^ottntns platana ▼ gotovini. Leto LXVm., št. 169 Ljubljana, ponedeljek 29* julija I935 Cena Din L- 'zft&ja vsak dan popoldne, izvzemsi nedelje in praznike. — inserat) do 80 petit Vrst a Din 2... do 100 vrst a Din 2J50. od 100 do 300 vrst A Din 3.-, večji inaerati petit /rsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratnj davek posebej. — »Slovenski Narod« *Hia mesečno v Jugoslaviji tMn 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi sc ne vračajo UREDNIŠTVO EN DPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljev* aBea itev. S Telefon: 3122. 3123. 3124. 3125 In 3196 Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 3b. — NOVO MESTO. Ljubljanska e, telefon' st. 26. — CELJE: ceiisko uredništvo: strossmaverjeva ulica 1, telefon it. da, podružnica uprave: Koce nova ulica 2, telefon št 190. — JESENICE, Ob kotodvoru 14H-Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.391. Afrika se drami... Italiiansko-abesinski spor se pretvarja v vseaffriski pokret črnega plemena, ki se hoče otrest be cev. — živahna propaganda za osvobodilni boj črncev po Afriki rrarlz, 29 julija, r. »Temps«, ki piše sicer zelo naklonjeno Italiji, se bavi v daljšem članku s položajem, ki je nastal v Afriki zaradi italijansko-abesin-skega spora in ugotovlja, da je ta konflikt, ki je bil prvotno docela lokalnega značaja, zdrami1 vse črnce v Afriki iz dosedanje apatije. V Sudanu, Kenejgi, Ugandi, francoski Somaliji in drugih pokrajinah, ki meje na A besi ni jo, je nastalo tako rekoč preko noči živahno gibanje, širijo se fantastične vesti ter vse z napetostjo pričakuje izbruh vojne med Italijo in edino doslej še neodvisno državo črncev. Italijan^ko-abe-sinski spor je prebudil neke vrste črnskega nacionalizma, ki .je zajel v enaki meri muslimanska plemena v Somaliji in Sudanu kakor drugoverne Danakile. Ta va! nacionalizma je daleko močnejši v evropskih kolonijah, kakor pa v sami Abesiniji. V Kenejgi, Ugandi, Sudanu in Somaliji so razvili abesinski agenti zadnje tedne živo akcijo ter so pridobili za abesinsko stvar Pretežno večino prebivalstva teh pokrajin, ki so nezadovoljne z nad oblastjo evropskih držav. TI agenti širijo svojo propagando s približno takimi le parolami: »Poslednja* neodvisna država črncev v Afriki je ogrožena od belega plemena, ki ga nazivajo »frendže.« Ko bodo »frendži« napadli Abesinijo, naj vsak črnec pomaga kakor koli more. Naj nihče ne pozabi, da gre za boj črncev proti belemu plemenu. Zato naj vsak do stori svojo dolžnost, kajti gre. za svobodo črnega plemena, ki so ga doslej zatirali.« Taka propaganda zelo vpliva na preprosti narod, ki ne pozna abesinskega fevdalnega sistema in pričakuje, da bi imel pod oblastjo Abesinije več svobode, kakor pa pod režimom belcev. Vsa črna Al rika zaradi tega z nekako nestrpnostjo čaka, da pride do spopada z belci in vse je prepričano v zmago abesinskega cesarja, ki naj prinese svobodo Črnemn plemenu. Ta Propaganda se širi tudi v francoskih in angleških kolonijah ter je zajela celo že Arabce v Jemenu. Italijansko-abesinski spor je v par mesecih prebudil in poživel duh afri- škega črnskega nacionalizma in mu dal več poleta, kakor pa bi mogla to doseči leta in leta izvajana panafriška in panislamska propaganda. Odkar je lord Kitchener leta 1898 ponovno zavzel Khartum, se je črno pleme vlado v svojo usodo in potrpežljivo sprejelo na-doblast belega plemena. Sedaj Pa je potrpežljivosti konec in črno pleme se budi, organizira in pripravlja ha osvobodilni boj, ki naj prinese svobodo v sem črncem ter združi črno nleme v eno samo mogočno državo, ki bo obsegala vso Afriko. Francija in Anglija naj zaradi tega dobro premislitia in pazita, kako stališče bosta zavzeli v italijansko-abesin-skem sporu, kajti ti spor so pretvarja v panafriški pekret. Položaj je zelo resen, mnego resnejši, kakor pa si mo-ročil o konfliktu med R>omm in Addis Abebo. Kolopizacisjko drlo celega stoletja je v res™ nevarnosti.. Afrika se drami in se Pripravlja na svoj veliki osvobodilni boj, ki naj prinese osvo-bojenje in novo vsiajenje črnemu .plemenu ... Program javnih del v dravski banovini Katera javna dela se bodo izvajala v letu 1935 36 ca Izjava abesinskega cesarja AbesEt&ija si ne da vsiliti tuje civilizacije — Morebitna vojna bi slabo končala za Italijo — Bolezni decimirajo italijanske čete Pariz, 29. julija. AA. »Pariš Soir« je objavil intervju, ki ga je dovolil njegovemu poročevalcu abesinski cesar Haiile Selasie. Med drugim je cesar dejal: Nesporna resnica je, da je Abesinija v marsičem še neprosvetljena država. Toda prosvete ni mogoče širiti brutalno in z vsiljevanjem tuje civilizacije, marveč le po lastni iniciativi in postopoma, če bi kaka tuja sila z nasiljem skušala civilizirati Abesinijo, bi to lahko postalo usodno ne le za Abesince, marveč tu- di zanjo. V nobenem primeru pa A besani ja ne bo prostovoljno sprejela tuje civilizacije. Glede na vojno nevarnost je cesar izrazil prepričanje, da bi se vojna končala nepovoljno za Italijo. Italijanska vojska v Eritreji in Somaliji je že zelo oslabljena zaradi vseh mogočih bolezni. Praznine