SI. 9.
V Trstu, v soboto 31. januvarja 1885.
Tečaj
EDINOS
Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko
___*__._iT liMii » —»■•
»EDINOST« iihaja jJkrat »a teden vsako sredo in •abot« o poludne. Oena za vse	)	Vsi dnvttt a<a poliljajo Uredništvu »vik Torrenta* »Nuova Tlpogratia;« vsak mora biti
leto je pld., za polu leta 9 gld., za četrt leta JL pld. SO kr. — Posamezne Številke §e	/	frankiran. Rokopisi t>»ez posebne vrodiiostl se tw vračajo. — Inserait (razne vrste nami-
dobivajo nri onravniStvu Ji v trafikah v Trata po K kr„ v Bsriol in v Ajdovščini po	(	niia In poslanice) se zaraČunijo po pogodbi - prav seno; pri kratkih oglasih z drobnimi
kr. — Šarceiiiine, raklamlrije in inserate prejema Opravnlitvo, vla Torreitl, »Nova tlakama*.	(	črkami se plačuje za vsako besedo 2 k'
Proti socijalizmu.
Strašno se Siri po vsej Evropi ona eekta, ki hoče s terorizmom, dinamitom, sploh s peklenskimi sredstvi odstraniti sedanji društveni red in na njegovo mesto postaviti nekaj nepoznanega, kajti vse teorije o komunizmu in socijalizmu so strašno zmedene in kder so jil} poskusili, kakor na priliko na Francoskem, pokazalo se je, da ti ljudje znajo pač delati zmešnjave, a da ne morejo ustvariti nič stalnega in koristnega.
Mi smo o socijalizmu pisali ob-fiirne članke in naši čitatelji so Še precej dobro podučeni o tem prašanju, ki postaja z vsakim dnevom silnejše. Da skrajni socijalisti zmagAjo, Evropa postane krvavo bojno polje, in Za več časa bi zatrt bil vsak pravi napredek.
Pri vsem tem pa je treba, da previdno vlade računajo se socijalizmom, in da si onega zmaja nekoliko od bliže ogledajo. Potrebno je, da se s pametnimi zakoni omeji in zapreči propaganda nevarnim svetoprekuce-valcem, a zopet tako, da pametni, delalni in pošteni državljani ne zgube preveč pravic in svoboščin, kajti jako neprevidno bi bilo, ako bi morali trpeti mirni in pravični ljudje zaradi prekucevalcev.
Ali tudi postave, ki zabranjujejo tako rovarstvo, imele bi mogoče celo nasprotni učinek od namerjavanega. ako bi država ob enem ne preiskavala tudi vzrokov nezadovoljstva delalcev in sploh neposestnih razredov društva in tudi skrbela za take naprave, da se stanje delalskega stanu zboljša, ter da se odstranijo kolikor le mogoče vse njihovo opravičene pritožbe. No, naša sedanja vlada v tem obziru še precej previdno in aktivno postopa.
Znano je našim čitateljem, da je avstrijska vlada državnem zboru predložila uže nekatere postave, katere se nanašajo na pomoč delalcu; državni zbor je uže sklenol novo obrt« nijsko postavo, postavo o trajanju dela itd., in Še več enakih postav bode sklepal v tem in morda v prihodnjem letu. Vidi se sploh, da vlada vedno bolj spoznava, da ni zadosti, ako se kako zlo omejeva z drakoniČnimi postavami in naredbami, ampak, da treba tudi takih naredb, katere upravnim potem odstranjujejo uzroko nezadovoljstva nižih stanov.
Po novošegnem napredku, kateri obstoji posebno v tem, da vso obrtnijo in vso produktivno delo akumulira, ali združuje v velikanska središča ter po raznih pripomočkih, mašinah itd. delo strašansko pomnožuje, na škodo onih, ki so poprej taka dela opravljali z rokami: prišlo jo tako daleč, da je rokodelec in delalec postal popolnoma odvisen od fabrikantov, torej od velikega kapitala, in ni skoraj dvomiti, da pride šČasoma tako daleč, da bodo vsa javna in privatna dela koncentrirana le v nekaterih močnih rokah, kakor so to banko in razni drugi za -vodi, pa veliki kapitalisti.
Proti takej moči je nemogoče braniti se s prosto rok6, z dlanjo, ker dlan ne more nobene stvari tako hitro izvršiti, kakor mašina, ali pa velika skupina delalcev, mej katerimi je delo tako praktično razdeljeno, da gre vse, kakor ura. In ta razmera, da namreč vse vrednosti pridejo le v malo rok, katere potem o vsem dolu ukazujejo, ta razmera se z vsakim dnevom lo poostruje. Kaj je nastopek tega ?
Da taki mogočni kapitalisti de-lalca izkoristijo, in še več, delaloa
PODLISTEK.
Konec.)
Živa duša v tem kraji ne ve, kdo sem, kaj sem, in od kod sem. Prijatelj moj! Rojen s-ru Slovenec v nek-j vasici blizu Ljubljane. Torej kakor vid>te, Vam tukajŠmm Hrvatom po narodnosti najbliži brat. Svoja otrofija leta sem prebil v senci domače h še obiskovaje farno Solo. Ker so mi bili roditelji premožni, stopil sem v ljublpmsko gimnazijo. Študiral seui dobro. Dovršivši sred-je Šole šel sem ua Dunaj, na univerzo. O i ločil sem se bil za zdrav, niika stinije. Tudi te sem srečno izvršil in pridobil s unktorski klobuk. Dobil sem bil st.l no služb" v nekem mesteci na Slovenskem. V bližini je bil grad, katerega ime V .m bo dalmatinskim Hrvatom težno znano, a po Slovenskem je bil ta grad v istem časn Rp|0h dobro poznan. Mislim pa, da to nič ne de, ime je Ime. V gradiči je bivala sl.ibotna uie priletna gospa z je dino 81 hčerko Serafino. Grof, mož stare gospe, umrl j bil pred desetimi leti.
Nekei-a rt-čera me pokličejo nenadoma Z*Bu	80 m'» d» J" zbolela grajska
hčerka. O tudi nerad, odšel seui ve dar še iste noći v grad. Prišedši tja, najde.n gospo vso raziolcano. Skoraj brez vsoti a pozdrava me ve.ie obupana k hčerki, ki je ležala v majhnej elegantno opravljenej sobici v dru.tmi nadstropji.
»Gospod zdravnik, pomagajte, če je megoče, prosim vas in molim«, prosila me je žalostno grofinja. »Brez nje mi ni živenja. Potrudite se, gospod, kolikor morete. plačilo Vam ne odide, čh se Vam del posreči«.
Poglelal sem bolnico in opravivšj n <-vadn~ zdravniške operacije, spoznal sem, da je bil res uie skrajni čas /a pomoč. Ves čas me je pogledovala gospi tako pazljivo, kakor da hi hotela iz mojih potez brati, kako je bolnici. Silno težko je čakala moje izjave.
Slednjič jo potolažim, rekši, da ]e bolezen res huda in nevarnost velika, ali vendar upam, da t/ospica ozdravi, ker je prišla pomoč še o pravem času.
Vidno Htui'jena mi je tiospa segla v reko ter me prosila, naj ostanem pri njih, dokler se mi z li potrebno. RekŠi je odšla iz sobe.
In holnical Oh krasna osemnaj ti-tna deva, irnih las modrih oči, nežnega okrog lega obraza, v kat rega potezali je tičalo nekaj skrivnega in čudno milega, ta de' a ie ležala na postelfi brez zavesti. L« di-hanie se j* čnlo. Ne vem, ali so pomogla toliko moji zdravila, ali je bolezen s no. jela uie poneha*ati, po treh dneh se je probudila Serafina iz vročinske nezavesti. Uprla je v me svoje modre oči ler uie motrila dokaj časa. Ko je menila, da je neopazujem, nabrala je bledi ustnici v nežen posmeh. IzgovorivŠi nekoliko nera zumljivih besedi, zm*de se zopet. Na moj* \ehko veselje se kmalu zopet prebudi. Radovedno me vpraša:
v nekej meri celo Iehko pogrešajo, ker z vsakim dnevom človeški um iznajde novih strojev, kateri nadome-stujejo na stotine delalcev.
Ta novošogni društveni red čisto naravno deluje na to, da se z vsakim dnevom množi število ubogih, a manjša število imetnikov, in tako utegne priti še tako daleč, da bode na svetu Ie par milijonov močnih bogatinov, vse drugo pa postane uboga parija z praznimi rokami. Vso to se pa vrši prav mirnim potem in je posebno mogočo opazovati v velikih mestih, kakor v Londonu, Parizu, na Dunaju itd. Zato pa tudi opazujemo, da se je neka reakcija proti temu društvenemu redu začela posebno mej delalci in rokodelci takih velikih središč.
Kakor našim čitateljem uže2nano, pojavila se je ta reakcija na razne načine. Pametnejši svetovalci in načelniki delalcev so nasvotovali konkurenco proti velikemu kapitalu po združevanju po načelu, da kar eden no more storiti sam, lehko jih stori velika množina v dobro organizovanej skupini skupljena. Mnogo malih stori enega velicega, in iz društva delalcev morejo postati tudi tovarne.
