Vsimm pnMnm Let® II., štev. 146 V Ljubljani, sreda dne 22. junija (921 Posamezna štev. 30 par • 1*20 K Izhaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno , . 240 K mesečno.......20 , za zased, ozemlje. 860 , za inozemstvo , . 600 , Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . 2 K mali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . 1 „ Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/1 Telefon št 72 Upravništvo: Sodna ulica št. & Telefon št 36. Račun kr. pošt ček. urad* štev. 11.842. Ljubljana, 21. junija. ] Skoro neopaženo od široke javnosti Se odigravajo te dni v Londonu dogodki, ki podirajo stare in grade nove temelje svetovne politike. Ministrski predsednik Lloyd George j .fe otvoril včeraj s pomembnim politič-l nim govorom posvetovanja državne Regent priseže na Vidov dan na nsfavo KONČNO GLASOVANJE V NEDELJO. obični zakonodaj- konference britanskega imperija. An- Boktimenži o našem sporu z Italijo ZELENA KNJIGA ITALIJANSKE VLADE. DRUGI STRANI. POROČILO NA Beograd, 21. junija. (Izv.) Po dispo-\dnem izpremeni v • žirijah vlade se bo v soboto vršilo i ni parlament. gleški premier je govoril delegatom, i glasovanje o prehodnih odredbah \ Beograd, 21 junija (Izv.) Danes do- rr^rclrn ki zastopajo skoro eno četrtino sveta.! ^J^S^.^L?0. I P.-I-^J^ I t&OfieC jjCi IlOgOrSK6 VIHOS t DEMISIJA KABINETA PLAMENAC. — NOVA VLADA SE NE SESTAVI VEČ? Zastopani so deloma po <=vonh mimsfr-' se'!i- glasovanje o celi ustavi. Dns 2S. kola Pašič in predsednik konstituante i Kkih predsednikih, deloma po ministrih i L m- m ,Vidov dav- bo re^ent sl°' i df- Ri,bar konferirala o položaju. Na-1 in družili vladnih pooblaščencih vsi!vesno Prisegel na ustavo, dne 29.1.1 glasala se je potreba, da se debata; dommijoni in kolonije od Kanade do m. pa se naj izvrši prisega poslancev jo ustavi kolikor mogoče pospeši, da '_______ ______- ii / / C/tim l-/»»»»» 7-1 ptj-t r» t/»tM Nrv n nln I/nn/ntin ca TI rn/inn Avst.alije, Indije in Južne Afrike. Konferenca more samoumevno razpravljati samo o zadevah, ki so skupne celi angleški svetovni državi. V prvi vrsti bodo zato na dnevnem redu zunanjepolitična vprašanja. In tu se naznanja preobrat, katerega pomena in posledic danes ni mogoče preceniti. Znano je, da je slonela dosedaj vsa angleška politika na daljnem Vzhodu In v Tihem oceanu na sporazumu z Japonsko. Zveza z Japonsko je vtisnila svoje obeležje sploh vsej angleški svetovni politiki pred svetovno vojno. Razširjevala je razdor med Londonom in Petrogradom, ovirala samo na sebi naravno zbližanje med Anglijo in ameriško Unijo. Svetovna vojna je situacijo temeljito predrugačila. Odstranila je antagonijo med politiko Angležev in Amerikan-cev in združila oba bratska naroda v Riiotnc fronto. Obenem pa je tako silno okrepila na vzhodu Japonce, ua so postali premočni za zaveznike in so prešli med resne konkurente. Japonska je v vojni od vseh vojujočiii se dr-1 žav najmanj trpela, profitirala pa naj- j več sploh med vsemi državami. Ameri- j ki je bda v Tihem morju že prej neprijeten sosed, zdaj ji je postala skrajno nevaren nasprotnik. In Anglijo je s skrajnega Orijenta že skoro popolnoma izpodrinila ter jo ogroža že v sami srednji in južni Aziji. Japonska nevarnost, večja in resnejša, kakor je bila nemška, je poglobila ameriško - angleško pobratimstvo, sklenjeno na okrvavljenih francoskih v Ustavotvorni skupščini, ki se s tem ! bo delo končano še ta teden. ončni sporazum glede DRŽAVA SE RAZDELI NA OBLASTI, OKRUGE, SREZE IN OBČINE. ! Bim, 21. junija. (Izv.) 2e več dni so se vršile v Rimu seje takozvane «črnogorske vlade», katerim je predsedoval ministrski predsednik Jovan Plamenac. Debate so bile jako burne; nekaj ministrov je zahtevalo, naj se črnogorski emigranti pomire s stvarnim dejstvom in vrnejo v Jugoslavijo. Ker ni prišlo do sporazuma. je podala celokupna «viada» svojo demisijo, katero je naznanil Plamenac ekskraljici vdovi Mileni v San Remu in vsem črnogorskim kolonijam po Italiji. Kakor se čuje, bo Milena ponudila sestavo nove vlade Vu-joviču, splošne se pa sodi. da se «čr-nogorska vlada® sploh več ne sestane. Beograd, 21. junija. (Izv.) Danes do- ,ki zadobe moč zakona. Dosežen je ooldne se je vršila seja ožjega od-! sporazum, da se da zakonita veljava bora vladnih strank za ustavo. Raz- j naredbam z regentovim podpisom. Te j pravijalo se ie o potrebnih izpremem- j naredbe bi se ogle menjati samo j ban in zlasti o členu 95. Dosežen je j rednim potom v parlamentu. Glede: v glavnem sporazum v zmislu, da se naredb, ki nimajo vladarjevega pod- i ima vzeti za najvišje število prebivalcev v oblasti 800.000 duš in da se država upravno podeli ua oblasti, okruge, sreze in občine. Okrugi bi pri tem ne bili več samoupravne jedinice, ampak bi bile le nadzoritvene in-I stance nad srezi in občinami. Jutri ■ bodo parlamentarni klubi sklepali o I ratifikaciji doseženega sporazuma, i Na to se je začela razprava o pre- ■ hodnih naredbah, in siccr o določbah, Burna šefa rimskega parlamenta PRISEGA FAŠISTA MISIANA. — FAŠISTI ZAHTEVAJO NEODVISNOST ČRNE GORE. — SESTAVA STRANK. RLn, 21. junija. (Izv.) V današnji seji poslanske zbornice je prisegel ko- p;sa, sporazum še ni dosežen. Jutri se razprava nadaljuje. Beograd, 21. junija. (Izv.) Danes popoldne od 16. tlo 18. ure se je vršil ministrski svet, ki ie odobril v ožjem j munist Misiano, ki so ga zadnjič vrgli ustavnem odboru dosežen sporazum ; fašist, iz parlamenta. Prizor ie bil jako glede čleua 95. Jutri bo na osnovi te- 'buren. Ko je Misiani položil prisego, ga sporazuma vrnjen člen 95. ustav- je o^ei takoj na kolodvor in se odpe-nemu odboru in tam preredigiran, na- jja} kotj italijanski delegat — v Mo-kar se bo v četrtek vršilo glasovanje sjj.vo o VIII. oddelku ustave. " Zbornica e začela debato o upravni reformi, a potem debato o adresi na prestolni govor. Govoril je nacijonalist belgijskih bojnih" poljanah. Brez dobi naša kraljevina 600 formalnih pogodb je prišlo med obema narodoma do zveze, ki je bržčas prvi korak k državni spojitvi. V Londonu tiaj sedaj ta sporazum odobre tudi angleške kolonije in ni dvoma, da ga bodo. Tako vidimo pred seboj nastajanje nove politične formacije, ki bo gospodovala nad svetom: politično