Posamezna številka : 1 krono. tTABOB* izhaja Tmk dan, rarr« nedelj« in praznikot, ob 18. ari z da. um o m naslednjega dne tel atane celoletno 180 polletno 90 S, oet»tletno 45 A, mesečno 15 n* Ln s era ti po dogovora. Pri ▼•ihratn. objavi popast. Mari- •• pri upravi »TABORA*, MARIBOR, Jurčičeva aUca jtev. 4. O D POaTirosrA PA.vSAXrR'21irA o a s TABOR : ar. KKionmmmriknnm.; ; Posamezna številka: 1 krono. | DEEDSliTVO gg nihaja v Miri- * bora, Jurčičeva ul. st. 4, i. a»d- J stropi o. Telelon intdrnrb. et. 276. » UPRAVA se nahaja v Jurčičevi R ulici et. 4, pritličje, desno. Tele« » iou st. 24. SHS poštnočekomi na- *-j ČU* fitev. 11.787. J Na naročila brez denarja se ne 3, ■ oaira. — Rokopisi se ne vračajo, jjt m-JEBua 09JUMMJUL Leto: I. Maribor, torek 16. novembra 1920 Številka: 68. D’ Annunzio ne priznava sporazuma v Santi Margheriti. Nove pustolovščine kvarnerskega regenta. — Mučen utis jadranskega poraza v Beogradu; t>r. Avgust R e i s m a n: Bela Gora. Maribor, 14 novembra. Dne 8. vinotoka 1920 so Cehi obhajali tristoletnico bitke na Beli Gori, ko so zgubili svojo svobodo in samostojnost. Ta bitka na Beli Gori je eden najpomembnejših dogodkih v svetovni zgodovini. Za vsak drugi narod bi morda postal dan smrti, pečnega rob-st^a, Cehom pa je postala bitka na Beli Gori. najresnejša knjiga življenja. Pri učenju svoje zgodovini so začenjali in končavali pri bitki na Beli Gori, ob obletnici je vedno romalo nad tisoče in tisoče ljudij na to ogromno narodno gomilo ne pretakat solze, ampak iskati sebe, zaklinjati maščevanje zavratnim Habsburgovcem. In celi narod se je po^svojih voditeljih, začenši s Komenskyem, pa do Masaryka pripravljal na obračun osvobojenja, Trebalo pa je za to pred vsem spoznanja, kdo je bil pravi krivec belogorske nesreče. In češki narod je bil toliko srečen, da so mu že t&kratni sodobni pisatelji. povedali v obraz resničo. Narod, ki propade tako globoko in se poda brez odpora v robstvo, ki že naslednje jutro svojemu včerajšnjemu sovragu liže roke in do tal pred njim pripogiba hrbet, tak narod ni vreden boljše usode, najmanje pa sme iskati krivde svoje slabosti drugod, izven sebe. Narod niore propasti le tedaj, kadar se zlomi njegova notranja sila; padanje narodove morale, celotne nravne sile, oznanjuje vedno zunanji propad. In ta usoda doleti vsak narod, pri katerem ljudje iščejo predvsem svojo lastno osebno blaginjo, kateri se mora podrediti vse drugo, posebno pa blagor javnosti, celote, države. Takšni so bili 3red bitko na Beli Gori češki stanovi, akratni predstavitelji češkega naroda. Svojih podanikov, kmetov in meščanstva niso poznali, še manje vedeli ceniti njihovb silo in zato • tudi niso iskali pri njih zaupanja. In tako so prišli v odločilnem trenutku na Belo Goro s tujo armado; —- v eni uri je bila usoda češkega naroda za tristoletja zapečatena. Brez odpora, brez boja so bežali najeti plačani vojaki, le peščica Moravanov se je bila hrabro, dokler ni jadel zadnji mož. Čez 300 let je končno češki narod srojo notranjo edinost tako okrepil, da je v onem velikem zgodovinskem tre-notku pred 2 leti ražtrgal suženske vezi in si 7,op’et pribojeval svobodo in samostojnost. Bilo pa je to dejo tristoletne priprave, tristoletne vzgoje, sad in plačilo za tristoletno pokoro po •spoznanju astne krivde in onemoglosti. Te dni pa smo tudi mi obhajali obletnico svoje svobode. Skromno smo 'šli mimo te obletnice, kakor je skromna tudi njena vsebina. In v nedeljo smo govorili na — protestnih shodih za Jadran. hjekaj dni poprej smo kričali radi Koroške. Kakor je bil naš molk že čez par dni. Žal, da to ni bil molk moža, ki pri tem vedno misli na se, kar je zgubil. Kakor vsi, ki so majhni, in slabi, smo tudi mi po poročilih iz St. Margherita iskali krivca svoje nesreče izven sebe, kričali smo in še bomo vpili na vlado, na katero bomo ravno tako kričali, če bi zahtevala za boj proti Italijanom davkov in vojakov. Vtem leži vsa naša tragika. In le zato smo doživeli svojo jugoslovansko Belo Goro, rfovo Kosovo ob času, ko slavijo drugi Vstajenje. Ne vemo, kedaj Milan Razpotnik: Literat in njegov brlog. (Poglavje k stanovanjski bedi). V Mariboru še nisem bil nikoli. Se daj pa, ko mi je gospod poverjenik za prosveto zlohotno nakazal enkratno izredno pisateljsko podporo v znesku 1000 kron (strmi in čitaj svet! tisoč kron!) 