112. številka. Ljubljana, v torek 19. maja. XVIII. leto, 1885 Iihaia vsak dan /.*«'< «>r. 'u.\w>">\ i.edclie in praznike, tervelja po pošti prejeman za avatri j sko-o^ersk« deželo za vse leto 15 gld., M p«>l leta 8 gld.. za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 k». — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gin" 80 kr., za jeden mesec 1 tfld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 0 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiriBtopne petit-vrste po 6 kr.. če se oznanilo jedfnkr.it tiska, po f> kr., če ne dvakrat, m po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dop.si na; so izvole" franko vat«. — Rokopisi so ne vračajo. Uredništvi in upravnic vo je v Frana Kolmanu hiši, „ Gledališka stolna". Upravništvu uaj se blagovolijo pošiljati naročtrne, reklamacije, oznanila, tj. vso administrativne stvari. Veleposestnikom na Goriškem! Za skupino veleposestnikov na Goriškem, ki voli dne 8. junija t. 1. v Gorici jednega poslanca, ponujajo se nam trije kandidatje, vsi trije do sedaj na političnem polji neznani gospodje. Nedvojbeno je, da si moramo moža, kateremu damo kot politično zreli volilci svoje glasove, na tanko vsestransko ogledati. Pričnemo torej s prvim. Gospod grof Rudolf Pace, brat bivšega Goriškega glavarja, kateremu hranijo Slovenci na Goriškem vedno blag spomin, je veleposestnik v Furlaniji; mož je avstrijsk patrijot, poštenjak, miren. To je vse, kar bi vedeli o njem povedati in tudi Italijani sami, ki so ga kandidatom svojim imenovali, ne vedo več o njem poročati. Toda mož se je oklenil strogo programa italijanskega društva „Unione", kojemu je glasilo Goriški „Corriere", oni list, ki vedno ponavlja, da sta mu Tržaški „Independente" in „Istria" najsim-patnejša sobrata (confratelli); list, ki je Slovence na najostudnejši način že napadal in blatil, ter jih Še vedno napada; list, ki ne more Goriškemu kne-zonadškofu odpustiti naglavnega greha, da je rojen Slovenec. Sploh so „Unionisti" one baze Italijani, ki bi raje trpeli sami največje krivice, nego bi uživali s Slovenci jednakopravnost. Ker se jih je g. grof Pace popolnem oklenil, umevno je, da mu mi ne moremo dati svojih glasov. Drugi kandidat je knez Holienlohe. Kdo je ta gospod? On je knez, pa ne veleposestnik, mož brez vsakega političnega prepričanja, ki bi po tej nenavadni poti državnega poslaništva rad dospel do kake službe. Nemec pravi takim gospodom „ein Štreber*. — In kdo nam ponuja te^a gospoda brez programa in brez političnega prepričanja? Prevzvi-šeni gospod baron Pretiš, gospod dr. Pajer in Rit-terjeva družina, dočim okrajni glavar Goriški na nečuven način zanj agituje. Z jedno besedo: to je kandidat fakcijozne opozicije. Gospod dr. Tajer, za katerega smo pred šestimi leti skupno glasovali, ki se je na Dunaji pa le jedenkrat oglasil, pa ne v državnem zboru, temveč pri najvišjem sodišči, ko je zagovarjal v znani pravdi Fitza in Makuea, je glavni voditelj volilne agitacije za kneza Holienlohe na italijanski strani, dočim so Ritterji, v zadnji dobi najhujši sovražniki vsemu, kar le po slovanščini diši, in se bratijo raji z najskrajnejšimi Italijani nego s Slovenci, klicali danes nemško gospodo in nekatere od njih odvisne Slovence v pogovor, kako bi nas razdvojili. Da bi ta kandidat zastopal naše interese in blaginjo cele dežele, tega ne trdijo o njem niti njegovi najbližnji prijatelji niti njegovi po-krovitehi, ki imajo ž njim le posebne namene. Goriško mSst»»m*rl( že sedaj tako plesati, kakor Ritterji godejo, a nekateri naši prijatelji bi radi videli, da bi se jim cela dežela pokorila in uklanjala. In ko bi jedenkrat postal knez Hohenlohe deželni glavar — in to je zadnji namen Ritterjeve in Tržaške agitacije —, potem bomo Slovenci in Lahi dobro postljani. To naj za sedaj zadostuje, in kdor ljubi svojo domovino in našo deželico, ve, da ne sme tega gospoda voliti. Kako stojimo pa z grofom Attemsom? Recimo odkrito, tudi on je na javnem polji nepoznan, po njegovih javnih delih bi ga torej ne mogli soditi. Kar nam pa pri njem dopada, to je njegovo uzorno družbinsko življenje, njegova delavnost, stalnost in neomahljivost v načelih. Njega vežejo sto-terne koristi na Gorico in na Goriško, gotovo ne bode spremenil svojega domovja, kar bi se pri drugih lehko zgodilo, in ne svojega prepričanja. Priden, izvrsten in moder gospodar je grof Attems, nesebičen, brez postranskih namenov. Če ne bo on nas vestno zastopal, potem ne vemo, kdo bi nas mogel. On ni iskal poslanstva, ni se usiljeval, temveč še le po mnogem nagovarjanji vsprejel je nerad kandidaturo, kar iz gotovega vira vemo, rekoč, da dolžnost vsacega rodoljuba je, posvetiti domovini svoje moči, ako se to od njega terja. Politično društvo „Sloga" v Gorici ni moglo torej vestnejšega, pravicoljubivejšega kandidata za skupino veleposestnikov izbrati, nego grofa Attemsa. Do sedaj smo vedno stali kot skala trdni in jedini za poslanca, katerega smo si izbrali za svojega. Res je, da so nas naše nade varale, kajti nas dosedanji zastopnik v državnem zboru, kateremu so slovenski veleposestniki do zmage pripomogli, brigal se je za nas in za naše interese toliko, kolikor za lanski sneg; opravičen je vsled tega indiferen-tizem, katerega opazujemo pri mnogih veleposestnikih na Goriškem, posebno na Vipavskem. Toda pomisliti je, da je naša sveta dolžnost volilne pravice posluževati se, ter naše glasove zjediniti na onega gospoda, od katerega smo uverjeni, da bo po svoji inoči delal za materijalno in duševno korist cele dežele, ne oziraje se ne na desno ne na levo! Gospodje veleposestniki! Še druga dolžnost nas veže, da smo jedini in vsi oddamo naše glase grofu Attemsu, to je dolžnost do naroda in domovine. Ne le slovenski, ampak tudi italijanski narod gleda na nas. Kdo se ne spominja, kako so Gori-čani lansko leto naše pravice z nogami teptali. Kakšen vrišč je nastal, ko smo hoteli v mesto k blagoslovljenju zastave podpornega in bralnega društva v Gorici, da bi bili za naše novce oni dan slovesno praznovali. Ne bomo-li Italijanom v za-smeh, ko bi postopal cvet slovenske inteligence ne-jedino, ko bi se mi dali preslepiti od cenili fraz nasprotnikov in prijateljev, ki nas pa le tedaj poznajo, ko nas potrebujejo V In ali bi se narod ne demoralizoval, ko bi videl nejedinost, koristolovje mej nami? Gospoda! vprpšajte vse one, kateri — odvisni od višjih gospodov in Ritterjev — hočejo voliti kneza Hohenlolie-a, ali ne bi volili grofa Attemsa, da so slobodni, prosti? Smemo torej za njimi hoditi? Ne! Da se zjedinimo in oklenemo grofa Attemsa in si ga volimo kot poslanca, svetuje torej veleposestnik iz Vipavske doline. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubi j ani 10. maja. Hudo je dirnilo nemške liberalce, da so Dunajski demokrati v 9. okraji postavili barona VVal-terskirehna svojim kandidatom za državni zbor. LISTEK. Potopisne arabeske. m. Gospod urednik! Zopet sem Vam premeril lep kos širne ogerske ravnine! In to v teku jednega dneva! Zjutraj sem še pohajkoval po asfaltnih pomostih Peštanskih, a zvečer, ko je solnce zahajalo, bil sem Vam tu doli na obrežji — kalno Bege!. . . Vem, da se mi čudite, kako da sem mogel ostaviti slavno stolico madjarskega kraljestva baš v onem trenotku, ko se je ondu imela otvoriti deželna razstava, kjer bi se mojim očem ponujala preobilna paša! Da, res je in — baš za to sem odnesel pete! Bal sem se namreč, da bi me pohujšala tista Hus-sarjeva Venera, ki se Vam drži tako leseno, kakor kak vojašk novak! Sirotu! kipar jej je prikrojil toli pičlo obleko, da se jej vidi, kako njo zebe! . . . Pravite, da bi mogel romati na Munkacsvevo „Kal-varijo?" Nu da! Ali pomislite : ta pofrancoščeni madjarski Rafael je privoščil domovinski razstavi le mal kos posnetka svojega „Križanja", tako, da si človek še istega Judeža ogledati ne more, ki na originalu toli obupen beži z Golgate. Sicer pa na omenjeni sliki ne zanledite premnogo svetniških si- jajev, a piofania umetnost ni za nas — pobožne Slovence! . . . Zavračate me, da so viteški Ogri razstavili ondu ob Palatinovem otoku še marsikako drugo zanimljivo stvar iz svojega narodno-gospodarstvenega življenja! Videl sem, videl, gospod urednik! Ali da se Vam izpovem odkrito: Ves ta madjar.ski blišč, ki se zdaj tam v Peštanskem gozdiči šopiri, spomina me pri vsakem koraku — bližnje naše domovine in njenega uboštva in za to sem krenil dalje! Sploh pa sem Vam že zadnjič zabredel nekam predaleč v papriko madjarskega šovinizma, da sem prezrl marsikak nedostatek ter vso bedo, ki se razodeva — v očigled veličastnih mramornih palač — iz porušenih koč po Budimpeštanskih predmestjih .. . Nu, zdaj post festum Vam ne bodem slikal teh žalostnih prikazni]'! Vender, predno odidem, podajem Vam še ta-le nasvet: Gospod urednik! Če se bo-dete kedaj nakanili potovati po madjarskemglobu.su, nakupite si takoj v Ljubljani, pri našem Oroslavu, vsaj tri kile — voska: potrebovali ga bodete, da si ž njim mašite ušesa, kakor lokavi Odisej svojim tovarišem — no, Vi ki ste proučili Homerja, me razumete!. . . Kar se mene dostaje: evo me zopet na — slovanskih tleh, mej veselimi brati Srbi! A tako! Zdaj še le opazim, da me gledate nekako Čelarno! Vi ste me namreč zasledovali na I pot« iz Budimpešte v — Novi Sad, v — pšenico-• rodni Banat! Ali oprostite! Ti bahasti Madjari pre-predli so Vam svoj (že večkrat omenjeni) globus z železnicami na vse vetrove in poredni izvošček me je zavlekel na drug kolodvor, nego sem se bil namenil jaz! Še le ondaj, ko je vlak že tekel proti iztoku, uvidel sem, da sem izgrešil pravo pot! — A nič ne de! Zdaj sem tukaj in — naposled pridete itak po vsaki cesti v Rim! Toda, Vi bi radi videli kraje, skoz katere sem pripeljal se doli na blatne Begine obale! No, bodi Vam ustreženo, da-si o prenaglem diru jadrnega vlaka nesem videl mnogo več, negoli madjarska imena dotičnih postaj. Ko mi je bil blesk in šum razkošne Budimpešte zopet za hrbtom in mi je zginol izpred oči Blocksbergov nos, razprostrla se je okrog mene brezmejna ravan, na kateri ni videti niti najmanjšega grička. Nad širno zemljino ploščo se je razpenjal brezkončni nebeški svod, pod njim pa so jadrale neštevilne trume slikovito zgručenih oblakov. Naš vlak, ko je prisopihal izmej zakajenih železniških skladišč, švigal Vam je kot blisk po ravnem svojem tiru. Razne vasi, s Širokimi cestami in daleč vsaksebi razpostavljenimi hišami, vrstile so se mi v dolgih presledkih pred očmi. Mej posamičnimi Njih listi že kličejo, da je treba napeti vse sile, da pade ta kandidat. Baron Walterskirchen je malo prijaznejši nam Slovanom, kakor drugi Nemci, zato pa je tako vpitje po nemškem liberalnem taboru. Boje se, da ne bi gospodu baronu pridružilo se kaj nemških liberalnih poslancev, kateri bi nasprotovali nemškemu državnemu jeziku, ravno tako, kakor hoče dvorni sovetnik Lienbacher okrog sebe zbrati več konservativcev, kateri bodo tudi za nemški dr-vavni jezik šli v ogenj. Walterskirchen je jako nadarjen parlamentarec, dober govornik, zato bi utegnil Imeti kaj upliva na naše parlamentarne oduo-šaje. kar bi škodovalo levičarjem. — Sprva nemški liberalci neto marali za Lienbacherja in njegove pri-:ase, četudi so se ti poprijeti centralističnih načel. Sedaj se pa vedno vekša mej liberalci spoštovanje do Lienbacherja. Mnogo levičarjev na volilnih shodili z veseljem pozdravlja Lienbacherjevo politiko v narodnih vprašanjih. Tako je te dni v Ba-denu proslavljal Lienbacherja znani Lustkandl. Pa tudi dragi se že navdušujejo zanj, tako da je skoro gotovo, da stopi Lienbacher v novem državnem zboru s svojimi pristaši z levičarji v kako dotiko. — Dr Rechbauer se je s posebnim pismom poslovil od svojih dosedanjih volilcev Graških. V tem pismu toži, koliko