plačana v gotovini.
Leto LXXII., št. 143
Ljubljana, ponedeljek t*. Jurija laja
Ceno Din 1.—
SLOVENS
i|a vsak dan popoldne izvzemši nedelje in praznike. // Inserati do 80 potit vrst d Din 2, 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati potit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. // „Slovenski Narod" velja mesečno v Jugoslaviji Din  12.—, za inozemstvo Din 25.—     //     Rokopisi so ne vračajo.
Izha| do
UREDNIŠTVO IN UHfcAVNtšTVO LJUBLJANA, Knafllova obča Bev. 5 Telefon: 31-22. 31-23, 3I^2C 31-25 h »-21
Podružnico: MARIBOR, Grajski tra št. 7 // NOVO MESTO, ljubljanska cesta, telefon it. 26 // CBJE, celjsko uredništvo: Strossmaverieva ulica 1, telefon št. 65; podružnica upravo: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ  GfcADEC, Slomškov tog 5    U    Poštna  hranilnica  v  Ljubljani  št. 10351.
Važne odločitve v Londonu:
Konec angleškega omahovanja?
na
Na današnji konferenci ministrov bodo razpravljali o poleg gospodarskih represalij proti Japonski izvedla tudi monstracija s koncentracijo vojnih mornaric v kitajskih vodah
ij«
London, 26. junija, br. Za danes popoldne je sklicana konferenca ministrov, na kateri bodo razpravljali o ukrepih, ki naj jih izda Anglija v obrambo svojih interesov na Daljnem vzhodu ter proti na-daljnernu  japonskemu izzivanju.
Načrt gospodarskih sankcij je že sestavljen od posebne komisije, vendar pa je zadnje dni prevladalo mnenje, da gospodarske sankcije same ne bi bile dovolj uspešne, da se zavarujejo interesi tujib velesil na Daljnem vzhodu, ker postaja vedno bolj očividno, da streme Japonci za tem. da popolnoma izpodrinejo tuje države na Kitajskem in si zagotove vso oblast na Daljnem vzhoda. Vedno bolj stopa v ospredje zahteva po odločnem nastopu, ki naj bi Japoncem in vsem njihovim zaveznikom dokazal, da je konec potrpežljivosti in popustljivosti ter da bodo Anglija in ostale zainteresirane velesile vztrajale pri spoštovanju sklenjenih pogodb in politike odprtih vrat na Daljnem vzhodu. Z vso resnostjo se pomišlja na velikopotezno pomorsko demonstracijo. V to svrho naj bi Anglija, Francija in Amerika poslale na Daljni vzhod večje število vojnih ladij. Tega naziranja je bila tudi konferenca vojaških strokovnjakov, ki je te dni zasedala v Singapuru.
Na ta način bi angleške zahteve dobile večji poudarek in v Londonu upajo, da bi edino to še utegnilo spametovati Japonce in jih odvrniti od njihove sedanje politike, ki vodi neizbežno do katastrofe. V tem smislu sta dobila navodila tudi angleški in francoski poslanik z nalogom, da ponovno opozorita japonsko vlado na to, da Anglija ne misli več mirno orenašati nadaljnih japonskih izzivanj.
Novi incidenti v Tiencinn
Tiencin, 26. junija, i. Spor na Daljnem vzhodu med Anglijo in Japonsko postaja vedno ostrejši in skoraj ne mine dan brez konfliktov. Po zadnjih cesteh se je položaj zopet občutno poslabšal. Že se je zdelo, da bo spor v Tiencinu likvidiran na miren način, ko je včeraj proti vsakemu pričakovanju nastal nov incident, ki je zelo razburil duhove na obeh straneh. Japonski poveljnik v Tiencinu namreč ni dovolil dvema angleškima parnikoma, da bi izkrcala svoj tovor. V bivši nemški koncesiji v Tiencinu pa je prišlo do konflikta med angleškim vojaštvom in japonsko policijo. Ko so japonski policisti pregledovali angleške potnike, je nastal spor, v katerega so se vmešali tudi an-gieški vojaki, ki so se očitno zavzeli za svoje rojake. Zaradi tega je japonski kw-zul v Tiencinu ostro protestiral.
Kmalu nato se je pa pripetil nov incident. Ko sta angleška zakonca Findlev zapuščala tiencinsko koncesijo, so iu ustavili kakor običajno vse Angleže, japonski vojaki na meji koncesije in ju pregledali Findleyeva žena se je morala sleči popolnoma do golega, šele potem so ju pustili preko meje.
Današnji londonski listi so zaradi novih incidentov in kršitev s strani Japoncev silno ogorčeni in zahtevajo odločne ukrepe s strani vlade. V *Daily Telegraphu« ]e objavil lord Bitess, sin admirala, d ie poveljeval tud: v sloviti pomorski bitki pri Skagerraku, članek, v katerem ostro kritizira slabost in mlačno zadržanje Anglije v sedanjem sporu na Daljnem vzho-
du, ki ie prav taka kakor takrat, ko Je
Italija okupirala Abesinijo, Ta pasivnost
Anglije se utegne, bridko maščevati. Lord Bitess zahteva, da imperij nemudoma oja-či svoje brodovje na Daljnem vzhodu, da bo lahko pariral vse akcije Japoncev. Po njegovem mnenju luka Sin ga pur in njeno utrjevanje v primeru spopada na Daljnem vzhodu ni tako važno, kakor pe močno brodovje.
Spopadi
meji
London, 26. junija. AA. Reuter iz Moskve, da je bilo izdano uradno čilo. ki potrjuje, da se že mesec dni dijo na mandžurski meji velike borbe na zemlji in v zraku. V toku borb 22. in 24. junija je bilo sestreljenih 36 japonsko-mandžurskih ter 14 mongolskih In sovjetskih letal. Po uradnem komunikeju sovjetske vlade je v zračnih borbah na man-džursko-mongolski meji sodelovalo čez 300 sovjetsko-mongolskih in japonsko-maudžurskib letal V toku dveh posebno hudih borb minuli teden je bilo sestre-1 j enih 56 japonsko-mandžurskih ter 14 sovjetsko-mongolskih letal. Japonci so imeli 400 mrtvih ter veliko število ranjenih. V uradnem komunikeju se trdi. da je prišlo do omenjenih borb zaradi napada japonsko-mandžurskih čet na Zunanjo Mongolijo. Istočasno se demantirajo vesti, da bi bile mongolske ali sovjetske čete prekoračile mejo, vendar pa priznavajo, da so mongolsko-soviefska letala slučajno letela nad o/jemljem ob mandžurskih jezerih-
Pogajanja v Moskvi se danes nadaljujejo
London je pristal na rusko stališče glede balt sKth držav in upajo, da bo sedaj prišlo do končnega sporazuma
London. 26. junija, br. Po informacijah poučenih krogov se bodo danes v Moskvi nadaljevala pogajanja med zastopniki Anglije, Francije in Rusije. Popoldne bo na Kremlju nov sestanek. Pri tej priliki bo pooblaščenec angleške vlade Stran g predložil Molotovu nove predloge Francije in Anglije. Kakor se zatrjuje, je angleška vlada po vsestranski proučitvi ruskega stališča in mednarodnega položaja sklenila sprejeti rusko stališče glede jamstva za baltske države, Rusija vztraja na tem, da se Anglija obveže avtomatično priskočiti na pomoč v vsakem primeru, ko bi Rusija smatrala, da je zaradi ogrožanja
baltskih držav tudi sama ogrožena v svojih življenjskih interesih. Pri tem se s ruske strani naglasa, da je to ogrožanje možno na več načinov in ne samo z direktnim napadom na baltske države. Baltske države je mogoče zavojevati tudi brez vojne in prelivanja krvi in Rusija ne more dopustiti, da bi se nekega dne masla v sosedstvu z Nemci v Estoniji ali Finski. To možnost mora sporazum Anglije, Francije in Rusije že v naprej preprečiti. Poslednji predlogi Anglije upoštevajo to stališče Moskve in zato računajo v Londonu s tem. da bodo pogajanja v Moskvi ta teden končana in dosežen sporazum.
Teden poljske mornarice
Tudi Poljska zahteva svoj življenjski prostor
Varšava, 26. junija, i Prihodnji teden bo na Poljskem »Teden propagande za mornarico«. V zvezi s tem je imel včeraj general Kapiezsinskv velik govor, v katerem je naglasil, da predstavlja Gdansk pljuča za Poljsko. Ce bi Poljakom kdo hotel vzeti to mesto, pomeni to neizogibno vojna Poudarjal je, da imajo po nemški teoriji o življenskem prostoru tudi Poljaki pravico do svojega življenjskega
Obrambna pogodba balkanskih držav
26. junija, z Po poročilih Iz Bukarešte izdeluje romunski zunanji minister Gafencu načrt za defenzivno pogodbo med balkanskimi državami. V. »l r» s **t.Vw H   t <r » °« # ' * t . ' *«r
J j*. tlftJ- V A A« „ 4 % * —* \   \    J.    . A   . " . \M     "V     V %
I*-v *  >  , v T   * '*    ' V *,-f*!" ^»
Skrb za večjo var nost podmornic
mrmmmd, 26. junija, z. Na seji senatorske mornariške komisije je minister za mornarico Campinchi razpravljal o vzrokih nesreče podmornice »Feniks«. Po dosedanjih dognanjih se je podmornica zaletela V podmorsko skalo, ki ni bila na zemlje-
prostora. Poljska se ne bo uklonila nobenim grožnjam in nobenemu pritisku in ie pripravljena braniti svoje pravice do skrajnosti. V zvezi s propagandnim tednom za mornarico so bili tudi nalepljeni po vsej Poljski veliki lepaki, zlasti pa po mestih in trgih, ki vabijo prebivalstvo, da sodeluje pri akciji za mornarico in jo podpira po svojih močeh.
vidu označena. Nadalje je minister nazna^ nil, da bo Francija v kratkem zgradila pet rešilnih ali potapljaških zvoncev po načrtih, ki jih je dala na razpolago ameriška vojna mornarica. Potapljaški zvonci bodo zgrajeni v obmorskih mestih Cher-bourg. Brest, Lorient, Toulon in Bizerte. Vrhnji deli vseh francoskih podmornic bodo prenarejeni tako, da bodo reševalna dela z zvoncem mogoča. Z Davisovimi aparati bodo podmornice še nadalje opremljene.
Poroka vojvode Spoletskega
Rim, 26. jun. o. K poroki vojvode Spoletskega z grško princeso Ireno bosta prišla tudi vojvoda in vojvodinja Kentska. ki bosta prispela v petek iz Londona z letalom v Florenco. Grški kralj in prestolonaslednik ter dve grški princesi bodo prispeli v Benetke z jahto »Helas«. Brat vojvode Spoletskega, abesinski podkralj vojvoda Aosta, je že prišel v Rim, da prisostvuje poroki, ki bo v Florenci 1. julija.
tretirajte * n8L Narodu"!
Zagonetna zastrupljen ja v New Yorku
New Tork, 26 jun. o. Civilne oblasti mesta New Yorka so uvedle strogo preiskavo zaradi zastrupi jenja 386 Šolskih otrok, ki so v šolskih obednicah zaužili mlečni riž. V bolnico so prepeljali vse otroke, obdržali pa so jih samo 113. dočim so ostalim izprali želodce ter jih poslali domov. Zdravstveni komisiji, ki preiskuje zadevo, načeljuje newyorški župan La Guardia. Komisija bo preiskala hrano v vseh 15 osnovih šolah v New Yorku, kjer so se pripetila zastrupljenja.. Sef šolskega zdravstvenega odbora dr. Rice je izjavil novinarjem, da se staršem ni treba vznemirjati, ker bodo vsi otroci ozdraveli.
Komaj se je poleglo razburjenje zaradi zastrupljenja šolske mladine, že je nastalo zastrupi jen je 48 sester v neki bolnišnici v New Yorku. Tudi v tem primeru pa ni nevarnosti za obolele bolničarke.
Tat »Brezbrižnika« se je sam javil?
Pariz, 26. junija, z. Pariška policija je izgubila sled za drznim tatom, ki je ukradel pri belem dnevu iz Louvra dragoceno Wateaujevo sliko »Brezbrižnik«. Pred dnevi pa je neka višji uradnik v muzeju dobil pismo, v katerem se nekdo anonimno obtožuje, da je ukradel »Brezbrižnika«. Policija je začela preiskavo v - novi. smeri. Pismo je bilo oddano v mestu Angers. V pismu neznanec, ki se je podpisal »amaterski slikar«, sporoča, da bo že daleč iz Angersa, ko bo prišlo pismo v roke policije, ki posebno pazi na tujce. Sliko sem ukradel, pravi neznanec, da se maščujem nad državo, ker sem izgubil z njo veliko pravdo. »Brezbrižnika« pa sem vrgel v reko Maine blizu Angersa. Niso še ugotovili, ali gre za neokusno šalo ali za dejanje duševno zmedenega človeka. Policija vsekakor preiskuje v novi smeri zagon?* no tatvino dragocene slike.
Huda eksplozija v Bordeauro
Bordcaux, 26. jun. AA. (Havas.) Snoči se je pripetila eksplozija v nekem baru v središču mesta Poslopje je popolnoma porušilo. Izpod razvalin so izvlekli nad 10 ranjencev, med katerimi je več hudo ranjenih. Vzrok eksplozije policija še ni ugotovila.
Huda nezgoda pri ustoličenju
Kentuckr. 26. jun. AA. Med svečanostjo prevzemanja poslov po novoimenovanom guvernerju se je podrla tribuna, na kateri je bilo čez 120 ljudi. Nad 50 jih je bilo ranjenih.