v italijanskih vrstah dopolnjujejo z domačimi vojaki, o katerih lojalnosti pa je treba -»sekako dvomiti, ker ni verjetno, da se bodo rada borili proti svojim abesinskim rojakom. Zapora sueškega prekopa Po mnenju angleških juristov je Anglija ne samo upravičena, marveč dolžna zapreti sueški prekop, če pride do vojne med Italijo in Abesinijo Dalai Lamo isšejo Sinila, 2t). julija, tr. Kakor znano, je lansko je?en umrl Dahn Lan*jrrHrrhovni cerkve-ni poglavar mnogih milijonov azijskih plemen. Po verskem izročilu se njeuova duša preseli na nedolžnega otroka. Te^a otroka morajo ooi?kati najvišji cerkveni dostojanstveniki. Po-ebna deputacija vrhovnih menihov je te dni krenila k svetemu jezeru Kali. v katerega blizini naj bi bil po izja-vi umrlega Dalai Lama otrok, ki bo postal njegov naslednik Tskanje novega cerkvenega poglavarja traja včasih po več let. Ko najdejo primernega otroka, ga odvedejo v za to določen samostan, kier ga x.rbno vzgajajo in pripravijo za njegov IhkIoči poklic. Ko do?eže otrok 14 let. ga z velikimi svečanostmi ustoličijo kot cerkvenega poglavarja. Vsi verniki z nestrpnostjo čakajo, kdaj bo dospela vest, da' so našli naslednika Dalai Lame. London, 29. julija, tr. Angleško javnost v zadnjem času najbolj zanima vprašanje, ali je Anglija upravičena v primeru vojne med Italijo in Abesinijo zapreti sueški prekop za italijanske vojaške transporte. O tem vprašanju razpravlja sedaj tudi glasilo angleških Jaristov >Law Times«, ki Prihaja po vsestranskem razmot rivan ju obstoječih mednarodnih pogodb do zaključka, da bi bila zapora sueškega prekopa docela na mestu. Anglija ima protektorat nad tem prekopom. Svobodni prehod skozi prekop je največje važnosti za vojujoče se države. Tako Italija, kakor Abesinija sta podpisali Kelloggov pakt. Če sedaj Italija napove Abesiniji vojno, pomeni to, da krši Kelloggov pakt. Zato se nima pravice Pritoževati, Če Anglija kot mednarodna upraviteljica sueškega prekopa zapre prehod za italijanske vojaške transporte. Če se sestane svet Društva narodov z namenom, da prepreči vojno med Italijo in Abesinijo, a se mu to ne posreči, je ne samo pravica, nego dolžnost Anglije, da odredi zaPoro sueškega prekopa za italijanska transporte. Amerika hoče biti nevtralna Predlog predsednika Roosevelta, kako na} Amerika ostane nevtralna v vseh mednarodnih sporih, ki se ne tičejo Amerike same Incident v newyorški Inki VVashington, 29. julija. AA. Listi poročajo: da je namestnik državnega podtajnika v zunanjem ministrstvu Wilborn Carie nemškemu poslaniku v Washingtonu izrazil obžalovanje zaradi komunističnih demonstracij ob priliki odhoda velikega nemškega prekooceanskega parnika »Bremena« iz newyorške luke. Naglasil je. da bo ameriško zunanje ministrstvo ponovno podalo to izjavo, če bi nemška vlada uradno protestirala. Z mednarodnopravnega stališča je new-vorški incident posebno resen, ker so de-monstrantje strgali zastavo z nemške ladje in jo vrgli v morje. Policijske oblasti v Newyorku so izdale vse varnostne odred-be .da bi se takj incidenti v bodoče v kali zatrli. V bližnjih dneh odplujejo iz new-vorške luke nemški ladji »Deutschland« in »Europa« ter italijanski parnik »Rex«. Veliki policijski oddelki bodo že dan prej wr stražili pomole ob katerih so zasidrane te ladje. Wasbington, 29. julija, tr. Predsednik Roosevelt je sestavil sedaj načrt, ki naj zajamči nevtralnost Amerike v vseh bodočih vojnah. Program sloni na treh temeljnih točkah in bo v kratkem predložen v odobritev ameriškemu parlamentu. Ameriška politika bo v bodoče stremela za tem, da se izogne vsakemu konfliktu na ta način, da bo vzdrževala odnošaje dobrega sosedstva in prijateljstva z vsemi narodi in državami. Ameriška diplomacija ne sme opustiti ničesar, kar bi čuvalo popolno nevtralnost Amerike v vseh sporih drugih narodov in držav, v kolikor niso neposredno prizadeti interesi Zedinjenih držav. V bodoče ne bo prevzemala Amerika nikakih obveznosti, 1 ki bi jo mogle kakorkoli zaplesti v drugih in se bo zato še bolj izogibala zlasti vsakemu vmešavanju v evropske zadeve. Končna opora amenike nevtralnosti pa naj Do močna, dobro opremljena in izvežbana oborožena sila. talija gradi nov tip napadalnega letala Pariz, 29. julija AA. Po vesteh iz Rima, gradijo sedaj v neki italijanski letalski tvornici nov tip napadalnega letala, ki bo normalno doseglo 440 km brzine na uro in se dvignilo do 10.000 m visoko. Darujmo vsi za iotsha Inozemski novinarji v Argentini pod kontrolo Buenos Aires, 29. julija. AA. Zaradi tendencioznih poročil v tujih listih o posled-I njih dogodkih v argentinskem senatu je vlada izdala uredbo o kontroli inozemske poročevalske službe- Proti tej uredbi se je takoj uprla organizacija inozemskih poročevalcev, ki je poslala včeraj svojo delegacijo predsedniku republike generalu Hu-stu, ter ga prosila, naj se zavzame za ukinitev uredbe, ker je protiustavna. Ameriški Zidje zahtevajo VVashington, 29. julija. AA. Osrednji odbor kongresa ameriških zidov je izročil državnemu podtajniku za zunanje zadeve Philippsu spomenico, v kateri zahteva, naj vlada Zedinjenih