spojitev angleškega plemena pod dua-lističnim vodstvom Londona in Wa-shingtona. Vse kaže, da ne gre samo za rahlo, na kratko dobo preračunano antanto, ampak za trajno državno zvezo, ki presega navadne mednarodne državne sporazume in zagotavlja enotno postopanje vsega ogromnega anglosaškega sveta ne le v zunanji politiki, ampak tudi na gospodarskem in — vojaškem polju. Pogodba Anglije z Japonsko letos poteče. Angleška vlada je pred meseci izjavila, da bo prepustila odločitev o obnovi zveze svojim kolonijam. Dogaja se prvič v zgodovini, da se odreka London odločanju v zunanji politiki Velike Britanije. Ali angleški državniki se zavedajo, da s tem svojo ogromno državo samo okrepe: in vedo tudi, da lahko sklepanje mirnega srca pre-puste zastopnikom kolonij, ker so ti ravnotako dobri in dalekovidni Angleži. kakor oni sami. Londonska državna konferenca bo| imela torej sklepati o bodočih odnoša-jih do Japonske. Morda se bo zveza z Japonsko še obnovila. Gotovo pa tako, ia ne bo nasprotovala interesom Amerike S tem pa izgubi za Japonsko glavni pomen in ostala bo zato le na papirju. Tako stopa zgodovina sveta v nov štadij. fonov zlatih mark Pariz, 21. junija. (Izv.) Danes se je | Beograd, 21. junija. Presbiro javlja odpeljal v Beograd finančni minister: iz Pariza: Dr. Kosta Kumandi in Ve-dr. Kumanudi. Dosegel je popoln ! lizar Jankovič ta sinoči odpotovala v uspeh v zadevi odškodnine za Jugo- Beograd. Na kolodvoru v Lyonu se slavijo. Definitivno nam je miznan ' ie od niu poslovil poslanec Boškovič. delež 5 odstotkov. Kot prvo izplačilo , Oba delegata sta izrazila svoje za- milijonov ' dovoljstve s tem. kar je njuna misija i dosegla v Parizu. zlatih mark. šrsterniras? nai kskem esaSvnaftossskesn otoku našiSi ssoliiišnih strank izjave o baroškem pristanišču. Rim. 21. junija. (Izv.) Klub fašistom je sklenil, vložiti na vlado interpolaci jo, v kateri se zahteva, da naj podvza. me vse potrebne korake pri zavezniških vladah, da pride črnogorsko vpra Sane, ki še do danes ni rešeno, pref. mednarodno razsodišče, ki bo ski«; nilo pravico samoodločbe za črnogor ski narod. Rim, 21. junija. (Izv.) Končna s« Federzoni, ki se je pečal največ z ja- i stava strank, zastopanih po poslani drauskim vprašanjem. Dotaknil se jo | škili klubih v rimskem parlamentu, jf tudi črnogorskega vprašanja in rekel, j sledeča: agrarci 26, komunisti 11, d» da iikdo v Italiji ni vedel, da vsebuje, mokratski liberalci 79, demokratski so? rapallska pogodba tudi rešitev- tega I cialisti 63, klerikalci 105, reformisti probl ;ma. Obsojal je postopanje itali-125, republikanci 7, Jugoslovani 5 janske vlade, ki sedaj razpušča črno-{Nemci 4, socijalisti 121, fašisti 35, n» gorske legije. V svojem govoru je na- j opredeljeni 9; med temi se rahaja tu Designirani zvezni kancler Schober nik »Vossische Zeitung® doznava, da P°,JJa^ zbranih uradnih podatkov iz jo predložil nastopno listo nove vlade: se namerava Karel Habsburški vrniti. Yse "f23™ dobde posamezne stJanke: i Zvezni kancler in zunanje zadeve na Madžarsko na praznik sv. Štefana ; iilla oo,?L™OV' ,radlkalc! i Schober, zvezni podkancler in uk dr. dne 20. avgusta. ^;^jy0 komunisti. Breisky. notranje zadeve poslanec dr. Dunaj, 21 inni'-> (Izv) List «Jovoe» } ■' ; zp"LJ0f5--n,la ™ : Weber, socijalna uprava sckcijski na-1 sveta le informirati tovariše o svoji! o"™ bivšega ministra KSH?1? ll^ll5' ^^ 110.895.;^'^. ^uer, finance dr. Grimm, razgovorih z lordom Curzonom. Šele znava izčSniviravvestda^ i^792' fuslmani jz Južue Ijudska prehrana dr. Griinbrrger, ^ naslednji teden bo prišlo do jasnosti lave mil?autanteTozirom na vel« I30,020 ^rodm klub 2o.867, re-,} cdelstv^ in gume ministerijalni svet-'ali obstoji upanje da pride do rešitve cVossSe Sng, in Troler An- ' ^^v,1^136' socijahsti j nJik dr. Hennet, promet sekci ski načel- j n šele tedaj se bo vedelo ali ostane zeiger». sklenile med seboj sporaz-ib186 m Rlbarčeva skupma 306L nik Rodler, pravosodstvo Paltauf.; Lcuchner tukaj, ah pa odpotuje k um, po katerem se Jugoslavija, Češkoslovaška in Rumunija obvezujejo, da bodo stavile v primeru, čc pride razkralj Karel meseca avgusta letos' trgovina, obrt, industrija in javna dela' Pogajanjem v Nemčijo. sekcijski načelnik dr. Angerer, vojska j GRKI IZ FINANČNO-GOSPODAR3KEGA KOMITETA poslanec Vaugein. Predlog designira-| Beograd, 21. junija. (Izv.) Finančno-go-; nega zveznega kanclerja Schoberja je j res na Madžarsko, madžarski v!? Ii | spodareki komite je sklenil, da se bo za : bil z večino sprejet. Kot poročevalec v! ultimat, po preteku katerega bodo j kinematorafe pobirala pristojbina 10 J zbornici je določen posl. dr. Fcipcl. ,r'fimes» javlja iz Smirne da je iz-Madžarsko zasedle, razkralja pa bo j odstotkov bruto dohodka, ne pa po 500' Kakor poroča «Korrespondenz Au-' vccjci"s pristojnega mesta,'da bi me- PROSIJO POSREDO V A* NJA ANTANTE. Londou, 2L junija. Dopisnik lista Jugoslavija nato internirala na kakem din. od predstave, kakor dosedai. Pristoj- |stria» o rešitvi-kabinetne krize, se otoku v Jadranskem morju. Priprave' bine za oglase v novinah se ne uvedeio. med krščansko - socijalno zvezo in ve-za to se že vrše. Ta vest se doslej i DffinKT0R CARIN UP0K0JEN. j še nc pota-ju je. • ienemško ljudsko stranko dosegel spo- rodajni grški krogi zelo želeli posredovanje antante med Grčijo in Angc-ro, da bi se izognili prciivanju krvi ki bi bilo z novo ofenzivo neizogibno razstave v razum, po katerem bo nova vjada is-1 Beograd, 21. junija (Izv.) Generalni | vedla akcijo za sanacijo, obljubljene j zvezano, (direktor carin Sava Kukič je upokojen in ! od finančne komisije zveze narodov, in I i na njegovo mesto imenovan Bogdanovič. i podpirala vladne stranke primerno ob- j POINCARE PROTI SPORAZUMU ULP i veznostim, katere so prevzele napram j de ORIJENTA. POGAJANJA Z ITALIJO. Regent na sekolskem z§@tu v Osilsku Beograd, 21. junija. (Izv.) Prestolo-naslednik-regent poseti sokolski zlet v Osijeku. ako ne bo kolicije z važni- j mi državnimi posli. Ukrep vladarja je izzval v vseh krogih veliko navdušenje. SVEČANA AVDIJENCA ŠPANSKEGA POSLANIKA. Beograd, 21. junija. (Izv.) Danes ob 11. dopoldne je regent sprejel v svečani av-dijenci španskega poslanika na našem