196. številka. Ljubljana, nedeljo 29. avgusta. VIII. leto, 1875, SLOVENSKI NAROD. lahaj« viiak dan, tsvaeaafi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja p« pesti prejeman, za avstro-ogersk« dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. «a &trt ieia 4 gold. — Za LJubljano brez pošiljanja va dom za -alo loto 13 gold., ca črtrt 'eta 3 gold. 30 kr., za en m*w. I gold. 10 kr. Za pošiljanj« n» 4oa »o raiuna IU krajo, za mesec, 30 kr. za četrt lota. — Za tnjB dežele za eei« leto 20 gobi., w pol leta 10 gold. — Za go.;p<>(ie učitelje na ljudskih šolat km ta dijak« v«ljA znlžaaa oena in aicer: Za LJnbljane m fari leta 2 gold. 50 kr.. po posti p.-e>isan za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri' »topne porit-vrsto 6 kr., če op oznanilo unkrat tiska, 5 kr. č< ae dvakrat iu 4 kr. če ae tri- ali večkrat uska. Popisi a*j iio bwoie frankirati. — Rokopisi ue ne vračajo. -- Uredništv- }e v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". O-j * p. v -i •■ 4-t ■■ o naj ho blagovolijo pošiljati Daroeniiie •>•'< amaoij«, i , .' ,. dminii rmiTB« reči. je v „Narodni tUkarai11 v Tavčarjevi hiei Vstanek v Hercegovini in Bosni. Iz lielgrada 28. avg. [Izv. telegram „Slovenskemu Narcdu"). 1000 Srbov je sinoči udarilo na bosnižko maito Preboj; zapalili so to mesto, iu šo dve turški vasi zavzeli. Iz Helijratla, 28. avg. [Izv. telegram „Slov. Narodu".J Turci bo napali kristijane v cerkvi bosoškega samostana Buković. Vsleg tega je vstala raja mvovaroškega paisal ka. Novovaroš gori zapaljena od ustašcv. (Glej 3. stran.) Zemljevid kaže, da je NovovaroŠki okraj in mesto Preboj v jugu Si bije, ker je najbližja Črnej gori in Heicegovin'. Torej si vstaši uže roke pedajejo in Sibija je ive-zain s Črco goro! Večkrat smo uže izrekli, da je velik vspeb ua slovanskem jugu samo mogoč, ako v delovanje stopi Črna gora in Srbija in se ves balkanski poluotok Hercegoviucem in Bošnjakom pridruži. Vendar uže sedaj ima vstanek vspeh, kakoršnega se pri njegovem početku ni j im-1 nadejali. Norce so se delali od početka vsi Nemci, in celo naši domaČi pesimisti so se nam nasmehovali, ko smo pred sedmimi tedni uže važnost v ta na v diz iz malega uzroka vzrasli upor pokladali. Iu, evo, sedaj se vse velevlasti Evrope zanimajo za vstaše, katere je „N. Fr. Pru. od početka mislila s tajbo, pozneje B posmehom uničiti. Ko bi upor nobeuega druzega nasleuka ne imel, nego sedanje interveniranje Evrope, sedanje občno teoretično priznanje človeških pravic ubogej raji, Mej Slovaki. u. Slovani v Avstriji smo prav za prav vražji ljudje. Plodonosne, krasne okrajne ima Slovan v lasti, pod zemljo leži v slovanskih krajih milijone in milijone zakladov, zemlja, obnebje in vse, kar more narava Človeškemu delu, življenju podati, jc Slovanu na razpolaganje dano, in veudar je Slovau po večjem v Avstriji berač na lastnej zemlji. Če bi n^s Slovane bog kaj ljubil, dal bi nam bil neko vero, katere glavno vodilo bi bilo: dokler nijsi vsaj Četrt milijonarja, ne prideš v nebesa, jesti moraš vsak diug dau pečenko, aH da se boljše vkrepiš, jej surovo meso, neglede na kvatre ali nekvatre. Iz kože je uiti, če človek videti mora, da so slovanske okrajine preskrbljevalni zavodi za tujce, ki v lastnem demu nemajo pogojev življenja, in to vse izvira iz našega katoli- vreden je prelite krvi, vreden moralne in dejanske