držav zaščiti ameriške državljane, ki jih preganjajo nemške oblasti, ker so židje. Ljubljana, 29. julija. Odobren je program javnih del v dravski •banovini, ki se bodo opravila iz dohodkov banovinskega fonda za javna dela v proračunski dobi 1931-36. V gradbeni program so sprejete v prvi vrsti že začete gradnje, ki niso bile dokončane v prejšnjem proračunskem letu. Nove gradnje so se mogle v tem programu le v mali meri u voze vati, ker za nje n: takoj na ntspolago po'rebrn'h denarnih sredstev. Pač pa se bodo sprejele po sreskih oiborih predlagane in potrebno gradnje v programe bodočih let ter izvrševale sistematično po nujnosti in potreb' ter izvedle po đovrčitvj javnih del, ki se izvršujejo po programu, odobrenem aa to preračunsko leto. V tekočem proračunskem letu se bodo izvnVla naslednja javnr dela: Srez Brežice: Dograditev ceste Dobrava— Kapele 100X00 Din. nadaljevanje gradnja del no. banovInskj cev 000. rpkTi-trnkriia banovinske cest T. reda št 19 no proorl Celje Gro bel no med km 4.500 do km 6000. 60 000. prenovitev praea na Rodin ji v Šmarjet i 85.000. regulacija Savinje pod Grižami "200.000, ureditev Dobrnioe 90.(KX) Din. Srez Črnomelj: Narialjevanje rekonstrukcije JwiM>iii|| ili< ce?te I. reda 11 Blotnik —Črnomelj — VVrca v odseka Črnomelj— Ran;žariro 100 000 in rezervoar Zapodje (občina DraaatuM 95JMDL "Srez Lendava: Zavarovalna dela no Muri v srezu Dolnjn Len lava 4?0 000. Srez Gornji gral: Preložitev nevarnih ovinkov ne banovinskih cestah Rečic: ob Paki. « Pon!ct;n; in Pustem poliu 100-000 zcreditev vodovoda v Solčavi 10.000. ureditev Lučnice (občina Loee) 100.000. uredi tev Liubije in Tirnave (občina Mozirje okol) 40.000. ureditev Savinje v Solčavi 10.000 Srez Kamn'k- nadaljevanje gradnje banovinske cesle Moravče—Drtija. Ksadrre 100.000 regulacijo. PSate v občini Mengeš 15.000, zavarovalna dela ob Kamniški Bistrici 81.000, ureditev Zeornje Tuhp-:5'ce 60.000, zavarovanje Nevljice pri Lokah, in ureditev S1aten5čiee v Blagovici 20.000. Srez Kočevje: Nadaljevanje cestne gradnje Stara Cerkev — Gorenje — Grintovec, Stari breg—Trnovec, d^ Kleč 70.000. nadaljevanje gradnje banovinske ceste Strvae-Vr-bovec 100.000. nadaljevanje gradnje ob*"n-ske ceste T. reda Rob—Krvava peč 10.000 regulacija Sijevca v občini rtibnica 21.000. ureditev požiralnikov v Dolenji vasi 10.000. Srez Kranj: Razširitev banovinske ceste II št. 118 Tacen-Krarn v km 19.900 50.000 Din, vodovod Cerklje 73.000. nadaljevanje vodovodnih del v Preddvoru 75.000, nadaljevanje zavarovalnih del nra tržiski Bistrici za event nujna popravita 20.000, za graditev hudournikov na Jezerskem 20.000 in za graditev hudournikov v Gozdu občina Križe 30.000. Srez Krško: Nadaljevanje grndbe banovinske oeste Krško—Gora—Golek 100.000, banovinska cesta II. reda 5t. 306 dvur v odseku 17.5 km. do 18.5 km 50.000. vzdrževalna (tela ma Savi 80.000. ureditev Sapote (Občina Radeče pri Zidanem mostu) 150.000 I>in, in ureditev Bistrice v St Rupertu 50.000. Srez Laško: rekonstrukcija banovinske ceste Zidani most—€elje 150.000, nadaljevanje cestne gradnje Marija Reka 88.000, predložitev eeete pri Spauu v Trbovljah 80.000 m repulacijčVi potoka Bobna v Hrastniku 50.000, Srez Litija: nadaljevaarje gmadnje banovinske ee*te Moravče—Kandrše 100.000, nadaljevanje gradnje občinske ceste Dob— Pokajnica 30.000, dovršitev preložitev Hotna rjevesa klanca 10.000, rekonstrukcija občinske ceste Pešcenik—Sv. Duh Krka 50.000 razširitev banovinske ceste Zagorje—Izlake—Viderga 65.000, m regulacija Višnjiee 50.000 Din. Srez Ljubljana z mestom: Nadaljevanje tlakovanja Zaloške oeste 250.000, za nujne preložitve klancev na naznih banovinskih cestah 150.000, zavarovalna dela ob Ljubljanici, Vevče—Zf. Kašelj 40.000, zavarovalna dela ob Ljubljanici v Dobrunjab 25.000. regulacija Save pri Medvode* 40.000, regulacije Save pri Gameljnah 20.860, regulacija Save pri Mednem 76.134 ureditev odtoka voda pri Račni 40.000, ureditev Grada-seiee, (obema Dobrova in Polhov Grsdec aouooo, Ig) 80.000 in ureditev podJipsioe (občina Vrhnika) 80.000. Srez Ljutomer: Nadaljevanje gradnje banovinske ceste Ljutomer—fttrigova 108.750, dovnšitev banov n-ske oeste I. reda Sv. Benedikt— Lomanoše 50.000, in regulacija notranje Mure 158.750. Srez Logatec: Dovršitev rekonstrukcije banovinske oeste II. red.i st. 154 Rakek— Ivanjeselo 300.000 nadaljevanje rekonstrukcije, odnosno valjtinja banovinske ceste I. reda št. 13 v odseku Cerknica—Martin jak 00.000. r:a d altova nje regulacije potoka Obrh v občini Stari trg bUOOO, regulacija reke Unec v občini Pl.tnina, pripravljalna dela 10.000 in ureditev Rače ve in pritokov (občina Žiri) 100.000. Srez Maribor desni bre Ponecleljek, 29. juflja 1985. Stev 16Q P© stavki v tovarnah KID Delavstvo Je bilo ve« čas disciplinirano; stavkajoči mm se kratkočasili s prepevanjem Jesenice, 28. julija. Stavka v tohvarnah K ID na Jesenicah, lavorniku in Blejski Dobravi je zapustila pri posredno in neposredno prizadetih £lo-ook vtis in deloma tudi ne'prijelne spomina. Izbruhnila je spontano najprej v železarni na Javorniku. kjer so se prvi dan odigrali