Curili,  26. junija.  Beograd 10. Pariz 11.75375. London 20.77, New York 443.6675, Bruselj 75.475,  Milan  23.34, Amsterdam 235.55. Berlin 177.95, Praga 15.00. Varšava 1 83.62, Sofija 5.40, Bukarešta 3.25.
je t?e
Spominu dr. Gregorja terjava ob tO
Ljubljana, 24. junija
Ali je mogoče, da je minilo že deset lei od smrti dr. Gregorja Žerjava? Deset lei ne bije več njegovo vroče in borbeno srce? Tako se vprašujemo, kajti duhovni lik dr. Gregorja Žerjava je bolj živ kakor kdaj prej v naših dušah, a njegovo telo, ki se je tako dolgo upiralo smrti, počiva v resnici že deseto leto na njivi, kjer mnogi spe nevzdramno spanje.
Četrtek je bil, dne 27. junija l. 1929. Iz Begunj je prišla popoldne vest, da je v Poljčah ob 5. uri zaradi oslabelosti srca umrl dr. Gregor Žerjav. Od ust do ust je šlo po Ljubljani: Ali je res, da je umrl? \ihče ni mogel verjeti, čeprav smo vsi vedeli, kako je z njegovim zdravjem. Nihče ni hotel verjeti, ker smo vsi vedeli, da ga potrebujemo, da ga potrebuje slovenski in jugoslovenski narod, kateremu je žrtvoval vse svoje najboljše sile, vse svoje znanje, vso plemenitost svojega vročega in borbenega srca.
Nekaj ur po prvi pretresljivi vesti iz Poljč je objela ne samo Ljubljano, marveč vso Slovenijo in vso Jugoslavijo globoka žalost. Vsi, ki so se borili za lepšo bodočnost jugoslovenskega naroda, so ob tej vesti spoznali, da je umrl velik človek.
Pestra, zmag in razočaranj polna je bila življenjska pot dr. Gregorja Žerjava. Že v srednji šoli se je uveljavil njegov kre-menit, borben značaj, ki se je razmahnil, ko je Gregor Žerjav prišel na Dunaj in se vpisal na juridično fakulteto. Tedaj se je pričelo ideološko in organizatorsko delo nove generacije mlade slovenske inteligence. Pobudnik in voditelj tega dela je bil dr. Gregor Žerjav. Bil je med tistimi, ki so iz tujine vračajočega se kralja Petra l. pozdravili na dunajskem kolodvoru z vzkliki: Živio jugoslovenski kralj!
Po dovršenih juridičnih študijah se Je dr. Gregor Žerjav vrnil v domovino in se posvetil narodnoobrambnemu in političnemu delu. Prežet z idejo demokracije in pozitivnega dela za napredek in duhovno svobodo je žrtvoval v tej' dobi tvoje zdravje za visoke smotre. L. 1910 se je preselil v Gorico, kjer je preživel svoja naj srečne j" Ša leta. Inteligenca okoli dr. Žerjava je tedaj postala središča revolucionarnega jugoslovenskega gibanja. Ob izbruhu svetovne vojne t. 1914 je bil dr. Gregor Žerjav v Trstu. Začela se je zanj pot trpljenja in težkih preizkušenj. Aretirali so ga dne 15. avgusta 1. 1914 in ga internirati z dvesto so mišljeniki na ljubljanskem Gradu. Posrečilo se mu je, da se je rasti internacija po nekaj mesecih.
Dr. Gregor Žerjav je tedaj spoznal, da so se pričeli veliki zgodovinski dogodki in da mora sleherni zaveden Slovenec biti pripravljen na največje žrtve. So ja za svobodo naroda. Zato najdemo dr. Žerjava
kmalu po internaciji v Trstu med kompi
ratorji proti stoletnim tlačitel jem in aaaat-
njevalcem naroda, ki je bil njegov narod in za katerega je bil vedno pripravljam tvegati vse.
Spomladi l. 19f5 je padel dr. Žerjav drugič v roke avstrijskih rabljev. Zaprt je bH v šentpetrski vojašnici v celici, iz katere so obsojence ob spremstvu vojakov z nasajenimi bajoneti in z bobnarjem peljali na Suhi bajer. Dva grafologa nista bila edina, zgolj slučajno at takrat padla glava dr. Zev java.
Mnogo trpljenja je nato prestal dr. Gregor Žerjav v konfinaciji, pri vojakih v Ju-denburgu, v Gradcu, od koder se rrm fe posrečilo priti na Dunaj, kjer je postal tajnik Jugoslovenskega kluba. S svojo močno osebnostjo ks dr. Žerjav v tej dobi odločilno vplivat na mišljenje poslancev v klubu v jugoslovenskem duhu, sleherni dan je tvegal življenje z delom v Mafiji ob sodelovanju s češkoslovaškimi borci sa svobodo in še je utegnil dopisovati v »Slovenski Narod« in s svojimi poročili krepiti narodno zavest v domovini in pripravljati duhove na prevrat.
Pred propadom avstro-ogrske monarhi ie je bil v delegaciji Sarodnega v ječa. V ženevi je sodeloval pri konferencah s srbsko vlado in pri ženevskem protokolu — ustanovni listini Jugoslavije. Ko se je vrnit v domovino, so doma že vihrale zastave ze-dinjenja in osvobojen ja. Začela se je važna doba političnega ustvarjanja dr. Gregorja Žerjava. Kot večkraten minister in kot odličen parlamentarec si je pridobit spoštovanje v vsej državi. To ogromno pionirsko delo, ki ga še danes ni mogoče * celoti oceniti in premeriti njega zgodovinsko politično in kulturno pomembnost, te je prenehalo tisti trenutek, ko je nehalo biti plemenito, vroče, borbeno srce dr. Gregor ja Žer j a va.
Bil je velik človek, ne samo po bi str osti uma, po svoji vsestranski izobrazbi, po svoji veliki koncepciji, ampak tudi po globokem čustvovanju svojega srca in po plemenitosti svoje duže.
Ob desetletnici smrti dr. Gregorja Žerjava bolje razumemo besede, ki jih je zapisal eden njegovih prijateljev ob smrti: Gregor Žerjav je bil eden najbolj celih mož in notranje najbogatejših ljudi, b" so kdaj odlikovali blatno areno nase politike s tem, da so stopili vanjo.
Z dr. Gregorjem Žerjavom je izguhđ slovenski in ves jugoslovenski narod nekoga, ki zanj nimamo nadurnaitntka. Tudi tega se danes po desetih letih zavedamo bolj kakor tedmj, ho je priUa is Poljč na Gorenjskem pretresljiva vest, da je nehalo biti vroče, plemenito, borbeno srce dr. Gregorja Žerjava.
Slava dr. Gregorju Zcrjaygl
Stran 2
»SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek, 26. junija 1039.
Stov. 134
Izredno zasedanje T|
baltskega sveta
Na dnevnem redu Je samo sklepanje o uredbi službenega razmerja med vinogradniki in viničar ji
Napeti film senzacionalnih sapletljajev z Marijo Andergast, Albrechtom Schon-
halsotn In Carlotto Suaa. Danes nepreklicno zadnjikrat! KINO UNION
Velika pustolovščina I
TON, tel 22-21 Predstave ob 16.. 19. In 21. f
ie danes ob 16. in 21. url _ _ TpilO
Predatavm ob 19. url odpade!    najb°Ijia fran' V J      - -
KINO MATICA - TEL. *l-*4    coska komedija      ai»tll{ei* ICI
BSK Je porazil Slavijo 3:0 (1:0)
Nai državni prvak je nepričakovano sigurno premagal renomirano moitvo praške Slavlje v prvi tekmi za
srednjeevropski pokal
Ljubljana, 26. junija Danes ob pol 10. je ban dr. Marko Natlačen otvoril izredno zasedanje banske-ga sveta. Na predlog banskega svetnika dr. Ravniharja so zborovalci poslali vdanost-ne in pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., knezu namestniku Pavlu in predsedniku vlade g. Cvetkoviću. V svojem ekspozeju je ban nato objasnil položaj viničarjev in načrt nove uredbe o njih službenem razmerju do vinogradnikov. Stari viničarski red ni bi! več sodoben, tudi določitev mezde je bila prepuščena pogodbi neomejeno. Ostalo je tudi odprto vprašanje oskrbe viničarjev za primer bolezni, onemoglosti, starosti in smrti. Viničarjem je bilo treba naložiti tudi dolžnosti, kar naj bi prišlo do izraza v določbah o njihovi usposobljenosti.
Načrt uredbe, ki je bil dostavljen vsem banskim svetnikom. vsebuje v glavnem sledeče nove ustanove:
1. Uvedena je obvezna kvalifikacija vi-ničarja. ki si jo pridobi z dovršitvijo vinarske šole ali 9-mcsečnega viničarskega tečaja, ali pa s triletnim zaposlenjem pri vinogradniških delih in s položenim vini-čarskim izpitom.
2. Določene so obvezne minimalne mezde, ki se dele na letne in zimske ter na one za kvalificirano in nekvalificirano delo.
3. Ustanovljena je relativna službena stalnost viničarjev, to je tekom petih let
Ljutomer, 25. junija V soboto se je vršila v nabito polnem Sokolskem domu v Ljutomeru sijajno aranžirana akademija JUU za s rez Ljutomer. Akademijo je aranžiral odsek učiteljic pod spretnim vodstvom gdč. Irme Potočnikove. Njen namen je bil zbrati nekaj gmotnih sredstev za našo obmejno revno šolsko deco. Oder, kjer so visele slike kralja Aleksandra in kralja Petra, je bil silno okusno okrasen, kakor tudi vsa dvorana. Med številnimi zastavicami in ornamenti so se po dvorani blesteli napisi kakor: ^Jugoslavija Jugoslovanom«, »v otrocih je narod večen«, »Zvesto služimo sveti domovini«, »Vse za otroka«, »Otrok je naroda, bodočnost itd. V teh kratkih, a jedrnatih stavkih je zapopadeno vse delo učiteljstva, ki je bas tu ob naši meji silno agilno. Prebivalstvo ljutomerskega sreza zna ceniti silno in nepoplačljivo delo učiteljstva, zato se je tudi v krasnem Številu odzvalo njihovemu povabilu na akademijo, posvečeno prevsem nadi deci, kralju, narodu in domovini.
Spored je bdi skrbno sestavljen in je zadivi! vse. Posamezni nastopajoči so bili nagrajeni z gramskim aplavzom in so morali mnogo točk ponavljati.
Uvodoma je navzoče v imenu JUU za srez Ljutomer pozdravil podpredsednik g. Stopar. Med drugim je izvajal: »Učttelj-stvo obmejnega ljutomerskega sreza se v polni meri zaveda naloge, ki jo ima do dece, ki jo vzgaja in pri nacionalni in državljanski vzgoji naroda. Vzgoja dece in naroda mora biti taka, da bo nepremagljiv stal na braniku pred zunanjimi in notranjimi sovražniki. Delujemo v težkih socialnih razmerah in vidimo trpljenje našega otroka in naroda. Zato delujemo povsod, kjer bi se dale te socialne razmere izboljšati in skušamo pomagati z raznimi šolskimi kuhinjami, z božičnicami itd., da olajšamo gorje. Enak namen ima tudi današnja naša akademija. Svoj govor je končal: Zdrava mladina je jedro, v katerem se obnavlja narod. Vzkliknil je kralju in domovini, nakar somu navzoči s trikratnim »živijo« vzkliki odgovorili. Orkester je zaigral državno himno.
Izvajal se je zelo pester, skrbno sestavljen in dovršen spored. Gospod Ceh je ob spremi jeva nju klavirja lepo zapel Volari-
Medvode, 26. junija.
Pred 20 leti so zavedni medvoški naprednjaka ustanovili Sokola, ki se je v 20 letih razvil v močno sokolsko postojanko. Svoj 20 letni jubilej je medvoški Sokol svečano proslavil v soboto in včeraj z razvitjem naraščajskega prapora in lepo javno telovadbo. Na večer pred praznikom je bila po občini impozantna baki j ada z domačo godbo, ki je v njej korakalo 221 društvenih pripadnikov. Po bakljadi je bil v sokolskem domu sokolski zbor, ki ga je otvoril in vodil marljivi starosta br. Sesek. V lepem govoru je orisal pomen društvene dvajsetletnice in se s pieteto spomnil poJcojnih bratov, ki so pred 20 leti spletG to sokolsko gnezdo. Spomin dragih pokojnih so navzoči počastili s klici »Slava«, društveni pevski zbor pa je zapel v srce segajočo žalostinko. Brat Bohinc je zatem v daljšem govoru orisal dvajsetletno sokolsko delovanje, ki se je najbolj izpričalo v gradnji sokolskega doma, ki ga bo društvo zgradilo dokončno ob zaključku sokolske Petrove petletnice. Danes stoji v Medvodah močna sokolska trdnjava, ki so jo zgradili požrtvovalni člani s težkimi Žrtvami, kar najlepše dokazuje, da je dom zidan v etapah in to brez dolga. Sobotna mogočna manifestacija je pokazala, da je medvodški Sokol krepko zasidran in da ga ne more nobena sila zatreti.