podpore in sim,iatije, katera mu je di hajala ga turški vojaki iz Višegrada prijeli, a on jih je pretepel in maršira dalje proti Hercegovini. V Četi nji delajo Črnogorci hitro priprave. Vsak dan se naredi 100.000 patronov in 20.000 angleških pušk se pričakuje. Celo „N. Fr. Pr." ne taji vstanka v Bosni več, kakor jej tudi v nemško dušo hudo dene, da se nemškim prijateljem, Tur kom, ne godi prav dobro. Od Trehinj a se piše Narodnemu liHtir-, da Turki mrtvim glave odsekavajo in jih soboj jem I jo. Vredni pristaši in prijatelji naših nemSkutarjev. lati list pravi, da Srbija mora v akcijo stopiti, da naj knez boj napove, ali pa prestol zapnsti. Diplomacija ne bode nič opravila, ker konca boja ne bode prej, predno ali nstašev ali pa Turkov več ne bo. V Članku „Posredovanje ili rat" pravi dalmatinski list, da se nstaši ne morejo nobenemu posredovanju udati in reče dalje; „Nije moguće da se Turska preinaci, v svojoj vladi i svojoj zapovjedi nad evropejskim kršćanom. Prošlo je mal da ne pet sto godina od kad je palo srbsko carstvo i od kada polumjesec vlada sa jugoslavenskim narodom Balkanskog poluotoka, al ipak traje još mržnja medju kršćanom i Turčinom a možda je ta mržnja još veča. Nije se našao još nikakav živalj srodnosti". Na konec pak se „Narodni List" na Srbe obrača pišoč: „Ali je za Srbija i Crno gora osobito vrieme dragocjeno. Svaki dan, koju prodje, dan je izgubljen. Najbolje posredovanje, da se brzo umiri Bosna i Hercegovina, bilo bi to, da Srbija sa glavnim odielom svoje vojske koliko prije osvoji Ko sovo polje, i da oudje dočeka nasrtaj turske vojske, koji se samo 8 one strane može sbiti. Ako Srbija krene, Crnagora neče kasniti ; i velika bitka dobivena na znamenitoj ravnici oslobodila bi za uvjek od turskog jarma dvie Ijepe pokrajine koje su joj s traga. „Ako u Žilah srbskih zastupnika skoro izabranih teče krv onih, koji sn na Kosovu pali, ako vapaj osvete koji se često Soje, nije samo hvastanje, ako junačka djela Karagjorgje i Miloša nisu još zaboravljena, mi se nadamo, da ća program skupštine, koja se mora otvoriti, biti enaj koga mi navedosmo. Nova skupština znati če shvatiti značaj naših vremena i svoju zadaću, razpršiti dinastične spletke, srušiti snažnom rakom sve zaprieke, koje stoje na pntu gotova i odvažuu dielovanju. „Bude li tako postupala, mi čemo zaključili da nada bolje budućaosti i gradjanskog života za jugoslavenske narode Balkanskog poluotoka, nije več prazna rieč. Ali bude li vrieme gubila v gole deklamacije i u fina promozganja, propusti će ove jedine zgode a neče učiniti ništa i tada čemo kazati da Turčin i njegovi prijatelji nemadu krivo, a da je Slavjanim žalibože dosudjeno biti: robovi s vi i svuda!" Politični razgled. M o trsa nj« deifle. V Ljubljani 28 avgusta. Tudi na Tirolskem bodo v začetku oktobra dopolnilne volitve za državni zbor namesto onih poslancev državnopravne stranke, ki so mandate odložili. Ti poslanci so: Gio-vanelli, K'ipp, Graf in Dipauli. Nova voliti* je uže razpisana, ter bode v kmetskih okrajih 7., v mestnem okraju Brixeu-Bruneck-Lienz pa 9. oktobra. Poslanci pravne stranke bodo gotovo zopet izvoljeni; če bodo pa v državni zbor šli, ali ne, je drugo vprašanje. V hrvatskem deželnem zboru je kakor uže povedano dr. M a kanec z navdušenimi besedami potegnil se za jugoslovanske brate vstajnike, interpelujoč vlado zarad