neprijetni in vsega obžalovanja vredni dogodki. Sledila ji je stavka tudi v tovarnah oa Jesenicah in Blejski Dobravi in sicer iz solidarnosti s stavkujočimt delavci na Javorniku. Delavci, ki so svoj Siht dokončali, so ostali kar v delavnicah, njim so se pa pridružili še delavci druge in tretje izmene, tako do so bili hkratu vsi delavci v not ran io-sti tovarn. Delavske žene in dekleta so jim nosila zajtrk, kosilo in večerjo, da so lahko do konca vztrajali v tovarni. Tik pred stavko v tovarni na Jesenicah • se je pri delu smrtno ponesrečil 50-letni kurjač Matevž Tomažin. doma od Sv. Josta nad Kranjem, oče mnogih nepreskrbljenih otrok. Lep običaj našega delavstva je, da spremi mrtvega tovariša z godbo na Cel u na zadnji poti. To pot pa ni bilo tako, čeprav so imeli delavci pokojnega Tomaži-na zelo radi. Delavci - pevci, člani raznih pevskih in kulturnih društev, so imeli v obratu žične val jame glavno pevsko vajo za Tomaž i nov pogreb. Pogreba, ki se je vrsi I Izpred bolnice Bratovske skladnice na pokopališče na Koroško Belo, se je udeležila velika množica prebivalcev z Jesenic, Javorni-ka in okolice. Le stavkujočih delavcev ni bilo za pogrebom, pač so pa vsi stali za tovarniško ograjo blizu bolnice, pevci delavci so pa izza ograje leno zapeli ve? žalostink svojemu dobremu tovarišu v slovo. Med stavko so delavci v tovarnah brili-nali. kegljali, igrali sah. vlekli harmonike, poslušali gramofone in celo radio. Na večer je pa na hitro roko sestavljeni zbor za tovarniško ograjo ob Cankarjevi cesti ubrano prepeval narodne pesmi, množica zunaj na cesti je pa z vesel iem poslušala pren.^-va'o*o delavce. V torek zvečer je znani sekstet bratov Koren ob zvokih kitare prepeval lene narodne pesmi in zopet ie bilo ob Cankarjevi c^ti mnogo ljudi, ki so prišli poslušat pevce v tovarni. Jeseniški orožniki so biii ves čas zelo taktni in obzirni in le z veliko težavo so napravili prehod ob ce^ti. da so mogli voziti avtomobili. Pa tudi avtomobil? so se ustavljali, čeprav avtomobilistov nthee ni oviral. Avtomobilišti so z velikim užitkom poslušali ubrano petje, da se jim k^T ni hotelo naprej. To se je |>onovilo naslednjega večera za tovarniško ograjo nasproti Kazini, kjer so se baŠ vrfiila pogajanja, ki pa niso dosegla zaželjenega uspeha. £ele pozno ponoči so stavku joči delavci polegli po deskah, tramovih, železnih ploščah. Inknjah in kanalih ter zaspali, dn bi Človek mislil, da je tu pravkar divjala plinska vojna. Razen prvega dne na Javorniku ni bilo ves čas stavke nobenih incidentov. Stavkujoči delavci so se vzorno držali odredb varnostnih organov, svojih voditeljev in nadzornikov straž, zavedajoč se, da sta solidarnost in disciplina v takih primerih še posebno potrebna. Le na rednega dopisnika »Slovenskega Naroda« in • »Jutra«, so bili nekaj čisa zelo hudi, mislec, da je on objavil komunike o stavki, kar je pa v resnici storilo vodstvo podjetja. On sam je bil namreč med stavko na oddihu v predgorju Triglava in sploh ni vedel, da je stopilo delavstvo v tovarnah KID v stavko. Življenje v delavskem revirju se le po- Sisi vrača v normalni tir. V tovarne in iz > njih gre opoldne in ob izmenah zelo malo ljudi. V nekaterih velikih obratih 5e vedno počiva delo, le polagoma se veča število zaposlenega delavstva. Upamo pa. da bo v bližnjih dneh vzpostavljeno obratovanje v vseh tovarnah v polnem obsegu. Praznik naših avtomobilistov Ljubljana, 29. julija. Včeraj se jc vršil i/det ljubljen kega Avt«#-kluba v Bohinj, kjer so praznovali avtomobilišti svojega zaščitnika sv. Krištofa. V dolgi koloni so razvrstili svoja vozila po'e£ primerno okrašenega olrarčka pred cerkvijo Sv Duha ob samem jezeru. Krasno poletno jutro je Se posebno dvignilo lepoto ljubke okolice in prijetno svečano vplivalo na raz-po-loženj-e imetnikov, med katerimi vno Opazil] tudi mnogo tamkajšnjih letoviš" it-jev, ki so ze!e!i prisostvovati tej pomemoni slavnosti. Obred blagoslovitve je opravil domači župpik g. Golf iz Srednje vasi. ki je uvodoma v kratkem in slovesnosti primernem govoru — g. župnik sam je avtomebilist — orisal pomen sHvnosti. Po blagoslovitvi vozil je nagovoril zbrane izletnike predsednik ljubljanske sekcije Avtoklabe g. Avgust Praprotnik. omenjajoč, da je peto leto. odkar prirejn ljubljanska se':cija to lepo praznovanje. Vzaoorejajoč današnje slavje z onimi preišnjih let. je poudari1 ugodnejše okolnosti za razvoj našega avtomobilizma ter izrazil nado, de se bodo te pffffke ^o prl-hodnje nrosl-ve še zboli^Ie. Zjhval'1 se jc g. župniku za lene bodrflne besede ter enako vsem izletnikom za številno udeležbo. Ob koren svojega rvsirb zelo veliki udeležbi je žirija ocen Sla vse Izložbe v dobrih treh urah in je takoj po obedu pri «Stari pošti* ugotovila števrVo doseženih točk in mesta. Zvečer ob 20. pa se jc pri «Stari pošti» vršila svečana razdelitev drplom i*n posebnih nagrad. Opazila se je zek> pičla udeležba trgovcev, medtem ko so biti arajvžerji številneiši. V imenu Združenje trgovcev se je zahvalil podpredsednik g. Beriak vsem. ki so z delom prioomocfn prirediti do uspeha. V Kranju ie bila skoro