dvoru. Španski poslanik je ob običajnih , svečanostih izročil svoja akreditivna "is-! ma, Beograd, 21. junija. (Izv.) V nedeljo se je v Negotinu otvorila razstava poljedel- j Be ad 2L juDija. tfzv.) Dane5 p0. skih strojev, orgaiuzu-ana od okrožne poldn96 5ta'sc sestali jugoslovanska in zveze zemijoradmckih zadrug, udelezih Li::.,„c!.. ° , . . so se otvoritve minister Jovanovič. mini-! FP0r™" - . ster Pucelj, poslanci Veljlcovič,' Krstelj, ek?p6rtl ",eJe nbar&tva ln kabotaze. - Puaaj, 21. junija. Isocoj se jo vršila Tnjmbič žerjav in skoraj vsi drugi de- vOUTVE V AL3ANIJL ! I'v EeSK mokratski poslanci. Obiskali so tudi vi- I ; ' „ . T , e ZTezneca prea^ea- nogradniško in sa/liarsko golo ter samo- j Skader, 21. junija. Dne 13. junija =o nika dr. Haunscha. stan Bukovo, kjer je leta 1012. bila med he v Albaniji vršile volitve v pari a-: „_co_„ . „_„ . IAV1. _ Pašičera in Gešovom sldenjena balkac- \ ment. Za skaderski okraj je bilo izvo- GCSPODARSP^ POGAJANJA Z ska zveza. Mnogo demokratskih poslan- i lj«nih 12 poslancev. a«cm katolikov in delegatom zveze narodov, s pogojpm,i da se določi kreditna pomoč najkasne- 21' jumja', ^ Pomcare je jeseni. Stranke jamčijo za ustavitev T. 'Matl™> ° anglesko-francoski zvezi: nadaljnjih akcij za priklopitev. dokler! Churchdlova, postaviti emirja ' Feysala ra kralja Sinji, francoskih krn- AVSTRIJO OGROŽENA. j tovali v Tirano. Noe Pistula je podal ■. „ . . , . , . .. ostavko na svoj poslanski mandat Na-1 J''" \ ozlron?. Da t0" f se ^ - ------ obrnila na liso narodov v zadevi se- gov ni nič kaj prijetno _ .. ' pogodbe z Avstrijo podaljšale, varovanje. Iz Ljubljane sta se posve- 1 Dunzh jnmja. Radi neprestanih, tovanja udeležila dr. Žužek in Roža- j ^porov je sovjeteka vlada v Harkovu GENERAL SEGRE IZPUŠČEN, nec. Dosežen je bil popoln sporazum P™^113 „ o^edno stanje po vsoj in bo nova uredba odgovarjala vsem : Lkraimi. htraze ob sovjetsko - poljski Kim, 2!. junija. Listi poročajo iz zahtevam modener-) sociialnega za-l^i' so ojaCeue z novodošiimi od-' Fiotence. da sta bila generala Segre 1n3emo' varovanja. delki, ,in Mosconi izpuščena na svoboda 1 RED IN RAD NA FRANCOSKEM Pariz, 20. junija Francoska vlada je * poslanski zbornici predložila 7akcnski novih ukrepov za pobijanje antimilitari-stične propagande. Upravni odbor sploš ne zveze strokovnih organizacij je izdal manifest, v katerem protestira proti do-tičnemu zakonskemu načrtu in pozivlje vse organizacije, naj se iziaviio proti Ifalffnska zelena knflga o pogajanjih med Kalif o in ln- goslavifo k! Je nI vlada dovolila, izrokla za splošni štrajk vseh srednjih šol v Ljubljani. V današnji seji poslanske zbornice je vlada predložila poslancem dokumenta o pogajanjih med Jugoslavijo in Italijo, ki jih je zbralo ministrstvo za zunanje zadevo v svoji »Zeleni knjigi*, ki obsega 101 dokument. V prvem delu je govor o razgovorih med Pašičem in Truinbičem ter takrat- Rim, 20. junija. Dne 6. oktobra je odposlalo italijansko zunanje ministrstvo beograjski vladi protestno noto proti volilnemu reda v jugoslovansko konstituanto, po katerem imajo volilno pravico tudi prebivalci iz neodrešenifc krajev. Italijanski odpravnik v Beogradu je takoj nato poslal v Rim pojasnilo beograjske nim italijanskim ministrom zunanjih j vlade, da so določbe volilnega zakona zadev Sc-hialoio v maju 1920 v zi. Iz teh dokumentov je razvidno, so Jugoslovani takrat zahtevali novo črto kot mejo, priznali so italijansko suverenost nad Reko, zahtevali so pa sušaške luke Baroš, Delto in Brajdico, dalje so zahtevali vse Kvar-nerske in Dalmatinske otoke, priznali avtonomno upravo Zadra in zahtevali brezpogojno odohrenje prispojitve Črne gore h kraljevini SHS. Dne 15. maja je Schialoia radi ministrske krize v Rimu prekinil pogajanja. Dne 28. junija je novi italijanski minister zunanjih zadev grof Sforza obvestil italijanske poslanike v Londonu, Parizu in Beogradu, da želi Italija nadaljevati pogajanja, vendar pa se boji, da nc bodo imela uspeha, ker je stališče Jugoslavije, kolikor jo soditi po javnem razpoloženju, nesprejemljivo. Dne. 7. julija sta odgovorila MiOerand iu lord Curzon, da sta priporočala v Beogradu popustljivost in umerjenost. Dne 13. julija je brzojavil Sforza iz Kopa italijanskemu poslaniku v Bec- da bi ohranil svojo koncentracijsko! SaliKajič odložil svoj poslanski mas* vlado. " i dat, pride v konstituanto kot njegov Rusija in antanta. Iz Helsingfor- j naslednik Stevo Kobasica. glavni ured- skega radikalnega organa Jugoslovanska propaganda med na- sa se javlja, da je na sestanku bolj-{nik sarajevske« omladino je šla vedno globlje, pre- ševiških voditeljev izjavil Lenim, da »Srbske Rijeci* je gospodarski položaj sovjetske Ru-1 so šla je že vrste dijaštva in se širila med trgovskimi pomočniki, rokodelci itd., takrat pa so za naš razvoj prekmalu počile slavne sarajevske bombe, ki so par dni pozneje bile povod številnim aretacijam po Ljubljani. Drž. pravdni-štvo jc dalo zapreti osem dijakov srednješolcev in visokošolcev (Novaka Endlicherja, Ponikvarja, Lovšina. sije skrajno kritičen, industrija je naj robu propada, poljedelstvo je zane- j marjeno. Ljenin je izjavil, da more i Rusiji pomagati edinole antanta. Povedal je nadalje, da so se v ta namen že I vršila pogajanja med sovjetsko vlado in antanto, ki je stavila kot predpogoj vseh nadaljnih pogajanj zahtevo, da se Omahna, Zgajnarja, Kozaka. Stefanči-j skli&5 v Rusiji narodna konstituanta ča) in enega starešino (Viktorja Zalar-1 da se izvrše volitve, ki bi naj bile iz- ja) ter uvedlo na ta način veleizdajniski proces. slovenski raz volje ruskega naroda. Ako hoče j sovjetska ,vlada rešiti Rusijo, tedaj Dne 22. oktobra javlja Sforza v Rim in London, da je italijanska vlada sklenila povabiti jugoslovanske delegate na pogajanja. V isti brzojavki je Srorza zahteval od poslanika v Parizu in Londonu, naj posredujeta, da bo Jugoslavija kar najhitreje zapustila Koroško, katero je po plebiscitu ponovno okupirala. Dne 31. oktobra je javil Sforza v Pariz in London italijanske zahteve, a obenem je brzojavil predsednik vlade Giolitti predsednikoma francoske in angleške vlade ter ju prosil, naj vplivata v Beogradu, da bo zavzela beograjska vlada pomirljivejše stališče, kar more biti v prid vsi "Evropi, katere mir je sicer ogrožen. Italijanski poslanik v Londonu je nato dne 1. novembra javil, da je zahteval lord Curzon točen italijanski program, ker toliko časa, dokler ne pozaa italijanskih zahtev in predlogov, ucitivd voiuiiuiiju, u/.uuiiiii umui ure- T . . , , , , • , greškov zoper javni mir in red, češ da! LJeruna s.