Stev. 202 TRST, v soboto 22. julija 1911 Tadej XX>VI IZHAJA VSAK DAN tudi ob nedeljah in praznikih ob 5-, ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. l'riHtimitne SteT. se prodajajo po 3 nvč. (6stot.) v mnogih tobitkurnah v Trstu in okolici. Gorici. Kranju, St. Petru. Postojni. Sežani, Nabrežini. Sv. Luciji. Tolminu. Ajdovščini. fu.rr.bergu itd. Zastarele Stev. po 5 nvč. (10 stot.K OGLASI 82 RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CKNE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. vim. o^mitiiice, zahvale, poste niče, ogiasi denarnih zavodov po 20 fct m tu. Za op^la^e v tekstu lista do 5 vrst 20 K. v^aka nidaljna vrsta K 2. it ali oglasi po 4. stot. beseda, najin in j pa 40 stot Oglase -prejema Inseratni oddelek uprave .iidiaosti'-'. — Pačuje se izključno le upravi „Edinosti". Piač'jivo in tožij'vo v Tr;tu. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „V edinosti je moč!" NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24- K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. VarooDiDR na nedeljsko izdanjo ,,EDINOSTI" stane : za oelo leto Kron 5*20, za pol leta Kron 2-SO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Neiranko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se na vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 2'> (Narodni dom). Izdajatelj in odgoverni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila T-skarna „"Fd;noBt", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. Po5tno-hranilni?nI račun 5te\>. 841-652. TELFF0M 5t. 11-57 padli kitajske pralnice, razbili okna in udrli v prostore. Eno pralnico so zažgali. Ker so bili napadi izvršeni skoraj istočasno, ni mogla biti policija povsod pri rokah, da bi preprečila napade. Na lice mesta je takoj odšla policija iz prestolnice. Bati se je, da pride do spopada. Kolera. DUNAJ 21. Zdravstveni oddelek mini-German,"krščanski sodjalec Jukel,'socijalni'sterstva za notranje stvari je izdal komunike, demokrat Pernerstorfer, Jugoslovan Pogačnik, v katerem pravi, da je danes v Kotoru Ru^in Romanczuk in Čeh Zdarsky. j obolela za kolero druga oseba, kar.se je Na to je sledila volitev zapisnikarjev.' ugotovilo bakterijologicno. Podrobneji po-— Potem ko je bila zbornica konsti- ; datki še manjkajo. tuirana, je predsednik naznanil, da bo česti-1 CARIGRAD 21. Včeraj je obolelo za tal o priliki zaroke nadvojvode Karol Franc kolero 6 oseb. Bolezen se razširja v Smirni, BRZOdflUNE VESTI. DRŽAVNI ZBOR. / Volitev predsednika poslanske zbornice. DUNAJ 21. Poslanska zbornica s 367 od 429 oddanih glasov izvolila pfesl. Sylvestra za predsednika. Za podpredsednike so bili izvoljeni Italijan Conci, Poljak Josipa. Na to so bili prečitani številni došli spisi, na kar je prišlo do burne debate pri glasovanju o dnevnem redu prihodnje seje. DUNAJ 21. Vlada je predložila veliko Sivasu, Brusi, Trapezuntu in Angori. Ustaja v Albaniji. CARIGRAD 20. „Moniteur Oriental* poroča, da se je včeraj pri Peću vrši! boj med turškimi vojaki in 300 mož močno albansko četo, ki je po 3-urnem boju zbe- šievilo zakonskih načrtov, predloženih ze v žaja pustivši na bojišču 40 mrtvih. — Na prejšnjem zasedanju. Naučni minister je turgkj strani sta d|a dva ^astnika ^ 8 predložil zakonski načrt ttčoc se ustanovitve mož Vojaki sov pečki okolici preganjali samostojne jtmdične fakultete z italijanskim ge d 4Q do 5Q mož b -eče ustaške učnim jezikom na Dunaju. — Posl. dr. i „^„n,® Šušterš'ič je stavil predlog, tičoč se ustano- oddelke. vitve državnega monopola za zavarovanje! CARIGRAD 21. List „Renin" poroča, življenja. Vlnda je predložila zakonski načrt, da so albanski da se zavarovanje proti nezgodnm rarširi pasti Konco m Argirokastro, bile so pa življenja. Vlnda je prediožila zakonski načrt, ua a.u dlu.d" da se zavarovanje proti nezgodnm razširi P®?*1 norico tudi na obrate pomorskega plovstva in po- oat>lte* morskega ribarstva. — Zbornica je sklenila, da bo najprej razpravli&la o bančni predlogi in je s 194 proti 168 glasom odklonila predlog socijalnih demokratov, naj bi se najprej razpravljalo o pomar.janju mesa. Med debato o dnevnem redu je prišlo med socijalnimi demokrati in nemškimi nacijonalci do hrupnega prerekanja. — Po zaključku seje so nekateri obiskovalci galerije protestirali proti odklonitvi socij&lnodemokratič-nega predloga. Prihodnja seja v torek. Radi ljudskega štetja. DUNAJ 21. Poslanec dr. G.egorin in dr. Rycar sta intervenirala danes pri ministru za notranje stvari radi- ljudskega šfetja. Opozorila st2 ministra na magistratom manipulacije in zahtevala remedure. Minister je izjavit, da pričakuje uradnega poročila. Za podporo „Kmetijski družbi-. DUNAJ 21. Dr. Rybar je urgiral pri ministru za poljedelstvo rešitev prošnje „Kmetijske družbe za Trst in okolico" za podporo. so albanske čete zopet poskušate na- Ogrski državni z?x>r. BUDIMPEŠTA 21. Finančni minister Lukacs je predložil zakonske načrte glede inartikulacije trgovinskih pogodb, sklenjenih z Japonsko in Portugalsko. Nato je prešla zbornica r.a dnevni red in najprej po imenih glasovala o treh prošnjah za dopust, kar je bilo odloženo za današnjo sejo. Zbornica je odklonila prošnje za dopust. Ker je bilo 2 uri pop., je bila razprava prekinjena. Prihodnja seja jutri z dnevnim redom : Razprava o brambnem zakonu. Nemiri v Cardiffu. CARDIFF 21. Sinoči se je vršil tukaj velik shod delavcev, katerega se je udeležilo 50.000 oseb. Po shodu so delavci na- PODLISTEK. Jug. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholomšel: Poslovenil H. V. Kosovo polje. Celo Branković se je prestrašil pogleda na njo; stegnil je roke proti njej, kakor bi ji hotel na ta način zabraniti pristop k sebi. Krasne njene ustne so se spačile v grd nasmeh, in bližje stopivŠi je rekla : „Prav je tako, da v temoto skrivaš svojo sramoto." „Zgini od mene vsaka izdajniška misel," je odvrnil Branković z naglico, „kako je to, da ti, hči Lazarja, na novo budiš peklo v mojih prsih ?" Z neizmernim zaničevanjem je zrla Mara nekaj časa na-nj, potem je odgovorila na videz malomarno ; toda vsaka njena beseda se je zadirala kakor strupeno jeklo v naj-tajnejše globine Vukove duše. „Naj bo, pokorila se bom torej svoji usodi, kajti niso bili opravljivi oni glasovi, ki so govorili, da Branković ni vreden piti iz iste čaše z junaškim Obilićem ; sama sem sedaj že prepričana, da sem žena — žene!" „Hoj 1" je za vpil Branković v največji jezi in tako glasno, da je bilo čuti ta vsklik Kolera v Italiji. TURIN 21. „Stampa" prinaša iz londonske „Times" ponatisnjeno oficijelno statistiko iz Italije, glasom katere je bilo 15. julija v južni itatsji tekom osmih dni 246 slučajev kolere, med temi 74 smrtnih. Bivši šah Mohamed Ali v Perziji. PETROGRAD 20. Petr. brz. ag. poroča iz Astrabada: Bivši šah Mohamed AH je dospel v 20 verst oddaljeni Osmišali. jutri se podajo k njemu zastopniki mesta Astrabad. PETROGRAD 20. Petr. brz. ag. poroča iz Teherana: Več poslancev in kani Bahti-jarov je izjavilo, da se upro bivšemu šahu Mohamedu Aliju. — Brzojavno je bilo pozvano v prestolnico veliko število Bah-tiarov. LONDON 21. Vesti iz Tiflisa pravijo, da je ruska vlada v vsej naglici mobilizirala čete, ki jih pošlje v Aserbeidsin, da bodo pripravljene za vsak slučaj. Bivši šah se mamerava podati v Astrabad. V ruskih krogih v Teheranu so očevidno zadovoljni, da se povrne bivši šah. — Rusi pravijo, da se je dežela že naveličala Medglisove vlade. Turčija. CARIGRAD 21. Večina listov pravi, da so govorice o predstojećem odstopu velikega vezirja prerane. Z otoka Haiti. KAP HAITIEN 20. Revolucionarji so danes popoludne zavzeli mesto in je ople-nijo. Vsi generali, ki so se protivili revoluciji, so pobegnili v konzolate. Francoski konzul