vstalih bratov v Bosni. Govornik je rekel mej dragim: „Zbor naš se je sešel v okoliščinah, ki so pozornost celega sveta nase obrnile. Ž ali bog, da se naša dežela pri tem ne more kot država, nego le kot „pars adnexa" (pritiklina Ogerske) v ozir jemati. Še ni-nikoli nijsem odvisnosti naše dežele tako globoko Čutil, ko pri zaslišanji k. reskripta. Pač se nam obeta v njem rešenje reškega vprašanja in sklop jen je vojaške krajine z domovino, toda le onda, če bodo okoliščine ugodne. Dalmacije pa sedaj, ko se tako važni dogodki pripravljajo na balkanskem večjem, Gorjanec pa nosi klobuk z velicimi okraji. Hlače in suknja so pretkana z rude Čimi ali modrimi rožami. Na delavnik se Slovak nič ne razločuje od Hrvata. Široke bregnše, hodna srajca, klobuk, opanke ali nič na nogah, in dobro je za delo iu za hudo pekoče solnce. Po zimi lep kožuh. Ženstvo je majheno, ali močno, postavno, okrogolično, dobro rejeno, „valarji." Obleka njega je različna po starosti. Najlepše so dekleta opravljena, ki še nobene „podkve — izgubile" nijso. To ti je orijentalična raznoterost barv : lepe škorujice nosijo noge, kratka kiklja jih ne skriva, op t si i k aH modrce modro ali rudeče je čedno pretkano z zlatom, srebrom, ali rudečo ali modro svilo, rokavci nenavadno umetno z rožami, ali vsakako ne belimi, pretkani, pustivši tri četrtinke dobro rejene roke proste. Na prsih se vć da kitica rož za fanta, če je priden. Dolgi lasje so v eno kito združeni in ua koncu te kite cel šopek modrih, rudečih svilnatih trakvv. Cela podoba je, če je še obražček lep, za zaljubiti se lepa. Starejše žene oblačijo se bolj enobarvno in na glavi jim je dolga ruta s čednimi Čipkami. Videl sem fante in dekleta pod vaško lipo plesati — prav lepa podoba za malarje. Dekliška obleka je osobito lepa in elegantne dame v toplicah si narejajo tako obleko, ter se v njej fotografu vsedajo. — Vasi su velike, hiše iz ila zidane, slamo krite, stanovanje in hlevi, skedenj, vse v v enej vrsti. Goveja živina je lepa, konji — mačke. Gosij veliko, veliko. Sadja tudi. To v kratkem vnajno ljudstvo. V drugem je Slovaku ponižnost kakor Slovenca glavna „čednost." Čuditi bi se bilo, če bi v tem oziru bilo drugače. — „Thut niclits, der Jude niuss verbrannt werden," se je nekdaj na posameznih ljudeh izvrševalo, zdaj je to na pr. v „srečnej" državi parola narodov, ki cele narode držijo na torturi in uže komaj čakajo, da jih morajo sežgati na gromadi narodne lakote. (Dalje iirih.) polotoku, reskript niti ne omenja. Politika oportunstva veže hrvatskemu naroda roke ravno sedaj v najbolj ozbiljnem časa, ko nas čakajo velike dolžnoati, na katere smo vsak dan opomenjeni. Vem da vam gospoda moja, za naše uboge brate na juga srce gorko bije, zato ne sme deželni zbor zapirati ušes kriku bolesti, ki iz Bosne in Hercegovine k nam dohaja nego mora, spominjajo se svojih dolžnostij, ne le vse svoje pravice, nego tudi svoje dolžnosti pred očmi imeti, Če tudi Evropa divjanje Turkov trpi. Evropa gotovo čuti, da je dosedanja politika na jugu bila grd madež za moralo, kulturo in človečnost. Evropa čuti, da se je zelo pregrešila, ko je teženja Slovanov po svobodi zadrževala in turško divjost z veseljem gledala. Kazen tega je bila tudi zavist mej velikimi vladami in njih sovraštvo do vsega, kar nosi ime Slovan kriva, da je Turek močnejši postal. Ako bi podjarmljeni Slovani