Loto LXXII., št. I90 a Liobljana, z*, avgusta 1*30 1.— iztKsio vsak dan popoldne izvzemsi nedelje in praznike. // Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Dm 2J0, od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inserati petit vrsta Din 4.—w popust po dogovoru, inseratni davek posebej, v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.— Slovenski Narod" velja mesečno U Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljcva ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24» 31-25 is 31-26. Podružnice: MARIBOR, Grajski tra it. 7 // NOVO MESTO. Ljubljanska cesto, telefon št. 26 II CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva uRca 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5 // Poštno hranilnica v Uubrtani št. 10351. pojasnil iz Moskve: Zaenkrat se ni Se nič spremenilo V mednarodnih krogih mirno čakajo, da se pokale, kakšna bo vsebina nemiko-ruskega pakta — Angleško-francosko-rusfca pogajanja v Moskvi se nadaljujejo — Mirovna fronta ne bo spremenila svojega dosedanjega stališča, ki sloni na združenem odporu proti vsakemu napadu London, 23 avg. br. Današnji jutranjiki razpravljajo o nameravani sklenitvi ne-napadalnega pakta z Rusijo in predvsem ugotavljajo, da pomeni ta korak nemške -vlade razveljavljen.!p protikomunističnega pakta, kateremu Je Nemčija vsa ta leta Pem pripisoval3 največjo važnost. Izrecno pa ugotavljajo, da mirovna fronta s tem ni prav nič prizadeta., kakor sklenitev tega pakta tudi ne bo prav nič vplivala na vojaška pogajanja Anglije, Francije in Rusije, Kar se tiče razmerja Rusije do Poljske v primeru kakega napada s strani Nem-Hje, opozarjajo v londonskih krogih predvsem na to, da vse bule tudi ta pakt, kakor vsi dosedanji nenapadalni pakti, ki jih je sklenila Rusija, posebno klavzulo, ki določa, da obdrži v primeru, da ena izmed pogodbenih držav napade kako drugo državo, druga pogodbenica popolnoma svobodne roke. Rusija bi mogla na ta način brez oklevanja izvršiti obveznosti do Poljake v smislu določb pakta, ki bo sklenjen med Anglijo, Francijo in Rusijo. Pariz, 23. avg. br. Agencija Ha vas poroča: V merodajnib moskovskih krogih izjavljajo, da vprašanja, kakor so Gdansk, poljski koridor in slične nemške zahteve, nimajo nobene zveze z nameravano sklenitvijo nenapadalnega pakta z Nemčijo. Busija je Nemčiji že leta 1334 predlagala sklenitev takega pakta, toda takrat je Nemčija to odklonila in forsirala protiko-munistični pakt. Sedaj pa se je prepričala o nesmiselnosti take gonje proti Rusiji in popolnem neuspehu tega pakta ter je sama ponudila Rusiji sklenitev nenapadalnega pakta. Moskva, 23. avg. br. V merodajnih ruskih krogih izjavljajo, da prihod Ribben-tropa v Moskvo in sklenitev nenapadalnega pakta z Nemčijo nikakor ni nezdružljiva z nadaljevanjem angleško-franoosko-roških vojaških pogajanj, ki gredo za tem, da se organizira fronta odpora proti vsakemu napadu. V tem pogledu se ni ničesar spremenilo, in ni nobenega vzroka, da hi se ta pogajanja prekinila. Francoski poslanik Naggyar je včeraj dopoldne obiskal angleškega poslanika Seedsa. s katerim je imel v navzočnosti šefov angleške in francoske vojaške misija ter vojaških atašejev obeh poslaništev konferenco, na kateri so proučili položaj, ki je nastal po objavi poročil o sklenitvi nenapadalnega pakta med Nemčijo In Rusijo. Po tej konferenci sta oba poslanika v spremstvu šefov obeh vojaških misij obiskala Mol o tova in Voroš ilova ter se pri tej priliki dogovorila, da se bodo pogajanja zastopnikov vseh treh generalnih Štabov nemoteno nadaljevala. Nadaljevanje pogajanj v Moskvi Pariš. 23. avg AA. Havas. Iz Moskve poročajo: Doumenc in Plankett sta s člani ce in angleške vojaške misije ob-Kremelj. Konferenca francoskih, sovjetskih in angleških delegatov je na Predčasni po vrat ek državnih poglavarjev v prestolnice London, 23. avg. i. Angleški kralj Jurij VL se danes predčasno vrne z letovanja v Bal moral u v London. Washington, 23. avg. br. Zaradi mednarodne napetosti je prezident Roosevelt sklenil, da prekine svoj oddih in se bo v četrtek vrnil v Washington, kjer se bodo zbrali tudi vsi člani vlade, da skupno prouče položaj. Pariz, 23. avg. br. Prezident Lebrun je Prekinil svoj odmor in se je vrnil v Pariz. Danes dopoldne je sprejel ministrskega predsednika Daladiera. ki mu je podrobno poročal o položaja. Varšava, 23. avg. br. Predsednik republike Moscicki, ki se je mudil na svojem posestvu v VolhinUt se je včeraj naglo vrnil v prestolnico in je v stalnih stikih z vlado. Bukarešta, 23. avg. br. Kralj Karel se Je vrnil iz Sinaje v Bukarešto. Snoči je jel predsednika vlade in zunanjega ministra Gafenca, ki mu je poročal o položaju. Izredna seja mmiinske vlade Bukarešta, 23. avg. br. Rumunska vlada je imela snoči dve uri trajajočo sejo. na kateri je proučila mednarodni položaj. Stališče Anglije ostane nespremenjeno Odločen komunike vlade — Anglija bo reagirala na vsak napad na Poljsko London, 23. avg. br. Včeraj popoldne je imela vlada sejo. ki je trajala tri in pol ure in se je končala šele ob 18.30. Pred Downing Streetom, kjer so zborovali ministri, se je zbrala velika množica, ki je nestrpno in popolnoma mirno pričakovala sklepov vlade. Po seji je bil objavljen naslednji uradni komunike: Angleška vlada je na svoji današnji seji proučila mednarodni položaj s vseh vidikov in razpravljala o vseh možnih posledicah. Prav tako je vzela na znanje poročilo o premikanju čet v Nemčiji in poročilo, da je tik pred zaključkom sklenitev nenapadalnega pakta med Rusijo in Nemčijo. Vlada je brez oklevanja ugotovila, da se ta dogodek v nobenem pogledu ne tiče obveznosti, ki jih je Anglija prevzela do Poljske ter je ponovno potrdila svojo čvrsto voljo in odločnost, da vse te obveznosti do kraja izpolni. Angleški parlament je sklican za Četrtek. Vlada bo predložila obema zbornicama v odobritev predlog zakona o izrednih pooblastilih, da bi mogla izdati