Na Angleškem se je to tudi doseglo do neke meje; ali pri vsem tem so še vedno delalci tako združeni na slabšem, nego veliki samostalni podjetniki, Kajti prav težko je mej delalci doseči potrebne edinosti in discipline, ker mej njimi ni še zadostne omike in prav neradi se podvržejo sklepom onih, kateri imajo biti na čelu takih skupin. Pokazalo se je k malu, da posebno tovarno na skupni račun ne morejo tako z uspehom napredovati. V" ostalem pa so podporna in
»Vi ste gospo 1 zdravnik. Prosim Vas povejte mi, kako je z mojo boleznijo?«
Ko sem povedal, da se obrača uže vse na bolje, pogledala me je nežno ter zopft zatisuola lepe oči.
Druzega dne zjutraj se je popolnoma zavedla. V malo dneh sva se do dobrega seznanila. Kolikor več sem občeval ž njo. toliko bolj se rai je vtisnoia v srce — in reči Vam moram, da sem se zares zaljubil v svojo bolnico. Prej sem vedel m»lo ili nič, kaj je ljubezen, sedaj me jeob iala in oba u jala z vs-tn svojim plamenom. Nekoliko časa me je bilo samega seh« sram. Imenoval sem se ueumeŽa, kako da se vendar more zdravnik zaljubiti v svojega bolnika.
Bolnica mi j* bila nenavadno odkrilo ^rčna in udana. Bolezen jo je uie popnš čala. Za teden dni je uži mogla iti spre naj.it se na vrt. Njena mati ie bila tega neizrečeno vesela in dovolila hčerki, da se je z menoj zabavala.
Nrcega večera sva bila se Serafino sama na vrtu. Ona je bila ta večer tako vesela, da uže davno ne tako. Kar naglo priskoči k meni, t»r ml potegne malo ir ž^pa ruto, ki mi je nže prej visela po nemarnosti Iz žipa.
»Komu pa želite na sviđanje, gospo.i zdravnik«, praša me ona smehljaje se, »saj vendar ne pojdete od nas?«
»Kmalu mislim res oditi, gospicn, prehitro, kedar bode, kajti v Vašej prisotnosti, tiospodičlna. prebil sem najlepše ure. Na svidenje pa vendar ne želim Še nikomur, če tudi mi bode ločitev težka. To je bil*
konsumna društva ne lo na Angleškem, temuč tudi drugod dobro napredovala.
Skušnje, da ne gre tako lehko so združevanjem v obrtnijskih zavodih, rodile so šolo takozvanih socijalistov, kateri od državo zahtevajo, da bi ona stopila na mesto fabrikanta in delo odrejala tistim, kateri so ga potrebni.
V praksi se je na Francoskem tudi ta namera pokazala neizvšljiva; ker navadno taki državni delnici niso hoteli natančno spolnovati svojih dolžnosti, ampak le živeti na ramah davko-plačevalcev.Naj slabejšielementi mej delalci so se konečno poprijeti še drugih načel; oni hočejo s6 silo in terorizmom prekucnoti sedanji društveni red in osnovati neko drŽavo, v katerej bi so posvetno blago kolikor le mogoče po državi delilo in blagostan zjednačil.
Ali vse to so velike utopije, katere se ne morejo uresničiti, dokler vsi ljudje na zemlji no zgubć glavnih človeških lastnosti, ki so egoizem in želja po napredovanju in po prvaštvu. Tudi bi svet zaostal v vsem, ako no bi bilo za veči trud, za veči polet tudi večega plačila, večega odlikovanja. Iz tega se vidi, kako napačno ravnajo oni zaslepeli delalci, kateri hočejo z dinamitom svet primorati, da postane drugačen nego jo postal in jo v svojem naravnem razvitku. Kaj bi pač ti teroristi postavili na mesto sedanjega reda? Pač nič druzega nego obup, strah, klanje, preganjanje.
Sedanji svet sicer vsled prenapetega materijalizma dela skoraj v roke takim strašnim krvavcem in nemogočo ni, da ne bi taki ljudje tudi tu in tam ne prišli do gospodarstva, ali koliko časa bi moglo trajati tako gospodarstvo teroristov? Gotovo no dolgo, ker obupani svet bi zopet moral iskati sredstvo, kako odpraviti trinoštvo
le moja nemarnost, gospoaičina, oprostite, ■ta se tako izrazujem«.
Pri tej priliki sem jo prijel za roko in ona se ni branila.
• Saj Še ne odidete, gospod, je li, da ne«, deje ona ter nasloni drobno svojo glavico na moje prsi. Kako prisrčno s^ui jo tedaj poljubil, kako sladek je bil njen poljub, ne morem Vam dostojno popisati. Živeli sva srečno v č>stej blisčobi prva ljubezni na gradu skupaj Še nekaj dni. Potem sem odšel zopet na dom. Dan na dan so prihajala in odhajala pisma k Serafini in od nje. Nekaga dn* me pokliče stara grofinja v grad, Če prav ni bilo tam nobenega bolnika. Govorila sva sama. Očitala mi je mojo ljubezen do Ser fino ter me prašala. Če jo istinito ljubim. Spoznavši da ozbiljno mislim, pokliče serafino, koja jej je bila uže razoaela svojo ljubezen, in zaroka je bila zvršenu. Nekaj tednov pozneje sva praznovala se Serafino svojo poroko.
V last mi je pripal gradič z obširnim njegovim posestvom. Tri mesece pozneje umrla je Serafinitia mati, priporočevaie mi svojo jedinico, ki me je prisrčno ljubila.
Leto poin«je pride v grad n^k 3e-rafinin sorodnik, ne vem kojega kolena. Meni se je sicer mož dopal, ali k tnalu sem spoznal, da se ženi preveč prilizuje in klanja. Ni minolo mnogo časa in Se-»•afi ua je postala popolnoma mrzla do mene. To me je peklo. Ali preganjajolej me osoui ni hilo Še zadosti. Neke večeri našel sem Serafino in njenega sorodnika na vrtu, k o so jima tekle sladke ure ljubezni. Mi — ^lila sta, da me ni doma.
EDINOST
svojih novih osrečiteljev in komu bi so v takem obupu svet vrgel v naročje? Gotovo pred vsem diktatorjem in takim, ki bi z vso silo in močjo samovlastno vladali.
Takih izgledov nam zgodovina starega in tudi novejšega časa kaže vse polno, iti nek zgodovinski zakon je, da so obupano človeštvo (kakor tudi obupani človek) navadno vrže iz enega ekstrema v drugi in pade iz enega zla v drugo. To so one božje šibe, o katerih nam pišejo moralisti in s katerimi po vsej pravici tudi naša vera straši človeštvo.
To vse pa nas uči, da so morejo vse predrugačbo vršiti le polagoma in kolikor mogoče brez sile in prekuc ij. Uprav zato pa se moramo z gnjusom odvračati od dogodkov, kateri pretresajo svet v zadnjem času.
Dinamitne eksplozije v Londonu, v več krajih na Nemškem, to so nečloveški. barbarični čini, ki ne morejo dobrega roditi in načela teh skrajnih socijalistov- teroristov so baš peklonska. Kedo ne bi strmel nad političnimi teorijami takih ljudi, na priliko v Italiji? V Uavenni so volili v parlament taki radikalci nekega Ci-priani-ja, moža, ki jo zarad ropa in umora obsojen na mnogo let najhujše ječe (bagno) in terjajo po vsej sili, da parlament to volitev potrdi ter naš-il se jo celo poslanec, ki bo najbrže to volitev še zagovarjal.
Kadar taki radikalci na tak način javijo svoje norosti in zlobo; ali ni dolžnost vsako pametne vlade, da misli na to, kako omejiti širjenje tako moralno bolezni, ker druzega ni?
Ni torej zameriti nobenej in tudi našej vladi ne, da je drž. zboru predložila nekoliko zakonov, ki so obrneni proti takim zmotami človeškega uma; vsaj je dolžnost vsake vlade, da postopa z vsemi sredstvi proti takemu zlu in varuje društvo take kuge.
(Dalje pr;b.)
Politični prealed.
Notranje dežele.