brez tuje pomoči tarški jerem odvrgli, stopile bi takoj velike vlade z svojimi zahtevami pred osvobojene Slovane; toda ti ne bodo pozabili in ne odpustili lnfamne perfidije, 8 katero so sedaj zapuščeni. Evropa, ki je trmasto mogla poslati legijone v Arijo se ne briga za prelivanje krvi na jngu in za to skrbi, da diplomatičnega bahanala ja nihče ne moti. Diplomatje evropski se posvetujejo o zadevah na Balkanu in ponujajo svoje p o b re d o v a n j e pr i p o m i r j e n j i vstaje. Kakor da bi Turkov ne poznali. Turški poslanik naj pritožbe ustašev preišče in iz Carigrada bode slučajno prišla pomoč! To je vse uže bilo, in vendar je stvar deues bnjša nego kdaj. Vsaj je le eno sredstvo, in to je, da se našim slovanskim bratom njihove pravice dajo. Toda Evropa je pozabila na naše slovanske junake, ki so za evropsko izobraženje kri prelivali odbijajo divjo druhal. ona pozablja, kaj je slovanski jng trpel, in ne misli več na to, kako so Slovane ravno ko žrtev pred divje zveri postavili, še na staro rimsko „lex Rho-dia de jacta." — Najbolj žalostno pa je, da Avstrija tako hladnokrvno gleda, kako Turki na avstrijske) meji starce, žene in otroke koljejo, obešejo, požigajo; z nepo-pisljivo okrutnostjo deca z maternih prs trgajo in v vodo mečejo ; Avstrija mirno gleda, ne čuti se poklicano, postaviti se za uboge žrtve, ker diplomatje tako hočejo." — To je gotovo moževska beseda in ob pravem času na pravem mestu govorjena. Tembolj nas žali, v „Obzoru" čitati članek, ki se Makancu roga in malostno kritizira. Viifl»«aJ#* <(ri»vf. Izmej diplomatičnih poslanikov velevlasti j, ki pojdejo v Hercegovino vstajnike pregovarjat, naj se s Turki pogodijo, prideta avstrijski generalni konzul Vasic iu ruski zastopnik, konzul Jastrebov, 31. t. m. v Dubrovnik, kjer se snideta z nemškim zastopnikom baronom Lichtenbergom. Francoski zastopnik generalni konzul D e-viene, dalje zastopnik Italije konzul Du-rando, prideta iz Sarajeva naravnost v Mostar, kier bode najbrž skupni shod vseh zastopnikov. Iz Carigrada poročajo, da potuje kot izredni komisar turške vlade k po-mirovalnim razpravnim 6bravnavam predsednik državnega sveta Server-paša preko Kleka. Nemitci princ naslednik je pri obeda na GUrzenichn pri Kiilnu napil nemškemu cesarju, češ, da je njegova skrb le na to idoča, da se mir ohrani. V Itn<-rtl.t bode vojska. Panama je napovedala zveznej vladi Columbia vojno. Dopisi. i>tl llorovilico 23. avg. [Izv dop.] (Izlet bralnega društva.) V nedeljo po polu dne je napravilo bralno društvo izlet v pol ure oddaljeno Bistro k gosp. J. Verbičn. V liladnej senci prostorne obraSene nte na vrtn tik lomečega zelenega bistriškega potoka seSlo se je precejšno število ndov pri dobrej štajerskej kapljici v namena vedriti si glave. — Zabava je bila izvrstna, živahna, pa vsaj mora biti, ako so vsi jednih misli, ako krepki glasi nbranega petja živce razgrevajo. Napivalo se je razno. Prva napitnica je veljala presvitlemn cesarja F. J. v 7. name o je neomenjene ndanosti prestolu. Cesarsko pesem je pelo celo društvo ; ob bregovih Bistre pa so bobneli možna rji, katere je g. Vrbič zažigal, kakor so naši predniki Turke preganjali. Spominjalo se je krvaveče braće na juga in njih nasprotnikov, pravih in nepravih Turkov. — Pozno zvečer se je društvo podalo domov z izrazom gorke želje, da enkka narodna zabava dolgo ne izostane. Tndi