glede državne obrambe vse potrebne ukrepe. Ta zakon bo dal vladi možnost, da nemudoma ukrene vse, kar bi narekoval mednarodni položaj. Istočasno je vlada sklenila prepoved izvoza posebno valnih surovin. Kljub tem varnostnim ukrepom, ki jih je smatrala vlada za nujno potrebne, je slej ko prej mnenja, da noben spor med Nemčijo in Poljsko no opravičuje uporabe sile, ker bi imelo to neizogibno za posledico evropsko vojno. Kakor je ministrski predsednik Chamberlain že ponovnokrat izjavil v spodnji zbornici, ni v Evropi nobenega vprašanja, ki se ne bi dalo rešiti na miren način, predpostavljajoč, da se zopet obnovi zaupanje med naredi. Kakor vedno, je angleška vlada tudi še sedaj pripravljena sodelovati pri tem, da se dosežejo taki pogoji Ce pa se bo na drugi strani kljub vsemu temu vztrajalo pri uporabi nasilja, se bo angleška vlada temu rope rs ta vila z vsemi sredstvi in do skrajnosti. Komunike vlade so objavili londonski listi v posebnih izdajah. V javnosti je napravilo odločno stališče vlade najugodnejši vtis. Množica se je mirno razšla. Listi naglasa j o, da temu jasnemu komunikeju ni treba dodajati nikakega komentarja. Ta komunike je nov dokaz, da je Anglija odločena iti do kraja in izvršiti vse prevzete obveznosti. Anglija mirno, pri tem pa budno in odločno spremlja vse dogodke. 2e snoči so bili vsi člani gornje in spodnje zbornice po radiu obveščeni, da je parlament sklican za četrtek, in pozvani, naj se seje polnoštevilno udeleže. Kakor napovedujejo, bosta ministrski predsednik Chamberlain v spodnji in zunanji minister lord Halifax v gornji zbornici podala važne izjave. Angleška vlada zahteva od parlamenta izredna pooblastila Po predlogu zakona, ki bo jutri predložen parlamentu, bo dobila vlada naravnost diktatorska pooblastila London, 23. avg. e. Po uradnem komunikeju, ki je bfl objavljen snoči, bo angleška vlada predložila parlamentu zakon o izrednih pooblastilih, da lahko po potrebi ukrene potrebne mere v interesu narodne obrambe. Zatrjujejo, da bo zakon zelo da-lekosešen In da bo v stvari vladi nudil vsa izjemna pooblastila, ki so sicer običajna samo za primer vojne. To bo prvi primer v novejši angleški zgodovini, da bo vlada v mirnem času zahtevala od parlamenta izjemne pravice, ki stvarno meje na diktatorsko oblast. Ministrski predsednik Chamberlain je obvestil zastopnika opozicije Greenwooda o tem zakonu, ki bo predložen parlamentu v četrtek. Kakor zatrjujejo, je Greenwood že dal pristanek v imenu delavske opozicije. Zakon bo izglasovan pri vseh treh čita njih na seji parlamenta v četrtek, tako da bo stopil v veljavo že v roku TA ur. Spodnja zbornica se sestane jutri popoldne ob 14.45. Po izjavi Halifaxa se bo takoj pričela razprava o izrednih pooblastilih Chamberlainova poslanica Hitlerju Ponovno opozorilo Nemčiji, da bo Anglija izpolnila vse obveznosti do Poljske, če bo napadena Pariz, 23. avgusta. AA. Havas. Iz lina poročajo: Iz dobro poučenega zasebnoga vira se je izvedelo, da se bo britanski poslanik Henderson danes dopoldne ob devetih odpeljal v Solnograd, nato pa bo nadaljeval vožnjo v Berchtesgaden. Tam se bo sestal s Hitlerjem in mu izroča Cham-berlainovo poslanico. Ta poslanica bo odgovor na noto, ki Jo Je nemška vlada pred kratkim poslala v London. V njej je nemška vlada seznanila britansko vlado z »riniflrlm stališčem glede vprašanj vzhodne London, 23. avg. br. V tukajšnjih mero-krogih Izjavljajo, da poslanica ki jo bo danes izročil an- gleški poslanik v Berlinu Henderson kance! ar j u Hitlerju, ne vsebuje ničesar, kar bi bilo v nasprotja s izjavo, ki jo je na včerajšnji seji sprejela angleška vlada in ki je obeležena v uradnem komunikeju. Chamberlain bo v svoji poslanici ponovno podrobno obrazložil neomajno stališče Anglije, da se loperstavi vsakemu nadaljnjemu nasilju ali napadu na katerokoli državo. Za ta korak se je Chamberlain odložil v sporazumu z angleško in francosko vlado, da s tem prepreči vsak morebitni izgovor, češ da merodajnim nemškim krogom stališče Anglije in Francije nI bilo točno vladi. Kakor zatrjujejo, bo dobila angleška vlada s tem zakonom slična pooblastila, kakor jih ima francoska vlada. Za jutri je sklicana seja vodstva delavske stranke. Na seji bodo razpravljali o stališču delavske stranke glede na sedanji položaj. Parlamentarna skupina delavske stranke se sestane v četrtek zjutraj pred sejo parlamenta. Na tej seji bodo laburisti formulirali stališče, ki ga bodo zavzeli v parlamentarni debati. Lord Herbert Samuel, vodja liberalne opozicije v lordski zbornici, je govoril po radiu. Njegov govor je bil namenjen Združenim državam. Med drugim je dejal: Britanski narod je miren, enoten, odločen in pripravljen pogledati v oči dogodkom, ki se utegnejo zgoditi jutri, prihodnji teden ali pa prihodnji mesec Na Malti stroga pripravljenost London, 23. avg. AA- Reuter: Zaradi izrednih varnostnih ukrepov so v žične ovire okoli Malte napeljali električni tok. Vsa obrambna sila na Malti je pripravljena za vsako morebitnost. King-Hallova pisma v Švici zaplenjena Bern, 23. avg. i. Švicarski list >Bund« javlja, da je policija zaplenila več sto pisem Hingra Halla, ki jih je hotel preko Švice vtihotapiti v Nemčijo. Pisma so bila poslana v Nemčijo s kuvertami pod naslovom: Dogodek leta — Švicarska razstava v Curinu! Kako sodijo v Budimpešti Budimpešta. 