Leto LXVn„ št. 108 Ljubljana, ponedeljek 14. maja 1934 Cena Din 1.- iznaja vsa* dan popoldne, isvaemal nedelje in praznika. — faoafd do 80 petlt vrst a Din 1.-, do 100 vrat a Din 2J50, od 100 do 500 Trat a Din S.-, večji Inseratl petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, lnaeratni iavek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno ▼ Jugoslaviji Din 12.-, aa inozemstvo Din 26.-. Rokopisi ae ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBAVN1STVO LJUBLJANA. Knafljeva ohca si. 5 T©la#on et. 3122, 3123. 3134, 3025 m 3126 Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO M K STO, Ljubljanska cesta telefon st. 28. — CELJE: celjsko uredništvo: Stroasmayerjeva ulica 1. telefon it. 86, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon St. 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 10L Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani s t. 10.351. PONESREČEN MANEVER Direktor Biitler v Ljubljani Madžarska, ki vzdržuje in podpira Pavelićeve bandite, obtožuje Jugoslavijo zaradi »obmejnih incidentov" Ženeva, 14. maja r. Madžarska vlada je včeraj izročila generalnemu tajniku Društva narodov prošnjo, v kateri prosi svet Društva narodov za intervencijo v zadevi madžarsko-jugoslovensldh obmejnih incidentov. Madžarska vlada trdi, da se je od leta 1931. naprej dogodilo na južni meji nič manj kot 31 incidentov, pri katerih so bili večinoma ubiti madžarski državljani. Pritožba je sestavljena zelo previdno ter se izogiba sklicevanja na pakt Društva narodov. V madžarskih krogih pa se izjavlja, da gre za pritožbo v smislu čL 11 pakta o Društvu narodov. Pri teh incidentih gre za resno ogrožanje dobrih sosednjih odnošajev med Jugoslavijo in Madžarsko. Madžarski korak je v krogih Društva narodov povzročil nekoliko razburjenja, in to tembolj, ker do sedaj o takih incidentih ni bilo ničesar znanega. To vprašanje se bo razpravljalo na zasedanju Društva narodov, ki se prične v pone- deljek. Od ju goslovenske strani se izjavlja, da jugoslovenska vlada pozdravlja zahtevo, da se obmejni incidenti, pri katerih so bili prizadeti predvsem jugoslovenski državljani, spravijo pred mednarodni forum. Pariz, 14. maja. AA. Glede na demar-šo madžarske vlade v Ženevi prinaša »Temps« uvodnik, v katerem med drugim pravi: Treba je najprej počakati uradno besedilo akta madžarske vlade, šele potem bomo mogli zavzeti stališče. Mislimo, da išče Madžarska priložnost, da načne v Ženevi debato, ki naj bi po madžarski sodbi sprožila razgovore o reviziji mirovnih pogodb. Toda svet Društva narodov, zaključuje »Temps«, je predobro poučen o teh stvareh, da bi se spustil na to polje. »Journal des Debats« pa piše: Jugoslovenski krogi v Ženevi zatrjujejo, da je Madžarska Jugoslaviji samo ustregla. da ji je dala priliko, da tudi ona javno iznese mnogo resnejše primere, o katerih je jugoslovenska vlada doslej molčala. Madžarski zunanji minister Kanya je hotel očividno s to demaršo na svoj način proslaviti 20 letnico ultimata 1914, pri katerem je tudi sam sodeloval. Madžari bi hoteli debato raztegniti na več mesecev in tako pripraviti diskusijo za revizijo mirovnih pogodb na prihodnjem zasedanju DN v septembru. Madžari pravijo, da so vse njihove pritožbe pri jugoslovenski vladi ostale brez uspeha. Toda k temu je treba pripomniti, nadaljuje list, da sta dobre sosedne odnošaje skalili že gotthartska in hirtenberška afera s tihotapljenim orožjem in s tem ogražali mir. Madžarska vlada v svoji demarši sama pravi, da je dobila informacije z jugosl o venske strani, da so ti incidenti posledica dedovanja subverzivnih elementov, ki so prihajali z madžarskega ozemlja. To priznanje dokazuje, da se je akcija res vodila z madžarskega teritorija. Nova konferenca zunanjih ministrov v Beogradu Danes sta prispela v Beograd turški in rumunski zunanji minister, ki bosta konferirala z Je vtičem Bukarešta, 14 maja. AA. Rador poroča: Turški zunanji minister Tevfik Ruždi-bej je snoči ob 21.30 odpotoval s svojo gospo in s spremstvom v Beograd. Z istim vlakom sta se odpeljala v Beograd tudi rumunski zunanji minister Titulescu in njegova gospa. V Beograd bosta Titulescu in Ruzdi- bej konferirala z g. Jevtičem o zadevah balkanskega pakta, nato pa vsi trije odpotujejo v Ženevo na zasedanje društva narodov. Pred odhodom turškega in rumunskega zunanjega ministra Tevfika Ruždi-beja in T'rulesca v Beograd je izšel tale komunike: Turški zunanji minister Tevfik Ruždi-bej m rumunski zunanji minister Titulescu sta imela več sestankov ter govorila o perečih vprašanjih. Ministroma se zdi dolž-nosr. da ugotovita globoko zadovoljstvo nad popolnim sporazumnom med Turčijo in Rumunijo o vseh vprašanih, ki so bila na dnevnem redu. Prijateljstvo med Turčijo in Rumunijo in privrženost Turčije in Ru-munije balkanskemu paktu sta se po teh razgovorih v Bukarešti še bolj okrepili. Tevfika Ruždi-beja in Titulesca so spremil na postajo predsednik vlade Tartare-scu turški, grški, jugoslovenski, francoski, češkoslovaški in norveški poslamk, osebje teh poslaništev, višje uTadništvo zunanjega ministrstva in mnogo uglednih politikov in novinarjev. Z istim vlakom se je odpeljal v Beograd tudi rumunski poslanik v Ankari Cejuntu. Izjava Tevfika Ruždibeja Bukarešta. 14. maja. AA. Rador poroča: Turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej je sprejel poročevalce lisrtov in na vprašanj , ali pride do morebitnega pakta o nenapadan* j z BoHrarijo, odgovoril: v naji- nih crovorih sva Titulescu in iaz dovoli jasno povdarila. da sle, ko prej stremimo po tem. da se okrepi sodelovanje z Bolgarijo in da tudi ona pristopi k balkanski družini. Izrazila sva željo, da bi se to Hm prej zgodilo. Na vprašan?- o morebitnem vstopu Sov-ietov v Društvo narodov je Tevfik Ruždi be.j odgovoril: Ne more biti dvomn. da bi to pomenilo srečen dogodek tako za Društvo narodov kakor za Sovjetsko Rusijo eamo. Osebno ž^lim. da bi se to čim prej zgodilo, vendar ne morem reči da stojimo tik pred tem dogodkom. Če pride to vprašanje na dnevni red in 5? bomo imeli priložnost, bo turška vlada zelo srečna, ako bo mogla v tei stvari dati pobudo. Na vprašanje, kdaj bo balkanski pakt stopil v veljavo, je Tevfik Ruždi bej odgovoril: Pakt je stopil v veljavo tisti trenutek, ko smo ga podpisali v Atenah To vprašanje bi bilo aktualno samo tedaj, če bi balkanski pakt kat?ri parlament odklonil; toda kolikor sem informiran, o tem ne more biti ntti govora. pariz, 14. maja. AA. Diplomatski ired-nik lista ^Jojrnal des Debate« Pierre Bor-mis prinaša v nocojšnji številke svojega lista članek nod naslovom »Diplomatsko delovanje na Balkana«. Pisec govori o Jevti-6evem obisku v Sofiji in med drugim pravi: Doseženi rezultati nam dajejo pogum. Ako se bodo ti rezultati razvijali tako. kakor je pričakovati, se bo stabilnost v vzhodni Evropi čvrsto okrepila. Balkanski narodi dajejo danes Evropi dober zgled. Vse njihovo delovanje gre za utrditvijo mini in teži za tem. da se onemogočijo spletke tistih, ki radi ribarijo v kalnem. Radikali ostanejo v vladi Kongres radikalne stranke je z ogromno večino odobril politiko Herriota — Kompromitirani poslanci izključeni Pariz, 14. maja. r. Radikalno socialistični kongres v Clermont-Ferrantu >e v soboto zvečer skoraj soglasno odobril nadaljne sodelovanje strankinega predsednika Herriota in ostalih štirih radikalnih ministrov v vladi nacionalne unije. S tem je obstoj Dou-mergueove vlade osiguran najmanj do oktobra, ko se bo v Nantesu spet sestal kongres radikalne stranke. Dočim so nasprotniki nacionalne unije takozvani mladoturki, v prvi debati ostro nastopili proti udeležbi v vladi, je otvorilo takozvano ministrsko krilo protiofenzivo. Govorili so trije bivši ministrski predsednik Chautemps, Da-ladier in Herriot, ter prizadejali revolucionarjem tako občuten poraz, da je bilo na koncu razprav oddanih samo še okoli 10 glasov proti dnevnemu redu. Na kongresu je bila sklenjena tudi izključitev sedmin članov iz stranke, ker so zapleteni v afere Staviskega. Resolucija delegatov na kongresu radikalno-socialistične stranke v Cler-rnont-Ferrandu se da rezumirati v tehle neka; besedah: Stranka ostane tudi nadalje neomajno zvesta svojemu voditelju Edouardu Herriotu, odobrava, da je sklenil držati besedo, dano v imenu stranke, izreka polno zaupanje radikal- j nim ministrom v vladi narodne sloge Doumerguea, in bo tudi nadalje vod i1 a politiko premirja med strankami, ki jo zastopa ta vlada. Odbor za moralno čiščenje stranke bo danes sprejel celo vrsto ostrih ukrepov in nato zaključil svoje delo. Kriza avtomobilske industrije Xew York, 14. maja. r. Zaradi gospodarske krize so v avtomobilskih tvornicah tvrdke Buick ustavili vse delo. 19.000 delavcev je ostalo brez zaslužka. Z avtomobilom zavozil v množico Pariz, 14. maja. r. Pri avtomobilski dirki v fontatnebleaiskem gozdu je zavozil avtomobil v množico, pri čemer je bilo, kolikor je do sedaj ugotovljeno, 8 oseb ubitih, med njimi 6 civilistov in 2 vojaka, več pa hudo ranjenih. Vozač se bori s smrtjo. Za kmetijsko zbornico Ljubljana, 14. maja. O svetovni, pa tudi o naši ožji domači gospodarski krizi je bilo v preteklih letih popisano na vagone potrpežljivega papirja. Uspehov za zboljšanje narodnega gospodarstva pa vendarle ni od nikoder. Vsi vemo in smo tudi vsi brez razlike udejstvovanja trdno prepričani o tem, da je naš gospodarski organizem močno bolan. Postavljena je diagnoza (spoznanje), bolezen je od številnih gospodarstvenikov točno raziskana in ugotovljena. Tudi zdravilo je znano in vendar nihče ne priskoči na pomoč v svrho ozdravitve, dasi je uspešno zdravilo pri rokah! Industrija se duši v svojih proizvodih. Racionalizacija industrije v tujih državah v zvezi s kitajskim carinskim zidom okrog naše države jo je dovedla v mučni položaj, v katerem je danes. Na drugi strani se na industrijo huduje kmetovalec, ker sta ga protekiconizem ene narodno gospodarske panoge in lastna konzervativnost odrezali od zunanjega sveta, a notranji trg sam mu ne more več nuditi niti naj-skromnejše rente za napredek in obstoj. Z omejevanjem razvoja temeljne narodno gospodarske panoge, kmetijstva, so tisti, ki se jih tiče, omejili tudi svoj lastni razvoj, a poleg tega omejili razvoj tudi vSeh ostalih za narodno gospodarstvo ter harmonični razvoj in aapredek države enako važnih gospodarskih panog. V že omenjenih množinah popisanega papirja so se pojavljali razni zdravilni načrti, med katerimi je tudi uvedba načrtnega gospodarstva. Smo za načrtno gospodarstvo, toda kdo ga naj izvede? Glava in noge brez trupa ga prav gotovo ne bodo izvedle uspešno, še manj zamore jo to ustvariti industrijske in ostale zbornice same in brez sodelovanja — kmetijske zbornice! Mnogo je protirednosti v našem narodnem gospodarstvu, najgorostaSnejsa proti rednost je pa brez dvoma ta, da se n&ša pretežno kmečka država ponaša sicer s svojo dobro organizirano trgovsko-indu-strijsko-obrtno zbornico, nima pa — kmetijske! Enaka protirednost bi bila, d»tl industrijski državi — kmetijsko zbornico, ne pa industrijske. Nismo proti industrijski ali katerikoli zbornici. Vsakemu svoje! Zbornice so potrebne vsaki važnejši narodno gospodarski panogi! Krvavo potrebna je pa zbornica zlasti našemu, iz dneva v dan vse bolj propadajočemu kmetijstvu. Kako se naj sprovede kakršnokoli načrtno gosjpo-darstvo, ako najštevilnejši sloji pridobitnega prebivalstva v državi nimajo svojega — srca, kjer bi Se kakor kri po žilah pretakale, čistile, združevale in izvajale razne ozdravitvene gospodarske akcije v soglasju z vsemi ostalimi narodno gospodarskimi panogami! Kmetovalec dandanes kot poedinec, »am in neorganiziran, v težnji za napredkom naleti na vseh straneh na same nepremostljive ovire. Nima enotno in strumno organiziranega gospodarskega vodstva. Zategadelj je pa tudi vsako govoričenje o načrtnem gospodarstvu in rešitvi gospodarske krize vse dotlej brezpomembno, dokler ne bodo ustanovili tudi v naši kmetijski državi kmetijske zbornice, kakor jih imajo vse ostale države v Evropi. E. S—s. Sorzna poročila- Ljubljanska borza Devize: Amsterdam 2315.40—2326.76. Berlin 1347.51-1358.71, Bruselj 796.02-801.96, Curih 1108.35—1113.85, London 174.0&— —175.68, Newvork 3383.28—341154, Pariz 225.52—226.64. Prafia 142.23—143.09 Trst 289.79—292.19 (premija 28.5 odstotkov). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 9.35— 90.45. Važne izjave direktorja Mednarodnega urada za delo o boljših časih Ljubljana, 14. maja. Po 14dnevnem bivanju v naša državi se je direktor Mednarodnega urada za delo g. Butler včeraj dopoldne pripeljal tudi v Ljubljano, kjer je bil na glavnem kolodvoru svečano sprejet, nakar je opravil obiske pri podbanu g. dr. Pirkmrjerju, na magistratu pri županu g. dr. Pucu, nato pa imel konferenco z zastopniki delodajalcev v ZTOI, kjer ga je pozdravil tajnik g. dr. Pless, generalni tajnik Zveze industrijcev g. inž. Suklje ga je pa v daljšem govoru podrobno informiral o gospodarskem in socialnem položaju v naši banovini in o stališču delodajalcev napram socialni zakonodaji. Po konferenci je direktor g. Butler obiskal še Pokojninski zavod, kjer mu je predsednik g. dr. Baltič dai podrobne informacije o pokojninskem zavarovanju nameščencev. Po kosilu se je direktor g. Butler odpeljal ▼ spremstvu predstavnikov delodajalcev na Bled kjer je južinal v hotelu »Toplice« ter se s čolnom peljal rudi na otok. Lepota Bleda ga je tako očarala, da je tudi ob svojem slovesu od Ljubljane še poudarjal svoje občudovanje lepot naših krajev. Direktor Butler (x) je v spremstvu predsednika Pokojninskega zavoda dr. Baltiča in zastopnikov delodajalcev obiskal tudi nebotičnik. Ob 19. so direktorja g. Butlerja v dvorani Delavske zbornice sprejel; deiavski zaupniki in odborniki nameščensklh strokovnih organizacij ter delavstva k: se ga je nabralo toliko, da je bila dvorana popolnoma zasedena. Ko je pevsk; zbor »Grafike« pod vodstom g. Dachsa zape! deiavsko himno, je visokega gosta pozdravil z obširnim govorom predsednik Delavske zbornice g. Lojze Sedej. Govornik je predvsem poudarjal, da je Mednarodni urad za delo posvečal jugosio-venskemu deiavstvu že pod vodstvom pokojnega direktorja Thomasa toliko pažnje, da nas je s tem zelo zadoiž-1. v posetu g. Butlerja pa vidimo dokaz, da moramo la-čunati s to pažnjo tudi v bodoče. Gospodarsko nerazvite dežele so take pomo:i potrebne, zlasti pa je potrebna pomoč delavstvu ob sedanjih težkih časih. Skoro četrtina v boljših časih zaposlenega delavstva je brez dela. Absolutne številke o brezposelnosti so pri nas seveda manjše kakor v velikih državah, vendar pa so tudi relativne številke silno težke. Prav v naši pokrajini je industrijalizacija najbolj napredovala in mnogo imamo delavcev, ki so izgubili že vsako zvezo s poljedelstvom in zemljo. Zato imajo delavske družine, ki izgube zaslužek, v indusTrijskih krajih najtežji položaj, ker pri nas res učinkovitega skrbstva za brezposelne še nimamo. Zato je delovna sila naprodaj za vsako ceno, saj tudi še ni povsod predrla zavest, da je izkoriščanje bede nečastno. Tako pri privatnih podjetjih, kakor pri javnih delih so padle mezde tako, da so še za golo prehrano premajhne. Preverjeni smo da mora biti učinkovita zaščita delavske mezde izhodišče za vso socialno zaščito Podpiranie nezaposlenih v denarju in hrani ter z javnimi leli :n organiziran na takih načelih, kakor jih priporoča Mednarodni urad za delo, je za nas najaktualnejši socialno-zaščitni problem. In ti problemi tvorijo glavni predmet Vaše pažnje. Občutek imamo, da postajajo napori za uvel javljen je teh in drugih dobrin vedno težji. Težnja po večji pravičnosti in po svobodi osebnosti in stanov ter po sodelovanju med narodi se ne da iztrebiti iz človeških src. Mi smo mali in zato v teh velikih prizadevanjih med tistimi, ki bolj sprejemajo, kako' dajejo belimo pa, da tudi vi iz Ljubljane ponesete uverenje, da se tudi pri nas ustvarja socialna politika iz lastnih moči. Kar naj vam priča tudi knjižica s simbolično -godbo enega naših paznikov, ki vam k> poklanjajo ljubljanske delavske organizacije v prevodu v vašem materinem jeziku kot dokaz, da je sen o pravici in svobodi tudi sen naših duševnih voditeljev. (Pri tem je govornik direktorju g. Butlerju izročil angleški prevod Cankarjevega »Hlapca Jerneja«.) V tem naj bo za vas tudi poroštvo, da morete računati pri svojih plemenitih prizadeva- njih tudi na skromne sodelavce iz naše srede. Ti sodekvc! vas pozdravljajo ter prosijo, da jim posvečate s svojega vplivnega mesto vso pa/njo, obenem vam pa obljubljajo svoje sodelovanje. Po tean slovenskem govoru Je imel di rektior g. Butler v svojom materinskem jeziku obziren grovor. ki ga je dobese.iji. prevedel generalni tajnik delavskih abor nic g. dr. Zivko T o p a 1 o v i o\ Direktor g. Butler se je zahvalil za govor in knjigo, če*, da je lcnjiga v materinskem jeziku najlepši zaključek njegovega pota po Jugoslavija, saj ta kmjiga najlepše priča o idealizmi«] naroda. Živimo ob času padanja življenjskega standarda, kar mnoge žene tudi v obup, a Mednarodni! ura*i za delo je pozvan, da skrbi za vse države enako. V 14 dneh sem se prepričal, da je pri ras se mnogo dela, kakor tuđi v starih državah, kjer imajo te staro socialno zakio-noda.jo. Sedaj vem, da se je moj prednik, pokojni direktor Thomas zato tako zanimal za Jugoslavijo, ker je spoznal tako idealno stremljenje in zato zagotavljam, da ga bom v tem vedno posnemal. Frin-cdp, ki se ga Mednarodni urad za delo drži, je ta, da se mezde ne smejo mile-vati pod življenjski minimum. Z njegov«' iniciativo so države sklenile konvenoijV> o minimalni me adi in zato ao potrebni tudi uradi, ki te predpise nadzorujejo Konvencija Je zlasti v Angliji rodila dobre uspehe, vendar pa zato nI bila uničena nobena industrija, pač je bilo pa rešenega mnogo delavstva, V boju proti svetovni gospodarski krizi je Mednarodni urad za delo sklenil program javnih del, ki bo oživotvorjen z mednarodnim kapitalom, a pri vas se ni realiziran zaradi pretežke mednarodne krize. Izveden bo gotovo, vendar pa za uspeh ne zadostuje samo načrt, temveč sta potrebna tudi največja vztrajnost 1n dobra volja Pri oživotvorjen Ju vseh vellkjh idej in velikih načrtov bo morale sodelovati cele generacije in za velike ideale se borimo, da bomo koristili svojim otrokom in potomcem. Tako je tudi z našimi načeli in projekti ter zato ne smemo izgubiti nade, da bi ne uspeli. Tudi vaš narod Je šele po stoletnih borbah prišel do svobode in tudi v Angliji smo se 100 le-t borili za osebno svobodo in za svobodo adruže. vanja. Tudri Mednarodni urad za delo »«» mora boriti z velikimi težavami, a ni kdo ne klone. Čeprav so časi težki, je bilo vendar v zadnjih dveh letih doseženega za delavstvo največ. Kakor mi ne obupujemo, tuda vi ne s-niw«- dvomiti v u&petu da nastopijo zopet boljši časi, ki nam bodo nadoknadili vse, kar smo izgubili: Jjzoave vplivnega govornika so bile večkrat prekinjene z burnim odobravanjem. Po govoru je pevski abor »Grafike« zapel še nekaj najlepših naših skladih, nato je pa dovolil direktor g. Butler našemu uredniku kratek interview. Mož, ki ima največji vpliv po vsem ive u. se je nadvse prijazno razgovarjal ter izjavil, d* živimo sicer v zelo težki dobi, vendar pa smo že prešli čez najhujše in ae počasi boljša konjunktura, da bo brezposelnost polagoma premagana. Velika sreča je, ker je Jugoslavija že pred krizo skrbela za socialne ustanove, zakaj, če bi te ne delovale, bi bila kriza gotovo še mnogo hujša. Jugoslavija je v socnal-nem pogledu že zelo napredovala, saj je ratificirala mnogo v Ženevi sklenjenih konvencij. Trdno je prepričan, da bodo velilki napori Jugoslavije v tej smeri imeli tudi uspeh, saj države, ki podpirajo socialno politiko, tudi najlažje zmagujejo težko pot skozi krizo in zato pri nas tudi ni težkih motenj kakor v drugih državah. Zaradi pomanjkanja kupne moči delavstva je prišel v bedo tudi jugoslovenski kmet, zato pa je treba predvsem zboljšati sedanje težko stanje jugoslo-venskega delavstva. Na vprašanje našega urednika, kakšen vtis so nanj napravili Ljubljana in drugi kraji naše banovine, je (fiTektor g. Butler z navdušenjem izrazil svoje zadovoljstvo, ker je videl povsod največji red ter nepričakovan napredek, zlasti pa ga je očarala lepota Bleda in našega planinskega sveta, zaradi česar se bo vedno rad vrnil k nam. Z vsem, kar je v Ljubljani in pri nas videl, je izredno zadovoljen ter trdno upa. da se nam bodo vrnili kmalu boljši časi. Davi je direktor g- Butler zopet zapu stil našo državo. Likvidacija klerikalne stranke v Avstriji Dunaj, 14. maja. r. Danes »e sestane zadnjič v svojih prejšnjih prostorih, namreč v parlamentu, klub krsčanskih social-oev na »ejo, kateri pripisujejo veliko važnost, ker »e, kakor poroča »Xeuheitswelt-biatt«, pričakuje od kršcanSko-sociaJne stranke ona uvidevnost, ki bo omogočil8 gladko likvidacijo »trankarstva. LJ»t meni, da bo ravno krŠčansko-Socialnl stranki težje opu®tlti Svojo organizacijo, kakor ostali mlajši »travki VeJenemcev In Lanr* bunda. Krščansko-«ocialna stranka pravi da bo mogip ustaviti svoje delovanje ' tedaj, ako ho dano dovoljno jamstvo z" svobodo In obstoj k*toH5ke nrfSH. Strta 2. Stev 108 Lepa zmaga JNS Pri včerajšnjih ponovnih občinskih volitvah v metliški okolici je JNS odnesla popolno zmago ,~ . Metlika, 14. maja 90 16 T Metlikl Ti*ile ponov-n? J£? 2a nov°u«tacovyeno metil*ko O0£pl«ko obchio. Iker je zmago liste JNS Pn navili ToMtvah zaradi ugovorov na-»protrne stranke razveljavilo celjsko uprarroo sodleee. Pri aadnijlh obcineklh volitvah so v«e dbčine metliAkega sraza stopile med na-Predme in so le ugovori nasprotnikov xa metliško okoll&ko občino dovolili (Tvom o enotnosti JNS v Beli Krajini. Da .ta dvom ni bi! ujpravlčen, nam je Jasno dokazal ▼*erajftnji izid ponovnih volitev, ko so tudi naJzagrizenejSi nasprotniki morali primati svoj popoln poraz. Včeraj je bila naša starodavna MeUi-ka pravi ljudski tabor, že zgodaj pred 7. zjutraj je bilo na trgu in sploh v mestu polno strnjenih živahnih gruč fantov in mož, ki so z odloonim glasom za JNS prišli na volišče. Malo po 7. url so v fcti-rirtopih prikorakali naši volilci iz Rado-vice, 145 rpo številu, pod vodstvom tamošnjega Šolskega upravitelja g. Logarja s t no bojnico In tamburaši na čedu. V Metliki jih je prtčautala mestna sodba ki jih s poskočnimi koračnicami odvodila do vo-li*ča. Takoj za njimi so te v apreanstvu narodnega (poslanca g. Makar j« pripeljali na 14 okrašenih vozovih Suhorcano. ki Jih je bUo nad 300. videč, da je tarnala nacionalne Kate le brez glasovanja odločena so nasprotniki utihnili in se raz-gubili. te dopoldne to MK rezultati za JNS odlioni. Okrog 3. popoldne je bilo stanje glasov 499 za listo JNS z nosilcem ban. svetnikom g. Martinom Bajukom in 227 za nasprotnikovo listo z nosilcem g. Neman ičem, a končni rezultati so ponovno dokazali globoko nacionalno zavednost naše Bele Krajine. Volilnih upravičencev je bilo 1358 in jih je glasovalo 877. Za listo g. Martina Bajuka je bilo oddanih 523 glasov, za opozicijske z g. Nemaničem pa 254, take da Je prva tista dobila 22 od-borniških mest, druga pa 2. Metliški srez je s to zimago dokazal, da trdno stoji v taboru JNS. Lepi kapniki na Gradu Pri odkopavanju zasutih šanc na notranji strani so odkrili majhne kap :iike Ljubljana, 14. maja. Grajski kapniki zdaj že slove, kot da tmamc na Gradu najlepšo podzemno jamo. Meščani