V poslanske) šbornici državnega zbora je 27. t. m. podal minister notranjih opravil prealogo glede predrugačbe volitvenega reda za državni zbor za Češko. Tft predlogu zadeva podelitev neposredne volilne pravice za praško okolico. Pravosodiji minister je odgovoril na interpelacijo poslanca Knotza glede pravde o veleizdaji v VVarnsdorfu. On je določno odbil dolženj*1,
Pri tej priči, se je udri starcu potok solza po licih, Cez nekaj časa zopet nadaljuje : »Ves obupan, peneč se o i jeze. slopii seru pozno zvečer v Ser: finii o sobo. Ali vendar se nisem mogel m: ščev *ti nad bitjem, koje sem tolikanj ljubil. Njo ie iznenadil ta nočni pohod. M slila je, da 110 vem še nič o njenej skrivnej ljubavi. Jezno sem stopil pred ujo ter dejal:
• Serafina, Ti nisi moja več! fle ti je ljubš * 7. drugim, naj ti bo. Morda raisl š, «ia delaš kar hočeš, da je vse le tvoje. Jako se varaš glede topa. Jaz imam tobko svojega, da lahko živim. Ti si mi pa živini« zagrenila. Pomni !«
Zalopotnol sem z vrati, pospravil svoje reči ter oušel. Da Vam pravo povem, mislil sem si ukončati živenje, ali vendar sem se premislil. Odločil sem, da pojdem potovat. Pozneje sem zvedel, da je bil oni soronnik prejšni ljubimec Serafmine, pa da jo je bil popustil radi neke malenkosti. Poznaj" se je stari ogenj, če tudi skoraj ug»sn«n, zopet raztlel. Serafina je obupala. Mi-dilu je pobegnoti v Aleksandrijo, a potoma ie skočila v inorje nekod tu ob dal mti -akein obrežji ter našla konec svojega ne-pokoja v hladnih valovih. Ko sem to novico zvedel, sklennl sem prebiti svoje ž verije v kraji, kder je utonilo bitje, koje sem najbolj ljubil v svojim ž venji. In vendar Retn nesrečen radi nje, nesrečen vse iivenje/
Nastanil sem se tu, kakor vidite in bivam tukaj uie nad Štirideset let. Ko sem Vas prvi pot videl, zdeli ste se mi j
da je k izensk i preiskava imela kak poseben namen i da se ni postopalo popolnoma zakonito,- vlada na sodišče prav nič ni vplivala ter je le, ko je stvar pozve-dela, na najvišjem mestu nasvetovala, naj se preiskava ustavi. Poslanec Schdnerer je nasvetoval, naj se- ti zadeva vzame v razpravo, ali njegov predlog je bil zavržen z 141 glasovi proti 10. Potem so se vol li razni odseki. — Na to je prišla na vrsto predloga o severnej železnici. Poslanec Schdnerer je predlagal, naj se severna ž leinica vdržavi, ker to želi vse prebivalstvo. Posianec Herbst je naglašal, da vlada, če da koncesijo severnej Železnici, ne sme manj zahtevati, nego kar bi v finančnem i narodnogospodarskem oziru državi in prebivalstvu ne b:lo manj škodljivo od vdržavljenja. Govornik graja pravno menenje i nekatere določbe predloge in priporoča, naj se zavrže. Trgovinski minister omenja, kolike žrtve bi se morale naložiti državi, da bi se severna železnica z iaj podrživila. Grajano pravno menenje je dal načelnik najv Šjega sodišča. Država je z novo pogodbo dosegla take narodnogospodarske in finančne koristi, kakoršne je bilo sploh mogoče doseči v sedanjih razmerah; minister toraj priporoča sprejetje predloge. Potem se je predloga izročila železniškemu odseku, predloga o izpodbijanju upravnih določb vojaških go-sposk pravesodnjemu odseku, in predloga poslanca Roserja glede prevredbe pravilnika hranilnic odseku za predplačilne blagajnice. Poslanec Proskovetz je tiščal na to, da se odgovori na njegovo interpelacijo glede stavbe skladišč v Bregencu« vredbe Morave in gorenje Donave.
Odsek xa z*a ione zoper anarhiste je v seji 27. t. m. izvolil grofa Riharda Clama za načelnika, poslanca Rebbauerja pa za njegovega namestnika, odsek za vredbo rek kneza Scbvvarzenberga za načelnika, in poslanca Suessa za njegovega namestnika.
Železniški odsek je 28. t. m. razpravljal predlogo o severnej železnici. Trgovinski minister je naznanil Schmerlingovo p avno menenje. Sprejel seje potem Rie-gerjev predlog, naj se za pospeševanje rešitve tehničnih zadev izvoli pododsek devetih udov, v katerem bodo zastopane vse stranke, z 17 glasovi proti 11. Izmej levice so bili izvoljeni poslanci Herbst, Toma-szcuk in Schanp; ali poslanec HerbBt je izjavil, da volitve ne sprejmč, ker žele razpravo tako vajne predloge v odseku, v kateri imajo pristop vsi poslanci, ne pa v pododseku. Vsled tega so bili izvoljeni trije udje iz desnice,
V seji 29. t. m. je poslanska zbornica sprejela v drugem čitatiji zakon zastran stolice grško-kitoliškega škofa v Stanislavu in koneČno rešila zakonska načrta glede oprošcenja davka zastavnih pisem moravske hipotekne banke in oproščenja pri-
nekoliko podobni onemu zapeljivcu, a sedaj vidim, da sem se motil.
Vi pa, prijatelj moj, prosim Vas, ko ne bo več mene tukaj, to je, ko bom uže počival v hladnej zemlji, vzemite od mojih reči, kar Vam drago in hranilnično knjižico. Ta naj Vain ostane. Samo, da mi spolnite neko željo in ta je: ko mene pokopljejo, prosim Vas, potrudite Fe in privzdignite prag pod vrati ter varno z:ižyite ondešnji konec niti ter zbežite, da se razprši vse na kosce«.
Ral sem pritrdil starcu, da to storim. In ko se ozrem, vidim, da ju uže rnrak. Čudne misli so mi rojile po gluvi, ko s<rm odhajal domov.
* « »
Pilo je jeseni istega leta. O ipravljal sem se na više šol", ko me iznenadi ve>t, da je umrl oni čudni človek. Zapustil je bil denarja za dostojen pogreb. Ko smo ga zakopali, yrem zvečer istega dne v njegovo kočo ter najdem n.i mizi pismo z mojim naslovom. To spravim in grem zopet ven. Privzaignem desko na pragu in najdem onda nit, ki je vodila v prostore se smodnikom. Razvijem klopčič kuclh par streljajev od hiš ce in zažgem.
Urno sem korakal dalje, vedno oziraje se, kednj poči. Ćetvrt ura pozneje a*m bil ▼ vasi, ko se zasveti in zamolklim pokom vzdigne se hišica z vsem skupaj v zrak ter plosk ne v propad — v hladne morske valove.
Starim babicam v vasi se je potrdila vera. da je bil rajnki zares » hudičem v zvezi,
stojbin pogodeb za pogozdovanje Krasa* Poslanec Wiesenburg j« interpeliral o pravnih razmerah dunajske zastavnice. Na piaŠanje poslanca Schonererja je načelnik odgovoril, da bo na to gledal, da poročevalci v časnike ne bodo hodili v prostore, ki so določeni Ie za poslance. Poslanec Krau-s j* nasvetoval, naj se zakon o kon-grui razpravlja pred novelo o pristojbinah i naj se postavi za prvo točko v prvej prihodnjej seji. Poslanec grof Clam Mar-tinic je nasvetoval, naj se dnevni red ne predrugači. Predlog Krausov je bil sprejet z 130 glasovi proti 126. — Včeraj je bila zopet seja.
Tekmovanje Ogerske * Avstrijo. Znano jo, kako se ogerska vlada briga za to, da trgovinski promet odvrača od Avstrije ter ga napeljuje v svoje dežele. Kdor pogleda na ogersko železniško mrežo, opazi to na prvi pogled; znano je tudi, kako se ogerska vlada trudi, da Reko povzdigne nad Trst. Z Iaj se pa poroča iz zanesljivega virj, da ogerska vlada na to dela, da bi zavrla zlatni promet Bosne in Hrcegovine s Trstom ter ga pridobila Reki. V ta namen namreč hoče razdieti pomorsko zvezo mej Trstom in Metkovičem, kamor se letos dovede železnica od Mostara, ter zvezo napraviti z Reko. Mi upamo, da avstrijska vlada tega nikakor ne dopusti, ker to bi bilo v veliko škodo ne le Avstriji, temuč tudi Bosni in Hrcevovini, kateri deželi ste na Trst uži od davnih časov zelo navezani. Tudi se ogerska vlada neki uže s tem peča, kako bi si izkoristila podjetje, katero misli ustanoviti nemška vlada v Trstu.
Vnanje dežele.
V	Rigi na Ruskem je 28. t. m. pogorela grška pravoslavna cerkev; preduo je vstal ogenj, Čul se je močen pok; sumi se tedaj, da so jo nibilisti zažgali.
Italijani so 25. t. m. zaseli Beilul ter tam razvili italijanski prapor. Vidi se, da so nagli. Poročila iz Londona tudi trde, da vsled neke pogodbe t Angleško in Egiptom zasedejo Ralijani tudi Masuah. Ital janski listi sicer to vest proklicujejo, ah pri vsem tem gotovo ni čisto prazna, to kaže uže to, da je Italija določila 10.000 vojakov za ekspedicjo v Afriko.
V	ltaljanskej poslanskej zbornici je 29. t. m. naglašal Manciui, da italijauska vlada tako postopa, da lajša Angliji teško nalogo, katero ima nasproti evropskim vele-vlastim.
V	nemškem državnem zboru je 28. t. m.
predlagal poslanec Junggreen ('Danec;, naj gosposke občujejo z ljudstvom v materinem jeziku v tistih krajih, kder ni nemški jezik ljudski jezik, ali predlog je bil za" vržen. Vlada je izjavila, da predlog sega v pravice posameznih držav ter bi v nekaterih krajih Nemce silil, v tujem jeziku iskati svoje pravice. — Taka je nemška pravica; nenemška ljudstva se smejo siliti, ua iščejo svoje pravice v tujem jeziku, a za Nemce je to drugače.
