[it. 35. V Gorici, v sredo dne 3. maja 1905. Tečaj XXXV. Izhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto ob l!. uri prcdpolduo ter stanu v. izrednimi prilogami r s »Kažipotom« ob novem lotu vred po poŠti pro->iwum ali v Gorici na dom pošiljana: .....lil K SO li, ali gld. 0-00 pol leta eotrt K-te I\isamiči (i =. 00 ¦A > 10 3-30 1-70 i» Številko stanejo 10 vin. so sprejema upravništvo v Gosposki ulici liorioi v »CioriSki Tiskarni': -.VV,G;ibr,Š^'t v-i'.k dan od S. uro zjutraj do 6. zveoVr; ob nedeljah pa ..d S. do 1-2. uro. Na naročila brez doposlanc naročnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice se računijo po potit-vrstah &¦ tiskano l-krat S kr, 2-krat 7 kr.. 3-krat G kr. vsaka vrsta. Večkrat po dogodhi: —:. Večjo črko [>o prostoru. - Reklamo in spisi v iiivdnftkciu dolu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako od-({iivomost. ^Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr, K. Lavrič. Uredništvo so nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom jo mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12-dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni.. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne ijpadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništvu. _____ »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h aH gld. 1-00. »Soča« in »Primorce/se prodajata v Gorici v to-bakarni Sehwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v fobakarai Lavrenči & na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Glasoviti govor Strosmayerjev. (Dalje.) t Tako tudi na vstoku patriarh cari-grajski, na Angleškem pa arcibiskup kan-terburški; no, iz tega prvenstva no moro si niti jeden izmed njih izvesti vrhovno moč nad bvo imi drugi. Važnost rimskih biskupov ne izhaja iz božanstvonega pooblastila, marveč radi važnosti mesta, v katerem prebivajo. Gospod Darbog nima več časti od arcibiskupa avignon-skega, ali zato mu dajo Pariš znamenitost, katere ne bi imel, ako bi imel svojo palačo na Rhoni in ne ob obalah Seine. Prefekt iz Florenco ni močnejši od onega iz Piše, ali v meščanskih in političnih odnošajih ima pač večjo važnost. Že od prvih stoletij dalje, som rekel, se je trudil rimski patrijarh, da za-dobi vrhovno upravo. Te na srečo ni dobil po kratki poti; njegovi zahtevi se je našlo odpora v zakonu, katerega je izdal ee3ar Teodozij II., da ima ea-rigrajski patrijarh isto veljavo, kakor rimski, na cerkvenem zboru v Kaleo-donu pa so napravili biskupa staroga in nrvega Rima jednaka tudi vcerkvo-nih stvaroh. Šosti cerkveni zbor v Kar-tagi je zabranil vsem biskupom vzeti si naslov kneza ali vrhovnega gospodarja. Glede naslova »Obči 'biskup«, kateri so si prideli papeži kasneje, je napisal sv. Gregor to-le: Nijedon naj se ne drzne nadeti si to nesveto ime, ker ko si sam patrijarh pridevlje to ime, podkopava vrednost svojega imena. Naj izbežuje vsak kristjan težiti za naslovom, ki krade svojim bratom častno in dobro ime. Te besede sv. Gregorija se nanašajo na njegovega sodruga v Carigradu, ki je težil za prvenstvom v cerkvi. Pelagij ILnazivlje carigrajskega patriarha Ivana, ki je hrepenel po časti prvega duhovnika, brezbožnega in ne-svetega. Ne poželi si, jo rekel, naslova občnega biskupa, kateri si je Ivan prisvojil nezakonito — no puščajte nijed- nemu patrijarhu nositi to oskrvljeno ime, ker nas zadene velika nesreča, ako se pojavljajo med svečeniki taki življi. Zadelo bi jih, kar so reče o njih: On je kralj sinov oholosti Polagino II. pis. 13. Ta spričevanja, ali mogel bi navesti sličnih jednako vrednosti na stotine, pričajo, kakor solnce, jasno, da so bili priznani rimski biskupi za občne bi-, skupe in poglavarje cerkve mnogo kasneje. Poleg tega, komu je neznano, da od leta 325., ko je bil Nicejski cerkveni zbor, pa do 1. 580. do drugega ekumen-akega zbora v Carigradu, jo bilo prisotnih izmed nad 1009 biskupov, ki so sodelovali na prvih šest cerkvenih zborih, samo 19 biskupov z zapada. Kdo ne vo, da so bili cerkveni zbori po cesarjih broz vednosti in proti volji rimskega biskupa sklicani V Kdo no ve, da je bil Hosij, biskup Kordovanski, predsednik Nicojskega zbora ter je razglasil tudi zaključke istega. Isti Hosij je predsedoval potom tudi na cerkvenem zboru v Sardiki, na kateri ni b;i pri-puščen poslanik rimskega biskupa Julija. S tem bodi dosti, častni bratje, ali spregovoriti hočem šo o dokazili, katere sto na veli malo poprej radi utemeljevanja prvenstva rimskega biskupa. Pod skalo, na kateri jo postavljena sveta ( jrkov, razumevate vi sv. Petra. Ako bi bila ta prava pravcata istina, pa bi bil konec pravdanju; aH naši očetjo, ki so morali o tem nekoliko vedeti, niso mislili tako. Sv. Ciril piše r svoji četrti knjigi o trojstvu : Mislim, da se pod skalo mora razumeti popolnoma sigurno vera apostolov. Sv. Hilarij, biskup Poitierski, piše: Skala je blagoslovljena ter jodina skala vere, katero je priznal Peter ; potem zopet: Na tej skali to je na veroizpovedanju je sezidana cerkev. Bog je, pravi sv. Hiero-nim, svojo cerkev na tej skali utemeljil, in to je skala, od katere je dobil apostol Peter svojo ime. Sv. Krizostom pravi v svoji 13. prepovedi o Matiji: Na tej skali želim svojo cerkev utome-ljiti, to je na veroizpovedanju. Kaj pa je bilo izpovedanje apostolov ? Ti si Jezus Krist, sin živega boga. Istotako pišejo sv. Ambrozij, arcibiskup milanski, Bazilij Selovcij in očetje kanceli-donskega cerkvenega zbora. Med vsemi učitelji krščanskega starega veka pripada sv. Avguštinu prvo mesto, zlasti kar se tiče znanosti in svetosti. Cujte torej, kaj se piše v drugem razlaganju: Kaj pomenijo besedo: Želim svojo občino sezidati na tej skali? Na tej veri, to jo na veri, ki pravi: Ti si Jezus Krist, sin živega boga. V 124. razlaganju o Janezn pa nahajamo to jako znamenito mesto: Na tej skali, katero si priznal, želim sezidati svojo občino, ker je bil ta skala Jezus Krist. Da ta veliki biskup ni veroval, da je cerkev sezidana na sv. Petru, izhaja jaino iz njegovih besed v 13. propovedi: Ti si Peter, in na tej skali, katero si priznal, to jo na tvojem izpovodanju: Ti si Jezus Krist, sin živega boga, hočom sezidati svojo corkov, na sebi samem, ki som sin živega boga, hočem jo sezidati na sobi, no pa sobe na tebi. In kakor je Avguštin mislil na tem znamenitem mostu, tako io verovalo vse krščanstvo one dobe. Skupno trdim: 1. Jezus je dal apostolom isto moč, katero tudi Petru; 2. da apostoli v Petru niso priznavali nikdar namestnika Jezusa Krista ter neizmotljivega učitelja cerkve; 3. da Peter niti mislil ni, da bo papež, ter tudi nikdar ni deloval kot papež ; 4. da so zbori prvih štirih stoletij priznali voliko čast rimskega biskupa nad cerkvijo radi znamenitosti mosta Rima ali da so mu podelili samo čast ne pa vrhovno upravo; 5. da sveti očetje onega mesta: Ti si Peter in na skali hočem sezidati svojo cerkev, niso razumeli nikdar tako, kakor da je cerkev sezidana na Petru, marveč na skali, (ne super Petnim, marveč super Petram) to je na veroizpovedanju tega apostola, f Konec prih.) DOPISI. Iz Mima. — Na dopis v »Gorici" od 29. ajnila t. 1. rečemo le toliko, da ako ne bode g. urednik »Gorice" zadržan omenjeni dan, ko se bodo imeli naši nedolžni razgrajači zagovarjati pred sodnijo, naj se sam potrudi, da izve, kako nesramen in lažnjiv dopis je dopustil v predale proti »Soči'', ter da se prepriča, kako so nedolžni, ko bode izrečena sodba nad njimi, ki gredo le naprej, Je naprej, (oni mladi!) — proti luknji 1 Z dežele, — Uvodni članek »Gorice" dne 22. aprila t. 1. nam res kaže, kje so resnični sleparji ljudstva! Tam seveda niso, kjer jih hoče videti člankar. Med glavnimi rečmi, katero bi bil moral provesti deželni zbor pri zadnjem zasedanju, je bilo urejenje učiteljskih plač potem