jih prihajajo občudovat Že nekaj tednov ter prosijo delavce, naj jim dovolijo vzeti za spominček košček sige ali apnenčeve sveče. In vseh teh grajskih senzacij bi ne bilo, če bi ne bile pred leti tako imenitno popravljene šance, da se je začel pozimi podirati prizidani zid. Takoj je bilo treba napraviti načrte za rešitev ali za porusenje šanc. Nameravali so jih zasipati, a so si premislili. Vendar je ostalo nekaj od prvega načrta, krožni cesti pod vrhom šanc. Zdaj smo pa že pri odkritjih: začeli so odkopavati zasute Aance na notranji strani. Baje bi prišlo do nezaslišanih presenečenj, če bi šance povsem odkopali, saj so že dosedanja >odkritja* tako razvnela marsikomu domišljijo. Ljudje bi bili najbolj veseli, da bi jim delavci odkopavali rove, ki bi jih morali seveda izprazniti in v njih odkriti najmanj mamuta, če že ne faraonovega groba. Rovov ao pa odkrili doslej Se vražje malo — večino jih odkrijejo meščani sami. Mnogi vedo povedati, da so delavci odkopali pri šancah že celo mrežo rovov. Senzacija se neznansko debeli ter je zelo potrebna shAijSevalne kure, sicer se bo razpočila. Toda resničnih senzacij ne moremo omalovaževati. Kapniki na Gradu zaslužijo nedvomno zanimanje, saj so nastali na izredno zanimiv način. Pisali smo Že, da so delavci odkopali na notranji strani Šanc zidov je tako globoko, da so se pokazala temena velikih obokanih odprtin, podobnih arkadam. Te odprtine niso bile povsem zasute ter je bilo tik pod vrhom nekaj praznega prostora, kjer so se v stoletjih nahajali majhni kapniki, ki so v minijaturi baš to. kar so v podzemeljskih jamah veliki stalagmiti in stalaktiti. Proces nastajanja je bil isti kot v podzemlju, vendar si nekateri ne morejo razložiti, kako lahko nastane kapnik v zidovju. Skozi zidovje je počasi pronicala deževnica navzdol do zasutih obokov ter talila apnenec, ki ga tvori stara malta, sicer je pa tudi zidovje zidano z apnencem. Izpod oboka kapljajoča deževnica, pomešana z raztaljenim apnencem, je počasi oblikovala kapnike. Nekaj jih je še povsem tankih in tako rahlih kot fino pecivo, največji pa imajo v primeru okrog; 4 cm. Toda teh ljudje ne vidijo, ker so zaprti. Zaprta sta dva oboka, kjer so najlepši kapniki, nezavarovan je le eden obok, kjer ni vredno varovati apnenčevih svečic ali cim. (Cima je lepa slovenska beseda, ki jo rabijo v nekaterih krajih za brstje pri drevju, v Slov. goricah pa imenuje ledene sveče cime; primerjaj glagol izcimiti se!) Ekien izmed zaprtih obokov je šiljaste, gotske oblike, do-čim so drugI obokani v visokih lokih. S tem je najbrž konec grajskih senzacij, ker šanc ne bodo odkopavali globlje. Na zunanji strani zdaj že popravljajo zidovje. Na vrhu bo obzidano v vifiini stare ograje ob prejšnji terasi gladko in zelo solidno, da se ne bo več podiralo ob pomladnih sapicah. Zidarji, ki so zdaj zaposleni pri šancah le trije, imajo dovolj dela vse leto. Spodaj bo zidovje ostalo hrapavo, kakršno je nastalo, ko so odluščili od njega prizidani zid, morali pa bodo dobro zamazati stike, da ne bo zid razpadal še bolj. Skoraj cela zgradba je obzidava drevesa na spodnji cesti ob zahodni strani šanc. Del j časa že obzidava jo drevo s kamenjem, kar bi ne bilo potrebno toliko zaradi samega drevesa, kolikor zato, da bo sicer monotono pobočje krožnih cest poživljeno. Visoko sivo zidovje je tudi povsem v slogu starinskih šanc. Poleg nadzidavajo starinski vodnjak, ker bi sicer nasip krožne ceste nad njim lezel vanj. Zdaj ni več zaposlenih toliko delavcev, kot jih je bilo v začetku. Slovenec — izumitelj fotografije Z razstavo njegovih del na mednarodni fotografski razstavi praznujemo rud! 70-letnico njegove smrti Ljubljana, 14. maja. Sele po pri(pravah za mednarodno fotografsko razstavo v Ljubljani smo se spet spomnili Janeza P u h a r J a, ki je o ujem le rediko kdo verovaL, da je res izumitelj fotografije. Vsakdo je namreč mislil, da ■o naši rodoljubni zgodovinarji in pisatelji malo pogledali skozi prste pri njegovih zaslugah za fotografijo in da so tako evfemistiono ustvarili slavnega slovenskega moža. Sele naša mednarodna fotografska razstava je oČividino dokazala, da je Janez Puhar v resnici pravi izumitelj današnje fotografije. Na razstavi je namreč razstavljena diploma pariške nacionalne akademije, ki Puharja že I. 1852 imenuje za izumitelja fotografije na steklu, ki je temelj današnje fotografije. Razen takih fotografij na steklu vidimo na razstavi tudi več njegovih fotografaj na papirju, fci dokazujejo, da je Puhar izumil tudi razmnoževanje fotografij, ki je podlaga, da se je fotografija tako razširila po vsem svetu, kar je vztrok njenemu silnemu razmahu Ln napredku. Venidar pa Puhar fotografij še nI kopiral v današnjem smislu, pač je pa svoje originale ra-zimnoievaJ na ta način, da je slike b ploščo brez tiskarske stiskalnice na roko tiskal na papir. Na ta način Je reprodn-oiral več litografij m batarorezov našega Bleda ter drugih grafik, ki Jih več vidimo na razstavi. Vsi strokovnjaki aajboij občudujejo njegov izredno posrečeni avtoportret* zaa-sti pa tudi to, da Že njemu ni bdlo treba eksponirati več, nego samo eno minuto. Razstavljeno je tudi Pnharjevo poročilo dunajski akademiji znanosti, kd predvsem dokazuje pesniški polet Puharjev in pa njegovo globoko po umetnostnem udej-stvovanju hrepeneč© dušo. Sele na razstavi smo spoznala, da Je bil ta nas rojak v resnici genija Ion moi, saj ni bil samo izumitelj fotografa Je, temveč t»d3 dtooer risar in slikar ter pesnik, ki je v slovenskem in nemškem jeziku delal enako dobre verze. Janez Puhar j« namreč tudi avtor nase lepe nagrobmie »Vigred se povrne«, ki je prvič s Vavtaorim nspevom, a s Puharjevim podpisom izšla v »Glasih gorenjskih«. Genijalni izumitelj je bil pa tudi mož širokega srca in v svojem poročilu dunajski akademiji sam pravi, da razodeva tajnost svojega velikega 'suma javnosti, da bo v korist vsemu človeštvu-Ob slovesu z Bleda leta 1853 imenuje Bled za kraj svojih najlepših sanj. saj se mu je v tem našem paradižu posre-•il izum, ki ga je izpolnjeval polnih 8 et. Pari* in London sta ga nagradila, a : nunsja ni dobil niti priznanja, niti na-rade in to prebiranje ga je tako bolelo, i je svoje največje izume skril vase. Iz '»•govega poročila namreč lahko slutimo, t je se tedaj skromni blejski kaplan 'z-oil todl barvno fotografijo. Večni po-cnsl s strupenimi plin? in p* bolest za- radi preziranja njegovega izuma sta na potrla zdravje, da ga je v kratkem umorila tuberkuloza v grlu. E-i*--n največjih genijev človeštva je eele 50 let star umrl v svojem rodnem Kranju L 1864, da z razstavo njegovih del na mednarodni fotografski raastavi naš narod praznuje tudi 70letnico njegove smrti. Razstavo njegovih del so nam •predvsem omogočili njegovi sorodniki, namreč sin njegove sestre, sedanji dvorni svetnik g. dr. Julij P o 1 e c v Kamniku in pa njen vnuk, naš sloviti zgodovinar in pravnik g. univ. profesor dr. Janko Polec, a tudi naš narodni muzej je to pot napravil izredno izjemo ter v pel-oem razumevanju pomena razstave Puha rje vih del dal na razpolago razstavnemu odboru najzanimivejše eksponate. Fotoklub bo Puharjeve zasluge razglasil svetu na ta način, da bo na vsako na ■mednarodni razstavi razstavljeno sliko 'Prilepil Puharjevo pariško diplomo in tako bo talko j po razstavi spoznalo 27 držav sveta, da je izumitelj fotografije Slovenec 25 letnica Sokola Ljubljana II Ljubljana, 14. maja. Marljivo Sokolsfeo društvo LJubljana n.t ki je bilo ustanovljeno v burnem letu 1908, bo praznovalo ▼ dneh od 2. do 10. Junija t L svoj srebrni Jubilej. Proslava bi se morala vršiti £e lani, ker pa se Je vreli v LJubljani i. poarajineki zflet SKJ, Je nameravana proslava v večjem Obsegu odpadla ter se bo ista vršila letos v začetku meseca Junija. Pokroviteljstvo nad proslavo Je prevsOl ban dravske banovine br. dr. Drago MaroJttč, velik pobornik sokolske Ideje. Društvena uprava Je le i »delala podroben načrt proslav«, organizirali so se vel potrebni odseki, ki so 2e pričali s svojim ^delovanjem, tako da bo uspeh proslave v vsakem pogledu zadovoljiv. Organih serijo proslave imajo v svojih veščih rokah tehniški, prireditveni, gospodarski, razstavni, ženski, roditeljski In novinarski odsek, ki jim načelujejo izJkušeni sokolski delavci. Delo pri pripravah je v polnem teku, zlasti telovadci se marljivo pripravljajo, da bodo na Jubilejni telovadci akademiji ln javnem nastopu pofcazall sadove sokolske vzgoje. Društvena uprava pod vodsrtvom staroste br. dr. Milana finbica je izdelala za jubilejno proslavo naslednji spored: V soboto, 2. junija priredi šentjakobski gledališki oder v Mestnem domu slavnostno predstavo v korist zgradbe doma Sokola n., v ponedeljek 4. Junij« otvoritev društvene Jubilejne razstave na letnem telovađi&če sa Prnlah, 5. in 7. Junija dru-Mne večera na letnem teJovadiaftu na Prulah, 6. Junija predavanje o zgodovini Sokola II. v telovadnici na realki, 9. junija Jnbdlejna telovadna akademija na letnem telovadticu na Prulah s sodelovanjem bratskega pevskega društva Kra-kovo-Trnovo. v nedeljo 10. junija od 8. do 10, »kušnje, ob pol 11. slavnostni občni 3bor v sejni dvorani mestnega magistrata, ob pol 12. slavnostni sprevod po mestu, ob pol 17. tekme v odbojki, ob 17. jubilejni nastop, pri katerem nastopi tudi oddelek 40. peipolka Tri^lavokeca z vajamđ s puakamd. Kakor je razvidno iz navedenega sporeda obeta postati ta proslava sonet sijajna manifestacija sokolske misli v beli Ljuibdjsnl, nakar že danes opozarjamo Sokolstvu na/kflomjeiio občinstvo. Danes kriminalni velefilm I „ IŠČE JO SE PLESALKE ZA AMERIKO44 g ZVOČNI KINO DVOR I Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer | Cene Din 4.50, 6.50 Za znižanje najemnin Ljubljana, 14. maja Prejeli smo: Glede na splošno poslabšanje gospodarskih razmer se po vseh državah znižavajo mezde in plače, istočasno pa vlade znižujejo tudi cene življenjskim potrebščinam in najemnine, kar je edino logično in pravilno! Ker so se pa pri nas znižali le dohodki, je naravna posledica, da velika večina prebivalstva po mestih", trgih in industrijskih krajih ne zmore več pretiranih najemnin in da se nahajajo ti sloji vsled tega v obupu. Pritožbe proti temu so vsak dan ostrejše in splošna zahteva najemnikov je, da se mora to nesorazmerje spraviti nemudoma v sklad s splošnimi pridobitnimi razmerami. Stanovanjski najemniki se osobito pritožujejo, da so na milost in nemilost izročeni hišnim posestnikom, ki po svoji volji diktirajo cene najemninam in da hočejo hiše amortizirati v kratki dobi 15 let, vsled česar iztiskajo od stanovanjskega najemnika trikrat več nego bi dobili na 5% obrestih od vložene glavnice za hišo. Resnica je, da so te pritožbe upravičene! Znanstveniki računajo povprečno dobo obstoja hiše po mestih in trgih na 250 let, po preteku katere dobe vzdrževanje poslopja ni več mogoče, ne da bi se vršile obsežne rekonstrukcije. Za vsakoletne izgube na vrednosti poslopja vsled starosti in obrabe, se odfikoduje posestnik z najemninami, katerih del shranjuje kot amortizacijo, da se more po popolni obrabi poslopja, postaviti enako poslopje. Proračunu amortizacije pa tvori podlago nabavna ali pridobitna cena poslopja, katero je deliti s številom let obstoja — torej 250 let in ne 15 let, kakor postopajo sedaj hišni posestniki! Koeficijent je potem takem letna amortizacija, ki je povprečno enaka lf/c najemnine in najemne vrednosti hiše. Na račun zgradarine z dokladami odpade okoli 25Cr, v mestu Ljubljani pa za mestne davščine (vodarino, gostaščino in kanalsko pristojbino) 12 %, za hišnika 1 9c, za čiščenje in čistila pa tudi 1 %, skupaj je torej odšteti od kosmate najemnine 38 % in 1 9c od vrednosti poslopja za vzdrževanje; razlika je čisti dohodek iz poslopja, kateremu je prišteti še najemno vrednost stanovanja hišnega lastnika in onih delov hiše, katere je brezplačno oddal v najem. Ako primerjamo torej ta čisti dohodek iz hiše z vsoto 5 c/c letnih obresti od kapitala (vrednosti) za hišo, dobimo razliko, ki pokaže, za koliko terja hišni posestnik neupravičeno in nad povprečno mero od stanovanjskega najemnika na najemnini. Jasno pa je, da do polovice svojih dohodkov delavci in nameščenci ne morejo več oddajati hišnim posestnikom! Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Ponedeljek. 14. maja: Zaprto. Torek, 15. maja: Gospoda Glemfoajevi. Gostovanje drame v Kranju. Izven. Sreda, 16. maja: Bratje Karamazovi. Red Sreda. ej Po daljšem presledku 6e vprizore v sredo »Bratje KaramazovU, znameniti roman Dostojevskega, ki je izšel v slovenskem prevodu Vladimirja Levstika. Roman je dramatiziral Ciril Debevec in uživa prireditev, vprizoritev in režija najodličnejši sloves. Predstava bo za red Sreda. Prva repriza veleuapelega dela »Mojster Antone bo v četrtek. Občinstvo kakor tudi kritiKa sta sprejela to odlično delo najtopleje. Ker bo v tej sezoni le par ponovitev, opozarjamo vse, da izrabijo to priliko in posebijo to o-diličoo predstavo naše drame, pri kateri sodeluje ves personal, pomnoženi komiparzi in glasba. Naslovno vlogo igra g. Kralj, glavno žensko vlogo pa ga. Mira Danilova. Režija je prof. šestova. OPEKA Začetek ob 20. uri. ponedeljek, 14. maja: Zaprto. Torek, 15. maja: Gostovanje Sinje ptice, laven. V sredo se bo ponovila Charpen-tienova opera *Luiza« z go. Gjungjenac v naslovni vlogi. Slavni ruski teater Sinja pttca bo gostoval v LJuJMjani samo jutri. Sinja ptica, to svojevrstno gledališče drobne umetnosti, je znano po svetu vsled svoje visoke umetniške stopnje in originalnosti. Vprizarjajo se majhne, ostro zaključene slike serioznega in komičnega značaja. Med posameznimi točkami nastopa ravnatelj gledaUača Južni sam in jdh veže kot konlerensier. Pretprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi. Veljajo običajne operne cene. Predstave pod milim nebom. O hiniaoetnih praznikih bo priredila uprava Narodnega gledališča več predstav na prostem, in sicer na terasi pred hotelom Tivoli v nedeljo popoldne ob 16. zabavno opereto >Pri belem konjičku«, na Biniko-đtni ponedeljek ob 15. pa popularno Foer-sterjevo opero »Gorenjski slavček«. V nedeljo in ponedeljek zvečer bo vprizorjen na Kongresnem trgu mogočni Hoftmanais-thalov »Slehernike v Zupančičevem prevodu in režiji prof. šesta. Začetek obeh predstav bo ob pol 9. zvečer. Opozarjamo na te predstave predvsem goste z dežele. Vstopnice ae lahko naročajo pismeno pra upravi Narodnega gledališča. Pretprodaja vstopnic za vse predatave na pro-5tcm se prične v četrtek pri dnevni blagi j-..: \ operi. Zborovanje naših graiičarjev Letni občni zbor zvezne organizacije grafičarjev je dokazal Izredno lepe uspehe njenega socialnega dela. Ljubljana, 14. maja. V dvorani Trgoskega doma se je včeraj vršil redni letni občni sbor Zvemc organizacije grafičarjev v Ljubljani. Da je bil ta občni zbor zelo važen, potrjuje navzočnost velikega števila članstva in tehtnost dnevnega reda. Prisotni so bij: delegati iz Maribora, Celja, Ptuja in Kranja, ki so prišli v Ljubljano Iz v soboto na predkonierenco, Id je trajala do 4. zju-tntj. Občni zbor je otvoril predsednik grafičarjev g. Drago Kosem in so bila vsa poročila o delu odborov soglasno sprejeta. Zanimivo je zlasti poročilo o humanitarnem delu organizacije, iz katerega je razvidno, kako močno je socialno vprašanje v vrstah grafičnega delavstva upošteva-io. Kako vzorno je urejena humana stran graf ^ne organizacije, dokazuje dejstvo, da je orga-nizaciia poleg brezposelnih podpor v ;z-nosu £>in 662.637 izplačala še raznih drugih podpor za Din 701.281. Samo za humano stran organizacije je bilo izdano 1.363.918 Din. Tako ogromna vsota, izdana v enem letu, kaže, da se grafično delavstvo zaveda nujne potrebe upoštevanj« vseh socialnih vprašanj, ki so za delavstvo izredne vež-nosti. Skrb grafične organizacije za onemogle člane je dokaz požrtvovalnosti grafičarjev. Iz statističnih podatkov moremo ugotoviti, da ima grafično delavstvo * svojih vrstah 38 članov invalidov, ki so skupno prejeli 552.539 Din letne podpore. Zato se ni čuditi, ako je na tem zborovanju eden izmed najstarejših aktivnih grafičnih delavcev g. Vinko Zajec upravečino ugotovil, da je le skupnost in povezanost grafičnega delavstva zajamčila vsakemu :-anu zas'užen pokoj. Iz obširnega blagajniškega poročila smo mogli ugotoviti, da so grafičarji polagali mnogo važnosti tudi ra ostalo organi-začno delo. Članstvo s svojimi prispevki učvrščuje še razne druge fonde, ki so orga- nizaciji za njeno delo in napredek in za obrambo delavskih koristi potrebni. Ti prejemki znašajo posebej novih 1,379.000 Dm Kako ogromno delo opravlja organ zac *amo v blagajniškem prometu, dokazuje dejstvo, da je celotni blaga jmiki >r »met za L 1933. znašal 3^88.082 ftin. Občni zbor je bil izredno Jivihcn spričo dejstva, da se grafično delavstvo nahaja tik pred mezdnim gibanjem. Referent o tem vprašanju g. A. Erjavec jc članstvu predočil važnost trenutnega položaja, v ka terem se grafično delavstvo glede na ol:ž nje mezdno gibanje nahaja. Sprejeti so bi.i soglasni sklepi, ki so bili izročeni p osebe komisiji, pooblaščeni, da sodeluje nn p<. gajanjih za novo kolektivno pogrKibo. as roma vodi mezdno gibanje sploh. Bistveno važna točka dnevnega reda je biLa izprememba pravil. Skoraj vs: pred logi k izpremembi pravil so bih po žlvahu debati soglasno odobreni ter iih je ciai-stvo sprejelo z navdušenjem. >:e orav posebno je članstvo odobrilo, da s»e začrn* končno tudi vdovam izplačevati nove znatno zvišane podpore. Pri volitvah so bili sog'asno zvolien po večini že znani funkcionarji. Tako :e b1.! za predsednika ponovno :zbran g, Drago tin Kosem, ki ie s tem prešel v 14 !etO rte pretrganega dela v organizaciji. : rr z* ;iaiu odborov znani grafični strokovni delavci gg. Krombholz Emil, Golmajer Metod. Tavčar Konrad, Ctber Ivan, Gomilček Flori jan. Hartman Alojz, Smerdelj Edvard. Pintar France i. dr. Vodstvo pisarne m blagajniška funkcija je bila vnovič zro.cn.-sekretarju g. J. Štrukelju. Občni zbor je zaključil podpredsrdnik g. Guzi na A. ob 3. popoldne s porivom članstvu, naj upošteva važnost vseh ns občnem zboru sprejetih predlogov m sode lujc za njihovo uresničenje. Nenadna smrt Kranj, 13. maja. V Cirčičah pri Kranju se je 10. maja pripetila nenavadna nesreča, katere žrtev je postal 51-letni posestnik France Stre-kelj. Mož je prišel opoldne precej pijan domov. S seboj je prinesel četrt litra žganja in sedel v kuhinji za mizo, a njemu nasproti je sedel sin Slavko. Začela sta se prepirati in oče je Slavku kakor tudi mlajšemu bratu Francu zabičeval. uaj pustita ženske pri miru. Tedaj mu je pa Slavko zabrusil v obraz: »Vi pa pustite žganje pri miru!« To je izbilo sodu dno. Ves divji je pograbil štrekelj krožnik vroče jrihe in gra treščil Slavku v obraa. Sin je zbežal pred razjarjenim očetom v sosedno spalnico, da se očisti, a kakor sršen je planil stari Štrekelj za njim. Na spolzkih, od juhe politih tleh mu je spodrsnilo in padel je tako nesrečno, da je z glavo udaril na srpodnja vratca štedilnika. Posledice so bile strašne, dobil je smrtno nevarno rano nad desnim očesom. Imel je 6e toliko moči, da se je dvignil, se oprl na mizo in pričel takoj nato močno hropeti. Domači so mu priskočili na pomoč in ga močiti s kisom, poklicali so pa tudi zdravnika dr. Bežka iz Kranja, ki pa žal ni mogel več pomagati, kajti Štrekelj je med tem že izdihnil. Včeraj okrog- 8. so prepeljali iz č?irčič krsto s pokojnim Strekljem v Kranj, odkoder se je vršil pogreb na mestno pokopališče. V zadnjem hipu, ko so pogrebci že spuščali krsto v grob, so pa orožniki preprečili pokop. Krsto so prenesli v mrtvašnico, kamor je prispela sodna komisija, se-stoječa iz sodnika dr. Benedika in zdravnika dr. Globočnika. Truplo je bilo obdu-cirano. Orožniki so aretirali Strekljeva sinova 231etnega Slavka in 221etnega Franca. __ Koncert v proslavo materinskega dne Da dostojno proslavi materinski dan — ker se pač brez glasbe ne da noben pomemben dan več obhajati — jt kolo Jugoslovanskih sester v Ljubljani s pomočjo Glasbene Matice v soboto, 12. maja ob 20. v veliki dvorani hotela Union«* priredilo koncert, ali bolje: akademijo z zelo raznolikim sporedom. Po skoro polurni _ zakasnitvi — občinstvo, sicer z-lo odlično, se je shajalo le rx>časi — je lepo prireditev otvorila s svečanim. zanosVtim govorom o svetem poslanstvu matere ga. Marija Vera, nato pa je mala Pirkmajerjcva Marjetica deklamirala ljubko »Voščilo materam«, ki je je nalašč v namen materinskega dne napisala A. Cernejeva. Najzanimivejša m najlepša točka večera je bil nastop šolskega orkestra Glasbene Matice pod vodstvom prof. Karla Jeraja. Močan godalni orkester je zaigral najprej III. in IV. stavek iz Ja-načkove Male suite za godalni orkester, nato pa cilclus Rumunskih plesov, če se ne motim, sestoječ iz sedmih številk. Bele Bartoka. Tako Janaček v svoji suiti, ie mnogo bolj pa Bartok v Rumunskih plesih zajemata iz zaklada narodne melodike in ritmike. Kratki, mesto kar fragmentarno učinkujoči plesni stavki so zelo mteresant" ni, melodično in ritmično pestri, narodno samonikli, spominja joči na glasbeno sorodnost vseh narodov, ki so bili prostovoljni ali neprostovoljni odjemalci vzhodne glasbene kulture skozi stoletja. Janaček in Bartok sta sijajna fnstrumentatorja, prof. Jeraj pa je znal iz svojega šolskega orkestra do potankosti izrabiti vse skrite in očite lepote partitur ter v dovršeni izbrušenosti podati obe deli, kar se je dalo naj dovršene jše. Po daljši pavzi — pavz je bilo v prvem delu čez in Čez preveč — je nastopilo troje, četvero otrok v štirih rajalnih nastopih iz ritmične šole g. Delakove. Izvajali so vsakokrat v drugih barvitih kostum-čekih ob spTemljevanju klavirja male ritmične pješice« Vojak in punčka. Kozaček, Španski ples in Glasbena groteska Živahni, gibčni, kakor srčkane cvetke skakljajoči otroci so bili deležni za vsak posamezni nastop velikih aplavzov. Drug5 del koncerta je v brzi razvrstitvi prinesel najorej pevski solo-nastop ge Marčec-Olup Mare, ki je prav lepo m gorko zapela arijo Marinke iz III. dejanja opere Prodana nevesta, Hristi-čevo »Elegijo« m Devovo Ptičko, gospe je sledil soprog g. Štefan Marčec s Pavčičevo Padale so cvetne sanje in Bipičkega make* donsko Griorjo. Slovenski vokalni kvintet si je Ubral dnevno primeren program. Zapel je Maškovo nežno »Pri zibelki« ter Hajdrihovo Siroto. Tej siroti je dodal si Aljaževo Siroto, ki je pač tudi ie airota iti tako smo v dveh Sirotah sLisali kar štrr sirote, kaT je bilo za nas sirote res dovol j dobrote. Z veseljem smo pozdravili ženslr zbor Glasbene Matice, ki je pod vodstvom svojega dirigenta g. Mirka Poliča in ob spremljevanju klavirja pod prsti Silve Kra-šovec razgibano in prijetno zaključil s Satt-nerjevimi ljubeznivimi »Dedek Krim«. »Gorska pripovedka« in »Kapelica« dobro in, upam, tudi koristno uspelo prireditev KOLEDAR. Danes: Ponedeljek, 14. maja katoličani: Bonifacij, Svetolik, pravoslavni l. mah. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: »Jennie Gh^rhardtt. Kino Dv**r: IS5e|o »e r>tp«*aTke 7-a Arru riko. ZKD: Carjev valček ob 14.30 v kinu Ma tiči. Kino Šiška: Mata Hari. Narodna galerija, občni abor ob 19. ▼ Narodni caleriji. Klavirski veter ruafc* s?la«bo peof. A Ravnika ob 18.80 v Filharmonični dvorani. DEŽURNE LEKARNE. Dane*: Mr. Bohiner, Rimska oeata 2*, dr. Kmet. Tyreeva cesta 41 tn Leus+Ht, RGoepoda Glem-bajevi< s Kraljem, Levarjem, Skrbin-skom, Jermanom, Železnikom in gg. Na-blocko in £ariDevo. Zač>tek predstave bo ub 20. Resnična ljabezen. — Če bi se kdaj omožiia, bi so samo iz ljiibezni. — Kateri trp rnoSldh ti pa najbolj ugaja ? — Najzaiiimivejši so bogataši. Veselje uslužbencev. — Kaj se pa godi danes pri vas, gospod ravnatelj, da so vsi uslužbenci tako veseli? — Pose t moje žene jih je spravil v dobro voljo. Veseli jih, ko vidijo, kako mi žena komandira. Resno je mislil. V krčmi kvartajo. Kvartač opazi, da mu sosed gleda v karte. Vstane in mu prisoli krepko zaušnico. Sosed plane pokonci in vzklikne: — Ste mislili resno? — Cisto reano. — To je vaša sreča, jaz namreč takih šal ne razumem. Ni prostora. — Mihec, pridi in sedi mi na kolena. — Ne morem, ker so že zasedena. — Kako to? — Trebuh sedi na njih. Razlika mod možem in ženo. — Ali veš, kakšna je razlika mci možem in ženo? — Ne. — Mož pravi skromno: >Jaz bi rad, ~-?Tia ps pravi vedno: »Jaz hočem.« *tev KS /SLOVENSKI NAROD«, dne 14. maja 1934 S'nn S. DANES PREMIERA! DANES PREMIERA! prekrasnega filma iz življenja mlade žene po romanu THEODORJA DREISERJ \ „JENNIE GERHARDT" v katerem igra glavno vlogo dražestna SVtVIA SIDNEVJEVA ELITNI KINO MATICA Predstave ob 4. in 93,4 uri zvečer. Nov Paramountov žurnal nam pokaže rudarsko katastrofo v Kaknju blizu Sarajeva. DNEVNE VESTI — Občni zbor Jugoslovensko češkoslovaških lig. Včeraj je bil v Beogradu občni zbor Jugoslovensko-ceškoslovaških lig, na katerem so bile zastopane po delegatih vse lige države. JC ligo iz Ljubljane je zastopal njen predsednik g dr. Egon Stare. Zborovanje je vodi! podpredsednik Momčilo Miloše vič. Po uvodnih formalnostih je '/pregovoril češkoslovaški poslanik na našem dvoru g. Wellner, ki je dejal, da 50 bile JC lige ustanovljene z namenom razvijati idejo bratske solidarnosti med obema narodoma. Ta cilj je treba imeti pred očmi zlasti zdaj, ko tudi naša dva naroda preživljata težke čase, ko je politični po]o?.&) povsod zapleten in ko nihče ne v?. lovipi paviljona F. kar obsesa skupaj preko 1500 k v. m razstavnega prostora. Razstavilo bo nad 70 tvrdk iz \»eh kraiev Slovenije, zlasti pa iz št. Vida nad Liubliano in okolice. Pohištvo, ki bo razstavljano, i* izdelano najskrbneje po osnutkih arhitektov v vseh variantah in penah ter solidno. Vsak razstavlialer jamči za uvo-je izdelke. — Prodaja starih artomobilnv in m<»to-rikljev se- bo vršila potom ustni ?ne licitacije dne 6. Hmija t. 1. pri Avto-komandi T V. armijske oblasti v Zagrebu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOl v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.) — Borza dela v Ljubljani sprejeme dva hlapca, kolarja, tri mizar}?, krojača, kra-varja in čevljarja. Interesenti naj se javijo v u rad .1. — 50od*totni popust na železnicah je dovoljen v<=^m posetnikom XIV. ljubljanskega velesejma. ki se vrši od 30. maja do 10. juniin. Za polovično voznino zahtevajte na Potajni blagajni posebno železniško izkaznico, ki rstflne 5 Din. — Oddaja poprarila dekorativno slikarskih del v katedrali v Djakovu se bo vršila potoni javne licitacije dns 30. maja t. 1. pri Dijecezansk-m i kaptolskem računarskom urpdu 11 Djakovu. fOglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Lj\ib-Ijani). — Nov grob. V cvetu let je umrl v solo* o v Ljubljani el«*ktrotf*h niski vajenec, brat nabira strojnega stavca g. Alojzij P r i h o M Č. Pogreb blagega mladeniča bo danes ob 1^. iz hiše žalosti na OJlincah na viško pokonališče. Blag mu spomin, preostalim naše iskreno sožalje! — Vremenska napoved prarf, da bo deloma oblačno, spremenljivo vre-me. Včeraj ie nekoliko deževalo v Ljubljani in v Mariboru. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 27. v Ljubljani 24.8, v Skoplju 24. v Maribora 23.2. Iz drugih krajev ni poročil o staniu temperature. Davi je kazal barometer v Ljubljani 759.5, temperatuTa je znašala 10.2. — Sestri Montel isroreni sodišču. V soboto je policija izročila sestri Julijo in Jo-žefino Montel. ki sta umorili trgovca Udino na ^ušaku. sodišča. Ker is preiekavn za- k1i;:čena in ugotovljene vse podrobnosti, je varfetno, da se bo razprava proti sestram vršila kmalu. — Naročen umor. Pred velikim senatom okrožnega sodišča v Osijeku se je zagovarala 02Ietna Ana Doražija iz Nuštarja, ki je pregovorila svojega nečaka kolarskega pomočnika Pavla Ruo^viČa iz Budrovcev pri Djakovu, da ie jmoril starko R020 Mikolfci-Čevo v Djakovu. za katero je morala Do-ražijeva skrbeti. 29. avgusta je Ručevič razbil šipo v Icuhinfi umorjerfk'* in se nato splazil v sobo. kjer je spečo starko toliko časa davil, da ie izdihnila. Nato ie vzel denarnico s 30 Din in pobegnil. Morilca so kmalu nato priieli in povedal je, da ga je na;ela teta. ki mu }e za umor obljubila 200O Din. MoTilec Je umrl med zasliševanjem v preiskovauT^m zapori na posledicah srčne kapi, a zločinska teta je bila v soboto obsojena na dosmrtno jeoo. I?, *J«*Mfane —lj Reklamni k orao. Uprava Ljubljanskega veles*jma namerava v času svoje letošnje razstave prirediti reklamni korzo do veles?jmskem prostoru in po nekaterih glavnih ulicah Ljubljane. Obhod se bo vrSil 2. iunija v popoldanskih urah ter 3. in 10. junija dopoldne. Obhod bo imel izrazit tr-govsko-reklamni značaj ter bo velikega pomena za industrijske, obrtne in trgovske kroge. Ta način uspešne reklame se prakticira tudi na drugih velesejmih. Na čelu vsakokratnega obhoda bo hirala godba. — Ureditev reklamnih vozil oziroma skupin je prepuščena okmeu udeležencev. Ker se je +a način reklame povsod dosl*j dobro obnesel. bo ta prireditev imela gotovo tudi pri nas novoljen uspeh. Prijave sprejema uprava Ljubljanskega velesejma od 26. maia t. 1. —lj Nastop koDservateriištov, gojencev klavirske šole prof. Antona Ravnika, bo drevi ob 18. v Filhermonični dvorani. 2e tretje leto prireia prof. Ravnik s svojimi goienci samostoine klavirske produkcije. Letošnja je tem bolj interesantna, ker se izvajajo izključno le klavirska dela ruskih .skladateljev in sicer od skladb lažje vrste do pravih koncertnih komadov. Ravnikova šola je priznano izvrstna in prepričani smo, da bodo imeli poslušalci drevi lep umetniški užitek. Zato vabimo k obilni udeležbi. novdarjamo. da je produkcija v Filharmo- rni dvorani drevi ob 18. Program kot -topnica stane 2 Din. —lj Na TV. gospodinjsko-gospodardki razstavi Zveze gospodinj :2ena v poklicu< ki ae bo vršila za časa spomladanskega velesejma od 30. maja do 10. jjnija v paviljonu >K«. bomo Slovenke prvič postavile poklicno posvetovalnico. Ne bo še to popolna poklicna posvetovalnica, kakor jo imajo že drugi narodi, vendar začetek bo, kjer bodo našle matere in učeč;« se mladina mar-sikak dober svet ter pregled v .ženskih po-klirih. Zveza aosnodinj povdarja, da ie veak poklic spoštovanja vreden, ako se opra vi ia z ljubeznijo in *s Batom odgovornosti. —lj Francoski violinist Robert Soetens bo izvajal na svojem koncertu v četrtek ob 20. naslednja dela: Mozart: Koncert št. 7, Ct^ar Franck: Sonata, Debussv: La Fille au\ dieveix de Lin in Minstrels. dalje Milhaud: Le Printemos. končno še Ravel> vo rapsodijo Tzigane. Na klavirju ga bo spremljal prof. Marijan Linovšok. Preprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. DO PETKA zvečer oddane obleke v kemično čiščenje, plisiranje, barvanje, pranje in svetlolikanje perila izgotovi sigurno do binkošti TOVARNA JOS. REICH 4562 —lj Prodaja govejih kosti. Dne 19. maia t. L se bo vršila pri komandi 4. planinskega bataljona v Ljubljani javna ustnima licitacija za prodajo 900 kg kosti. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.) —lj Zveza gospodinj opozarja na predavanje milarne >Hubertus« v Celju o pranju volnenih oblek, volnenega perila itd., ki bo iutri v torek ob 4. popoldne v njenih prostorih. Breg št. 8. —lj Redna javna seja ljubljanske občinske uprave bo v sredo dne 16. t. m. ob 17. v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu so naznanila predsedstva, odobrenje zapisnika zadnje seje, poročila finančnega, gradbenega in personalpo-npravnega odseka in tajna seja. — 1? Društvo »živalca« že pridno pripravlja razstavo na velesejmu. Ta razstava bo zelo živa in pestra, saj bo pokazala vse vrste malih živali, tako perutnino, kjnee, golobe, bobre, govoreče oapige, male papige, mucke, morske prašičke, opice itd. Poskrbljeno ie. da se ooknžejo tudi razno živalce, ki Še niso bile razstavljene in bodo torej predmet posebnega občudovanja. —li Nocojšnja produkcija drž. konzervatorija, gojencev 2. prof. Antona Ravnika, se prične iz tehničnih ralogov ob pol 7. in ne ob 6.. kakor je bilo objavljeno. —lj Predavanje o Radionu. Gotovo so že vso gospodinja čule o Radionu. Mnoge ga stalno rabijo, le malo pa jih je. ki popolnoma poznajo vse njegove odlike. Na predavanjih, ki se vrše te dni v kinu Ideal, se nudi vsem cen'enim gospodinjam prilika, da se na Mgoden in zanimiv način seznanijo s tem samodelu.fočim pralnim sredstvom. Na teh predavanjih se tolmači, kaj je Ra-dion in kako se z njim pravilno pere. Demonstriralo se bo poizkueno pranje z Radionom, za zabavo bodo skrbeli razni filmi kulturne in šaljive vsebine. Vabimo vse cenjene gospodinje, da se blagovolijo udeležiti tega zanimivega predavanja. Vstopnina je prosta. Prostori se na željo rezervirajo dopoldne pri blagajni. Začetek predavani popoldne ob 14., zvečer točno ob 20. —lj Redni občni zbor Narodne galerije bo drevi ob 10. v Narodni galeriji. na, pa tudi dru«! poljoki pridelki bodo slabo inpadili, če ne pride ob pravem času dež. Za sedaj kaže edino dobro še sadje. — Nočni napad. Preteklo noč so ne-acani storilci napadu 30ietnega delavca Martina Vera iz Zet al, k« se je vračal domov. Napaden j« bil v Milini Štefan-ciozove goatiine na Ptujski fori in ca je napadalec hudo ranil z nožem, tako da mu je poškodoval ledvice. Prvo pomoč mu je nnddl adravnlk dr. Peče, nakar so ga prepeljali v ptujsko bobritaico. Z Jesenic — Glavna skupščina Olepševalnega društva. V sredo zvečer se je vršila v salonu | pri Tancarju zelo dobro obiskana letna i glavna skupščina Olepševalnega društva, j Predsednik društva g- Pibrcvec Leon je i ugotovil sklepčnost, pozdravil vse navzoče ] ter v jedrnatih besedah orisal delovanje društva v minulem letu ter vzpodbujal članstvo, zlasti pa tajnika in blagajnika k intenzivnejšemu delu. Tajnik g. Lojze Po-ženel je poročal, da šteje društvo okoli °0 članov, da je med letom zasadilo ob Prosvetni cesti več kostanjevih drevesc, namestilo 2 novi vrtni klopi ob poti za Mirco !n dve klopi na pokopališču. Namestila se bo ob Prešernovi cesti vremenska hišica ter se deia na tem. da se čimprej zgradi javno stranišče in uredi prepotreben tržni prostor. Za predsednika je bil ponovno ^voljen g. Pibrovec Leon, za podpredsednika ga. Justa dr. Marčičeva in Torkar France, za tajnika g. Poženel Lojze, blagajnika Tan-car Davorin, gospodarja Ažman Konrad, v odbor pa je bil izvoljen poleg prejšnjih na novo mestni inženjer g. Peruzzi Stanislav. Iz Laškega — Brivnice bodo ob ponedeljkih zaprte po sklepu brivskih mojstrov na sestanku dne 7. maja v Trbovljah, če bo obrtna oblast privolila. S te-m bo zadoščeno tudi "»Inšpekciji dela1? odnosno zakonu o zaščiti d-- I lavcev. s katerim so bili brivski mojetri v j stalnem konflikti. — V prijateljski t^kmi med SK Laško in SK Celje v četrtek na tukajšnjem igrišču >Lava< so zmagali Celjani e 5:3. V aploš-nem je igralo oboje moštvo tako v obrambi kakor v napadih odlično, vendar pa so zamudili Laščani par lepih prilik s prešibkimi streli, kar je bilo odločilno za zmago Celjanov. Sodil je g. Oberlindner vseskozi stvarno. — Strelska druiina prične jutri ostro streljanje na dosedanjem erreljišcu. Streljalo «e bo vsako nedeljo in praznik od 14. do 17. Revmatizem, išias zdravi termalno kopališče Dolenjske toplice Zdravnik: Dr. R. Rožič, dos. šef zdravnik Slatina Radenci. Penzija in kopeli: I. razr. Din 65.