Ivani ču.
— Jubilejno leto za Bolgarsko. Prihodnje leto 1912. bo za Bolgarsko leto jnbilejev in svečanosti. Prihodnje leto praznuje car Ferdinand 25-letnico svojega vladanja, posveti se cerkev Sv. Aleksander Nevski v spomin osvoboditve Bolgarske izpod J. urškrga jarma, cerkev, ki. je stala 5 milijonov, najbrže 22. septembra -e bo vršilo svečano kronanje carja Ferdinanda, tega leta se priredi tudi ruska trgovinsko-industrijalna razstava, jugoslovanska umetniška razstava, ki jo priredi društvo »Lada« v Belgradu, se prenese v Sofijo, >jer bo otvor jena od julija do septembra. L. 1912. se ima tudi prirediti srbska trgovinsko-industrijska razstava v Sofiji kot viden znak slovanskega zbliževanja na gospodarskem polju. Take razstave bi se naj kasneje priredile tudi v ostalih slovanskih prestolnicah, kakor v Belgradu, Zagrebu, Pragi. Ljubljani, Lvovu, Varšavi in v Petrogradu. Kakor jo znano, bi se imela prihodnje leto v Sofiji prirediti mednarodna razstava, za katero je dal inicijativo neki belgijski koTisorcij. Za to razstavo se je že osnoval poseben odbor, ki se je obrnil na vlado s prošnjo za podporo. Toda vlada ni dovolila podpore, ker reče škodovati slovanskim prireditvam, ki se imajo bodoče leto vršiti v prestolnici mlade Bolgarske.
— Vaesokolski in slovanski go-stibdearski shod v Pragi. Češki listi poročajo, da istočasno z vsesokolskim zletom skliče v Prago meseca julija prilodnjega leta tudi shod slovanskih gostilničarjev. Pri tej priliki se ima ustanoviti tudi zveza slovanskih gostilničarjev v Avstriji s sedežem v Piagi.
Izpred soiDfio*
Izpred tukajšnjega porotnega sodišča.
Na slabih potih. Včeraj popoldne se je pridela razprava proti zloglasni sleparki Ani Kranjčevi in njeni dmšabniei Mariji KlančarjevL Ana Kranjčeva, ki je bila rojena leta 1886. v Žužemperku, je omožena, toda živela je z možem, ki je krojaški pomočnik v Ljubljani, le malo časa skupaj. Kranjčeva ima tri otroke, je jako prikupna, čedna ženska, zmožna si pridobiti simpatije, toda rafinirana do skrajnosti in popolnoma ustvarjena za vohunko, ter bi kot taka pod dobrim vodstvom gotovo dosegla lepe uspehe. Zagovarja jo dr. Pegan, ki se je skesal in prišel k obravnavi kljub nepremišljeni izjavi, 6 katero je preprečil dopoldansko razpravo. Soobto-ženka, Marija Klančarjeva, je doma iz Šentlenarta, je delavka, samska in ima dva otroka. Zagovarja jo dr. Svi-gelj. Obtožnica dolži Kranjčevo in njeno pomočnico celo vrsto jako rafiniranih goljufij, ki so se jima de-
1 loma posrečile, deloma pa so jima prišli oškodovanci pravočasno na sled, in jima izpulili iz rok prigoljn-fani denar. Najbolj zanimiva goljufija Kranjčeve je ta, kako je spravila ob celo premoženje zasebnico Golfove. S to žensko se je seznanila Kranjčeva v nekem izkuhu poleg Vidmarja pred škofijo. Ta Golfova je bila slaboumna in je živela vedno v fiksni ideji, da ima še veliko denarja podedovati. Kranjčeva je izrabila to priliko, jo okrepila v tej domišljiji, tako, da je Golfova kar norela za dedščinami, katere ji je obljubila pridobiti Kranjčeva. Seveda je bilo zato treba denarja in zopet denarja in Golfova je dajala, obenem pa, vesela, v nadi, da postane bogataši-nja in prvakinja v Ljubljani, tudi sama jako dobro živela. Vozile so se ženske okrog z izvošČeki, kupovale si obleke, dobro živele in nastopale povsod kot dobrosrčne bogatašinje. —. Kranjčeva je nagovarjala Golfovo, da naj kupi »Union«. Golfova je šla gledat »Union«, bil ji je všeč in takoj je bila zadovoljna s kupčijo. Kot posredovalec, je dejala Kranjčeva, bo nastopil znani dr. Mauring, bivši župnik na Igu, ki bo kot izučen in kunšten človek vse uredil sam. Seveda je rekla, da tudi Mauring potrebuje denar in Golfova je izročila Kranjčevi v ta namen kar 300 K za aro. Kupnina je znašala 65.000 K, kupčija je bila izvrstna. Ko je hotela Golfova iti v hotel stanovat, je pa bilo treba malo počakati, da se za novo gospodinjo vse lepo in njej primerno uredi. Tudi to je Golfova rada plačala, Kranjčeva pa je kupila dva velika stara ključa in vesela je Golfova pobobnala ž njima po mizi, češ, mi smo mi, »Union« je naš. Iz hvaležnosti do kunštnega in tako dobrega gospoda Mauringa je naklonila Golfova tudi njemu na roke Kranjčeve nagrado, posebno podporo pa je dobil Mauring takrat, ko si je ta revež tam nekje na Gorenjskem trikrat nogo zlomil. Tako je vlekla Kranjčeva Golfovo, dokler je bilo kaj denarja, nato jo je še okradla in hotela jo je celo zastrupiti. Tega pa vendar ni storila, marveč jo je zapustila. Golfova je šla nato v Kranj, kjer so jo odpeljali po prestani kazni zaradi vlačugarstva domov, odkoder pa je zopet neznano kam izginila. Pri vseh teh sleparijah je pomagala Kranjčevi njena pomočnica Klančarjeva, s katero je delila Kranjčeva tudi dobiček. — Od Golfove sta izvabili sleparki, kar Kranjčeva tudi pri pozna, 1080 K denarja. Od tega so dobili 80 K nazaj, ki jih je imela Kranjčeva doma, in so ji ta denar zaplenili povodom njene aretacije. Klančarjevi je dala Kranjčeva 272 K, nekemu Makso Wolfu pa, oskrbniku »Uniona«, ki ga nobeden ne pozna, pa 200 K in eno uro. — Kranjčeva je igrala to komedijo pod imenom Hudovernik Ana, njena pomočnica pa je bila vedno le vdova Dul arjeva. Obtoženka se izborno zagovarja. Kar ve, da ne bo mogla utajiti, velikodušno prizna, »ja, gospodje, res sem to storila, priznam, toda delala sem za moža, ki je hotel imeti denar, preživeti sem morala sebe in otroke.« Pod plaščem priznanja pa se časih prekanjeno zlaže in poskuša zadevo ublažiti. Obtožnica navaja še veliko, sicer manjših ,toda tudi jako rafiniranih in zanimivih goljufij, o katerih bom poročal, ko bodo obravnavane.
i
V vrtincu življenja.
Pri    današnjem nadaljevanju razprave proti sleparkama Kranjčevi in Klančarjevi, je predsednik pre-čital izpoved glavne priče Golfove, o kateri smo že poročali, da je neznano kam izginila Njena izpoved, ki je zelo obširna, opisuje njeno predživ-ljenje in potrjuje obtožnico. Izpopolni jo v toliko, da je imela Golfova, ki je stara 35 let in je doma iz Rdečega Kala, predno se je seznanila s Kranjčevo, 4000 K v klerikalni »Ljudski posojilnici« in da   ji   je izvabila Kranjčeva v gotovini 2461 K, kar pa ni zanesljivo, ker je Golfova tudi sama zelo zapravljala in je njena izpoved, ker je Golfova slaboumna, nezanesljiva. Izpoved vsiljuje tudi nehote sum, da se skriva za  Kranjčevo še neka tretja oseba, in sicer neki gospod,   ki je govoril z Golfovo pred frančiškansko cerkvijo in pri »Faj-moštru« v gostilni in ji obljubljal tudi velike dedščine. Tudi Mauringova pisma in pismo škofa Jegliča, ki ga je Kranjčeva nekoč rabila, ko je nastopila kot njena sorodnica in iskala denarja za škofa, češ, v takih skrbeh so, da niso mogli cele noči spati, je pisala bržkone ona tretja oseba. — Kranjčeva pa odločno zanika sokrivdo kake tretje osebe in pravi, da si je vse sama izmislila.
Pijana družba.
Priča gospodinje Golfove Eliza Mateličeva drastično pripoveduje, kak je ta družba, namreč: Golfova, Kranjčeva in Klančarjeva v Šiški živela. Sleparki sta nosili Golfovi žganje in klobase, sta jo upija-nile, nakar so najele voz in se peljale na izprehod. Pijana je bila Golfova,
ne zmešana, ker so jo vedao opito. Vračale so se vse pijane domov, večkrat vse pobite, polite, blatne in umazane. — Dalje pove, da je videla, da je dala Golfova večkrat po 200 K denarja, pripoveduje, kako jim je cvrla in pekla ribe in kure, kako se je vozila Kranjčeva v Dalmacijo in v Trst in nosila baje na sodnijo, dr. M a urin gu in raznim posredovalcem denar za dedsčine.
Pravila je, da je v »Unionu«, ki gu. je kupil Mauring za njo za 50.000 kron, postavila v klet nove sodove in kupila veliko vina. Vse to je izročila po svoji trditvi Mauringu, Id ima 26 ključev od »Uniona«, ona ima pa dva.
Pri dr. Mauringu.
Vpokojeni župnik dr. Mauring, ki igra v tej komediji tako tragikomično vlogo, zanika seveda vsako udeležbo. Potrdi pa,da Kranjčevo pozna, in da je bila tudi pri njeni. Pravi, da ga je silno nadlegovala, da je bila zelo vsiljiva in da jo je le težko iz sobe spravil. Kranjčeva glede dr. Mauringove izjave trdovratno molči. Denar iz Reke.