so Nemci zgubili zadnjih šest let. Nadalje se izreka odločno za nemški državni jezik. Konci pa pravi, da so politični boji že obrabili njegove moči, zato pa odstopa od parlamentarnega življenja, ki potrebuje krepkih boriteljev. — Predvčeraj bil je v Pragi glavni shod centralnega odbora čeških Nemcev. Prišlo je bilo okolu 150 zastopnikov iz raznih nemških okrajev, mej njimi več bivših državnih poslancev. Shodu predsedoval je dr. Schmevkal. Vsprejel se je volilni oklic. Zlasti oni odstavki, ki govore o zatiranji Nemcev, in o potrebi nemškega državnega jezika bili so z velikim veseljem vsprejeti. Postavili so se kandidati za razne volilne okraje. Mej zbranimi vladalo je veliko soglasje. Skoro vsi kandidati so se brez ugovora jednoglasno postavili. Eduard Gregr je na nekem volilnem shodu v svojem volilnem okraji razlagal sedanji parlamentarični položaj. Itekel je, da Čehi neso več dosegli, tega so krive čudne razmere na desnici, Desnica se je silila za vladno stranko, zlasti češki kiub hotel je biti bolj vladen, kakor je vlada sama. Hudo je kritiko val nadalje fidejko-misne zakone, ki le škodujejo poljedelstvu. Ogerski oflcijalni list „Budapcsti Kozlonv" objavil je zakona o regulovanji Dunava mej Deveny in Radvadoin in o uvedenji poštnih hranilnic. Oba ta dva zakona sta velike narodno-gospodarske važnosti. Vitanje države. Kakor se govori, misli It unij a povišati carino na železno in jekleno ploščevino, ter na železo in jeklo v koscih za 18 kopek na pud. Carina za bakreno žico bodo pa znašala S rublje od puda. — Nihilizem v Rusiji še ni popolnem zatrt. V noči od 2. na 3. t. m. preiskavah so redarji neko sumno hišo in zaprli jednega moža. Ta se je hudo ustavljal. Ustrelil je jednega policijskega uradnika, jednega žandaidkega podčastnika pa teško ranil. — Rusija neki misli osnovati posebno miuisterstvo za svoja posestva v Srednjoj Aziji, podobno angleškemu mi-nisterstvu za kolonije. Iz Londona in Peterburga prihajajo pojasnenja o rasko-aiighvškeiu konfliktu. Angleškemu parlamentu predložila je vlada dopisovanja o afgauskem mejnem vprašanji. „Ruskij Invalid" je pa objavil dopisovanja Komarova in Sakrzevskega s kapitanom Yate. Iz teh dopisovanj se pa ničesar ne razvidi, kako sedaj stvari stoje, ker se vsa le tičejo dogodkov pred 30. marcem. iraiMoska zbornica zavrgla je z 278 proti 122 glasom Huguesov predlog, da bi se pomilostili vsi zapiti politični zločinci. Temu predlogu se je hudo ustavljala vlada in bi bila odstopila, ko bi bil vsprejet. Političnih zločincev je na Francoskem zaprtih sedaj samo 18 in še izmej teh misli vlada priporočati predsedniku republike, da nekatere po-milosti. Ta predlog tedaj ni bil tako nujno potreben, ^tavili so ga samo zato radikalci, da bi napravili vladi sitnosti, Večina nemških listov ni nič kaj zadovoljna z vspelii minulega zasedanja nemškega državnega zbora Samo „Norddeutsehe Allgemeine Zei-tung" se raduje, da je zbor toliko dobrega dovršil, če tudi je sprva v njem opozicija zmagovala. Belgijsiii kralj potoval bode v Berolin. Kakor se govori, hoče se osobno zahvaliti nemškemu cesarju in knezu Bismarcku, da sta s svojim uplivom na konferenci pripomogla, da se je priznala nova kongiška država. Ako je verjeti poročilom iz li.it a ju, ima v Pekingu vojna stranka vedno več upliva. Miroljubnost Francoske zmatrajo Kitajci za slabost. Več ministrov miroljubne stranke je že neki prosilo za začasni dopust, ker nečejo biti soodgovorni za dela svojih tovarišev. Sicer je še upanje, da se energič nemu postopanju Francije posreči, doseči mir. Dopisi. Iz Trsla 18. maja. [Izv. dop.j „Od prvega tukaj stanuje moj rod', tako je včeraj očitno in demonstrativno pokazal narod na Adriji, ko se je sešlo nad 3000 osob v vrtu, „Aurora", k veliki veselici, katero je priredilo politično društvo „ Edinost." Kljubu slabemu vremenu bila je udeležba ogromna, vsak prostorček napolnjen je bil do zadnjega kotička. Vrt bil je praznično z mnogobroj-nimi zastavami okinčan, vihrale so ponosno slovenske in cesarske zastave „Cikoriji" in „Iredenti v kljub, da je vsak vskliknil: Kdo more nam kaj? Pevcev iz okolice in iz bližnje Doline zbralo se je nad 800 ter peli so vkupaj ali v posamičnih zborih. Veteranska godba svirala je izvrstno, posebno je dopadala potpouri slovanskih napevov. Program bil je obširen, in celo preobširen, 20 točk je vse-kako preveč, makari, da se še tako vrlo proizvajajo. Petje poslušalo je ljudstvo pazljivo, jednako govornika, društvenega tajnika, pri začetku besede. Odločno je pokazal, da smo tu mi domačini, da je Trst naša zemlja, ter da se zato, kar je dan danes, jedino le našemu narodu zahvaliti mora, ker je bil vedno zvest cesarju. V tej zadevi vlada ni nikdar dvomila nad okoličani, a dvomila je nad meščani. Slednjič zakliče trikrat živio cesarju. Godba zaigrala je cesarsko himno in vsi pevski zbori so jo skupaj peli ter morali ponavljati. Krona veselici pa je bil g. Pogačnik, kateri se je nalašč iz Ljubljane potrudil in pel tri pesni. Vsakokrat, ko je nastopil, zagnetilo se je ljudstvo pred oder, da se ni skoro dihati moglo, ter poslušalo milo petje Pel je res izvrstno, akoravno je tožil, da se je prehladil, in Slovenci moramo ponosni biti nanj. Dve okoličanki poklonili sta mu lavorjev venec z narodnimi trakovi, ko je tretjo pesen končal. „Edinost" sme ponosna biti na ta vspeh, ki ni samo moralen, ampak tudi materijalen. Veselica je trajala do zore v najboljšem redu in velikanski navdušenosti. Le prerano prišel je Čas odhoda, vsak je šel veselega srca na svoj dom z željo, da bi zopet kmalu prilika bila, se jednako razveseljevati. Volilni boj je od dne do dnegorkeji, vse se pripravlja. Cikorija rije bolj na tihem, podkupava nevedno omahljivo ludstvo. Izdajice domače, kakor je znameniti Primožič v Rojanu, imajo pravo hojko na one okoličane, kateri delajo tlak po mestu, da bi jih pridobili