je bil lahko ranjen, ko je nudil varstvo lokalnim oblastnijam. Sant' Antonio 21. Iz Meksike prihajajo semkaj Tnogoštevilni tujci, ki pripovedujo, da vlada anarhija v mestu Torrevu in v državi Coahuila. Državna poslanca dr. Gresorln in dr. Rybaf o ustanovitvi „Hrvatsko -slovenskega kluba". Dr. Gregorin in dr. Ryb&? sta poslala listu „Jutro" sledeč popravek: Dunaj, 2017 1911. Čislano uredništvo! Ozirom na vesti in trditve, priobčene v Številki Vašega cenjenega lista od dne 19. t. m. v rubriki „Najnovejša telefonska in brzojavna poročila" in pod naslovom „Dr. Rybar Jn dr. Gregorin v Šusteršičevem klubu. ŠušteršiČ dosegel svoj namen. Izdajstvo nad Dr. Ravnihar-jem" — poživljava to čislano uredništvo v smislu § 19. tisk. zakona, da objavi ta-ie Popravek: Ni res, da sva podpisana stopila v dr. Šušteršičev klub, marveč je res, da sva z dr.om Laginjo, Mandićem in Spinčićem ustanovila „Narodni klub", ki je kakor tak vstopil, ne v Šušteršičev klub (Hrvatsko-slovensko zajednico), marveč v novo parlamentarno skupino „Hrvatsko-slovenski klub kateri novi klub predstavlja torej zvezo dveh samostojnih klubov. Ni torej res, da sva podpisana kapitulirala pred dr. Šušteršičem. Ni res, da sve si midva podpisana z omenjenimi istrskimi poslanci le začasno ustavila svoj klub, marveč smo si ustanovili „Narodni kltrb" v nadi tn z izrecnim namenom, da se posredovanjem istega posreči spraviti na podlagi naredne misli vse jugoslovanske poslance v en klub, ki naj bi ob-[ staial iz vseh posameznih jugoslovanskih parlamentarnih skupin, oziroma frakcij. Ni res, da bi se bil dr. ŠušteršiČ izjavil, da sprejme nešo petorico v svoj klub, če pustimo ljubljanskega naprednega poslanca dr Vladimirja Ravniharja na cedilu ter da se \ mu je ta nakana posrečila, pač pa je res j da se je o tem vprašanju sicer z dr. Šu-\ štiršičem govorilo, a se ni moglo ničesar sklepati, ker dr. Ravnihar ni prijavil vstopa v „Narodni klub", temveč si je pridržal ko-nečno odločitev glede vstopa v eno ali drugo parlamentarno skupino v smislu ; sklepa, ki ga je pričakoval od vodstva kranj-! ske narodno-napredne stranke v tej stvari. ; Ni torej res, da smo midva, Matko Mandić, i prof. Spinčić in dr. Laginja klonili svoj ti!-! nik pred Šušteršičem, vstopili v njegov klub j in pustili dr.a Ravniharja na cedilu, marveč je res, da smo poslanci, združeni v „Narodnem klubu*, zahtevali, da se ustanovi nova parlamentarna formacija, ki naj bi za > sedaj, kakor že navedeno, obstajala iz „Hr-■ vatsko-slovenske zajednice" in iz našega „Narodnega kluba" in v katero novo forma-i cijo bi zamogla vstopiti pozneje skupina j dalmatinskih poslancev, ki za sedaj ni hotela vstopiti v novo ustanovljeni „Hrvatsko-| slovenski klub" in v kateri klub bi zamo-jgel vstopiti tudi dr. Ravnihar, bodisi naravnost, bodisi s pristopom v ,, Narodni klub", 4 ali v „Dalmatinski klub". Ni torej res, da ! se je dr. Šušteršičev klub, ki mu je ime „Hrvatsko-slovenska zajednica" sedaj spremenil v „Hrvatsko-slovenski klub", marveč je res, da oba kluba obstajata eden zraven druzega, kakor obstoja zraven istih „Narodni klubu še nadalje, kateri poslednji klub po vseh dvoranah. Vtihnila je godba, vtih-nila govorica in ljubavni šepet; grobna tišina je zavladala za trenotek; Branković se je zavedel in se udaril na čelo : .Če sem žena, pokažem kmalu svojim opravljlvcem !" Govoril je bolj za-se, in na ženo se niti ozrl ni; odhitel je iz sobe prej, nego so junaki, gnani od radovednosti, prispeli semkaj. Mara jim je stopila nasproti: „Govorila sva o boju in zmagi", se je sklonila k svojemu očetu, „in vojvoda Branković, razvnel od navdušenja, je prekinil s svojim vsklikom zabavo družbe." Tleskali so junaki v pohvalo teh besed : „Slaven je Vuk Branković I Ha! bi-surman spozna srbsko moč!" so kričali radostno. Car Lazar se je sklonil k svoji hčeri in jo objel in poljubil na čelo: „Ali nisem srečen oče ?" Obrnil se je k zboru in dodal: „Dva zeta, kakor Obillć in Branković, mi stojita ob boku; trdno lahko zrem v bodočnost; če bi tudi sam poginil, bosta ta dva trdna zaščita mojemu sinu, predno dozori v moža, da bo sam branil vero in narod!" — Obilic je zarudel pri tej javni pohvali — in Mara? — ta je ostala mirna, celo pokorna v objemu in pri poljubu očeta, in njegova pohvala jo je še razžalila. „Vedno imenuje Obilića prvega I" se je hudovala v duši. se je konstituiral tako, da je izvolil prof. Spinčića predsednikom, a dr.a Gregorina tajnikom. Ni res, da je Dr. ŠušteršiČ stavil nam članom „Narodnega kluba" edini pogoj: Ali z mano, to je brez dr.a Rav-liharja, ali pa vas ne sprejmem v svoj dub ter ni res, da smo midva, Mandić, Spinčić, in Laginja vrglj puško v koruzo ter vstopili pod Sušteršičevo komando. Ni torej res, da smo izdali interese svojih volilcev, marveč je res, da smo po svojem prepričanju se svojim postopanjem ravnali na korist svojih volilcev ter da z mirnim srcem pričakujemo pravične sodbe svojih volilcev. Z odličnim spoštovanjem : Dr. Gustav Gregorin, državni poslanec m p. Dr. Otokar Rybar, državni poslanec mp. Še o narodnem ujedinjenju. Valovi razburjenja v obeh ljubljanskih naprednih dnevnikih zbog zveze kluba naših poslancev s „Slovensko-hrvatsko zajednico" se še vedno niso pomirili. „Slovenski narod" od 20. t. m. priobčuje članek svojega dunajskega dopisnika, v katerem priznava, da so imeli primorski poslanci pri svojem koraku gotovo dober namen. Članek je tudi sicer pisan mirno in stva/no in priznavamo, da je ime skupnega kluba en, ali edini argument, ki bi,utegnil vzbujati nekoliko po-mislikov. — Če gre za formacijo, ki naj bi obsegala vse jugoslovanske poslance, potem bi tak skupni klub že po svojem imenu vabil vse jugoslovanske poslance, da se mu pridružijo. Dokler se pa klub imenuje hrvatsko-slovenski klub, je obema Srboma iz Dalmacije onemogočen vstop. Vendar, še pomislimo na izjavo jugoslovanskega poslanca v „Šlavisches Tagblattu", da „Narodni klub" ne bo smatral svoje naloge kakor izvršene, dokler bo jugoslovanskih poslancev, ki so ali bodo morali biti samotarci, so s tem že tudi izpodbiti vsi pomisleki. Saj se more ime kluba vsak čas izpremeniti, ako bi pristopili tudi Dalmatinci z obema Srboma vred. Trditve, da je s korakom primorskih poslancev zastopnik Ljubljane dr. Ravnikar, osamljen, so pobite že s samim dejstvom, da so ti poslanci prekrstili „Primorski narodni klub" v „Narodni klub" ravno zato, da bo omogočen pristop k istemu tudi izvenprimorskim poslancem. Ker pa imajo Dalmatinci itak svoj lastni klub, je jasno, da so s tem mislili edino-le na d.ra Ravnikarja. Pa, dočim piše „Slovenski narod" mirno in trezno, nadaljuje „Jutru" boj v tonu, kakor je to že v navadi pri njem. Kratki smisel dolgih litanij v „Jutru" je, da so se dr. Rybar, dr. Gregorin in prof. Mandić izneverili svojemu programu, da so ogoljufali svoje volilce. Kateri točki svojega programa so se izneverili ti trije poslanci ? Ali so morda bili ti gospodje izvoljeni na programu, da bodo morda na Dunaju v družbi s kakim Malikom in kakim temu podobnim patronom tirali takozvano protlklenkalno politiko ? Ne gospoda! Ti gospodje so se napram svojim volilcem obvezali, da bodo Čudno! kako globoko se more pogrez-niti človeška duša ! Često popolnoma neverjetno in vendar je tako. Zgodovina vsakega naroda nam pripoveduje pogosto o takih pojavah, ne da bi preiskavala njihove vzroke. Pri takih pojavah stoji duhovitost človeka na svoji skrajni meji, in če bi hotel kdo dalje raziskovati, bilo bi to ^ko brez-vspešno, kakor da bi zasledoval od začetka do konca ono moč v delavnici prirode, radi katere venejo sadje na drevju in prsi ženske zore! Ponovno se potaplja junaštvo v zabavo ; car sam. je povabil svoje goste, naj se razveseljujejo, in