'in nisem vedel, kaj bi s tem kndževskim darilom začel, sem se po dolgem raz, mišljanju zavedel, da bi se spodobilo, izredno to podporo kavalirsko zakrokati. In tu sem se spomnil svojega prijatelja, literata Jožefa, ki sem slišal o njem, da se je nastanil nekje v Mariboru. V vsa, kem kbty naše domovine sem ga srečaval, med vojno sva se celo vozila po torpedovkah y Dalmaciji, če nisva slučajno vozila barke pq ozkih ulicah Splitskih ali streljala rac po prostornih močvirjih okoli Metkovjčev. Poznal sem ga in vedel, da ne bo prežalosten večer, ki ga preživim ž njim. Če ga najdem Prijatelj Pugelj mi je postregel z nje govim naslovom: Krčevina 83. In tako sem se podal na pot s svojo polno mošnjo in z lepimi mislimi v duši. Vlak je vozil z vso zaspanp naglico, pp ljubljanskem polju so se preletali trop: jačnib vran, LMljanioa sg ifc j potoki lpoi bomo tudi mi maščevali svojo Belo Goro. Gotovo ne niti črez tristo let, ako se ne / bomo končno streznili, spoznali svojo lastno nemoč, lastno notranjo gnilobo, ki nam kot slana pomladno zelenje u-ničuje vsak večji polet, zastira oči in izmozgava odporno silo. Le v zavesti svoje združene sile celega naroda moramo upati.na Jadran, na vso zgruženo Jugoslavijo!. Treba pa je predvsem, da se sleherni izmed nas tega zaveda in .pozitivno vrši svojo dolžnost 1 ^ Notranja in zunanja politika. . * Javna shoda JDS v Ptuju fn Ormožu sta se vršila včeraj ob sijajni udeležbi. Poročilo iz rezolucije prinesemo vsled pomanjkanja prostora jutri. * Pobrežje. V soboto zvečer se je vršil v Balonovi gostilni zaupni sestanek JDS, ki je trajal 3. ure. Profesor Voglar je .obrazložil pomen volitev in naslikal nevarnost, ki nam preti od nazadnjaštva. Volilci so si bili vsi edini v tem, da ne sme nikdo iz komodnosti ostati pa dan volitev doma, ko vidimo, da bodo klerikalci in socijalisti spraviti zadnjega *olilca na volišče. m * Marenberg. V nedeljo, .dne 14. t. m. se je vršil tukaj v Brudermanovi gostilni volilni shod demokratske stranke, katerega se je udeležilo lepo število vo* lilcev. Shodu je predsedoval g. notar Golob. Govornik prof. Mravljak iz Gelja je razpravljal o programu stranke in njenem dosedanjem delu, zlasti je obrazložil zaslužno in uspešno delovanje voditelja naše liste, ministra dr. Kukovca za izboljšanje razmer našega uradništva in sploh javnih uameščencev. Zbrani vo- umazanih krokodilskih solz izlivala v narastlo in penečo se Savo. Litija, kraj prvih literarnih blodenj Jožefovih, kraj prve njegove slave, kjer sta ga včasih obiskala celo pokojni »Aškerac"*, naš Aškerac, in sedanji general Maister poleg drugih literarnih kapacitet, je tonila v megli in se pogrezala v prod in zaspanost. Med Zugorjem in Trbovljami nekje se še danes vije ista pot navzgor prpti Koščici, ki jo je tolikrat obiral pokojni Tone Medved, ko je bival tam gori v prognanstvu. Nekdaj mi je to pot popisal s klasično kratkočo: „Kadar grem po njej domov, se lahko stoje pasem*. Preljubi moj Tone, ko bi vedel, kako se literati sedaj pasejo, bi se obrnil v grobu in zapel Tedeum, da ne tlačiš več te svobodne zemlje! Med Zidanim mostpm in Rimskimi toplicami sem se spomnil Aškerca in bulil tja na desni breg Savinje, kjer se je rodil. In vstala je pred menoj ysa njegova oseb-nost iz zadnjih časov, vsa njegova ve-ličina, odigravala se pred mojimi očmi vsa tragedija njegovega življenja. Morda sem bil edini na svetu, ki je v tistem trenotku mislil nanj, ki je bil poosebljeno delo I In ifi tej priliki sili trpkost v maje srce in v moje pero. Toda o tem drugi VMJSt. P^rižeo. jfa jn^jtuilj lilci so sledili lepim izvajanjem s pozor« nostjo in odobravanjem in so navdušeno sprejeli strankino kandidatno listo. * Vuzenica: Volilni shod JDS, kt se je vršil zadnjo nedeljo dopoldne v gortini g. Mravljaka, se je; obnesel sijajno. Shoda, kateremu je predsedoval posestnik g. Jakob Verdnik iz Vuzenice) se je udeležilo nad 200 ljudi, ki so a napeto pozornostjo sledili izvajanjem kandidata gospod prof. Fr. Mravljaka. Govornik je v lepem, široko zasnova' nem govoru razpravljal ,o važnosti vo« litev za konstituanto, o programu de mokratske stranke in o dosedanjem delu njenih predstavnikov v Beogradu, zlasti z ozirom na obrtniški in krneč’ stan. Zborovalci so izvajanja sprejeli a odobravanjem in z navdušenjem je bila sprejeta strankina kandidatna lista.,-* Na shodu se je tudi sprejela resolucija; v kateri zborovalci ogorčeno protestirajo proti sramotnemu sporazumu z Italjjo in izjavljajo, da tega sporazuma nikdar* ne bodo priznali, • Glavne točke pogodbe z Italijo! Naši in italijanski delegati so v Rapallu določili sledeče točke sporazuma: Meja v Sloveniji teče od, višine Peša, ki je tromejna točka Italije, Avstrije in Jugoi slavije po razvodju Soče ip Save do Tri glava čez Mežico vzhodno pobočje Po« rezna Blegoša, Bevka dalje na višina na Žirmi, tako da ostanejo Dol; Žiri, Opale, Heviače, Rovte Jugoslaviji, Breznik, Vreznik, Zavratee in Medvedje Brdo pa Italiji. Istotako