vsa izvedba v rokah Kerjaka. Kožma-na Vn nad vse marl"veilka rn irredno a*ilneehom lahko r a dovoli m", nri-^akuiemo r>a. da ne ob-d<^ osfc*li samo pri tem. Kolesa kradejo Skofja. Loka, 2S. julija Pri belem dnevu je odpeljal nekdo leolo lesnemu trgovcu Pavliu Hafnerju, ki se je kopal v Poljanščloi. G. Hafner je prislonil kolo h grmovju in šel v FOdo, Ko pa je hotel domov, je opazil, ci je prišel uekilo vanjo in odpelja. kolo, dirkalnega eistema in rdeče pleskanc La&tnik trpi Din S00 Škode. Kolo so odpeljali tudi poročulku Mihajlu Cacicu iz otip rte veze dmldove hiše na Spodnjem trgu. Kolo je bido še izvrstno ohranjeno, tfrno pleska no, Zna.mke Ektro in vredno Din 14O0. G. poročnik je prislonil kolo v veži, ko pa je hotel domov je moral na žalost ugotoviti, da mu je tat kolo odpeljal. Sli-cna tatviJia je bila izvršena, tudi v žeiborioi, kjer je iz.pre*l Koziin-čeve gostilne izginilo kolo, last pomočnika Kri&mana Janeza iz Virmaš. Kakor pa so storilci v prej navedenih primerih oblastem zaenkrat se neznani, kaže, da bo elednja tatvina kmaJso raskxita. Tatvine je os-umljen neki Jožetf R., brez stalnega bivališča, pajdaš, ki ga Iščejo oblasti tudi zars/ii drugih deliiktov. Iz Maribora — Ob velikem spremstvu delavstva so v petek popoldne pokopali na pobreSkem pokopališču J. Gleinznerja, žrtev meljske smrtne nesreče. — Specialista na kokoške sta 28-lerni Franc Č. in 23-letna Marija T. Radi suma, da sta izvršila pri številnih posestnikih Mežiške doline več vlomov in odnesla vse polno dobro pitanih kokošk, so orožniki oba spravili na varno in ju predali sodišču. _ Mlad je prieel . . . Pavlu Maherju na Ciniatu je izginila moška srebrna ura^ m dve srebrni verižici vredni skupaj okoli oflOO din., posestniku Ivanu Kormanu i stota m pa niklnasta ura in dva para čevljev. Tatvine j*e osumljen 16-letni hlapčič, ki je služil pri Kormanu m je bri po odkriti tatvini pobeg-mi. — Sodni odmevi rabuke oa trgu. Due 1 avgusta bo pri tukajšnjem sodišču razprava proti desetim vrtnarjem, ki so dne 1. junija L 1. navalili na Glavnem trgu na stojnice bolgarskih vrtnarjev in pomelali po tleh več stojnic, polnih z zelenjavo, ter povzročili skupno škodo 8000 H in. Beležnica Koledar Danes: Ponedeljek, 29. iulija katoličani: Marta Današnje prireditve Kino Matica: Težko je biti oče Kino Ideal: Atlantic Kino Dvor: Vsemu je ljubezen kriva Kino Šiška: Bodi moja Dežurne lekarne Danes: Mt. Bakar?ič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor. Miklošičeva resta 20, (lartus, Moste Zaloška cesta. ★ — Za Putnikov avtobusni izlet v Opatijo v nexleI^o 4. avgusta, je za-!nji dan prijave L avgusta. Odhod ob 5.30 zjutraj. Priče-tek Leharjevoga koncerta, pri katerem poje Hihard Tauber ob 21. uri. Cena vožnje Din 1S5__ *red slabo hmeljsko letino v ČSR Žatesko združenje hmeljarjev poroča, da ao se v preteklem tednu cene za lanski hmelj znova okrepile in so kupci pri slabi ponudbi plačevali lr>75 do 172S Kč za 30 kg. Razpoložljive zaloue lanskega hmelja so se znova skrčile in so le še malenkostne ter bodo gotovo do nove sezone razprodane. Stanje hmeljskih nasadov se je v legah, ki trpijo zaradi suše. nadalje poslabšalo. Na bolj vla/nih tleh kakor tudi v nasadih, ki so jih umetno namakali, prehaja rastlina v cvet in ponekod tudi ze v kobule. ledine še ni mogoče preceniti, ker so isgledi prtnr različni, vendar se da itgotovrri. da letin« v r>ovr>rečju ne bo ugodna. Zadruga hmeljskih trgovcev v 2arcu prav tako poroča, da je zaradi vroČsga in suhega vremena pri nezadostnih padavinah stanje naaack) zebo različno. V dveh tretjinah nasadov j« hmerj dosegel višino ogrodja, v ostari tretjini pa Se ni dosegel te viftine. Po večini selo kratke stranske panoge so že v potnem cvetju, ki v zgodnjih legah prehaja se v kobtAe. Nasadi v stranskih legah ki v mvrorri, Id največ rrepe zaradi suše, so v rasti zaosta-b in imajo tod] le malo srramkfti panog. Odločimo za letošnjo letino t »ko t krvvttfta-rivnem kakor tucfi v Vrvarrritatrv-norn pogledu bo. če bodo prihodnji druwi pn taosll potrebne padarvme. Sorzna poročila. Inosemjrfce borac Curih, 29. julija: Beograd 7. —, Parim 20.245, London 15.21. Newvork 306. »75 i*ro-aelj 82, — Milan 25.075, Madrid 41.970, Amsterdam 206. — Berlin 123.30, Dunaj 58/», Praga 1Z71, Varšava 57^0, BakareSra Mt»iw paMbaiL — Glej, modS&ek, moja prijađer|ioa ima aopet nov kiobtA. — Od bi bila tako kopa. kakor ai U, bi |i dobro prkvtojal tndti star kiotnak. Kosa mt kamen. Zovatm ieaarjanfiki pisatelj Traverad se je tzprebajal zvečer po nTskrokem korzu s -ve-llkfm berntfirroHneem. — To >e krasen pes —. >e dejaJka dama, gredoč s prijate^hoo za ritortdjerji. — Da, res je lep —, je pr¥trxrTla prtjarte-Iftoa, — vmAakor lerW5i od njegovega ^r> spodarja te besede se je TVa^rsi obwrfl an od-fcrfl. nekoč* — ^koda, da waffri ne morem poklona vmrti. Krfvi ste pa samr; zakaj pa begate po trticah hrer psa? jVc*; debelosti „rombi;**;** -eMoMit*« sa hufšanie Sestavljene tz naravnih mineralnih soU in ekstraktov. Proizvaja: apoteka MR. BAHOVEC, LJUBLJANA V vseh lekarnah 100 tafoi. — Din 46.