deželnega šolskega zakona, in to dosego bi se lahko zapisalo z zlatimi črkami v trajni spomin našim deželnim poslancem, zlasti pa nagemu Antonu Gregorčiču, ki jo je pa znal tako po« gruntati,da ni prišlo do ureditve, pa da seje .skrpucal sklep, ki jo v sramoto In Škodo davkoplačevalcem, zlasti nam kmetom. Zakaj se jo to tako »kvasilo, je odločno povedala „Gorica", ko pravi: »No bi bilo li umestneje, da bi se bili učitelji poprijel! agitacije za užitniuo v deželni režiji, nego da so šli v tem in drugem oziru nasprotni stranki na roke V" Najprej bi vprašali: »Kedaj so delali učitelji proti temu, da bi dežela sprejela užitniuo v svoje področje ? Kolikor je nam in g. poslancem znano, nikdar!" Nadalje piše, koliko več dohodkov donaša užitnina, pobirana potom deželne uprave. — To je vse prav, ali pozabiti vendar ni treba, da letos so ti dohodki izredno porastli vsled gradenja železnice, česar prej ni bilo. Da bodo dohodki i pozneje večji in veliko večji nego so bili do sedaj, to se ne da tajiti, naj bi te pobirala deželna ali zasebna uprava. Pozabiti pa se ne sme, da potom deželne uprave imajo krčmarji dvakrat več sitnosti nego prej; plačevati morajo davke in naklado na drožje in goste ostanke v sodu, kar se nam je pri poprejšnej upravi odbijalo. Ti in enaki presodki so kičmarje privedli do tega, Grof Moiite Cristo. napisal fllexandre Dumas. (Dalje.> Dasi je duh mladega moža oslabel, je vendar vzbudil in razigral ta šum v njem misel na prostost. Ta šum mu je prišel na uho baš v hipu, ko je imel zanj ponehati za vedno vsakteri šum; in zazdelo se mu je, da u^> liog končno usmiljenje z njegovimi bolečinami ter mu pošilja ta šum, hote" ga opomniti, naj obstane na robu groba, katerega je hotel prestopiti. Ali ni mogoče, da je mislilo jedno onih ljubljenih bitij, na katera je mislil toliko, da skoro ni mogel nuditi Sploh nič več, nanj ter poskušalo priti do njega V Toda no, Edmond se je motil; bil je Je jeden onih snov, ki obkrožajo vrata večnosti. Vendar je eni še vedno ta šum. Trajal je *>koro tri ure, potem je padlo nekaj na tla, in napočila je navadna tišina. Čez nekaj ur se jo pričel šum vnovič : bil je močnejši, in zdelo se je, kakor- da se približuje. To delo, ki je bilo Ivi nioudu neke vrste družba, je vzbudilo njegovo najživalmejšo pozornost. Naenkrat vstopi jetničar. Odkar je sklenil umreti, ni spregovoril Edmond s tem možem nobene' besedice ter mu ni niti odgovoril, če ga je vprašal glede njegove bolezni, katero mu je pripisoval; in Če s« je približal jetničar njegovi postelji, se je obrnil v steno. Toda danes je bilo mogoče, da sliši jetničar t- šum, da mu poskusi priti na sled, mu napravi konec in uniči s tem žarek upanja, kateri jedini je še svetil v poslednje Dantesove trenotke. Jetničar je prinesel zajutrek. Dantes je vstal s svoje posteljo ter govoril tako glasno, kakor so mu dopuščale njegove oslabele moči, o vseh mogočih stvareh, o slabi kakovosti hrane, katero je dobival, o mrazu, katerega je moral prenašati v tej luknji, in bil tem zadovolj-nejši, ko je našel v tem povod, vedno bolj dvigati svoj glas ter odvrniti jetniča; jevo pozornost od sumljivega šuma. Jetničar pa, ki se mu je smilil Dantes v svoji navidezni bolezni, je čutil z njim usmiljenje, izprosil zanj dobre juhe in svežega belega kruha, ter mu zdaj prines?l oboje. K sreči je mislil, da ima Dantes vročnico; postavil je torej zajutrek kakor navadno na slabo, majajočo se mizo, stoječo poleg postelje, ter odšel. Zopet sam, Edmond zopet z veseljem prisluškuje. Šum postane zdaj tako močan, da ga more slišati mladi mož brez prizadevanja. »Nobenega dvoma ni več," pravi samenn, sebi, »da prihaja ta šum, ki z dnevom ne poneha, od nesrečnega jetnika, ki se hoče oprostiti. O, če bi bil pri njem, kako bi mu pomagal'.11 Nato zakrije naenkrat temen oblak to zarjo upanja v duhu, ki je bil že privajen nesreče in se je mogel le težko vnovič privaditi človeškega veselja; spomnil se je namreč, da provzročajo ta šum morda delavci, ki popravljajo blizu ležečo klet. •- Glede tega se mu je bilo lahko prepričati; toda ali sme biti tako predrzen in vprašati V Najboljše je pač, če opozori pri prihodnjem obisku jetničarja na ta šum in ga vpraša,'kaj ima pomeniti! Toda, ali se ne pravi to, žrtvovati svoji rado- vednosti mnogo večjih koristij? K nesreči je bila Edmondova glava vsled gladu tako slaba, da mu je bila vsaka nova misel bolečina in mu je brnelo v nji vsled napora kakor zvonenje zvonov; njegov razum je bil kakor pooblačen in se ni mogel osredotočiti na nobeno misel, da bi jo razvil popolnoma. Edmond je vedel samo za jedno sredstvo, ki bi mu pripomoglo do resnice in ga privedlo do kakega sklepa. Obrnivši oči proti juhi, ki jo je prinesel jetničar lin seje še hladila, vstane, gre omahuje do mize, vzame skodelico, jo nastavi k ustom in popije juho s čutom neizrazovite slasti. Vendar stori samo to, kajti slišal je, da umrjo izstradani nesrečniki, ki se jim je potopila ladija, mnogokrat zato, ker prehitro požirajo trdo hrano. Edmond položi torej kruh, ki se ga je že dotaknil z ustnicami, nazaj na mizo in leže zopet v posteljo. Kič več ni hotel umreti. Kmalu čuti, da se v njegovih možganih jasni. Zopet more misliti in pretehtavati svoje misli. Tedaj si pravi: . »Treba je napraviti poskus, toda ne da bi spravil koga v nevarnost. Če provzroča ta šum navaden delavec, mi je treba samo potrkati na svojo steno, in takoj preneha, da se prepriča, kdo tolče in zakaj tolče. Ker pa je najemnik, bo svoje delo kmalu nadaljeval. Toda če je jetnik, ga moje trkanje prestraši; mislil bode, da se je izdal; svojega dela ne bode nadaljeval prej nego danes zvečer, ko bode mislil, da vse počiva in spi." Takoj vstane Edmond vnovič. Njegove noge se zdaj več ne opotekajo, in. njegovim očem se več ne blišči. V kotu svoje ječe odkrhne od vlažnega zidu kamen in potrka na mestu, kjer je bil šum najmočnejši, trikrat na steno. Takoj pri prvem udarcu Šum preneha. da^so bili proti pobiranju po sedanji poti. Kaj hoče reči prefrigan člankar, da je enake dohodke in prebitke imelo pobiranje zasebnikov, kakoršne ima dežela v preteklenr letu? Da v izgubo ne dela nikdo, to dobro vemo, a tudi to vemo, da se v par letih sedaj raztrosi milijone med razne sloje radi gradbe železnice in to je dobro znano člankarju. Naj-fineje pa je to-le, iz česar se da marsikaj sklepati: ,,Ne bi bilo li umestneje, da bi se bili učitelji poprijeli agitacije za užitnino v deželni režiji, nego da so Sli v tem in drugem oziru nasprotni stranki na roke V" itd. Našteva dalje, koliko dobička ima vlada in dežela s pobiranjem užitnine v svoji režiji in po tej ,,Črni tabli", na kojo se tako osode-nosno ozira,piše dalje: rDa ni bilo te „črne table", bi imeli vže davno velikonočne piruhe v podobi povišanja plač — učitelji; tako imate take, kakoršne imajo tudi nekateri trgovci in obrtniki v Gorici, ki so slepo drvili za „novodobnim napredkom". Torej za deželni zakon, na kojega srce tako težko čakali, kot llusi konec in zmago vojne, za to nibilomari našim poslancem. Ni jim bilo za to, da bi se kmeta, obrtnika it. deželana sploh razbremenilo - ni jim šlo za stvarno pomoč ubogega trpina (to se je sklepalo že prej v času zborovanja), temveč njih smoter je bil po tem članku maščevati se nad učite^em, ki se je predrznil po svojem prosto izraziti svoje prepričanje in želje. Vidno je torej, da znanim poslancem ni bilo ne za blagor učitelja, še manj za kmeta in obrtnika. Gregorčičevo glasilo samo izjavlja, da bi bile urejene učiteljske plače, ako bi se slepo drlo za nekojimi nepremišljenimi, kot se v članku sam imenuje, .,privandranimi farji!" Kaj nam je iz tega sklepati - da ti niso za blagor ljudstva ampak za svojo nadvlado in pa za bojkotirale in zatiranje svojega političnega nasprotnika. To je največja mogoča hudobija in nam ne ostane drugega, nego ;-svojem času vzeti bič pa izgnati tako maščevalno gardo z mesta, kojega ni vredna. , Domače in razne novice. Draga prelistan šiloigre .Pri belem konjiči v »Trgovskem Domu" se bo vršila v soboto zvečer ob 8. uri, in sicer po znižanih cenah: Sedeži v parterju: Fotelji po2K50v; sedeži L—.IV. vrste po 1 K 50; sedeži V.