EMEDIC POOBLAŠČEN SERV1S-TRGOVINA ^^068 25835 Canon ^ilHJSKI UST UST $ ^UVJ$XI LIST^ ftOUKJSKI UST ^OUNJSIf UST IH>lElfJSE3 UST &OUNJSKI UST I^OlIKJSH UST I Dolenjski ust i Domusu usrj ^ega v Cerkljah %[ n Gutman ne namerava sam st°piti s položaja načelnika Slovenske vojske SEKLJE OB KRKI - V tu- L .jS™ vojaškem učnem centru je N-Pnsegla 13- generacija pri-Ptiložn S'.ovenske vojske. Ob tej ” **07n - ■ v.iuav »ujjivi,. icj Je govoril načelnik •>in Gut a”a ^venske vojske Al-man. DejaPjf, da bližina lau ”ar.®kuje Sloveniji poskrbeti Načet •°^ izurjeno vojsko. Iiicj5em nik generalštaba je v po- cJsem bv"^iaisitiuu jc v jni- Jajc p, pogovoru z novinarji rekel, °°ljUsn°VenMa *z *eta v ^eto vojaško Nar i?0blJena- Generalštab daje MnL USDOSfthlianin Mo vnm. M|,iev'”K usposabljanju. Na vpra-S ni2v®zi z njegovo službo Gut-^lon ,■govoril, da namerava •V. P 1 s položaja načelnika GŠ &,k \pjPv? Prisego je spremljal na- l *na|n- • - v Škode je kar za 10 proračunov občine Osilnica Še neprevozne ceste OSILNICA, KOČEVJE - V občini Osilnica so tudi s pomočjo republiških in drugih strokovnih služb ter organov popisali in ocenili škodo zaradi nevihte v noči od 3. na 4. september. Po teh ocenah je škode le malo manj kot 116 milijonov tolarjev, to je za približno 10 celoletnih proračunov občine Osilnica. Občina te škode ne more sama odpraviti, zato so zaprosili za pomoč republiških ministrstev pa tudi regijske in medobčinske organe. Med sobotnim obiskom zgornje Kolpske doline smo zvedeli, da je glavna škoda na obkolpski cesti že odpravljena. Le pri Račkem potoku, kjer je voda dvignila asfalt in ga del odnesla, je še nevaren odsek. Prav zaradi njega je v Kužlju tabla, daje prepovedan naprej ves promet. Niso pa odstranjene najhujše posledice neurja na cestah Osilnica - Čačič, Banja Loka - Žaga in še nekaterih, ki zato še niso prevozne ali pa po njih poteka nevaren promet na lastno odgovornost. Še hujše so posledice omenjene nevihte na hrvaški strani, kjer imajo svoje posesti tudi slovenski državljani, predvsem z območja kočevske in novomeške občine. Za promet so delno odprli le cesto Gašparci-Turki, vendar je z osebnim avtom ni možno prevoziti brez manjših ali hujših posledic za vozilo. J. P. tik "Sr 184 ■ Oj' rTiC lišt fin IJO ■ 11 'IJUUo 1 1 rloP m d~\ - 1 4MS- 1lili M m m JL J jrke IVajala bo do 14. oktobra - Za javno prodajo 2.581.103 delnic za gotovino in za certifikate NOVO MESTO - V petek, 15. septembra, je stekla javna prodaja deln- nadne vključitve kulturnih spome-ie novomeške tovarne zdravil Krka, trajala pa bo do 14. oktobra. V tem nikov v otvoritveno bilanco izdala še času bodo lahko državljani Slovenije na 37 vpisnih mestih po vsej Slov- dopolnilno soglasje. Vrednost druž-eniji vpisali in vplačali delnice Krke; to bo moč opraviti tudi v vseh eno- benega kapitala Krke v otvoritveni tah Dolenjske banke. bilanci na dan 1. januarja 1993 je Krka sodi po mednarodnih meri- no farmacevtsko-kemijsko dejav- 18,430 milijarde tolarjev, vrednost lih med uspešna podjetja in tudi nost načrtujejo prodajo v višini 250 podjetja pa po cenitvi znaša 19,194 letos, v letu lastninjenja, dobro po- milijonov dolarjev, skupaj z druž- milijarde tolarjev, sluje. V osmih letošnjih mesecih je bama Krka Zdravilišča in Krka Krka bo skupaj izdala 3.542.612 Krka brez družb prodala za 165 Kozmetika pa za več kot 300 mili- delnic v vrednosti 14,170 milijarde milijonov dolarjev izdelkov, kar je jonov dolarjev izdelkov in storitev, tolarjev, kolikor znaša vrednost desetina več kot v enakem lanskem Krkin program lastninskega pre- njenega osnovnega kapitala. Junija obdobju. Krka večino svojih izdel- oblikovanja je Agencija za prestruk- in julija sta potekala interna razde- kov izvozi, največ v dežele srednje turiranje in privatizacijo potrdila htev in notranji odkup delnic, ne- in vzhodne Evrope. Letos za osnov- maja letos, avgusta pa je zaradi nak- prodane delnice iz notranjega od- bo odvisna od izida prodaje in se lahko giblje od 100 do 130 odst. revalorizirane izhodiščne cene. Za individualnega kupca je nakup z gotovino omejen na največ 300 milijonov tolarjev. A. BARTELJ KAKO BODO ODLOČILI POSLANCI? - “Prepričan sem, da bodo poslanci odločili v dobro vseh žrtev vojnega nasilja. Posebej pa vam še želim, da bi te pravice, čeprav pridobljene z veliko zamudo, čimdlje uživali, "je Jožef Školč zaželel večtisočglavi množici izgnancev na gradu Rajhenburg, nato pa odkril še spominsko ploščo na grajskem obzidju. Že pred osrednjo proslavo so ob poti na grad odkrili tudi spominsko znamenje. (Foto: B. D. G.) •nega orkestra Loče. Tega Le še tretjina izgnancev čaka Veliko zborovanje izgnancev ter borcev in aktivistov s Kozjanskega na brestaniškem gradu - Ob 50-ietnici vrnitve in zmage nad nacifašizmom zahtevajo svoje pravice BRESTANICA - Kakih 6.000 ljudi, izgnancev iz vseh kuncev Slovenije ter borcev in aktivistov Kozjanskega, seje minulo nedeljo zbralo na gradu Rajhenburg, da bi počastilo 50-lctnico vrnitve iz izgnanstva in zmage nad nacifašizmom. Z zavzemanjem za pravice žrtev vojne so prisotni opomnili, da za obsodbo zločinov v zgodovini niso dovolj samo manifestacije. .■c So Si Pfed prisego odprli v galeri-p.^P v Cerkljah razstavo L. M. Med udeleženci srečanja so bili tudi: predsednik državnega sveta dr. Ivan Kristan, ministrica za delo, družino in socialne zadeve Rina Klinar ter slavnostni govornik, predsednik državnega zbora Jožef Školč. Predsednika Milana Kučana je v Ljubljani zadržal obisk ameriškega obrambnega ministra, zato se je oglasil le s pozdravnim pismom. Jožef Školč je v svojem govoru Zločin spočnejo besede Dolenjskem so se, kot smo obširneje poročali, v minulih nih zvrstile žalne slovesnosti v spomin na padle in pobite do- . °OranCP.. ki F)(l kV) hi/p 7nrsi//i nnr>i0rn0nn ttn/if/imVi /V/zi/i/ztmio J!°činsk° dejanje, domobranci so bili ne glede na svojo s, ftočno odločitev najprej ljudje s pravico do človeškega do-,0'Janstva, do spomina, do groba in do poprave krivic, če je le i-,!n°S,,/e: Toda zakaj je vedno znova potrebno njihovo tragiko jKoriščati za politične cilje živečih? Zakaj abonirani govorci ove slovenske zaveze hodijo s komemoracije na komemora-J° in z govori nabitimi s čustvi, spodbujajo strasti, govoreč o nrčy^u m zmagoslavju, vsesplošni zločinskosti nasprotne stra-in a l ^ ,a^° ^“dostrastno grebejo po napol zaceljenih ranah Se l*r(,b hinavsko poudarjajo krščansko odpuščanje? Zločin , Začne z besedo in večino vseh človeških nesporazumov za-napačna ali napak razumljena govorica! Kako so jo ra-ndadi skavti na slovesnosti v Trebnjem, ki so ob njej točili Dr,? Kako bodo dojeli zapletenost medvojnih razmer, kaj si ^ efjS,a\tiaj°P°d Pridigarjevim “časom vojne"? l ??ePrimerno je in ne spodobi se pisati o sebi, a ne morem si aJ>da enkrat ne bi legi ■jiuu enKrat ne bi tega naredil: , Februarja 1945. leta so mi domobranci v Žužemberku na zelo način ubili starega očeta in staro mater, oba verna 67-letna lrarčka - zavoljo sina partizana, ki je tedaj že več kot dve leti ^°hnel v neznani grapi na Rogu. Nikdar nisem niti z eno samo sfSedo poizvedoval, kdo je to storil, ter si tako prihranil nšnjavo, da bi zaradi tega koga zasovražil. Domišljam si, da Uravnal prav. MARJAN LEGAN trdil, da se je državni zbor prvi odločil izpolniti obveznosti do vseh žrtev vojne in vojnega nasilja. “Z amandmaji ob drugem branju zakona je bil razširjen obseg pravic. Tako so opredeljene pravice do zdravstvenega varstva, zdraviliškega in klimatičnega zdravljenja, pravica do povračila potnih stroškov, priznanje pokojninske dobe, pravica do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji, pravica do vojne odškodnine po posebnem zakonu, doživljenjska mesečna renta in prednost pri dodelitvi socialnega stanovanja,” je navajal Školč in opozoril, da je treba kljub vsemu navedene pravice uskladiti z možnostmi državnega proračuna. Vlado Deržič, predsednik Društva izgnancev Slovenije, je že ob zahvalni maši v brestaniški baziliki govoril o “golgoti izgnanstva”, še posebej pa o preganjanju, trpinčenju in mučenju slovenskih duhovnikov. V zaključnem govoru na srečanju je še enkrat poudaril, da je Hitler (dokumentirano) mislil germanizirati le tla, ne pa tudi ljudi, ter da je z raznarodovanjem želel odstraniti cela ljudstva. “Nadejamo se, da bodo poslanci tudi v tretjem branju držali besedo, pričakujemo pa tudi, da bo Slovenija od pravnih naslednic nekdanjih agresorjev zahtevala poplačilo vojne odškodnine.” B. D. G. Vse o Internetu Dvodnevna prireditev v Cankarjevem domu KOLIKO ELEKTRIKE IZ NUKLEARKE? KRŠKO - Iz jedrske elektarne sporočajo, da so v avgustu dosegli 89,3-odstotno razpoložljivost in 84-odst. izkoriščenost ter tako proizvedli 387,3 tisoč megavatnih ur električne energije. Pri tem s proizvodnjo niso segrevali Save nad dovoljene 3 stopinje, ravno tako niso presegali dovoljenih meja za radioaktivno onesnaženje vode in zraka. Elektrarna je v času svojega obratovanja proizvedla že 10.372 standardnih 200-lirskih sodov srednje radioaktivnih odpadkov. B VREME Jutri se bt> Imažutt začelo 1 oMobjcsuhegain son- j *;ntyu jesetrskega< i vremena. LJUBLJANA - Včeraj seje začela, danes zvečer pa se bo z okroglo mizo v Cankarjevem domu zaključila dvodnevna prireditev Internet v Sloveniji. Organizirajo Infos, na njej pa sodelujejo vsi, ki imajo pri nas kaj opraviti z zdaj že slovito svetovno računalniško mrežo Internet, o kateri se toliko govori in piše in ki v razvitem svetu že temeljito spreminja življenje. Internet ta čas sestavlja nekaj milijonov računalnikov po vsem svetu, uporabnikov omrežja pa je več deset milijonov. Kaj je Internet, kaj vse omogoča uporabniku, kako se nanj priključiti, kako prek njega trgovati, poslovati in nuditi storitve, vse to je mogoče zvedeti in poskusiti na prvi tovrstni prireditvi pri nas. Razstava, predstavitve ponudb in storitev bodo ves čas spremljala številna predavanja, tako da bo obiskovalec zares lahko zvedel vse, kar ga zanima in kar je ta čas mogoče zvedeti o Internetu v Sloveniji. Vstopnine ni. kupa pa so prenesli v javno prodajo za certifikate. Za javno prodajo je namenjenega 72,86 odst. družbenega kapitala ali 2.581.103 delnice. Od tega bodo državljani Slovenije lahko za certifikate zamenjali 32,86 odst. ali 1.164.058 delnic, ostalih 40 odst. ali 1.417.045 delnic pa je na voljo za gotovino. Vse izdane delnice so navadne imenske delnice z nominalno vrednostjo 4.000 tolarjev. Prodajna cena delnic v javni prodaji je odvisna od vrste vplačila. Pri prodaji za certifikate je izhodiščna cena določena na osnovi ocenjene vrednosti podjetja na dan 1. januarja 1993 in znaša 5.418 tolarjev. Ta cena se ne revalorizira, končna prodajna cena pa bo znana po končani javni prodaji in se lahko glede na izid prodaje giblje od 70 do 130 odst. izhodiščne cene. Izhodiščna cena delnice za gotovino pa se revalorizira od 1. januarja 1993 do dneva pričetka javne prodaje delnic. 15. septembra letos je znašala 8.310 tolarjev; končna cena d.o.o NOVO MESTO PRODAJA VOZIL, REZERVNIH DELOV IN SERVIS Podbevškova 4, Novo mesto Tel./Fax: 068/26-077 341-300 QAEWOO M Club Zrgoviua PRODAJNO SERVISNI CENTER Krška vas 28/e 68262 Krška vas, Brežice Tel./Fax.: 0608/61-450 Uy TRGOVINA ZA <_ USTVARJALNE AURORA H O D B V & ART NOVO MESTO, Breg 1 starem Kandijskem mostu •B 068/25-874 Pooblaščena prodajalna: MARABU EFA EBERHARD FABER mmm masa FIMO, keramični prah za odlivanje, kalupi materiali za modeliranje E F AP LAST, HOLZY... barve za tekstil (svilo, bombaž, platno,...) barve za steklo, les, plastiko, kovino... (tudi spreji) visokokakovostne šolske potrebščine pisala, čopiči, otroške barve, plastelini, papir... tečaji oblikovanja, poslikav, šola oblikovanja za otroke MATERINSKI DOM ALI DOM LJUBEZNI - V Straži pri Novem mestu so v ponedeljek, 18. septembra, odprli pr\’i materinski dom na Dolenjskem, v katerem je prostora za 7 mamic z otroki in stanovanje za oskrbnika. Ideja o ureditvi začasnega doma na Dolenjskem je že stara, uresničili pa so jo lahko šele s preselitvijo vrtca v Straži v prostore stare šole pred tremi leti. Denar za obnovo stavbe -15 milijonov tolarjev -je prispevalo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. V Straškem materinskem domu, šestem v Sloveniji, bodo kmalu stanovale mamice, ki so ostale same z otroki, in to predvsem iz občin Novo mesto, Šentjernej in Škocjan. Dom sta slovesno odprla Rina Klinar, ministrica za delo, družino in socialne zadeve (na sliki), in Franci Koncilija, župan Mestne občine Novo mesto, prostore pa je na koncu blagoslovil še župnik Gregor Dolšak iz Vavte vasi. Slovesnosti se je udeležilo še veliko gostov, vsi pa so želeli, da bi takih domov potrebovalo čim manj žensk. (Foto: L. Murn) Koliko nočnih zabavišč? Potem ko se zvečeri, je lahko čas za nočno zabavno življenje. Kakšne možnosti za zabavo sploh ima občan? Fantje na vasi ne pojo prav pogosto, televizije so mogoče za danes že siti, branja ni, kam torej? Nekateri se odpravijo večerjat v gostilno, mnogi gredo v disko ali na druga plesišča. Pionirska doba slovenskih barov z golimi ali napol razgaljenimi plesalkami vzhodnjaških potez je minila, zato se ta čas že najde dovolj priložnosti tudi za tiste, ki si želijo teh tako opremljenih nočnih zabavišč. Ljudje mlajšega datuma, ti zlasti, se pogosto zatekajo v diskoteke. Po deželi so doslej odprli že kar nekaj diskačev, tako da lahko plesalci izbirajo med boli in manj osvetljenimi, med bolj ali mani zakajenimi, med tistimi, ki v vstopnino vračunajo več pijače, skratka, je nekaj izbire. Ritem vsak- i nekaj deset ur zatoneta v pozabo. Čeprav industnja zabave zagotavlja veliko stvari in zamisli za razgibano vzdušje v nočnih zabaviščih, se poraja vprašanje, če ie v poplavi zabavišč dovolj izbire za vse generacije. Mogoče tudi vprašanje, kdaj naj otrok zamenja čisti zrak domače sobe za zadušljivo ozračje množičnih zbavišČ z več sto decibeli močno glasbo. Kaj menite o nočnem zabavnem življenju? JANEZ KOŠIR, delavec ribniškega Inlesa: “Obratovalni čas diskotek zame 'ki i u W: f J ni sporen. Sporni so gostje, med katerimi je vse preveč otrok. Disko naj bi bil za mlade od polnoletnosti naprej, ne pa za 12- in 13-ietne otroke. Otroci nimajo ponoči kaj iskati zunaj in tako bi morali vsi starši vzgajati svoje otroke. Če bi bili vsi gostje solidni, bi bile lahko Uf diskoteke tudi sredi mest, tako pa so moteče, četudi so kje povsem na samem.” TATJANA BRINC, vodja Turist biroja Tbrističnega društva Kočevje: “Nočnega življenja v Kočevju skoraj ni, saj je večina lokalov zaprtih že ob 22. uri. Nekaj izjem je, med njimi tudi mladinski klub Škorc, ki je ob vikendih odprt do 2. ure zjutraj in zaradi katerega je precej kritik. Menim pa, da je prav, da ta klub deluje in imajo mladi kam iti. Zaradi nekaj izgrednikov namreč ne bi smeli prikrajšati vseh mladih. Pogrešani diskoteko za mlaj- STANKA BERSTOVŠEK, kuharica iz Brežic: “Kolikor se utegnemo zabavati zunaj, si že najdemo primeren kraj. Ravno zadnjič smo se odpravili na kmečki turizem, kjer je bila živa glasba za ples. Če si vzameš čas in če se hočeš zabavati, je kar dosti možnosti. Poleti prireditelji ponujajo vse polno veselic m poleg tega še ob različnih praznikih vrsto zabav. Prazniki so lepo razporejeni čez ieto, tako se vedno kaj najde.” MAJA COLARIČ, dijakinja iz Kostanjevice: “Nočnih zabavišč še nisem videla veliko, mislim pa, daje izbira vedno večja, kar je prav, saj mladi med vikendom iščejo prostor za sprostitev. To bi morali razumeti tudi starši, ki mislijo, da so nočna zabavišča nekaj pokvarjenega. Vsak mladostnik mora sam vedeti, kaj počne (alkohol, cigarete), pa tudi mladini do 18.Teta ne bi smeli točiti alkoholnih pijač.” FRANC STARC, zaposlen v sevniški Jutranjki: “Sam niti ne pogrešam nočnega življenja, čeprav soglašam s tistimi, ki menijo, da bi mesto, kot je Sevnica, lahko imelo kakšen nočni O 1? lokah primeren tudi za ne več tako ros-no mlade. Lani, ko je bil še Mimsi na sevniškem bazenu, je bilo nočno življenje v Sevnici bolj razgibano, zato je škoda, ker ni našel skupnega jezika s stanovalci. Zdaj grem včasih v nočni lokal v Dobovo ali v Krško.” MELITA ŽUŽEK, dijakinja zadnjega letnika modelarske šole v Mariboru, doma iz Gornjega Zabukovja pri TVebelnem: “V Mariboru je menda kar razvito nočno življenje, a ker sem v internatu in ker je dosti kriminala, ne zahajam ponoči v lokale. Doma na Dolenjskem pa s prijatelii(cami) rada obiskujem disko klube Bruno Gabrijele, ki je zdaj žal zaprt, ker ga obnavljajo, Atlantis v Novem mestu, Otočec, najboljši pa se mi zdi diskač Trdnjava v Prečni.” PETRA JUVAN, doma iz Novega mesta: “Miadini ponoči ostanejo Je diskoteke. Več jih je v okolici Novega mesta, mesto samo pa ima nočnega življenja bolj malo. Ima bojevniške pohode najstnikov po trgih in ulicah, kaj drugega od nočnega življenja sploh še ostane?! Zvečer naj bi bilo kaj več koncertov in nočni klub bi skoraj moralo imeti takšno regijsko središče. Pa brez golote, prosim.” SONJA KRIŽAN, računalniška teh-nica iz Semiča: “V Semiču je, kar se nočne zabave tiče, bolj mrtvo. Zbirališča za mlade ni, zato si mladi iščejo zabavo v nočnih lokalih in disco klubih v Črnomlju in v Gradcu. Menim, da so tovrstne zabave mladim koristne, če je vse skupaj v okviru meja kulturnega obnašanja in gre za dobro dnižbo. Mladi si tudi v Semiču želijo prostor, kjer bi se zbirali in bi imela njihova srečanja bolj določeno vsebino in smisel.” JANEZ VRANIČAR, humorist iz Metlike: “Saj ga ni. Ponoči ljudje spijo, nekateri so v službi in dremljejo tam, v ložo pa ponoči nihče ne hodi. No, konec tedna nekateri hodijo v disco klube in po gostilnah, če le le ne spoštujejo občinskega odloka in ne zaprejo vrat ob desetih zvečer. Družbeno koristnega nočnega življenja v Metliki ne organizira nihče, med tednom je vse mrtvo in zapuščeno, nočni mir pa kalijo le luči ob teniškem igrišču.” < Člani Mreže v Celju zal niso prišli do besede Kljub udeležbi ministrov pomemben posvet ni v celoti dosegel predvidenih ciljev CELJE - Po vzoru iz razvitih zahodnih držav je bila pred tremi leti ustanovljena Mreža za pomoč malemu gospodarstvu, ki naj bi spodbujala nastanek novih podjetnikov in že delujočim svetovala ter tudi drugače pomagala v gospodarski rasti. Po sklenjeni ustanovni pogodbi so člani Mreže avtomatično postale vse občine, vsi zavodi za zaposlovanje, občinske obrtne zbornice in območne gospodarske zbornice. V članstvo je bilo sprejetih tudi nekaj sto podjetij s statusom d.o.o., ki so prevzela naloge pospeševanja malega gospodarstva. Pri Ministrstvu za gospodarske zadeve je tudi republiški center za malo gospodarstvo. Uvodna referata na posvetu v Celju sta imela minister dr. Tajnikar in državna sekretarka gospa Plahutnikova. Minister je opozoril, da je Mreža postala prevelika, med člani ni potrebne koordinacije, ne nudi celovitega servisa, ki ga potrebuje naraščajoče malo gospodarstvo. Dobili smo zelo sodoben obrtni zakon, vendar ne bo imel pravega učinka, če ne bo bolj uspešna tudi Mreža. Priti moramo do tega, da bo že delujoči podjetnik ali tisti, ki razmišlja, da bi to postal, dobil vse potrebne informacije na enem mestu. Tega še nimamo. Državna sekretarka je obrazložila predlog za novo organizacijo Mreže. Poleg sedanjega republiškega centra za MG (malo gospodarstvo) bi dobili še regionalne pospeševalne centre in lokalne. Ministra za znanost in delo sta podprla predlog za novo organizacijo Mreže, precej kritični pa so bili predstavniki gospodarstva. Poudarili so, da Mreža že sedaj porabi preveč proračunskega denarja, za novo obliko naj bi se še bolj institucionalizirala in še več porabila. Posebno odločen je bil predsednik Združenja podjetnikov franc Zavodnik. . __’ M. CETINSKI Kdaj bo Obrežje pravi prehod? Brežiško gospodarstvo računa na obmejno gospodarsko ploščad tipa Vrtojba ali Sežana - V štirih letih malo napredka - Predstavili projekt - Na vrsti je usklajevanje z državo^ darstvo, zato je napovedala inte»: zivnejše usklajevanje z državo, preko gospodarskega interesa S združenja. n. Po občinskem projektu bi go F nrcL-si v hlizilli 1X16003 , BREŽICE, OBREŽJE - Brežiška občina se je takoj po vojni začela ozirati po novih priložnostih za svoje z mejo prizadeto gospodarstvo. Eno največjih možnosti je videla v gospodarski ploščadi na enem od največjih slovenskih mejnih prehodov, na Obrežju. Od leta 1991 so Brežičani pritiskali, se borili, načrtovali, prigovarjali lastnikom, naj prodajo zemljo, in se bodli z državo, a kljub temu še danes na Obrežju stojijo samo na črno postavljeni kontejnerji za policijo, carino in najnujnejše službe na meji. Brežičani so sredi preteklega tedna predstavnikom pristojnih državnih služb predstavili projekt gospodarske ploščadi. Namesto navdušenja so slišali prikrite dvome o uspehu projekta in pojasnila predstavnice Družbe za avtoceste, da tudi oni načrtujejo spremljajoče objekte ob avtocesti pri Čatežu. TUdi predstavnica Družbe za državne ceste je menila, da bo gospodarska ploščad zajeta v lokacijski načrt za avtocesto, pri čemer bo investitor lahko zemljišča odkupoval ali lastnike razlastil ter prostore oddal z razpisom. Pri tem, kot je dejala, “ni osnove, da za mnenje vprašujemo občino”. Tako še ni jasno, ali obe strani računata na isto gospodarsko ploščad. Brežičani se vsekakor tolažijo, da gre za nesporazum in da DARS načrtuje le manjši servis za uporabnike avtoceste, povsem drugo pa da je prava obmejna gospodarska ploščad tipa Sežana ali Vrtojba. Vsekakor občina želi od take ploščadi nekaj iztržiti za svoje gospo- Slavisti o Pleteršniku Minulo soboto v Pišecah simpozij o slovaropisju ob 100-letnici izida Pleteršnikovega slovarja PIŠECE - Na razgovoru, ki ga je vodil predsednik Slavističnega društva France Novak, so s strokovnimi referati sodelovali priznani slovenski jezikoslovci s Filozofske fakultete, obeh pedagoških akademij in Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, med njimi tudi akademik dr. Franc Jakopin in brežiški rojak dr. Jože Toporišič. Spregovorili so o vplivu in uporabnosti Slovensko-nemškega slovarja, ki ga je uredil pišeški rojak Maks Pleteršnik, vse do danes ter o sodobnih pogledih na slovaropisna vprašanja. Dr. Ada Vidovič-Muha je na primer ocenila, daje Pleterš-nikov slovar poleg Slovarja slovenskega knjižnega jezika osrednje slo- Dobrodošle nemške izkušnje Ogled nemškega biosfernega rezervata RhOr - Izkušnje KOČEVJE, RIBNICA - Na povabilo vodje projekta biosfernega rezervata RhOr Diethra Poppa je gozdarsko društvo Kočevje prejšnji vikend organiziralo ogled območja RhOr. Ta nemški park, ki se razprostira na skupno 184.939 hektarjih v treh nemških pokrajinah, Bavarski, Hessnu in Thiiringenu, je posebnost v več pogledih, odlikuje pa ga tako imenovana “zaščita narave za rabo”. Slednje pomeni, da se kulturno krajino na območju parka, kjer živi okoli 122 tisoč ljudi, ohranja, vendar pa tudi uporablja. Biosferni rezervat je namreč nastal na željo tamkajšnjih ljudi, ki so v njem videli možnost za boljše življenje. S široko zastavljenimi reklamnimi akcijami in vsestransko podprtimi prizadevanji ljudi jim to tudi uspeva. Najboljši primer za to je t.i. ovčja pobuda, s katero jim je uspelo doseči, da danes rhOnske ovce, katerih so imeli ob pričetku akcije le okoli 200, dosegajo na tržišču tri- do štirikrat višjo ceno od novozelandskih ovc. V tem, da s široko zastavljenim propagiranjem tistega, česar skoraj- da nimajo več, skušajo iz tistega, kar imajo, iztržiti kar največ, je tudi posebnost rezervata, ki zaradi lege na nadmorski višini preko 500 metrov in neugodnih klimatičnih razmer, nima ugodnih pogojev za intenzivno kmetovanje. Kljub temu v okviru razvojne cone, ki je poleg zaščitene in varovane, ena izmed treh con, na katere je park razdeljen, vzpodbujajo intenzivnejšo rabo kmetijskih zemljišč. Propagirana prednost proizvodov z območja parka je v njihovi naravni pridelavi, brez uporabe kemičnih pripomočkov. Ta jim je omogočila, da so v okviru lani ustanovljene “jabolčne pobude”, brez težav pridobili blagovno znamko za jabolka in jabolčne izdelke. Za udeležence tridnevne ekskurzije, ki sta se je poleg gozdarjev in delavcev kmetijske svetovalne službe iz Kočevja in Ribnice udeležila tudi župana kočevske in ribniške občine Janko Veber in Jože Tanko, skupaj z nekaterimi svetniki iz obeh občin ter Loškega potoka, je bil ogled zelo poučen. M. LESKOVŠEK-SVETE ČISTILNA NAPRA VA VIMP LIVARJU DELUJE - Najstarejši delavec 380-članskega kolektiva IMP Livar v Ivančni Gorici, Anton Godec, je preteklo soboto s pritiskom na gumb računalnika tudi simbolično predal v obratovanje čistilno napravo v tovarni. Ta je podjetje, po besedah direktorja Livarja mag. Izidorja Derganca (na posnetku med nagovorom zbranih gostov in delavcev), stala podjetje milijon mark in bo za približno 80 odstotkov zmanjšala dosedanje za krajane že neznosno onesnaževanje ozračja iz t.i. kupolnih peči. Vodstvo in kolektiv so za uspešno izpeljano naložbo pohvalili tudi občinski možje na čelu z županom Jernejem Lampretom; podobno kol predstavniki Zelene alternative Slovenije pa so menili, naj še nadaljujejo prizadevanja za zmanjševanje onesnaževanja okolja. Ob dnevu Livarja so odprli vrata tovarne krajanom, ki so se lahko prepričali, da v njej izdelujejo zelo zahtevne izdelke, tudi za za najbolj zveneče evropske avtomobilske tovarne. (Foto: P. Perc) varopisno in tudi jezikoslovno delo na Slovenskem. “Čudi me, kako je Pleteršnik zmogel v 10 letih napraviti to, kar dela zdaj cela ekipa,” je dejala. Poleg tega, da so primerjali število, izbor in način postavitve gesel v Pleteršnikovem in sodobnem slovarju, je bilo v Pišecah slišati še, da Pleteršnikov slovar razlaga marsikatero danes neznano slovensko besedo, zato pride prav ob branju literature od 16. stoletja naprej. Po obravnavi nekaterih sodobnih slo-varopisnih vprašanj (sprejemanje tujih strokovnih besed, narečno pravopisje, problematika imenoslovja) so razgovor končali z željo, da bi se vsako leto tako dobivali. B. D. G. darska ploščad v bližini medn nega prehoda Obrežje v končni zajemala 54 ha površin ter skup J carino in policijo zaposlovala* kih 500 ljudi. Že začeti postopa* lokacijsko dokumentacijo Je * zaradi sporov pri odkupu žeto J Zdaj gradijo skupaj z dd*v ^ dovod do prehoda, pobirat' P* , začeli tudi mejno takso.Cepra j kar 140 različnih tujih in d° . podjetij poslalo pismo o namer ^ vestiranja v dejavnosti na o J. ploščadi, se zadeva v praksi premaknila z mrtve točke. B. DUŠIČ GOR* DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDISCI^ SEVNICA - Na sevniškenii g« bodo ob letošnjih Dnevih ^ kulturne dediščine v četr ^ y{. septembra, potekale Pr.irep ca’vje-zane na Dolenjsko in teljio Letošnji dnevi potekajo gio-Zgodovinski parki in vrto veniji. ODPRT SEJEM NARAVA-ZDRAVJE LJUBLJANA - Včeraj so na, ^ spodarskem razstavišču oop ^ sejem ponudbe, protzvo . javnosti in idej za zdravo Ziv J ^ ki bo odprt do vključno 24. v ,j. bra. Sejem Narava-zdravje s ^ ložnost, da kaj storimo a tef zdravje in za zdravje biva delovnega okolja, v katerem . I • Svoboda je vihamo rrm ljudje imajo raje mir desp (Jefferson) PRIPOROČILO ŠOLAM - Simpozij slavistov v Pišecah soP°f^j0pt šolarji, po končanem strokovnem delu pa so udeleženci položi1 ^ Plotoršnibfiv ornh tor vi nolo/i nli nioanun nhnnVllCflO " Pleteršnikov grob ter si ogledali njegovo nedavno obnovljeno t , razstavo v njej. Tako so želeli opozoriti javnost, predvsem š°le naj jo pogosteje obiskujejo. (Foto; B. D. G.) ,da- ljubljansko pismo Upi za tiste, ki še nimajo strehe nad glavo Do leta 2000 vsako leto 10.000 novih stanovanj? LJUBLJANA - Prišla je spet jesen in z njo ena in ista huda skrb vseh brezdomcev, kako do strehe nad glavo. Takšnih časov, kot so bila “Jazbinškova leta”, ne bo več! A da bi se ljudem po teh in prejšnjih, socialističnih, prehudo ne tožilo, je bilo treba nekaj ukreniti. Od leta 1991 do 1994 je bilo namreč v državi dodeljenih le nekaj več kot 300 socialnih stanovanj, v obdobju od 1981. do 1989. leta pa kar 1.700 solidarnostnih stanovanj - vsako leto. In tako so vladni strokovnjaki zdaj izračunali, da bi v Sloveniji lahko znosno reševali stanovanjske probleme, če bi zagotovili gradnjo približno 10.000 stanovanj na leto ali pet stanovanj na tisoč prebivalcev - tako kot gradijo stanovanja po Evropi. Od predvidene gradnje 10.000 stanovanj naj bi jih bilo približno od 2.000 do 2.500 neprofitnih, 2.000 t.i. socialnih, približno 5.000 naj bi jih ljudje gradili sami, 500 pa bilo namenjenih za Pr° jo na trgu. .-»i Ob tem je treba v ed,5oV Slovenija ne premore p0|o-stanovanjskih enot, od “eStiim vico (okrog 355.000) . vj|ajih naseljih. Od celotnega s j(l ,n je skoraj polovica dvO^likc>stj0 trisobnih s povprečno s(aii°' 68,7 kv. metra in s po tr injske' valci. Po sprejetju stan ^o- ga zakona (leta 1991). vanj. )e, gočil privatizacijo sian‘’v ^ večina lastniških (ra/’[njjiZfl8^ številom le-teh in najem batina so dejstva in jih vsebuje naš naciom j,, ^. vanjski program, p ,k‘ jjes6"’ vanjsKi program, - stekla beseda na eni >z pripra’ skih sej državnega zbor“.ania s? vo nacionalnega P,(0°„nova,1l predvideli že avtorji ^ upa ; skega zakona iz leta i bravn mo, da bodo poslanci , ^gin6" vo tega pomembnega jura ta pohiteli, če so že drža ifc niki za njegovo Prl(LrJ dla^jL bovali cela štiri leta. stan” ni več časa. Razmere 0 le vanjskem področju s m 1989 v Sloveniji, kot no spremenile, saj J1- |)()vanJ družbeno usmerjena • )Vse pretežno mladih, kisl eds'va „a zagotovijo zadostna njsk®^, rešitev svojega ^"ji v korist domačega kmetijstva k. LLUBUANA - Kdor čaka, doča-I! dni je v Sloveniji začela ve-uredba, ki poleg že uveljavljene .. 'Odstotne carine in carinskih sph 0V uvaia še 52-odstotno po-nr“.n° carinsko takso na kmetijske delke, ki jih sami pridelamo do-. J (na primer krompirja). S tem je yens|t0 kmetijstvo doseglo naj-'sjo možno zaščito in države ne bo 3® več obtoževati mačehovske-go odnosa. Kilogram krompirja, ki sent V ‘zvoz’ bo P° novem od 1. let en?^ra do zadnjega decembra vi3s deležen izvozne spodbude v vend- tolarjev za kilogram, p. . sajn° za 12.500 ton, s čimer aSl Pridelovalci gotovo ne bodo ovoljni. Uvedeni so tudi prelev- i-STis:absiI9-3,o'"i',in SAD ŠT. 9 RŠKO - V septembrski številki ■ 'Je za sadjarstvo, vinogradništvo ... natstvo piše inž. Milko Krajnc ki prodajni sezoni jabolk in bratT-’ maS- Anita Solar o zorenju, jpj, ' 'n sušenju orehov, Teja Oz- i j piše inz. ivi n ko Krajnc krušk 1 Proc*ajn' sezon> jabolk in kfatvi’ f rnič U1CI1UV, leja uz vjn 0 e^°loško naravnani negi tal v doh8radništvu’ Anton Vodovnik o kališ?!? v>nu, objavljen pa je tudi kov , nek, preveden iz tuje stro-vne literature. ESKE TRŽNICE r>nedeljek so bile cene jajc zelo koke'■ s' ^ sedaj zasebnem kiosku tolar;Jlh ic m°goče kupiti že po 16 jev naev’ °d branjevk pa od 20 tolar- V,^. propolis 200, kumarice za fižol S?„150' slive 10°' oreh' ' (>50, 2sn zelje 100, košarica jagod ich,jiParadižnik 100, krompir 40, jev. J,1"1 jn fižol v strokih 350 tolar-11S3 '“adju in zelenjavi je kislo zelje banLVezc zelje 50, paradižnik 100, s0latPe,I5’ PaPrika 100, krompir 37, | '40, ohrovt 210 in česen 200 banJpVP^ladini zaračuna kilogram Sliv,, sni, ’ jabolka 110, breskve 180, Orehe i -,’ grozdje 250, suhe slive 350, koreL1 'A®- solato 200, suhe fige 500, *ne<* 160 in zelje 60 tolarjev. Sejmišča je i,:, ®Ž1CE - Na sobotnem sejmu t,« naprodaj 250 do tri mesece hrviL*1 Prašičev in 60 starejših. lo|a1 So Prodali 140 po 320 do 370 fola^’ dru«ih P« 35 po 200 do 230 . ■ltv kilogram žive teže. Oy da bi vsaj bilo tele kilavo! Omejevanje pobijanja mladih telet (vladna uredba velja od aprila) za priljubljeno teletino ima svoje dobre namene, prav tako gotovo pa je, da je vzbudilo nejevoljo med živinorejci in tudi med uživalci dietnega mesa. Se nedavno je kmetom enostavni račun narekoval, da so teleta pobijali še zelo mlada, ker so tako največ iztržili. Zdaj se lahko zakolje le tele, ki ni primerno za rejo, o čemer si je potrebno pridobiti potrebna strokovna mnenja. Tako gredo v zakol le redka teleta, vse ostalo je namenjeno za nadaljnjo rejo v domačem hlevu ali prodajo - če se seveda najde kupec. Problem je v tem, da med kmeti ni denarja za kakšen večji odkup telet, zato ponekod posredujejo občine. Krška občina tako namenja kmetu za vsako tele, ki ga namerava rediti, po 12.000' tolarjev. Kmečka zadruga Bohor se je odločila, da okrog 100 telet odda kmetom na pitanje ter pitance nato od njih odkupi, s čimer bo pomagala ohranjati stalež živine. Zakon spravlja živinorejce v zadrego, ker jim birokratsko togo prepoveduje teleta poklati in jih sili v ■nadaljnjo rejo, ne glede na to, ali so teleta za to sploh primerna. Znano je, da v zadnjih 10 letih vedno manj kmetov oddaja mleko, vendar pa količina oddanega mleka narašča. To je posledica večje koncentracije živine v nekaj hlevih in usmerjanja kmetij v proizvodnjo mleka. Temu primerno so kmetje sekekcionirali govedo v svojih hlevih, kjer prevladuje mlečni tip goveda, ki je hkrati najmanj primeren za rejo za meso. Tako prihaja do nesmiselnih zapletov. Kmetje pravijo, da bi bilo teleta frizijke najpametneje prvi dan življenja pobiti, še posebej če so moškega spola^ In še ena nelogičnost. Po sedanjih pravilih iztrži kmet za kilavo tele, ki ni za drugega kot za klanje, dosti več kot za dobro tele, ki je namenjeno pitanju. R DUŠ1Č GORNIK S SODELOVANJEM DO ZDRAVIH živali NOVO MESTO - Z odprtjem nove lekarne pri veterinarski postaji Novo mesto so se ponudile možnosti za tesnejše sodelovanje veterinarske službe z proizvajalci zdravil. S tem se izboljšuje ponudba veterinarske službe in rejci živali bi hitrejše prišli do novosti na področju proizvodnje zdravil za uspešno rejo živali. V dogovoru s tovarno zdravil Krka Novo mesto lahko lastniki živali prisluhnejo nasvetom svetovalca s področja proizvodnje veterinarskih zdravil vsak ponedeljek med 8. in 11. uro v prostorih lekarne veterinarske postaje Novo mesto. Predstavljene bodo novosti iz programa Veterina za posamezne panoge živinoreje. Posebej bodo predstavljeni proizvodi za male živali. Poudarek bo na uporabi zdravil tovarne zdravil Krka Novo mesto, po potrebi tudi preparati drugih proizvajalcev. Dolenjsko-posavski veterinarski zavod Novo mesto hnetijski nasveti Razkuževanje prvi korak ittJtj?Va kalkulacija stroškov pridelovanja pšenice, ki jo Kmetijski PrecjvU|| oveniji uPorab‘> preden vladi predlaga novo odkupno ceno, žrn'.eVa’da kmetovalec na hektar veliki njivi pridela 5,3 tone zlate-v a’ Brenekatera naša kmetija tako visokega hektarskega do-tticjj » P°vprečju ne dosega in ima za to večje pridelovalne stroške -Stloje • krivdi žitnih bolezni in škodljivcev, ki se ob izdatnejšem Pf5yj,nlu.z dušikom spet bolj širijo. Prvi korak za zajezitev bolezni je Men? izvedena jesenska setev, ki vključuje tudi obvezno razkužitev l^tiič50^ nevar.ne žitne bolezni, ki se prenašajo s semenom, so Pt0oaCria trda ali smrdljiva snet, pšenična prašna snet, ječmenova in različne fuzarioze. Pšenična trda ali smrdljiva snet je bila teeal zeio razširjena, vzela je tudi polovico pridelka, kar je bila za kes,:? Prava katastrofa. Dandanes imamo na voljo dovolj znanja in Če t Pr'Pnivkov, zato se kaj takega ne sme več ponoviti. 'la. p metovalec seje seme, kupljeno v semenarni, je stvar prepro-Ptjph veljavnih predpisih mora obvezno biti razkuženo. S kakšnim jPtem-°m ie bdo to de*° opravljeno, pa mora biti napisano na flst hm deklaraciji, kjer stojijo še drugi podatki: sorta, kaljivost, Mn,3’ Ct0 Pr'delave in zdravstveno stanje semena. Drugače pa je, N$tCt uPorab‘ lastno seme, ki je zanj veliko cenejše, zato pa brez hkoev 0 Kakovosti. Tako seme je nujno razkužiti pred setvijo, saj je ^P°lno nevidnih klamidospor, s katerimi seje okužilo pri kotnih anju, če prej ne. j-a be?°mače razkuževanje je najbolj praktično uporabiti kar mešalec Pripravek za razkuževanje najprej razredčimo z vodo, za Mal ePljivost dodamo malo mleka ali piva, vse skupaj zlijemo v M,i ec’ damo vanj še (obvezno) posušeno seme, ker se mokro spri-v kepe, ter vse skupaj zavrtimo. Mešalec naj dela toliko časa, V V!’a žitna semena obložena s pripravkom. Mr v'h trgovinah je moč dobiti naslednje učinkovite razkužilne Mn?.Vke: baytan FS-150, bavtan WS-15, benit univerza! 4,75 DS, hotrg J'he 35, raxil 2 WS in vitavax 200. Za 100 kg žitnega semena W “ujemo gramov ali mililitrov teh snovi, seveda ob evanju drugih navodil, zapisanih na embalaži. Inž. M. LEGAN Lahove kovinske preše THsto kilogramov tropa stisnejo v pol ure HRASTJE - Zvone Lah je po poklicu strojni tehnik. Pred petimi leti je kot delavec Trima pričel na svoje. Doma se je naučil varjenja in prihodnost svojega življenja je pripisal varjenju svetleče nerjaveče pločevine. Bil je prvi na Dolenjskem, ki je takrat pričel izdelovati kovinske posode za vino. Danes je tudi po dolenjskih kleteh namesto lesenih sodov vse več kovinskih. Mnogo je že takšnih kleti, ki lesenih sodov ne poznajo več. EKIPNO SESTI RIBNICA - Na državnem tekmovanju v oranju (o njem smo več že poročali), ki je bilo v soboto, 9. septembra v Lendavi, sta prvo- in drugouvrščena z nedavnega regijskega tekmovanja oračev v Kočevju, Ribničana Stanko Oblak in Robert Marolt, ekipno zasedla 6. mesto med 12. ekipami. V tekmovanju posameznikov, kjer se je za naziv najboljšega orača Slovenije potegovalo 25 tekmovalcev, je Oblak zasedel 11., Marolt pa 16. mesto. Zvone je v vseh teh letih postal pravi mojster, njegove posode za vino so v mnogočem izpopolnjene. Izdelovalcev je danes sicer več, vendar je on edini izdelal 500-litrsko posodo za prevrevanje mošta s hlajenjem za kontrolirano vrenje. Izdelal je posode, v katere je mogoče spraviti tudi 10.000 litrov vina z možnostjo zaščite z nevtralnimi plini. Letos je na sejmu na Grabnu predstavil kovinsko stiskalnico, kakršno že več let uporabljajo vinogradniki v Avstriji in Italiji, pri nas pa je še ni mogoče kupiti. Izdelal je hidravlično stiskalnico za grozdje in sadje, ki deluje na vodni pritisk. Medtem ko klasične stiskalnice stiskajo trop skupaj, njegova stiskalnica stiska trop narazen, na kovinsko oblogo. Glavna prednost nove preše je v tem, da samotok stisne v celo petkrat krajšem času kot običajne. Zaradi kratkega časa stiskanja mošt manj oksidira, kar je še posebej pomembno za bele sorte grozdja. p V Se čips z okusom paprike in pizze 500 ton krompirja letno RAKA - Lansko pomlad je družinsko podjetje Gea z Malega Korena pri Raki poslalo na trg prve zavitke domačega čipsa z imenom Čipsi. V začetku septembra pa sta se klasičnemu okusu pridružila še dva: pizza in paprika, hkrati so povečali tudi ponudbo pakiranja. Tako čips ni več pakiran le v 50-gramski embalaži, pač pa tudi 90-, 100- in 180-gram-ski. Kot je povedal Franc Češ-novar, bodo tako proizvodnjo povečali za 100 odstotkov, s časom pa verjetno še več. Prodaja čipsija z letošnjim letom dalje poteka preko podjetja Vino Brežice, ki je k svojem programu na kmetijsko-živil-skem sejmu v Gornji Radgoni ponudilo tudi čips, in prav čips z okusom pizze je naletel na veliko zanimanje in je že bil deležen številnih pohval. Tako bodo letno potrebovali okoli 500 ton krompirja, ki pa ga še vedno dobijo največ na Gorenjskem, v kmetijski zadrugi Komenda. Če je bil čipsi na začetku prvi pravi slovenski čips, sta se mu pridružila še dva domača, iz sicer iz Ptuja in Kranja. Ti trije proizvajalci bi lahko zadostili vsem potrebam po čipsu v Sloveniji, vendar je na našem trgu prava poplava uvoženih čipsov, ki zaradi drugačnega odnosa njihove države dosegajo zelo nizke cene. Zato se vsi trije domači proizvajalci prizadevajo za zaščito domačih kmetov in proizvajalcev čipsa, saj je proizvodnja v tujini cenejša in podprta s subvencija-mi. T G. PREŠA Z GUMIJASTO DUŠO -Lahova preša iz nerjaveče pločevine sprejme do 300 kilogramov pecljanega grozdja. V sredini ima gumijasto “dušo", ki jo je pred stiskanjem tropa potrebno napolniti z vodo iz vodovoda ali stisnjenim zrakom. (Foto: J. Pavlin) EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr, Julij Nemanič Trgatev zgodnjih rdečih sort V tem tednu bodo v nekaterih vinorodnih okoliših posavskega rajona začeli trgati portu-galko in šentlovrenko. Tudi tam, kjer toče ni bilo, pokajo, predvsem pri portugalki in šent-lovrenki, zaradi nedavnega deževja jagode. Zato mora biti letošnja trgatev in predelava grozdja bolj organizirana, kot je to potrebno v letih z zdravim grozdjem. Gnilo grozdje ne pomeni samo zmanjšanje pridelka, gniloba namreč razvije encime, ki pospešujejo oksidacijo mošta. Mošt iz zdravega grozdja začne na zraku rjaveti šele po nekaj urah, iz gnilega pa prej kot v pol ure. Rjavega mošta se še bolj kot pri belih bojimo pri rdečih sortah. Kako to preprečiti? V prejšnjem članku sem priporočal ločeno nabiranje zdravega in gnilega grozdja. Rjavenje mošta se hitro širi po vsej količini. S hitrim transportom grozdja do predelave pa vpliv oksidacije zmanjšamo. Pri nabiranju grozdja v posodo se grozdje delno poškoduje, tudi če smo še tako pazljivi. Na žalost je težko dobiti take pomagače, ki bi ravnali z grozdjem kot z jajci, kadar jih polagamo v pehar. Predelava grozdja mora biti hitra, sprotna, da pridemo čimprej do drozge pri rdečih sortah ali mošta pri belih, ko imamo še možnost preprečiti oksidacijo z žveplom. Priporočam pri srednje gnilem grozdju sprotno žveplanje rdeče drozge pod pecljalnikom s približno 1 del 5-odst. vodne raztopine žveplaste kisline na 100 litrov tekočine. V doziranju ni razlike med belim ali rdečim moštom, je pa razlika glede na kislost. Kisle mošte lahko rešimo z zmanjšano količino žvepla. Proti rjavenju delujejo tudi kvasnice oziroma alkoholno vrenje. Zato svetujem pripraviti predhodno kvasni nastavek, da je na dan trgatve v burnem stanju. Kvasni nastanek oziroma v mlačni vodi oživljene suhe kvasovke (Kvasovit cerevizie), dodamo na začetku trgatve v prve litre drozge v kadi, kjer bo tekla alkoholna fermentacija in maceracija drozge. Nič ni narobe, če dodamo za kvasnicami postopoma žveplo, oziroma takoj po žveplanju kvasovke. Žveplo ne škodi plemenitim kvasovkam, zelo pa divjim, zato bodo plemenite lažje zaživele, če bo izrinjena divja konkurenca. Če se bodo hladni dnevni nadaljevali, svetujem pokriti kad s polivinilom oziroma ponjavo, da zadržimo toploto, ki nastaja med vrenjem. Pri portugalki in šentlovrenki bi bila med vrenjem na “tropu” najboljša temperatura 24 do 25°C. Brž ko opazimo vrenje, kar bi bilo logično koncem prvega dne, je treba pomešati, oziroma potopiti klobuk tropin najmanj trikrat na dan. Ko bo povrelo okrog 40% sladkorja, svetujem odcejanje oziroma stiskanje tropin. Nadaljevanje alkoholnega vrenja mošta samega oziroma mladega vina po stiskanju naj poteka pri nižji temperaturi, do 20°C. dr. JULIJ NEMANIČ Možnost tudi za ribniške sadjarje Predavanje inž. L. Pirca o sušenju sadja - Poziv na ustanovitev društva RIBNICA - Minulo sredo ob 18. uri je bilo v prostorih Miklove hiše v Ribnici predavanje o sušenju sadja. Predaval je inž. Lojze Pirc, upokojenec nekdanjega kombinata Krško in avtor knjige o sušenju sadja. Inž. Pireje dejal, da njegove ugotovitve izhajajo iz večletnega preizkušanja različnih načinov, kakšen proizvod lahko nastane iz različnih sort in kvalitet sadja, ter da je kot rezultat tega nastala možnost za sušenje kvalitetnih sort sadja na način, kot so ga bili vajeni v preteklosti. V nadaljevanju je strokovno podkrepljeno predstavil sušenje sadja kot najstarejši način konzerviranja. Poleg strokovnih obrazložitev je Pirc predlagal ribniškim sadjarjem (ti imajo mnogo ožji izbor sadnih vrst, kol ga imajo, denimo sadjarji v Krškem), naj razširijo izbor sad- nih plemen in sort. To bi lahko dosegli z večjim medsebojnim sodelovanjem in druženjem sadjarjev v okviru sadjarskega društva. Več o prednostih ustanovitve društva je povedala Ana Ogorelc, ki je v imenu ribniške kmetijske svetovalne službe, organizatorice predavanja, zbrane pozvala, naj ustanovijo sadjarsko društvo. M. L.