Poštnina plačana v gotovini Leto LXI. itev. 138. v ponefclleh 18 1928. Ceno Din r Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedeljo in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. «SIovenski Narod* velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Uredništvo: Knaflova ulica št. 5, I. nadstropje. — Telefon 2034. Upravništvo: Knaflova ulica št. 5, pritličje. — Telefon 2304. Borba za nettunske konvencije S predložitvijo nettunskih konvencij se je napetost med vlado in opozicijo znova poostrila. — Ratifikacija konvencij je pogoj za londonsko posojilo- — V nervoznem pričakovanju debate v Narodni skupščini« — Beograd, 18. junija. Vest, da je zunanji minister v soboto popoldne nepričakovano predložil nettunske konvencije Narodni skupščini v ratifikacijo, je izzvala v vseh političnih krogih živahne komentarje. Vlada je glede na odpor opozicije še pred dnevi izjavljala, da bo poprej predložen zakon o ureditvi agrarnih odnošajev v Dalmaciji in o ureditvi odnošajev dvolastnikov ob meji. ker so ta vprašanja v neposredni zvezi z nettunskimi konvencijami. Predložitev nettunskih konvencij pred najetjem posojila in odobritvijo tozadevnega zakona s strani Narodne skupščine pa je še bolj utrdila domnevo, da je ratifikacija nettunskih konvencij eden glavnih pogojev za dovolitev londonskega posojila, dasiravno je vlada to doslej dosledno tajila. V opozicijonalnih krogih naglašajo, da je situacija s tem mnogo bolj razčiščena. G. Pribičevič je na včerajšnjem shodu KDK v Somboru naglasi), da je vlada s tem pokazala, da noče pomirje-nia z opozicijo. Pogajanja, ki so pričela na zadnjem sestanku šefov parlamentarnih skupin, so s tem več ali manj razbita, ker smatra opozicija, da je vlada pričela ta pogajanja samo zato, da bi na javnost napravila vtis, kakor da je opozicija opustila odpor proti konvencijam ter pristala na njnih ratifikacijo. V vrstah opozicije so danes nagla-šali, da bo KDK sedaj svoio borbo proti vladi še poostrila. Tudi vladni krogi z veliko nervoz-nostjo gledajo na nadaljni razvoj dogodkov. Zavedajo se, da je ta korak vlade, ko je že izgledalo, da bo po prizadevanju zmernejših elementov prišlo do pomirljivejše situacije med vlado in opozicijo, položaj preko noči poslabšal in da je računati z zelo burnim potekom ratifikacijske debate. Včeraj so v radikalskih in demokratskih krogih ves dan razpravljali o situaciji in o pripravah za debato o nettunskih konvencijah. V obeh vladnih strankah priznavajo, da je postala da- našnja seja šefov parlamentarnih skupin, na kateri bi morale vladne stranke odgovoriti na zahteve opozicije, od katerih sprejema odn. odklonitve je odvisno, ali bo opozicija opustila nadaljno obstrukcijo v Narodni skupščini ali ne, postala več ali manj brezpredmetna, ker v takšni situaciji ni niti misliti na to, da bi prišlo do sporazuma. V demokratskem klubu se je vršila dolgotrajna konferenca demokratskih ministrov s prvaki stranke. Zatrjuje se, da med marinkovičevci in davidovičevci ni prišlo do sporazuma slede nadaljne taktike proti opoziciji. Davidović je za to, da vlada nastopi proti opoziciji z najostrejšimi ukrepi, dočim se zavzemajo marinkovičevci za zmernejšo taktiko naglašajoč, da ie po sprejemu nettunskih konvencij in najetju posojila padec sedanje vlade neizbežen in da mora priti do nove kombinacije, v kateri bo igrala KDK važno vlogo- Po tej konferenci sta se sestala tudi Vukičevič in Davidović. Iz njune okolice se doznava, da sta razpravljala o tem, ali bi ne kazalo, da vložijo vladne stranke proti gg. Pribičevičn in Radiću obtožbe kot bivšima ministroma, da bi ju vsaj za čas razprave o nettunskih konvencijah odstranili iz Narodne skupščine ter na ta način začasno ustavili akcijo opozicije. Po zatrdilu iz vladnih krosov bo besedilo nettunskih konvencij danes razdeljeno poslancem. Na dnevni red pa pridejo takoj po zaključku razprave o obtožbi proti bivšemu pravosodnemr ministru dr. Subotiću. Ker je za to debato prijavljenih še nad 30 govornikov, a radi obstrukcije opozicije govorita vsak dan samo po dva. bi se debata zelo zavlekla. Zato nameravajo vladne stranke predlagati, naj se debata o obtožbi proti dr. Subotiću zaključi, da bi prišle nettunske konvencije Čhn prei na vrsto, ker se naglasa, da mora biti debata zaključena in konvencije sprejete najkasneje do 28. t. m. Zopet vihar v Narodni skupščini Slabi izgledi za sporazum med vladno večino in opozicijo. — Ministri briskirajo parlament. — Prerekanje in razbijanje. — Seja prekinjena. Komunistična ali generalska revolucija v Grčiji Stavka tobačnih delavcev se je razširila v krvav revolucionarni pokret. — Krvave poulične borbe. — Radi prekinjenih zvez ni zanesljivih poročil. — Solun, 18. junija. Po vesteh, ki prihajajo iz notranjosti Grčije, je situacija skrajno napeta in vse kaže, da se pripravlja revolucionarni pokret. Trenutno se še ne da presoditi, ali gre za organizirano revolucijo nasprotnikov Zaimisovega režima ali pa skušajo nezadovoljstvo delavstva izkoristiti komunistični agitatorji v svoje politične cilje. Po uradnih vesteh grške vlade je dokazano, da so stavko tobačnih delavcev organizirali komunisti. Upor v vojski in mornarici pa kaže, da je v teku bržkone tudi akcija generalov Pangalosa in Kondillsa, baje v sporazumu z Venizelo-sotn, da se zopet polaste državnega krmila. Gibanje stavkujočih se je začelo zadnje dni naglo širiti in so že v soboto izbruhnile stavke v raznih industrijskih centrih. Ker so se stavkujočim pridružili tudi železniča-ji, izgleda, da se pripravlja generalna stavka. Tekom včerajšnjega dne je prišlo na raznih krajih do krvavih spopadov med stavkujočim! in policijo, ki pa se ]e morala večinoma umakniti. V Plreju so se vršili krvavi poulični boji. ki so trajali skoro vso noč. Število mrtvih in ranjenih je na obeh straneh zelo veliko. Točna poročila niso Shod KDK v Somboru — Sombor, 18. junija. Včeraj se je vršil tukaj manifestacijski shod KDK, na kate* rem sta nastopila kot glavna govornika gg. Pribičevič in Radić. V svojih govorih sta obširno razpravljala o politični situaciji ter pojasnila smernice politike KDK. Zboroval c: 50 sprejeli oba govornika z navdušenim odobravanjem. Tudi ta shod je pokazal, da se vrste KDK kljub sistematični protiakcijl rczimovcev vedno bolj širijo ter da narod hrez pridržka odobravala borbo, ki jo vodi KDK v Narodni skupščini. Vlada je tudi tokrat napela vse sile, da bi zmanjšala vpliv shoda. Njeni organi so že ves teden poprej razglašali, da bo shod prepovedan ter grozili prebivalstvu z re* presalijami, če se ga udeleži. Kljub temu pa se je v najleašem vremenu zbrala v Som« boru mnogo tisočglava množica in policija se je v najslabšem vremenu zbrala v Som* znana, ker so stavkujoči deloma prekinili telefonske in brzojavne zveze. Po zadnjih vesteh iz Aten ie vlada trdno odločena, da gibanje, ki mu pripisuje komunistično - prevratni značaj, za vsako ceno zatre in bo bržkone že danes za vso Grčijo proglašeno obsedno stanje. Največje vznemirjenje vzbuja v vladnih krogih gibanje med vojsko in mornarico Mornarjem treh vojnih ladij, ki so včeraj odpovedali pokorščino in se pridružili stavkujočim, je sledilo moštvo še treh vojnih edi-nic. Tudi med vojaštvom na kopnem je prišlo že na več kraph do odkritega upora. Vojaštvo je dobilo nalog, naj bo v strogi pripravljenosti, vendar pa se vlada na vojsko ne more preveč zanašati. — London, 15. junija. Po najnovejših vesteh iz Aten je izbruhnila v Grčiji revolucija. Gibanje je imelo prvotno komunistični značaj, vendar pa vse kaže, da gre za državni prevrat, ki ga je organiziral bivši grški diktator Pangalos v sporazumu z generaliteto in Venizelosom. V mestih se vrše krave pouflčne borbe, i/gleda pa. da je vlada brez moči. povedala manifestacije po po ulicah. (Ob* širnejse poročilo objavlja današnji «Pone» deljek». Op. uredn.). Posvetovanje vladnih strank — Beograd, 18. junija. Danes dopoldne od 10. do 12. se je vršila konferenca šefov vladnih strank, na kateri so razpravljali o pogojih opozicije za normalizacijo položaja v Narodni skupščini. Seji je prisostvoval tudi predsednik Narodne skupščine dr. Peric. Zastopani niso bili muslimani, ker je dr. Spnho odsoten iz Beograda, predsednik kluba dr. Hrasnica pa je predsedoval skupščinski seji. Ko so se ob 12. razhajali, so bili napram novinarjem vsi zelo rezervirani ter so odklonili vsako izjavo, češ, da morajo svoje sklepe najprej sporočiti šefom opozicije. Opoldne ob 5. se sestanejo k skupni konferenci vsi šefi vladnih strank. Vršil se je dolgotrajni razgovor med gg. Joco Jovano-vide in Pribičevičem — Beograd, 18. imni.ia. Današnja seja Narodne skupščine je bila zo»pet precej viharna m niči najmanj ne kaže. da bi prišlo med vladno večino in opoziciio do poinireiiaia. Se.ia jc pričela namesto ob 9. šele ob pol II.. kar je izzvalo pri opoziciji že takoj od začetka viharne proteste. Posl. Voia L a z i ć je pozdra-vil^dr. Hrasnico. ki ie predsedoval današnji seji, ko je šele ob pol 11. orisel v skupščino, z besedami: — Ali .ste pozabili, da ie seja sklicana za 9. uro? Sedaj ie že do! II. Če niimate ure. vam jo kupimo mi. Ko je posl. Bedianič prečita! zapisnik, je zahteval besedo posl. P u c e 1 j, ki je stavil k zapisniku razne opombe m zahteval več korektur. SoupščUns-ki tajnik ie njesrove zahteve odklonil, radi česar je prišlo med vladno večnmo in opozicijo do ostrega prerekanja, zlasti še, ker predsedujoči ni odtredil glasovanja. Končno je vladna večina sprejela tolmačenje ore-d s e-dstva. Posl. Kosanović je zahteval, naj se v zapisniku ugotovi, da je posl. Viider na zadnji seji protestiral proti postopanju ministrskih uradnikov napram poslancem. Tajnik se je izgovarjal, da ne more sprejeti v zapisnik dobesedno Vseh izjav poslancev, da pa so zabeležene v stenografskem zapisniku. Za njim je govoril g. Stepan Radič, ki je uvodoma grajal postopanje predsednik^ da vrši prozivke tako, da ima vlada vedno dovolj časa, da z ministr-kimi avtomobili poišče poslance PO mestu in jih privede h glasovanju. Nagla-šal pa je, da se bo tudi skupščinsko predsedstvo kmalu lahko preselilo v skupščinski bufet, \-jer ze vladna večina navadno zbrana v tem Prostoru name- sto v skupščinski dvorani. Radikali so začeli proti temu protestirati, na kar je nastalo splošno prerekanje. Stepan Radič jim je zaklical: Le nadaljujte tako! Tako so delali tudi v Angliji in je iz tega nastala Irska. V Avstriji so na ta način ustvarili Češkoslovaško, na Madžarskem pa srbsko - hrvatsko koalicijo, brez katere bi nikdar ne bilo naše države. Končno zahteva Radič, naj se za skupščinske tajnike izvolijo izkušeni parlamentarci, ne pa novinci. Posl. Pasarič je zahteval, naj se prepis zapisnika redno dostavlja vsem poslancem, kar pa je vladna veČina odklonila. Posl. Drljevič je govoril o kršitvi poslovnika ter kritiziral postopanje predsednika, ki kaznuje le opozicijo* nalce, nikdar pa noče videti vladnih poslancev, ki se največkrat pregreše. Nato je zahteval besedo še posl. Pucelj, vendar pa mu jo je predsednik odklonil. Opozicija je proti temu ogor* čeno protestirala. V dvorani je nastalo strahovito prerekanje. Poslanca Pucelj in Pribičevič sta planila k predsedniški mizi in zahtevala od predsednika, naj se drži poslovnika. NTa poziv tajnika je vladna večina vstala s sedežev, na kar je predsednik proglasil, da je zah» teva posl. Puclja, da dobi besedo, od* klonjena. in odredil prehod na dnevni red. Radi neprestanega prerekanja in razbijanja po klopeh pa so ga slišali samo stenografi. Predsednik