23. avg. br Madžarski me-rodajni krogi so glede nemško-ruskega pakta dokaj rezervirani. Listi pa ^objavljajo vesti pod naslovi, ki kažejo, da pričakujejo v Budimpešti po sklenitvi pakta popuščanie mednarodne napetosti v Evropi. Kljub temu pa domnevajo, da pomeni ta sporazum med Berlinom in Mo- skvo hud udarec za politiko obeh zapadnih velesil. Z največjim zanimanjem pričakujejo v mednarodnih krogih, kako stališče bo k temu spremenjenemu položaju zavzela Italija. Po dospelih poročilih is Rima in Berlina se je snoči v budimpeštanskih merodajnih krogih utrdilo prepričanje, da bodoča akcija Nemčije ne bo omejena zgolj na Poljsko, marveč da gre seda.! za vso vzhodno in južnovzhodno Evropo, kjer hoče Nemčija učvrstiti svoj prestiž. »Magvar Nemzeti« piše. da pomeni sklenitev nenapadalnega pakta med Nemčijo in Rusijo preokret nemške zunanje politike za 180 stopinj. Protikomunistična pakt je s tem likvidiran. Berlin odslei no bo mogel več sodelovati v proti komunistični kampanji, ki je tvorila doslei malons temeljno osnovo nemške -politike Izredna seja francoske vlade Tudi Francija ni spremenila svojega dosedanjega stališča 23. avg. br. Snoči ie imela francoska vlada poldrugo uro trajajočo izredno sejo, na kateri je proučila mednarodni položaj. Zunanji minister Bonnet je podal poročilo o najnovejših informacijah iz Moskve, Berlina in Londona, ministrski predsednik in vojni minister Daladier pa je poročal o ukrepih za narodno obrambo. Po seji je bil objavljen komunike, ki navaja, da je vlada soglasno odobrila navodila, ki so bila poslana vsem diplomatskim zastopnikom Francije v inozemstvu. Izrecno tudi ugotavlja, da Franciia ni spremenila svojega dosedanjega stališča. Za petek je sklicana seja zunanje-političnega odbora poslanske zbornice. Na tej seji bo podal zaSJSJZji minister ročilo o mednarodnem položaju, njegova is« vajanja pa bo izpopolnil ministrski predsednik Daladier s poročilom o stanju francoske državne obrambe, Ministrski predsednik Daladier je imet po seji vlade dolgo konferenco s šefom glavnega generalnega štaba Gamelinom, zunanji minister Bonnet pa >e konferirafl. z angleškim, po liski m in rumimskim poslanikom. Pariz, 23. avgusta, i. Za četrtek dopoldne je sklicana seja francoskega ministrskega sveta pod predsedstvom predsednika republike Lebruna. Poljsko-ruski odnošaji nespremenjeni V Varšavi docela hladnokrvno presojajo položaj in čakajo na podrobnosti nameravanega pakta Varšava, 23. avg. z. V poljskih merodajnih in vojaških krogih docela mirno presojajo položaj in naglasa jo, da Poljska nikdar ni resno računala na pomoč ruske armade. Poljska je bila že od vsega početka prepričana, da hoče Stalin v primeru evropskega konflikta očuvati nevtralnost in nastopiti šele potem, ko bo mogel odločiti izid morebitne vojne po želji Moskve. Zato je Poljska že od vsega početka temu primerno uredila vso svojo taktiko in politiko ter tako dosegla tudi neomejeno podporo Anglije in Francije. Povratek k rapallski politiki pa smatrajo v Varšavi slej ko prej za popolnoma izključen. Vest o odhodu Ribbentropa in o bližnji sklenitvi nenapadalnega pakta med Rusijo in Nemčijo je bila v Varšavi sprejeta brez vznemirjenja, ker je že potek pogajanj vo- jaških misij Angliie. Francije in Rusije * Moskvi po sodbi poljskih krogov pokazal, da Rusija ne kaže dobre volje skleniti zvezno pogodbo z Anglijo in Francijo. No osnovi prvih vesti vidi Poljska v eventualnem nemško-ruskem paktu le ruski urnik: z evropskega kontinenta in usmeritev njene politike na r>aljni vzhod. Ce pride do podpisa nenapadalne pogodbe, bo nastalo važno vprašanje, ali naj ta pakt razveljavi nemško-japonski sporazum in pakt proti kominterni. Kar se tiče poljskega stališča, ga bo mogoče jasno izraziti šel. ko bo znana vsebina nemško-ruske pogodbe. Zaenkrat je treba ugotoviti, da je polisko-ruski nenapadalni pakt iz 1. 1932 It vedno v veljavi in da se v odnošajih Poljske do Rusije ni nič spremenilo. Poljska bo slej ko prej odločno branila svoje pravice. Ribbentrop opoldne prispel v Moskvo Spremlja ga 31 vodilnih uradnikov in strokovnjakov zunanjega ministrstva Berlin, 23. avg. br. Zunanji minister Ribbentrop se je včeraj dopoldne odpeljal iz Solnograda v Berchtesgaden, kjer je imel daljši razgovor s kancelar jem Hitlerjem, nato pa se je podal z letalom v Berlin. Odtam je v spremstvu državnega podtajnika zunanjega ministx-stva Gausa in 31 vodilnih uradnikov in strokovnjakov zunanjega ministrstva z letalom odpotoval proti Moskvi. Snoči se je Ribbentrop s svojim spremstvom ustavil v Kraljevcu v Vzhodni Prusiji, odkoder je davi nadaljeval potovanje v Moskvo, kamor bo prispel okrog poldneva. Za časa bivanja v Moskvi bo nastanjen v poslopju bivšega avstrijskega poslaništva, ki je v neposredni bližini -Doma gostov«, v katerem so nastanjeni člani angleške in francoske vojaške delegacije. Berlin, 23. avg. br- Odpravnik p nt Ur ruskesa poslaništva, ki vodi posle poslaništva za časa odsotnosti poslanika, ki ie na dopustu. Je včeraj odpotoval v Moskva, da prisostvuje zaključnim pogaja njeni Ribbentropa z Molotovim. Ali je nemsko-ruski pakt ie perf ekten ali ne? Različna tolmačenja berlinskega in moskovskega komunikeja — Podpis afi šele pogajanja? London, 23. avg. e. Preobrat je prišel tako nenadno, da so pravi vzroki in even-tuelne posledice malokomu znane. Pri hladnem razmotri van j u angleški politični krogi smatrajo, da je treba vedeti neke značilne posameznosti, ki nikakor ne gredo v prilog ene same strani. Predvsem se opaža znatna razlika v stilizaciji med berlinskim in moskovskim komunikejem. Berlinski komunike zbuja vtis, kakor da je pakt že sklenjen in da gre Ribbentrop v Moskvo samo zato, da ga podpise. Po ruskem komunikeju pa gre Ribbentrop v Moskvo, da šele vodi pogajanja za sklenitev pakta. V Londonu poudarjajo, da je šel tudi Stran g v Moskvo in je ostal tam 10 tednov, pa mu ni uspelo zaključiti pakta. Prevladuje pa prepričanje, da bo prišlo do podpisa nenapadalne pogodbe v najkrajšem času ali pa kmalu po prihodu Ribbentropa Toda v tem primeru smatrajo, da bo mnogo odvisno od tega, kal vsebuje ta pakt. Sovjetska Rusija ima tudi slične pakte o nenapadanju z Italijo in Poljsko in še nekaterimi drugimi državami. Ti pakti pa vsebujejo klavzulo, po kateri Sovjetska Rusija dobi svobodo akciie, če njen partner postane napadalec napram tretji državi. Japonska demarša v Rimu in Berlinu Japonska zahteva pojasnila« kako spravljata Rim in Berlin v sklad nemiko-ruski pakt s protil toamnistUnim paktom Tokio, 33. avg br. Po sklepa vlade sta včeraj izvršila Japonska v Rimu in Berlinu demsrsi pri italijanski vladi ter zahteval* kakšen namen Ima prav za prav sklenitev ■enapsrtslnegm pakta med Nemčijo ta Šasijo in kako spravljata Italija m Nemčija to politiko v sklad ■ ki je tvoril daoedsj kakšne obveznosti bo prevzela »racija napram Rusiji v pogledu Daljnega vzhoda. V Toki ju so prepričani, da Rusija brez dalekosežnih koncesij na Daljnem vzhoda m M pristala na sklenitev nenapadalnega nokta z Nemčijo. V tem primora mora japonska vlada vedeti, kakšen pomen in smisel so »ploh pripisujeta Rim In Berlin obstoja protfkomunističnega pakta. Stran 2 »8LOYEN8KI NARODc, sred*, ». sirsMs 1999. 