—VH. vrste po 1 K. Galerija: Sedeži I. vrste 1 K 50; II. vrste 1 K. Stojišča stanejo po 60 v, za dijake in vojake po 40 v. Iienoimje. — Sodni pristav v Kopra g. Amedej Mattioni je imenovan sodnim tajnikom za Gorico. Prvi dan Rajnika i Gorici. — Zjutraj je šla vojaška godba po mestu. Napovedani obhod delavcev se je vršil, kakor navadno. Najprej nekaj biciklistov, godba, drugi delavci v vrstah z reditelji ob strani. Vseh skupaj je bilo okoli 350. V hotelu BCentraT sta bila dva govora, slovenski in laški, popoiudne in zvečer se je vršila veselica na Živinskem trgu, kjer je bilo precej živahno, zlasti okoli plesišča. Posebnega se ni nič pripetilo. Obhod delavcev po mestu se vedno krči. Pred dvema letoma jih je bilo okoli 000, lani okoli 400, letos okoli 350. Mi štejemo delavske vrste kar mogoče natančno, zategadel so tudi številke točne. Menda tičijo delavskim krogom še vednfo v želodcu dogodki v goriški socialni demokraciji, in pa članki „1 traditori del Partito socialista" v lanskem „11 Šole". Grajati moramo ponovno, da ima vse delavsko proslavljanje prvega manjnika le laški značaj, kakor da bi ne bilo niti jednega slovenskega delavca poleg. Vsa vabila, vsi lepaki, \si napisi, vse je le laško, samo en go-vorček spustijo v slovenskem jeziku na vrtu hotela „Central". Tu bi morali tudi slovaški delavci sami zahtevati, da naj jih laški kolegi nikar tako javno ne zaničujejo! Kolesarsko društvo »Gorica" napravi drugi izlet v nedeljo 7. maja v Dornberg (Št. Peter-Ovčjadraga-Prvačina-Dornberg in nazaj po isti poti.) 24 km; zato prosimo tukajšne in zunanje člane, da se ga bolj polnoštevilno udeleže nego zadnjič. Odhod bode točno ob 2. pop. izpred kavarne ,,Central". Ako bi bilo slabo vreme, pa naslednjo nedeljo istočasno. Viuorejsko društvo v Dornbergu priredi s pr- vaškim kakor že parkrat objavljeno — dne 7. maja t. 1. poskušnjo navadnih in de-sertnih vin. Razna društva iz Vipavske doline in od drugodi se udeležijo te vinske po-skušnje, brez dvoma pribiti tudi dosti drugega občinstva v nedeljo v Dornberg. Svirali bosta prvaška in vojaška godba, ples bo ter prosta zabava na prostem. Vinarsko in sadjarsko društvo za Brda vabi k občnemu zboru, ki se bo vršil v Biljani dne 7. moja 1905. ob 3. uri popoiudne z dnevnim redom, katerega določuje § 33. društvenih pravil. Za slučaj, da bi ne bilo zastopanih zadostno število deležev, se določuje drugi občni zbor z istim dnevnim redom istotara dne 21. maja 1905. ob 3. uri popoiudne (§§ 35. in 36.) Ker pride prememba pravil na dnevni red, prosi ravnateljstvo, da se gospodje društveniki v obilnem številu tega občnega zbora udeleže. V Kanalu so sprejeli v petek tje došle vojake lovce na jako slovesen način. Ves trg je bil v zastavah, ob uhodu je stal lep slavolok. Kanalci so najeli vojaško godbo iz Gorice, da bi bil vsprejem toliko lepši. Vojake je pričakovalo starešinstvo, veteransko in gasilno društvo v uniformi, orožniki ter mnogo občinstva. G. žnpan je nagovoril došlece ter zaklical na koncu govora trikrat „živio" I V .to izbrana gospodična je poklonila majorju krasen šopek. Po molitvi na trgu ob zvokih godbe so odkorakali lovci v vojašnico. Zvečer je svirala godba na trgu, na to je bila bakljada. MaŠČBTainost aii kaj? — Sredi februvarija je umrl g. Kuzminu, predsedniku pevskega in bralnega društva v Št. Andrežu, otrok za da-vico. Glavarstvo je dalo ukaz, da se mora nesti otroka v mrtvašnico ter da mora g. K. razkužiti stanovanje po predpisih. Vse se je zgodilo takoj in v redu. Ali župan je šel tožit g. predsednika pevskega in bralnega društva, da je napravil s pogrebom demonstracijo proti Županstvu, češ da je dovolil ljudem iti za pogrebom, (kar zabraniti je pač dolžnost županstva po občinskih redarjih. Kako so nekateri ljudje „kunštni" !); da je imel odprtega otroka; da ni zaprl prodajalne, kakor mu je bil ukazal sredi ceste; da bi ne smel občevati z nobenim sosedom. — G. Kuzmin je moral sedaj najprvo na glavarstvo, kjer se mu je reklo, da bo tožba (g. župana malo preveč upoštevajo na glavarstvu I), potem pa okoli sodnij. Bili sta dve razpravi, iz katerih pa je izšel g.. K. oproščen, kakor se je dalo soditi že naprej, ker pač ni nič zakrivil! — Gosp. župan je «mda želel, da ,,pr',';favfajo" ne ravno g. Kuzmina kot takega, a^pak kot —• predsednika pevskega in bralnega društva, da bi se bilo potem kričalo po Št. Andrežu, da je bil predsednik društva kaznovan. Pa ska-zala se je resnica in pravica je zmagala! — Dober tek, g. Lutman, k blamaži! Veliki slavnostni izlet v Divačo priredi tržaška podružnica Slov. plan. društva v nedeljo dne 14. maja t. L, da s posebnim sijajem proslavi prevzetje uprave divaške vilenice (CesarjeviČ Iludolfove jame). Že nekaj mesecev se pridno popravlja v jami, zamenjavajo ograje, popravljajo in napravljajo pota etc. Poprave in pa, da se razširi po širnem svetu glas o prekrasnih divotah tega podzemeljskega doma zahtevajo ogromnih žrtev. Podružnica je nabavila večje število acetilenskih svetilk, da na posebno čaroben način razsvetli jamo. V nedeljo dne 7. maja je preskušnja te razsvetljave. Odbor se ne straši stroškov, da pokaže dne 14. maja ta kraški biser v polnej krasoti. Vrše se tudi v Divači priprave, da se vsprejme izletnike na uprav prisrčen način. Lokalni odbor divaški pripravlja lep vsprejem. Tržaška podružnica in osrednji odbor sta prosila za znižano vožnjo za to priliko in ni dvoma, da bodo železniške uprave ugodile. Iz Trsta bo vozil zjutraj poseben vlak. Takoj po prihodu vlakov bo poset jame in bo ista slavnostno razsvetljena od 10. ure dop. do 3. ure pop. Igrala bo v jami godba. Narodna društva se že oglašajo in se nekatera udeleže korporativno z zastavo, kar bo dalo tej slavnosti vseslovenski značaj. Po obedu se vrši v prekrasni dolinici pri Divači velika ljudska veselica in na večer sredi vasi | ljudski ples. Pri veselici bodo nastopala razna pevska društva ob zvok?h godbe. Natanjčnejši program se priobči pravočasno. Iz Trsta je pričakovati ogromne udeležbe in upamo, da ta dan prihite rodoljubi iz vseh pokrajin občudovat naše podzemeljske le- pote, zakaj — kakor zatrjujejo poznavalci jam - - presega nežna lepota divaške jame v marsičem celo svetovno postojnsko jamo. Društva, kakor tudi posamezniki naj se radi obeda v Divači pravočasno zglase pri odboru tržaške podružnice Slov.