foHnina plagan« v gotovini
iHunoOFittl
Cena 1 Din
Leto IV. (XI.), štev. 213
Maribor, petek 19. septembra 1930
»
MUTRA«
bhtji
|» razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poitnam čak. z«v. v Ljubljani it. 11.409 ^•1« macačna prajattan v upravi ali po pošti 10 Din, do»tavl|en n* dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po :arifu
Oglasa sprejema ludi oglasni oddelek „Jutra' v LJubllan^ Prešernova ulica št. 4
Solun ali Jadran?
. Zanimiva razprava se je v rumunskem Casopisju razvila v zvezi z nedavnimi 5otajanji med Jugoslavijo in Rumunijo r&di zgradbe mostu preko Donave. Kje 5ai bo most? Jugoslavija si ga želi pri “r2i Palanki. Rumunija pa se še ni definitivno odločila. Predlog Jugoslavije za “tost pri Brzi Palanki ji ni simpatičen, Pa si vendar prometne zveze z Jugoslavije preko Donave. Na drugi strani ®a so nekateri rumunski listi prinesli ^est, da ste tudi Grška in Poljska prijavljeni, finančno podpreti zgradbo mo-V11 Preko Donave, vendar le za slučaj, bj se zgradil med Rumunijo in Bol-«rs3co, med Anesti Giurgiu in Ruščuk.
niost bi omogočil direktno zvezo med f^ernimi državami in Egejskim mor-na čemur je z ozirom na solunsko £*«tan!šče najbolj zainteresirana Grška, /hunski listi, ki so to vest objavili, so i Dovoljno komentirali in so zlasti na-!«5ali finančno pomoč Grške in Poljske.
mostu pri Giurgiu pa podpirajo naivno tudi grški listi, in to baš sedaj, ko Pogajanja med Jugoslavijo in Rumu-bližajo koncu.
Bukareški list »Cuvantul« pa odločno Ivanja to indirektno presijo in utemeljuje svoje stališče z ekonomskimi raz-M »Donavski most pri Giurgiu* — pi-J»ie v glavnem v grškem interesu, k* Pa moramo predvsem proučiti svoje as*ne interese. Tranzit blaga od severa , * lug in obratno se je dozdaj vršil pre-? donavskega pristanišča Gaiac in mor-*e8a pristanišča Konstance. Imeli bi to-HI zelo malo koristi od tega, če bi usme tranzit preko Giurgiu v Solun in na-1°°®. Korist, ki bi jo Rumunija od tega /pla, bi bila neizmerno mala z ozirom na > da bi usmerjenje tranzita preko Giur-®tt.na Solun zadalo smrtni udarec Gala-J* Konstanci. To bi pomenilo, da brez d/r Podpiramo razvoj Soluna na ško-AuStnIh Pristanišč, sli'*0 se navaia kot razlog, da bi se v J*eaju zaprtja turških morskih ožin Ru-',oija Izognila blokadi na morju, lahko govorimo, da nam bo most med Ru-Jan 0 *n ^“soslavijo oslgural izhod na /flran, ki je mnogo sigurnejši in zapa-bližji, nego Egejsko morje. Radi te-? ne moremo kolebati med direktno j®zo z Jugoslavijo in med zvezo s So-■ nom preko Bolgarske. Naši ekonomski toru 1 V0to0-P°Htičal Interesi nas kate-^‘‘Cno silijo, da damo prednost prvi z Jadranom, četudi je grška in
Protiteika demonstracija v Gradcu
RADI OBSODBE GRAŠKEGA TRGOV SKEGA POTNIKA V PRAGI SO SNO-ČI ŠTUDENTI V GRADCU DEMONSTRIRALI PRED ČEŠKOSLOVAŠKIM KONZULATOM IN ČEŠKIM DOMOM.
GRADEC, 19. septembra'. Tu je prišlo snoči pred češkoslovaškim konzulatom do velikih protičeških demonstracij. Večja skupina je namreč demonstrirala proti obsodbi graškega trgovskega potnika Beyerja, ki je bil radi žaljenja češke armade na potovaju v Nemčijo, aretiran v vlaku in sedaj obsojen od sodišča v Pragi na mesec dni zapora. Demonstranti so vzklikali proti Čehosjovaški in sramotili češkoslovaško armado. Končno je prispel oddelek policije, ki je demon-
strante razgnal. Izpred konzulata so odšli demonstranti pred češki dom, ki so ga začeli obmetavati s kamenjem. Razbili so na poslopju mnogo šip in poizkušali vdreti tudi v notranjost, kar pa je policija še pravočasno preprečila. Demonstracije so se nadaljevale pozno v noč. Davi je posetii češkoslovaškega konzula zastopnik štajerske deželne vlade in se opravičil radi včerajšnjega incidenta pred konzulatom in Češkim Domom. —
Socijalisti in poloiai v Nemčiji
BIVŠI PREDSEDNIK PARLAMENTA O STALIŠČU SOCIJALISTOV PRAM VPRAŠANJU VSTOPA V NOVO VLADO.
NA-
denarna pomoč zelo mamljiva. y l'“Uv,antul« končno pripominja, da je Se ? resu ^ Rumunije i Jugoslavije, da jJ^razumenta glede mosta preko Do-dj,®» ki bo vezal obe ti državi, pa četu-ko * ena druga morala doprinesti ka-
J^rtev.
BERLIN, 19. septembra. Predsednik bivšega nemškega parlamenta, dr. Loe-be, je objavil v »Vorwiirtsu« članek, v katerem se bavi s položajem, ki je na-stai po volitvah v Nemčiji, ter s stališčem socijalnih demokratov napram vladni krizi. Loebe pravi med drugim: »Motijo se vsi, ki mislijo, da se bodo socijalni demokrati brez nadaljnjega stavili meščanskim strankam na razpolago; vsi ti si pač prelahko predstavljajo razvoj stvari. Osem in pol milijona vo-lilcev, ki so ohranili zvestobo socijalni demokraciji, pričakuje od nas, da olajšamo s svojim vplivom predvsem sedanji težavni gospodarski položaj, da zaščitimo žrtve vojne in se lotimo stvarnega dela za odpravo gospodarske bede. In te naloge bo socijalna demokra-
izvesti. In ako bodo vladne stranke tudi sedaj odbijale in zavračale v tem po-gledu naše predloge, potem bomo pač prešli v energično opozicijo.
»Deutsche Allgememe Zeitung«, ki se smatra kot organ desnega krila nemške ljudske stranke, protestira proti temu, da je državni notranji minister dr. Wirth v svojem zadnjem govoru že vnaprej pozval socijalne demokrate k vstopu v vladno koalicijo ter obenem odločno odklonil vsako koalicijo s Hitlerjevci. List naglaša, da bi se moralo nasprotno narodne socijaliste naravnost pozvati, da naj na odgovornih mestih pokažejo, v koliko morejo izpolniti svoje obljube. Hitlerju se sicer prav nič ne mudi z vstopom njegove stranke v vlado, za kar pa ima vsekakor zelo tehtne razlo-
cija tudi v svoji slabši poziciji skušala i ge.
Francosko-italijanska pogajanja brez uspeha
LONDON, 19. septembra. Diplomati-čni dopisnik »Daily Maila« se bavi s francosko-italijanskimi pogajanji in pravi, da so dosedanja pogajanja brez uspeha. Pred sestankom razorožitvene konference meseca februarja 1931 ni pričakovati niti političnega niti pomorskega sporazuma med obema državama. Krivda za ta neuspeh pade na Mussolinija, ki ovira in onemogoča pogajanja na vse mogoče načine, računajoč pri tem, da bo Francija radi položaja, ki je nastal po volitvah v Nemčiji, popustljivejša. Današnji pariški listi potriujejo to informacijo in objavljajo izjavo predsednika francoske delegacije za pomorska pogajanja, ki pravi, da so vse vesti o kakem že doseženem sporazumu z Italijo brez vsake podlage in izmišljene. Vsa dosedanja pogajanja so ostala brez uspeha in tudi ni pričakovati, da bi rodila konkretne rezultate. Tudi Pertinax piše v »Ma-tinu«, da so dospela pogajanja z Italijo na mrtvo točko.