si končno ni znal pomagati drugače, nego da je ob 12. v največjem nemiru in neredu sejo prekinil in napovedal nadaljevanje popoldne ob 5. Vladni .protibr opcijski" zakonski načrt Vladne stranke so vložile načrt zakona po načelu: «male tatove je treba obesiti, velike pa ščititi». Beograd. ^, lunija. Davidovićevi demokrati so skupno z nekaterimi poslanci ostalih vladnih strank vložili pri predsedstvu Narodne skupščine predlog zakona proti korupciii. V političnih krogih je izzval ta korak Davidovičevih demokratov živahne komentarje. O zakonu proti korupciji se ie v demokratskih krogih svoječasno. ko Davidović še ni sklenil pakta z Vukičevičem in je vodil proti radikalom ostro opozicijo, mnogo govorilo. Po Davidovićevi kapitulaciji pa ie zopet vse utihnilo. Šele sedai. ko je opozicija o priliki obstrukcije v Narodni skupščini dan za dnevom navajala razne korupcijske afere in ko ie s prstom pokazala na demokrate, da niso nič boljši, ko s svojim zavezništvom z radikali ščitiio največje korupcijoniste. so davidovičevci na hitro roko izdelali ta načrt in ga sedal vložili. Že načrt sam pa dokazuje, da ie glavni namen tega zakona, nasuti javnosti peska v oči in da že v naprej opraviči glasovanje demokratov ob zaključku debate proti bivšemu pravosodnemu ministru dr. Subotiću. Značilno ie. da ie načrt naperjen zgolj proti malemu uradniku, dočim izvzema ministre in narodne poslance ter predvideva celo kazen za onega, ki bi v dobri nameri obtožil ministra ali narodnega costenca korupcije. Zakon ie razdeljen v tri poglavja. Prvo poslavje covori o dejanjih, na katera se nanaša zakon, to je zloraba uradne oblasti, sprejemanje podkupnine, podkupovanje in poneverba. Drugo poglavje govori o kazenskem postopanju. Za področje Slovenije ie pristojno do tem zakonu vište deželno sodišče v Liubljani. Preiskovalne sodnike za preiskave o tem zakonu predlagajo prvostopna sodišča preko apelacijskega sodišča ministru pravde, ki jih nato po potrebi dodeli po tem zakonu kompetentnim sodiščem, pri katerih se ustanovi posebni sodniški svet, ki nadzira poslovanje preiskovalnega sodnika. Državne pravdnike imenuje minister oravde iz vrst sodnikov kompetentnih sodišč. Državne in samoupravne oblasti so dolžne staviti državnemu pravdniku na razpolago vse zahtevane spise. Prijave o kažnjivih dejanjih lahko vladajo pri državnem nravdništvu državne oblasti in zasebniki. Sodišče je dolžno po uzakonitvi tega zakona pozvati v »Službenih novinah« in v vseh oblastnih uradnih listih ter z razglasi na deskah vse in vsakogar, da prijavijo v tem zakonu navedena kazniva dejanja, ki so* jim znana. Vsako ministrstvo mora imenovati strokovno komisijo, ki bo pregledala vse spise in vse posle ministrstva, zlasti pa zadeve, nanašajoče se na odpravo sekvestrov. na poslovanje z vojnim olenom. na dodeljevanje zemlje invalidom in dobrovoljcem, na nacionalizacijo bank. trgovskih podietii itd. Komisije morajo za vsako nepravilnost ugotoviti krivce ter iih izročiti sodišču. Na dejanja ministrov se ta zakon ne nanaša in velja za nje še nadalje zakon o mini- strskih odgovornosti" Osebe, ki same prijavijo svoje kaznivo dejanje, se oproste kazenskih posledic. Kdor ie bil prisiljen izročiti državnemu ali samoupravnemu uslužbencu podkupnino, ker bi sicer ne dobil ali pravočasno ne dobil rešitve, lahko zahteva povračilo plačanega zneska. Čim preiskovalni sodnik zaključi preiskavo, izroči spise državnemu pravdniku. nakar sodniški svet sklepa o tem. ali se uvede kazensko postopanje ali ne. Obtožnica se dostavi toženemu, nakar se mora v 15. dneh razpisati razprava. Sodni dvor tvorijo trije sodniki. V slučaju pozitivne razsodbe, je smatrati istočasno za razveljavljenega rud' dotični uradni akt. Če ima obsojenec premoženje, ki si ga ie pridobil od leta 1918. naprej, ki pa ni v razmerju z njegovimi dohodki, se mora to v razsodbi konstatirati v svrho nadaljnega postopanja. O tem govori 3. poglavje, ki določa, da ie finančna prokuratura dolžna sama ali pa na ovadbo, da ima kakšen državni uslužbenec premoženje pridobljeno po 1. decembru 1918.. ki ni v razmerju z njegovimi dohodki, pozvati sodišče, da ugotovi dejansko stanje Če se ugotovi, da premoženje presega normalne dohodke dotičnega uslužbenca, se zapleni na korist države. To velja tudi za premoženje žene in otrok. Ovadbe proti ministrom in narodnim poslancem lahko vloži vsak polnopravni državljan pismenim potom na finančno proku-raturo. Prokuratura mora ovadbo službenim potom predldžiti kasacijskemu sodišču v Beogradu, ki sklepa o nadalinem postopanju. Če smatra sodišče, da ovadba ni dovolj utemeljena, uvede proti ovaditelju postopanje radi klevete. Zakon predvideva tudi stroge kazni za one. ki bi poskušali podkupiti ministra, narodnega poslanca, državnega ali samoupravnega uradnika. Za taka delanja ie določena ieča od 2. do 10. let in denarna globa 20 do 30.000 Din. Izročena ali obljubljena podkupnina ter denarne globe se stekajo v invalidski fond. Zakon stopi v veljavo S dni po objavi v »Služb, novinah«. Mnogo ironičnih komentarjev ie vzbudilo dejstvo, da je predlog podpisa) tudi klerikalec dr. Hodžar. ki je pred enim letom s svojim glasovanjem preprečil izročitev radikalskih korupcijonistov sodišču. Hrvatski politiki proti brezglavi p«ii;riki — Zagreb. 18. jun. Včeraj se je vršil letni občni zbor Hrvatske zveze industrijcev, ki ie bi! obenem združen s proslavo 251etnice obstoja organizacije. Skupščina se ie bavila z gospodarskim položajem v državi ter sprejela več resolucij, v katerih nastopa zlasti proti brezglavi davčni politiki, zahtevajoč, da se prilagodi finančni moči gospodarskih krogov. Za predsednika je bil ponovno izvoljen g. Aleksander. Z zborovanja je bil poslan pozdravni brzojav kraliu. Oropana železniška blagajna — Vukovar, 18. junija V noči od 12. na 13. t. m. je bila oropana blagajna na železniški postaji Novi Vukovar, ki se nahaja v uradni sobi postajenacelnika samega. Do včeraj 15. t. m. je bilo ugotovljeno, da manjka iz blagajne 192.000 Din. Včeraj je dospel iz Osijeka namestnik državnega pravdnika Dragotin Majcen, da preišče zadevo na mc-stu. Po zaslišanju železniških uslužbencev je izdal nalog, naj se postajenaeelnik Zika To-mić aretira. Danes je dospela tudi posebna komisija od prometnega ministrstva iz Peo-grada, ki istotako vodi Dreisknvo o vlomu. Zadružno zborovanje v Beogradu — Beograd, 15. junija. Včeraj se je vršila letna skupščina glavne zadružne zveze. Zborovanje je otvoril predsednik dr. Korošec, ki je govoril o nalogah zadružništva, nakar je načelnik poljedelskega ministrstva Stojanovič podal poročilo o stanju zadružništva v državi. Zborovanie se danes nadaljuje. Iz policijske kronike Precej težka nesreča se je pripetila včeraj v Vodmatu. Dopoldne se je pripeljal z dolenjskim vlakom v Ljubljano delavec Vid Kremenspk iz Podboršta pri Litiji. V Vodmatu si je hotel skrajšati pot in je skočil iz drvečega vlaka. Padel je precej nerodno in priletel na glavo. Prepeljali so ga z rešilnim avtom v bolnico. Usnjarski pomočnik Martin Hafner je na policiji prijavil, da že skoraj mesec dni pogreša svojega sina Martina, rojenega leta 1905 v Hudem pri Radovljici. Fant je bil uslužben kot tovarniški delaver pri La-jovcu v Šiški in je od Šel pred dobrim niPse-cem, ne da bi komu povedal, kam gre. TuHi ni vzel seboj listin in zato se njegov oče boji, da je izvršil samomor. Hafner je visoke, šibke postave, črnih las. Na desni roki mu manjka kazalec od členka dalj,e. Oblečen je bil v navadno in priprosto delavsko obleko, na glavi je imel sivo športno čepico. Te dni je neznan zlikovec vlomil v stanovanje hlapca Viktorja GraSica in mu pokradel razno obleko in perilo v skupni vrednosti 400 Din. — Na Vodnikovem trgu je nekdo izmaknil Ani Campar, ženi fotografa medtem, ko je nakupovala, zavoj, v katerem so bile moške nogavice in ženska torbica. Čamparj^va trpi okoli 200 Din škode V nedeljo zvečer je sedel trgovec Hinko Privšek v kavarni Zgonc v Rožni dolini. Ta čas mu je neki zlikovec odpeljal kolo. vredno 600 Din. Kolo je imelo Mevilko 265. Policijska direkcija je prejela dopis, da je iz zaporov okrajnega sodišča v Šmarju pobegnil delavec Martin Kic. ki bi imel prestati dvomesečno kazen. Obsojen je bil po § 46 zakona o zaščiti države. Sarrx> še danes na splošno željo ob pol 5. in 9. uri sloviti Douglas Fairbanks v razkošnem velefilmu Bagdadski lopov Velefilm nedosegljive lepote! Tel. 2124. LJUDSKI KINO. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 0—22.935, Berlin 0— 13.585, Budimpešta 9.895—0.925 (9.91). Curin 1093.5—1096.5 (1095), Dunaj 7.9845 do 8.0145 (7.9995), London 277.04—277.54 (277.44), Newyork 56.72—56.92 (56.92), Pariz 222.4—224.4 (223.4), Trst 0—299. Efekti: Vojna škoda 455 den., Celjska 158 den., Ljubljanska kreditna 12S den.. Kreditni zavod 165—175, Vevče 105 den.. Ruše 280_300, Stavbna 56 den.. Šešir 1<">5 den. Lesni t t z: Tendenca nespremenjena. Zaključeni so bili 3 vagoni, in sicer 1 vae. hrastovih neobrobljenih plohov, 9, 11, 13 cm deb., od 25 cm Sir. naprej, od 3 m dolž. naprej, frco vag. meja po 960, 1 vag. borovine, rezane na živ rob, 15/25, 25 25, 4 m dolž., po vas. meja po 655 m 1 vas. anten.. od 10—12 m, premer v sredini 11—13 cm, frco vag. meja po 310. Povpraševanje za vsako množino desk, smreka - jelka, 12, 18, 24, 28, 38, 48 mm, 4m dolž., od 16 cm šir., paralelnih ostro-robih, očeljenih, L II. III., monte, cena fco vag. prihod Sušak. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Dunaj 799.95. Berlin 13.585. London 277.44. Milan 299. Newvork 56.82, Pariz 123.40, Praga 168.50, Curih 10.95. Efekti: Vojna škoda 454. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.1325, London 25.3'?5, New6ork 518.75, Pariz 20.40, Milan 27.30. Berlin 124, Praga 15.37, Dunaj 7&02. 15 2 A Tgjg^L -.slu v t tv ?ik i fWiwii (flK'^TtaiTa T92§! ___Stev. 138 Kako pobijajo vladne stranke korupcijo Davidovičevci in klerikalci kot zaščitniki korupcijonistov. Zakonski predlog za pobijanje korupcije, ki priznava velikim ko- rupcijonistom posebne privilegije. Pred leti, ko sta bila Lj. Davidović in dr. Korošec se v opoziciji, sta hudo rohne* la proti korupciju Tedaj sta tudi skupno priredila protikorupcijski shod v Ljubljani in vse je pričakovalo, da bo tedanja opozi* cija res započela resno in vztrajno borbo proti korupciji. Kljub temu, da sta napo* vedovala protikorupcijske shode po vsej državi, je ostalo samo pri ljubljanskem sho* du. To je bilo 1. 