se mora omeniti da se je g. Josip Vrbič izkazal vrlega narodnjaka in za napredek naroda vnetega domoljuba, katerega hoče bralno društvo v vednem spominu ohraniti. Kar se tiče postrežbe zasluži on kot krčmar i njegova draga ženka še posebno zahvalo ! Da se zopet vidimo! Izpod. <'riiiv«a» na kranjsko-šta-jerŠkej meji — 2G. avgusta. [Izvirni dopis.] Mej gornjegradskim iu kamniškim okrajem je zdaj vozna cesta popolnem v lepem stanu, tako, da je občevanje uže prav živahno postalo. Gornjesavinčanje, ki so poprej le s Celjem občevali, se zdaj v Kamnik obračajo in od tod vse potrebno dobivajo. Naj mi bode tudi kot Gornjesavincanu dovoljeno, povedati, kaj sem pri svojem zadnjem obi-skavanji v Kamniku hudo pogrešaval, in čemer se Celje ponositi sme. To je nočna svečava. V Celji imajo plin, v Kamniku pa še petroleja ne. Nekaj starih leščerb je sicer videti po Kamniku in ako lih je bila črna noč, vendar nij nobena teh leščerb gorela. Kamniški župan, vse hvale vreden mož, ki je postal Častni stotnik varaždinske domobranske družbe in je zarad tega Varaždincem 1000 cekinov daroval, bi se lahko tudi Kamničanom priknpil, ako bi jim k svetlobi pomagal. Naj samo še omenim, da je v Kamniku navada, gostom, če se domu na večer podajo, lampico posoditi, s katero si po mestu svetijo. Mislim, da bode ta opazka zado-volila, da se i v Kamniku luč prižge. Sicer pa je Kamnik prav lepo mesto. Telegram „Slovenskomu Narodu". (Došel po končanem uredovanji.) 1» Spljeta 28. avg. Včeraj je hotel drug turški parobrod izbarkati pred Dubrovnikom, a turškemu častniku, ki je hotel govoriti s turškim konzulom, nij bilo dovoljeno iz ladije izkrcati se. Parobrod se je vrnil proti Kleku. V kloštru Kosjelbvo so se posvetovali glavarji vstajnikov o skapnem postopanji. Blizu Stolca so popalili vstajuiki več turških vasij. Domače stvari. — (Prijatelje), kateri so pošiljali doneske za list na adreso mojega imena, prosim, naj do 9. septembra izvolijo adresi-rati vse za naš časopis namenjeno z naslovom „Uredništvo Slovenskega Naroda". Jurčič. — (V Kr an j i) je občinski odbor sklenil razškofu gosp. Vidmarja podeliti častno meščanstvo. Razne vesti. *(Na nniverzi) v Cernovicn so dalje imenovani aledeči profesorji: Zieglauer iz Sibinjaiu Loferth iz Dunaja za zgodovin«; Wrabel iz Lvova in Goldbacher iz Gradca za filologijo; Bidinskij iz Dunaja za ramnnski jezik; Marty iz Švice za filozofijo ; Strobel za nemško literaturo in K a I n/. u i a r k i iz Levova za slovansko filologijo. Vnenčilišče se bode meseca oktobra svečano odprlo. * (Bavarski vojvoda) Karel Teodor, ki je vsled padca raz konja uni dan umrl, poročen je bil morganatično z grofico Boys-dorf. Bila je to brhka gospa iu on jo je imel zelo rad. Imela sta tudi uže več otrok. A pozneje se je začela grofica bolj rediti, postala je poluejša in premda jo je vojvoda še zmirom nnako rad imel, se je vendar hala, da ne bi izgubila njegove ljubezni. Začela je tedaj nadlegovati zdravnike, da bi puštala zopet tenka. Rabila ie razna zdravila, a vse nij nič pomagalo. Ko vidi, da vse nič ne izda, ji svetujejo njene prijateljice naj gre k nekej stari babi, ki vsakemu pomaga. Grofinja gre res k njej in baba ji svetuje sredstvo, vsled katerega je grofinja res neizmerno skujŠala. Dala ji je kisa, v katerem je bil raztopljen zeleni volk. Ker je bila grofinja čez dalje slabši, so