Ifltj DIMPEŠTA, 19. septembra. O pri-Sll P^ftoletnosti princa Otona se bo vr-
i	novembra v Budimpešti velik kate.rem bo govoril grof
5pomenifc hvaležnosti Franciji
BEOGRAD, 19. septembra. Na dan obletnice sklenitve premirja v svetovni vojni se bo vršilo v glavnem drevoredu
kQC*0 Povabljeni nanj tudi Kalimegdana slavnostno odkritje impo-• Doiki avstrijskih monarhistom izantnega spomenika hvaležnosti Fran
ciji, ki ga je izdelal naš veliki kiparski umetnik Meštrovič. Svečanosti bodo trajale 10. in 11. novembra in bodo na nje povabljeni številni odlični francoski gostje. Razen zastopnikov francoskih mest in občin bodo povabljene tudi občine iz Alžira, kjer so se mudili srbski begunci med svetovno vojno, mesto Verdun, simbol francoskega vojnega odpora, pa pošlje posebno delegacijo.
Občina (Tlussolin
RIM, 19. septembra. Ministrski predsednik je odobril načrt zakona, s katerim sta se občini Pera Alba in Oripano združili in izpremenili ime v Mussolini. Nova občina šteje 2000 prebiva’■ in obsega 11.000 ha zemlje.
H polomu turdke Raao-Katzenstein
BERLIN, 19. septembra. Polom tvor-nice Raab-Katzenstein za izdelovanje letal v Krefeldu je že lani vzbudil zlasti v letalskih krogih veliko pozornost. Glavno krivdo — šlo je za znatne poneverbe
—	so pripisovali najprej konstruktorju in solastnku Katzensteinu. Kakor poroča »Berliner Zeitung am Mittag«, pa je preiskava sedaj dognala, da je edini krivec njegov tovariš Raab, ki je pobegnil v Ameriko in odnesel s seboi važne kon-
KONCERT
RUPEL
SEPTEMBRA
strukcijske risbe in številne listine, iz katerih so razvidne njegove pogreške. Pri polomu podjetja sta bila najbolj o-škodovana mesto Krefeld, ki je izgubilo
80.000	mark ter industrijalec Gobiert, ki je prišel ob več stotisoč mark.
5fcok iz gorečega letala
BUKAREŠT, 19. septembra. Letalu »Potez«, katero sta vodila dva oficirja, se je v bližini Albe Julie v trenutku, ko je opazovalo učinke topovskega streljanja, vnelo. Vzrok nesreče je bila predčasna eksplozija neke signalne rakete. Oba letalca sta se iz višine 1500 m spustila s padalom in srečno pristala. Dobila sta le lažje poškodbe, dočim se je letalo popolnoma razbilo.
Bogata dečščina
BUDIMPEŠTA, 19. septembra. Me-ščansko-šolska učiteljica Sebbes iz Gyomr8 pri Budimpešti je podedovala od svojega strica, ki je svoječasno skupno z Ludovikom Kossuthom pobegnil v Ameriko in tamkaj lani umrl v izredno visoki starosti 114 let, pet milijonov dolarjev.
Surovost ni potrebna.
Včeraj popoldne je prišel na policijo V spremstvu neke 2cnske učenec IV. razreda osnovne šole Jože Korošec ter prijavil, da ga je delavec Josip P. na Koroški cesti tako pretepel po glavi, da ču-ti hude bolečine. Povedal je, da se je krog 13. vračal z nekaterimi tovariši z otoka mimo Poševe gramozne jame. Tam. je zdrknil v jamo kamen proti delavcu P., ki je bil tam zaposlen. Ta je prišel iz jame, drugi fantje so zbežali, on pa ne, ker ni bil nič kriv. P. pa je prihitel za njim in ga pretepel s pestjo. P. pa pravi, da so dečki metali nanj kamenje. Seveda tudi v tem slučaju surovo pretepanje ni na mestu. —
Zopet kolo ukradeno
je bilo včeraj krog 16. pop. mizarju Viktorju Weingerlu iz Slemena pri Selnici, ko je bil v hiši na Aleksandrovi cesti 16 pri zdravniku dr. Pavliču in je kolo pustil v veži. —
Četrt milijona novih hiš tekom 10 let
so zgradili v Londonu in se je lice britanske prestolice tekom zadnjega desetletja silno izpremenilo. Stare, nehigijen-ske hiše so izginile in nadomestile so jih moderne zgradbe, ki jih odlikuje lepa struktura in higijenska ureditev.
Prof. Piccard odgodll polet na spomlad.
Prof. Piccard, ki je z balonom hotel poleteti te dni v višine 16.000 metrov, pa se je polet radi neugodnih vremenskih prilik ponesrečil, je odgodll sedaj polet na spomlad. Med tem časom se bodo izvršila popravila balona in aluminijeve gondole, kar je oboje bilo poškodovano pri zadnjem poskusu.
Mednarodni kongres krif.kov se bo vršil od 19. do 23. tm. v Pragi.
Šmohor na JavorSeku
Slovenskim turistom žalibog premalo gnan. morebiti zavoljo tega, ker se je razmeroma pozno, dasi stoji na turistov-sko zanimivi točki, uvrstil med naše priznane planinske postojanke. Kajti koča, za število dosedanjih obiskovalcev v vsakem oziru zadostujoča, je bila kot nekak vidni znak delovanja podružnice SPD v Laškem otvorjena šele preteklo leto majnika meseca. Od tedaj pa zaznamuje presenetljivo lepo število o-biskovalcev i domačih i letoviščarjev in kopališčnih gostov iz Laškega. Baš radi teh bi morebiti bilo na mestu, da se ali koča preskrbi z vsakdanjimi potrebščinami ali pa da se tujce na primeren način pravočasno obvesti, da je treba nekaj provijanta tudi nesti v nahrbtniku s seboj.
Javornik ali Javoršek, kakor pravijo domačini, je kopa, široka, podolgovata, prav malo izrazito izoblikovana na onem gorskem hrbtu, ki veže košati, pošum-Ijeni Malič in njegovo idilično ležeče, gorsko selo Ilivno z dve uri oddaljeno Mrzlico planino. Šmohor, t. j. cerkev sv. Hermagore, na najvišji točki Javorše-kove kope, bi ne mogla biti slovenska cerkev, postavljena od žuljevih, pobožnih rok Slovencev, od njih češčena in vsako leto redno od njih na določene praznike obiskana, ako bi ne stala poleg nje tudi prastara slovenska lipa. Kajti ni slovenske cerkve vrh hriba brez slovenske lipe in ni znamenite, starodavne lipe vrh visokega holma brez slovenskega božjega hrama. Tu pri Šmohorju nad Laškimi toplicami stojita pred cerkvijo, baš letos prenovljeno na zunanjih stenah in v notranjosti in z novima zvono-virria opremljeno, dve taki prastari lipi, vsaka izmed njiju s tako ogromnim, debelim in obsežnem deblom, da ene more komaj pet mož z raztegnjenimi rokami objeti. Ljudstvo v okolici, med katerim gre tradicija, vedno sveža in zato živa in nepokvarjena, jih časti kakor cerkev samo in si tudi pripoveduje, da sta enako stari kakor cerkev, dasi je ena izmed njiju 1. 1879. do polovice pogorela in sedaj komaj še nosi košate, še vedno vsako leto julija meseca žlahtno duhteče veje nad seboj.