-S. • Volilci so za politike gnoj, iz katerega rastejo najbolj žlahtni plodovi, izbrani in izvoljeni. (Jurič) • Bolj ko sem lačen, več jih imam v želodcu. (Fridauer) IŠi. ti inž. Lojze Pirc TOČA IN POZEBA MOČNO ZMANJŠALI PRIDELEK - Če ne bi bilo spomladi pozebe in v začetku junija še toče, ki je prizadela polovico nasadov Mercatorja Agrokombinata Krško, bi bila letina odlična, tako pa je pridelek na 250 hektarjih nasadov v okolici Krškega, Kostanjevice, Leskovca in Brestanice precej prizadet in slabše kakovosti. Od načrtovanih 500 do 600 vagonov jabolk je ostalo najbolj kvalitetnih le 100 vagonov. Obrali so še sorto elstar, vendar je od skupaj 40 vagonov kar 30 vagonov industrijskega sadja, katerega del je že odkupil Etol, večji del bo Fructal. Kot je povedala vodja poslovne enote Sadjarstvo Andreja Brence, pa pričakujejo še okoli 100 vagonov industrijskih jabolk. V kratkem bodo pričeli prodajati jabolka za ozimnico po 35 do 45 tolarjev kilogram. Od 30 do 40 vagonov jabolk bo odkupilo podjetje WLZ z Bodenskega jezera. V polni sezoni potrebujejo v nasadih od 150 do 200 obiralcev, vendar jim kljub 5.000 brezposelnim uspe dobiti le 15 ali 20 domačih delavcev, drugi pa pridejo iz okolice Varaždina in Bjelovarja. (Foto: T. Gazvoda) [helenamrzlimr] gospodinjski kotiček Kaj vse moramo blanširati? Čeprav nam je večina vrst zelenjave dosegljiva tudi v zimskih mesecih, jo kljub temu nekaj tudi zamrznemo. Za omenjeni postopek so primerne skoraj vse vrste zelenjave, izjeme pa so česen, motovilec in vse vrste listnate solate. Za zamrzovanje pripravimo najboljše dele rastlin in plodov. Te najprej dobro očistimo, operemo in kratkotrajno prevremo ali blanširamo v vreli vodi (3-5 minut), v sopari (6-10 minut) ali v mikrovalovni pečici (4-7 minut). S tem se zaustavi in uniči delovanje encimov, ki neugodno vplivajo na barvo, vonj in okus zelenjave v času shranjevanja. Pri blanširanju se del vitamina C zaradi visoke vročine uniči, vendar se preostali del dobro ohrani. Primerno obdelano zelenjavo (do 1/2 kg) damo v žičnato cedilo in potopimo v vrelo vodo. Čas blanširanja merimo od tedaj, ko voda ponovno zavre. Blanširano zelenjavo najhitreje ohladimo pod tekočo mrzlo vodo ali pa jo za kratek čas potopimo v ledeno mrzlo vodo. Dobro odcejeno naložimo v vrečke ali posodice, ki so namenjene le za zamrzovanje živil. Vsebina vrečke naj ne bo težja od 1 kilograma. Zla zelenjavo, ki ohlajena rada potemni, dodamo na liter vode 0,5 g askorbinske ali citronske kisline. Najmanj hranilnih snovi izgubi zelenjava, če jo blanširamo v sopari s pomočjo soparnika ali pa jo stresemo v cedilo in postavimo nad posodo z vrelo vodo. Postopek traja dlje časa kot v vreli vodi. Za blanširanje z mikrovalovi pa zelenjavo (1/2 kg) prelijemo z malo vode, posodo pokrijemo in segrevamo po navodilu ter jo nato ohladimo v pokriti posodi. Če hočemo zamrzniti gobe, uporabimo le sveže nabrane čvrste gobe, kijih narežemo na lističe m 4 minute blanširamo v vreli vodi z dodatkom askorbinske kisline. Uporabne so največ 8 mesecev. ¥m IZ NAŠIH OBČIM MM Labod odpira obrat na Češkem Labod po večletnem vztrajanju pri izdelavi srajc in bluz povečuje proizvodnjo težke konfekcije NOVO MESTO - Labod je očitno uspešno obšel vse čeri, na katere naletijo v zadnjih nekaj letih pri gospodarjenju slovenska podjetja, zlasti tekstilna, med katera spada Labod, novomeška tovarna oblačil. Na nedavni tiskovni konferenci je Labodovo vodstvo poleg podatkov o dose- i LABOD - Letošnja Labodova kolekcija zajema okrog 500 modelov. “Pričakovati je, da bo po izboru na policah naših trgovin 90 odst. ponujene kolekcije, ” so napovedali v Labodu nedavno, ko so obljubljene obleke tudi predstavili na modni reviji manekenke in maneken Reklam studia, med katerimi je bila tudi Metka Albreht, nekdanja miss Slovenije (na sliki). (Foto: M. Luzar) danjem poslovanju nanizalo nekaj glavnih načrtov za prihodnost tovarne. Kot drugi največji slovenski konfekcionar Labod postopoma prepušča izdelavo srajc in bluz konkurenčnejšim tovarnam, ki se množijo zlasti v Aziji, številne pa je mogoče prepoznati tudi v vzhodnoevropskih državah, kjer je cenejša delovne sila. Čeravno se ne poslavlja povsem od dolgoletne programu lahke konfekcije, dosega vse večji delež v Labodovi proizvodnji težka konfekcija, tj. vrhnja oblačila. Tovarna, ki 70 odst. izdelkov izvaža, celovito pokriva slovensko tržišče z modnimi oblačili srednjega in višjega cenovnega razreda. V zadnjih letih je ekipa Labodovih kreatoric zasnovala še program oblačil za prosti čas, v katerem omenjajo blagovno znamko Swan action. Znova izpod Labodovih hitrošivalnih strojev prihajajo tudi moški suknjiči. Kar posebej omenjajo v' celotnem moškem oblačilnem programu, je blagovna znamka Peter Bensen, pri srajcah pa znamka Walter Wolf. V ženskem programu ob klasični ponudbi dobiva vse vidnejše mesto Ella Vivaldi, novejša blagovna znamka. Ob dejstvu, da italijanski trg modnih oblačil nemalokrat določa mednarodne modne smeri, v zadnjem obdobju vse več tekstilcev išče tržišče v Vzhodni Evropi. Tako bo Labod v kratkem ustanovil mešano podjetje na Češkem; zdaj je ta novomeški proizvajalec prisoten že v petih ekskluzivnih trgovinah v Pragi. Prodajna mreža za Labodova oblačila bo kmalu gostejša za več franšizijskih trgovin, govori se o 10. Labod je sredi dela za pridobitev kakovostnega certifikata ISO 9001. L. M. OTVORITEV CESTE - V Škocjanu so 14. septembra predali namenu na novo asfaltirani še zadnji odsek regionalne ceste med Mokronogom in Škocjanom; gre za odsek od Zbur do Škocjana. Trak je prerezalo več ljudi, med njimi državni sekretar za ceste Marjan Dvornik. Kot je povedal škocjanski župan Janez Povšič, je cesta pomebna pridobitev. Na ozemlju občine Škocjan ostaja zdaj neasfaltiran samo še zelo kratek odsek cest iz skupine regionalk. V Škocjanu je novo cesto blagoslovil tamkajšnji župnik Franc Brečko. Na sliki: skupinsko rezanje traku. (Foto: L. M.) Iz KS Dolenjske Toplice Zbor občanov Soteske, Gabrja, Drenja, Gor. in Dol. Polja - Za napredek nujen referendum s samoprispevkom SOTESKA - Občani KS Dolenjske Toplice so bili na zborih občanov seznanjeni s težavami vodstva KS in s problemi po naseljih zaradi neuspelega referenduma o podaljšanju samoprispevka, kije bil temeljni vir dohodka, da se je v vaseh sploh kaj spremenilo na bolje. Zadnji zbor občanov je bil za naselja Soteska, Gabrje, Drenje, Gor. in Dol. Polje. Krajani so se seznanili z osnutkom statutarnega sklepa o oblikovanju KS v mestni občini Novo mesto. Navzoči se niso strinjali, da bi se ta naselja priključila h KS Straža. Občani omenjenih vasi želijo, da bi uresničili začeta dela pri pokopališču in izgradnji mrliške vežice, zato podpirajo predlog o izvedbi referenduma. G. Puhan, predsednik KS, je izčrpno orisal stanje na območju Topliške doline. G. Turk z novome- ške občine pa je pojasnil nekatere stvari, ki so povezane z lokalno samoupravo. Dušan Granda je govoril o turističnem pomenu Soteske. Soteska je že zaradi znamenitega Hudičevega turna in okolice grajskih razvalin zanimiva za turiste in morda bi bilo prav, da bi se vključila v TD Dolenjske Toplice. G. Pršina je povedal, da je na občinski ravni že sprožil vprašanje o lastninjenju gasilskega doma in doma kulture, ki so ga krajani 7 vasi zgradili iz ruševin. Ta stavba je v lasti KZ Novo mesto in jo je dala z najemno pogodbo v uporabo za 15 let različnim strankam. Prebivalci vseh 7 vasi upajo, da bo KZ stavbo pustila v trajno last KS, sicer bi ravnala zelo krivično. Na zadnjem zboru je bilo še mnogo predlogov in pobud, ki bi se jih dalo uresničiti z zavzetostjo in dobro voljo. T VIRANT Otroke si podajajo čez ograjo S 1. septembrom so po odredbi ministrstva za promet in zveze zaprli za pešce železniški prehod pri zdravstvenem domu - Mreža ni vzdržala • Železnica: nevarno je NOVO MESTO - Če sodimo p6 sporočilu Novomeščanke z Drske, kije poklicala v uredništvo Dolenjskega lista, pešce zelo moti, da pri železniški postaji Kandija v Novem mestu, tj. blizu zdravstvenega doma, ni več prehoda za pešce čez železniško progo. Pojasnilo o zapori prehoda smo poiskali pri Slovenskih železnicah v Novem mestu, v tamkajšnji sekciji za vzdrževanje prog. Prehod je železnica zaprla 1. septembra letos, potem ko je v zvezi s prehodom izdalo posebno odredbo ministrstvo za promet in zveze. Železnica je o predvideni zapori obvestila, kot navaja, občino in krajevno skupnost. Tako je želela z odločitvijo seznaniti tudi uporabnike tega prehoda. Prehod so zaprli potem, ko so presodili, da je ljudem na voljo zadosti drugih poti. Hkrati so pobudniki zapore menili, da je prehod, tak kot je, nevaren za pešce. Še pred uvedbo septembrske zapore so železničarji odstranili zapornice, torej letve, ki so, kadar so bile ob prihodu vlaka spuščene, pešce opozarjale na nevarnost. Ko zapornic ni bilo več, so ljudje očitno mislili, da je v vsakem trenutku pre- REFERENDUM USPEL STOPIČE - Nedeljskega referenduma v Stopičah se je udeležilo 632 od 639 volilcev, kolikor jih je v tej krajevni skupnosti. Za referendumski program je glasovalo 405 krajanov ali 63,38%, proti je bilo 227 krajanov ali 35,52%. V petih letih naj hi z denarjem iz samoprispevka in sredstvi, ki bi jih dobili iz drugih virov, zgradili del vodovoda, asfaltirali cestne odseke, napeljali javno razsvetljavo, zgradili mrliško vežico, zdravstveno ambulanto, kanalizacijo in še kaj. Ljudstvo partizanov ne bo pozabilo! •Prijetno družabno srečanje na Bazi 20 Odkar je občina Novo mesto zamrznila praznovanje svojega praznika 29. oktobra, prireja Združenje borcev in udeležencev NOB vsako leto družabno srečanje svojih članov. V spomin na prve dolenjske partizane na Frati iz pozne jeseni 1941 je v soboto prišlo na Bazo 20 skoraj tisoč nekdanjih borcev, podpornih in priključenih članov ter njihovih sorodnikov in prijateljev iz občin Novo mesto, Šentjernej in Škocjan. Srečanje so začeli pevci moškega zbora Dušan Jereb, v imenu območnega odbora ZB pa je goste pozdravil Ludvik Golob. Poudaril je, da ljudje ohranjajo v srcih svetal spomin in globoko zahvalo, polno ponosa, do borcev Prve partizanske čete. Dali so zgled, saj je njihov zgodnji upor proti fašistom pognal prav na Dolenjskem mogočne korenine široke narodne vstaje. Zahvalil seje tistim podjetjem, ki pomagajo ZB ohranjati spomin na velike dneve našega boja za svobodo. Prav ■tako priznanje je izrekel tudi zvestim pevcem Dušana Jereba, ki slave letos polstoletni jubilej, kar nastopajo s partizansko in z narodno pesmijo. Letos bo v Sloveniji približno 500 podobnih zborovanj, kot je bilo sobotno srečanje na Rogu, je med drugim dejal Bojan Škrk, podpredsednik RO ZB NOV. Na vseh se spominjamo velikega deleža naših borcev in vseh drugih udeležencev NOB na strani združenih zmagovalcev nad natifašizmom. Govornik je pozval stranke, naj ne zastrupljajo več mladega rodu s svojimi izkrivljanji podobe preteklosti. Zborovanje so pozdravili še predsednik slovenske nacionalne’stranke Zmago Jelinčič, za združeno listo Novega mesta Marjan Somrak, Boris Dular za območno liberalno demokratsko stranko in Franc Hudoklin, šentjernejski župan. - Pevcem Dušana Jereba so za njihov jubilej podarili srebrnike v spomin na obletnico osvoboditve. Pele so tudi pevke iz Žužemberka. Gostje so si ogledali tudi prenovljene objekte na Bazi 20. Tg. hod čez tire povsem varen, kar je bila seveda zmota. Zaporo, ki jo je železnica postavila s 1. septembrom, je sestavljala kovinska mreža na celi širini prehoda. Kot ugotavljajo železničarji, so neznanci mrežo v rekordnem času raztrgali in pešci zdaj spet hodijo po prehodu. Novomeščanka z Drske, omenjena uvodoma, je poudarila, da je omenjeni prehod edina pot, po kateri je mogoče peljati iz okoliških mestnih ulic otroka z vozičkom v zdravstveni dom. Ker je ta pot zaprta, kot rečeno, si vozičke, otroke in vrečke ljudje zdaj podajajo preko ovire. Nekatera dodatna VNAPREJŠNJE OPRAVIČILO Uporabnikom telefonskih storitev sporočamo, da bodo od 22. septembra dalje spremenjene klicne številke za telefonske naročnike na območju avtomatske telefonske centrale Otočec, od 26. septembra dalje pa za naročnike iz telefonske centrale Stopiče. Zato bodo na dan zamenjave telefonskih številk krajše prekinitve in motnje v telefonskem prometu s telefonskimi naročniki v Otočcu in Stopičah. Vzrok motenj bodo nujna dela, ki so povezana z razširitvijo telefonske centrale, prekinitve pa bodo zaradi preusmeritve krajevnega omrežja. Spremenjene telefonske številke boste spoštovani uporabniki lahko dobili na službi informacij, telefon 988. Objavljene pa so tudi že v novem telefonskem imeniku. Za motenost telefonskega prometa se opravičujemo ter prosimo, da spremembo številk sprejmete z razumevanjem. TELEKOM Slovenije, p.o. Poslovna enota Novo mesto poročila s terena pa že govorijo o tem, da so pešci - ob tem, da so odstranili mrežo - že naredili tudi stezo po nasipu, koder se ognejo kraju, kjer je “zaprt” železniški prehod. Vse govori o tem, da je moč navade velika. Kdo naj ima v takih okoliščinah glavno besedo? Ali ljudje, ki ne dajo “svojega” prehoda, ker trdijo, da ni blizu druge pešpoti? Ali železničarji, ki zatrjujejo: bojimo se nesreče na tem prehodu? Ali kdo tretji, ki bi se domislil v zvezi s prehodom nekaj povsem novega, česar še nismo slišali? M. LUZAR VODA OGROŽA V GRADIŠČU GRADIŠČE PRI ŠENTJERNEJU - V tem kraju je voda ob deževju pred dnevi vdrla v eno od stanovanjskih hiš, poleg tega se je v večjih količinah nabrala na desni strani regionalne ceste Novo mesto-Šentjernej. Na obeh omenjenih mestih seje voda nabrala, ker zaradi zasipanega podcestnega kanala ni mogla odtekati po svoji nekdanji poti. Kot zatrjujejo domačini, je vodi zaprl pot, s tem ko je zasipal kanal, neki domačin, ki sicer živi v Novem mestu, vendar se pogosto mudi v vasi. Krajani so o zapori kanala za meteorne vode obvestili občino Šentjernej, kot so povedali, sta z zadevo seznanjena tudi cestno podjetje v Novem mestu ter pristojna inšpekcija. Toda po več mesecih od v Gradišče še ni bilo nikogar -govorimo o stanju pred nekaj dnevi - ki bi pred poplavo rešil ogroženo stanovanjsko hišo in pokazal, kje sme odtekati pod cesto voda. • Ko podirate spomenike, shranite podstavke! Vedno se dajo uporabiti. (Lee) • Ko bi se beli in rdeči vendarle že enkrat spravili - kam drugam! (Sršen) PODPORA BORCEM - Slovenska nacionalna stranka podpira vse, ki so se borili za Slovenijo bodisi v štiriletni ali desetdnevni vojni. “Zahtevamo, da se Rimokatoliška cerkev in njen poglavar opravičita slovenskemu narodu za vse, kar je bilo pod cerkvenim blagoslovom slabega narejeno med drugo svetovno vojno proti Slovencem ", je med drugim v svojem govoru poudaril predsednik stranke Zmago Jelinčič. (Foto: J. Pa vlin) FRUCTALOVO SREČANJE POD JABI^iNO V ŠENTJERNEJU - V petek, 15. septembra, je Fructal v okviru praznovanja 50-lctnice s svojo karavano “Srečanja pod jablano" prispel v Šentjernej. Tako so lahko obiskovalci, na račun so prišli predvsem najmlajši, prisluhnili karaokam s pesmijo Jablanooka, Bojanu Rakovcu, Letečim Potepuhom in Saši Einsiedler. Tudi tekmovanje za največjo jabolko je naletelo na veliko zanimanje, domačini so pokazali, da v teh krajih znajo pridelati res velika jabolka, najdebelejše pa je prinesla Tina iz Mihovice. V karaokah je prvo mesto zasedel Dušan Sušeteršič iz Šentjerneja, ki se bo tako udeležil tudi finalne prireditve v Ajdovščini 6. oktobra. Fructal, največji predelovalec sadja v Sloveniji, je v okviru praznovanja obletnice pripravil 5 srečanj, med njimi v Šentjerneju tudi zato, ker Fructal že več kot 20 let uspešno sodeluje s kartuzijo Pleterje, ki po pleterskih recepturah polni slivovko, sadjevec in brinovec. (Foto: T. Gazvoda) Novomeškakrož) rr .j tnCIlO SIRENA - Zadnjo nedeljo točno opoldne se je pred semaforji m kandijski strani novega mostu m šal predirljiv zvok sirene na polic skem avtu. Medtem ko so se vpnu ki disciplinirano umikali policijske mu vozilu s prižgano sireno, » J sam presvitli cestni podmims Marjan Dvornik v službenem franu mirno peljal skozi kriz* * ! tako da se je prisebni policistko j izognil trku. Očitno je bil drz sekretar v nedeljo opoldne v benem avtomobilu bolj na sluz vožnji kot policista s prižgan . reno. Zajedljivi očividci so kom rali, da Dvornik očitno ni sjtm slep, ker ne vidi razdrapanih njskih cest, ampak tudi gluh- < bi nehal še govoriti... dni PROMET - Voznika, ki te u mirno prestane vožnjo skr*'.,«, meška semaforizirana kri • gotovo ne more nič na tem spraviti ob živce. Kakšne P°'“ potrebuješ, da se pripelješ z nega trga do Kandirali iz Ločne ^f'tnt^,“P""Vde^čas,soa«i dan poskrbeli policisti, kj j.r, na tej poti v zasedi postavili -SILAK - V gnezdo Pros u'ia novomeškega pajka, tmenova 1. črn n vHnva v opraieni ID \<> bi sc to vedelo vnaprej, bi gotovo najbolj obiskana in s n j. skimi ovacijami pospremljen K (u stava v novomeškem pajkove. ^ MINISTRICA - Ministrica^ delo, socialne zadeve in j* «jja Rina Klinar, ki se je u . i,ega slovesne otvoritve materiv doma v Straži, je bila po odili drugem planu. Tako bi lahko „a po poročilu o lem dogoo* novomeški televiziji Vas ka ’ 0. so kazali samo leporečneg .yjj meškega župana. Župan tv .:ce”, je na otvoritvi tako “sad11 j*”*; izda si je morala ministrica sK j{ boriti tisto minutko ah pv > povedala nekaj svojih m,s 1 nzabil in repom. Župan je očitno P ?a povedati, da je bil prvl ' dokončanje materinskega u(jo anril in da so ea odprli z za |fl brezplodnih nategovanj se prejšnjih občinskih ^ okoli občinskega proračun -g „ je, da se vse konča s slove ip' . o Ena gospa je rekla, da °.njigo mesto prišlo v GuinessovO rekordov kot kraj, kjer p ^o tako kratek del Seidlove ce dolgo pacati. SUHCrCANJ*1^ DCCCIZ hiNJ PRIZADEVNI GASILC- ^ :upščine Novo me no ne kaže nihče zanirn l‘šabivsJ novo, bilo pa bi potrebn . ,. ^5 počistili pogorišče m p . UST**, LJLNL - Žt vvč U.I P“ |t«lj Dvoru ne gori ena si javnih luči. Po besedah F ^ nikov KS je mestna obči« vzdrje prepoved invcsticijskeg javH°J vanja v KS Žužemberk. N dajepz® bilo ob urgenci povedan , nl,beh poved umaknjena m d* . |U£j. problemov pri zamenj .g "^NADALJEVANJE gg pr CERKVA - Po uspešni 0pravl)l nov v Mačkovcu ze LJ sv ^„h-zvonik in fasado na cer .. za o ^ v Žužemberku. Zanun . cerkv j novo kažejo tudi vaščan otreb Gradencu. Močno pa ■ crjcev' popravila tudi zvonik m 5, M' Pavla na Vinkovem vrn PRITRK0VALCI v ŠMIHEL^ |j0, NOVO MESTO 24. septembra, ob dveh P 7Fo0-l6j bo v okviru priredite cej-RVi ■ niči šmihelske fare P danje fo, Mihaela v Šmihelu trkovalcev kapitelj4 j -a np v. Prišli bodo pritrkov i0pn‘J t6r meškega Kapt‘*Ja’Kame,J j. Lenarta, sv. Janeza . wjval domači šmihelski P da &"e8aUirektorja Dolenjske 'ariarir, a?c!-ia Borsana, ki ima de-;i,raKol)'ngatistim,kiganima-itveda ; rno. ponuja. Za obresti, bodH morali! *lovn!,u gE C rnomaljci vstopiti feto 'r8°v'np, saj so nekje slišali, , ,r8°vina ampak dragstor. dpi impna n/* vprlr\ V velikem angle-lolekamnskem s*ovarju P*še, daje '»'■jni?,lse Pa> P° kakšnih cenah, *- uJno, daje v dragstorju vse L^ketropine ] 5aSNA’ DRŽAVA je bo 13raCUn Srecno.pn sp.miške. Nje ”5’ saJ bo na račun denarja Njegovega bogatega do-^ °2atolikV SCm^k‘ proračun, )••• jgomaljski drobir JE sveta vladar in tega rt, F?Javeda tudi generalni di-!, bub|janske Emone Merkur-‘ Franci Rutar, Črnomalirem idji8.^ranc.' Rutar. Črnomaljcem . 'postaviti veiik0 jn lepo trgo- »lftpieriSe^'0Veku lahko še zmeša ’Wv n, reg;1 in lePega- Prikup-Ptod»ioi7,eno 'n roza oblečenim Lajall!am bo težko reči ne, i ,nekdanji delavci Kovinarja, Wr» a’ r“dnika Kanižarica in denarja nimajo. Četu-na glavo, iz njihovih adla niti np.tira 7»lr» 1*0,:}’"! v semiški proračun, Nsirn0 1 » zmanjšala svoj pris-i!jeSmašni občini. Deli m vla-t'°čalaC l eno g«'0- Ko je država ■WiamLkaj.vse Pfipada novim 1*1 tud Hf Pr‘.dno delila, med dru-!,i]i in v avek od dobitkov na lo-;k»j J ^Je .proračun majhen, še ^0n,;”arja, da se siromašni n*er a Z bnpnfpišimi Prav te«« ^Orev^? Pac vlada in skr 21 še naprej reveži. ^,^^'jopa^Gadafijevo %Do^Se 0(* metliškega, ki ga Pod imenom Gala ^vkau,°ddaj'co Minuta za zlo-Anist!1 zhada v glavnem be-naPake. Pri tem mu :®žui! Dl, preveč ponavljale. v krvi, da kdaj kakšno v aičorii10’ ^ skuha na sončni JJJČeiu aneev, malce ohladi, pač koltov SC Za Seboj nc sp,ača Ro""snicfr”ni.k"'” Kvabnji: “Lepša je vsekakor TOjja ,Iada, je pa zato Krefto- IVANA ŠKOFA, '? slar^-u'rektorja metliškega «stij;jSlh krajanov, vprašali, Ptaii..® ‘nia z vlado, vam ho »rii- ;rv“ia i vi. ' Nil lesnejših ne bi m ^jegovi ženi je ime Via. ^njske iveri ne bi mogel tda. VESELICA - Prvak t^n‘na dvorišču podruž-V0|>i t g°Varjal z vodjo te šole Cložv ?a mu jc ravnateljica itli® sole Marta Murene “ Povedala, da veselica v S D*t°r'h, kjer naj bi nato še 1» Ih* tekal nmik ntrnlf ni 'iii^kaihelnem rekel: “Ne ijt mio treba trebeljanske at.f pbžati z odklonitvijo jo na t%^ Znan'h tudi trebanj-Cjlje?na Cirila Pungartnika. k>pa edeljo na Uebelnem, zadnji hip, bolj ti, I V„. ua|, da se oreanizator- tefcredno po t-..., 'trSTb. obrnih po pom ,'Jte(«s¥p tem prvem pomoč. Prcd- zveze l'Gr^ANKAR<;TVO Vr*h •anjsl(e gasilske zveze : 'tj Peru I® Preteklo nedeljo na ifiteji btolče požrl na slovesno Po",0 *r dQ0» ■„ V banketa nc pommJusiarše. iro; štipendijej;njihoy>'Vi» prepričam, da sej kcr kom zgodila kriv ’ ^‘^^'fnobiektivni^o^' ) Cjršhenovice ) 3^° BOM poljubil, ietrčL-- " V petek ob pol polnoči Ui.,' zuPan DanBo Siter poljubil tazpl °,nai'eP^o Slovenko. To je slav S' P° mikrofonu, ko je začel aJat 'govorna srečanju radio-Kall )CV olt'merjev v Krškem. Ijanjc °™!;zo ima njegovo poljub- ilo dO: radioamaterstvom, nam ni «e al'1'ran*a najlepše gospodič-taknnr™ar nevem°. kako je lahko 'gnati. Proučili smo tudi Prvi Doif '“0,(enl je bil namreč šele listi, na “ale'. r|rug0 polovico fina- dati - TVeba je pove- priSli so se u.š,eli vsi tisti, ki so s|anic0 S-eČ.an-'e izgnancev v Bre- javn„ ° predvsem zato, da bi jih W°Pazila- zgod>lo se je, da so K'pr®plavili grajsko dvorišče. ]eVečinJ 1 a ,ako nepopisna, da se Potivvn "lk Jožef Školč sta ! .'*Zeta Petcrle,a' dr- Iva- na in še koga. s>j HirVr°st.aia optimist. Naš ob- fTORSKO VESELJE Jer*Qnr ™ - nekdanjipred- ^nik Jo i» J* ni*nji yicu- ^k b’l *n bivši energe-itekt0‘r- nedavno imenovan za J? °d vlade ustanovlje-:%a/t ■ Rudnik Senovo v H Čaka ga precej dela, hiQr eSa in neprijetnega, a Uiet’ seie veS(dd ivnega mesta. fe ^ ' Brežiških svetni-f PaisH!'obmetaval z jajci in zre- |S. UŽn,ki na niihovi P0,i do . Iska , -le napovedala naša ra- Alcol * -“p^vtudia nabu la- tLnilcakorgICa Irena Maice- Pa NJ"' dokaz« da so ljudje Ja je , f1 navdušeni. Pomeni le v a je |.i , • ““•'vin.*v/uiviii iv. J|tiG|obnVPeljal P° drugi poti-■ vKan-kernu č£z Dobravo in Hhij^Pele. S JA VLEČNICA - Brežiški iri^e0er.aJe v Podstrešnih pro-]v ajih n-11 s,av£> nasproti sodišča, ?t«mii„ se Pride čez brežiško V,.°PnicnvViiiugastih in navPič' 3 3Če l• n°tarjevih prostorov, j^kots' s,avl’° opremili z vlcč-(1 tsken Predlagali na eni od sej J^i M sveta Svetniki so nato Xo . .°do opozorili notarsko Noinr kar sama izdaja upo-LjApr.. Jenja, naj reši problem. -.“Planerska de-V’’ieH 0Savic začne z delom S*»l predstavnik Urada ^ati, ^ Planiranje. Pozabil je - Svetnik Slavko i^o ^a'občino, naj poskrbi, f' t, litji,. ?nc' namesto v Španijo 'y I iklsi, bodili na poučne izlete I Am. ?vse, gnezdišče redkih iittCoi, a.'!' ptic. Verjetno se ptic' Verjetno se i,\0 ecJega obiska ni nadeja-™:' °.Pa sc, da bi se v primeru A{„ Ha sc. da bi se v primeru vit, ga obiska potem ptice \J-ovsovv1hnizijo. ikL0/! 7- do 15. septembra Porodnišnici rodile: iz Bistrice ob Sotli -!lAn^n[’e Volčanšek iz Bre-y Ute o ’ kletka Kužnik Rime ' Marušo, Ljudmila A ti'? Lukovca - Boštjana, A t^.dgoršek iz Krškega -iCa Klakočer iz Ko- ‘VOSOLCI iz ivo-I?!annelo, Simona De-Ar| d°l - Timoteja, Anton- Al. " i imoicja, rtiuon-ftv .,z Malega Obreža -A. \!lja Jalovec iz Brežic - V™ n J jaiovec iz ttrezic -lv'bi 'alija Levičar iz Kr-!vck na’ Vesna Planine s Sel V'^jana Rožman iz Pav- Čestitamo! MtM IZ POSAVJE: PLANERSKA DELAVNICA POSAVJE - V Uradu za prostorsko planiranje pri Ministrstvu za okolje in prostor so spet obudili idejo o prostorski delavnici za Posavje. Ta bi morala z delom začeti še v času ministra Jazbinška, a je vse ostalo pri napovedih, to jesen pa naj bi delavnica res zaživela. Njena naloga bo usklajevati številne prostorske posege v posavski koridor, ki je po mnenju Urada infrastrukturno najbolj obremenjen v Sloveniji (avtocesta, železnica, daljnovodi, HE, NEK itd.). Po cesti se v hribe vrača življenje V Velikem TVnu manjši odliv ljudi KONČNO NAČRTI ZA ODSEK OBREŽJE-KRŠKA VAS BREŽICE - Brežičani so pretekli teden zvedeli, da je bila končno sprejeta že konec julija dana pobuda, da se prednostno pripravi tudi lokacijski načrt za izgradnjo avto-ceste od Obrežja do Krške vasi, ki ga še ni, čeprav se tu avtocesta načrtuje že 20 let. Tako naj bi država končno dorekla prostorske načrte za ta del, omogočila morebitno predčasno gradnjo spodnega dela Dolenjke, odprla vrata v Slovenijo in prav tako tudi v brežiško občino. Bila je to seja sveta prav posebne vrste Ibristično popotovanje za brežiške svetnike KAPELE - Ker so brežiški svetniki na zadnji seji obravnavali kar dve obširni točki dnevnega reda, ki sta povezani s KS Kapele, je predsedujoči Ivan Živič sejo sklical kar v tem kraju. Seja je bila tokrat precej drugačna od običajnih, saj so se udeleženci na kraj dogajanja pripeljali s turističnim vlakom, nato presedlali še na zapravljivčke, uvodoma na seji poslušali predstavitev krajevne skupnosti, poslušali uvodno besedo k odloku o zaščiti Jovsov kot rezervata za redke vrste ptic in si nato Jovse tudi ogledali. Na obrobju močvirja so si ogledali jelene v ogradi in poklepetali ob VELIKI TRN - Tudi v krajevni skupnosti Veliki Trn, ki obsega več vasi in zaselkov na hribovju med Krakovskim gozdom in Savo, ugotavljajo, daje v teh krajih več življenja kot nekdaj. Iz dobrih 10 km oddaljenega Krškega vodi tja gor dobra asfaltna cesta, ki je močno olajšala življenje domačinom, omogočila dostop in zagotovo prispevala, da se prebivalci ne odseljujejo več toliko. Domačini se vozijo na delo v Krško, precej pa je tudi vinogradnikov in sadjarjev. Vinogradniki se uspešno povezujejo v Društvo vinogradnikov, ki ima že 150 članov in je zadnja leta pod vodstvom Franca Lekšeta vse bolj aktivno. Predvsem si da veliko opraviti z vsakoletnim ocenjevanjem vin. Po nekaj letih je v kraju spet oživelo gasilsko društvo, ki je letos slavilo 60-letnico obstoja in na dan žegnanja v Velikem Trnu priredilo uspešno, nekdaj že tradicionalno binkoštno veselico. Oživela je spet lovska družina in si nadela ime LD sv. Duh (po cerkvi sv. Duha v kraju). Predsednik Slavko Kiler, tajnik Slavko Božič, gospodar Stanko Lekše in ostali člani si zdaj predvsem prizadevajo, da bi se sporazumeli s sosedi glede lovišča. Bo Senovo le še spalno naselje? 8 milijard tolarjev za zapiranje rudnika - Sanacija, reševanje kadrov, nova delovna mesta - Senovo ni privlačno za naložbe - Po 200 letih rudarstva potrebuje novo vizijo KRŠKO - Država je pred kratkim le ustanovila samostojna podjetja za vsakega od rudnikov v zapiranju, imenovala je tudi direktorje (na Senovem bo Herman Kunej) in dobila programe zapirala. Za rudnik Senovo ga je izdelal krški Savaprojekt ter ga v minulem tednu predstavil javnosti in vsem zainteresiranim v občini. Program opredeljuje zapiranje jame, sanacijo objektov in uničenega okolja, reševanje odvečnih delavcev in zagotavljanje sredstev za celoten program. Zapiranje seje po pospešeni različici začelo že z zmanjšano proizvodnjo in s 101 odvečnim delavcem v letošnjem letu. Ker bo že do konca leta 1997 (konec leta 1996 se popolnoma ukine izkop premoga) še 125 odvečnih delavcev, so izdelovalci programa zapiranja veliko skrb posvetili tudi iskanju in uresničevanju nadomestnih programov, ki naj bi Senov-čanom prinesli nova delovna mesta. Po letu 2000 bo brez dela ostalo še zadnjih 70 delavcev. Jamo rudnika bodo zaprli, pustili pa objekte, ki bi jih lahko uporabljali za nadomestne programe za nove dejavnosti uporabili tudi površinske objekte ter sanirali uničeno okolje: posledice površinskega kopa in zemeljske udore, odlagališče premogovega prahu, črno smetišče in Senovški potok. Z dokupi delovnih let, upokojevanjem pod izjemnimi in rednimi pogoji ter s sporazumnim prenehanjem razmerja naj bi v naslednjih petih letih rešili 112 delavcev, medtem ko bo treba preostalim 193 zagotoviti nova delovna mesta s prezaposlovanjem takoj ali po prekvalifikaciji in samozaposlova- njem. Programi, ki so že v teku, bodo do prihodnjega leta zaposlili 17 delavcev. Podpisana so tudi pisma o nameri za 8 novih dejavnosti, ki bi potrebovale 104 delavce. Zbrali so še 11 programov za 287 delovnih mest do leta 2005, ki pa so še brez dokumentacije in za katere še ni znano, če so realni. Med njimi je nekaj idej o proizvodnih programih, ki bi nudili po 10, 20 ali tudi 60 delovnih mest, pa še program “Ja-masen” ptujskega podjetja Lah, ki podaja vizijo trgovskega, gostinskega in turističnega razvoja Senovega s 140 delovnimi mesti. Uporabnost teh idej še ni znana. V Savaprojektu-poudaijajo, daje nujno pospeševati tudi programe za zaposlitev članov rudarskih družin. Potrebno je, da Senovo dobi nekaj Za čim lažje življenje Dogovor z zdravstvenim domom Krško - Še letos brošura, v kateri bodo prikazali delo društva KONČNO NEKAJ NOVEGA NA MEDDRŽAVNI MEJI BREŽICE ■ prigrizku, medtem kojihje za ogled kraja z zapravljivčki in za terensko vožnjo po močvirju prikrajšal dež. Brežičani so z odo-bravnajem sprejeli uradno obvestilo, da je sredi preteklega tedna začela z delom mešana slovensko-hrvaška geodetska komisija, ki bo obravnavala območje med Kumrovcem in Rigoncami, kjer je še vedno vrsta odprtih obmejnih vprašanj. Meja, kije bila nekoč začrtana po strugi reke Sotle, zdaj marsikje ovira življenje ob meji. KRŠKO - Sožitje, društvo za pomoč duševno prizadetim iz krške občine, poskuša svojim varovancem življenje čim bolj olajšati. Tako so v začetku leta od Zveze iz Ljubljane dobili kombi, kije namenjen duševno prizadetim otrokom, ki niso vključeni v noben vrtec, šolski oddelek s prilagojenim poukom ali v varstveno delovni center Leskovec, ampak so bolj ali manj prepuščeni sami sebi in ožji okolici, zato nimajo možnosti razvoja. Veliko skrb za vedno nove programe posveča predsednik Sožitja Dane Mižigoj. Thko poleg sprejetega letnega programa, ki obsega spomladansko in jesensko druženje varovancev in njihovih staršev ali skrbnikov, seminarje, občni zbor in zaključek leta, poskušajo angažirati varovance, ki niso vključeni v posamezna področja v občini, v tedenska ali pol mesečna krajša srečanja z varovanci pod strokovnim vodstvom in želijo v to druženje vključiti tudi ples, petje, modeliranje in drugo. Velika pridobitev je odločitev vodstva zdravstvenega doma Krško, da varovanci, ki bodo pokazali izkaznico društva Sožitje, lahko pridejo do zdravnika in do zobozdravnika pred ostalimi pacienti. Idejo predsednika društva, da varovance obiskujejo na domovih, izvajajo že drugo leto in ima zelo pozitivne rezultate. Ker ljudje, ki nimajo neposrednega stika s prizadetimi, težko razumejo težave teh ljudi in njihovih družin, ima društvo velike težave s pridobivanjem denarnih prispevkov. Zato bodo že v tem letu izdali bilten, v katerem bodo prikazali potrebe varovancev in delo društva. T G. • Župan Danilo Siter je povedal, daje občina razočarana nad slabim odzivom na razpise, ki dokazuje, da ta prostor ni zanimiv za naložbe. Občina je tudi nezadovoljna s predstavljenim programom, ki gaje bilo treba pripraviti zelo na hitro. Župan se ne čudi, da je naročnik (država) zadovoljen s projektom, s^j je točno tak, kakršnega si je želel. nosilnih programov, ki bi nadomestili rudarsko dejavnost, osnova vsega pa je pravočasno zagotavljanje denarja za te načrte: za fizično zapiranje rudnika 4,4 milijarde, za subvencijo izkopa in pokritje obveznosti RRPS 1,6 milijarde, za kadrovske rešitve 1,7 milijarde in za spodbujanje podjetništva 260 milijonov tolarjev. Večino (7 mld) naj bi do leta 2000 zagotovil državni proračun, toda kandidirati je treba še za druga proračunska sredstva (kmetijstvo, infrastruktura). Občina naj bi sofinancirala infrastrukturo in komunalno opremljenost zemljišč in s subvencijami obresti spodbujala podjetnike, vključile pa naj bi se (udi banke in potencialni investitorji z lastnimi sredstvi. B. DUŠIČ GORNIK vožnjo po močvirju prikrajšal dež. Po ogledu v naravi, uvodni besedi Hrvoja Oršaniča, predstavitvi življenja v Jovsih z diapozitivi s pomočjo Andreja Sovinca iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic ter po razpravi in odgovorih Andreja Hudoklina iz ZVNKD Novo mesto so svetniki odlok sprejeli in tako razglasili Jovse za naravni spomenik. Sledila je cela vrsta pobud in vprašanj ter predstavitev projekta Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi s propagandnim filmom in nato še predstavitev izvajanja kapelskega programa. Naslednja redna seja sveta bo 28. septem- bra, še predtem pa naj bi sklicali 2. i kateri bi podrobno izredno sejo, na I spregovorili o gradnji srednje šole v Brežicah. B. D. G. Z VLAKOM IN KOČIJO - Domačini so morali program za svetnike oklestiti zaradi slabega vremena, vendar sta župan JožeAvšič in predsedujoči Ivan Živič kljub temu z vlaka prestopila na kočijo (na sliki) in se z njo pripeljala pred vrata sejne dvorane. (Foto: B. D. G.) Kaj je z gradnjo srednje šole? Svetniki želijo natančneje vedeti, koliko bo naložba stala občino in kako bodo zato prikrajšane druge naložbe v osnovnošolstvo - Zahtevali izredno sejo sveta BREŽICE - čeprav se je po novem letu državi hudo mudilo in je pritiskala na Brežičane z nerazumljivo kratkimi roki za pripravo izgradnje nove srednje ekonomske in trgovske šole, zdaj na predvideni parceli gradbišča še ni. Zataknilo seje pri denarju iz državnega proračuna, morda tudi še kje drugje. Kaj se dogaja v zvezi z gradnjo, bodo poskušali razjasniti na izredni seji občinskega sveta 26. septembra. Bizeljsko cesto, opremiti zemljišče s ptt vodi in kanalizacijo, za kar naj bi potrebovala še 100 milijonov tolarjev. Denar za športno dvorano (koliko zanjo, še ni znano) in za Svetnike - svet je namreč soinvestitor - upravičeno zanima, kakšen bo obseg naložbe in koliko bo stala, koliko površine bo potrebno zanjo, koliko je že odkupljene in po kakšni ceni ter koliko bo za naložbo plačala država in koliko občina. Svetnikom tudi ni znano, do kakšne faze je izdelana dokumentacija niti to, ali so načrti le za šolo ali tudi za povečano športno dvorano in zunanje športne površine. Po podatkih brežiškega Zavoda za prostorsko načrtovanje bi za gradnjo potrebovali 7 ha zemljišč, vendar sojih doslej odkupili le 5,5 ha, in to po 20 mark kvadratni meter. 