^plau. društva Trst Via Chiozza S. Dne 14. maja vsi v Divačo! Južna železnica v konkurenci z novo alpsko železnico. —- Svoj čas srno poročali, da uvede južna železnica na svoji progi do Trsta poseben vlak, ki bo vozil hitreje nego dosedanji, in sicer za 2 uri hitreje od brzovlaka. V petek se je vršil prvi poskus. Vlak je imel dvanajst vozov. Na vlaku je bil ravnatelj južne železnice, zastopnik železn. ministerstva, več inženirjev itd. — V ostalem pa se sodi, da je prometa toliko ter da tako narašča, da bosta imeli obe železnici vedno dosti posla. --------Razglas. ^ Dne 1. maja t.1. ob lO. uri predpoldne je bilo v deželni hiši osemnajsto srečkanje deželnih obligacij izdanih leta 1888. Izžrebale so se naslednje: Vrsta A št. 76 za 1000 gl., vrsta A št. 35 za 1000 gl., vrsta A Št. 30 za 500 gl., vrsta A št. 5 za' 100 gl., vrsta B št. 77 za 1000 gl., vrsta B št. 18 za 500 gl. Deželna blagajna izplača te obligacije dne 1. avgusta t, 1. v nominalnih zneskih proti povrnitvi stičnih obligacij in tistih od-rezkov, kateri m ne spadejo 1. avgusta t. 1. Deželni odbor. Pri slavnosti »Čitalnice" v Vrtojbi bode sodelovalo tudi „ Pevsko in bralno društvo Lipa" iz Biljane. Letni občni zbor goriške podružnice družbe sv, Cirila In Metoda se bo vršil, kakor že objavljeno, v soboto 6. maja ob 4'/j popoiudne v prostorih „Slovenske Čitalnice". Odpustki — lepa refi. — Žensko društvo „Skalnica" pod vodstvom rimskega dohtarja Pavlice napravi izlet na Sveto goro. Društ-venice se ga udeležijo z društvenim znamenjem : to je modri trak, na katerem visi fv«-tinja. Svetinja je »obdarovana" s papeževim blagoslovom, s katerim je združen popolni odpustek na smrtno uro. — Lepa reč ta popolni odpustek I — — Koliko pa -¦--nese? In komu? Kaj se vsa pripeti v krčmarshi obrti. — Poročajo nam, da nekdo v Brdih izvršuje že 29 let krčmarsko obrt. Ni imel nikakega ukora od strani oblastnij, vse je šlo vedno v redu. Z novim letom je bil opustil začasno krčmare-nje ter to naznanil finančni straži. Kar mu pride 22. febr. t. 1. finaučna straža v hišo, prebere tam neko povelje, zapečati klet, v kateri je bilo okoli,50 hI vina, ter odide. Gospodar je ostal torej brez kaplje vina z družino in delavci. Bilo je očividno, da ga je moral kdo ovaditi pri financi. Pri finančnih oblastih pa se take reči navadno vlečejo naprej po dve, tri leta. V Gorici mu povedo, da ga je nekdo zatožil ter dabo trajala vsa reč (Dalje u prilogi.) Edmond napne vse svoje moči in posluša. Cela ura mine, dve uri mineta, a nobenega šuma ni več slišati. Onstran stene je vladal popoln molk. Poln upanja povžije Edmond nekaj grižljejev svojega kruha in popije nekaj požirkov vode; in s pomočjo svojega močnega telesa, s katerim ga je obdarila narava, se počuti kmalu prav tako dobro kakor pred poskusom samomora. Dan se nagne, molk traja še vedno. A ko pride noč, se šum ponovi. jTo je jetnik," si pravi Edmond z nepopisnim veseljem. Duh mu oživi, in vrne se mu življenje z vsemi svojimi močmi Edmond vso noč ne zatisne očesa. Dan se vrne; zopet pride jetničar in prinese hrane. Edmond je včerajšnjo že povžil ter povžije tudi današnjo, misle" neprestano na šum, ki je z dner^m prenehal in se ni več ponovil ; in pri misli, da se morda več ne ponovi, zatrepeta in prehodi kakih deset do dvanajst milj, tekaje semtertja po svoji ječi, poskuša cele ure omajati železne droge v svojem oknu, poskrbi svojim udom zopet moč in ročnost z vajami, ki jih je že dolgo opuščal. V presledkih tega takorekoč mrzličnega početja posluša, če se šum ne ponovi, nestrpen vsled previdnosti tega jetnika, ki ne spozna, da ga je motil v njegovem delu drug jetnik, njegov sotrpin, ki hrepeni po prostosti vsaj prav tako kakor on sam. Trije dnevi minejo, dvainsedemdeset ur, iri trajajo, štete minuto za minuto, celo večnost. Končno, ko je bil jetničar nekega večera zadnjič v j ko je pritisnil Dantes svoje uho v stotič na steno, se mu zazdi, kakor da odgovarja njegovemu ušesu temno šumenje. Da bi zbral svoje duševne moči, gre Dantes nekolikokrat! semtertja po ječi ter pritisne nato svoje uho zopet na isto mesto. Nobenega dvoma ni več, na drugi strani se nekaj godi; jetnik je spoznal, da je način njegovega dela nevaren, in Bi je izbral drugega, ki se mu je zdel varnejši, ter delal po njem. — Opogumljen po tem razkritju, sklene Edmond pomagati neutrudljivemu delavcu. In takoj prične s tem, da odmakne svojo poteljo, za katero se je vršilo delo, namenjeno prostosti, ter išče predmet, s katerim bi mogel načeti zid, odkrhavati vlažno apno in končno odtrgati kamen. Njegove iščoče oči ne najdejo ničesar; imel ni niti noža niti drugega ostrega orodja. O neomajljivosti železnih drogov v omrežju svojega okna seje prepričal že prevečkrat, da bi še mislil na nje. ' Postelja, stol, miza, Škaf, vrč, to je bilo vse, kar je bilo najti v njegovi ječi. V njegovi postelji so bili pač železni klini, a da bi odvil vijake, s katerimi so bili pritrjeni, bi mu bilo treba v to primernega ključa. Na mizi in na stolu ni bilo ničesar; Škaf je imel nekoč železen ročaj, a ta je bil zdaj odlomljon. Dantesu torej ni preostajalo drugega nego razbiti vrč in prikrojiti jednega izmed koscev za svoje orodje. Spusti torej vrč na tla, in vrč se razdrobi v kosce. Dantes vzame dva ali tri ostre kosce, jih skrije v svojo posteljo in pusti druge na tleh. Da je razbil vrč, to je bil pre-navaden dogodek, da bi postal kdo na to pozoren. Edmond porabi celo noč za delo, toda to mu gre v temi le slabo od rok, kajti pomagati si more samo s tipanjem in kmalu tudi opazi, da ima opraviti njegovo orodje s tvarino, ki je trša od njega. Leže torej na posteljo in pričakuje jutra. Z upanjem se mu je vrnila tudi potrpežljivost. Vso noč posluša in čuje neznanega podkopovalca, ki nadaljuje svoje podzemeljsko delo. Dan napoči, in jetničar vstopi. Dantes mu pove, da se mu je sinoči, ko je pil, po nesreči razbil vrč. Jetničar godrnjajo odide po nov vrč, ne da bi pobral črepinje starega. Trenotek pozneje se vrne, naroči jetniku, naj boy pazi, in odide. Dantes čuje, kako se oddaljijo koraki; ko ni slišati ničesar več, skoči k postelji, jo potegne od stene in spozna pri slabotni dnevni luči, ki je padala v sobo, kako brezuspešno so je trudil po noči, ko je pričel praskati kamen iri ne apna, kije vezalo kamenje. Vlaga je apno omečila. Dantes opazi z veselim srcem, kako se da to apno kru-ščiti v kosce; ti kosci so bili v pričotku res komaj vidni, toda za pol ure jih je nakruščil Dantes že celo pest. Matematik 'i bil lahko izračunih če nt pride kaka skalnata plast, da bi bilo v dveh letih tega dela mogoče izdolbsti luknjo, ki bi merila dva čevlja v kvadratu in bi bila dolga sedemindvajset čevljev. Jetnik si prične zdaj očitati, da je izgubil toliko ur bre* dela v upanju, molitvi in obupu. Koliko dela bi bil lahko izvršil tekom šestih Ipt, katera je presedel v tej ječi. In ta misel ga znova podneti. V treh dneh Li mu je posrečilo, da je v silni previdnosti odkruščil vse apno in prišel do kamena samega: stena je bila zidana iz peščenčevega kamenja, med katero je bil vtakneu zdajpazdaj zaradi večje trdnosti obsekan kamen. Jeden izmed teh kamnov je bil, s katerega^ okruščil Dantes vse apno, in zdaj ga je bilo treba spraviti '"& zidu. Dantes je poskušal to s svojimi prsti, toda zastonj. Kosci njegovega vrča so se štrli, če ! jih je hotel rabiti kot vzvod. Čez jedno uro brezuspešnih poskusov vstane z znojem na čelu. Ali naj bi se dal kar v pričetku oplašiti, ali naj bi čakal v brezdelici, da dokonča delo njegov sosed, ki je morda Že ves utrujen! Zdaj mu pride v glavo neka misel. Na ustnice mu leže smehljaj, njegovo potno čelo se posuši samo od sebe. Njegov jetničar mu je prinašal vsak dan juho v železni kaseroli. V kaseroli je bila juha zanj in še za nekega jetnika, kajti Dantes je opazil, da je l'la napolnjena do vrha, Če je Priloga .Soče" i\. 