5Wv. 100 Poiitienl otgernH Še o vohunstvu in sabotaži Pretekli teden smo objaviti beležko o čudnem oglasu, ki je izšel v beograjskih in zagrebških listih in se je glasil takole: »Kupujemo kompletne električne centrale v dobrem stanju, z modernim pogonom. Ponudbe s podrobnim tehničnim opisom, z oznako fabrikata in starosti strojev ter fotografijami naj se pošt ie jo na naslov »Publicitas d. d., Zagreb, llica 9, za štev 31.857« O tem famoznem oglasu razpravlja sedaj v posebnem članku tudi revija »Narodna odbrana*, glasilo istoimenske na-rodnoobrambne organizacije, in pravi: »Električne centrale so energija, življenje in moč vsake industrije, ki se danes brez njih ne more niti zamisliti. Z nakupom električnih central v vetjem številu v raznih krajih države se dobiva tudi vpliv na industrijo, lahko se pa tudi izvaja nekaj, kar se imenuje sabotaža, kar vodi po želji in potrebi do paraliziranja industrijske ak tivnosti Seve. čim več je električnih cen tral v eni roki, čim več jih je podrejenih eni volji, tem hujša je nevarnost in tem večja je možnost take sabotaže Radi pri mere bomo navedli samo eno alternativo take sabotaže: recimo v slučaju vojne. Ze tarna misel na to je strašna in zadostno Uustrativna, kar z drugimi besedami pomeni, da mora biti proizvajanje električne energije v naši državi pod strogim in neizprosnim nadzorstvom pristojnih državnih organov. Lahko po tudi gre za akt nekoli ho naivne, pa vendar smotrene špionaže. Kupcu, ki v tem slučaju ni treba, da bi bil naš državljan ali sploh oseba, ki s častjo nosi svoje ime in se giblje V naši družbi, nudi tak ali stičen oglas številne podrobnosti o naših električnih napravah, on jih zbira in jih pošilja, kamor in komur je potreba. V danem trenutku bodo ti podatki izkoriščeni ali za sabotažo ali pa za popolno uničenje dotičnih električnih naprav Bog nas varuj takih slučajev in daj nam prisebnosti in znanja, da ne bomo proda jati, kar nam pride pod roko, kakor žito na klasu in grozdje na Mil Ali je pri nas res vse naprodaj? Ne, ne! Ni na prodaj nacionalna čast, naš ponos in naš patrioti-n—si £ tem se ne špekulira, vsaj ogromna večina našega naroda ne špekulira s tem. onega naroda, ki si je v krvavi borbi zgradil streho nad svojo glavo. Zato bodo tudi takt ponudbe ostale brez uspeha, zato srno tudi prepričani, da anonimni kupova fee električnih central ne bo našel odziva im da bodo državne oblasti znale poiskati osebo, ki se krije pod Številko 31.857 za- febškega oglasnega zavoda »Publicitas«. o zahtevajo tudi interesi državne varnosti, ki je poverjena njihovi skrbi. Hkrati pa bi ne bito odveč, ako bi država, čim bi zaključila preiskavo in izsledita anonimnega kupca naših električnih central, obvestila o njegovih pobudah tudi našo javnost.« Sprehod po naših goricah Negotova letina grozdja in fn demokraciji Narodni poslanec, bivši minister dr. Hin-Krizman je za »Varaždinske novosti« napisal članek »Pred odločitvijo* V tem Članku izvaja: »Morda se bo tudi sedaj na-Je/ začasni izhod in odgoditev konflikta Toda svetovna politična in gospodarska kriza zahteva svojo končno rešitev. Življe nje Človeštva ni možno brez varnosti miru. brez mednarodne solidarnosti in brez medsebojnega sodelovanja. A vse to je izključeno, dokler bo v mednarodnih odnosa jih W«fe/o nasilje, v političnem življenju dik-ternra ene osebnosti in ene stranke, v gospodarskem življenju pa finančna in gospodarska avtarkija. Bodočnost človeštva ie sssno v svobodi in demokraciji, ker od njihovega uveljavi jenja je odvisna usoda naroda in vsakega človeka.«: Svoj članek za-vršuje dr. Krizman: »Naj prinesejo bližnji dnevi take ali drugačne odločitve, eno je gotovo: naš narod mora ostati zvest idealom svobode in demokracije, zakaj od njihovega ožtvotvor jenja je tudi odvisna vas naša bodočnost.* Letaki, M se firlfo jm> Hrvatskem »Obzor« poroča: V zadnjem času prihajajo v hrvatske vesi razni propagandistični letaki. Te letake izdaja »Heinrich Kesse-meir, Hamburg XIII Hochalle 127«. Letaki so tiskani v latinici im v ekavščini. Na njih je napisano, da se dobivajo brezplačno pri imenovanem izdajatelju. Eden teh letakov ima nostov »Osvoboditelj svojega naroda«, m vsebuje pismo, ki ga je 27. listopada 1923 pisat ponemčeni Angjež Hou-ston Stemrard Chamberlain Hitlerju. V tem pismu Houston Chamberlain poveličuje Hitlerja in njegovo delovanje. Peti počitniški pedagoški tečaj Marmor. 