V	nemškega državnega zbora komisiji za subvencijo parnikov je državni tajnik Step-iian izrekel, da jo sprejetje Trsta, kakor glavno pristanišči) zadelo na nepremagljive ovire, PiaŠanje, ali Genova ali Tist, to je le naloga podjetnikov pri pogajanji, potrebna je le črta Brindisi-Suez.
V	Sudanu imajo Angleži vroče boje l Mabdjevo vojsko. Prišla so od tam ta ie poročila: Wolseley poroča i t. Corti-ja 27. t. m. da je prejel poročilo generala Earle, po katerem se vojska srečno ob Nilu dalje pomika. 28. t. m. pa je Wol-seley tudi iz (Jurti ja poslal v Londonu to le brzojavno poročilo: Pehoten kapitan, ki je 24. t. m. iz Gubata odpotoval, dospel je danes sem in poroča, da so bili od 17, do 25. nespretani boji. General Steward je hudo ranjen. Angleški vojaki imajo v oblasti močne utrdbe na Nilu sreli pota mej Kartumom in Berberjem ter so se polastili ceste, ki drži skoz puščavo. Iz Kartuma s kanoni došla vojsk a se je bojev udeležila. \Vilson je prevzel vrhovno poveljstvo ter vrgel sovražnika, ki je pustil na bojišči pet emirjev in 250 mrtvih. Metammeh j<i v angleških rokah. Zgubi Anglež*v Še ni znana. Dva častnika in dva dopisnika v časnike »Staudart* in «Mor
niugpcst« so mrtvi, devet častnikov in dopisnik v «Daily Telegraph« so ranjeni. Zadnje Gordonovo pismo, pisano 29. decembra, pravi, da se Kartum more še 4 leta držati.
Po privatnik poretihh iz Sudana so Angleži v zadnjih bojih veliko trpeli, trdi se, da so okoli 500 mož zgubili.
S Jrancosko kitajskega bojišta se poroča o hudej pomorskej bitvi, katere izid pa še ni znan.
DOPISI.
IZ Komnu, 28. jan. — [Ožnanilo veleslavnega c. kr. dež šols. sveta za Goriško in Gradiško v Trstu dne J. jan. 1S85.) — Z ozirom na nalezljive bolezni, ki v Primorju uže več časa razsajajo, io da se širjenje teh v šolah, kolikor je mogoče, odvrne, razposlal je veleslavni c. kr. deŽ. šols. svet v tem mesecu po slavnem c. kr. okraj. šols. svetu Sežanskem vsem šolskim vodstvom na Krasu zakonik in ukaz visokega c. kr. ministerstva za uk in bogo-častje (v porazumu z visokim c. k. mini-sterstvom notranjih zadev), ki se dasi tako-le:
»Da se razširjanje nalezljivih bolezni v šolab, kolikor je mogoče, odvrne, izdaje c. kr. deželni šolski svet v prilogi A od c. kr. ministeistva za uk in bogočastje v porazumu z c. kr. ministerstvoin notranjih zadev, z razpisom od 25. junija 1884. Stv. 9559 potrjeni ukaz, ki se razglaša, da se bode po njem primerno ravnalo. C. kr. namestnik Pretiš s. r.
Priloga A. Uka« o zaviranji nalezljivih bolezni v Šolah.
1.	Šolski vodja je dolžan zdravstveno stanje njegovemu vodstvu izročene Šolske mladine z največo skrbnostjo nadzorovati in v ta namen tudi podložno učitelistvo primorali, da mu koj nazuani vsak slučaj bolezni v goli.
2.	Vsak učenec, ki na nalezljivej bolezni »garje, kužno unetje očeP, koze,ruske, osepnice, oslovski kašelj, davica (difteiitls)« trpi, mora se toliko časa od obiskovanja šole odstraniti, dokler se z zdravniškim spričevalom ne dokaže, da zopetno obiskovanje šole drugim učencem ne Škoduje.
3.	Učenci in učiteljstvo, ki z osebo na kozah ali ruskah, davjci in vročniei bolno v isti družini stanujejo, ali drugače v zvezi, ki bi lahko nalezljivo bolezen razširila, stojč ali so v zadnjem Času stali, ne smejo toliko časa v šolo priti, dokler ni od zdravniške strani potrjeno, da ni nalezljive ne-varnosii^za šolsko mladino.
4.	Šolski vodja je dolžan obolenje učenca na boleznih pod 2 zaznamovanih, o kate rem zve, koj županstvu (magistratu) naznaniti, čigar naloga je, brez odloga primerne naredbe ukrenoti, in če se tiče ljudskih ali meščanskih šol, ob enem tudi okrajnej šolskej gosposki v eventualno daljno postopanje poročiti.
Na drugej strani so dolžni praktični zdravniki vsak dogodek nalezljive bolezni v družinah, kder so šolo obiskujoči otroci, koj naznaniti dotičnim šolskim vodjam, da slednji take učence za časa odstranijo.
5.	Ako bi se po zdravniškem izreku kužne bolezni mej Šolsko mladino enega kraja na nevaren način množile, al» epi-deiuičue (nalezljive) postale, more krajni šolski sv^t v porazumenji s kompetentno (pristojno) zdravstveno oidnstjo, po okolj-ščinah pri ljudskih in meščanskih šolah z dovoljenjem okrajne šolske gosposke, pri d rugin neposrednemu nadzorstvu deželnega šolskega sveta podložnih šolah njih vodstvo Z dovoljenjem deželnegi šolskega sveta zaukazatl, da si posamezni razredi ali vsa^šola zapre.
6.	Šolski vodja je dalje ddžan na to paziti, ali niso mej prebivalci šolskega poslopja samega slučaji nalezljivih bolezni gori zaznamovane vr-te.
Posebno naj se v šolskem poslopji stanujoči služabniki strogo primorajo vsak slučaj tacega obolenja pri njih domačih koj šolsk-mu vodji naznaniti. V vsakem teh slučajev mora vodja v porazumenji s kompetentnim zdravstvenim uradnikom brž storiti, kar je treba, da se dotični bolniki iz hiše odstranijo in daljno ra/Sirjeaje nalezljive bolezni mej šolsko mladino, brž ko je mogoč'1, zabrani. Če odstranjenje dotiČne<:a bolnika iz šolskega poslopja po zdravniškem izreku ni pripuščeno, in če se tudi na drug način ne moie i/vršiti osaniljenje obiskovalcev šole od ooma bolezni, mora se Šola nemudoma zapreti z. istočasnim poročilom na okrajno Šolsko gosposko, oziroma navdeielni šolski svet v poznejšo odobrenja. Sola se mora, predno se odpre, skrbno razkužiti (desinfleirati), kar ima županstvo (magistrat) okrenotl, kakor zdravnik zaukaže.
S-edstva za razkuženje (desluficlranje) se morajo dobro braniti, da se ne zamenjajo -li zlorabijo, in da jih otroci ne morejo doseči.
7.	Učencem je vstop v taka stanovanja, k<ier nalezljiva bolezen razgraja, ostro prepovedan.
EDINOST
8. Korporativno spremstvo pogrebnih sprevodov za kužno boleznijo umrlih ni dovoljeno Šolskej mladini.
P. Odstavki 2, 3, 7 in 8 tega ukaza se morajo vsako leto ob začetku šolskega leta, in kedar se epidemiČna bolezen prikaže. v vseh Šolskih razredih razglasiti.
10. Ta ukaz velja primeroma tudi za varovalnice majhnih otrok in otročje vrte«.
Ker se mi zdi to oznanilo zelo važno, zato s3tu je tukaj priobčil, srčno žeieč, da bi se tudi stariši in reditelji šolske mladine po tem ukazu ravnaii, ko bi se v njih hišah prikazale navedene bolezni, ter bi tudi one slučaje šolskemu vodstvu takoj poročati blagovolili, ker le takim dinom bilo bi iroŽno grabljivkam, koje uie več časa mnogo Žrtev po Krasu in drugod zahtevajo, kolikor toliko v okom priti.
Naša šolska občina je največja in najprostranejš i na Krasu; zato je treba skupne pozornosti v tej 7&levj. ♦) Več oči več vidi in več glav več ve in zna. Tedaj: videant, caveant consulesl
—B.—
Gorica, 29. jan. — (Izv. dop.) — Z veseljem poročamo danes o izidu veselice, ki se je zadnjo nedeljo vršila v sol-kanskej čitalnici. Uže smo nekako obupali nad Solkanom, kajti mnogo let je minolo, odkar smo jednake, v lepem okviru napovedane veselice čakali. Narodno gibanje je nekoliko otrpnelo in narodna čitalnica, Čeprav leto za letom obnovljena, mirno je spala. Odgovor, ki si ga vdobil od raznih Soikanov na &voja prašanja, vedno se je glasil: »Ne gre in ne gre; zastonj je!« A, da temu ni tako in da iskrica ni po-gasnela, ampak le tlela, da jo zopet novo-rodni ogenj vplameni, to nam je pričala zadnja veselica, ki je bila ob enem prva »beseda« novo izvoljenega odbora.