35. z dne 3. maja 13115, najmanj G mesecev ali pa še več. Sicer pa če položi 1700 K varščine, mu odpečatijo vino. Pritožil se je že drugje, in slednjič so nm čez 7 tednov odpečatili vino. Stvar je končana, ali vsa hranitev stane gospodarja 109 K! To je lepa dobrota c. kr. oblasti! Prva dramatična predstava »Narodne prosvete". — Grešili bi proti namenom »Narodne pro-svete" na dramatičnem, polju,-Aj^o, bi se,.p0r;.. stavili pri presojevanju predstav na stališče brezpogojnega hvalisanja. Nekdaj je bilo res tako, da se je hvalilo vse prek in prek-, no, morda je bilo za tiste čase celo potrebno tako, ali časi se menjajo, in današnji dan se privajamo tudi ostrejših strauij kritike, ne le"o"n"e brezmejne hvale. Ali na ono strogo stališče, katero zahteva gledališče v polnem pomenu besede, tudi ne moremo kreniti. Zakaj, ni trebo praviti. Saj so znane naše razmere na sploh. Gibati se bodemo morali torej kje na sredi, vpoštevaje razne okolnosti, ali s tega stališča se bo dalo tudi povedati vse, kar smatramo za prav in neprav, in mogoče bo povedati odkrito in jasno o predstavah sodbo, pa bodisi odobrujoča in hvaleča ali obsojajoča in grajajoča; ostanemo pa v okvirju naših razmer in okoluostij. Kar se tiče predstave šaloigre „Pri belem konjičku" moramo reči, da se je uresničila naša nada, da društvo „ Narodna pr os veta" že s prvim dramatičnim nastopom pridobi občinstvo zase ter pokaže, kako resno se loteva težavnega delovanja na dramatičnem polju. To se je zgodilo, in to mora smatrati društvo za svoj glavni uspeh; pot je odprta, hajnej po njej! Bil je svečan trenotek, ko se jo razgrnil zastor ter se začela izvajati prva igra. Z napeto radovednostjo je sledilo občinstvo prizorom na odrn, ki so postajali vedno živahnejši in sigurnejši, čim je prešel prvi napad znane »mrzlice" na deskah, ki pomenijo svetu. Igralci in igralko so se hitro osvestili in osamosvojili, in na nekaterih mestih smo imeli prizore, ki so bili popolni, katerim ni bilo nič oporekati, dočim se je pojavila drugače tuintam kaka nesigurnost, kako neznanje, kar pa seveda celotnega utiša ni motilo. Celotni utis igre je bil lep, veselo«1, pred očmi so nam živele zlasti one igralke in igralci, ki so svojo nalogo obče dobro rešili, kar pač pomeni, da se je znalo vodstvo predstav ozirati na prave naslove pri izbiranju igralnih močij, ter da so le-te se potrudile, tudi zadostiti sprejeti dolžnosti... Seveda je bilo tudi kaj nepopolnoma v pravih rokah, ali soditi moramo zopet po naših razmerah, vpoštevati težave, znati moramo cenili pa tudi dobro voljo in trud. Kajti ni šala, lotiti se take igre ter naštudirati uloge ! Tu treba energije, vstrajanja in požrtvovalnosti! In če enkrat ni pri tem nli onem igralcu vse prav, bo pa drugič, ko dobi morda srečnejšo, sebi primernejšo idogo ! Na sploh pa so bile uloge dobro razdeljene. Meta Klinar (g.Čnfi Hrovatinova) je bila pač gostilničarka na svojem mestu; poznamo g.čno kot izvrstno pevko, pokazala pa je v nedeljo, da bo tudi izvrstna igralka. Svojo nelahko ulogo je pač izvršila tako, da si je priborila pri občinstvu vseobče simpatije. Žan, prvi natakar (g. Eržen) je bil tako na svojem mestu, da si ne moremo želeti boljšega. Naravnost krasen in lepo izveden od obeh je bil prizor med njim in gospodinjo Metko, ko ga odslavlja, objednem pa engažuje za moža. Središče šaloigre je zavzemal Oro-slavt^u^aOfa^^MoJekVJji.je .paL^pokazal, da bo sčasoma izvrstna moč našega gledališča. V ulogo Bučka se je vživel,dobro, dobra maska, zato pa je tudi vzbudil obilo smeha in priznanja. Igral je po splošni podbi jako do-bjtfj, in zadovoljno je bilo občestvo ž njim tudi na tistih mestih, kjer se njegov govor ni zlagal baš dobesedno s tekstom šaloigre. Težko stališče nasproti njemu je imel g. Marušič kot dr. Kovač, ker je nastopil prvič, in to v večji idogi, pa bil tako zvezan z že vajenim igralcem. Premlad je bil malce za odvetnika, raznim prizorom bi trebalo dati nekoliko drugo lice, kakor n. pr. tam, ko reče Bucek, da ga noče več poznati ali na sploh pa se je nokazaio, da se sme računati nanj pri dramati... > predstavah, le primernejše uloge je potreba. Kovačeva ni tako lahka. Dr. Kopriv ar, (g. Pintar) profesor v pokoju, Min k a, njegova hči, (g.čna Savica Godina), MaksJerina (g. Prezelj), Tilka (g.čna Milka Godina), Ilezika (g.čna Posegova), turist (g. Dominiko), vodnik Matevž (g. Sorč), berač Tine. (Škrabar) itd. so bili prav dobri na svojem mestu. G. Savica je tako lepo sesljala, da jo je bilo veselje poslušati, profesor Koprivar je bil resen star mož, le malce preveč tiho že govori, Jerina je bil s svojo plešo in nerodnostjo pravi Jerina; g.čna Milka Godina je bila ljubka Gorenjka, zlasti v družbi z gospo Metko, ko je tudi ta imela bpo narodno nošo; v spremstvu Bučka se je nahajala tudi sestra Amalija (g.čna Kocijaučičeva), ki se je le težko ubranjevala dežja pod širokim Buckovim dežnikom. Kaj pa naj rečemo o vodniku Matevžu. Tak je bil ia tako pristno je govoril po bovško, kakor da bi bil pravkar -»pustil Trento. Ponosen sme biti pa tudi Pikolo na svojo „ulogo", saj so pred njim kar dva ,,škar-tirali".... Maske so bile vobče dobre, scenerija na odru prav čedua, uhod k belemu konjičku je pa za velike ljudi premajhen. Vsak začetek je težak. To moramo upoštevati, da smo toliko bolj zadovoljni z resničnim uspehom, katerega je doživela prva predstava. Uspeh je tu, in temu morajo slediti drugi. Končno se mora izreči toplo« priznanje režiserju g. Moleku, inšpicijentu g. Zadelu in g. dr. Dinku Pucu za velik trud, kateri so imeli glede te predstave. Obisk V nedeljo pri predstavi „Pri belem konjičku" je bil povoljen; lahko bi bilo seveda še več! Dobre igre pa privabijo same občinstvo v „Trg. dom.'' Pričakujemo dobre udeležbe tudi v soboto! Nov. udarec goriškim Slovencem. — Pred krat- kim so imenovali gruntovničarjem za Gorico Laha, ki ne zna slovenski, dasi je bilo za to mesto na razpolago popolnoma sposobnih kandidatov ; pred par dnevi smo beležili, da so poslali v Sežano sodn. pristava, ki ne zna slovenski, dasi bi se dobil za to mesto sposobnejši uradnik; sedaj pa moramo beležiti imenovanje sodnega tajnika za Gorico, ki ne zna slovenski! Iz Trsta prihaja, kakor se vidi po teh imenovanjih, nov tok, ki 'n*as"hbče preplaviti z laškimi sodn. uradniki, kar jih ni že tako preveč, in sicer celo s takimi, ki ne znajo slovenski! 75% in še rajše več je dela s Slovenci na goriških sodnijah; kako naj tukaj dela človek, ki ne zna slovenski? Opozarjamo na ta novi tok naše državne poslance. Soška podružnica S. P. D. priredi dne 7. trn. ob 1. uri pop. iz Tolmina in od Sv. Lucije skupen sprehodili izlet na vrh Senice ((580 m — 21'* uri). Izlet je z ozirom na prekrasen razgled zanimiv. Na vrhu bo skrbljeno za jed in pijačo ter vsestransko zabavo. Vabljeni so vsi člani in prijatelji društva. Lokavško rokodelsko in podporno društvo naznanja, da napravi v nedeljo izlet v Dornberg povodom znane slavnosti. Bivši ravnatelj tukajšnjega gimnazija h. Gross je zapel za Velikonoč kratko alelujo nemškemu ..Schulvereinu" ter jo priobčil v „T»eutsche Stiramen'' v „Grazer Tagblatf-u. Govori o „echter deutscher Geist",dase ne sme pozabiti »den \vackeren Deutschen Schulve-rein*, ki je šoli »der Schirmherr«, seveda skončuje s tem, da mu kliče, naj cvete ter se razvija „zum Wohle des deutschen VolkesV Ker vemo, kakšne namene p^n, ..Schuiverein", je pač značilno, da ga ot* a vpok. c. kr. gimn. ravnatelj, značilno pa tudi, kakšne ljudi pošiljajo k nuni na jug v vodstva srednjih šol! Novi ŽUpan V LofinlkU. — V Ločniku so gospodovali v zadnjih letih laški zagrizeni na-cijonalci in Legovei, Sedaj pa je konec temu gospodarstvu, katero je imelo pred saboj le velike laške cilje; za občino tam, kjer je bilo res treba, so skrbeli jako malo ali nič. Kmetje so se naveličali, ker jim zlasti ni ugajala narodnostna gonja, pa so šli na delo ter izvolili županom kmeta, ki se piše Kraševec. Ta je novi župan. Ko je po izvolitvi šla godba po vasi, je seveda morala tudi pred hišo novega župana, ali tam se je ustavila le malo, ker se ji je mudilo pred stanovanje starega županu Perka, kjer so piskali in godli dolgo časa. Po laških listih je nastal radi tega vik in krik, in govorijo celo o ,,slovenskem muni-cipiju" v Ločniku, ter da se stiska okoli Gorice slovenski obroč vedno bolj in bolj! — Seveda so to le prazne besede, ker stararin-stvo je laško in župan Lah. — „ Slovenca" je poslal nekdo v april, ko um je sporočil, da je zmagala slovenska stranka v Ločniku! KnajpoveC. — Izšla je peta številka Knaj-povca s sledečo vsebino: Nekaj o hra- nitvi dojenca, Pomladanske bolečine, Mestni zrak, Najnovejša epidemija, Poskusiš tuberkulzo, O jajcih, O bolnem telesu, Vzroki