23. avgusta ft* doaooonjl potek V. pedagoškega po- ettsttkega tečaja, ki ga je organizirala takojšnja Pedagoška centrala, j)e pokazal TSS >SXI afcadesmako stopnjo obravnavanja perečih vzgojnih in pedagoških problemov, ki zaposlujejo naše vnete šolnike ter vzgo, jtterja. Obenem pa Je živahna iniciativ-noat mariborskUi pedagogov pod vodstvom prof. fiiliba, ki imajo svoje torišče y tukajšnji Pedagoški centrali znova potrdila slove« Maribora kot Breddča pedagoške prizadevnosti m znanstvene marljivosti, Id fana svoje tradicije Že v predvojnih strem, UbdJBi mariborskega pedagoškega kroga. Globoko zajeta, stvarna m tehtno strokovna, debata o vseh teh perečih problemih Je izpričala izredno zanimanje števflnih Udeležencev za velike pedagoške probleme, ki ph dan na dan postavlja sodobnost. V ponedeljek Je razpravljal prof. dr. F. Sgee o pomenu psihološkega raziskovanja in Študiju otrok za učitelje, nadaJjeokli-ngnom opazovanju učencev ter o pemojo-Skfli poptenicah. Včeraj ▼ torek je predaval dr. V. šmidt o testiranju in slovenski reviziji testov danes v sredo pa so P»^eda-vah' dr. V. Brumen o pregledu zapedno-evropskega Šolstva, S. Srnasek o vprafta. d#d igralskega udejstvovanja, A. Berjav pa o vprašanja nase mladinske književnosti. Vsi predavatelji so bm deležni iskrenega priznanja za strokovnjaako raz-Csenjevanje osnovnih pojmov sodobne pedagoške problomat*e. Predavanja ae nadaljujejo do sobote 26. avgusta. - Prepričani amo, da bo tudi V. poda^oaki tečaj v Mariboru žel tete uspehe, kakor Maribor, 22. avgusta Ko se pojavi la našem ponesrečenem živilskem trgu prvo grozdje m si ga hodimo ogledovat, nas je gotovo 90»/t prijateljev grozdja, ki pravimo ob upoštevanju precej visoke cene, da je grozdje se preklalo. Skomine po cenenem in aa nas okus boljšem grozdju zvabijo marsikoga v Slovenske gorice, na Kozjak, Haloze in v vinorodne gorice južno pod Pohorjem. Malokateremu mestu je vinska trta tako blizu kakor našemu Mariboru. —aaj sega prav do mestne meje in je skoraj vsa najbližja mariborska okolica vzorno poraščena z brajdami. Letos smo bili že prav posebno veseli te svoje domače znanke. Tako lepo je kazala in obetala, kakor že dolgo ne. Od vseh strani so prihajala v mesto sama u srodna poročila. Ko smo začuli prepevat črička, smo upali, da bo letošnje grozdje prav zaradi poletne suše prvovrstno, toda naš vinogradnik je postal zadnje tedne srlede letošnjega pridelka skeptičen. Sprehod na Kozjak, ki se je lani v nrodaji grozdja Še najbolje odrezal je na prvi pogled po vinogradu, ki je še mesec prej toliko obetal, pojasnil vzrok malodušja našega obmejnega vmogradnika. Bilo je I tik pred Vekkim šmarnom, ko je lani lati i vinograd ob istem času nudil se zrelo zgodnje grozdje-črnino. Morda bo po dežju bolje, posebno tam v goricah nad Dra> , vo, kjer je bilo več vlage. Slične vtise nudi sprehod preko Meljskega hriba med vinogradi tja na idilično ležeče Vodoie nad Sv. Petrom. Tudi tukaj aa nudi v skrbno obdelanem vinogradu kljub zelo ugodni legi žalosten pogled. Grozdje je v rasti m v razvoju silno zaostalo, tako da ni T vsem obsežnem vinogradu niti enega grozda, ki bi bil v celoti razvit in s jagodami izpopolnjen. Ponekod ne zdi, kakor da smo tik za docveteJostjo, kjer pa imajo zgodnje grozdje. Je začelo sedaj po dežju pokati. Seveda so tudi tukaj izjeme, ki pa so redke. Te izjeme predstavljajo navadno nižji in bolj ravno ležeči vinogradi s posebno skrbno nego, h kateri spada tudi zalivanje, ali pa vinogradi na takšnih legah, ki so zavarovane proti vetru, o katerem zatrjujejo vinogradniki, da je napravil še več škode kakor suša sama. Kljub vsemu naši vinogradniki še vedno upajo na zboljšanje v prihodnjem mesecu. Ves svoj up goje v ugodno vreme, čigar vpliv lahko zlasti pozno grozdje zelo popravi. Senzacionalna odkritja Roganove ljubice Roganova tolpa ima med dragim na vesti tudi vlom v polskavsko cerkev — Skrit zaklad pod betnavsko ffkftkalftico Maribor. 23. avgusta Pavla Vezovnikova, ljubica tolovaja in rokovnjača Alojzija Rogana, se je vendar, e premislila Pivotno je zatrjevala, da j*5 nedolžna in da ničesar ne ve toda, ko jo je začel zasliševati komandir orožniške Dostaje v StudeneJr g. Žagar, je morala spričo obremenilnih okoliščin, ki so se sioale nanjo v teku spretnega postavljanja vprašanj kloniti in priznati marši katere stvari, o katerih ni hotela prej ničesar slišati Priznala je. da je vedela &a številne vlome in rokovnjaške pohode Ro-ganovih pajdašev Med drugim Je izpove dala. da ima ta žalostna druščina na vesti tudi nedavni vlom v cerkev v Zgornji Polskavi. Povedala je tudi, kje so zako pani ukradeni predmeti, namreč da so pod smučarsko skakalnico v Betnavi. kamor so odšli davi studenški orožniki pod vodstvom neumornega komandirja studenške orožniške postaje g Žagarja, da preizkusijo resnicoljubnost Roganove ljubice. Roganova ljubica je priznala, da je 4 leta živela z Ivanom Jazbinškom. čevljarjem v Studencih Morala je vsak dan iti v betnavski gozd, da si je služila denar s telesom, zaslužek pa je morala odriniti Jazhinšku. Priznala je tudi, da so razboj oiki prihajali vsak večei s nahrbtniki polnimi raznih predmetov in jestvin. Z Roganom se je 14 avgusta odpeljala » avtobusom v Selnico, kjer sta oba izsto pila. Rogan jI je dejal, naj ga počaka, če ia ima opravek, toda čakala ga je zaman Ni ga bile več na spregled. Zato je odšl? peš do Grobeinega. kjer je obiskala so odnike. Dne 22. avgusta se je vrnila s tovornim avtomobilom v Maribor. Odšla j« v Jazbinškovo stanovanje v Studencih kjer je vzela nekaj predmetov Priznal; ie tudi. da sta Peša in Jazbinšek vlomih v župno cerkev na Zg. Polskavi o čeme smo svoječasno poročali Monstrance ir kelih sta skrila pod betnavsko skakalnic denar pa zapravila. StudenSki orožnik bodo skušali ugotoviti, če so njene tzpo vedi resnične. Čudno je le. da krije prece svojega ljubčka Rogana. dočim skuša po tlačiti Jazbinška. Priznala je tudi vlom okolici Pragerskega O vlomu v Stokov trgovino v Kamnici pri Mariboru je w dela samo to, da so prinesli precej čokosn de in da se je je dobro najedla Lep uspeh sok^Iskfh I plavalni!* tekem Maribor. 22. avgusta Z lepim uspehom so se konča'c plavalne tekme mariborske sokolske župe. ki so bile v Slovenjem Gradcu Pri tekmah ie sodelovalo 29 tekmovalcev šestih društev in sicer Sokolskega društva Maribor matica. Sokola Maribor I, Ptui Guštani. Sloveni Gradec in Ruše Rezultat tekem kaže lep uspeh plavalnega sporta v sokolskih društvih zadnja leta Tekmovali so člani članice in moški naraščaj. Pred pričetkom tekem, ki jih je gledalo lepo število gledalcev, sta izpregovorila iskrene pozdravne besede župni načelnik br Komac in okrožni predsednik br. Rojnik. Rezultati plavalnih tekem so bili: 100 m prosto (Člani): A!oJ2 Zimic. Maribor matica 1.13.9; naraščaj: Srečko Ber-Lič (Ptuj) 1.18.9. 