V	bližini cerkve, ki se po celi svoji zu-nanji obliki in po svojem zunanjem licu zelo loči od znanih pohorskih božjih hramov, vidiš pred kapelico sv. Fortu-n.ata, ki gleda noč in dan naravnost v Savinjsko dolino pod Vojnikom in Goro oljsko, precej globoko, obzidano in s stopnicami modernizirano jamo, v kteri je bržkone nekdaj izviral osvežujoč studenec; sedaj je tu vse suho; ljudstvo pa ve povedati, da sta se v tej in v drugi, tudi še vidni jami nekdaj skrivala sv. Hermagora in njegov sosed sv. Fortunat pred pagani, ki so ju preganjali. Ako je to res, potem so to mogli biti samo Turki, ki so tudi res 1. 1529. tu divjali in Laško oropali, kajt isv. Hermagoru je
na tem mestu kot protežiranemu svetniku oglejske patrijarhije bila postavljena cerkev kot najvišje ležeča podružnica Laške nadžupnije šele 1. 1421. Sedaj se niti njemu, niti njegovemu tovarišu sv. Fortunatu ni treba bati sličnega preganjanja. Nasprotno! Slovenski turisti so njemu pripomogli do še večje slave, ki se bo širom Slovenije še širila enako, kakor se bo širil slovenski turizem. Toda kakor je ime sv. Mohorja pri nas znano in pomembno, pa je pri Laškem Šmohorju vendar glavni cerkveni shod 4. julija na praznik sv. Urha in 10. avgusta, na praznik sv. Lovrenca, očitno dveh domačih, slovenskih konkurentov onega Hermagore, ki so ga laški misijonarji iz Ogleja prinesli med Slovence. Kadar se ta dva glavna cerkvena shoda obhajata na solnčno-zeleni trati in v hladni senci onih dveh slovenskih lip, tedaj je zbran na Javoršeku nad Laškim številen narod iz vseh strani. Saj ta naš Šmohor veže s svojo belo cerkvico in njeno visoko, s škriljem krito šestero-kotno koničasto streho, ozirajoč se skoz eno lino proti jugu, skoz drugo proti severu, dva popolnoma različna sveta, obenem pa vabi s svojima, novima zvono-vima, milo in vabljivo daleč se na okoli razlegajočima, vse sosede na obisk, molitev, zabavo in veselje. Svet, ki se odpira radovednemu pogledu proti severu, sega od rodovitne in bogate srednje Savinjske doline s mnogimi vasmi, cerkvami in obsežnimi hmeljskimi nasadi preko Paškega Kozjaka, Stenice in Konjiške gore, v dobro razločnih terasah, do mirno in ravno potegnjene gozdne črte pohorskega grebena od vzhoda pri »Mariborski« do tja, kjer baš sedaj pri »Cerkvici« blizu Velike kope v zapadnem Pohorju grade v Jezernikovem kraljestvu novo planinsko postojanko. Pa tudi Sv. Križ nad Belimi vodami in strme planine nad Mozirjem in povrh še koroški Plešivec s cerkvijo sv. Urše gledajo sem na Laški Šmohor. Ta svet je mirna; sanjava idila, sanjava lepota, ki sama sebi ugaja. Proti jugu, proti Savi in spodnji Savinji je svet drugačen. Ostrorobi vrhovi, piramidasti in stožčasti, s strmimi prepadi, z zobčastimi pečmi in čermi, na prvi pogled sami ugasli ognjeniki, strmičijo proti nebu, kot da bi ga hoteli doseči. To je mlad, ognjevit, bojevit in razborit svet življenske moči prekipevajoče mladosti in pomladi: Veliko Kozje, Lisca, Turje, Kum; v široki grapi zelenega Stražnika skrite pa se svetijo Rimske toplice.
Kadar v zgodnji pomladi črni teloh od-cveteva in rumeni Marijini čreveljčki nad duhtečimi rdečimi ciklami vise, kimajoč v lahnem pomladanskem vetriču ali pa v zgodnji jeseni, ko ajda diši od njive do njive, od gozda do gozda, tedaj je pravi čas za izlet k Šmohorjii na laškem Javorniku.	Dr. Fr. Mišič.
Mariborski	in	d
Anketa o touorninski čaušči-nl na magistratu
Ko se je izkazalo, da je uvedba užitni-ne za kritje primanjkljaja v občinskem proračunu mariborskem nemogoča, je stavilo mestno knjigovodstvo nov,, v našem listu že omenjeni in objavljeni predlog, da se reformira tovorninska, davščina. Kakor znano, se sedaj plačuje tovorninska davščina po 50 Din od lOtonskega voza pri uvozu in izvozu. Po novem predlogu pa bi bili predmeti razdeljeni.v več kategorij, tako da bi se v najviŠji kategoriji plačalo od vagona 400 Din, v prihodnji 300 Din, v tretji 100 in v četrti 50 Din. Ta tovorninska davščina bi se po predlogu ne plačevala samo od va-gonskih, ampak tudi od poštnih pošiljk, pa tudi, od blaga, ki pride v mesto ali se izvozi na avtomobilih ali vozovih.
Mestna občina je sklicala za sinoči na magistratu anketo, na kateri se je razpravljalo v prvi vrsti o porazdelitvi predmetov, kakor jih vsebuje načrt mest nega knjigovodstva, v posamezne kategorije. Razvila se je obširna .debata in 4e končno bilo sklenieno. da nai. prizade-
te gospodarske korporacije dajo svoje pismene predloge, katere bosta proučila finančni odsek in občinski svet, ko bosta končno razpravljala o uvedbi tovornin-ske davščine.
ATLANTIK
je največji nemški zvočni film
Smrtna kosa.
Včeraj pop. je umrl v Špesovem selu
2	urarski pomočnik Vilko Golob, star 21 let; v Koseskega ulici pa je danes dop. umrl železničarju Fideršeku 16-mesečni sinček Franc. —
»Atlantik«.
Ta veličastni zvočni film, ki silno realistično slika grozno katastrofo enega najmodernejših parnikov na Atlantskem oceanu, bo predvajala Zveza kulturnih društev v kinu Union od 20. do 29. tm.
Jadranski dan naj pokaže, koliko požrtvovalnih Jugoslovanov misli s topljmi občutki na, naše Primorje! Naj ne bo nikogar, ki bi se nc oddolžil v nedeljo 21, t. m. . Jadranski straži! —
Glasbena Matica v Mariboru.
Redni občni zbor bo v petek, 26. t. m., ob 19.30 v društvenih prostorih, Na dnev nem redu so običajna poročila ter volitve novega odbora.
Kje uraduje agentura francoskega konzulata v Mariboru.
Agentura francoskega konzulata v Mariboru je otvorila svojo pisarno v prostorih Elektrarne Fale d. d. Maribor, Vrazova ulica 2 in uraduje dnevno, iz-vzemši nedelje in praznike, od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. —
Javno predavanje.
Ker zanimanje za teozofsko znanje v našem mestu narašča, se bo vršilo jutri v soboto v mali dvorani »Narodnega doma« II. nadstr. drugo javno predavanje o temi: Kaj je in kaj nam prinese teozofija. Predavala bosta 2 gospoda iz vodilnih znanstvenih krogov, eden iz Celja, drugi iz Čakovca. Pričetek ob 20. uri. Vstop vsakemu prost________
Likvidacija terjatev proti bivši poštni hranilnici na Dunaju.