Včerajšnja nedelja je hotela zjutraj malo ponagajatl z dežjem, pa se je popoldne zjasnilo, tako, da je vreme svečanosti ni motilo. S popoldanskimi vlaki so prihitele sokolske množice v Medvode, veliko število sokolskega članstva in prijateljev sokolske misli pa je prišlo z avtomobili in kolesi. Medvode so bile podobne sokolske-mu taboru. Slavja so se udeležili v velikem številu Sokoli iz Ljubljane, Viča, Most, Šiške, Z* fiHke, St Vida, Polja, Je-
moreta vinogradnik in viničar odpovedati pogodbo samo iz razlogov, ki so v uredbi točno določeni. Da bi se morebitna trdota teh predpisov omilila, se je uvedlo tako zvano poizkusno leto, to je prvo leto petletne dobe. na čigar koncu vinogradnik in viničar moreta odpovedati pogodbo brez navedbe razlogov. Tudi se je število razlogov, zaradi katerih se pogodba mora izjemoma odpovedati pred časom, toliko pomnožilo, da se ni bati, da bi se z uvedbo službene stalnosti ustvarjala neznosna razmerja med gospodarjem in delavcem.
4. Ustanavlja se viničarski sklad, iz katerega se bode črpala sredstva za preskrbo viničarjev vsaj v najtežjih primerih bolezni, delanezmožnosti in smrti. V sklad prispevajo tisti vinogradniki, ki imajo vi-ničarje in ki jim je dohodek iz vinograda ali kmetije postranski zaslužek, ker imajo drugačen glavni poklic, od katerega živijo. Gre za tako zvana gosposka vinograd -na posestva, ki naj bi prispevala v viničarski sklad.
i
takih primerih bo priskočila na pomoč praksa, zlasti pa še krajevni običaji.
K debati o načrtu nove uredbe se je priglasilo več banskih svetnikov. Debata ob zaključku redakcije še ni bila zaključena, brez dvoma pa je, da bo nov viničarski red ob koncu debate soglasno sprejet.
čev »Oj rožmarin«, nato pa g. Horvatova »Kad mlidija umreti« (Hatze) in Volari-čevo »Dekliška tožba«. Njen sopran je čist in je zadivil vse. Navdušeno je bil pozdravljen g. Zunec, ki je z lepim baritonom Odpel »Planinca« (Adamič) in, >Zva-zde žarijo« (Prohaska). Moral je ponavljati. Gdč. Irma Potočnikova je z globokim čustvom recitirala pesmi Minke Sever je ve, L. Poljančeve in Marka Golarja. Vse pesmi so zelo lepe in globoke in v n^lh vsebino se je vživela recitatorima z vso dušo. Ga. Stritar Bogdana je krasno, z globokim čustvom odpela Prelovčeve: »Ti si urce zamudila«, »Ljuba si pomlad zelena«, in »Pomlad prav luštna je«. Njen krasen alt je zadivil vse in aplavza ni bilo ne konca ne kraja. Morala je ponavljati. Očaral nas je vse g. Kuhar, ki je pravi umetnik na svoji ljubljeni harmoniki. Zaigral je »Narcisus« (Nevin) in »Crescendo« (Par Lasson) s tako dovršenostjo in spretnostjo, da navdušenje ni hotelo poleči in je moral večkrat ponavljati. Nato je nastopila ga. Kocuvanova, ki je z velikim čustvom odpela s svojim lepim sopranom »Ribička« (Sattner) in »Metuljček« (Vilhar). Sestre Stritarjeve, kot gostje, so zapele nekaj koroških narodnih pesmi, tako globoko in prepričujoče, da so ganile vse navzoče, nakar je orkester pod vodstvom g. Zaherla zaigrsl kot zaključno točko Odbojevo »OverturO«. Pri klavirju sta spremljala nastopajoče soliste g. Krizman in g. SerSen.
Lep je bil večer, ki ga je priredilo na*e obmejno učiteljstvo, ki je obenem pokazalo, da se izven šole, kjer dela mnogo in neumorno, dela tudi na narodnem prosvetnem in kulturnem polju, dela za pro-cvit našega naroda. Pokazalo je veliko ljubezen do naše dece, za katero skrbi, kakor starši in ji skuša lajšati gorje in trpljenje. A vse to delo opravlja nesebično in požrtvovalno iz globoke ljubezni in vere v naš narod, z globoko ljubeznijo za našo-ga malega, ljubega kralja in domovino.
Učitelji, naši neumorni narodni pionirji, zaslužijo vse priznanje in upamo, da bomo imeli priliko videti še več tako lepih in dovršenih prireditev, kakor je bila sobotna.
Po akademiji se je razvila v Sokolskem domu lepa domača in prisrčna zabava,
društva, zatem pa je kum br. Brajkovič iz- j ročil prapor praporščaku Zontarju, ki je obljubil, da bo nosil novi prapor s častjo * in ga branil čistega In neomadeževanega do zadnje kaplje krvi in ga takega izročil svojemu nasledniku. Ves naraščaj in deca sta položila svečano zaobljubo, ki je napravila na vse navzočne globok vtis. Po pobratimstvu z ostalimi prapori sta bila poklonjena kumu in kumici lepa šopka, po tem pa je čestital društvu k jubileju župni prosvetar br. prof. Lojze Merčun. Godba je zaigrala »Le naprej«, nakar so vsi oddelki z novim praporom na čelu zapustili telovadišče burno pozdravljeni od množice gledalcev.
Po razvitju se je pričel takoj telovadni nastop, kl ga je otvorila moška deca (66) s župnimi prostimi vajami. Vaje so bile zadovoljivo Izvedene, vsekakor pa bi priporočali naj pri javnih nastopih ne nastopa deca, ki vaj ne obvlada in samo kvari celoten vtis vaj. Po dečkih je mnogo boljše nastopilo 64 deklic z župnimi prostimi vajami, ki so zbudile pri občinstvu navdušeno pohitalo. Tudi oba naraščaja moški (48) in ženski (54) sta savezne proste vaje opravila dobro, če pomislimo, da je pri skupnih vaiah nastopilo več naraščainikov in na-raščajnic iz različnih društev. Pri orodni telovadbi sta nastopili dve vrsti članov na drogu, ena vrsta članov na bradlji, moški naraščaj na bradlji, moška deca s preskoki čez kozo in igrami, ženski naraščaj pa na gredi. Na vseh orodjih smo videli nekaj lepih sestav in je občinstvo nagradilo poedine telovadce s toplim priznanjem. Nadvse v srce segajoč pa je bil nastop moške in ženske dece domačega društva s prostimi vajami v spomin na X. vsesokol-ski zlet v Pragi. Med viharnimi ovacijami je prikorakala deca na telovadišče na čelu s češkoslovaško standarto. ki jo je lansko
leto dobilo društvo v dar od znanega pivo-varja v Pragi Fleka. Deca je vaje izvedla skladno in lepo ter bila deležna ob zaključku viharnih ovacij. Ta lepa spominska svečanost je privabila mnogim solze v oči. Po ded je nastopilo 32 članic s saveznimi prostimi vajami dokaj dobro in skladno, za njimi pa je 50 članov prav dobro opravilo savezne proste vaje. Viharno pozdravljeni so prišli na telovadišče starejši bratje (12) iz Most, ki so društvene proste vaje izvedli neverjetno strumno in skladno. Viharne ovacije so bile najlepša nagrada tem bratom, ki se vkljub svojim letom še marljivo udejstvujejo v sokolski telovadnici. Naj bi njihovemu zgledu sledila tudi ostala društva. Uspel telovadni nastop je bil zaključen s snemanjem državne zastave med igranjem »Hej Slovani«, ki jo je vsa množica navdušeno pela. S tem je bil zaključen oficijelni del proslave, potem pa je bila na telovadišču prijetna sokolska zabava z godbom srečolovom in drugimi dobrotami, ki je potekla do odhoda zadnjih večernih vlakov v najlepšem razpoloženju.
Cestitimo Sokolu v Medvodah iskreno k lepemu uspehu društvene proslave, posebno pa starosti br. Sesku in načelniku br. Brajkoviču, kakor tudi vsem bratom in sestram, ki so proslavo tako lepo organizirali. Sokolska mladina pa krepko naprej pod novim praporom. —at.
★
— Telovadna akademija Ljubljanskega Sokola. Ljubljanski Sokol priredi v sredo 28. t. m. ob 20.30 telovadno akademijo ob bengalični razsvetljavi in ognjemet Telovadci in telovadke so se dobro pripravili in želijo pokazati sadove svojega neumornega in tihega dela v telovadnici. Spored obsega te-le točke: L Člani in članice: Proste vaje iz leta 1930., zložil dr. V. Murnik. 2. Ženski naraščaj: Vaje z roki. zložila Slapničarjeva Majda. 3. Člani: Vaje na bradlji. 4. Ženski naraščaj in članice: Hkratne vaje na 8 gredeh, zložil Boris Gregorka. 5. Člani in moški naraščaj: Tek čez goreče zapreke — izmenski tek z bakljo. 6 Člani, članice, moški in ženski naraščaj: Hkratni preskoki čez konje, zložil Boris Gregorka. 7. Člani: Vaje na drogu. 8. Moški naraščaj: Vaje z gorečimi kiji, zložil Boris Gregorka. 9. Članice s kiji in člani: Telovadni ples na Chopinovo Polonezo op. 40, št. 1, zložil dr. V. Murnik. 10. Člani in moški naraščaj: Rajalne voje z lampijončki. 11. Člani: Telovadni ples na Prešernovo pesem »Pod oknom« (»Luna sije« na Flajšmanov napev), zložil dr. V. Murnik. 12. Člani: Telovadni j ples »U boj« zložil dr. V Murnik. — V telovadni spored so vpletene slike ognjemeta: Ognjen vodopad, pavov rep, izbruh vulkana, šopki raket v narodnih barvah, velike rakete s srebrnim dežjem, bombe z raznimi zvezdicami. Predprodaja vstopnic je v društveni pisarni v Narodnem domu. Vstopnice so od din 10 do din 3. Kakor za vse telovadne akademije je tudi to pot veliko zanimanja. Da ne bo pri blagajnah prevelikega navala si oskrbite vstopnice že v predprodaji. Zdravo!
Ljubljana, 26. junija Najvažnejši včerajšnji športni dogodek je bilo srečanje med BSK in praško Slavijo v Beogradu v tekmovanju za srednjeevropski pokal. Tekma, ki ji je prisostvovalo nad 8000 gledalcev, je prinesla presenetljiv izid. Splošno se je računalo na težko borbo našega državnega prvaka, toda na igrišču je bilo le eno moštvo. Praški gostje, ki jih je občinstvo navdušeno sprejelo kot mile severne brate, so bili od vsega začetka potisnjeni v obrambo in so igrali ves čas podrejeno vlogo. BSK je zaigral izvrstno in če ne bi njegova napadalna vrsta pred nasprotnim golom z oklevanjem zamudila neštetih najsigurnejših prilik, bi bil lahko rezultat porazen za Slavijo, glasil pa se je samo 3:0. S to zmago ima BSK najboljše nade, da se bo tudi po revanžnem srečanju plasiral v drugo kolo.
2e v prvi polovici se je BSK usidral pred Slavijinim golom, toda žoga je le enkrat našla pot v mrežo. Strelec je bil v 20. min. Božović. Po odmoru so bili domači še bolj v premoči. Spet so se vrstile zrele pozicije, toda neodločnost napadalcev je bila tolikšna, da je zbudila pri gledalcih glasno kritiko. Po zaslugi odličnega G li sovica, ki pa je bil vse premalo zaposlen, sta padla še dva nadaljnja gola. V 70. min. je Valjarević poslal v mrežo. 5 minut pozneje pa je Glišović s prostim strelom premagal praškega vratarja.
Pri zmagovalcih se je zlasti odlikovala krilska vrsta, ki je popolnoma onemogočila nasprotni napad, prav dobra pa je bila tudi ožja obramba. Napad je preveč okleval in bi moral beležiti najmanj pol tuca-
ta golov. Cehi so se odlikovali edino po fair igri, sicer pa v ničemer niso opravičili svojega renomeja. Igro je izvrstno vodil italijanski sodnik Scor/oni.
V Bologni je Bologna v revanžni tekmi visoko porazila Venus iz Bukarešte 5:0 m se plasirala v drugo kolo.
V kvalifikacijskih tekmah za vstop v ligo je Skoplje porazilo Rorca nO, Bata Ral-šiča 2:1 in Vojvodina 2aka 3:2. V Frank furtu je Jugoslavija premagala Eintraeht 1:0, v Kodanju pa Nemčija Dansko 2:0. V Zagrebu sta Gradjanski in Concordia igra la neodločeno 3:3.
Na Jesenicah so proslavili olimpijski dan. Na igrišču Bratstva so bile sokolske tekme. V štafeti okoli Jesenic je zmagal Gorenjec. Popoldne je bil atletski miting, ki je prav dobro uspel. V nogometni t< k-mi je Bratstvo premagalo Kovinarja 10:1.
V Litiji je bil cross ouintrv, v katerem jc že tretjič zmagala ljubljanska Ilirija, ki je po svojih tekačih zascilla prvo in drugo mesto.
V Murski Soboti so mariborski plavači priredili propagandni nastop, ki so se g* udeležili tudi domači plavači.
V Kranju so imeli včeraj kolesarsko dirko, ki jo je izvedel IGMK. V turistični skupini na 34 km je zmagal F. Sajovic, v dirkalni na 46 km pa I Bartclj.
—  Moto klub Illirlja,  Ljubljana. Danes
v ponedeljek zvečer ob 8.30 pri Sla miču klubski članski sestanek. Pozivajo se vsi člani, da se sestanka prav gotovo udeleže. Predsednik.