pleše, Proti kužnim boleznim, Raznotero sti in Književnost. Trgovine z Jestvinami v Gorici ostanejo. ob delavnikih od maja do konca septembra t. 1. odprte do 9. ure zvečer. - Ozdravela j8 že skoro popolnoma ona Ana Raguza, ki je bila padla po strmini navzdol proti Soči na bregu z možem vred, kakor smo poročali. V soboto je že zapustila tukajšnjo žensko bolnišnico.. V gnojnico je padel v Podgori 2 letni sinček Matije Ščurka. Igralseje z drugim bratcem, potem se oddaljil ter zašel do gnojnice in padel vanjo. Oče je potegnil \z gnojnice dete mrtvo. DruŠtVO „LJud8ki Oder" V Trsfu priredi v petek 5. maja ob S\\ uri zvečer v veliki dvorani »delavskega doma", ulica Boschetto fc. II. nad., svoje drugo poljudno znanstveno predavanje. Predava g, dr. Henrik Turna, odvetnik iz Gorice, član „Akademije" o „Veri in delu4 (razmerje dela do verstva, znanosti in umetnosti.) Vstopnina 20 vin. za osebo. V dvorani je na razpolago 400 sedežev. K 28 dnevni orožni vaji bodo poklicani la junija t. 1. vsi tisti rezervisti in nadomestni rezervisti, ki so določeni v vojnem Času za formacijo mejnih obrambenih stotnij' ob av-strijskolaški meji. - - Če se ne. prepreči tega poziva, bo to hud udarec za kmeta! Javni ples priredijo fantje v Kalu v nedeljo dne 7. maja t. 1. v gostilni Štefana Bra-tuža. Sviiala bode godba iz Mavhinj. DruŠtVO .Miren" V Mlrnu se zahvaljuje vsem onim, kateri so se udeležili naše veselice 24. pr. m,; najprvo Goričanom, ki so prišli v obilnem številu, društvu „Kr«ts" iz Opatjegasela, društvu Jpava" iz Mirna ter bRilnemu hi pevskemu društvu iz Št. Andreža. Vsem kličemo : Srčna hvala! Odbor. Našla S8 Je Zlata broša na Ribjem trgu; kdor jo je izgubil, naj so oglasi pri rodbini Tomažič na Solkanski cesti št. f>. V Velikih Žabljah se je našel velik lovski pes, za katerega ni mogoče poizvedeti gospodarja. Komur je ušel, naj so zglasi pri županstvu v Sv. Križu na Vipavskem. Vojna med Rusi in Japonci. Brzojavka generala Uneviča. General Linevičje te dni brzojavil: Ruske čete so napadle Japonce pri mestu Tnnk-husianu, so jih zaporedoma pregnale iz petih pozicij ter zasedle Tunklmsian. Nove ruske vojne ladije. Brzojavka lista „Daily Mail" iz Ne\v-Yorka poroča, da je sklenil veleindustrijalec Schwab z rusko adiniraliteto pogodbo glede gradnje več vojnih ladij. Te ladije bodo imele prišel jetničar naravnost k njemu, in do polovice, če je šel prej k njegovemu sotrpinu. Ta kaserola je imela železen ročaj. Na tega je postal Dantes pozoren in bi bil dal % zanj, če bi bilo treba, deset let svojega življenja. Jetničar je izlil vsakokrat vsebino te kaserole na Dau-tesov krožnik. Ko je ta pojedel z leseno žlico svojo juho, je krožnik pomil ter ga rabil na ta način dan na dan. Zvečer postavi Dantes svoj krožnik na tla, nekako v sredi med vrati in mizo. Ko pride jetničar, stopi nanj, da se zdrobi v tisoč koscev. To pot ne more ničesar očitati Dantesu: res je bil kriv, da je pustil krožnik c» tleh, ali kriv je bil tudi jetničar sam, ker ga ni opazil. Jetničar se zadovolji s tem, da nekoliko zamrmra. Nato se ozre okoli sebe, kara bi mogel izlili juho; a vsa Dantesova posoda je bil ta krožnik. ,,rnstite mi kaserolo tukaj in vzemite jo jutri, ko mi prinesete zajutrek." Ta nasvet ugaja jetinčarjevi lenobi, kajti na ta način si prihrani nadležno hojo po stopnicah. Pusti mu torej kaserolo. Dantes vstrepeta veselja. To pot sne-juho in meso, katero je dobival po jetniški navadi v juhi. Nato počaka Se jedno uro, hote se prepričati, da si jetničar ni premislil; potem odmakne svojo posteljo, vzame kaserolo, vtakne njen ročaj med kamene, kjer je izluščil apno, in ga prične rabiti kot vzvod. Kmalu se prepriča, da se mu delo posreči. Po jednournem prizadevanju res spravi kamen iz zidu; in na ta način nastane v zidu izdolbina, ki ji imela več nego, poldrugi Čevelj v premeru. Dantes pobere skrbno vse apno, je nese v koto svoje ječe, razkoplje zemljo s črephvjo svojega vrča in zasuje apuo s prstjo. Nato nadaljuje svoje delo, prizadevaje si, povečati izdol-bino kolikor mogoče, da pač izrabi to noč, ko mu je dal slučaj, ali boljše njegova iznajdljivost v roke tako dragoceno orodje. Ko napoči dan, položi kamen v odprtino, pomakne posteljo na njen navadni prostor in leže v njo. Zajutrek je tvoril kos kruha. Jetničar mu ga prinese in položi na mizo. »Torij, ali mi niste prinesli novega krožnika?" vpraša Dantes. nNe," pravi jetničar; „vi sto nepazljiv človek; najprej ste razbili svoj vrč in potem še zakrivili, da sem pohodil jaz vaš krožnik. Če bi vsi jetniki pokončali toliko kakor vi, bi prišel gospod guverner daleč. Pustim vam kaserolo, v njo vam bodem vlival vašo juho. Na ta način svoje posode morda ne ubijete." Dantes dvigne svoje oči proti nebu in sklene pod odejo svoje roke. Ta košček železa, ki je postal na ta način takorekoč njegova lastnina, je vzbudil v njegovem srcu večjo hvaležnost, kakor so jo vzbudili kdaj poprej v njem največji darovi sreče. Toda opazil je, da je prenehal delati drugi jetnik, odkar je pričel on. A to mu ni bil vzrok, da bi prenehal delati. Če ae pride k njemu njegov sosed, pa hoče priti on k svojemu sosedu. Delal je ves dan brez počitka; do večera je izkopal s pomočjo svojega orodja več nego deset pestij različnih sestavin zidu. — Ko je imel priti jetničar, poravna skrivljeni ročaj in po-l.iži v odprtino kamen, ki ga je izkopal po noči. Jetničar vlije v kaserolo navadno poreijo juhe in mesa, ali boljše juhe in ribe, kajti bil je postni dan, katerih so imeli jetniki tri na teden. ' Oddavši juho, jetničar zopet odide. Dantes se hoče zdaj prepričati, če je njegov sosed res prenehal z delom. Prisluškuje. Vse je tiho kakor ves čas, odkar je delo prekinjeno. Dantes vzdihne; bilo je jasno, da mu njegov sosed ne zaupa. Vendar ne izgubi poguma in nadaljuje pričeto delo celo noč. Toda čez dve ali tri ure najde v steni neko oviro. Železo je drselo na gladki ploskvi, katere ni moglo premakniti. Dantes otiplje ta predmet z rokami in se prepriča, daje to neki tram. Ta tram je popolnoma zapiral izdolbino. katero je napravil Dantes. Treba je bilo nadaljevati pot pod njim ali nad njim. Nesrečni mladi mož ni bil pripravljen na to oviro. „0 moj Bog, moj Bog," vsklikne, -toliko sem te prosil, da w-m upal, da si me uslišal. Moj Bog, ko sem izgubil prostost življenja, ko sem izgubil mir smrti, si me ti, o moj Bog. poklical nazaj v- življenje; imej torej tudi zdaj usmiljenje z menoj in ne daj, da umrjem v obupu!" „Kdo govori tukaj zajedno o Bogu in obupu?" spregovori neki glas, kakor da prihaja izpod zemlje. Edmondu se je zdelo, kakor da sliši govoriti iz groba. Lasje na glavi se mu prično jožiti in kolena se mu stresejo. „Ah," vzdihne, ..govoriti slišim človeka." Minilo je štiri ali pet let, odkar je slišal govoriti Kdmond samo svojega jetničarja, in za jetnika njegov jetničar ni človek : ta je zanj le živa podvojitev njegovih hrastovih vrat in njegovega železnega zapaha. „Za Boga!" vsklikne Dantes „Vi, ki govorite, govorite še. dasi sem se vašega glasu presti-ašil! Kdo ste 'r »Kdo ste vi sami? vpraša glas. »Nesrečen jetnik," odvrne Dantes, ne da bi si po-mišljal. — »Od kod?" „Iz Francije." po 16.000 tonelat, bodo posebnega tipa ter svet presenetijo. Največ teh ladij se zgradi v ameriških, zveznih državah, ostale v kaki ladjedelnici, ki bo prirejena v kakem baltiškem pristanišču; delali bodo ruski delavci pod nadzorstvom ameriških inženirjev. Glede teh pogajanj poroča „Daily MaU" nadalje: Schvrab jamči zato, da bodo ladije imele za 20 odstotkov večo bojno silo, nego katere koli sedaj obstoječih vojnih ladij. Vladtvosiok. Kakor so listu Novoje Vremja" sporočili iz Gimčulina, je Vladivostok bogato preskrbljen z vsemi potrebščinami, ki daleč presegajo one v Port-Artiuju. Sedajo oskrbujejo