ostane Italiji tudi Idrija, o kateri so prve vesti trdih; da pripade nam. Dalje gre meja med Idrijo in Logatcem na višino prelaze, med Planino in Postojno. Tu pripadejo/ nam Dolnji in Gornji Logatec, Unec; Planina in Rakek, Postojna in ostala -—■j ^ ■ i.v ■ m puhal mimo Celja, zavozil v Bartschevo ,štajersko neskončnost" in po dolgi utrudljivi poti dospel v Maribor. Ko sem se preril skozi gnečo raznih obrezancev in prepeličarjev, sem ob vhodu nenadoma zagledal visoko, popolnoma šbmaštersko prihaljeno postavo prijatelja Jožefa. Ves zadovoljen in vzra-doščep hitim k njemu in mu stisnem roko. ' ( »Čakal sem Te, vedel sem, da prideš*, je dejal. »Kako to, saj nisem ne. pisal, ne brzojavil, ne telefoniral, ne zarjovel čez hribe in doline, da se pripeljem \ »Vidiš, to je tako*, je dejal in se počasi okrenil. »Lačnemu človeku se sanja o pečenki in ribah, ženjemu o sladkem Vipavcu in pikolitu. Meni pa, ki stanujem v brlogu, ’ki ga boš še danes videl, se navadno sanja o velikih svetlih sobanah, po katerih se izpreha-jam. Vse je prepreženo s perzijskimi preprogrami, po kotih šušte in se priklanjajo palme, skozi visoka okna lijejo solnčni žarki, prepletajo moje sive lase, razveseljujejo moje trudne oči. In tako se mi je tudi snoči sanjalo, da sem v topli svetli sobi, da sedim za novo pisalno mizo in pišem lepo novelo. Tedaj njem si stal Ti, ljubi moj človek, ki šž me prav po stari navadi pozdravil. Vlakj iz katerega si pravkar skočil naravnost na moje1 okno, je že puhal mimo in sa izgubljal med zelenim drevjem- }<0 sem: se zbudil, sem vedel da prideš in sen^ Te šel čakat. Tako.“ „Torej Še vedno sanjač*, sem ome' nil mimogrede. Sla sva dalje po široki! ulici, mislim da še imenuje Aleksandrova] cesta. Višje gori sem zapazil na desnic? Cankarjevo ime in pqtein že celo vrsto drugih, imenitnih in neimeniinjh. Kati naenkrat sem bil sredi literature, ki, je zijala vame iznad vsakjh vrat. In sem1 vprašal: „Kaj pa, Joža, v katere literarne! kroge zahajaš tukaj?" Nasmejal se je nedolžno in nadvsd hinavsko. »Vidiš, to je zopet tako. Literarnih krogov je v Mariboru več kot dovolj! Eden in ta spada med višjo literaturo] je v Narodnem domu, drugi je pri Ba) Ionu onstran Drave, tretji pri Soberju gostilni »Maribor*, četrti celo pri Koštpj majo peti pri Prlekib Potem pa šq dalje če hočeš. Jaz zahajam navgdnd v peko zakajeno klet, ker tamkaj točijo še po . pjhneini jgeni - uaičistejšo ljjera-i mnf. ;TA B O Rn MarTbfir, 16.'novembra' 1920. Italiji. Zadnja naša postaja bo Rakek, irva italijanska pa Postojna. Od prelaza Ijp-e dalje čez Javornik in po ostalih višinah proti Snežniku na Trotonik, dalje aapadno Kastva ter od tu na mejo samostojne Reke, katero- bo vodila delegacija sestavljena po polovici iz Jugo-plavenov, drugo polovico pa iz Italijanov. ŠužuU. in Baroš ostane nam. V kvarnerskem zalivu ostanejo nam otoki Krk »Rab in nekaj manjših, Italiji pa pripadeta‘Cres: in . Lošinj ter ostali manjši Uoki na zapadu. V Dalmaciji pripade (Italiji Zadar a vasmi Arbanasi, Črno, jBokanjac, del Dihle ter otoki Lastovo fin Pelagruž. Ves ostali teritorij ter ostali «toki ostanejo nam. Dalje se je določilo, |*la se čez 2 meseca po priznanju ponudbe sestane konferenca, ki uravna tnjd obema državama financijelne in ekonomske zadeve. Peleg tega je bilo določeno še naluj drugih stvari. Dnevna kronika, — Himen. Vzela sta se v soboto, tfne 13. novembra naša vrla goriška »begunca gospod Ferdo Pinter, trgovec Iz železnino v Mariboru in gospodična Blinca Sksrl, iz znane narodne rodbine. iPbroka je bila v Ljubljani. — V pon-idčljek, dne 14. novembra poročil se je gospod Ferdo Prelog, vodja davčnega okrajnega oblastva v Murski Soboti z «>spico Tilko Stanetič, učiteljico na 'Jamošijji dfžavni ljudski šoli. —• Narodnima paroma želimo obilo sreče. c—. Protestni shod, določen za nedeljo dopoldne, se ni vršil; deloma radi pomoto glede časa, deloma, ker je bil ^hod. prenaglo sklican, večinoma pa iz pomanjkanja čuvstev za potrebo tega dioda zdaj — po toči. Tak shod bi bil imel pomen tskoj po prvih poročilih, kakor se je to zgodilo v Ljubljani, v Zagrebu in drugod. Jako neradi, ampak overjeni po dosedanjih izkušnjah .ob takih prilikah, da se gniloba rane brez jbrige čimdalje bolj Siri, moramo na nevarnost te infekcije tem potom kar naj-Jodločnejše opozoriti Vse one merodajne fciiptelje, ki so edino poklicani preskrbeti (takojšnje sklicanje takih shodov. Even-jtuelno naj se odboru .Jugoslovanske Matice* pridruži poseben iz vseh slovenskih [strank obstoječ odsek, ki tudi dejansko prevzame to dolžnost. Nikar v takih fosnibi časih puščati črede brez pastirja ;2a prihodnji shod