° .7':;dele. na. hu odPor m,ed so snovali tajna dijaška društva z ve- Posameznmn komisarji sovjetsko vla- de, ki so ugovarjali Ljeninu. Is a to pa je Ljenin odločno izjavil, da se mora prenehati politika ekstremov in je po- gradu, da je angleška vlada zahtevala j ne moro posredovati v Beogradu. Prcd- od rimske vlade pojasnil o neki nameravani akciji D' Annunzia v Črni gori in Albaniji. Poročal je istotako o svo-zem sestanku v Trumbičcm, kateremu je priporočal, da naj se Jugoslavija nikar ne prenagli, ker bi mogel imeti vsak prenagljen korak usodne posledice za medsebojne odnošaje. Italijanski poslanik v Londonu Im-periali je javil 28. julija, da je lord Curzon izjavil, da angleška vlada ne namerava posredovati v jugoslovansko - italijanskem sporu, pač pa želi medsebojnega neposrednega sporazuma. Beograjska vlada je odgovorila šele sednik francoske vlade je pristal na in- leizdajniško tendenco. Obtožnica upravičeno doiži voditelje gibanja »vele-srbske, na odtrganju južnih delov Avstro - Ogrske namenjene propagande*, oročila »Jugoslavije* konstatiramo, da je bil dr. Kramer ves teden iz Ljubljane odsoten in da je imel priliko osebno spoznati g. državnega upravitelja še lo v navzočnosti zastopnikov opozicije*, ko jc šlo za dosego sporazuzma. * h Slovenske Matice smo prejeli sledeče poročilo o odborovi seji, ki se je vršila dne 17. t. m. Odbor konštatira: j Preden je podal odbornik dr. Alojz j Kraigher svojo izjavo, je povdaril, da s tem ni v nobenem oziru dotaknjeno dr. Lahovo razmerje do Matice. Predsedstvo jo dovolilo izjavo, ker se je obračala le proti načinu dr. Lahovega nastopa napram dotičnim podpisaneem, izmed katerih so nekateri obenem tudi odborniki Slovenske Matice, a se ni spuščala v meritorno presojo tega ali onega političnega prepričanja, kajti ni šlo za politično, temveč za častno zadevo. Ker se afera ni poravnala v notranjosti, kamor spada, smatra odbor, da je za Zlatico rešena. Obenem konštatira odbor, da tajnik Milan Pugelj no odstopi. Vesti o tem so prišle v javnost brez vednosti odbora in tajnike. K ti izjavi bi imeli pripomniti, da ni točna trditev, da je dr. Kraigher povdarja!, da njegova izjava ni v nobeni zvezi v razmerju z dr. Lahom in Matico, pač pa je dr. Kraigher takoj brez j mode podal svojo izjavo. — Dalje je tu-1 konj. * Zamenjava površnika. V kavarni »Evropi* v Ljubljani je neki gospod ta-menjal siv površnik brez pasu za svojega črnega, precej krajšega s pasom. Do-tični gospod se naproša, da odda zamenjani površnik plačilnemu natakarju v »Evropi*, kjer dobi pot-em svoj površnik nazaj. * Poizkušen samomor. Včeraj proti ve- Družbi sv. Mohorja preti nevarnost, da i ne bo mogla več delovati za Slovence po j svojem prvotnem namenu. Družba je bila ustanovljena za vse slovensko ljudstvo. Nad 90 odstotkov vseh družbenih članov biva v Sloveniji, kjer naj je tudi sedež PROBLEM GOSPODARSKE OBNOVE FRANCIJE IN NEMŠKA VOJNA ODŠKODNINA. Kakor znano, je ultimatum aliiranih držav Nemčiji določil višino vojne odškodnine, v načinu in času plačevanja Družbe. V vodilih opravilnega reda Dru- p3 je popustil za to določenim komisi- jam in zunanjim ministrom po večini proste roke. Da se določi način in kolikost nemških dajatev, se je vršila pred par dnevi v Wiesbacnu na Nemškem važna gospo- i žbe se izrečno imenujejo dosmrtni člani, torej člani vse Slovenije, kot tisti, ki odločujejo o imetju in vodilih družbenega opravilnega reda. Dosmrtni člani morajo torej odločiti, koliko in kako se morajo čeru se jc 611etni preužitkar Simon Bc- pravila in vodila izpremeniti, da bo Druž- j darska konferenca, kateri so prisostvo-genik iz Brezja pri Mariboru v samomo- ; ba ostala tudi vnaprej voditeljica vsega j vali poleg francoskih in nemških gespo-rilnem namenu a samokresom ustrelil za našega narod?. Zategadelj se pa družbeni ■ darskih ekspertov francoski minister odbor ne sme več voliti po celovških j Louclieur in nemški državni minister dr. družbenikih, kakor tudi Družba nc more j Rathenau. Na Francijo odpade po spo-imeti še nadalje svojega sedeža v Celov-; razumu meti antanto 52 odstotkov vojne cu, kjer ni ne zadosti slovenskih literar- 1 odškodnine. Nemške dajatve cenijo v pr- levim ušesom in se težko ranil. Ostal je celo noč brez zdravniške pomoči, žele danes zjutraj je bila. poklicana iz Maribora rešilna postaja, ki ga je prepeljala v javno bolnico. * Tatvina konjske opreme. Dane3 ponoči je neznan tat odnesel posestniku Josipu Tratarju iz Novo vasi pri Mariboru dve popolni konjski opremi. nih ljudi in ne svobode. i vem letu na 3!j, milijarde r.emškiii mark, Upali smo, da bodo vsi odborniki osta- j od katerih bi dobila Francija nekaj nad Ls?Ii m isSs^efe Ljubljana, 21. junija. Gospod Anton Pesek ne more biti brez milijonov. Spor, ki je nastal radi članstva v »Kasinu^ predstavlja Jugoslavija* kot. iopovski naklep demokratov, ki da so se hoteli polastiti premoženja cKasina*. pretvoriti poslopje tega društva v »demokratski dom» ter oropati i Ii pri svojem prvotnem sklepu glede premestitve družbenega sedeža na Prcvalje. j Zal, da dobimo iz Ceiovca povsem ne-] ugodne odgovore. Nastal je spor, ki ga je ' treba poravnati in to čimprej, da se na-i rodno imetje, nabrano med vsemi Slo-J venci, ohrani slovenskemu narodu. Zato se zda? razpošiljajo poverjeništvom po- polovico. Pri zadnjih konferencah že ni šlo več toliko za višino vojne odškodnine, kolikor za način nemških reparacij. Nemčija plačuje svoj dolg na različne načine, tako z oddaio 26 odstotkov od = Konferenca parobrodnih drttštev. petek in soboto se je vršila v Bate* konferenca zastopnikov parobrodnili drw: štev, ki je razpravljala, kako bi se izpo polnila poštno-proraetna. služba. Navzoč je bil tudi odposlanec ministrstva sa. obračaja, ki je obljubil parobrodnim dns št.vom v to svrho državno podporo. Nove delniške družbe. V Zagreb«! se je osnovalo