Vladivostok z živo živino. Japonski ogleduhi i ruski vojski. »Eeho de Pariš« poroča iz Petrograda: Poročilo generala Lineviča, da je dal usmrtiti pet mož brzojavnega oddelka, ker so bili v živahni pismeni zvezi s sovražnikom, je vzdu-diio mučno pozornost. Bati*seje, da imajo Japonci v ruski vojski razvito obširno ogle-duštvo; ta sum potrjujejo tudi dosedanji dogodki. Linevič je prisiljen, z največjo strogostjo postopati proti onim, ki se jim dokaže izdajstvo. Brodoije Hebogatoia. Listi poročajo, da se je brodovje admirala Nebogatova že združilo z brodovjem admirala Roždestvenskega. Roždestvenski in Nebogatov se nahajata baje pri poluotoku Hajnan. Roždestvenski se namerava združiti pri Filipinskih otokih tudi z vojnimi ladijami iz Vladivostoka. , 0 bitki pri Mukdenu, Z ruskih merodajnih stranij se trdi o bitki pri Mukdenu: „Rnsom se je posrečilo Japonce poraziti na levem krilu in jih potisniti daleč proti jugu. Po Uradnih izkazih je bilo v bitki pri Mukdenu ranjenih 50.000 mož, od katerih pa se je pretežna večina že vrnila k armadi; ubitih je bilo 15.000 mož, 7.000 do 8.000 iti* je bilo ujetih, 10.000 do 12.000 pa jih je ostalo na bojišču brez vesti. Topov so Rusi izgubili 32. Iz tega uradnega poročila je razvidno, da so bile vesti, kal;.r da bi Japonci ujeli okoli 90.000 Rusov in uplenili več sto topov, popolnoma izmišljene. Nagovor japonskega državnika Okume. Iz ToMja se poroča: Okuma, vodja napredne stranke v japonskem državnem zboru, je v nekem svojem javnem govoru izjavil, da ceni Število v vojni ranjenih in zbolelih na 200.000 do 300.000 mož, ubitih pa najmanj 50.000 mož. Okuma poživlja japonski narod, naj bo pripravljen na nadaljevanje vojne, ter izraža nado, da vojna srečno konča za Japonsko. V svojem govoru je tudi grajal japonske diplomate ter riaglašal, da bi pravočasno energično postopanje japonske diplomacije lahko preprečilo, da bi baltiško brodovje ne moglo pripluti na Daljni Vztok. Rusi so si nabavili v Šangaju tajno velike hitre ladje, katere razpošljejo poizvedel, kje se nahaja Togo. ¦- Roždestvenski je že vedno v indokitajskih vodah v svrho poizvedovanja ter nabave premoga. Javna zahvala. Podpisana se tem potom najtopleje zahvaljuje vsem, ki so na kakoršenkoli način dali izraza sočutju o priliki smrti in pogreba naše nepozabne hčere oziroma sestre ~J#ai)l Gorica Hčtel ji zlati jeter v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. •— Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko »prazdrojt-plvo. ^ot)fclne in končno cel človek, ki se dvigne s precejšnjo ročnostjo '¦ v/- '"'prtlne. XVI. Italijanski učenjak. Dantes objame novega prijatelja, ki ga je pričakoval tako dolgo in tako nestrpno, s svojimi rokami in ga odvede k oknu, da si ga ogleda pri popolnejši luči, ki je padala v njegovo ječo. Bil je mož lepe rasti, sivih las, ki so osiveli bolj vsled mnogega razmišljanja kakor vsled starosti, ostrih očij, ki so jih skoro zakrivale goste, osivele obrvi, in s še črno brado, ki mu je segala globoko na prsi; njegov suhi obraz, poln globokih gub, in njegove drzne, karakteristične poteze so značile, da je mož navajen vežbati svoje duševne in svoje telesne moči. Njegovo Čelo je bilo znojno. Prvotnega kroja njegove obleke ni bilo več mogoče spoznati, kajti v cunjah je visela od njega. Star je bil videti najmanj petinšestdeset let, dasi je na-glost njegovega gibanja kazala, daje skoro gotovo mlajši in videti tako star samo vsled svojega dolgotrajnega jetništva. Entuziastično prijaznost mladega moža sprejme z neke vrste veseljem; zdelo, se je, da se njegova otopela duša greje iu taja za nekaj trenotkov ob žareči duši mladeničevi. Odkritosrčno se mu zahvali za njegovo ljubeznivost, dasi je bil slabe voljfi; ker je našel tam, kjer je pričakoval prostost, samo drugo ječo. „Poglejva najprej," pravi, „če moreva zakriti sledove mojega prihoda očem vašega jetničarja. Mir najine bodočnosti je odvisen jedilu, od tega, da ne izve ničesar tega, kar se je zgo-lilo na tem mestu." Pripogne se k odprtini, dvigne težki kamen z lahkoto in ga položi pred njo. „Tega kamna se drži Še mnogo apna,'' pravi, majaje z glavo. »Ali nimate nikakega orodja?" „In vi/ pravi Dantes osuplo, „ali je imate vi?" ,,Jaz sem si napravil nekaj orodij. Razun pile imam vse, kar potrebujem: dleto, klešče, vzvod.1' »O, to delo vaše. iznajdljivosti in potrpežljivosti bi rad videl," pravi Dantes. ,,Glejte, tu je najprej dleto." In pokaže mu močno železno ostrino, pritrjeno v hrastovo železo. „Kako ste je napravili?" vpraša Dantes. ,,Iz železne vezi pri svoji postelji; s tem orodjem sem izkopal celo pot, ki me je privedla semkaj, to je je okoli petdeset čevljev." „Petdeset čevljev!" vsklikne Dantes z neke vrste strahom. „Govorite bolj tiho, mladenič, govorite ^olj tiho 1 Včasih se zgodi, da pridejo pred vrata jetnikov poslušat." „Saj vendar vedo, da sem sam." „Kyub temu." „In vi pravite, da ste morali prodreti petdeset čevljev daleč, da ste dospeli semkaj?" „Da, približno toliko sta oddaljeni najini ječi druga od druge. Ker nisem imel geometričnih orodij, sem žalibog napačno preračunil krive črte. Tako sem prekopal mesto štirideset čevljev elipse petdeset čevljev.. Mislil sem, kakor sem vam že povedal, da pridem na zunanji zid, prebrjem ta r-1 in skočim v morje. Kopal sem poleg hodnika, ki pelje mimo vaše ječe, mesto da bi bil kopal pod hodnikom. Vse moje delo je izgubljeno, kajti ta hodnik vodi na dvorišče, ki je polno straž." „To je res," pravi Dantes, „toda ta hodnik oddaja mojo sobo samo na jedni strani, doHm ima moja soba štiri stene. „Da, gotovo; toda jedna je že prebita, in drugo obdaja skalovje, katero bi moglo prebiti deset delavcev z vsemi k temu primernimi orodji komaj v desetih letih. Jedna je v zvezi z guvernerjevim stanovanjem, in če jo prebijeva, padeva v klet, ki je gotovo zaklenjena, in zasačrjo naju. Skozi zadnjo steno hi prišla, čakajte venda., kam bi prišla skozi zadnjo steno ?" (Dalje pride.) Ako Hočete zares kupiti, vedno solidno in lepo blago po primerno nizkih^ cenah in se ne pustiti samo radi nizkih cen slepiti, Vam morem s prepričanjem zagotoviti, da se blagovolite obrniti zaupno, v Vašo popolno zadovoljnost, ob vsaki potrebi do domače tvrdke J. ZORNIK - Gorica sedaj Gosposka ulica št v. 10. ki nudi največjo zalogo vedno zadnjih novosti krasnih okraskov za obleke * perila in ovratnice za gospode, solnčnikov, dežnikov, svil, modercev, predpasnikov, pasov itd. _ Zaloga vseh potreben za g. šivilje in krojače. ~ Uradnica :• •: išče sobo. Ponudbe na upravništvo. Razglas. Naznanja se, da je sklenilo varilstvo deželnega blpotečnega zavoda v seji 28. aprila t. 1., da se eskomptijjejo zastavna pisma ob ugotovitvi posojil prieenši s 1. majem 1.1. namesto po 97% po 97 '/»%• »«******<* V Gorici, 29. aprila 1905. VaruSlvo tatega hipoteOnegi zavoda. Išče se učenca —=— za knjigarno ia trgovino z muzikalijami -..... • in umetninami. IZZZZZIZ Ponudbe na: Soriška Tiskarna fl. Gabršček. A. vd. Berini - Gorica Šolska ulica št. 12 velika zaloga oljMnep olja prve vrsto najboljših tvrdk iz Istre, Dalmacije,. Malfette, Bari in Niče s prodajo na drobno in debelo. Prodajana drobno: K--U, —72, --80, -88, -1)6, 1-12,' 1-20. 