za Cikorijo. Afera v sv. Križi, pri Sokolovem izletu, ko ondotni okrajni načelnik ni pustil cesarske himne igrati, je v preiskavi. Kakor so govori, zapleten je v to tudi nek magistratni asesor Pimpah, rodom Vipavec, a renegat najhujega plemena. Omeniti je se, da, ko se je himna pela, odkrila se je vsa množica, le okrajni načelnik ne, Take uradnike ima Tržaški magistrat, ki je, kar se lojalnosti tiče še desetkrat slabeji od okrajnega načelnika. Potem pa lahko razsodiš, ljubi bralec, pod kako politično oblast spada okolica in v kakem duhu se vrši nje politično in administrativno vladanje. Po lokalnih laških listih začela se je čudno j neumna stvar pisariti, namreč, da je bil v Mira-j maru nek tujec, ki si je ogledal grad do zadnjega ' kota in da ga je služno osobje spoznalo po podobi, da je to bil cesar Maksimilijan. Tukajšnje ljudstvo, mej katerim vlada trdna misel, da je cesar Maks še živ, veruje zdaj bolj, kot ne, da je moral on biti in noben drugi. To je baje najprvo nek nem-. ški zunanji list prinesel in potem pograbilo je to kost domače novinarstvo, da se okoristi, kajti no-bena baba ni bila tisti dan brez časnika, kamor si šel, povsod si naletel na čitanje senzačne te novice, las Brežic 17. maja. [Izv. dopis.] Pretočeni . četrtek bila je tukaj birma. Pripravljalo se je že i dlje časa marsikaj za ta slovesni dan. Gosp. dekan ; Stoklas pustil je mestno farno cerkev prav ukusno , umlati (frescoj, za kar smo mu vsi zelo hvaležni. Tudi marsikatero drugo olepšavo dobila je pri tej priložnosti omenjena cerkev. Mesto bilo je za prihod škofov prav lepo okrašeno z zastavami, cvetlicami, mlaji itd. Bilo je vse prav praznično. Imeli smo tudi priliko, slišati prekrasno, izborno petje pri škofovi sv. maši. — Kakor sem slišal, bile so kompozicije Greitha, Kotheja, Nedveda in dra. Witta. — Postavili so se jedenkrat gospodje na noge, bilo jih je 17. Navadno pel je pri takih izimnih priložnostih mešani zbor. A povem Vam, da so se gospodje zares postavili; to so bili krasni glasovi! I Prvi tenor — kot solist — gosp. pl. Vistarini, pel je krasno, globoko v srce segajoče. Tak izvrsten tenor se redko kje sliši, a v Brežicah se še nikdar slišal ni. A tudi drugi glasovi bili so izvrstno zastopani po gg.: dr. Firbas, Marin, Moric, Munda, Ornik, Slanec, Šetinec itd. Pelo se je izborno natančno! Posebno zaslugo pa ima pri tem petji znani izvrstni, zelo nadarjeni pevovodja, gosp. nadučitelj Račić iz Čateža. Škoda zanj, da ima za svojo izobraženost, za svoj talent in pridnost tako neprimerno službo, t. j., da ni v velikem, ali pa vsaj v kakem manjšem mestu, kjer bi lahko svoje moči in svoj talent porabil. Vemo, da je mnogo učiteljev, seli razgrinjajo se: zdaj brezkončne njive in nepregledni travniki, zdaj zopet prostrani, z neštevilnimi čredami obsejani pašniki — okrog in okrog brezmejna planota, nad katero so žvrgolela stotera krdela škerjancev . . . Različne, po ravani razvrščene postaje pozdravljale so nas z blagozvočnimi svojimi naslovi, kakor na primer: Varosliget, Kobanja, TJello, Felsb-Nyaregybaza itd.. . . Sopotniki, bodi si moški ali ženske, stari in mladi — vse okrog sami divjezroči, arpadski obrazi, da človeka kar groza obhaja! In njihov odurni, trdoglasni jezik — kakor bi kremenje tolkel, bije Vam na ušesa ta večni njih tbriik-mek-tek, da Vam nehote prikipi iz prs »Popotnikov" vzdih: „Đuzelu ljubu, kje ležiš, Ki jezik moj mi govori8!J In vender, gospod urednik: pri vsej svojej odurnosti, oholosti in krutosti, s katero nas odbija — daje nam ta barbarski narod madjarski presvetel vzgled, kako je treba pripomoči svojemu plemenu in jeziku do veljave in slave! Premerite ves širni Magyar-orszag, pohodite mesta in vasi — pristen magyar-ember vsprejme Vas povsod in vselej s svojo materinščino, katere Vam ne zataji z lepo kakemu tujčku na ljubo, kakor pri nas vsaka kmetska dekla, ko si je dvakrat omočila svoje žuljave roke z — mestnimi pomijami! In kako so Vam ti ljudje ponosni na svoje narodne šege in običaje, od poslednjega czikoša gori do najbogatejšega magnata, dokazuje Vam to, da se isti „czardasz" pleše isto-tako na parketu aristokratske dvorane, kakor na prstenih tleh borne, na samotni „puszti" stoječe „czarde", kjer se je porodil! A mi Slovenci in Slovani v obče — gospod urednik! bolje, da ne govoriva o tem, ker v nasprotnem slučaji bi naju Vaši zlogledi „Matevžki" proglasili fanatičnima panslavistoma! . . . Vidite, pri svojem slavospevu narodni samo-svesti madjarski sem prezrl, da se je v tem spremenila pokrajinska scenerija! Naš čili „naglič" nas je privedel namreč v — Czegled, prijazno mesto s svetlimi hišami in visokostasnimi zvoniki ter z vitkimi tovarniškimi dimnik' sredi cvetočih vrtov in košatih drevoredov. Okrog mesta po vsem širnem polji so prekrasni nasadi: slivje in razno drugo ovočno drevje — vse obsipano z bujnim, pisanim cvetjem, katerega medene vonjave je laskajoč vspom* ladni vetrič raznašal po mehkem vzduhu ... In mej tem, v dolgih vrstah nasejanim drevjem razgrinjajo se Vam — pomislite, tu doli na planem polji! — solnimi vinogradi, razorani v ozke ogone, in po brazdah Vam zorevajo ona sloveča ogrska vina, po katerih dleska z jezikom i marsikak Vaš — leposloven Turek . .. Od Czegleda naprej teče Vam vlak večinoma mej jednakimi vinogradi, da se Vam vidi, ko da se vozite po vinorodni Campagniji italijanski! In zopet se Vam ponuja ugodna prilika za občudovanje sladkoglasuih krajevnih imen madjar-skih — menda zadostuje, da Vam navedem samo kake tri, četiri in sicer: Zsallasok, Nyarsapat, Fe-kete, Kecskemet.. . Ad vocem Kecskemet! Ondu so baje najprist-nejše in najlepše Madjarke, mej katere se hodijo ženit vsi oni ogrski vitezi, ki se boje, da bi jim slavno hunsko ime ugasnilo brez naslednikov! Da-li je pa to res, na to ne morem priseči: relata re-fero!... Po dolgi vožnji prikaže se nam svetlo