Nabralo se je mnogo občinstva in uže pred šesto uro je bila lepo okrašena dvorana prepolna. Ne le Solkan se je tvi sni-del, temveč opazili smo mnogo narodnjakov z Brdov in iz vipavske doline, kakor tudi odlično gosp do iz Gorice. Posebno mnogobrojno je bil zastopan odbor bralno-podpornega društva, na čelu mu predsednik. Godbo je proskrbel oddelek vojaške godbe, pešpolka Ludovik. Petje seje čvrsto vršilo; pesuica za pesnico se je morala ponoviti in želeti bi bilo, da se sploh v Solkanu umetno petje bolj in bolj goji. To polagamo na srce novemu predsedniku, ki je »ploh znan kot dober pevovodja in strokovnjak. Naj bi se mu posrečilo, da zopet iz stare in nove garde zbere krepak, možki pevski zbor. Tudi bi se dal v Solkanu samem osnovati ženski in mešani zbor. Nekoliko dobre volje in vse bi bilo I
Igra »Ženski jok« se je izvršila nad vsako nadejo. Diletanti, če tudi večinom prtčetniki in pričetnice, pokazali so, da iivi v njih mnogo lepe nade. Gibčna, simpatična Lucija se je vsein prikupila po ispej besedi, po izvrstnem igranji, umetnem kretanji in velikej dovršenosti. Jednako se nam je aopauala sentimentalna Klotilda, ki postane s časom izvrstna moč. Lepo eta se jima pridružila stari naš znanec Dagarin in na novo nastopivši gospod Alberi. Da je bil tudi Kilijan na svojem mestu, nam ni treba omeniti.
Še bolj od ove salonske igre se nam je pa dopadala podoba iz kmečkega življenja -Pravo Junaštvo«. Ovi prizor je klasičen, poučljiv, polno vpliva in dobrih načel; a tudi igralki ste se izborno vedli. Reza in J era zaslužiti občnega pripozna-nja. Želeti je, da nam večkrat pokažeti svojo naravno umetnost in da ne pozabiti narodnega občinstva, ki se jednacih prizoiov na veke hvaležno spominja.
Po »beseui« seje pričel ples, ki je trajal do ranega jutra; Še le, ko so pete-iinčki po Solkanu peti pričeli, zapustili smo veseli kraj obče radosti. V spominu pa nam je tudi ostala krasna pesen Gregorčiče \ a: »Nevesta«, kojo je nježna Sol-kanka kaj občutno predavala. Tu izrekamo vsem Soikaticem in posebno odboru srčno zahvalu za lep napredek, za veseli večer! Le ta ko naprej jn zopel p0stane staroznani Solkan središče pravega narodnega five-nja v okohci goriškej.
K- r uze govorimo o bližnjem Solkanu, naj uze danes dodamo vest, da napravi »slovensko bralno in podporno društvo v Gorici« une 7 t. m. veliko svečanost v spomin Valentin Voduika, k katerej se pričakuje ntr le mnogo Oruštvenikov in udov gonških narodnih društev, temveč tudi vi uh lioruorodcev iz mestne okolice in sploh z Goriške. Neizrekljivo bi nas vzra.iostili tu li, ko bi nas tudi ulje slo vensk ga delavskega društva tržaškega, vsaj n. koliko počastili. Kaj poreč" k temu odbor » elavsko podpornega društva tr-žaškeg ?« *•)
*na ) a pozornost pa naj ne velja la za letos, t: muc za veJno poiebno pa takrat, ko razsajajo nalezljive bolezni.	Pi8.
* s 1 e5,ko bo mogoče to oot, ker ima i tržaško pod p društvo isti vater najv«čo letošnjo veselico, katero obišče navadno tudi J vaa irza&ka prva gospodu.	Urcd
Domače in razne vesti.
Imenovanja. Višje deželno sodišče za Primorsko je imenovalo pravnega praktikanta v Trstu, Edvarda Rodetav-a skultantom na Primorskem. — Vladnim komisarjem priavstrijsko-ogerskem L!oydu je b;l imenovan iinejne Indije kap it;, u g. Herman Biringer, ker j« doz danji komisar pl. Teschenberg zarad bolehnosti bil vpokojen.
Premene pri uČIleljstvu. Ker
se je enorazredna ljuuska šola v Lokvi na Krasu razširila v dvorazrednico, imenoval je slavni c. kr. okraj, šolski svet sežanski gospodičino Amalijo Čivk, učiteljico v Bolcu na Tolminskem, za tamoŠnjo učiteljico. Na dalje imenovana sta gosp. Janko Štrukelj, ućitelj v Mavhinjera, učiteljem na Barki in g. Franjo Cere. učitelj na Barki, učiteljem ▼ Mavhiujem. Vsi trije nastopijo v 1. dan febr. t. 1. svo|o novo službo. Prva je prov. nameščena, a druga dva pak definitivno.
Mestni zbor je imel v četrtek sejo. Zanimiva je bila le razprava o predlogu delegacije, da bi mesto osnovalo lastno preparandijo za učitelje, katero osnovo je uže enkrat vlada zabranila. Proti predlogu je govoril g. M. Živic, rekel je, da mestu ni treba trositi za to napravo, ker imamo v Kopru uie učiteljišče, in sicer dva oddelka, italijanski in slovenski, ki oba popolnoma odgovarjata svojemu namenu. Glasoviti Mojzes Luzzatto je na to odgovarjal, da je Koperski zavod ognjišče sla-vizovanja, da ondotni slov. dijaki le Italijane provocirajo Itd. A gospod Živic je zopet odgovoril, da ne slovenski dijalti Italijanov, pač pa Lahoni provocirajo slovenske dijake« kakor se je uže večkrat čitalo, posebno zadnjič, ko so dijaki obhajali imendan cesaričin. Luzzatto je zopet odgovarjal, da to ni res. Pri glasovanjije bil spre|et predlog, da se z Šolskim letom 1885186. osnuje mestna preparandija, in glasovala Je zanj večinoma tudi desnica, ki je slabša od Iredentarjev^ Mojzesa bi pa še prašali, lakaj so bili' pa obsojeni Gambim, Baseggio in Derm, morda zato ker so bili provocirani? Ćas bi bil, da bi tem drznim Čžfutom kak »David« levite bral.
Politično društvo Edinost
bo imelo jutri svoj letni občni zbor v dvorani vrta Rossetti; začetek točno obli uri do-peludne. Nadejati se je močnega obiska. Odbor bode pri tej priliki sprejemal tudi nove ude.
Delalsko podporno društvo vabi vse rodoljube in prijatelje društva na veliki ples, kateri bode v soboto, dne 7. februvarja t. 1. v gledišču Fenice. Začetek točno ob 9. uri zvečer. Mej plesom bode prepevalo okolo 1<J0 pevcev; nekoliko pred polunočjo pa bodo plesali Sokoli v sokol-skej opravi in gospice v prekrasnih narodnih uošah narodni ples »Kolo«. Vstopnice po 50 soldov se uie dobivajo v društvenem uradu, pri g. Žitko, Corsia Stadion 1, in pri deuamici gledišiu Fenice.
Občni zbor p<kuvskega pevskega društva »Jauranska Zarja« v četrtek v 29. dan januarja t. 1. v Giardineto je bil jako mnogobrojno obiskan (nad 200 pekovskih pomočnikov^. Gospod predsednik Frane Jeršek predstavi najprvo g. vladnega za« stopnika viteza Viuic-a ter potem v daljšem govoru opisuje i iloatu i stan pekovskih pomočnikov, ter jih s krepkimi besedami navdušuje k napredku, omiki, ker le ono vodi do blagostanja. Obžaloval je, da so se nekateri našli, ki so želeli propad društva, a kakor se je daues prepričal, vidi zopet, da bode društvo napredovalo Gospod tajnik je čital potem svoje obširno poročilo. Bila je potem volitev novega odbora, pri katerej so bili izbrani predsednikom g. Piane Jerfiek, odborniki so gg. Ambrož, Bitečanik, Brumat, Dobčnik Lovišček, Moder, Nemec, Peterra, Silič in Tisal. Oivori se zopet pevska šola, h katerej se vsi pevci naj v]j ud nije vabijo. — Bizčas če se še ta preupust prirediti jedna mala veselica s petjem in plesom.
Se vedno Cikorija. Bil je pii nas zopet drug ui Cikorije, postiešček št. 46, nek Lavrenčič po imenu, in nas je prosil, da javimo občinstvu, katero ga je začelo grdo gle.iati, da on ne dela prav nič za Cikorijo, ampak da se le trudi za svoj kruti, naj ga tedaj listi pri miru pust-. Mi o-i naše strani ga radi pri miru pustimo, ako se bode tako ponašal, kakor to smemo zahtevati od vsakega Slovenca, kajti ni lepu, da s^ naši ljudje prodajajo za o odje našim najljutejŠim in zvitim sovražnikom. Z vso gorečnostjo bomo pa vedno pobijali vsako tako izdajico. To naj si dobro zapomnijo oni, kateri neinajo vesti za svoj listni rod.