v sredo zvečer ob 10. uri v Narodnem domu naj so go-orniki pripravijo na kratka izvajanja iTažujoč, da je večina občinstva o po-ibnostih našega poraza žal že iz listov volj poučena. rr- G. dr. Korošec, dajte odgovor jtJpspod minister ! Že pol leta se tleče ^aša v meglo negotovosti, sumničenja ibdol*itve in vsaj tudi že prikrite obsodbe zavita jajčja afera. Najpreje Vam je predložil Vaš bivši somišljenik v smeni zahtevi, da jo pojasnite, ker bi _Ji sicer kot' minister nemogoč. Opira ge to. zahtevo na izjavo moža, ki trdi, da lahko tudi pred sodiščem potrdi, da „?te ob času železniškega generalnega štrajka skušali — recimo preko meje izvoziti več vagonov jajc na svoj račun. Tej odločni zahtevi ste se izognili z odgovorom svojega uradnika,’ češ, da se sovražnike najbolje pobije s srtiotrenim delom. Tak odgovor na tako konkretno obdolžilev kaj ne, ni pravzaprav — nikakšen odgovor. In zato je zašla dotedaj le v Vaših krogih znana afera potom našega lista v javnost. Namesto Vas je skušala to afero spraviti s sveta Vaša „ StražaJ s smešenjem in lažnjivimi izjavami revizorja g. Pušenjaka. Ako ste vse te ,Stra-žine4 kolobocijo in zavijanja čitali, Vas je moralo biti sram svoje stranke in lista. Vsaka druga poštena stranka bi bila dala dostojen odgovor ali pa bi bila — molčala. Niste namreč obdolženi tihotapstva z jajci kot pristaš SLS, marveč kot minister, torej kot eden naj višjih pred-staviteljev države. Niso torej s to afero prizadeti interesi Vaše stranke, ampak interes države in ugled tistih, ki jo na trmilu stoječ točasno predstavljate. Tedaj ima splošna javnost interes na tem, da se zadeva,, pojasni naravnost od prizadete osebe — in to ste Vi, gospod minister! Ako ste celo zadevo zasledovali tudi v našem listu, nam morate priznati, da smo izprva nastopali jako obzirno, ker smo aili prepričanj, da se Vi, gosp. minister, zaradi par vagonov jajc ne boste hoteli onesnažiti svojih čistih rok, še manj pa, da Vam bi bilo prišlo na misel, svojo itak polno denarnico še z jajčjo kupčijo prenapolniti. .- Če se nam je v zadnjem času naše prepričanje malo ohladilo, ni Čuda; ob Vašem molku je namreč pri nas nepričakovano pritisnil mraz. A kljub tej vremenski spremembi v svojem prepričanju nismo že izrekli svoje lastne sodbe, trdno prepričani, da vporabite svoj javen nastop v Mariboru tudi v ta na men ter sami ovržete vsa ta sumničenja cot neopravičena. Torej, gosp. minister, dajte danes odgovor vsenj, ki ,Straži* ne verjamejo. Prokletstvo proroka izdajice. Naš strašen udarec na jugu poraja lahko razumljivo tudi cele kopice črnogledih razmotrivanj ter ugibanj. Čeprav ob sebi smešni, a najbolj nevarni za razširjenje in nepotrebno razburjenje, se nam' zdi modrovanje, ki prihaja iz krogov stranke, kateri po njeni pred- in polpreteklosti, bi ,Hm, razumem, in v ta zadnji krog gotove zarijeva danes." »Uganil si. Toda sedaj pojdiva na IUg, tam bo moja žena ali hči, da ji laaročim, naj pripravi obed, ker danes boš kosil pri meni. Faširane zrezke, fižo m kuhan koštanj in še kaj drugega Knežje boš kosil. Ti povsem-“ »Hvala, lepa hvala, toda jaz fajši * »Kaj bi rajši, me ne briga, danes ukazujem jaz. — Poglej tjale v okno tamkaj si lahko kupiš komat.* Ozrem se,* na krožniku sredi okna ife bilo nekoliko jajec in nad njimi listič z napisom: 1 komad 2 K. Čakaj, dragec, še drugačne čudeže noš” videl. Tam doli nekje prodajajo neko stvar za prešiče orat.* Jaz za svoj okus bi »ara}.* in „na 4t\m tiste gospode, ki bi lahko takšno jezikovno »prešičerijo* preprečili, pa Jimajo ne oči, da bi videli, ne pogum; m nastopili ' tovo, da bi bili razkosani med svoje največje narodne sovrage. To bi za katoliške Jugoslovane ne bilo »narodno osvobojenje, ampak narodna sužnost in smrt". — Jih je mnogo, ki ob teh spominih te dni vale vso krivdo ■ na Srbe, češ, dr. Šušteršič je imel le prav. Sveta dolžnost jugoslovensko čutečih voditeljev v SLS. je, da zdaj skušajo popraviti prokleto delo proroka izdajice. —, Stanovanjski urad za inozemce. Prejeli smo: Na stotine domačinov čaka že mesece, tudi celo leto, da pride saj za silo kam pod streho — zaman. So družine, ki morajo bivati za drag denar po hotelih in to ne morda en mesec, no, že celo leto. Kaj se pravi v hotelu sta* novati z družino.' to srečo privoščimo premogočni in od sile \'ljudni ge. Dori, ki si brez vsakega moledovanja privošči najlepša stanovanja. Nas domačinov pri stanovanjskem uradu ne pozna no predsednik dr. Juvan in ,še manj (če nismo v kakšnem ,ožjem1 prijateljstvu) gospa Dora, kol prava šefinja te preslavne drž. komisije. Zato pa se protežirajo Nemci, kot priznanje, da proti nam rujejo. Tako se je n. pr. v