1924. Istega leta na jesen smo dobili Davido« vićevo vlado, v kateri so sodelovali tudi klerikalci. Nekaj tednov prej je klerikalno časopisje napovedovalo, da bo prav gotovo odklenkalo korupciji, ker bo nova vlada uveljavila tak zakon, ki jo bo s strogim! kaznimi sploh onemogočal. Tresle so se go» re. rodila pa se je miš. Zakona za pobija* isje korupcije ni bilo, in zgodilo se je še manj, kakor je z ozirom na velike obljube pričakovala vsa javnost. Davidovićeva vla* da namreč ni nikogar pozvala na odgovor* nost zaradi koruptnih dejanj, čeprav bi to lahko storila že po obstoječih zakonih. Protikorupcijska gonja davidovićevcev in klerikalcev se je izkazala zgolj kot navad* na strankarska agitacija. Prišle so afere Rade Pašiča, zaradi katerih so davidovićevs ci in klerikalci svoječasno tudi hudo roh* neli. Izvoljena je bila parlamentarna anke» ta, ki naj bi ugotovila krivdo in krivce iz* ročila sodišču. Tedaj so klerikalci za ceno vstopa v vlado rešili radikalne korupcijo* niste kazenskih posledic in glasovali za ra* dikalski predlog/ki je dejansko anuliral vse večmesečno delo omenjene anketne komi* sije. Kakor da bi namah izginila vsaka ko* rupcija, je prenehala vsaka govorica o njej v klerikalnih listih. Klerikalci so sicer zopet napovedovali, da bo kleroradikalna vlada uveljavila zakon, ki bo onemogočal vsako korupcijo, ker so se ustrašili vtisa, ki ga je napravilo njihovo glasovanje v anketni komisiji na javnost, pa o tem zakonu do* slej ni bilo ničesar čuti, čeprav bi njegovo predložitev Narodni skupščini klerikalci prav lahko izposlovali, ako bi to resno ho* teli. Tak zakon bi seveda v prvi vrsti zadel radikalske voditelje, zaveznike naših kleri* kalcev, in zato niso imeli nobenega povo* da, da bi forsirali njegovo uveljavljenje. Tudi davidovičevci so utihnili v svojem rohnenju proti korupciji, ko so sc pridru* žili v vladi radikalom in klerikalcem. Sicer so protestirali proti radikalskcmu partizan* stvu pri nameščanju uradnikov, vendar pa jih je vodil pri tem edini nagib, da bi spra* vili lastne pristale na vodilna upravna mc* sta. Demokrati so dogovorili z radikali ne* kak ključ za nameščanje uradnikov in s tem je bila tudi njihova borba proti korupciji končana. Priti je moral Svetozar Pribičevič, ki je na shodu KDK v Osijeku omenil čudno vlogo, ki jo igrajo davidovičevci v vpraša* nju pobijanja korupcije. Ali se spominjate, je dejal Svetozar Pribičevič, kako je Ljuba Davidovič nekdaj na vsakem koraku grmel proti korupciji? Ko je umrl Nikola Pašič, bi se morala preiskati afera njegovega sina Rade Pašiča in delo nekaterih ministrov. Vprašam, ali ve kdo, kaj je sedaj s temi aferami? Te akte je Ljuba Davidovič za» gnal pod svojo blazino in sedaj lepo spi na njih. Toda mi smo tu, ki jih bomo izvlekli iz arhiva ter vrgli V Narodno skupščino, potem bomo pa videli, kako bo Ljuba Davi* dović nastopal napram njim. Zdi se, da je prav ta ugotovitev in grož= nja Svetozara Pribičeviča izpodbudila Da* vidovičeve demokrate, da so v soboto skupno z nekaterimi drugimi poslanci vlad* nih strank vložili v Narodni skupščini pred* log zakona proti korupciji. I strašili so se ugotovitve, da niso nič boljši kakor radi* kali, ker ščitijo v njihovi družbi največje korupci joniste. Pri tem moramo ugotoviti, da so Davidovičevi demokrati vsaj toliko boljši od naših klerikalcev, ker se jim je zbudila vest, dočim pri klerikalcih niti to ni mogoče. Kar pa je treba z ozirom na zakonski predlog, ki so ga vložili demokrati, še po* sebno povdariti, je to, da določa sicer ka* zni za podrejeno uradništvo, dočim ustvar* ja za ministre in poslance celo neko poseb* no izjemno stanje. Po tem zakonskem pred* logu lahko namreč vsakdo vloži ovadbo proti ministrom ali narodnim poslancem na finančno prokuraturo, ki jo nato predloži kasacijskemu sodišču, da sklepa o nadalje nem postopanju. Če pa smatra sodišče, da ovadba ni dovolj utemeljena, uvede proti ovaditelju postopanje zaradi klevete. Ako pomislimo, kako je zasebnikom težko priti do službenih aktov in da je to navadno sploh nemogoče, potem si lahko predstav* ljamo, da si bo vsakdo dobro premislil, predno bo obtožil kakega ministra ali po* slanca korupcije. Se bolj je absurdna za* hteva, naj sodišče samo uvede kazensko postopanje proti ovaditelju, če bi se izka* zala njegova ovadba kot premalo uteme* ljena. Zakon proti korupciji, kakršnega predlagajo davidovičevci, torej uveljavlja načelo, naj se mali obešajo, veliki pa izpu* ščajo. Ako pa se hoče korupcija zatreti, se mora pričeti zatirati od zgoraj, kjer jo je največ. Ta zakonski predlog je podpisal tudi klerikalni poslanec dr. Hodžar, ki je pred dobrim letom preprečil v parlamentarni an» ketni komisiji s svojim glasom, da bi bili radikalski korupcijonisti izročeni sodišču. Če ničesar drugega, bi že to dejstvo samo dovolj jasno govorilo, da pomenja zakon zgolj udarec v vodo in da je bil vložen Ie zato, da bi se ne moglo očitati sedanjim vladnim strankam, da niso ničesar storile za pobijanje korupcije. Omenjeni zakon* ski predlog je torej navadna demagogija, kakor je bilo tudi vse prejšnje govorjenje davidovićevcev in klerikalcev o potrebi po» bijanja korupcije. Ako poleg tega upoštevamo tudi dej* stvo, da sedanje vladne stranke zlasti pri nameščanju uradništva same uganjajo naj* večjo korupcijo, da jih vodijo pri tem le partizanski nagibi, potem si še lažje misli; mo, da ne bodo hotele uveljaviti zakona, ki bi jim njihovo partizanstvo onemogočal. O stvari se bo vsekakor še govorilo v Narodni skupščini, za danes opozarjamo samo na besede in dejanja strank, ki so za* stopane v sedanji vladi. Dela manj nadarjenih in duševno zaostalih otrok Lepa slika marljivosti in požrtvovalnosti naših pedagogov. — Kaj vse se lahko doseže s smotrenim delom celo tam, kjer ni nobene nadarjenosti. Pisane zgodbe iz naših krajev Zagrebška aiera s šoferskimi izkaznicami. — Pretep med orožniki in pijanci. — Tragična smrt bivšega podporočnika. — Učitelj pretepel učiteljico. — Ženo ustrelil z ukradeno puško- — Pred dnevi jc zagrebška policija are* tirala nekega Ivana Marciuša, ki jc kr* šil cestni policijski red. Policija je na* šla pri njem šofersko izkaznico, ki mu daje pravico za vožnjo z motornimi vozili do 16 IIP. S pisalnim strojem je pa bilo pripisano dovoljenje za vož* njo motorjev preko 16 HP. Redarstvo je to šofersko izkaznico takoj zapleni* lo in Marciuša zaslišalo. Izjavil je, da mu je legitimacijo izstavil solastnik šo» ferske šole na Kaptolu Edvard Mlina« rič. Zaradi šoferske izkaznice je nada* I je vložil ovadbo proti Mlinariču neki* Anton Majsan. Naslednji dan je stopil pred policijo šofer Bogoljub Puhalovič, xi je imel izkaznico, ki mu jo je izdalo poverjeništvo za registriranje vozil v Karlovcu. Policijski zdravnik ga je pre* gledal in ugotovil, da jc Puhalovič te* ksno in duševno nesposoben za šoferja. Policija mu je šofersko izkaznico za* plenila. Na podlagi teh ovadb je bil Mlinaric ponovno aretiran. .Marciuš je izpovedal, da je izkaznico dobil v šo* ferski šoli in ko je to že zapustil, je opazil, da sme voziti samo motornn vo* žila do 16 HP. Šel je k Mlinariču, ki mu je s pisalnim strojem popravil, da sme voziti preko te moči. Policija je zaple* nila tudi izkaznico Antona Majsana. Zastran Puhaloviča se pa Mlinaric iz* govarja, da ni vedel, da je ta telesno in duševno zaostal, saj je prinesel zdravniško izpričevalo o sposobnosti od zdravnika v Našicah. Da je Mlina* rič vedel, da je Puhalovič nesposoben za šoferja, pa dokazuje, da ga je po* sial po izpričevalo k zdravniku v Naši* če. Marciuš, Majsan in Puhalovič so plačali za izkaznice, ki jih je sedaj za* plenila policija, visoke takse in so tako oškodovani. Sodišče je Mlinarica izpu* stilo iz zapora do davne razprave. Včeraj jc nastal krvav pretep v Bo* sanski ulici v Beogradu med orožniki in policijskimi organi ter skupino na* X>1 pijanih delavcev, med katerimi so Dili tudi nekateri uradniki. Pijana druž* :>a je razgrajala po ulici in se na glas prepirala med seboj ter komentirala V'olitične dogodke in izzivala orožnike. Ti so intervenirali. V družbi sta bila dva pekovska pomočnika in neki urad* nik. Ti so se posebno odlikovali v pre* piru in izzivanju. Ko je pristopil poli* cijski organ in prijel enega izmed raz* grajačev za roko, ga je nekdo udaril po glavi ter ga podrl na tla, pijanci so ga pa pretepli na žive in mrtve. Na žvižg nekega orožnika so prišli še drugi na pomoč in tako je nastal krvav pretep na ulici. Pretepače so zaprli in jih iz» roče sodišču. V neki zakotni sarajevski beznici so našli te dni mrtvega bivšesa administrativnega podporočnika Svetislava Stojkoviča, rodom iz Jagodine in šele 33 let starega. Tragičen konec bivšega podporočnika je vzbudil splošno sočutje. Stojković se je vdal pijači in je tako izgubil službo. Po odpustu iz vojske se pa ni spametoval. Še nadalje je popival in se vdajal demonu alkoholu. Tako je zaigral tudi svojo družino. Potepal se je povsod naokoli ter spal po beznicah in na prostem. Zato je obolel na jetiki, kateri je podlegel. Zadnja njegova želja je bila, da se vrne v svoj rojstni kraj Jagodino. Prosil je za denar svoje bivše kolege oficirje. Ti so mu zbrali za potne stroške. Stojković je pa pozabil tudi na Jagodino in je ves denar zapil. Nekaj dni pred žalostnim koncem je še pisal svoji ženi, ki se je ločila od njega. Prosil jo je, naj mu posodi 205 Din. Toda preden je te vrste napisal na kos umazanega papirja in ga odposlal ženi, ga je prehitela smrt. Izdihnil je v kotu sarajevske beznice. Pri njem so našH samo nekaj slik, ki so ga spominjale lepe preteklosti. ★ Te dni se je pripetil na vogalu ulice Strne Milutinovića in obale Vojvode Stepe v Sarajevu žalosten incident, tem bolj žalosten, ker je glavni junak incidenta učitelj, ki bi moral dajati dober zgled drugim. Na tem kraju sta se srečala učitelj V. I., ki službuje v nekem sci u v magla jskem srezu, in učiteljica na srednji šoli A. N. Učitelj je pristopil in prisolil učiteljici dve zaušnici, ne da bi črhnil besedico. Seveda se je takoj zbrala množica mimoidočih in prišel je tudi mož postave, ki je učitelja aretiral in odpeljal na stražnico. Po zaslišanju je bil učiteli izpuščen. Učitelj je izpovedal dežurnemu uradniku, da je učiteljico zato oklofutal, ker je žalila njegovo sestro. Policija ga je kaznovala zaradi javnega izgreda. Demon alkohol je privede! na zatožno klop pred sodnike v Sarajevu bivšega gostilničarja Ante Kosorić a. Državni pravdnik ga je obtožil zločina tatvine in umora. Kosorić je nekega dne prišel iz Sarajeva v Sokolac v večji družbi na lov. Med temi jc bil tudi inženjer Ritif. Med zabavo je inženjer nenadoma opazil, da mu je tat odnesel lovsko puško, vredno 9000 Din . Z ukradeno puško je čez nekaj dni Kosorić ustrelil svojo ženo. Kosorić je slavil ^vojo krstno slavo. Pil je čez mero in hoteć izkazati svoje veselje, je streljal z ukradeno puško skozi okno. Nenadoma je pa obrnil cev na svojo ženo in sprožil. Strašen krik težko ranjene žene je v trenutka prekinil veselje slave. Naslednji dan je žena podlegla težki rani. Kosorić je bil obsojen zaradi tatvine puške in umora svoje žene po nesreči na leto ni težke ječe. Predvčerajšnjim sc je pripetila blizu Zagreba strašna železnišk anesreča. Mlinarski pomočnik Ivan Polovic se je vračal z dvovprežnim praznim vozom iz Zagreba domov. Pred njim je vozil neki kočijaž, ki je prešel železniško progo. Čeprav je čuvaj že dajal znamenja, da se bliža vlak, je tudi Polovic hotel čez progo, ker še ni bila zaprta. Bil pa je ravno na progi, ko je Čuvaj zaprl zatvornice. Tako ni mogel ne naprej ne nazaj. Ker še ni bilo vlaka, je mlinarski pomočnik postavil voz ob sran. Vlak se je približal in konja sta se splašila ter zdirjaJa proti Leskovcu po progi. Katastrofa je bila neizbežna. Lokomotiva brzovlaka je zagrabila levega konja in zadnji del voza. Na progi so našli razbite dele voza in razmesarjenega konja. Pri nesreči se je ponesrečil tudi voznik Polovic. V jarku so našli tudi desnega konja in na njem težko ranjenega voznika. Imel je globoko rano na glavi, najbrž od konjskega kopita. Težko nesrečo je zakrivil sam voznik, ker se ni ustavil pred zatvorni-cami, ko je čul varnostne signale. V šoli na Zoisovi cesti so včeraj odprli razstavo raznih izdelkov učenk in učencev takoimenovane pomožne šole. To ime pa pove mnogo premalo, ker se nikdo ne spomni, da morajo v šolo tudi taki otroci, ki drugje ne bi mogli slediti pouku, ker niso dosti nadarjeni za normalen ]>ouk. Torej manj nadarjeni, nenadarjeni, duševno zaostali in — zanemarjeni. Zanemarjeni, ker