-, 200 tabL — Din 74^ MARIJ SKALAN ROMAN Sida Silaneva »Tudi jaz se brajirm teh globine. >Pa te vendarle vlečejo vase. Vidiš, od tod ta kaos, ta boj med srcem in ra-zutmonif. »A kaj naj storim?« »Ce je tako, potem pojdi na dno. Življenje te bo že samo spet posta "i J o na povrSino, ako bo potrebno. Ako pa ne bo, tem bolje. Doživeli bomo tudi v četrtem desetletju dvajsetega stoletja vsaj eno resnično ljubezen.« Sida zopet ni mo^la spati. Doživljaji dneva in večera so se podili mimo njenega spomina kakor projekcija divjega filma po platnu. A čkrtila je te eno, da se bo naposled vendarle morala vdati čustvom in se prepustiti valovom usode, da jo odnesejo kamor ji je določeno, v tiho pristanišč« aH v viharje Širokega oceana. Zjutraj je pa bila vedrejša. >Saj sem vse. neumna«, si je dejala. Doživljam ljubezen, pa se držim kakor da bi hotela meriti čustva na mere ali tehtati na kilograme. Življenje je treba živeti...« Ta sklep ji je postal odločitev in ljubezen med njo in zdravnikom je šla dalje svojo normalno razvojno pot. Ko se je naposled morala Danica vrniti v Maribor, je postalo njeno življenje še bolj navezano na dr. Frangeža. lipolnjeval jI j* m umM, da j* mtmsmj0k cato obiske pri Kas Jakovih in Wel lak ovih. To je bilo na HruSici še večje potrdilo, da so so med ponosno Sido Silanovo in domišljavim dr. Danilom Frangežom spletle srčne vezi. 2e to samo je zadostovalo, da je Jasna dosti lažje pogrešala Sidino družbo. VL Jeseni se Sida ni vrnila v aok>. Ljubezen, ki jo je vso premagala, jo je priklepala na dom in zdravnika. Oče je bil s tem brez besed zadovoljen. Niti vprašal je ni, kako se je odločila. Sicer se je pa tudi vedno manj brigal za njo in njeno življenje. Odhajal je često z doma, in ko ae je vračala, je bil molčeč in slabe volje. V njegov prej vedri in ponosni obraz so se vdolble ostre zareze. Lasje so mu naglo sivefti; staral se je vidno. Delo v gozdovih in na žagah je zamiralo. Velika skladišča lesa so sivela. Lesna trgovina je skoraj popolnoma zastala. Po Pohorju m Dravski dolini je utihnila prej tako živa ter vesela pesem sekir in žag. Razsipno blagostanje se je umikalo vodno večji skromnosti m varčevanju. Na blazni konjunkturi bogatih povojnih let kot na tekočem pesku lahkomiselno zgrajena lesna podjetja so se podirala druga za drugim. Možje , ki so bili prej mogoč- niki m so razmetavali z milijoni kakor z malenkostjo .so postajali gospodarske ničle. Nekateri so vsaj na zunaj Se varovali svoj videz, drugi pa *n prve »n1 avgusta. — 53.000.000 za ureditev cest okrog Zagreba. Iz milja rde za javna dela se bo porabilo 2n.0O0.000 za ureditev cest okrog Zagreba. Najprej bo urejena cesta Zagreb-Podsused. za kar se bo porabilo 8,000.000 Din. Ceste bodo deloma asfifti-rane. deloma na tlakovane s kockami. Na cesti Zacreb-Po-i«i*ed so se dela že pričela — Obrtniška Mala antanta. Na pobudo romunske delavsko sborndee bo akllcan letos kongres obrtnikov baJkan«k?h držav, ki naj bi pokrenil najširšo akc jo za zbli-žanje obrtnikov Male antant«- 'n drugih balkanskih držav. Na honjECas «e bo raspravljalo tudi o ustanovitvi obrtniške maie antante — Poceni sardele. N"a ribarnico v Split« so prinesli v soboto ribi?! okroi: 2.000 kg. rib, največ «a rdel. Prodali e*o pa zelo malo. Sardele so prodajali po dinarju kilogram, pa jih kljub izredno nizki ceni n\f>o mogli prodati. ELITNI KINO MATICA ' -• ■• - Tel. 21-24 Te' 21-24 Danes ob 4., 7% in 9 K, uri premiera veselega filma Težko je biti oče Lulse ririch. Smeh Hihard Romanovskji zabava petje — Petrovaradin se hoče odcepiti od Novega Sada. Znana trdnjava Petrovaradic « krajem istega imena na levi strani Dunave je bila leta 1931 priključena Novemu Sadu. Pravi razlogi priključitve se zdaj niso povsem jasni. Prebivalci Pdtrovaradine so obrali že 700 podpisov za odcep'te v od Hb-vesa Slada in svojo akcijo se nadaljujejo. PetroTOradin loči od Novega Sada samo r.)ost čez Dunav. _ Bivši bolffa.rski minister w Splita. V petek zvečer se je pripeljal s pa mikom iz r>ub-ovuikQ v Split bivši bolgarski poljedelski minister v Vladi Stambulljskega Aleksander Kristov — Ohov, ki je bil interniran skupno z dopisnikov xMauobeeter Guarđi-ana« llallmajerjem.. 1» Splita se je odpeljal preko Zagreba v Beograd. — Nemški turisti v Hrvatskem Primorju. V soboto so prispele z avtobusi iz Nemčije tri skupine nemških letoviščarjev, ki so se ustavili v Crikvenici. Z avtobusom je prispe lo na Sušak tudi 4o poljakih letoviščarjev. — Iz »Službenega lista«. Službeni Ust kr. banske uprave dravske banovine« štt. 60 z dne 27. t. m. objavlja uredbo o premestitvi sedeža občine Sedlarjevo, imenovanje člane v v banovinski odbor aa strokovne nadaljevalne šole, razglas 0 programu javnih del v dravski banovinJ ln rasne objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo toplo, možnost neviht. Včeraj je Znašala najvišja temperatura v Skopijn 34, v Splitu 32, v Zaerrebu H, v Beograd« 30, v Ljubljani 30.5, v Rogaški Slatin! 