Proslava 20 letnice Sokola v Medvodah
Razvitje naraičajskega prapora — Lep telovadili nastop
žice in Vrhnike. Posebno v častnem številu je bil zbran moščanski Sokol. Ob 14. so bile na telovadišču za sokolskim domom skušnje, ki so potekle gladko.
Ob 16. so vkorakali na telovadišče telovadni oddelki s prapori Sokola Moste, Jezice in št. Vida, naraščajska prapora iz Polja in Most ter dečji prapor moščanske-ga Sokola. Velika množica nad 1200 oseb je navdušeno pozdravila sokolsko vojsko 340 oseb, ki se je postavila pred tribuno, kjer je bilo razvitje naraščajskega prapora. Ko so prišli vsi oddelki je godba Sora zaigrala sokolsko himno »Hej Slovani« in na jambore so se polagoma dvignile zastave slovanskih držav. Za tem pa je godba zaigrala državno himno in vsa množica je stoje izkazala Čast državni zastavi, ki se je v poletnem vetru dvigala na jambor
Nato je stopil pred zbrano sokolstvo in občinstvo starosta br. Fran SeŠek, ki je v leepm govoru pozdravil vse navzočne delegate, posebno župnega odposlanca prof. br. Lojzeta Mercuna, potem pa v jedrnatih besedah orisal pomen sokolskega slavja. Med drugim je poudaril, da bo društvo Se delavnejše in da se hoče s svojim delom približati sokolsldm idealom, ki sloni 1o na Tvrševih idejah slovanstva. Ob svojem jubileju poklanja društvo svojemu naraščaju in ded prapor, ki naj ga vodi v lepšo ln boljšo bodočnost v dobro domovine in našega vzvišenega starešine Nj. Vek kralja Petra II, ki mu kličemo sokolski »Zdravo«. Viharne ovacije mlademu kralju so zaorile po telovadišču. Po govoru br. staroste je razvil krasen prapor, ki je zanj napravil načrt br inž. Ličen, kum načelnik br. Brajkovič s primernim nagovorom, kumi ca sestra Silva Podvlzova pa je privezala nanj krasen spominski trak. Prosvetar br. Trampuž je nato v borbenem govoru orisal bodoče
Slovenci v Ameriki
V Clevelandu so bile na Jane Adams višji šoli promovirane slovenske sluša tel jice Daniela Homovec. Silvija Turk, Neža Str-nad, Frančiška Penca, EK>roteja Cimper-man, Margareta Jereb, Angela Kramar, Joslpina Fajdiga, Pavlina Suhadolnik, Ana Vidmar, Ema Pavlin, Ana Grajžar, Marija Mihelič, Ana VeliČ, Ivanka Kastelic, Albina Pozelnik. Alberta Somrak, Ana KovačiČ, Frančiška Sokac in Olga Koso-glav.
Poročili so se v Clevelandu Josip ina Ha-pič z Viljemom Piercem, njena sestra Ana z Ivanom Grudnom, Franc štefe s Franči-ško Marinčič, Avgust Le var x Ano K oren-čic in Karel Grgovič z Ano SmoliČ.
Kap je zadela v New Yorku Franca L^vrlča. Pokojni je bil star 54 let, doma iz vasi Artmanje, fara Oobrnie. V Dillo-nu je umrl Janez sustar. star 62 let, doma iz Starega trga pri Poljanah v Beli krajini. V Clevelandu so umrli Jos'pma Verbič, stara 70 let, doma iz v?si Veliki otok na Notranjskem, Anton Matjas'č, star 51 let, doma iz Lašč in K. Tevnikar, star 23 let, rojen v Clevelandu. Njegov oče je doma iz St. Lovrenca na Doleni-skem. V Mihvaukee je umrla An- Spence, stara 52 let, doma iz Spodnje Rečice v Sa-vinski dolini. V New Filadelfiji je umrla Merija FiSer. stara 33 let. doma iz Kranja, v Calometu pa Marija Vidmar, stara /2 let, doma iz okolice Črnomlja.
Z Jesenic
— Slovenska služba božja bo na praznik sv. Petra in Pavla — 29. junija — ob 10. uri v dvorani »Delavskega doma« na Savi. Vstop k službi božji je vsakemu prost ter je vsakdo dobrodošel. Za vernike starokatoliške cerkve je udeležba strogo obvezna.
Danes vsi na
spominsko svečanost
za pokojnega voditelja
DR. GREGORJA ŽERJAVA
ob 20.30 v Kazini!
Francoščina v srednjih
šolah
Zakaj in kako se naši srednješolci uče tujih jezikov
Ljubljana, 26. junija
Zdi se mi, da gospod, ki se je javil pod gornjim naslovom, že dolgo, ali pa še nikdar ni prisostvoval francoski uri v kateremkoli razredu naše srednje šole. Najbrž se naslanja samo na izpovedi tega ali onega dijaka, ki se mu zdi učenje tujih jezikov, zlasti francoščine, nemogoča stvar (vsaj po paragrafih gospoda profesorja). Beli in beli si glavo, vedoč že vnaprej, da francoščine nikdar ne bo znal.
Res, po vsem tem se močno pridružujem gospodu piscu, ki predlaga, da bi se za francoščino odmerjen čas bolje izkoristil za telovadbo, čeprav si slednjega privošči naše dijaštvo že itak več kot preveč. Kdo je kriv, da je absolvent naše srednje šole popolnoma nezmožen francoščine? V prvi vrsti jezik sam, ker je za nas Slovence res težak; nekoliko so tega neznanja krivi gospodje profesorji, a še več dijaki.
Pisec se pritožuje nad sedanjim sistemom učenja tega jezika in pravi, da bi v prvi šoli morali pričeti z zemljepisom in zgodovino Francije. Mislim, da bi bilo nekoliko smešno uporabiti pri francoščini več kot deset minut za zemljepis in zgodovino naroda, ki ta jezik govori. Ce misli gospod
pisec, da bo s tako profesorjevo razlago dobil dijak veselje do učenja francoščine in francoske slovnice, se močno moti, ker priznava sam, da velika večina dijakov ne obvlada niti slovnice materinega jezika, kljub temu, da svojo domovino vsaj prilično pozna. Tudi ni gospodu znano, da dijaki ne prespe ur francoske slovnice zato, ker se takrat obravnava pač francoska slovnica, ki jim ne bo nikdar koristila, ampak da je učilnica bolj slična zasilni spalnici tudi takrat, kadar se obravnava slo venska slovnica in še mnogo kaj drugega. Kako pa se naj potem dijak uči francoske slovnice, ko pa ne ve. Česa se uči in ne zna istih primerov niti v materinem jeziku.
Sistem učenja tujih jezikov, ki ga predlaga gospod pisec, je najbrž popolnoma nepravilen, meni celo smešen, ker omenja, da bi se moralo vso slovnico razlagati sproti. To je pa nemogoče, kajti kakor moraš pri hiši najprej zgraditi temelj, prav tako se moraš tudi jezika učiti na podlagi temelja, ki ga je vedno tvorila le slovnica. Res, da vse potankosti francoske slovnice malokdaj služijo, škodijo pa ne in pomagajo obdržati v boljšem spominu ono neobhodno potrebno gramatiko, ki jo vsak dan potrebuješ.
Tolažimo se le še vnaprej s sedanjim sistemom učenja francoščine in ostalih tujih jezikov. Če bi se izkazali za nepravilne, bi se že davno našel kdo, ki bi te sisteme opustil.
Če se bodo za francoščino bolj pobrigali gospodje profesorji in pa dijaki sami, pa se bo uspeh dejansko kmalu pokazal. Zahtevki srednje šole so že itak tako malenkostni; naj se vsaj v tem ožini zahteva nekoliko več, vsaj toliko, da bodo dijaki to znanje francoščine, ki si ga nabirajo polnih osem let, pridobili Že v prvih treh letih, seveda pa se mora poskrbeti, da bodo pri razlagi francoščine in francoske slovnice posebno, ravno tako prisotni kakor pri nogometni žogi in podobni telovadbi Tako se nanj ss na bo
pada in lahko mirno gledamo v usodo, četudi majhnega slovenskega naroda.
V. M.
KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 26. junija katoličani: Virgilij
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Trije artiljerijci Kino Sloga: Flash Gordonovo drugo potovanje na Mars
Kino Union: Velika pustolovščina Kino Moste: Neapelj v ognju poljubov in Silhuete
Kino Šiška: Vzorni soprog Pevski zbor Glasbene Matice občni zbor ob 20. v Hubadovl dvorani
JU. sklepna produkcija državnega, kon-servatorija ob 18.15 v veliki F11 harmonični dvorani
Predavanje ing. Draga Leskovika o >rjirb-ljanskem železniškem problemu« ob 20. v predavalnici Združenja jugoslovenskih tn-ženjerjev in arhitektov. Kongresni trg 1/TL DEŽURNELEKAKNE Danes: Dr. Kmet, TvrSeva cesta 43, Trn-koczy ded., Mestni trg 4, Ustar, Selenbrrr-gova ulica 7.
Janezi so užaljeni. V dno duše jih je zabolelo, ko so se v petek zvečer zaman obračale njihove oči tja gori ptoti ljubljanskemu Gradu, kjer ni bilo izpolnjeno njihovo razumljivo in upravičeno pričakovanje. Grad ni bil razsvetljen. Kolikokrat se upirajo vanj žarometi, večkrat tudi po nepotrebnem, v petek zvečer, na predvečer godu naiih vrlih Janezov, pa ni zažarel noben žaromet v njihovo čast in slavo. Zdaj so užaljeni in prav imajo.
Mi sočustvujemo z Janezi v njihovi ustaljenosti tem bolj, ker niso med njimi sami Janezi. Ta ali oni je tudi Ivo, Zane, Janko ali morda celo Johan. Zato naj si zapomnijo vsaj za prihodnje leto fisfi, ki obračajo na ljubljanskem Gradu žaromete, da se že spodobi, da jih prižgemo tudi našim Janezom na čast.
Naše ^leđaliSče
OPERA
Ponedeljek,   26.: VVerther. Gostuje Jortp
Gostič. Red Sreda. Torek, 27.: Traviata. Gostujeta Chrtstv Solati in Zlata Gjungjenac. Dobrodelna predstava v korist Mestnega prehodnega otroškega doma. Izven-Cetrtek, 29.: Zaprto. Petek. 30.: Palstaff. Red Četrtek
Slavni italijanski pevec Chrtstv Sotart bo pel jutri v torek 2T. t. m, Alfreda v Verdijevi >Traviati<- 2elja slavnega pevca je bila, da priredi uprava Narodnega gledalište z njegovim sodelovanjem to predstavo v dobrodelen namen in je čisti dobiček namenjen Mestnemu prehodnemu otroškemu domu. Prepričani smo, da bo cenjeno občinstvo znalo ceniti to plemenito gesto ta napolnilo ta večer operno niso. Da bo predstava na vlaku, bo pripomogla tudi gospa Zlata Ojungjenac, ki bo
Vse za otroka, kralja,
narod in domovino
To je bilo geslo lepe učiteljske akademije v Ljutomera
Štev. 143
»SLOVENSKI N ARO D«# ponedeljek. M. Janja lam
Stran 3
DNEVNE VESTI
— Kongres postnih uradnikov. Včeraj se je pričel v Splitu 21. kongres Združenja poštnin, uradnikov, ki se danes nadaljuje in bo zaključen jutri. Razen delegatov vseh sekcij, mu prisostvujejo mnogi postni uradniki iz vse države. Svečani del
kongresa je otvoril predsednik Mihajlo Gr-bić, ki je pozdravil oficijelne zastopnike, potem je pa naglasal naloge in pomen poštne In telegrafske službe, ki pri nas žal daleč zaostaja za ono v drugih kulturnih državah. Mala Litva, izrazito agrarna drŽava ki ima komaj 2*/s milijona prebivalcev, ima 2322 pošt, Jugoslavija tudi agrarna država ima pa pri svojih 15,000.000 prebivalcev samo 1950 državnih in pogodbenih post. Nada poštna politika ne sloni na zdravih temeljih. Edina pot k ozdravljenju poštne službe je v njeni popolni avtonomiji. Poštno brzojavni telefonski promet se je od leta 1923 do 193S povečal za 240%, število o3ebja se je pa znižalo za 1.13%. Združenje poštnih uslužbencev zahteva, da se vsi dohodki poštno brzojavne službe porabijo za njeno izpopolnitev, da se poštni uslužbenci gmotno preskrbe ter da se jim zagotovi moralna in pravna sigurnost.
I
Letalski velefilm
1
— Zahteve železniških starovpokojencev.
Včeraj dopoldne so se zbrali v Zagrebu delegati Združenja železniških starovpoko-jencev, ki so zastopali 8.000 članov. Govorilo je več delegatov, med njimi tudi delegat iz Ljubljane Ivan šalamon. Delegati so zahtevali v prvi vrsti ureditev vprašanja rentnikov in invalidov potom valorizacije, dalje ureditev vprašanja železniških delavcev glede vplačevanja v fond za preskrbo na stara leta tako da se jim prizna ves čas, ko so plačevali v pokojninski sklad, ne pa samo čas, ko so postali stalni, dalje, da se izpremeni uredba z dne 19. avgusta 1935, s katero so bile znižane odnosno ukinjene doklade starih in novih upokojencev, da se prometnim, uradnikom ob upokojitvi s posebnimi službenimi leti prizna polna pokojnina, ne pa samo 95%, da se izplačujejo pokojnine točno vsakega prvega v mesecu, da se izplačujejo akontacije na pokojnino in da se pogrebnina izplača takoj po predložitvi mrliškega lista, kakor tudi dvomesečna podpora
— Madžarskih letoviščarjev letos ne bo pri nas. Tudi letos je bilo na Madžarskem veliko zanimanje za naša letovišča in kopališča, že v začetku junija je prišlo v Jugoslavijo precej madžarskih letoviščarjev. Zdaj je pa Madžarska banka obvestila pooblaščene banke, da ustavlja izplačevanje dinarjev letoviščarjern, namenjenim v Jugoslavijo. Samo še nekaj dni bodo lahko dobivali Madžari turistične dinarje, ker je zaloga izčrpana. To bo zopet hud udarec za naš turizem.