Kranjčeva je bila, med tem, ko je bila ločena od moža, tudi v Reki. Tam se je seznanila z nekim gospodom in je imela ž njim tudi otroka, ki pa je vpisan kot zakonski otrok. Kranjčeva tega gospoda ne imenuje, pač pa je pravila večkrat, da je imeniten človek in, da ji bo veliko pošiljal. Res je dobila enkrat Kranjčeva, kar potrdi tudi njena pomočnica Klančarjeva, z Reke (iO K. Od te-sra denarja je dala Kranjčeva oO K Golfovi, štiri krone pa njej, kot prijateljsko darilo. Zakaj je Kranjčeva vedno tako zvesio zakladala Klančar-jevo in delila ž njo dobiček, tega Klančarjeva ne pove.
V preiskovalni sobi.
>e je seznala Kranjčeva z neko Mar-iinčičevo, ki ji je povedala, da jo preganja sodišče zaradi goljufije, ki
o je hotela izvršiti pri neki Potočar-,evi. Slo je za 1100 K, ki naj bi jih
lala Potočarjeva za neko ameriško
iedŠčino. Kranjčeva je izvedela za ta aov vir dohodka, Martinčičeva ji je
fkla: Kranjčeva, pojdi, ko prideš iz preiskovalnega zapora, k Potočarje-vi| saj je še tako neumna, da bo dala Ti boš prišla kmalu ven, ker si noseča, ogoljufaj jo, in pošlji meni 50 K.
Zopet na delu.
Potočarjeva, huda žena, prav dobro pozna Kranjčevo in ji zažuga, ko jo ugleda na zatožni klopi: »Le čakaj, ti, le čakaj!<: Nato prizna, da je prišla k nji Kranjčeva in ji rekla, da je podedovala ona po nekem svojem sorodniku v Ameriki večjo vsoto denarja. Ta denar je že prišel iz Amerike. Lepo mi je govorila, pravi, rekla je, da je iz Marijine bratovščine, daje njena prednica. Treba pa bi bilo 17 K plačati za stroške, denar ima pa neki prost in profesor Janez Potokar. fJospod prost so pa rekli, da bo stroške že pozneje plačala, izroči naj ji le -vojo hranilno knjižico, v kateri je niela z obrestmi vred 1010 K, da bo o pod prost naložil 65 K obresti podedovanega amerikanskega denarji. Dala ji je Potočarjeva svojo knji-:co in Klančarjeva je dvignila s to njižico pri hranilnici 1010 K. Ženska pa je začela kljub temu sumiti Klančarjevo, šla je k policiji, nakar -o Kranjčevo prijeli in dobili pri njej -o 1007 K denarja. Kranjčeva to vse prizna. — Kranjčeva je prišla nekega dne k neki Debeljakovi. Prinesla ji je pismo od kateheta dr. Jeršeta in je rekla: »Jaz sem sestrična dr. Jer-šeta. Tu vam pošilja pismo in vas lepo prosi posojila. Oh, gospod so v silni zadregi in ne morejo plačati niti hrane.« Verjela sem Kranjčevi in bi ji bila dala denar, če bi ga bila imela doma. Pravočasno pa je bila odkrita tudi ta sleparija in Debelja-kova ni izgubila nič. — Kranjčeva vse to prizna.
Kranjčeva v Škofji Loki. Nekega dne je prišla k zasebniei Mar. Johanovi v Škofji Loki Kranjčeva in ji je prinesla pismo od ljubljanskega škofa, ki je, kot je rekla, njen stric. V pismu je prosil škof, ki
e baje v takih skrbeh, da cele noči ne spi in ima v Ljubljani same nasprotnike, naj ji posodi Johanova 1800 K. Podpisan je bil škof Anton Honaventura Jeglič in kanonika Sušnik in Sajovic. Hotela je imeti na vsak način do večera denar, češ, da ga mora zvečer škof poslati v Gradec Johanova, ki je rekla, da ima denar v župnisču, ni hotela uslišati mile prošnje škofove poslanke in je rekla, naj dajo škofu ljubljanske prijateljice denar, če mu kaj manjka.
Odtod je šla Kranjčeva k neki frančiški Porenta in ji rekla, da naj ji posodi za Johanovo po domače za
Maričko« 5 K, ker ji je zmanjkalo za »štempeljne,« ki jih potrebuje za dvigu en je neke dedsčine v znesku 7000 K. Tam je dobila Kranjčeva 5 kron. To pa je bilo za njo premalo in >Ia je še naprej k neki Jenkovi, po-sestnici v Loki. Prosila jo je za 6 K tudi za »Maričko«, za »štempeljne«. Tudi tam je Kranjčeva dobila zahte-
vano vsoto.   Kranjčeva je imela v skofji Loki s sabo še neko spremljevalko,  ki pa je ni nihče  poznal. — Kranjčeva tudi to vse pri pozna. Posredovalka za službe v farovzih. K neki Katarini Šafec v Ljubljani je prišla Kranjčeva in jo nagovarjala, naj gre v službo k nekemu župniku kot oskrbnica, Šafecova je bila zadovoljna,   toda zahtevala je, naj pride dotični župnik sam. Kmalu nato pa pride Kranjčeva in pavi,da je bil župnik v Ljubljani v »Unionu« okraden in da nima denarja. Prinesla je tudi pismo od dotičnega župnika, v katerem jo župnik prav laskavo vabi v službo. Podpisan je Albin Mu-škatelar,   župnik v Šmartnenr pri Kranju.    Za   ubogega, v »Unionu« okradenega župnika je izročila Šaf-cova Kranjčevi 20 K,    ker revežu Kranjčeva sama ni mogla pomagati — imela je namreč amerikanski denar, katerega pa tisti dan v banki ni mogla zamenjati. — Šafcova bi bila dala še več denarja, toda vedela je, da je bila ogoljufana in, da župnika Muškatelarja ni na   Kranjskem. — Kranjčeva tudi to goljufijo prizna. Kranjčeva v Šiški. K gostilnicarki Bezlajevi v Šiški je prišla Kranjčeva z dvema spremljevalkama. Bezlajeve ni bilo doma, pač pa je bila doma njena   mati. — Kranjčeva je zahtevala    od matere 10 K, češ, da ji je hči bolna. Mati denarja ni dala. Kranjčeva je ostala > spremljevalkama v gostilni, naročila pivo in razna jedila, nato pa odšla, ne da bi plaala. Ceha je znašala okoli 3 K. — Kranjčeva to prizna.
Dalje je šla Kranjčeva k ženi cerkovnika Urši Kunaverjevi v Dravijah in jo je prosila, da naj ji posodi -0 K, da bodeta z možem prevzela neko obrt na Jesenicah. Ker žena, ki je imela ravno mrliča v hiši, umrla ji je namreč hčerka, ni imela denarja, je prosila Kranjčeva brezuspešno. S Kranjčevo je hodila po iSiški tudi neka Kokaljeva, 241etna služkinja. Ona izpove, da se je seznanila s Kranjčevo pred frančiškansko cerkvijo. Dober dan sta ena drugi voščile in bile sta prijateljici. Prijateljstvo sta sklenile nato pri »Figabir-tu« pri pol litra vina in pri skledi kislih kumar. Nato je poslala Kranjčeva Kokaljevo s pismom k nekemu grofu, ki je njen bratranec. Ker pa se jima tam goljufija ni posrečila, sta šle obe v Šiško in obiskale Kunaver-jevo in šle nato v Bezlajevo gostilno, kjer sta odnesle precejšnjo ceho. — Kranjčeva trdi, da je Kokaljeva rav-notako kriva kot ona, in jo poživlja, da naj ravnotako odkrito vse prizna, kot je ona. — Tudi je povedala Kranjčeva, da se s Kokajevo že dolgo poznata in da sta bili že tudi skupaj zaprti. — Vendar Kokaljeva ni nič priznala, in je ostala pri svoji prvi izpovedi.
Potratno življenje.
Končno se je dokazalo še nekaj manjših goljufij, ki jih je izvršila Kranjčeva. Nato je prebral predsednik izpovedbe raznih sosed in znank Kranjčeve, ki so potrdile, da je Kranjčeva res od začetka zelo siromašno živela- Toda naenkrat so se razmere izpremenile. Kranjčeva se je začela lepo oblačiti, nosila je domov obleko, jedila, časih kar cele jerbase in druge potrebščine. V> ga je imela v izobilju. Začela je tako optratno živeti, da so se vsi čudili,kje da dobiva Kranjčeva denar. Ker se je veliko potepala in ostajala iz doma tudi ponoči, so jo obsodili ljudje, da se peča z moškimi, izvedeli so tudi, da je imela enega otroka z nekim neznancem na Reki. Imeli so jo za vla-čugo in goljufico in oni, ki so jo poznali, ji niso zaupali in nekateri celo niso hoteli ž njo občevati. Kranjčeva je bila tudi izučena babica, vendar te prakse, kakor pravi, ni izvrševala. Sploh je bila v celi občini na jako slabem glasu in že večkrat zaradi goljufije in tatvine kaznovana
Ivan Kranjc
mož obtoženke se odpove postavni pravici glede pričevanja proti ženi in izpove:
(Konec  dopoldanske obravnave.)
• e *
Porotne obravnave pri okrožnem sodišču v Novem mestu.