66 m prosto, člani: Alojz Zimic. Maribor matica 46 sek.; naraščaj: Srečko Berlič Ptuj 46.4. 100 m prsno, člani: Milovan Mihorko, Maribor matica, 1.37.4; naraščaj: Zvonko Koštanjevec, Ptuj 1.37.9. 66 m hrbtno, člani: Alojz Zimic, Maribor matica 1.02; naraščaj: Savo Petek. Maribor matica 1.08.8. 66 m prsno, naraščaj: Vlado Babic. Maribor I., 1.03.2. štafeta 3X66 m mešano, člani: Maribor matica 3 min.; naraščaj: Ptuj 2.56.9 66 m prosto, članice: Vida Mihorko. Maribor matica 1.14.2. Skupno so dosegli: Maribor matica 114, Ptuj 65, Maribor I 31. Guštanj 20, Slovenj Gradec 15, Ruše pa 4 točke. Nova avtomobilska zveza Ptuj-Sl, gorice Ptuj 23. avgusta Postna direkcija v Ljubljani je otvorila v začetku 1.1937 potniški avtomobilski promet na progi Ptuj—Haloze, dne 1. septembra t, L pa ga bo razširila tudi na progo Ptuj—Slov. gorice. 8 tem dnem bo uvedla krožne poštne avtomobilske vožnje v dolžini 40.9 km na progi Ptuj—Sv. Urban— Sv. Bolfenk V Si. g.—Sv. Andraž v Si. g.— JurSincl (Sv. Lovrenc v Si. g.)—Ptuj. Postni avtobus bo vozli vsak dan dvakrat. Zjutraj bo odhajal iz Ptuja ob 6. ta se vračal ▼ Ptuj ob 7.S5 pri drugI vožnji pa bo odhajal iz Ptuja ob 13.30 to se vračal ob 15.05. Da bo vsemu prebivalstvu ob progi omogočeno priti po najkrajši poti v Ptuj ta se vrniti po najkrajši poti, se bo spreminjala smer voženj vsak drugI dan (kakor je to pri avtomobilskem prometu v Ralose). Ob tihih dneh (1, 3, 5 itd.), bo vozil postni avtobus pri prvi vožnji v smeri Ptuj— Sv. Urban—Sv. Bolfenk—Sv. Andraž—Jur-šinci (Sv. Lovrenc)—Ptuj, pri drugI vožnji po v smeri Ptuj—JurSincl (Sv. Lovrenc)— Sv. Andraž—Sv. Bolfenk—Sv. Urban—Ptuj. Ob somli dneh (2, 4, 6 Itd.), bo obratoval pri prvi vožnji v smeri Ptuj—JurSincl (Sv. Lovrenc)— Sv. Andraž — Sv. Bolfenk—Sv. Urban—Ptuj, pri drugi vožnji pa v smeri Ptuj—Sv. Urban—Sv. Bolfenk—Sv. Andraž —Jurimo! (Sv. Lovrenc)—Ptuj. Na novi avtobusni progi so naslednje stalno m pogojne postaje: Ptuj—posta, Ptuj— Florjanski trg, Ptuj—Zupančič. Ptuj-kolo-dvor, Nova vas—Bračič, Gemci—iteger, Janezove!, Sv. Urban, križišče, Dolic. Svetnici—Desinci, Ločič, Sv. Bolf enk v 81. g.. Trnovska vas, Drbettoci, Sv. Andraž v SI. g.. Vltomarci, Hvalettad. Geriinci, Gradi-lak, Gabernik. Juritad (Sv. Lovrenc v S!. Paemje-Tobiaa, Podvlncft- Korenjak. Rogoznica, križ, Ptuj-kolodvoi Ptuj-Zupančič. Ptuj-Florjanski trg, Ptuj-pošta. Zveze k vlakom in od vlakov so ugodne podrobni vozni red pa bo razposlala poštna uprava. Voznina je določena po 70 par od kilometra. Na progi so 4 vmesne pošte, ki bodo prejemale in odpravljale pošto vsak dan dvakrat, medtem ko so jo pri sedanjih vožnjah s konjsko vprego prejemale šele v poznih popoldanskih urah. Izpred sodišča Pred sodnikom g. M. Senico ie bila pri tuk. sreskem sodišču zanimiva obravnava v zadevi napada bratov Aloizija in Janeza Peršaka iz Kušernika na Franca Pšeničnika iz Pernice v Slov. goricah. Peršaka sta namreč 8. junija napadla v Vukovju Franca Pšeničnika in sicei okoli 14.. ko sta se vračala z jieke prireditve slovenskih fantov v uniformi proti domu. Navalila sta na Pšeničnika, ki je član Sokola, ter ga s pestmi in jermeni uniforme pretepla Pšeničnik je sporočil zadevo šmarieškim orožnikom, ki so oba brata Peršaka zaslišali. Priznat* sta. da sta ga pretepla. Pred sodiščem p% so se poravnali. Brata Peršaka sta se zavezala, da bosta plačala Francu Pšeničniku po 50 din in sicer v teku meseca dni. Pšeničnik je izjavil pred sodnikom, da bo znesek izročil občini pri Sv. Marjeti ob Pesnici, ki naj uporabi denar za revne otroke. Iz CeJfa Mariborske in okoliške novice —c Na pravi naslov so niso obrnili pri novi upravi delavske zbornice v Ljubljani, ko so vložili tožbo napram strokovnim organizacijam, ker nočejo izprazniti prostorov v celjski de:avski zbornici V ponedeljek bi morala namreč biti razprava pred tukajšnjim okrajnim sodiščem, za katero je vladalo predvsem v delavskih krogih veliko zanimanje. ■ Do razprave pa ni priSlo, ker so o U novi upravitelji delavske zbornice opozorjeni, da se niso obrnili na pravi naslov, nakar 80 tožbo umaknili. —o ie en član Roganove družbe prijet? Včeraj dopoldne je aretiral celjski orožnik Otorepec v Sp. Hudinji pri Celju 57-letnega kleparja Fetelmaka Antona, ki je pri zaslišanju priznal, da se pozna z Alojzijem Roganom. ki se je Istega dne mudil v Sp. Hudinii ter je ušel. ko so mu prišli na sled. Ni izključeno, da sta bila oba v kaki zvezi z zločini, ki so se dogajali zadnje čase v okolici Maribora. Pri zaslišanju je Petelinsek priznal, da se že 17 let klati po svetu. Sploh je njegovo prirjovedovanje zelo sumljivo. Pri njem so našli tudi mnogo »rebrnine. — Alojzij Rogan uživa lepo svobodo po gozdovih V Savinjski dolini, kakor se je moglo ugotoviti po njegovem nedeljskem begu. Baje se potika v okolici St. Petra. Orožni-stvo je zasedlo to obkolilo vse gozdove v tej okolici in je upati da bo nevarni zločinec kmalu prišel v roke pravice. —c Vsa celjska društva vabi mestno poglavarstvo na sestanek, ki bo v četrtek 24. t. m. ob 18. v »lestni posvetovalnici. Namen sestanka je razgovor o svečanfi proslavi rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra H. Društva, k! morda po pomoti niso dobila vabila se naprošajo, da se po svojem zastopniku sestanka gotovo udeležijo. —c S hruške Je padel. Ko je bil v nedeljo 5-letni Kari B8hm. sin zdravnika iz Gradca na obisku v St. Pavlu pri Preboldu, je pri obiranju hrušk padel z drevesa in si zlomil levo nogo pod kolenom. teoaj sms sušenje sadjo bo lL in 12. septembra v tukajšnji Vinarski in sadjarski šoli. Tečaj bo teoretičen In praktičen in bo trajal vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. Prenočišče bodo imeli tečajniki v šoli, zrn prehrano pa morajo poskrbeti sami. Prijave se sprejemajo naj_ kasneje do 8. septembra. — Mariborski