— Važne izpremembe v trgovinskem ministrstvu. Za upravnika uprave turizma v trgovinskem ministrstvu v rangu načelnika je imenovan dosedanji inspektor in šef odseka za turizem Jasa Grgaševič. Za načelnika oddelka za trgovsko strokovne šole je imenovan dosedanji inspektor, šef odseka za trgovsko obrtne šole Mihajlo Dju-kič.
— Kongres računskih uradnikov. V Zagrebu se je pričel danes dopoldne 10. jubilejni kongres uradnikov računske stroke iz vse države. Včeraj popoldne je bila pred-konferenca delegatov.
— Iz »Službenega Usta«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine št. 50. z dne 24. t. m. objavlja uredbo o ustanovitvi deviznega odbora pri Narodni ban-
ki kraljevine Jugoslavija, uredbo davčnih
in tftunih ugodnosti za hotel ko industrijo, navodila sa sestavo občinskih proračunov za proračunsko leto 1940-41, spremembe in dopolnitve pravilnika, o dopoL nilnih tečajih sa sestre pomočnice, spremembe člena 7 pravil o opravljanju privatnih in dopolnilnih izpitov na srednjih šolah, spremembe imena krajev v dravski banovini, postopek z rabljenimi stvarmi, poslanimi iz inozemstva siromašnim osebam in razne objave iz »Službenih novin«.
— Iz državne službe. Imenovani so sa banovinsko uradniško pripravnico pri banov :ns k em institutu za raziskavanje in zdravljenje novotvorb v Ljubljani zdravnica iz Ljubljane dr. Rozina Debevec. zrn zvaničnike odnosno zvaničnice državni dnevnica rji zvaničniki (ce) pri sreskem načelstvu v Novem mestu Marija Mervar, pri s reškem načelstvu v Kočevju Angela Prijatelj, pri sreskem načelstvu v Dolnji Lendavi Alma sel, pri sreskem načelstvu v Logatcu Antonija TJrbančič, pri sreskem načelstvu v Novem mestu Andrej Viršček. pri sreskem načelstvu " Maribor-levi breg Alojzij Bizjak, in Martin Omerzo, pri državni dvorazredni trgov? ki Soli v Ljubljani je pa imenovan dnevničar služitelj Vinko Pokom in pri sreskem načelstvu v Radovljici Jožef Požar za služitelja; v višjo skupino sta pomaknjena zvaničnik pri obči državni bolnici v Ljubljani Leopold Hru. šovar in zvaničnica pri banski upravi Roža Milač.
I
v naravnih barvah
1
— Iz zdravniške službe. V Imenik zdravnikov zdravniške zbornice za dravsko banovino sta bdla vpisana zdravnika v Ljubljani dr. Kazimir Derganc   in   dr. Ruža
Germ.
_ Uvoz iz Italije *e povečava. Zavod
za pospeševanje zunanje trgovine ugotavlja v svojem poročilu, da naš uvoz iz Italije stalno narašča. Po zadnjem poročilu je narasel od 8. na 11.64% vsega našega uvoza.
— Naši naseljenci v Južni Srbiji. V Makedoniji so se prejšnja leta naseHli številni slovenski kolonisti, zvečine goriški Slo. venci. Obljubljena jim je bila državna podpora, a je niso prejeli. Zato so se morali mnogi vrniti. Za naselitev v zapuščenih krajih na jugu države je potreben cel kapital. Zdaj so v javnost zopet prodrli glasovi da bodo na pristojnih mestih posvečali obljudenju Južne Srbije večjo pozor, nost ter nudili naseljencem denarno podporo, zato je med našimi emigranti precejšnje zanimanje za naselitev v Macedo-nijL
— Vprašanje agrarne reforme za italijanske državljane v Jugoslaviji. Na zasedanju fašistične stanovske zbornice je bil predložen v ratifikacijo sporazum, sklenjen med našo državo in Italijo, o ureditvi vprašanja agrarne reforme za italijanske državljane v Jugoslaviji. Ta sporazum se tiče italijanskih optantov v Dalmaciji.
— Turistični vodniki morajo imeti najmanj 4 razrede srednje šole. V Splitu je bila konferenca zastopnikov oblasti in turističnih ustanov in na nji' so sklepali tu di o predpisih uredbe o turističnih vodnikih. Sklenili so, da lahko dobe dovoljenje za službo turističnih vodnikov v Splitu. Trogiru, Solinu, Šibeniku, na Hvaru in na Korčuli le prosilci, ki imajo najmanj » razrede srednje šole in ki polože izpit za vodnika. Vodniki bodo prejeli posebne izkaznice. Plače bodo določene pri polaganju izpita za vsakega posameznika
ZAHVALA
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami ob bridki izgubi naše ljubljene mame, gospe
Frančiške Ocvirk
roi. Zai€
jo obiskali v njeni bolezni, pospremili v tako častnem številu na njeni zadnji poti, izrekamo našo prisrčno zahvalo.
Sveta maša zadušnica se bo darovala v torek, dne 27. junija ob 7. uri zjutraj v farni cerkvi sv. Petra.
LJUBLJANA, dne 25. junija 1939.
Smrtno se je ponesrečil v Bohinjski Soteski naš nadvse Hublieni ?in-edinec, brat in nečak
Boris
družabnik tovarne in rez. Ing. poročnik
K večnemu počitku bomo spremili našega nepozabnega Borisa v torek, dne 27. t. m. ob 5. uri popoldne izpred mrliške veže, Slajmerjeva ulica (Stara pot 2), na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga bomo položili v rodbinsko grobnico k večnemu počitku.
LJUBLJANA, dne 26. junija 1939.
Globoko potrta rodbina sef prlmarija v p.
dr. Ivana Janka
festivalu. Čitatelj iz Predgrađa nam p-se, da je bil poročevalec, k4 j« poročal o belokranjskem izletu, najbrž slep, morda is
zavisti (?), ker je pravi predgrajsko ta>.
kx Poročevalec je bil v na-nici slep, kar mora žal ponovno priznati, ker mm js udeležil izleta v metliški skupini ter priapel
v Črnomelj, ko je bila prireditev že pri kraju; razen tega Je pa tal na festivalu marsikdo slep, ker Je bila prireditev na tako neprimernem prostoru, da najmanj
polovica gledalcev ni prišla na svoj račun ter je morala občudovati le hrbte sreč. nejsih ljudi ostrejših komolcev. O drugih neprilikah v zvezi s prireditvijo pa tudi nočemo govoriti iz prizanesljivo«ti do gostiteljev.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno, spremenljivo in zmerno toplo vreme, ponekod malo dežja. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Beogradu 32, v Kumboru 29, v Sarajevu in Splitu 28, v Dubrovniku in Zagrebu 26 v Mariboru 25.3, v Ljubljani 25.2, na Ral bu 23, na Vi-u 21. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.3, temperatura je znašala
18.4.
— Smrtna nesreča. V Zagrebu se je pripetila včeraj   popoldne   smrtna nesreča
Električni tok je ubil 131etno Marijo Humski. Nesrečna deklica je služila pri trgov, cu Dragotinu Ivanki. Gospodinja jo je našla v sobi že mrtvo.
— Truplo Janeza &krlja so nasu. Fantje iz Št. Jurja pri Litiji so se peljali v soboto zjutraj s čolnom čez Savo, pa so opazili v tolmunu pod grmovjem moško truplo. Pri utopljencu so našli nekaj drobiža in na njegovega brata naslovljeno pismo. Iz pisma so spoznali, da je utopljenec Janez škrlj iz Viča pri Ljubljani, bivši posestnik in trgovec Včeraj so prispeli skrije vi z avtom v Litijo in tudi oni so spo-
I
OSVAJALCI VSEMIRJA
]
znali v utopljencu Janeza Skrlja. Pokojnika so pogrešili že včeraj teden, ko je odšel k masi in se ni vrnil. Kako je zašel v Savo, ni znano.
• Strokovno trgovsko šolstvo. Razglas: Ravnateljstvo drž. priznanega trgovskega učilišča sChristofov očni zavod« v Ljubljani, Domobranska cesta 15, objavlja, da je ministrstvo za trgovino in industrijo z odlokom od 20. januarja t. L zavodu priznalo pravico javnosti. Redni učenci in učenke tega zavoda imajo vse pravice glede dijaških voznih kart in rodbinskih doklad kakor na državnih trgovskih šolah. Izpričevala veljajo kot dokaz sposobnosti za pisarniško službo glasom zakona o trgovskih šolah in tudi kot dokaz dovršene vajeniške dobe ter polni dve leti pomočniške prakse v trgovski obrti, kar je zlasti važno za sinove in hčerke trgovcev. Sprejemajo se učenci-nke, Id so dovršili štiri razrede meščanske ali srednje šole in potožili malo maturo. Učenci z nižjo pred izobrazbo se sprejemajo v posebni enoletni trgovski tečaj, ki je tudi odobren od ministrstva. Pred vpisovanje se bo vršilo 1., 2. in 3. julija, redno vpisovanje pa v začetku septembra kakor na državnih trgovskih šolah. Informacije daje ravnateljstvo ustno in pismeno. Telefon 48-43. (—)
— Odstranitev zoprne zobne prevlake? Zelo enostavno: očistite si najprej zobe s zobno pasto Chlorodont. potem pa al jih grgraje temeljito izplaknite z ustno vodo Chlorodont.
— Velik vlom na Sapu. Oni dan je bilo vlomljeno v hišo posestnika Antona Krač-mana na Sapu pri Šmarju, kjer je bilo ukradenih nad 20.000 din. Oškodovanec je vlom hitro opazil in ga takoj prijavil orožnikom. Pri K racman u je vlomil Franc Podbevšek, doma iz ljubljanske okolice, ki je imel s seboj še nekega okrog 251etnega moškega, s katerim so ju videli v Šmarju in na Grosupljem. Vlomilca sta po vlomu izginila in ju še niso izsledili.
— Nekaj ponarejen:h kovancev je le spravil v promet. Poročali smo že o aretaciji delavca Franca U., ki je bil zaposlen v Ljubljani, stanoval pa je v Domžalah, kjer so na njegovem domu našli krimnal-ni organi ljubljanske policije pripravo za ponarejanje 10 in 20 dinarskih kovancev. France se je že delj časa pečal s ponarejanjem denarja in si je v to svrho pripravil večjo količino zlitine. Porcija je zaplenila Že več ponarejenih kovsncev, ki jih je France spravil v promet .
— Izlet na konjske dirke v st. Jernej na Dolenjskem, ki bodo 29 junija, priredi Tujskoprometna zveza v Ljubljani. Prijave In sporedi v vseh biljetarnah PUTNTK-a.
— Nesreče. Posestnikov sin Emil Lah z Blok je padel včeraj s kozolca in se težje poškodoval na glavi in po nogah. — Jože Filipič, sin Železničarja iz Trbovelj, je padel doma s češnje m se poškodoval na levi nogi. — S češnje je padel včeraj tudi llletni sin uslužbenca cestne železnice Mirko Dobovšek iz Novih Jarš in si zlomil levo nogo. — 131etnl delavčev sin Stanko Papler, stanujoč na Mivki v Trnovem, je doma tako nesrečno padel po stopnicah, da si je nalomil hrbtenico. — Trgovec Marjan Triblaš iz škofje Loke se je včeraj zaletel z motociklom na cesti pri Skofji Loki v avto. Avto je motociklista odbil in se je Triblaš poškodoval na glavi in po životu. .— Rudar Maks Vran kar iz Trbovelj, je včeraj doma padel s kolesa in se hudo poškodoval na glavi. — Delavec Mirko Za vrsnik iz. D. M. v Polju je doma padel z lestve in se poškodoval na glavi ter po životu. — Na Sv. Jakoba trgu je včeraj popoldne podrl neznan avtomobi-list 41etno ključavničarjevo hčerko Jožico Smrekarjevo. Otrok je dobil hujše poškodbe po životu in po rokah.
Proti sončarici uporabljajte Tscnam-ba Fii. Kr. dvorni dobavitelj Drogerija Gregorič, LJubljana, Prešernova 5.
Iz L]nbl]ane
—lj Odkritje spomenika dr. Ivana Lahu. Odbor za postavitev spomenika dr. Ivanu Lahu javlja vsem darovalcem, prijateljem in častilcem pokojnega književnika in nacionalnega borca, da bo njegovo poprsje v bronu na granitnem podstavku na tih in skromen način odkrito na pokopališču pri Sv. Križu v Ljubljani na Vidov dan. 28. t. m. ob pol šestih popoldne. Pisateljev lik je upodobil akad. kipar g. Niko Pirnat. z nasveti pri arhitektonski zamisli je sodeloval inženir arhitekt g. Vladimir šubic Odlivanje v bron je izvršil livar g. Fran Mostar na Galjevici kamnoseška dela pa tvrdka Fr. Kunovar pri Sv. Krizu. Odbor prisrčno vabi k udeležbi vse, ki spoštujejo pokojnikovo slovstveno in nacionalno delo!