se starši ne brigajo za njih vzgojo, zgodi se pa I udi, da se takega sicer duševno popolnoma normalno razvitega ali celo talentiranega otroka v šoli učitelj naveliča in ga prepusti jc-govi usodi, ko opazi, da učiteljevo delo doma starši podirajo. Šola ima 80 učencev v 6 razredih, kjer se ob angelski potrpežljivosti in nepopisnem trudu učiteljic nauČe vsega najvažnejšega, kar jim je potrebno za življenje, da si po absolvirani soli lahko pošteno služijo vsakdanji kruh kot polnovredni člani človeške družbe. Mnogo je tudi takih med gojenci, ki so enostransko zelo talentirani in jim dela težavo le kak predmet, ki pa brez njega v življenju lahko shajajo brez škode in odrasli daleč presegajo v svoji stroki celo absolvente višjih šol. Motil bi se torej, kdor bi mislil, da je to šola za idijote, kretene in slaboumne. S takimi se pečajo, oziroma bi se morali pečati državni zavodi... a najbrže ni kredita za pomoč največjim revežem med reveži. Blagor ubogim na duhu, ker vam nikdo ne skuša vzeti garancije za sigurno zveličanje ... Razstava je prav tako Ijjubka, kakor so vfe šol&ke izložbe ob koncu šolskega leta. Je pa mnogo zanimivejša, ker nudi jasen vpogled v metodo poučevanja. Ta pa pravzaprav ni nič drugega, nego kot ie rečeno, angelska potrpežljivost in iznajdljivost ter specijaliziranje načina pouka za vsakega gojenca posebej^ Deca pride v šolo brez najelementarnejših pojmov, ki so enako starim ie splošno znani. Enako je z ubogljivostjo in disciplino, kar je pa večkrat krivda roditeljev. In s lemi ubogimi telički se morajo ubijati učiteljice in popraviti skoraj vse, kar so zanemarili natura fn starši. Zato imajo učne moči na pomožni Soli iste pla6e, kakor na šolah z najbolj talentiranimi otroci — ali pa že slabše. Kakor gojencem je tudi njih vzgojiteljem usoda krivična. Razne redovnice imajo velike iole in internate, kamor sprejemajo za drag denar le hčerke najbogatejših rodbin, nikjer pa nimajo internata za takole deco, ki bi bil pre-notreben, ker po deželi ni nikjer pomožnih šol, zaostalih otrok pa več kakor v mestu. O, kako zasluzen je bi imele nune, če bi ustanovile poleg svojih rentabilnih internatov tudi zavode za manj nadarjeno deco! Izložena so ženska ročna dela, izdelana z neobičajno preciznostjo. Srajčke, jopice, lične vezenine. Zvezki z nalogami. Celo pisma, izpolnjene spremnice s pravilno zavitimi paketi, čeki brez pogrešk, da bi jih sprejela najbolj godrnjava poštarica. Vse, kakor drugod! Le pot do teh uspehov je druga, težja in še neizvoiena, kakor drugod. Revčkom je treba vse ponazoriti, da se jim odpre pojem z vsemi svojimi značilnostmi. Ne samo z duhom in očmi, tudi s tipom spoznavajo svojo okolico. Zato čebulo, redkvico, korenje, šolsko klop, račke, drevesa, nože itd. itd. tudi pišejo in slikajo, strižejo iz barvastega papirja, modelirajo iz ilovice in poslikajo, da je na razstavi pravi muzej vedno se ponavljajočih vsakdanjih stvari, vpodobijenih v vseh mogočih tehnikah Celo žagajo si igračke in potem ie pete-linčke in medvede pobarvajo, da so kakor živi. Apnenico, model, ki še manjka v etnografskem muzeju, so si s trudom napravili iz palčič, peska in kamenja. Tudi hiša z vrtom je tu. Mala hišica je iz pobarvane gline, drevesa so na paličice nataknjeni storži, pod temi drevesi v travi iz mahu so gobe iz divjega kostanja, po sredi pa vodi — kakor z belim peskom posuta — s kredo zarisana pot. Iz palčic je tudi vzoren model stavb na kolen. Iz gline je Ljubljanski grad, Šmarna gora, vrhniška lokomotiva, grozeča bojna ladja in drugega mnogo. Na sredi je celo plastičen model Gorenjske iz peska z jezeri, rekami, cerkvicami po hribih in železnico z vsemi postajami. Vse je pravilno, kakor na karti, in nazorno, da delajo <»tro-čiči izlete po njej daleč gori na Triglav Čez mostove in skozi tunele. Tudi to je deca na- redila sama. Ker ni denarja za resnični izlet, kako pa! Saj ga ni niti za najnujnejše potrebščine sole .. . Zato so pa naprodaj srčkanc torbice in solnćniki iz raznobarvne volne, ki je ostala. Na steni so ilustracije pravljic in pesmice: Deklica šla je po vodo — vse je izstriženo iz papirja razne barve in nalepljeno na pa« pirno podlago, pa jc najlepša slika gotova. Bonač bi se lahko prišel učit sem, kako se delajo pisane škatljice najraznovrstnejše oblike in tudi z mapami za zvezke mu kon* kurirajo. Sploh vsega se nauče. Zato so jim pa učiteljice okrasile razstavo s po* tonikami in drugim cvetjem. Najlepši okras razstave so pa rožice, ki so jih presadile iz svojih src v srca te nebogljene dece. Zato je razstava tudi ganljiva in zelo, zelo poučna. Naj doseže svoj namen in gane vse, ki imajo radodarno roko, saj je razstava tudi danes še ves dan odprta. Pr os ve ta Prva javna produkcija državnega konservatorija Kakor drugi konservatoriji. tako tudi naš sklepa šolsko leto z javnimi produkcijami, hoteč ž njimi svojim gojencem nuditi Priliko, da se polagoma privadijo širše publike, kateri je njihovo učenje po dokončanih Študijah pač v največ slučajih namenjeno, da polaga javnosti letni obračun svojega pedagoškega dela. da daje vzpodbudo k nadahnemu pridnemu učenju onim. ki so komaj začeli, da privabi nove učence i. t. d. Ne zde se mi važna imena nastopajočih gojencev in posamezni boljši ali manjši uspehi teza ali onega, ker je pač nadarjenost različna, temveč je zanimiv in važen povprečen resultat njihovega znanja, ker je merilo za trud in pedagoško usposobljenost in spretnost njihovih učiteljev. In ta I. javna produkcija je že pokazala, da naš kon-servatorij razpolaga z vestnim, visoko obrazovanim in m-očno ambicijoznim učiteljskim osobjem. Nastopili so gojenci prof. Šlaisa (godalni ansambel), gojenke in gojenci solo petja prof. VVistinghausnove. Foedrauspergove in Betetta ter ena klavirska učenka prof. Antona Ravnika. Skoro vsi nastopajoči gojenci so v sredini svojih študij, le nekateri ob njihovem koncu. Zanimivost progTama in uspeh ho z nadaljnimi produkcijami rastel in točen facit vsega dela bo mogoče podati sele ob sklepu nastopov. Dve točki, ki jih ie o troglasnem viio-linskem stavku izvajalo 11 ansambelskih učencev prof. Slaisa. sta pokazali, da ie konservatorij poveril to zelo važno pripravo za poznejše orkestersko udejstvovanje posameznih spretnenin in skrbnemu učitelju. Ni mocoče zadosti tehtno poudarjati veliko korist takih vaj in nastopov za razmah našega, še v razvoju nahajajočega se orkesterskega dela. Solisti-pevci razpolagajo povprečno z lepim, zvonkim glasovnim materijalom in z veseljem smo konstatirali, da je na pohodu v javno operno in zlasti koncertno delovanje mnogo prav izredno nadarjenih, izvrstno pripravljenih moči. Tzvečine so to lirični, mladostni soprani, pa tudi dramatičnega in koloraturnega smo slišali in visok, zelo mnogo obetajoč basovski ter v srednii lezi priieten tenorski glas. Že v bižnji bodočnosti ne bomo v zadregi za prav izvrstne domače operne in koncertne pevce, hvala neutrudljivim prej omenjenim profesorjem solo-petja. Prav zelo na mestu je. da se pevci vadijo tudi v skupinskem petju, kot je pokazala zadnja točka vzporeda. Nastopajoča klavirska učenka prof. A. Ravnika je pokazala iskrenost izraza in obsežno, temeljito tehnično spretnost. Klavirski spremljevalci so bili iz vrst gojencev, pomagal pa ie požrtvovalno tudi kapelnik g. Balatka. Komorni več«r. II. javna produikcjja go-ienoev državneza konsrnvatoria se vrši v sredo dne 20. t. m. ob 20. v d%x>r*ni Filharmonačne družbe. Na sporedu tega večera so sledeče skladbe: Mozart: Kvintet za klarinet, 2 violini, violo in violončelo. Brahms: Sonata v a- duru za violino in klavir. Borodiu: Kvartet za 2 violini, violo in čelo Komorno muziko vodi prof. konserva-torooa Jan Slais. Podrobnosti prihodnjič. — Vstopnice - sporedi se dobe v pisarni konservatorija v Gosposki ulici S-I- Vsebina Straussove opere Salomc. Na terasi Herodove palače stoji Narabod ter občuduje Salomo, v katero je strastno zaljubljen in ki je v dvorana, kjer se vrš.1 gostija Herodova. Na dvorišču palače i« vodnjak, v katerem je zaprt Jahanaan, ki napoveduje, da pride rešitelj - Od-rešeoik. Šaloma, prašedša iz dvorane, se zanima za letnika in nagovori Naraboda, da ga ji privede. Šaloma se zali ubi v preroka in hoče v strasti se dotakniti njegovega telesa In ga hoče poljubiti, ta jo ogorčeno zaivrne in se vrača v vodnjak. Narabod pa. ki ni mogel več prenašati njene strasti, se zabode. V tem prideta iz dvorane Herod in Herodiada s celo družbo. Herodu spodrsne ob krvi Naraboda. navdajo ga zle slutnje. Ponovno se oglasi Johanaan, kar silno razburja Herodiado, ki zagovarja željo Judov, da ga jam izroči Herod v maščevanje. Nastane prepir med Judi. Med tem pa se oglasi Nezaremec. ki brani preroka m oznanja prihod Odrešenika. Herod se za vse to ne zmeni in zahteva, da mu zapleše Šaloma. Spočetka se ona brani, ko pa ji je obljubil, da bo dobila vse karkoli bo želela, se vda in zapleše svoj ples sedmih pajoolanov. Po .plesu je Herod sitno zadovoljen s Salomo, ta izrabi ta trenutek in zahteva glavo prerokov©. Herod se obupno brani ter H ponuja mesto glarve Johannanove vse svoje zaklade da svoje kraljestvo. Mati in Judje zagovarjajo zahtevo Sa-lome. Najposled se Herod vda, ker noče pretontrti dane besede. Krvnik gre v vodnjaik in po dolgem pričakovanju pomoli s svojo roko krožnik z odsekamo glavo. V največji strasti jo prevzame Šaloma in jo naposled poljubi. To vzbudi v vseh prdso-tnćB strašno Ogorčenje ćn Herold ukaže vojakom, naj jo u-bijeoo in vojaki jo stro s svočimi ščiti. Premiera v ponedeljek dne 18. t. m. v operi .Nove dekoracije je izvršil šef sfikaroe gospod SkruSny. Razstava udružen/m grafičnih umetni' kov v Varaždinu. Varaždinsko muzejsko društvo je priredilo razstavo naših in bol* garskih umetnikov, organiziranih v udruže* nju grafičnih umetnikov. Razstavo sta or* ganizirala v imenu odbora udruženja gra* fičnih umetnikov prof. Gjurič in Renarič. Razstava je bila otvor jena včeraj. Razstavili ao gg. Saatel. Smrekar, Katunarič, Boj« ničič, šubic, Justin, Roch, Roje, Toroljeno* vič, Prečenac. Morozov, Zaharijev, KoŽu* harov in Vit Spor med premogovniki in lirom, ministrstvom likvidiran Po skoro Mdnevnih pogajanjih je bil v petek med zastopniki premogovnikov in strojnim oddelkom generalne direkcije državnih železnic v Beogradu sklenjen sporazum in poravnan spor, ki je nastal med lastniki premogovnikov in prometnim ministrstvom zaradi dobave premoga državnim železnicam in ki Je imel za posledico edino ustavitev dela ter povečano brezposelnost delavstva v premogovnikih. Generalna direkcija državnih železnic je morala odstopiti od svoje namere, da bi se provizorij raztegnil tudi na junijske dobave, ter je morala pristati na to, da se vrše dobave premoga državnim železnicam v približno dosedanjih množinah in po približno dosedanjih cenah za vse tekoče proračunsko leto do konca marca 1. 