—. II. razr Din 50.—, ITI. razr. Din 35.—. Julij—avgust Din 5.— pribitek. Pošta Toplice pri .\'ovem mestu. 148 Iz Celja Pri prehlajen ju, hripi, vnetju v vratu, oteklih mandljih, živčnih bolečinah, trganju v udih storite dobro, če poskrbite za vsakdanje izpraznenje črevesa s tem. da popijete pol čaše naravne »Franz Jose-fove« grenčice. Po sodbah univerzitetnih klinik se odlikuje »Franz Josefova« voda radi sigurnega učinka pri prijetni uporabi. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ptuja — Prve črešnje na trgu. D«mes so 6e pojavile na ptujskem živilskem tngu prve domače črešrnje, ki so jih kmetje iz okolice prinesli v številnih košarah, črešmje so za enkrat še drage, prodajajo jih merico po 3 Dm, pri branjevcih pa k« po 12 Din, pričakovati pa je, da bo cena že v kratkem padla, ker je letos izredino ve-Hko čredenj. — Krava jo je pohodila. 841etna uiit-karlca Terezija Planinšek iz Pleter je bila zaposlena v hlevu pri krmljenju krave, ki pa jo je naenkrat popadla, tako da se Je ženica mahoma znašla pod njo. Zadobila je težke notranje poškodbe ln velike rane po nogah, prsih In rokah. Psrepeljana je bila z reševalnim avtom v ptujsko boJmico, kjer so tudi ugotovili, da ima zlomljeno levo nogo v stopalu. — Prva slovenska starokatoli&ka maša v Ptuju. Na praznik Vnebohoda se je j vršila v ptujski dvorani Glasbene Matice ! prva služba božja v našem milem materinskem jeziku. — Ledeni možje so se letos slabo obnesli in niso prišli do veljave. Pri nas vlada že drugi mesec velika vročina. Kmet je pričakoval, da bo dobil v tej dolg"! d'ofbi. ko je bil brez dežja, vsaj ob ledenih možeh neKaj dežja. Toda to pot so ostali ledeni možje trez dežja ln tudi dnevi so bili tonli kakor sredi poletja. Suša se ie zelo pozna. Kmet že sedaj tarna, da ne bo Imel zadostno množino se- —c Razmere na delovnem trgu. Pri ekspozituri javne borze dela v Celju se je od 1. do 10. t. m. na novo prijavilo 25 tvreziposeLnah 114 moških in 11 žensk), delo je bilo ponujeno za 17 oseb (9 moških ln S žensk), posvetovanj je bilo 11 (za 8 moSkih ln 3 ženske), odootovalo je 13 oseb (6 moških in 14 žensk). Dne 10. t. m. je ostalo v evidenci 562 breaposelnih (528 moških in 34 žensk) napram 584 (537 moškim in 47 ženskam) dne 30. aprila. Delo dobijo: po 1 vrtnar, kmčar, slaščičar In hlapec, 3 privatne kuharice ter po 1 hotelska kuharica, služkinja in postrežnica. —c Nesreča pri gradnji hiše. Te dni je padel pri gradnji neke hiše težak hlod na 551etnega delavca Miho Brčmika iz L#oč in mu zlomril nogo. Ponesrečenca so prepeljali v celjsko 'bolnišnico. —c Opozorilo vojaškim obveznikom, rezervnim oficirjem in dajalcem prevoznih sredstev. Mestno načelstvo v Celju opozarja vse vojaške obveznike od 18 do 50 let in vse rezervne oficirje, da morajo vsako izipremenitev bivališča javiti vojaškemu referentu na mestnem načelatvu. Lastniki konj, voz in dvokoles pa morajo javiti izprememibe glede bivališča ali pa, če ao prodali ali kupila konje, vozove in dvokolesd, odnosno, če jim je živina poginila. Kršilcn teh predipisov bodo kaznovani po zadevnih predpisih Iz Črnomlja — Sadjerejaki tečaji. Sresko načelstvo je priredilo v krajih, kjer uspeva kostanj več tečajev za precepljevanje «5 cepiči debeloplodnega maroni-kostanja, ki jih jc dala brezplačno na razpolago kr. banska uprava. Tečaje je vodil srt6ki kmetijski referent ob sodelovanju šolski h upraviteljev gg. Carlija v Taljčjem vrhu in Kravoea na Vinici in jih je bilo prirejenih 7. Vršili so se dne 15. aprila v Dira-ratušu ln v Ručettii vasi. dne 30. aprila na Taljčjem vrhu in v Petrovi va*i ter dne 6. maja na Rožamcu. Precepljeno je bilo lepo število dreves domačega kostanja ter bo v nekoliko letih dovolj cepi-čev na razpolago za širjenje te odlivu e vT«te (kostanja, ki prav dobro uspev.ijc v tukajšnjem za kostanj, oreh, breskev, marelico, črećnjo in drugo sadno drevje ugodnem podnebju. Tečaji so bili prav dobro obiskani, zanimanje je bilo veuko, !e zaL da Je tako hitro zmanjkalo cepičev. Zahvala gre kr. banski upravi, ki Je te koristne tečaje omogočila. SPORT _ Balkanske igre v Zagrebu. 2e nekaj let manifestirajo vs« balkanske države za idejo anorta na vsakoletnih Balkanskih igrah, kf^r ee zbere ev»t najboljših športnikov na Balkanu. Vse dosedanje iiire so bile v Atenah, v klasičnem helensketn stadionu, !e*os pa je zadela čast prireditelja r.ašo državo. Težko nam bo storiti, kar i-3 naredil pniateljeki grški narod. Tisočletna starn tradicija ie Grkom omogočila, da so priredili te isre tako. da so lahko nanje ponosni. N- bomo iih moeli prekositi, nimamo voiircstnesa stadiona, kot ga imajo oni, naša javnost še ni tako športno n'ivdusona. Zato ie dolžnost vsakogar, da do svojih na .boljši h moreb Driiueva. da bomo Jajro-sloveni častno rešili nalogo, ki so jo nam naložili Zopet dve žrtvi planin? L}uU|an2aita Jožefa Stareta in jurista Vovka pogrešajo že deset dni Ljubljana, 14. maja. V soboto 5. maja sta se odpeljala iz Ljubljane 21-letni slikarski pomočnik Jože Stare, sin znanega slikarskega mojstra Jožeta Stareta z Galjevice 116, in pa jurist Vovko, stanujoč pri šefu davčne uprave g. Starinu na Dolenjski cesti. Fanta sta doma povedala, da gresta v Kamniške planine, in Stare je očetu dejal, da se bo najbrž vrnil že v ponedeljek. Rekla sta, da pojdeta na Kamniške planine, vendar nista točno povedala, kam. Baje sta bila namenjena na Veliko planino, po drugi \Terziji pa sta hotela nesti venec tja, kjer se je lani ponesrečil Sandi VVissiak. oziroma kamor so mu vzidali spominsko ploščo. Od takrat je minilo že 10 dni, toda mladeniča se še nista vrnila in tudi ni nobenega glasu o njima. Njuni svojci so seveda za fanta v velikih skrbeh, saj nista bila založena s provijantom in tudi ne z denarjem za daljše bivanje v planinah. Kolikor je mogel izvedeti Sta-retov oče, sta baje najela pastirsko kočo na Mali ali Veliki planini, v kateri sta se mudila več dni. Nekateri domne- vajo, da sta morda fanta napravila z Velike planine izlet čez Konja na Koro-šico, morda sta tudi tvegala naskok na Planjavo, Brano ali pa Kamniško sedlo. To je pa zdaj, ko se neprestano trgajo in rušijo plazovi, smrtno nevarno. Od 5. maja naprej so tudi divjale v Kamniških planinah silne nevihte, dež se je menjal s snežnimi meteži. Morda sta mladeniča zašla v snežni metež in si nista vedela pomagati, a najbolj verjetno je, da ju je zalotil in potegnil s seboj plaz. Kmetje sicer zatrjujejo, da so fanta videli v neki pastirski koči na Mali planini, toda neki lovec iz Ljubljane, ki je minuli teden lovil na nasprotni strani, pravi, da ni bilo v koči nikognr. G. Stare je obvestil SPD in prosil za informacije ter za eventuelno pomoč in reševalno ekspedicijo. Planinsko društvo je že poizvedovalo na vse strani, pa ni moglo o usodi mladih turistov ničesar zvedeti. Kdor bi ju videl ali kaj izvedel o njima, naj takoj sporoči staršem ali pa SPD v Ljubljani. Zopet težave z Ljubljanico Materijal izvažajo po vzpenjači, ki obratuje prepočasi Ljubljana, 14. maja. Ljubljanica je zopet v ospredju zanimanja. Ni ie živahno v nji, k>er marljivo sučejo iorate številni delavci, temveč tudi na njenih bregovih, kjer se sestajajo neprestano »komisije« iz vrst pristnih Ljubljančanov, kd zavzamejo ob vsakem ljubljanskem dogodku in pojavu svoje- stališče. j Pri Čevljarskem mostu zo zgradili močan betonski jez. nad njim pa Še nasuli debel jn v:sok nasip, ki je podprt z močno leseno steno, da ga voda ne more potisniti v zaprti del struge. Tako so dobro izolirali odsek struge, kjer delajo. Strugo so začeli rogla-bljati od jezu navzdol. Poglobili bodo okrog 400 m struge v dolžini, proga, po kateri izvažajo material na breg, ;e pa dolga okrog 500 m- Delo bi lahko pospešili baš zaradi tega, ker ie stavbna železnica kratka, da lahko hitro izvažajo nakopano blato. Vendar ne gre vse tako gladko, kakor bi bilo pričakovati. Vzpenjača obratuje nekoliko prepočasi. Dokler je odvažalo materijal okrog 30 voznikov, ni bilo zastoja, ker }e bilo vedno dovolj materijala na bregu. Sedaj odvaža materijal 46 voznikov. Izkazalo se je. da jih je preveč, ker jih mora polovica skoro vedno čakati. Davi je bil na Sv. Petra nasipu nenavaden park tovornih vozov. Nad 20 voznikov je čakalo na materijal. Nabrežje je bilo tesno zatrpano z vozovi. Sv. Petra nasip je zaprt za vozni promet od tro-mostja do jubilejnega mostu, kar je neobhodno rotrebno, saj bi se tudi nihče ne mogel preriniti z vozom skozi med vozovi, ki se ustavljajo ob vzpenjači. Kmalu pa ne bodo mogli mimo niti pešci, če bo neprestano takšen naval na nabrežju, kakršen je bil davi. Meščani so ostri kritiki, zato seveda tudi kritizirajo, da vozniki odvažajo prepolne vozove materijala. Blato pada z vozov skoro po vsej roti od vzpenjače do starega pokopališča. Pri enkratnem odvozu mora namreč voznik odpeljati kubični meter raščenega materijala, dočim se zemlja pri kopanju zrahlja in je je približno poldrugi meter. Voznik, ki ima sla-oe konje, težko spelje zvrhani voz in gledalci imajo dovolj prilike, da lahko pomilujejo živali. Toda največja težava z odvažanjem materijala je na kraju, ob starem pokopališču, kamor odvažajo blato. Jamo zasipavajo od kraja proti sredini, zato ie čedalje daljša pot po nasipu, ki je še zelo mehak in se vozovi globoko udirajo kljub temu, da podlagajo pod nje deske. Cešče tudi zagazi konj v blato skoro do trebuha. Zadnjič je voznik s težavo srravi! konja na trdna tla. ko se mu je že začel ugrezati v blato. To so pa težave z Ljubljanico, s katerimi meščani niso neposredno prizadeti. Cim so delavci začeli poglabljati strugo, so se nekateri meščani začeli bati, da bodo trpeli temelji njihovih hiš, ki stoje ob Lju-bljanici. Ljudje so prejšnje tedne . strahom ogledovali razpoke hiše na Dvornem nasipu ter napovedovali katastroto. Hiša je res zelo razpokana. toda že deli časa in najbrž ne zaradi regulacijskih del. Sicer pa doslej niso še niti kopali v strugi ob tisti hiši. Bojazen je torej povsem neupravičena. v resnici so pa meščan; prizadeti in ne malo. ker stoji v strugi od jubilejnega mostu do konca Kodeljevega smrdeča brozga, ki okužuje zrak v vsem vzhodnem delu mesta! In ne samo tam, celo na živilski trg je začel prodirati smrad, odkar je vroče. Neznosen je smrad baš ob bolnici. Ljubljana trpi zaradi Ljubljanice že tri leta poletne mesece, že tri leta imamo v mestu ogromno, odprto greznico. To ra samo ugotavljamo, kakor da se ne zavedamo, kakšen strašen greh zoper zdravstvo je to in kako tudi trpi ugled mesta zaradi tega, kajti kaj tako Škandaloznega pač ni nikjer na svetu. Ker je struga Ljubljanice zaprta in ker ;e v spodnjem delu že poglobljena, dočim v Gruberjevem prekopu voda teče, 'brozga iz Ljubl'anice ne more odtekati. Vodni tok Gruberjevega prekopa namreč zadržuje gnojnico v Ljubljanici. Kanali neprestano bruhajo nesnago v strugo, zlasti glavna kanala pri šentpetrskem mostu. Brozga, namestu, da bi odtekala, zastaja v strugi ter sega tem dalje više v mestu, čim višja je. Ob vročini se gnolnfca pari in zvečer, ko se začne zrak regulirati ter zapiha sa- pa od struge, smrdi zlasti v vzhodnem de.u mesta tako strašno, da morajo imeti ljude hermetično zaprta stanovanja. Menda ni treba še posebe.1 iK.glašat . kaj pomeni stoječa gnojnica t:k ob bolnici, sicer je pa treba upoštevat; tudi šc zdrave ljudi v okolici Ljubljanice. Izredno srcli' smo imeli, da še ni izbruhnila epidemija v teh letih. In kdo bo odgovoren, če se t Še zgodi? Mariborski teden in obrtništvo Maribor, II aa »Mariborski teden« naj bi zamenja! bivše mariborske obrtne razstave, ki so bile