Dne 28. novembra se je zagovarjal pred porotniki 301etni Ignacij Lindič, posestnik iz Strelaca pri Beli cerkvi, zaradi uboja svoje matere. Ignacij Lindič je šel od doma s trebuhom za kruhom že v rosni mladosti, dasi ni bilo pri hiši siromaštva. Delal je po največ pri gradnjah železnice, kjer je prišel v dotiko z najnižjimi sloji ljudstva in naravno moral gledati mnogo ponesrečen j, kar menda ni blažilno vplivalo na njegov značaj. Pred nekaj leti je imel razstreliti v nekem kamnolomu kamenje. Ko je 6tal na neki izpodkopa-ni plasti nad kamnolomom, se je ta pla,st vdrla in Lindič je padel zelo globoko. Okrog in okrog njega je padalo in se valilo kamenje v različni velikosti, toda zadela sta ga le dva; eden na nogo, da mu jo  je zlomil,
dragi na desno roko, ki mu jo je z ostrim robom gladko odsekal pod komolcem. Od takrat nosi umetno železno roko. Letos kmalu po novem letu je prišel domov, ker mu je bil malo preje umrl oče nagle smrti. Prevzel je domačijo, vredno okoli 40.000 K, prevzel pa tudi mater pijanko, ki je popila slvoro liter žganja vsak dan in vzela od hiše, kar je mogla, da je potem prodala in dobila denar za pijačo. Kadar je bila pijana — in to ni bilo redko — ni s svojim jezikom nikomur prizanesla, najraje  pa se je obregnila takrat ob   6ina Ignacija. Ob takih prilikah je prišlo med materjo in sinom, ki je tudi rad pil, do prepira. Parkrat se je v prepiru tudi sin dejansko lotil matere. Družinsko življenje je bilo slovom poročila občine, pri Lindiču zelo žalostno, ker sta bila prepir in pretep na dnevnem redu. Dne 3. novembra je prišel Lindič zjutraj okoli osme ure iz  Sel v Mlodovina, kjer ima   vinograde in zidanico, da ponese domov barigel-ček vina.   Oglasil se je najprej pri svoji teti Ani, ki ima hišo čez cesto nasproti njegovemu hramu. Zagledal je tam mater, ki se mu je hotela skriti, pa ni imela časa. Pozdravil je ni, temveč jo začel zmerjati ter jo je kar tikal.   Povedal ji je, da ga ne sme opravljati okoli,    potem pa je povabil mater, teto in sosede v zidanico in dal toliko vina, da je bilo vse pijano. Okoli treh popoldan so slišali sosedi,    da nekdo    zdihuje v hiši Lindičeve tete Ane.    Nato so slišali, da Lindič vpije nad materjo, da mu je vzela večjo vsoto denarja. Vselej ko je zavpil, je padel tudi udarec in je Lindič nazadnje z vso močjo vda-ril po mizi.   Ne dolgo potem   je šel Ignacij Lindič zopet v zidanico, povabil par sosed in jim   dajal piti. Pravil jim je,   da je padla njegova mati čez pot in da se je tako pobila po obrazu, da jo je šel zmivat. Ena soseda je šla skrivaj pogledat v hišo. Videla je mater Lindičevo ležati na skrinji. Po obrazu je bila vsa črna in krvava, govoriti pa ni mogla več, ker ji je v vratu samo pogrgra-valo. Videla je na tleh posodo s krvavo vodo in po stropu in stenah s krvjo vse oškropljeno. Klicati je šla sosede, ki so pa našle Marijo Lindič že mrtvo. Ignacij Lindič je bil od:< že preje domov. Hlapec mu je povedal, da je prinesel ravnokar nekdo iz Mladavin vest, da mu je mati umrla. FPapec ga je vprašal, če pojde pogledat. Ignacij Lindič je ukazal hlapcu, naj gre on pogledat,   sam pa je ostal doma. Predno je hlapec odšel, je še enkrat rekel Lindiču, naj gre tudi nn n^Tledat svojo mater. Tednj se je Lindič razjezil in dejal: »Naj jo ]e hudič vzame, kjer je.« — Lindič taji, da bi jo bil tepel in trdi, da se je morala pobiti, ko je padlo. Raz-telesba umrle pa je dognala,    da je zadobila med noee tako močan udarec ali tako močno brco. da ji je počila žila in je zaradi tega v notranjosti izkrvavela. Porotniki so odgovorili na stavljena jim vprašanja, da ie Iimaeij Lindič   kriv   uboja svoje matere,   mu je priznal   sodni dvor šest let ječe,
•
Grozovit umor pred zagrebškim porotnim sodiščem. (Dalje.)
Obt. Miko S o p č i I pripoveduje, dn je videl, kako so Tuhačka mučili, vendar pa on ni sodeloval. Prizna erlinole, da je Tuhačka tolkel z fHami, toda le iz strahu.
Ob t. Stjepan S o p č i č prizna, da je tolkel Tuhačka. Vsi so bili prepričani, da je Tuhnček požigalec in vsled tega so ga pretepali.
Obt. Mnto P e r a n i č je slišal, kako so ljudje kričali: »Ta je požigalec! Ubiti ga moramo!« Videl je, kako je Gnjmerae stiskal Tnhačku palce. Mijo Mlinarac je šel no slamo, na katero so vrgli Tuhačka. In Miko Crnič je slamo zažeal ter končno dal napol mrtvemu Tuhačku še par strelov iz revolverja.
Obt. Jnr- rt*** •* * ' pripoveduje, kako je Mato Bosiljevac na konju okoliške vasi alarmiral, klical ljudi ter jim pripovedoval, da so vendar dobili požigalca. Slišal je glasove, da se mora Tuhačka ubiti. Marko Vardijan, Mijo Dehlič in Miko Crnič so znosili slamo, na katero so položili Tuhačka. Miko Crnič je štiri ali petkrat ustrelil iz revolverja na Tuhačka.
Obt. Ivan Kohanič ni kriv. Predlagal je, naj se Tuhačka izroči občini. Pravi, da je Tuhaček priznal, da je prišel z dvema svojima tovarišema, da zažiga v njihovi vasi hiše. Končno se je konstatiralo, da je obtoženec celo pot, od Kolpe pa do vasi, pretepal umorjenca,
Obt. Mijo B a r b i č taji vsako sodelovanje. Pač je vsel od doma s seboj palico, ki je pa ni rabil.
Obt. Jožo Dehlič priznava, da je Tuhačka parkrat udaril. Slišal je tudi, kako je Mirko Crnič kričal, da c* mora požigalec sežgati.
Obt. Mato Oojmerae prizna, da je Tuhačka nataknil železne »li-
sice«, vendar jih pa ai pritil, ker ni imel dovolj moči.
Miko Sopčie in Stjepan Sopčić mu pa ravno nasprotno v obraz povesta.
O' t. Miijo Kol ič  se Tuhačka
niti dotaknil ni. Vse povprek je kričalo, da se mora požigalec ubiti, sežgati itd.
Obt. Josio Draškovič je bil tačas na polju, ko je prišel domov, je bil Tuhaček že mrtev.
Drugi dan obravnave.
Obt. Miko Crnič-Rnbeta je osumljen, da je Tuhačka s kolom pre-tepaval, prinesel slamo ter končno štirikrat ustrelil na polmrtvega Tuhačka. Prizna, da je sodeloval pri alarmiranju vaščanov, da je bil navzoč, ko so Tuhačka prijeli, potem je šel pa domov. Pozival je ljudi, naj izroče ujetnika občini. Jožo Dehlič je s kolom udaril Tuhačka po glavi, na kar se je ta zgrudil. Na to je začela množica upiti: »Ubijte požigalca!« Vsled tega je postal tudi on popolnoma brezumen. Ljudje so znos fl slamo — Voo je to iror'.!. ne ve. Ko je slama zgorela, je štirikrat ustrelil na Tuhačka. Streljal je, da Tuhačka usmrti. Drugi ljudje so rekli, da Tuhaček ne more umreti. Vsled tega je streljal, da pospeši njegovo smrt.
Predsednik konstatira, da je obtožence priznal, da je nameraval umoriti Tuhačka.
Obt. Marko Vardijan prizna, da je donasal slamo. Miko Crnič ie zažgal slamo, s katero je bil pokrit Tuhaček. Mi kotu Crnicu pove v brk, da mu je ukazal, naj prinese slame, čemur Crnič ugovarja. Obtoženec pravi še nadalje, da je bil Miko Crnič pijan.
Obt. Mijo Dehlič - Mlinarac pravi, da je Tuhačka večkrat udaril s palico in da je tudi prinašal slamo, vendar pa ni vedel zakaj.
Obt. Ignacij S r b e 1 j prizna, da jc Tuhačka večkrat udaril s palico in ga zvezanega vlekel po tleh. Isto prizna tudi obt. Ivan Tkalie, ki dostavi, da so mu zapovedali Tuhačka zvleči na travnik, kjer so ga sežgali. To je zahteval od njega posebno Miko Crnič.
Obt. Izidor K o 1 i č je dal Miku Crnicu revolver, s katerim je ta štirikrat ustrelil na Tuhačka. Revolver je imel na straži vedno s seboj.
Obt. Dora Dehlič je metala slamo na grmado, da bi Tuhaček bolje gorel. Ona sicer to zanika in i>ra-vi, da je vrjrla samo pepel na sežgano truplo, ne pa slame v otrenj. Pr^-vi, da vsi, ki proti njej pričajo, lažejo. Proti njej pa priča njen lastni sin.
Zadnji obtoženec 141etni Ma*o R a d m a n 5e tepel Tuhačka s pali-o   ker je videl, kako ga drugi tepejo.
Zagovornik dr. L u k i n i č predlaga zaslišanje scd. predstojnika in okr. sodnika v Karlovcu, namestnika drž. pravdnika v Zasrrebu in dveh posestnikov iz Male Pake. ker hoče dokazati vel;kansko razburjenost prebivalstva. Med srovorom zagovornika je začelo več obtožencev krčevito jokati.
Drž. pravdnik se protivi tenu predlogu, četudi mora oriznat:, da je vse res, kar bi te priče potrdile. To seveda ne izpremeni prav nič na dejstvu, zaradi česar sede obtoženi danes pred sodiščem. Prizna, da je vladala panika in razburjenost med prebivalstvom, vendar pa zahteva nadaljevanje razprave.
Predsednik razsrlasi v nadaljevanju raznrave, da sodišč teh prič ne bo zaslišalo.
Zagovornik dr. Prebeg predlaga dve očividki. Tci sta videli, da je Mijo Dehlič metal slamo iz grmade. Čudi se, da ta predlog ni bil že prej rešen. Predsednik mu odgovori, da je sodišče ta predlog rešilo, da se pa čudi, da odgovor zagovorniku ni bil dostavljen.
Zasliševanje prič.
Prva priča, 871etni vašcan in odbornik Ivan Gojmerac izpove, da so strašili hiše pred požigalci in da so imeli tudi smodnik. Kritični dan je slišal, da so ujeli »pravega«. Ko je prišel tja, ga je videl med Pako in Pravutino s slamo pokritega in je šel na to domov. Pozneje še le je izvedel, da so ga sežgali. Ljudje so mu pravili, da sami niso vedeli, kaj so storili. Vedeli so pa, da ne bo dobro. Ce bi pa Tuhačka pe sežgali, bi pa on njim zažgal hiše.