—rj Sprejem v I. nssred drž, ngitss>li> šole v LJubljani. V prihodnjem Šolskem
letu 1939.40 bovi razred drl učiteljske
KINO SLOGA« tat 27-30. Predstave danes ob 1«., 19. In 21. uri
Rasli Cordonovo drago potovanje na Mars
šole v Ljubljani sprejetih lahko 80 učencev in 40 učenk. Sprejemali se bodo gimnazijci s niz, tečajnim izpitom in oni me-iessaSlSSSSSSid učenci, ki so opravili završni izpit m prav dobrim sli odličnim uspe. bom. Predpisana starost: do 17 let, t. j. oni, ki so rojeni se 1. 1922. Oni pa« ki so rojeni L 1921, morajo takoj prositi prosvetni oddelek kr. bani ke uprave za spregled starosti. Prošnjo (10 d.n kolek) sa sprejem t L razred Je treba vložiti po posti ali osebno pri ravnateljstvu do 15. avgusta Na prošnjo naj nanllajo v*t prosil, d tudi pokUe In točen naslov (bivališče) staršev s navedbo sreza. Priloge: 1. izpričevalo o niz. tečajnem, oziroma završnom izpitu in 2. krstni list. Oni učenci, ki bo rojeni L 1921, tudi dovoljenje kr. banske uprave o spregledu starosti. Vil prijavi je. ni učenci naj se 28. avgusta ob pol 8. zgla-se na učiteljski ion, na kar bodo na Šolski polikliniki (Aškerčeva ulica nasproti Sradnje tehniške šole) zdravniško pregle. dani. Po zdravniškem pregledu pride vsak učenec nazaj v solo, kjer bo izpit iz petja. Mesčanskosolski učenci delajo nato se izpit Is slovenščine (pLmeno in ustno) in matematike (ustno). Razpored zdravniškega pregleda in izpitov bo dne 28. avgusta zjutraj objavljen na oglasni deski v vezi drž. učiteljske sole v Ljubljani. Ravnateljstvo.
—lj Rezervnim podoficir jem! Dne 2. julija ob 10. dopoldne bo v veliki sejni dvorani mestnega poglavarstva v Ljubljani ustanovna slavnostna skupščina »Udruže, nja rezervnih podoficirjev kraljevine Jugoslavije— pododbor Ljubljana«. Na predvečer, t. j. 1. julija pa bo v salonu gostil, ne Derenda (prej pri Mraku), Cesta 29. oktobra št. 4., ob 20. sestanek vsega član. stva zaradi posveta in sestave kandidatne liste, kakor tudi   o   bodočem delovanju
PRIDE KMALU
krajevnega odbora. Ker bodo poleg delegatov iz Beograda pri ostvovah slavnostni skupščini tudi vojaški in civilni dostojanstveniki, se pozivajo vsi oni rezervni podoficirji, ki do danes svojega pristopa še nio prijavili, da to store nemudoma ali pa vsaj na predvečer oziroma pol ure pred pričetkom same skupščine. Naj ne bo nobenega rezervnega podoficirja, ki ne bi pristopil k tej prepotrebni organizaciji, katera je povsem strokovnega in viteške, ga značaja
—lj TJ mrli so v LJubljani od 16. do tt. t, m.: Kastelic Ivan, 87 let. delovodja pivovarne »Union* Ocvirk Frančiška, 70 let, mesarica in posestnica, Rebek Prav-doslav 70 let, višji veter, svetnik v p.. Oerne Marija roj. Dolničar, 61 let, delavka tob. tov. v P- in posest niča, Cepuder Amalija Ljuba, 46 let, učiteljica, Malovrh Tončka, 12 dni. hči pose tnika, Luketić Mile. 20 iet, ključavn. pomočn.. Nova Kapela srez Nova Gradiška, Bezič Pavla, roj. Pompe, 33 let, žena zdravnika, Kranj, Cvek Franc 74 let, trgovec. Pezdir Miha el Tobija 51 let, pečar in posestnik, Šibenik Bruno, 40 let, bančni uradnik. V ljubljanski bolnici so umrli; G rum Pepca, 25 let. prešivalka. Kobi Jakob, 39 let dela. vec Borovnica. Lavrih Alojzij. 38 let, čevljarski mojster, Zaboršt pri Litiji, Stanovnik Anton, 71 let, kočar. Veliki Klanec, obč. Vrhnika, Kosec Pavel, 24 let, ključavničar Skaručna, Mikuš Danica. 22 let, šiviljska pomočnica, Gregorič Ivan 74 let. kočar. Vas. občina Fara pri Kočevju, Lovko Janez, 51 let, posestnik, Cerknica, Rebolj Anica, 19 let, frizerska pom. Šolar Marija, tri tedne, hči mizar, pom., Kresniška vrh. obč. kresnice, Pre zel j An. ton, 51 let krojaški mojster.
—lj Umetnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v sredo 28. junija izlet v Podbrezje, Kropo in Kamno gorico. Odhod iz Ljubljane s Kongresnega trga ob dveh popoldne. Avtobu* 30 din. Zglasiti se je do srede ob 11. v trgovini Podkrajšek na Jurčičevem trgu.
—lj O ljubljanskem železniškem problemu, zlasti pa o doslej znanih predlogih, bo podal kratek pregled ing. Drago Les-kovšek drevi ob 20. v predavalnici Udruženja jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov — sekcija Ljubljana na Kongresnem trgu l-II (po?lopje Kazine). Glede na polemiko o tem vprašanju, ki se je pojavila v zadnjem času po časopisju, bo referatu sledila debata Vstop imajo izključno ?amo inženjerji in pa Usti. ki se bodo izkazali a posebnim vabilom.
Sokoli! Po$eča,te in podpirajte Sokolski kino v šišMl
—lj Ukradena kolesa. Izpred Delavskega doma na Bleivveisovi cesti Je bilo odpeljano Josipu Gerkmanu 1300 din vredno kolo znamke »Aiglon«. Posestnika Jožeta J uhan ta iz Gore pri Komendi je srečal na Tvrševi cesti blizu Stadiona mlajši neznanec, ki mu je pod pretvezo izvabil kolo »Puch«, vredno 1000 din. Neznanec je obljubil, da se s kolesom takoj vrne, česar pa seveda ni storil. — Akademiku Koiar-ju Emilu pa je bilo ukradeno kolo znamke »Aiglon« in sicer izpred neke trgovine na Tvrševi cesti.
—lj Sokolsko druStvo Izubijana-S tepanja vas priredi na praznik sv. Petra in Pavla svoj letošnji javni telovadni nastop. Nastopili bodo vsi oddelki, ki se na to pridno pripravljajo. Začetek telovadbe bo ob 16. uri. Po telovadbi bo sokolska zabava s plesom, bogatim srečolovom in Šaljivo pošto. Vabimo članstvo bratskih ljubljanskih in sosednih društev, kakor tudi prijatelje sokolske misli, da se udeležijo te prireditve v čim večjem številu. Pohitite ta dan v prijazno Stepen jo vas, kjer boste gostoljubno sprejeti in dobro postre-ženL
—lj Pretep med hlapci. Včeraj popoldne se Je pričel prepir med delavci v hlevu v Koblarjevi ulici. Med prepirom je en razgrajač potegnil nož in napadel 281etnega hlapca Jožeta Sadarja. Napadalec Je oMal Sadarja na rokah to na glavi in so ga morali vsega krvavega odpeljati v bolnico, napadalca pa so stražniki odvedli vklenjenega v zapor.
—lj Vlom srn Dolenjski oestL Včeraj ponoči Je vtornil nekdo v znano Putrihovo gostimo na Dolenjski cesti, kjer Je vse prepričan da bo priiel do de-Vkanflec denarja ni našel, vendar pa ni odšel prašnih rok. Slednjič se Je od-ločfl hi odnesel radijski aparat, kaj nad 1000 dm,
—lj Izredno lepe češnje hrustavke za
vlaganje dobite pri Fr. Khamu, Kongresni trg 8.
Iz Celja
—c Višji tečajni Izpit na drž. realni gimnaziji v Celju je trajaj pod predsedstvom g. direktorja Franca Mravljaka od 12. do 23. t. m. K izpitu se je prijavilo 39 rednih kandidatov in 14 rednih kandidatinj ter 1 privatist in 1 privatistka, skupaj 55 kandidatov in kandidat in j. Izpit je uspešno napravilo 50 kandidatov in kandidatlnj. popravni izpit imata 2 kandidata (1 privatist) In 2 kandidat in ji (1 privatistka), za eno leto je bil odklonjen 1 kandidat. Višji tečajni izpit so uspešno dovršili: Karel Angrenšek. Rudolf Babic, Ana Brata-ničeva (oproščena ustnega izpita), Fina
Cernelčeva, Miljeva Delakordova, Janez Detiček (opr. ust. izpita), Jurij Detiček (opr. ust. izpita), Erik Diermavr. Sonja Drassalova (opr. ust. izpita), Sonja Dro-fenikova (opr. ust. izpita), Karel Fojan, Leandra Franca, Valter Gajsek, Julka Ga-šperjeva (opr. ust. izpita), Alfred GorSek, Zvonimir Goršek, Franc Hanuš, Cirila Ho-džarjeva (opr. ust. Izpita), Kapel Jost, Franc Kočar, Justin Krajne, Ivan Kramcr (opr. ust. izpita), Franc Križnik, Pavel Kudisz, Anton Les jak (opr. ust. izpita), Dragotin Loibner (opr. ust. izpita), Gustav Luthar, Vinko MajdiČ, Boris Mikuš, Romeo MiloSević, Jelka Mravljakova (opr. ust. izpita), Marija Musarjeva (opr. uat. izpita), Alojzij Nendl, Mirko Ostrožnik, Dragomir Pečovnik, Ljudmila Pepeljnja-kova, Franc Pšeničnik, Srečko Puc, Ognje-slav Pukl (opr. ust. izpita), Olga Rustja, Aleksandra Simerlova, Jože Stare, Friderik Strohmaier, Romuald Svarc, Martin Toplišek (op. ust. izpita), Ivan TJrbašek, Julij Vastič, Savo Vesel, Ivan Vrabič in Fedor Vrečko. Čestitamo!
— c Na Vidov dan, v sredo 28. t. m., mora po odredbi   mestnega   poglavarstva v
L
KINO MATICA
Celju počivati delo v trgovinskih in obrtnih obratovalnicah v mestu Celju od 7.30 do 9.30 dopoldne.
—c Teniški turnir. Na teniščih SK Celja v mestnem parku je bil v nedeljo dopoldne propagandni teniški turnir v korist olimpijskega fonda. Nastopili so 4 teniški igralci in 1 igralka. Rezultati so naslednji: Single: Goršek : Toplak 6:0, 6:2; Sko-berne : dr. Ivlč 6:1, 6:4; Skoberne : Goršek 6 : 3, 6 : 0; Toplak : dr. Ivič 6 : 3, 6 : 2; Skoberne : Sernečeva 3:6, 6:2, tretji set je Sernečeva prepustila Skobernetu. Dou-ble: Toplak-Goršek : Sernečeva-Skoberne 6:4, 3:6, 7:5.
—c Zmaga mladine SK Celja. Na celjski Glaziji je bila v nedeljo popoldne odigrana izločilna prvenstvena tekma med mladinama SK Celja in ISSK Maribora. Mladina Celja je zmagala z 2 : 1 (1 : 1). Mariborčani so bil sicer v tehničnem pogledu boljši, a niso imeli strelcev pred golom. Celjani so igrali požrtvovalno, kombi-natorno pa niso zadovoljili. Tekma je bila zlasti v prvem polčasu živahna, a tudi ostra Do odmora je bila igra v splošnem izenačena. Po odmoru so Celjani popustili, proti koncu pa so se spet znašli. Sodnik je v 23. minuti prvega polčasa izključil enega igralca Maribora, v 22. minuti drugega polčasa pa enega Igralca Celja. Prvi gol za Celje 1e zabil v 10. minuti prvega polčasa Loti po lepem Vedeniko-vem predložku, drugi gol pa Ocvirk v 26. minuti drugega polčasa lz enajstmetrovke. Častni gol za Maribor je zabil Ddrfel v 25. minuti prvega polčasa iz enajstmetrovke. Sodil je g. Hobacher objektivno.
—c Neznani zločinci Se vedno strahuje jo Celje In okolico. V soboto so se vtihotapili neznani storilci v gostilno g. So-dina v Bukovem žlaku pri Celju in odnesli gostilničarju 15.000 din gotovine. Istega dne so tatovi odnesli g. Koštomaju v Cretu pri Celju iz njegovega stanovanja 800 din gotovine. V soboto okrog 22. se je pojavil pred trgovino Regine degove na Cesti na grad blizu »Skalne kleti« neznan moški. Plazil se je okrog hiše in je oči vi dno nameraval vlomiti v trgovino. Domači pa so ga kmalu opazili in pregnali. Dve uri pozneje je poskušal neznan moški vlomiti v Pristovškovo gostilno na Krekovi cesti. Domači, ki so še bedeli, pa so neznanca opazili, nakar je neznanec pobegnil. V noči od sobote na nedeljo so vlomilci obiskali stanovanje upokojenega ravnatelja Mestnega mlina g. M ožine v Jenkovi unci štev. 19. Iz stanovanja so odnesli več oblek in nekaj jest vin. V nedeljo se Je neznan storilec vtihotapil v vežo hiše na Kralja Petra cesti štev. 22. Razklenil je mrežo na oknu skladišča poleg trgovine g. Gobca In odnesel vajencu g. Gobca 800 din vredno obleko. Policija in orožništvo sta z vso intenzivnostjo na delu, da izsledita drzne zločince, ki že dober teden strahujejo Celje in okolico.