iskali zopet pri zdravnikih pomoči a prepozno. Grofinja je umrla. * (Mučenje ljudi j.) Pruski poveljnik v Franstadtu v Šleziji je pustil 58. pešpolk pri vročini 201 h stopinj marširati v Frei-stadt. Mej potjo je šest mož takoj mrtvih obležalo, upehani vojaki ho ležali po grabnih ob cesti in še sedaj jih je .'JO v bolnišnici. Enako je drug pruski regiment v velikej vročini marširal iz Harburga v Hamburg; vojaki so padali na cesti, da so jih morali v sosednje hiše nositi, in 5 jih je vsled tega umrlo. Enako se nam piše o nekem avstrijskem poveljniku, ki je oni dan pustil v siluej vročini bataljon lovcev na Kahlenberg pri Dunaji marširati. Dejan je_ bil vsled tega v disciplinarno preiskavo. Cas bi uže bil, da bi to nepotrebno mučenje ljudij nehalo. Oficirji menda vsaj vedo, kaj da se pravi v popolne) opravi v takoj vročini po cesti hoditi. Bajde premorejo tudi gorkomer. * (Nemšk z v o n.) Nemški cesar Vilelm je dal za stalno cerkev v Kolnu vliti veli-kausk zvon iz kanouov, katere so Nemci v zadnjej francoskej vojski Francozom vzeli. Ali zvon se je tako nesrečno vlil, da neče nobenega nbranega glasu od sebe dati, baje ker je nabijač v slabem razmerji z zvonom. Lehkoverni ljudje pravijo, da so kanoni na tak način dobljeni, da se osoda maščuje in ljudje se norce delajo iz nemških šovinistov. * (Iz Siama) poroča angležki dopisnik, da je velika množica žensk izročila kralju pruŠnjo, ka naj prepove njihovim možem, da jih ne bodo zastavljali v igri drugim. Nij še znano, kaj je kralj na to m * (Jugoslavija.) Našemu deoašnjemu listu je priloženo vabilo na naročbo na prvo zagrebško umetnijsko in industrij a lun izložbo gospoda E. F. Bothe-ja, ua katero pozornost svojih bralcev z opombo obračamo, da se delo na tej podobi še nadaljuje, ter bode v malo dneh skoraj dokončano. Umetniška naprava, ki jej je izdelan je Jugoslavije izročeni), je uže večkrat poslala poskušuje a uapredavanji tega dela, ki so bile od strani izvedeucev kot popoluem dovršene in po originalu zvesto izdelane izpozuaue, in je tedaj z ozironi ua slovo firme pričakovati, da bodo tudi podobe z oljuatimi barvami z isto natančnostjo, skrbnostjo in pridnostjo izdelane, katera se je dozdaj kazala, iu katero zarad njihovega namena tudi zaslužijo. — Ker naročnina iu z njo znižana cena za podobo 15 gld. z dnevom, ko slike dojdejo, neha, zato se vsakemu priporoča, da se z naročnino podviza iu si s tem redek kinč za sobo ceno in v kratkem preskrbi. Ustnica administraciji*. Rodoljubi v Zagorji na Notranjskem 13 gl. 30 kr. Rodoljubi iz Prošeka 16 gl. f>0 kr. Gorjupovi pomočniki iz Prošeka 4 gl. 40 kr. Veselo društvo na kegljišči 4 gl. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni Revalesciere k Barry 28 let uže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozitra-rila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni t Želodcu, na živcih, dalje prsne, i najetrah; žlezo i Dadttho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-r>avljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato Hlo, vodenico, mrziico, vrtoglavje, silen je krvi v glavo, iumenje v ušesih, slabosti in blevanje pri nosečih, otoinost, diabet, trganje, bIiiijsanjo, bledičico in prehlajenje; posebno ho priporoča za dojenee in jo boljo, iego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. Wurzerja, g. P, V.Beiieka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, idravilnega