vbogali so radi, ne da bi iskali Brankovića; saj on se že vrne, ko se njegovo navdušenje ohladi v padajoči nočni rosi. Mesec plava po jasnem zvodu, in vendar vleče s seboj krvavo kolo; pomembno, nesrečno znamenje. Ko je Branković pritekel na vrt, Je nehote vstavil svoj korak. UprŠi se ob steber, je zrl neodvratno tja gori k nebu: ono krvavo kolo ga je sililo k razmišljanju ; narodne pravljice so mu kažipot, da po nebesnih znamenjih ugiblje o izidu svojega podjetja. Nesrečno ono znamenje je dober prorok za njegove nesrečne misli, kajti smehlja se in grozi s stisnjeno pestjo proti gradu, kjer vlada tišina. (Pride še.) PODLISTEK. Aeroplan, Anton Stekar. II. Aeroplan je toraj v bistvu zmajna plošča, premikana od vijaka po zraku. Vzdržuje se v zraku kakor zmaj, samo da se pri zmaju premika zrak proti napovševni plošči, pri aeroplanu pa napoveševna plošča proti zraku. Vzgon nastaja, ker premikana plošča prisili upirajoči se zrak, da se ji izogiblje navzdol. Protitike zraka od spodaj jo dviga kvišku. Kadar je ta protitisk enak teži aeroplana, leti ta v vodoravni smeri; kadar je močneje, se aeroplan dviga, in kadar je šibkejši, pada. Vzgon in pogon sta torej pri aeroplanu tesno združena, slično kakor pri ptičjem poletu. Brez pogona ni vzgona. Kakor se dviga zmaj višje, kadar piše veter močneje v njegovo povševno ploščo, tako tudi aeroplan, kadar se poveča njegova hitrost; saj si dela aeroplan s premikanjem takorekoč veter, kateri je tem močneji,čim hitreje se letalo premika. Hitrost je torej pri aeroplanu to, kar pri balonu plin : vir vzgona, torej nosilnosti. Da se dvigne aeroplan v Stran II. ►EDINOST« Št. 202. V Trstu, dne 22. julija 1911. skrbeli za splošni gospodarski in kulturni napredek naroda in so na vseh volilnih shod h povdarjali potrebo narodnega edin-stva. Oni torej ne-le da se niso pregrešili proti svojemu programu in svojim obljubom, temveč so s svojim združenjem s „Hrvatsko slovensko zajednico" le izvršili to, kar so svojim volilcem obljubovali, to je: dosegli so, da so danes vsi slov. in večina hrvatskih poslancev združeni na Dunaju v enem klubu. Naj se nam tu ne, prihaja na dan s strašilom klerikalizma. Če občutijo gospodje v Ljubljani voljo za kulturni boj, bilo jim I Mi te potrebe ne občutimo, ker vse naše sile izcrplja narodni boj, za katerega važnost pa, kakor se zdi, izvestni gospodje v Ljubljani nimajo smisla. Tudi na trditve, da klerikalci nimajo nikakega narodnega čuta, da bodo naši poslanci delali le stafažo dr. Šušteršiču itd., so prazne. Naši poslanci so se zvezali s „Hrvatsko slovensko zajednico" v najboljšem namenu, da bi koristili skupni narodni stvari. A mi smo prepričani, da kakor so sedaj našli pot v hrvatsko-slovenski klub, najdejo tudi pot iz istega, Čim se prepričajo, da so se prevarali v svojih nadah. _____ Dnevne vesti. Posl. Steinwender v češko-nemškem sporazumu. Posl. Steinwender je napisal članek, v katerem pravi, da na Češkem mora priti do sporazuma, v katerem ne bo ne premaganih ne premagancev. Pol stoletja neuspešnega prepira je moralo oba dela prepričati, da se ne moreta drug druzega premagati in se zato morata sporazumeti. „To bi bil", pravi poslanec Steinvvender, najlepši odgovor na prestolni govor". Enotni češki kiub. V klub so bili vs-prejeti tudi češki klerikalci in prof. Masaryk, tako, da bo sedaj Štel 82 poslancev. Bo torej imel ravno toliko poslancev, kakor vsa socialno-demokralična stranka. Razun tega obstaja še poseben češki soc.-demokr. klub ki šteje 25 poslancev in ki bodo v narodnih stvareh hodili skupno s češkim enotnim klubom. A mi Jugoslovani? Boljše je, da molčimo, ker nas je sram . . . Domače vesti. Politično društvo „Edinost" bo imelo danes dne 22. t. m. in v ponedeljek dne 24. t. m. ob 3. uri pop. odborovo sejo. Radi velike važnosti predmeta, o katerem bo razpravljati, so vabljeni odborniki in namestniki, da se vdeleže obeh sej polnošte-vilno. Promociji. V ponedeljek dne 24. t. m. bo na dunajskem vseučilišču gospod Mirko Č e r n i č — ki si je že pridobil ime na polju slovenske medicinske literature — promoviran doktorjem vsega zdravilstva. Danes pa bo na češkem vseučilišču v Pragi gospica Anica J e n k o v a, hči ljubljanskega zdravnika dr.a Ljudevita Jenka, promovirana za doktorico filozofije. Čestitamo gospici in gospodu. Imenovanja pisarniških uradnikov v področju c. k. dež. sodišča v Trstu. — C. kr. sodnim kancelistom sta bila imenovana pisarniška oficijanta Brass in Biratari — prvi za deželno sodišče v Trstu, a drugi za Gradiško — čeravno je kompetiralo za ti dve mesti mnogo starejših, izvrstno kvalificiranih kandidatov- Slovencev, ki so zmožni vseh treh, odnosno štiri h dež. jezikov v besedi in v pisavi, kar so dokazali pred (posebno za Slovence) strogimi izpitnimi komisijami, ki pa imajo jedini madež na sebi, da so Slovenci, dočim sta gori imenovana gospoda zmožna samo italijanščine. Vprašamo predsedniŠtvo c. k. višjega deželnega sodišča v Trstu, ako vodi mero-dajne kroge res narodno-italijanski šoveni-zem pri imenovanju uradnikov v njegovem področju, da-si bi morali ti krogi imeti pred nike, papir itd. Družba bo imela od tega očmi v prvi vrsti službeni in uradni interes dvojno korist: prvič speča dosti svojega in ne — politike in izpodrivanja lojalnih blaga, drugič pa dobi od podružnice čisti Slovanov? 1 dobiček. Odkar je ekscelenca Gertscher, ki je bil O zabavnem delu veselice bomo pa poželo razsoden, objektiven in nepristranski ročali prihodnjič. Za sedaj prosimo samo si. mož v vsakem oziru, zatisnil oči za vedno, občinstvo, da kaj podari za kolo sreče, za občutiti je od višav „apela" neko zelo šotor, kjer se bodo prodajale pijače, igrače, mrzlo sapo proti slov. uradnikom. Štruklji, itd. Darove sprejema g. blagajnik, Sedaj je razpisano sistemizirano mesto Jakob Merhar pri Sv. M. M. Zg. 8, ali g. visega pisarniškega oficijala v IX. činu na predsednik Josip Som, Kjarbola Zgornja, c. k- okrajnem sodišču v Kopru. Za to me- št. 16. sto je prosilo več slovanskih izborno kvali- Otvoritev ljudske knjižnice v Rojanu. ficiranih kandidatov, ali že se čuje, da se Kakor že naznanjeno, se vrši jutri v nedeljo misli to mesto podeliti manje sposobnemu 23. t. m. v konsumnem društvu v Rojanu kandidatu, notoričnemu dopisniku italijanskih o priliki otvoritve ijudske knjižnice veselica iredentovskih listov. z raznovrstnim programom. Komur je mari Če bodo te razmere nadaljevale, zač- za napredek našega ljudstva, naj ne zamudi nemo prihajati z imeni merodajnih gospodov prihiteti jutri v Rojan in položiti dar na oltar na dan ter apeliramo na državne poslance, ljudske prosvete. Začetek bo ob 5. uri pop., da povzdignejo svoj glas v parlamentu, da ko se ni bati vročine. Slovensko akademično se jedenkrat za vselej odpravijo te pristra- društvo „Balkan" že skoraj pet let uspešno nosti na našo škodo. Potem pa Še naglaŠajo deluje na Ijudsko-izobraževalnem polju, a hinavski ob vsaki priliki, da — ni slovan- če ne bo imelo podpore od občinstva, ne skih kandidatov ! ! bo moglo izvršiti svojih, nadaljnih načrtov „Dota* za „Verdi". Občina je, kakor na tem polju. Zatorej kdor le more, jutri znano, dala gledališču Verdi za minulo se- v Rojan na veselico naših akademikov! zono 60.000 kron subvencije. Poleg tega se Aviatika. Kakor smo poizvedeli, bo je za prirejanje predstav osnovalo posebno tržaški avijatik g. Widmer letel v nedeljo iz društvo, ki je imelo na razpolago 50.000 K Gradeža proti Trstu ob 6. in pol popoludne. premoženja. Skupno je to društvo torej imelo To daljavo preleti v 18 do 20 minutah. Molo na razpolago 110.000 kron premoženja. Ali, V v novem pristanišču, kjer se bo avijatik kakor doživi polom vse, česar se lotijo n^i spustil na zemljo, bo zaprt za