—c Mestno kopališče »Dianoc na Bregu bo po sklepu metnega sveta tudi letos vodil kopalni mojster Grad v lastni režiji.
—c Orientacijske table bo nabavila občina in jih namestila na raznih križiščih. Zadevni proračun znaša 2.665 dm.
GOSPODARSTVO
iptoina zavarovalna delniška družba v Zagrebu
je imela dne 24. junija t. 1. svojo redno sedemnajsto letno glavno skupščino za preteklo poslovno leto.
Iz poročila ravnateljstva in zaključnih računov je razvidno, da je družba »Savac zaključila svoje poslovanje s primernim dobičkom Din 1,789.098.91 in da plača 11% dividendo.
Celokupni dohodki premij »Save« znašajo Din 34,673.129.05.
Družba je povečala svojo nepremično imovino s tem, da je kupila hišo na vogalu Zrinjskega trga in Praske ulice in je nepremično imetje izkazano v bilanci z
Din 12,376.944.36.
Tehnične rezerve »Save« znašajo Din 12,525.134.08, a garancijski fondi Din 38,793.842.65.
Od svoje ustanovitve je izplačala »Sava« Din 294,230.439.58 odškodnin, kar najago-vorneje dokazuje važnost te naše družbe v gospodarskem življenju naša draava.
»SLOVENSKI NAKODc »obmMJA. *• jmjUM.
ST«v. 143
Tragična smrt Borisa Jenka
iS
Ljubljana, 26. Včeraj dbpoltme se je bliskovito razširila po Ljubljana vest, da se je smrtno ponesrečil znani športnik. caoxL inž. Boris Jenko, srn edmec oglednega ljubljanskega zdravnika, primarija g. dr. Ivana Jbnka. Prve vesti so vedete povedati, da se je ponesrečil tudi njegov prijatelj dr. Igor Sever, s katerim se je že v soboto odpeljal na Bled. Vest o Jenfaosa nesnag se je žal potrdila.
sksJnari pečSrri in je bil do polovice v vodi, na pečmi pa je ležal Jenko z razbito lobanjo, iz katere so privreli možgani. Čuvaj je takoj poklical na pomoč delavce na Mržnji žagi šumske uprave, sam pa je s čuvajnice teleforrično obvestil orožniško postajo. Po šoferski legitimaciji so ugotovili, da je smrtno ponesrečeni Boris Jenko.
Nesreča se je kmalu razvedela po Bledu, od koder se je pripeljal avto, ki je odpeljal Jenkovo spremljevalko, dočim so njega pustili na kraju nesreče, dokler ni prispela sodna komisija sreskega sodišča v Radovljici. Ko je komisija opravila svoje delo, je mrliški avtofurgon odpeljal truplo v Ljubljano, razbiti avto pa so delavci potegnili iz struge. Na kraj nesreče je že zjutraj prispel nesrečni oče primarij dr. Jenko, ki ga je žalostni dogodek popolnoma stri.
★
Pokojni Boris je bil star 31 let. Rojen je bil v Ljubljani, kjer je dovršil gimnazijsko maturo in je nato nadaljeval študij na elektrotehniški fakulteti v Miinchnu. Štu-
v Sav« im m* ubil
dijs še ni dokončal, ker je medtem odprl lastno tovarno za klobučevino v Kamniku. 2e v dijaških letih se je vneto posvetil sportu. Udejstvoval se je kot plavač pri Ljubljanskem športnem klubu m pozneje z veCknra uspehom pri SK Ilirih, ki ga je prištevala med svoje najboljše tekmovalce. Nastopal je tudi v drugih športih. Bil je odličen nogometaš in je često igral v prvem moštvu Ilirije. Bil je na glasu kot izreden strelec in so bili njegovi prosti streli strah vsakega vratarja. Tudi na smučkah je bil pokojni Bor« doma. Tudi v tej panogi je dosegal lsvorike, med drugim naslov državnega prvaka v teku ns 30 km leta 1929 ns Pohorju. Zadnja leta se je adejstvoval v motoristiki in je uspešno nastopal na dirkah kot član motokolesarske Darije. Dvakrat je ns Ljubelju postavil rekord v svoji kategoriji motorjev. Jenko je hd vsestranski športnik in so ga vsi cenili — imel je obilo prijateljev in znancev — zaradi njegovega odkritosrčnega tovarištva. Sport je v njem izgubil izvrstnega predstavnika. Mir njegovi duši!
Težko prizadeti rodbini iskreno so žal je!
Za LAS UčEL SMRTI
Bori? Jenko Je že pred leti za las ušel smrti. V Radomljah blizu Domžal se je peljal na motorju m je hotel prehiteti kmečki voz. Konj se je pa ustrašil ropota motorja m je nenadno skočil v stran, tako da je z vozom zaprl vso cesto. Boris se je zaletel z motorjem s tako silo v voz, da ga je vrglo čezenj in je odletel kakih 12 m v loku, imel pa je srečo, da je priletel na bližnji travnik. Obležal je sicer nezavesten, a hujših poškodb ni bfk>. Takrat je po čudnem naključju ostal živ.
NJEGOV TALISMAN
Boris je bil dober motocikhst in je prevozil z raznimi tipi na motorju skoraj v-o Evropo. Ko je imel prvi motor, si je kupil tako zvani iskalni žaromet in ga pritrdil na stroj. Smatral ga je za svoj talisman in ga je pritrdil na vsak motor, kajti stroj je menjal petkrat ali šestkrat Ko si je kupil mali Fiatov »Topolino«, je svoj neizogibni talisman pritrdil tudi nanj. Pri včerajšnji usodni nesreči v Soteski je še v vodi žarel edino ta žaromet in svetil ponesrečenemu naravnost v obraz. .
Dva morilca pred senatom
Franc Mimik, ki je umoril Siksta Ribiča v Tržiču in Filip Bogataj, ki je zabodel Vincenca Jereba v Račevem
Pokojni Boris Jenko se je v soboto popoldne z dvema prijateljema odpeljal na Bled. Zvečer so bili skupaj v Parkhotelu v večji družbi, v kateri so bili tudi nemški letovi.ščarji. Ob eni zjutraj se je Jenko poslovil od družbe m sedel v svoj mali Topolino. Pridružila se mu jc neka gospodična, ki je hotela v Bohinj. Odpeljala sta se proti Bohinju, kjer imajo Jenkovi <;b ;e-zeru poletno hišico. Sredi poti — bilo je okori dveh zjutraj — se je pripetila težka nesreča, ki je zahtevala Borisovo življenje, dočim je njegova spremljevalka skoraj čudežno ostala nepoškodovana.
Blizu žage v Soteski, kjer zavije novo zgrajena cesta čez most preko Save Bohinjke v ostrem ovinku na levo, jc Jenko v temi zgrešil pravo smer in je zavozil na staro cesto, ki jc ne uporabljajo več in ki vodi ob levem bregu Save v Bohinj. Kmalu je opazil zmoto in je hotel avto obrniti. Zaradi teme in ozke ceste, ki proti Savi ni zavarovana, je bilo manevriranje precej nevarno. Jenko je odprl zaradi boljšega pregleda vrata avtomobila. V temi je spregledal, da je z zadnjim delom voza ze na robu strmega nabrežja. Avto je nenadno zdrknil po pobočju in se prekopicnil 15 m globoko v deročo reko. Med padcem je Borisa vrglo iz voza. Priletel jc z glavo na skalo in si prebil zadaj lobanjo. Bil je bržkone takoj mrtev. Njegova spremljevalka, ki je ostala v avtu in v njem padla v strugo, se je s plavanjem rešila na breg. Vsa zmedena je odhitela na bližnjo železniško čuvajnico in s trkanjem na okno prebudila čuvajevo ženo Ivanko Klatzerjevo. Ta je zbudita moža, ki je takoj odšel s svetilko na kraj nesreče, žena pa je medtem poskrbela za gospodično, ki od prestanega stra.hu sploh ni mogla točno povedati, kaj se je prav za prav zgodilo. Svit avtomobilskega žarometa je Klatznerja povedel na pravo mesto. Avto je visel sredi struge na
Ljubljana, 26. junija.
Ne pomnimo, da bi bili na isti dan razpisani dve razpravi proti dvema obtožencema, ki ju oba državni tožilec obtožuje zločina po § 167 k. z., to je umora Prva razprava preti delavcu Francu Mirniku. se je pričela danes ob pol 9. uri. druea razprava proti Filipu Bogataju pa ie bila določena za pol 12. uro. Ob zaključku redakcije še traja razprava proti umora obtoženemu Francu Mirniku.
Delavec Franc Mirnik, rojen 1. 1915. v Libojah in pristojen v Griže, je obtožen, da je v noči od 29. na 30. november lani v Tržiču udaril Siksta Ribiča trikrat z nekim trdim predmetom po glavi. Prebil mu je črepinjo. poškodba je bila smrtna Ribič je takoj izdihnil. Po umoru je Mirnik še oropal Ribičevo sobo. Iz omare je odnesel obleko in perilo, v skrinjici pa je našel 15 bankovcev^ po 100 din in nekaj drobiža, zlato uro in čevlje, katere je takoj obul in s plenom pobegnil. Glede tega zločina zahteva državni tožilec obsodbo in kazen po § 167. točka 4. Po tem paragrafu se kaznuje s smrtjo ali dosmrtno robijo, kdor drugeea umori iz koristnijubja.
Po obtožnici Mirnik nima na vesti samo teca rnparskepa umora, temveč tudi 15 velikih in manjših sleparij, utaj in zločin-stev ponarejanja listin.
Največ žrtev .ie padlo Mirniku v sleparske mreže, ko se je lani vse do aretacije izdajal za zastopnika Dr. Krekove višje gospodinjske Šole in je dekleta po deželi in v mestih po vsej Sloveniji pridobival za gospodinjske in nemške tečaje. V Ljubljani. Celju. Velenju. Mariboru, Sevnici in kdo ve še kje povsod je osleparil okoli 30 ukaželjnih deklet, ki so se prijavile v gospodinjske tečaje in dale Mirniku na račun učnine večje in manjše zneske.
Tretje obsežno poglavje Mirnikovih zločinov pa tvorijo njegove sleparije s knjigami. Osleparil je mnogo strank in več knjigarn in knjižnic, največ škode ima Jugoslovanska knjigarna. Uspel je pri teh
sleparijah na ta način, da je ponarejal naročilnice in se izdajal pod tujimi imeni tei
zlorabljal zaupanje strank, knjigarn in knjižnic.
Dekletom po deželi je na primer prodajal »Dodatek« k »Slovenski kuharici«. Kuharice so mu izročile svoje »Kuharicet, Mirnik pa je s knjigami izginil, kuharice in gospodinje niso imele niti »Kuharice« niti »Dodatka« h knjigi s posebnimi recepti Jugoslovanski knjigarni je Mirnik predložil 26 ponarejenih naročilnic za rasne knjige, največ za »Slovensko kuharico« in je pobasal v svoj žep provizijo, Ki znašala 25%. f
Kasiral je neupravičeno za Jugoslovansko knjigarno in prodal knjige, ki mu jih je knjigarna izročila za vzorec. Z lažnimi naročilnicami in s prodajo knjig, ki so bile last knjigarn, je opeharil tudi Družbo sv. Mohorja v Celju, Jugoslovansko gozdovm-ško ligo v Mariboru, Novo založbo v Ljub-
ljani, Knjižnico za dvorski okraj v Ljubi ni in se tri druge javne knjižnice, pn Katerih se je izdal za zastopnika neke zavarovalnice z imenom Vladimir Munda. V Dobrni je odnesel neki gospodični tri knjige in jih prodal, v Celju pa moško kolo Henriku Oblaku. Tudi Mariborsko tiskarno je opeharil za 360 din s prodajo knjig, ki so bile last tiskarne. Ponaredil je seveda tudi vsa potrdila za sprejem v kuharski tečaj v Dr. Krekovo gospodinjsko šolo. Potrdila je opremil z lažno štam-pil jko.
Obtoženi Mirnik je v preiskavi in na glavni razpravi vse zločine priznal, le urno ra Siksta Ribiča noče priznati. Zagovarja se, da je Ribiča udaril s kosom lesa v silo-branu. Kritično noč ga je povabil Ribič v svojo sobo in mu ponudil prenočišče. Ponoči ga je Ribič nadlegoval. Mirnik se izgovarja, da ni vedel, da je bil Ribič homoseksualec. Da bi se ga ubranil, ga je udaril trikrat po glavi. Sele zjutraj je opazil, da je Ribič mrtev. Ker je pa bil Ribič mrtev, ga je Še oropal, ker si je mislil, da je zdaj že »itak vseeno«.
Z LOVSKIM NOfcEM GA JE ZABODEL
Drugi, ki se mora danes zaradi umora zagovarjati pred velikim senatom, je delavec Filip Bogataj, rojen 1. 1918. v Goro-pekah, pristojen v 2iri. Obtožen je. da je 21. maja letos v Račevem zabodel z lovskim nožem Vincenca Jereba, mu prerezal žilo odvodnico in je Jereb pri priči izkrvavel. Državni tožilec zahteva obsodbo in kazen po § 167, točka 1. Po tem paragrafu se kaznuje s smrtjo ali dosmrtno robijo, kdor drugega usmrti po zrelem preudarku.