Uprava Poštne hranilnice kraljevine Jugoslavije obvešča vse interesente, da je vprašanje likvidacije terjatev proti bivši poštni hranilnici na Dunaju sicer že definitivno rešeno, vendar pa je za izplačilo terjatev naših državljanov potrebna še realizacija cedirane terjatve bivše poštne, hranilnice na Dunaju proti bivšim poštnim upravam na teritoriju nekdanje Avstro-Ogrske in valorizacije titrov avstrijskih predvojnih negažiranih rent. Poštna hranilnica kraljevine Jugoslavije se je glede navedene terjatve obrnila na ministrstvo za gradbe in upa, da bo terjatev v najkrajšem času refundirana. — Glede valorizacije navedenih titrov pa je ministrstvo financ odgovorlio poštni hranilnici kraljevine Jugoslavije, da je na tem, da prične z organizacijo izplačilne službe teh titrov in da bo to delo v kratkem dovršeno. Šele, ko bo oboje rešeno, se bo moglo začeti z izplačevanjem prijavljenih terjatev po ključu, ki se bo določil na podlagi prejetega kritja.
Koncert v parku priredi v nedeljo 21. tm. ob 11. v slučaju lepega vremena vojaška godba.
Gradnja, planinske koče prf Sv. Treh kraljih.
Podružnica SPD v Slov. Bistrici je sklenila, da bo v prihodnji sezoni zidala planinsko kočo pri Sv. Treh kraljih. Načrt za kočo je idelal mariborski gradbenik Accetto brezplačno in ga poklonil podružnici SPD v Slov. Bistrici. Načrt bo v kratkem razstavljen v Slov. Bistrici in si ga lahko vsakdo ogleda. — Mariborsko gledališki abonma.
Interesente za gledališki abonma prosimo, da se čimpreje javijo pri gledališki blagajni, ki je odprta vsak dan od 9. do 12.30 in od 15. do 17. ure ter ob nedeljah dopoldne. Rok za nove prijave poteče v četrtek, 25. tm.
Koncert Glsabene Matice dne 3. oktobra.
Po zadnjem koncertu v stolnici je bila od toliko strani, kakor še nikdar prej izražena želja, da zbor še enkrat nastopi z »Demestvennajo liturgijo«. Pevski zbor bo rad ustregel mariborskim prijateljem umetne pesmi in dne 3. oktobra ponovil svoj ruski cerkveni koncert v stolnici. Ljubljanski škof g. dr. Rožman, je tudi že dal dovoljenje za nastop v njegovi škofiji, kamor bo šla Matica sredi oktobra. Najbrž bo zbor s to liturgijo nastopil tudi na Dunaju. S takim programom se pač lahko pokaže pred vsako publiko. —
Društvo Jugoslovanskih akademikov v Mariboru.
Na rednem občnem zboru 16. tin. je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Miro Brečko, podpredsednik Milan Zi-naue.r, tajnik I. Fran Klojčnik, tajnik It. Viktor Šuštovič, blagajnik I. Davorin Cijan, blagajnik II. Rado Tomažič, gospodar Ladislav Kralj, knjižničar Viktor Hrovatin, arhivar Viktor Tominšek, revizorja: Metod Špindler, Rado Kopič, častno razsodišče: Alda Šorlijeva, Stane Koštomaj, Vlado Gulič.
KINO
====== Grajski: h===s
Dd danes, petka 19. septembra 193®
Prvovrstni 100% zvočni in govoreči velefilm
Ne vetu vet v nobeno to
Poje komorni pevec berlinske opere RICHARD TAUBER (nemški Caruso)
Union:
Danes, petek, dne 19. sept. 193® zadnjikrat: NESMRTNI POTEPUH. Od jutri, sobote, dne 20. sept. 1930
se predvaja največji film sedanjosti
ATLANTIK
100% zvočni in govoreči veieiilm v nemškem jeziku.
FRITZ KORTNER. FRANZ LEDERER
Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17., 19., 21. uri: ob nedeljah in praznikih ob 15., 17., 19. in 21. uri. Predprodaja dnevno: od 10. do 12. ure na blagajni.	XXV!
ATLANTIK
nam opisuje največjo pomorsko katastrofo
Ena topla misel,
en lep spomin, en dinar — posvetite to troje v nedeljo 21. t. m. našemu Jadranu! Vabi Vas Jadranska Straža. —
Zakonik o sodnem postopanju v civiln,*, pravdah.
Kot 43. snopič Zbirke zakonov je 'z‘ dala Tiskovna zadruga v Ljubljani slovenskem jeziku novi civilni prava®1 postopnik z uvodnim zakonom vred' Zakoniku je pridejana primerjalna r®z' preglednica določb civilnega pravdne?® postopnika (C. p. p.) in sodnega pravil’ nika (s. pr.) in civilno pravdnega red® (c. p. r.) z dne 1. avgusta 1895, ter oh* širno stvarno kazalo. Knjiga je izšla 'J lični vezavi. Vse interesente opozarja* mo nanjo.
Težka prometna nesreča.
Na kralja Petra cest, med studenški® pokopališčem in Limbušem, se je včef® popoldne pripetila težja prometna nesrf' ča. Proti Mariboru je vozil posestn® Ivan Čuk kmečko vozilo, na katerem s“ je nahajala njegova žena 51-letna Tere' zija Čuk in njena 10-letna hčerka Mari®' Čuk. Potniki so bili namenjeni v Mah' bor. Čukovi konji so se splašili nove?® motornega cestnega valjarja, kar je im?' lo za posledico, da se je zlomilo oje ® sta obe ženski padli na cesto. Gospa | režija Čuk je dobila na levi nogi teŽ? poškodbe do kosti, a otrok je znatno P°' škodovan na obeh nogah. Oba ponesi' čenča je reševalni avto odpremil v b®‘ nico. —
Nič se ni poboljšal
33-letni Rudolf Ertl, ki je komaj konc?® avgusta prestal daljšo kazen radi tatvim Dne 1. tm. pa je bil izvršen vlom v vi®' čarijo Kreiner nad tremi ribniki in ukr®' deno obleke in posteljnine za krog 2** Din. Orožništvo je tedaj na podlagi lZ' povedi ljudi, ki so Ertla videli ta dan n®' diti tam okrog, začelo njega zasledov®^' Včeraj je bil aretiran v Mariboru. tovljeno je, da je eno izmed tam ukrad?' nih sukenj- prodal starinarju, ki ga l poznal. Vkljub temu pa Ertl še taji. ® dali so ga okrožnemu sodišču. —
Na meji aretiran	..
je bil skupno z včeraj omenjenim , zom Meho, ker je hotel brez listin mejo, tudi, 22letni čevljarski pomoč® Friderik Matuš, doma iz Malih Dolenc® v Prekmurju. Policija je ugotovila, da ? zasleduje, okrajno glavarstvo kot voj® ga obveznika. —
ATLANTIK
že v soboto 20, tm. Union
kin®
Kaznjencem znamenja dajala ^
je včeraj pred. okrožnim sodiščem d letna Fani Z., stara znanka policijo-aretaciji zaslišana je izjavila, da so • neki znanci iz zaporov okrožnega s9 ,
"x "--bavljali in da jim je samo
zdravljala. Oddana je sodišču.
Kuharski tečaj	p{,
za fino pecivo se bo vršil od 29- 5 v do 12. oktobra na zavodu »Vesna* ^ Mariboru. Prijave sprejema vodstvo^,
Dobra hrana v Javni kuhinji na Siofll škovem trgu štev, 6.	pjn
V	A razredu opoldne in zvečer 8.30, v B razredu Din 12.30 in v redu Din 14.30. Prielašajte se!
Skrivnosti zlatega rudnika „Esperai\za“
ZLI DUH MEHIKANSKE MLADE KRA SOTICE. — ZAGONETNA SMRT PETIH LASTNIKOV ZLATEGA RUDNIKA.
V	preiskovalni zapor sodišča v San Franciscu so izročili pred kratkim izredno lepo, mlado Mehikanko, Juanito Perara, ki je osumljena, da je izvršila težek zločin. Po dolgotrajnem, brezuspešnem poizvedovanju, ki so je vršite oblasti, se zdi, da se bo z aretacijo te lepe Mehikanke razjasnil* sedaj vrsta zločinov, ki so se odigrali v zadnjih dveh letih v področju obsežnega terito-riia. Ker je bilo celo angleško zunanje Ministrstvo prisiljeno, da intervenira v tej aferi, bo stvar gotovo zanimala tudi naše čitatelje.