Predsednik: »Kdo vam je to pravil?«
Friča: »Jaz nimam tako velike »buče«, da bi si vse to »zamer-kal«.
Priča Ste vo Zastavnikovi č, 401etni orožniški postajenačel-nik pravi, da ve samo to, kar je slišal od drugih.
Priča Jela Gojmerac, 26 let stara, iz Pravutine, izpove, da je Mato Gojmerac ščipal Tuhačka s kleščami za spolovila, da pa Tuhaček Še npil ni.
Priča Gjuro Perla, 50 let star, is Pravutine pravi, da so hoteli Tuhačka  privesti  pred Gojmeraoa,
ker ga niso našli, so ga odpeljali na travnik. Sel je nato domov. Kohanič pa mu js očital, zakaj se zavzema za Tuhačka. Videl je Gojmeraca, kako ga je Ščipal za spolovila. ^
Priča Mijo Andriševič ia Pravutine pravi, da je videl, kako so vlekli Tuhačka skozi vas, in je slišal tudi, da je Bosiljevac rekel, ko so Tuhačku dali spone na roke, da je treba Tuhačka peljati iz vasi v vas, da ga pokažejo vaščanom. Slišal je^ kako so govorili, da Tuhaček ni sam, marveč da je v njem sam hudič ta zato so ga tudi šli sezgat pred podobo Matere božje.
Priča Cajnar, mlinar na Otoku pravi, da je prišlo na kranjsko cttan veČ ljudi, ki so mu rekli, da iscejo požigalca. Na to jim je priča povedal, da je prišel na kran.isko stran neki nepoznan človek. Mato Bosiljevac je rekel, da jfe ta pravi. Bosiljevac je izvlekel revolver, toda priča mu je zabranil streljati, ČeŠ da naj na hrvaški strani dela, kar hoče. Rokfl je tudi, da ga hočejo Kranjci Izročiti orožnikom. Bosiljevac je na to Tuhačka odvedel na hrvaško stran.
Priča Macerle je videl, kako so Tuhačka zvezanega prepeljali s kranjske strani. Ko so ga vozil*, so ga pretepavali. Slišal je klice: »Ubij ga!« Videl je, kako so na travniku zapalili slamo. Kolić je Cmiču dal revolver, ki je štirikrat ustrelil na Tuhačka. V istem zmislu so izpovedali tudi ostale priče.
Tretji dan razprave so s? prečitali zapisniki raznih zaslišanih prič.   Potem   je   govoril dr*, pravinik, ki je izjavil, da ostane popolnoma pri svoji prvotni obtožbi.
Včeraj popoldne sta govorila zagovornika dr. Prebeg in dr. Lnki-nič. V svojih zagovorih sta povdar-*als, da obtoženci niso individualno krivi zločina, temveč so izvršili zločin pod vplivom sugestije mase. Za* govorniki so zahtevali, naj se obtoženci oproste.
Zveečr je bila razprava zaključena.   Razsodba se razglasi v petek.
Atentator mm mi sodiščem.
Senzacijonaln?   proces pred dunajsko poroto. (Dalje.)
Zaslišanje NjeguŠa.
Obtoženec je mirno stal pred sodiščem. Predsednik ga je vprašal, če je to storil, česar ga dolži obtožnica in če je imel namen, to storiti. Obtoženec je odgovoril „da" in potem mirno pojasnil svoje rodbinske razmere.
,,Habtaht".
Predsednik: Ali je vaš oče mnogo pil. Obtoženec: Oče je prišel vedno pijan domov. Preds.: Ali je vaš oče razgrajal, Če je bil pijan ? Obtož.: Da; otroci smo morali kadar je bil pijan habtaht pred njim stati in smo se ga zelo bali. Njeguš je potem pripovedoval, kako je njegov oče v pijanosti v krčmi z revolverjem streljal na steklenice in krožnike.
Vajenec.
Obtoženec pojasni, da se je v šoli dobro učil, dokler je bil oče živ, potem pa nič več. Varuh se zanj ni brigal, matere se ni bal. Učil se je mizarstva. Dve leti je bil na Ogrskem, kjer je bilo zanj težko, ker ni jezika znal. Da bi prišel domov, je mislil celo delavnico užgati. V Šibeniku se je dalje učil. A tam je z vajenci tako, da delajo danes pri mizarju, jutri pri čevljarju, kjer je pač kaj dela.
Popivanje.
Ko je imel Njeguš doma delo, je stanoval pri materi in se ž njo in z brati in sestrami dobro razumel. Obiskoval je gostilne in mnogo pil; kadar je bil vinjen je prepeval in kričal, Preds.: Vi se niste znali premagovati. Pozneje ste sprevideli, da je pijančevanje škodljivo in ste je opustili. To kaže, da imate lahko dobro voljo. Prišli ste potem k vojakom in bili tam jako pridni, da ste v enem letu postal korporal. Eden tistih ste, s katerimi se dobro izhaja, če jih drži krepka roka. Obtož.: Oficirji so bili z menoj dobri.
Njeguš — socijalni demokrat. Predsednik; Kako ste postali socijalni demokrat? Obtož.: Čital sem Tolstega spis »Človeška klavnica'*. Či» tal sem to knjigo v vojašnici. Razburila me je. šel sem v kavarno in čital v socijalističnem listu o nekem pretepu v Spletu, kar me je zopet razburilo. Cez nekaj dni je bila demonstracija dijakov in socijalnih demokratov. Kričali so: Abzue socijalni demokratje. Živela velika Hrvatska. Preds.: Čeprav niste o socijalizmu nič razumeli ste se udeležili demonstracije in dobili 21 dni aresta.
Obtoženec si je potem kupil še več knjig in jih študiral in čital v kavarni in v knjižnici. V gostilno ni hodil. Svojega mišljenja ni razširjal ne med vojaki ne med drugimi JjudmL
Streli t parlamentu.
Njegusn je njegov znanec Pavlin preskrbel vstopnico in šla sta v parlament. Pavlin je Njegušu pokazal, kje sede posamezne stranke. Preds.: Ali Vam je tudi justičnega ministra pokazal? Obtož.: Ne. Preds.: Ali je Pavlin govoril o tem, da bo posebna seja, da se bo govorilo o draginji in o obsodbi dunajskih izgrednikov. Obtož. : Se ne spominjam. O demonstracijah se je govorilo že v Šibeniku. Preds.: Ali je to tudi kaj uplivalo na Vas, da ste šli na Dunaj ? Obtož.: Ne. Preds.: Ali se je kaj govorilo tam, da so bili izgredniki kruto obsojeni? Obtož. : Da! Preds.: Čudno je to, da tak mož kakor ste Vi, gre prvi dan ko je na Dunaju v parlament. Obtož.: Slišal sem, da bo parlament otvorjen. To sem si hotel ogledati. Preds.: Ali ste mislili, da bo kraval in hoteli to videti. Obtož.: Ne. Slišal sem, da so v parlamentu poslanci, ki se dajo podkupiti. To sem hotel videti.
Obtoženec je povsem popisal dogodek v parlamentu. Videl Je dr. Adler-ja in ga slišal govoriti. Česar ni razumel, to mu je pojasvil Pavlin, ki ga je tudi peljal na boljši sedež, kjer se je bolje videlo in slišalo. Od tam sem videl, kako se justični minister smeje. Slišal je ljudi govoriti: „Ta človek se še smeje" in sem mislil: Fej, to ni prav, da se smeje. In dalje sem si mislil: ne boš se več dolgo smejal in potem sem ustrelil. Preds.: Ali ste bili že prej razburjeni? Obtož.: Ne, šele ko sem videl, kako se minister smeje, kako se ljudje zaradi tega jeze in da kličejo poslanci: Fej. Preds.: Ali ste na ministre merili ? Obtož.: Cev sem obrnil proti njim. Preds.: Ali je bilo ministra po čem spoznati? Obtož.: Videl sem le njegovo glavo in prsa. Preds.: Ali ste imeli namen ministra usmrtiti? Obtož.: Na to med streljanjem nisem mislil. Preds. : Kaj ste pri tem klicali? Obtož.: Dvakrat sem za-klical: Zivio socializem. — Na predsednikovo vprašanje, zakaj je segel takoj po revolverju, ko se je minister zasmejal, je obtoženec z rameni izrazil, da tega sam ne ve.
Po živahni debati med predsednikom in zagovornikom če je obtoženec res v preiskavi priznal, da je hotel justičnega ministra ustreliti, je posegel vmes tolmač in je Njeguša hrvaški izprašal. Izkazalo se je, da Njeguš ni meril na ministra po vojaškem običaju, da namreč ni vi ziral, nego samo naglo streljal proti ministrovi srajci.
„Danas odlazi m".
Potem so prišle na vrsto Njegu-ševi fotografični pozdravi. Pri ti priliki seje primeril karakterističen dogodek. Zdi se, da hočejo gotovi krogi z vso silo dokazati, da je bil Njegušev atentat o r g a n i z i r a n ter najbolj pripravljen. Kakor znamo, je Njeguš napisal na nekatere svoje fotografije v Trstu slovo; odposlal je te iotografije šele z Dunaja, ker jih je pozabil v Trstu oddati na pošto. Na te fotografije je napisal tudi besede „danas odlazim4*. Te besede pomenijo „danes odpotujem" namreč na Dunaj. Pri današnji razpravi pa je sodni tolmač hrvaškega jezika židovski avtor pornografičnih spisov dr. Kraus, katerega čudno tolmačenje je znano tudi že iz Friedjungovega procesa pred sodiščem prevede te besede z: „Heute geht es an", kar bi služilo seveda v dokaz, da je prišel Njeguš v parlament že znamenom usmrtiti justičnega ministra ter tudi da so njegovi dalmatinski prijatelji o tem namenu vedeli. Ta nezaslišani prevod dr. Krausa je izzvalo v jugoslovanskih krogih ogorčenje. Preskrbelo se bode, da se takemu »tolmaču" za vedno odvzame obrt.