Kratkovidni do Igo vidnim Jutri bo ie prilika, da dolgovidni kratkovidnim oči o ip o. Ako so rodoljubi, naj prideio in se vpišejo v društvo Edinost; ali vsaj pivdsednifitvu pišejo, kaj bi oni storili v zadevj slovenskih šol v Trstu. V našem listu smo uže parkrat povdarjali, <ia v Trstu nemamo dež. šolskega sveta, kakor v drugih kronounah. — Predsedniško pa j« storilo tisi« korake, katere je sploh moglo stoMti v zadevi slov. Šol. —
Pomaga naj, ksdor tako daleč vidi, to bo boljJe, r.ego pa zabavljanje.
r Policijsko 23. letni fakin Jože M iz Trsta je predvčeranjem popoludne popolnoma pijan, ljudem z sekiro pretil. Straž i ga je prijela in peljala tja, kder svojo pijanost prespi. V kavarni Kari na velikem trgu prijeli so mehanikarja Petra B. doma iz Trebiža, ki je brez dela okoli po stopal, radi razgrajanja. — Zaprli so 54 letnega hiŠarja Frana V. iz Pirana, ker je nekemu mornarju Lloydovega p:\rnika več kosov perila in druge obleke pokradel. — Sodček slanlkov ukral je 18 letni fakin Artur P. doma Iz Vidma. Policija ga je iskala ie nekoliko časa in vendar se jej je sedaj posrečilo ga prijeli. — Neznani potepuhi so predvčeranjem vlomili v proda-jalnico Jakoba Sever, ulica Belvedere št. 3. z namenom si žepe napolniti. Bili so pa v pravem času prepodeni ter so zbežali.
Slovensko bralno In podporno društvo v 4»orlcl razpošilja to le vabilo k slovesnosti, katero priredi v spomin Valentiua Vodnika v soboto, dne 7. februvarja t. 1. v restavraciji Dre-herjevi, na Travniku, št. 16. Pričetek ob 7 i pol uri zvečer: I. Beseda: l.Ouvertura »Graničari«, vglasbil Zaje, svira vojaška godba. 2. V spomin Valen. Vodniku, vgl. Hajdrih, poje pevski zbor. 3, Slavnostni govor. 4. Hrcegovska, poje pevski zbor. 5. Val. Vodn ku, zl. dr. Lovro Toman, de-klamuje prečestite gospodičina Irma F. 6. »Kateri bo?« vesela igra s petjem v dveh dejanjih. 7. Srečlunje. Igra se na 16 dobitkov. 8. Slovanka, svira vojaška godba. Po besedi bode ples, pri katerem svira godba c, kr. pešpolka vojvoda Ludovik.— Vstopnina za osebo 10 kr., številke za srečkanje 10 kr., gospodje piesalci po 80 kr. Vstop je dovoljen udom tega družtva in njih družinam, kakor tudi udom drugih slovenskih društev, katera so vabljena. Mi pri tej priliki opozarjamo na lepo sve* ianost, kojo priredi bratsko društvo v Gorici in želimo najboljši uspeh in mnoge udeleiitve Počastimo vseobče ovo znamenito društvo v Gorici in želimo najboljši uspeh in mnoge udeležitve. Počastimo vseobče ovo znamenito društvo, koje se k ljubu premnogim zaprekam vsestransko razšlrlju in v vsakem oziru lepo napreduje. Upati je tudi, da se nekoliko tržaških rodoljubov udeleži ove Vodnikove svečanosti.
Vabilo na Vodnikov večer, kterega priredi »Delavsko bralno društvo« v Idriji dne 2. feb. t. 1. v spodnjih prostorih g. F. Remica. Spored: 1. »Naprej« svira godba (priredil Ličar), 2. »Slava Slovencem« moški zbor, 3. »Slovo domovini« mešani zbor: 4. »Spominčiča« samospev z spremljevanjem harmonija, 5. »Hrvatska polka« posvečena hrvatskemu pevskemu društvu »Kolo« godba (L'čar) 6. »Ruža v pustinji« moški zbor. 7. »Ko sva poslovila se v noči« mešani zbor, 8. »Pri vodici« samospevz spremljevanjem harmonija, 9. »Slavnostni govor«, 10. »Savica« trospev (sop. alt tenor), 11. »Narodna« mešani zbor, 12. »Triglav« moški zbor, 13. »Roženkravt, nageljček in rožmarin« godba (Ličar), 14.»Tombola« s šestimi dobitki, listki po 10 kr. 15. »Ples«. Vstopnina za ude 10 kr.f za neude 20 kr. Začetek ob 8 uri zvečer. Vse prijatelje društva vabi k tej veselici vljudno.
Odbor.
Pevsko društvo «Zora« na Vr
deli. Kiikor uže zadnjič naznanjeno, prirediti če pevsko društvo Zora v dvorani vrta
•	Rossetti« danes zvečer veselico na kar si. občinstvo Še enkrat opozorujemo. Do danes Še ni nijedna vas v okolici nastopila z mešanim zborom in tako močnim možkim zborom f8U percev). Želeti bi bilo, da se te veselice udeleži po mogočnosti vsak rodoljub.
Vabilo k veselici, katero priredi pevsko društvo »Slovanska Vila« v Skednji v 1. dan februarja t. 1. v dvorani g. Matija Sunoin-a. Spored: Godbi, petje, Šaljiva loterija z 100 dobitki in potem ples. Vstopnina za možke 50 nov. za ženske 30 nov. Začetek to no ob 6. uri zvečer. Svirala bode domača godba. K tej veselici najvljudneje vabi odbor.
Vabilo k veselici, katero priredi Čitalnica v Dekani, dne 1. svečana 1885. ob 5. uri zvečer. Spored: 1. Godba: Naprej l 2. Pozdrav, 3. Petje, 4. Govor, 5. Godba:
•	Cavatina« v Ricci-jevi op"i »Sc-*ramuc-cia«, 6 Pctj", 7. „Godba: »Što čuliŠ«, 8. Petje; Hajorihov čveterospev: »V sladkih sanjan« spremljevanjem godbe, 9. Igra: »Pol vina. pol vode«, 10. Godba: Tom-masi-jeva «Serenata«, 11. Srečkanje na 5 dobitkov, 12. Po jednej uri počitka: »Ples«. Vstopnina k besedi 20 novč. Vstopnina k plesu 40 novč. Srečke po 10 novč. K ude-ležitvi vljudno vabi. — V Dekani dne 26. jan. 1885.	Odbor.
Vabilo k veselici katero priredi Opensko bralno društvo dne 7. februvarja 1.1. v prostorih g. Malalnna. Spored: 1. »Shvjanska« zbor. 2. »Najlepši zaklad«, deklamacija.3. »Dalmatinski fajkaš«, dvo-spev, 4. »Lahko noč«, zbor, 5. »Trije nosovi«, šalospev, 6. »Popotnica«, zbor, 7. »Eno uro doktor«, vesela igra v 1 dejanj'. 8. »Ples«. Mej točkami I n prt plesu
svira vojaŠk orkester. Začetek ob 7 in pol. K tej veselici vljudno vabi Odbor.
Tržaške novosti:
Nj. V. cesarica je podarila kapitanu Llcy.iovega parnika »Nadvoivodina Char-lotta« g. Nikolič-u zlat prstan z hriljanti in mej delavce razdelila večjo avoto denarjev v znak caričine zadovoljnosti, ker je omenjeni parnik v hudej buji srečno pripeljal cesar co iz Piranske luke pred Mi-ramar.
Trialka Čitalnica, bo imela danes zvečer ples.
Odpre tj e iole. V 3. dan februvarja t. 1. se zopet otvori šola v ulici Kandler, ki je bila dalj Časa zitvorjena radi tega, ker so jo hoteli porabiti za bolnico. Ker pa koze ponehujejo, zopet se otvori. Nasprotno zatvorili so pa šolo v ulici Chiozza, ker je v istej hiši nekdo z kožicami zbolel.
Vojalki nabor. Mestni magistrat naznanja, da se bodo Številke za one, ki so rojeni 1865 leta v Trstu ali pa, ki so prošnje vložili, da se tu komisiji predstavijo v četrtek 5. dan februarja. Nanor-nilti naj pridejo sami ali pa naj namestnika pošljejo.
Morala v Trslu.V zadnjej kavalkini v Politeama Rossetti je bila tudi neka »Eva«, v trikotu, kar se vidi tako kakor da bi bila naga. — Mladi gospodiči so okolo nje letali, kakor bučele okolo kraljice. Ali ko je neka komisija delila premije, dobila jo ta »Eva« drugi dar. Niže ljudstvo, ki se je vendar nad tem preveč škaudalizovalo, je začelo sikati, ko je komisij i »Evi« izročila dar, na kar je »Eva«, neka glediš-čiria korifeja, zginola, kakor hafra. — Ako je ta Eva dobila drugi premij, naravno je, da bi bila dobila popolno naga prvega. — Kam pridemo na tak način ?