Prešernovi ulici St. 2, pritličje, nakazalo stanovanje s tremi sobami in kuhinjo Dunajčanu iz rodu Abrahama. Mislim, da se ne motim v osebi, da je ta gospod istoveten z g. Montererjem, ki je pridno agitiral za koroški plebiscit čisto gotovo ne na ljubo državi, ki mu daje streho in kruh. Slišim, da imamo zdaj tudi druge zastopnike v lej 'državni komisiji za oddajo stanovanj državnim sovražnikom ter 'prijateljem dr. Juvana in prijateljicam adjutante ge. Dore. Zdaj ob priliki ljudskega štetja v Mariboru se tem gospodom nudi prilika, se prepričati, koliko biva v Mariboru v udobnih stanovanjih ljudi, ki sploh ne spadajo v Jugoslavijo, najmanj pa v Maribor. Prepričan sem, da ima izven dr. Juvana vsak član te komisije toliko čuta osebne poštenosti v sebi, da napravi konec tej preočitni korupciji. Je namreč smešno, da bii dve, osebi terorizirali celo ostalo komisijo. VerižniŠkl urad. Iz trgovskih krogov smo prejeli in priobčujemo: Naš verižniški urad še vedno ni prenehal s svojimi šikanami nasproti nam trgovcem. Zaradi vsake; neumnosti nas draži. Ako slučajno ria kakem najmanjšem predmetu ni cene, že nas ima v delu. C& ta , , -, .. - , . •____urad morda misli, da bodo taki pred- deloma tudi po sedanjosti radi verujemo, “ w znj2 P da se s svojirg srcem m mogla se vži-|c_-*« mn« i/„,■(; „„„„ — j.i. svečano porojena organizacija jugoslov; iredente — sama prazna slama. Ce bi bil živel pravi duh v te organizacije, bi morda bila pogajanja v Santa Margherii.il nepotrebna, najmanj pa kar bi bil -učiml.l bi bil zbral res slovenski živelj Maribora' brez vsake reklame, kakor se je to v Ljubljani zgodilo, v Narodni dom in ondi obnovil za delo dejanja prisego, ki so’ jo pred zbrani narod položili voditelji? že na ngš „Črni dan* v marcu 1919.'! Toda takrat je navdušenje visoko gorelo,1 a pustilo je za seboj le kupček pepela spominov v dušah poedincev. Vse iz te; prisege porojene organizacije so bile" glede dela dejanja že pokopane, še predno' nam je bilo oropano naše Primorje. Zato' je bilo tudi glede čisto navadnega patri-* jotičnega zborovanja čisto nepotrebno, da1 so v petek večer tavali po samotnih uli-. cah Maribora motni in močno oboroženi1 oddelki javne straže, zamari čakajo na:. nekaj, na kar v Mariboru tisti večer živo’ duša mislila ni. Ni ostalo brez vspeha strašilo po 13. oktob. izdanega povelja: streljajte, rabite bajonete in puškina koH pita brezobzirno proti vsakomur, hodi; Slovenec ali Nemec, jaz sam ubijem ma-gari lastno mater, če jo dobim pri de-? ' monstracijah. Dokler imamo v Jugoslaviji! tako skrbne varuhe javnega reda in miru? bi bil zrel za Studenec ali Feldhof kf bi šel poskušat, ali je tako povelje miš*-Ijeno resno ali je samo — bavbav. Čisto* po nepotrebnem pa je zdaj v Mariboru tudi tako strašilo, . — Kaj dela ourtr.a o&Jasf ? £T slovensko knjigovodstvo, tiskovine, štam-pilje itd? Razpošiljajo se slovenskim strankam še vedno nemški računi’ s štampiljo n. pr. H6fer, Musikhandlung Marburg. Kateri narod bo po preteku dveh let svoje vlade kaj takega mirno dopuščal ? Ko smo svojčas opozorilr državni policijski komisarijat na odpravor nemških napisov, se nam je reklo, da policijski komisarijat v tej zadevi nii kompetenten. No in zdaj glede že ope-1 • tovano kritikovanega izzivajočega napisa „Auto Station* lastnik Dadieu izjavlja/ da je ta napis razobesil z dovoljenjem polic, komisarijata. Kje je tu doslednost ? . Ne gre toliko za napis sam, temveč za načelo, da izvajamo kot gospodarji svojo pravico in gre za to, da zlomimo z ž€v lezno roko (ker z mehko ne gre) železno: trmoglavost tistih, ki še vedno sanjajo na povratek avstrijske dobe. S kakšno doslednostjo Nemci tudi v trgovinah odklanjajo slovensko govorico; niti to-: liko se nočejo ukloniti, da bi na slo-, venski pozdrav slovenski odzdravili! Kte dobite pri, nas slovenskega trgovca In . v obrtnika, ki bi bil tako. odločen? Ne. ■.. prihajajte nam z izgovori, da ne znajo, : slovenski. Prvič je žalostno zanje, ki so tekom let obogateli od slovenskega življa pa se niso priučili niti za silo' jezika’ naroda, ki jih je obogatil. In drii-' eič se zdaj nahajajo že dve leti v jugoslovanski državi in če bi se bili vsaki1 dan le eno besedo priučili našega jezika,! bi morali znati vsaj odzdraviti, vsaj navadne stavke izgovoriti in bi se za na-daljni razgovor dostojno oprostili, daša -niso zmožni za konverzacijo, s Čemer bi sami sebi izdali žalostno spričevalo ne-; nadarjenosti: Toda ne l Oni se niso ho,-, Marioor, 16. novembra jS20.v Stran 3 vedo, da so od nas odvisni, kako iz-gleda ta nemškn predrznost Še le v pri* vatnem življenju? Koliko časa še bomo mirno greli to gadjo zalego