29, v Mariboru 28. Davi je kazal barometer v LJubljani 7587, temperatura je znašala 18. Iz LJubljane —lj Pometanje eest in ulic. Že večkrat smo slišali iz občinstva pritožbe, da nastopijo cestni pometači z metljami zjutraj, ko ljudje že hite po opravkih, ko se okna že od-odpirajo, da bi prišel v stanovanja svež zrak. Ulice in ceste bi bilo treba pometati navse zgodaj, ko so Še prazne, da bi ljudem ne bilo treba požirati prahu, ki »a imamo itak čez dan več kot preveč. Tako ti pa praše cestni pometači pod nos. ko greš v službo, ali na kratek jutranji izprehod. če si količkaj zgodaj vstal. V tem ča3u razvaža-jo tudi oatekarire mleko po mestu in tako dobivamo prah v stanovanja še z mlekom. Naj bi občinska uprava končno odredila, da se bodo ceste in ulice pometale dovolj zgo daj, vsaj v času najhuise vročine in prahu. Letos nam škropilni avtomobili itak niso posebno naklonjeni, ker so se morali preseliti v Belo Krajino. Naj se nas torej usmilijo vsaj pri pometanju cest in ulic. —lj ltsf najmlajSi violinist Edo Pecari* je nastopil v soboto zvečer na vrtu regtavracije »Union«, včeraj proti večeru pa v hotelu Bellevue. šestletni deček kot violinski virtuoz je seveda dovolj velika privlačnost, da opozori nase celo Ljubljančane, ki se ne dajo tako lahko razgibati Virtuoz pa mali Edo Se daleč ni in prezgodaj bi bilo seve ugibati, ali sploh kd. se ie splazil v soboto neznan potepuh ln mu ukradel iz sobe temnorjav nov suknjič, vreden 5oO Din. Delavec Leopold Hacler stanujoč v Mestni farmi, ie včerai zaspal v tramvajskem vozu. To priliko pa je hitro izrabil neznan žepar. ki mu ie izmaknil Af)0 Din vredno srebrno uro Tesar France Husov z Viča je v soboto spravil pod nekim kozolcem na vozu nar 9R0 Din vrednih škornjev. OdSel je za trenutek proč. kar pa fe že izrabil spreten zmikavt fn izginil s škornji. —lj Snhifevn alifn in pa Muzejski trr> so zdaj popolnoma preuredili in cestišče dodobra utrdili. Na trdno podlago so te dni nasuli ostrega kamenja, ki so ga 5e povaljali, zdaj pa bodo cestišče še zalili. Enako bodo popravili še nekatere ulice v tem delu mesta. —lj Vlom v gostilno. Te dni ponoči je neznan storilec vlomil v lokal gostilničarke Frančiške Pirnatove na Grajski planoti. Neznanec je v gostilni vse prebrskal ter ukradel slednjič iz kredence 900 komadov Zeta cigaret in nekaj nad 50 Din gotovin«. fiostilničarka je oškodovana za okrog 400 Din. Zvočni kino Dvor " ITelefon 27-410 Dane« ob 4-, 7. to 9. url HM JE UIIEZFI KRNI Vstopnina aa parket 8.50 Din Iz Škofje Loke — Prvi planinski pesadljski polk, ki ima svod sedež v Skorja Loki, bo slavil v četrtek, 1. avgusta slavo kot spominski dan na svojo ustanovitev. Služba božja in rezanje kolača bo ob 11 v letnem taborni polka, letos na Rudnem polju. Popoldne bo taca vojaška zabava. Domačin slave je poveljnik polka, polkovnik g. Mihajlo Lu-kić. — Za povzdigo tujskega prometa. S strani prijateljev škofjeloških planin emo imela priliko ponovno slišati, da bi bdi obisk našega kraja nedvomno večji, če bi bile prometne zveze iziletnlkom prdikladnejše. Nov korak v tem prizadevanju pomeni uve«dt)a nove avto zveze s Poljansko dolino. Ob nedeljah in praznikih odhaja avto iz fcirov ob štirih zjutraj, tako. da pride do turistovskega vlaka že v Skofjo Loko, nakar vosi takoj nazaj v dolino in je ob 7.40 zopet v žireh. Pripominjamo pa, da dostop na Blegas ni mogoč. — K polepšan Ju Škofje Loke pripomorejo s svoje stranri tud d dotični hišni posestniki, ki skrbe, da so fasade njihovih stavb lepe. Ga. Albina Jeralova, kjer je znana škofjeloška restavracija pri Otetu, je svojo hišo docela obnovila. Velika adaptacijska dela teko v Homanovi hiši na Mestnem trg«. Ves kompleks stavbe proti Sv. Jakoba trgu dobi novo Hce. Usta-viM so druga okna, predelali notranjost, podrli več sten ta prezidald v prvem in drugem nadstropju lokale v stanovanjske prostore. Spodaj so zgradili dvoje garaž, seveda pa je dobila e»tavba, ki predstavlja škofji Loki njen srednjeveški stavbni lih. tudH na zunaj tepo Hce. Pekovska mojster Krošelj je svo; hišo v Kapucinskem n^eil-mestju čisto renoviral. DoaidaM so mu med dragim tvdđ verando. V tovarni Šešir so podrM staro kuri tatico tn vzidal' nov kotel. Precej dela je dal tndi kapu-olne-ki, več metrov vieok ln debel zid, ki so ga morali temeljito popraviti, ker bi se bilo sicer zidovje posulo na glavno cesto v Železnike. Mnogo pnWn«lh rok Je bilo tudi v Karlovcu, kjer so hiše na več krajih popravili in polepšali, z vrtovi vTed. — še o nesreči kolesarja. Prejeli smo glede na notico, objavljeno v Slovenskem Narodu 22. t. m.