84 milijonov tolarjev so plačali že v začetku leta, preostalih 25 tisoč mark pa bodo do kohca januarja 1996. Občina je dolžna prispevati komunalno opremljeno zemljišče, medtem ko ministrstvo plača gradnjo šole. Krški Savaprojekt je dobil nalogo za izdelavo tehnične dokumentacije za šolo z zunanjo ureditvijo, igrišče, za komunalno infrastrukturo ter za telovadnico ali športno dvorano do normativov (kar je več, plača občina). Vrednost izgradnje šole, trga pred šolo, parkirišč, dovozne ceste in zunanje ureditve je ocenjena na 423 milijonov tolarjev. Občina mora kablirati zračne daljnovode (predračun je 30,8 milijona tolarjev), poleg tega pa razširiti • Ker je medtem ministrstvo predpisalo večjo telovadnico, so se v občinski upravi odločili za večnamensko telovadnico namesto športne dvorane, zaradi česar sicer odpade 1000 sedežev za gledalce, a se poveča inočnost večnamenske uporabe objekta. Ker občini doslej še ni uspelo odkupiti dovolj zemljišč, se še ne projektirajo športni objekti (zunanja igrišča, 400 m atletske steze) ter dodatna parkirišča in dovozi, pa tudi ne prostor za morebitni prizidek šole, za načrtovano akademijo in za regionalni sedež šolske uprave. komunalno opremljenost naj bi občina rezervirala v letu 1996. B. D. G. Prvič stoletnica radia V Krškem so se srečali radioamaterji z več kot 25-letnim stažem - Počastili svoj dan in 100 let radia KRŠKO - V soboto je bila v Krškem prva slovenska javna prireditev v počastitev 100-letnice radia. Pripravil jo je Radioklub Krško, kije bil letos gostitelj 11. srečanja oldtimerjev Zveze radioamaterjev Slovenije. S srečanjem so počastili tudi svetovni dan radioamaterjev, ki ga praznujejo vsako tretjo soboto v septembru. Oldtimerje, radioamaterje z najmanj 25 leti staža, so pozdravili: krški župan Danilo Siter, sekretar hrvaške zveze in predsednik zveze radioamaterjev Slovenije Leopold Kobal, zveze, ki združuje 6675 operaterjev, med njimi tudi 279 oltimerjev. Kobal je spregovoril o nekaterih odprtih vprašanjih, s katerimi se mora kar najhitreje soočiti Zveza. Tako mora dodelati servis v smislu potreb članstva, poskrbeti za disciplino (preprečevati zlorabljanje znanja v komercialne namene) in se aktivno vključiti v pri- pravo zakonodaje, ki bi lahko boleče posegla na področje dela radioamaterjev (zakon o neioni-zirajočih sevanjih, o elektromagnetni kompatibilnosti). Radioamaterje tako jezi, da so njihove dosedanje poskuse vključevanja v pripravo zakonov zavrnili, ker da je to stvar politike. Na srečanju so obdarili najstarejšega, 1910. leta rojenega slovenskega radioamaterja Ivana Miheva iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu. Mihev (pozivni znak S57FS) se je že kot šolar učil telegrafije na železniški postaji, leta 1928 pa je začel delati na svojem oddajniku, štiri leta pozneje tudi z redno licenco. Krški klub sestavlja 150 operaterjev, med njimi 6 oldtimerjev, starosta med njimi pa je z 38 leti staža Milan Žuraj (pozivni znak S52ZU), ki je delal na pošti kot poklicni telegrafist. B. D. G. STARE RADIJSKE APARATURE - Radioamaterji - oldtimerjiso priredili razstavo starih radijskih aparatov in ročnih tipkal ter si ogledali postojanko radiokluba Krško na Čretežu, od koder so poslali pozdrave vsem radioamaterjem posvetu. Ogledali so si tudi krško jedrsko elektrarno, ki je bila sponzor srečanja, razstavo aparatur od začetka radia do leta 1940 iz zbirke Tinčka Ivanuše ter zbirko ročnih tipkal Boška Djurice. (Foto: B. D. G.) Navdihuje ga dolenjska krajina V Krkini galeriji razstava del akademskega slikarja Janeza Kovačiča, sodobnega umetnika, ki vztraja pri realističnem slogu - Na otvoritvi pela Shirlie Roden RAZSTAVA BORISA ZAJCA NOVO MESTO - V Galeriji Krka so minuli četrtek zvečer slovesno odprli prvo razstavo v tej sezoni. Ta čast je pripadla akademskemu slikarju Janezu Kovačiču. Po rodu je doma z Rakitne, iz slikarstva pa je diplomiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, Iger je opravil tudi magisterij. Kot plodovit ustvarjalec ima za seboj že blizu 100 samostojnih razstav in več kot 160 skupinskih doma in v tujini. Sodeloval je tudi na številnih slikarskih kolonijah. NOVO MESTO - V restavraciji splošne bolnišnice, kjer so pripravili že več občasnih likovnih razstav, bodo danes, 21. septembra, ob 20. uri odprli razstavo del slikarja Borisa Zajca iz Birčne vasi. Slikarja in njegovo delo bo predstavil višji kustos Dolenjskega muzeja Jožef Matijevič. Ko se je leta 1974 udeležil Krkine slikarske kolonije, je spoznal dolenjsko krajino, ki ga je tako močno pritegnila, da se še zdaj rad vrača na bregove Krke, na polja in travnike, v samotne dolenjske zaselke, kjer še stoje bolj ali manj ohranjeni ostanki nekdaj tako bogate ljudske stavbne dediščine. Zelenilo Dolenjske, Krka, njeni kraji, kozolci, kašče in stare hiše so pogost motiv njegovih slik. Rad slika tudi gorske vršace, cvetje pa tudi akte in portrete, skratke vse tisto, kar se kaže kot primerno realistično usmerjenemu ustvarjalcu. Kritiki, ki so ocenjevali Kovačičevo delo, pri njem cenijo predvsem občutek za črto in barvo ter klenost in trdnost resničnosti v njegovem slikarskem programu. V svoji zares široki paleti motivnih, oblikovnih in izraznih prijemov ostaja Kovačič predvsem poet domače slovenske zemlje in tako blizu širokim krogom ljubiteljev likovne umetnosti. Na otvoritvi je o slikarju govoril Pavle Gregorc iz Ljubljane, za glasbeni del prireditve pa je poskrbela angleška pevka Shirlie Roden, ki zadnja tri leta pogosto nastopa po Po Zarji posijalo še Sonce V Gostišču Kos mladi pevci in instrumentalisti - Počastitev 90. obletnice smrti Janeza Ihline DEVET SVEČK ZA PISATELJA - Otroci in nekaj odraslih je med kulturnim večerom odšlo na ločen-skopokopališče in na grobu dolenjskega barda Trdine prižgalo devet svečk v spomin na 90. obletnico njegove smrti. Drobna pozornost, a najbrž kar vredna posnemanja. (Foto: MiM) NOVO MESTO - V Gostišču Kos so v petek, 15. septembra, zvečer odprli nov, lepo urejen gostinski prostor, ki so ga dobili s preureditvijo nekdanje terase, sama otvoritev pa je bila za gostilno nekolika nenavadna - pri Kosu so imeli poldrugo uro dolg kulturni večer. In to ne prvič, pred tem sta bila že dva, na katerih so se predstavili ugledni ustvarjalci, omenimo le zdaj že pokojnega pevca Ladka Korošca, pesnika Toneta Pavčka in slikarja Franceta Slano. Minuli petek niso imeli glavne besede znani in zreli ustvarjalci, ampak otroci. Okrog štirideset jih je veselo pelo in igralo pod vodstvom Irene Rešeta. Gostom sta se predstavila pevski zbor Zarja in instrumentalna skupina Sonce iz Novega mesta s tistim delom svojega pestrega in širokega programa, ki je bolj popevkarsko ubran, in požela nedeljene simpatije gostov. Program je povezoval Rudi Škof, ki je kulturnemu večer dodal še eno razsežnost, spomnil se je v Novem OTROŠKO SPROŠČENO IN PRISRČNO - Prek 40 otrok je v Kosovem Gostišču pokazalo, kaj so se v dobrem letu dni naučili zapeti in zaigrati pod vodstvom njihove priljubljene Irene Rešeta, ki je nadobudnežem pomagala s petjem in igranjem na kitaro. (Foto: MiM) Najbolj ga privlači krajina Ob razstavi del likovnega pedagoga Arpada Šalamona v knjižnici Frančiškanskega samostana NOVO MESTO - Od 12. septembra do 8. oktobra je v prostorih knjižnice Frančiškanskega samostana na ogled razstava vse- stranskega likovnega ustvarjalca Salamona iz Slovenskih Arpada ! Konjic, ki letos praznuje 65 let. Na otvoritvi je avtorja in njegovo delo predstavil umetnostni zgodovinar Jožef Matijevič, višji kustos Dolenjskega muzeja, v kulturnem programu pa sta nastopila tudi oktet Adoramus in frančiškanski komorni zbor pod vodstvom brata Marjana Cvitka. Arpad Šalamon se je rodil madžarskim staršem v Šubotici, kjer je v materinščini končal pedagoško gimnazijo. Po neuspelem vpisu na Likovno akademijo v Beogradu se je leta 1950 preselil v Slovenijo, na Hodoš v Prekmurju. Nekaj let kasneje je uspešno diplomiral na Pedagoški akademiji v Ljubljani pri prof. Zoranu Didku. Poučeval je po raznih krajih od Lendave do Velenja in vodil tečaje likovne vzgoje za prekmurske učitelje. Zadnja leta živi v Slovenskih Konjicah, kjer ima tudi svoj atelje. Salamonova posebnost je ob- vladovanje mnogih slikarskih tehnik. Najbolj ga veseli grafika, sicer pa veliko ustvarja v akvarelu, olju, kolažu, monotipiji, riše karikature pa tudi industrijski in drug design. Razstavlja kolori-rane risbe s tušem. Izbira motivov je pri njem zelo preprosta, a pestra, najbolj pa ga privlači krajina, poenostavljena, a zelo nabita s čustvenostjo. Šalamon ima svoj stil ustvarjanja, verjetno tudi zato, ker je raziskovalec likovnega iskanja v barvi, teksturi in kompoziciji, kjer se likovna vsebina podreja obliki in drugim inovacijskim rešitvam. Odličnost njegovih del potrjuje tudi to, da je prejel celo vrsto priznanj in nagrad. Arpad Šalamon, ki o svojem delu ne govori rad, pravi, da ga pri ustvarjanju vodijo čustva. Akad. slikarka prof. Terezija Bastelj pa pravi, da “se Šalamon daje z močjo, zavedajoč se, da imamo le tisto, kar damo. Ničesar na vsem svetu ni, kar bi lahko zadržali zase. Tisti, ki dajejo z veseljem, dobe veselje tudi za plačilo, in v tem je mik in sreča.” L. MURN mestu žal prezrte 90. obletnice smrti pisatelja Janeza Trdine. Spomin na dolenjskega barda je počastil z branjem gorjanske bajke Gospodična Lojze Jožef, kasneje pa so otroci odšli še na pokopališče in na Trdinovem grobu prižgali devet svečk, za vsako desetletnico po eno. Zarja in Sonce sta z nastopom proslavila drugo obletnico delovanja. Vse seje začelo 12. septembra predlani, ko je 12 otrok imelo prvo pevsko vajo pod vodstvom ljubiteljske glasbenice Irene Rešeta. Zborček je hitro rasel in lani se je iz Zarje rodilo še Sonce, spremljevalna instrumentalna skupina. V dveh letih so skupaj navadili veliko pesmi, od črnskih duhovnih, cerkvenih in slovenskih narodnih pesmi do popevk, ki so pri mladih ta čas priljubljene. Njihova velika želja je, da bi to, kar znajo in so pokazali že na različnih nastopih (nazadnje to nedeljo, ko so peli v taborski cerkvi v Ljubljani in sta nastop prenašala Radio Ognjišče in Radio Slovenija), spravili tudi na kaseto. Program za kaseto imajo izdelan, potrebujejo samo še nekaj denarja, pri čemer računajo na dobrosrčne podpornike, kakršen je denimo lastnik lokala Palček Vinko Sanjkovič, ki jim je že podaril 600 nemških mark. M. MARKELJ SODOBNI REALIST-Pavle Gregorc (na sliki desno) je z izbranimi besedami predstavil Janeza Kovačiča in njegov pestri in bogat ustvarjalni opus, povezan tudi z Dolenjsko. (Foto: MiM) slovenskih krajih. Predstavila se je kot pevsko zmogljiva izvajalka in ustvarjalka nekoliko skomerciali-zirane glasbe. Za številne obiskovalce je bilo prijetno presenečenje slišati pesem, ki jo je pevka napisala v čast Slovenije, ki jo je označila kot svoj drugi dom, ljubezen do naše domovine pa je dokazala tudi na koncu nastopa, ko je v slovenščini zapela venček slovenskih narodnih. Program je povezovala Zlatka Jambrovec Koprivec. M. MARKELJ “Knjigarna ni kriva za zamudo” Kdo je “obračal” denar NOVO MESTO - Eden od staršev osnovnošolca iz okolice Novega mesta je v klicu v uredništvo Dolenjskega lista izrazil nezadovoljstvo v zvezi z nakupom šolskih potrebščin v knjigarni Mladinske knjige v Novem mestu. Nezadovoljen je bil zlasti nad tem, daje ta knjigarna sprejemala prednaročila za šolske potrebščine, vendar vsega v prednaročilu plačanega ni dobavila. V knjigarni Mladinske knjige v Novem mestu, kamor smo sporočili omenjeno pripombo, so povedali, da so pred časom ponudili možnost nakupa v prednaročilu. Pred začetkom šolskega leta sta med učbeniki, plačanimi v prednaročilu, manjkala matematika za 1. razred in delovni zvezek za angleščino za 7. razred. Knjigarna, ki bo te učbenike od dobaviteljev prejela naknadno, ni kriva za zamudo, kot so povedali v omenjeni novomeški prodajalni knjig. Knjigarna Mladinske knjige tudi zagotavlja, da je denar, zbran v prednaročilu, posredovala založbi in da ga torej ne “obračajo” novomeški knjigarnarji. V knjigarni so tudi povedali, da prednaročilo ni bilo obvezno. Učbeniki so bili na voljo tudi v prosti prodaji in na ta način so jih v Mladinski knjigi v Novem mestu prodali vsaj dvakrat več kot v prednaročilu. Kot so še navedli v Mladinski knjigi v Novem mestu, ta knjigarna nakup šolskih potrebščin v prednaročilu omogoča že nekaj let, torej ne gre za letošnjo novost. L. M. POL STOLETJA CICIBANA LJUBLJANA - Tu bodo da-nes s prireditvijo Večer ve n ga otroštva slovesno pocanu 50-letnico izdajanja priljubi)' ne otroške revije ~''”‘>n'er namenjene najmlajšim in prvošolčkom, petih desetletjih je revija, ki p izdaja Mladinska knjiga, oko sebe zbrala lepo vrsto sode lavcev, piscev in ilustratorje, ki so dvignili slovensko otrošKo slovstvo in ilustracijo na v raven, premnogim S'voe -e pajc bil Ciciban prvo srečanje s čudovitim svetom pisa sede. ______ KONCERT MEPZ VlVA BREŽICE SEVNICA - Tukajšnja weza 23. turnih organizacij vabi v septembra, ob 19. uri na a prireditev letošnjega sevn^ Grajskega poletja. Z‘’or\- tjmona vsega začetka uspešno vod. Smi Rožman, spada med kakovost«^ posavske pevske zbore-^ 5“ v.a...v,..a bodo koncertni spored 0 K,-go-Petra Gačnik (violina), Aie" n golin (klavir) in Branko (violina). . r KRŠKI SIMFONCN ORKESTER SNEM* KRŠKO - Na Glasbeni šob že 4 leta uspešno deluje ^ simfonični orkester. V te polije uspelo zagotoviti si ust ne] poro občine, tudi finan | za gaje že dve samostojni oda J . je že dve samostojni ou j «sa-dio Slovenija, načrtuje^ sre(jin« SVET OŠ BRUSNICE razpisuje delovno mesto RAVNATELJA ŠOLE Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje iz 89. člena in posebne pogoje po 137. členu zakona o osnovni šoli. Ravnatelj bo imenovan za dobo 4 let. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 10 dni na naslov: OŠ Brusnice, s pripisom “za javni razpis”. mostojnih koncertov, <-d (e(jal novembra pa bo P°sn?fr5ka glasb«; za kompaktno ploščo. . ra tud1 na šola bo med drugim 0 . s;mfO' organizator 2. državne r J ^ ničnih orkestrov glasbeni BI SE RADI NAUČIL TUJIH JEZIKOV- NOVO MESTO - Yufenean'peto tujih jezikov, začenja to je ^ (ejaje šolsko leto in vabi k vp ang|e§ld10 za odrasle. Ti obsegaj0 nemški jezik (začetni, konverzacijski, osvežitve? > . y geni tečaj, za tajnice, za „nglešč,n stinstvu in turizmu, pn a Jniverf coski in ruski jezik pa eČaJ'2 začetni in nadaljevali0^^ Sevnica bi potrebovala še eno šolo §§§g§SS§ Jdbiižno dve šolski uri,«aste.zaC,. namenjenih delovni jatnoP^ jam, piše lahko tucl. doda lagodi. Informacije so tel. št. 341-434 Enoizmenski pouk le pobožna želja? V novi šolski telovadnici vadijo po trije oddelki hkrati - Na Studencu potrebujejo dve učilnici in manjšo telovadnico SEVNICA - Če ne bi bilo zapleta z Bučko, do lanskega šolskega leta podružnično šolo osnovne šole Sava Kladnika, se ne bi na tej največji sevniški šoli letošnji pričetek šolskega leta skoraj v ničemer razlikoval od lanskega. Na šoli s podružnicama v Loki in na Studencu je okrog 1200 učencev. Vseh zaposlenih delavcev je 117, samo pedagoških pa je okrog 70 delavcev. V okrilju OŠ Savo Kladnik deluje tudi glasbena šola. Ravnateljica sevniške šole Anica Pipan pravi, da zadnjih nekaj let niso imeli na šoli nobenih posebnih kadrovskih skrbi, večina učiteljev že ima visoko oz. višjo izobrazbo, zato v učno-vzgojnem procesu ne bi smeli imeti večjih težav niti letos, ko ni sprememb v predmetniku oz. v smernicah za delo v šolskem letu 1995/96. Moteče pa je, da se ne bodo mogli otresti dvoizmenskega pouka, navkljub razumevanju občine, vsaj dokler ne bo republika primaknila svoje polovice denarja za izvedbo projektov, ki bi omogočili prehod na enoizmenski pouk. Na vprašanje, ali ima kakšne pomisleke zoper še eno osnovno šolo v Sevnici z okrog 600 učenci na lokaciji za Kopitarno, ki bi razbremenila sedanjo veliko šolo, je ravnateljica Pipanova odrvnila, daje za to, da pa bi ta šola morala imeti vse oddelke od 1. do 8. razreda. Ravnateljica se ne boji, kaj bi potem s sedanjimi prostori in predavatelji. O novembra lani odprti novi šolski telovadnici pravi Pipanova, da je z njo šola ogromno pridobila, saj si brez te sploh ne morejo več predstavljati pouka športne vzgoje. Telovadnica je zasedena od jutranjih do poznih popoldanskih ur, v njej vadijo tudi po tri skupine hkrati. Zasedeni sta tudi dve stari telovadnici. Dve učilnici in manjšo telovadnico bi, po besedah Pipanove, nujno potrebovali na Studencu, saj zdaj * O zapletih z bivšo podružnično šolo na Bučki, ki jih je prinesla lokalna samouprava, ravnateljica Anica Pipan ni želela spregovoriti za javnost, kajti pjihova šola in ona osebno na razplet nimajo zdaj več nobenega vpliva. Je pa sevniška šola prisluhnila želji staršev in ministrstva za šolstvo, da lahko učenci, katerih starši niso hoteli vpisati v škocjansko šolo, še vedno obiskujejo sevniško osnovno šolo. tamkajšnji učenci vadijo v povsem neprimerni učilnici. ■ssssg* NOVO MESI |u. ledalee obvešča cenjene gl«£r 25. šalce, da v.po*^^ tembra, prične z > nji številki Dolenjskega ‘J()bite macije pa lahko ttn telefonski številki l Anica Pipan, ravnateljica OŠ Savo Kladnik skim delom zbora pa do večno zelenih Blowin’ in the wind in Sentimental journey. Občinstvo,- . pozdravilo tudi domačinko - violinistko Petro Gačnik in harmonikarju Branka Rožmana z njun vložki in posrečeno spremljavo zbora (tu se jima je pridružila tudi Alenka Bogolin na klavirju)-Gornik) VIVA - NAJ ŽIVI PETJE! - Slavnostno dvorano brežiškega gradu so v soboto zvečer napolnili 1,1 ^j- vetra v brežiškem zborovskem petju. Koncertni večer poln prijetnih presenečenj je že drugo letu I ,„ih ------ , odzam . in1 . mešani zbor Viva iz Brežic pod vodstvom prof. Simone Rožman. Ta večer je bilo slišati vse, od* f orfl i n. /m vuccr uiiu / rtlOS^1 % lit1 nih skladb do živahne ljudske Komar z muho, venčka ljudskih v obliki pevskega dvogovora me ^avdt^ijtt t' ientimental journey. Občinstvo p igltt^JČ dežurni jo roča/o temhLp°MlL V VIKEND - 12. sep-Vviua?op£ldnejc neznanec vlomil odfte. n.d v Erešnicah pri Otočcu in gaj- denar ter ročno prenosno bla-oSkna , em Jc J. J. iz Maribora ODPeJ ti!2/'000 to|arjev. em^u AL ČOLN - Med 1. in 12. fe!net'-*)r0ni Ic neznanec ukradel Nove« 83 je imcl Ustnik M. C. i Medil3 .me?,a v Krki pod stavbo Ulici V Nnvpm moctn X , » »vtivi jiavuu v z'?VI ,ul‘c)v Novem mestu prive-LastniLS. 0v*ns'!O verigo ob drevo. jCv UKaje oškodoval za 80.000 tolar- t&KOLESA - V noči na 13. sep-NoVen, nez[}anec v parkirni hiši v je pQ . odnesel neznano kat Olafe, {e,le Telekom Novo mesto VT, ? 30.000 tolarjev. ! love k°ZD PO LES - V času od je ne?n ra 'an‘do septembra letos Upravne"' v, g°zdu Stara lipa, ki ga ^ hra« ,adza gozdove RS, posekal 370 ti °v,ln s tem sklad oškodoval za p, i^očakov. iajUo^SELMOTORNI ŽAGI - V tnaner c d? 34. septembra je ne-je po v.V. em.'žu >z lesene lope, ki jo fcip u, eJ'’erjetnosti odklenil s kljunila’a j 'eldve motorni žagi in lastit*. oškodoval za 65.000 tolar- '^3.SfRBEL ZA AVTO ‘ Med 10- ^aiiiemP\tembrom Je neznanec na ftjJ P* Vrhu razstavil priročno VfJjnik n.J° odpeljal. Lastnika I. M. iz OR °^°doval za 40 tisočakov. n62nancc0vTČE,K ' l6’ sePtembra Je 'njel ^ *v.0m,l v osebni avto, ki gaje ^anam;«!2. Novega mesta parkirali kovx l ki gori. Ukradel je poslov-**tine eg’ v katerih so bile poslovne Zidanice in avtomobili še posebej ogroženi Jeseni več vlomov NOVO MESTO - UNZ Novo mesto zadnja leta beleži jeseni rast kaznivih dejanj, še posebej v vinorodnih predelih, kjer se občani pripravljajo na trgatev, na gozdnih poteh, v bližini gozdov, ko občani hodijo nabirat kostanj ali gobe. Gre predvsem za večje število vlomov v avtomobile, vikende, zidanice ali avtomobile, od koder storilci odnašajo vrednejše predmete, če pa le-teh ne najdejo, se zadovoljijo tudi z jedačo ali pijačo. Vlomi pogosto oškodovancem povzročijo večjo materialno škodo. UNZ Novo mesto opozarja občane, naj parkirajo osebna vozila na osvetljenih parkirnih prostorih in naj v atomobilih ne puščajo predmetov, če pa jih že, naj jih ne puščajo na sedežih in armaturnih ploščah, saj na ta način privabljajo storilce. Prav tako velja opozoriti voznike, naj pred odhodom, pa čeprav so odsotni le za trenutek, ne pozabijo zakleniti vseh vrat avtomobila in zapreti oken. Voznikom svetujejo, naj tudi sami poskrbijo za varnost z alarmnimi napravami. Enaka previdnost velja tudi za lastnike vikendov in zidanic. Svetujejo jim, naj v času svoje odsotnosti vikende zaklepajo, pa čeprav so le metrov stran, in naj ne puščajo vrednejših predmetov in oblačil, v katerih imajo dokumente ali denar. Pred odhodom naj zaklenejo vrata in pregledajo, če so vsa okna zaprta, in naj tudi v vikendih ne puščajo vrednejših predmetov. kbii^A N/l OTOČCU ZAHTEVALA DVE ŽRTVI -16. septembra hje ^Sistralana cesta pri Otočcu prizorišče hude prometne nezgode, V0 teva^a kar dve žrtvi, ena je umrla takoj, drugo pa 6 ur po nesreči, bolnišnici. Tega dne okoli 12.05 je 22-letna B. N. vozila oseb-illpeljaiStava 1^1 iz Obrežja proti Ljubljani. V bližini Lutrškega sela je % n “ na neutrjeno bankino, nekaj časa vozila po njej, nato pa zape-^'lei^Zai na cesto> kjer jo je začelo na levo, da je silovito trčila v drevo. c» je a soPotnica M. N. iz Škofje Loke je umrla na kraju nesreče, vozni-k £ .a v bolnišnici, hude poškodbe pa je dobila 54-letna sopotnica ‘z Gornjih Bitenj. (Foto: T. Gazvoda) XVmhNESREtl NA KUPU - 12. Sni* ra ob 22-05 je 26-letni T H. iz J?! Je, Vasi vozil osebni avto po Uli-!?’Ko; bra iz Lokev proti Crnom-t! . libra Pr'PeliaI v križišče Ulice 21. > liem1 ubco Čurdak, je zaradi ne-V® hitrosti trčil v avto 43-let-tjjSu, l ,i ki je stal na levem voznem KSlMp rJe bil nekaj minut pred tem *bu(j nv prometni nesreči. T H. se Poškodoval. Sk i °VINEK - 19-letni R 1. iz vozil avto iz Velike vasi pro-VVCU pr' Krškem. Ko je pripe-Pregledni ostri ovinek, je vozili ' ncPr‘mcrne hitrosti zaneslo iNi ' 0lni pas v trenutku, ko je na-| ?Jkc.PpPdjal 48-letni G. M. z Dolge e(“ nTmraV se sledni' um.ikal’ Ottljr, ®Prav se je slednji umikal, Vj "'mogel preprečiti. Voznik G. i'udo poškodoval, na vozilih , CAbJIlO.OOO tolarjev škode. ?tcmt!'lJAL NA LEVI PAS - 17. ob H 30 je 45-lctni G. K. ptj vozil osebni avto iz Srebrnič \ X?‘raži. Ko je z neprimerno i fprei° Pripeljal v Vavti vasi v desni Jkt v8.edni ovinek, ga je zaneslo v t %Jreniltku, ko je iz nasprotne It Popeljal z osebnim vozilom 34- letni B. S. iz Straže. Vozili sta trčili. Hudo se je poškodoval 78-letni E B. iz Zajelš, ki je bil sopotnik v avtu G. K., lažje pa 12-letna M. S. iz Straže, ki se je peljala v avtu voznika B. S. KOLESAR JO JE ZBIL - 13. septembra je 16-letni A. F. iz Dolenje Dobrave vozil s kolesom po lokalni cesti iz Dolenje Dobrave proti Jezeru. Ko se je spustil po klancu, je pred seboj zagledal 19-letno A. M. iz Dolenje Dobrave, ki je prečkala vozišče. Kolesar jo je zadel in zbil po cesti, nato pa še sam padel. A. M. seje hudo poškodovala in se zdravi v novomeški bolnišnici. NEPREVIDNO ZAVIJANJE -17. septembra ob 12.25 je 29-letni R Š. iz Dragatuša vozil osebni avto po lokalni cesti v Dolenjem Suhorju. V križišču pri stanovanjski hiši št. 49 je s stranske ceste zapeljal levo na prednostno cesto proti Črnomlju v trenutku, ko je iz Črnomlja proti Vinici pripeljal z osebnim avtomobilom 44-letni I. J. s Preloke, ki je zaviral, a trčenja ni mogel preprečiti. P. Š. se je lažje poškodoval, I. J. pa hudo. Oba se zdravita v novomeški bolnišnici. LASERSKI MERILNIK HITROSTI - Tudi na dolenjskih in posavskih cestah prometni policisti prežijo na voznike z laserskimi merilniki hitrosti. Z ročno merilno napravo je mogoče spremljati vozilo, oddaljeno od 30 do 500 metrov, in izmeriti hitrost do 250 kilometrov na uro. Važno je, da merilec pazljivo usmeri snop žarkov v pokončni del vozila. To je največkrat registrska tablica. Naprava je enostavna za rokovanje in zanesljiva pri meritvah. (Foto: M. Vesel) Zagorelo v Videm papirju Zaradi počenega ohišja reduktorja je uhajala para, ta pa je vžgala leseno ostrešje -15 milijonov škode Ribniška stranpota NAGOVARJANJE - Rominja Marina H. iz Ljubljane se bo morala zagovarjati zaradi napeljevanja svoje 10-letne hčerke Seline H. h tatvini. Otroka je pri kraji hrane in kuhinjskega pribora zalotil lastnik hiše, v katero je bilo vlomljeno, Emil X iz Ribnice. KRŠKO - 12. septembra okoli 21.30 je prišlo v Videm papirju Krško v enoti energetika do požara na ostrešju kurilnice energetskega bloka, ki z energijo napaja tovarno. Ostrešje je sicer leseno in pokrito s pločevinasto kritino, pod ostrešjem pa je kotel z mazutom za proizvodnjo tehnološke pare. Ostrešje je zagorelo in ogenj pa je zajel površino 10 x 10 metrov. Na kraj nezgode so prišli poklicni gasilci iz Krškega in Leskovca ter krški in senovški gasilci, ki so požar v eni uri lokalizirali. Proizvodnja zaradi požara ni motena. V kurilnici sta dva kotla na mazut in eden na trdo gorivo. 12. septembra je obratoval kotel št. 2, ki dela na mazut in je bil zakurjen ob 7.30, na omrežje pare pa je bil priključen ob 9.45. Na izhodu iz kotla je bila para segreta na 450° NEZNANCA NAPADLA ŽENICO TREBNJE - 11. septembra ob 22.40 sta neznanca v Štefanu pri Trebnjem prišla do hiše 73-letne M. K. in razbijala po vratih. Ko je J. K. vrata odprla, sta neznanca na silo vstopila. Hotela sta vedeti, kje je R. T., ki je bila pri njih na obisku, in ker le te ni bilo več pri njih, sta pretepla lastnico hiše, ki je nato skupaj z J. K. pobegnila. Neznanca sta z razbijanjem inventarja po sobi in kuhinji povzročila za 200.000 tolarjev škode. NIČ KRIVI VOZNIK HUDO POŠKODOVAN SEVNICA - 15. septembra ob 9.30 je 44-letni R. J. iz Sevnice vozil kombinirano vozilo iz Boštanja proti TVžišču. Ker je v nepregledni desni ovinek pripeljal z neprimerno hitrostjo, je vozilo na mokrem in spolzkem vozišču zaneslo na drug prometni pas v trenutku, ko je nasproti z osebnim avtom pripeljal 56-letni K. R iz Budanja. Th se je sicer umikal, a trčenja ni mogel preprečiti. Avto je odbilo nazaj, ta pa je zadel še v osebni avto 30-letne voznice R D. iz TVebnjega. V nezgodi sta se hudo poškodovala voznik K. R in njegova sopotnica 48-letna K. M, na vozilih pa je za 1.600.000 tolarjev škode. PREVELIKA HITROST VZELA ŽIVLJENJE BREŽICE - 15. septembra ob 14.15 je 31-letni L. J. iz Pulja vozil osebni avto iz Brežic proti Bizeljskemu. Pri Zakotu je v ostri levi ovinek pripeljal z neprimerno hitrostjo, zato je ■\jegovn vozilo začelo zanašati proti desni bankini. Pred mostom čez potok Gabernica je zavil nazaj na vozišče in zape-Ijal na nasprotni prometni pas ter trčil v ogledalo voznika J. D. iz Maribora, ki je ravno takrat pripeljal nasproti. Voznik je kmalu zatem na mostu trčil še v osebni avto voznika Š. Š. iz Miklavža na Dravskem polju. V nezgodi je voznik iz Rujja umrl. Materialne škode je za 1.150.000 tolarjev. Celzija in pod pritiskom okoli 40 barov. Nad kotlom sta dva varnostna ventila in ventil za uravnavanje pritiska v ceveh, ki se krmili preko elektro motorja v krmilni sobi. Iz tega ventila je cev napeljana preko dušilca zvoka in skozi ostrešje na prosto. Proizvodnja in pritisk pare se avtomatsko zapisuje. Če pritisk pare v cevi naraste preko dovoljenega pritiska, ga strojnik kotla preko ventila za uravnavanje zniža. Kriminalisti so ugotovili, da je bilo ohišje reduktorja počeno, zato loputa v ventilu ni tesnila in je para neprestano uhajala po cevi skozi dušilec in ostrešje na prosto. Zaradi stalnega pretoka segrete pare se je vnelo leseno ostrešje, ki se je dotikalo cevi. Požar je uničil del ostrešja v dolžini 25 in širini 5 metrov in poškodoval izolacijo kotla. Škode je za 15 milijonov tolarjev, vendar to še ni končna ocena. Ta bo znana, ko bo opravljen pregled kotla in ostale infrastrukture. T G. po dolenjski deželi • Vztrajnost je lepa čednost, a ne ob vsaki priložnosti. To je spoznal tudi 29-letni V Ž. s Ponikev, ki so ga policisti nekaj pred polnočjo ustavili, ker je alkotest pokazal, da je le malo preveč pogledal v kozarec, so mu možje postave rekli, naj raje počaka z vožnjo, vendar jih ni ubogal. Ne dolgo zatem je ponovno padel v njihove roke v Hudejah in končal v varstvu policistov. • Podobne težave je imel tudi 24-letni M. Š. iz Črnomlja. Kaj je delal ob 4. uri zjutraj sredi Ulice Staneta Rozmana, ve najbolje sam, policisti pa so videli, da se brez skrbi sprehaja gor in dol. Končno je omagal v jarku. Seveda ni pustil, da bi mu kdo motil spanec, tudi policisti ne, ki so ga hoteli legitimirati. Zato so mu slednji ponudili malo bolj ugoden kot za počivanje, žal na policiji. • Človek najde najrazličnejše načine za zabavo in sprostitev, tudi nekulturne. V to skupino prav gotovo sodi metanje asfaltne mase v avtomobile. Tega se je domislila mladoletnica iz Lokev, ki je za žrtve izbirala avtomobile na parkirišču v Črnomlju, in se končno lotila še okrepčevalnice na Kolodvorski cesti. Seveda ne brez posledic. Kočevska stranpota AVTO NAŠLI, IŠČEJO TATU -Poročali smo, da je bil 11. septembra iz prostorov Hydrovoda v Kočevju ukraden avto Škoda, prirejen za delavnico in prevoz tovorov. V petek, 15. septembra, pa so iz ljubljanske policijske postaje dobili kočevski policisti obvestilo, da so ukradeni avto našli v Ljubljani, pri Ljudski restavraciji, a je karambo-liran. Tatove še iščejo. KDO SE BO GREL? - Z gradbišča nove osnovne šole v Fari so 11. septembra sporočili, da pogrešajo štiri grelce centralne kurjave in komplet vodovodnih pip. SPET KRADLI SOLARJEM DENAR - Iz kočevske srednje šole so 12. septembra potožili policistom, da je bil petim učencem ukraden denar. To se je zgodilo v garderobi telovadnice, medtem ko so šolarji pridno telovadili. Take tatvine so se tam dogajale že prej, vendar šolarjev še ni izučilo, da ne bi nosili v šolo in k telovadbi denarja in vrednejših predmetov. SO ODKRILI “MAMILAŠA’? -Policisti so 15. septembra pred klubom Biljard v Kočevju legitimirali občana in ga še malo potipali po žepih. Skušali so pogledati, kaj ima v manjšem zavitku, občan pa je zavitek urno pojedel. VLOM V SREDNJO ŠOLO - V ponedeljek, 18. septembra, je bilo Kočevskim policistom sporočeno, da je bilo vlomljeno v kočevsko srednjo šolo. Kaj je bilo odneseno, še ugotavljajo. Z VELIKO HITROSTJO VTRAKTOR SEVNICA - 18. septembra ob 17.05 seje 25-letni J. A. iz Loga pri Sevnici z motornim kolesom peljal po regionalni cesti iz Boštanja proti Tržišču. Izven Laz je v ostrem ovinku z veliko hitrostjo dohitel voznika neregistriranega traktorja s polpriklopnikom M. F. iz Laz. Motorist je začel močno zavirati, vendar trčenja ni mogel preprečiti. Padel je in se hudo poškodoval. S PUŠKO NAD OČETA VENIŠE - 17. septembra okoli 13. ure je 48-letni A. M. iz Veniš prišel domov, vendar se je doma sprl $ sinom in ženo. Prepir se je sprevrgel v pretep. 20-letnl sin A. M. seje iz očetovega objema iztrgal in stekel po puško, kije bila skrita v garaži. Vrnil seje v hišo in večkrat streljal skozi vrata v kuhinjo. Kjer je bil oče, vendar ga ni zadel. A. M. je potem puško spravil in počakal na prihod policistov, ki so mu puško domače izdelave in naboje zasegli. Zoper A. M. bodo kriminalisti in policisti podali kazensko ovadbo. ' Dom sprl gasilce, krajane in župana Kdo je lastnik gasilskega in družbenega doma? - Zupan ukinil dotacije gasilcem zaradi spora - Bo potreben izreden zbor krajanov? - Lastnik zemljišča GD OREHOVICA - Ko je julija letos gasilsko društvo Orehovica na svet občine Šentjernej naslovilo prošnjo za sponzorstvo pri blagoslovu in krstu visokotlačne črpalke, so namesto odgovora v 14 dneh dobili sklep župana občine Franca Hudoklina, kije hkrati tudi predsednik KS Orehovica, da se zaradi nastalega spora med KS Orehovica in gasilskim društvom Orehovica omenjenemu društvu ukinejo s strani občine vse dotacije za delovanje. Sklep je začel veljati 1. avgusta in velja do preklica, spor pa ima korenine že nekaj let nazaj in se vrti okoli gasilskega in družbenega doma Orehovica. Gasilski dom je bil narejen leta 1948, pred 11 leti pa so začeli gasilci razmišljati o novem domu. Na pomoč je priskočila krajevna skupnost Orehovica, tudi zato, da bo dom večji, da bo imel na vrhu še dvorano, ki bo namenjena vsem krajanom. Težava je nastala že takrat, ko so hoteli na fasado dati napis, tako dom poleg gasilskega nosi tudi naziv družbeni dom. Dom je bil zgrajen, ni pa še bilo rešeno lastništvo zemlje. Pravni dediči prejšnjega lastnika zemlje so se strinjali, da dajo zemljo gasilcem, in ne krajevni skupnosti, v nasprotnem primeru zahtevajo zemljo nazaj. Tako je na okrajnem sodišču zapisano, daje lastnik zemljišča gasilsko društvo. V domu ima prostore tudi krajevna skupnost, ki plačuje stroške za elektriko in vodo. Lani poleti so morala vsa gasilska društva ugotoviti lastništvo imovine, tako tudi GD Orehovica. “Sami gasilskega doma ne bi mogli zgraditi, kot jih niso mogla druga gasilska društva, zato je imelo vsako društvo garanta za gradnjo. Bolijo pa nas govorice, kako slabi gospodarji smo, češ da ne bi mogli vzdrževati doma in moramo zato dati solastništvo krajevni skupnosti. A gasilci smo dobri gospodarji, imamo urejeno opremo, garaže, orodjarno, kar je tudi zasluga hišnika Franca Fabjana. Gasilci nikogar ne mečemo iz gasilskega doma in vsaka organizacija ali društvo lahko dobi v njem prostor ali dvorano za sestanke, prireditve in druga srečanja. Nikomur ne odrekamo niti garaže, če jo potrebuje, ključi pa so pri hišniku,” pravi predsednik GD Orehovica Jože Novak. “Res, da smo člani gasilskega društva *'■ gasilski dom ,~m, -uJLl, ČIGA V JE GASILSKI IN DRUŽBENI DOM? - Dom sicer nosi dva naziva, a je na zemlji, ki je last gasilskega društva. formalno lastniki gasilske opreme in stavbe, vendar če kdo izstopi iz društva ali umre, nihče ne deduje tega premoženja ne deleža, vloženega v obliki prosto-voljenga dela.” Gasilci so na občinski svet že poslali pismo, v katerem pišejo, da ne bodo mogli sodelovati v požarih ali elementarnih nesrečah na širšem območju, pač pa le na ožjem v okviru razpoložljivih sredstev. Kljub temu se zavedajo pomena svojega poslanstva in so takoj pohiteli tudi v požaru, ki je bil pred kratkim v Šentjerneju, sodelovali pa so tudi pri organizaciji jernejevega. Tako je krajevni spor dobil širše razsežnosti in bo uvršen na • Predsednik KS Orehovica in župan občine Franc Hudoklin: “Gasilsko društvo Orehovica si hoče prilastiti družbeni dom in je zaklenilo celo vrata. Dom je ocenil uradni sodni cenilec, po katerem je četrtinski lastnik GD, tričetrtinski pa KS. Orehovški gasilci niti ne pridejo na razgovor, zato bomo dali denar tistim, ki so pripravljeni sodelovati. Pri graditvi doma je sodelovalo 13 vasi in dom je od vseh, zato bo verjetno moralo priti do izrednega zbora krajanov. Pojavila seje tudi že ideja, da bi prostore krajevne skupnosti Orehovica preselili v gasilski dom Mokro Polje. Za spor je krivo vodstvo gasilskega društva, imamo pa dovo^ drugih težav, s katerimi bi se lahko ukvarjali, a se moramo s takšnimi." dnevni red ene od naslednjih sej občinskega sveta, predsednik krajevne skupnosti pa se je za reševanje spora poslužil druge -županske funkcije, čeprav (ali pa prav zato ) je v statutu občine med drugimi funkcijami župana zapisana tudi ta, da skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč. T GAZVODA Andrej Murn je doživel svoj dan Dve zlati, srebrna in bronasta medalja mladega novomeškega atleta - Na pionirskem državnem prvenstvu so se izkazali tudi Šentjernejčani, Brežičani in Sevničani Samo prodira med najboljše lokostrelce Uspeh v arrowheadu NOVO MESTO - Samo Senica, tekmovalec in predsednik novomeškega lokostrelskega kluba, je na tekmovanju za alpski pokal, ki je obenem štelo tudi za slovensko državno prvenstvo, z 12. oziroma 7. mestom dosegel svoj do sedaj največji uspeh in dokazal, da se tudi novomeško lokostrelstvo lahko že primerja z najboljšimi slovenskimi tekmovalci. Tekmovanje v disciplini arrovvhead je potekalo na tekmovališčih, ki bodo prihodnje leto prizorišče svetovnega prvenstva v tej zanimivi lokostrelski disciplini. Poleg slovenskih tekmovalcev so na tekmovanju za alpski pokal nastopili še Avstrijci, Hrvati, Italijani, Nemci in Nizozemci. V ekipnem tekmovanju so slovenski lokostrelci osvojili 1. mesto, lokostrelke pa so bile druge. Državni prvaki po posameznih disciplinah so postali: Vlado Rosa in Ksenija Podržaj v olimpijskem slogu, Žare Kranjc in Marija Justin v instinktivnem slogu ter Vlado Sitar in Dominika Žiberna v slogu compound, v katerem je nastopal tudi Senica., ki sam zase pravi, da mu je k uspehu pomagala tudi energetska majica Vi-talis, od katere se na tekmovanjih ne loči. KRANJ - Mladi novomeški atlet Andrej Murn je zagotovo junak dvodnevnega pionirskega državnega prvenstva v atletiki. Mladi Novomeščan je na prvenstvu obesil okoli vratu 4 medalje, v teku na 100 m z ovirami pa je le za 5 stotink sekunde zgrešil državni rekord. Novomeščani so največ pričakovali od skakalcev in šprinterjev, Brežičani od metalcev kladiva in skakalcev ob palici, Sevničani pa od Petre Radišek, kije pred tednom na mladinskem prvenstvu premagala prav vse dve leti starejše tekmice. V teku na 100 m z ovirami sta se udarila dva Dolenjca, Šentjernejčan Kristijan Kralj in Novomeščan Andrej Murn. Oba sta zlahka zmagala v svoji kvalifikacijski skupini, v finalu pa sta oba bistveno izboljšala rezultata iz predtekmovanja. Na obče presenečenje je z odličnim izidom 13,74 MERVAR ZAOSTAJA ZA TOČKO NOVO MESTO - Najboljši novomeški tekmovalec v cestnohitrostnem motociklizmu Lovro Mervar je na zadnji dirki za pokal Alpe Adria in državno prvenstvo na Grobniku v razredu do 600 ccm supersport zasedel drugo mesto, drugi pa je tudi v skupni razvrstitvi obeh tekmovanj. Vodi Igor Dolanc z 80 točkami, Lovro pa ima le točko manj. Na Grobniku je nastopil tudi drugi Novomeščan Silvo Judež, ki je na dirki za državno prvenstvo v razredu do 125 ccm GP zasedel 5. mesto. Teden pred tekmovanjem na Grobniku je Mervar na Veliki nagradi Maribora vodil še 3 kroge pred ciljem, potem pa je zaradi nepazljivosti zdrsnil na 3. mesto, medtem ko je Judež v svojem razredu kljub zlomljeni ključnici osvojil 6. mesto. Prav tako šesti je bil v Mariboru Veljko Jukič, ki mu je ob tem uspel neposredni radijski prenos dirke z motorja med vožnjo. zmagal Murn; Kralj, ki je pred tem s 54,14 m že zmagal v metu kopja, je tekel 13,83, ostali pa so za njima kar precej zaostali. Andrej je tudi v nadaljevanju nastopal odlično: v skoku v višino je bil s 181 cm drugi, v nede- RADEJAVA JE PRVAKINJA MARIBOR - Na državnem prvenstvu v pospešenem šahu za dečke in deklice so se izkazali tudi mladi šahisti iz Posavja in Starega trga ob Kolpi. Največji uspeh je dosegla mlada sevniška šahistka Alenka Radej, ki je med deklicami do 12. leta postala državna prvakinja in se je tako uvrstila na svetovno prvenstvo, ki bo sredi decembra v Parizu. Med dečki do 12. leta sta se z drugim oziroma tretjim mestom izkazala Krčana Gorazd Novak in Sašo Župevc. Med deklicami do 14. leta je bila Darja Kapš iz Starega trga ob Kolpi druga in Sevničanka Mojca Grilc peta, med dečki do 14. leta pa je bil Mario Vilič tretji. J.B. MURECK - Na mednarodnem šahovskem tekmovanju v Avstriji so nastopili Starotržani, ki se pripravljajo na svetovno prvenstvo. Najuspešnejši je bil Tadej Kobe, ki je bil v generalni uvrstitvi tretji. Vsi so zmagali v svojih kategorija: Darja Kapš med dekleti do 16. leta, Tadej Kobe med fanti do 14. leta in Sonja Mu-kavec med deklicami do 12. leta. Poraza Iskre Litusa in Interieija Iskra Litus je močno oslabljena doma izgubila srečanje z vodilno Kovinotehno Savinjsko Polzelo - Interierju sreča v Mariboru tokrat ni bila naklonjena LITIJA, MARIBOR - Tako edinem dolenjskem kot tudi posavskem prvoligašu v drugem krogu tekmovanja prve slovenske košarkarske lige ni uspelo premagati tekmecev. Lilijani, ki so igrali brez McGinnisa in Narata in doma izgubili s po dveh krogih vodilno Kovinotehno Savinjsko Polzelo z 62:76, Krčani pa so v Mariboru morali priznati premoč Bavvarii Wolltexu, ki je v prvem krogu nepričakovano izgubila v Idriji. Srečanje v Litije se je za domače košarkarje začelo zelo vzpodbudno, saj so po treh minutah vodili s 3:0, in gostje so jih ujeli šele v osmi minuti, do konca polčasa pa bila igra povsem izenačena, na odmor pa je domače moštvo odšlo z dvema točkama razlike (29:27). Že po nekaj minutah igre v ZENSKI TURNIR NOVO MESTO - V sklopu priprav na začetek odbojkarske ligaške sezone bodo odbojkarice novomeškega TPV-ja v soboto, 23. septembra, pripravile turnir, na katerem bodo poleg domače ekipe nastopile še odbojkarice Rijeke, ki bodo tako kot Novomeščanke letos nastopale v pokalu CEV, in slovenska B-ligaška ekipa Zavarovalnica Maribor iz Ljutomera. Tbrnirse bo začel ob 11. uri, ko se bodo domače odbojkarice pomerile z Ljutomerčankami, ob 13. uri bodo igrale Ljutomerčanke in Rečanke, ob 15.30 pa se bodo Rečanke pomerile še z domačinkami. Belokranjski Cumulus na koncu deveti Uspeh jadralnih padalcev NOVO MESTO - Konec avgusta se je končala tudi tekmovalna sezona jadralnih padalcev, ki so svoje moči merili v okviru osmih tekmovanj slovenske jadralno-padalske lige, v kateri je nastopalo 64 tekmovalcev iz 16 klubov, med njimi pa so bili tudi trije tekmovalci društva Cumulus Bela krajina. Najboljši med njimi je bil Novomeščan Marjan Grah, ki je celo sezono dobro jadral in na koncu osvojil skupno 7. mesto ter se s tem uvrstil v državno reprezentanco, ki bo prihodnje leto nastopila na evropskem prvenstvu na Norveškem. Mitja Šuštar, starosta dolenjskega jadralnega padalstva, letos ni imel sreče. Čeprav je na enem tekmovanju celo zmagal in bil enkrat drugi, je na koncu osvojil le 18. mesto, medtem ko je tretji član belokranjskega kluba Aleš Šaver nastopil prvič in zaradi neizkušenosti pristal na 57. mestu, s čimer je vseeno dosti pripomogel, da je bil Cumulus med klubi skupno deveti. drugem polčasu so gostje prevzeli igro v svoje roke in vodstva nisi izpustili vse do konca srečanja; kljub številnim napakam igralcev obeh moštev pa je bilo v končnici tekme, ko sta morala igrišče zaradi petih osebnih napak zapustiti najboljša moža Iskre Litusa Ferguson in Šiško, delo gostom precej olajšano. Končni izid srečanja 76:62 za goste sicer ni najboljši odraz razmer na igrišču, saj ga je po besedah trenerja Litijanov Andreja Urlepa z nerazumljivimi odločitvami skrojil tudi sodnik Fekonja. Zadetke za Iskro Litus so dosegli: Kandžič 9, Bassin 8, Japič 2, Peterlin 10, Durišič 9, Ferguson 15 in Šiško 9, pri gostih pa je bil najuspešnejši Jagodnik s 24 točkami. Po dveh krogih je bila Iskra Litus z zmago z 2:0 (tako je bilo odločeno kasneje) proti Republiki in porazom na lestvici osma, sinoči pa se je v gosteh pomerila s Smeltom Olimpijo. Krčani so srečanje v Mariboru začeli slabo, saj so domačini po 8 minutah vodili z 20:10. Sledile so HOČEVAR NAJBOLJŠI FARA - Sobotne “Kolpske kole-sariade”, ki je vnesena tudi v program prireditev Turistične zveze Slovenije, so se udeležili kolesarji iz Kočevja, Ribnice in Ljubljane, po tej progi pa so tako rekoč izven konkurence vozili še kolesarji iz občin Črnomelj in Metlika. 