Na nekem gričku, nedaleč od mesteca Taos v Novi Mehiki leži zlati rud-°ik »Esperanza«, ki je sedaj že izčrpan,
8 so ga še pred dvema letoma močno cksploatirali. Ta rudnik je bil last male družbe kopačev zlata, samih starejših 'iudi z burno preteklostjo. Kilometer da-'eČ od zlatega rudnika je stanoval v Majhni koči eden od lastnikov, 70!etni Anglež Artur Manby in sicer skuptio s Svojirn psom volčje pasme. Decembra ^27 je Manby nenadoma izginil brez Jedu. Ker so ga njegovi sosedi že dalj easa pogrešali, so pričeli končno suini-’**> da se je morda zgodil kak zločin in 5° na Treh kraljev dan naznanili stvar serifu v Taosu, da jo preišče. Šerif, siji61' po poklicu gostilničar, je poslal na 'lce mesta dva stražnika, ki sta morala °ajprej Manbyjevega psa ustrelili, pred-n° sta mogla priti v njegovo sobo. Cim sta stopila v spalnico, se jima je nudil strašen prizor. Na postelji sta našla truplo starega Manbyja, kateremu je manjkala glava, telo pa je bilo kar prerešetano z revolverskimi streli. V kuhinji s*a redarja našla končno odrezino gla-umorjenega Manbyja, zavito v neko stero vrečo.
Minulo je pol leta, ne da bi mogli najti zločinca, ko se je naenkrat pripetil #ov strašen zločin, ki je razburil vso °solico. V nekem rovu, približno 8 km zlatega rudnika, so našli drvarji "Uplo 601etnega Viljema Wikinsona,
°rUgega solastnika »Esperanze«. Imel je več strelov v glavi, ki je bila istotako °dsekana in so jo našli kasneje nataknjeno na nekem kolu. Sredi čela je zehala strašna rana. Malo nato so izginili trije nadaljni solastniki zlatega rud-Rlka. Vsem je bila glava odrezana.
Ker so bile vse poizvedbe zaman, je Prevzel državni pravdnik v Santa Fe !?sebno zagonetno afero v svoje roke.
Dal je vseh pet trupel izkopati in presedati. Toda edino, kar je mogel pri jem ugotoviti, je bilo dejstvo, da je bito vseh pet žrtev ustreljenih z revolver-istega kalibra. V zapuščini umorje-niso našli nobenih dragocenosti, če-Prav se je vedelo, da je prinašal zlati j^dnik lastnikom naravnost krasne do-"°dke. Državni pravdnik je nato obve-'ttf brata umorjenega Manbyja, upoko-
jenega majorja angleške vojske, Normana Manbyja, ki je živel v Londonu, o tragični usodi njegovega brata. Major se je takoj obrnil na angleško zunanje ministrstvo, ki je pozvalo angleškega konzula v Galvestonu, naj se zanima za razjasnitev tega zagonetnega dogodka. Konzul se je odpeljal v Taos in takoj uvidel, da tamošnji šerif ni kos svoji nalogi in dolžnosti. Razpolagal je sicer z veliko telesno močjo, sicer pa ni imel prav nobene inteligence. Konzul je poveril nato preiskavo newyorškemu detektivu Louisu Martinu, priseljenemu Francozu, bivšemu kriminalnemu komi sarju pariške policije.
Louis Martin je dolge tedne preiskoval zaupano mu nalogo. Pet solastnikov zlatega rudnika »Esperanza« je bilo naj' denih mrtvih, a izginil je potem še še> sti, čegar usoda pa še ni bila znana. Bi! je to neki Tomaž Ferguson, mrk in su rov človek, ki je bil splošno na glasu kot norec. Ta je imel polhčerko, lepo Mehikanko Juanito Perara. Detektiv je tudi ugotovil, da je bila lepa Juanita tudi nekaka tajnica umorjenega Manby-ja. Ona je bila edina oseba, ki je če-šče zahajala v njegovo kolibo. Ali ni to morda v zvezi z umorom, si je mislil detektiv? Ali nista morda Juanita in Ferguson še živa. Neumorno je detektiv poizvedoval po vsej okolici in tudi po vseh bličnjih blaznicah.
In tako je prišel končno Louis Martin v blaznico v okolici Santa Fe. Zavodov zdravnik mu je naznanil, da se res pri njih nahaja v neki celici človek, ki bi mogel biti po opisu Ferguson in ki neprestano fantazira o odsekanih glavah. Zdravnik je odvedel detektiva v celico tega Človeka, ki je bil v zadnjem stadiju paralize. Bil je v resnici Ferguson, žalostna slika človeka v zadnjem razpadanju. Detektiv je vzel njegovo obleko in našel v podlogi zašite neke zapiske, iz katerih se vidi, da je bil Ferguson pod demonskim vplivom svoje pol-hčerke. Ta ga je kot blazneža izkoristila, da umori svojih pet poslovnih tovarišev, da se tako sam polasti zlatega rudnika, ki bi prišel potem končno v njeno last. Da je Ferguson svojim žrtvam odsekal glave, to je bila pač posledica njegove blaznosti. Par dni po posetu Louisa Martina v blaznici v Santa Fe, je Ferguson umrl.
Detektiv je odšel potem takoj na delo, da izsledi lepo Mehikanko, ki je bila duševni začetnik vseh teh zločinov ter je izginila z vsemi dohodki zlatega rudnika. S pomočjo natančnega osebnega popisa se mu je res pred kratkim posrečilo aretirati lepo Juanito v nekem luksuznem hotelu v San Franciscu. Izročil jo je seveda takoj sodišču, ki bo imelo sedaj priliko, da izreče razsodbo v kriminalni aferi, ki presega tudi najbolj bujno domišljijo.
O nalniiiem »oklicu
*ERAŠTVO ZELO DOBIČKANOSEN POKLIC. _ SIROMAKI Z VILAMI IN
AVTOMOBILI.
j, O Priliki raztelesenja trupla berača šansona iz Liverpoola v Angliji, so list, *?.0pet sprožili vprašanje, koliko zajejo poklicni berači v Angliji. Hanson,
*	.izvršil samomor, je namreč zapu-8bttSm°’ v katerem sporoča med dru-
3	da odhaja prostovoljno v smrt, če-mu beražtvo nudilo dovolj mož-®ti, da bi se dostojno preživljal.
Dis s5m>« Pravi samomorilec v tem ravj?u,’ *žrtev neke ženske, ki me je izbe- Vedela je prav dobro, da pri-ter -m.na *eden	funtov šterlingov
<3ai je neprestano grozila, da bo iz-*agr z*°č‘n> ki sem sa svoječasno l^ojjv ’ a't0 ji ne izročim ves denar.
Pa se mi je le zastudilo, da bi toa ^,s*an° na ta način kupoval oziro-yPlačeval njen molk...«
liške Sv°jem Pismu, ki ga je poslal mrlo J1111 osledniku, navaja Hanson mno-zammivih stvari o raznih tipih be-
račev, katere je spoznal v svojem življenju. Tako je na primer neki tianso-nov tovariš vzbujal usmiljenji s tem, da je imel na sebi same cape, katere so držale skupaj igle. In vse to seveda namenoma, čeprav je imel dovolj celih in lepih oblek. Uspeh te maskerade sta bila dnevno dva funta šterlingov.
Drugi zopet je imel vedno pri sebi vej škatljic vžigalic in kos papirja, na katerega je napisal, da je vojni invalid in velik junak, ki pa je zabredel vsled tega v silno bedo. Tretji je imel samo eno roko in je dnevno zaslužil od 7. zjutraj do 10. zvečer do 350 Din v našem denarju.