1929. Dobave premoga se imajo po dogovoru, ki je bil sklenjen z zvezo 16 premogovnikov, med katerimi ie tudi TPD, pričeti takoj. Uprava državnih železnic sc je nadalje obvezala, da se imajo plačila za dobave likvidirati v 60 dneh ter se ie izrekla pripravljeno plačati po tem roku zamudne obresti. Glede premoga, dobavljenega od meseca decembra lani. je bilo sklenjeno, da se ima obračun izvršiti v petih dneh. Ako bi pri tem prišlo do nesoglasij, ima o njih odločati posebno razsodišče. Sporazumno so bili določeni tudi ostali pogoji za dobave premoga. S tem ie odstranjena nevarnost, da bi se obratovanje v premogovnikih ustavilo za delj časa. Generalna direkcija državnih železnic je sprejela v glavnem skoro vse zahteve lastnikov premogovnikov. Pri tem nastaja vprašanje, zakaj je sploh izzvala ta spor, ki je trajal celih 14 dni. Na čni strani so imeli veliko škodo tako premogovniki kakor uprava državnih železnic, na drugi strani je trpel z zavlačevanjem spora ugled državne uprave, največjo škodo pa so imeli rudarji, ki so ostali brez zaslužka vsled omejitve obratovanja v premo-nikih. železnica KOLEDAR. Danes: Ponedeljek, 18. junija; katoličani: Grvazij; pravoslavni: 5. junija, Protazij. Jutri: Torek, 19. junija 19-2S; katoličani: Julijana: pravoslavni: 6. junija, Volkoslava. DANAŠNJE PRIREDITVE. Opera: »Salome«. ljudski kino: »Bagdadski lopov«. Kino Ideal: »Pod alžirskim snlncem«. DE2URNE LEKARNE. Danes: Ustar, Sv. Petra cesta; Hočevar, Spodnja Šiška Borbe za državno prvenstvo Sašk - Primorje 2:1; Hask - Sand 4 : Z BSK — Gradjanski (Sijek) 6 : 1. Včeraj se je odigralo drugo kolo kvalifikacijskih tekem za državno prvenstvo. NaJ prvak Primorje je igral v Sarajevu revanžno tekmo proti Sašku in izgubil v razmerju 2:1. Ker sta im^Ia sedaj tako Sašk, kakor Primorje popolnoma enako goldilerenoo — v Ljubljani je kakor znano zmagalo Primorje 6 4:3 — so morali tekmo podaljšati, vendar tudi podaljšek ni prinesel odlofitve, ker je vsako moštvo zabilo še po en gol, tako, da je znašal končni rezultat 3:2. Dane« se mora zato odigrati nova tekma. Upamo, da nas bo Primorje tudi v tej častno zastopalo. O obeh tekmah bomo priobčili obširnejša poročila in mnenja sarajevskih listov. Hašk je tudi v revanžni tekmi gladko odpravil Sanda na njegovih domačih tleh in sicer v razmerju 4:2, dočim ie BSK v Osijeku z lahkoto porazil osiješkega prvaka Oradjanskega in sicer v razmerju 6:1. * — Lep u*peh Slovenca na Dunaju. Kakor vkako leto, se je vršil tudi v nedeljo na Dunaju tradicijonalni Ring tek, na katerega so bili poleg Nemcev vabljeni tudi Madžari in Jugosloveni Ol Jugosloveneov sta se teka udeležila S'nvi>rta ne bi dala iztirjati, pa na deset dni zapora in po čl. 63 na objavo razsodbe. Stol sedmorice je zavrnil ničnostno pritožbo obtoženca, pač pa je ugodil ničnostni pritožbi zasebnega obtoižitelja in je bil F. Schauer po čl. 54 zakoa o tisku obsojen na 34 ur zapora z olajšavami po čl. 92 zakona o tisku in na denarno globo 1000 Din, daije po čl. 62 zakona o tisku na plačilo 1000 Din materijelne odškodnine po čl. 63 zakona o tisku pa na objavo obsodbe v liscu ->CilIier Zeitung'. Obtoženec mora plačati tudi vse stroške procesa. Zasebnega tožitelja je v razpravi zastopal dr. KnafliČ. — Po en gram radija odpotuje te dni v Jachimov na Češkoslovaško posebna komisija ministrstva narodnega zdravja pod vodstvom načelnika dr. Žtamparja. Predvojno so pridobivali največ radija na Češkoslovaškem, ker sa je pa bilo malo, je stal 1 gram 13 milijonov dinarjev. Po vojni so začeli pridobivati radii tudi v belgijskem Kongu. Ta radij ie bil mnogo cenejši od češkega. Naša država je sklenila organizirati s pomočjo radija borbo proti raku in v letošnjem proračunu je določen 2H milijona Din za nabavo radija. Češkoslovaška je pristala na to, da nam poda 1 gram radija za 3 milijone. Din. Zaradi te razlike v ceni radija ni bilo mogoče takoj kupiti. Prenos neznatne količine radija ne bo lahka stvar, ker ga je treba zelo skrbno spraviti, da ne izžareva. Cim prineso radij v Beograd, bo ustanovljen poseben institut za lečenie raka. Pol grama radija ostane v Beogradu, drugo polovico pa dobe bolnice va Zagrebu. Zanimivo je, da bo služila ta neznatna količina radija v zdravniške svrhe 1200 let. — Vas Lehen na Pohorju. Notranje ministrstvo je odredilo, da se spremeni naziv vasi in občine Lehen pri Ribnici srez Maribor desni breg v Lehen na Pohorju. — Katastrofalen potres v daljavi. Potre-somerji na seizmografskem zavodu za geo-dinamiko v Ljubljani so zaznamovali ob 4.32.45 močan potres, čigar epicenter je bil oddaljen od Ljubljane približno 8700 km. Amplituda največjega potresnega vala je znašala °50 mikronov, perioda 15 sekund, dožina 65 km. Potres je moral povzročiti veliko razdejanje. — Prof. dr. Belar nam poroča, da so potresomerji observatorija pod Triglavom zabeležili včeraj zjutraj ob 4.30 izredno močan daljni potres, katerega odmeve ie beležil veliki potresomer .^Zlatorog« nad 4 ure. Po prvih udarcih sodeč so prihajali potresni sunki tega velepotresa z zapada. — Vreme. Proti pričakovanju se je vreme v soboto poslabšalo in včeraj je malone ves dan deiževaJo. Šele popoldne se je nebo nekoiko zjasnilo, a proti večeru smo imeli zopet naliv. Obenem je včeraj pritisnil občuten mraz, kar je ob tem času pač redek pojav. Temperatura je znašala dopoldne 10 stopinj, ob 18. zvečer 12, ob 31. pa celo 9 stopinj. Barometer je kazal ves dan 760 do 762 mm. Danes zjutraj je znašala temperatura 10 stopinj, barometer je kaza] 764. Zjutraj je ležala visoko nad mestom megla, ki se je dopoldne razpršila in nebo je bilo večinoma jasno. Včeraj je bilo deževno odnosno oblačno po vsej državi. Temperatura je povsod rapidno padla. V Dubrovniku so imeli 26, v Splitu 25, v Skop-Iju 22, v Beogradu 20, v Sarajevu in Mariboru 19, v Zagrebu 19, v Ljubljani 16 stopinj. — Gradbena direkcija v Ljubljani opozarja vse interesente na I. ofertno licitacijo za napravo nove kuhinje v splošni državni bolnici v Beogradu, ki se bo vršila 30. junija 1928 v računskem oddelku ministrstva za zgradbe. Proračunska svota znaša Din 2,013.568.15. Točnejši podatki so razvidni iz oglasa, ki je nabit na uradni deski >Gradbene direkciji© v Ljubljani, Turjaški trg št. 1-11 — Čudno postopanje z ameriškimi potnimi listi. Pod tem naslovom smo dne 9. t. m. v štev. 131 našega lista tudi navedli, da bo predlagana anketa pri izseljeniškem komi-sarijatu ugotovila krivce pristranskega postopanja pri razdelitvi potnih listov za izselitev v TJ. S. A. Od merodajne strani se je nas opozorilo in to s tem tudi lojalno objavljamo, da izseljeniški komisarijat v Zagrebu pri rizdelitvi potnih listov sploh nima ingerence ter potemtakem tam tudi anketa ne more ugotoviti krivcev tega pristranskega postopanja —Maturanti mariborskega učiteljišča iz 1. 1880, 1881, in 188. Kolo časa se obrača vedno naprej in tako je blizu zopet čas našega običajnega spominskega sestanka, ki se bo vršil letos po lanskem sklepu določen v Slovenski Bistrici. Tovariši ostanimo zvesti naši tradiciji in se udeležimo vsi do zadnjega dne 7. in 8. julija t. 1 ter tako pokažimo svojo solidarnost posebno letos ko se nam pridruži še letnik 1882. Potrebna je pravočasna zglasitev s številom udeležencev. Prenočišča bodo pripravljena za vse pravočasno priglašene ali privatno ali v gostilnah. Nameravan je izlet z avtom v Rogaško SJatino in nazaj. Udeleženci naj se takoj javijo pismeno pri tov. A. Porekarju Maribor, Tattenbachova ulica 36 L Sklicatelji: Šalamun Šimen, Porekar Anton in Kocbek Franjo. — Smrtna obsodba v Mariboru. V soboto je mariborska porota izrekla smrtno obsodbo. Na smrt na vešala je bil obsojen France Strafel iz Prekmurja, ki je umoril 73-letno starko Marijo Majeričevo. Janez in Kristina Štrafel, ki sta bila osumljena soudeležbe pri umoru, sta bila oproščena. — Zagoneten napad. V ljubljansko bolnico so včeraj pripeljali težko ranjenega 68-letnega užitkarja Miho Pogačnika iz Naklega pri Kranju. Starček se je snoci vračal domov. Tik pred domačo hišo pa ga je pogodila krogla iz puške Dušana Humra. Smrtnonevarno zadet v prsa se je starec zgrudil na tla. Zakaj je Humer streljal nanj, dosedaj ?e ji i znano, zdi se pa, da je med Pogačnikom in riumrom vladalo staro sovraštvo. Stanje ranjenera Pogačnika je zelo težko in je malo upanja, da bi okreval, liumer je bil prijet in se bo za svoje deranje zagovarjal pred sod;ščem. — Brat z nožem nad brata- Andrej Zaje, posestnikov sin iz M^st, se je včeraj v Sne-berjah spri s svojim bratom Valentinom. Med prepirom sta se :)ba precej razburila in nenadoma je Valentin potegnil iz žepa nož in sunil ž njim brata v glavo. K sreči ga ni težko poškodoval, vendar je bila poškodba tolikšna, da so morali Andreja prepeljati v bolnico. — Neprevidno ravnanje s puško. Anton Habič, kajžar iz Dobrunj, te v nedeljo streljal s staro pušk 3. Pri streljanju se je pa razletela cev, pri čemur je bii Habič poškodovan na obrazu. Prepeljali so ga v bolnico. — Velik vlom v Gružu. Ljubljanska policijska direkcija je prejela brzojavno obvestilo, da je bilo v noči od 9. na 10. tm. vlomljeno v stanovanje poročnika vojnega broda Ivana Kerna v Gružu. Vlomilci so odnesli mnogo dragocenosti, zlasti pa zlatnine in briljantov v skupni vrednosti 84.000 Din. — Vlom v Cerknici. V Cerknici so neznani zlikovci vlomili v delavnico ključavničarja Janka Sežuna. Odpeljali so dve kolesi ter odnesli 10 komadov cevnih plaš-čev in več drugih predmetov. Skupna škoda znaša 2514 Din. Vlomilci so jo ubrali v smeri proti Ložu ali proti Velikim Laščam. ~ Ženska podružnica Ciril Metodove družbe v Novem mestu je priredila »dan bonbončkov«. Cisti dobiček je znašal SOO dinarjev. Lepa hvala vrlim nabiralkam in nabiralcem! 497-n Iz Ljubljane predsedstvom univ. prof. dr. Nikole Radoj-rira kot ministrskega odpo6lanca zrelostni izpiti. K izpitom se je prijavilo 45 kandidatk, in sicer 44 rednih gojenk in 1 izredna kandidatka, ki ji ie ministrstvo prosvete dovolilo polagati dopolnilni izpit v svrho nostrifikacije zrelostnega izpita. Izpit je napravilo 37 kandidatk, med temi 9 z odliko; 8 kandidatkam se je dovolil ponavljalni »zpit v jesenskem roku. Izpričevalo zrelosti so prejele gospodične: Amon Viktorija, Berger Marta, Bezeljak Vida (z odliko), Brenk Marija, Bučar Nikolaja (z odliko)), Ceh. Ana, Dobnikar Ivana (z odliko). Dolenc Matilda, Erker Berta (z odliko), Gale Ana, Golob Frančiška, Hlebec Marija, Jerneje Ivana, Kalan Veronika, Kocjan Angela, Koderman Milena. Kosti Ljudmila, Krusič Hilda, Ma-tzele Marija, Merhar Feliksa (z odliko), Merhar Marija (z odliko), Mlakar Nada, Oražem Angela, Pavletih Irena, Pizzulin Potokar Rafaela, Punčuh Julijana, Rihar Ro-zalija, Svetina Frančiška, Segula Ivana (z odliko), Šetinc Dančela), ftiška Ana, ftvigelj Marija, Tavčar Vlasta (z odliko), Torelli Ana (z odliko). Vrhovnik Marija, Zupančič Natalija. —Ij Olepševalno društvo t Rožni dolini. Rožna dolina prireja veliko proslavo svojega nastanka to je svojo 301etnico. Dne 7. na predvečer bo živahno vrvenje po celi nad 270 lepih domov in nad 3000 duš prebivalstva brojeći vasi. — Zato v nedeljo vabi taista vse občinstvo na svoj,o veliko ljudsko veselico, katera se bode vršila po celi naselbini brez vstopnine. — Spored je tako bogat in prvovrsten, da bode najčemernej-šemu moral razvedriti dušo in srce. —Ij Najnovejše bluze: Kristofič - Bučar. 