živinski sojem dne 22. avgusta: Prignanih je bilo 18 konj. 24 bikov, 200 volov, 425 krav, 18 telet, skupno 685 repov. Ceno so bile: debeli voli 3.75 do 4.75, poldebeli voli 3 do 3.75, plemenski voli 4.25 do 5.25. biki za klanje 3 do 4.25, klavne krave debele 3.25 do 4.50. plemenske krave 3.50 do 4.75, krave klobasarice 2 dO 2.75, molzne krave 4 do 5, breje krav« 3.50 do 4.50, mlada živina 3.75 do 4.75, teleta 4 do 5.50 din. Prodanih je bilo 387 komadov. Volovsko meso prve vrste 10 do 12, volovsko meso n. vrste 8 do 10, meso bikov, krav in telic 6 do 12, telečje meso I. vrste 10 do 12, telečje meso H. vrste 8 do 10, svinjsko meso sveže 10 do 14 din za kg. — Zopet sedem. Varnostni organi so zasačili včeraj ob naši meji zopet 7 oseb, ki so hotele skrivaj preko meje. Spravili so jih v Maribor, odkoder so jih poslali v domovne občine. Gre za mlajše delavce iz hrvatskega Zagorja. — Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Albanežejeva lekarna pri sv. Antonu na Frankopanovl 18 in Kbnigova lekarna pri Mariji Pomagaj na Aleksandrovi cesti 1. — Taborišče za delonorzneže. Poročali smo. da bodo na petkovi seji mestnega sveta razpravljali o taborišču za delo-mrzneže. Kakor se čuje nameravajo zgraditi taksno taborišče v stražunskem gozdu ali na drugem primernem prostoru v bližnji mariborski okolici. — H. drž. ^r "danska šola v Mariboru. Vpisovanje v vse razrede bo 1. in 3. ser^ornbrr dopoldne. V prvi razred e vpišejo učenke, k* so dovršile 4. razre-ie ljudske šole brp- ter do 1. januarja 1940 ne bodo presegle 14. leta. K vpisov^ Ni naj pr"r.e3e vsaka učenka zadnje Šolsko izpričevalo in predpisano :avčno potrdilo Učenke iz izvenmaribor. *kih občin morajo predložiti nekolkovano *rdilo svoiegra občinskega urada, iz ka-erep^ ► ■**no, v kateri občini stanu- 'ejo. Novinke in učenke, ki pridejo iz irugih ju»wudova naj prinesejo s seboj tudi no davčno ootrdiio. Starši, ki imajo v so. ah več otrok, plačajo za prvega otroka ooliio, za ostale otroke le polovično šolnino. Popravni izpiti bodo za 4. razred 31. avgusta ob 10. za ostale razrede 4. in 5. septembra Kakor je razvidno iz razglasa aa oglasni deski. Vse podrobnosti glede odmere šolnine, raznih plačil pri vpisovanju, otvoritvene službe božje in začetka ednega pouka bode zvedele učenke pri pisovanju — Hočki Sokoli bodo priredili v nede-Y> 27. : m. ob 15. javna telovadni nastop aa letnem telovadišču. Sokoli m sokolstvu naklonjeno občinstvo se bodo nedvomno v čim večjem številu odzvali vabilu ter se delezUi nedeljskega sokolskega slavja v ločah. — Mestni avtobu« vozi na progi Mari-oor -Ljutomei vsak dan kakor doslej, ob aedeljah in praznikih pa odhaja iz Mari. bora ob 6. zjutraj in pol 18., iz Ljutomera proti Mariboru pa ob 6. zjutraj in ob 8. — Učiteljska vest. šolski upravitelj irz. ljudske šole v Sv. Petru pri Mariboru g. Vladimir Kor bar je razrešen upraviteljskih poslov. Za novega upravitelja je imenovan Anton Korban. — Zanimiva reč. Prejeli smo: >V neki okoliški občini se dogajajo zelo zanimive stvari. Znano je vsakomur, da so v neki občini v bližini Maribora odkrili spominsko ploščo. Denar za izdatke je začasno založila občina. Dolgo so šušljali, da je prejel g. župan od sorodnikov neki znesek za povrnitev stroškov, občinska blagajna pa ni vedela o tem ničesar. Zadeva se je na nedavni seji razčistila, ko je g. župan priznal prejem denarja. Obenem se je zavezal, da ga bo vrnil oziroma da bo na vozil na cesto gramoz, kar pa je protizakonito. Zopet je precej nevoščljivosti, češ, zakaj zaslužijo samo nekateri odbor_ niki, drugi pa nič. V ostalem je, kakor znano, običaj, da se oddajajo javna dela z licitacijo, gotovim ljudem pa menda to ni potrebno.« — V kastni gostilni okraden. Gostilničar Ivan Pur gaj na Glavnem trgu št. 5 je pri. javil policiji, da mu je ukradel nekdo iz suknje razne dokumente. — Pretep v Ulici kneza Koclja. V neki gostilni v Ulici kneza Koclja je med gosti nastal prepir, ki se je naposled končal s splošnim pretepom. Pri tem sta se zlasti odlikovala neki Ivan R. in Jurij H., ki sta se obdelavala s pestmi, tako da sta bila oba krvava. Končno se je posrečilo gostilničarju, da je razgrajača in pretepača izrinil iz gostilne na ulico, kjer sta se ponovno zgrabila in pretepala. Konec je napravila policija, ki je oba pretepača aretirala. — Avto zavodi v železniške zapornice. Pri Ormožu je tovorni avto 2—1403, ki Je last Avgusta Bergle za iz Ormoža, xa vozil v železniške zapornice ter jih zlomil. Ze_ lezniška uprava ima zaradi tega 300 din škode, šoferja so orožniki ovadili državnemu tožilstvu v Mariboru, — K"** vse kradejo. V stanovanje Magdalene Arih v S t. Janžu pri Dravogradu se -e vtihotapil neki zlikovec, ki ji je odnesel Iz nočne omarice 1200 din vredne umetne zobe. — Posestniku Janezu Slati-ČU iS Spodnjega Velovlaka je izginila iz hleva 500 din vredna svinja, ki jo je tat kar z vozičkom odpeljal. — V Zgor-Polskavi so krtčeni lisjaki odnesli posestnikom Btefanu Pečovniku, Jakobu Bolku In Ljudmili Grabnikovi iz kurnika kokoši in imajo zaradi tega omenjeni poeetniki okoli 400 din ikode. — življenju nevaren most je med Mežico in Selovcem, ki je last občine. Ta most je za vsak promet neprimeren in je velika nevarnost, da se lepega dne ne pripeti katastrofa. _ _ Slovenjogoriske novice. Naal vrti ga. silci pri Sv. Lenartu v Slov. goricah se marljivo gibljejo. Sedaj si hočejo nabaviti avto. da bi lahko čim hitreje ustrezali svojim človekoljubnim dolžnostim. V to svrho so imeli v nedeljo v prostorih Sokolskega doma svojo prireditev, ki je Irrasno o*v»**. v^'-~ sv*tslcnarlflrtm gasilcem želimo &e mnogo novih uspehov. — Pri Porciču pri Sv. Lenartu je navalilo bi zasede 5 fantov na delavca Karla Vijačka, ki je obležal s poškodbami po rokah. Na-padenec zatrjuje, da napadalce pozna, pa se jih ne upa izdati, ker bi bil potem v še večji nevarnosti. — Na meji ustreljen. Na S latinskem vrhu pri Sveč ini je hotel 