mesto Szegedin, katero je v spomladi 1879. leta poplavila preširna reka Tisa. Neizmerna škoda te grozne po-voduji se je zdaj sicer popravila; porušene hiše so znovič vzgrajene in mesto s trdnimi jezovi zaščiteno pred zlohotnimi Tisinimi navali. Ali lepo mesto, da si ima okolu 75.000 prebivalcev, ne more si nič prav opomoči: blizu tretjina stanovanj je praznih in, kakor ste slišali, zadela jo nesrečne Szegedince nedavno zopet bridka nezgoda: prekrasno, novozidano gledališče, pri katerega otvorenji je bil svoj čas sam presvitli cesar, zgorelo jim je namreč pretečeni mesec do golega zidovja! ki imajo prav mastne službe, pa — prazne glave. Bilo bi toraj na prostoru, da bi se temu gospodu kak boljši prostor na Kranjskem preskrbel. Videli smo pri tem izvrstnem petji lep sad trdne volje; toraj gospodje, nadaljujte, ter nastopite v kratkem, pa — v kaki dvorani. Hvala Vam vsem prav prisrčna, na sviđanje! —s. Le Nvibnjega 16. maja. [Izv. dop.] Vreme imamo pri nas prav slabo, ker zmiraj dežuje. 12. t. m. padlo je bilo po visocih hribih precej snega, za tem pa je sledila slana tudi po dolinah, a škode vendar ni prouzročila. Sadje kaže lepo, posebno črešnjc so jako polne, in tudi v vinogradih se trta lepo razvija. Ali, žalibog, slaba letina pa se je pri nas začela za gozde, ker jih je začel železni črv spodjedati. Ako bode še dalje tako šlo naprej, bodo naši hribi kmalu kraškim podobni in bode potem slavna vlada morala skrbeti za pogozdovanje. Letos so začeli naši sosedje z gozdi delati, da je groza: sekajo hosto kar od kraja in to vse za Črno oglje, kije potem prav po slepi ceni prodajajo največ v Trst. Mej dotičnimi gospodarji so pa še celo taki, kateri bi imeli proti tej nezgodi v prvi vrsti sami postopati ter strogo na to paziti, da se gozdi preveč ne pokončavajo. Zelo bi bilo želeti, da bi se organi varnostnih oblastev na § 4 gozdnega zakona od 3. decembra 1852 bolj strogo ozirali. Domače stvari. — (Gospodom voliloeni lijuliljaii-skim!) Danes zvečer ob 7. uri je v mestni dvorani javni volilni shod, da se določi kandidat za državnozborsko volitev. Ker je stvar važna, naj bi udeležba bila važnosti primerna. — (Shod zaupnih mož Ljubljanskih) bil je včeraj zvečer v Čitalnični dvorani. Predsedoval je g. cesarski svetnik Murnik. Razgovor bil je o kandidaturi v Ljubljani in sklenilo se je jednoglasno volilcem predlagati g. grofa Ho-henwarta kandidatom za državni zbor. — (Presvetli cesar) podaril je za opravo pravoslavne cerkve v Stojdragi na kranjski meji 200 gld. — (O volilnem gibanji.) Včeraj smo priobčili brzojavko, da je v Hreuovieah propal dr. Šter-benec. Kakor povzamemo prijateljskemu pismu, bil je volilni boj hud, udeležba pa ogromna, kajti pristaši Strbenčevi dobili so po G9 glasov, pristaši dra. Dolenca pa po 80—89 glasov. Pri prvotni vo-litvi se redkokdaj snide toliko volilcev. — Iz Vipave dobili smo včeraj brzojavko: „Pet voljenih odločno za Obrezo". — V občini Kal je 5 volilnih mož, po računu „Slovenčevem" 3 za Obrezo, 2 za dra. Dolenca. — „Slovenec", pišoč o volitvi v Št. Petru, ne more prikrivati svoje razjarjenosti na neugodnem izidu za Obrezo. Da bi si svojo sveto jezo ohladil, pripoveduje o učitelji, ki je iz jedne same vasi „po skrivnih potih pripeljal okolu 40 mož na volišče in odločil zmago". To vender malo preveč po ovadbi diši. — V Šent Petru pri Rudolfovem bilo je v soboto izvoljenih 5 volilnih mož, vsi za Pfeiferja. — (Dolenjska železnica.) Konsorciji se je precej, ko je dobil koncesijo za trasovanje, obrnil do trgovinskega rainisterstva s prošnjo, da pripomaga pri začetnem delu. Vsled te prošnje prišel je včeraj z Dunaja v Ljubljano g. vladni svetnik Do stal, odposlan od trgovinskega ministra, da se je dogovarjal s konsorcijem. Obljubil je, da pridejo po Binkoštih štirje državni inženirji merit železnico ter da se bo potem izdelal načrt. Stroški za pričetna dela se bodo pokrili iz podpore dovoljene od lanskega deželnega zbora in doneskov od kon-sorcija in strank. — (S Krasa) se nam piše: V 19. listu „Novic" 13. maja 1885 čitamo v članku „Čviček:" „danes prodaja Krašovec svoj teran komaj po 20 gld. hektoliter". Prosimo g. G. Pirca naj nam pove, kje se dobiva teran po tej ceni, ker radi bi ga kupili. Naš teran prodajamo sedaj od 30 -40 gld. hektoliter, najboljšo robo še dražje. Poglejte, kako lahko pomorete Kraševcem do blagostanja! Le bolj vestno, g. strokovnjak. Poprej se poučite, potem pa pišite. Več posestnikov. — („Dolenjskih Novic") izšla je 10. številka. Vsebina: O važnosti gozdov. (Spisuje Anton Kupljen). — Metodova slavnost — slovanska slav-nost. — Nekaj o živinoreji na Dolenjskem. — Slovenci, kako bomo volili? — Kaj je novega? — Dopisi. — Domače vesti. — Razne vesti. — Smešnice. — Uganke. — (Konfiskacija.) Včerajšnjega „Slovenca" so zaplenili zaradi domače vesti z naslovom: „Sv. Križ pri Prošeku", v katerej se je kri-tikoval znani dogodek pri izletu Tržaškega Sokola. — (Jenkov „Naprej") preložen je na angleški jezik. Za prelogo sta skrbela angleški pisatelj Alfred L. Hanly in naš rojak And. Jurtela. Popolni angleški naslov je: „Naprej zastava Slave! (With Slava's banner, forvvards!) the Slovenian National March, or Patriotic Chant of the Slovenes, the South-Slavonic people of the provinces of Car-niola, Carinthia, Stvria, and Istria, etc in the Au-strian Empire. The Music by the Slovenian com-poser Davorin Jenko. The Words by the Slovenian poet Simon Jenko. Re-arranged as a solo for the Pianoforte, with interlinear Englisch version by Andrej Jurtela and Altred L. Hardy. London 1885. — (Dol enjsko pevsko društvo) napravi na binkoštni ponedeljek dne 25. t. m. izlet k Zorku v Kron o v o. — (Nenavadna kupčija.) H krčmarju blizu Ljubljane, ki je imel 4 prašiče na prodaj, pride mesar in vpraša, po čem bi prodal prašiče na vago. „Veš kaj, pravi krčmar, prvih šest centov ti dam zastonj, kar