na svojih prsih? He, naše slavne oblasti, dajte “,am odgovori — ČehoslovaškI transporti. V so ftoto ponoči sta dospela v Maribor zopet dva vlaka Cehoslovakov. Čudno se nam zdi, zakaj ravno ti transporti prihajajo v Maribor vedno po noči. Ce že ne drugi, tukajšnji Cehoslovaki imajo interes na tem, da pozdravijo tu na meji po dolgih letih v svojo domovino se vračajoče -ojafce. — Kontrola javnih podjetij. Iz trgovskih krogov se nam poroča: Poli-’ cijski komisarijat je izdal hvalevredno odredbo, da se s stanjem 15. novembra popišejo vsi prebivalci mesta. Pričar kujemu od policijskega komisarjata, da bo to priliko izvabil tudi v interesu naše domače trgovine in obrti. Iri to prav lahko stori na podlagi podadkov konskripcije. Sestavi naj se seznam vseh tvrdk, katerih lastniki niso jugosl. državljani in ki se ta nahajajo brez vsakega ali pomanjkljivega Oblastvenega dovoljenja. Posebno pozornost treba pri tem posvetiti onim tujerodnim tvrdkam, ki se tu skrivajo pod plaščem naših javnih korporacij kakor n. pr. Pichlerjevo podjetje, ki se skriva za naslov »Mestno električno podjetje*, ki ima še danes kot pravnega zastppnika najhuišega našega sovražnika, odvetnika dr. Orosla in mnogo nedomačih zaposlencev. Brez pardona ali gre za tujce ali domačine, naj se ob enem tudi ugotovi, koliko tvrdk je v Mariboru, ki imajo kar po več lepih lokalov, dočim imamo toliko zanesljivih trgovcev in obrtnikov, ki ves čas niti enega lokala ne morejo dobiti ali pa se morajo potikati po zakotnih dvoriščih. To slednje je važno tudi v interesu države, ker čim več trgovcev in obrtnikov, ki morejo nemoteno izvrševati svoj poklic, temveč davka se izteka v državno blagajno. V interesu je to tudi konsumentov, ker čim manj milijonskih trustov in monopolov, čimveč konkurence, tem ugodneje vpliva, to ng ugodneje cene. Naš trgovski grernij- pa opozarjamo, da se z vso odločnostjo zanima za te navedene podatke in pomaga oblasti izvesti tozadevne konsekvence. — »Martinov večer", ki se je vršil dne 13. novembra v kazinski dvorani v prid »Dijaški kuhinji", je izpadel nad vse pričakovanje dobro. Udeležencev je bilo toliko, da niso jnogli vsi navzoči dobiti prostora. S,tem se jasno dokazalo, da vlada med širšimi sloji pravo razumevanje za tako važno institucijo, kakor je »Dijaška kuhinja" za našo dijaštvo na tem obmejnem braniku. Za izvrstno razpoloženje sta poskrbela vojaška godba in »Glasbena Maticaki je zapela več narodnih pesmi. Globoko nam je trgala dušo koroška narodna. »Ko sem še majhen bio* te nas znova spominjala na našo tužno Koroško, zibelko Slovenstva, kateri je po tisočletnem hlap-Čevalstvu zasijal žarek prostosti, a ie no sleparskem glasovanju zapadla zopet v mračno robstvo v še. težje služenjske verige, kot kedaj preje. Le žal, da ie med petjem naenkrat odpovedala luč po desetih minutah so pa v dvorani zopet zablesjeli električni lesteaci. Po pevskih točkah „Glasbene Matice* je več govornikov žigovalo naše jadransko delegacijo, ki je podpisalo za nas sramoten mir. Culi so se protestni klici. Veselica se je pozneje razv ila v ples in izvrstno razpoloženje je vladalo med publiko. Želeti bi bilo, da priredi »Dijaška kuhinja* še več takih večerov. — Podporno društvo za revne dijake državne realke v Mariboru ima svoj letošnji redni občni zbor v sredo zvečer ob J Ti uri v posvetovalnici državne realke. Vabljeni so člani društva in dobrotniki šolske mladine. — Smrt na'stranišču. 781etni vpok. atražm mojster Franc Cizer, bivajoč v Miklošičevi ulici 4 je Sel v pondeljek dopoldne na stranišče. Ker ga dolgo časa ni bilo ven, *o šli gledfttt na&ii so ga mrtvega. tvrdki »Balkan*. Ta dični dečko je vzbujal splošno pozornost s tem, da je popival po kavarnah, restavracijah, se vozil s kočijami in avtom ter živel jako razkošno, akoravno je dobival pri tvrdki samo K 800.— mesečne plače. S potvorjenimi podpisi je odškodoval družbo za 65.000.— kron. Ko se- je razkrila njegova poneverba, je skušal pobegniti, a ga je roka pravice še pravočasno prijela ter vtaknila pod ključ. — Veiik požar* v Račjem. Iz Račja se nam poroča: Dne 11. t. m. ob 20. iui je tu izbruhnil požar pri posestniku Brglezu in se razširil na sosedna gospodarska poslopja Srnkota in Paumana, katerima je ogenj vpep^lil vsa gospodarska poslopja ter srnje in seno. (Vest o uničenju tovarne za kvas ni resnica.) Na pomoč je prihitelo poleg domačega gasilnega društva iz Hostinje vasi in tudi iz Mariboru, katerim vsem se prebivalstvo iskreno zahvaljuje, ker so ta društva rešila celo vas. Posebno odlikovala s svojo požrtovalnostjo se je Mariborska požarna bramba, ki je v Najnovejša poročila. D’ Anmmdjo ne pripozna