svetnika Dr. Angelstoina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Ded£, Dr. Ure, grofinje Castle-»tuart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih >>«ob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 Npričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. Wurzerja, Bonn, 10. jul. 1852. Revalesciere Du Barry v mnogih Blučajih na- iiaji, ^Vall'lHvhirasHe it 8, v LJubljaui Kd. j&thr, J. Svoboda, lok ar pri „zlatein orlu", v Gradel bratje Oberanimevr, v Ina baraka Dieohtl ■% Frank, v Celoval P. Birn bacher, v I.ot»»'*1 Lndvig Mfiller, t Har(boru HL Morič, v 5?unu J. B StocVh»n*j l/.l.....k leliko in avlo črno iz perona tečo, no plemilje, jeklenih in risalnih pores tudi pri vrč lit n. j ruhi no po-Mkuiliij.-. Kii rra vri- muri.icuv «o lehko kopira, in je trehu poiodi pozneje lo navadno voilu dolivati, tako da toiliij nikoli no vnAhn«. 's.ii T* o lii*. eno kancelijsko pisalno orodje napolnjeno z Fritscheviiii Rcfbrm-izlečkoni. V diHaviilh htokli'iikali za izvoinjo volja bokal 4 tfold., maaoljc J K"W. Ferdinand Fritsch, Dunaj, I. okraj, Schulerstrasse štev. 20, l.( ni 1. 110 - 11I11111 ni li I \ uri u. '?U£f KAISERINN ELlSa^ Podpisana tovarna strojev potrdi b tem, da se je Roforin-izlece-k, katerega nam je gosp. Ferd. Fritsek iz Dunaja poslal, glede njegovo rabe pri odtisku, kar čistoto in trpežnost zadene posebno izvrstno obnesel, in se zarad tega vsakemu posebno v porabo priporočiti more. Na Dunaji, 30. septembra 1809. knjigovodja tovarno Htrojov /,i driavno ieloznico. Uže več časa dobivam od gosp. Ferd. l ri(s< lm na Dunaji Re-fonn-izleček, kateri zadostujo vsemu, k:>r so od dobrega črnila zahteva. Preobširno bi bilo, izvanredno prednosti tega izlečka tu razlagati. Zadostovalo bode, ako so omeni, da je pri tukajšnjih kraljevih oblastnijab in velikih napravah vpeljan, ter so vsaki dan vise priznava, t To potrjujem s tem tovarniku po vsej pravici. V Berolinu, 31. januvarja 1870. MMcM-man Mlosen «>, dvomi / ili i\ it Nj. Vel. kralja pru ik< • i T Z veseljem potrdim, da uio več let rabim izvrstno črnilo gosp. FriiNvha, in da se isto v vseh mojih pisarnah rabi. Bilo bi samo to želeti, da bi se ta praktična in koristna iznajdba še bolj razširila, ker je v tej stroki zares najboljše, kar so je dozdaj kot črnilo zgotovilo. Na Dunaji, 22. januvarja 1S73. «#mm. //»■«>/" MMarrarh. Radi potrdimo s tem g. Ferd. Fritacku, da so njegov Reform-izlečok uže več let v naših pisarnah rabi, ter da vsem terjatvam najbelje ustreza. Na Dunaji, 26. februvarja 18V3. 'Miustttgt z*tt tutn ttiitffitt iltii.ttu ,, Mrteto fin*'. Zo!o radi potrdimo s tem g. Ferd. l'riisvlui. da tako dobro njegov črnilni izleček, kakor tudi njegova mjila iz solnčnie vsem terjatvam p< polnem zadostuje, in smo mi s temi pripravki popolnem zadovoljni. Strebersdorf pri Dunaji, 427. aprila 1H73. C-»f*o/* štiinii* t ml »•/iltJU i Š4III.JU Imli I/, 11). |). Jaz in nuja hči, ker oba zelo veliko piieva, sva vsakovrstna čmi.'a |)oskiišala. in po triletnih skušnjah Reform-izlečolc gosp. Ferd. l r i i s vlut, Schulerstrasse 20, kot najboljše in najprijetncjHe, posebno za dopisovanje (ker se ne prijemlje) našla, misliva tudi v prihodnje pri njem ostati in ga priporočava najbolje vsem, ki morajo ali hočejo veliko pisati. Na Dunaji, 3. maja 1873. ti ,