bo pa čez, pa plačaš stari funt pa 1 gld. 50 kr." „Dobro, mož beseda" odvrne mesar, že velja!" Prodajalec in kupec sežeta si v roke in slednji odšteje krčmarju kot zadatje (aro) 30 gold., Ves vesel odide potem mesar domov, misleč si, ta bode dobra, šest centov dobim kar zastonj. A čimdalje je premišljeval, tembolj jel je dvojiti o svoji kupčiji in naposled mu je kar vroče prihajalo in skrbeti ga je začelo, da celo noč niti spal ni. Zjutraj rano hiti h krčmarju in mu ponudi, da bi kupčijo razdrla. A krčmar neče o tem niti čuti in smijoč se, pravi: „Kar sem prodal, sem prodal". Mesarju je pri tem še bolj vroče prihajalo, naposled pa se je odločil in pustil zadatje. In prav je imel, kajti vsi 4 prašiči tehtali so nad 9 centov. Torej bi bil moral mesar, dasi je bilo G centov zastonj, vender zanje plačati nad 450 gld. Telegrami „Slovenskemu Narodu": London 19. maja. Po „Standardu" je glavna težava zaradi afganske meje Zultikar, kateri bi emir rad za Afganistan pridobil, dočim ga vojaška oblastva ruska za Rusijo zahtevajo. Govori se, da zahteva ruska vlada, ker je več angleških častnikov v Heratu nav-zočnih, politiškega ruskega agenta v Kabulu. Napoli 19. maja. Včeraj zvečer na Vezuvu zopet močnejši izbruh proti Pompeji. Beli grad 18. maja. Bivši minister Ristič umirovljen. — Kralj izročil je, dokler bode odsoten, vladno oblast ministerstvu. Dunaj 18. maja Še vedno dohajajo poročila o nezgodah za zadnjega viharja. Dosedaj je konsta-tovano, da je 9 ljudij poginilo. Pariz 18. maja. Viktor Hugo nevarno zbolel. Bati se je, da pride do skrajnega. Ka/jw vesti. * (Ženska — c. kr. avstrijski državni uradnik.) Ženske bi se dandanes po pravici ne smele pritoževati, da se jim krivica godi, ako imajo le dovolj zmožnosti in nekoliko sreče, dosežejo zastopnice krasnega spola lahko vse, — še celo dostojanstvo c. kr. državnega uradnika. Tako nam poroča Dunajski uradni list z dne 16. t. m. naslednje imenovanje: „Minister za uk in bogočastje podelil je do sedaj s pogodbo namešćonej ravnateljici strokovnjaške šole za umeteljno vezenje na Dunaji gospej Emiliji Bachovej službo in pravice stalnega državnega uradnika 8. dijetnoga razreda ter razveljavil prejšnjo pogodbo s 1. julijem t. 1. Če povemo, da bo ravnateljica počenši s I, julijem t. 1. dobivala letne plače 1400 gld. in aktivitetne doklade 600 gld. tedaj vkupe 2000 gld. in da znašati petletnici v 8. razredu 200 gld., je opravičen naš vsklik: „Mein Liebehen, was vvillst du noch mehr?" prinaša v 10. Ševilki sledečo vsebino: Davorin Jenko. (S podobo.) Spisal —— Hrepenenje. Pesen. Zložil Osamelec. — Janez Solnce. Zgodovinska novela. Spisal dr. Ivan Tavčar. (Dalje.) — Iz sazavskih letopisov. Zgodovinski roman. - češki spisal Vadav Beneš Trebiszky, poslovenil —1—r. (Dalje.) - Troja slava. III. Hrvatska petindvajsetletnica. Spisal Andrej Fekonja. — O prirejevanji dosedanje naše literature za ponatis. Spisal France Podgornik. (Dalje.) — Volitev po dolenjskih mestih. — Naše slike. Cerkniško jezero. - Pogled po slovanskem svetu. Slovenske dežele. Ostali slovanski svet. — Razne novice. Pri odhodu s Szegedinske postaje zaslišal sem zopet — prve slovanske besede! Bili so nekateri Srbi, ki so se vračali s sejma. Kako mi je zaigralo srce pri teh milih glasovih, tega, gospod urednik, Vam ne morem dopovedati! Jednako čuvstvo je menda prešinilo brižno mater Hagar tam v arabski puščavi, ko jej je zazvenel na uho šum hladnega izvora, s katerega vodo je oživela o žeji umirajočega sina Izmaela! — Ob treh popoludne smo dospeli v Veliko Ki-kindo. Tu se železnica razdeli v dve panogi: jedna na iztok v Temešvar, druga proti jugu v Veliki Bečkerek. Da sem se jaz odločil za poslednjo progo, pritrdili mi boste radi, ker veste, kam sem namenjen. Velika Kikinda Vam je sicer preprost trg, jedni pravijo, da je le vas; ali spoštljivo se jej boste odkrili, če Vam povem, da ima okolu 25.000 prebivalcev in da se nahajajo v njej kmetje, ki so — milijonarji. In kar je glavna reč: Velika Kikinda je slovanska, oziroma srbska, da si jo lju-beznjivi Madjari prekrščavajo v Nagy-Kikindo! Od ondot tekel je vlak po širni ravani, mimo raznih lepih srbskih vasij s pomadjarjenimi imeni, kakov na pr: Torbk-Uj-Becse, Mellenze, Ellemer ter nas naposled o polu sedmih zvečer {privedel v — Veliki Bečkerek, ki je zadnja postaja iste železniške proge. Veliki BečkSrek Vam istotako ne uživa mestne časti, dasi ima v širnem svojem področji 20.000 stanovnikov. Stoji Vam na obestranskera obrežji reke Bege, ki se vije skoz mesto od severa na jug ter se doli pri Titelu izliva v Tiso. Mesto ima prostrane ulice z jako širokimi cestami, katerim so ob straneh nasajeni drevoredi. Hiše so večinoma, zlasti na konci vsake ulice, pritlične; poslopja z jednim nadstropjem so le na glavnem trgu in v njega obližji, po znamenitnejših ulicah, dočim so dvonadstropne zgradbe redka prikazen. Tu so Vam i cerkve vseh različnih veroizpovedanj: jedna katoliška na glavnem trgu, dve ali tri pravoslavne in jedna luteranska; da ima tudi „izvoljeno ljudstvo" ondu svojo sinagogo, je naravno. Saj Vam pa tudi kar vse mrgoli po Bečkereku teh krivono-sih Abrahamovih sinov, tako da ste vedno v nevarnosti, da ne obvisite na kakej židovski kljuki. Okrog Bečkereka je vse ravno, kakor na mizi. Tu še le prav spoznate, koli neznatna stvariea je bore človek na širnej zemlji! Glejte! nekatere-krati sem se bil zagnal iz mesta vun v svobodno ravan, pa sem vsikdar uvidel, da tukaj z svojimi makari še toli elastičnimi nogami ničesar ne opravim. Naposled se domislim, da bi se nemara z zvonika videl barem kos okolice. Ilajditno gori! O da ste, gospod urednik, bili i Vi na zvonikovi terasi! Bilo je milo in vedro vspomladno jutro in nedeljski mir se je razlejal nad cvetočo zemljo. V širnem okrožji se je razprostiral ves Veliki Bečkerek pod menoj. Vzgrajen Vam je, kakor sploh