z glavnico 1.600.000 Ki delniška družba za izdelovanje železniških pragov. Dcinicc znašajo po 10.000 kron. Ustanovitelji so Moric Dracli iz Capraka. veleincDustrijalec Milan Trflič in zagrebška Eskomptna banka. Istotam s ja ustanovDo z glavnico 1 milijona K delniška družba za izrabo in promet ;...ivbnega materijala. Ustanovitelj je Opči vjeirsijski zavod. Stanje hmeljskih nasadov. Kakor po. roc.ijo iz Žalca, so hmeliski nasadi v Savinjski dolini povoljno razvijajo, dasirav-no rastlina nekoliko zaostaja radi zelo hk.inega vremena. Rastlina jo dospela večinoma že do vrha drogov oziroma žic ter je popolnoma zdrava brez vsakega I trebna pojasnila in glasovnice za dosmrt- i tem s stvarnimi dajatvami in z odstopom ne čiane. V mestih se naslavljajo tiskovi- i cenenih delavskih sil. . . .mrčesa. Iz inozemstva pa prihajajo p- vrednosti svetega izvoza nadal.e v z.atu rofi[ katcrih posnemamo, da so — to se pravi v devizah, inenican, ker hmt,Vi.J „*„*„„; efektnega zlata na trgu ni dobiti — po- ne na posameznike, kolikor so znani naslovi. Poverjenike in dosmrtnikc pa pro- Fraucija je rabiia za plačevanje obre-I sti in amortizacije dolgov precejšno mno- simo, da smatrajo sodelovanje pri tej iz- f žino dolarskih ir.cnic in zahtevala zaradi redno važni zadevi za svojo narodno j tega prvi del vojne odškodnine v dohr- dolžnost. Dosmrtniki naj se čimprej zgla se pri svojih krajevnih poverjeništvih, da ljubljanske mestne reveže za 10 milijo- j nam poverjeniki nemudoma morejo vrniti nov! Ves ta očitek ^e ena sama nesram- j podpisane glasovnice. na laž in nečuvena kleveta- Gospod Pe-1'___ sok pravi, cla bi premoženje »Kasina*, t. j. znana hiša v Zvezdi, pripadlo meet- ! SOGLASNA SODBA VSEH POSETNI- di netočno, da je afera za Matico končana, ker vemo, da prihajajo od mnogih poverjeništev Matice protesti na od boT radi dogodkov v znani seji. Ljubljansko učiteljsko društvo je nim revežem, če bi se društvo razpustilo, j KOV UMETNOSTNE RAZSTAVE V To je prosto izmišljeno. Po pravilih ! JAKOPIČEVEM PAVILJONU JE društva pripade v tem slučaju le ono premoženje »Kasina* mestnim revežem, ki eventualno obstoja poleg poslopja. Takega omembe vrednega premoženja pa sploh ni. Poslopje samo je s posebno imelo danes svoje zborovanje, na kate- zemljeknižno vpisanim obveznim pismom rom se so izvolili delegati za pokrajinsko skupščino slovenskega učiteljeva, Id se vrši letos prve dni meseca septembra v Celju. Pri volitvah je nastopila s svojo kandidatsko listo narodno-socialno- iua!-kontentska skupina, pod vodstvom Am-b rožiča, Kepovša in b'k nI j a, ki jc pa dobila le 21 glasov, med tem ko so bili iz-voljeni delegati s 87—98 glasovi. * Da ns bo nikomur krivice. V Ljub-Ij;!ni živi g. Egon Zois, rojen na Brdu na Gorenjskem, optiral je za našo državo in hoče ostati tu. Večkrat se mu zgodi, da ga kdo zamenjuje z bratom Michelangelom Zoisom, ki jc v politični službi N. Avstrije, v Celovcu, in bivši K-ofieir. Kakor je slednji marsikomu v nemilem spominu, je treba ugotoviti, da se prvo-imenovanemu ne more očitati nikakršna nekorektnost in zlasti ne nastop proti Jugoslaviji. Ne le. da se ni udeleževal političnega življenja, mu to tudi ni bilo mogoče, ker je bil 6 let vjet v Rusiji in so je vrnil šele septembra 1920. * Odkritje spomenika Vcrovšku in Borštniku. Kakor se nam poroča namerava pododbor Udruženja gledaliških igralcev SHri v Ljubljani o priliki kongresa, Id se vrši letos 2., 3., 4 in o. julija v Ljubljani odkritje spomenikov našemu gotovo še vsem v spominu živečemu Antonu Vercv-sku in Ignacu Borštniku. Da se ta čin piei.rte zvrši kaj najdostojnoje je «Udru-ženje igralcev* ukrenilo že vse potrebno in bo pri slavnosti kolikor nam ie znano razven zastopstev raznih kulturnih društev, nastopila tudi »Zveza ljubljanskih pevskih društev*. * Beiokranjci na ljubljanskem ve-lesemnju. Na ljubljanski velesemenj pridejo naše Belokranjice s svojimi izdelki, ki jih bodo proizvajali! na razstavnem prostoru. Tkalo se bo različno domače platno, traki, predla lanena. pridržano tudi v slučaju razpusta društva novemu enakemu društvu in se sme eventualno le čisti dohodek in uporaba začasno t. j. dokler se tako novo društvo ne ustanovi, izročati mestni občini za občekoristne namene. JE TA RAZSTAVA ENA NAJBOLJŠIH DO SEDAJ. NE ZAMUDITE OGLEDATI SI JO! FOSET FRANCOSKE NOGOMETNE REPREZENTANCE. Danes ob pol 15. uri dospe v Ljubljano Iz te jednostavne konstatacije je raz- i izbrano moštvo Francoske nogometne fc- vidno, kako nesramno so zlorablja nepo-učenost javnosti, da bi se oblatilo slovenske ljudi, ki so vstopili v »Kasino*, da ga na ta edini pravnodopustni način in brez nepotrebnega hrupa spravijo v slovenske roke. Ime vsakega posameznega izmed gospodov, Id so bili kandidati za deracije, da igra v četrtek dne 23. t m. proti reprezentanci našega nogometnega podsaveza. Francozi nadaljujejo nato turnejo v Zagreb in Beograd. Francoski oficijelni šport navezuje v tem prve stike z Jugoslavijo in sigurno zavisijo bodoči odnošaji od vtisov, ki iih odbor, jamči najširši javnosti pač več za bod° gostje dobili o priliki tega prvega poštenost in neoporečnost njihovega po- noseta. Francosko moštvo snremlia med stopanja, nego ime gospoda Peska jih. Hitro nakupovanje menic na mednarodnih trgih s strani Nemčije je naravno dvignilo ceno dolarju, kar občutimo tudi v Jugoslaviji na lastni koži. V Nemčiji je dolar poskoči! za približno 70 mark, pri nas za približno 20 Jugoslovan- hme!;sri nasadi skoro povsod okuženi pu hmelju škodljivem mrčesu. Zlasti v se je hmelju škodljiv mrčes vsled -uše silno razmnožil. Rastlina je t;<:n vsled tega slaba. Drugod ta mrčes ni toliko škodoval. V okolici Alostra (Belgija) S"! rastlina kljub mrčesu ugodno razvija. Cene starega hmelja v Hagenau (Alzačija') so bile te dni za manjše množine slabega blaga 205—215 francoskih frankov za 50 kg (okrog 50 naših kron za kilogram). V Strasbnrgu pa se je pro-rt.ijal prvovrstni hmelj po 400—150 Iran- skih kron. Isto sc je pripetilo francoske-!