Zaslišavanje prič se je začelo popoldne Najprej so bile zaslišane nekatere vojaške priče. Neki nadporočnik je rekel, da je bilo pri njegovi kompaniji splošno mnenje, da ima Njeguš trenotke, v katerih ne more biti odgovoren za svoja,dejanja. Privatni uradnik Dorbis iz Šebenika je povedal, da je bil Njeguš že kot otrok nenormalen. Ko je Njeguš postal socialni demokrat je časih, če kakega nasprotnika ni mogel prepričati, kar za več dni zapustil Šibenik. Enkrat ga je Dorbis pozval naj pošlje baje prejeti neki denar vodstvu stranke. Njeguš mu je pisal, da je denar zapravil, v resnici pa denarja sploh ni sprejel in po krivici in po nepotrebnem samega sebe obdolžil. Njeguš se je materi-jelno žrtvoval za socijalnodemokratično stranko. Če je kdo vpričo njega zabavljal na socijalne demokrate, je šel proč, če pa ni mogel oditi, je izgubil oblast nad seboj.
Zaslišana je bila tudi obdolženčeva mati. Poročila se je v starosti 16 let in povila 15 otrok. Ko je rodila obtoženca, je bil njen mož bolan za sifilistično boleznijo.
Rožne stvari.
* Požar v opekarni. Iz Požuna poročajo, da je v Baziuu zgorela opekama Kahlenberg k Co.   Požar je
uničil tudi vse stroje. Škode je nad milijon kron.
* Samomor nemškega konzularnega uradnika. Dragoman nemškega
konzulata v Carigradu se je zaradi dolgov, ki jih je napravil   pri igri,
ustrelil.
* Veleizdaja.   Profesor Stiattesi
iz Florence je dobil obvestilo, da ga .avstrijske oblasti zaradi njegovih govorov o Tripolitaniji, ki jih je imel na italijanskem Tirolskem, zasledujejo in ga dolže veleizdaje.
* Lakota na Ruskem. Ob Volgi se lakota vedno bolj širi. V mnogih vaseh so prebivalci že izdavna porabili vse žito in se hranijo sedaj od konjskega mesa in mesa psov ter lubja. Ponekod prihajajo kmetje v cerkev, da jih duhovniki posveti za smrt. Potem gredo domov in vdano čakajo, kdaj se jih smrt usmili. Umrljivost prebivalstva je močno narasla.
* Babjeverstvo.   V Almeriji na
Španskem se je vršila včeraj razprava proti nekemu Leonu in Rodrigue-zu ter še 5 osebam, ki so 28. junija umorili nekega majhnega dečka, da z njegovo krvjo ozdrave nekega bolnega kmeta. Dala sta kmetu dečkovo kri s sladkorjem pomešano piti in mu polagali še gorko meso na prsi. Sodišče je obsodilo prizadete 4 moake in 3 ženske na smrt.
* Premeteni kmetje. V občini Alvaca v komitatu Arad na Ogrskem je izbruhnil požar, ki je trajal 24 ur t?r vpepelil občinski urad in neko sosedno hišo. Zgorel je tudi del dokumentov. Prebivalci vasi so se branili kljub zapovedi orožništva gasiti, ter so to utemeljevali s tem, da občinski urad, če zgore akti. ne ve, koliko je posa-mezni kmet dolžan na davkih.
* Dva tramvajska voza trčila. Predsnočnjem sta trčila skupaj na Dunaju na oglu Wallgasse in Gum-pendorierstrasee dva tramvajska voza. Sedemindvajset oseb je bilo ranjenih, med njimi ena težko. Nesreča se je zgodila ob 7. zveer v bližini Rai-mundovega gledališča in sta bila oba voza nabito polna obiskovalcev gledališča. Vsled deževnega vremena ni prijela zavora pri vozu, ki se je peljal navzdol in je voznik, ko je videl, da voza ne more ustaviti, skočil z voza.
* Mučenje v ruskih ječah. Ruski
justični minister je uvedel preiskavo proti ravnatelju jetnišnice v Krasno-jarskem, ki je silno mučil kaznjence. Sorodniki jetnikov v preiskovalnem zaporu pripovedujejo, da je dal ravnatelj štiri jetnike posaditi na žarečo železo in jih zbadati z žarečimi iglami. Jetnikom so potem raztezali ude in uganjali z njimi razne druge stvari. | Eden izmed jetnikov je vsled peklen skih muk umrl, drugi je zblaznel.
GledalftKe abonente
opozarja gledališčna uprava, da zapade drugi obrok abonementa v plačilo s 1. decembrom. Vplačila sprejema gospa Šešarkova v Šelenburgovi ulici.
TeieionsM m Brzojavna poročila.
Uradniška predloga.
Dunaj, 30. novembra. Ravnokar razdeljujejo po parlamentu tiskano uradniške predloge, katerih najvažnejše točke so sledeče:
Definitivno nastavljeni uradniki imajo pravico do takih prejemkov, ki odgovarjajo plači dotičuega činovne-ga razreda, če ne pridejo vsled časovnega napredovanja v višjo stopnjo. Razločati pa je pet uradniških skupin, in sicer:
A. Uradniki s popolno srednješolsko in višješolsko izobrazbo;
B. Uradniki s popolno srednješolsko izobr. in višješol. kurzom ter dobro prestalim državnim izpitom;
C. Uradniki s srednješolsko izobrazbo;
D. Uradniki s štirimi spodnjimi razredi srednje šole in s prestanim strokovnim izpitom;
E. Drugi uradniki, ki imajo več nego ljudskošolsko izobrazbo.
Z ozirom na ta sistem se določa službena doba:
Ad A.: pet let v X. činovnem razredu,
sedem let v IX. činovnem razredu,
sedem let v VIII. činovnem razredu,
Ad B.: štiri leta v XI. čin. razredu,
pet let v X. činovnem razredu,
sedem let v IX. činovnem razredu,
Ad C: šest let v XI. čin. razredu,
sest let v X. činovnem razredu,
sedem let v IX. činovnem razredu,
Ad D.: šest let v XI. činov, razredu,
sedem let v X. činovnem razredu,
devet let v IX. činovnem razredu,
Ad E.: šest let v XI. činov, razredu,
devet let v X. činovnem razredu.
Praktikanti skupine A. imajo pravico na letni adjutum 1000 K, začenši s prvim dnem meseca, ki sledi službenemu nastopu. Drugi praktikanti imajo pravico do adjnta 600 K. Po poldmgoletnem zadovoljivem službovanju imajo pravico do zvišanja adjnta za 200 K.
Uradniki morajo svojo pravico do časovnega napredovanja priglasiti in dokazati, da so izpolnili vse predpisane zahteve. Predložiti morajo tudi dekret o časovnem napredovanju.
Izvedba tega predloga bi zahtevala vsega skupaj 11,600.000 K. Poleg tega pa je treba za sluge in podil radnike 2,800.000 K, za državno policijo 116.000 K, za finančno stražo 434.000 K, za orožništvo 560.000 kron, za druge, z dekreti nastavljene uradnike, kakor poštarje in poštari-ce. postne oficijante in oficijantinje, učitelje, delovoditelje in razne kategorije državnih obrtnih nastavljen-cev, za pogodbene uradnike, pisarniške pomožne uradnike, davčne ekse-kutorje, pomožne sluge, jetniške paznike in jetniške sluge in druge 5 milijonov kron, za državne delavce 2,500.000 K.
Izstop Italije iz trozveze.
Dunaj, 30. novembra. »Reichs-post« priobčuje iz Rima senzacijo-nalno vest, da se že par dni vrše med italijansko vlado in francoskim veleposlanikom Parrerom pogajanja glede izstopa Italije iz trozveze in pristopa k francosko - rusko - angleškemu sporazumu. Italija je voljna, sprejeti francoski predlog, vendar pa hoče tudi v bodoče varovati prijateljsko entento z Avstro - Ogrsko. Italija se je odločila za ta korak baje vsled sovražnega postopanja Nemčije, ki je baje zakrivila, da so velesile protestirale proti blokadi Dardanel. — »Reichspost« zatrjuje, da je ta njena vest absolutno avtentična in da jo vzdržuje, ako bi se jo tudi hotelo de-mentirati. Francosko poslaništvo na Dunaju pripominja k tej vesti samo to, da poslanika Parrera že delj časa ni v Rimn.
Odseki.
Dunaj, 30. novembra. Danes ima proračunki odsek svojo sejo Tudi železniški odsek je imel danes dopoldne svojo sejo.
Atentator Njeguš pred sodiščem.
Dunaj, 30. novembra. V nadaljevanji procesa proti atentatorju Njegušu je prišlo takoj začetkom obravnave do živahne kontroverze. Odvetnik dr. Pressburger je zatrjeval, da so jugoslovanski parlamentarci ogorčeni nad prevodi, kakršne podaja tolmač dr. Kraus. Scdi&ee naj se prepriča o tem pri predbedni-ku zbornice. Sodni predsednik jc zatrdil, da bo sodišče o tem sklepalo.
Zi^aiišan je bil nato kot priča tajrik Zveze lesnih delavcev, K avli n, ki je izpovedal o prihodu Njeguša, kako se je ž njim sestal ter povedal, da ni zapazil na njem nikake-ga razburjenja, nasprotno, dogovorila sta se za popoldne, da gresta v Sen c n bru n n.
lredsednik: Ali vas je vprašal, kje sedi justični minister.
Pavlin: Ne. Sploh ni kazal za i ust i ćnoga ministra nobenega interesa.
Njeguš izpove nato, da se nI zanimal za posamezne besede, ker jih ni razumel, pač pa so ga zanimale kretnje.
Predsednik: Če niste razumeli, kako jo mogoče, da ste se razburjali, ker se je Hochcnburger smejal.
Obtoženee: Nisem razumel posameznih besed, pač pa sem razumel nekatere besede »demokratizem, Justina, pravica« — in to me je razburilo, da se je Hoehenburger ravno tem bcsedam smejal.
Na to so bile poklicane priče, katere je opomnil predsednik, naj govore resnico.