vsa mesta in sela tu doli na ravnini, jako na široko; prostrane ulice, mej katerimi so nasajeni košati perivoji raz-tekajo se mu v nedoglednih perspektivah v brezkončno planoto. S početka mi je pogled obvisel na velikanskih letanicah tega ali onega mlina na veter, katerih je vse polno po mestni okolici; potem se mi je zibal nad plodovitimi njivami, po katerih so se zdaj razgrinjale preproge rumeno cvetoče repice; naposled pa mi je vsplaval svoboden po vsem brezmejnem okrožji in glejte! — daleč tam doli na skrajnem južnem obzorji prikaže se mi sinji lok neke gore. „To je gora-A val a, onstran Belega Grada!" pouči me uljudni zvonikar. „In višje.jtij gori proti jugo-zapadu vidi se menda rob — hruške gore", pristavi mož, videč, da se mi oko ne more ločiti od omenjene srbske gore, katera mi je vzbudila goreče hrepenenje po blaženi domovini prekrasnih narodnih pesmij.. . A čujte! Zvon me vabi k —- prvi pravoslavni maši! Zatorej; z Bogom, za danes! V Velikem Bečkereku. Prosto" slav Kreta no v. Narodne-gospodarske stvari. Cesarjevih Rudolfovo sadjerejsko društvo za Spodnji Štajer imelo je 10. t. m. v Št. Juriji ob juž. železnici svoj redni občni zbor. Udeležba bila je prav dovoljna. Predsednik g. dr. Gust. I pa vic bil je po svojem poklici kot zdravnik zadržan, moral se je od, eljati k nekemu bolniku, zato otvori in vodi zborovame podpredsednik g. vitez Berks, graščak na Blagovni. G. nadučitelj Vučni k na kratko objavi poročilo zadržanega g. predsednika. Iz tega povzamem le to, da je društvo letos na razne kraje po Spodnjem Štajerji razdelilo 14.300 divjakov in toliko ce-pičev — brezplačno; primerno največ jih je dobila domača fara. Iz poročila blagajnika g. Praunseisa je razvidno, da društvo stoji materijalno na trdnih tleh Namesto g. Fr. Len če k a iz Blance, ki je telegrafično naznanil, da je zadržan, prevzel je g. J. Rupnik, nadučitelj in jako praktičen sadjerejec v Št. Lorenci pod Prežinom, govor o sadjereji. Njegove besede so vidno segale posebno kmetovalcem do srca; to so pričala mnoga povpraševanja od omenjene strani za svet v raznih zadevah, tikajočih se sajenja in požlahtnenja dreves. Podpredsednik g. vitez Berks se v imenu društva govorniku g. Rupniku prav toplo zahvaljuje, kar mej navzočnimi z navdušenim odobravanjem odmeva. G. Rupnik potem opomni, daje ravno danes 10. maja 3 leta, kar se je Njegova visokost prestolonaslednik cesarjevič Rudolf, kojega ime ponosno sme imeti naše društvo, slovesno poročil z visoko princezinjo Štefanijo, koje ime sme nositi naš sadje-rejski vrt; on se spominja tega srečnega dogodka, želeč jima srečo in blagoslov božji. Navdušeni „živio" bil je odgovor navzočnih. Po odboru nasvetovana razstava sadja meseca oktobra tukaj v Št. Juriji se vsprejme. Isto tako se po odboru nasvetovana podpora Makelski poddružnici 30 gld. dovoli, potem ko je društveni tajnik g. J are stvar vsestransko pojasnil in priporočal, in ko je tudi blagajnik g. Praun-seis to podporo prav toplo na srce položil. Po odboru nasvetovana spremenitev društvenih pravil, „da se odbor tako pomnoži, da dobi zastopnike iz vseh večih okrajev' — se tudi soglasno vsprejme. Na predlog nadučitelja g. M. Obrskega s Ponikve se stari odbor voli v noviČ. G. nadučitelj Obrski se odboru zahvaljuje za izvrstno vodstvo in marljivo delovanje. G. vitez Berks se v imenu odbora zahvali za priznanje in obljubi nadalje, da bode društvo delovalo po vsej svoji moči na povzdigo sadjereje. Kmetovalec Janez Ose t (iz Hruševca) in več drugih želi pojasnila in pouka v raznih slučajih pri vzgojevanji sadja, na kar sta prav prijazno odgovarjala g. Rupnik in g. vitez Berks — seveda vse v domači slovenski besedi. Potem se zborovanje sklene. — Pristopilo je društvu več novih udov. Ko se je predsednik g. dr. I pa vic povrnil, bilo je zborovanje končano, vender pa je bilo še mnogo društvenikov navzočnih; soglasno se sklene odposlati sledeči telegram: Seiner kaiserlichen Hoheit Erzherzog Rudolf, Kron-prinzen von Oesterreich. Wien. Die Generalversammlung des Kronprinz Rudolf Obstbauvereines filr Untersteiermark wagt es zum heutigen Festtage die ehrfurchtsvollen GUlckvviinsche zu unterbreiten. St. Georgen, Siidbahn. D. Ipavic, Direktor. Na to smo dobili brzojavni odgovor: Laxenburg, Hof. Secretariat Sr. k. und k. Hoheit Kronprinz Erzherzog Rudolf an General Versammlung Kronprinz Rudolf Obstbau-verein St. Georgen, Siidbahn. Seine kais. Hoheit Kronprinz danken fttr die Kundgebung Ihrer lovalen Gluckw(insche. I. H. A. Spindler, Oberst. Toliko ob kratkem o gibanji „Cesarjevič Itu-dolfovega sadjerejskega društva za Spodnji Stajcr". Valentin Jarc, tajnik. Čudna v tej deželi razsajajoča bolezen. Kakor tat po noči, tako nepričakovano nas napade. Mnogo ljudij čuti bolečine v prsih in na straneh, včasih tudi v hrbtu; utrujeni in zaspani so ter ima|o slab okus v ustih, zlasti zjutraj; nek masten slez nabira se njim na zobeh; jedi njim ne dišd, v želodci čutijo neko težo in včasih tudi utrujenost, katere ne potolaži uživanje jedij. Oči upadejo, roke in noge postanejo mrzle in mastne; čez nekaj časa začoe se kašelj, s prva suh, čez nekaj mesecev pa z zelenkastimi izmečki; dotičnik čuti se vedno zaspanega, spanje ga ne okrepča; potem je nervozen, razdražljiv in nevoljen, slabe slutnje se ga polastu-jejo; ako hitro ustane, vrti se mu v glavi; v črevih se mu zapira, koža je včasih suha in vroča, kri se mu zgoščava in zaostaja, beli del očesa porumeneva; scalnice je zmirom manj in ima temno barvo in če se dolgo stati pusti, zgosti se na dnu; pogostem se vzdiguje, pri čemer čutimo včasih kisel, včasih sladak okus, in katero spremlja bitje srca; vid pojema, pege se kažejo pred očmi in človeku se zdi, da je truden in slab. Te prikazni se prikazujejo druga za drugo in skoro tretjina te dežele boleha za jedno ali drugo obliko te bolezni. Zdravniki te bolezni pogostem