62-T —Ij Reva s Štirimi otroci brez stanovanja in najpotrebnejšega prosi usmiljena srca, da ji pomagajo; darila sprejema uprava -'Slov. Narodaor. Iz Celja —Ij Odkritje nagrobnega spomenika župniku Gabronu. V soboto ob 16. so odkrili koroški rodoljubi zaslužnemu narodnemu borcu župniku Gabronu na pokopališču pri Sv. Križu nagrobni spomenik. Zbralo se je lepo število koroških Slovencev in Ljubljančanov, pokojnikovih čestilcev in prijateljev. Na grobu sta govorila prof. dr. V. Rožič in ga. Maša Gromova v imenu kluba Primork. Dijaki Tehnične srednje šole so /apeli pod v.odstvom pevovodje g. Premel-ča več žalostink. Pokojnikov grob so okrasile ge. Milka dr. Ražičeva,, Primožičeva, dr. Zbašnikova, Miklavčeva ter šolski upravitelj g. Jekl Ln g. Josip Torker. Skromne pijetetne svečanosti so se udeležili tudi zastopniki Jugoslovenske Matice, Slovenske Straže, Ciril Metodove družbe, koroških Slovencev in klubna Primork. Na spomeniku je vklesana kitica: Ljubil Boga si in teptani naš narod, Slovenom posvetil si svoje življenje, slavo Koroške si širi povsod, plačilo naj bo ti nebeško vstajenje. Vsem cenjenim darovacem za Gabronov spomenik ter rodoljubnim damam za okrasitev groba bodi izrečena v pokojnikovem imenu prisrčna zahvala. —II Velike konjske dirke v Ljubljani. Poročali smo že, da se bodo vršile 28. in 29. tm. na vojaškem vežbališču velike konjske dirke, ki bodo tembolj zanimive, ker so združene z jugoslovenskim derbvjem, za katerega je razpisala centrala kasačkih društev 20.000 Din nagrade. Letošnje konjske dirke bodo daleč prekašale lanske, ker je program obširnejši ln keT se bodo vršile oba dneva galop, dirke in še drugi razni zanimivi nastopi jahačev. Vsak dan bo sedem zanimivih nastopov prvovrstnih jahačev in vozačev. Nagrade znašajo nad 42.000 Dim. Ena najzanimivejših točk bo poleg galopnih dirk nedvomno cigaretna tura, pri kateri se postavijo jahači na eni strani dirkališča, dočim stoje na drugi v razdalji kakih 400 m dame, ki so si jih izbrali posamezni jahači. Vsak jahač dobi cigareto, dama pa vžigalico. Vodja dirke da znamenje in jahači galopirajo do izvoljenih dam, ki jim prižgo cigareto. V galopu se jahači vračajo na start in tisti, ki pride prvi nazaj, je zmagovalec in dobi prvo nagrado. Opozarjamo ljubitelje konjskega sporta in javnost sploh že zdaj na to zanimivo konjskosprotno prireditev, ki bo privabila v Ljubljano tudi mnogo tujcev, ker je zanimanje zlasti za jugoslovenski derbv vsako leto zelo veliko. —Ij Na drž. ženskem učiteljišču v Ljubljani so se vršili od 5. do 13. junija pod —c Celjsko pevsko društvo je priredilo v soboto zvečer v veliki dvorani Celjskega doma v proslavo šestdesetletnice skladatelja g dr. Ant. Schwaba koncert. Pred začetkom sporeda je imel nagovor predsednik CPD g. prof. Fink, ki je orisal življenjepis in delovanje skladatelja. Pevsko društvo >Ljubljanski Zvone je poslalo po deputaciji g skladatelj;u diplomo, CPD pa mu je poklonilo lep lavorjev venec s trobojnico. Slav-ljenec se je ginjen zahvaljeval. Spored koncerta je obsegal točke raznih naših skladateljev. Pevski zbor je pod vodstvom g. pe-vovodja Šegule krasno izvajal program in podal s tem obračun svojega požrtvovalnega dela za minulo pevsko sezono. Koncert je nudil Celjanom zopet lep domač umetniški užitek, kakoršnih si želimo še več in smo za istega pevskemu društvu in njegovemu pevovodji gotovo hvaležni. Po koncertu je bil v mali dvorani prijateljski sestanek pevcev in občinstva. —c Aretiran je bil od celjske policije Karol Miitsch, ki je konrem leta 1927 pri tvrdki Osvald Roedl v Pragi poneveril 103 tisoč češkoslovaških kron. Pobegnil je nato ti a nemško od tam pa s ponarejenim potnim lirtom v Jugoslavijo, kjer je imel sestro. S sestro sta kupila neko posestvo v ^retu pri Celju. Miitsch je tam živel s svojo pri-ležnico, njegova sestra istotako s svojim ljubčkom. Vsi štirje so živeli tam nemoteno, dokler se niso sprli in stvar je prišla na ta način na dan. Vsi štirje so sedaj zaprti v celjskih zaporih. Gospodarstvo Naš uvoz * prvem četrtletju Generalna direkcija carin objavlja sta* tistične podatke o našem uvozu v I. četrt* letju letošnjega leta. Celokupna vrednost uvoza je znašala 1.914,647.798 papirnatih ali 174,878.471 zlatih Din, kar pomeni, da se je naš uvoz v primeri s prvim četrtlet* jem lanskega leta povečal za 249.970.735 Din ali za 15.02 %. Po teži je naš uvoz od lani narastel za 57.518 ton ali za 25.17 %. Prvo mesto po vrednosti zavzema bom« baževina, ki smo jo uvozili v raznih obli* kah za 481,035.984 Din, kar predstavlja 25.12 % celokupnega uvoza. Ce prištejemo temu še 167,476.408 Din, za kolikor smo uvozili volne, vidimo, da znaša samo uvoz volne in bombaževine 548,512.392 Din ali 33.86 % celokupnega uvoza. Vsega tekstilnega blaga smo uvozili za 587,169.417 Din, kar predstavlja 35.88 % celokupnega uvo* za. Drugo mesto zavzema železo in želez* nina. ki smo jo uvozili za 219,405.914 Din (11.46 %), na tretjem mestu je kot rečeno volna, na četrtem razna živila s 106,598.216, na petem stroji in aparati s 86,912.812, na Šestem kože z 81,179.628. na sedmem pre* vozna sredstva z 42,981.589, na osmem mi* neralna olja z 39,136.481 Din itd. ★ —g Dobave. Gradbeni oddelek direkci* je državnih železnic v Ljubljani sprejema do 22. t. m. ponudbe glede oddaje* 25 ko* rnadov knjig v tiskanje. (Pogoji so na vpo* gled pri istemr oddeljenju.) — Prometno* komercijelni oddelek direkcije državnih že* leznic v Ljubljani sprejema do 25. t. m. ponudbe glede dobave tiskovin. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 23. t. m. ponudbe glede dobave 150 komadov svedrov za premog; do 25. t. m. glede do* bave jeklenih vrvi in 40.000 kg portland« cementa; do 26. t. m. glede dobave 10.000 kg moke) do 27. t. m. pa glede dobave 500 kub. metrov jamskega lesa. — Direkcija dr* žavnega rudnika v Kaknju sprejema do 26. t. m. ponudbe glede dobave gumijevih cevi. — Direkcija državnega rudnika v Zabu* kovci pri Celju sprejema do 26. t. m. ponudbe glede dobave jamskega lesa. — Dne 30. t. m. se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Zagrebu ofertalna licitacija glede oddaje nakladanja in razkladanja premoga. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki sc v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpo-gled. Do 30. junija se Se lahko vpišete v Vodnikovo dražbo 1 Smrt večnega ženina tV, kaznilnici v Kartouzih na Češkem je umrl v petek zvečer Bogumil Jira-sek, ki je bil obsojen na več let težke ječe zaradi serije zločinov in sleparij. Jirasek je bil v svoji stroki pravi fenomen. Predno je pričel svojo pustolovsko ka rijero, jc absolviral realko in po* stal učitelj. Kmalu je pa dal učiteljski službi slovo in si poiskal službo pri za* varovalnici. Jezik je imel dobro nama* zan in ker je znal tudi elegantno nas stopati, je kmalu dobil vodilno mesto. Njegova letna plača je znašala pred vojno 100.000 kron. Toda ta denar mu ni zadostoval. Mož je kmalu pozabil razlikovati moje od tvojega. Potvoril je bilanco in obsojen je bil na šest let težke ječe. Spomladi 1. 1919. se jc vrnil iz kaznilnice in zopet je dobil službo v zavarovalnici. Ravnateljstvo mu je spregledalo prvo sleparijo in Jirasek sc je izkazal hvaležnega. Delal jc tako pridno, da je do konca leta pridobil zavarovalnici toliko novih klijentov, da je znašala na njegov konto odpadajoča zavarovalnina 8 milijonov kron. Toda kmalu je zašel Jirasek znova na kriva pota. Najprej je izrabil svoj položaj kot akviziter zavarovalnice in si dal izplačevati visoke provizije, ne da bi svoje klijente zavaroval. Ko so se začele množiti ovadbe, je mož pod imenom Bohumil Jirasek izginil in v novinah so se začeli ponavljati oglasi tvrdke «Sreča». To je bila posredovalnica, ki je razglašala, da išče mnogo bogatih dam može, če treba tudi brez denarja, na drugi strani je pa predlagala siromašnim dekletom bogate ženine. Orožništvo je pozneje ugotovilo, da tiči za to posredovalnico Jirasek. Ko so mu postala tla prevroča, se je preselil drugam. Nastopal je pod raznimi imeni in osleparil je nebroj naivnih deklet, pa tudi nadebudnih ženi* nov, ki so mislili, da jim preskrbi bogate neveste. Zadnja obtožnica, ki je spravila sleparja predlanskim pred sodišče, je navajala, da je Jirasek izvabil naivnežem 900.000 Kč. Zaročen je bil 85krat. Ce* sto se je pripetilo, da je potoval z vlakom in ko je njegova žrtev izstopila, je izstopil tudi on že kot zaročenec, v žepu je pa imel uro in denarnico svoje izvoljenke. Oblasti so izdale za njim nebroj tiralic, toda izslediti ga niso mogle. Slednjič ga je spoznal sprevodnik vlaka na progi, kjer se je Jirasek med vožnjo večkrat zaročil. Za svoje sleparije je bil obsojen na pet let težke ječe. kazni pa ni odsedel, ker sc je preselil v nebeško kaznilnico. Kdo te ima rad? To je vsakdanje vprašanje, pod katerim se pa skriva v Madridu opereta, ki napolni vsak večer gledališče »Apol-lo«. Snov nove operete, ki je dosegla v Madridu nepričakovano velik uspeh, je zelo zanimiva in originalna. Avtor se je lotil težkega problema s tem, da je obdelal v opereti grde moške in ženske. Usada ustudnih moških, zlasti pa žensk je zelo bridka in baš zato je vzbudila opereta toliko zanimanje. Opereto so igrali zvelikim uspehom že neštetokrat. Šele zadnje dni se je zanimanje za njo nekoliko poleglo in ravnatelj gledališča je začel razmišljati, kako bi znova napolnil gledališče. Slednjič si je izmislil trik, ki je prav teko originalen, kakor ideja operete same. Nekega dne je povabil vse ostudne moške in ženske in jim dal na razpolago brezplačne vstopnice. Dve najboljši loži je rezerviral za najgrške moške in ženske. Ideja je vzbudila v Madridu splošno senzacijo in gledališče je bilo zopet razprodano. A vendar se ravnateljev trik ni v polni meri obnesel. Zanimivo je namreč, da so zasedli brezplačna mesta samo grdi moški in da nobena ženska ni reflektirala na brezplačno vstopnico Zanimanje za obe loži je bilo tako veliko, da so se grdi moški malone stepli za vstopnice. Naenkrat je hotel biti vsak moški najgrši na svetu. Ženske se kot rečeno, niso potegovale za to slavo. Morda v Madridu res ni grdih žensk, ali pa se Španke ne zavedajo, da so grde. Nov zračni kolos V Zeppelinovih delavnicah v Fried* richshafnu bo koncem julija dograjen nov ogromen zrakoplov. Ogrodje iz duraluminija je že gotovo in treba ga je samo še prevleči, pa bo zrakoplov v glavnem izgotovljen. Konstrukcijska ideja novega zrakoplova sc je v 30 le=» tih zelo malo izpremenila, samo v nekaterih detajlih je napredovala z duhom Česa. Novi zrakoplov se bo ime* noval L. Z. 127 in bo izgotovljen koncem julija, ko se dvigne v zrak in na* pravi prvi poskusni polet. Novi zrakoplov je največji, kar jih je videl doslej svet. Dolg bo 235 m, visok 33.5, širok pa 30.5. V notranjosti bo meril 105.000 m3. To pomeni, da bi zadostoval plin, s katerim bo napolnjen zrakoplov, za plinovo svetiljko, ki bi gorela nepretrgoma 240 let. Iz blaga, s katerim bo prevlečen zrakoplov, bi se dalo narediti 40.000 srajc. Žice so porabili za ogrodje toliko, da bi lahko napeljali telefonsko ali brzojavno zve* zo od Berlina do Leipziga. V zrakoplo* vu bo raskoino opremljen družabni salon, velika jedilnica, električna ku* hinja, 10 sob s posteljami, umivalniki 7 angleškimi kloseti, dalje kabina za 26 mož posadke, oddelek za pošto in prtljago. Zrakoplov bo gonilo pet Mav-bachovih motorjev z 2650 HP. Akcijski radij bo znašal 10.000 km pri obreme* nitvi 15.000 kg in pri hitrosti 128 km na uro. Seveda ne bo mogoče rabiti za pogon novega zračnega kolosa benci* na, ker bi narasla teža samega zrakoplova na 30.000 kg. Namesto tekočega bencina bo gonil motorje bencin v plinskem stanju, čigar specifična teža jc enaka teži zraka, tako da zrakoplov z njim ne bo obtežen. Tega plina se da vzeti v zrakoplov toliko, da se poveča akcijski radij za 30 %. Namen novega zrakoplova je dokazati tehnično možnost prekooceanske* ga poleta z zrakoplovi. L. Z. 127 bo služil v prvi vrsti proučevanju vremenskih prilik nad oceanom. Zcppelinove delavnice razmišljajo tudi o tem, da bi ga posodile španski zrakoplovni družbi, ki bi uvedla z njim redni zračni promet na progi Sevilla*Bucnos Aires. — Prvi propagandni polet sc bo vršil okrog Nemčije. Nato poleti L. Z. 127 dvakrat v Ameriko, slednjič pa okrog sveta,, in sicer v 13 dneh. S tem bi bil dosežen rekord v hitrosti, daljavi in vztrajnosti. Nemčija hoče torej z no* vim zrakoplovom pričeti novo epoho v zračnem prometu. Tatovi avtomobilov pod ključem Nedavno smo poročali o drznili avan turah neznanih banditov na Dunaju, Ivi ki so strahovali vse mesto, zlasti pa avtomobiJistc. Ukradli in odpeljali so več avtomobilov, poleg tega so pa zagrešili tudi več roparskih napadov. Žrtev bestijalnih zločincev, ki so operirali tako. kakor njihovi kolegi na divjem zapadu ali kakor se vidi v kinematografih, sta postala tudi neki šofer in neki stražnik. Dunajska noliciia se je zaman trudila, da izsledi nrcvejane zločince. Vedno in povsod so se znali spretno izmikati roki nravice. Toda te dni jih jc vendar doletela usoda. Prijeli so jih orožniki. Dunajski listi prinašajo o tem obširna poročila in navajajo v komentarjih, da si bo sedaj pač vsa javnost globoko oddahnila. Zločinca sta bila dva in sicer jedva 25-letni mehanik Rudolf Nadvornik in brezposelni pomožni delavec Rudolf Vacek. Oba lopova sta priznala številne zločine, med drugim tudi, da sta umorila šoferja Hornsteina. da sta napadla višjega stražnika Retzla, da sta skupno izvršila roparski napad na banko Ro-senberg na Kolovratringu in da sta tudi napadla vdovo Fischcr. Odpeljala sta 13 avtomobilov. Inicijativo za vse podvige je dal Nadvornik, ki je kljub svoji mladosti že popolnoma pokvarjen. 