^' tankov za 50 ¥ <®*™S 100 mu franku in povišalo francoske dajatve' s'h kr™ kilogram). Ameriki. Pa tudi Ameriki tako nenadno j ^ Zagren^a lupotekarna banka. Da-povišanie njene valute ne more biti v K* J" hllil -foda mfmnsa upo- korist, ker ovira izvozno trgovino, po-j^kanie banke, za katero so se nitaresi-spešuje špekulacije in ima za posledico jra,c Narodna bMlka' Kreditna m Trgo-n«i™mn kalk.dar.iin. vinska banka. Delnice so radi tega zad- nesigurno kalkulacijo. Vsled tega se je na zadnji konferenci;n jc dni poskočilo za preko r!00 K. toda v \Viesbaduu začelo pretresava« vpra- j n,aiv<* jih je doNla v svoje roke Trgovin- šanje stvarnih dajatev, ki bi v pospešeni in povečani izmenjavi dobrin med Francijo in Nemčijo obema državama prinesle s konsolidacijo trgovskih prilik čiru večje koristi. Pri stvarnih dajatvah igrajo mogoče največjo vlogo cene, pri katerih določevanju nastajajo običajno velike tež-koče. Različne protioferte niti ne upajo na upoštevanje, zasledujejo pa različne namene. Za enkrat namerava francoska vlada naročiti 500 lesenih hiš. ki bi stale 10 do 12 milijonov zlatih mark ir. za toliko razbremenila nemški dolg na repara-cijskem računu. Nemška vlada skuša naravno na vse načine doseči poravnavo svojega dolga potom stvarnih dajatev. S ska banka, posebno, ker ste ostali dve banki v /adiijem treuotku izrekli svoj d d. d. ..a trg-ivino in industrijo v Sarajevu, ki jo bila dosedaj pod sekveMrom, jo bila pod egido Srpske privredne banke nacijojnalizirana. Glavnica znaša 4 milijone kron. Družba iraa v Molilni svo»e ;'nge, ki izdelajo lettm preko 40.000 m- lesa. -= Izvoz švicarskih frankov dovoljen. Švicarski zvezni svet je ukinil prepoved izvoza švicarskih bankovcev in vrednostnih papirjev. 1 vsaj, kakor nekateri dru-i njihovi so-! sali gotovo vsi znatni evropski listi. l samezne oicrte centrair.cmu uraau k, se y r ite nr iavil' i športne organizacije v Ljubljani, bo ravnal po principu: Vsi deli države " ' 1 J 1 Zagrebu in Beogradu sc kot aranžerji tur. mr"m,,rnn "nn5tf>vn- ali Juvana, ki sta sinoči vodila prvo besedo. pa ss ne eden ne drugi za usodo so bili zbrani v prostorih naprednega akad. društva «Jadran» in tja so gospodje res opeto-vano prišli. Šc le, ko je bilo treba najti prostor za sejo med obema, delegacijama, je na prošnjo raznih gospodov navzoči drugim predsednik Mednarodne nogomet- j t«m bi okreoiia svojo industrijo in obrt.. nc federacije. Potom francoskega športa i Vsa industrijska Nemčija pa je priprav-; stopamo s tem tudi v stik z mednarod- j liena na pospešeno produkcijo, strokovne j 2H, Ma Zagreb. Promet je bil danes nekolika nim športom: o francoski turneji bodo pi-i zvcze bodo sprejemale in priporočale po- živahnejši. Največ so se zahtevale del- neje tega popolnoma zavedajo. Zavedati se morajo tega tudi naši igralci, ki jih čaka častna dolžnost, da zastopajo jutri v Ljubljani naš šport. Športni neuspeh proti Francozom bi tolmačila vsa tujina kot neuspeh jugoslovanskega športa. Že z drugega stališča naj motrijo naši igralci to tekmo. Ugled slovenskega nogometa, ki je utrpel v zadnjem času znatne neuspehe, je mogoče zopet popraviti. Igra francoske reprezentance pomeni za morajo biti sorazmerno enako upoštevani. ravno tako vsi stanovi, posebno rokodelci ne smejo priti pri tem ob svoj zaslužek. Nemčija trpi v večji meri na brezposelnosti. Zaradi tega ponuja Franciji stoti-soče delavcev, ki bi mogli graditi velika, po enakih tipih zgrajena mesta. Proti temu se pa upira francoski mestni prebivalec, ki je tudi pri vladi dosegel, da jc potom zakona regulirata stavbno vprašanje v Franciji. Zakon predpisuje in prebi- tainik JDS izročil ključ tajništva JDS,. Ljubljano prvovrsten športni dogodek, i valstvo hoče, da se morajo hiše sezidati kjer so so potem vršili razgovori. Na podlagi avtentične informacije konstatiramo nadalje, da omenjeni trije gg. zastopniki opozicije pri pogajanjih sploh niso stavili predloga, da naj se premoženje cKasina« izroči ^Jugoslovanski Matiei». V današnjem našem poročilu omenjeni kompromisni predlosr (ki ga je »Jugoslavija® poprlnoina zamolčala!) s formalnim tonopnena in volnena preja, pisale j razlogom, da je občni zbor itak preložen, znano belokranjske pisanice in pa i Poznajo so kompromisni predlog v ome- .^.li___^^__-v . : • 1 " I JI irini Tin I-aIi l-rt nkl 11» > Cl nvn^Ali Francoski šport, zlasti nogomet in atletika, je dosegel poslednja leta, podpiran po državi in privatnikih višek razvoja. V mednarodnih tekmah je Francija vedno med prvimi. Sistem francoskega nogometa je bistveno različen od sistema, ki se ga učimo pri nas od Cehov. Francozi go-je pretežno za publiko jako efektno, visoko igro. Njihova moštva so vedno izredno hitra ia gibčna. niče Hrvaško eskomptne banke. Devize: Berlin 210—210.50, BukareSt 227— 230. Milan 734—735, London 517—550, Newyork kabel 143—143.50, ček 140.50, Pariz 1182—1188. Praga 200—200.50, Dunaj 20.70—20.75, Budimpešta 59.25— 59.50. Vaiute.: dolar 138.50—139, avstrijske krone 22.50—23, rublji 31—85, češke krono 195, 20 K v zlatu 402—466, funti 547, napoleoni 463—461, marlw 212-215, leji 223-224, lire 725-730. denar blagi Hrvatska eskomptna banka s Ljubljanska kreditna banka ; 5!avonia Trgovsko-obrtna banka Jadranska banka . • . Praštediona ...» Banka Brod na Savi . Gutman . . , , * , Srpska banka ; Tekma med moštvom Francoske lede- { vodj. na istih temeljih in enako, kakor pred vojno. S tem pa odpade tipizirano delo en massc. Posameznih del v ogromnem obsegu pa nemški delavci ne bodo mogii vršiti, ker jim ni mogoče najti stanovanj v francoskih mestih ker se s francoskim j^sfavens^ banka * prebivalstvom nc bi mogli sporazumeti pueka banka . itd. Francoska vlada se torej brani nemškega delavca z različnimi izgovori in zakoni. S tem je upanje Nemcev, omejiti brezposelnost doma in delno plačati vojno odškodnino z dela-. ?ko silo, splavalo po <542 658 820 865 750 760 240 1800 1875 4850 4900 430 435 1050 1075 7C3 710 485 510 410 415 575 580 620 650 676 550 600 Vprašanje obnove Francije in nemški ■njeni nekoliko razširjeni obliki sprejeli, ! racije in reprezentanco našega podsaveza . __________________________ šli poročat, svojim somišljenikom, a sc i se vrši v četrtek dne 23. t. m. ob pol 7.! reparacijski problem je danes velike važ- vrai.li z izjavo, da jim njihovi somišlje- ' " " - ..... — ■ niki ne dajo širšega pooblastila, nego je seku Ženskega telovadnega društva