Samomor. 37. letni Fakin Jože L., iz Komna se je včeraj zjutraj na dvorišču hiše Št. 8, ulica Molin grandc obesil. Nesrečnik, ki je radi prevelikega pomanka-nja storil tako žalostno smrt, zapušča šest nedoraslih otrok.
Surov mož. Predvčeranjem poooludne je Alojzij P. svojo ženo Filomeno P. v nekem prepiru s kamenjem tako močno udaril, da so isto morali peljati v lekarno Seravallo, kdet* so ji rano obvezali.
Ogenj nastal je predvčeranjem v de-lalnlci tapecirarja L. V., v ulici Fontana št. 8. ob 7 url zvečer. Prihitela je požarna bramha in ogenj zadušila.
Tržno poročilo.
Kava. — Mlahova kupčija vsled neugodnih poročil iz drugih trgovišč, cene so nekoliko padle. Prodalo se je te dni 300 vreč Iiio po f.50 da 02, 300 Santos po f. 52 do 61, 100 fardov Moka po f. 8fJ do 96, Java velja f. 63 do 66, Cevlon plant f. 88 'to 120.
Sladkor. — Od vseh strani dohajajo poročila, da se je zdatno znižala pro luk« cija, zarad tega pa so cene poskočile in eotovo še zdatno poskočijo Prodalo se je 700 vreč sladkorja po f. 18.50 do 21.
Sadje. — Pomeranče in limoni iskani, vse drugo sadje zanemarjeno. — Pomeranče, limoni stanejo f. 3 do 0.—, mam-dlji f. 74 do 78.—, fige v vencih f. 17.—, opaša f. 12 do 15.—, Eleme f, 20 do 37.—, Sultani na f. 21 do 38.
Olje — jedilno f. 42do 48.—, namizno f. 80 do 105.
Pttroljt — cena pid»; dene s se dobi petrolje uie po f. 9 75.
Les — dobro obrajtan; lepe deske co-larce gredo od f. 60 do 92.
Seno — ker to blago boljše dohaja, so cene mani napete.— Denes stans dobro konjsko in volovsko f. 1.40 de 1,65.
Borano poročilo.
Državni papirji so sopet poskočili in ta pot jako zdatno in hitre, kakoi ne tako kmalo. — Na borski vlada jako ugodno mene nje.
Dr. EMIL FABIANI
zdravnik-ranocelnik-porodoslovec
snrfjemlje iu ordinuja vsaki dan od 2. do pol 4. uro popoludnć Nahaja se tudi
fia
v lekarni ROVIS Corno 47. degli artisti Uro 8 II nadstropje.
E. Del Monte v Trstu
ulica Torrente poštna pošiljatev
1 košarica oranž 30 kom. a koa. f. K/0 1 > • 40 « « « «100 1 « > 44 « » « « 1*.'0
Porto za pošto prosto in zudacano. ?.eleznična pošiljatev: 1 zaboj oranž "200 kom. li zaboj f 4 25 1 . • Qi0 « « « « 3 60 1 « • 350 • • » « 325 Samo ?abojprost. Oddano na kolodvoru v Trstu.
B. Del Monte Trst. ^
■ Dl N O S T
OZNANILO.
Častita si po lpisani namanjati slavnemu občinstvu, da se je ol novega leta 1883. poč^n^i v občini Ajdovžčini naselil lcot občinski zdravnik; in da zdravi (ordiniraj vsak dan oi 11. ure do poludne, v avojeni stanovanju na javnem prostorišči
Ob enem naznanjam, da sem bil do sedaj kot sekundarni z iravnik I. reda v c. k. Rudolfov! bolnišnici v Beču.
V Ajdovščini dne 14. Jenara 18S5.
Spoštovanem Dr. Vladim r Philipovlć.
zdravnik vsega zdrvilstva.a
Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo smatrati kot ponarejeno.
Var»tT. znamk«] n «7	•	•
Cvet zoper trganje
po dr. MaliCu,
ie odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje j>o udih, bolečine v krtii ter litcih, oteklino, otrpnete ude In kite Itd., malo *asa če s« rabi, pa mine popolnem trganjp, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo «cvetu zoper trganje po dr. MaliSu• s zraven stoječim znamenjem; 1 stekl. 50 kr.
Planinski želiščni sirop kranjski,
Izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; t stekl. 56 kr. koristnejši, nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in slropi.	3—20
Pomuhljevo (Dorsch) jetrno olje,
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke In bezgavne otekline 1 stekl. 00 kr.
Anaterinska ustna voda,
najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi 6mradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr.
Kričistilne krog'jice, c. kr. priv.,
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu poprešatl in so so uže tisočkrat sijano osve-dočlle pri zabasanji človeškega telesa, cla-vobolu, otrpnenih udih, skažunem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah i 21 kr; jeden zavoj s G škatljami 1 gld. 5 kr. RazpoSillava se le Jeden zavoj.
Naročila iz dežele izvrše ?e takoj
v lekarni pri „samorogu"
Jul. pl. Trnk6zy-ja
na mestnem trgu v LJubljani.
II
Tehtnice
Vjled naznanila mugistratovega aade-vajoeega pregledovanje in potrjenje tehtalo in ateiev vsake baze se podpisani
PETER TOMADESSO
tehtničar
priporoča p n. gospodi imenovanih tehtnic in utežev po najnižih cenah inja pripravljen do poprave posoditi eno ali več drugih tehtnic v delalnlcl F*. Tomadesso Via delle Beccherie nasproH starej proda-jalnici v Trntu	10—4
^ V
PiaiJta della Stazione
V TRSTU.
JVi
Priporoča le 1« po^ebnoMl t
Katram ova voda Hlebčki Ravasini
ljti in bolemi t grlu.
11 i Kip (»lin naravno llmonove barve, ki vonja itiujc	prav m(ii0 po ribi, i>ri*inn, brce vsa-
kesu slabega okusa. NajlioljSi lak proti Jutii, trganju, lipobom, slabo, »i itd.
DjUU nlln »altono « jodom in lelainino, lek po
"IUJC Ui.l® c«ni in gotov. priporoBljiv dr ilinatn, kitaro imajo otroke t dvojnimi udi in n« inorejo shoiiiii.
Adontina Ravasini lll^^vil
t rt prarej ostavi bolaSino gnjilih sob.
Eliksir in zobočistni prah Yne"K
vzdrlavanja aobovja in dobre vonjave r idiih.
Dišeča glicerina JSS^iMS"pri"
PraSuti redno po teh posebnosti na ime MARKA RAVASINI, lekarna „Alta 0iiulfciu", Pia/aa della Staaione. Zaloga mineralnih to*, posebnosti dumaCe in inosiranake, kemični izdelki in miBodiJe. i zda U i iz ela-stifine gume, ranocalniBko orodje, diie.e milo in drugi tedetkl lekarne itd.
Vsaka naročba se precej livrSf.
Zdravilni plašter
(cerot).
Ozdravi temeljito vsako rano, bodisi §• tako zastarana in kronična in tudi take, ki so se uže spremenile v raka, ustavlja še tako močan glavobol, vse bolečine živcev in revma-tlzna v zglobah, čudelno pomaga v bolečinah materinskih i. t. d. 50 letna skušnja z izvrstnim uspehom, kakor razvidno po neštevilnih spričalih, katere so morejo pokazati vsakemu — dobiva se le v lekarni 10-9	Rovi«, Corso št. 47.
95ZSZSZSZ5Z5ZnS2SZS2E25252S2SESZ5Z52|
Agencija za posredo anje
u službah i kod stanovanja
E. GERONIINMA
priskrbuje službe svake vrste u Austriji i inozemstvu. Kupuje i prodava kuć-, po najugodnijimi pogodbami.
Piazža Ponterotso br. 2. I. kat.
te525Z52525252525E5E525H5m525<!52525j
▼
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To priprosto In naravno zdravilo je prava dobrodejnu pomočiti nI treba mnogih be-sedi, da se dokaže njihova čud'»vita moč Ce se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniše želodčne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznnim na jetrih In na t ranic t. proti črevesnim bolemim in proti glistam, pri Ženskih mlečnih nadbž-nostih, zoper beli tok, božjast, zop> r seropok tor čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo	(47)
Prodajejo s« v vseh glavnih lekarnicah na »vetu ; za naročbo in pošiljatve pa edino v le-karnici Cristofoletti r Gorici, r Trstu v lekarni K Zanetti i G H. Rotiš, G. R Faraboscht in M Ravasint. Eua steklenica stane 30 novcev.
Varovatj se ju pokvarjenih posnetkov, s katerimi so zavolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči in vrednosti.
1 V V '
Pccoli-jeva
želodečna esenca
lekarne Pioooli-Ja »pri angelu« naDunajskej cesti v H, J ta t» -1 j a n i ozdravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem iti zdravniških spričeval bolezni v želodcu in trebuhu, bodenje, krč, želodečno In premenjavno mrzlico, zanašanje, hemerojide, zlatenico, migreme, Itd. In je najboljši pripomoček zoper gliste pri otrocih.
Steklenica 10 kr. Kdor je vzame več, dobi primeren odpust.
Blagotodni gospod Piccoli v Ljubljani.