občinstvo. Na italijanski liberalci, tako se je zgodilo tudi s šetališču pri Sv. Andreju bodo prostori za tem. Ko je bila sezija pri kraju, je bila po- občinstvo proti vstopnini, rabljena ne-le vsa subvencija občine v zne- Glede velikega avijatičnega tedna v sku 60,000 kron, bilo je „fuč* tudi onih Trstu, je sedaj zagotovljena vdeležba tudi 50.000 kron društvenega premoženja, a po- dunajskega avijatika llnerja, ki bo letel s leg vsega tega je ostalo še 15.000 kron aeroplanom „Golob", dolga! Signori so zafučkali v šestih mesecih Za CM obrambeni sklad so se načelih 125.000, reci stopeindvajset tisoč kron. dalje prijavili: 919. Podružnica družbe sv. Bil je torej to bankerot v pravem pomenu Cirila in Metoda Cerklje-Catež (plačala 100 besede. No, občudovati treba ustrajnost teh kron; 920. Podružnica sv. Cirila in Metoda signorov, ki hočejo še vedno poskusiti s v Starem trgu; 921. Slovenski razplotniki v zgodil: Mestni odbor je sklenil predlagati goriške sokolske župe. Tega dne bo Ajdov-mestnemu svetu, da ne ugodi prošnji rav-lščina tako lepa, kakoršne nismo še videli. Lju-nateljstva gledališča „Verdi*. Kot razlog za;bežen do naše ožje domovine nas kliče, da to se navaja ravno slab izid minule sezone, i si istega dne vsi ogledamo našo lepo, ljubo Ako se gospodje do jeseni še ne premislijo,• Ajdovščino l Pozivamo Vas s tem, vse v prihodnjo sezono torej ne bo več oper v Trstu živeče Ajdovce, Sturce in druge Vi-,, Verdiju". j pavce, da tega dne, to je v nedeljo dne 23. Št. jakobški semenj za družbo. -11- m. gremo gotovo vsi tja na obisk sorod-Podružnica CMD pri sv. Jakobu je skoraj: »n prijateljev! Najbolje da odidemo od svoje ustanovitve spala spanje pravič- ze, zjutraj da pridemo tja z vlakom ob 19. nega, a ne samo to: prišla je celo tako da- predpoludne. Torej v nedeljo vsi v Aj-leč, da bi jo bili sami udje ugonobili. Le energičnemu natopu g. dr.a Merharja na zadnjem občnem zboru se imamo zahvaliti, da je dobila podružnica drug odbor, ki se mnogo trudi, da bi spravil delovanje št. ja- dovščino. Izpred sodišča. Gospod Josip BabiČ, iz Rodika, bivši kandidat za goriški deželni zbor, je bil dne kobske podružnice zopet v pravi tir, 'še 31. januvarija 1911 pred okrajno sodnijo v več, da bi podružnica nadkrilila vse druge! Sežani obsojen na 20 dni zapora, oziroma podružnice. »200 K globe in poravnavo stroškov, in to Če ima sedanji odbor takšen namen, I t0?Lbe občinskega tajnika _ gosp. Frana moramo s tim večjim veseljem pozdraviti i Cerkvemka, katerega je bil razzahl v sluzbe- ta korak, ker je res presramotno, da po-jnih . . .... „ ..x , družnica v okraju, kjer ima CMD svojo P™« tej obsodbi je BabiČ ulozil priziv šolo, tako slabo vspeva. Dan na dan je či- na deželno sodišče in včeraj se je vršila tati o darovih za posamezne podružnice,! vsklicna1 razprava. Druga instanca je obso-samo pri sv. lakobu vse spi. Ni še vse za-jdi,a Babica le na tri dni zapora, oziroma 30 mujeno, še se da pomagati! Saj je mnogo k™ S^e in v poravnavo vseh troškov, a ijudij, ki naravnost občudujejo plodonosno ne toliko po zaslugi branitelja Laneve delovanje CMD ravno za št. jakobskl okraj.(marveč iz dejstva, da je tozitelj odpustil Ti ljudje pa bodo sedaj, ko se začne zidati tožencu in da je navzoči rodiški župan, g. • _* * . ... j w j p^u mw/m*«i m« rlitrvr unkinn on? rin tn Čeh prosil sodni dvor za Babiča, češ, da je tožitelj že zadobil zadostno zadoščenje. Tržaška mala kronika. zrak, se mora zaleteti, da zadobi zadostno hitrost za vzgon. Ako se poveča hitrost, se poveča nosilnost aeroplana, in ta se dvigne, kakor se dviga balon ako smo izvrgli balast. Obratno pada aeroplan, ako se pomanjša hitrost, in žnjo nosilnost, kakor pada balon, ako smo izpustili plin. NapovŠevno ploščo, ki izrablja upor zraka, da vzdržuje ves aeroplan v zraku, imenujemo nosilni krov. Nosilni krov, motor z vijakom in stojalo so glavni deli aeroplana. Povševnost ali strmina nosilnega krova mora biti jako majhna, ker le tako je možna velika hitrost in z njo nosilnost. Po-iskusi kažejo, da je med različnimi nosilnimi krovi iste površine najbolj nosilen oni, ki ima največjo razpetino. Nosilni krov mora biti torej ozek in dolg, kakor so krila galebov in albatrosov, najboljših letalk med! pticami; premikati se mora tako, da je dolgi rob spredaj, in ne ozki. Ako bi se premikal z ozkim robom naprej, bi se mu izogibal zrak ob dolgih robih na desno in levo, mesto navzdol, kakor se to dogaja, ako se premika nosilni krov z dolgim robom naprej; nosilnost krova bi se torej znatno zmanjšala ; saj ravno to, da se mu izogiblje zrak navzdol, tvori vzgon. Nosilnost krova povečamo tudi, ne da bi bilo treba povečati njegovo površino, s tem, da ga zakrivimo v letalni smeri malo navzdol. — nova šola, vendar toliko navdušeni, da bodo ob vsaki priliki nabirali za stavbeni sklad in pa za podružnico, da bo mogla ob zvr-šetku leta dati večji znesek CMD. Da se pa še v boljši luči pokaže volja, ... . . . , . ... irtnnnft sedanjega odbora, je sklenil isti, da priredi', , Aretiran kvartopirski goljuf s 100000 dne 6. avgusta t. I. pri sv. Jakobu „velik K draguljev v žepu. V spominu citateljev št.-jakobški semenj," ki bo nekaj izrednega |e se tan\oz(m Pr°ces v Tretu Protl za Trst. Na semju bodo sodelovala vsa št.- kvartopirskim goljufom Mosca, Cusin in dru- jakobška in druga tržaška društva in posta- i * s0 P" hazafdni igri maca o« izvabijo svoje šotore, v katerih se bodo proda-i Jvel,kt. sy^te ™znim tukajšnjim ljudem, jale vse stvari, ki jih ima CMD v zalogi, to' . r?zn1??1 iu,n.a^ oneŠa škandala se je je : žigice, milo, kavino primes, znake, svinč- i nahaJa iudl /lekl ^uciano Cosolo iz Benetk, 1 star 41 let, ki pa je še pravočasno ušel v ~ itanj0> pred par dnevi pa se je, misleč, da Aeroplane z enim krovom imenujemo je stvar že pozabljena, povrnil v Trst. Prišel enokrovnike ali monoplane, z dvema je tudi v manufakturno trgovino Emilija dvokrovnike ali biplane, s tremi tri- Stabon na prehodu S. Giovanni, kjer je v k r o v n i k e, ali triplane in z več krovov svojo smolo srečal gosp. Jakoba Cocci, ka-mnogokrovnike ali po!yplane. Te za- teremu je svoj čas izgoljufal pri kvartanju znambe se pa ozirajo na nadrejene nekaj tisočakov. Gosp. Cocci je pristopil k krove. Aeroplan, kateri ima naprimer dva njemu in mu predbacival njegovo zločinsko nosilna krova, enega za drugim, ni dvo- postopanje. Nastal je glasen prepir. Zunaj krovnik temveč enokrovnik. V poštev pri-. na cesti pa sta se celo spopadla. Interveni-hajajo pa le eno-in dvokrovniki ker s tri- rali so redarji in oba sta morala iti na po-in mnogokrovnikom ♦) se še ni doseglo Iicijo. znatnih uspehov. ( Komisar g. Kerševan je v Cosolu takoj Najznamenitejši enokrovniki so Ble- spoznal moža, ki je imel položiti justici še rio to vi in oni, ki jih gradi francoska to- veliko računov, in ga ni izpustil iz rok. Pri varna za motorje „A n t o i n e 11 e" ; dvo- telesni preiskavi in v stanovanju Cosolovem krovniki pa W r i g h t o v i (izgovori u' Rajt) je policija našla velikansko število draguljev in oni, ki jih gradijo v tovarni bratov V o i- znatne vrednosti, izlasti briljantov. Vsega sin v Billancourtu na Francoskem ter se skupaj celo premoženje! V kolikor se je razpošiljajo pod različnimi imeni kakor Far- dognalo, je Cosolo te dragulje pritihotapil iz man, Delagrange, Zipfel itd. Italije, da jih z velikim profitom proda ju- Ali je bolj uporaben monoplan ali bi- velirjem. Vsekakor poizvedbe nadaljujejo plan, to se danes še ne more določiti. Svoje Cosolo je bil izročen dež. sodniji. prednosti imata oba. Ker ima biplan večjo Sel je po svetu. Trgovec s perutnino nosilno površino pri isti razpetini kakor mo- Dante Meneghini je včeraj naročil svojemu