v! konstelaciie. Ljubljani, naj sc zglasijo v sredo dne 22. pietle najtrpežnejše bojanske carape. Pokazati hočemo zadnjo idilo krasne domače belokranjske obrti. Da pa se omogoči udeležba našim belim rojakinjam, pobira šolsko vodstvo v Adlo-šičih prostovoljne doneske za udeležbo na ljubljanskem velesemnju. Belokranjski rojaki širom Slovenije, spomnite se nas in prispevajte, da nam omogočite udeležbo. Priporočamo se pa tudi drugim rojakom, zlasti pa denarnim zavodom, da nam nakažejo jradporo. Obračun objavimo v listih. * Zamenjava obrabljenih bankovcev. Ponovno opozarjamo, da morajo glasom objave delegacije finančnega mi- jiistrsiva v Ljubljani vse državne bla-jPeska in njegovih pomagačev. gajne pokvarjene in obrabljene bankovce po 1 dinar in po 0'50 dinarja J da prof. Lončar pri famoznem poročeva- j Iovadnega društva v Ljubljani se je pri-zamenjavati za nove, nepokvarjene, j nju gospoda Peska ni bil navzoč, (ostal | glasilo toliko otrok, da se v prvič ni rao-Obeinstvu je kolikor mogoč«- ustreči, j je v tajništvu .TDS) ker bi nam bilo sicer ' glo zaključiti vpisovanje. Zato se bodo v uri zvečer na igrišču «I!irije». Predpro- j nosji nc samo za neposredno tangirani daja vstopnic pri Kancu in Pcvaleku v ; državi, temveč za celo srednjo in zapad- bilo prvo. po katerem so zahtevali 8 most v odboru. To izjavo jc dal demokratskim zastopnikom g. Pesek, ki tudi sedaj ri niti z eno besedico omenil cju-«Jugoslovanske Matice*, medtem, ko je lastnim pristašem zamolčal, da je sprejel kompromisni predlog ter jim poročal (kakor Slamo tudi v ), da j ke» zaradi razdelitve nr. Istočasno se so demokrati odklonili »kompromisni j bodo Sprejcma!i nadaljni priglasi. Dru-; Narodna šumska industrija , Slovenska eskomptna banka Banka za Primorie . . . Narodna banka < * . , , Beograd. Borza je tudi danes radi Du-hovskih praznikov zaprta. Dunaj. Devize: Zagreb 472.75— 476.70. Beograd 1889—1909, Berlin 991— 997, Budimpešta 282.50—285.50. Bukarešta 1072.50—1082.50, London 25.90— šiva. Vsi oni, ki so sc priglasili tenis-od- i zvezi evropejske politične in gospodarske 43.50—45. Curih 116.70—117.20. Valu - • t e: dolarji 675—679, levi 712.50—722.50, marki 991—997, fnnti 2550—2590. franc. t. m. ob 6. uri 7.večcr v igralnici^ .Mladi- = Za ugtan0viiev jugoslovanske trgov- franl"; 5605—5645, lire 3450—3170, di- predlog* glede '-J. M.-!'. Menimo. žabnemu oddelku se bodo posojevali tudi sko-obrtniške zbornice v Solunu. Naši trgovci v Solunu so naprosili trgovinsko ministrstvo, naj se čim prej ustanovi v narji 1880—1900, poliske marke 45.50-47.50,leji 1071.25—1081.25. švic. franki 11 «50—11700. češkoslov. krone 942.50— , Menimo, da smo s temi konstatacijami raketi proti odškodnini enega dinarja na So,unu w0!;,ovanol;a tr^ko-obrtal-10^.50. ogrske krone 284.25-287.25. ; dovolj označili nedostojno igro gospoda j tenis-uro. ^ zbon;> Kof M ^trsivo že tako ! Curih. Otroško igrišče Ženskega telovadnega Resnici na ljubo moramo konstatirati,; društva. Za otroško igrišče Ženskega te- dalje časa bavi s tem načrtom, je pričakovati- da so načrt v kratkem uresniči. — Nove naše trgovske agencije. V Milanu je bila podeljena trgovska agencija Mirku Komnenoviču. ki je bil po- /t menjati je bankovce tudi, a k.1 so I netimljivo, da bi bil to brezstidno zavi- ! sredo dne 22. t. m. ob pol 6. do 7. ure zve- I prej nas zastopnik na Reki, v Parizu pa raztrgan;, zamazani, brez roba ali če j jan je dejstev pustil brez protesta. j čer sprejemalo nadaljne prijave v igral- | j;;s(; gantiču. V Hamburgu se ustanovi jiru ka; manjka. Ne smejo se pa za-j Končno naj se dotaknemo tudi še na-1..... Devize: Berlin 8.47.5. New< vork m, London 22.26, Pariz 47.95, Milan 29.80, Praga 8.15, Budimpešta 2.45. Zagreb 4.05, Bukarešta 9.25, Varšava 0.40, Dunaj 1.15, avstrijske žigosane krone 0.88. Vremensko poročilo _ r.;nfcltana 30S ni nad morjem -a Slovenijo je dovolila, da sme mest-1 cije omenil dr. Kramer: da se namreč r,a občina celjska pobirati jjo^ebno ob-; izroči cJugoslovansld Matici*. činsko davščino za vozila, mestna občina ptujska pa kanalsko pristojbino. * Sprejmni odsek za jugoslovanski ženski kongres ima danes sejo ob petih popoldne Rimska cesta 9. * 52.000 K ie izgubil pri kupovanju češenj na Glavnem trati v Mariboru poročnik Andrej Lubšin. * Dražba konj. Dne 24. t. m. ob 11. uri te bo na živinskem treu v Maribora vrS- Zal je to po dosedanjih pravilih in zlasti po ustanovnem pismn glede poslopja na direkten način nemogoče izvesti. Pač pa. bo treba, da bo novi cdbor ^Kasina^ našel način, da zgradba, v kateri se je toliko desetletji nahajalo taborišče nemškega gospostva, postane središče našega nacijonalnega obrambnega in osvol>oje-valnecra dela. otroka ene rodbine. — Oni starši, ki so vpisali svojo deco v »Otroško igrišče* Ženskega telovadnega društva v Ljubljani, imajo sestanek v ponedeljek dne 27. t. m. ob 6. uri zvečer v igralnici "Mladike?, da izvedo vse podrobnosti in se izjavijo, ako žele, da ostanejo otroci tudi čez kosilo na igrišču. Kuhinjo bo oskrbovala ^Gospodinjska šola*. Dan KDOR JUGOSLOVAN, TA ie sam nekdaj študiral v jezuitskem, ... v »um«., f,v.. .... , zaaovoljm. Plačo dooivajo jako ne- j koI iju v Barceloni in pravi... i prtini, zagmieni s črnim zastoriem : «Vidva, gospoda se n redno, rad, slabega gmotnega sta-, ^ bri se ^ kaj m in j kar je ^0val oče Ignacio s pre-;z edam. govomjov.^ nja, je veto vojvooa ze parkrat ho- j j Paq^n0)» je zaklical razbur- j strasenim in zloveščim pogledom):. .duhovn,k * ma" I "mo ra™ kritje, k, m, ga tel razpustit, telesno stražo. feno bledž n suhi ^ž v meniški ku. potem je oa govoriti s kratki- i ETJ^^f n' Ej" g* T™ «To bi bilo jako pametno,» je mr-; <sestv°,zem- mral gospod Bekker, «zakaj potre- manjega coitna o verskih stvareh.! «Dragi Ln dobri gospodje; vaša i S cuin"T: f1?,Se ze n3oko '. P? b,uje- takoi!oJek P^fP^ telesno | faz £ sovražim jn komaj čakam tre- j izvajanji' sem posluša z velikim za- j j^hi^Ipazil Bekker in ugaja Tudi otoku in našel tako posestvo, ki mi - ^ , ... . -ji- . 