32 km dolgo gorsko progo je najhitreje prevozil Denis Hočevar iz kolesarskega kluba Ribnica, kije za to pot potreboval eno uro 23 minut in 4 sekunde. Drugi je bil Janez Hočevar (Ljubljana) 1,27,3, tretji Hinko But-kovič (Kočevska Reka) 1,34,2, kije bil hkrati najmlajši tekmovalec itd. Najboljši trije so dobili pokale. LUKEC NA HRVAŠKEM KRŠKO - Plesalci posavskega plesnega kluba Lukec iz Krškega so v soboto, 16. septembra, nastopili na mednarodnem plesnem turnirju v Samoboru na Hrvaškem, na katerem so nastopali plesni pari iz Slovenije, Hrvaške in Bosne. Med pionirji sta Jasmina Zakšek in Mitja Puntar zmagala v. standardnih plesih in bila sedma v standardnih plesih. Med deset najboljših sta se v latinsko-ame-riških plesih uvrstila še Staša Puntar in Bogdan Špoler, ki sta bila deveta. krške minute in deset minut kasneje je Interier vodili s sedmimi točkami razlike, ob odmoru pa so Krčani vodili s 44:42. V začetku drugega polčasa so bili spet boljši domači košarkarji, ki so si v 9 minutah nabrali prednost 12 točk, a so jo po treh zaporednih trojkah Iva Nakiča izgubili. Tako se je v dvorani Tabor obetal dramatičen zaključek srečanja, v katerem pa sta sodnika prisodila več prostih metov-domačinom, ki jim je tako z izidom 95:91 pripadla tudi prva letošnja zmaga, vendar bi ta prav lahko odšla tudi v Posavje. Točke za Interier so dosegli: Bordelius 4, Zaturoski 5, Lučev 8, Krajcar 6, McDonald 19, Nakič 29, Ademi 16 in Kralj 4, medtem ko je bil pri Mariborčanih najučinkovitejši Mijajlovič s 24 točkami. Interier je bil po dveh krogih z zmago in porazom na lestvici sedmi, sinoči pa seje doma pomeril z drugouvrščenim Heliosom Domžalami. « M. Š„ I. V. BARLOG, PLASTA IN ZDRAVSTVENI DOM TREBNJE - Na občinskem ekipnem prvenstvu v tenisu je v treh kategorijah nastopilo 22 ekip podjetij in ustanov iz trebanjske občine. Med moškimi nad 35. letom je zmagal Bar-log (Dare Bartolj, Mišo Merslavič) nad Trimom I in Tbrco. Med moškimi do 35. leta je zmagalo podjetje Plasta iz Šentruperta (Franc Frelih, Frenk Pepelnak - Pep) nad Trimom in Športnikom. med ženskami so bile najboljše tenisarke trebanjskega Zdravstvenega doma (Elizabeta Žlajpah, Stela Munk), druga je bila Lekarna Tteb-nje in tretji Trimo. DIRKA NA ČATEŽU USPELA ČATEŽ OB SAVI - Zevnikova kmetija s Čateža, ki se ukvarja tudi s konjeništvom in jahalno šolo, je minulo soboto pripravila zadnjo predfinal-no konjeniško dirko vzdržljivosti konj in jahalcev (endurance) za državni pokal. 35 km dolga proga je potekala od Zevnikovih do Save in nato ob nasipu do Prilip, nakar je zavila proti Gorjancem in med vinogradi na Dobeno, Žejno, Mrzlavo vas, Malence in nazaj na Čatež. V vzdržljivosti se je pomerilo 16 tekmovalcev, ki so tekmovali tudi s 5 Zevnikovimi konji. Tokrat je zmagala Petra Okorn iz Drage pri Kočevju s Princezo (2:06:19) nad Nado Okorn (Draga) z Merilo (2:06:45) in Primožem Hribarjem iz Izlak s konjem Alpijem (2:11:03). Domačin Tbne Zevnik, kije zmagal na prejšnjem enduranceu, je bil tokrat disvalificiran. Po 6 tekmah za državni pokal tako pred finalnim tekmovanjem, ki bo 30. septembra v Lipici, vodi Janko Kolarič iz Izole. ljo pa je v skoku ob palici s 340 cm za 60 cm premagal drugouvrščenega Brežičana Marka Erkiča; v teku na 4 X 400 m je s Krkino štafeto osvojil še bronasto medaljo, medtem ko je bil v skoku v daljino, kjer je z odličnimi 642 cm zmagal njegov klubski kolega Jernej Kastelic, Šentjernejčan Jože Vrtačič (630 cm) pa je bil drugi, Andrej Murn četrti. Kristjan Kralj se ni zadovoljil z dvema medaljama, temveč je z izidom 6:44 osvojil še 2. mesto v teku na 60 m. Od šentjernejskih atletov se je zelo izkazal tudi Jože Vrtačič, ki je ob drugem mestu v skoku v daljino v teku na 300 m zanesljivo zmagal (36,86 s). 13-letna Maja Nose, ki je sicer dve leti mlajša od konkurentk je z za svojo starost odličnimi dosežki osvojila 3. mesto v teku na 60 m (8:29) in 5. mesto v skoku v daljino. Jolanda Ambrož je bila s 43,44 v teku na 300 m tretja. Brežičanom so zmagoslavje v tradicionalno brrežiških disciplinah nekoliko pokvarili Novomeščani. Poleg Erkičevega drugega mesta v skoku ob palici so blesteli v metu kladiva, kjer je s 51,32 m prepričljivo zmagal Ver-nes Mešič, na drugo mesto se je med brežiško falango s 36,52 m vrinil Novomeščan Jože Mohorič, tretji pa je bil Luka Planinc. V metu diska je bil Novomeščan Jože Mohorič s 44,74 m drugi, v skoku v višino pa Novo-meščanka Maja Kranjčič s 155 cm tretja. Odlična sevniška dolgoprogašica Petra Radišek je morala prvi dan tekmovanja v teku na 1000 metrov priznati premoč leto dni starejše Ptujčanke Maje Žižek, medtem ko v teku na 600 m Petra ni imela resnejše tekmice in je zmagala s časom 1:37,07. Vsi štirje dolenjski oziroma posavski klubi so s še vrsto uvrstitev med najboljših deset dokazali, da dobro delajo z mladimi in da ima atletika tu še lepo bodočnost. Vsi državni prvaki bodo jutri nastopili v dresu slovenske reprezentance na pokalu Alpe Adria v Novo Gorici, kjer si Andrej Murn obeta rekord v teku na 100 m z ovira- mi' I. V PODVIG MURNA TREBNJE - Na B-turnirju, ki so ga mirnski badmintonski delavci pripravili konec tedna v Trebnjem, seje prvič zgodilo, da je kdo od domačih igralcev napredoval na A-turnir. Podvig je uspel Novomeščanu Alešu Murnu, sicer članu mirnskega Toma, ki se je na B turnir uvrstil pred mesecem, ko je zmagal na C-turnirju v Brežicah. Izjemno hiter napredek mladega igralca mirnskega Tbma na članskih tekmovanjih je še eno potrdilo, da so nedavne priprave mirnskih badmin-tonistov v Umagu dobro uspele. Med dekleti je bila od mirnskih igralk najuspešnejša Katja Kolenc, ki je zasedla 4. mesto in se tako že tretjič uvrstila na A-turnir. KOLENC ZMAGAL V LJUBLJANI MIRNA - Na prvem od skupno treh pionirskih badmintonskih turnirjev za slovensko jakostno lestvico je v Ljubljani v kategoriji do 12. leta zmagal Mirnčan Bojan Kolenc, njegov uspeh pa je s 4. mestom dopolnil njegov klubski kolega Nejc Vojnovič. Jutri atletika v Brežicah Prizadevni organizatorji brežiškega Fita bodo jutri pripravili že 11. mednarodni atletski miting krogle. Okoli 18. ure naj bi se tekmovanje končalo z razglasitvijo rezultatov in s podelitvijo nagrad najboljšim po posameznih kategorijah in disciplinah. Pokala za najboljši izid v ženski in moški konkurenci bo prispeval Radio Brežice. Organizatorji so poslali p0'™;10 na tekmovanje vsem najboljšim slovenskim atletom in prijateljem iz Hrvaške, Avstrije, Italije in Madžarske, največja pozornost pa Do posvečena domačim tekmovalcem, ki se v Brežicah že po tradiciji izkažejo z odličnimi izidi, največ P pričakujejo predvsem v obeh brežiških disciplinah, skoku ob palje''' v metu kladiva, kjer so brežis atleti tudi lastniki državnih rekordov. Glavni pokrovitelj nja je podjetje Vino, ki brežiški atletom tudi sicer največ pomag ■ I.V. BREŽICE - Čeprav so Brežice edino slovensko atletsko središče s tekaško stezo iz ugaskov, je njihov vsakoletni mednarodni miting med slovenskimi in hrvaškimi atleti izjemno priljubljen in se ga radi udeležijo tudi najboljši tekmovalci, ki povsod drugod zahtevajo visoke štartnine, kijih Brežičani ne ponujajo. Očitno vse drugo odtehta topel in prijateljski sprejem ter nesebično vzpodbujanje vsakega tekmovalca ne glede na to, odkod prihaja in neglede na sloves in kakovost. Uradno se bo tekmovanje na brežiškem stadionu začelo ob 15. uri s svečano otvoritvijo, že uro pred tem pa se bo začelo tekmovanje skakalk ob palici in metalk kladiva. Skupaj bo na programu 24 disciplin - teki na 100, 400, 800 in 1500 m ter 200 m z ovirami, skoki v daljino, višino in ob palici ter meti kopja, diska in kladiva ter suvanje ODPRLI BALINIŠČE SODRAŽICA - Prizadevni člani balinarskega kluba iz Sodražice so s prostovoljnim delom zgradili pokrito štiristezno balinišče. Denar so prispevala tudi nekatera podjetja in Športna zveza Ribnica. Objekt so uradno odprli v nedeljo in hkrati pripravili kakovosten turnir, na katerem je nastopilo 16 ekip. Po besedah Jožeta Košmrlja, predsednika kluba, bodo v kratkem obnovii klubske prostore in nadaljevali z dokončanjem objekta. Že zdaj lahko na balinišču pripravijo vse tekme na državni ravni, računajo pa, da jim bo prihodnje leto BZS zaupala eno od večjih tekmovanj -državno prvenstvo za člane. Na nedeljskem turnirju je v finalu Loška dolina premagala Thbor 69 iz Ljubljane, rezultat je bil 13:5, v tekmi za tretje mesto pa je Balinček premagal Rožno dolino z rezultatom 13:5. V bližanju je bil najboljši Jože Košmrlj (Sodražica), najboljša izbijalka pa je bila Sabina Perko iz Trnovega. FINALE SPEEDWAYA V KRŠKEM KRŠKO - Stadion Matije Gubcav Krškem bo v soboto, 23. septe iJ ob 18.30 prizorišče odprte ima'* dirke v specdwayu za državno prv sivo, na kateri se bodo za na državnega prvaka pomenu vs boljši slovenski tekmovalci sssirsr«- trening bo isti dan ob 15. uri. STIBIU IN ŽLAJPAHOVAV TREBNJEM TREBNJE - Na teniškem vu trebanjske občine je nastop ^ moških in 8 žensk. Pri mosM. J ^ drugo teto zapored zmaga1 Cy ha % bili, ki je v finalu premagal )e 9:6. pri ženskah, ki so tokrat nastop prvič, pa je Elizabeta Žlajpah '’1! z 9:5 premagala D. Grandovčevo. BAJC JE LAHKO POČIVAL - Za razliko od srečanja v HraS tokrat zadevali prav vsi Novomeščani, ki jih je trener Slavko Sen1 ^ slal v igro, tako da je lani najboljši strelec novomeškega moštva b[0pi Bajc (na sliki med metom) lahko kar nekaj časa srečanje opazova ter svoje moči hranil za naslednja srečanja. (Foto: I. V.) Zmaga, ki prinaša boljšo voU^ Košarkarji novomeške Krke so v drugem krogu prvenstva lige A-2 premagal' s 46 točkami razlike - Zadevali prav vsi - Odločila je disciplinirana obraiflj^. CELJE - Poraz proti Zagorju v prvem krogu tekmovanja v A-2 slovenski košarkarski ligi je v taboru košarkarjev novomeške Krke povzročil pravi preplah. Da so zadevo med tednom temeljito analizirali in ukrenil vse potrebno, da ne bi doživeli še enega neprijetnega presenečenja, so košarkarji Krke dokazali v soboto v Ce(ju, ko so domačemu moštvu prizadejali težak poraz in se s tem prebili na 3. mesto na prvenstveni lestvici. 2-lige, pa bo po sobotnem g®*' . vse skupaj že veliko bolj JJ I- Celjani so v končnici lanskega prvenstva B-lige na domačem igrišču zlahka premagali novomeško moštvo in se, čeprav je bil njihov klub pred koncem sezone tik pred razsulom in so se med počitnicami okrepili le s Stevico Čekom, poraza niso nadejali, pa tudi sicer Novomeščani na celjskem parketu ponavadi niso bili najuspešnejši. Vendar seje tokrat zasukalo drugače. Novomeščani so Celjane že takoj na začetku presenetili z izjemno disciplinirano obrambo, proti kateri ti ves čas srečanja niso našli odgovora. S tem, da so krkaši onemogočili najboljša celjska strelca Čeka in Darka Jesenška, ki ga je domači trener sredi prvega polčasa nerazumljivo poslal na klop, je razlika začela nezadržno naraščati in po 10 minutah tekme so vodili že s 26:11, ob polčasu je bil izid 57:32, na koncu tekme pa 116:70. Na parket so stopili prav vsi igralci Krkinega moštva, in vsi so tudi za- devali. Razlika se je večala tudi proti koncu srečanja, ko so na igrišče stopili sami mladi igralci. Svojo nalogo pod košem je tokrat izjemno dobro opravil tudi edini novomeški tujec Leon Stipaničev, 15-letni, sedaj že 204 cm visoki in 114 kg težki center Matjaž Smodiš se je tudi zelo dobro držal pod košem, vendar je zaradi neizkušenosti, kije pri njegovih letih popolnoma razumljiva, hitro nabiral osebne napake, a ob vrsti ujetih odbitih žog dosegel tudi 10 točk. Tbčkc za Novo mesto 92 Krko so dosegli: Samar 18, Stipaničev 15, Simon Petrov 12, Smodiš 10, Bajc 14, Vučkovič 24, Vipavec 5, Miha Petrov 2, Novina 11 in Župe-vec 2. Novomeščani so sinoči igrali prvo prvenstveno tekmo na domačem igrišču z Ilirijo, v soboto pa se bodo v Ljubljani pomerili z Ježico. Če po porazu z Žagorjem in po rekordni zmagi nad Celjem še ni mogoče reči, kam sodijo Novomeščani v okviru A- Gorun Vučkovič je na 'XnKjtrirr>‘ bil večino časa tekme M* protinapadi in atraktivno’ ^ rt(t njem (na sliki) spravljali J rob obupa. (Foto: /• V) DOLENJSKI LIST Št. 38 (2406), 21. septembra Ni mi žal človeka, ki mi je ubil očeta!" ti Z ^relnjir iz Gradca, po narodnosti Rom, je 12. maja letos nekaj po lujn °dšel od doma z mamo Olgo, sestro Bernardo in Dušanom iJovičem z jasnim ciljem: ubiti Branka Grahka, ki je pred šestimi leti iVQ fjle8°yega očeta. Zato si je za pas zataknil avtomatsko puško M 70 in ), Q,aiHojnika ter se ogrnil v dežni plašč - vreme je bilo namreč bolj kislo -so se Pred metliški Novoteks, kjer je Grahek čakal svojo ženo °’ kije zaključevala z delom v popoldanski izmeni. ten Ifj tra8ediji smo že pisali, prejšnji okoliščine dejanja, hkrati pa je povedal, da je hotel letos obnoviti hišo i-v. puuu, pivjonji S0(ji^a je na novomeškem okrožnem je05tUvZa^e*° sojenje zoper Pretnarja, ki ^1, ,°z®n um°ra in poskusa umora. V ter so/6 ■ *)'*° zasl*šanih kar nekaj prič ’Wedencc - specialist patologije to 0l e medicine. Čeprav je že kazalo, da ^tiia^VnaVa v ^veb dneh zaključena, je ttj d0L eva Za6°vornica predlagala še ne-ttt(jr»3Z0V ’n zaslišanj, s katerimi se silili le 3Vn' toz'lec ni strinjal, saj bi pomele^ Zav'a^evanje postopka, a glede na log0v niVeSa dejanja je senat večini predaj a®OVornice ugodil, tako da je raz-% Postavljena za nedoločen čas, so-^ilo v U*)a’ da b° v enem mesecu lahko Vse dokaze. ^tlbil ga je jz strahu ^ Sodba jma starej§e koreninei Leta *5to , aa,Tlreč Branko Grahek - šlo naj bi %ta 7° *3° ^°ga - ustrelil Pretnarjevega ^ ,aradi tega je bil Branko obsojen na "Vil)61 zaPora, a je bil po 4 letih in 8 ,c sam 'zPu^en- Po letu in pol prostosti ^i>il (j0Sta' zrtev maščevanja. “Ko sem ’t>e2ai)Ccta> me je zelo pretreslo. Bil sem V"ani. Prav tako moja mama in ses-^ega a.Sem že leta 1991 kupil puško od W °Jaka, vendar ne zato, da bi ubil ''Grad l kar ie najhujše; ves čas, ko je -Ubii t na Prostost'> mi je grozil, da me ^Jje Qr ?so mi govorili tudi drugi Romi, %h ^ svoje namere govoril po Ro-^ll’ Uh’ |Zat0 sem se mora' skrivati pred V, J, 'c m°jega očeta, lahko bi ubil še HljL 0 sem to moral narediti,” je na \ga j Jasn>l 31-letni Pretnar, oče 9-me-^ l"etljjk-*^etne®a otroka, ki je zaposlen ^,roko° Grahek Je d0*5’* 18 strelov v Soji?’ Pljuča, vranico in ledvice, kar je J je ra(j0.takojšnjo smrt, med streljanjem Sila 7 tUd' Brankovo ženo Jožico, ki i va|a 5elov> tako da še vedno ni čisto Suj'. 1Cer pa Janez pravi, da Jožice k‘On' 'n muJe žal, daje zadel tudi Vej3 n' n'č kriva,” je izjavil. Jožica je Voje f1 minut pred 22. uro prišla ven, Ssti • °' običain° čakal mož s fičkom. \ Je.°Pazila ogrnjenega moškega, \ in P°Sum'la- V avto je položila Sinn, e^n'k, se usedla, takrat pa za-% n° bobnenje. Po prvih strelih se Vže °SarT1 pomikati naprej, saj je bil it steSnien ab mogoče mrtev. Pretnar XC,za njim in še nekajkrat ustre-\aj; P.a stekel do sestrinega avta in se Vtr,17" °dPe'jal domov. S2e] r Je v svojem zagovoru pred se-','t gtQ.° Pogosto omenjal strah in Grah-Vkg nle- Že leta 1993 naj bi prišel X l(ernj'm domov in spraševal po Ja-?a ni bilo, naj bi na njegovo ■!\ri| al’ da laže, in ji grozil, da jo Xl.’,cel° sunil jo je, da je padla in JVh,.. cati zdravnika, prišli pa so V toa! Policisti. Ko je prišel Janez do-Vk l2Vedel od mame in sestre, ki ju :,V°lzab. V „ Sam sem zaradi vseh teh groženj NadSrcu in živcih. Dobil sem celo 'VesVanaistern‘ku- Zaradi živčnosti rij. _ece jemal apaurin trikrat na dan. k Mlse asem jih, hkrati pa sem tudi l\ j S nekaj piv, dvakrat po pol deci 1 ^ ali 5 brizgancev,” je pojasnil ki mu je lani zgorela. Nabavil je že material, a je iz strahu pred Grahkom svoje načrte raje opustil. “Če ne bi jaz njega, bi on mene. Moral sem ga ustaviti,” je povedal. Ko se je s sestro, mamo in Dušanom, ki od rojstva živi pri njih, odpravil v Metliko, jim je rekel, da gre samo do enega znanca, po njegovem pripovedovanju za njegove načrte niso vedeli niti domači. Cesto dobro pozna, saj je delal pri Komunali in urejal zelenje tudi okoli Novotek-sa. Cesta je bila razsvetljena, ljudi pa ravno takrat ni bilo zunaj, saj tistih, ki so ob 22. uri končali z delom, še ni bilo, naslednja izmena pa je že prišla v tovarno. Grahkov avto je poznal, saj ga je videval v Metliki, zato je začel streljati takoj, ko ga je zagledal. “Slučajno sem si mislil, da se bo pripeljal, saj nisem vedel, da hodi čakat svojo ženo. Tistega večera sem se zelo slabo počutil, bil sem živčen in strah meje bilo. Nisem mogel več zdržati, to sem moral storiti,” je razložil. Čeprav je na obravnavi rekel, da mu je sicer žal, “a človeka, ki mi je ubil očeta in grozil tudi meni, mi ne more biti žal.” Je umor načrtoval dalj časa? Pretnarje sicer pred preiskovalnim sodnikom takoj po dogodku rekel, da je puško kupil z namenom, da ubije Grahka, vendar je to svojo izjavo prejšnji teden zanikal. In kar je še bolj presenetljivo: že na obravnavi zoper Grahka pred sedmimi leti je Pretnar izjavil, da bo maščeval očeta. To je tudi storil, čeprav je njegova zagovornica zadevo omilila s besedami, da bi, če bi to res hotel storiti, lahko storil že prej, a ni, ker si je življenje že uredil. Po besedah Janeza in njegove sestre se je od streljanja pred sedmimi leti življenje pri Pretnarjevih močno spremenilo. Mama da je postala zelo slaba, apaurini ji ne pomagajo več, samo še injekcije, potrebuje celo psihiatrično pomoč, in je bila že v bolnišnici Ljubljana Polje. Stanje se je še poslabšalo, odkar je bil Grahek na prostosti, to pa naj bi hudo občutil tudi Pretnar. “Če sem v Metliki videl Branka, sem se skril, saj je bil zelo agresiven, celo do domačih se je grdo vedel; pretepal je namreč ženo in otroke,” je zatrdil Janez Pretnar, to pa je Jožica Grahek odločno zanikala. Pretnar je povedal, da mu Grahek sicer ni nikoli grozil v obraz, da pa je to slišal od drugih Romov, katerim naj bi Grahek govoril o svojih namerah. Drugačno zgodbo je povedala Jožica Grahek, po njenih besedah so Pretnarjevi lovili nje in to še od takrat, ko je bil stari Pretnar živ, čeprav jim oni niso nič hoteli. “Moj mož Janezu ni grozil, ni bil grob ne nasilen. Tudi otrok ni mučil,” je odločno povedala 38-letna Jožica, ki tudi po štirih mesecih še kako občuti bolečino, ne le v roki, s katero še vedno ne more delati, pač pa tudi duševno trpi, saj sta z možem gradila hišo, njena 13-in 15-letna fanta pa sta tako izgubila očeta. Vsak trdi svoje Avto je iz Gradca do Metlike vozil 19-letni Dušan, ki pri Janezu ni opazil orožja, med vožnjo pa naj bi molčali, in čeprav niso prej nikoli šli tako zvečer v Metliko, ni nihče vprašal, kam gredo. “Janez je pred Novoteksom rekel, naj ustavim in da se vrne čez 10 minut. Naenkrat sem slišal rafal. Ko se je vrnil k jugu, je povedal, da je ustrelil Grahka,” je pripovedoval. Ko so se vrnili v Gradac, je bilo slišati streljanje. Dušan je povedal, da je streljal samo on, ker mu je mama Olga rekla, naj potroši še ostale naboje. Pred preiskovalnim sodnikom je Janez rekel, da je streljal on sam, vendar sta se na koncu pred senatom Janez in Dušan sporazumela, da sta streljala oba. O kakšnem streljanju Bernarda Pretnar, Janezova sestra, ne ve nič, in ko ji je predsednica senata povedala, da sta Janez in Dušan priznala, da sta oba streljala, je povedala, da sta mogoče v času, ko je šla ona pogledat svojo hčerko. Taje bila v hiši minuto hoda od Pretnarjevih. O kakšnem orožju v hiši pa sploh ni nič vedela. O Grahkovih grožnjah je vedel veliko povedati tudi Dušan: “V Rosalnicah je govoril, da bo najprej vse postrelil, na koncu pa še Janeza, zato se je Janez zelo bal in tudi na tečaj za vozniški izpit se ni več upal.” Je razumel ravnanje? Kot je povedal sodni izvedenec - specialist patologije in sodne medicine, ki je opravil obdukcijo Grahkovega trupla, je bila smrt trenutna in niti prva pomoč ne bi pomagala. Usodna je bilo poškodba vratu, saj je strel presekal hrbtni mozeg, vsi streli pa so bili izstreljeni iz razdalje več kot 1 meter. Sicer pa je bil alkohol v oškodo-vančem in obtoženčevem telesu; Grahek naj bi imel v krvi 1,11 grama na kg alkohola, Pretnar pa 1,36. Senat je ugodil zagovorničinim predlogom, da bi dobili uradne podatke pri policijski postaji Metlika, ali je leta 1993 Grahek res grozil Pretnarjevim, saj Janez zatrjuje, da je bil dogodek prijavljen tudi na policiji. Svoje mnenje bosta povedala še obtoženčev zdravnik iz Metlike in psihiater, saj naj bi Janez doživljal hude duševne stiske in grožnje, prizadelo pa naj bi ga tudi dušeno propadanje matere. Hkrati naj bi bilo do naslednje obravnave tudi jasno, ali je uživanje alkohola in apaurina vplivalo na zmožnost razumevanja pomena Janezovega ravnanja. “Jasno je, daje Pretnar že leta 1989 povedal, da bo maščeval očeta. To je storil čez 6 let, obramba pa hoče dokazati, da jc to storil takrat, ko je bila njegova zmožnost razumeti pomen svojega ravnanja zmanjšana. Se torej lahko vsa huda kazniva dejanja, kot na primer umor ali posilstvo, zgodijo samo takrat, ko je človek neprišteven?” se je za konec vprašal državni tožilec. JANJA GAZVODA Janeza Pretnarja so prijeli še isti dan uro po dogodku, od takrat pa je tudi v priporu. TEŽAVE S CESTAMI Ceste, čigave ste? Jesen, zlasti pa deževje, ki smo mu priče v zadnjih dneh, bosta znova odprla vrsto vprašanj v zvezi z našimi cestami. Težave na prenekateri cesti, ki jih vozniki opažajo skozi vse leto, se še povečajo v zadnji četrtini leta, ko pride do izraza tudi pomanjkljivo vzdrževanje prometnih poti. Eden od problemov je voda ob cesti, ki se nabira za robom vozišča, ker zaradi zamašenih odtokov ne more odteči. Problem sta tudi trava in vejevje, zima pa prinaša s seboj še svoje nevšečnosti, sneg in poledico. Za omenjene zadeve je nekako poklicano Podjetje za redno vzdrževanje in varstvo cest Novo mesto, ki vzdržuje ceste na širšem območju Dolenjske, v Posavju in Beli krajini. Po besedah direktorja Antona Hrastarja podjetje vzdržuje ceste na podlagi pogodb, ki jih sklene z ministrstvom za promet in zveze ter z občinami, odvisno je od tega, za katere ceste gre. Za vzdrževanje magistralnih in regioanlnih cest omenjeno podjetje sklene pogodbo z ministrstvom za promet ih zveze, zato plača to vzdrževanje državni proračun. Teh, državnih cest je na območju omenjenega podjetja 800 km. Za lokalne ceste sklepa podjetje pogodbe z občinami, ki tudi plačajo vzdrževanje lokalk. Podjetje vzdržuje 1.600 km lokalnih cest. Bolj in manj pomembne ceste Večje skrbi so deležne magistralne in regionalne ceste, kar je zaradi gostejšega prometa na njih in njihove siceršnje pomembnosti tudi razumljivo. Tako jih redno kosijo in obsekujejo. Kosijo jih letno štirikrat do petkrat, kolikorkrat je pač potrebno. Cestno podjetje pošlje svoje ko-silne naprave na teren, ko je trava tako visoka, da zakriva svetlobno odbojno telo na obcestni ograji ali smerniku. Cestno podjetje pokosi največkrat približno meter širok pas ob cesti, kar je minimum. Pri obravnavanih vzdrževalnih cestnih delih nastopa več težav. Velik problem je pomanjkanje denarja. Po besedah direktorja Hrastarja podjetje včasih opusti košnjo brežin, to je širšega pasu ob cesti, ker za ta opravila zmanjka denarja. Skoparijo občine in država, tako da so državne in lokalne ceste obkošene in obsekane slabše, kot bi lahko bile, mogoče lahko celo zapišemo, kot bi morale biti. Tudi pri zimskem vzdrževanju ceste delijo na manj in bolj pomembne, od tovrstne razvrstitve pa je odvisno, kako bodo katero cesto vzdrževali pozimi. Po besedah direktorja Hrastarja cestno podjetje pošlje kamione s plugi in posipalnimi napravami najprej na cesti Ljubljana-Obrežje in čez Gorjance. To je ti. prva skupina cest, v drugi pa je večina ostalih na širokem delovnem območju Podjetja za redno vzdrževanje in varstvo cest. Za prvo skupino velja, naj bi jo stalno plužili, kar v praksi pomeni, da mora kamion s plugom na pot, ko je novo-zapadli sneg debel največ 10 cm. Ceste druge skupine gredo plužit, ko je snega 15 cm. V razdelitvi obstaja še tretja skupina cest, v kateri so tiste, kjer ni - povedano najbolj enstavno - avtobusa, tovornjaka za transport mleka in podobnih vozil. Žal je tako, da na ceste tretje skupine pridejo vzdrževalci cestnega podjetja šele potem, ko oskrbijo, kot je treba, oboje pomembnejše ceste. v Se papirnati nered Kar zadeva pokošeni in obsekani pas ob cesti, je njegova širina nemalokrat odvisna tudi od tega, ali je v zvezi s cesto še kaj nedokončanih zemljiškoknjižnih postopkov. Številne ceste, ne le lokalne, pač pa tudi državne, so na zemljišču, ki ga izvajalec, financer ali kdor bi pač moral to stori- ti, ni odkupil od lastnikov. Nedokončanim zemljiškoknjižnim postopkom navkljub vzdrževalci sekajo v zakonsko predpisanem pasu, ta pa je, povedano brez številk, tako širok, da drevje ne zmanjšuje preglednosti in varnosti. Ce zadevo obrnemo, to najbrž tudi pomeni, da v tem pasu lastnik obcestnega zemljišča ni dolžan niti enkrat mahniti s sekiro. Prekletstvo lokalnosti Če je omenjeno cestno podjetje vsaj za silo preskrbljeno s stroji in napravami za košnjo in obsekovanje, pa gleda za nekaj dodatnimi stroji za zimsko vzdrževanje cest. Zlasti za zimsko vzdrževanje ulic v Novem mestu bi potrebovalo še eno specialno delovno vozilo. Gre za napravo, ki stane 200 tisoč mark, kar ni majhen zalogaj, če vemo, da je podjetje lani kupilo že nekaj po več 10 tisoč mark vrednih naprav, ki bodo prvič na terenu v letošnji zimi. Zdi se, da cestno podjetje lahko naredi več, kot dejansko naredi na terenu. Voda v obcestnem kanalu, ki ne bo odtekla zaradi zamašenega kanala, trava, ki sega na asfalt ali veja, ki sega daleč na vozišče - vse to glede na besede direktorja Antona Hrastarja in tudi glede na izjave nekaterih ljudi v ustreznem občinskem sekretariatu v Novem mestu, kaže, da državi in občinam neketere zadeve v zvezi s cestami uhajajo iz rok. Bolj ko je cesta “lokalna”, manj je zanjo državnega in občinskega denarja. Mogoče bi bilo težav z vzdrževanjem manj, če bi ceste gradile samo država in občine, ki tudi plačujejo glavnino vzdrževalnih stroškov. Vendar bi bilo v tem primeru tudi cest verjetno precej manj, kot jih je zdaj. Vemo namreč, da zdaj marsikje nastajajo ceste tako, da prebivalstvo zanje da denar in jih gradi z lastnimi rokami in stroji. MARTIN LUZAR Napovedan boj tobačni industriji Če bi jutri iznašli nov izdelek, zaradi katerega bi letno umrlo 3.500 slovenskih državljanov, bi prav gotovo takoj prepovedali njegovo prodajo in ne bi zahtevali le prepovedi njegovega reklamiranja, kot to za cigarete, ki vsako leto terjajo 3.5000 predčasnih smrti, zahteva Gibanje za sprejem ljudem prijaznega tobačnega zakona. Karkoli že je kajenje, razvada ali potreba, pa je od proizvodnje cigaret odvisna velika tobačna industrija, ki v želji, da proizvodnjo obdrži na istem nivoju ali jo še poveča, namenja velike vsote denarja za reklamiranje svojih izdelkov, saj potrebuje nove porabnike, da bi nadomestili tiste, ki so umrli ali pa so se kajenju odpovedali. In razlogov za opustitev kajenja je več, dovolj zgovoren pa je podatek, da na svetu vsakih 13 sekund umre človek zaradi kajenja in bolezni, povezanih s kajenjem. Tudi statistika v Sloveniji je zaskrbljujoča. Vsak deseti otrok prižge svojo prvo cigareto pred 10. letom starosti. Pri 15. letih redno kadi vsak peti mladostnik, pri 17. letih pa že vsak tretji! Od 100 otrok, ki si prižgo prvo cigareto, jih namreč kar 80prižge še drugo in za njo vse naslednje. V Sloveniji po ocenah strokovnjakov kadi približno 35 odstotkov moških in 23 odstotkov žensk. V letošnjem letu se nam obeta zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, Gibanje za sprejem ljudem prijaznega tobačnega zakona pa se zavzema za popolno prepoved reklamiranja in predstavljanja tobačnih izdelkov vključno s sponzoriranjem športnih in kulturnih prireditev. Zavzemajo se za prepoved reklamiranja tobačnih znamk na netobačnih izdelkih, za prepoved kajenja v javnih prostorih in na delovnem mestu, prepoved prodaje tobačnih izdelkov mladoletnim osebah ter usmeritev prodaje v za to namenjene trgovine. Tobačna tovarna naj bi na vsak zavojček cigaret natisnila opozorilo glede zdravstvenega tveganja zaradi kajenja ter vsebnost katrana in nikotina. Zavzemajo se za omejitev vsebnosti škodljivih sestavin v cigaretah in ustanovitev sklada za promocijo zdravja, ki bo zagotavljal sredstva za zdravstvene kampanje ter za sponzoriranje športnih in umetni-ško-kulturnih prireditev. Pa še nekaj podatkov, ki kažejo negativne posledice tobaka. Cigareta ima na vesti večino pljučnih rakov, sokriva je za rakava obolenja v ustih, grlu, požiralniku, mehurju in celo na materničnem vratu, tako ali drugača pa botruje tretjini smrti za rakom. Zvest spremljevalec cigaret je alkohol, ta povezava pa tveganje za rakom še povečuje. Po izsledkih strokovnjakov en odvržen cigaretni ogorek okuži 40 litrov pitne vode, nepravilno odvrženi ogorki pa so glavni povzročitelji gozdnih požarov. Zato je odločitev kadilcev, da opustijo kajenje, med najpomembnejšimi v njihovem življenju. TANJA GAZVODA 7&\\ KLUBS' •V ZA BOLJŠO ŠOLO m Šolanje naj bo pravica vseh otrok Klub staršev za boljšo šolo obstaja že 5 let, njegov namen pa je, da starši začutijo moč, pravice in dolžnosti za svojega otroka, ki obiskuje šolo. Potem, ko je klub zaradi premajhne zavzetosti staršev že skoraj nehal delovati, pa so bile letošnje stiske mladih ob prehodu na visoko šolo povod za njegovo ponovno oživitev. K temu so starše spodbudile različne nepravilnosti in napake v šolstvu, ki so se razvile v prave afere. Še vedno je najbolj sveža porazna or- 3 tednih namerava klub organizirati javno ganizacija vpisa na univerzo, ko je nekaj tisoč srednješolcev, ki so se želeli vpisati na visoko šolo, izvedelo, da to ni mogoče. Sicer pa je (kakor za koga, seveda) dovolj očiten znak za razne nepravilnosti in nezadovoljstva število pritožb s strani dijakov in njihovih staršev. Številke so zgovorne Na komisije za pritožbe je na ljubljanski univerzi v tem času prispelo 1.009 pritožb, od tega sojih pozitivno rešili 138. V teh primerih je napake zakrivil računalniški sistem ali kandidati, ki so napačno ali nenatančno navedli nekatere podatke. Vsi ti bodo uvrščeni na izbrane šole z omejenim vpisom, če so za to zbrali vsaj toliko točk kot zadnjeuvrščeni. Med zavrnjenimi pritožbami pa je približno četrtina takih kandidatov, ki bi morda po doseženih točkah prišli na izbrano fakulteto, toda v predpisanem roku niso predložili spričeval ali pa jih niso sodno overili pri notarju, zato so sedaj na istem kot tisti, ki se niso uvrstili na izbrano šolo. Poglejmo še stanje na mariborski univerzi. Tam so dobili 376 pritožb, tako kot ljubljanska univerza, večinoma zato, ker se kandidati niso našli na nobenem seznamu ali ker so zahtevali obrazložitev. Ugodili so 150 pritožbam kandidatov, ki so zbrali dovolj točk, vendar so bili zavrnjeni zaradi napak v računalniškem sistemu. Kaj to pomeni? Če pogledamo s strani univerze, to ni nič hudega, saj imajo vsi kandidati, ki se do sedaj še niso uvrstili na vpisne sezname (pa so seveda pravočasno Razveljavitev vpisa na univerzo Klub staršev za boljšo šolo opozarja na vse te nepravilnosti in nezadovoljstvo staršev in dijakov. Po začetnem prepričanju, da bo vnovična uvedba mature omogočila želeni vpis vsem, ki jo bodo uspešno opravili, je bila izvedba vpisa na visoke šole katastrofalna. Dr. Marja Strojin, ki je predsednica kluba, je rekla: "Država je na tem izpitu pogrnila in si zaslužila trikratni cvek.” V klubu terjajo ugotovitev poimenske odgovornosti za napake, manj stroge vpisne pogoje in podatke o številu fiktivnih vpisov na univerzo. Ker se je zgodilo preveč napak tako s stran' univerze kot tudi s strani ministrstva za šolstvo, pozivajo k razveljavitvi vpisa na visokošolski študij. Celotni generaciji, kije uspešno opravila maturo ali zaključni izpit, bi morali omogočiti vpis na želeno fakulteto in počakati na naravno selekcijo. Člani Kluba staršev za boljšo šolo so tudi odločno protestirali proti odpisovanju tistih preteklih generacij, s katerimi univerza rešuje pomanjkanje vpisnih mest. Druge države podobne težave rešujejo s čakalnimi vrstami ali novimi razpisanimi mesti. V tribuno, na kateri bodo starši lahko povedali vse probleme in “svoje zgodbe” z letošnjimi nesrečnimi vpisi. Vseh svojih pozivov in predlogov pa predstavniki kluba niso mogli sporočiti ministru za šolstvo dr. Slavku Gabru osebno, ker se tiskovne konference ni udeležil, prišel pa ni niti kak drug predstavnik ministrstva, kar se lahko razume tako lai drugače. denta in so zato ob kopico ugodnosti, na primer nimajo pravica do bivanja v študentskih domovih, do prehrane z boni...To pa seveda pomeni, da kdor nima dovolj bogatih staršev in sorodnikov, ki so ga v času šolanja pripravljeni in zmožni vzdrževati, ne more študirati, pa če bi to še tako želel. Upravičeno je torej vprašanje, ali šolanje ostaja pravica ali postaja privilegij nekaterih. Šolanje - pravica ali privilegij? S predlogom o prostem vpisu se je na novinarski konferenci strinjal tudi Jožko Rutar iz Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, ki je opozoril predvsem na to, da univerza iz leta v leto povečuje (namenoma, seveda, saj s tem služi mastne denarce) število razpisanih mest za izredni študij, rednih mest pa je premalo. Samo lani se je izredni vpis na univerzo povečal za 43 odstotkov. Na Ekonomski fakulteti v Ljubljani na primer tako študira 2.000 izrednih in samo 600 rednih študentov. Študij pa izredne študente stane 2.000 do 3.000 mark na leto, čeprav se sprašujemo zakaj. Glede ostalih zadev so namreč izenačeni z rednimi študenti - hodijo na redna predavanja in izpite, kar pomeni, da zanje profesorji nimajo posebnih terminov, in tudi fakultete nimajo težav z organiziranjem dodatnih prostorov, saj predavanja poslušajo z rednimi študenti. Sicer pa so v slabšem položaju: nimajo statusa štu- Otroci - naše največje bogastvo? Zastrašujoč je podatek, da vsako leto izgubimo 4.000 nadarjenih otrok, ker se neustrezno vpišejo. Zaradi takšnih nesmiselnih vpisov je izgubljena vsaka tretja generacija otrok! Vsi ti mladi, za katere se na visokih šolah ne najde prostor, so državi očitno v napoto. Kako sploh lahko kdo trdi, da je otrok preveč? Kvečjemu jih je premalo. Samo poglejmo v statistiko, kako številne so slovenske družine in se spomnimo na pogosta razpravljanja o tem, da Slovenci kot narod izumiramo! Na tiskovni konferenci pa so opozorili še na dva problema - na prezgodnji začetek pouka za srednješolce (ob 7. uri) in nerazumljivo egoistično ravnanje države, ki staršem jemlje pravico pri sprejemanju zakonodaje. Če starši kot del civilne družbe zahtevajo boljše razmere za vzgojo in izobraževanje svojih otrok, jih je država dolžna upoštevati. Očitki šolskih oblasti, da so njihove pripombe preveč čustvene in nestrokovne, ne držijo. Starši in šola so enakopravni partnerji, zato ne bi smelo biti šole brez sveta staršev, čeprav ti ponavadi “stopijo v akcijo” šele, ko je res nujno. Potrebna bi bila tudi sistemska povezava staršev in učiteljev, vendar niti v novi šolski zakonodaji ni predvidena. V bodoče bo menda prišlo tudi do krčenja obsega učnih pr0 gramov v osnovnih šolah. Upajmo, da bolje, saj so žal pogosti primeri, ko otto celo v višjih razredih - če verjamete ah a - ne zna brati. ,• Vse to so verjetno (med drugim) |u razlogi, da imamo menda najslabšo iz°^ brazbeno strukturo v Evropi in da h0®0 prihodnosti sami pokrivali le bolj ne. ficirana delovna mesta, za zahtevnejša p bomo “uvažali” tujce. Pa za konec se e strašen podatek: 20 odstotkov sl°v^nS^_ generacij ne konča več osnovne šole. gwnwiawij lic- MMU-Cl --- v. rajni čas je torej, da se neha(mo) spra^. vati: “Čigavi so otroci? So last starš^ ‘ države?” Lastnik namreč ponavadi skr i svoje imetje. Odgovornost za otroke p deljiva. LIDIJA MURN IMA SENČNI STRANI oddali prvo prijavo), možnost, da se na prosta mesta na fakultetah, umetniških akademijah in visokih strokovnih šolah (ki jih je menda še 4.000 za redni in 3.500 ža izredni študij) vpišejo s tretjd prijavo. Zanjo bodo po 15. septembru v knjigarnah na voljo posebni obrazci, kijih bo na željeni šoli potrebno oddati do 1. oktobra. Po izteku tretje prijave pa bo še možnost naknadnega vpisa. Torej vse lepo in prav. Če pa pogledamo s strani dijakov, so stvari drugačne. Res, da imajo ti še nekaj možnosti, da v jeseni nadaljujejo šolanje, toda na katerih fakultetah? O tem zgovorno priča podatek, da si bo kar 1.201 maturant ali 18,7 odstotka vseh moralo poiskati prostor le še med manj zanimivimi preostalimi programi. Mnogi med njimi pa so bili v srednji šoli prav dobri in so tudi maturo opravili s solidnim uspehom. Vse več je torej takih, ki se ne morejo vpisati na že-ljeno fakulteto, zato se zaradi statusa vpišejo začasno na kakšno drugo. V glavnem ne z namenom - študirati. Sicer pa vsi vemo, kako pomembno je v življenju opravljati poklic, ki te veseli in v katerem si srečen. Zavrženi psi o zavrženosti človeka Pogosto se za drobnimi, vsakdanjimi stvarmi in dogodki skrivajo velike in pomembne reči, le videti jih ne znamo, ne slišimo jih ali pa nočemo prisluhniti njihovi govorici, ker nam sporoča neprijetno resnico o nas samih. Ena takih slovenskih vsakdanjosti so zavržene in potepene živali, predvsem mačke in psi, ki so se jih njihovi lastniki naveličali in jih zavrgli kot nič več uporabne in zanimive reči. plaz. Če ji je javno mnenje, kot so ga ustvarila množična občila, kratek čas stalo ob Res, nič posebnega niso ti kosmatinci, prej ali slej jih pobere kakšno usmiljene srce, naravni konec ali pa zanje poskrbijo s strelom ali injekcijo. Marsikaj v življenju tako izvržemo in potem tiho izgine, zaradi tega pa se menda razburjajo le preobčutljivi ljudje. Toda pogled v ozadje temu dogajanju razkriva pretresljivo in za nas hudo žalostno resnico, da smo ujetniki tragične potrošne etike, ki nas neusmiljeno razčlo-večuje. Od zavrženih psov k opozorilu o nevarnosti razčlovečenja nas vodi v svoji najnovejši knjigi Balade zavrženih Anej Sam, ki je v svoj kritični premislek vnesel veliko človečnosti, sočutja in moralne občutljivosti, a tudi poguma, saj se bo s svojim pisanjem nedvomno zameril nekaterim in bo morda celo moral užiti grenke sadove maščevalnosti. Knjiga je vsekakor vredna, da si jo nekoliko bolj ogledamo. Anej Sam, publicist, ki po razpadu Jugoslavije živi v Sloveniji, je pisanje v svoji najnovejši knjigi zgradil okoli “pasje matere” Milene Močivnik, ki je pred dvema letoma postala ena najbolj znanih Slovenk (v tekmovanju za Slovenko leto je celo zasedla drugo mesto za redovnico s. Vido). Iz anonimnosti, v kateri je živela desetletja, so jo dvignila množična občila. Veliko navdušenega pisanja je bilo mogoče prebrati v časopisih in revijah o ženski, ki na svojem posestvu skrbi za množico zavrženih psov in mačk, stekle so tudi akcije zbiranja pomoči za Milenine zavržene pse, v svetlobi novovstale medijske zvezde pa so se hiteli kazat nekateri “ljubitelji živali”. Bralci so si brisali solze nad ubogimi zavrženimi štirinožci, mnogi pa so se olajšano oddahnili, češ nekdo pa le poskrbi za živali, ki smo se jih znebili. Medijskemu sijaju pa je kmalu sledil preobrat in nad gospo Močivnikovo se je usul strahoten uničujoč strani in ji je morda za nekaj časa olajšalo boj za štirinožne varovance (težave je imela s krajani in občinskimi inšpekcijami), pa se je potem precej odvrnilo od nje, ponovno predvsem po zaslugi javnih občil. “Pasja mati” je bila deležna sumov, da se ukvarja s prostitucijo in mamili, njen azil za živali pa naj bi bil le varovalna zavesa za nečedno početje. V najblažji obliki je dobrosrčna ženska v očeh javnosti postala vsaj čudakinja. Morala se je preseliti v drug kraj, a nekaj psov soji vseeno pobili. Maja letos se je ponovno selila v Bistro pri Vrhniki, kjer zdaj živi s kakimi 180 psi, njena usoda kot tudi usoda njenega pasjega zavetišča pa je negotova. Anej Sam je vprašanje zavrženih psov najprej osvetlil v sklopu razmisleka o odnosu med človekom in psom nasploh. Vsaj 12 tisoč let staro zvezo vidi kot “dogovor”, ki se ga pes zvesto drži, človek pa ga stalno krši. Z industrializacijo in urbanizacijo sodobnega sveta psi izgubljajo svoj nekdanji pomen, pridobivajo pa novega. Druženje človeka in psa je za prvega lahko še vedno zelo koristno s sociološko-psihološ-kega vidika, kar dokazujejo številne znanstvene raziskave. Avtor temu dodaja še filozofski premislek, po katerem je pes kot bitje, ki je ohranilo mnoge prvotne reflekse in s katerim je mogoče vzpostaviti močan odnos, lahko vez z večnimi danostmi univerzuma in tako upočasnjuje robotizacijo človeka. “Trenutek, ko človek te vezi pretrga, bo zaznamovan kot trenutek, ko je človek uničil človeka,” pravi avtor. Komercializacija sveta, potrošniška miselnost, gledanje na življenje kot podjetje, ki naj posluje uspešno in prinaša profit, je človeka oddaljilo od narave in res- ničnega življenja, posledice pa svoji koži tudi psi, ki so postali lc up reči ki jo imaš nekaj časa, Itčaš, pa jo kar odvrzeš. Pisec v > « aSjih nju knjige zapiše nekaj resničnih ” Jjo pripovedi, ki pretresljivo ilustriraj zapuščenih psov, nato pa temeljito . ^ primer Milene Močivnik. Ta del J ^. zveni še posebno slabo za slovens ^ narstvo. Novinarji so bili tisti, 1 ^ ,U()i čivnikovo dvignili iz anonimnos \ potunkali v umazano godljo z laz pri' migovanji, ki po avtorjevem mn -^jti Ua hajajo od ljudi, ki so se hoteli ok?r jivr račun zbiranja prispevkov za zavrz jS|e-li. Avtor dogajanje pojasnjuje s P^Q trikom o moči javne besede in izre *** nSKc ličnim pogledom na stanje v s os zg0dil novinarstvu. “V novinarstvu se.J j^ar- novinarstvu, v novinaisi*“ -u]cva‘ tragičen paradoks; tisti, ki se z np novi' jajo, ga ne jemljejo več resno (. jj, in norn io Aornmrm noclzGnOflO ^ . —o narji je ogromno neskončno pa, » zastrašujoče nemoralnih liu . ^asopistia berejo časopise, ga upoštevajo t ^ poSa' beseda še zmeraj vpliva na.llS.