noplan, je bolj nosilen nego ta; vrhutega fakinu Ivanu Musiku, naj gre iztirjat račun vpliva zračni tok med krovoma ugodno na v znesku 50 K. Možakar je res iztirjal de-stojnost (stabilnost) letala. Monoplan je pa nar in izginil ž njim. hitrejši, ker nudi zraku majnši upor, in radi Poskus samomora. — Marija Baviera tega kljubuje tudi lažje vetrom. (Pride še.) stara 36 let, stanujoča v ulici S. Maurizio ♦) Tržačan Humbert Eschler je zgradu mno- 2' I« predvčerajšnjem v Miljah izpila dozo, gokrovnik, imenovan „Strelica", kateri bo baje so- karbolne kisline. Prepeljali SO JO V tržaško deloval pri tekmah v Žavljah. bolnišnico. i Nagla smrt. G ->sp. Jurij Astolf, star 43 let, stanujoč v ul. Felice Venezian Štev. 34, se je včeraj nahajal na Opčinah, ko se je na-enkrat zgrudil na tla in bil takoj mrtev. — Truplo so prenesli začasno na opensko pokopališče. Manipulacija s kolesom. Krojač Anton Zorzenon, stanujoč v Farri, si je dne 12. t. m. Izposodil v svoji vasi kolo, s katerim je pridrdral v Trst. Tu pa ni imel nujnejšega opravka, nego da je zastavil kolo v Rojanu za 26 kron, katere je seveda za-frčkal. Včeraj so ga aretirali. Hipna blaznost. Evgenija Cardassi, stara 44 let, iz Barija, krošnjarjeva žena, mati peterih otrok, stanujoča v ul. Sporca-villa št. 2, je prišla pred včeraj večkrat v Palače Hotel Excelsior in je se svojo zmešano govorico dala kmalu razumeti, da je revica znorela. G. Gino Treves jo je odvedel v opazovalnico. Nezgoda. Ana Kolan, stara 51 let, stanujoča v ul. Beccherie 9, je predvčeraj zjutraj padla po stopnicah s steklenico v rokah. Steklenica je šla na kose in starka se je ranila hudo na glavi. Trevesova rešilna postaja jo je odpeljala v mestno bolnišnico. Pretep med dalmatinskimi in grškimi mornarji. Posredovalnica za mornarje je morala predvčeraj za račun nekega parnika udinjati šest oseb nižjega moštva. Na izbero so bili Grki in Dalmatinci, in posredovalnica se je odločila za Grke. Te.laj pa je nastal pretep med najetimi mornarji in onimi, ki so ostali na cedilu. Začelo se je s klofutami, potem s kamenjem in ko-nečno z nožmi. — Dva Dalmatinca sta bila ranjena z nožem in boksom. 19-letni Grk Dmitrij Zahentari iz Pireja je bil aretiran. Smrtni slučaj kolere. — Kakor smo včeraj poročali, je bila včeraj izolirana v bolnišnici pri Sv. M. Magdaleni sedmorica ljudij, ki so obolele za gastro-enterito. Posebno sumljive simptome je kazal pa mestni prižigalec Andrej Vatovec, stanujoč na Škorklji (Pendice di Scorcola) Štev. 409. Bakteriologična preiskava njegovih dejektov je dognala, da gre tu za azijastko kolero. Tekom včerajšnjega dneva pa je bolnik umrl. Sanitetni oddelek namestništva je glede tega slučaja izdal sledeči komunike: Dne 21. t. m. je bila pri 41-Ietnem prižigalcu Andreju Vatovcu, izoliranem v mestni infekcijski bolnišnici, potom bakterijologične preiskave konstatirana cholera asiatica. Va-tovac je stanoval v Škorklji št. 409. Zdravnik, ki je bil poklican k njemu dne 19. t. m., ga je dal dne 20. t. m. prenesti v bolnišnico za kužne, kjer je bolnik dne 21. t. m. umrl. Vse osebe, ki so bile v dotiki z bolnikom, so bile izolirane in se je izdalo najbolj dalekosežne profilaktične odredbe. Slučaj kolere Mariani. Deček Mariani, ki leži bolan na koleri v bolnišnici pri Sv. M. Magdaleni, je včeraj nekoliko shujšal. Koledar in vreme. — Danes : Mar. Magd. spok. — Jutri: 7. ned. po Binkoštih. Apolinar, škof. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne +• 29e Cels. — Vreme včeraj : lepo. — Vremenska napoved za Primorsko : Semtertja oblačno. Tupatam nevihte. Lokalni vetrovi. Društvene vesti. Društvo „Velesila" v Skednju priredi ob priliki obletnice razvitja društvene zastave združeno s Cirll-Metovo podružnico dne 3. septembra 1911 vrtno veselico, oziroma koncert, na vrtu gostilne gosp. Ivana San-cin-Kokalj. Po koncertu se bo vršil ples zunaj na planem Toliko na znane vsim bratskim društvom. Čitalnica pri sv. Jakobu opozarja p. n. pevce in pevke, da se jutri v nedeljo cb 3. uri popoludne damo slikati z zastavo. Zbirališče v društvenih prostorih. Agitirale medsebojno, da pridejo vsi. — Po slikanju mal izlet. Telovadno društvo „Sokol". I. Tržaška Sokolska Župa se v kroju udeleži zleta Goriške Sokolske Župe, dne 23. t. m. v Ajdovščini. Odhod iz Trsta je z vlakom ob 8. uri 54 min. zjutraj z drž. kolodvora. II. Predsedstvo Tržaške Sokolske Župe je razposlalo društvom in odsekom pole, ka-rere je prejelo od Slovenske Sokolske Zveze radi udeležbe pri zletih v Domžalah (dne 6. 8.) in v Zagrebu (dne 13, 14 in 15. 8.) Oni, ki se udeleže zletov, naj to t a-k o j naznanijo tvojim društvom in odsekom, za domžalski zlet najkasneje do 23. t. m., za zagrebški zlet najkasneje do 30. t. m. III. Tržaški Sokol prosi one brate, ki se odzovejo pozivu Slovenske Sokolske Zveze in pohite na zlet v Domžale in v Zagreb, da prijavijo svojo udeležbo takoj ali v društvu, ali pri g.e Biček, vratarici Nar. Doma. _ Mar. del. organizacija, Delavce tovarne olja v Sv. Andreju vabi NDO na važen sestanek v nedeljo dne 23. t. m. ob 4. popoludne v prostorih NDO pri sv. Jakobu (Konsumno društvo I. nadstropje). »EDINOST« št. 202. Stran HI Članice NDO, ki še niso oddale članske knjižice v uradu NDO, so naprošene, da jih čim prej prenesejo ob uradnih urah, tudi v nedeljo od 3. do 5. pop. Sestanek NDO „ v Škednju. — NDO vabi vse delavce iz Skednja, da se udeleže važnega sestanka, ki bo danes (sobota) ob 8. zvečer v prostorih „Gospodar, društva v Skednju".__ DAROVL — Družbi sv. Cirila in Metoda daruje vsled poravnave v pravdi z Matijem Kosič Novo pogrebno podjetje K 28.—, g. Matija Kosič dodal 10 K. Skupaj K 38. — Srčna hvala ! — Pri darovih iz Doline je bilo pomotoma izpuščeno, da sta darovali gospe Vučić 2 K in Vižintin 1 K. — Gospod Ivan Strajn iz Doline daroval v protest proti neki nemški tabli na davkariji v Kopru K 2 za moško podružnico družbe sv. Cirila in Metoda. —Denar hrani uredništvo. — Stavbenemu skladu CM šole je daroval g. Pajk o priliki rešitve rekurza K 10, ob poravnavi računa pa g. Kosič Matija 5 K 30 v. — Iz zapuščine pok. Marije Markandelj 20 K, iz one pok. Simona Daneu izročil g. Jos. Daneu 4 K. Srčna hvala! Za moško podružnico CMD zbrala vesela družba v gostilni Radoslava Jurošića ul. Comerciale, odobravajoča govor dr. Wil-fana v mestnem svetu, 1190 K. Denar hrani uprava „Edinosti". Proces „Bine] Popolare Gorlzlana" pred goriško poroto. (Trinajsti dan, v sredo 19. julija.) Zaslišavanje prič. Danes je začelo zaslišavanje prič. S tem je prišlo v ta proces novo življenje, kajti izpovedbe obtožencev so bile zadnje dni brez vsake barve. Ker se bliža ta interesan-ten proces svojemu koncu, bomo čitatelje po možnosti obveščali takoj drugi dan zjutraj. Da ni to delo lahko, izprevidi morda vsakdo, kdor pomisli, da končavajo obravnave navadno ob 1. uri pop. in pozneje a poročilo mora oditi iz Gorice v Trst ekspresno še pred 4. uro, če ima iziti v listu že naslednje jutro. Vendar da ustrežemo posebno svojim goriškim čitateljem, nam ni nobeno delo pretežko. Čitatelji pa se naj nam oddolžijo s tem, da pridno razširjajo in naročajo „Edinost". * * * Obravnava se nadaljuje ob 9. uri zjutraj. Kot prva priča je zaslišan Ernest Vernig iz Tržfča. Na razna vprašanja predsednika izpove tako-le: Priča je bil član upravnega sveta in nadzorstva. Sedaj mu je pač znano, da se je igralo na borzi, takrat pa ni vedel o tem. To je izvede! začetkom leta 1909. Korespondence, ki je dohajala banki, ni nikoli čital. Kedar je kaj podpisal, tudi ni pregledal, marveč se je zanašal na ravnatelja Colle-ta. Tudi ko se je dovolil kredit Conforti-ju, ga je Colle informiral, da je to dobra tvrdka. Podpisal je tudi on garancijo za 500.000 K v veri, da se