prav ne spoznajo, kakor skušnje uče; jedni jo zdravijo, kakor bolezen jeter, drugi kakor dys-pepsijo, drugi zopet kakor bolezen obistij itd., ne da bi bilo treba kako tako zdravljenje, ker „Shaker-ekstrakt" pomaga popolnem v vsakem slučaji te bolezni. To izvrstno zdravilo dobi se v vseh spodaj navedenih lekarnah. (145-4) Osobe, kojim se zapira, tretajo „Seigel-ovih omehčilnih pil" (AbfUhr-Pillen) v zvezi s „Shaker-ekstraktom". Seigel-ove omehčilne pile ozdravijo zapretje, odpravijo mrzlico in prehlad, glavobolje in zlatenico. To so najvplivnejše, najpripravnejše in najdovršenejše pile, katere so se že kedaj napravi'e. Kdor jih je kedaj poskusil, bode jih gotovo dalje rabil. Vplivajo počasi in brez bolečin. Cena 1 steklenici „Shaker-ekstraktu" gld. 1.25, 1 škatljici „Seigel-ovim omehčalnim pilam" 50 kr. Lastnik „Shaker-ekstrakta" A. J. WHITE, Limited, 21 Farringdon Road, E. C. v Londonu. Zastopnik in korespondent ter glavni razpošiljavec: .I .i \ IS /i II i II \ i . lekar „Pri zlatem levu", Krenisier, Moravsko. Dobi se v sledečih lekarnah: Ljubljana: J. pl. Trnkiic/y. Idrija: Warto. Metlika: F. VVacha. Radovljica: A. Roblek. Novomesto: D. Rizzoli. Kamnik: Močnik. Vipava: Kordas. Celovec: P. Birnba-cher, J. Nussbaumer. Beljak: Dr. Kumpf. Breze: Aichinger. Hermagor: J. Weth. Trbiž: J. Siegel. Wolfsl)ei'K: J. Huth. Gradec: F. Ks. Gschillay „pri sv. Ani". Maribor: W. Konig, J. Noss. Celje: Kupfer-schmitt, Mareck. Bruck na M.: Langer. Gleichen-ber£: Dr. Ftirst. Konjice.- Pospišil. Kiudberg: Pez-ledrer. Leibnitz: Russheim. Ljubno: J. Pferschv. Ptuj: Behibalk, Eliasch. Rottenmann: F. Illingov naslednik. Stainz: V. Timouschek. Weitz: C. Mally. Trst: J. Dr. Faraboschi „al Camello". Gorica: D. Christofoletti. Novigrad: Gionović. Sušak pri Reki: Wertheimstein. Spljet: Tocigl. Zader: N. Andrović in skoraj v vseh lekarnah drugih mest v monarhiji. Eksckutiviic dražbe. (Iz uradnega lista.) 1. eks. drž. pos. Matije Zorža s Slapa, 1146 gld., 17. julija v Vipavi. 3. eks. drž. pos. Jurija Bergoča iz Trna, 21 julija v Postojim*. 3. eks. drž. pos' Josipa Sedmaka li Nadajimga sela 17 julija v Postojni. 1. eks. držb. pos, An-divja Želcta iz Novo Ziče 2253 gld., 3. julija v Postojini. 1. eks. drž. pos. Lovni Ovjača iz Smartna pod Šmarno goro, 200 in 90 gld., 30 maja v Ljubljani. 3. eks. drž. pos Matije Plot iz Hitžakovega 20 maja v Metliki. 1. eks. drž. pos. Matevža Korošca iz Gorenje Otavo, 1525 gld., 13. junija v Loži. 1. eks. drž. pos. Matijo Modica iz Uloške Poliče, 11)40 gld., 13. junija v Loži. i. eks. držb. pos. Antona Ocpirla iz Kala, 440 gld., 30. junija v Postojini. Pri Gradca. Tujci: 17. maja. Mloun: Stubcnvoll z Dunaja. Pollak z Dunaja. — Steinhardt iz Tri MalMI: Dostal z Dnnaja. — Baumgartner iz Gradca. — Schopet, Wenier z Dunaja. Pri ttVHlriJHkeiii reiturji: Kleiu z Dunaja. Meteorologično poročilo. a ! Cas upa -2 i zovanja Stanju barometri v mm. Tem- Ve-peratura tro vi Nebo Mo-krina v mm. * 9 30 7. zjutraj 2. pop.' 9. zvečer 734*53 iiioi. 73341 mm. 733 23imn. 88fl C 15-8" C 9 4" C rti. BVZ. sl.jjzh. si. jz. obl. obl. obl. 25-OOm. dežja. Srednja temperatura 115", za 3-1° pod noriualom. Dunajska "borza dne 19. maja 1.1. (Izvirno tel-zgratično poročilo.) Zlata renta . . 5°/0 marčna renta Akcije narodne bi Kreditne akcije Srebro. . . Napol. C kr cekini 4°/0 državne srečke iz 1 1854 250 gld Državno srečke iz 1 1864 100 gld 4°/0 avstr zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 4°/0 ...... 5J/0 štajerske zemljišč odvez oblig . . Dunava reg srečke 5U/, . 100 gld Zemlj obč avstr -11,' „ zlati zast listi Prior oblig Elizabetine zapad železnice Prior oblig Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld Rudolfove srečke.....10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-društ velj. 170 gld a v. . . 82 gld. 30 kr. 82 * 75 n 107 n 80 n 98 n 20 n — n 287 n 70 n 124 n 45 n — n — ti 9 n 85'/, • 5 n 84 n 60 i t-b 125 it 75 171 n 75 107 it 75 rt 97 n 65 » 92 n 55 104 n — n 114 M 75 it 124 » — it 112 n 50 n 106 n — 175 75 n 18 n 50 It 100 t 60 n 213 n — n K svečanosti v Postojinski jami pelje Binkoštni ponedeljek 25. dne maja t. L ot> O. url in minut posebni vlak iz Ljubljane v Postojino. Jama bode ta dan v glavnih proBtorih z električno razsvetljavo in razen tega še s 140 mnogoročnimi svečniki in 40 svetilniki razsvetljena. Voznina za tja in nazaj z ušteto nstopnino za v v jamo znaša: v I. razredu gld. 7.20, v II. razredu «I<1. 5.45 in v III. razredu gld. 3.00. Vlak odhaja nazaj v Ljubljano zvečer ob 8. uri 30 minut. — Vozni listi se izdajajo pri blagajnici za osobo južne železnice do kratko pred odhodom vlaka. SclirScIsl-OTr (290—2) konresijonirani 1. Dunajski potniški bureau n Dunaji. IVAN LAPAJNE v KRŠKEM je izdal sledeče feajig© i.a knjižic,© za ljudske šole in učitelje: a) Praktično metodiko.......cena 80 kr. b) Prvi poduk...........60 „ c) Fiziko in kemijo.........60 „ č) Prirodopia.........• . „ 56 „ d) Zemljepis............ „ 26 „ e) Geometrijo........... „ 21 „ f) Malo fiziko........... „ 23 , g) Domovinoslovjo . . ....... „ 20 „ h) Pripovesti iz zgodovine Štajerske . „ 6 „ i) Opis krškega okrajnega glavarstva „ 30 „ j) Zgodovino štajerskih Slovoneov cena 1 gld. 20 kr. Isti pisatidj ima v zalogi tudi razne pisanice in risanke, potem: (232—10) mali slovenski zemljevid kranjske dežele z deli sosednih kronovin...... cena 1 kr. ter slovensko-nemški zemljevid Avstrijsko- Ogerske............. n 1 n in zemljevid Krškega okraj, glavarstva „ 5 „ *±±±*±±±±±1dc±i±*±*±±±*±±±*>! Za blagovoljni ozir. Visokočastitim dosedanjim gostom in p. n. gospođom tujcem ter p. n. občinstvu usojam se uljudno objaviti, da sem zopet sam v svoje oBobno vodstvo prevzel hotel in restavracijo i ,3AVAESKEM DVORU" & Deželna Rog Uspešni lek za želodčne bolezni. n n lr o IZ vinom mešana prijetna hladilna pijača. I u m uri jmj