°vjelcate(l meznika in družbe),” je zapisu ■ trosl' časopisi oziroma novinarji nam® sta*n<^ jo laži in polresnice, proti laži, ^n« n‘a-ponavlja, pa je posameznik ne gfalcl se še tako brani s pojasnjevanj®^^ jru-pač zmeraj verjamejo malo eni, jnol3*! gi strani, in če ena stran napiše P^K verje11 ornim, in v,v^ c-no jiiun • * j 'ilCl J druga pa čisto resnico, bodo m nečemu, kar je vmes. “Spoznanju, (UJi jutri v časopisu o sebi prekcr® to J najbolj peklenske, človeka P,a^icj,” praV konec svobode in življenja v res ^ poSa Anej Sam. Laž pa ni pogubna stfUkt0r meznika, ampak razkraja sam .V** družbe. zne. pitiuD i Knjiga Aneja Sama pozorne ^0vi l ponuja ob zapisanem še PrecCi0 premišljanje, mnoge bo prepr0 ^ i-------j—j~’.....'o • nekatere razjezila, upamo P ’ f nrli 7r#»cnila in \/ nrphllflila OO . \ Iji^J tudi zresnila in v prebudila ob ^ )3vnih vrsticah, glasi: K1AR, LIVd ’ 0DRA> O KO 5 TRABAKULA, v,;R0L°, DEJA MUSIČ, ITAKA, ISIN, ABar’ IND’ TLA> ROMANA, INA, NI, KAFAi; POKROV, MATAMATE, RASK, arUlil,alta. Ve^ne bo nikdar posvetil preveč skrbi negi ie msli ln besede. JOŽE RAMOVŠ 'Tfov ^ razo^etie božjega življenja . ' CARL G. JUNG se ne ohranja s silo, temveč spozitiv-®nacionalnimi odnosi v skupnosti. £: ZORAN DINDIČ razvoi 8re v zl° smer> v racionaliza-tQ2^nc!ter'a^n‘b ‘n človeških zmogljivosti, v hrib ^nje, v velikanske produkcijske me-hdirf>e’-V ^a,er‘b individualnost propada. ^ Atonalna. PAUL PARIN tistiL>VJna so kosti in prah, ljubezen ter duh * ™ so nevidno med nami. IVAN MRAK DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST VRSTA KONJSKEGA TEKA NOGOMETNI STADION PORTA STOLARSKA DELAVNICA GROBO ZMLETA PŠENICA, KOPANKA SAMOZADO- VOLJEVANJE SPOLNEGA NAGONA VRSTA ZAVARO- VANJA IME PESNIKA AŠKERCA NAPRAVA ZA DROBLJENJE ZRNJA DOLENJSKI LIST DOLENJSKI UST VRSTA GLEDALIŠKE IGRE PAZNIK, KI SKRBI ZA RED TENKA MREŽASTA TKANINA KRAT. ZA NOV TESTAMENT PRELAZ NA VELEBITU ZIMSKO PREVOZNO SREDSTVO KISEL OKUS, VONJ ROMUNSKI PISATELJ (MIRCEA, 1907-19B6) MLADOSTNA DOBA SLOVENSKI ZGODOVINAR (JOSIP, 18B4-1978) BABILONSKI BOG, STVARNIK ČLOVEKA IN ZEMLJE ZVER IZ DRUŽINE MAČK GOROVJE NA KRIMU NAJSTA REJŠA PLAST ZEMLJE LOČINA IME ITALIJAN. POLITIKA MORA SUMERSKA BOGINJA ITALIJANSKA TISKOVNA AGENCIJA TONE SVETINA AVTOR: UDIR PALESTINSKO OSVOBODILNO GIBANJE JAPONSKI DROBIŽ RIM. DRŽAVNIK, (130-84 PRED N.S.) STARA MERA ZA DELO PRITOK RENA V ŠVICI NASLOVLJENEC, PREJEMNIK POŠTE OSEBNI ZAIMEK DEL KOČEVSKEGA VIŠAVJA STARO- JUDOVSKI KRALJ TVA IN KLUBE £ lokom streljajo Hidi Dolenjci VejdeR°strelstv° je šport, ki ima korenine v jev,,, el tisoč let stari tradiciji lovcev in bo-loka 0V’ Britanska enciklopedija pa izum v<)ju Poslavlja ob bok odkritju ognja in raz-'lrelsr°VOra' Tudi tradicija športnega loko- Ijskem in tarčnem lokostrelstvu pa skrbi sam lokostrelski klub, ki načrtuje tudi projekt lokostrelstva v osnovnih šolah, kjer bodo streljanje z lokom učencem najprej predstavili in, če bo dovolj zanimanja, tudi vodili lokostrelske krožke. Seveda tudi pri lokostrelstvu ne gre brez pokroviteljev. Poleg Krke Zdravilišč novomeškim lokostrelcem največ pomagajo Krka, Adrija Caravan, Vi-talis, Mizarstvo llar, Športna trgovina Rojal in trgovina Bing Bang, Computronic, LE kotj VaJe na Dolenjskem precej starejša, SkiCr leta 1991 ustanovljeni Lokostrel- %jaijPurtnim lokostrelstvom so se prej uk-HoVaiiPrec*vsem taborniki, ki so pogosto tekni (jji' vJ°kostrelstvu, saj je bilo tudi sestav-e ko jim pri delu veliko pomagata ,8° Sluga in Drago Peterlin. ^VaV"1, ko so ustanovili klub, so na-gledcn-' razv'iat‘ vsc zvrsti lokostrelstva; Cerje to,.da za razHko od Združenih držav Soe- kier l°v'1 lokom več kot 20 mili-111 kot ifVc.ev’ Pr'nas l°v z lokom ni dovoljen, l^šlti | aze> tudi še kmalu ne bo, pa novo-Nti ^ ostrelci vadijo in tekmujejo v strel-^'dimenzionalne živalske tarče, s S, 1^'^kušajo kar najbolj ponazoriti pravi Cij0 3 tu živali, če je lovec glasen, ne j So k°strelski klub Novo mesto danes šte-%aiQan°v in ima 30 tekmovalcev, ki naciji p y Vseh disciplinah, v katerih v Slo-■Hr0t,riPravljajo tekmovanja. Poleg lovskc-Sb Sc i.e izmed disciplin poljskega loko-HgQa Pfi Novomeščanih hitro uveljavil %g|e an* krog (arrowhead), kjer so tarče sVki ’ P^obue kot pri tarčnem lokostrel-:vLSe so se ga resneje lotili šele letos, ko Nje ^g^ških Toplicah pripravili tekmo-• krogov. Uporabljajo vse vrste \ 2 Jn'l) lokov, tako goli lok za instiktivni ni s škripci in je streljanje z njimi najlažje in najnatančnejše. Največji klubski uspehi so: 3. mesto Sama Šenice v tekmovanju za pokal Alpinum v Bohinju in njegovo 4. mesto na tekmi Slovenskega pokala v Mokricah ter dve prvi mesti Martina Fabjana in zmaga Tomaža Hodnika na tekmah za Cama pokal v streljanju na 3-D tarče v instinktivnem slogu. Novomeški lokostrelci že vse od svojih začetkov dobro sodelujejo s Krkinimi Zdravilišči, za katera pripravljajo demonstracijsko streljanje in lokostrelske tečaje, saj je Samo Šenica učitelj, Tomaž Hodnik, Roman Šimic in Martin Fabjan pa so vaditelji lokostrelstva. Discipline olimpijskega programa oziroma discipline tarčnega lokostrelstva F1TA programa vadijo na strelišču v Dolenjskih Toplicah, na Bazi 20 imajo progo za arrow-head - podobno progo je v Družinski vasi postavil tudi lastnik gostišča Domen - pripravljajo pa še eno strelišče v Šmarjeških Toplicah. Za vadbo in tekmovanja v streljanju na 3-D živalske tarče skrbi sekcija ljubiteljev lova z lokom, za vadbo in tekmovanja v po- ZDRAVNIK RAZLAGA Tehnika, Jaka 2000, RVR Trebnje - Trgovina Pleskar, trgovina Eukaliptus, Miška, d.0.0., trgovina Podgorje, Radio Sraka, zavarovalnica Triglav in Pizzerija Ravbar iz Straže. V prihodnje nameravajo še več časa posvetiti predvsem tekmovalnemu lokostrelstvu in delu z mladimi, saj bi se radi postavili ob bok najboljšim slovenskim lokostrelcem, ki nekateri sodijo v sam svetovni vrh. IGOR VIDMAR JCm: Cr'lnimi napravami in stabilizatorji Nl t j dvojno ukrivljen lok za olimpijski udi compound loke, ki so opremlje- Prim. mr. sc. TATJANA GAZVODA, dr. med. Sladkorna bolezen (4) Prehrana sladkornega bolnika Osnova zdravljenja sladkorne bolezni je dieta ali posebej predpisana prehrana. Le ta se prav nič ne razlikuje od zdrave uravnotežene prehrane zdravega človeka. Sladkorni bolnik mora strogo upoštevati predpise varovalne prehrane, zdravi pa lahko občasno od nje odstopajo. Pogosto odstopanje od osnovnih načel zdrave prehrane pa ima lahko tudi pri zdravem človeku škodljive posledice. Cilj in namen zdravljenja sladkorne bolezni s posebno predpisano prehrano je normalizacija presnove pri bolniku. S tem preprečimo ali vsaj odložimo razvoj komplikacij, bolnik se dobro počuti, ostane delovno sposoben in aktiven. Ogljikovi hidrati Diabetiki živil, ki vsebujejo veliko koncentriranih sladkorjev (sladkor, med, marmelada), ne smejo uživati. Druga živila, ki vsebujejo sladkorje, pa lahko uživajo le v omejenih količinah. Živila, ki vsebujejo sestavljene ogljikove hidrate (žitarice, stročnice, krompir), so bolj priporočljiva v prehrani diabetika. Sicer se sestavljeni ogljikovi hidrati med presnovo razgradijo do glukoze. Vendar traja prebava dalj časa, glukoza se počasneje vsrkava in je zato porast glukoze v krvi manjši in počasnejši. Poleg tega pa vsebuje hrana rastlinskega izvora tudi neprebavljive ogljikove hidrate - vlaknine ali balastne snovi. Te se v prebavilih ne razgrade, vežejo pa veliko vode in nabreknejo. Prav ta nabrekla masa pa upočasni praznjenje želodca, v tankem črevesu pa upočasni vsrkavanje hranljivih snovi, predvsem glukouze v kri ter s tem znižuje porast glukoze v krvi. Vlaknine vežejo tudi žolčne kisline, da ne prehajajo v kri (zniževanje holesterola!) in zadržujejo minerale in vitamine iz hrane. Ugodno vplivajo na gibanje prebavnega trakta, zato je čas prehajanja hrane skozi prebavila krajši in iztrebljanje olajšano. Zaradi ugodnih učinkov naj bi bilo v prehrani diabetikov čim več vlaknin različnega izvora (iz žitaric, stročnic, sadja in zelenjave)! Beljakovine Vsebujejo jih živila živalskega izvora (meso, sir, jajca, perutnina, drobovina, ribe), v manjših količinah pa tudi živila rastlinskega izvora. Beljakovine živalskega izvora so kvalitetnejše in se bolje izkoristijo kot rastlinske. Izjema so beljakovine soje, ki so polnovredne. Maščobe Maščobna živila se med seboj razlikujejo po kakovosti maščob. Maščobe živalskega izvora (svinjska mast, skrita maščoba v mesu in mleku) vsebujejo več nasičenih maščobnih kislin, ki pospešujejo aterosklerozo. Nekatere maščobe rastlinskega izvora pa vsebujejo več lažje prebavljivih (nenasičenih) maščobnih kislin, ki aterosklerozo zavirajo. Pomanjkanje insulina pri sladkornih bolnikih povzroča tudi motnje v presnovi maščob, zato naj bi jih bilo v prehrani čim manj. . .. . , 1 (Se nadaljuje) ID RDI (praktični K praktični KRIŽ praktični . praktični > Zdravilne hruške V jeseni, ki je za mnoge najlepši, zagotovo pa najbogatejši letni čas, ki nas obdari s številnimi sadovi narave, lahko vsaj del tega naravnega bogastva uporabite tudi za svoje zdravje. Tokrat nekaj nasvetov o zdravljenju s hruškami, katerih hranilna vrednost je večja kot hranilna vrednost jabolk. Kadar vas “dajejo živci”, pojejte trikrat na dan eno do dve sveži hruški. Ce imate težave z ledvicami in nočnim mokrenjem, popijte trikrat na dan po eno skodelico čaja iz mladih hruškovih listov in brstov. Proti kroničnemu zaprtju jejte zjutraj na tešče uležane hruške, proti driski pa pomaga sok iz svežih zrelih hrušk ali pire iz olupljenih hrušk. Toda pazite: če jeste zjutraj na tešče premalo zrele hruške, dobite zaprtje. Če pa po obrokih jeste popolnoma zrele hruške, je učinek ravno nasproten. Proti napenjanju jejte trikrat na dan pred jedjo hruškov kompot. In še kura za pomlajevanje, ki naj traja mesec in pol: v mešalniku zmeljite hruško, grozd in pet mandljevih jedrc ter zmes jejte po malem med glavnimi obroki. n Brstični ohrovt s sirom Za 2 osebi potrebujemo: 40 dag brstičnega ohrovta, sol, 12 dag kuhane prekajene svinine, 2 stroka česna, surovo maslo, sveže zmlet poper, 8 dag naribanega ementalskega sira, bele drobtine. Brstičnemu ohrovtu odstranimo uvele zunanje listke in glavice operemo v hladni vodi. Potem jih v veliko slane vode skuhamo skoraj do mehkega. Dobro jih odcedimo. Prekajeno svinino narežemo na tanke rezance. Česen olupimo in zelo drobno sesekljamo. Ponev namažemo s surovim maslom in stresemo vanjo pripravljen brstični ohrovt. Potresemo s česnom ter posolimo in popopramo. Primešamo nariban sir in prekajeno svinino, vse skupaj potresemo s kosmi surovega masla in z drobtinami ter ponev potisnemo v razgreto pečico. Pečemo toliko časa, da sir svetlo porjavi. Takoj ponudimo. Poleg ponudimo dober domači kruh ali pa kot nevsakdanjo prilogo k pečenki ali k mesu na žaru. Po pen javka na fasadi? Popenjavke so ponekod zelo priljubljene okrasne rastline. Spomnim samo na stare škotske ali irske gradove pa obmorske vile, ki jim vzpenjajoče vinike glicinije ali horten-zije dajejo poseben skrivnosten čar. Tudi pri nas je moč videti s popenjavko preraščeno pročelje hiše, vendar so mnenja o koristnosti takega okrasa deljena. O lepoti nihče ne dvomi, ostajajo pa pomisleki o vplivu vzpenjajočih se rastlin na zidove in njihovo gradbeno obstojnost. Vsekakor rastline zadržujejo vlago, ki utegne biti škodljiva, v njih se lahko zaredijo tudi različni škodljivci in rastlinske bolezni. Lepota te nevšečnosti odtehta, zlasti če je izbrana primerna rastlina in če je prav oskrbovana. Uveljavljene so predvsem naslednje popenjavke: bršljan, bela dresen, vzpenjava hortenzija, glicinija, sroboti, kosteličevje, jasminova troba, vrtnice popenjavke in vinika ali divja trta, ki je pri nas zelo v čislih, saj uspeva na soncu in v senci ter se lahko oprijemlje tudi sodobnih gladkih fasad. Za ozelenitev pustih sivih betonskih silosov na kmetiji je vinika idealna. Cmš Varčevanje s toplo vodo Za pripravo tople vode rabimo kar 10 do 15 odst. celotne rabe energije v gospodinjstvu, zato je varčevanje s toplo vodo smotrno in lahko pomeni lep prihranek. Poleg varčevanja z energijo ne smemo zanemariti tudi varčevanja s čisto pitno vodo, katere zaloge so čedalje manjše. Z vzdrževanjem vodovodnih naprav in napeljav lahko prihranimo prenekateri liter tople ali hladne vode, zato redno skrbimo, da vodovodne pipe tesnijo in straniščni splakovalniki ne puščajo. Enostavno in učinkovito lahko varčujemo z vodo tudi s spreminjanjem svojih življenjskih navad. Med posameznimi opravili, kot so pomivanje posode, pranje ali umivanje zapirajmo vodo. S sprotnim zapiranjem vode med posameznimi opravili lahko prihranimo veliko vode. Pri umivanju zob lahko medtem, ko si ščetkamo zobe, odteče nekajkrat toliko vode, kot je potrebujemo za umivanje. Namesto kopanja se raje prhajmo, saj pri tem porabimo trikrat manj vode in s tem manj energije, potrebno za segrevanje. fogeiteIMfl&t a gigDgit#^] A KNJIŽNA POLICA dogodki v slik[in besed NEOGOTSKA MONŠTRANCA - Med predmeti, potrebnimi za bogoslužje, je bila vedno največja skrb posvečena monštranci. Mojstri pasarji so jo oblikovali iz plemenitih materialov v skladju z modnimi stili in svojimi sposobnostmi. Takšno skrb kaže tudi prelepa neogotska monštranca na fotografiji, ki odlično izraža likovne kvalitete druge polovice 19. stoletja in odlično pasarsko znanje pri oblikovanju drobnih dekorativnih detajlov. Monštranca je iz župne cerkve sv. Janeza Evangelista na Sinjem Vrhu. (Pripravila: Marinka Dražumerič iz ZVNKD Novo mesto) Prijatelji slabih in mastnih jedi - Podgorci so naj veči prijatelji prav slabih in mastnih jedi. Tudi imajo navado, kedarvkrčmi dobe posebno mastne svinjine, da si salo odrežejo in pomedejo v torbe, da ga porabijo doma za zabel, kajti sami dostikrat brez nje životarijo. Ciganiada - Cigani prodali krčmarju konja, plačati se imel šele pozneje. Na račun hodili pit in jest, ali boje se, da jih krčmarjevi ne otrujejo in se tako znebe dolga, silijo gospodinjo, da mora vsako jed in pijačo, ktero jim prinese naj pred sama pokusiti, potem še le upajo se jesti. Vprežen in nategnjen duh - Sistem je obložiti plačnike tako z delom da se ne morejo z nobeno drugo rečjo resno pečati ali resnično razveseljevati. Duh vedno uprežen in nategnjen, izgubi ogenj, zamah, srčnost, voljnost in vso svobodo. Tistim, ki so po naravi ali odreji že servilni in brezmiselni, ni treba se ve toliko posla nalagati. Tako je zgol nemogoče, da se razvije v tem stanu kaj svojih misli in viših idej. Razun aktov bere velika večina le kake novine in zmatra sčasoma njihove tendencije, oslarije ali modrosti za svoje, in jih prodaja tudi za svoje v kavarnah in krčmah. Preživetje v naravi Med Slovenci je vse več ljubiteljev narave in nam v tem pogledu pot, ki jo ubirata sodobno dopustovanje in rekreacija, ne more biti tuja. Kolesarjenje, pohodništvo, taborjenje, izleti v naravo, vse to pospešeno zamenjuje poležavanja v gneči na obalah in visenje ob točilnih mizah. Vendar pa življenje v naravi zahteva od posameznika nekaj več kot zgolj veselje do bivanja v naravi (saj prav zato je tako privlačno), najprej pristno spoštovanje narave, takoj nato pa previdnost in znanje. Slednjega ni tako težko pridobiti, treba je le pogledati po knjižnih policah, ki so letos bogatejše kar za dvoje izvirnih slovenskih del, ki govorita o preživetju v naravi. Pred časom je izšlo Cortesejevo delo Divja hrana, te dni pa je ČZP Kmečki glas poslal na trgjjriročnik Andreja Dvoršaka PREŽIVETJE V NARAVI, ki ga bodo veseli taborniki, skavti, preživetniki, lovci, ribiči, gozdarji, skratka vsi, ki delajo ali iščejo sprostitve in počitka v naravi. Gre za prvo takšno slovensko delo sploh. Zamisel o knjigi je zorela kakih 15 let, avtor pa si je kot navdušen preživetnik v tem času nabral obilo izkušenj, ki jih je dodal že pridobljenemu znanju iz vojske (specialna desantna enota) in znanju, nabranemu po različnih tujih priročnikih. Z nasveti in izkušnjami so mu pomagali tudi slovenski prijatelji iz Kanade, tamkajšnji Indijanci, naši lovci in ribiči, zanemaril pa ni tudi nasvetov, ki jih je dobil pri dolenjskih Romih. Veliko vsega tega je praktično preskusil v kočevskih in gorjanskih gzodovih pa tudi v kanadski divjini. Knjiga je napisana poljudno, branje pa je prijetno, saj je avtor med nasvete in priporočila vpletel resnične zgodbe, anekdote in pričevanja. Za boljše razumevanje besedila so dodane številne ilustracije Aljane Primožič ter nekaj barvnih fotografij. Vsebina je razdeljena na poglavja, ki govore o najnujnejšem orodju, od noža, sekire, žage do vrvi, kompasa in druge potrebne opreme. Precejšen del knjige je posvečen najpomembnejšima elementoma preživetja, ognju in vodi, naslednja poglavja pa bralca seznanjajo z gradnjo zavetij, ležišč, z orientacijo, uvajajo ga v vre-menoslovje, spoznavanje sledi divjadi, opazovanje življenja v divjini, govore o lovu, ribolovu, rastlinah, o prvi pomoči in uporabi nekaterih zdravilnih zelišč. Pisanje je prežeto z moderno ekološko miselnostjo in bralca nevsiljivo vzgaja v pravilnem odnosu do narave. MILAN MARKELJ Ameriški Slovenci Mohorjeva družba v Celovcu je te dni izdala knjigo zgodovinarja Darka Friša AMERIŠKI SLOVENCI IN KATOLIŠKA CERKEV 871-1924. Najprej nekaj besed o avtorju. Marko Friš je Mariborčan, kije diplomiral na Pedagoški fakulteti v Mariboru, leta 1992 je magistriral na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, leta 1995 pa je na isti fakulteti zagovarjal doktorsko nalogo z naslovom Katoliški tabor in slovenski izseljenci v ZDA. Monografija Ameriški Slovenci in katoliška Cerkev 1871 -1924 je razširjeno doktorsko delo Darka Friša in obenem prvo znanstveno delo, ki zajema celostni pregled življenja in dela katoliško usmerjenih Slovencev v ZDA. Z njim je Darko Friš, vsaj po mnenju recenzenta knjige dr. Andreja Vovka, nekako popravil vrzel v pisanju o teh Slovencih. “Zgodovina slovenskega izseljenstva je tisto področje slovenske preteklosti, ki je bilo v dosedanjih raziskovanjih in objavah žal hudo zanemarjeno. Znotraj tega področja je bila iz znanih ideoloških diskriminacijskih razlogov v matični Sloveniji sistematično zamolčana ali izkrivljena vloga katoliške Cerkve pri verskem, narodnostnem in moralnem ohranjanju slovenskega izseljenstva.” Knjiga je sestavljena iz dveh delov. V prvem (85 strani) je avtorja zanimalo stališče katoliškega tabora na Slovenskem in njegova vloga v procesu izseljevanja v ZDA, ki je tako usodno zaznamoval slovenski prostor. Od tod se je namreč od 70-ih let 19. stoletja zaradi težkih razmer preselila v tuji svet skoraj tretjina slovenskega naroda. V drugem, obsežnejšem delu (300 strani) pa je Darka Friša zanimalo delovanje katoliškega tabora med slovenskimi priseljenci v Združenih državah. Seveda je bilo takšno strokovno delo mogoče napisati le na podlagi arhivskega gradiva, ki ga je Friš dobil v številnih slovenskih in ameriških časnikih in literaturi. Knjiga je dopolnjena s citati, starimi fotografijami, zemljevidi in preglednicami, zato bo verjetno zanimivo branje in vir informacij za širši krog ljudi. Delo je zaključeno s povzetkom vsebine knjige v angleščini. LIDIJA MURN NA KUPU SKORAJ 200 FRIZERK - Brežiško podjetje Akord, ki ga voar ta Justina in Miroslav Suša, je v nedeljo kot zastopnik milanskega pr vajalca frizerskih in kozmetičnih aparatov, opreme in preparatov MU & Dikson pripravilo predstavitev novih proizvodov te firme. Frizerka frizerjem iz vse Slovenije so na Čatežu na desetih modelih pokazali p nosti edinstvenih oranžnih barvnih nians in linije za stiliranje, za si] J zaščito, videz svilenosti in za povečanje volumna las. (Foto: B. D. POPESTRITEV OBRTNEGA SEJMA - Na 28. mednarodnem sejmu MOS1995je bilo precej pozornosti posvečene 1753 razstavlja iz 24 držav. Nič manjše pa ni bilo zanimanje za nekaj slovenskih y ^ ki so si pred odhodom na polfinalno tekmovanje za mis Slovenije l Tarantelo prišle ogledat sejemski prostor in obsejemske prireditve. M se bo prav ena izmed njih potegovala za naslov Mis sveta. (Daruj Krošelj) ZA VELIKI POKAL PODGORJA - Na nedeljskem streljanju lo^ družin na glinaste golobe v Gabrju je ekipno zmagal Škocjan. Drugo , je osvojilo Zabukovje, 3. Padež I. z istim številom točk kot ^nlsnlC%a^ko posamezniki je zasedel 1. mesto Tone Bobič, 2. Janez Zupet it :e Šutar (vsi iz Škocjana). V najzanimivejšem streljanju, v fair P / ’ ^ zmagal Janez Saje (Padež), 2. mesto je osvojil Jože Jordan (Oreho 3. Ivo Kuljaj (Brusnice). Strelsko tekmo, ki je privabila številne ^ družine in gledalce, so med drugimi omogočili: Krka Novo tnes ’ e$ motehnika, Ambi, San 21, Kolpa-ker, gostilničar Franc Hudoklin Gabrje in Brusnice. (Foto: L. M.) ^ M »tj a* Ternovee Društveno življenje v Novem mestu 16 v obdobju 1865 do 1889 V. .... - Zanimiv je odgovor čitalničnega odbora na ta dopis v Slovencu 28. avgusta 1875, v katerem zavračajo strah klerikalcev, da bi bil Narodni dom v Novem mestu “liberalizmu za propagando” in zaključujejo z upanjem, da bo “razpor kteri je nas Slovence razdelil na stare in mlade prej ko slej izginil" in da si “bomo v Narodnem domu podali roko sprave”. Potrebo po spravi so poudarjali tudi v Slovenskem narodu, kjer leta 1876 novomeški dopisnik pravi: “Nam vsem Slovencem, naj se zavemo klerikalnih ali liberalnih, žuga jednaka sila. Zato je čas, da mej nami vsak razloček poneha bodimo narodnjaki in vse drugo na strani pustimo, vse pozabimo pa stisnemo svoje bojne črte in jedini pripravljamo”. Nastopila je doba slogaštva, ki je pod svoj plašč skrila prej vidna nasprotja med obema taborama. Spor je živel naprej. Za razliko od dopisnikov Slovenskega naroda, ki so se sprijaznili z usodo in se bolj opravičevali kot branili pred napadi klerikalcev, so slednji v svojih dopisih v Slovencu iskoristili vsak trenutek za negativen prikaz značaja liberalcev. V tem obdobju so, če se omejimo samo na novomeške dopisnike v Slovencu, slikali liberalce kot krivce za umore, nevzgojeno mladino, “rudečkarje”, brezverce in jih enačili z Židi. Naj navedemo nekaj primerov. V Slovencu 8. septembra 1875 najdemo dopis, ki pravi, da so našli umorjenega moža, in poudarja: “Nismo še našli morilca, ki je - kakor dejanje kaže eden tistih liberalnih junakov, ki se ne boje ne Bogov ne hudiča ne biriča. Liberalizem gre v krvavo cvetje!" Podobno je v dopisu 27. februarja 1885, ko opisuje, da je bil najden otrok pred cerkvijo in da je hlapec udaril nekega gospoda, ter zaključuje: “Tudi po Dolenjskem če tudi so ljudje bolj mirnega značaja jel se je kazati sad liberalizma, brezverstva in surovosti.” S tako časopisno propagando, ki je bila podprta z nedeljskimi pridigami, se je počasi, vendar vztrajno vcepljalo v glavo preprostih ljudi, daje liberalizem sinonim za vse slabo in pokvarjeno. Poseben uspeh je propaganda imela na podeželju. Razkol je zelo vplival na društveno življenje v 80. letih 19. stoletja. Z nastopom Taaffejeve vlade je postopoma prenehal nemški pritisk in društveno življenje je vsaj v Novem mestu dobilo zalet. Začela je nastajati povsem nova slika društvenega življenja. V tem obdobju je po dolgem premoru 10. septembra 1884 nastalo v Novem mestu novo društvo, Dolenjsko pevsko društvo. Pravila je c. kr. deželna vlada potrdila 28. avgusta 1884. Društvo sije postavilo namen gojiti slovensko in sploh slovansko petje. Razlikovalo se je od obstoječih društev tako, da je delovalo “po celem Dolenjskem s tem, da vsprejema tudi izven Rudolfovega bivajoče izvršujoče kakor tudi podpirajoče društvenike". Svoj namen doseže društvo s tem, da: se uči v društvu petje, prireja društvo pevske zbore, sodeluje pri narodnih svečanostih. Narodna čitalnica in Dolenjsko pevsko društvo sta odlično sodelovala. Na seji čitalničnega odbora septembra 1887 so sklenili, kar je bilo že dolgo v praksi, da plača Dolenjsko pevsko društvo 50 gld. letno za kurjavo in svečavo. Niso mu zaračunali najemnine za uporabo prostora v Narodnem domu pod pogojem, “če bo pevsko društvo rado pomagalo čitalničnemu društvu”. Pogoj je pevsko društvo z veseljem sprejelo. Dolenjsko pevsko društvo je bilo zelo dejavno in tudi finančno uspešno. Pevce je vodil Vaclev Tuček, ki je bil tudi kapelnik novomeške mestne godbe. Imeli so ženski in moški pevski zbor. Redno so sodelovali s čitalnico na Vodnikovi slovesnosti, organizirali so pevske večere, poleti izlete po Dolenjski. Vsako leto so imeli svoj posebni Prešernov večer. Že na začetku delovanja so si kupili nov klavir, kar je še dvignilo njihovo kvaliteto. Poleg tega je Dolenjsko pevsko društvo bilo član Slovenskega pevskega društva v Ptuju in Glasbene matice v Ljubljani. Društvo rokodelskih pomočnikov in Novomeški Sokol Druga polovica 80. let prejšnjega stoletja je pomenila prelomnico v novomeškem društvenem življenju. Na površje so prišli novi akterji, ki so bili do tedaj odrinjeni od društvenega življenja in postali so njegovi glavni nosilci. V letu 1886 se je prvič prebila srednje-slojevska meja društvenega življenja Novomeščanov. Decembra so ustanovili Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov, ki je prvič organiziralo del pripadnikov nižjega sloja Novomeščanov (t. j. preproste ljudi, rokodelske pomočnike, vajence itd.) in hkrati dalo klerikalnemu taboru svoje društvo. Ne smemo pozabiti, da se razdor med klerikalci in liberalci vse to obdobje poglablja. Namen društva je bil, da ohrani rokodelske pomočnike na poti poštenosti in da bi pozneje, ko bodo prevzeli lastno obrt, vsak “vzgajal svoje potomce in rokodelce v takem duhu, kakor je bil sam vajen spolnova-ti božje in cerkvene zapovedi. Tako ne bo dopustil, da bo v njegovi hiši ob praznikih in nedeljah delalo, kar se po rodu". Priloga Dolenjskega lista 14 PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV V Škocjanu navdušeni nad [jgno optimizma J^anec Tone Partljič izpol-311 Pred 32 leti dano obljubo Janezu Povšiču t*b!a°Cian1“ V Sfed0’ 13‘ SeP' Kldair.d • adl° Slovenija posnel Wv»; ma optimizma, ki je bila VnTna na *■ programu Radia *10nl\V,nedelj°. 17. septembra, h.:,' y oddaji je sodelovalo kot L «0r Društvo upokojencev nast°pali pa so: mešani (^3 ‘one Partljič, ki je izpolnil °*šičfi j*1 dano obljubo županu %j’.da bo obiskal Škocjan. ttL-lJe vodil Vili Vodopivec, ^Lesk0"8 Pa ie zapel urednik smo lep večer. Občinam ? !\oavdušeno. Žal je lahko tliil* .k|job osebnim vabilom in Mm*,'v‘tji plakatov niso prišli na %a Lašk ■ rov‘telj oddaie Piv°- f «ti>. • ,c Krun so nastopajoči ^inS1 Pr'reditvi poskusili ob !?)tlcev ■ orotah domačih proiz-1^'om jln, ki bi jih bilo treba še :C"' 5 demokracija v pleni- \0 vsake toliko časa ne- rde,i■ (Jurič) ž!v‘j° skupaj, se živali ^piiggdjepazasovražijo. (Ki- CL Novi rock ’95 Nastopili tudi skupini iz Brežic in Grosupljega V soboto, 16. septembra, je v ljubljanskih Križankah potekal 15. festival novih in obetavnih bendov s slovenske alternativne glasbene scene, imenovan Novi rock. V finale se je uvrstilo šest skupin iz vse Slovenije, med njimi tudi dve skupini z območja širše Dolenjske, in sicer A Je To " iz Brežic in “Dicky B. Hardy" iz Grosupljega. Obe skupini lahko približno uvrstimo med trše variante rock’n 'rolla in punka. Letošnje bende je poleg odlične uigranosti in tehnične izvedbe odlikovala predvsem izredna odrska predstava. Do letos sta bili med najhujšimi hibami nastopajočih bendov prav neverjetno mrtvilo in nekomunikativnost, letos so s to tradicijo prenehali. Veliko ugibanj se je letos vrtelo okoli tujih gostov. V igri so bili Rancid, Swans, Offspring, celo Green Day, vendar na koncu ni prišel nihče od omenjenih, pač pa sta gledalce za desert zabavala Zadrug in Res Nullius. Tako so letos prekinili še eno ne prav dobro izročilo, da so domače obetajoče skupine ponavadi ostale popolnoma v senci velikih, z visoko tehnologijo in izkušnjami opremljenih (velikokrat) ameriških gostov. Saj ne, da bi bili letošnji gostje slabi, vendar je že tako, da v očeh občinstva povprečen tuj bend odtehta več kot domač, pa naj bo še tako dober. S tega stališča je bilo bolje, da ni bilo močnih tujih skupin. Tako je obiskovalcem bolj ostalo v spominu, da so uživali ob igranju skupin “Interceptor”, "...A Je To”, “Dicky B. Hardy” in ostalih. Namen Novega rocka je (tega ne gre pozabiti) predstavitev in uveljavitev novih obetajočih skupin iz Slovenije. Če to uspe, potem je Novi rock dosegel svoj cilj. JANEZ GORENC ^°ti rojstni dan Orehovec vijj^Perko iz Žužemberka iEYELAND - Letos 27. ra bo stara 100 let yčaSjhjehovec iz Clevelanda; bila to Marija Perko fet a paberka, ki jo je 1912. ‘tam črta, ki jo je IVI , zanesla v Ameriko, in i Potem, ko je Marija pe,a rojstnih krajev v Novi svet, je spoznala nekega mladeniča. Bil je sicer Ameri-kanec, vendar je njegova govorica izdajala neko slovensko domačnost in kako tudi ne, saj je bil fant doma iz Boštanja pri Sevnici. Kmalu sta se poročila. Ljudem je ostalo v spominu, da je bil njun zakon srečen. Marija, ki sojo leta življenja onstran oceana naredila za Mary, je delala kot kuharica in kot snažilka. Ker ameriški dolgčas ni nič manj dolgočasen od tistega v Suhi krajini, je ob delu poiskala nekaj ravedrila. Tako je bila pevka; v tamkajšnji cerkvi so dobro poznali njen glas. Kljub letom je Mary zdrava, čeprav jo njene noge včasih malce preveč opozorijo nase. Piše pisma v domovino in kdor prebere, kar je napisala, bi rekel: ta ženska nima nikdar 100 let! Tako pravijo. Mary in mož sta imela štiri otroke. Oba sinova sta umrla, medtem ko hčeri živita in z njima se Mary kajpak srečuje zelo pogosto. Nismo bili na obisku v Ameriki. O Mary nam je navedene podrobnosti prišepnil Jože Perko iz Novega mesta, njen brat, ki ji ob rojstnem dnevu najlepše čestita. Pridružujemo se voščilu. Čutimo se ponižane in ogoljufane Smo drugorazredni državljani Slovenije in plačujemo za druge, ker smo bili takrat, ko so razprodajali družbena stanovanja, še premladi, da bi zaprosili zanje O povišanju najemnin v neprofitnih stanovanjih smo izvedeli preko medijev. Začuda, pa to povišanje ni zbudilo nikakršnega negodovanja v javnosti. Še enkrat se je izkazalo, kako preračunljiva je naša oblast in seveda tudi gospod minister za okolje in prostor, ki je pravilnik o povišanju podpisal. Pravilno so predvidevali, da je 500 nosilcev stanovanjske pravice v Sloveniji, pri katerih se je naenkrat povišala najemnina za 119%, premalo, da bi izvedli socialno revolucijo. Vsem ostalim najemnikom, ki so sklenili pogodbe o najemanju stanovanj do leta 1991, pa se vrednost stanovanjske točke povečuje mesečno, tako da po dvanajstih mesecih doseže predvideni nivo. To pa je vrednost, kakršno mora 500 najemnikov plačati takoj. Thko za najemnike do leta 1991, najemnina še ni občutna in pri njih vsaj zdaj ni pričakovati hujšega negodovanja. Poleg tega imajo ti najemniki tudi nižjo osnovo (za 55 m2 so do avgusta plačali 4.636 tolarjev, najemniki v 500 neprofitnih stanovanjih pa so v avgustu plačali za enako stanovanjsko površino 7.766 tolarjev). Ob celotni postopni podražitvi njihova najemna cena ne bo dosegla naše. Za 55 m2 bodo čez leto dni (ob nespremenjeni vrednosti DEM, na katero je vezana stanovanjska točka) plačali 10.951 SIT, najemniki 500 stanovanj pa bodo že meseca septembra plačali več kot 17.000 tisočakov (Božena Križnik, Prihodnji mesec višje najemnine, Delo, 18.8.1995). Ob vsem tem se počutimo ponižane, razžaljene in ogoljufane: - ker smo v naši občini (mestna občina Novo mesto) v neprofitnih stanovanjih naseljene večinoma mlade družine z majhnimi otroki, ki imamo dohodke pod republiškim povprečjem in je to povečanje najemnine še dodatno obremenilo družinski proračun; - ker smo dobili stanovanje kot perspektivni kader, zdaj pa ne vemo, v kakšnem smislu (verjetno smo perspektivni zato, ker so si od PRIKLENJENA PESA - Tako nenavadno peso je na uredništo našega časopisa prinesel Andrej Strojin (na sliki), pridelal in “zredil” pa jo je njegov oče Stanislav Strojin z Vinkovega Vrha pri Dvoru. Pesa se je, kot kaže, že ob svojem spočetju ujela v obroč verige, ki ji je preprečil, da bi se širila in debelila, kot bi bilo treba. Zelo bi bilo priporočljivo, da bi tako “priklenjeno peso”gojili kmetje, ki imajo svoje njive v bližini romskih naselij. Končni pridelek bi bil verjetno večji. (Foto: L. Murn) nas obetali veliko denarja, ki ga bomo zmogli dajati za najemnino); - ker bomo kljub “perspektivnosti” reševali eksistenčne probleme in nam bo zmanjkovalo časa in energije za kvalitetno delo v službi in strokovno poglabljanje doma; - ker že sedaj skromno živimo in ne moremo privarčevati za stavbno zemljišče, kaj šele za hišo, naši stanovanjski problemi pa ob takšnih najemninah ne bodo'nikoli rešeni; - ker stanovanja pod nobenimi pogoji ne moremo odkupiti, čeprav bomo s plačevanjem na novo izračunanih najemnin krepko presegli vsoto, za kakršno je mnogo najemnikov pred nekaj leti odkupilo stanovanja; KDO KOGA NATEGUJE Centralno ogrevanje je v Kočevski Reki od 1. januarja 1995 prevzela Komunala Kočevje. Pričakoval sem, da bodo zelo nizke temperature podjetje opozorile, naj s kurilno sezono prično pred uradnim datumom. Vse kaže, da kaj takega v Komunali niso navajeni. V Kočevski Reki ljudje zmrzujejo, še posebej otroci v šoli in dojenčki v stanovanjskih blokih. Pravi odnos do uporabnikov, ki redno plačujemo kurjavo (tudi v poletnem času), pa je uslužbenec Komunale pokazal, ko sem ga po telefonu vljudno opozoril na nastale nevšečnosti. Še preden sem mu zadevo pojasnil, je dvignil glas in zakričal, da ga nategujem, in odložil slušalko. Naj po tej svojevrstni vljudnosti uslužbenca iz kočevske Komunale še naprej redno in pol leta vnaprej plačujem kurjavo?! Upravičeno se sprašujem, kdo koga nateguje. IVE A. STANIČ - ker je naša država razprodala družbena stanovnaja po smešno nizkih cenah, denar potrošila, sedaj pa bi rada od 500 najemnikov zbrala toliko denarja, da bo gradila nova stanovanja; - ker je država velikemu številu Slovencev in seveda tudi državljanom Slovenije poklonila na deset tisoče nemških mark, perspektivni kadri pa je ne zanimajo kaj dosti (morda pred volitvami?); - ker država dovoljuje, da se tako odkupljena stanovanja sploh lahko odprodajo, in to po ekonomskih cenah; * Pozivamo vse najemnike neprofitnih stanovanj v Sloveniji, ki imajo iste težave, da se v svojem kraju povežejo in nas informirajo, da se skupno dogovorimo o možnostih za znižanje najemnine. Pokličite nas v popoldanskih urah na nasledile številke: (068) 24-313,22-396 in 24-698! - ker so naši starši vse svoje življenje od svojih dohodkov prispevali v stanovanjske sklade, niti oni, kaj šele mi, pa od tega nimamo nič; - ker smo tako drugorazredni državljani Slovenije, saj plačujemo za druge, ker smo bili takrat, ko so se stanovanja razprodajala, še premladi, da bi sploh zaprosili zanje; - ker se sprejemajo zakoni in pravilniki predvsem v osebnih interesih poslancev in njihovih strank, ko pa si ti nabašejo žepe, so zakoni nenadoma nesprejemljivi. Dodajamo samo še to. Z veseljem (čeprav težko) bi plačevali ekonomske najemnine (za katere pravijo, da še to niso, ampak bodo povišanja še sledila), ko bi vsi, ki so stanovanja odkupili, plačali stanovanja po ekonomskih cenah, ne pa da so jih dobili praktično zastonj. Stanovalci ulice Slavka Gruma 90 in 92 Pooblaščena JOŽICA MUHIČ Ulica Slavka Gruma 90 68000 Novo mesto Mimoze in krizanteme Skupaj z drgnjenjem šolskih klopi, jesenskim deževjem in organizacijskim prestrukturiranjem oddaje MKC-TV se je začela tudi koncertna sezona v novomeški piz-zeriji. Hvale vredno je, da je Društvo novomeških študentov pod umetniškim vodstvom Marjana Pirnarja to prevzelo na svoja pleča. En koncert na teden po sistemu “malo mešano” za vsakogar prinaša zavidljive rezultate. Lahko prebavljiva vstopnina, varnostnik, ki z nasmeškom na ustih odganja mladino, ki se naslanja na bližnje avtomobile in solidpo ozvočenje -vse to je znamenje, da se je nekdo začel ukvarjati z mladinsko kulturo. Prejšnji teden sem nastop Ljubljančanov Hot-Dog “prešprical”in nimam nič slabe vesti. Verjetno so naredili dober žur, kar je tudi vse, kar se od njih pričakuje. To soboto pa so mladi nadobudneži iz Brežic skupaj s prijateljsko skupino iz istega mesta pred okoli 100 več ali manj treznimi glavami predstavili svoj CD prvenec Juriš v svobodo (juriš tudi v medije). Koncert je bil več kot soliden, recenzije pa berite v glasbenem in drugem časopisju, saj jih bo po njihovem nastopu na Novem rocku več kot zadosti. To, kar je mene očaralo, pa je sledeče: mladi novomeški glasbeniki, ki pravkar izraščajo iz svojih lupin, so neprekinjeno “ogovarjali”bend na odru. Poskušalo se je konstruktivno priti stvari do dna in reči rocku rock. Pozitivna in zdrava je odločitev, da se mladini ponudi še kaj drugega kot golo zabavo in preigravanje starih hitov, česar so jih navadili vrli novomeški muzikantje. Ese skupaj seveda ni tako rožnato. Pizzerija po svoji osnovni funkciji opravlja komercialno dejavnost. Temu primerne so tudi cene pijače, ki bi v končni fazi lahko bile veliko višje (pivo je 200 tolarjev), če bi obstajal mladinski klub, pa tudi veliko nižje. Nevrnljivost denarja za kulturo, ki ga požre obrtniška mašina, je več kot očitna. In vendar o klubu ni govora, pač pa je vedno pripravljen izgovor, da ni primernega prostora. No, pizzerija vsekakor ni primeren prostor, pa vendar se kotali. To soboto bo preigraval Vlado Kreslin, na katerega lahko povabite tudi babico in dedka. V sredo, 27. septembra, pa bodo gostovali Nizozemci Zool, ki s svojimi različicami rocka predstavljajo določen segment v obveznem izobraževalnem procesu klubskega dogajanja. Do takrat kar mirno zaspite, saj ni nikogar, ki bi vas zbudil. BORIS O. PETKOVIČ Janez Kobe 2. septembra smo se poslovili od našega dolgoletnega sodelavca, učitelja in dragega prijatelja. Docent in predavatelj, inž. Janez Kobe je bil rojen 1921 v Novem mestu kot sin uglednih trgovskih staršev. Po končani gimnaziji se je vpisal na strojni oddelek tehniške fakultete v Ljubljani. Ko so na vrhu Gorjancev zagoreli prvi kresovi vstaje, je Janez sledil njihovemu klicu. Žato je bil z mnogimi Novomeščani odpeljan v italijansko taborišče “Gonars”. Po vrnitvi je vstopil v artilerijsko brigado NOV, kjer je bil avtor in glasbeni ustvarjalec “topni-čarske himne”: “Topovi, grmite, naš prapor peljite do naših mej, našo pesem zdaj zapojmo, naj veje kot vihar, naj odmeva pesem po sve-tu:’Tukaj smo mi gospodar!’” Po vojni je nadaljeval študij strojništva in leta 1950 diplomiral. Postal je asistent prof. Lobeta, leta 1960 pa je bil izvoljen za docenta za mehansko tehnologijo in obdelovalne pripomočke na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Enaintrideset let, vse do upokojitve, je tako učil študente rednega in izrednega študija. Na različnih področjih strojništva je zaoral ledino: izbiranje in konstruiranje obdelovalnih pripomočkov, osnove pnevmatike itd. Za študente je napisal tudi skripte, ki se še danes uporabljajo. Njegovo raziskovalno in razvojno delo je temeljilo na stvarnih potrebah industrijske prakse in v sredi 70 let, v času intenzivne mehanizacije in posodabljanja tehnološke opreme v naših tovarnah, so se rodili trije patenti. Zavzeto je dela! tudi s študenti študija ob delu. Ti so bili zanj kolegi iz industrije, potrebni novega znanja, še posebej pa se je veselil dela s študenti iz svojega dragega Novega mesta, kamor seje vedno rad vračal. Docenta Janeza Kobeta se spominjamo kot umirjenega in preudarnega učitelja in sodelavca, kije bil vedno pripravljen prijateljsko razpravljati tako s starejšimi kolegi kot z mlajšimi sodelavci. Vse do upokojitve leta 1981 je delal umirjeno in nevsiljivo, za seboj pa je pustil dovolj jasnih sledi in mlajše sodelavce, ki z veseljem nadaljujemo njegovo delo. Vemo, da nas je imel rad in tudi mi smo ga imeli. Slava njegovemu spominu! MIRKO SOKOVIČ SREČANJE SEVNIŠKIH LOVCEV SEVNICA - V lovskem domu na Selah nad Žabjekom bo v soboto, 23. septembra okrog 13. ure družabno srečanje sevniških lovcev in njihovih svojcev. LD Sevnica bo pripravila tudi tekmovanje v vlečenju vrvi. Že dopoldne 11. uri bo v podružnični cerkvi sv. Lovrenca na Žabjeku maša za pokojne sevniške lovce. Ob srnjaku, domači kapljici in vižah harmonikarjev ne bi smelo biti v prelestnem kraju pod Metnim vrhom nikomur hudo pri srcu. a izlet Dolenjskega lista in Studia D gremo v soboto, 23. septembra! 