Vaša želodečna esenca jo jedino zdravilo, ki mi pomaga pri moji bolezni ▼ želodcu. Vsakikrat kadar jo rabim, Čutim olajšanje in zboljšanje.
Josip Sovdat, župnik, Kamrje, pošta Crniče.
Tukaj velja izrek: »Čast zasluŽKU* Vaša želodečna esenca, katero smo jaz in mnogo
druzih bolnikov rabili v bolezni, je prav ču dovite moči, posebno pri Želodečnih boleznih. A. lupetina, župnik, Kršan na Primorskem
Podpisani potrjuje, da ima želodečna »senca ljubljanskega lekarničavja Piccoli-ja hitre in prečudne zdravilne moči. Ž njo ozdravilo je mnogo ljudi moje in sosedne župnije; komaj preteče dan, da ne bi kdo prišel k meni, ki me prosi 2a jedno steklenico želodečne esence, kojih imam vedno nekoliko pripravljenih. A. Wlassish, fupnik-kan. Plomlnj, Primorsko.
AntlrrNeuMOii najboljše zdravilo proti pre-hlajenji, kostobolji, hromoti delavnih čutnic, bolečinam v križi in v prsih, pr. hladnim bolečinam v plavi in v zooeh. Steklenica 40 kr.
Paitilje aantoalnske; (kolesci zoper gliste) izkušeno zdravilo zoper gliste Škatljica 10 kr. 100 koščekov (JO kr. 1000 koščekov ij gld. S a I i c i I n e paatlln proti prehlajnnju najboljši
pripomoček proti davici (difteritlsj, nlnčnim, prsnim in vratnim bolečinam, zoper ki " nrlpavost. škatljiea 20 kr.
Zeliični prsni sirop. Ta iz zdravilnih zelišč izdelani sirop s» rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, za-sliŽenju, kiišliu, bripavosti, duš I j ivemu kašlju itd. Odrničeni naj vzamejo 3 do 4 Žlice vsaki dan, otroci ša toliko žličic. Steklenica 36 kr.
Tu navedena, Kakor vsa druga zdravila M zmiraj friina dobe v lekarni
C3r. P^ioooli-j a.
«pri angelu v LJUBLJANA, Dunajska cesta.
Naročila Izvršujejo se s prvo pošto proti povzetju zneska
Zaloge v TrRtu so v lekarnah pl. Leuten-burc Forabosahi, Prendini. Ravasini in Zanetti ter v vseh boljših lekarnah Istre in Primorske.	13—30
j^edjunarodna linija
jđSJjSS:
ur i

H ££
H
Iz Trsta t Novi-Jork naramost.
Veliki prvorazredni parniki te linije voz'jo redno v Novi-Jork in vspremajo blago in ponotnike po najnižjih cet\ah in z najboljšo postrežbo.	12—13
V NOVI-JORK. Odhod iz TRSTA.
» eAngli«*,	v 3. dan februvarja.
Popotniki naj se obrnejo na
J". Terkuile,
generalnega pasaSnega agenta.
Via deli'Arsenale 13, Teatro Comunale v TRSTU.
Kajuta za potnike 200 gld Vmesni krov 60 gld
Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Emtllano d' Ant. Poglayen, generalnega agenta.

1884.

« L-
cO
m
L ce hsŽ;
{razstava v Kalkutil
(diploma s koUino.
VLAHOV
lek odobren po c. kr. vladi, priporo8>.'n od zdravniških strokovnjakov, pat^n tova n od zjedinj-nih držav Ameriških.
Dosegni uspeh: vsakorŠnt neraspo-ložnost, neprebavljl-vast kolika, gljlsto, krvavio«, (hemoroide), povračljlve mržtice , vodenica pranioa, lcno t. sla* bost, čišćenje krvi. Cisti polagoma in okreptuje zdravje. — Z vsako stakle, nico vred dobi se tudi navod, kako se ima rabiti lek.
Požar proti ponarejeajii 1 Da bi dobivanje leka olajšal zalaga Ž njim izdelovatelj vse kavane, mirodljnice, aladičarije in likerije v glavnih mestih po celem svetu.	29--48
Tvornica « Romano Vlahov v Šibeniku Glavna zaloga Trstu ulica S. Laizaro št
I'«
cu
N
O
*35"
IO
NOVOST!!!
H
Pečat „TRST" najprikladnejše darilo, jako koristen, zadržujoč vse, kar je potrebno v pisarni, kakor: pečat iz kavčuka, s avtomatičnim barvilom, peroinavlncnlk, vse v najeb gnntnejšej obliki ia nikla in pregibljivo, da se more braniti v žepu. Nadalje okusno izdelani pečati v obliki meda!jonov,ur, škatlj ce za žvepljenke in razni drugineinlpečati.
Pri odlikovanem grafičnem zavodu
IIEN. FREISINGER-JA
Lloydova palača ulica „Mercato vecchio" it. 4
Y TRSTU.
GO visokih odlikovanj.
Ivana lloffn zdravilno pivo Iz sladnega Izvlečka 1 steklenica G0 nč, Ivana Hoffa koncentrovani sladni izvleček 1 stekl. 1 fr. 12, nč. ml., st. 70 nč. Ivan Hoffa bonboni iz sladnega izvlečka za prsi po 60, 90, 15 in 10 nč. pristni le v modrih SEavKtltflt Ivana Hoffa zdravilna slad na čokolada '/» kilo I. fr. 2 40, II. fr. l'UO, '/4 kilo I. fr. 1*30, II. 90 i č.
Nedosegljivo zdravilo
proti pluč. kataru, kašlji, hripavosti, slabemu probavljenji in onemoglosti. Gospodu IVANU H O F F U,
izumitelju in izdelovalcu preparatov iz sladnega izvlečka, ces. kralj, dvornemu založniku skoro vseh suverenov evropskih itd. itd. Dunaj, I. okraj. Graben,
Brlunerstrasse št. 8. 5_(j	Trst, 1. oktobra 187/.
V. bi. Po rednem v35i vanj i vaš-) Ivan Hoffova zdravilne eladi e čokolade vidim velik vspeh, ker snm postal bolj rej n lu onega mučečega kašlja sem sn popolnoma iznebil. Slaj in spanie sta mi popolnoma normalna. Prosim vnovič (sledi naročilo). Z spoštovanjem
Narcis Mtetuuoppulo, Corso Stadion št. 11. Irst.
■«la»l£a, 26. janaarja 1883. Ker je Ivan Hoffa ialečni preparat meni in mojim otrokom jako dobro vplival, prosim dopošljite mi poštnim povzetjem (sledi naročilo). v ' v	GMtAttner, c. k. inženir.
Šllienlk* 23. novembra 1883. Prosim mi 12 steklenic Vašega izvrstnega Ivan Hoffovega zdravilnega piva izvlečka in 12 zavitkov bonboni iz sladnega izvlečka za prsi poštnim Povzetjem doposlatl. Z spoštovanjem	Dr. Auel opi J Zltarovlć
V bi 1 Več let sem trpel bolezen v želudcu. Nijaem imel slaja. Močila me je neprebavljivost j.-di in onemoglost, ali od kar Vuše Ivan Hoffove izvl.-čna zdravilu rabim seni popolnoma ozdravil In zadobll sem novih močij. Prosim ml poštnim povzetjem (sledi naročilo). Visokim spoštovanjem
1	Morio TloHtl vittz pl. TttUingen.
Uradno zdravilno poročilo.
St. Peterbnrg. Cesarska ruska bolnica. Ivan Hoffo-vo zdravilno pivo iz sladnega izvlečka in idravilna sladna čokolada sta imela nad vse primeren vpliv. Ozdravi se čudoma brzo.	Dr. £ilnainovMlc.y, nadzdravnlk.
Knloffp. T'-st: Franc S. Prinz, ulica Aquedotto, J. feerravallo, c. Zanetti, lekarne in Ivan Gdlia mirodilnica. Ročen: I. Bergneister, lekar. Kotor: M. Stefmovič. bratje Mandel. Korala: Zovetti. lekar. Reka: Fr. Zeche. Nik. Pavačič mlrodil. Gorica: G. Christotolettl, dvorna lekarna. Celorec: \V. lhurn-wald, lekarna. Kranj: Franjo Dolenc. Ljubljana: Peter Lasnik. Zagreb: Lekurna k »Salvatoru«, Nadbiskupska lekarna in Milosrdnih bratov. Meran: Fikenseher In vsaka lekarna. Puli: G. B. W»ssermaun lekarna, C. Sander mlrodilnlca. Dubrovnik: Bratje DroW. R. Sklarič, lekarna. Šibenik: P. Bero, N. pl. MiStura, lekarna. Split: Točigl 1-karna, Alpinovič mirodllnica. Trtent: Eugini Larcher, Gerloni. Zadar: Chr. Mazzocco, N. Androvič lekari.a.
Ustanovljeno leta 1847., na Duna;i in Budimpešti od leta 1861.
i
m

u
i
f^Mkiit. «Aruitvo »KIMNOS l a - i/H.t*n
.»d^ovorn t .. VIKTOK DOLBNC
Nova tisKarna V. DOLENC v Trsti