sporazuma. LDU Kraljeviča, 14. novembra. Po glasovih o sporazumu v Santa Marghe rita so se pričele nove norosti d’ Annun-zia na Reki. Ze dolgo časa napovedana okupacija Kvarnera in okolice Reke na merava d’ Annunzio namreč sedaj iz' vesti. Predvčerajšnjim je izkrcal vojake na otoku Krku. Prejšnji poveljnik, major Saccini, se je obenem s posadko in orožništvom stavil na razpolago d’ Annun* zuiu. D’ Annunzijevi arditi so pričeli na otoku z ropanjem ter odvzemajo ljudem imetje. Naši ljudje beže v Jugoslavijo. DKU. Bakar, 14. nov. D’Annunzio je imel predsnočnjim vojni svet ter je po končanem vojnem svetu izšla .Vedeta8, ki je prinesla uradno poročilo o okupaciji otokov Krka in Raba in prevzetju uprave tek otokov po reški regenci. LDU. Rakar, s14. nov. Italijanski 74. in 16 minutah z avto prevozila 14 km jombardlki Dolk’ le ‘imp{J daljave in z vsem društvenim discioli- . Susaku ne- narnem vodstvo lokaliziral^ ogenj. Ga- svečanost ter ob tej priliki odstra-silnemu društvu* v Hostinje vasi se iz-1 n|l' karabinijerji vse brvatske napise na reka posebna zahvala, ker je obvaro- Jelačičevem trgu. Med italijanskimi red-valo celi severni del pred požarom, njmi četami je' nastalo gibanje, da se Tudi gasilno društvo Račje je'vršilo • fr , .. ... svojo dolžnost, toda ooazilo se je, da Gruzijo * nziu- Med italijansko mu manjkaio razni predmeti kakor cevi se kujejo g'as0V1> da se danes proglasi i. dr. Krivda leži na odboru, ki se pre- okupacija Sugaka po d' Annunziu. malo zanima za podporo, katero je LDU Baka r, 14. novembra. D’An- Ijudstvo dolžno prispevati za prepotrebno nunzio je izdal proglas na narod kjer društvo. Treba dejani, ne samo leoih - ivjer obljub! — Naša občina ima letos sploh ga P0ZlvlJ^ v boJ za svete italijanske nesrečo za nesrečo: pobila je toča vse Pravice- Obenem pravi proglas, da se zrnje, potem tatvine, vlomi, pobijanje nikdar ne sme priznati pogodba, sklen-šip, tepeži in zdaj še'ta požar. Okrajno jena v Santa Margherita. V proelasu STeneg^afdva "“takvjfa, let ah- bolie oboroženega stražnika, kajti tu se a aneksija Susaka> Bakra, Kraljeviče, potikajo elementi1, tuji in domači, ki pastra in vseh kvarnerskih otokov. Ob- tavajo brez dela okrog ter povzročajo enem pravi proglas, da bodo arditi šli škodo domačinom. Bolje žrtvovati nekaj prvi določat strategične 'meje, ki bodo za stalno stražo, kakor pa viseti v šle preko Snežnika, Risniaka vedni negotovosti. . L * , KsnlaKa — Otvoritev nove brivnice. Pirc j Jernej, koroški begunec, otvori 16. t. m. * —— na Aleksandrovi, cesti št. 30 novof Mučen Uti« o, porazu V Beogradu brivnico. G. Pirc, ki je posedoval oredl rnn n a plebiscitom brivnico v Velikovcu jo bil Beograd, lo. novembra. Vesti, nagnan od nemčurjev in vplksverovcev ki Jih danes Priobčuje beograjsko časo-z grožnjo in silo. Pretili so mu, da ga Pisie 0 našem porazu v Santa Marghe-J“ ,eL)0 .mu nastavili revolver rita in o novi jugoslovensko - italijanski r, t je tolike pretrpel, stanovati v mrzlih! udl raeš5anskih krogih zelo železniških vagonih, medtem ko se Imučen v1*3* Tudi komunisti se razbur- nemcurska golazen šopiri v udobnih N0' Današnje »Radničke Novine* pri-statiovanph ^ našajo č|?nek pod p borfka očitajo mesarskim začnejo v torek 16. t. m., ako bo ude- V* S° kriV6 'ppraza» ter so se ležba povoljna. Prijave po 13. t. m se P *“ med vojno Preveč naslanjale na ne bo sprejema’o. Člani naj se prijavijo entento-. v političnih središčih vlada ve-tore) najkasneje v soboto popoldne v 1*° ogorčenje vsled izgub, ki jih moramo Srn- Odbor ^ Grajskem utrP slovaško. LDU Varšava, 14. novembra. (PJDUjii Poljska delegacija se poda danes v Prago radi xiadal|evanja pogajanj mej Poljsko in Geboslovaško radi razde!jo« nega tešinjskega ozemlja. Petdesetletnica francoske repubisKči LDU Beograd, 14. novembra. Povoi dom proslave 50-ietuice proglasitve franJ coske republike sta jugoslovenski i» francoski minister izmenjala brzojavk^ Revizija versaillske pogodbe. DKU. Pariz ,Popolair“ objavlja poJ ro&ilo o nekt?m zborovanju anglešk« , zveze demokratične kontrole v Londonu, Na tem zborovanju je izrazila cela vrst« bivših častnikov svoje nezadovoljstvo radi mirovne pogodbe. Kapitan Giihje stavil predlog, v katerem se zahteva, : naj se izvrši revizija mirovne pogodb« v Versaillesu, ker bi vodil ta sedanji pakt le k novim vojnam. Ctfl je prtdba-cival vladi, da se ni di"žala obljub za pravico samoodločevanja malih narodov, ki jih: je stavila med vojno. Major Ken-j worthy pa je ostro kritiziral turško/ pogodbo. , ____ ".♦•♦'r> ■ -V Novi patrijarh. LDU Beograd, 14-. nov. Po avojt.