1*36, 1-44, l-BO, i'80, 2- . ---------Na debelo cene ugodne. --------- Pravi vinski kis in navaden. Zaloga mila in sveč. Cene zmerne. Tr^ov/jko-obrtqa rejjijtroVaria zadruga s neomejenim Jamstvom v Gorici. V svojem »Trgovskem Doma." HraaKaa vlog« obrestuje po 4V*L, — večje, stalno naložene najmanj na jedno leto, po dogovoru — Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez iz gube obresti. — Rentoi davek plačuje zadruga sama. Pasajlia daje na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, - proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odplačevanje I vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t. j. 2«) kron v petih letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža wo kron. Stanje 30. junija 1904: Dalazl: a) podpisani. b) vplačani . Dana posojila . , . Prosiva zahtevati listka!! Največja zaloga vseh stavbnih potrebščin, kakor: cement, stavbne nostelje, vsakovrstne okove, železjo, stresna okna, eerl za stranišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj sloveoih tovarn. Opozarja na svojo bogato izber kafalnjabaga In hfinaga aradja, aaftlj, itadll- nlkav po brezprimerno Edina zaloga ilavbih MsiteSjev / Coriei. Pocinkan* ifca za vinograde po znltaulb cenah I Pozor! ir* Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove anterlkanske blagajne, da jo kupil pri naju za 10C K blaga. pekovski mojster in siadčičar v Gorici na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birman.ee, torte itd. Priporoča se slavnemu občinstvu za mno-ogbrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po i ako. zmernih cenah. C. kr. krojaški kroji, vsrJ-teroiim razumljivi, raznih velikosti. Cona za oclu oblnko 18 K, s-iinu trlovnik in jopa 10 K. ITI. Poueraj • v Gorici, na Travniku. • Vojaška in uradniška krojaouiea. Trgovina ¦/. jnanufakhirimii blagom in motovili obli-k. Nizki- cene bivz konkurenci'. V>o priprave z:i vojaštvo. Častniško in uradniško uniformo z orožjem. j\nlon 3vanov pečenko - Gorica TEKALIŠČE JOSIPA VERDIJA it. 26. Velika zaloga J, Zaloga piva pristnih batih in ernih vin iz lastnih tovarne G. fiuerjevih dedičev v ljub-in drugih priznanih vinogradov, Ijani in plzenjskega piva »prazdroj* Dostavlja na dom in razpošilja po 7- sloveče teške »ffleššanske pivo-železnici na vse kraje avstro-ogerske varne". monarhije v sodih od 56 1 naprej. Na II Zaloga leda, knrerega se oddaja zahtevo pošilja tudi uzorce. j h na debelo orl 100 kg ns»p-ei. Cono šmarna. Postrežba poštami In točna. Slovanska knjigarna M m fl. GflBRSČCK i) Gorici M M priporoča naslednje knjige in muzikalije: Album »Kranjsko v slikah in opisih", eleg, vezan 4 K. Aleksandrov: Pesmi in. romance, broš. 3 K 50 b, eleg. voz. r> K. *'. kerč A.: Zlatorog, planinska pravljica iz Trente, broš. I K (50 h, eleg. vez. 3 K. Cankar Ivan: Vinjete, broš. 3 K 60 h. eleg. v platno vez. 4 K (JO h. — Jakob Ruda, drama, brus. I K t > h. — Za narodov blagor, komedija; broš. 2 K, eleg. v platno vez. 3 K. — Knjiga za lahkomiselne ljudi, broš. 2 K no h, eleg. v platno vez. 3 K o h. — Kralj na Betajnovi, drama; 2 K. — Erotika, II. izdaja; broš. 2 K, eleg. vez. V, K -10 h. — Hiša Marije Pomočnice, broš. 2 K, cleg. voz. 3 K 5!) h. — Gospa Judit, broš. 2 K, eleg. voz. 3 K'20 h. Cehov Anton : Momenti, broš. 3 K, eleg. vez. 4 K. Jelovšek Vlad.: Simfonije, broš. 2 K. Jelovšek Ernestina: Spomini na Prešerna, broš. 2 K, eleg. v platno vez. 3 K 40 h. Dr. Hešič Pr.: Prešeren in Slovanstvo, 70 h. Kaj hočemo? Poslanica slov. mladini, broš. 50 h. Kersnik Janko : Zbrani spisi. I. sešitek. Cvklamen, broš. 2 K 50 h. II. sešitek. Agitator, broš. 2 K 50 li. III. sešitek. Na Žerinjah, broš. 2 K 50 h. IV. sešitek. Lutrski Mudje, Testament, broš. 2. K 50 h. V. sešitek. BoSlin in Vrjanko, 2 K 50 h. VI. sešitek. Jara gospoda, Očetov greh. broš. 2 K 50 h. VII. in VIII. sešitek. Gospod Janez, Kmctske slike, Humoreske. Povesti za ljudstvo, broš. 5 K. Kersnik Janko: Zbrani spisi. Vezana izdaja. V platno vez. po 6 K, v fini pol franc. vezbi po 7 Iv. * I. zvezek: Cvklamen in Agitator. II. zvezek. Na Žerinjah, Lutrski ljudje in Testament. III. zvezek: Rošlin in Vrjanko, jara gospoda in Očetov greh. IV. zvezek -. Gospod Janez, Kmetske slike, Humoreske, Povesti za Ijudstvo- Kette Dragotin: Poezije, eleg. vez. 4 K 40 h. (Razprodano; nova izdaja se pripravlja.) Kocbek Fran: Pregovori, prilike in reki, 60 h. Dr. Krek Gojmir: Anton ASkerc, Studie, broš. 1 K 60 h. Kveder Zofka: Iz naših krajev, broš. 2 K 50 b, eleg. vez. 4 K. M urnik Rado: Navihanci, broš. 2 K 50 h, eleg. vez. 3 K 50 h.., Murnik Rado: Bucek v strahu, broš. 70 b. PreSernove poezije. Uredil A. Aškerc, broš. 1 K 40 h. Elzevir izdaja 3 K. Dr. Sorli Ivo: človek in pol, broš. 2 K 50 h, eleg. vez. 3 K 50 h. Trdina Franc: Bahovi mizarji in Iliri, broš. 3 K, eleg. vez. 4 K 50 h. — Bajke in povesti L, broš. 2 K, eleg. vez. 3 K 20 h. Vasičeva M.: Dobra kuharica, v platno vezana 6 K, 6 K, po pošti 6 K 5> h. Vseučiliški zbornik, broš. 4 K. Zupančič Oton: CaSa opojnosti, broš. 2 K, eleg. vez. 3 K. Zupančič Oton: čez plan, broš. 2 K, eleg. v usnje vez. 3 K. Za mladino: Pisanicc. Pesmi za mladino. Zložil Oton Zupančič Kartonirane 80 h. Medvedji lov. Čukova gostija. Povetti. ^isal Josip Brinar. Kartonirano 80 h. Na rakovo nogo. Povest. Spisal Ivo Trošt. Kartonirano 80 h. • Roža Jelodvorska. Povest. Spisal Krištof Schmidt, S 6 koloriranimi podobami, eleg. vez. 9 K. Nove pravMee iz tisoč in ena noč. S koloriranimi slikami Eleg. vez. 2 K. Zoologijski atlant, Sestavil H. Loutoinnnn. Slovenski mladini razložil A. Pavlin. 24 tabel s 255 koloriranimi slikami in 57 Htrnni besedila. Trdo vez. (» K. Dobri otroci. Kolorirnue sliko s pesmicami. Za najnežnejšo mladino. Cena 24 h. Naše domeče živali. Kolorirnue sliko iz domaČega živalstva brez besedila. Broš. 40 h. Drobiž v podobah. Cena navadni izdaji 40 h. Drobiž v podobah. Leporello-izdaja (slike so napete na močni lepenki s platnenimi brbti, in sicer na eni strani .Drobiž", na drugi pa *Nnše domače živali ">. Cena I K 50 li. Noctova barka. Živalstvo v podobah s pesmicami. Kolorirann izdaja. Cena I K oO h. Sladki orehi. Računski primeri v slikah in pesmicah. Cena kolorirani in karton, izdaji l K KO h. Muzikalije: Podoknica iz Teharskih plemičev za klavir. Hoff- moister K., I K. Pesmi za visoki glas s sprejnljevanjem klavirja. Hoffmeister K., 1 K BO h. Trije jahači, melodram za klavir. Hoffmeister K., 1 K. Zvezdica, polka mazurka za klavir. Volarič II., op. 9. 90 h. Slovenske narodne pesmi. Pirnat Stanko, partiturn 3 K 40 h. — Posamezni glasovi po 40 h. Tri Aškerčeve balade, zložil Risto Savin. 2 K 40 h. Zimska idila. Balada za srednji glas. Risto Savin. Pod oknom. Samospev za bariton, dr. Gojmir Krek. 1 K' «> h. Pozdrav Gorenjski, valček za klavir. Parma Vikt. 2 K. Bela Ijubljana, valčak za klavir- Parma Viktor. 2 K 40 h. Album slovenskih narodnih napevov za klavir. I. zvezek, Gerbič Fran. 3 K. Album slovenskih narodnih napevov za klavir. II. zvezek, Gerbie Fran. 3 K. Možiček. Enodejanska pantomima za klavir. Ipavec. 5 K. Tri pesmi za en glas s spremljevanjem klavirja Lajovie Anton, 2 K 50 h. tegijonarji. (Jglasbil V. Parma. I. Zapoj mi, ptičica, glasno. Pesem za sopran s klavirjem. 1 K 20 h. II. V petju oglasimo. Možki zbor s klavirjem 1 K 80 h. III. Kuplet za moški glas s klavirjem l K. IV! Romanca. Za tenor z moškim zborom ia klavirjem. I K 80 b. V. Ptička. Za sopran s klavirjem l K 20 h. VI. Skoz vas. Koračnica. Za petje s klavirjem l K 20 li. Rokovnjači. Uglasbil V. Parma. I. uvertura za klavir 2 K 5p h. II. Kuplet za moški glas s klavirjem 1 K. III. Zora vstaja. Za sopran t K. IV. Cvetočih deklic prša bela. Sopran z mešanim zborom in klavirjem 2 K. Mladi vojaki. Koračnica za klavir. Uglasbil V. Parma 1 K tO h. Ista za citre I K. Zdravijce. Za samospeve s klavirjem. Uglasbil V Parma 3 K. Triglavske rože. Valček po slovanskih napevih za klavir. Uglasbil V. Parma 2 K 50 h. Slovanske cvetke. Potpourri po slovanskih nape vili za klavir. Zložil V. Parma 3 K. Za citre: Venec slovenskih pesnij za citre. Mešiček Jos. H- fe natis, I K 40 h. Slovenski citrar št. 1. Mešiček Jos. Narodna koračnica, 80 h. . j Slovenski citrar št- 2. Koželjski Pr. S-, Na vasi J fantaz., 90 h. . Pouk v igranju nacitrah. Koželjski Fr. S. I. zvezek, 3 K, II. zvezek 3 K, III. zvezek 2 K «0 !«•