tako vzdrži banko. Reklo se mu je namreč, da so vlagatelji dvignili depozite, in da primanjkuje gotovine, ter da gre za trenotne stiske. Oškodovanega se ne smatra. Državni pravdnik izjavi, da po nalogu svojih predstojnikov bo stavil priči razna vprašanja. Na ta odgovori priča tako-le: Vedel je, da igra banka na račun tretjih oseb, menil je pa, da banka sama pri igri ni prizadeta. Korespondenco podpisovati je pristojalo vsem upravnim svetnikom po vrsti. Vsak je prišel vsak drugi mesec skozi en teden do tega posla. Korespondenco ni čital, ker je bila obsežna. Zaupal je ravnatelju. Kadar se je dovoljevalo velike zneske, je dajal informacije ravnatelj. Kadar se je sklenilo podpisati jamstvo za 500 000 K, je bil priča odsoten. V naslednji seji, kjer se je razpravljalo o financijelnih stiskah banke, tudi ni bil pričujoč. Na vprašanje, da-li je vedel, da se je takrat igralo in da so znašale dotične zgube 600.000 K, odgovori, da je to izvedel od Mistruzzi-ja in Naglosa malo pred polomom. Tedaj se je močno začudil. Pri banki je izgubil 10 000 K. Delali so mu sekvester Še za 40.000 K, a brez vspeha, ker nima ničesar več. Kot upravni svetnik je prejemal 100—200 K plače na leto. Drž. pravdnik opomni, da je bila torej mizerna plača, če se hoče trditi, da s to plačo bi morali upravni svetniki vedeti o vsem in natančno izpolnjevati svoje dolžnosti. Branitelji stavijo tudi več vprašanj, na katere odgovori priča tako-le: Kot upravni svetnik sem imel sicer pravico vse pregledovati, a zato nisem imel časa. Za posojila zunanjim tvrdkam nas je informiral ravnatelj. Korespondenco, ki je dohajala, nisem nikdar videl. Puecher trdi, da je priča sopodpisal nalog za igranje meseca decembra 1907, torej da je moral vedeti za igro že pred polomom. Priča izjavi, da mogoče je res podpisal, a da ni vedel, zakaj je šlo. Priča grof Mistruzzi, posestnik iz Ronk, star 43 let. Na vprašanja predsednika odgovarja tako le: Bil je upravni svetnik od oktobra 1907 naprej. Leta 1908 so pri banki dali mu v podpis listek, namenjen za igro. Na njegovo vprašanje mu je ravnatelj odvrnil, da se igra za klijente banke: Cosolo, Pontoti, Naglos in Luzzatto. Ko je postal upravni svetnik, je imel Conforti že tekoči račun pri banki. Po zagotovilu Lenassija, je bil kredit dobro zavarovan. O odpustu Col-leta pove, da je Lenassi v neki seji to naznanil. Motiviral je odpust s tem, da ker je Colle dovolil Confortiju 260.000 K namesto 200.000 K kredita. V drugi seji nam je rekel, da je Colle zgubil na igri 100.000 K, a da je vse to pokrito. Podpisal je tudi priča znanih 500 000 K v veri, da primanjkuje v banki gotovine. Pozneje je izvedel od ravnatelja Marina, da se izgube vsaki dan množe. Glede na to je priča predlagal likvidacijo, poprej pa smo še najeli druge svote, da nismo prišli v navskrižje z zakonom. Sej je bilo malo. Iz tega sem sklepal, da stoji banka na dobrih nogah. Državni pravdnik stavi priči več vprašanj, na katera odgovarja take-le: Predsednik Lenassi nam ni omenil izgube 600.000 kron. Da se igra ni vedel. Lenassi je vedno trdil, da je vse v redu, in da je stanje banke dobro. Nekega dne je priča našel v banki Luzzata, kateremu je rekel, da je izvedel o velikih izgubah na igri in da se boji. Nato mu je Luzzato odgovoril, da se on radi izgub na igri ne boji, pač pa da mu dela skrbi zadeva Conforti. Priča je izpovedal, da ni užival nikakih ugodnosti, on da je kupil več akcij za-se in za sorodnike in da ni sklenil nikakega opravila s tvrdko Conforti. Priča Pausig je bil sluga pri banki. Inkasiral je pri trgovcih zapadle menice, in prepisoval je kurespondenco. Pošto je izročal Colletu, in ko njega ni bilo, Piani-ju in Nodusu. Pisma je donašal upravnim svetnikom v podpis. Večina njih je podpisalo, ne da bi čitali. Luzzato je vsako pismo prej prečital, tako tudi Venutti. Orzan in Savor-gnani nista čitala. V banki sta bila vedno Lenassi in Luzzato. Priča Louvier, uradnik B. P. izpove, da je bil Luzzato skoro vedno v banki. Tako tudi Lenassi. Priča je vedel, da se igra, a na račun tretjih oseb. Pri menicah ni bilo izgub razun enkrat za 10.000 K. Colle da se je večkrat polaščal pečatov banke. Colle pojasni to zadevo s tem, da je on pečatil efekte, ker so drugi uradniki bili preveč zaposleni. Priča izpove, da nekega dne je prinesel vse knjige Lenassi-ju in je zapustil službo.... Priča Anton Chiurlo je mogoče naj-interesantneja v tem procesu. On je bil tisti, ki Je Lenassija prvi opozoril, da se v banki igra. Bil je upravni svetnik nepretrgoma od 1. 1902. Chiurlo izpove na razna vprašanja sledeče: Do meseca julija 1908 ni vedel, da se igra. Neka oseba mu je še le takrat razkrila to, kakor tudi, da se je dalo Confortiju okoli pol milijonal kron kredita. Zaupal je to novico Lenassi-ju. Le ta Je rekel, da se pojde takoj prepričat k banki in je še dostavil, da tega skoro ne verjame. Zvečer se je priča podal k njemu in ga vprašal, kako stvari stoje ? Tedaj mu je Lenassi rekel, da je igral Luzzato, in da kredit Confortijev je zagotovljen. Dostavil je še, da se ni česa bati. To da je pričo pomirilo. Predsednik : Ali se spominjate pretre-sovanja bilance za leto 1908? Chiurlo: Spominjam se, da prve dni januvarja sem zopet srečal ono osebo, ki mi je bila prvič stvar zaupala. Ta oseba me je podučila, kaj se godi v B. P. Na moje mnenje, da utegne biti izgub k večjemu 60.000 K, mi je dotična oseba zagotavljala, da je nad 600 000 K izgub.... Predsednik: Ste-li bili pri oni seji, kjer so se kvotirali upravni svetniki ? Chiurlo: Kvotirali so tudi mene. Takrat se je reklo, da zadošča 200.000 K; potem se je vsakemu izmed nas določil delež. Ker sem se nahajai zbog operacije v postelji, je prišel k meni Orzan in mi povedal, da treba podpisati za imenovano svoto. S početka sem se branil, končno sem vendar obljubil podpisati. Komaj je odšel Orzan, je prišel k meni v sobo uradnik banke z 10 praznimi menicami. Podpisal sem vseh deset, misleč, da se bo vsaka menica glasila na 20.000 K. A motil sem se 1 Ko so menice zapadle, sem uvidel, da so mi dali podpisati menic za 500.000 Kili Preds.: Je-li zadoščal ta denar ? Chiurlo: Jaz sem seveda menil, da bo zadoščal; pozneje sem doznal nasprotno. Bil sem mnenja, da bo služil ta denar za plačilo vlagateljev. Konečno je bila sklenjena likvidacija..... Preds.: Kedaj ste doznali, da je služil oni znesek za pokritje izgub pri igri ? Chiurlo: Zadnje mesece. Preds.: Ali niste podpisali nek listič določen za igranje na borzi ? Chiurlo: Da, enkrat. To je bilo za dr. Luzzata. Neznan informator. Državni pravdnik vpraša Chiurlo-ta, kdo da mu je zaupal omenjena razkritja dne 2. julija. Priča pravi, da tega ne izda niti na smrtni postelji. Drž. pravdnik stavi tedaj predlog, naj se prisili pričo, da izda ime informatorja z izogibom globe ali zapora. • • :: Restaurant Wiirschinger Trst - ulica Stadion štev. 10. Vsako nedeljo vojaški koncert. - Vstop prost. Najboljše priporočen. — Dunajska kuhinja. - Dreherjevo pivo I. vrste. cene navadne. Senčnat in hladen vrt. cene navadne. Klubove sobe se oddajo v najem za društva. - Abonement — s Dopustom 2O°/0 - ■— Prodajo se:: Krčme In SOStilne parni stroj 20 HP, dva stroja za ; rezanje mila in ena parna sesalka SBT" po najnižjih cenah v GORICI: Tovarna mila Holzer, v Trstu in okolici daje v najem, zakup in prodaje Prva urimorsRa gostilničar. Mm --v Trstu, Piazza Ponterosso 5, II. V __' Županstvo Temnica na Krasu informacije dnevno od 3-5 pop. j vabi vse Had 10 let t Trstu bivajoče osebe, da se zglasijo v gostilni ; „Narodne Delavske Organizacije" in oddajo svoj naslov in druge podrobnosti t svrlio dosege domovlnstva ^ v Trstu. Umetni: fotografičnl Posredovalci Izključeni. V Podbrdu ob državni železnici — odda se