Prvi je bil zaslišan justični minister dr. Hoehenburger, ki je izvajal med splošnim zanimanjem sledeče: Bil sem 5. oktobra v avdijen-ci pri cesarju. Parlament sem zapustil ob */« na 12 in sem se vrnil ob s/4 v* I- Sel sem najprej v ministrsko sobo, potem v obednieo. Kokih pet dr sedem minut pred pol" d vem j s*»m šel v zbornico in sedel na drugi sedež od leve. Takoj je prišlo k meni več pof;lancev,s katerimi sem k >n-verziral. Z enim sem se spustil tudi v dovtipen pogovor in je popolnoma lahko mogoče, da sem se smejal ali smehljal. Priznavam tudi, da je mogoče, da sem se smehljal tudi še potem, ko se je dotični poslanec odstranil. Nikakor pa se nisem smejal govoru dr. Adlerja, katerega niti po-slnšal nisem. Ko je bil dotični poslanec pri meni, sem bil nagnjen naprej, pozneje sem se vzravnal. In takrat je nadel prvi strel. Vedel sem take j, da ja bil strel oster ia sem vi-d>i na levi galeriji moia, ki Je drsal
nekaj v roki, i% česar se je kadilo. Takoj na to so padli še ostali streli. Pritekli so poslanci k meni in so klicali: »Niso bili ostri!« Jaz pa sem odgovoril: »O ne, bili so ostri.«
Predsednik: Kako sti bili tedaj oblečeni.
Dr. Hoehenburger: Imel sem frak in globoko izrezan telovnik.
Predsednik na to razloži ob fotografijah celo situacijo.
Druga priča min. predsednik S t ii r g K h izpove v bistvu enako kakor justični minister. Zanika, da bi ga bila zadela kaka krogla. Imel je vtisk, da streli niso bili ostri. Slišal je sicer frčati nekaj mimo aebe, vendar pa je imel bolj vtisk, kakor bi ga hotel potegniti   kdo za suknjo.
Na to so bili zaslišani posianci Pinghofer, podpredsednik /^or-nifce Juckel in Kuranda. Zadnji je izpovedal, da lahko priseže na to, da so bili streli pomirjeni v strop, odkoder so odleteli.
Vojaški izvedenec pravi, da j? to, da so bili streli pomerjeni v strop,
Na to sta bila zaslišana zbornična uradnika Kowi in Fleisch-n e r. Lokalnega ogleda v parlamentu ne bo.
Cehi za proračunski provizorij. Praga,    30. novembra. »Samo-statnost« poroča, da bo velika večina »Enotnega češkega kluba« glasovala za proračunski provizorij.
M«r*lec Matković — sin Holzknech-tov.
Budimpešta, 30. novembra. ,Az Fst« nrina^a senzacijonalno vest, da je Ml morilec in samomorilec dr. Matkovie naravni sin sekcijskega šefa viteza Holzknechta. Ker je vedel, da ljubi svojo sestro, je izvšil nmor Tudi Robertu Holzknechtn je baje ^aklical: »Ti niti ne veš, da sem tvci brat! Izvedi to v svoji smrtni nri!«
Vlacna nasilstva na HrvaŠkem. Zagreb, 30. novembra. Okrajni predstojnik v Topuskem, Surma je izdal ra-le ferman: Okrajna ob'ast stavlja Josipa Lakirnica, pravnika v CTemotnicah, pod policijsko nadzorstvo, ker je javnemu miru in riđu nevaren in odreja, da se ne sme brez dovoljenja županstva oddaljiti iz »vo-jeca bivališča, od mraka do zore pa mori: biti doma ter se mora poroči na vs-*K klic in poziv orožnikov in rrdarjev oglasiti. — Kakor na Turškem
Bankrot tvrdke Windspach.
Reka, 30. novembra. Bančna tvrdka VVindspach je napovedala k-nkurz. Aktiva tvrdke znašajo 100 do 150.000 K, pasiva pa 1 milijon. Iti polomu so udeležene ponaj^eč reške tvrdke.
Nemiri na Portugalskem.
Lisabona, 30. novembra. Zadnji nemiri so bili veliko bolj nevarni, kakor je o njih poročalo vladno časopisje. Ubitih je bilo nad sto oseb. — Protirepublikansko gibanje je zlasti v zadnjem času postalo silno nevarno in bati se je, da bo zavzelo oblike, ki bodo nevarne obstoju republike. Revolucionarji imajo z dinamitom nabite steklenice, in sicer v velikih množinah.
Hmelj.
Norimberk, 30. novembra. 200, 300. Mirno, a zelo stalno 300/40.
Revolucija na Kitajskem. Lonuon, 30. novembra. Včeraj eo revnlucijonarji v Hanjaugu po dolgem obupnem boju kapitulirali. Vlad ne čete so baje zavzele tudi Vu-Čanjr. Stališče revolucijonarjev je baje brezupno. V Hanjangu se gode >rr.'»/..viti masakri. Reka je pokrita z mrtvimi. Vladne čete ne poznajo milosti in more tudi žene in otroke. Cele rodoine so razmesarjene. T adi tujci so v veliki nevarnosti. Hanj^ng gori na vseh koncih.
e e
Italijansko-turška vojna.
Mir?
Carigrad, 30. novembra. Avstrijski m ruski poslanik sta imcia konferenco s Said pašo ter sta mu svetovala, da naj Turčija sklene mir z Italijo. Said paša je nato odgovoril, da je Turčija pripravljena skleniti mir, ne more pa dopustiti, da bi ji bili Tripoiitanija in Cirenaika popolnoma odvzeti ker bi to ogrožalo turšKo konstitueijo.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto PnstoslemŠek.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 28. novembra: Angela Klop-čič, hči železniškega delavca, 2 leti, Streliška ulica 15.
Dne 29. novembra: Edvard Ve-retik, delavec, 15 let, je bil povožen v Gruberjevem kanalu.
V deželni bolnici:
Dne 27. novembra: Leopold Kle-pec, c. kr. poštni asistent, 37 let. — Ana Sveta, pena pekovskega mojstra, 36 let*
Scottova emulsija
vsebuje v čisto lahko prebavljivi obliki za razvitje kosti in rast zob potrebne tvarine. To kaže razširjeno uporabljanje Scottovo emulzije od strani gospodov zdravnikov
v otroški praksi, SS
ako se hoče doseči stalno ~u>paaja. ojačenje razvitja kosti. Otroci vživajo jako radi   zelo   okusno Scottovo emulsijo, jo lahko prenašajo in dobijo ravne, lepe kosti.
Pri nakupu zahtevajte izrecno Scottovo emulzijo. Saj znamka „Scottki je Ze čez
35 let vpeljana, jamči za izborno kakovost In učinek.
Cena originalni steklenici 2 K 50 h. Dobi se v vseh lekarnah.
1
Mnenje gospoda dr. V. Prenzla
Janowitz. Gospod J. Serravallo
Trst.
Z veseljem Vam naznanjam, da pripisujem že več let Vaše izvrstno Serravallovo kina - vino z železom, čigar uspešnost je gotovo dokazana.
Janowitz, 29. decembra 1909.
Dr. V. Frenzl.
s francoskim žganjem Brazav
odstranjuje grapavost kože in ohranja nje finost in gladkost. —
Dobiva ae povsod.
Najboljša ustna voda sveta.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka v Ljubljani
Uraiai km! iaaajske bone 30. novembra 1911.
■aletbeal papirji.
49/a majeva renta .... 4*2*/, srebrna renta .... 4», avstr. kronska renta  . .
4#/ft ».       n     • •
4% kranjako deželno posojilo
47» k. o. češke dež. banke .
Sraaaa.
Srečke Is !. 1S60 ■/»    •   . •
n      t*    »» ^864 .....
tUka......
„   zemeljske I. izdaje .
it n »i •
M ogrske hlpotečne . .
„ dan. komunalne
„ avstr. kreditne . . .
„ ljubljanske ....
,, avstr. rdeč. križa  • .
ti aajt    „     fl .
„ barllika.....
„ turffke ......
Btralaa.
Ljubljanske kreditne banke . Avstr. kreditnega zavoda . . Dunajske bančne družbe . .
Južne Železnice.....
Drfsvne železnice ....
Altrfne-Montan.....
Ceske sladkorne družbe . . Zl vnos t en tke banke.   .   . .
MM«
Cekini........
Marke • • •  * . .
franki   •••• • . • •
lire.........
RublJI.........
Denarni	Blagovai
91*80	92--
Q480	95-—
91-80	92 —
90-50	90 70
92*25	9325
93 —	94 —
439 —	451 —
603 —	615 —
	316 —
299 —	305 —
277 —	283 —
255-50	261 50
511 —	623 -
510--	522 —
86 25	92 25
73 50	79 50
48	54-
3760	41 60
234*25	240 25
465*—	470-—
650 50	651 50
54 i-25	542 25
109 65 j	110*65
731*25	732 25
838-60	839 60
344*—	347 —
282*—	285'-
11*37	11-39
117*57»	117*77-
9555	95-70
94-75	95 05
254-50	255 25
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 30 novembra 1911.
I n.
. za 50 kg 11-84 . za 50 kg 10 3S . za 50 8 47 .   za 50 kg 983
T m r
PSenica za april 1912 Rž za april 1912. . Koruza za maj 1912 Oves za april 1912
Meteorologijo porodio.
VUhia nad mer jem 306-2 Src4ajl zrtčll tlak 30.76 mm
£
O)
> o s
29
30.
Cas •pazo-saaja
Stanje barometra v mm
. -e S
>
o o
>
Nebo
2. pop.
9. sv. 7.zj.
745 3 9-6 ! si. svzh. 745*6 '    59 slab jug
746-2!    5 0 brezvetr.
oblačno.
Štednja včerajšnja temperatura 60, norm. 07*  Padavina v 24 urah 0 0 mm.
Naprednjak!,
sptmlajaite a« pri vsaki priliki
»Narodnega sklada"
in nabirajte prispevke zanj
Lokomobila
s velikim pritiskom, zgrajena leta 1907 od tvrdke Lan z v Mannheimu, kotlov ne povrSine 34, zmožnost 36 de 45 konjakih sil, 10 atmosfer, z roSem, dimnikom, rezervnim cevnim sistemom, kompletna, Se v obratu videti v Gradcu, kupljena za 16000 K, se preda za 8000 K.