„ ustoličenju se je novi patrijarh Dimiti-ja v spremstvu ministra za vojno Jovanoviča in pred^dnika duhovskega sodišča Popoviča odpeljal na dvor, da se zahvali prestolonasledniku regentu Aleksandru. j Potovanja ministrov. ; LDU Beograd,, 13. noveuv,^ Minister za agrarno reformo, dr. KriiJ man, je odpotoval v Zagreb. Tudi Ljubal Davidovič je odpotoval v Cuprijo in s® povrne v pondeljek. . ' LDU Beograd, 14. novembra. Mil ' nister za trgovino in industrije ter zah stopnik, ministra za zunanje stvari, dri ■' Ninčič je odpotoval danes v Banat. - Incident v Hebu radi spomenika cesarja Jožefa H. D^U JHeb> 14- 'novembra. (CDui V noči od sobote na nedeljo je došlal v Hebu četa vojaštva k spomeniku? cesarja Jožefa II. ter treščila spomeniS na tla. Radi tega je vladalo med ta-3 močnji- Nemci veliko razburjenje. Nemci! so takoj zjutraj zopet dvignili spome-J ]• mk ter ga postavila na staro mestoJ Kipu je odbita roka. Nemško prebivalstvo je priredilo demonstracijo. Dr*1 zavm šef deželnega poveljstva, bivši • po.kovhik ruskih legijonarjev Gibis, jstrpgo orsiskauo, i mm Centrala: lurčičeua uli 4. Podružnica: Strossmajerjeua ul. 5 Izuršuje uda u tiskarsko, litografsko in kamnotiskarsko stroko spadajoča čela, kakor: knjige, brošure, cenike, računske zaključke, letake, lepake, uabila, račune, razpredelnice, pisma in pisemske zauitke, osmrtnice, posetke. račune ter use tiskouine za občinske in -druge urade, naročila se točno izurše ter se zaračunajo najceneje. Centrala Telefon št. 24. Podružnica Telefon št. 3/UI. Tiskarna je opremljena z najmodernejšimi : in najnouejšimi stroji in črkami. : Naznanilo otvoritve! »Ijujem si nainaniti p', rt. občinstvu, da sen isi gosp. Ferka, lakirnika, ]uqosio r g št. 3 (Tegetthoffolatzi Stran 4. Gospodarstvo, i Madžarske rente bodo pokupile H^sens vsedei. obesil kovčke na i£2em suho si-sSadišt©. ^lovaške banke. »Prager Tacsblatt« no98. Potegnil p?no iz žsna, jo prižgal Ponudbe pod »Dobra na- iporoča iz Bratislave, da so dobile slo- lei' P.r‘čeJ z največjim mirom čitati naj-J >emnina* na upravo lista, vaške banke in hranilnice dovoljenje noveiš' izvod »Timesa«. Ko ja pregle-1’ !od finančnega ministrstva, da smejo ,najnovejša poročila, |e vtaknil za svojo fmovjn#, ki jo imaio naložsro i ^asni" >n P]ir!o v žeo, pritel 23 knvčske Budimpešti, kuoti madžarsko re^te, !er Pr bahnc ral na ono strsn. Ko se k?te e bo potem Cehoslovaška nostri- j® čez nekoliko č sa zopet <;rnil, je Ucirala. i bil sprejet od pledaicev z velikanskim | Radi eno-, dvo- in desetkron-! f.°!a,Vzoni- Bankfr ni dal samo ob-skih bankovcev nam prhajajo od ^Nieno/e^o sveto, temveč mu po-vseh strani pritožbe. Tozadevno poias- i . ru.1 *as}en avtomobil nimo opetovano, da bodo te cun;ei Juda stenice se kultivirajo. V vzete i^ prometa še ta mesec in na-jne1k:er- Sf «1* VP1iS?1 v, ravj 3 zq»/*sovn:co. • »Pr mot I rščen l°m zagotoviti Vašo popolno naklonjenost. Z velespoštovanjem 704_________ Krajnc i. dr., kFufavničar. Preklnjenje prometa na tnad-j Nekaj o ženskih laseh. Poročilo je včerai "a Razno in humor. barskih progah. Radi katastrofalnega (0 oblegnvsnj« Jeruzalema pravi med pomanjkama premoga se na madžar-Idruqim da.so hrabre žene žrtvovale sk h železnih progah zaustavi do r z, meta*Ce kamenfa svnie-iaae, ker fe preklica ves promet. Vo*.l bo samo zm,n]]rAo vrv;. s no,zkusi se ,e do- luksuzm vlak Dunai Budimpešta. qnalo> da dtži }ak ženski ,a, 178 gra. mov, ne da b; se utrgal. Kev oa ima vsak človek, če ni plešast seveda, na glavi krog 30.000 las, bi ?amoqel ta hi^/, .,'plementi krss nositi ogromno težo Hladnokrven akrobat. John ^ 5340 metrških stotov. niqgen3, naibol! znan mujorSki akro , bat, je znova dokazal,'da mu ni para. j Z Pretcčer i mesec je ob priliki poseta : J niagarskega slapa,stavil z nekim bankirjem, da prekorači po vrvi ves slan. Pustil je napraviti mofno železno ž'co čez ta svetovnoznani slap ter pr čel hoditi po njem. V vs?ki roki je d*žaš kovček, s katerimi je baianciral. Dve- glavnem kolodvoru v predsobi za carinanie usnjata jopa,, FoStehi najditelj naj isto proti - dobri nagradi odda v Scherbaumovem dvorcu. 777 \ . • I (G!eichstrom) 16 PH, 13 PH, PH in */* PH z na- puščaji (Anlass), ter’m©t@g* 2^ s»|in proda ■^^^ska tiskarna d. d, Jurčičeva ulica 4. a n ahteuGjte povsod dnevnik „ Tabor”. Glavni urednik: Radivoj Rehar. Odgovorni urednik: Fran Voglar. P. n. občinstvu naznanjam, da sem otvoril na Alekscndrovi cesti 30 ter se slavnemu občinstvu najtopleje priporočam. zenje in Mariboru prevzame vsako »fsto a?raf®nja v mesta, na kolo« |@s*w«5 kfckor SmsSI s**spam8|anSa 2«8aznS&. 773 to„l^e3un!c i * p'«*™«> prt- I . anJaka ulica 2, Izdaja; Tiskovna zadruga Maribor* — Tiska: Mariborska tiskarna d. d.