2e v mladih letih je delal fant tako svojim roditeljem, kakor tudi učiteljem in profesorjem hude preglavice in iz realke so ga radi surovega vedenja in tatvine izključili. Kot 17Ielni mladenič je bil radi tatvine obspjen na 18 mesecev ječe. Policija intenzivno zaslišuje oba zločinca, ker sumi, da sta zakrivila še več drugih, dosedaj še nepojasnjenih zločinov. Nadvornik je oženjen in oče enega otroka. Njegov pajdaš Vacek ie priznal, da sta hotela z ukradenimi avtomobili izvršiti roparske napade na banke. Policija je prepričana, da sta imela ali pa iskala pomagače. Hoower bodoči prezident USA Dne 6. novembra se bodo vršile v nme-riki volitve novega predsednika. Ker je dosedanji predsednik Coolidge ponovno izvolitev odklonil, je seveda takoj nastalo vprašanje, kdo bo novi predsednik USA. Tvorba za najvišjo mesto v USA je prešla v odločilen stadij. Republikanska stranka, ki ima v kongresu absolutno večino in čije kandidat bo prav gotovo bodoči predsednik Zedinjenih držav, se je že odloČila. Na strankinem kongresu, ki se je nedavno vršil v Kansas Cito, je bil z veliko večino izbran za kandidata Herbert C. Hoover. Zanj ;e glasovalo 837 delegatov, proti samo 74. Demokratska stranka, ki je za republikansko največja v državi, bvojega kandidata še ni postavila. Zdi se pa, da je to pov^m postranskega pomena. Dejstvo je, da imajo republikanci v deželi večino in je 'orej zmaga Hooverju sigurna. Bodoči predsednik USA je zanimiva osebnost. Rojen je bil 10. avgusta v mestu Jovva, država Kalifornija. Že kot devetletni deček je izgubil svoje roditelje. Nato so ga vzeli k sebi sorodniki. Kot 13Ietni deček si je moral že sam služiti kruh. Bil pa je priden in zelo ukaželjen. V prostem času se jo učil in napredoval je lako, da se je lahko čez nekaj let vpisal z slušatelja na univerzo Standford. Po štiriletnem študiju je zapustil univerzo kot diplomiran inženjer. Kasneje ga srečamo na divjem zapadu. Med rudarji in pri železnici'. Leta 1900 ga je zaneslo na Kitajsko. Udeležil sc je bokserske vstaje in je sodeloval pri obrambi Tienstsina. Vrnil se je v domovino kot imovit mož in tam ustanovil več lastnih industrijskih podjetij, ki so večinoma lepo uspevala. Ko je izbruhnila svetovna vojna, je -Misel Hoover v Belgijo, kjer je organiziral preskrbo z živili. Čim je Amerika stopila v svetovno vojno, je bil Hoover pozvan na čelo oddelka za preskrbo armade in mornarice z živili. Bil je zelo vesten, korekten in natančen. Zato je obdržal to funkcijo do konca vojne. Po vojni je organiziral veliko Človekoljubno akcij.o. Ameriška pomoč sestradani, med vojno oslabeli evropski deci, je bilo njegovo delo. Te njegove pomoči smo bili deležni tudi Jugosloveni. Ko je bil izvoljen za predsednika USA Harding, je bil Hoover trgovinski minister Zedinjjenih držav. Kot tak je ostal tudi v Coolidgejevem kabinetu. Hoover uživa v Ameriki velik sloves in že dejstvo, da ga je republikanska stranka izvolila s tako ogromno večino za svojega kandidata, kar je v zgodovini ameriških volitev zelo r*»d*k »lučaj, priča, da je mož zelo popularen. Stran 4, »StOVFNSKI N A R O D« dne 18. junija 1928. štev. 138 Edgar ,Wattace: TRIJE PRAVIČNIKI ROMAN. «Ni sicer bog zna kako ličen, ima T>a to prednost, da lahko pod njim nosite, kar hx>čete.» *Kdaj se začne ples?» Mirabela si je mislila, da bi ne bilo tako napak, če bi se ga vendarle udeležila; bila je zelo naravno d-dkJe in ples v kostumih ji je bilo nekaj povsem novega. «Ob desetih!* je odgovorila Jonama. «Po večerjava lahko prej, preden do spo Montyjevi prijatelji. Gotovo bi se radi seznanili z Mantvjern, ne? On je spodaj. Draga moja, takega gentlemana še niste srečali.« Mirabela bi se bila najrajša na glas zasmejala. Malo potem je bila predstavljena strašnemu Moiurvju in njegovo pokojno in prikupmo ponašanje ji je po krčevitih naTxmh Jahame, ki ji govorjenje ni šlo prav z Jezifka, delo zelo dobrodejno. Montv je bil že skoro v vseh delih sveta_ in je o vseh znal kaj povedati. MirabeJi se je skoro zdel prijeten, Čeprav je menila, da je nekam gizdav; vzlic temu ni bila nezadovoljna, ko je čula, da svojih prijateljev ne pričakuje nrej. dokter oni ne odideta. Do večerje se je docela opomogla. Monty je bil svetski človek, galanten do skrajnosti; niti z besedo niti z gesto ni pokazal ničesar, kar bi Mirabelo moglo razžaliti. Ko so že skoro po večerjali, se je začulo s ceste vpitje kolporter-ja. Skozi akno jedilnice je videla slugo, ki je šel na ulico kupit list. Pogledaj je napise in je Čirajoč počasi odšel po stopnicah gor. Mailo potem je stopafl v sobo in je moral gospodarju skrivaj dati znak, zakaj Montv je takoj odšel ven, in potem je Mirabela slišala, da sta se -natrhoma pogovarjala. Johana se je vzmemirUa. «Radovedna sem. kaj se je zgodilo,* je dejala malce nervozna. «Zelo nedostojno je, ostaviti dame sredi večerje...* Tisti mah se je Monty vrnil. Ali si je domišljala, ali je biU zares bled? Tudi Johama je opazka in njeno Čelo se je nabralo; toda bdla je preveč previdna, da bi izustila kako pripombo glede njegove nenadne izpremembe. Mr. Newton se je opravičil in je sedel na svoj stol ter si natočil čašo šampanjca. Le trenutek mu je roka trepetala, potem je bil zopet miren kakor prej. «Kaj se je zgodilo, Montv?» »Zgodilo? Nič. dušica!« je odgovoril kratko in je povzel pogovor tam, kjer ga je prekinil, ko je odšel iz sobe. »Pa vendar ni zopet ona vražja kača?« je vprašala Johana, ki jo je izpre-letelo po hrbtu. »Bog, ta kača mi bo Živce docela razdejala. Sai nikdar ne grem spat, ne da bi pogledala pod posteljo in premetala obleke. Kdaj bi jo bili že morali ujeti, če bi policija...« V tem trenutku je začutila, da so bile oči Netwona uprte v njo; zadel jo je tako mrzel, preteč in zloben pogled, da so ji ostale besede obtičale na jeziku. Mirabela je odšla gor, da se pre-obleče in Johana je hotela za njo. toda mož ji je ukazal, da ostane. »Johana, ti si preveč brbljava,« je rekel pohlevneje, kakor je pričakovala. »Kača ni tak predmet pogovora, da bi bil primeren za čebljanje pri večerji. In še nekaj!« Odšel je na hodnik, se ozrl na vse strani, stopal nazaj v sobo in za seboj skrbno priprl vrata. »Pazi. da bo dekle vedno v tvoji bližini!« »Kdo naj pa potem pleše z menoj?« je vzrojila. »To bo res lena noč!« »Benton bo vedno pri vas. razen njega pa pride še eden iz .stare garde' . . .« Videl je. da se je prestašila. in se je zaheheral. »Kaj ti je vendar, neumnica?« je vprašal dobrovoljno. »Plesal bo z dekletom.« »Hotela bi, da bi teh malopridnežev ne bilo na plesu,« je odvrnila vznemirjena. Toda Montv se ni mnogo menil za njen strah »Jaz pridem o pol dvanajstih. Najbolje bo, če me čakaš ob vhodu pri ameriškem baru. Moji prijatelji niso prišli, da boš vedela! O polnoči bosta že doma.« »Tako zgodaj?« je vprašala popar-iena. »Zakaj? Takrat vendar še ni...« »O polnoči bosta doma!« je ponovil mirno. »Pojdi v njeno sobo in pospravi vse, kar bi utegnila tu pozabiti. Razumeš? Nič njenega ne sme ostati pri nas!« »Toda kadar se vrne. bo...« »Ne bo se vrnila!« je odvrnil Montv Newton. Deklico ie izpreletela groza 7. Moralično prigovarjanje. »Neki mož je zunaj, guvner, in želi govoriti z vami.« Bilo je četrt na deset. Deklici sta bili odšli pred kakimi desetimi minutami. Montague Newton se je pripravil, da prebije čas do enajste ure. Odložil je paoijenčne karte, ki jih je bil pravkar mešal. »Neki mož? Z menoj želi govoriti? Kdo pa je, Fred?« »Ne vem, Še nikdar ga nisem videl. Zdi se mi kakor kak detektiv.« »Detektiv?« Montvju so se nabrale obrvi. A ne od bojazni. V teku svoje pestre prošlosti je že dostikrat naletel na detektive in je že zdavnai izgubil bojazen pred njimi. »Naj vstopi!« je prikimal. Vitki mož v črni obleki, ki je natiho-ma stopil v sobo, je bil Montvju tuj, Čeprav so mu bili sicer dodobra znane osebnosti onih krogov, ki se ukvarjajo z raziskavanjem zločinov. In vendar se je njegov obraz Montvju zdel nekam znan. »Kapetan Newton?« je vprašal tujec. »Tako mi je ime.« Newton ie smehljaje vstal. Posetnik se je počasi obrnil k vratom, skozi katera je bil sluga odšel. »Ali vaši sluge vedno prisluškujejo na ključavnici?« je vprašal s pokojnim in umerjenim glasom, in Nevvtonov obraz ie mahoma oblila temna rdečica. V dveh korakih je bil pri vratih in jih je baš pravočasno odprl, da je še videl slugove pete. »He! Cujte!« Z mračnim obrazom je poklical slugo nazaj. »Ce želite kaj zvedeti, bi se mogli potruditi v sobo in vprašati, ne?« je zakričal nanj. »Ako vas še kdaj zalotim, da prisluškujete, vas pobijem. Ste razumeli?« Mož se je jecljaje opravičeval in io je jadrno pobrisal. Strahopetec vodi polarno ekspedicijo Nobile je lani kot kapitan Amundsenovega zrakoplova od strahu plakat. — Amundsen hiti ponesrečenemu diletantu na pomoč. — Radio-telegrafist edina nada Nobileve ekspedicije. Položaj Nobilove ekspedicije ie ostal zadnja dva dneva v glavnem neizpre-menjen in je še bolj kritičen, nego ie bil po katastrofi, ki je zadela zrakoplov »Italia«. Tarn daleč na skrajnem severu naše zemlje je obtičalo v večnem ledu in snegu 17 mož, ki so se odločili za pot na severni tečaj in tvegali svo.ie življenje še bolj. nego so ga tvegali drugi polarni raziskovalci, kajti Nobtlova ekspe dicija ni bila zadostno organizirana in opremljena. 