41 letni delavec Ivan Majhenič iz Poker prekoračiti mejo. Kar se na poziv graničarja ni ustavil, je straža streljala in ga ustrelila. — Karambol. Snoel je treščil Tavčarjev avtomobil, ki prevaža mesne izdelke pri Selnici v jablano. Avtomobil se je popolnoma razbil in so ga morali odpeljati z drugim tovornim avtomobilom. šofer je ostal po čudnem naključju ne poškodovan, pač pa je bil ranjen tvrdkin zastopnik Franc Harber. Še vedno čakajo na plače Bivši delavci Strojnih tovarn in livarn v Ljubljani nam sporočajo: Strojnih tovarn in livarn v resnici ni več, vendar pa zadeva Še ni povsem likvidirana. Javnosti najbrže ni znano, da delavci in nameščenci niso še vsi prejeli zaostalih plač. Ne morejo si razložiti tega zvlačevanja, saj sta minili Že dve leti, odkar dolguje bivše podjetje delavstvu in uradništvu plače. Prodali so stroje in končno še nepremičnine, uslužbenci pa še vedno čakajo na skromne plače. Po zakonu so plače vknjižene na prvem mestu in zato ne moremo razumeti, zakaj Še nismo izplačani. Mislimo, da bi se za to zadevo morale zanimati pristojne oblasti, zlasti o priliki prodaje, će so bile prodane tako velike nepremičnine, je izkupiček vsekakor presegel znesek, ki ga je podjetje dolgovalo delavstvu. Ob tej priliki ne bomo več naglašali, kako velikega pomena je bilo to podjetje za Ljubljano ter mestno občino, pa tudi za banovino ter da bi bilo potrebno o pravem času preprečiti propast podjetja. Sedaj je že prepozno, a zadevo bi bilo vendar treba definitivno likvidirati ter izplačati revnim delavcem tiste dinarčke, ki bi jih morali že davno prejeti. Lfnblfana v jeseni Polovico potnih stroškov si prihrani, kdor potuje v prvi polovici meseca septembra v Ljubljano. Dne 2. septembra se bo pričel Ljubljanski jesenski velesejem, ki bo trajal do 11 .septembra. Kdor si bo velesejem ogledal, bo imel brezplačen povratek. Na odhodni postaji si mora kupiti vozovnico do Ljubljane ln rumeno železniško izkaznico, ki stane 2 din. V Ljubljani, na vele-sejemskl blagajni se bodo izdajala potrdila o obisku velesejma, nakar bo veljala vsakemu stara vozovnica z železniško izkaznico za brezplačno vožnjo na postajo, s katere je odpotoval. Ta olajšava velja za potovanje v Ljubljano od 28. avgusta do 11. septembra, za povratek pa od 2. do 16. septembra. že pregovor pravi, da so čebelice marljive. To bomo videli nazorno tudi na zanimivi čebelarski razstavi v okviru letošnje jesenske prireditve ljubljanskega velesejma. Slovenci smo imeli in imamo še mnogo dobrih čebelarjev. Imena nekaterih naših čebelarjev so znana tudi zunaj po svetu. Naše čebelarstvo je na visoki stopnji, dalo pa se bo še bolj razviti in izpopolniti, če bomo naše čebelarje in njihovo delo ob polnem razumevanju njegovega pomena podpirali. In to bo v prvi vrsti namen čebelarske razstave na ljubljanskem velesejmu, kjer bomo videli panje in čebelarski pribor, popolno garnituro za kuhanje voska, stiskalnico, kotel, zbiralnik za vosek in celo majhen vzoren čebelnjak, na katerem bo mogel tudi laik spoznati, kakšen bodi čebelnjak, ki naj v polni meri služi svojemu namenu, čebelarska razstava bo gotovo zbudila splošno pozornost, saj je pri nas zanimanje za čebelarstvo že od nekdaj veliko. Akvariji in eksotične ribice so privlačnost zase. Vsak človek, posebno pa mladina rada gleda vodne živali in živalice v njihovem svojstvenem življenju. Zato imajo akvariji vedno dovolj hvaležnih obiskovalcev. Veliko zanimanje bo gotovo zbudila na jesenskem velesejmu v Ljubljani od 2. do 11. septembra tudi razstava akvarijev in eksotičnih ribic, ki jo bo priredil Klub akvaristov v Ljubljani. Cvetlice krase človeku življenje, spremljajo ga od rojstva do smrti. Nobenega važnejšega dogodka v človekovem življenju si ne moremo misliti brez njih. Kako pusto in prazno bi bilo naše življenje brez cvetlic! Zato pa tudi vidimo pri vseh kulturnih narodih mnogo smisla za cvetličarstvo. Tudi pri nas radi gojimo cvetlice in vedno več je prijaznih hišic, ki so jim okna lepo okrašena z njimi. Toda še bolj si moramo približati te nežne prijateljice človeka, še bolj jih moramo vzljubiti in še bolj gojiti. Temu namenu bo služila lepa cvetlična razstava, ki jo bo priredil vrtnarski odsek podružnice Sadjarskega m vrtnarskega društva v Ljubljani na jesenskem velesejmu. Na nji bomo videli mnogo plemenitega cvetja. To razstavo sd mora ogledati vsak ljubitelj cvetlic, a teh je med nami mnogo! Slovenke slove kot dobre gospodinje. To ve in lahko potrdi vsak, kdor je potoval po svetu in se prepričal, kakšne so gospodinje drugod.. Slovenke so znane kot »krbne, varčne, praktične gospodinje, ki znajo urediti dom tako, da se počutijo družin? okrog domačega ognjišča dobro in prijetno. Naše marljive gospodinje so lahko ponosne na sadove svojega dela in jih morejo brez skrbi pokazati tudi široki javnosti, saj se je Že ponovno pokazalo, da so njihove prireditve na višku. Posebno pozornost zbujajo pri nas gospodinjske razstave in so tudi vedno dobro obiskane. Te razstave so že nekako nerazdružno zvezane z našim velesejmom. Tudi letošnja na jesenskem velesejmu v Ljubljani bo nad vse skrbno prirejena. Nail gobarji pripravljajo. Gospodinje se že ozirajo na trcu za gobami in komaj čakajo, da se prične njihova sezona. Dokler ne dobimo Izdatnega dežja, seveda gob ne bo, čim pa bo zemlja dobro namočena, pojdejo naši gobarji na delo in na trgu bomo imeli vsak dan do\-olj gob. Kdor pa hoče s pridom nabirati gobe. mera tudi poznati vse najrazličnejše vrste, a kar je glavno, razločevati mora užitne od neužitnih in strupenih gob. Gobe Jemo vsi radi in vsak bi jih tudi rad nabiral, če bi jih le poznal ln če bi mu dopuščal čas. Kdor hoče spoznati ln poznati gobe, si bo moral ogledati zanimivo razstavo na letošnjem jesenskem ljubljanskem velesejmu. kjer bo razstavljenih okrog 150 vrst gob v naravi ter lepih modelih in slikah. Prikazano bo tudi sušenje gob in njihova priprava si