Neki uradnik dobrodelnih društev, ki so ga pri tej priliki zaslišali, je izjavil, da je beračenje v Angliji v resnici zelo dobičkanosen posel. Pozna nekega berača, ki se vsak dan z avtomobilom pripelje ua kraj, kjer običajno prosjači. Ne-
ki njegov znanec pa zasluži letno 50—
60.000	Din, dočim je mnogo tudi takih, ki imajo krasne vile, svoje avtomobile itd. Vse to bogastvo so si pridobili s trikratnim beračenjem na teden v Oks fordstretu.
Važna panoga beračenja je dalje se stavljanje ganljivih pisem, s katerimi se apelira na dobrodelnost posameznikov. Nekemu beraču je posel tako cvetel, da je moral namestiti svoje posebne tajni ke, ki so sestavljali in odpošiljali doti-čna pisma. Kasneje je razširil svoj posel tudi na Ameriko.
Hanson zaključuje svoje pismo z neobičajno ugotovitvijo, da je berač, ki strada, vsekakor boljše situiran kakor delavec, ki dobro zasluži.
Nikaraguanski prekop
Že 1. 1929 je kongres Zedinjenih držav v Washingtonu odobril kredit
150.000	dolarjev, da bi amerikanske ženijske čete mogle kartografski sne mati Rio San Juan, jezero Nikaragua itd. in pripraviti prve temelje za izgradnjo nikaraguanskega prekopa. Začetkom letošnjega leta je bil ženijski bataljon poklican v to svrho v Greyto\vn, da bi začel z delom.	•
Načrt za nikaraguanski prekop ni nov. 2e 1. 1926 so se pričela prva proučeva^ nja, resno pa se je začelo z načrtom ra čunati od 1. 1897 do 1901. Šele ugodna ponudba francoske Panama-družbe je zmešala te račune. Vendar pa se je iz kazalo, da panamski prekop nima kapacitete, ki je bila preračunana in ki je potrebna. Trebalo bi zgraditi v njem celo vrsto novih zatvornic. Promet neprestano narašča in vedno bolj se kaže potreba po novem prekopu.
Poleg gospodarske potrebe govori za novi prekop — kojega izgradnja je pro-računana na eno milijardo dolarjev — tudi važne vojne potrebe. Zakaj odvisna je od tega tudi obramba obale Unije, da bo mogoče čim hitreje na oba oceana razmestiti bojne ladje. Naravno da tudi izgradnja tega prekopa zahteva nove obrambne pozicije, to se pravi, da se bo moral graditi pod vojaškim nadzorstvom Zedinjenih držav. Stroški bi se izplačali, ker bi vožnja skozi nikaraguanski prekop bila za 24 ur skrajšana, med Srednjo Ameriko in severnoameriškimi državami celo za 48 ur.
Izhodna točka prekopa bi bil Grey-town. Računajo, da bi gradbena dela trajala 10 let.
Ruski zdrauniki med zamorci
V	francoskih in belgijskih kolonijah v centralni Afriki služi večje Število ruskih zdravnikov. So to večinoma mladi ljudje, ki so končali visokošolski študij v Pragi, Parizu itd.
Nedavno je prišla v Pariz skupina teh ruskih zdravnikov na šestmesečni dopust. Pripovedovali so zelo zanimive Stvari. Ruski zdravniki v Afriki so zaposleni kot železniški zdravniki pri gradnji proge skozi centralni Kongo, ali pa delajo v oddelkih za borbo proti uspavalni bolezni. Poslednji žive popolnoma nomadsko življenje, ker morajo prepotovati zelo veliko ozemlje in sicer radi kontrole prebivalstva in cepljenja proti spalni bolezni. Na potovanju jih spremljajo črni bolničarji, delavci, nosači in oboroženi čuvarji. Nosači nosijo zdravnika na posebnih nosilih. Cesto je treba skozj> neprehodne gozdove iskati prehode čez reke, polne krokodilov, ponoči pa se boriti z levi. Ponovno so se srečali s sloni, pod katerimi je zemlja drhtela, kakor da bi bil potres.
Številna zamorska plemena imajo razne šege in nasade. V nekaterih vaseh je prebivalstvo popolnoma golo, v drugih zopet napol oblečeno. So pa tudi zamorci, ki nosijo cilindre celo pri toploti 60 stopinj. Ruski zdravniki so bili tudi v rajonu, kjer se zamorci oblačijo v fra-?e. Tja se namreč iz Evrope uvažajo stari fraki. Med tamkajšnjimi zamorci je v navadi seveda mnogoženstvo. Tako je neki zdravnik pripovedoval, kako se je bogat zamorec hvalil: »Jaz imam 85 otrok...« V splošnem pa se ruski zdravniki v tamkajšnjih pokrajinah ne počutijo ravno dobro, čeprav so izvrstno plačani, ker so pač preveč oddaljeni od sodobne kulture.
Šport
ISSK Maribor : SK Varaždin.
V nedeljo dne 21. t. m. bo odigral v Mariboru SK Varaždin z okrožnim prvakom prijateljsko tekmo. SK Varaždin razpolaga z dobrimi igralci in je moštvo doseglo v zadnjem času več pomembnih zmag. Za ISSK Maribor bo tekma zadnji preizkus za prvenstvene tekme, ki začno; prihodnjo nedeljo. Tekma se bo vršila ob 16. na igrišču ISSK Maribora v Ljudskem vrtu.
SK Kastner & Čhler v Mariboru.
V soboto in nedeljo gostuje v Mariboru renomirani graški klub Kastner &' Ohler. Prvi dan bo igral z Rapidom, dru-gi dan pa z SK Železničarjem prijateljsko tekmo. Trenutno stoji Kastner &’ Ohler na drugem mestu prvenstvene tabele pred GAK in Sportklubom. Moštvo se nahaja v izredni dobri formi. Zmagalo je v Leobnu proti SK Donawitz 6:3, proti GAK 2:1, proti amaterskemu prvaku Ogrske Rakonszliegeti 2:0. SK Rapid nastopi v kompletni postavi, moštvo Železničarjev pa bo izpopolnjeno z nekaterimi mlajšimi močmi. Začetek tekme ob 16. uri in se bo v soboto igralo na Rapido-vem, v nedeljo pa na Železničarskem igrišču.
MOLNP službeno.
Občni zbor MOLNP se bo vršil v nedeljo dne 21. t. m. ob 11. uri v lovski sobi hotela »Orel«. Prisostvovati smejo vsi, ki so navedeni v čl. 14. podsavez-nih pravil od lit. a do lit. e, pri čemer se opozarjajo klubi, da izdajo svojim delegatom pismena pooblastila, ter vsi dosedanji odborniki. Podsavezni delegat je g. Marinič. Tajnik.
, Pri nastopu v Pobrežju
bo telovadil z vzorno vrsto Sokola — matice tudi br. Primožič. To bo po zmagi v Luksemburgu prvi njegov nastop M Mariboru.
Anekdote iz galantne dobe
Polignac, ki se je silno trudil, da bi si pridobil naklonjenost vojvodkinje du Maine, jo je nekoč vprašal:
»Ali .veste gospa, kaj Vas razlikuje od ure?«
»To sem pa res radovedna.«
»Ura kaže čas, na katerega pri Vas vsakdo pozabi,« je odvrnil Polignac.
* #
Fontenelle je bil ne samo velik kava-ir, temveč tudi zelo duhovit človek. Ko so ga nekoč prosili, naj poda definicijo epe ženske, je rekel: »Lepa ženska je paradiž za oči, pekel za dušo in preiz-cušnja žepa.«
# *
i
»Sramežljivost je vendar najlepši biser ženske,« je rekel nekoč Bassompier-re.
»Le škoda, da ga je tako težko čuva* ti,« se je glasil odgovor, »saj ima vsak' človek ključ do tega bisera.«
• •
Sofija Arnould je bila slavna igralka pariškega gtedališča. Neka njena tovarišica je imela izredno srčkanega dečka, ki je bil miljenec vsega osobja.