17 mož je v smrtni nevarnosti in ves kulturni svet napeto pričakuje najmanjše vesti o njihovi usodi. Da ni polarno ozemlje zavito v kopreno misterijoznosti, da niso zahtevale ekspedicije na severni tečaj že toliko žrtev in da niso Italijani s tolikim pompom razbobnali priprav za Nobilov podvig, bi se svet ne zanimal tako za nesrečne udeležence te ekspedicije. Sai je mnogo ljudi dan za dnem v smrtni nevarnosti, saj so na dnevnem redu nesreče, ki zahtevajo mnogo Človeških žrtev, a vendar se svet zanje Še daleč ne zanima tako, kakor za Nobila in njegove spremljevalce, ki se jim vsak dan bolj približuje strašna smrt v objemu večnega ledu. 2e pred startom »Italie« v Milanu so strokovnjaki dvomili o uspehu Nobilove ekspedicije in ko so prispele prve vesti o katastrofi »Ttalie«. so izkušeni polarni raziskovalci trdili, da rešitev ne bo lahka in da bodo rabile rešilne ekspedicije več tednov, predno dosežejo svoj cilj. če ga sploh dosežejo Največje zanimanje vlada po vsem svetu za generala Nobila. ki se je udeležil lanske Amundsenove ekspedicije na severni tečaj, kot kapitan Amundsenovega zrakoplova »Norge«. Kdor hoče voditi zrakoplov, zlasti še na tako velike razdalie in v tako težkih vremenskih prilikah, mora biti temeljito podkovan v letalstvu. Tu ne gre za telesno konstrukcijo, marveč za tehnično izurienost. zlasti pa za nekak prirojen smisel in instinkt krmarja in pilota, ki mora biti vedno pripravljen na nevarnost. Svet se vprašuje, ali je bil Nobile dovoli izurjen, ali je imel dovolj smisla in izkušenj za težko in odgovorno nalogo, ki jo je prevzel kot vodja ekspedicije? Na to vprašanie odgovariaio strokovnjaki skeptično. Že polet »Italie« nad Evropo je pričal, da Nobile še daleč ni sposoben za vodjo polarne ekspedicije. Da Nobile res ni sposoben voditi ekspedicijo na severni tečaj, dokazuje sam Amundsen v svojih spominih na lanski polet z zrakoplovom »Norge.« Ne bomo ponavljali Amundsenove sodbe o Nobilu v podrobnostih, ker je itak javnosti več ali manj znana, pač pa hočemo navesti nekatere značilne ugotovitve znamenitega polarnega raziskovalca o vodji italijanske polarne ekspedicije. Da ni bilo na Amundsenovem zrakoplovu izkušenega pilota Larsena, bi bila zadela norveško ekspedicijo ista katastrofa, kakor je zadela italijansko. Nekega dne, pripoveduje Amundsen, je stopil Nobile k Oskarju \Vistingu, ki je upravljal višinsko krmilo, in mu dejal, da bi rad sam krmaril. \Visting se je umaknil in krmilo ie prevzel Nobile. La- hko si pa mislite mojo grozo, ko sem opazil, da Nobile suče krmilo, ne da bi opazoval pokrajino pod seboi in pod nogami. Pogledal sem in opazil, da se vedno bolj bližamo ogromnim ledenim goram. Ozrl sem se na Nobila in videl, da sploh ni opazil, da nam preti katastrofa. Ker se pa nisem hotel vmešavati v tehnično vodstvo zrakoplova, sem molčal. K sreči je stal pri meni Riiser Larsen, ki ni bil tako skrupulozen. Zrakoplov se je hitro spuščal in vsak hip je bilo pričakovati, da se z vso silo zaleti v ledeno goro V zadniem hipu je skočil Larsen k Nobilu. ga pahnil v stran in prijel za krmilo. Da ni bilo Larsena, bi bila katastrofa neizogibna. To pa ni bil edini primer, ki jasno priča, da Nobile še daleč ni dorasel svo ji nalogi. Amundsenov zrakoplov je objela nekega dne gosta megla in Nobile ga je pognal z največjo naglico navzgor V svoji vročekrvnosti ni niti pomislil na pritisk plina v posodi, rakoplov je priletel tako visoko, da se je bilo bati, da plin vsak čas eksplodira. Nobila so opozorili na to nevarnost in ko je hotel spraviti zrakoplov v nižje zračne plasti je krmilo odpovedalo. Nobila se je lotil tak obup. da je izgubil glavo in začel plakati. Namesto da bi spravil zrakoplov na varno, je obupno mahal z rokami in klical na pomoč. Trije Norvežani so priskočili in v zadniem hipu preprečili katastrofo. 2e iz tega je razvidno, da Amundsen generalu Nobilu ne daje najboljšega izpričevala. Iz Amundsenovih Člankov je tudi razvidno, zakaj je prišlo med izkušenim polarnim raziskovalcem in domišljavim Italijanom do ostrega konflikta, v katerega sta morali poseči celo vladi obeh držav. Največje zanimanje vlada zdaj za rešilno ekspedicijo. ki jo organizira Amundsen. Usoda je hotela, da mora pohiteti Nobilu na pomoč mož. ki ga je hotel domišljavi Italijan lani predvsem svetom osmešiti, češ da nima nobene zasluge za posrečen polet na severni tečaj. Amundsen je odpotoval v soboto zvečer v Bergen, kjer ga ie čakal francoski hidroplan »Lathan« pod vodstvom pilota Guilbauda. Amundsena spremlja poročnik Dietrichson, ki se ie 1. 1905 udeležil njegove polarne ekspedicije kot pilot. Amundsenovi rešilni ekspediciji se ie pridružil tudi kapitan Wisting, ki se je udeležil skoro vseh Amundsenovih ekspedicij in je spremljal slavnega Norvežana tudi lani na severni tečaj. Ker pa v francoskem letalu ni prostora za vse člane rešilne ekspedicije, se odpeljeta dva na Spitzberge s parnikom. Živila in orožje, ki ga Nobile naibolj potrebuje, so že poslali v Bergen. Operacijska baza pomožne ekspedicije na Spitzbergih bo Adventsbav, ki leži kakih 100 km južno od Kingsbava. Norveški listi pišejo, da je preteklo v soboto 25 let, odkar je Amundsen na malem parniku »Gjoea« prvi preplul morsko ožino nad ameriškim kontinetom v se-verozapadni smeri. S to ekspedicijo je Amundsen zaslovel po vsem svetu. Francoski hidroplan je startal v soboto na Seini k poletu v Bergen. Seboi je vzel zlasti toplo obleko in živila. V Bergen je prispel pilot Guillbaud v soboto zvečer in včeraj je startal k poletu na bpitzberge. Italijani so očitali znani nemški letalski družbi Lufthansa, da ie zahtevala za rešilno ekspedicijo previsoko odškodnino. Na te očitke odgovaria vodstvo Lufthanse. da ie Nemčija takoi ponudila Italiii svojo pomoč, toda Italira na to ponudbo sploh ni odgovorila. Samo Amundsen se ie informiral ori Lufthan-si, koliko bi znašal odkup odnosno najemnina za letala. Lufthansa ie stavila ponudbo, na katero pa ni dobila odgovora. Amundsen namreč ni dobil iz Amerike potrebne denarne podpore in zato nemških aeroplanov za rešilno ekspedicijo ni mogel kupiti. Položaj Nobilove ekspedicije bi bil naravnost obupen, da ni med njenimi člani skromnega, požrtvovalnega in spretnega moža. ki je sedai edina nada teh nesrečnežev. To je seržant Biaggi, radiotelegrafist na Nobilovem zrakoplo vu Sprejemna in oddajna postaja sta bili v gondoli, ki se je razbila. Radiotelegrafist je moral torei oba aparata popraviti in lahko si mislimo, kako naporno je bilo to delo. kajti mož je delal dva tedna. Skoro brez pomožnih sredstev, v viharju in snežnem metežu, a najbrž tudi v smrtnem strahu ie Biaggi popravljal radioaparate. Tudi akumulatorji niso ostali nepoškodovani. K sreči je bila oddajna postaja, ki io je vzel Nobile s seboi. samo za kratke valove, ki potrebujejo neznatno energiio. In ta aparat je sedai edina nada nesrečne Nobilove ekspedicije. Radiotelegrafist je popravil tudi sprejemno postajo in tako so nesrečneži iz vsake njegove brzojavke črpali nove moči v boju proti strašni beli tišini. Toda električna energija oddajne postaje vidno neša, znaki »Italie« so vsak dan slabejši in kmalu nastane usodni dan. ko bodo čarobne skrinjice utihnile in ko Nobilova ekspedicija ne bo mogla pošiljati v svet nobene vesti. To je usoda, ki ie ne more preprečiti niti junaški seržant Biaggi, čeprav bi napajal oddajni aparat z lastno krvjo. Najboljše, najtrajnejše, zato 15 najcenejše! Zborovanje agronomov Zagreb, 17. junija. Danes se je vršil občni zbor društva jugoslovenskih asrono-mov. Iz Slovenije so se udeležili zborovanja inž. Lah, inž. Tavčar, inž. Lukman in zastopniki ljubljanskega oblastnega odbora. Skupščina je razpravljala o raznih stanovskih vprašanjih in o povzdigi poljedelske produkcije, o čemur je referira! inž. Lah. Zborovanje se jutri nadaljuje. K Mag. št. 21787/27. ref. V. Razglas. Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddalo zidarskih m tesarsbih del za ograjo kolonije mestnih vil za topničarsko vojašnico. Tozadevne podatke je dobiti v mestnem gradbenem uradu do 20. junija med uradnimi urami. Ponudbe je vložiti do 22. junija do 11. ure. Mestni magistrat ljubljanski dne 16. junija 1928. 1187 uuLiuui imuni mm h.iuuulpji i mi ji j jju.ujljlm ■ m ■ ■ n a. in u n ■ u iuoojdd □ Slovenci smo občudovali švejka najprej v filmu, potem oa odru, a sedai ga (mamo tudi v knjigi. V vrlem vojaku Svejku je na preprost, a tem bolj učinkovit način osmeleno vse, kai nas je morilo in mučilo pred prevratom in v svetovni vojni: militarizem, špiceljstvo. vojaško zdravaištvo, štreberstvo, renegatstvo in nadutost mogočnih tepcev in denuneijantov. Dokler bereš se zabavaš, smehljaš in pritrjuješ: >Da. prav tako fe bilo L 1914 io ves čas med vojno.< pustolovščine dobrega vojaka 8vrjka v svetovni vojni je bdala v iako lični opremi (broširana knjiga velja Din 46, vezana Din 56) Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ul. 54. Stanovanje 1 večje sobe s kuhinjo išče uradniški zakonski par (3 osebe) v stari ali novi hiši. Vselitev 1. ali 15. julija. Ponudbe na upravo Usta pod «Stanovanje»/1174. Pazite na obleke ter si veliko, veliko lahko pn. hranite čc jo daste čistit k ha "vat v kemično p raln i cr kjer je cena rajnižja in najbolj solidna postrežba Anton Boc, LJUPLJANA. Seienbureova ul Št 6/1 — tovarna Vič#GHnce MR.BAMOVtC PLANINKA t o k a v i i. *• i C-A7. prenavlja, čisti in osvežuje kri izboljša slabo prebavo, slabotno delo vanje črevea, napihova* vanje, obolenja mokračne kisline, jeter, žolča m žolčni kamen. Vzpodbuja apetit in izborno u čin* kuje pri arteriosklerozi — »PLANINKA* čaj je pristen v plombiranih pa* l-etib po Din 20.— s na* pisom proizvajalca: LEKARNA BAHOVEC Lfvbtjana, Kongresni trg fDohi se v vseh lekarnah) UUlLJUi tfESTNI TKI i: /nporclE m »lose trii kov i? seli!(r kov ter spit-kajatnit [iU tumn- ;y mirnim tofor. ir Trgovski ulični lokal na Mestnem trffu, pripraven za delikatesno trgovino, se takoj odda v najem. Ponudbe uspravi »Slovenskega Naroda« pod »Delikatesna trgovima«. 1185 Boljšo večjo gostilno vezano z delikatesno trgovino, oddam v najem na prometnem mestu Ljubljane. Ponudbe pod »Dobra pozicija US6« na upravo »Slov. Naroda«. 1186 40 hI cvička prima grič Bojnik pri Markovcu letnik 1027 ugodno prodam. Cenjene ponudbe na upravništvo »Slovenskega naroda" pod »Cviček* 1188 Občinsko upraviteljstvo Split. od Brzojavni drogi. Kupujem stalno vsako množino brzojavnih drogov: smreka, jelka, bor od 8 do 12 m dolgosti od 11 do 14 cm na vrhu. Kupuje se na vseh postajah Slovenije. Obvezue ponudbe od kub. m na naslov: Korošec Dragotin, trgovina z ru-dokupnim lesom, Šmartno ob Paki (Gorenje it. 7). H90 Čevljarji, pozor! Otvoritev zasebnega tečaja za gs. mojstre in pomočnike, ki se vrši 3. julija t. L Interesenti zahtevajte prospekt. VoditeH tečaja Jos. Stedn-man, Ljubljana. H95 Natakarica z večletno prakso išče službo v boljšem hotelu ob morju. Nastop julija. Ponudbe na upravo Bsta t pod »Natakarica«. 1194 Šivilja za perilo in obleke išče službo, ev. gre Šivat na dom ali pa prevzame delo na dom. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod »Izurjena«, li« Št. 8151. Natečaj. Občinsko upraviteljstvo v Splitu razpisuje natečaj za izvršitev skice za osnovno šolo »GRAD« in za osnovno Šolo »LUČAC« v Splitu. Pravico sodelovanja imajo vsi arhitekti in inženjeri1 državljani kraljevine SHS ter arhitekti in inženjerji slovanskih držav, ki stalno bivajo v mejah kraljevine SHS. Člani ocenjevalnega sodišča: Župan Splita dr. Ivo Tartaglija; prosvetni inšpektor prof. Niko Stipčević; direktor sred. tehn. ŠoJe ing. Vorih Matković; inšpekt. gradbene direkcije v Dubrovniku ing. Ivan IvaČić; profesor visoke tehniške šole v Zagrebu ing. arh. Edo Schon. Nj ihovi nam e stn ik i: Načelnik Jakov Čulič; oblastni nadzornik Tadtja Dujmovič; ing. Ivo Šakić, ovi. civ. inženjer; ing. Petar Jozević, ovi. civ. inž.; inž. Vekoslav Ivanišević, ovi. civ. inženjer. Nagrade so: I. 20.000; II. 12.500; III. 7.500 Din. Rok predaje do 15. avgusta 1928. ob 12. opoldne občinskemu upraviteljstvu Split, ali najbližji pošti Vse potrebne priloge za ta natečaj daje občinski gradbeni odsek za ceno Din 50 za vsako šolo. S P,L IT, 15. junija 1928. Urejuje: Jotip Zopu&L - Za «N»iodnc ifekmmo.: Frmn Jezerfek. - Zrn opravo Is InscratnJ dol tista? Otoo Chriatot - Vti v Ljubljani. 806119 4