Stare umetno zobovje
4021
kupuje
dame« In Istri od 5.—«. v hotel« pri Malico, deleoburgova ulica 7, O. nadetr., Trata it 27.
Kanarčki
pristni    harear|i (Sdel-
roller), domače reje, izvrstni pevci se priporočajo po nizkih cenah, 8, 10, 15 in 20 K.
7rane Omahna, fjubljana, cestni trg 10. Kupi se takoj
hiša z vrtom
feventualno vila) blizu dolenjskega ali j južnega kolodvora ali sploh blizu elek- j trične železnice. 4000 ■
Natančne ponudbe do 4. decembra na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod naslovom MJ, M«"
Sprejme se
Zalivala^
Vsem, ki to sam ustno tU pismeno izrekli svoje tefaljt ob smrti nepozabnega soproga, očeta, tasta in starega očeta, gospoda
drja. Gašparja Gorišeka
zdravnik« w Rutah
izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo.
Iskreno zahvaljujemo nadalje vse, ki so se udeležili pogrebnega izprevoda ter položili aa pokojnikovo rakev veace Imenoma moramo zahvaliti preč. duhovščino, visokor. g. Alfonza grofa Zabeo,
tzastopnika okraj, glavarstva v Mariboru, višjega okraj, zdravnika . Mauzska, stanovske tovariše iz Maribora, osobito gosp. dr. Berg-
manna za vso požrtvovalnost in pozornost, gosp. dr. pl. Lichema za
zastopstvo za časa bolezni, gosp. dr. Pregla kot zastopnika društva slov. zdravnikov, zastopnika sploSne del. bolniške blagajne na Štajerskem, pevski zbor mariborske Čitalnice, g. zastopnika občine in Posojilnice framske, gg. uradnike južne železnice, gg. tovarniške uradnike, občinski zastop ruški in smolniški, lobniški in bistriški, domače učiteljstvo in preljubo šolsko mladino, veteransko društvo, požarno brambo ruško, tovarniško, bistriško in deputacijo iz Selnice, tvrdko Pogačnik za električno razsvetljavo mrtvaškega odra, železniške uslužbence in tovarniške delavce vseh tukajšnjih tovarn ter vse mnogobrojno občinstvo, ki je prišlo od blizu in daleč počastit pokojnika na zadnjem potu. 4020
Posebno zahvalo še izrekamo preč. g. župniku in duh. svetovalcu Bož. VVurzerju, nadalje g. Dav. Lesjaku ter dr. Bergmannu za gi nI ji ve nagrobne govore.
Presrčna hvala vsem in vsakomur!
Rodbina OorUokova.
KM kaj naj kupi svojcem kot H poročne darilo, za god. 911 božično ali priložnostno darilo, te naj poglede moj glavat ketelea sekofl 40oaslikaml, kjer dobi vsak kal prtaseraega ia katerega doM vsak zastonj in pojftHnc prosto. Ckr dvor. dobavitelj •"en BeansaL aSedtf sasv« siTT, Oseete\
iz porcelana, stekla, slike, pohištvo itd. sploh vsak predmet, ki je že 80 let star.
Prilazni dopisi pod 4022
„VViener Sammler", hotel pri Malico.
Štedilniki Trioniph I
Tromiee Trinmph, dr. i Wele, Sar. Avstr.
om. z.
1813
Katalogi zastonj in poštnine prosto.
21 let star, isecen v mešani trgovini, dobro irvežbana 'J^^JJ*^** jgfcjjjfr jftt' kako večjo trgovino. Zmožen ji slov. ia
Za slabokrvne in prebolele
je zdravniško priporočeno
231
K06
Ljtooljae
4 steklenice (5 kg) franko K 4*90
Br. Novakovič, Ljubljana«
špecerijske stroke .'.
nad 25 let star, ki ima tudi sposobnost ===== za potovanje. =====
Ponudbe z natančno navedbo dosedanjih služb sprejme pod šifro ..Stalnost" unravništvo »Slovenskega
Naroda«. 3825
Konkurenčna ura budilka
amerifctnskcga sistema, idoča ▼ vsaki legi, trpežna, dobre kakovosti, z triletnim pismenim jamstvom, da r~e dobro in pravilno, K 2-90. 3 kom. K 8: s kazalom, ki se po noči sveti komad K 3*30. 3 kom. K 9. lla kakovosti K 2*50. s kazalnikom, ki se po noči sveti K 2-80. — Nikak fiziko! Zamena dovoljena ali denar nazaj! Razpošilja po povzetju ali če se aaprej denar pošlje, priznano jako zmožna svetovna tvrdka Prva tovarna nr Jan Konrad i c. in kr. dvor, dobavite!? Most št. 1140,
i C e § k c. Bogato ilnstrovan glavni katalog z I ca 4000 slikami na zahtevo zastonj in franko.
danes, ob 4. uri zjutraj po dolgotrajni mučni bolezni, večkrat previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 54. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega rajnika bode v petek, dne 1. decembra ob 4. url popoldne iz hiše žalosti, Gradišče št 2, na pokopališče k Sv. Križu.
Svete maše zadušnice se bodo služile v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Preblagega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
V Ljubljani, dne 30. novembra 1911.
Priporočilo.
Cevlie vseh mt ia vetandi izSelaM : ia popravlja rjevlje ii laMe:
po nizki ceni
Anton Ravnikar,
čevljarski moisls?,
Sodna ulica 4. v Ljubljani«
Proda tudi
Hni
¥ Ljubljani.
3317
Marija Petelin roj. Sorli
soproga.
Marija, Bogdan, Ana, Pavla, Melita
otroci.
Prvi kranjski pogrebni zavod Fr. Doberlet
Novosti
Pihalni aKkardean
Fiuta
na kateren lahko vsak Iara brez not. brez
rtiteJia in brez Đodnka uj-lepie pesni, plese in končnice, k 36 10
izdelat iz hnt, »rtiWw z atiatia papirem z nitlKtim livoa, niklatrim ustnikom, 10 nikiastmi zamafti in niklasto klaviaturo, 28 ca dolg z navodilom I K, J komadi 0 K.
Razpošilja po povzetji c in kr. dvomi dobajiteij Jan Konrad, Most 1152, Caftka.
j tiami katalog z okoli 4000 slikani na zahtevo gratis it franko.
.*"-, - ■ -
Dijafco« Ia đijaMnjasi pspait f
JHioina trgovina
0. Jezeršek
na Mestnem trgu
priporoča
svojo veliko izbiro damskih čepic, perila, zavratnic, pletenin, rokavic, predpas-:: ni kov, kožuhovine itd. :: po mano nizkih cenah.
Ronite r tonski tnavtai!
ali
spri
se sprejme v stalno službo
aH za noludnevno delo. — Ponudbe pod „EontorM na uprav. »Slovenskega Naroda«. 3851
krila, koatnmi, plasti, pelerine, predpasniki,
otroške oblekice
plaščki. klobučki, havbice, čepice.
najjeaifae potrelisrjoe a MiRijatn.
Vsako modno blago poSilja na izbiro
M. Krištofič-Bučar
LJubljana, Stari trg it. 9.
St. 3959
4019
hi
priporoča
tiko zalogo
igrač
m
SalonterUsKett
blaga
ANTON ŠKOF
Duiajsa cata i USi sadUse SL i.
T1H1911:
Veliko darilo t
Šolska zgradba.
Za zeradho novega Šolskega ooslopja TolihOM UbiHllfcS—, Obetan sarenovioe, politteati okraj Postojna, oa 32 276 K 15 v proračuni ena dela
in dobave se bodo oddale
potom javne ponudbene obravnave
Pismene, zapečatene ia s kolekom za 1 K koiekovane ponudba z aa« poredbo popusta ali doplačila v odstotkih aa enotne eeae proračuna naj se predloia
do 7. decembra t L ob 11. uri dopolndne
pri podpisanem okrajnem šolskem svetu in sicer morajo te ponudbe obsegati vsa dela skopaj, zapečateni Ia vitek pa imeti nadpis: *Ponudba aa prevzetje zgradbe novega Šolskega poslopja v Vet Ubeljskern«.
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stav« bne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Razven tega jo dodati kot vadlj le 5% troškovnih del, na katere se ponudba glasi, v gotovini ali pa v puptlarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Podpisani okrajni šolski svet pa si izrecno pridržuje pravico izbrani ponudnika ne glede na višino ponudbene osne omiroma ce se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun ia stavbni pogoji so na vpogled pri c. kr. Okrajnem glavarstva v Postojni (stavbni oddelek) med navadnimi uradnimi
C kr* okrajni šolski svet v Postojni,
dne 26  novembra 1911.
V5
Juri Uralu, »oamokli n. L.
9U
6634
02
SLF
89
47
[II
Kapajte te zahtevajte
te
METODOV OU
je najboljli. u
Glana zaloga pri Pni slov. zalogi taja ii ma oa k Mi i Ljuljali, liha illu Sit. 41
eniL DOBRIC, LJUBLJANA.
Prešernova ulica št. 9, poleg c. kr. glavne poŠte
Povodom bližajočega so Miklavža ter bazičnih praznikov priporoča svojo vsestransko bogato zaloteno trgovino galanterije, igrač ter predmetov za darila, srečelovo In apomi-ne. — Priznano naj okusnega aoke (kipi), vaze, slike In drugi predmeti za ozaljsaiije
----- stoaavpv. - -
Pri ljubljanskem gradu!    Solidno blago!
Zmerne cene I
2378
Iinfell se je iBTskl pes
brakir, roja ve dlake, na glavi in pred njih nogah bele lise. Sliši na ime VValdi,
Odda naj se pri 4017
Frana Premrov, Martinjak pri Cerknici.
tetke saloiske brikete,
kosova! ia orekovnl
premog,
obče priznano kot najboljše kurivo, priporoča po najnižji ceni,
J. PAULIN V LJUBLJANI.
nova ulica Stav. S.
lepa bukova drva
::  po K 6 — meier (Kasta). ::
Fotografske aparate
kakor  tudi vse v to stroko spadajoče potrebščine ima v zalogi
najboljše kakovosti, zdrav in brezhiben, debel ter srednje debelosti. —Vedna zaloga.