Filip Bogataj priznava, da je zabodel Jereba, a se zagovarja, da ni imel namena Jereba umoriti, temveč ga samo poškodovati. Jereba je poklical iz gostilne, češ da se mora nekaj pomeniti z njim. Ko sta bila na gostilniškem vrtu. je Bogataj vzel nož iz žepa in ga zasadil Jerebu v prsa. ne da bi zinil besedico.
Med Bogatajem in Jerebom je vladalo že dlje časa veliko sovraštvo. Obtožnica trdi, da je Bogataj izvabil Jereba iz gostilne po zrelem preudarku, da ga bo umoril.
K razpravi proti Mirniku je sodišče povabilo okrog 15 prič, k razpravi proti Bogataju pa 5 prič. Druga razprava bo končana verjetno šele v poznih popoldanskih urah.
Iz Gornje Radgone
— Osebna vest. K tukajšnji davčni upravi je bil premeščen ter je službo že nastopil davčni uradnik g. Žarko Pontolak iz Ribnice.
— Za veliko Petrovo sokolsko tombolo, ki bo v četrtek 29. t. m popoldne na sokol -skem letnem telovadisču Zorzini. vlada tudi letos v vseh krogih veliko zanimanje, ker je ta vsakoletna sokolska tombola splošno znana po svojih številnih dragocenih dobitkih. Tudi letos se glasi sklep društva prirediti tombolo v istem obsegu, kakor lansko leto ter lahko dobi^. na tombol-sko karto za > din, ki jih je dalo društvo te dni v prodajo, kot prvo tombolo znesek 2000 din v gotovini radalje moško in žensko kolo. mo«ko in /ensko obleko ter razne druge praktične predmete. Segajte pridno po kartah, ker je njih število omejeno. Posebnost prt letošnji prireditvi pa ho paviljon, v katerem bo znana tvrdka Clotar Bouvier pod spretnim \odstvom znanega kletarskega strokovnjaka br Marija Jurkota točila svoja pristna jeruzalemska in gorn jeradgonska Mna po reklamnih cenah. Ker je čisti dobiček namenjen za zgradbo sokolskega doma. poseti-te to prireditev, ki vam bc nudila vse po želji ter podprite s svojim posetom delo obmejnih   javnih delavcev.
Ptice in letanje
Mnogi ljudje mislijo, da se mora vsaka, mlada ptica učiti letati, eakteri ljudje celo mislijo da uče ftare ptice mlade letati in da bi se mlade nikoli ne dvignile v zralc. če bi ne bilo staxih V resnici pa je letanje ptis prav tako naravni nagon, kakor tekanje mladih štirinogih živali. To dokazujejo poskusi, ki jih je delal z dvema golobčko. ma nemški raziskovalec Grohmann.
Ko sta jela golobčka desetega dne svojega življenja mahati 8 krili, je zavezal enemu krila, da bi jih ne mogel premikati, drugemu pa ne Ko sta bila stara 21 dni, je zvezanega goloba razvezal in že čez 12 minut j-e je dvignil 4 m visoko. Drugi dan je letal prav tako dobro kakor golob, ki ni imel zvezanih kril in ki se je lahko uril v letanju. Iz tega je razvidno, da je letanje ptic nagonsko in da --e ne da omejiti. Poskusi so pokazali, da se tudi ne da pred določenim časom z vežbanjem izsiliti.
Vse manufakturno blago prodajamo po izredno nizkih cenah. Le v Vašo korist bo, če nas čimprej obiščete!
MANUFAKTURNA  TRGOVINA   DOBRIH KVALIHI'
A. Zlender
LJUBLJANA MESTNI TRG 22
PRODAM
Beseda 50 par, davek posebej.
Najmanjši znesek 8 Din
PRODAM
lepe oleandre po ugodni ceni. Poizve se pri Štefan Gebert — Rečna ul. 8, Trnovo. 2071
VAJBOLJ61 TRBOVELJSKI
^pre mm r
KOKS, SUHA DRVA
I. POGAČNIK
Bohoričeva 5 — letafoo «0-5*
KLAVIR
dobro ohranjen, po ugodni ceni naprodaj. Ponudbe na upravo lista pod »Klavir«. 2075
MOTORNI ČOLN
dobro ohranjen, naprodaj. — Ponudbe na upravo lista pod »čoln«. 2073
STAnOMMUA
8TTRISOBNO STANOVANJI
Komfortno, v sredini mesta, išče stranka treh odraslih oseb. Vselitev takoj ali najpozneje avgusta. — Ponudbe na upravo lista pod »Stanovanje«. 2074
KUPIM
Beseda 50 par  davek posenei NaimaniSl znesek 8 Din
MOTORNO KOLO
rabljeno, od 100 do 120 cm", kupim. Plačam takoj 1000.—. ostalo po 500. — Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod >Do-ber motor«. 2076
RAzno
MALINOVEC
pristen, naraven, a čistim sladkorjem v kuhan — se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOLl, Ljubljana, nasproti cNebotičnika«.
PO PRIZNANO NIZKIH CENAH
si nabavite aajboljSe moške obleke, perilo in vsa praktična oblačila pn PRBSKBRJU, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14
L T.
LETOV 1&ĆARJEM se  priporoča Demšar Vinko, gostilna, 2iri. 1997
MESNICO
vpeljano, z vsem inventarjem, za 1. avgust t.L ugodno oddam. Povprašati: Ljubljana, Slomškova ulica Št. 13. 2065
POSOJILA DOBE
državni, banovinski uslužbenci, upokojenci, posestniki. Informacije daje bančni zastopnik Dolenaek, Mokronog. Priložite znamko za odgovor! 2067
POUK
Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din
Strojepisni pouk
(aa Časa počitnic). Večerni tečaji, oddelki od U 7 do %& zvečer, za starejše dame in gospode od do 9. ure zvečer. Novi tečaji se bodo pričeli 3* julija 1939. Najnižja šolnina. Moderna in največja strojepis-niea a 40 pisalnimi stroji raznih sistemov. Vsa tozadevna, pojasnila dobite dnevno do & ure »večer pri ravnateljstvu Christofovega učnega zavoda, Ljubljana, Domobranska c. 15. Telefon it. 48-43. 2070
Rofence Riddellova!
56
— V svojem starem domu sem zdaj tujka, — je dejala Margareta BLaisova nekega dne. — Nisem več Angležinja, temveč Francozinja, ker sem se omožila z Andreem. Ko se vrnem da se zopet posvetim letalstvu, bom morala ponovno prositi za angleško državljanstvo.
— Torej hočete zopet letati kot poklicna let alka? — J£ vprašala Fenella.
— Seveda, Kaj drugega v življenju mi je še ostalo? — je odgovorila Margareta nekoliko otožno. — Tu živim sama malone že tri mesece in dolgo ne bo več vzdržala. Čim se razmere tu zopet nekoliko urede, da bodo zopet sem prihajali ljudje, prodam svojo hišico in tudi letalo, če se mi le ponudi ugodna prilika, potem se pa vrnem domov v Anglijo in si kupim tam večje letalo.
— Tudi letalo nameravate prodati? — je ponovila Fenella zamišljeno. V njeni glavi se je že jel snovati načrt, sprva samo nejasen, potem je pa postajal vedno jasnejši. Morda napoči dan, ko ji bo lahko storilo letalo veliko uslugo. O, ko bi se bila seznanila z Margareto Blaisovo nekaj tednov prej"! Kako lahko bi spravila Dereka Ellisona varno iz te strašne dežele.
Sklonfla se je k Margareti.
— Rada bi vas nekaj prosila, — je dejala. — Ali me hočete naučiti letati? Morda bi potem lahko jaz sama kupila vaše letalo.
In Fenella Graveva je potem, ko je imela tako
dobro učiteljico, dokazala, da je marljiva učenka. Komaj je minilo desst dni, že je lahko sama letala. Minil je še en teden in Fenella Graveva je poznala že vse tajne mehanizma.
— Še nikogar nisem poznala, ki bi se bil tako hitro naučil letati, — je dejala Margareta Blai-sova v iskrenem občudovanju. — Sicer imate pa za to tudi hladnokrvno mlado glavo. Vrnite se z menoj v Anglijo in čez leto dni boste ena naših najboljših letalk.
— Morda. — Fenella se je skrivnostno nasmehnila. Da, to je bil zgled, ki jo je mikal, ni pa napela zavoljo te misli vsega svojega mladostnega prizadevanja, da bi obvladala mehanizem letala. Morda jo čaka že v bližnji bodočnosti mnogo, mnogo večja pustolovščina. Ce odnese Derek zdravo kožo iz svojega nevarnega položaja, se bo morda nekega dne vrnil v Tizigcun. Potem pa prav gotovo ne bo več nemogoče odleteti z njim iz Afrike. To je bila zaenkrat samo meglena misel. Toda Fenella se je z njo tolažila, v nji je našla novo upanje in nove moči.
O Dereku pa ni zvedela ničesar, razen kar ji je bil povedal že Kent. Ime trdnjave Nureg, kamor je bil odšel Derek s kazenskim bataljonom, se je bilo globoko zarezalo v njen spomin. Na zemljevidu Severne Afrike je poiskala okolico trdnjave. Trdnjava Nurek sama ni bila na zemljevidu zabeležena, pač pa je bilo na njem mesto Ga-duig, arabsko mesto, o katerem je poročnik Emille Lefevre pravil Davidu Kentu, da je oddaljeno od trdnjave Nurek kakih trideset ali štirideset milj.
Ko je pa Fenella Graveva pregledovala zemljevid, ji je srce od strahu za hip obstalo. Arabsko
mesto je bilo na zemljevidu označeno kot drobna točka palmovih dreves in od vseh strani je bila obdana ta oaza s puščavo, kar je pričalo, da je to samo neobljudena puščava. Kako težko bi bilo priti tja — je razmišljala Fenella Graveva — tako daleč, daleč skozi peščeno puščavo, kjer ni nobene živali in nobene rastline, kjer je samo nekaj tolp nomadskih Arabcev.
Ta čas se je pa eno arabsko pleme za drugim združevalo v zvezo smrtnega sovraštva do vsega, kar je bilo evropsko. Prihajala so poročila o groznih umorih, o možeh, ki so bili napadeni, peklensko mučeni in šele potem ubiti. In o drugih, ki so jih pustili v puščavi umirajoče z iztaknjenimi očmi, z odsekanimi rokami in nogami. Po vsej Severni Afriki se je bilo razširilo hrepenenje po mučenju in ubijanju. A Derek.je bil tako daleč, tam v tej puščavi, sredi strašne nevarnosti. Ob tej misli je spreletela Fenello groza. Če bi vsaj nekaj vedela o njem — da-li še živi, ali je že mrtev.
Ni mogla več razmišljati o ničemer drugem, samo na Dereka je še mislila, pa naj je bedela ali spala. Derek EUison ji je stal vedno pred očmi. In vendar, čeprav je bilo to dokaj čudno, ga ni nikoli niti z besedico omenila Margareti Blaisovi. To je bilo nekaj, kar jo je preveč bolelo, da bi mogla povedati z besedami. Margareta Blaisova je vedela samo to, da je Fenella, ki nima niti rodbine, niti bližnji sorodnikov, sklenila živeti nekaj časa sama v Afriki. Margareta Blaisova je pa spadala med tiste žene, ki znajo molče sprejeti ali pa odkloniti, kar slišijo, ki se pa nikoli ne vsiljujejo s svojimi vprašanji. Pomislila je, da je to vendarle nekoliko pustolovska misel za tako dražest-
no angleško dekle, da bi živelo samo v teh nemirnih časih v Tizigounu. Toda v duhu je samo skomignila z rameni, ne da bi kaj rekla o tem. To se je tikalo samo Fenelle, ne pa nje.
Nekega večera je prišla Fenella k Margareti, kjer je našla nekega tujca. Bil je mlad Francoz v vojaški uniformi. Pripravljal se je baš k odhodu. Fenella se je nekaj časa izprehajala po vrtu, dočim se je Margareta Blaisova poslavljala od svojega gosta.
Skozi toplo tišino afriškega podnebja se je jasno razlegal glas Magarete Blaisove:
— Seveda, Jacques, odpeljem se, takoj z jutrišnjim jutranjim vlakom. Storim vse, kar bo v mojih močeh, da jo pripravim do tega, da pride sem in ostane nekaj časa pri meni.
Margareta Blaisova je stala pri vrtnih vratcih in zrla za častnikom, ki je skočil v avto, stoječ na cesti. Se zadnjič ji je pomahal z roko, potem se je pa hitro odpeljal. Margareta je pa stopila k Fenelli. Toda na njenih ustih to pot ni bilo prijaznega smehljaja, s katerim je vedno sprejela angleško dekle. Fenella je takoj spoznala, da je Margareto Blaisovo nekaj vznemirilo.
— Moj svak mi je prinesel žalostne novice, —. je dejala Margareta tiho. — Pojdiva v hišo, tam vam vse povem.
— Mati mojega moža, — je nadaljevala Margareta Blaisova, ko sta stopili v hišico, — se je omožila dvakrat in Jacgues, njen najmlajši sin* je edini otrok iz njenega drugega zakona. V prvem zakonu sta se rodila Andre in njegov brat Henri. Uboga žena, enega sina je ie izgubila m bojim se, da bo izgubila ie enega.
Urejuje Josip Zupančič // Za »Narodno tekamo" Fran Jeran // Za upravo m 'munaru del Bsta Ooa Christof // V« v Ljebtjani