'Nte ^ajoč opravičljive spremembe, se nadejamo, da bosta avtobusa polna naročnikov in poslušalcev iz risb z izžrebanci. Ce zamudite, vam bo lahko žal! z r t ^ r c> d n «le i n i^rlert: r^i g—\ I i i C m I r—i m i I ■reppi I BUTALA I KOLENC I GOLOBIČ si ssKifo odgovori in popravki po § 9... ] življenje za železno zaveso embarga Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke bomo poslej objavljali pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po §9... ”, vsi pa bodo opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne bomo objavili prispevka, ki bo napisan žaljivo in z namenom zaničevanja, ali če bo nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanaša (13. člen). Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Dol. list št. 37,14. septembra Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Dol. Ust št. 35, 31. avgusta Precej časa je bilo potrebnega preden je knjiga nastala. In ko ljudje vidijo, da je knjiga napisana na njih kožo, jo kupijo. Navdušeni postanejo zanjo. V bistvu je svet še nepokvarjen, ima razumevanje za svoj kraj. Je pa res, da se vozi z avtomobilom, prehitro preleti vse lepo. Ogromen prazen prostor Kočevske ima še toliko lepega in skritega v sebi! Težak kamen sem imel na srcu in odvalil se mi je sedaj, ko je moja knjiga “Lepa je Kočevska zemlja” napisana. Je ogledalo kočevske prirode, duševnega doživljanja kočevskih Slovencev. Ohranja poslanstvo, zaradi katerega je knjiga napisana.Nisem ime! gluhih ta; ušes za glasove gozda in ne slepih oči za živali. Duša tudi ni bila brezčutna za dogajanja v gozdu, tile kot na V zadnji številki Dolenjskega lista ste v rubriki “Halo, tukaj je bralec Dolenjca!” zapisali kritiko na račun lokala Luna. Moram pa povedati, da sta v Novem mestu dva lokala s takim imenom in da se graja ne nanaša na Luno v Pugljevi ulici, katere lastnica sem. IRENA ADAMOVIČ Toplic sporočil, da je ob cesti med 'skii “Lepa je kočevska zemlja” Dol. list št. 35, 31. avgusta Podobe so se vrstile kot na tekočem traku. Šepetal sem nekaj sam sebi. Soočal sem se s skrivnostmi življenja živali in rastlin v gozdu. Bil mi je neizmerna ljubezen. To je neke vrste neozdravljiva ljubezen, bolje rečeno bolezen, ki jo nosim s seboj. To je nepopita časa dobrega vina. Trepeta v moji roki, kot je v njej trepetalo moje pero. Lepe so bile moje misli o gozdu, pogovarjal sem se z njim in v njem živel. V svoji samoti ne bi iskal drugačnih poti. lepe besede, PRIPIS UREDNIŠTVA - Resje, kritična pripomba seje nanašala na Luno na novomeški avtobusni postaji, tako je bilo zapisano tudi v poročilu dežurne novinarke, vendar je bil zaradi stiske s prostorom pri montaži časopisa stavek skrajšan v dobri veri, da je v dolenjski metropoli en sam lokal s tem (sanjavim) Predajam papirju lepe besede, črke in stavke. Opisujem pot, ki sem jo prehodil v preteklosti. V mladih letih sem imel drugačne misli. Ne morem se upirati času, ki hoče imeti od mene spomine. Privoščil sem telesu le toliko, kolikor je bilo za zdravje potrebno. Hrana je tešila lakoto, pijača gasila žejo. Največje dobro je zame moja občutljiva duša. Veliko bolj uživam, ko pišem, kot potem, ko je pisanje končano. PETER VOVK Pajek ni več strah in trepet Dol. list št. 36, 7. septembra Dežurnemu novinarju rubrike “Halo, tukaj je bralec Dolenjca!” je bralec Tone iz okolice Dolenjskih Trditev, da pajek nima več tako bolečega ugriza kot nekdaj in zato ni več strah in trepet, je resnična, le vzroki zanjo tičijo drugje. Ekipa, ki dela z vozilom za odvoz nepravilno parkiranih vozil, je opremljena z vso potrebno opremo za izvajanje tovrstne dejavnosti. Za odvoz vozila, ki gaprikazuje fotografija, ni nobene tehnične ovire, saj vozilo dvignejo in izvlečejo ter kasneje naložijo. Rešitev, ki je navedena v članku, Dolenjskimi Toplicami in Meniško vasjo črno odlagališče odpadkov (Dol. list št. 35 z dne 31.8.1995). Trditve smo preverili in ugotovili, da so, žal, resnične. Nepoznani (ali pa mogoče poznani) krajan je takoj po akciji odvoza kosovnih odpadkov odložil na omenjeno mesto “kupček neuporabnih predmetov”. To so kasneje izkoristili še ostali in iz kupčka je nastal kar precejšen kup razne šare. Poudariti moramo, da smo pred leti v bližini tega mesta že sanirali črno odlagališče. Vsi prebivalci v bližnji in daljni okolici imajo zagotovljen redni tedenski odvoz odpadkov in dvakrat letno odvoz kosovnih odpadkov. Urnike rednega kakor tudi kosovnega odvoza pošiljamo v vsako gospodinjstvo. Ni pa nam jasno, kako morajo ljudje, kljub vsem občinskim in našim prizadevanjem za ohranjanje čiste in lepe Dolenjske, še vedno ravnati tako neodgovorno in večati že tako visoke stroške zbiranja in odvoza, ki jih bodo v končni fazi morali plačati pošteni in kultivirani občani. Sprašujemo se, kdaj bodo organi za pregon pričeli preganjati tako neodgovorno početje. Mi sami smo namreč nemočni! pa ima tudi slabe strani, saj bi vozi- lo, kot ga prikazuje fotografija, s tako imenovanimi “lisicami” one- Vd. direktorja: MARJAN KELVIŠAR, dipl. inž. P. S.: Črno odlagališče bomo sanirali in na njegovo mesto postavili tablo z datumom sanacije in napisom: “Temu koščku narave smo vrnili prvotno podobo - dovolite, da takšen tudi ostane. Ne odlagajte odpadkov - pokličite nas!” mogočih za vožnjo, vendar na javni površini zaradi tega promet ne bi bil nič manj oviran. Nasprotno, lastnik vozila bi mogoče vozilo pustil na tem mestu dalj časa. Skratka, “lisice” so namenjene za druge načine motenja prometa. Dobrodošle so zlasti za tista vozila, ki jih lastniki puščajo na zelenicah, in za nepravilno parkirana vozila, ki sicer motijo promet, vendar ga ne onemogočajo. “Lisice” torej sodijo v opremo pajka in jih bomo tudfi nabavili, ko bo dodelan celoten spekter aktivnosti za njihovo pravno-formalno uporabo (študije, predvsem pa odloki). Odvoz nepravilno parkiranega vozila lahko odredi le policist ali za to pooblaščena uradna oseba -komunalni nadzornik, naša ekipa pa ga nato na osnovi odredbe odstrani. Mestna občina Novo mesto še nima zaposlenih komunalnih nadzornikov, zato na tem področju trenutno delajo le policisti. Njihova prisotnost pri urejanju stoječega prometa s pomočjo pajka pa je, po trditvah pristojnih, občasna zato, ker nimajo potrebnega števila zaposlenih. Poudariti moramo, da smo v stanju s pomočjo kooperanta za odvoz nepravilno parkiranih vozil s pajkom organizirati delo preko celega dne oz. takrat, ko je to najbolj potrebno. Vsi, ki smo odgovorni za kvalitetno delo pajka, se bomo potrudili in naredili vse, kar je v naših močeh, da bo kvaliteta dela pajka in s tem prometna urejenost javnih površin v Novem mestu, večja in stalna. X. d. direktorja: MARJAN KELVIŠAR, dipl. inž. K pisanju gospoda Primca o moji knjigi dovolite se nekaj mojih be- Branje je zahtevno, poezija v prozi. Kočevska zemlja v vsej svoji lepoti zahteva tako pisanje. Mit je vezan tudi za rodbino, več generacij gozdarjev nazaj. Živeti je treba v naravi dneve in noči, da vse to, kar je napisano, občutiš sam. In kaj ta knjiga pravzaprav vsebuje? V njej je pač svojevrstna svežost v podajanju življenja v gozdu, ki je v drugih knjigah s podobno vsebino ni zaznati. Moje kratke zgodbe so bolj navezujoče. Kako zdaj teče vsakdanjost v Zvezni republiki Jugoslaviji, ostanku nekdanje države, odrezanem od svetg- ceg-Novega, v nočnih urah PJ ) razločno slišati tudi streljanje. J Obisk Beograda, skoraj trimili-jonskega glavnega mesta ŽR Jugoslavije, že v svoji osnovni fazi zahteva določene predpriprave. Prva stvar je garantno pismo, ki ga mora poslati državljan Jugoslavije in v katerem osebi, ki potuje, zagotavlja prenočišče in zdravstveno varstvo v času bivanja v ZRJ. Naslednji korak je vizum, ki ga izdaja jugoslovanska ambasada v Trstu in stane 4.500 SIT. Potem pa izbira avtobusa, ki te za ceno 60 DEM po 16- do 20-urni vožnji prepelje do V Beogradu obratujejo tri vrste mestnega prevoza: tramvaj, trolej- bus in avtobus. Novost je metro, ki pa ima le eno postajo in vozi na liniji Beograd - Pančevo. Kart za mestni prevoz ne plačuje nihče (!), saj so zaradi neznosne gneče kakršnekoli kontrole nemogoče. Izjema je le metro. Na ulicah pa kraljujejo (pre)prodajalci bencina, ki se nahajajo dobesedno na vsakem koraku. Cena enega litra je 2,6 dinarja, kar je na črnem trgu vrednost ene nemške marke. Artikli so na- BEOGRAJSKA PODOBA - Romunski cigani z medvedom na beograjski ulici. Beograda. Sam sem se v “levje žrelo” odpravil iz Budimpešte, kjer sem že na železniški postaji zaslišal znano govorico, tako sočno obarvano s kletvicami. Mnogo žensk z ogromnimi količinami prtljage. V vlaku mi je sopotnica, profesorica angleškega jezika na zasebni šoli v Budimpešti, sicer pa doma iz Novega Sada, razložila, da je to roba s kitajskega trga, ki je namenjena prodaji na beograjskih ulicah. Da je to njihova stalna pot, dokažejo, ko na mejnem prehodu ob pogledu na carinike en3 od njih pove: “Poglej jo, zopet tista rdečelasa!”. Zadržimo se debelo uro, saj se prepiri o višini plačila carine, kjer se pokaže ves balkanski temperament, vlečejo v neskončnost. Dve ženski, zaradi “preobteženosti” morata zapustiti vlak. 23. avgusta smo na trebanjskem pokopališču v velikem številu še zadnjič pospremili 95 - letnega Sku-tovega oče betovega očeta. Rodil se je na Vel. Ševnici pri Trebnjem v revni kmečki družini s 5 otroci. Po služenju vojaške poročil. n ju vojaškega roka se je leta 1933 '1 Si ................. tremi otroki je družina živela v najetem stanovanju, z ženo pa sta s težavo zgradila lasten dom, saj nista bila zaposlena. Franc je opravljal priložnostna zidarska dela in prekupčeval z živino. Od leta 1942 je bil aktivist na terenu, ves čas med vojno pa je bil v vaškem odboru OF, kjer je bil kljub slabovid- nosti neutrudljiv. Leta 1945 je očeta adela Franca prizadela tragedija, ko je v prometni nesreči izgubila življenje hčerka Vera. Zatem je oba z ženo vzela k sebi v Trebnje hčerka Marija. Leta 1992 je Francu umrla žena, toda hčerina skrb zanju je prav gotovo obema podaljšala življenje. Oče Franc nam bo ostal v lepem spominu. SEVNICANI NA IGRAH ZLSD VELENJE - Na športnih igrah ZLSD v Velenju so člani te stranke iz Sevnice zmagali v nogometu in bili osmi v šahu, kjer je zmagalo Krško. Kljub temu, da so Sevničani nastopili le v devh disciplinah so v skupnem vrstnem redu osmi. J. 13. Beograd obožuje zmagovalce OBNOVUENA CERKEV- V novi občini Velike Lašče so v nedeljo, 10. septembra, prvič praznovali občinski praznik. Ob tej priložnosti je bila slovesna maša in posvetitev obnovljene cerkve Marijinega rojstva ter srečanje občanov. Na dan Marijinega rojstva, 8. septembra, so pripravili sveto mašo in koncert domačih pevskih zborov in nastop komornega zbora Ave iz Ljubljane. Opravljena dela na cerkvi in župnišču predstavljajo letos največjo naložbo v občini, denar zanje pa so zbrali in ga bodo še vnaprej zbirali krajani-farani. S tem dejanjem dokazujejo svojo pripadnost kraju, tradiciji in negovanju kulturnih vrednot. pol cenejši od domačih izdajateljskih hiš. Seveda, pozabimo na avtorske pravice! V jutranjih urah so pred trgovinami še vedno vrste za kruh, s pojavom “izbeglic” iz Krajine pa so se še povečale. Pokojnine, ki znašajo približno 150 DIN, niso dovolj za preživetje. Tudi povprečne plače, okrog 600 DIN, ne dovoljujejo prestižnega življenja. Parola med mladino je: “Če hočeš preživeti, pusti šolo in se ukvarjaj s šverca-njem!” Za Beograjčane je Nemčija še vedno obljubljena dežela. Vrste za vizume pred nemško ambasado se pojavijo že ob polnoči za naslednji dan. Prej si lahko v vrsti kupil “mesto”, saj so obstajali dealerji mest, ljudje, ki so čakali cele noči, potem pa zjutraj svoje mesto prodali. Zdaj je nemški konzul to početje prepovedal in trije varnostniki skrbijo za fairplay. goslovani se zato dosti raje odlogi za dopust v Grčiji (tisti, ki p"" P 848 m visoki Rajac, kjer sem uz blagodeti domačega sira m i»J ka, s kmeti grabil seno m »K*, varjal o časih, ko so oni h ^ srečanja traktoristov v Mafj ri„. splošno so bili vsi polni hva 3 Sloni ».*— vencih kot delavnem in kultur" narodu. , .uidi- Na splavih, ki jih je poln l vu Save v Donavo, nisem D ' ye(jj me je zadržal, saj se p° P P nflVj. Kriminal in umor sta v B B n vsakdanjost in tudi vse vec .... ^ si idole išče med botri manj Pokloni Slovencem še živijo V črnogorskem primorju so hoteli prazni. Turistov ni, saj se hrvaška Prevlaka zelo doro vidi iz Her- družin. _ do Avtobusna karta iz Beog )0. Ljubljane stane 30 DEM, ", prevoznik Lasta. V KaposV. vsi mestecu v srednji Madza ’ v. potniki prestopimo v s'ove^|i0tc tobus v zasebni in obratno. poteka že četrto leta pETK0VlC slednji: ukrajinski zeleni, romunski plavi, ruski rumeni, saj ni nobena skrivnost, da vsak preprodajalec doda bencinu nekaj kerozina in ga tudi poljubno obarva. Bencin se pretežno dobavlja iz Romunije, kjer ga kupujejo po 50 do 60 pfenigov, potem ga, že razredčenega, na veliko prodajajo beograjskim uličnim dealerjem po 80 pfenigov, ti pa ga potem še enkrat razredčijo in prodajajo po končani ceni 1 DEM za liter. Kako vse to prenašajo avtomobilski motorji, je prepuščeno bralčevi domišljiji. Uradni kurs je še vedno 1 DIN = 1 DEM, vendar je v bankah nemogoče kupiti devize. Nemogoče so tudi kakršnekoli transakcije s tujimi bankami, kar je nepremostljiv problem pri kakršnemkoli uvozu ali izvozu. V Novem Beogradu je stacio-niran bolšji trg, buvljak, kakor ga Beograjčani imenujejo. Pred vhodom v zagrajeni del se razteza 200-metrski pas, kjer domači cigani prodajajo kar na tleh razstavljeno blago. V notranjosti je urejeno vse, od prehrane, za katero skrbi nekaj deset gostilnic v preurejenih prikolicah, do WC-jev in tudi mobitel telefonov. Za red skrbi ekipa varnostnikov, na stojnicah pa so obešene razne zastave, ki poudarjajo državo, od koder izvira blago. Poseben oddelek imajo romunski državljani, saj je v zadnjih letih Beograd izjemen potrošnik njihovega blaga. Na voljo so raznovrstni vijaki, avtomobilski deli, orodje, obleka, kozmetika, tehnični aparati. Neverjetno, kaj vse se znajde na eni stojnici! Beograjčani lahko spremljajo 8-TV programov, od katerih je le eden v lasti države. Najpogostejše oddaje poleg političnih prispevkov so glasbene vsebine, kjer seveda kraljujejo turbo-folk zvezde narodnozabavne glasbe. Ponudba filmov je ogromna, tudi najnovejše svetovne produkcije, saj so avtorske pravice na tem območju neznanka. Tako se na televiziji pojavijo filmi, ki niso imeli niti evropske premiere! Vodilni TV-postaji sta “Brača Karič” in “Pink”, tik ob boku pa jima stoji državna “Politika”. Na radijski lestvici vodita “Studio B” in “B-92”, ki v določenem trenutku celoten program posvetita območjem v vojni (tako je bilo tudi ob nedavnih dogodkih v Krajini). ZA SPOŠTLJIVEJŠI ODNOS DO GOZDA IN OKOLJA Za to gre 35-letnemu diplomiranemu inženirju gozdarstva ^ ^ voju Oršaniču, ki se sicer poklicno ukvarja z gozdovi, Uu^}e^ff0ar(ij^ dablja floro in favno gozda s svojimi fotoaparati. OršaničevJ° opus, ki ga predstavlja na razstavi umetniških fotografij v S ^jt sevniškem gradu, je nastajal v zadnjem desetletju. Po besedah 1 ^ Posavskega muzeja Jožice Vrtačnik Lorber Oršaničpozna in ^ ravo v njenem procesu rasti, simbioze in njenega umiranja, v fotografiji pa se uvršča med nadaljevalce pikturalistične tratil zaznamujejo tematski in motivni sklopi, prevzeti iz slikarstva. naravoslovnih umetniških fotografij “V zelenem” je odprl sevrtis ^ j. Jože Peternel in čestital Oršaniču (drugi z desne), na ogled pa novembra. (Foto: P Perc) brajei NADŠKOF ŠUŠTAR OBISKAL VINO GORICO - 2. seP?ef?iupt«r nadškof Alojzij Šuštar obiskal vseh 12 podružnic v trebanjs ^ v*. namenom, da se sreča z ljudmi in se za delo zahvali de.$t Na kulturnem področju je definitivno največja uspešnica Podzemlje, film Emirja Kusturice, ki si ga je v Beogradu ogledalo že pol milijona gledalcev. Na sporedu je kar v desetih kinih. Beograd obožuje zmagovalce, kar Kusturica definitivno tudi je. Premiera filma v Sava centru je potekla spektakularno, z vsemi atributi svetovljanstva. Splošno gledano, je produkcija jugoslovanskega filma zelo močna; letno se posname okrog deset filmov, ki pa se potem prikazujejo na skoraj desetih festivalih po Jugoslaviji. Vr-njačka Banja, Herceg-Novi, Niš, Novi Sad... Presenetljivo za državo pod sankcijami! Domača produkcija kaset, plošč in CD-jev tudi bije težek boj s “pirati”. Iz Bolgarije prihajajo CD-ji, ki stanejo 5 do 10 DEM in so več kot SU ».15 930 10.0: 10.21 I3.0( 13.0! 15.11 17« 17.lt '7.55 18.45 17.10 H.30 70.05 71.10 37,00 33.05 ga 32.55 SLO 1230 »flciz, H.15 k,; ®/25 •im tkr "M Un 7«l\ Jtilo S st 5 S < Htv 7.10 j s Si H, S h I ga. H, Htv h S LIJa .. N. % nikom podružničnih cerkva. Na Vini gorici so bili pohvaf sejG ključarja Ivan Gabrijel in Jože Nadrih in vsi verniki. ■ G. ^u:,„;e}rL ključarja Ivan uabrijel in Jože Nadrih in vsi verniki. ■ . nj( jv*; posebej zahvalil za dolgoletno skrb, čistočo in 65-letno zv0^eija p0^. nil rožni venec. Julija je dopolnila 87 let. Njeno pot bo morda ^ daljevala njena hčerka z družino. (Rezka Majer) ZBOROVANJE ČRNO POTOKAR!EV-Na pobudo dr. Anton<>sCje .,. in drugih, ki so morali iz različnih razlogov zapustiti te boto, 9. septembra, zbralo nad 100 tukaj rojenih ljudi ali njd“ hl \e _________, ...________________ , _ kijextš cev. Rdeča nit, ki je zborovanje povezovala pa je cesta, ki bivaS’ ^ tU^.f. štela 350 prebivalcev, imela svojo šolo in gostilno ter je zn . (y, irrL l............_ r*i....... ■:....• „____• ___1 •__f„: ip. SC * kovačih, povezala s Slovenijo, saj morajo prebivalci, teh je & clof set, ilegalno preko meje s Hrvaško, če hočejo z avtomobilom ali pa peš preko hribov. Pripravili so razstavo starih in novep1' pt\ tov o življenju te vasi, na kateri so govorili Slavko Ožbolt’, ne ^ sednik KS Draga g. Puntar in župan potoške občine inz. J h\ k. >25' {Ul K % i & i»i ■00 I lio 1 V S V,?, Or S C' % (Foto: A. Košmerl) Televizija si pridržuje pravico do L^^bitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 21. IX. SLOVENIJA 1 JjS-0.20 TELETEKST Z VIDEOSTRANI Z jesenski veter '20 tedenski izbor »NORČKI, amer. risana naniz., 11/13 10.45ODKRIVANJE ZEMLJE, amer. izo-braL serija, 18/26 »ssr" • PODOBA PODOBE, ponov. U ^GEGA DNEVA POTOVANJE V 17nn JJPC,amcr- drama, 2. del dnevniki 10 OTROŠKI PROGRAM ,, ZIV ZAV S ONEVNIK 2, VREME, ŠPORT .MER ZA DVA, nem.-avstii.-švic. na- S JTDNiK SlK oddaja o prometu 8fičE3’VRKMMPOKr ^ SOVA JLFRED HITCHCOCK VAM PRED-SJVUA, amer. naniz., 9/22 v/ »tVERNA OBZORJA, amer. naniz., 11/25 gVENUAž postrani -13.00 Euroncws -15.45 Umet-15.45 i^el ’ '3'33 Tedenski izbor: TV 101,8. del; nj Z'? (Ponov ): Princ iz Bel-Aira, amer. na-Ufe loki Severna obzorja, amer. naniz., J/a (ponov.); Princ iz Bel-Aira, amer. m ,^17.15 Severna obzorja, amer. nam*., Za>„ . ® Regionalni program -18.45 Znanje Aajf-U.IS Tok, tok, kontaktna oddaja za "Rtr ' 2R-R5 \fcčcr z... - 21.00 Umetniški ma r.',,V5 Pisave - 22.45 Kaos, 2. del italij. fil-u-» Umetniki za svet, ob 50. letnici OZN Jala stttft0 strani -10.05 TV prodaja -10.20 Luč StUHv H n°n°V‘ dela amer. nadalj.) -11.10 1| 411 (P°nov- 1A- dela angl. hum. naniz.) -V,eJV prodaja - 12.00 Video strani -16.20 «Uf'' “AO Dance sesion (ponov.) -17.10 Kar-iZj'-)-1815 Risanka -19.00 Vreme-19.10 Rlosl 0bc (517- de' »mer- nadalj.) - 20.00 Mag-kC?Ak°nL 8lasb- oddaja) - 20.30 Dežurna l(Hta.l”. del. Špan. hum. naniz.) - 21.00 Kdo tHt, le,(iug- komedija) - 22.25 Sirene (ponov. daje j jjjle) • 23.05 Kino, kino, kino (ponov. od- UtVj - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro ll.jO roroiila -10.05 Izobraževalni program • ftta ro®tam za otroke in mladino - 12.00 Han a ’ J2-1S Ljubezen (serija) -12.45 Sledge (dok.Jr (hun|. serija, 15/21) -13.05 Svet narave lzobra}nja) '.13'55 Parižanka (franc, film) -15.30 LHioTValni Pfogram - 16.30 Hrvaška danes -^7'» Barbara (serijski film) - 18.15 Kolo Sevnik-5° Rdcči Pla5č (dok- oddaia)' 'V-30 ll.|j p‘,sPort, vreme - 20.15 Zabavni program -Sjj kran brez okvirja - 22.25 Moč denarja - Ibr, "evnik ■ 22.55 S sliko na sliko - 23.25 Sa-'trtneja te? strani -16.40 TV koledar -16.50 S to '1735 Dediščina (dok. film) -18.25 «lt, J9.1S Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, 5 Dediščina (dok. film) - 21.10 Brook-Riff' (hum. serija, 21/22) - 21.35 Serija -l'eSltev 911 (serija) - 23.05 Fluid expo ionov. "LTEK, 22. IX. Sj^A 1 (.10 ifO TELETEKST 125 !'L>EO STRANI IMENSKI IZBOR oLFIN FL1PPER, 9. epizoda amer. naniz. CICIBAN PLAVA, 2. oddaja “■“S ROKA ROCKA „’55 KRAUEVSKA KRI, ang. poljudno-oddaja L L|5 ZNANJE ZA ZNANJE |j.0o POLICA, evropski kulturni magazin Jam VODIJO NAŠE STEZICE, oddaja p|j J^Per-Capodistria to rJJ angl- koprodukcija, pom ■felKl te ifi Roški program J45 L,. ,LDI. 10. del amer. serije ■ID hGG° -TV IGRICA Iranka h i^NIK 2, VREME, ŠPORT 7, *C1 M ZA UMOR, amer. film ^STIČNA ODDAJA Rejnik 3, vreme, šport tJASIER, amcr „aniz3/22 ‘r-15 SEVERNA OBZORJA, amer. na- SjlZ/25 “DO BLANCHE, franc, film sSn,ja 2 Mjstrani -11.45 Umetniki za svet, ob 50. Vtelt- ' D-33 Tedenski izbor: Forum; 12.10 ?IOj Z13-00 Omizje; 15.00 Osmi dan; 15.50 IV]®L amer. serije -16.45 Sova (ponov.): V, 'fcbcoek vam predstavlja (9/22); 17.15 :V,r1C0Ck N»i°b20ria’amcr- nan'z-' lt/25 - 18.00 Rc-%, 2 atud*o Koper -18.45 Svetovni poslovni cl amer. oddaje - 19.15 Planet šport • 20.05 Arhitektura na prelomu tisočletja, nem. dok. oddaja, 1/4 - 21.05 Podeželski utrip, angl. naniz., 9/10 - 21.55 Opus - 22.55 Koncert simfonikov RTV - 23.40 Umetniki za svet, ob 50. letnici OZN KANALA 7.00 Video strani -10.05 TV prodaja -10.20 Luč svetlobe (ponov. 517. dela amer. nadalj.) -11.10 Magnetoskop (ponov.) -12.00 Video strani -17.00 TV prodaja -17.15 Vreme -17.20 Kdo tam poje (ponov. filma) -19.00 Vreme -19.05 Risanka -i9.10 Luč svetlobe (518. del amer. nadalj.) - 20.00 Benny Hill (15. del angl. hum. naniz.) - 20.30 To trapasto življenje (3. del amer. naniz.) - 21.20 Teden na borzi - 21.30 Kraj novega zločina (amer. znanst.-fant. film) - 23.00 John Coltraine (dok. oddaja) - 0.00 Dracula (6. del amer. naniz.) - 0.30 Dežurna lekarna (43. del Špan. naniz.) -1.00 Vreme HTV 1 7.40 TV spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -11.30 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.15 Ljubezen (serija) -12.45 Svet narave (dok. oddaja) -13.35 “Sounder” (amer. film) -1530 Izobraževalni program -16.30 Hrvaška danes -17.30 Santa Barbara (serijski film) -18.15 Kolo sreče -18.50 Alpe-Donava-Jadran -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Usode (dok. serija) - 21.05 Gasbena oddaja - 22.35 Poročila - 22.55 Š sliko na sliko - 23.25 Britanski film - 1.30 Sanje brez meja HTV 2 16.25 TV koledar -16.35 S sliko na sliko -17.20 Jazz -18.25 Serija -19.30 Dnevnik, vreme, šport -20.15 “Fort Saganne” (franc, film) - 23.10 Cro pop rock SOBOTA, 23. IX. SLOVENIJA 1 7.15-1.45 TELETEKST 7.30 VIDEOSTRANI 7.40 TEDENSKI IZBOR: RADOVEDNI TAČEK 7.50 UČIMO SE ROČNIH USTVARJALNOSTI 8.05 FRIDA S SRCEM NA DLANI, 2. del norv. nadalj. 8.30 JUHUHU, JAZ NISEM KEKEC 9.05 TOK, TOK, kontaktna oddaja za mladostnike 9.50 ZGODBE IZŠKOUKE 10.20 KOČA STRICA TOMA, amer. film 12.10 GORE IN UUDJE, ponov. 13.00 POROČILA 13.05 VEČER Z.... ponov. 15.40 TEDENSKI IZBOR: MALO ANGLEŠČINE, PROSIM 16.05 TEDNIK 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM ODPRAVA ZELENEGA ZMAJA, 5. epizoda 17.40 VETER PETER POTEPUPH 18.00 TOVARIŠI IZ KALAHARIJA, angl. po-Ijudnoznan. oddaja 18.50 HUGO-TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.52 UTRIP 20.10 RAZREDNA DRUŽBA TRACYULL-MAN, angl. hum. oddaja 21.05 MINI - ČAROVNIJA NA ŠTIRIH KOLESIH, angl. dok. oddaja 21.50 OZARE 22.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORr 22.25 GRACE NA UDARU, amer. naniz, 3/26 22.50 SOVA SEVERNA OBZORJA, amer. naniz, 13/25 23.40 VAMPIR V NEBESIH, franc, film 1.30 TIČEK VRAŽ1ČEK, angl. animirana serija, 4/13 SLOVENIJA 2 7.50 Video strani - 8.00 Euronesvs - 9.00 Mojstri, 3. oddaja -10.00 Koncert simfonikov orkestra akademije za glasbo -10.50 Tedenski izbor: Pri-merzadva (ponov.); 11.45 Turistična oddaja; 12.00 TV 101 (10. del amer. serije) -12.50 Sova (ponov.): Frasier(amer. naniz, 3/22); 13.15 Severna obzorja (amer. naniz, 12/25) -14.55 Športna sobota (posnetek gimnastike z Dunaja; prenos hokeja z Bleda) -18.30 Slovenski magazin -19.05 Karaoke - 20.10 Goli šport (amer. dok. serija, 3/6) - 21.00 Vdova Coudercova franc, film) - 22.25 Sobotna noč KANALA 7.00 Video strani - 8.05 Risanka - 9.00 Kaličopko (ponov. otroške oddaje) -10.00 Teden na borzi (ponov.) -10,10 Kino, kino, kino (ponov. oddaje o filmu) -10.45 Dracula (ponov. 6. dela amer. naniz.) -11.20 Video strani -18.55 Vreme -19.00 Risana serija -19.30 Dance session (ponov.) - 20.05 Vreme - 20.10 Živeti danes (dok. oddaja) - 20.40 Splošna praksa (40. del avstral. naniz.) - 21.40 Polnočni opazovalec (amer. film) - 23.10 Vreme - 23.15 Kraj novega zločina (ponov. filma) - 0.45 Mlade pohotnice (erotični film) HTV 1 8.10 TV spored - 8.25 Poročila - 8.30 Velika nagrada (amer. film) -10.30 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.15 Ljubezen (serija) -12.45 Živa resnica (dok. oddaja) -13.15 Glasba -13.30 Izgubljeni svet (amer. film) -15.00 Poročila -17.15 Poirot (angl. naniz.) -18.05 Najlepša dela svetovnih muzejev -18.15 Prizma -19.15 V začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 “Strictly” (avstral. film) - 21.45 Glasbena oddaja - 22.20 Dnevnik - 22.40 S sliko na sliko - 23.10 Sanje brez meja HTV 2 17.20 TV koledar -17.30 S sliko na sliko -18.15 Ekran brez okvirja -19.30 Dnevnik, vreme šport -20.15 Korak za korakom (hum. serija 8/33) - 20.40 Latinica - 22.20 Šport - 22.30 Nočna izmena: Se- verna obzorja (serija); Črna kača (hum. serija, 6/ 12) - 0,00 Ameriški film NEDELJA, 24. IX. SLOVENIJA 1 8.15-0.15 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 9.00 OTROŠKI PROGRAM ŽIV ŽAV 9.45 ARABELA SE VRAČA, češka nadalj, 23/26 10.15 ODPRAVA ZELENEGA ZMAJA, 5. epizoda 10.45 ČEBELICA MAJA 11.05 GRACE NA UDARU, ponov. amer. naniz, 3/26 11.30 OBZORJE DUHA 12.00 SVET DIVJIH ŽIVALI, angl. poljudno-znan. serija, 12/16 12.30 UUDJE IN ZEMLJA 13.00 POROČILA 13.05 PODEŽELSKI UTRIP ponov. angl. naniz. 9/10 13.55 ZA TV KAMERO 14.30 POLICISTI S SRCEM, avstral. naniz, 7/26 15.15 ANGELIKA IN SULTAN, franc, film 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PO DOMAČE 18.50 HUGO-TV IGRICA 19.05 RISANKA 19.18 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.52 ZRCALO TEDNA 20.10 NEDELJSKIH 60 21.15 POD SONCEM, angl. dok. oddaja, 1/2 22.10 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT’ 22.25 SOVA: PREDMESTNI BUDA, angl. nadalj, 3/4 SEVERNA OBZORJA, amer. naniz, 14/25 SLOVENIJA 2 Opomba: Estoril: F-l od 13.50 do 16.00 (prenos); Dunaj: SP v ŠRG 16.00 do 17.00 (posnetek); Velenje: DP v rokometu 17.00 do 18.25; Goli šport 18.25 do 19.15 (ponov, 3. dela amer. dok. serije) 8.00 Video strani - 8.20 Naša pesem, 5. oddaja - 8.50 Tedenski izbor: Karaoke; 9.50 Planet šport; 10.35 V vrtincu; 11.20 Koncert simfonikov -12.05 Sova (ponov.): Severna obzorja, amer. naniz, 13/ 25; 13.00 Razredna družba Tfacy Ullman, angl. humor, oddaja -13.50 Športna nedelja - 19.20 4 x 4 O živalih in ljudeh - 20.10 Biblija - 20.40 Pasca-lijev otok, angl. film - 22.20 Športni pregled KANAL A 8.05 Risani film - 9.00 Kaličopko (otroška oddaja) -10.00 Jim Henson predstavlja: Muppct show, 3. del -10.30 Male živali -11.00 Splošna praksa (ponov. 40. dela) -11.55 Epikurejske zgodbe (oddaja o slov. gostilnah) -12.10 Žametne vrtnice (glas. čestitke B. Kopitarja) -13.00 Video strani - 16.30 Muppet show (ponov.) -17.00 Vreme -17.05 John Coltraine (ponov.) -18.05 Žametne vrtnice (ponov.) -18.50 Risanka -19.00 Risana serija - 19.30 Živeti danes - 20.00 Vreme - 20.05 Beverly Hills 90210 III - 20.30 Klic divjine (L del nem. naniz.) - 21.20 Kino, kino, kino (oddaja o filmu) - 21.55 Vreme - 22.00 Polnočni opazovalec (ponov. filma) PONEDELJEK, 25. IX. SLOVENIJA 1 8.45-0.05 TELETEKST 9.00 VIDEOSTRANI 9.30 MALO ANGLEŠČINE, PROSIM 9.55 TEDENSKI IZBOR KAPITAN POWER, amer. naniz, 14/22 10.20 SVETOVNI POSLOVNI UTRIP 2. del amer. oddaje 10.50 ZDRAVJE - NAŠE NAJVEČJE BOGASTVO (bolečina v križu) 10.55 SONOGRAF ZA SREČO 11.25 ZDRAVJE - NAŠE NAJVEČJE BOGASTVO (astma) 11.50 VDOVA COUDERCOVA, franc, film 13.00 POROČILA 13.05 ŠPORTNI PREGLED, ponov. 15.00 UMETNIŠKI VEČER 15.50 OBZORJE DUHA 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK 17.25 FRIDA S SRCEM NA DLANI, 3. del norv. nadalj. 17.55 TV 101,1L del amer. serije 18.45 ABC-ITD, TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.18 ŽREBANJE3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 STRANSKI UČINKI, kan. naniz, 12/13 21.00 PRAVIČNOST NA PREIZKUŠNJI 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.20 ŽARIŠČE 22.40 SOVA: SEINFELD, amer. naniz, 13/18 SEVERNA OBZORJA, amer. naniz, 15/25 SLOVENIJA 2 Opomba: Dunaj: SP v ŠRG 19.30 do 20.00 (posnetek) 12.50 Video strani -13.00 Euronews - 14.50Umct-niki za svet -15.00 Tedenski izbor: Utrip; Zrcalo tedna; 15.30 Nedeljskih 60 - 16.30 Sova: V avtobusu; 17.00 Severna obzorja, amer. naniz. 14/25 - 18.00 Regionalni studio Maribor -18.45 Že veste -19.00 Sedma steza - 20.05 Svet na zaslonu - 20.55 Potem pač s silo, nem. drama - 22.20 Studio City - 23.30 Brane Rončel izza odra -1.00 Umetniki za svet (ob 50. letnici OZN) KANALA 7.00 Video strani -10.05 TV prodaja -10.20 Luč svetlobe (ponov. 518. dela) -11.10 Žametne vrtnice (ponov.) -11.55 Benny Hill (ponov, 15. dela angl. hum. naniz.) -12.25 TV prodaja -12.45 Vi- deo strani -17.55 Vreme -18.15 Brlog (7. del Špan. naniz.) -19.00 Vreme -19.10 Luč svetlobe (519. del amer. nadalj.) - 20.00 Aliča v glasbeni deželi (glas. oddaja) - 20.30 Zlata dekleta (4. del amer. hum. naniz.) - 21.00 Barva denarja (amer. drama) • 23.00 To trapasto življenje (ponov. 3. dela amer. naniz.) - 23.50 Vreme 0.00 TV prodaja TOREK, 26. IX. SLOVENIJA 1 9.15-0.15 TELETEKST 9.30 VIDEOSTRANI 9.55 TEDENSKI IZBOR PRIDI MOJ MILI ARIEL, 4/5 10.20 RADOVEDNI SLONČEK, lutkovna igrica 11.00 PASCAL1JEV OTOK, angl. film 12.45 ŽE VESTE 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR SEDMA STEZA SOBOTNA NOČ, ponov. 16.20 MOSTOVI 17.00 DNEVNIK 17.10 OTROŠKI PROGRAM ARABELA SE VRAČA, češka nadalj, 24/26 17.55 TV 101,12. del amer. serije 18.45 ABC-ITD, TV IGRICA 19.13 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 HIŠA IZ KART angl. nadalj, 4/4 21.00 OSMI DAN 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.20 ŽARIŠČE 22.50 SOVA KYTV angl. nadalj, 5/6 SEVERNA OBZORJA, amer. naniz, 16/25 SLOVENIJA 2 Opomba: Postojna: EP v košarki (posnetek); Ljubljana: Nogomet od 17.55 do 19.50; Maribor: Nogomet od 20.25 do 22.20 13.00 Video strani -13.20 Umetniki za svet -13.30 Tedenski izbor: Malo angleščine, prosim; 13.55 Pod soncem, L del angl. dok. oddaje; 14.45 Studio City; 15.55 TV 101,1L del amer. serije -16.45 Sova (ponov.): Seinfeld, amer. naniz, 13/18; 17.15 Severna obzorja, amer. naniz, 15/25 - 18.00 Regionalni program -18.45 Iz življenja za življenje -19.15 Videošpon - 20.05 Od kod so vse te rožice -20.25 Zelena ura - 20.55 Roka rocka - 21.45 Svet poroča - 22.15 Malina, nem. film - 0.15 Umetniki za svet KANALA 7.00 Video strani -10.05 TV prodaja -10.20 Luč svetlobe (ponov. 519. dela amer. nadalj.) -11.10 Aliča v glasbeni deželi (ponov. glas. oddaje) -11.40 Brlog (ponov. 7. dela Špan. naniz.) -12.10 TV prodaja -12.30 Video strani -17.25 Vreme -17.45 Brlog (8. del Špan. naniz.) -18.15 Risana serija - 19.00 Vreme -19.10 Luč svetlobe (520. del amer. nadalj.) - 20.00 Rodeo (glas. oddaja) - 20.30 Hermanova glava (4. del. amer. naniz.) - 21.00 Zgodovina amer. podjetništva (dok. serija) - 21.30 Maručini kristali (vedežeanje v ivo) - 22.00 Državnik novega kova (2. del angl. naniz.) - 22.25 Vreme - 22.35 TV prodaja SREDA, 27. IX. SLOVENIJA 1 9.45 -0.20 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.10 TEDENSKI IZBOR COB1 IN PRIJATEUI, Špan, risana serija, 3/13 10.35 ARHITEKTURA NA PRELOMU TISOČLETJA, nem. dok. serija, 1/4 11.351ZŽIVUENJA ZA ŽIVUENJE 12.00 MINI - ČAROVNIJA NA ŠTIRIH KOLESIH, angl. dok. oddaja 12.30 SLOVENSKI MAGAZIN 13.00 POROČILA 15.20 TEDENSKI IZBOR BIBLIJA 15.50 OPUS 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 17.55 TV 101,13. del amer. serije 18.45 LINGO-TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 FORUM 20.25 FILM TEDNA: ŽIVUENJE, KOT GA KAŽE AGFA, izraelski film (ČB) 22.10 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.30 ŽARIŠČE 22.50 SOVA NORO ZAUUBUENA, amer. naniz, 1/22 SEVERNA OBZORJA, amer. naniz, 17/25 SLOVENIJA 2 Opomba: Glasgovv: Nogomet od 20.25 do 22,20; Litija: EP v rokometu od 19.00 do 20.25 12.50 Video strani -13.00 Euronevvs - 14.10Umet-niki za svet -14.30 Zgodbe iz školjke -15.00Tedenski izbor: Stranski učinki, kan. naniz.; 15.50 TV 101,12. del -16.40 Sova (ponov.): KYTV angl. naniz, 5/6; 17.15 Severna obzorja, amer. naniz, 16/25 - 18.00 RPL - Studio Lusvigana -18.45 Odkrivanje zemlje, amer. izobr. serija, 18/26 -19.15 V vrtincu - 20.05 Športna sreda - 22.20 Omizje -0.20 Umetniki za svet (ob 50. letnici OZN) KANALA 7.00 Video strani -10.05 TV prodaja -10.20 Luč svetlobe (ponov. 520. dela) -11.10 Rodeo (ponov. glas. oddaje) -11.40 Brlog (ponov. 8. dela Špan. naniz.) -12.10 Male živali (ponov.) -12.40 TV prodaja -12.30 Video strani -17.25 Vreme -16.30 TV prodaja -17.45 Zgodovina amer. podjetništva (ponov.) -18.15 Maručini kristali (ponov.) -19.00 Vreme -19.10 Luč svetlobe (521. del) - 20.00 Ben-ny Hill (16. del angl. hum. naniz.) - 20.30 Sirene (3. del amer. naniz.) - 21.20 Unpato - 22.25 Dance vession (oddaja o plesu) - 23.05 Epikurejske zgodbe (ponov. oddaje o slov. gostilnah) - 23.20 Vreme • Solze so kot vihar: po njem je človek vedno mirnejši. (Turgenjev) fr1 DOLENJSKI: H BELE KRAJINE STU io fl JO3 0 /ŠALI* ČETRTEK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 11.00 Avtotimcs - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje -13.30 Vreme in mi- 4.00 - 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Planinski kotiček - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Kinetoskop, Alter-godba PETEK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 12.00 BBC, osmrtnice-12.15-13.00 NZželje - 14.00 - 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Večerni program SOBOTA 6.00 Začetek, horoskop - 8.30 Glasba je življenje -10.00 Kuharski recept -11.00 Evropa ta teden - 11.45 Na sončni in senčni strani Gorjancev - 12.00 BBC, osmrtnice - 12.15 - 13.00 NZ želje -13.30 Čestitke -14.00-15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Voluhar ekspres - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Večerni program NEDELJA 6.00 Začetek-7.45 Horoskop - 8.00 Duhovna misel - 8.30 Kmetijska oddaja -11.00 Mali . oglasi - 12.30 Čestitke - 19.00 Glas evangelija - 19.30 - 24.00 Večerni program (ob 21.30 Dee Jay Time) NOVO NA STUDIU D NOVO MESTO - Regionalna postaja Dolenjske in Bele krajine Studio D je v svoj spored ob nedeljah ob 21.30 uvrstila zanimivo glasbeno oddajo z angleškim imenom-Dee Jay Time, v kateri bodo lahko ljubitelji dobre glasbe prisluhnili lestvici 20 najnovejših oziroma najgibli-vejših skladb, ki je objavljena v Stopu in Salomonovem oglasniku. Poleg lestvice bodo v oddaji vsakič predstavili tudi vrsto glasbenih novosti. ČETRTEK, 21.9. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti -9.00Poročila in 11.00Poročila- 12.00Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila- 17.00 Oddajazapodjetnike-18.00 Poročila - 18.30 Otroška oddaja - 20.00 Rockovski sprehod - 23.00 Ploščati vrhovi PETEK, 22.9. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 9.00 Poročila -10.00 Dober dan, pridni ljudje -11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila - 15.30 Grmski vulkan - 17.00 Srakin TV izbor - 18.00 Poročila in ego tripi sodelavcev radia - 20.00 Večer z evergreeni - 22.00 Kviz z evergreeni - 24.00 Nočni skok SOBOTA, 23.9. 5.30 Dobro jutro - 6.45 Kmetijski nasveti - 8.30 Viža dneva - 9.00 Poročila -: 10.00 Gospodinje sprašu-jejo, Helena Mrzlikar odgovarja - 11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice - 13.00 Mali oglasi - 15.00 Poročila -17.00 Sraka ima dolgi rep -18.00 Poročila - 21.00 Sobotna super veselica -1.00 Polke, valčki in popevke NEDELJA, 24.9. 8.00 Dobro jutro - 9.00 Poročila - 9.30 Kmetijska oddaja -10.00 Mali oglasi - 11.00 Poročila -11.05 Vinogradniška oddaja - 12.00 Čestitke, mali oglasi in domača glasba -15.00 Poročila -16.00 Kviz -18.00 Poročila-20.08 Cinca Marinca in obisk - 22.30 Ves ta jazz PONEDLJEK, 25.9. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 9.00 Poročila - 9.30 Športni pregled -10.00 Gospodarske novice -11.00 Poročila -12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila -15.30 Popevka tedna -16.00 Sračje gnezdo - 17.00 Aktualna oddaja - 18.00 Poročila -18.30 Otroška oddaja -19.00 Rockovnik - 22.00 Koncert - 23.00 Romantika TOREK, 26.9. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 9.00 in 11.00 Poročila -12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila -15.50 Nagradni kviz: Vsi znamo vse -18.00 Poročila — 18.20 Računalniške novice - 20.00 Trance, dance, techno, pop - 22.00 Country & bluegrass - 23.00 Romantika SREDA, 27.9. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 9.00, 10.00 in 11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila - 16.00 Balkan ekspres - 17.00 Borza dela - 20.00 Stari rockerji: akcija - 22.00 Folk & etno glasba - 23.00 Romantika Glasbena delavnica Novo mesto Vodja Aleš Bartelj - Poučevanje igranja - Solo petje uči prof. Nace Junkar - Vpis še možen NOVO MESTO - Od letošnjega februarja v Streliški ulici 3 deluje Glasbena delavnica Novo mesto, ki jo vodi Aleš Bartelj. Nudi zelo široko ponudbo poučevanja igranja na inštrumente, kot so klasična in električna kitara, klavir, synthesizer, bas kitara, bobni in tolkala, violina, blok flavta. Učili bodo mentorji, ki se z glasbo poklicno ukvarjajo več let. Z letošnjim šolskim letom pa je odprt tudi oddelek za solo petje. Poučeval ga bo znani slovenski operni pevec prof. Nace Junkar. V delavnici, kjer bo pouk potekal individualno ali skupinsko, poleg klasične glasbe poučujejo tudi zabavno, popularno, narodnozabavno, jazz in rock glasbo. Organizirani bodo tudi interni in promocijski nastopi učencev, interni izpiti in priprava učencev za izpit na glasbenih šolah, mogoče pa bo tudi izdelovati avtorsko glasbo po naročilu. Za vpis v Glasbeno delavnico Novo mesto ni potrebno opravljati nobenih sprejemnih izpitov, tudi starost učencev ni pomembna. Ni strogo predpisanega učnega programa - mentor sam sestavi program za vsakega učenca posebej, če pa učenec želi, lahko izbere tudi program klasičnih glasbenih šol. Mentorji na željo učenca lahko učijo tudi samo točno določene skladbe. Edini pogoj za vpis v delavnico pa je veselje do glasbe. Glasbena delavnica deluje skozi vse leto, na željo pa se pouk izvaja tudi med šolskimi prazniki in počitnicami, in sicer vse dni v tednu od dopoldneva do 20.00 zvečer, odvisno od urnikov in zasedenosti. Šolska ura za poučevanje igranja na inštrument traja 45 minut, za pouk solo petja pa 40 minut. Vpis v Glasbeno delavnico Novo mesto v Streliški ulici 3 je možen vsak torek in sredo od 15. do 18. ure, informacije pa je možno dobiti tudi na tel. številki (068) 322 - 413. ■gt-SEES** DESET DOMAČIH Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Zinki Stariha z Gorenjih Sušic. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, kije na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden takšna: 1 (1) Franc Poslane - ANS. PETRA FINKA 2 (5) Nagelj polka - ANS. NAGELJ 3 (2) Zakonska barka - ANS. STOPAR 4 (3) Te tvoje črne oči - FANTJE Z VSEH VETROV 5 (4) Poštar - IGOR IN ZLATI ZVOKI 6 (8) Pojte zvonovi - BRATJE POLJANŠEK 7 (9) Kupil sem konjiča - ANS. RUBIN 8 (6) Barka življenja - FANTJE IZPOD ROGLE 9 (-) Ajdov cvet - ANS. TONIJA VERDERBERJA 10 (7) Ljubezen premagJ vse težave - ANS. PLANIKA Predlog za prihodnji teden: Henčkovih 30 - ANSAMBEL HENČEK |€-------- KUPON ŠT. 38 Glasujem za Moj naslov --------g*§ ^Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto j NOVOLESOV "SOM" ZA REVIJO RIBIČ - Podjetje Novoles Kanu iz Velikega Podloga je podarilo reviji Ribič čoln “som ”, ki ga je uredništvo Ribiča namenilo prireditelju tekmovanja mladih za pokal revije Ribič oziroma skupnosti Alpe-Jadran, ribiški družini Pesnica. Štajerski ribiški delavci vsako leto pripravijo odmevno mednarodno tekmovanje v lovu s plovcem (vse ulovljene ribe vrnejo nazaj v vodo), vendar je letošnje tekmovanje minilo brez udeležbe mladih ribičev iz Novega mesta, Brežic in Krškega, kar je velika škoda. Na sliki: krst ribiškega čolna na ribniku pri Sv. Trojici, ki ga je opravil predsednik občine. Sporočamo žalostno vest, da je umrla KAROLINA BARBIČ upokojena upravnica Pošte Cerklje ob Krki Od nje smo se poslovili v četrtek, 14. septembra, na pokopališču na Jesenicah na Dolenjskem. POŠTA SLOVENIJE, D.O.O., MARIBOR, POSLOVNA ENOTA NOVO MESTO ZAHVALA Vse življenje si garal, vse za dom, družino dal, le sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. IVAN BOŽIČ iz Straže, Gaj 8 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem vaščanom, sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izraženo sožalje, vsestransko pomoč, darovano cvetje, sveče, sv. maše in vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni g. župniku za opravljen obred, podjetjema Pionir MKI Novo mesto in Novoles Straža, OŠ Vavta vas, obema govornikoma in pevcem. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi MONTANAd Celovška 135, Ljubljana tel.: 061/159-30-30 .0.0. Mobitel: 0609/615-648 Delovni čas: 9. ure — 16. ure FIAT, OPEL, SEAT, AUDI UNO 3V FIRE, temna stekla, kat UNO 3V FIRE, temna stekla, kat UN01.0 3V START, temna stekla, kat UN01.7 DIESEL 3V TIP01.6 5 V, ABS, air bag, servo, el. šibedah, cz, el. stekla TIP01.4 5 V, alarm, meglenke, radio, t stekla TIP01.4,3V, ABS, servo, nastavljiv sedež, el. stekla TIP01.7 D 5V, alarm TIP01.9 TD GT 5 V, servo, cz, alarm, meglenke, el. stekla TEMPRA1.4, bogata dodatna opr., klima TEMPRA 1.4, centralno zaklepanje, el. stekla TEMPRA 1.9 DIESEL SX, el. stekla, alarm, servo, meglenke TEMPRA 1.6 SX klima, servo,meglenke, el. stekla, radio TEMPRA 1.9 TD SX, servo, klima, alarm, meglenke FI0RIN0 PANORAMA 1.7 DIESEL, 6 sedežev FIAT C0UPE 2.016V TURBO plus kompletna max. oprema ALFA ROME01,3 ALARM, UTA PLATIŠČA LANCIA DEDRA 2.0 TD, max., oprema, klima, ABS LANCIA DEDRA 2.0, el. stekla, cent zakl., servo ABS, klima, metalik LANCIA DEDRA 1.8 ABS, servo, klima,meglenke, el. stekla OPEL OMEGA 3000/24V max. oprema, vrhunska športna limuzina OPEL ASTRA 1.4 GL 5V, el. stekla, cz, air bag, mod. 95, koda OPEL ASTRA 1.4 GLS 5V, klima, t stekla, cz, alarm, daljinsko OPEL CORSA1.2 SWING dvojni air bag, cz, el. stekla, 6 zvočnikov OPEL ASTRA 1,4 GLS, 5V, 82 KM, meglenke, alarm, zaklepanje PEGEUOT 4061,6 metalik, alarm, klima, servo, el. stekla SEAT TOLED01.8 GLX, servo, cz, el. stekla, klima, alarm, volan in sedež nastavljiv po višini AUD1100 2.3 E, aut, el. šibedah, ABS, servo VOZILA NA ZALOGI - PLAČAJ ODPELJI MOŽNOST PLAČILA S KREDITOM ALI KREDITNO KARTICO LB. CENE SO V DEM, DO REGISTRACIJE, PLAČLJIVE V SIT PO TEČAJU LB d.d. 93 11.690 94 12.690 94 12.990 92 10.990 94 21.490 93 15.990 93 18.490 92 15.490 92 17.490 92 17.490 93 16.990 92 17.490 92 17.990 93 19.990 92 12.990 94 43.990 91 12.990 92 21.990 93 23.490 92 20.990 91 29.990 94 21.990 93 19.990 92 19.990 92 18.490 92 17.990 94 23.990 92 26.900 ROLETARSTVO MEDLE NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU -Mednarodni jesenski zagrebški velesejem, 71. po vrsti, je bil lestos v znamenju slovenskega gospodarstva. Naša država je v Zagrebu nastopala kot država partnerica, kar je še posebej poudarilo celovitejšo predstavitev države in njenih izvoznih možnosti. Na njem je sodelovalo 175 slovenskih razstavljalcev, med njimi tudi novomeško podjetje Ro-letarstvo Medle, ki je na razstavnem prostoru obiskovalcem postavilo na ogled bogat izbor žaluzij, rolet in lamelnih zaves ter novost, ki je v svetu zelo cenjena - daljinsko upravljanje vseh vrst senčil. Medle-tovi imajo trenutno 22 zaposlenih, povpraševanje na trgu - samo na Hrvaškem imajo več deset rednih odjemalcev - pa zahteva še dodatno zaposlovanje. Kot je dejal Alojz Medle, je njihovo geslo kakovost, dostopne cene in dogovorjen rok izdelave, kajti le takšno prilagajanje tržišču danes zagotavlja uspešno poslovanje. (Foto: Majda Luzar) ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 73. letu starosti zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in tašča ANGELA VIDMAR roj. Bartolj iz Petan 4 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, pokojni darovali cvetje in sveče ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala sodelavkam tovarne zdravil Krka, patronažni sestri Aniti, pevskemu društvu Ruperč Vrh in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni tascAcum Novo mesto, Podbevškova 5, tel.: 068/23-826, 341-810, fax: 068/322-625 AKCIJSKA PRODAJA traktorjev UNIVERZAL tipov: 703DT, 445U, 445DTC, 640DTC - ZETOR: 3320,3340,4340,5340,6911,6320 VINOGRADNIŠKA IN KLETARSKA OPREMA taBak - STISKALNICE (mehanske, hidravlične) - CISTERNE IN SODI IZ NERJAVEČE PLOČEVINE - MLINI IN PECUALNIKI - PVC KADI, BRENTE - ŠKARJE, LIJAKI, VEDRA NA ZALOGI: GOLDONI TRAKTORJI MOTOKULTIVATORJI Z VSEMI PRIKUUČK1 VELIKA IZBIRA: - AGREGATI ZA PRANJE POD PRITISKOM - KOSILNIC - MOTORNIH ŽAG IN ŠKROPILNIC - VRTNO ORODJE - REZERVNI DEU - BREZPLAČNA MONTAŽA 13 Prodai° VESNA AKUMULATORJEV — na debelo in drobno p, - ODKUP ODPADNIH AKUMULATORJEV IN SVINČENIH SUROVIN VSE NA ENEM MESTU — V NOVEM MESTU GENERALNI ZASTOPNIK < E* KRKKZDRAVILIŠČN TENIŠKI CENTER OTOČEC vabimo vas k sezonskemu zakupu . teniških igrišč, savne, fitnesa in namiznega tenisa po posebno ugodnih cenah. „ „ Sezona se prične s 1. oktobrom 1995 in konca s _ , , .30. junijem 1996. , , Zakup kapacitet je možen od ponedeljka do pet' ka, od 18. ure cfalie. . Ob nakupu 10 kart za katerokoli športno dejavnost (razen aerobike) vam. bomo priznali 20% popust. Informacije m rezervacije — recepcija Teniškega centra Otočec, tel.: 068/322-607. NOVO MESTO: TPC, Rozmanova 38, tel: 068 321 279,324 007 PRODAJALNA, davni trg 10, leL: 068 321 737,322 120 VENTILATORSKA 1301 • K£RAMIČN€ PLOiSČICE-lalne, sfemke-uvoz dim.: 20x20cm; 31,7 x 31,7cm ___________________■ "RT-____________• • Cene veljajo do odprodaje zalog. FRfTEZA ROWEI REZALNIK R602 MGA REZALNIK R604 MGA KLUBSKA MIZICA VARILEC SV 108 MGA KL MIZICA 382; VARILEC ISKRA GBF 201 5% POPUST za gotovinsko plačilo pri nakupu nad 10.000 SIT možnost odloženega plačila na čeke 1+3 cena za m - 687,50 STT ŠTEDILNIK NA TRDA GORIVA «H.BWiH.» RK° 80 ROW TERMO AKUMULACIJSKA PEČ 2KW 4S£Mimrm j- J M402 MGA M201 MGA MEŠALNK M202 MGA M203 MGA M301 MGA OSiEijmm > t Slovenska FONDACIJ A VABILO VSEM, KI ŽELIJO POMAGATI Na predvečer prvega jesenskega dne, v petek, 22. septembra 1995 vas vabimo ob 20. uri v Gallusovo dvorano Cankarjevega doma v Ljubljani! Slovenska fondacija prireja tretji dobrodelni koncert, ki ga podarjata dobrim ljudem Cankarjev dom in orkester Slovenske filharmonije s solistom Miranom Kolblom pod vodstvom Marka Letonje PROGRAM BENJAMIN IPAVEC: Serenada za godala "OLFGANG AMADEUS MOZART: Violinski koncert v A-duru K 219 ^TONIN DVORAK: Simfonija št. 8 v G-duru op. 88 "Angleška" Vstopnice kupite pri blagajni Cankarjevega doma; izkupiček °"certa je namenjen sofinanciranju programov prostovoljnega dela. POKROVITELJ KONCERTA C^Xl Pridružite se Slovenski fondaciji! Dolenjka«, d.d., "9ovina na debelo in drobno, N°vo mesto, Glavni trg 23 ^RAN^ER°St° delovno mest0 ^>goj: ~~ končana srednja aranžerska šola ali šola za oblikovalce. £j>vno razmerje bo sklenjeno za določen čas, s polnim dedi®0® Pr'iave z dokazili o izobrazbi pošljite na gornji naslov r°, vKljučn° 29. 9. 1995. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dni od končanega razpisa. Panter za izobraževanje KULTURO TREBNJE, Kidričeva 2 'eefon: 068/44^558 'e'efax: 068/44-183 Strokovno izobraževanje Tečaji za: % voznike viličarjev % vpravljalce težke gradbene mehanizacije higienski minimum , varstvo pri delu 4 tečaj strojepisja na računalniku % vodenje poslovnih knjig tečaj za računovodje * čistilke aranžiranje JEZIKOVNO IZOBRAŽEVANJE artgleški, nemški, italijanski, francoski jezik za odrasle nemški in angleški jezik za otroke in mladino Računalništvo osnove računalništva — DOS windows ^uatro pro for windows 'vord for windows vvordstar SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE lučaji: gojenje in šivanje harmonika citre Kitara slikanje na svilo SpRMACIJE O PROGRAMIH IN POGOJIH VPISA nenBN0 NA GORNJEM NASLOVU ALI PO TELEFONU ub8/44_558, 44-183, VSAK DAN OD 8. DO 16. URE. VSEH PROGRAMIH MOŽNOST PREKVALIFIKACIJ IN DOKVALIFIKACIJ! EŠOLSKI PROGRAM jj^JA POSLOVNA ŠOLA *P|S v 2. LETNIK '®h zunanjetrgovinsko-komercialna Risokoš ols KI PROGRAM jj^OKA POSLOVNA ŠOLA V 1. LETNIK Ekonomske fakultete Ljubljana Mr°9ram se bo izvajal kot študij na daljavo) ^eri: ^ aianagement — turizem — podjetništvo Mednarodno poslovanje — podjetniške finance Zavarovalstvo — bančništvo — računovodstvo — Plovno informiranje V&OKA POSLOVNA ŠOLA P|s V 3. LETNIK -Meri: Podjetništvo Podjetniške finance Kako premagati bolečino? OD TABLET K MASAŽI Težav v življenju se lotevamo različno, kot smo si ljudje pač različni med seboj. Ko pa se pojavijo zdravstveni problemi, se radi tolažimo, da bo minilo, daje treba le malo potrpeti. In kadar gre za težave, kijih zdravniki pripisujejo okvari hrbtenice, se res lahko zgodi, da se bolečin začasno rešimo, a kaj kmalu nas znova opomnijo, da bo treba nekaj ukreniti. Eden od učinkovitih ukrepov v okviru terapije, ki jo predpiše zdravnik, je masaža z masažnim pripomočkom Vibroser, ki je bil nedavno registriran kot pomožno zdravilno sredstvo. Mnogim bolnikom zato tablete proti bolečinam niso več potrebne. Ortoped prof. dr. Janko Popovič iz specialistične ambulante Medicopharmacia v Ljubljani pravi takole: »Z degenerativnimi spremembami hrbtenice se srečujemo pravzaprav vse življenje — že pri dojenčku, zaradi podlaganja debelih blazin, kasneje pa, če otroka prezgodaj postavljamo na noge, če nosi prekratke čevlje (tega dostikrat ne opazimo), v šolski dobi zaradi nepravilne obremenitve s težkimi torbami itd. Kasneje imata poklic in način življenja odločilno vlogo. Kaj pa je pravzaprav vzrok bolečinam? Neizogibnim degenerativnim spremembam ploščic med vretenci hrbtenice sčasoma sledijo tudi spremembe okoliških tkiv. Te spremembe prizadenejo bolj ali manj vsakega človeka, o bolezni pa govorimo šele takrat, ko se pojavijo bolečine. Najhujše težave lahko pričakujemo med tridesetim in petdesetim letom. Bolezen se rada ponavlja skozi več let. Zdravnik poskuša poiskati vse možne načine za zdravljenje in tudi bolnik bi moral napraviti vse, da si ohrani in okrepi zdravje. Časi, ko smo proti bolečinam predpisovali samo sredstva proti bolečinam, steznike, nategovanje in podobno, so minili. Dandanes je načinov za zdravljenje več, razen tega obstajajo tudi pripomočki, s katerimi si bolniki lahko pomagajo doma. Eden takih je Vibroser, ki deluje po principu masaže in je zlasti priporočljiv v primerih kroničnih težav. Teh pa je iz leta v leto več. In tega bi se morali zavedati tudi zdravi, da bi se bolj posvečali aktivni vsakodnevni skrbi za lastno zdravje ob pomoči nas strokovnjakov. Saj še vedno velja Paracelzusov rek, daje bolnik sam svoj zdravnik in zdravnik le njegov pomočnik.« N Prof. dr. Janko Popovič: » Vibroser je zlasti priporočljiv v primerih kroničnih težav«. Tako nas prof. dr. Popovič, kije sam zgled fizično aktivnega človeka — nadvse rad igra tenis — vzpodbuja k telesni aktivnosti in skrbi za zdravje. Ko pa se težave pojavijo, ko spremembe vremena spremljajo bolečine, ko se bolečine začno ponavljati in ko so zdravniki že storili, kar je bilo mogoče — takrat nam je lahko v veliko pomoč masažna blazina Vibroser, ki je po strokovnem mnenju Zavoda za farmacijo in preizkušanje zdravil iz Ljubljane primerno pomožno zdravilno sredstvo. To pa dobro vedo tudi vse številnejši hrbteničarji, ki so ga preizkusili in ga s pridom uporabljajo, saj uspešno lajšanje bolečin koristi tudi psihičnemu počutju in s tem volji do življenja. Vibroser je atestiran in registriran kot pomožno zdravilno sredstvo z dveletno garancijo. Informacije lahko dobite po telefonu (061) 12 91 794 in (061) 12 91 795 ali faksu (061) 12 91 796. M I I w! I š* CIMOS CITROEN • NA ZALOGI: • AX TRE z darilom (prtljažnik in avtoradio) • XANTIA, ZX REFLEX BREAK z darilom trikotnik, prva pomoč in tehnični pregled) 1 (žarnice, Žg • KOLIČINE OMEJENE • KREDITI — do 5 let g* • LEASING, STARO ZA NOVO ** POOBLAŠČEN PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL CITROEN 1 PRODAJA: NOVO MESTO, TEL.: 068/322-066 SREDNJA TEHNIŠKA IN ZDRAVSTVENA ŠOLA NOVO MESTO Šegova ulica 112 68000 NOVO MESTO razpisuje prosti delovni mesti 1.1 učitelja slovenskega jezika — profesor 2.1 učitelja angleškega jezika — profesor Prosti delovni mesti razpisujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili pošljite v osmih (8) dneh po objavi razpisa. Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v petnajstih dneh po preteku roka za prijavo. CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO TREBNJE, Kidričeva 2 Telefon: 068/44-558 Telefax: 068/44-183 VPIS V ŠOLE OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE 5., 6., 7. in 8. RAZRED 3-LETNE POKLICNE ŠOLE (IV. stopnja) ŽIVILSKI DELAVEC ZA POKLICE: • PEK • PREDELOVALEC SADJA IN ZELENJAVE • MESAR TRGOVEC PREKVALIFIKACIJA V TRGOVCA GOSTINSTVO ZA POKLICA: • KUHAR • NATAKAR 4-LETNE SREDNJE ŠOLE (V. stopnja) EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK (1., 2., 3. in 4. letnik) UPRAVNI TEHNIK (1., 2., 3. in 4. letnik) 2-LETNI NADALJEVALNI PROGRAM (V. stopnja) STROJNI TEHNIK TRGOVINSKI POSLOVODJA GOSTINSKI POSLOVODJA ŽIVILSKI TEHNIK Nova ^0HYUnDFII LANTRA že od 24.700 DEM Zastopstvo in prodaja šhlNENT Novo mesto, tel.: 068/323-902, 28-950 Krško, tel.: 0608/22-950, Črnomelj, tel.: 068/51-379, 51-378 /STINGRADI^n Novo moito FINŽGARJEV A 2 68000 NOVO MESTO razpisuje prosto delovno mesto KOMERCIJALNEGA DIREKTORJA Pogoj: višja ali visoka izobrazba gradbene smeri z opravljenim strokovnim izpitom in 5 leti delovnih izkušenj. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s trimesečnim poizkusnim delom. Pričakujemo mlajšega, komunikativnega in organizacijsko sposobnega strokovnjaka na področju komerciale, inženiringa in operative v gradbeništvu. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 10 dni na naslov podjetja ali se zglasite osebno v naših poslovnih prostorih na Drski 43 v Novem mestu. O izbiri bodo kandidati obveščeni v zakonitem roku. Naročniki Dolenjskega lista letujte ceneje! SEPTEMBER MALTA: letalo/nočitev, zajtrk 569 DEM PORTUGALSKA: letalo/nočitev, zajtrk 729 DEM MANJP Na vse navedene cene vam MANA, turistična agencija, Kandijska 30, Novo mesto, tel.: 068/321-115, prizna 10% popusta. Oglasite se v agenciji, prinesite s seboj kupon in naročniško številko. Letujte z Dolenjskim listom ceneje! p fa DA VASE VOZILO NE BO ZMRZOVALO11! Hladni dnevi lahko v motorju vašega vozila povzročijo nepopravljivo škodo. Zato smo v Petrolu po novi, do okolja prijaznejši recepturi pripravili vrsto sredstev za zaščito pred mrazom: 4#riFRVt PETROL ANTIFRIZ 40 je pripravljen za uporabo (redčenje ni potrebno) PETROL ANTIFRIZ komentrat je treba pred uporabo razredčiti z vodo PETROL ANTIFRIZ DH 82 je pripravljen za uporabo in posebej prirejen za francoska vozila Petrol Antifriz sodi med najsodobnejše hladilne tekočine, saj ne ščiti le pred mrazom, temveč tudi pred korozijo, hkrati pa učinkovito odvaja toploto iz motorja. Sodobni motorji so namreč izdelani iz različnih materialov v čedalje ožjih tolerančnih območjih, zaradi česar so bistveno bolj občutljivi na razne poškodbe. Prav zato je za zdravje vašega motorja bistveno, da uporabljate kvalitetno hladilno tekočino, ki pri nizkih temperaturah ne zmrzuje, pri visokih obremenitvah ne zavre, hkrati pa ščiti kovino motorja pred korozijo. Voda v hladilniku tudi poleti škoduje motorju vašega vozila! Obiščite najbližji Petrolov bencinski servis in preverite stanje hladilne tekočine - boste videli, da vam bo vaš avto hvaležen. C— J PETROL Slovenska naftna družba FAMIS d.o.o. 63305 Vransko, Stopnik 30 Tel.: 063 725-377 Fax: 063 725429 MONTAŽA HIDRAVLIČNIH ZAVOR NA VSE TIPE TRAKTORJEV TRAKTOR VAM ODPE^EMO Z DVORIŠČA IN VAM GA CEZ 3 DNI POSTAVIMO NAZAJ ZAVORAMI! Z NOVIMI PREDNOSTI: - UČINKOVITO ZAVIRANJE - NIČ VEČ MEHANSKEGA PRENOSA - AVTOMATSKA NASTAVITEV ZAVOR - BREZHIBNO DELOVANJE - 100% VARNOST - ŽE VEČ KOT 100 TRAKTORJEV @ Z NOVIMI ZAVORAMI (g) POLEG MONTAŽE HIDRAVLIČNIH ZAVOR VAM PO UGODNIH CENAH NUDIMO VSE VRSTE TRAKTORJEV IN KMETIJSKE MEHANIZACIJE, REZERVNE DELE TER GENERALNA IN OSTALA POPRAVILA TRAKTORJEV IN OSTALE KMETIJSKE MEHANIZACIJE. PRODAJA STARO ZA NOVO! ZASTOPANJE IN PRODAJA TRAKTORJEV SAME, HURLIMANN, ZETOR, ZTS, TORPEDO. Nižja cena ne pomeni stare zaloge ali manj opreme! Uradni zastopnik NISSAN ADRIA je us|>el zagotoviti manjšo količino nekaterih modelov po enakih cenah, ko veljajo za bistveno večje evropske trge. Najsodobnejša tehnologija, edini v tem razredu s 16-ventiIsktru motorjem- 16.990 DEM Micra 1.0 L lBVsvrat 17.690 DEM Micra 1.0 L 1SV5*- Uradni zastopnik za Slovenijo: NISSAN ADRIA d.o.o. Slovenska 54, Ljubljana telefon: (061) 301 355 Obiščite pooblaščene prodajalce za dolenjsko Bogata serijska oprema Sunny 1.4 SLX 4 vrata Sunny 1.6 SLX 4 vrata Sunny 1.4 SLX 5 vrat Sunny 1.6 SLX 5 vrat Sunny 1.6 SLX wagon 2*1.250 DEM 25.690 DEM 2*1.560 DEM 25.710 DEM 29.870 DEM NISSAN BARLOG, Trebnje Baragov trg l/l tel.: (068) 45 700 VIDRIH, Otočec N "1- Šentpeter 51, tel.: (068) 85 180 ZIERER, Sevnica Boštanj 62/c tel.: (0608) 81 389^. OBČINA METLIKA Mestni trg 24 68330 Metlika Na podlagi Pravilnika o normativih in standardih ter postopku za uveljavljanje pravice do socialnega stanovanja v najem (Ur. list RS, št. 18 z dne 10.4.1992) Občina Metlika objavlja RAZPIS za dodelitev 1 socialnega stanovanja (velikost 51,98 m2) v najem na področju občine Metlika. Stanovanje bo dodeljeno predvidoma v mesecu novembru. 1. Upravičenec za dodelitev socialnega stanovanja v najem mora izpolnjevati naslednje pogoje: a. mora biti državljan Republike Slovenije, b. upravičenec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni najemnik oz. lastnik stanovanja, oz. je najemnik ali lastnik neprimernega stanovanja, c. upravičenec ima stalno prebivališče v občini Metlika, d. upravičenec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni lastnik počitniške hiše ali počitniškega stanovanja oz. druge nepremičnine, e. upravičenec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov ni lastnik premičnine, ki presega 25% vrednosti primernega stanovanja, f. skupni prihodek na člana družine ne sme presegati višine, določene s predpisi s področja socialnega varstva, g. mora vložiti popolno vlogo v predpisanem roku. 2. Vlogi za dodelitev socialnega stanovanja v najem mora udeleženec javnega razpisa priložiti naslednje listine: a. potrdilo o državljanstvu, b. potrdilo o stalnem prebivališču in potrdilo o številu družinskih članov, c. potrdilo o denarnih prejemkih članov družine (neto prejemki): - za zaposlene in upokojence (potrdilo o osebnih prejemkih iz dela in drugih prihodkih za leto 1994), - za brezposelne (potrdilo o prejemkih Zavoda za zaposlovanje) d. potrdilo o dohodku iz kmetijske dejavnosti, e. najemno oz. podnajemno pogodbo, f. potrdilo o zdravstvenem stanju prosilca oz. njegovega družinskega člana (izvid zdravniške komisije I. stopnje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije), g. potrdilo o invalidnosti, iz katerega je razvidno, da je prosilec ali odrasli družinski član nesposoben za samostojno življenje in delo (izvid in mnenje pristojne komisije). Vlogo upravičenci oddajo na vložišču Občine Metlika v roku 15 dni po javni objavi razpisa. V primeru nepopolne vloge udeleženca javnega razpisa je ta dolžan na ustrezen način vlogo dopolniti, v nasprotnem primeru se vloga zavrže. Vse utemeljene vloge udeležencev javnega razpisa bo komisija obravnavala na podlagi Pravilnika o merilih za dodeljenje socialnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 18, z dne 10.4.1992). Občinski organ bo najkasneje v roku 60 dni po javni objavi razpisa določil listo za dodelitev socialnih stanovanj v najem in jo bo objavil na oglasni deski občine Metlika ter vročil vsem udeležencem javnega razpisa. Izlet v neznano Mednarodni knjižni ga je uvedla nemška bra>'. ustanova Stiftung Lesen, ... va tudi v Krškem vse vew pomen. imel naslov Zemlja je naš do" Posvečen je bil torej sp vanju in ljubezni do naseg okolja, karie mogoče spob^ diti tudi z branjem ustr „aie knjig. Pri izvedbi so pom g šolske knjižnice na OŠ m ^ so prvič sodelovali učene . osmih OŠ, podružnic m O* Mihajla Rostoharja. Valvf^ jeva knjižnica v Krškem J sodelujoče 2. septembra P bila na avtobusni n jnra-no. Tako se je 72 mladih OOP vilo na Kozjansko ogl^ so si zanimivosti Podčetr Olimja: na domačiji Mraz*' baročno cerkev, 3. najstamj lekarno v Evropi, tovarno kolade Syncerus, jelene 0 tekmovalca s premljevafcem zaključni prireditvi 1 • pan tembra v Ljubljani, ko bo ^ zlatih knjig. Izbrana J? (a. a Gubenšek za Bil je krasen Sandra Gubenšek v. za njevice. Bil je krasen i ’za- organizacijo kviza pa Q jn hvaljujemo občini K ip.Hrski p.lektrarni Kr ■ n hvaljujemo občini NAGRADE PAPIRNI®^! SEVNICA - Učenka 6 • ^Sev-osnovne šole Sava Kladn * . j Goniči Iris Korošec je v pap .-rebala stinskega podjetja Sevnica . KLIC V SILI • NOVO MESTO - Otroci in starši, ki imate kakršne koli težave, lahko pokličete na telefonsko številko (068) 341-304 v četrtek med 19. in 21. uro. ste v stiski, lahko pokličete vsak drugi in četrti torek v mesecu med 19. in 20. uro po telefonu (068) 53-213 ali se oglasite osebno v pisarni v Ulici Mirana Jarca 8. • TREBNJE - Na vprašanja otrok in odraslih odgovarjajo strokovnjaki vsak ponedeljek med 7. in 8. ter med 15. in 17. uro. Številka telefona je (068) 44-293. • ČRNOMELJ - Otroci in odrasli, ki • LJUBLJANA - Telefon otrok in mladostnikov je vsak dan od 12. do 20. ure (tudi ob sobotah in nedeljah) na številki (061) 323-353. Za vas sc bodo potrudili študentje medicine, psihologije, pedagogike in socialnega dela. osnovne šole bava -cl niči Iris Korošec je v poP'.^rebala ci učbenikov v tej pr°tiaJ j v G*) nagrada (izlet za dve M#fg daland I ie osrečila Bej dat'! la Marija Oreškovič, ' radp^ Boštanj; tretjo praktično j0ŽlC vrednosti 7.000 tolarjev p* pfe-Krnc, Veliki Cirnik 8, Šen‘Ja ostalih 6 manjših nagr noVŠko™ razdelil: Špeli Medvešek,, v h M Senovo; Stanku Junj«: lk0> •f. >(; oosianj; minusu ‘T’. VnZoie, bor 14, Loka; Katarini Ko ?v0nS Leskovec 5 a, Brestanica^^ Aupič, Vrhek 11, ’tjan*d Repovžu, Podboršt 30’® ."det 2°' Stanislavu Repovžu, Šentjanž. • Ljubosumje je ljubezen* (Busch) . n0ka‘f' V družinskem krogu smo se poslovili od naše drage TEREZIJE DOKL roj. Hauc Posebna zahvala dr. Bogomiru Vodniku za njegovo dolgoletno zdravstveno skrb. Žalujoči: vsi njeni Novo mesto, 18. septembra 1995 V SPOMIN Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini zvesto spremljajo človeka. 18. septembra je minilo leto dni, odkar nas je zapustil ANTON _ ZBAŠNIK Groblje 8, Novo mesto ^Vala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob in prižigate sveče. __ Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Misel na tvoje pošteno življenje, predobro srce in skrbne roke nam bo vlivala voljo in moč, dokler v večnosti snidemo se. V 56. letu starosti nas je tiho zapustil naš dragi EVGEN GORŠE iz Obrha 12 pri Dragatušu s°del°*e^* 'z8ubi se iskreno zahvaljujemo vaščanom, prijateljem, Pod a.Vcem 'n znancem za izrečeno sožalje, vsestransko pomoč, "Sše 6no cvetJe> sveče >n sv. maše. Posebna zahvala vsem, ki ste spr mu dragemu Evgenu kakorkoli lajšali bolečine in ga po-C»i na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala tudi g. župniku za opravljen obred, pevkam za ganljivo zapete žalostinke ter sosedi Alenki za tople poslovilne besede. __ Vsi njegovi Po ZAHVALA as'užcno plačilo h Gospoduje v 49. letu duhovniške službe, posute z vsakršnimi križi, odšel gospod STANKO MEHLE župnik v pokoju na Olševku ?.aAaliujemo se vsem, ki ste pokojnega pospremili na njegovi l J)P°<, k počitku, podarili cvetje in molitve. Posebna zahvala Z dar'!5 .?fn or- Alojziju Šuštarju, kije vodil pogrebne svečanosti tVlj° pogrebne sv. maše, g. proštu Jožetu Lapu ter ostalim Poii^nt duhovnikom, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti k stori • ^ Gospodu, svojemu Bogu. Posebna zahvala g. dr. Prelcu TJU 'n ostalim zdravnikom ter medicinskim sestram in oddel-takoutenzivne uege oddelka Nevrokirurgije klinike UKC. Prav n0rn ^ula g. župniku in faranom šenčurske župnije ter Olševča-diPjj p1 so se od njega množično poslovili in zanj molili, gospo-J "ezki pa za neutrudno podporo in nego v njegovi bolezni. B°g povrni vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi. Žalujoči: brat Rudi z družino in sorodniki N °v° niesto, Ljubljana, Izola, Novi Marof, Grosuplje, Toronto, Grčija mr ZAHVALA Ul V 63. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oči, deda, svak in stric 4 jl /4. ZDRAVKO AVSEC Vrh pri Pahi 1 A, Otočec Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, bivšim sodelavcem, znancem za izražena sožalja in cvetje. Prav tako se zahvaljujemo osebju intenzivnega oddelka kirurgije novomeške bolnišnice ter g. župniku za opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi V SPOMIN Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, tiha, nema je gomila, kjer počivaš mirno ti. 21. septembra mineva 10 let žalosti, kar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče FRANC SAŠEK iz Dol. Suhadola 7, Brusnice Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate svečke in prinašate cvetje. Vsi njegovi S ZAHVALA V 83. letu starosti nas je zapustila draga mama ANA VALANT Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam pomagali, izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in sv. maše ter pokojno v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. župniku, pevcem, govornikoma, sovaščanom, DU Razbor in Tržišče, kolektivom Rude iz Razborja in Tržišča, Lisce Sevnica ter OŠ Krmelj. Hči Rozi in sin Janez z družinama Krmelj, Tržišče, 18.9.1995 fSL, ~ ZAHVALA V 89. letu starosti nas je tiho zapustil naš dragi ata, stari ata, pradedek, brat in stric FRANC SALMIČ z Dolge Rake Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala Marijinim sestram usmiljenkam z Rake in g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: sin Franc z ženo Zofko, hči Pepca, sestra Rezka, vnuki Franci, Jože in Franci z družinami MISLI O DENARJU • Človek brez denarja je kot lok brez tetive. • Da ima koza denar, gospa bi ji rekli. • Kdor ima denar, ima vse vajeti v rokah. • Laže je varovati ovce kot novce. • Jezik z mošnjo raste. • Kadar zlato govori, vsaka beseda slabi. • Svet se vrti okoli denarja in ženske. ZAHVALA Zakaj usoda posega tja, kjer je najmanj zaželena, vzame ti, kar si imel najraje, in ti dodeli pusto osamljenost, polno spominov in bolečin. Nenadoma in mnogo prezgodaj nas je zapustila naša draga žena, mami, babi in sestra MARIJA VRŠČAJ iz Novega mesta £ cJ^boko žalostjo v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znan-sPr k' ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo pobili na zadnji poti. Zahvaljujemo se g. proštu za lepo opravljen obred in vsem ostalim, ki ste nam stali ob strani. Vsi njeni 'ten-v ZAHVALA Prišla je grenka smrt, maj hramček je zaprt. V grobu bom počival, srce si bom hladil in sladkega vinca ne bodem več pil V 59. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oči, dedi, tast, sin, brat, stric in svak STANE BREZAR upokojeni sprevodnik iz Vavpotičeve 2, Novo mesto Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, podarili cvetje in sveče ter vsem, ki ste našega de-dija pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo osebju Intenzivnega oddelka Splošne bolnice v Novem mestu, Slovenskim železnicam, Sekciji za vleko ter sekciji za promet, g. proštu Lapu za lepo opravljen obred, šmihelskim pevcem za zapete žalostinke, SKB banki, d.d., enota Novo mesto ter gospodu Okleš-nu.Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Utihnil, mati, je tvoj glas in ustavi! se je tvoj korak... (A. M.) Svoje življenjsko poslanstvo je sklenila naša ljubljena, dobra in skrbna mama, teta,tašča in stara mama JOŽEFA-PEPCA URH roj. Pavlovič iz Križevske vasi pri Metliki Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem Komunale Metlika in vsem, ki ste nam kakorkoli lajšali bolečino ob smrti naše drage, nenadomestljive mame.Vso pohvalo in zahvalo za nesebično zdravniško pomoč v njeni bolezni izrekamo dr. Mlačku, dr. Srebočanovi in sestri ge. Vrani-čarjevi. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam darovali cvetje in sveče ter nam ustno in pisno izrazili sožalje. Hvala vam, da ste jo v tako velikem številu pospremili k njenemu zadnjemu počitku, hvala vsem, ki jo imate v svojih mislih. Vsi njeni ZAHVALA Življenje celo si garal, vse za dom in zemljo dal, sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. V 82. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, pradedek FRANC PRIMIC borec Gubčeve brigade s Sel pri Dolenjskih Toplicah Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomaggji. izrekli sožalje, podarili cvetje in sveče. Posebna zahvala Tini Črnič, Anici Pušič in Anici Turk, GD, nosilcem praporov, duhovnikoma za molitev in lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Ivanka, sin Franc, hčerka Marija in sin Jože z družinama, šest vnukov in trije pravnuki OSMRTNICA Nepričakovano in mnogo prezgodaj je umrla naša upokojena sodelavka MARIJA VRSCAJ iz Novega mesta, Lamutova 15 Od pokojnice smo se poslovili v soboto, 16. septembra, na pokopališču v Ločni. Ostala nam bo v lepem spominu. Delavci in upokojenci Krke, tovarne zdravil, Novo mesto TTA TTH®!! v/ /_ E /T\ TEDENSKI KOLEDAR — KINO — KMETIJSKI STROJI — KUPIM — MOTORNA VOZILA — OBVESTILA — POSEST — PRODAJ ZA\ — RAZNO — SLUŽBO DOBI — SLUŽBO IŠČE — STANOVANJA — PREKLICI — ČESTITKE — ŽENITNE PONUDBE — ZAHVAL_ tedenski koledar Četrtek, 21. septembra - Matej Petek, 22. septembra - Mavricij Sobota, 23. septembra - Marta Nedelja, 24. septembra - Nada Ponedeljek, 25. septembra - Zora Tbrek, 26. septembra - Damjan Sreda, 27. septembra - Vincenc LUNINE MENE 24. septembra ob 17.55 - mlaj kino BREŽICE: 21. in 22.9. (ob 18. uri) ter 23. in 24.9. (ob 18. in 20. uri) akcijski film Leon. 21. in 22.9. (ob 20. uri) drama Zbogom sinko. Od 25. do 27.9. (ob 18. in 20. uri) komedija Casper. ČRNOMELJ: 22.9. (ob 20. uri) in 23.9. (ob 18. uri in 20.10) ameriška zgodovinska ljubezenska drama Prvi vitez. 24.9. (ob 18. in 20. uri) ameriški kriminalni film Pregon. KOSTANJEVICA: 23.9. (ob 21. uri) akcijska komedija Podli fantje. 24.9. (ob 20. uri) kriminalni film Karlitov zakon. KRŠKO: 21. in 23.9. (ob 18. uri) in 22.9. (ob 20. uri) zgodovinsko avanturistični film Rob Roy. METLIKA: 22. in 23.9. (ob 20. uri) ameriški kriminalni film Pregon. 24.9. (ob 18. uri in 20.10) ameriška zgodovinska ljubezenska drama Prvi vitez. NOVO MESTO: Od 21. do 24.9. (ob 16. uri) francoska komedija Casper. Od 21. do 27.9. (ob 18. uri in 20.15) ljubezenska melodrama Najini mostovi. ŠENTJERNEJ: 22.9. (ob 20. in 22.9. akcijska komedija Podli fantje. • CASPER, fantastična komedija (ZDA, 1995, 90minut, režija: Brad Silberling) Ma, kaj naj rečem? Pravljica, seveda, le da je ne pripoveduje babica pa tudi brata Grimm ne. Saj ne boste verjeli, celo Disney je “izvi-sel". To zgodbo namreč prikazuje ta hip najboljša tovarna dobesedno umetnih sanj. Kjer je dim, je tudi ogenj in pri odjavni špici ste lahko pomenljivo ošvrknili prvo izmed treh imen, podpisanih pod “izvršni producenti". Res je, kjer je Števen Spielberg, je tudi Industrial Light & Magic, firma, ki je ustvarila - omenimo le dva paradna konja, Jurski park in Kdo jepotunkal zajca Rogerja. Casper je njihov zadnji “največji” korak naprej, film s čisto pravimi digitalni igralci, ki ob tistih iz mesa in krvi ne nastopajo le za svoje tehnološko zelo zahtevne vloge običajnih nekaj epizodnih minut, ampak so prisotni skoraj ves čas. Za boljšo predstavo in v podkrepitev tehnične fenomenalnosti: Casper bi, kompletno naložen na diskete, zahteval 19 milijonov enot plus disketa manj ali več. Za vseh 350 generiranih kadrov, tistih, v katerih duhci igrajo ob igralcih, kot da so živa bitja, v skupnih prizorih, so pri ILM porabili dve leti, standard za povprečen holivudski film pa je pol leta. Vendar ne bodimo površni: to je blišč, toda to je tudi vse. “Duše", ali srca, če hočete, pa ni in ni. Ta je ostal pri babici, Grimmu in Disneyu. Seveda to ne bo veljalo za tiste, ki že ali bodo rastli ob Gašperjih. Vsakdo ima pač svojo pravljico, pa čeprav elektronsko. Za tiste, ki imate raje devetse-kundni tekst kot devetdeset minut podob, pa tole: hudo osamljeni duhec Casper skupaj s tremi zatečenimi strici “živi” v zapuščenem dvorcu, ki ga je po svojem očetu podedovala Cathy Moriarty. V hiši naj bi bil skrit nekakšen zaklad, dostop pa ni ravno najlažji, saj Prekla, Bajsi in Smrduh dosledno preženejo celo takega izganjalca duhov, kot je Dan Aykroyd. Ker pa je vsaka praksa zares uspešna šele ob dobri podpori teorije, primer prevzame Bill Pullman, profesionalni “duhoslovec”, ki s svojim zelo razumevajočim, očetovskim, družinskim frisom in z adolescent-no hčerko Christino Ricci, bivšo Addamsovo Wednesday, najde zaklad in se reši frustrativnega iskanja že dolgo mrtve žene. Vmes mala malo odraste, vidimo pa tudi očiten citat iz Frankestaina. Casper je prijazna hišna grozljivka za otroke. TOMAŽ BRATOŽ kmetijski stroji KMETOVALCI, SERVISERJI! Trgovina Klasje vam po ugodnih cenah nudi rezervne dele za traktorje IMT, Zetor, Tomo Vinkovič, Univerzal, Fiat Ursus. Popravljamo vse vrste tipov traktorjev in karda-nov, tudi na vašem domu. Rezervne dele pošljemo po pošti. Klasje, d.o.o., C. na klanec 9, 64000 Kranj, * (064)331-375. 7837 TRAČNE GRABLJE (100 DEM) in koso za IMT 533(150 DEM) ugodno prodam. V 76-248. 8101 SILOKOMBAJN MENGELE tip 280, mlekovod Westfalia, obračalni plug dvo -in tribrazden, pajka na 4 vretena in prevozni bazen za mlako prodam. * (068)42-925. 8159 TRAKTOR TV 732,32 KM, 190 delovnih ur, 2 cilindra, z lokom, utežmi in podaljški, malo rabljen, ugodno prodam. « (064)422-673. 8160 KMETIJSKA TRGOVINA AGROIZ-BIRA Slavko Prosen, Smledniška c. 17, Kranj, vas vabi k nakupu rezervnih delov za traktorje Tomo Vinkovič, Ursus, Torpedo Deutz, Zetor, Univerzal, Fiat, IMT, kosilnice BCS, program Sip Šempeter, Creina Kranj, vse vrste gum Barum, akumulatorje Vesna in Topla idr. Nudimo količinski popust, prodajo na čeke, pošljemo ekspres po pošti in železnici. Preden se odločite za nakup, pokličite še nas, vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure, na * (064)324-802. 8216 SAMONAKLADALKO Mengele in jeklenke za avtogeno varjenje prodam. « 43-644. 8226 kupim /I DOLENJSKI LIST l\ IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rusija UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dorniž, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 150 tolarjev; naročnina za 2. polletje 4.000 tolarjev, upokojenci imajo 10-odst. popust; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 12.000 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase2.200 tolarjev, na prvi ali zadnji strani4.400 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 2.500 tolarjev. Za neharočnike mali oglas do deset besed 1.500 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 150 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; telefaz (068)322-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. davek od prometa proizvodov. Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. ^ Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. TELICO, 400 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, kupim. * (0608)81-886. 8231 KLAVIRSKO HARMONIKO, 48 - ali 60 - basno kupim. * (068)27-516. 8268 ODKUPUJEMO večje količine jedilnega krompirja. * 65-680. 8294 ŽGANJE kupim. * 42-527. 8297 motorna vozila NOV, nerabljen univerzalen stroj Mio Standard U 11 s priključki (cirkular, oblič, mlin za ruženje in mletje koruze ter brus) prodam. * (068)73-279, po 19. uri. 8227 LIČKALNIK za koruzo prodam. « 76-178. 8239 SILOKOMBAJN Mengele 280 ali 290 prodam. * 76-533. 8245 NAHRBTNO KOSILNICO na laks in 40 m dvojne plastične cevi, fi 2 cm, prodam. * 25-201. 8253 TRAKTOR, 35 KM, nakladalec gnoja, traktorsko škropilnico s palicami, škropilnico samokolnico z bencinskim motorjem in hidravlično stiskalnico za grzodje prodam ali menjam za živino ali pobiralec koruze Tornado. « (0608)89-034. 8267 BALIRKO, transportni trak, rotacijsko kosilnico z gnetilnikom prodam ali menjam za ovce. ® 65-421. 8277 TRAKTORSKI NAKLADAČ RN 1 prodam. * 22-006. 8290 KOSILNICO BCS 127 na petrolej in bencin in kobilo z žrebetom prodam. Kos, Martinja vas 8, Mokronog. 8321 KUPIM AVTOPRIKOLICO z atestom (TPV) manjšo. «(068)23-585. OPEL TIGRO, nov, še neregistriran, prodam. * (0609)623-116. 7482 KOMBI RENAULT, letnik 1986, povišana streha, na naovo registriran, obnovljen, prodam. « 27-134. 8097 JUGO 45, letnik 1986, registriran do 12/95, prva lastnica, nikoli poškodovam, prodam za 1500 DEM. * (068)47-397. 8109 R 4 GTL, letnik 1986, izredno ohranjen, 81000 km, prodam. « (068)43-716. 8123 PASSAT LIMUZINA 1.6 CL, letnik 1989, prodam ali menjam za manjši avto. « 43-631. 8126 BMW MOTOR, letnik 1954, prenovljen, prodam. * 322-333. 8129 R 4 GTL, 11/89, dobro ohranjen, prodam. « (068)43-657, zvečer v petek in soboto, Jasna. 8133 126 P, letnik 1988, in globinski sesalec Hover, nov, v garanciji, prodam. « 78-284. ASTRO ČARA VAN 1.6 Si, 100 KM, letnik 6/94, prodam za 25.000 DEM. * (068)341-585. 8144 Z 101, letnik 1980, obnovljeno, registrirano do 6.7.1996, prodam za 800 DEM. « (068)64-334. 8151 GOLF JX D, letnik 1989, zelo lepo ohranjen, prodam. * 85-136, zvečer. 8153 R 5 FI VE, star 9 mesecev, še pod garancijo, prodam. * 28-902, popoldan. 8154 HONDO CIVIC 1 4 sedan, kovinsko sivo, garažirano, prvi lastnik, dobro ohranjeno, prodam. * (068)20-345. 8155 JUGO 55, letnik 1989, registriran do 9/96, prodam. * (068)65-212. 8158 DOBRO OHRANJEN BMW 320 i, letnik 1986, registriran do 7/96, prodam. « 22-584, po 18. uri, v četrtek in petek. 8164 KADETT, letnik 1982, Recaro sedeži, radio, registriran do 3/96, prodam. * (068)342-516 ali 341 -200. 8168 JUGO 45 KORAL, letnik 1989, registriran do 16.6.1996, prodam. Muhič, Mali Podljuben 2. 8169 JUGO 45, letnik 4/89, ugodno prodam. * 43-718. 8173 R 4 GTL, letnik 1991, registriran do 5.1.1996, prodam ali menjam za R 5, letnik 1988. Ludvik Smukovič, Bušeča vas 10, Cerklje ob Krki. 8196 Z 101, letnik 1988, prevoženih 78.000 km, dobro ohranjeno, prodam za 2900 DEM. * (068)342-663 ali 27-265. 8197 Z 750, neregistrirano, 65.000 km, prvi lastnik, prodam. * (068)43-558, od 16. do 19. ure. 8202 JUGO 55, letnik 1989/90, bel, registriran do 13.2.1996, prodam. « (068)73-069. 8208 VW HROŠČ, letnik 1975, obnovljen, prodam. * (068)51-684, od 20. do 21. ure. 8210 126 P, letnik 1988, registriran do 6/96, rdeč, 42.000 km, prodam. * (0608)33-539. LADO SAMARO 1500 S, letnik 1994, prevoženih 16.000 km, prodam. * (068)73-200. 8221 LANTO 1.8 GTI, staro 7 mesecev, z vso dodatno opremo prodam ali menjam za cenejše vozilo. * 23-165, po 16. uri. 8222 OPEL KADETT 1.3 S, letnik 1988, prevoženih 88.000 km, dobro ohranjen, prodam. * (068)48-356. 