1 >« i^ii-u ... um v/ ^.jata ucs-^er in ugaja — namreč era d Punta Her- v. . , - p .. i da se Cul sem se- j nimanjem Zdi se mi. da ste vi prav,; nfe^a k^a zvilost in pre de. ^ Ta ?rad žitevam za sebe 1 S°tcvo veste^ senor Bckker-!nor> da se zanimfte f nas pokret,; m izbran, možje, k, morete iz;/rsit, - ^ . takoj razumela.'m'- pri..kot kritje stražo? Smešna bahavost.» svoj veliki načrt, ako vam stoje na i razpolago dovoljae množine "oireb-nega denarja. Luis vam je gotovo povedal, da sem pripravljen prisko- take važnosti je za nas telesna stra- j da nas hočete podpirati. Bodite preža. 200 mož ni sicer veliko število, j pričani, da niste mogli spoznati bolj toda oboroženi so in mi ne moremo | šib mož, kot ste jih našli v naši sre riskirati, da bi se spustili z njimi v j di... posebno nas tri...» boj, ako tudi nas oborožite, kot ste! «In mene,» je hitro dostavil Luis, j čiti vam v pomoč z denarnimi sred nam obljubili, i oda, ako nam potna- j«mene in to trojico... Oče Ignacio!» stvi. Toda najprej prosim nekaj po-! gate vi —_saj veste kako — tedaj se «Mi trije* je nadaljeval mrtvaško, jasni'. Predvsem, kaj je vaš končni brez czira na opombo mladega Luisa, «imamo velik vpliv na najširša mase naroda... Amadeo ima v rokah meščanstvo, Evgenio vojaštvo, jaz pa kmetsko prebivalstvo. Poprej itje za denar, ki ga vam danv>. gospodu Evgeniju gotovo posreči, cia pridobi tudi gardo za našo stvar... ali jo pa vsaj naredi neškodljivo. Imejte vedno pred očmi, da garda s svojimi topovi obvladuje iz stare trdnjave vse mesto in velik del okolico :i!j? Kako daleč mislite iti v svoji akciji ?» Gospod Bekker je prenehal in opazoval Luisove prijatelje. Tedaj se je pa družba naenkrat oživela, kričali HB—BB—B^M—aaaMMMMg »{Tj Tovarna furnirja, sem bil duhovnik in služabnik, svete: so vsi povprek, vsak je hote! preo-cerkve, dokler ni izposloval ta Pa- i piti svojega tovariša, vsak je glasne- 1010 • * , ■ 1 ... ..t.^ ...j 991 2-1 lesom, Področje, p. zaga m Domžale. trgovina k ! 788 20-1?i 1JIB 55 ti aiii^th igMSS mm v , za tri odrasle osabo se Išče sa takoj. m-mr Kupujem atara calelre, čevlje, po-•itšivo it?, po najvišjih ceuab. Kartia /sp, štiri leta star, nčen, se takoj poceni ; Ponudbe pod j.USita.ljstvo" na proda. Ponudbe na upravo «Jutra». 1C05 3- Obl. konces. zavod za pokončavanje ' Coc2?any, d. z o. 2., S.iubljana, K on- i grešni trgr 3. 934 2—2 ! podgan, miši in mrčesa, Kolodvorska l?^*,,«.,.,®^-, ulica št. 39. 415 52—33 i-Sa^Hfsiij if'J : safcSSiiciiž iiteifes Sprejmeta se !»r.l 1 "varrern** II®! , tr BBBS BPBBnB rv s ® 1 O 1 ' e t' i: 1 5 0 V ! 13 a il^ m | S g ;• 3 fi 8 4-» -J ■4 s ■■ mm v mmllm m trikefaže I P r.vL 1 aesns« lil ? r.a. ir^ovlne. z dobro SoLko uat>brazbo ' - "" "' tm 8, ¥ Spodnji Šiški (Llnfeljaaa ¥11): se prefia ilSOSiiiirlpiili lisi 7. velikim vrtom. Iiupec liobi takoj lepo moderno stanovanje s štirimi sobami in priti k-linsmi. Ponudbe pod šifro ,,950 Mša" ua upravo «Jutra». 1C03 3—1 i/ iii £4 3 i za. trgovino, z dobro šolske uac-brazbo ' ' ver poštono vgojo. Sprejme se tndi zanesljiv [ ki želita ostati več let v eni s!u?H, £5€5 iŠČ^^j za fino Sila . JsS' ■7 V£2Cj63K Hrvatska. mestu; 985 3- 3! Ka lov: 10C0 3—S 1002 dobro izdelane (uso Trst) 4/5", 5/6", 6/8" ; <60% 5/6"), dolžine od 5 m napvej, franko] vagoa se kupijo. Ponudbe na Alosia' Company, fi. z o. z., Ljubljana, Eon-! grešni trg 3, pod „irann £0". Fra??c MaJdSč, Kranj Pn-mriJv, r.n5iliq;n na na^ov i trgovina s epccerljsklm ia rioicnl- ronuaoe naj se podajo na naslov : alntja bla.^omt daHkatesa^i ter fle- Em. Eljsnspangena ein, Sjeiovar.! s—.-j..,-. izborno monakovsko in angleško blf.go, ima vedno v zalogi VB B O H f« « Selniiai pridollti. Hii m i® iii li ii i Ulli -v 65! '">'/-: .."j®! i Vi <5 ^-»j-aa soj-I iartia, iiiisa se priporoča za anali-saja najboljših instrumentov izvrstnih tovarn tj o najselidnsiših in nizkih cenah. Obveščava ceni. odjemalce in p. n. občinstvo, da sprejemava nova dela iu popravila , po najnižjih cenah. Gotovi čevlji v zalegi, i Turištovski čsvJli dosiačega. iz- j ilolka, 634 22! 5 pšenično. krušno, nekoliko grenko po 740 K islenbur^ova sjilsa. ■ Na ir.!?u-o so prvovrstne razcepkane (gespliesst) palic3 za sulce, sčake, po-! strvi in lipaue ter kolesa vseh vrst. Na razpolago je velika zaloga prima svilenih vrvic vseh vrst, trnkov ter izbornih mnh in različnega drnzega ; ribarskega orodja, ne dunajskega izvora. Sprejemajo sa vsa večja naročila i in popravila. Blago je strokevniaško izbrano in se bo tndi v bodoče rax-; prodajalo samo le preizkušeno blago nemških in angleških firm. Enkratna nabava tega solidnega orodja, ki je ročno dalo in ne nezanesljivi tvorniški množinski predmet (Masaenarlikel), zadostuj o za mnogo let. za krmo Ant. ia Jož. Brajer-Kapele „ sps^^ Ljubljana, Turjaški trgt'B-eg) št. t.- 1008 dokler zaloga Prevzamem večjo množino 1004 2— tvrdka aas-iska 480 il Ceniki so r-aspoiago! 1006 BBB 1 0 3 m f*| \ a o tf O ^ r \f 1009 3-1 takojšnje rezanje proti plačila pod ngod- j nimi pogoji ua svoji žagi. Iva-i Šišlcsa parkataa tovarna in par-a žaga v X.jnbijiixii, 3Eetslacva ulisa 4. film anplB^i kristalizirani a ns. najprometnejšem kraja v I/jabljasi, trinadstr.ipna, z velikim in manjšim lokalom (kjer! | obstoji žo od leta 187-1. recomirana trgovina s freiirnino in zlatnino, katera sa lahko z t S Pravkar js izšei ponatis znamenitega „Jutravega" romana, ki je vzbuja! splošno pozornost: Frank K«, Prigode gospoda Oollina, Cena 15 K, po pošti 2 S več. Haročs s? pri Hprasnlšfia jBfpa", IjalJijaas, Sodne u!lw 6. oddaja v vrečah brutto za strankam zacariuieno, franko skla-diš^e Ljubljana po znižani ceni K 31- j ^ za kilogram tvrdka COLOHiDLE OLSNOESE, \%l TRST. Natančnejša pojasnila daje komisijski 11 § Ogirls t! ppslovaisko dm?o. || Csi^a 32 K, po pošti K i'BO več. Kdor so boče poučiti, kako so agitirali naši izseljenci med svetovno vojno JS* i obstoječe IZ v Parizp, Londonu, Rimu, VVashingtonc in dr. -a Jugoslavijo in kakšne „ . težkoče so morali premagati, naj čita Ogrisovo knjigo. Spis nudi popol- H SJ noraa nova, dosedaj pri nas neznana dejstva, ^^ j * Knjigo naročajte pri 207 16 Tiskovsr zairv&i v Ljubljani, Sodna ulisa 6. Proda se posestvo tik cerkve v Zaloga, okraj Kamnik na Gorenjskem, ni ii __ __w f m I9IS¥« Dražba ee vrši dne 25. junija na licn mesta. Natančnejo' pojasnila pri notarju v Kamniku ali pa pri A. Ljubljana, Stara pot št. 15. 939 2—2