Ko se je otrok nekoč zopet podil za culisami za igralci, je Arnouldova zlob-bno pripomnila:
»Dečko, najbrže iščeš pač svojega očeta?«
42 ur se na Črno vozil pod vlakom.
Te dni je uradnik na kolodvoru v yonu pod vozom bukareštanskega br-zovlaka odkril moža, ki je bil ves pokrit od prahu, saj in olja, tako da je bi* o v njem težko spoznati človeško bitje, 'opolnoma omamljen je možakar splezal iz svojega skrivališča in je najprej prosil kruha in vode. Crnl potnik je bil 181etni Štefan Plačan, ki je ves čas vožnje od Bukarešta do Lyona, celih 42 ur, ždel V skoro nemogočem položaju pod vozom. Med celo vožnjo je pojedel cos kruha in izpil 2 litra vina. Z ozirom na znatni »športni uspeh« so oblasti zatisnile oči in fanta izročile pristojnemu konzulatu.
Sfnm i
V	M a r! 6 oj n, Tineti. IX. '19,10
K. M, Capek - Cbodt
Jindri
Romu- — h češčine preval dr« Fran Bradač.
66
Tisti, ki vidi, se v najtemnejši noči ko so okna ne-produšno zastrta, ozira na stvari okoli $ebe v zavesti, da jih bo zopet videl, brž ko se zdani; toda Jindra je vedel, ko je segel na svojo posteljno odejo, da se ne bo nikoli prepričal, ali je zelena ali kake druge barve, njegovi temi je ni bilo — ni bilo v njej prav ničesar.
Slepec od rojstva, popolni slepec, ne pozna teme, ker mn za to zanikanje svetlobe manjka izkušenost teze — to je svetlobe. To je tragična ugodnost oslepelih, da se črna fikcija, ki jim je ostala, kar najvemeje sklada z dojmom teme.
Seveda je Jindra dotipal skozi obvezo eno očesno jamico popolnoma prazno in kvečjemu z vato izpolnjeno, in drugo levo še polno; toda vedel je dobro, da sta obe njegovi oči enako popolno uničeni. Debelo zrnati pesek, ki ga je vrgla eksplodirana mina z desne strani, mu je izbil desno oko popolnoma, toda tudi levo je tako pokvaril, da ne bo za praktično uporabo, kakor bi se bil Pavdk sam objektivno izrazil o kakem drugem pacijentu, če bi prišel k njemu v takem stanju.
Objektivno soditi in misliti — to je bilo vse, to je bila njegova edina rešitev pred brezdanjo bolestjo. Zato se je odločil, da rajši gleda bodočo temo svojega življenja bolj črno, kot bo morda v resnici; da se ogne prevari, je prej ubijal nado, nego da bi si jo dal zlomiti.
Neko nado, ki pa je bila tudi v najboljšem primeru revna, namreč nada v ta ostanek levega očesa, bi sicer bila, toda tudi ko bi se uresničila, bo to še vedno »peš kakor za vozom!«
Mikroskopiral ne bo nikoli več s tem ostalim očesom!
Takoj, ko je prvič zadel ob to misel, se je razleglo v njem tuljenje, kakoršnega še ni tu nikoli slišal; to je bil oni ogromni obup, s katerim se je v temi boril in katerega se mu je potem po celonočnem boju posrečilo zvezati, uikleniti in vreči v propast nekje na dnu temin.
Tam je zajavkal vselej, kadarkoli se mu je ta misel zopet vzbudila, in grebel se je ven k novi borbi, in treba je bilo napora vseh sil, da je zopet zabil propast in počakal, da njegovo tuljenje preneha samo od sebe, kajti notranjega sluha se ne da zamašiti.
Smilil se mu je ta obup, saj je samo zato tako grozno trpel, ker ga je neizmerno ljubil, toda Jindra ga je zastrupljal i razumom:
— Vse zaman! -i mu je pravil — koliko takih oči, z mrežnicami In zenicami, smo videli samo v budimpeškem lazaretu!
— Okulist brez oči! — je ječal obup v svoji propasti — to ni gol slučaj, to je rafiniran naskok usode, ki si vselej izmisli najbolj lopovski posmeh in te v dokaz, da sama ni slepa, oslepil
Jindra je dobro vedel, zakaj se je usoda tako na njem maščevala. Zgodilo se je to zato, ker je sam ni obvladal, ko jo je imel v rokah.
Zamudil je ugoden trenutek v jarku, preden je prapor napravil naskok. Ko se je že odločil, da bo zaklical vojakom, naj ne verjamejo, bi bil moral to storiti, pa če bi ga bili takoj potolkli, ali bi mu ne bilo bolj kot takole?
Sicer pa — zbežati iz svojega uničenega življenja
—	tole zadnje sredstvo mu še vedno ostane, čeprav se slepec težko dotiplje celo do vrat s tega sveta...
Med tem ko se je Jindra natančneje zavedal tega, kako se je vse zgodilo, mu je bilo lažje.
Ko bi bil med hrupom in truščem, preden je prišlo do boja moža proti možu, skočil brez obotavljanja in z dvignjenimi rokami naprej, bi bil prišel v ujetništvo bržkone brez poškodbe; gotovo vsaj brez takele poškodbe! Mina bi bila eksplodirala nekje za njegovim hrbtom.
Toda zamudil se je z Lojzetom Poniklim!
Nekaj silnejšega nego dogovor o skupnem pobegu k sovražniku je učinkovalo, da ni mislil pred vsem drugim in edinole na sebe.
To je bila ljubezen, katere se prej ni zavedel in ki je ob srečanju na bojišču hipoma zaplamenela, ljubezen do Lojzeta neprijatelja od njegovih otroških čevljev in ljubljenega od bosih nog, hrepenenje nesrečnega in umučenega proletarskega otroka po tovarišiji s pobalinom istega kova, ki pa je bil prevzeten otrok bogatih staršev, silna naklonjenost, poplačana s preziranjem in Žaljenjem, uničena, toda rastoča v neštevilnih pretepih, v katerih tisti, ki je zaničevan, tem hujše bije, čim večja je njegova žal, ljubezen, maskirana na konec s sovraštvom, ki lahko pelje celo k smrtonosnim konfliktom.
Toda če se potem zgodi in prav za prav če pride do tega spričo smrti, da postane prevzetnež mehak in tako mehak, da sam prosi odpuščanja, tedaj se zgodi v srcu zaničevanega, ki se je celo svoje življenje bal, imeti prijatelja, čeprav je po njem vedno hrepenel, čudež izpremembe. nad katerim sam ostrmi.
Ali je Lojze res za njim vzkliknil; »Ne pusti me tukaj!« ali je spoznal Jindra, kaj se je s tovarišem zgodilo, šele, ko mu je s krvavimi usti omahoval v rokah, tega se Jindra nič več dobro ne spominja, a to ve gotovo, da je bila najmočnejša sugestija k njegovemu činu, čeprav je trajala komaj tisočino sekunde, spomin na smuški dogodek obeh slikarjev, o katerem je pripovedoval dr. Černjf: storil je Lojzetu to, kar je storil Fabr Kaši.
Kaj se Je neki zgodilo z ubogim Poniklim, katerega topla kri je Jindri premočila na hrbtu bluzo? Ali je obležal mrtev ali so ga ranjenega tudi pobrali Lahi in ga peljejo z istim vlakom kakor Jindro, neznano kam?
Vse te spomine in vsa ta razmotrivanja je Jindra ml. še nekako prenesel, čeprav je vedel, da se ne bo nikoli pobogal i izgubo ljubljene vede za celo nadaljno življenje, Če bo sploh katero, toda bil je še neki drug spomin, ob katerem je preklinjal takozvano prosto voljo, ker si ne more ukazati, naj ne misli na določen predmet, in čim trdneje človek sklepa, da ne bo mislil, tem trdovratneje se polašča grabežljivi vsiljenec cele misli in sicer izključno le on!