zanimive in se je njihov sloves raz>iri šc celo preko meja. »Mariborski teden« po življa kot stalna prireditev tujski promet in gospodarski razvoj mesta. Vendar pa bi bile dosedanje pridobitve še bolj dosegale svoj namen, Če bi merodajni kroqi povabi' k sodelovanju vse one panoge, ki bi mogle zapolniti morebitne vrzeli. V prvi vrsti h moralo sodelovati naše obrtništvo, na ki terega se je često pozabljalo ali pa so ga v zadnjem trenutku povabili. V slednjem primeru se obrtniki niso mogli odzvati, ker svojih izdelkov ne morejo kar čez noč iz delati. Obrtništvo bi morali pritegniti k sodelovanju in ga na to opozoriti pravo časno, to je takoj po prireditvi, tako da h: se mu dala prilika izgotoviti izdelke v ča su, ko nima drugih nujnih naročil, najbolj še pozimi. Pri tem je treba paziti, da sc obrtništvo v teh težkih gospodarskih p r i l i kah s sodelovanjem ne zadolži. Svetovati mu je treba, kasne predmete naj bi ra/ stavljal. (.'mestno bi bilo, da bi se namestu običajnih razstav uvedli obrtni sejmi, n: katerih bi razstavljalci svoje izdelke tak<>' prodali. V sedanji odbor »Mariborskega tedni bi bilo treba kooptirati zastopnike produk tivnih slojev ter urediti nekak obrtni in tehnični odsek, v katerem bi bil zastopan po en arhitekt, obrtno^strokovni učitelj tei en obrtnik. Ta odsek bi dajal obrtniko*. inicijative in nasvete, po potrebi pa kakšne risbe. Obrtništvo bi se moralo omejiti 1«. na manjše in cenejše takoj prodajne izdel ke. Mizarji bi naj n. pr. namestu dragih in v sedanjem času težko prodajnih spalnic ter jedilnic izdelovali manjše izdelke kakor posamezne stole za glasovir, kuhinje predsobe, stojala za cvetlice, knjige, obe šalnike za predsobe, omarice za knjige, mizice itd Vse to bi vodil tehnični odsek Povdarjamo, da bi to mestne in tudi zuna nje obiskovalce zanimalo bolj kakor vrti Ijaki in pa čifutski prodajalci raznih pa tentov. Na ta način bi se zainteresiralo v«e obrtništvo, ki bi gotovo doprineslo svoj obulus k uspehom teh prireditev. Poboj s smrtonosno Kranj, 13. maja. Včeraj zjutraj je kot običajno pridel 2f>-letni Dagarin Anton iz Drulovke v tukajšnjo barvarno in kemično čistilnico >Ko-liajs« na delo. V tvornici pa je že bil tudi tu zaposleni 23-letni Čudež Ferdinand. Cim ga je Dagarin opazil, je skočil k nJemu in ga nahrulil: »Kaj sri ti včeraj govoril ?c Dagarin ni čakal odgovora, temveč Je Čudeža pričel obdelovati s pestmi po glavi, ga vrgel na tla in pograbil v bližini ležeči lesen drog in Čudeža z njim udaril par-krat po hrbtu in glavi tako močno, da je slednji obležal in se ni več zavedel. V tovarno je bil takoj pozvan okrožni zdravnik dr. Novoselski, ki je ugotovil, da je dobi! Čudež smrtonosen udarec na desni strani lobanje tik nad očesom in na sence, kjer se pozna velika podplutba, da je najbrž počena lobanja in so pretreseni možgani. Ker je bilo Cudeževo stanje kritično in se kljub injekcijam nI zavedel, Je bil pozvan rešilni avto tuJkajftnje gasilske čete, ki je odpeljal nezavestnega Čudeža v ljubljansko bolnico. Medtem je prispela na mesto tudi orožniska patrola in ugotovila dejanski stan. Dagarin je, brž ko Je Čudeža pobil, hitro krenil za Savo proti bližnjemu gozdu, kjer pa ga je orožniska patrola dohitela in aretirala. Dagarin je dejanje pri aretaciji priznal in kot povod za svoje strašno dejanje navedel, da ni mogel kar tako prenesti surove žalitve, ki jo jc čudež dan poprej prizadejal Dagarinovi ženi. Prav je. da se mož potegne za svojo ženo in brani njeno čast, toda v naših ča3ib in civiliziranih krajih je treba za to uporabiti menda dovoli učinkovito sodno pot ne pa da bi si vaakdo sam krojil pravicr in iskal zadoščenja in morda za n^prerr šljen« besede oropal žalilea njegove n? dragocenejše dobrine — življenja. ycra.ii %. Ponson đu Terrail: 21 Lepa Židovka Roman. Prijeli so se za roke in krenili proti utrdbam Chateau-Rouge, kjer je stalo v vrsti kakih šest manjših krčem. Kmalu jih je dohitel četrti plemič. — Hej, gospoda, — je zaklical že od daleč, — nikar tako ne bežite! — Saj to je naš Coarasse, — je vzkliknil Castraisanec. — Na razpoia, sem vam, prijatelji. Kam se pa vam iaKO mudi? — Na polič vina. — Potem takem grem pa z vami. — Jaz sem pa mislil, da ste na plesu, — je pripomnil chevaiir de Caste-rac — In midva tudi, — sta pritrdila druga dva. — Saj se baš vračam s plesa, — je odgovoril grof. — Tu je še moje vabilo. — Kaj, s plesa že prihajate? — In vse kaže, da se ne vrnem več tja. — Kaj se vam je tam kaj pripetilo? — Kaj še! — Torej ne plešete? — Baš nasprotno. V menuetu se nikogar ne bojim. — Potem pa res ne razumem — Morda pa ni na plesu lepih dam? — Vse plesalke so lepe, naravnost dražestne. — Potem takem pa ne razumem, — je pripomnil Galaor, zakaj... — Zakai sem odšel s plesa? — Da. — Odstopimo malo od teh vrat, dragi prijatelji, potem vam pa povem ne samo, zakaj sem prezgodaj odšel s plesa, temveč sprožim tudi predlog ... — Predlog? — je ponovil Clodion. — Da, predlog, ki vam bo ugajal. — Ah, ah! — je vzkliknil Galaor. — Zali bog, — je vzdihnil guvernerjev nečak, — če bi bila moja nevesta ... — Oprostite, dragi prijatelj, — je nadaljeval grof de Coarasse, — nikar ne pozabite, da govorim zdaj čisto resno. — Potem je pa to nekaj čisto drugega, — je odgovoril guvernerjev nečak presenečen nad grofovim glasom. Ta čas so prispeli do jarkov v Chateau-Rouge in zavili so v krčmo »Pri modri hruški«. Krčma je bila prazna, samo krčmar je dremal za pultom. Coarasse je sedel za mizo v najtemnejšem kotu in naročil vina. Clodion je pa vrgel na mizo tolar. Krčmar je prinesel vina, pobral denar in se vrnil za svoj politi pult. — No, dragi prijatelji, — je začel Coarasse z zamolklim glasom, — kot pravi Gaskonci smo si povedali vsak svojo zgodbo, pobahali smo se medsebojno s svojim bogastvom, pomenili smo se o svojih gradovih in vsi dobro vemo, kako je treba to razumeti. — Nadaljujte. — je dejal Galaor suho. — Kar se tiče mene, — je pripomnil guvernerjev nečak, — mislim, da... — Kar se tiče vas, lahko mirno pijete. Na svojo nevesto pozabite zelo hitro. Coarasse je obmolknil, čez nekaj časa ie pa nadaljeval: — Iz vsega tega lahko razvidimo, dragi prijatelji, da smo vsi plemiči, da imamo ostre meče, mnogo častohlepnosti in malo denarja, ter da smo prišli v Bordeaux za svojo srečo. — Res >e! — je vzkliknil Clodion de Main-Hardve. — Smo tu sami in ni nam treba prikrivati resnice. — Res je! — Ta sreča je nam prekrižala pot snoči. — je nadaljeval grof de Coarasse, — in sicer v podobi mladega plemiča, ki smo se z njim seznanili v krčmi »Pri treh zajcih« in ki je bratranec najmogočnejšega moža v Bordeauxu. — Da, grofa Filipa de Blossac, — je pripomnil Agemanec. — To je nam že znano. — No, prijatelji, jaz vam pa hočem predlagati, da se vsi štirje pridružimo usodi groia Filipa potom njegovega bratranca, našega prijatelja Raoula. — Oho! — je vzkliknil Ciodion, — ta misel se mi pa zdi kai imenima! — Izborno! — je pritrdil Galaor. — Ali bo pa grof potreboval nase usluge? — je vprašal dozdevni guvernerjev nečak. — Po mojem mnenju jo bo zeio potreboval. — Povejte, kaj mislite, — mu je prigovarjal Galaor. — Morda poznate pregovor, ki pravi, da potrka sreča v človeškem življenju na vrata samo enkrat in da je torej tem slabše za tistega, ki ji ne odpre. — Vi torej mislite, da trka sreča na naša vrata! — Vsaj domnevam, da je tako. — In zakaj? — Cujte torej. Časa na plesu nisem tratil, slišal sem tam mnogo pogovorov, iz katerih sem posnel marsikaj zanimivega. — No na primer? — Gotovo vam je znan izvor moči grofa Filipa. — Seveda nam je. — Grof je zato tako vpliven, ker je ljubček markize de Beauseiour. — Prav pravite! — Toda kot tak ima mnogo zagrizenih sovražnikov. — Razumljivo. — In jaz sem prepričan, da se snuje proti njemu cela zarota. Markiza je zelo lepa in ... — V Bordeauxu gotovo ni plemiča, — se je oglasil Galaor, — ki bi ne bil zaljubljen v njo. — V kolikor sem mogel razumeti, — je nadaljeval Coarasse, — je grof Filip de Blossac v tem primeru nekaj zagrešil... /Vlenda je markizi lagal... Baje ima v mestu drugo ljubico. — Ni mogoče! — Njegovim sovražnikom gre zdaj v prvi vrsti za to, da izslede njegovo ljubico in doprineso markizi dokaz, da jo je grof Filip res izdal. — In kdaj hočejo to storiti? — Nocoj sem zvedel za zelo skrivnosten sestanek, ki ga je obljubila nekaterim prijateliem. — Kdo? — Neka maskirana dama, ki bi bila prav lahko sama markiza de Beause-jour. — In dotični sestanek? — Je bil določen za drugo uro po polnoči. Galaor de Casterac je pogledal na uro, ki je glasno tiktakala na nasprotni steni gostilniške sobe. — Pol ene je šele, — je dejal. — Torej imamo še dovolj časa za razmišljanje. Umolknil ie. potem pa nadaljeval še tiše: — Na sestanek je povabljenih najmanj trideset gospodov. — Kam pa? — V drevored d' Amour. blizu cerkve. — In grof sam ničesar ne ve o tem? — Ničesar. — Morali bi ga bili obvestiti o tem. — O ne, — je odgovoril Coarasse. — Priznati boste morali, da je bila moja misel mnogo pametnejša. — No? — Najprej mi dovolite, da naročim nekaj steklenic starega vina. Grof de Coarasse ie poklical krčma rja in v nepopisno presenečenje svojih treh prijateljev ie položil na mizo pištolo. — Pa vendar ni obogatel? — ie pomislil guvernerjev nečak. XII. GASKONADE Ko je prinesel krčmar naročeno vino, ie grof de Coarasse v dušku izpraznil svoj vrč in nadaljeval: — Gotovo boste priznali, da je moja ideja imenitna. — Govorite! — Najprej moramo domnevati, da je zašel grof Filip de Blossac v veliko nevarnost, ki smo io odvrnili od njega. — Imenitno! Japonci — Prtisi vzhoda Japonci se smatrajo za najboljše ljudi na svetu in ho če jo podjarmiti vse narode V pripovedovanju o Japoncih smo prišli zadnjič do njihove armade. Prototipi japonskih ladij so iz angleških ladjedelnic. Zdaj grade Japonci ladje sami in tudi podmornice. Orožarne in municijske tovarne obsegajo celo industrijo, v njih je zaposlenih na tisoče delavcev. Japonsko pehoto so izvež-bali Nemci. Pruska vojaška dresura je bila na Japonskem takoj kakor doma in kmalu se je še izpopolnila ter prilagodila japonskim razmeram. Japonska armada je dobra. V ilustracijo: Neki japonski inženjer je izumil torpedo, ki vanj zleze človek, se zapre in ga upravlja naravnost proti sovražni ladji. Vojno ministrstvo je zahtevalo 500 dobrovoljcev. Priglasilo se jih je več tisoč. Mož, ki zleze v torpedo, je seveda zapisan neizogibni smrti To je duh japonske vojske, to je nova blaznost smrti, novo samouničevanje, kakor ga je poznal islam. To ie bušido. kar pomeni vojaška pot. Na to pot vojaške morale so krenili japonski srednjeveški roparski in ne-roparski vitezi, samuraji. Ali more človek pri nas razumeti, da si le malo užaljen Japonec razpara trebuh in da mora isto storiti tudi tisti, ki ga je raz-žalil. če hoče rešiti svojo čast? To ni več preziranje smrti, to je nihilizem, to je Azija. Vojaški stan je na Japonskem prvi in najčastnejši. Nikjer na svetu ni vojska tako visoko v časteh, kakor na Japonskem. Tudi tehnično je japonska armada dobro opremljena. Najboljše je tam. kjer ne odločuje individualnost. Japonsko letalstvo je dobro, toda ne sega nad povprečno višino. Pač je pa izborna pehota. Seveda se svet zdaj najbolj zanima, kako bi bilo, če bi se spoprijeli japonska in sovjetska armada. Svet je vajen precenjevati japonsko armado, ker je pred 30 leti tako lahko premagala rusko in ker ie nedavno brez posebnih izgub vkorakala na Kitajsko. Toda na Kitajskem je bilo tako, kakor da bi šel človek z revolverjem proti prazni roki. Japonska armada se zlasti odlikuje v strelskih jarkih. Pomisliti po moramo, da bi bila vojna na Daljnem vzhodu partizanska vojna. Japonci bi ne mogli prenesti silnega mraza v Mandžuriji in Sibiriji. V Evropi bi bili Japonci najboljši vojaki, na Daljnem vzhodu bi jih pa po začetnem umiku kot strategični nujnosti sovjetska armada prekašala. O Japoncih pravijo, da so Prusi vzhoda. To ime se jim zelo dobro prilega, saj so enako navdušeni za militarizem in za vojno, kakor so bili Nemci. V srednjem veku je bila pa druga država, s katero imajo več skupnega, namreč Asirija. Tudi asirski sužnji so polagali temelje vojaški nadmoči, tudi Asirci so asimilirali vse od tehničnih pridobitev do površnega presajanja kultur. Morda se bo kdo spodtaknil ob besedo »sužnji«. Toda pozabiti ne smemo na vojno mesa z rižem. Večina Japoncev dela za prgišče riža in za golo življenje, da bi bilo vsega dovoli za primer vojne. Japonci so tipični osva-jalni narod, dediči usode Asirije in mongolskih hanatov. Bojeviti in osvajalni so bili že prej, zdaj se pa sklicujejo še na gospodarsko krizo kot posledico preobljudeno-sti. Toda rudi Kitajska je preobljudena, a Kitajci so se razkropili po vsem svetu, ne da bi se organizirali v vojaško kasto. Zdaj, ko imajo v rokah Mandžurijo. Džehol in Šahar, imajo Japonci dovolj prostora in se ne morejo več sklicevati na potrebo po ekspanzivno-sti. V nove vojne jih silita rasizem in fašizem Rasizem zato. ker se smatra- GOSTILNIČARJI! Od plemenitih štajerskih vin: mozler, rizling, burgundec, silvanec, Traminec — vam prinesem pokušnje na dom. Pišite dopisnico: Al. Knez, Ljubljana, Kolodvorska ulica 11. 