še — nekaj lepih sob z Z posteljama za letoviščarje. Cena po dogovoru od 20 do 40 K mesečno. Cene v restavraciji zmerne. J. STRAVS, restavrater. Eri sv. Jako- fftfll I n Pri 8V* Jako« n - TRST. IIIKlJIf bu - TRST. ulioa RAto štev. 42 (pritličja) 213 1 Irrrinjc vsako fotografifiao dalo, kakor tudi raagledo, poanetk«, notranjo« lokalov, poreolaoacta ploU« u viakovratna apomonlk« Itd. Itd. Itd. Posebnost: Povečanje vsakatere fotografije. Radi udobnosti P. K. naročnikov ■prejema naročbe ln jih Izvrtaj« na doma, aventaolno tudi runa] maata. Zastopstva:: specerijske ftfflkO se Prevzamej° za mesto MrUHK Ljubljana. - Samo upeljane in solidne hiše se vpoštevajo. Prijazne ponudbe pod šifro: „M. L. 100" :-: :-: Ljubljana, Posterestante. :-: :-: 3(ine-3i@skop ,^Sdria< == v Škednju i TT>TTTTf TTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTt m» » TT T T T T T TTTTTTTTTTTTVTTTTTTV V soboto 22. in nedeljo 23. t. m. alees. fhanc mater - TitsT Nov, interesanten program žgalnica kave UMETNI ZOBJE Plombiranj t lobof Izdiranje zobov brez vsake bolečine V. Tuscher koncesij, zobai ieiiatt telefon ma ZfajboAJAt vir » Aoblmij. p.i«aa kav«- Gostilna „Pri fldriji" Trattoria „ALL' ADRJA". Podpisani naznanjam slavnemu občinstvo, da sem odprl gori imenovano gostilno v BARKOVLJAH na obrežju Štev. 132. Točim samo prietna domača vina in prodaj;m: Belo ln firno po 104 liter, Dreherjevo pivo po 56 st liter. Pobi se tudi vino spumanti po 2'40 steklenica. Maršala in vsakovrstni likeri. Kuhinja Je vedno preskrbljena z gorklml ln mrzlimi JedUl. Za obilen obisk se toplo priporoča z geslom : svoji k svojim i Vekoslav Kocijančič. Na obroke! Manufakture & konfekcije Na. obroke ! GASPARI & C.o - TRST ulica Barrlera vecchia 14, II. n., vrata 12. Zavese, preproge, garniture v blagu za pohištvo, volnene odeje, perilo, platno sukno, neprem. plašči za gospe in gospode, dežniki, solnčmki itd. Dr.J.Čerm&k : zobozdravnik : - TRST - alie3. deU* Ciussra^ £t IS, IZ* n. Ako hočete imeti dob©T Gramofon vprašajte vedno ZCiamkO ,,A N G E L J" ki deluje perfektno z navadnimi jeklenimi iglami. Ne dajte ge opehariti od gotovih novih sistemov, ki nikdar ne dosežejo zaželjenega uBpeha. Predno kupite PLOŠČE obiščite edino le Tržaški grafični zavod - Trst Piazza ddla Borsa št. 13.1, nad. - Telefon 742 ki olajšuje plačilne pogoje. — CENIKI ZASTONJ. Mehanična delavnica in poprave gramofonov. Tovarna pečatov iz kavčukov, Številk in hišnih tablic, pisalnih miz, stekla, na- Nizke cene. pisov itd. Nizke cene. VELIKI KINEMATOGRAF „BELVEDERE" TRST — ulica Bclvedere štev. 10 — TRST = V soboto 22., nedeljo 23. in pond. 24. julija: = »=3 Siierlock Holmes triumfira drama, film dolga 500 m. — 3) Velik komičen prizor. V Trstu, dne 22. julija 1911 Vesti iz Istre. Branitelja Robba in Pincherle se pridružita temu predlogu, ker da je to jako i važno vprašanje v tem procesu. Kake vaz- j Nezgoda pri železniški postaji Pod-noiti je bilo to razkritje, se razvidi iz tega, gorje. Dne 20. t. m. ob 10. uri predpo-da je Chiurlo sam, koj ko je od dotičnega iudne je na železniški progi pri postaji Pod-informatorja doznal, da se igra, dvignil vlogo gorje udarila strela v štiri delavce in mimo-60 000 K pri banki in je najel od soproge gredočega pobiralca las Ivana Chinese iz posojilo 30.000 K. Italije. Na srečo jih je le omamila; ko je Chiurlo pravi, da naj sodni dvor stori prišel neki njihov tovariš in jih začel stre-kar hoče. On je dal informatorju Častno sat|f so prjšii vsi k zavesti, besedo in je prisegel, da ga ne izda. Lahko j fcgjnjia ;e 30-letna Terezija Kavre, ga zaprejo skozi celo življenje, in lahko ga J stanujoča v Podgorju št. 9. Dne 11. t. m. obsodijo na smrt, on da imena ne izda. j. gIa v TfSt s svojQ 9_ietn0 hčerko Marijo Sodni dvor sklene, da bo v petek zju- ' .. k e,„ Hčefko |e posIala domoVj traj odločil, ali se ima aretirati pričo Chiurlo, £enar k '.|e oko,u 20Q K sj Je pri. ali ne, ker noče izpovedati imena osebe, držaia In ni duha ne sluha _ »ro^ftfrt c* a r 17 11 r»n i n na katero se sklicuje. o njej. da je imel eno akcijo B. P. in ker je rabil denar, se je podal v pisarno dr. Luzatta, kateremu jo je prodal za 200 K ter 12 K za obresti. Luzzatto trdi, da je to bilo 12. dec. -------------i— . , . Zapustila je soproga in 4 neodrasle otroke. Obravnava se prekine ob 1. uri pop. jBrfkone £ je *p0pihaia v Ameriko z nekim Italijanom, s katerim je živela več let v Iju-(Štirinajsti dan, dne 20. julija 1911.) jbavnem razmerju. Dobro bi bilo, da bi se V začetku razprave konštatlra državni j'orožništvo in policija pobrigala zanjo, pravdnik, da izmed obtožencev se edino Opomba : Nekateri posestniki so ji zro-izpovedbe Collela krijejo z izpovedbami v čili razno blago sir, jajca itd. naj bi jirilatelii petja in narodnjaki! V nedeljo ture, a sedaj trdi drugače, si drz. pravdnik Sys, y Cežarje, da tudi tam pokažemo vstraj-prtdrzuje staviti pričo pod obtožbo radi na-inost {n 'če srce do na§e dom0vine in pačne izpovedi. ...J mile matere Slave. ra vno^3 Lu zzat tu^p o veda ^a to^ Ifer ?B j p . Slovenski jez* na d^iv^pr, Luzzatto upravni svetnik banke. P^nati moram, da se je, kar se> tičeveljav- Priča Josip Venuti je bil upravni svetnik ; nosti slovenskega jezika pri napisih na dav-bćnke od 1. 1905 do zidnjih dni. f^.ji v Kopru v zadnje čase nekaj obrnilo Priča izpove kakor prejšnji upravni' na boljše. Nekaj pa me vendar še zbada v svetniki' namreč da je vse zaupal ravnatelju ojS v tem uradu Na steni blizu kontrolorja Col le-tu, da je podpisaval vse večinoma ne; visi tabla, na kateri so navedene vse obda bi prej čital. O odpustu Colleta ga jejclne davčnega okraja in označene poleg do-obvestil preds. Lenassi. Motiviral je odpust gade. A vse to je zapisano le v - nem-s tem, da je za.ačil Colleta pri igri. Zgube ^em jeziku. To mi absolutno ne gre v da so znašale 100.000 K, da pa so bile f ™*, ko vem0' da tv okrajiu spiloh ni krite z hišami Colle-ta. O bilanci ve toliko,! Nemcev marveč so le Itabjam in Slovenci, da se je v dotični seji slikal položaj banke a u poslednji v večini. Cim je ona tabela !Hr3MALl OGLASIŠ MALI OGLASI se računajo po 4 »tot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat već. Najmanja pristojbina znaSa 40 stot. Ptača te takoj Inser. oddelku. F 0 o i J nloc priredijo mladeniči povndom do-JaVIll piob mačega opasila v nedeljo dne 23. t. m. ca dvorišču gostilne A. Žerjav v Krvavem potoku. Svirala bo sokolska godba iz Herpelj. Plesalo se bo na podu. 1280 vsprejema v popravo ure, šivalne stroje, kakor tudi druga mekanična dela po cizkih cenah. Ulica GiuPtni it. 29. 