To je bila dan za dnem Jindrova ljubica Jifina!
Kadar je ta stopila v njegovo temo, vsa žareča od solnca pravkar minulega poletja in ožgana razun svetlega mesteca na licu, katerega ni mogla niti naj-sllnejša njena rdečica poplaviti, je vzdihnil v svoji globoki ljubezni, toda pri tem je slišal, kako so pokali sklepi na rokah, ki so se stisnile od bolesti.
Morda bi bil Še pokleknil in prosil, naj bi mu bila odvzeta vsaj ta čaša trpljenja. Toda takoj se je prisesal v največji žeji k čašinemu robu.
Z natančnostjo diapozitivov, ki jih proizvaja najbolj dovršen stroj, mu je kazal njegov notranji vid, ki
je običajno sreča in kletev oslepelih, vse scenerije, ki jih je preživel z Jifino, z najtočnejšo virtuoznostjo in bliskovito naglico. Skoro jasneje nego kdaj prej v resnici je videl njeno milino, ki jo je tako nehote in naivno izdala pri prvem srečanju v Opalki, videl je njen pogled, ki ga je hotel predreti, ko je govorila svoj extem-pore o stigmah moške inferioritete napram ženskam, njeno solzo, ki jo je precedil cimetasti zavoj, njene modre emajlirane oči, tako zasmehljivo velike pod rahlo privezano ruto, v kateri je stala na brvi pri njegovem prvem obisku na Braniku; ah, njene zgovorne oči, ki so mogle, kadar je utihnil melos njenega šolskega glasu, nemo izraziti tesnobno vprašanje, vroče pritrjevanje, plameneče navdušenje, žar hrepenenja in sramežljive zmote, v katerem je na rdečici lic zgorel safir njihovih zenic, ki so ga pokrivale dolgoresaste trepalnice!
Vse to se je Jindri pokazalo v barvah ognjevitega mavričnega spektra, celo škrbine stare hruške na Jifi" ninem vrtu, skozi katere je gledalo večerno nebo, s° se mu sedaj iskrile, njegovi možgani so reproducirali celo neresnico, tako da je bil ogenj plavcev požar, od katerega se je vnela celo reka, ko se je vračal v JiFt' nino naročje in ko je sedel z njo na travnik pod grmom kovačnika; silni klic »Jira!« je tako pretresel noč, da se je izpremenila v plameneč dan in Jindra se je pre-budil iz dremanja.
Prebudila ga je peklenska bolečina v očesnih Ja* micah, naglo je sčdel, toda udaril je s čelom ob strop vagona, pod katerim je ležal, in to ga je poučilo, W® je in kaj je z njim ...
Zgrudil se je nazaj na nosilnico in čutil je neizmerno gorje, kakoršnega v svoji nesreči še ni bil občutil.
Objela ga je žalost, ki najobčutneje muči tiste, ki ne vidijo, ki še niso navajeni na slepoto, kadar se na* glo probude in hočejo pogledati, ali je noč ali dan.*-
In potem se je začel zopet boriti z obupom.
Tako muko je nesel Jindra ml. s seboj z bojišč*« kjer so ga bili pobrali v njegovi globoki nezavesti. Število ranjencev, ki jih je sovražnik vozil iz te žetve, J* bilo veliko, naskok češkega prapora, ki je bil sicer P®* polnoma poražen, je odbil z neizmernimi lastnimi i2' gubami, zlasti na ranjencih; jadikovanje in kletve, » so se oglašale med neskončnim in brezbrižnim roP°* tom bolniškega italijanskega vlaka, so bile skoro i2* ključno laške, češke besede Jindra ni slišal, Štankren-glovi fantje so najbrž ostali vsi na mestu.
Lokomotiva, ki je vlekla ta pekel na kolesih, se j* smejala v brezdušnem hehetu, druga, ki Je rinila ogrfr mni vlak, ji je odgovarjala z istim lokavim šepetom« obe sta bili hčerki iste snovi, ki ima svoj začetek v človeškem geniju, ki je že v predzgodovinski dobi. za' čel delati snovi nasilje in je od tega trenutka, ko se nuj je posrečilo s kovinami, začel historijo. Ta vojna J>’ prav za prav nič druzega nego vrhunec te človešk* metalurgije, te borbe kovin s človeškim plemenom, m** hovo maščevanje za vekovito trpljenje, povzročeno P° ognju, in njihova zmaga, da si je popolnejše niti pred' stavljati ne moremo. Zarota kovinskih sužnjev pr°jj sinovom Kajnovim, Abelovim je trajala veke, in 05?®“ je bil zajamčen, kakor hitro se je železna ruda spor** zumela s premogom in z zlatom, ki je odsihdob igf®'0 ulogo pravega in edinega čudotvornega boga, dalj® * rafiniranostjo, proti kateri je največja človeška prebri* sanost le pohabljenost.
(Nadaljevanje sledi«)
Opremljeno sobo
v vili pri parku oddam eni ali dvema osebama, Trubarjeva ulica 11 I. 2643
Učenca za špecerijsko trgovino
od dobrih starišev sprejmem, vprašati Tattenbachova ul. 3.	2655
Vajenko za strojno pletenje
sprejme takoj L. Golob, Maribor, Orožnova ul. 6.	2628
Vajenec s primerno iolsko izobrazbo
se sprejme v veletrgovini špecerijskega in kolonijalnega blaga. Miloš Oset, Maribor.	2637
Sladki vinski mošt
toči restavracija Oset.
»Mariborski dvor«, 2636
DAMSKI POVRŠNIK za srednjo postavo, telovnik gor. nar. noše, oboje zelo dobro ohranjeno in nov bel telovnik se ceno proda. — Beograjska til. 22, part., levo.
Šivilje za šivanje perila
sprejmemo. Vprašati pri tovarni perila »Kokra« d. d. Krekova ul. 14, dvorišče.	2653
Pletenine,
vse vrste po meri Ih okusu ter vsa popravila Izvršuje hitro in točno po najnižji ceni mehanična pletarna Javornik, Vojašniška ul. 2, Maribor. XXIV
Motorno kolo
500 kubikov s prikolico v popolnoma dobrem stanu, znamke AJS radi bolezni takoj ceneno na prodaj. Naslov v upravi lista.	2634
Stanovanjsko hišo takoj prodam. Aljaževa 5.
2645
Fotografiram vse!
Portreti, brzoslike, lnduslrija, šport. Najnovejši aparati in svetlobne naprave. Novo urejen fotoatelje. Fotomayer, Gosposka 39.	2515
Malo hišico
soba in kuhinja, prodam. Studenci, Stri tarjeva ul. 11.	2647
Prodajam obleke,
plašče, čevlje za moške, ženske in otroke, različno pohištvo in drugo Starinarna Peteln, Orožnova 1, Maribor.	2581
Hiše mariborske	.
in okoliške, kakor posestva od 37.00° Din naprej prodaja Posredoval«!®?: Maribor, Sodna ul. 30.
Gospodično
sprejmem v učenje za Šivanje pe^a' Atelje za perilo Olga Rupnik, Slove«' ska ulica 20.	25&J,
TVOKLI
MARIBOR
iniaite se 19!
Novi vinski moh
beli in črni, se toči liter P° 10. Din, čez ulico 9. Din,Pfl
J.Povodnik,Maribor
Rotovški tre Stev.J
Šolske kniige in potrebščine
kupite najboljše in najceneje v knjigarni
Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleksandrova cesta štev. 1?
_ ____________________________  Pri	skupnem naročilu primeren popuj^l
izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja la urednik: PRAN BRO ZOVIC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETELA
*	Mariboru,