Oddaja v vsaki množini
Od 200 kg dalje tudi cele vagone po prav solidni nizki ceni tvrdka
Iv. A. Hartmann nasl. A. Tomažič
ss      v Ljubljani. Marije Tereziie cesia.
Modni salon
JUJT-rlfl?
•r
priporoča cenjenim damam veliko izbiro krasnih
Popravila točno in ceno« 2306 Cena brez konkurence!
Žalni  klobuki vedno v zalogi-
„Adrija"
oblastveno koncesilanirana nradaja stropov
2798 T L;nbManl,
Selenburgova ulica št. 5.
Temnica na razpolago. Zunanja   naročila   z   obratno posto Zahtevaite cenike!
Varčne gospodinje!
Dočim daste za vsa druga otročja redita -rastva 1—3 krone, vel]a „Sladio" ali dr. pl. Trnk6czy-ia „Slatini Čaj" 1 zavojček */4 kg samo
50 vinarjev. — Na tisoče otrok ga savsiva z najboljšim uspehom.
Glavne zaloge: v LJubljani lekarna Trnkociv, zraven rotovia: na Dunaju v lekarnah Trnkociv: Vin, Josefstadterstrasse štev. 25; in., Radotxky-
platz Stev. 4; V., Schoabrnnnerstrasse št. 209;  v Gradcu: Sackstraaoe 3.
^Il^-^j«^ lrrPfrtSI ^r2Z ma§čobe, k potilo prve vrste, je najbol še in najuspeš-UlllTipi|d KICIII«. nejše sredstvo za odstranjenje vsakovrstnih kožnih napak,
kakor so pege, izpuščaji, lišaji, mozoli itd. Mali lonček K 1*20, veliki lonček K 2*—.
ntSttiniio mirl0f rožnat, bel in creme, daje licu svežo in posebno sijajno mla-UlllTipi|d pUlICr dostno polt, in je popolnoma neškodljiv. Sk^tulja 1 K 50 h.
Pomada za rast las HL'rSaVazabranjuje izpadanje ,as ~
OSipilO prašek za otroke in odrasle, vojake, turiste. — Karton 30 h.
Mazilo zoper ozebline. *SSS?£fc k. lonček 7 na
Otroško mazilo ^ SVKOŽU,jenimi mesti'" Lonček z navo"^ !?nsr Lekarna Trnk6czy v Ljubljani,
Razpošiljanje po pošti. — Mastin za ±ivinore«co. — Drogifake cene. s Prva največja eksportna tvrdka.   -    Telefon stav. 190. s
Anton Šare, Ljubljana
Izdelovanje perila« pralnica In sveUollkalnica
z električnim obratom priporoča zelo dobro in so-3      lidoo izdelano perilo po nizkih cenah. ::
Opreme za neveste.
Perilo za deklice in dečke za zavode. Platno, sifon in švicarske vezenine se knpijo zelo ugodno, dalje rjabe,  brisalke, prti,  prtiči,   nogavice, maje.
Perilo „TETRn«
za gospode in gospe. Kdor trpi na protinu, revma-tizmu, ischias, naj nosi le to perilo, in bo ta u   ::      poskušnja vsakega zadovoljila.      :: ::
VZORCI   MA   HAM*OIiA© €*>.
.\ Prvi slovenski.\ fotografski atelje
D. R0V5EKI
33     v Ljubljani Kolodvorska ulica 32 a,
Ustanovljen leta 1890.
lijo prali
hrlpavoati, kataru In snalaženju, krčnomu In oeloveka-
mu kaalju, nego slastne
prsne karamele
^ ■ jelkami",
not. poverjenih izpričeval od
zdravnikov in zasebnikov za-jamcuje gotov uspeh. Izredno prijetni in slastni bonboni.
40 vtsw akatlla lik v LJakliani:
SO v.
Ubald pl. Trnkocxy, lekarn«. Rlh. Suinlk, lekarna. Dr. O. PkcoH, tekoma. Deželna lekarna. Mr. Ph, And. Bohinc, lekarna pri kroni. Mr. Ph. Jok. Čifmar. lekarna. Ant Kane, drogerija. B. Cvanćara. drogerija „Adrija". Danici Pire, lekarna Idrija. j. Bereinann, lekarna, Novo mesta C. Andrijancič, lekarna. Noto mesta Jat Ha«, lekarna pri Mar P. Vipava Milan Wacna, lekarna, Metlika. A. Ro-blek, lekarna. Raooeljica. Hlako Brilli. lekarn«. Litij«. Karel Šavnik, lekarn« pri .Sv Trojici", Kranj. Ff. Boccafcien, lek- gootojoa. Jo«. Moćnik, lekarna, Kamnik. E. Bardvch, lekarna v Sk. LokL Mr. H Roblek. lekarna, Trtic. Pk. Mr. E. Koielj. lekarna, Jesenice V. Arka trgovec, Senoiecc Jen. Rudolf, Litij«, J. KaadaUr, trg Mengeš.
Mo zdravilno žitno kuno,
najboljši izdelek, ki jo je več sto odjemalcev priznalo ss nsJokasBSfso ta suajiiaatnelso, pošilja zavoje po 5 kg za K 3 80 s poštnim povzetjem
franko po celi državi
Alojzij Vorliček, Praga - Smichov.
Za Miklavža
najprimernejše darilo je lepa knjiga.
Priporočamo posebno sledeča delat
ge s podobami za otro
a n c
vez. K
Bera roma okrog doma broš. » Dežela lenuhov » » Drobiž v podobah » » Hitra vožnja » » Hrošči in žuželke v podobah » » Kaj pripoveduje čarovnica » » Kaj pripoveduje čarovnica vez. » Metulji v podobah broš. :> Modri Janko vez. » Naše domače živali broš. » Noetova barka » » Pulčki Poljanci vez. » Pavluša in Nuša » » Pepelka broš. y> Podobe iz živalstva » » Podobo iz Bralstva le-
porello izdaja » Planinska cvetke v po-
dobab »
Radost malib              broš. »
Robinzon starši              » »
Slovenski ABC           » »
SnesTjlčica manjša izd. » »
Sneirulčica večja izdaja » » Snejrulč?ca večja izdaja
na lepenki               vez. »
broš.
Trn je v a rožica Vesela družbiea » Zlnta radost » Zlata   radost leporello izdaja
Zoolo«rijski atlant vez.
100
—•20
— 40 1 60
—•SO
1-20
240 —•80
240 —•40
lv»0
3-no
1-60
—•60
— 80
1*50
—*80
— 40 110
—•80
— -L'0 120
240 —•60 —-70 —•40
» 1-50 »   6- —
Živali naše nr^atcljtee broš.  » —*70
Novosti.
niažek in Tomažek vez. Domača šara broš. Našim malim » Pojarlejte si živali, otro-
čič? mali! leporello
izdnja
P?*a na  drnžba broš. Pisana drnžba leporello izdnja
Trnjnlčiea broo. V zver'n^kn *
K 160
» —30 » —-90
o
—•80 — 30
1 — V20 ~f)0
Knflge za slikati,
Tnckov: »Mladi -.imetniki« K
— »Otroški vrtec« »
— »Zaklad za otroke« »
— »Za kratek čas« »
Mladinski spisi.
Amicis, Turi j broš. 1'50 vez. K Amicis E., Srce » »
Ardorsen, Pravljice » »
1 — i •_
V— 1-—
250 2-— 1 —
Brinar, Medvedji lov vez. K —80 Burnet, Mali lord broš.
K 1-60,
Hubad,   Pripovedke za
mladino I./II. a
a * * TCnjJžniea za mladino 13., 14., 17., 18., 25., 26., 27., 28. a
Kapitan Žar vez. »
Milčinski, Pravljice » »
Xa divjem zapadu » »
o
260 -•40
— 1-20 4- — 1-20
Spillmanove povesti.
i.
IT.
m.
IV.
v.
VI.
VII. VIII. IX.
X. XI. XII.
xm.
XIV.
XV. XVI. XVII XVIII.
XIX.
Šmida
Smida
Smid, Trošt,
zv. Ljubite svoje sovražnike broš. K — 40 vez. K —'60 »  Maron,   krščanski deček iz Libanona
broš. K — 40 vez. K —'60 »  Marijina otroka
bros. K —'40 vez. K — 60 »  Praški Judek
broš. K —'40 vez. K —*60 »  Ujetnik   morsk. roparja broš. K —'40 vez. K — 60 »  Arumungan,   sin indijskega kneza broš. K —'40 vez. K — 60 »  Sultanovi sužnji broš. K —-60, vez. K — 80 »  Tri indijanske povesti broš. K — 60, vez. K —'80 »  Kraljičin nečak bros. K — 60, vez. K — 80 »  Zvesti sin
broš. K —-40 vez. K — 60 » Rdeča in bela vrtnica
broš. K —-40 vez. K — 60 » Korejska brata broš. K — 60, vez. K —80 » Boj in zmaga broš. K — 60, vez. K — 80 »  Prisesra huronskega glavarja
broš. K — 60, vez. K — 80 »  Ansrelj sužnjev
broš. K —'40 vez. K —'60 »  Zla t okopi
broš. K —60, vez. K —*80 »   Prvič med Indijanci broš. K — 60, vez. K — 80 »   Pre*?r*nianje indijanskih
misijonarjev broš. K —-60, vez. K —80 »  Mlada mornarja broš. K —-60, vez. K —80 Spisi I./XV. kompletni broš.
K 8-70
Spisi I./XV. zv. kompletni vez. K 11 70
Roza Jedvorska Na rakovo noero
» 2"
o
•80
Narodna knjigama v Ljubljani
Prešernova ulica štev. 7.
/. Velike oka^ijske cene! /.
rfonfeJ(ci/e ja dame in deklice ter narejene obleke in raglani^a gospode in deč^e. Ogromna izbira najnovejših komadov vseh najmodernejših barv in %roja.
Cen« br*3 konkurence! Cen« br*j konkurence i
Angleško skladišče oblek
O. fternatovič
Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
Lastnima ta tisk »Naroias tiskane*.
302594^9
89
9
5618