1284 Mehanik Javni ples priredijo proseški mladeniči dne 23. t. m. 1234 kot precej ugoden. Pozneje so prišle denarne stiske; garancijo za nove zneske je podpisal tudi on. Ce bi bil vedel za slabo situacijo banke, bi ne podpisal. Nekega dne je videl na mizi v banki menice tvrdke Wassermann. Takoj se mu je dozdevalo, da niso dobre. Glede na to je dobil nalog svetovalec Mistruzzi, naj se poda v Pulo. javno razobeŠena, mi je dovoljeno misliti, da je namenjena javnosti — slovenskim in italijanskim davkoplačevalcem. Pravično in logočno, da bi bila ta tabela sestavljena v slovenskem in italijanskem jeziku. Prosim torej! Ivan Št raj n iz Doline. retnega Haute nouvante 1911. Na trgu ciga-papirja je izšla nova vrsta Kader t exotique, ki bo posebno zanimala vse ka- V zadevi Conforti ve samo toliko, da dilce. Lesen zabojček vsebuje 100 ali 250 cigaretnih zavitkov na boljše vrste (papir s znamenjem Sana Salud). Izdelujejo se v desetih različnih lesenih vrstah. Zabojčki so je bilo podjetje prodano tvrdki Bertolini iz Parme in da je to transakcijo odobril upravni svet. Drž, pravdnik stavi priči razna vpra- črni (ebanovina) rdeče-rujavi (Mahagoni), sivi (japonski itd. Manjkati ne smejo na nobeni elegantni kadilni mizici. šanja, na katera odgovarja tako-le: Ko je prišel Colle v službo ni imel nikakega premoženja. Predsednik Lenassi ni nikoli sporočil 118^3111111131110311831181311 upravnemu svetu kar je bil čul od Chiurlota E- -------" glede igre na borzi. Drž. pravdnik: Ali se vam ni dozdevalo, da se je zaupalo Corfortiju več kredita, kakor ga je bil dovolil upravni svet? Venuti: Da, v oči mi je padlo neko pismo, ki sem ja podpisal. Glasilo se je za jako velik znesek. Toda ravnatelj me je pomiril, češ, da je tvrdka solidna in da smo kriti s hipoteko. T, i i Drž. pravdnik: Ali vas ni Lenassi po-; || mirjevai v neki seji, češ, da ne bo nikakih ga izgub ? ga Venuti potrdi. Drž. pravdnik : Pozneje je Lenassi rekel i H glede izgub pri Confortiju, da bi te utegnile BS znašati največ 50 000 K? H Venuti potrdi. S§ Drž. pravdnik. V seji upravnega sveta, gg ko je bila predložena bilanca, ni-li predsed- E| nik govoril o izgubah pri igri, o odpisih |H . itd.? Kaj je sploh rekel? H! * ulica Giorgio Galatti 20. Venuti: Predsednik je samo rekel, da.gj CENIKE JEDIL IN PIJAČ za gostilne, restavracije in hotele v slo- venskem, italijanskem in nemškem jeziku je založila v raznih obli-kah in po zmerni ceni tiskarna „Edinost" v Trstu seje bilanca napravila z vso možno na-; tančnostjo. Na tozadevna daljna vprašanja, namreč če mu je bilo kaj znano o pogodbah mej Colletom, Lenasiijem in Luzzattom izjavi pričab£ ^rd:tnresie-ii govori v banki :2fl one, Ki narotajo osiase o tem, da bi kazalo aretirati Colleta? j____!--—---—----- Venuti: Nekateri so bili za to, drugi so j Oglase (Inserate) treba naslovljati na menili, naj se ga pusti v miru. ; na Uredništvo luta, in ne na Tiskarno Priča ni nikoli govoril z nikomur pri j »Edinost«, ne na „Narodni Dom" in ne banki o izgubah. Ce bi bil vedel, da je to- na „Hotel Balkan« v Trstu, ampak edino liko izgube, bi ne dal zasanacijo C. P. niti ^ InSCrtltnl ll&M&C' nasuti llStfl vinarja. j ^^ TJnravo _ Colle je aprila meseca imel premoženje, ™ , ^ " , . . ko je vstopil pa ga ni imel. 1 Uredništvo, Tiskarna, Narodni don, , H * J tn rPTne 7anisnike z ® Hotel Balkan nimajo z oglasi mka-Luzzatto čita na to razne zapianiKe z nnravila namenom, da, da bi opravičil mnenje kakor, k^aTo°pnr^f-dobro zapomnijo oni, ki nada je imel zaupanje v banko. o o ' v na§em ll3tu m žel6 da Na to so bile zaslišane še priči Kurner ^^ bti točno uvr5čeni. _ _ _ — in Bozzini. Vsi so nalično enako izjavili, - da so vsi podpisovali ne da bi Čitali. Zavračajo torej vso krivdo na Collet-a. Redka prilika. Proda sa radi smrti v večji vasi na Primorskem hiša z velikim BenČnatim dvoriščem v dobrem stanu s i rodajalnic j in krčmo. Potrebnega kapitala najmanj 2000 kron. Drugo se poČaia po dogovoru. Letnega prometa 45 tis~č krm, a ta svota se podvoji na lahek način. — Naslov pove inseratni oddelek „Edinosti"1. 1268 vešča slovet ščme, nemščine išče službo kot družabni ctr. ke." Ponudbe pod -Družabnica" Edinosti. Gospod čna službo kot družabnica za 1267 Postrežnico za dve uri zjutraj in dve uri ____popoludne, iičem takoj. Oglasiti Ee je v ulico Oommereiale štev. 9, III. cadatr. vrata št. 37 (hiša Hillebrsnd). Prednost imajo one postužni e, katere stanajpjo v bližini te hiše. 1277 krojašktga pomočnika. Via Farneto 46, &C6II1 I. vrat s 6. 1278 \/o! rr»o\jnrii iz slovenščine v nemščino in VSI prcVUlil nasprotuo se preskrbijo točno in t eno. — Naslov pri inseratnem oadeiku „Edinosti". _ 1262 izkoristiti neki patent, iščem kapitalista z 10—12 000 K. — Ponudbe pod rLucroso", Trst, glavna pošta. 1259 Ker hočem Pfnetnr za trgovino (manufakturno ali rrUMUr želcznlno) z opravo vred odda se takoj. Frano Cvek, deatilatear v Kam alku 1276 H z zemljiščem na prrdaj v P.ocalu. Naslov wd pove zaloga krme Viu Giulia 33. 12 6 Dalmatinska gostilna '5t.ni8.lNvC črno, dalmatinsko, opolo po 80 st, 88 in belo 96. Dobra kuhinja. 1050 Pl«ic*ni/it« v dobrem stanu se proda radi UlCtaUVir selitve v ul. Stadion štev. 19, I. levi. 1248 i o |.in- gospodična, vešča siovenskpga, nem-I D" I bil I d škega in laškega jezika išče službo v trgovini kot prodajalka ali blagajničarka Prijazne ponudbe pod „R. Š. 1227". _1227 Mnhlifon!! 6otB" z dveroa posteljama se odda IHcUlIl alld takoj pri slovenski družini, Via Fontana št 8, II., na levo. 1277 M fotograf le Anton JerKlč, Trst Via delle Poste 10. — GORICA, gosposka ulica 7. Izdelki odlikovani na vseh ruzstavah. - Le zaupno k njemu. 315 Oglase, poslana, osmrtnice, male oglase, zahvale in v obče kakorŠnokoli vrsto oglasov sprejme „Inseratni oddelek" v ul. Giorgio Galatti št. 20 (Narodni dom) polunadstropje, levo. — Urad je odprt od 9. do 12. dop. in od 3. do 7. zvečer. Podpisani si uso>a naznaniti slav. občinstvu, da je prevzel na svoje ime Kopališče ,Oesterreicher' v ulici Lazzaretto vec. 52 uhod tjdi iz zagate S. Eufemia štev. I nadaljevanje ulice S3 Martin ter da bo skušal pripraviti vse pofrebne izboljšave da u*tieže s av. občinstvu. Kopališče Je odprto vsak dan ob 7. zj do 7. pop. Cena enkratne kopel ji v vaški, v sladki vodi, gorki ali mrzli K —90. Abonmna za piivatne in društva po znižanih cenah. — Upajoč, da me bo si. občinstvo čim najbolje obiskalo beležim udani P. LaiitschmT. POZOR!I 50.000 parov čevljev! 4 pari čevljev za samo 7 k 50 st. Radi plaČilue zaostalosti več velikih tvornosti mi je bilo ponuđeno, naj prodam veliko z logo čevljev globoko pod proizvajalno ceno. Zato p.odam vsakomur 2 para muških in 2 para ženskih čevljev, tsnje rujavo ali črno galonirano, s predniki in močno modnimi podplati, zelo elegantna, najnovejša fasona. Velikost po Številki. Vsi 4 pari stanejo samo 7 K 50. Pošiljatev po povzetju H. SPINGARN, eksport čevljev Krakovo Si. 240 Sme se zam> njati in s«1 vrne denar. Prodajalna jestvin in koloni-jalnega blaga Ulđeoco Basno Trst, uL Sel te Fontane Blago vedno sveže in cene zmerne. Moja pred Štiridesetimi leti ustanovljena ia se obrtni razstavi v Trstn odlikovana tovarna sodov Ivršuje naročbe vsakovrstnih sodov, bodisi za vino špirit, likere, tropinovec, olje, slivovec, maraškin itd. Jamčim za dobro delo in po nizkih cenah, da se ne bojim konkurentov. — Na deželo pošiljam cenike. U22 Fran Abram Trst, ulica S. Francesco 44. Shlsdiščs oglja in P za pri?o, petrolja in stavb, materijala | Miceu § Koler Ako se hočete obvarovati pred 1 pite samo pristne mineralne vod8 i katere prodaja velika zaloga — I ClIaLIA ftt ffiov. Trst - ulica Felice Venezian štev. 23. Dohod je direkten in fronsum velikanski. — >Tad 50 vrst, nud njimi Giessbiibler, Kogašfca Slatina Preblau, Kromlo f itd. •4 Lfi FILIALE DELLfl. BflNCfl „ANION" (Filijalka Banke Onion) v Trsta se bavi z vsemi bančnimi in menjičnimi opera jami. Tekoči računi In računi na bančni žiro ▼ kronah ali t inozemskih vrednostik Uložne knjižiee aa liksnea termia ali dogovoijeno pred-naznanllo po jako ugodnimi pogoji po dogovoru. Ink&fti efektov, dokumentov, odreikor ia izžrebanih vrečk. Kupo - prodaja In inczeiaakih vrednot, valut la diviz. Izdaja hranilne knilZiCC ter obrestuje vloge p« Blžlil 3 °|o Ke&tai 4avek od hranilaik vlog plačuje zavod sam. Daje predujme || Prejema in hrani deposite aa vrednote ia karate parnikov L t. d. 1| tor jih točno upravlja. Izdaja in kupuje po dnevnem kurzu (prosto vsakoriaih stroikov) menjične vrednote neapeljske banke (Banco di Napeli), italijanske banke (Banca d'Italia) in siciljanske banke (Banco di Sicilia). Odpira kredite v nozemstvo proti listinam. — Izdaja kreditna pisma. ODDELEK ZA BLAGO. Daje predujme jI Odpira earinske kredite. ■S blago, police, warruta i. ». d. || Kupnje in prodaja blago v komisij L ODDELEK ZA SLADKOR.