8232 JUGO 45, letnik 1986, registriran do 6/96, prodam za 1400 DEM. * (0608)75-405. 8233 MERCEDES 190 2.3, letnik 1988, prodam ali menjam za R 5, Unimog, letnik 1952, v voznem stanju, pa prodam. «21-575. 8240 Z 850, letnik 1985, registrirano do 5/96, prodam. Mirko Saje, Brezje 9, Trebelno. 8250 GOLF JX D, letnik 12/86, lepo ohranjen, prodam. « (0608)84-353. 8252 GARAŽO v Smrcčnikovi ul. v Novem mestu in avto Z 750 LE, letnik 1984, prodam. * 78-085. 8255 JUGO 55, letnik 1990, vinsko rdeč, registriran do 5/96, prodam za 4800 DEM. * 42-115. 8256 HRASTOVO IN BUKOVO HLODOVINO odkupujemo. * (061) 218-595, (0609)620-396. 7280 MALO RABLJENO prenosno plinsko peč kupim. * 27-039. 8178 TELE, staro 10 dni, kupim in prodam koruzo in oves. * 43-853. 8183 5 NAVEZ za živino z rešetkami kupim. «(068)47-389. 8194 JUGO KORAL 45, letnik 12/88, prodam. «81-638. 8263 LADO SAMARO, letnik 1993, prodam. « 324-582. 8264 JUGO 55, letnik 4/92, bel, prevoženih 53.000 km, prodam. «(068)24-451. 8269 GOLF, letnik 1983 JGL D, servo zavore, prodam. « 76-387. 8271 AX 14 RD, letnik 1990, prodam za 8500 DEM. « (0608)22-703, po 16. uri. 8273 NOV CLIO 1.2 RN, registriran, zelene kovinske barve, prodam. « (068)42-830. 8274 Z 128, letnik 1987/88, odlično ohranjeno, prodam. « 42-565. 8276 Z 128 prodam. « 25-943. 8283 FIAT UNO 60 S, letnik 1988, črn, registriran do 5/96, prodam. « 84-037. 8284 GOLF D, letnik 12/87, 5V, dobro ohranjen, in delno spitane bele piščance ugodno prodam. « (068)40-189. 8285 126 P, letnik 1989,64.000 km, nikoli ka-ramboliran, prodam. « 85-173, od petka ali 75-173. 8286 126 PGL, letnik 1986, registriran za celo leto, ter traktor TV, 20 KM, letnik 1986, zelo malo rabljen, prodam za 4.000 DEM. « 27-802 8289 FIAT TIPO SX 1.6 El, zelo ohranjen, star 2 leti, prodam. Ogled po 16. uri. Anton Kovačič, Ul. stare pravde 53, Novo mesto. 8292 UNO 45, letnik 1990, registriran do 5/96, 46.000 km, temno moder, zelo dobro ohranjen, prodam. « 23-679. 8293 Z 101 mediteran, letnik 1984, prodam. «(068)42-953. 8295 Z 750, letnik 1985, registrirano do 12/95, prodam. « (068)49-658. 8298 LADO SAMARO 1300, letnik 1993, 22.000 km, modre barve, prodam. « (0608)75-734. 8299 R 5 CAMPUS, letnik 1992, registriran do 5/96, izdelan v Franciji, kovinske barve, tonirana stekla, prodam. « (068)324-377, popoldan. 8302 R 4 GTL, letnik 1989, registriran do 9/96, prodam. « 43-675. 8303 FIAT 126 PGL, letnik 1987, pravkar registriran, in Golf D, letnik 1987, registriran do 7/96, prodam. Penca, Dol. Mokro Polje 9. 8305 FORD Sierra 2.0 i CL, letnik 1991, 50.000 km, prodam. « (068)27-356 ali (0609)635-326. 8308 VOLVO 245, letnik 1982, 217.000 km, kljuka, klima, ohranjen, prodam za 5900 DEM. « (068)23-135, dopoldan. 8311 DAIHATSU TD, letnik 1989, 5V, 5 prestav, registriran do 6/96, prodam. « 73-283. 8313 JUGO 65, letnik 1989, bel, prodam za 4500 DEM. « 52-533. 8318 r R4, letnik 86, prodam. ® (068)24-791 (od 8. — 16. ure). J GOLF JGL D, S paket, letnik 1985, re-gistriran do 5/96, prodam. «(068)65-672. 8322 R 5 CAMPUS plus, 5V, z oblogami, letnik 1992, registriran do 1.9.1996, prvi last- nik, odlično ohranjen, zelen, prodam za 11.000 DEM. « (068)83-625. 8326 ŠKODO 120 LS, letnik 1980, prodam za 8329 700 DEM. «(068)83-220. Z 750, letnik 1984, prodam. Jakše, Zbura 22 a, Šmarješke Toplice, * 73-181. 8330 126 P, letnik 1987, rumene barve, registriran do 6/96, ugodno prodam za 1500 DEM. * (0608)79-596, Igor. 8331 LADO SAMARO, letnik 1990, modre barve, 5V, ugodno prodam. * (0608)87-664. 8336 Z 640, letnik 1978, registrirano do 15.4.1996, prodam za 3500 DEM. * (068)52-336. 8338 TOMOS AVTOMATIC, malo rabljen, kot nov, ugodno prodam. * (0608)61-265 8340 Z 750, letnik 1974, neregistrirano, poceni prodam. * (0608)59-003. 8346 Z 101, letnik 1982, prodam. * (068)44-606. 8348 JUGO KORAL 45, letnik 1991, bel, lepo ohranjen, prodam. S (061)159-93-11. 8349 AUDI 100 2.8 E V6, letnik 10/92,90.000 km, 174 KM, klima, kovinsko črn, široke gume, lita platišča, električna okna, velur sedeži, radio, 6 zvočnikov, športno podvozje, prvi lastnik, servisna knjižica, registriran do 10/96 plus zimske gume, plus prtljažnik prodam. 9 (0609)628-612, od 8. do 18. ure. 8350 obvestila SPREJEMAMO NAROČILA za vse vr-ste piščancev, enodnevnih in večjih. Valilnica Senovo, Mio Gunjilac,«(0608)79-375. 7636 NESNICE, mlade jarkice, pasme hisex, rjave, stare 3 in pol, 4 mesece in ene tik pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, « (068)52-806, Gostilna Cetin, Mostec, Dobova,« (0608) 67-578 in Anita Janežič, Slcpšck 9, Mokronog. «(068)49-567. 7643 ŽALUZIJE, rolete in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po zelo ugodnih cenah. Možnost plačila na 3 čeke. « (068)44-662. 7887 BELE PIŠČANCE, kilske, prodajamo na farmi na Gor. Lazah. Perutninarstvo Humek, « 67-108 ali (0609)631-060. 8167 Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat na mesec) vsebina oglasa (do 15 besed) Ime in priimek:.......................................... Ulica in kraj:........................................... Pošta:................................................... Naročniška številka:.......................... Podpis: Datum:....................... posest POSREDUJEMO pri prodaji, nakupu, zamenjavi, oddaji in najemu vseh vrst nepremičnin na območju Novega mesta, Trebnjega, Krškega, Brežic, Sevnice, Bele krajine, Ivančne Gorice in Grosuplja. Najemodajalcem ne zaračunavamo provizije. Shop univerzal, Vidmarjeva 1, « (068)27-131 ali 83-551, od 16. do 19. ure. 7421 VINOGRAD s staro zidanico na Hribu pri Malem Lipovcu prodam. « 87-465. 8098 TRAVNIK v izmeri 7500 m2 v okolici Trebnjega prodam. « 44-745. 8114 VINOGRAD z zidanico v Kotu pri Semiču prodam. « (068)51-461. 8118 TRAVNIK na Potoku pri Mačjem Dolu prodam. Informacije pri Francu Novaku, Trnje 4, Velika Loka. 8119 HIŠO v bližini bazena v Sevnici prodam. « (0608)80-281 in 82-507. 8125 TRAVNIK, (29 a), v Podturnu prodam. «(064)84-565. 8138 VINOGRAD na terasah, gumi voz, njivo in travnik prodam. « 73-751. 8187 TRAVNIK v okolici Novega mesta, v izmeri 42 a, prodam. « 28-102, popoldan. 8209 V CENTRU Krškega in v Straži prodam hišo. «(068)342-470. 8212 NOVEJŠO HIŠO, 8 x 11 m, z gospodarskim poslopjem 8 x 23 m, v vasi Cadraže 12 pri Šentjerneju prodam. « (068)42-749, v soboto in nedeljo. 8238 ZAZIDLJIVO PARCELO v Šmarjeških Toplicah prodam. « 42-528. 8246 VINOGRAD na Trški gori z urejeno gradbeno dokumentacijo prodam. «(068) 85-645. 8270 V TREBNJEM prodamo več gradbenih parcel. « 45-777. 8279 TRAVNIK v izmeri 53 a, na Malencah pri Kostanjevici ugodno prodam. «(0608)87-380. 8332 ČRNOMELJ - MAVERLEN. Prodam parcelo, 18 a, leži na izredno lepi lokaciji, z urejenim dovozom, elektrika v bližini. « 47-871. 8339 V SENOŽETAH pri Krškem prodam posestvo, 2 ha zemlje in starejšo domačijo. «(0608)62-439. 8345 V BIČU pri Vel. Gabru prodam starejšo hišo, pod in 92 a njive. « (068)44-289. 8347 V BLIŽINI Novega mesta prodam sta- novanjsko hišo z vrtom. « 321-249, v petek, od 17. do 19. ure. 8353 prodam VIDIA in navadne liste raznih dimenzij ugodno prodam. « (061)556-808. 7622 VINO šmarnico zelo ugodno prodam.« 83-309. 8090 TELIČKO frizijko, staro 6 tednov, in bikca, sivega, starega 10 dni, prodam. « 45-446. 8092 ELEKTROMOTORJE raznih moči, varilni aparat C02, hidravliko za avtokleparje, brusilna stroja in brizgalko za lak prodam. «22-133. 8094 TARJNO ŽAREČO PEČ, malo rabljeno kuhinjsko delovno mizo, pomivalno mizo in hladilnik, vse v dobrem stanju, poceni prodam. Tončka Murgelj, Prisojna pot 14, Novo mesto. Ogled vsak dan od 12. do 15. ure. 8096 JAGENJČKE za rejo ali zakol, težke od 25 do 30 kg, prodam. « (068)68-611. 8099 LEŽIŠČE z jogijem prodam. « 23-958. 8102 SEŽAGANA drva prodam. « 28-558. 8105 KRAVE s teleti, prašiče, primerne za odojke ali nadaljnjo rejo, prodam. « 65-519, do 13. ure. 8106 SIVO KRAVO, staro 6 let, prodam. « 65-590. 8107 THUNDERBIRD TREKKING, 21 prestav, z enoletno garancijo,in Aga purnis papige s kletko prodam. « (068)65-040. 8108 NOVO MOŠKO KOLO in žensko kolo, staro dve leti, znamke Rog, prodam. « (0608)88-283. 8110 INDUSTRIJSKI petnitni overlock prodam. « 65-452. 8112 METRSKA DRVA in obračalnik Fvorit 220 SIP prodam. « 78-033. 8113 PEČ FEROTERM za centralno kurjavo, 30 KW, na olje in drva, novo, ugodno prodam. «(068)87-303. 8115 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, 3 KW, ugodno prodam. 9 (068)20-247, zvečer. 8120 INOX CISTERNO (11001) za vino in dva hrastova soda (250 1), ugodno prodam. 9 57-347. 8121 BELO in rdeče vino ter dvobrazdni plug prodam. * (068)65-141. 8122 KOTNO sedežno garnituro prodam. * 20-288. 8124 ŠMARNICO prodam * 81-565. 8130 GROZDJE šmarnico, 6 mesecev brejo kravo, sivo, in dve manjši telici prodam. * 44-394. 8132 VINO cviček prodam. * (068)42-838. 8135 OVERLOCKE PFAFF IN SINGER, nove, nerabljene, z garancijo, ugodno prodam na obroke. Dostavim na dom. * (064)215-650. 8136 4 M3 DESK, 2 cm, in hlevski gnoj ugodno prodam. * 23-909. 8137 GROZDJE šmarnico prodam. * 81 538. 8139 HRASTOV SOD, 9001, zdrav, prodam. * 52-010. 8143 PEČ KUPPERSBUSCH na trda goriva, malo rabljeno, prodam. * 22-060. 8147 MIZNI REZKAR (frezar)Triles, nagibno vreteno, možna sprememba v cirkular, prodam. * 43-618. 8148 ŠMARNICO ugodno prodam. * 76-328. 8149 AVTOMOBILSKO PRIKOLICO prodam. * (068)47-839. 8150 SLIVE in hruške (za obiranje) prodam, * 45-448 . 8152 OPAŽ, smrekov, suh, z dostavo, prodam. Prva klasa 610 SIT, druga klasa 490 SIT. * (063)451-082. 8156 GROZDJE modro frankinjo prodam. * (068)60-048. 8157 V OKOLICI Šmarjete prodam grozdje šmarnico in njivo, 2300 m2. * 85-892, zvečer. 8161 ra uri. RAZTEGLJIV trosed, dvosed.1M* štedilnik (dva plin, dva elektrika) ||fi drv prodam. « 323-320. ^ RISALNO DESKO AOfonfljjJS ibljeno, poceni prodam. « M *g|jj "več brejih krav po izbiri >» br^°$'f prodam. Anton Sladič, Trebelno 8|(j (0TA°9k8oruze na rastilu Grozdje, cepljeno, in dam. Tone Štimpfelj, Vel. StrfflK»‘y bClN°EŠKROPUENA JABOLK* nico, sok, kis ali jabolčnik pro ,". SIT. * 49-627. ... ... ..riair 1000 L sod, ogrodje štedilnik*^ če, z bojlerjem in sobni kamin pr002 g|g r ----- -t-ir J«. 1 peči. »ad< do S 85-81 S 546. « jakni fran, * 26-726. , orod»» V VINJEM VRHU “8od" jmiiio) grozdje (belo, frankinjo in žam j|15 * 76-567 ali 73-486, zvečer. rozdje (belo, frankinjo in tam gpi r 76-567 ali 73-486, zvečer. ^tii KROMPIR za ozimnico, svinja^ |il( ,pl Sr C r* s '■ ■ v KROMPIR za ozimnico, sviuj p Z 750 po delih prodam. 9 74-<\$$ 10 DNI staro tele in silokombajn (|„ prodam. Ambrožič, Šentjošt 'jjpie UČBENIKE za 5., 6., 7. m 8. n® ^B^rvozno kobilo ***£ (0608)33-019. klime strd* JX%til££S£>& 73 Termoakumulacijska ^ Ma Elind, 4.5 KW, poceni prodam- * ^ MIZARSKO krožno žago LM&l* jjj S)* m. * 81-827. KOZE rjave pasme prodam- STROJ za izdelovanje^‘‘“575, |l)! (jjjj' že ugodno prodam. *** B POCENI PRODAM **(ti ohranjeni leseni kadi, 750 » ^ ^ PUJSKE, težke do U m droben krompir. Frani' p dam. 417. m, piouain. « 41-014. xHinsk0’ Pfnž, jam“TmmKtpt:K-inee.*SV 6 MESECEV rabljeno joe1 vZ® sj, 200 x 180, prodam. . £ Jto GROZDJE šmarnico P * Miklavčič, Gor. Brezovica zz, Miklavčič, Gor. Brezovica z ■ _ n? SKKtaKKS* ' H 0J# NOVO leseno prešo za grozdie P |!p r GROZDJE, renski in Dy vec, žametno črnino, vinorod 1 zclj^°Agr^„f.„6ico in cepUf ljsko, prodam. * 63'03n ceplje(H’% GROZDJE Šmarnico in ceP^ pr0#J centralno kurjavo, 2300U V za centralno Kurjave/, - ^ * KOPALNO KAD, J70 |j% termoakumulacijsko pc » ^ 6 SIT in termoakumulacijsko P p(« 7.000 SIT, vse odlično ohranje ^ 7.000 SIT, vse odlično o..- - * avtodvtgalo, -S#* hanične delavnice, malo ratnj * ŽAGAN suh smrekov les 0,11 ... m. oc daGROZDJE2žamemo^-; - ’ ie» ^ r, .črnino,*10 V tetno _________ uSl( ""otroški kombiniran _ y°j prenosno torbo prodam. ^ 85-797- ' /.zv PFČ rat#n TRAJNO ŽAREČO PE|g9 #;t» tono, prodam. * <<*% ŠMARNICO 0^™' *oZJjc ?' # rablji sezono, 8 telev 'lekt B (068) G črnin D dtm Tl lupi. i St 'krio G°tin H 'It % U) * 'de, *«ln *»: CEPLJENO mešano „ ,(p ^ *Si,N,STrD,r»;2^1; prodam. * (068)68- ’a\c Pru" ^ , ,ušek.Skovec 3 TržiSU jo7inese a -- ^^1^-be.ihldkcov.^^'Ž^ ,m. «hjkc0v, J™ '"j; r- ra /A '/ r\ I r prodani. |9. ^ ovac prodam.-”. črnU^gl-Lf GROZDJE žametno frankinjo in kraljev® , c- ŠMARNICO produ™ P° pro*^ 433VINO šmarnico, s>ur0’ p 0tfš\, •Vf.-sssr*.’® STISKAL ,aITi, 1, rabljeno 1 sezono, P zvečer. ■ miinza*r0 * NOV električni ™‘‘ ^m- 9 harmonik Y -k rji' 'ti tonične harmonike Pr0” \ GRO/-DJE'. v* ,j kraji** fo • . »\ žametno črnino), ^^ ^ oaiaa 7-v<*Čer. 1 26-304, zvečer. SSb-lKvo "«ass£*-žs ŠMARNICO prooa...- - zdJe r- ™ CEPLJENO mešano g ^ ||^ «i (N. V im iAi 22 DOLENJSKI LIST i5»3 Jlfi po$ 81« , teli« ""ji* op«>- J,TU JI« oi® 81« rod 0 ■s SK» JI« r» v« i®' r* •S le«K JI* # JI« 81« lig A 81« in>«' fi* 'lH1 $ g tt»3 K* lic'?! ®^^ETI, primerni za vse vrste lOOOkg briket stane samo 13.000 SIT, ™°mestipa 5 m drv Možnos, plaii|a na 3 !Jl“kov- Engel Brik, d.0.0., Ratež 58, S Semič. 8341 SKO KOMBINIRKO Robland, telo L v Novem mestu za obrtno de-ovino ali mirno dejavnost od-m 8134 JrO0 S-P-. Potok 17, odjavljam z ’ Alp«. r°ni avtonrr*vr»7ni$lc n nhrt 4 4 ■s A ‘V IfcS !> f jj$68)43-žm m Nk0alnELTlRAM Poldan s*stemov. ® (061)126-31-44 ,P|IEVa, 819C JinStn • ^M v nemški in angleški jezik %l'ra,m nemščino za vse stopnje. © DOnnlrian l 'i A "P "S Novo mesto, polaga-^5. ,kci preneha obratovati 30. 11. N0Vnv-* » 8111 ^ do V?FBNJEM! Žagam drva na u,,11- Žaga je na naftni pogon. © 8117 dekt°EKLE za občasno varovanje n. c> ® (068)341-477. e'"-' 8127 Avto r°m avtoPrevozni§ko obrt. - Moto novo mesto, d.o.o., )!«l pja 1 • * (068)322-159, oddam v na-Ž?l0re 4nC prostore’ m2’ 'n garažne %bn.’ m2> primerne za trgovsko ali VN^teavnost. 8146 ?Join ^ oddam vpeljano okrcpčeval-lftS\?,0Prcmljcn prostor za trgovi- M in montiram vse vrste 8190 n. V* Uij V°in ra^L^Šl! Nudimo vam prevoz, dosta- * popoldan. 8198 ;?2lično pomoč. ©(0608)21-782. . "VIIU p(j v trgovskem centru Gala" ^jj.jgjttski lakal v obratovanju. ® 'j®1 Odi*' 9ertifikatc menjamo za delnice L 'NŠTb, S!mo- ® (090)42-37. 8224 kjtitiel, l" |JE iz matematike in grad-,[i. %. 5. "‘« za osnovno in srednjo šolo Al Popokan. 8258 iP, v Za (K,^t- INO, matematiko in slovenš-, °vno šolo inštruiram. ® 323- ljl|(.Sp , 8287 ^■687 ‘ Polaga, brusi in lakira parket, SNOVNE KNJIGE DELAVCA v lesni stroki zaposlim takoj ali po dogovoru, lahko tudi začetnika. Groblje, Šentjernej, » (068)42-182. 8145 NUDIMO dobro plačano honorarno ali redno delo. Šifra: »META«*. 8181 TRGOVCA z ustrezno izobrazo in izpitom B kategorije zaposlimo. Pisne vloge pošljite na naslov: Tilia, d.o.o., Bršljin 37, Novo mesto. 8185 VISTA 21, Novo mesto, zaposli fotografa laboranta (možna priučitev) in trgovca za fotomaterial. Informacije in prijave na naslov: Vista 21, Kolodvorska 2 a, © 321-719. 8188 PRIJAZNO DEKLE za delo v strežbi v popoldanskem času zaposlimo. © 322-308. 8223 BAR BOTER išče prijetno dekle za delo za šankom. * 323-390. 8260 NAGROBNE SVEČE nudimo v nada-ljnjo prodajo. Primerno za začetnike. © 323-390. 8261 VOZNIKA - PRODAJALCA na območju Dolenjske zaposlimo. Pogoj: vozniški izpit B kategorije in smisel ter veselje do dela s strankami. * 44-257, od 8. do 18. ure. 8312 DELAVCA v lesni delavnici takoj zaposlimo. Delo je dvoizmensko na območju Trebnjega. © 44-257. 8315 STIMULATIVEN HONORAR nudimo komunikativnim osebam. Pogoj: osebni avto in prosti vikendi. * (0609)628-612, od 8. do 18. ure. 8351 BIFE, obnovljen, na Otočcu, zaposli na-takaricoali natakarja. ©21-764, po 16. uri. 8354 1 VI • v v službo išče PRODAJALKA išče zaposlitev v tekstilni trgovini. Sprejmem tudi delo na domu (sestavljanje, pakiranje...). * 43-892. 8116 KAKRŠNOKOLI DELO na domu sprejmem takoj. Grem tudi pospravljat stanovanje k dobri družini. * 78-069, zvečer. 8191 GRADBENI INŽENIR z 9 - letno prakso išče honorarno delo. * (068)21-355, popoldan. 8259 stanovanja ŠTIRISOBNO vrstno stanovanje z garažo in lastno centralno kurjavo v Slovenski vasi 22 pri Mirni oddamo v najem. © (068)45-641, dopoldne. 8100 STANOVANJE v Novem mestu ali okolici išče mamica s sinom. © (068)315-180. 8142 DVOINPOLSOBNO STANOVANJE v prvem nadstropju, na Cankarjevi v Trebnjem, prodam. ® 45-666. 8230 ENOSOBNO STANOVANJE v pritličju, 41 m2, v Novem mestu, s telefonom in CK, prodam. © 26-302. 8243 MLAD PAR najame garsonjero ali enosobno stanovanje brez predplačila v okolici Novega mesta. © (068)323-366. 8309 preklici DISKONT Petra, Birčna vas 8 a, Renata Sminderovac, s.p., obvešča poslovne partnerje, da s 15. decembrom 1995 preneha z obratovanjem. 8184 C£> LADA DO LADE BREZ DENARJA wn—» . Za upokojence popust 48.000 SIT LADA že za 999.000,00 SIT . kredit R+10 ali leasing na 5 let! Nudimo kredite tudi za rabljena vozila. Inf. 068/24-612 NSs^ 8324 nAAm APAt!MI7AOTnOMIl/7A ^_______________________ Šji V^hjžbo dobi V i^UjST K jjj'' lflfri Popoldne«. * (066)272-111, Ji3Ti, *1'(066)282-687. 7608 v■ kolesar pri Dolenjskih To-%ih?ueklc za pomoč v kuhinji in POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA mobitel 4 ’ s°bah. * 65-003. 8103 > Čeških lokalih Bistro A lr8)» ‘n ^ klub (Prešernov S^mo tri natakarice ali formacije po telefonu (068)322-765 |s__________ zaposlim delavca. An- ) ^,v ifeure. P.E. NOVO MESTO Ljubljanska c. 27 068/323-000 8234 ■Sranga 43, Mirna Peč, ® 78-066 Uo [Č3I -I zaposlimo. 9 (068)52-395, {SS&k-rVOTASEV-S s^*lcoplcskarje. OD po dogo-1)445-251 in (0609)617-916. ' )44 YURENA šola tujih jezikov tel.: 068/341-434 vpisuje otroke, mladino in odrasle v tečaje ang., nem., fran., ital. in ruščine. Vpis med 10. in 12. ter 13. in 16. uro. ASFALTERSTVO IN GRADBENIŠTVO Čardak 17, Črnomelj Tel. (068) 51-668 Mobitel: (0609) 612-594 Urejanje dvorišč: asfaltiranje dvorišč, parkirnih prostorov, dovoznih poti, tlakovanje dvorišč in ostala gradbena dela. Kvalitetno, poceni in hitro! Se priporočamo! PRENOVA OKEN Nova okna v stare okvire po novem sistemu brez poškodbe fasade in ometa in druga mizarska dela izvaja MONTLES BOŽIČNIK, Sevnica, tel./fax. 0608/82-945. Avtohiša Berus servisno prodajni center Audi HLODOVINO CELO LETO ODKUPUJEMO! HRAST, BUKEV, JAVOR, JESEN, JELŠA, ČEŠNJA Tel. (065) 24-621 do 21. ure. r | WILSON | BELFE BELFE NOBICO URKO -usnjena konfekcija BIG STAR CASUCCI Jeans tudi za najmlajše ROLERJI vse številke WILSON tenis loparji NINO butik Nakupovalni center VRTNICA CELJE telefon: 063/730-182 BARLOG BARLOG TREBNJE vam iz svojega prodajnega programa po ugodnih cenah nudi: vozila NISSAN traktorje TORPEDO traktorske gume BARUM kamionske gume filtre FIAAM zavorne obloge TEXTAR akumulatorje AKUMA in ATSA avtomobilski pribor BOSCH orodje GEDORE Obiščite nas v Trebnjem, Obrtniška 18 v tel. (068) 45-700, fax 45-701 j IVI & I UVOZ — IZVOZ TRGOVINA PRODAJA RABLJENIH VOZIL OPELjJSTRA, karavan 1.41,1. 94/95, model GL, oprema 2 airbag, deljiva klop radio, tonirana stekla servo volan 23.000 DEM OPEL KADET, karavan 1.7D, 42 KM, letnik 91, metalik barva, umetno usnje, vlečna kljuka. 14.500 DEM VW PASAT VARIANT, 1.8 CL, letnik 91, servo volan, tonirano stekla, ele. šibedah. 19.000 DEM VW POLO KARAVAN, letnik 89, tonirana stekla, radio. 8.500 DEM BMW 520, 24 V, letnik 91, ele. stekla tonirana, ele. ogledalo, radio. 25.000 DEM LANCIA DEDRA 2.0i turbo, ABS, klima, el. šipe, el. ogledalo, servo, al. platišča, metalna barva, meglenke, c. z. poškodovana,letnik 91 26.000 DEM Delovni čas od 8. — 17. ure Možnost plačila s kreditom ali kreditno kartico LB. Cene so v DEM do registracije vplačijive v SIT po tečaju LB d.d. Informacije na tel. 0608/21-572 Kljub vročim dnevom bo zima prav gotovo prišla... EP-COMMERCE, d.o.o., vam pripelje kurilno olje na dom - takrat, ko je za vas najbolj primerno. Ponujamo vam možnost nakupa na več čekov in brezplačen prevoz. Vaša cenjena naročila sprejemamo na tel. št.: (068) 342-531 in 342-532 vsak dan od 7.30 do 15.30. Se priporočamo! AVTOPRODAJA ^KRŠKO VSAKO NEDELJO od 8 do 13 h pri KOVINARSKI AGRO, d.o.o., Novo mesto prodajalna »NOVI TRG« tel.: 324-583 .-v '""-v. - 64.900 — gotovinski popust 60.000 UGODNA PRODAJA MOTORNIH ZAG Husqvarna — prodaja na 5 obrokov brez obresti — ČEKI — za gotovinsko plačilo popusti od 5 do 10%. OD LADA NA ZALOGI: • vsi modeli — SAMARA, ČARA VAN, NIVA • rabljene LADE NIVE BOGAT DARILNI PAKET UGODNI KREDITI obresti 9,5% MENJAVA STARO ZA NOVO Pooblaščen prodajalec in serviser vozil LADA TEL.. 068/322-066 OBVESTILO OBVEŠČAMO VAS. DA SMO V SODELOVANJU Z NEPREMIČNINSKO HIŠO SILAN - Ljubljana ODPRLI NEPREMIČNINSKO PODJETJE SILAN DOLENJSKA d.o.o. V Novem mestu, Glavni trg 22 NA VOLJO SMO VAM VSAK DAN OD 8. DO 18. URE IN V SOBOTO OD 8. DO 13. URE. NieeiMiČNiNi in od 8 C Vodnik po dolenjski in O&eli krojim Iščemo večje število komercialistov Z izkušnjami za prodajo oglasnega prostora na področju Dolenjske in Bele krajine. Informacije na Tel.: 068/27 080, vsak dan od 8.00 - 10.00 ure. SERVIS DEŽMAN, s.p. Šmarjšeka c. 66 Novo mesto tel.: (068) 26-521 • popravilo manjših kmetijskih strojev • žage: Stihi, Tomos, Jonsared, Solo, Dolmar • škropilnice, kosilnice, kultivatorji novost: popravilo motorjev Tomos y_____Se priporočamo! J Gostilna PRI HENRIKU Loška vas Tel.: 068/65-503 Obvešča cenjene stranke, da ponovno sprejema naročila za večje skupine (do 150 ljudi). Prostor je primeren za poroke, maturantske plese, silvestrovanja. Ugodne cene, prijazna postrežba! Pooblaščeni prodajalec vozil —■ LADA AVTO Novo mesto Krško, tel. 0608/22-950, Črnomelj, tel. 068/51-379,51-378 -KARAVAN že od 952.000,00 SIT -SAMARA že od 999.000,00 SIT -NIVA že od 1.338.000,00 SIT POPUST ZA UPOKOJENCE •48.000,00 SIT — ugoden kredit na 4 leta — možnost menjave staro za novo — darilo za vsakega kupca taBakcira LF.RAN, d.o.o. promet z nepremičninami Novo mesto, Lebanova 24 Prodamo: • hiše: v Novem mestu, Otočcu, Šmarjeti, Trebnjem, Krškem,Senovem, Brežicah, Črnomlju, Sev-nici.JDol. Toplicah, Straži, Soteski, Škocjanu, Žužemberku, Kočevju, Raki, Mirni, Mokronogu, Črmošnjicah pri Stopičah, Herinji vasi, Logu, Brestanici, Luciji pri Portorožu, Pišecah, Zdolah pri Krškem, Rebri pri Žužemberku ter v več drugih krajih po vsej Dolenjski; • stanovanja: v Novem mestu, Krškem, Brežicah, Šentjerneju, Žužemberku in Ljubljani; • poslovne objekte, lokale in pisarne: v Novem mestu in okolici, Črnomlju, Krškem, T rebnjem, Straži in Mokronogu; A vikende in zidanice: v Straži, Škocjanu, Raki, okolici Novega mesta, Beli krajini, na Čatežu pri Zaplazu, okolici Krškega in drugod; A parcele za gradnjo: v Novem mestu, Družinski vasi, Mirni Peči, Bučki, Črnomlju, oklici Straže in Šentruperta, Tiški gori, Mihovem in drugod; A kmetijska zemljišča in gozdove po vsej Dolenjski; A v najem oddamo: stanovanja, hiše in poslovne prostore. Tel/fax: 068/322-282,069/342-470 Mobitel: 0609/633-553 DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 23. septembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 7. do 19. ure: Blagovnica, Žabja vas od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 20. ure: Vila, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ui. Slavka Gruma od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 7. do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 19. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: market Pri kostanju. Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: market Perko, Sentpeter od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Samopostrežba • Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mercator-KZ Krka, Vrelec • Metlika: od 7.do 21. ure: trgovina Prima V nedeljo, 24. septembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 11. ure: Pogača, Glavni trg 22, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Seidlova cesta, Market Ragovska, Market Drska, Market Kristanova, Nakupovalni center Drska, Samopostrežba Šmihel, PC Ločna, PC Kandija, Prodajalna Gotna vas od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 13. ure: Mita,trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Stopiče od 8. do 12. ure: market Perko, Sentpeter od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela • Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market • Žužemberk: od 8. do 11.30: Market • Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu • Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica • Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič • Mokronog: od 8 do 11. ure: Samopostrežba • Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Market Čardak • Semič: od 7.30 do 10.30: Market • Metlika: od 7. do 21: ure: Prima $ študentski servis maribor, p.e.Črnomelj skupna 1961 priložnost IMATE OBČASNO VEČ DELA,KOT GA LAHKO OPRAVITE SAMI? NUJNO IN HITRO POTREBUJETE DELOVNO SILO? KAKO REŠUJETE TEŽAVE, KI SE POJAVIJO V TAKIH PRIMERIH? ALI VESTE,DA VAM LAHKO POMAGAMO Z DIJAKI IN ŠTUDENTI? IN DA JE TO ZA VAS NAJUGODNEJŠA OBLIKA ZAPOSLOVANJA DELAVCEV? Pokličite nas in z veseljem vam bomo pomagali. Poleg POSREDOVANJA DELOVNE SILE vam nudimo tudi kvalitetno FOTOKOPIRANJE in VEZAVO po najugodnejših cenah. Delamo: ob delavnikih od 7.30 do 15. ure, ob sredah pa do 17. ure. ŠTUDENTSKI SERVIS MARIBOR, P.E. ČRNOMEU Ul. Mirana Jarca 4, tei./fax.: 068/52-059 ZA VSE TIRE VOZIL UGODNE CENE, VELIKA IZBIRA (NovoMestoO J(MblllMIlOiPN Mbnikm^MOOlmMttt Z AVTODEU T«U1u:(0$1)55547l) Tll.:((m)341 $00, fu: (06t) 26 077 ppiHppHPPPHHHHrfai SaHSuI mam Zvone Lavrič Motorji in dirke so sanje prenekaterega mladostnika. Za večino tudi ostanejo le sanje, saj so le redki dovolj sposobni, pogumni in imajo dovolj denarja, da jih lahko uresničijo. Takšen, ki je “dovolj nor, da to počne”, kot v šali pravi zase, je zmagovalec nedavne motociklistične dirke na Grobniku v kategoriji 250 cm3, ; Zvone Lavrič iz Retij v Loškem potoku. Se zdaleč ni nepomembno, da je za Zvoneta letošnja dirkalna sezona prva po sedmih letih prekinitve. Dvakrat drugo in enkrat tretje ineslo ob dveh odstopih na dosedanjih šestih dirkah letošnjega državnega prvenstva v motociklizmu govore že sami zase dovolj. Če pa k temu dodamo še dejstvo, da Zvone ni naklonjen kondicijskim treningom in da zato, ker to preveč stane, kot pravi, tudi z motorjem trenira le izredno redko, pravzaprav ni potrebno dodati ničesar več, da bi se opravičila pohvala. Pa vendarle! Nezanemarljivo tudi ni to, da je njegov sedanji največji konkurent sin Zvonetovega nekdanjega konkurenta iz časov pred skoraj 20 leti, ko je Zvone začel dirkati. Danes ima namreč že 37 let. Da leta niso nepomembna, potrjuje tudi Zvone. Ni več tako nabit z energijo, kot je bil pri 20 letih, pa tudi previdnejši je postal. “Sedaj ne poskušam več speljevati ovinkov s 50 km/h hitreje, kot gre, kot sem to počel včasih,” pravi Zvone, ki je v dolgih letih ukvarjanja z motociklizmom - občasno ga je opuščal po nekaj let - utrpel več poškod zaradi padcev. Najhujša nesreča se mu je pripetila leta 1986 na treningu prve spomladanske dirke na Grobniku, ko je s popolnoma novim motorjem padel pri 170 km/h. Pri tem si je zlomil lobanjsko bazo in nalomil nekaj vratnih vretenc, kar ga je tedaj stalo naslov državnega prvaka, ki bi ga zlahka dosegel. Padci mu niso nagnali strahu v kosti, le mladostniški čar zaljubljenosti v ta, za posameznika zelo dragi šport, ki pa ga Zvone ni nikoli jemal kot šport, ampak prej kot nekaj, kar predstavlja ob' usklajenosti stilov in barv motorista in motorja, pašo za oči, v kateri pride do izraza vse od motorja, do človeka in njegovega stila vožnje. Samo na vztrajno nagovarjanje prijatelja Antona Šenka, ki je tudi sam velik ljubitelj motorjev in dirk, ter prijateljeve žene Vere, ki ga je preko svojega podjetja lnoterm tudi finančno podprla, je letos zopet šel na dirkalne steze. Sam bi se zadovoljil samo s cestno vožnjo, ki pa jo razen z motorji - poleg novega dirkalnega, za katerega je odštel 35 tisoč mark, ima še štiri - opravlja kot lastnik avtoprevoz-niškega podjetja tudi s kamionom. Izkušnje, ki jih ima kot izučen avtomehanik, mu pridejo še kako prav. Sam pripravlja motor za dirke, na katerih pa pri nas najbolj pogreša ogrevanje pred dirko. Mnenja je tudi, da je državno prvenstvo preveč razbito po kategorijah in da bi bili za Slovenijo dovolj le dve, kar bi dalo ob večjem številu tekmovalcev njemu več volje do tekmovanja, zanimivejše pa bi bilo tudi za gledalce. M. LESKOVŠEK-SVETE HVALA ROGU, ČUDEŽI SO ŠE - Še pesniki so pisali o tem, kako malo je dala belokranjskim ljudem njihova zemlja. Danes se je življenje spremenilo, saj se s sodobno tehnologijo da več iztržiti tudi iz zemlje. Kljub vsemu pa narava ohranja svoje skrivnosti in z njimi od časa do časa preseneča Zemljane. Tako je oni dan razveselila grada-ško gospodinjo z dvojno redkvico, ta pa je želela veselje deliti še z drugimi bralci Dolenjskega lista. (Foto: B. D. G.) I E* KRKk ZDRAVILIŠČA HOTELI OTOCEC r i Plesno zabaviščna restavracija # TANGO za izbran okus in navade j* *V- V petek, 22. septembra, od 20. ure dalje ALBERTO GREGORIČ in ponudba južnoameriških specialitet. V soboto, 23. septembra, od 20. ure dalje, družbenje z ansamblom Objem. Sobotna in nedeljska kosila 990 SIT, otroški meni 600 SIT. Vstopnine ni. Vabljeni na plesne večere in v Casino Otočec. Halo, tukaj ij e bralec ] Dolen jca! En notarje premalo - Vinteks stavi na strokovnost - Črne gradnje? - Zemlja na cesti -Natakaricam je težko - Delavcem Keka je težko - Hvala! - Beltovec: Zakaj tako, pisec? Občan M. K. je mnenja, da je en notar v Novem mestu premalo. Ko je M. K. pred dnevi, bil je ponedeljek, urejal lastninske postopke glede avtomobila, je bil novomeški notar po besedah tajnice na službeni poti. Če bi M. K. hotel urediti papirje, bi moral počakati do srede na grosupeljskega notarja. M. K. je šel raje k notarju v Trebnje, kjer je zadeve opravil že v ponedeljek. Občan pravi, da so z uvedbo notar-stva že itak zapletene uradne poti še bolj zakomplicirali in podaljšali čas čakanja na različne podpise in papirje. V zvezi z občanovo pripombo smo se obrnili za mnenje na novomeški notariat. Potrdili so notarjevo službeno odsostnost. Povedali so, da notar v primeru svoje odsotnosti poskrbi, da ga bo drug notar nadomeščal v Novem mestu dvakrat tedensko. Sicer pa - tako notariat -zadeve, za katere je pristojen novomeški notar, lahko uredite pri katerem koli notarju v Sloveniji. Praktično! Kar zadeva število notarjev v Novem mestu, pa to: objavili so razpis za še enega notarja, javili so se na razpis, vendar ustrezne državne ustanove doslej v Novem mestu še niso imenovale še enega notarja. Eden od telefonskih klicev je bil v imenu več slovenskih delavk Vin-tcksa na Vinici. Oseba, ki je govo- f Halo, tukaj DOLENJSKI LIST! Novinarji Dolenjskega lista si I želimo še več sodelovanja z bral-I ci. Vemo, da je težko pisati, zato I pa je lažje telefonirati. Če vas kaj I žuli, če bi radi kaj spremenili, I niorda koga pohvalili, ali pa le | opozorili na zanimiv dogodek iz vpisali, 1 ■niti vam bc I morda dali kakšen nasvet s I možnosti poiskali odgovor na I vaše vprašanje. Čakamo vas vsak I četrtek med 20. in 21. uro na te-I lefonski številki (068)323-006. I Dežurni novinar vam bo rad pri-1 staknil. rila v telefon, je zatrdila, da so slovenske delavke zapostavljene v primerjavi s hrvaškimi. Vodstvo, razen direktorja, da sestavljajo Hrvati. Prvi človek Vinteksa Vlado Starešinič, ki smo ga zaprosili za mnenje o tej zadevi, je posebej poudaril, da tekstilna tovarna želi preživeti v izjemno hudi svetovni konkurenci. Pri tem se podjetje opira na dobre strokovnjake in jih ne izbira po narodnosti. M. S. iz Novega mesta je vprašala, kdaj bodo legalizirane črne gradnje v občini Črnomelj. “Denar so pobrali, legalizacije pa ni. Ko vprašam, kdaj bo, pravijo, drug teden.” Ustrezni upravni oddelek v Črnomlju, kamor smo posredovali vprašanje M. S., je v odgovor nanizal vrsto zakonskih določil, od katerih je odvisno, kdaj bo posameznik prejel papirje v zvezi z legalizacijo črnih gradenj. Kot seje dalo razumeti odgovor, bo omenjeni upravni oddelek zdaj že lahko natančno, z datumom, odgovoril M. S., če bo le-ta klicala v Črnomelj. Dežurni novinarje klical na telefonsko številko 52-040. Kmet iz Bele krajine je v telefonskem klicu povedal, da je pri oranju s traktorjem nanesel z njive na cesto zemljo. Policist gaje opozoril, da mora zemljo odstraniti. “Se razume, da jo je treba odstraniti. Saj sem jo tudi mislil, ampak ne morem pospraviti med oranjem vsake brazde posebej. Zanima pa me, če policisti vidijo tudi zemljo na cesti med Črnomljem in Adlešiči.” Bralka iz Novega mesta je zelo ogorčena nad ravnanjem ljubljanskega lastnika enega novomeških lokalov. Bralka zatrjuje, da gostilničar, Ljubljančan, plačuje natakaricam manj od dogovorjenega zneska. Natakaric ne prijavlja, zato so nezavarovane in so brez ustreznih zdravniških pregledov, potrebnih za delo v gostinstvu. Bralka je zatrdila, da natakarice delajo neprekinjeno celo od šestih zjutraj do desetih zvečer. Ob tem, da strežejo, morajo tudi čistiti lokal, vse to za boren zaslužek. Med klici je bil tudi klic iz Žužemberka. Dežurnemu novinarju so sporočili, da je v Keku zelo hudo, ker delavci ne dobijo plač. Bralec iz Mirne Peči je po telefonu izrekel zahvalo, namenjeno tistim, ki so mu v četrtek zjutraj pomagali poriniti ob stran ceste juga, ki se mu je pokvaril pri novomeškem mostu. Posebej se zahvaljuje policistu, ki mu je dal koristen nasvet, in mehaniku iz AMD. Beltovec na čakat\ju se je dotaknil spominskega zapisa Vladu Vardjanu, ki ga je v četrtkovem Dolenjskem listu napisal mag. Janez Kure. Beltovec meni, da ne bi bilo treba izkoristiti Vardjanove smrti za poročanje svojih pogledov o Beltu. Škoda, da pisec povezuje svoje lastne poglede s pogledi drugih, ki so bili drugačni. “Belt je moral propasti, piše. Belt ne bi propadel, če ga ne bi vodili taki, kot je pisec”. O ograji, postavljeni na nekdanjem železniškem prehodu pri novomeškem zdravstvenem domu, nad katero seje pritožila meščanka z Drske v Novem mestu, poroča današnji časopis drugje. Občan iz okolice Novega mesta je sporočil, daje pred dnevi dopoldne izgubil denarnico z veliko denarja in dokumenti. Potem ko se je že sprijaznil, da tega denaija in papirjev ne bo več, ga je že popoldne poklicala oseba, ki je našla denarnico. Na-jditeljica je bila Mileva Zlatkovič s Kandijske ceste v Novem mestu, ki je poklicala lastnika in mu vrnila denarnico. L. M. MEDVED RAZTRGAL OVCO LOŠKI POTOK - Jožefu L. iz Srednje vasi pri Drugi je v noči od sobote na nedeljo medved raztrgal ovco. Do nje je prišel tako, da je razbil vrata lope poleg stanovanjske hiše v Srednji vasi št. 1. Ko je ovco pokončal, jo je odvlekel okoli 200 metrov stran v gozd, kjer so tudi našli njene ostanke. •3fk ah Svetovna premiera Renault Megane v Frankfurtu - Pri nas bo prodaja stekla marca Na enem najpomembnejših avtomobilskih salonov na svetu, na frankfurtskem, velja izjemno zanimanje za svetovno premiero Renaultovega modela Megane. Za naslednika nadvse uspešnega modela Renault 19 so pri Renaultu izbrali svežo tržno politiko: namesto enega avtomobila bodo v največjem vite prenove Renaultovih modelov, ki se je končala s predstavitvijo Renaulta Laguna. Renault 19 je bil hkrati tudi prvi Renaultov model, ki so ga zasnovali in pričeli izdelovati v skladu z zelo strogimi pravili Renaultove politike celovite kakovosti. ljito razlikujejo, tako da bo prodajalec res lahko ustregel želja, okusom različnih kupcev. V r furtu so predstavili Megane liro no s petero vrati in Megane tlP V manj kot dveh letih bodo pri*11 trg še enoprostorska limuzin » . bo velika novost v tem avl0,m r0 skem segmentu, limuzina s ce vrati in kabriolet. • Megane in Megane coupe, ki jih bojo začeli prodajati v začetku prihodnjega leta, pri nas pa bodo naprodaj z marcem 1996, imata izrazito oblikovno osebnost s poudarjeno ovalnimi in elipsastimi potezami, kar tudi kaže na odločenost Renaulta, da v oblikovno dolgočasnost tega segmenta vnese kreativnost in svežino. avtomobilskem segmentu v Evropi - v nižjem srednjem razredu - ponudili družino petih različic. Na frankfurtskem salonu so predstavili prva dva iz te petčlanske družine - Megane in Megane coupe. Ob predstavitvi leta 1988 je bil Renault 19 prvi korak na poti celo- Sedem let kasneje postavlja Renault prečko še precej višje in tako pričenja nov krog. Avtomobil oziroma, natančneje, avtomobili, ki bodo zamenjali Renault 19, bodo, trdijo v Reanultu, povzeli in presegli vse dobre lastnosti svojega predhodnika: veliko zanesljivost, kakovostno in natančno izdelavo, odlično lego na cesti, uporabnost in gospodarnost ter visoko stopnjo vgrajene pasivne varnosti. Obenem bo nova družina izžarevala tudi duha inovativnosti, ki je vse bolj ena temeljnih značilnosti avtomobilske znamke Renault. Z modelom Megane prihaja, kot rečeno, družina kar petih avtomobilov. Vsi temeljijo na isti osnovi, toda hkrati se med seboj tudi teme- KOREN-ROKA - Nenava ren, podoben človeški rok^ejLti zrastel Perkovičevim v Sto ... ji v ‘-t’ -j. vasi. Natančno je VOLSWAGEN PREMAGAL RENAULT, A LE ZA LAS -Ker so naše ceste prepogosto poligon za prikazovanje spretnosti (tudi jahanja) voznikov in sposobnosti avtomobilov, se je revija Avto Ekipa odločila, da lahko vozniki te želje tudi koristno uporabijo in pokažejo. Tako so se odpravili na Otočec, kjer so na okoli 45 kilometrov dolgi progi, ki je vključevala 6 postaj (Gracarjev Turn, Maharovec, Šmarješke 1 vseh pet prstov. Koren je Ie ^ dag. Nam ga je prinesel P Tone Kolarič iz Novih Lozin. I J. Primc) Toplice...), zmagala Ljubljan-(So čana z renaultom 5 (Šobec in Šobec), drugo mesto pa sta zasedla Novomeščana Kotnik in Berus z volkswagnom, v skupnem seštevku pa je zmagal volkswagen. (Foto: T. G.) HENČKOV JUBILEJ Z VESELICO NOVO MESTO-V W dvorani bo jutri ob 20'^j^i lejni koncert, ki ga ans?.1T 0b Henček z gosti priprav j ^ 30-letnici. Za prireditev E liko zanimanja, zatoorga‘ tor pripravlja povsem e ufj prireditev istega dneob i'' Prireditev bo v celoti P°“' . TV Slovenija in jo že n njo soboto, ob 18.30, Pre «erIii la na II. tv mreži. Po več|ta’> prireditvi “Henčkova ves ^ bo ansambel Henček g° jutranjih ur. domu, kjer so pripravili pokušnjo čebelarskih pridelkov in Straških vin, prikaz drobnih čebelarjev1 ,ednM opravil in še marsikaj drugega je bilo ta dan videti v Straži. Naj omenimo še, da je od minulega 0-Straže izginilo še eno črno odlagališče odpadkov. Upajmo, da se tam nikoli več ne bo pojavilo- Pavlin) j ri.bju.b ifUKi/rritJii/ r l/l 7. j|rujiw r ji/j»w.--- ^ odP^ I : svetljeno kraško jamo Veliko prepadno. Nedelja je bila v znamenju čebelarstva. V prostorih K-> s pri- ! razstavo, v podružnični cerkvi pa obnovljene oltarje. Osrednji del Straške jeseni je bila velika povo j0pri kazom čebelarjenja v dolini Krke, ki ga je pripravilo čebelarsko društvo iz Straže. Slavje seje 0“.^ Jel • j 1 @Mh strani Oor|amgiw ANEkdoiE iN pRiqodE zApisAl Jože DuIar Nenadejani odgovori “Kuma, so vam letos hruške dobro obrodile?" je hotelu vedeti meščanka Otilija. “Ne preveč, "je odvrnila Nana. “Na kaki veji je kaka, na kaki pa en drek. „ Prišlek je na cesti radovedno vprašal: “Koliko je od Novega mesta do Trške gore?" “Do tja eno uro, "je odvrnil stari Bojanec. “Nazaj pa kakor kdo." * “Nič hudega, če mi gospod sodnijski nočejo povedati, kar sem jih vprašala, "je nazadnje užaljeno dejala stara Brudarica. “Takole jim bom rekla: Naj me gospod lepo v rit pišejo, saj si nismo nič v žlahti!” Do stropa bo poskočil Teta Otilija je bila ves teden na počitnicah pri Hudnikovih. Ko se je končno odločila, da se poslovi, so se vsi zbrali v sprejemnici. Seveda objemi, rokovanje... Pa se je ves preplašen oglasil mali sinek: “Pazi, očka, luč je nad tabo!" “Pa kaj zato," se je zdrznil Hudnik. “Razbil jo boš! Saj si rekel, da boš od veselja do stropa poskočil, ko bo teta odšla. ” Ni lagal “Cigan, lagal si! Prej pa si rekel, da je kobila breja, "je resno rekel Brjevc, ki se je z Juretom Brajdičem pogajal za žival. “Nič lagal, gospod!"je mimo odvrnil cigan. “To pa je tako. Če češ, da je kobila breja, je breja, če nočeš, pa ni!” Ribiška bolezen Pri zdravniku Pacient potoži zc raV, ‘, izd^JO bolečinah, nazadnje P Id “Najhuje pa je, ker* r° Zdravnik pregleduje p**0v1$ roke, nič posebnega ne ,res‘L vpraša: "Roke da se W Zdajle že ne. Kaj pa „:0?’’ * kadar se vam roke tre.^! J0k‘°č‘to Pacient: "Ribe lov ’jra\rt>lk’ “Neverjetno," pravi z t mi roke tresejo su"'0 * lovim ribe z dinanutorr ■ Bahača je Prvi ribič: “V^rz> ht ,isi sn>m It” * \i. tokrat rib, da setu p" " jt metal iz reke.” tUerlL ¥ Drugi ribič: “Kal1* ,rn^ j) toliko rib nabralo oko . m, sem mora! s silo ‘f‘LUU3’d sem iz vode lahko p