1819 VELIKA IZBERA SVILE v vseh modnih barvah, gladka in vzorcasta, različne kakovosti, za obleke, bluze in perilo Škofu 44 Ljubljana 3142 ZELO POCENI •e obleče te pri PRESKERJU, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta it. 14. 6/T Tuđi Vata obleka bo kakor novu. ''*-> Jo pustite Kemične Časi ln barvati v tovarni JOS. REICH LJUBLJANA, foijanakl nasip ste v. 4-4» Pralnica — sveti oUkaialea ttJBSBaSSJHHHHtJBli^HBjBJBJMBflM KAVARNA STRITAR vsak večer koncert — »prvovrstne pjevačice«. 34/T Svete, najfinejše norveško RIBJE OLJF is lekarne DR. G. PICOOLJJA V LJUBLJANI — priporočljivo bledim in slabotnim osebam. PRIPRAVLJALNI TEČAJ ZA MALO MATURO Poučujejo strokovni profesorji. Predela se celotna tvarina. — Vpis dnevno do 16. t. m. — Pražakova ŠTEL 1813 PO 50 PAKA t.ML.ANJt izdelovalnica perila, vezenje zaves, monogramov. ažurja. gum bni c itd. — »Jul Jana«. Ljubljana. Goapoevetska cesta it. 12 (poleg Slamica*. VoSnJa-kova it 2 25/T Za glasbeno solo »Sloge« ugla-suje, popravlja In prenavlja TVRDKA J. BAJDE. I s to tam se sprejemajo naročila: Delo točno in solidno! — Cene nizke! — Ljubljana, Pražakova ulica 19 — Telefon 31-39 33/T VTLA NAPRODAJ v Zgornji Šiški št. 219. 1817 HLADILNA OMARA! Kupim takoj večjo hladilno omaro. — Ponudbe pod »Mleko« na upravo »Slov. Naroda«. TRAJNO ONDULACIJO izvršuje z novimi preparati od 60—90 Din — Salon, šmartin-ska cesta 22. 1814 ZAMENJAM pol trgovske in stanovanjske hiše ob najbolj prometni cesti centra z enorodbinsko vilo 3—4 sob; diferenco zahtevam v gotovini ali prodam prej navedeni del. — Ponudbe pod »420/1815« na upravo »Slov. Naroda«. Makulatura! papir proda oprava »Slovenskega Naroda44, Ljubljana, RnaSljeva ulica štev. S X> za najboljše ljudi na svetu in pravijo, da ne bodo mirovali, dokler si ne podjarmijo vseh narodov. S fašiz-mom imajo tudi to skupno, da imajo poleg vladarja tudi diktatorja, sicer pa sistem diktatorja poleg vladarja na Japonskem ni nič novega. Nekateri dvomijo o tem, ali bodo Japonci vojno nadaljevali. Tudi če bi jim dali Rusi vso Sibirijo in če bi zasedli vso Kitajsko, ne opuste svoje osvajakie politike. V vojno iih žene prepričanje, da jih ie usoda sama določila za osvajalce in vladarje sveta. Materijalizem je pri njih tako razširjen, da negira življenje.V to idejno praznino so posadili s stoletno vzgojo svoj globoki nacijonalizem, ki razume ljubezen do domovine, samo kot borbo. To ni več prazna beseda, to je prava žolta nevarnost, ki bi postala smrtna za vso civilizacijo, če bi dobili ti organizatorji v roke 600 milijonov Kitajcev. Nevarnost dosega vrhunec pod vlado riirohita, ki so mu dali ob njegovem nastopu ime sova. kar pomeni luč sveta. Koliko časa sme govoriti tašča V Budimpešti se je vršila pred nekaj dnevi zanimiva razprava, ki utegne zanimati mlade zakonce. Nedavno se je namreč v madžarski prestolnici poročil mlad par. Še pred poroko je bilo sklenjeno, da bo nevestina mati sta-novana pri zakoncih, kmalu po poroki pa je bil ogenj v strehi. Mladi mož je namreč uvidel, da s taščo ni mogoče shajati. Neprestano je sukala jezik, napoti ji je bila vsaka stvar v hiši in zanimala se je za vse zadeve mladih zakoncev. Zeta je imela pod strogo kontrolo. Naposled je mož izprevidel, da tako ne poide dalje in nasvetoval je tašči, naj se umakne iz hiše. Ker pa je naletel na gluha ušesa, je vložil tožbo, ki je zbudila precej veselosti. Sodnik kot dober psiholog in najbrž praktično dovolj izkušen, je postavil zanimiva vprašanja: Kdaj začne zjutraj tašča govoriti, kdaj neha govoriti, kdaj sd privošči eventualni odmor, kdaj hodi spat in kdaj zjutraj vstaja, kdaj sta lahko zakonca sama? Na podlagi odgovorov je sodnik končno salomonsko razsodil, da sme tašča kolikor mogoče maio govoriti, v mlada zakonca in njune zadeve se pa sploh ne sme vmešavati. Z obsodbo pa zet ni bil zadovoljen. Zahteval je namreč, naj sodnik natančno določi, kdaj sme tašča govoriti, zakaj v nasprotnem primeru bodo prepiri zopet na dnevnem redu. Sodnik je pristal tudi na to zahtevo in ponovno razsodil: »Tašča, ki živi pri svojem zetu. je popolnoma zadosti govorila, če zjutraj pozdravi »Dobro jutro«, zvečer pa vošči »Lahko noč!« Drugače ima pa pravico do govora samo v primeru, če jo kdo kaj vpraša.« Baje je tašča odšla z dolgim nosom ... Kako na] se kopljemo Pravilno kopati se ne znajo vsi ljudje. Človek bi mislil, da je glavno, da zleze v vodo in se pošteno okoplje, toda to ni res. Ne gre samo za to, da porabimo kos mila in se povaljamo v vodi. Preveč mila vzame koži potrebno maščobo. Ne smemo se omejiti tudi na umivanje z mrzlo vodo, dasi nam to utrjuje telo. Če se hočemo oravilno kopati, se moramo vsaj enkrat na teden okopati v topli vodi, približno pri 38° C, v kateri je treba ležati 15 do 20 minut. Če se da človek po kopanju v tako topli vodi še masirati, se počuti kakor prerojen. Telo si je treba dobro otreti z brisačo kratko in močno 6—7-krat v eni smeri. S tem spravimo s kože vso nesnago in prhljaj, koža se pa potem hitro obnovi. Če prikdjučimo temu še istočasno solnčno ali zračno kopel ali še višinsko solnce, smo storili za svoje zdravje zelo mnogo. Varčen maharadža V London je prispel te dni maharadža Haiderabada, ki ga splošno smatrajo za najbogatejšega človeka na svetu. Mož je precej moderen vladar in kakor poročajo, ni prišel v angleško prestolnico, da se zabava in razvedri, temveč, da prouči poljedelstvo in tekstilno industrijo. Maharadža iz Haiderabada je star 47 let in mu je podložnih 14,000.000 prebivalcev na ozemlju, ki je dvakrat večje kakor vsa Anglija. Njegovo bogastvo je pravljično bajno. V zakladnicah so nakopičene ogromne zaloge zlata in dragocenih kamnov, smaragdov, dijamantov, rubinov itd. Njegove sobane krase sedeži iz čistega zlata, z zlatom so okovani tudi njegovi vozovi ter okrašeni z najdražjimi kamni. V podzemnih tresorih je na varnem 10.000 palic srebra. Maharadža ima tudi lasten papirnati denar in pravico do izdaje pisemskih znamk. Kadar potuje, da spremlja 300 uradnikov in slug, a kljub temu živi zelo priprosto. Nikoli ne potuje z avtomobilom in znana je tudi njegova varčnost. Pravijo, da je kljub neizmernemu bogastvu zelo skop in preden sme kaka obleka iz knežje garderobe, jo temeljito pregleda. Ce je verjeti londonskim listom, si celo pusti krpati čevlie in obleko. Nasprotno je pa zelo radodaren, za gradnjo mošeje v Londonu 35.000 funtov šterlingov, kar pa zan.i vseeno ne pomeni mnogo, saj ima dnevnih dohodkov okrog 1000 funtov. Najvišja gora sveta Mount Everest velja za najvišjo goro sveta. Toda kaj mislimo, ko govorimo o višini? Visino označujemo glede na morsko gladino. Če pa merimo od središča zemlje, vidimo, da najvišja gora na svetu ni Mount Everest, temveč Čimboraso v Andih, ki je baje celih 2200 m višji. Točno merjenje razdalje morske gladine od središča zemlje na tečajih in na ekvatorju je baš dokončano. Kjer razdalja ni znana, lahko sklepamo o nji « pomoto nekolikih metrov. Če merimo od središča zemlje, ne prekaša Mount Everesta samo Čimboraso, temveč tudi Gavrisankar. Pri prvem poletu v stratosfero je dosegel prof. Piccard višino 15.800 m, merjeno od središča zemlje. Dvignil se je približno tako visoko, kakor je vrh Mount Everesta. Če bi se bil pa dvignil z ekvatorja ali s katerekoli gore v Ecuadoru, bi bil dosegel večjo višino. Letalec, ki bi preletel Čimboraso, bi torej dosegel svetovni višinski rekord. Celo ruski letalci, ki so se dvignili nad 20 km visoko in plačali svojo smelost s smrtjo, niso prekosili Piccarda, če merimo višino od središča zemlje, kajti dvignili so se v stratosfero mnogo bolj proti severu. Iz Maribora — Ljudska univerza. Na takajtoji Lini ski univerzi je predaval v petek zvečer pri znani govornik g. prof. Salih Ljubunčić i? Zagreba o temi >Sodobna prosveta in šola na češkoslovaškem <• Kot odličen poznaval*1« k.ilturnib razmer bratske države ie govor nik navzočim prikazal tamkaišnie šolske r forme, ki naj bodo tudi nam ta vzor. Prc davanje, ki je želo velik u**peh in radova ljilo vse poslušalce, ©ta priredili Ljudski univerza in Jugoslov^nsko-češkoslovaška li ga v Mariboru. — Tezensko postajališče iii meljski m«»-i Vprašanje postajališča na Teznu in mMisk^ ga mostu sta najbolj aktualni za občino na Pobrežju, ki ima na uresničenju teh načr tov največ interesa. Glede postajališča je občina poslala obširno prošnjo na zadevno ministrstvo in ima zagotovilo, da bo zadava v doglednem Času ugodno rešena. Bolj pereče je vprašanje meliskeea mostu, ki bi bil za Pobrežj? neprecenljive vrednosti. Za nimivo je, da so lani napravili tede»nsko kontrolo in zasledovali promet z meljskim brodom. Rezultat te kontrole so bili težk tisočaki, ki so jih ljudje v en^m tednu po rabili pri prometu z brodom. — Dva otroka sta pobegnila. V petek dopoldne sta neznano kam odšla t21etni Lojzek in njegova lOletna sestrica Marija KauČič^va. otroka delavca Alojza Kancih iz Danjkove ulice- Oče ie bil zaposlen v drvarnici, matere pa ni bilo doma. To priliko sta porabila Loj-zek in Marija ter zapustila svoj dom in odšla iskat ^rečo, vsa; tako sta se večkrat izražala. Starša sumita, da sta njuna otroka odšlo najbrž v Ptuo ali Ormož k svojim sorodnikom. Oo sedaj za pobeglima še ni nobe-nega sledu, dasi ;mi zadevo v rokah tukajšnja policija. — Aretirana ie bila v petek zvečer m. i da Marija O. zaradi vlacugarstva in lajr prostitucije. — poiiku.. *am«>m«ra. Tukajšnja r> ~-valna postaja ie bila v p^t^k t^lp-foni^n obveščena, naj nemudoma pošlje svoi r>ši) ni voz v Linhartovo ulico. Tam so našli vsega krvavega trgovskega pomočnika Ja koba K. iz Koseške 'jlioe. Jakob si ja v sa momorilnem namenu prer^zal z britvijo ži!<--v zapestju leve rok,*. Da bi imel več »kora jže«. se ie pred dejanjem napil, ker so ga našli precej vinjenega. Samomorilni kan didat je bil z rešilnim avtomobilom prepe lian v mariborsko bolnico. kjr>r so mu telili življenje. — Harmonika in glasbena vzgoja Glede na raane članke v dnevnem čas pisju sem posetil izlkušenega glasbenega pedagoga g. šuštersiča Vilka. učitelja malih harmonikarjev RK, ki mi je podal naslednjo izjavo: »Harmonika naj zbud'! otroku veselje do glasbe. Prepričan sw*m. da mu ta instrument najbolj ugaja, ker je igranje zelo labko Res, da ne od