- V noči na petek dne 18. t m. se je peljal ovarniski uslužbenec Vinko AsV bič s spodnjega trga če« most proti posta)!. Na ovinku, ki je konec mostu pred Rupar-jevo hišo, mu je po klanca privozil nasproti kleparski pomočnik Jožef Krajnik, kjer je, prišlo do trčenja. Pri trčenju je vrglo Až-brca ob kanton, pri čemer je dobil težko poškodbo samo na glavi. Krajnik pa je od-letel na asprotmo stran, vendar je dobil le malenkostne poškodbe. NajSrf je prišlo So karambola zato, ker sta oba vozila preveč po sredi ceste, prav gotovo pa Je nesreče krivo tudi to, (k je Ažbič oviral rogfed po cesti obok mostu, Kdo je nesrečo zakrivil, je točno težko ugotoviti, ker je Ažbič se vedno napol nezavesten. Cigan ostane cigan Ljubljana, 29. Juatjk. Na pokopariaču v l>raviJob Je Ml v petak zjutraj j v yOfci»el» TO iuUw ciganke Rose NikctoOeve, ki Ja četrtek swe- 6ar nenadoma preminula. Od sv. Jakoba ob Savi ae Je voaslo v četrtek na večer več dganov proti imart-nemu ob Savi, kjer so se oaaneravaai ustaviti in aakurčtt na travniku ob vodi ogenj-Okrog* 21. p«, so jih. srečali na cesti orožniki, ki so c%asMfco tolpo ustaviti. Zahtevali so od mortkih dokumente*, v tastom trenutku 40 pa vol štirje moAki poakakaii z voz in jo ubran r beg pred orožniki, nekam čez travnike. V naglici pa ao moški sunili s voza tudi ciganko Rooo Nikoli-ćevo, kd Je padla kraj voza na tla in obležala. Tedaj ao »make spajpsje velik vrisč in krik. Orožniki ao odredeM, da ao ciganko na3ožili na voz, nakar se je kara-vaaa jela pomikati dalje proti LJubJjamd. Cigani so se ognili sred&ča mesta ln krenili Čez polje proti Šiški. Tamkaj so prišli nazaj k vozovom tudi pred oiflliuTrt pobegli moški, nakar je ciganska tolpa prijavila na šišenski stražnici, da vozijo a seboj mrtvo ciganko. Cigana so na stražnici zgovorno pripovedali, da so Jik orožniki v ftmartnem pretepli in Nikoiičevo taOcorekoč ubtH. Policija Je odredSa, da so prepeljali mrtvo Rožo Nikoiičevo v mrtvašnico v Dravi Je, nakar Je uvedla preiskajvo. V petek popoldne je policijski zdrssrnik dr. Luiar obduciral trupsa Nikolioeve. Obdukcija Je pokazala, da ai je Nikohce-va pri paxicu z voza, ki so ga povzročili pobegli cig"aini, lomila v vratu vretence. Na truplu ni bilo nikaikih drugih poškodb, kar jasno dokazuje, da so si cigani, hoteč se osvetiti orožnikom, iTrmiftrfti, da so jih ti pretepali. Mrtvo ciganko so v petek zjutraj pokopali m so se pogreba udelezeh. vee ciganske ženske te rodbine NUcoHčev s otroki vred, ki izbore ob Večni potL Bri pogrebu je haVo mnogo joka ta stoka ter ja^hkovanja, Hoakih «anov, pri pogrebu ni tadao. ker JJn Je pobcija popre Je zaradi klevet aretirala. Obenem Je prejeta policija tudi prijavo, da je ciganska družina družina Nflcotttev dne 18. t. m. vtomiaa T niso posjaztjnace Umnikove v Fredoatju pri Kranju ter Ji odnesla za okrog 3000 Din obleke. Olgami so pred orožniki pobegnili seveda zaradi t*g&, kw so imeli slabo vest. Al H Po beograjskem turair}« Prvi šahovski mojstrski turnir v Beogradu je bil v Četrtek končan. Prinesel je prvo in drugo mnsto Pircu in Košticu, ki sta bila od vsega početka favorita. Odločitev je padla šele v zadnjem kolu. Za turnir, ki se ga je udeležilo 16 šahistov in ki je trajal 20 dni, je bilo razpisanih 8 denarnih nagrad in sicer: 5000, 9000, 3000, 1500, 1000, 800, 500, in 900 Din. Prvo in drugo nagrado si delita z 11H točke Pire hi Kostić, ki prejmeta torej vsak po 4000 Diu. Vprašanje šampijonata Jugoslavije bo odločil dvoboj med obema zmagovalcema, vendar termin še ni določen. Pire ln Itostic sta dosegla 76.6698. Tretjo nagrado 3000 Mi al je priboril šibeniški mojster dr. Trifunovič z t OH točke. Do zadnjega kola je ostal ne-premagan, tu pa ga je v osebi Tota doletela usoda in je tako Pire edini ostal brez poraza. Trifunović je dosegel 70%. 2500 Din in 4. in 5. mesto si delita mojstra Konig in Schredber. Imata po 1C točk ali 66.66%. Šesto nagrado 800 I>in je dobil amater Br6der, ki je dosegel 9 točk in 60%. Prejel je naslov nacionalnega mojstra, ker je nasproti mojstrom dosegel ne samo zahtevanih 85, temveč celo 75%! Premagal je med drugim Koštica, Schreiberja, Tota in dr. Drezgo, z vsemi ostalimi mojstri pa je remiziral. Porazil ga je edino Pire. Tot je dosegel 56.06»/© in 7. nagrado 500 Din. Zadnjo nagrado si delita dr. AstaloŠ in Tomovic\ ki sta s 7% točke dosegla ravno 50%. Za simpatičnega sarajevskega profesorja je to vsekakor neuspeh, vendar je nastopil na turnirju bolan. Od ostalih nacionalnih mojstrov je dosegel dr. Drezga s 5V* enajsto, Nedeljković s 5 dvanajsto ln trinajsto, dr. Kalabar pa s 3 točkami šestnajsto mesto. Od amaterjev so se plasirali Petrovič s 5 na dvanajsto in trinajsto, r^lipović s 4*/t na Štirinajsto in Avirovič s 4 točkami na pet najsto mesto. Amater Vukovič je s 7 točkami zasedel 10. mesto. Dosegel je 46.66% »nasproti mojstrom pa nad 33% in se je s tem tudi postal nacionalni mojster. Tabela nam kaže tudi zanimivo sliko, kako so Igrali mojstri med seboj. Dosegli so: Pire in Kostič 7%, Schreiber 7, dr. Tri-funovič 6Vt, Konlg, dr. AstaloS ln Tot 4%, TomoviĆ 4. dr. Drezga 8H in dr. Kalabar lVt. Potemtakem bi turnirska zmagovalca Pire in Kostič tudi na turnirju samih mojstrov dosegla delitev 1. in 2. mesta, tretji bi bil Schreiber. četrti pa dr Trifunovič. Slovenci v Ameriki Cievelandski ameriški dnevnik >Ptsaat je priobčil 11. t m. na prvi strani členek o slovenskem sodniku Francu Laveetu, ki ga prosi, naj sprejme kandidaturo zs cleve-landskegffl župana. To je pač leno priznanje ameriškega tiaka Sto veneti Lavee jo mod Slovenci v Glerelanofu zelo priljubljen, pz tudi Američana ga visoko cenijo in late ni isključeno, da bi res zmagal pri volitvah in postal elevelandski župan. ^ Kock Springou je stal nedavno z* dru-g*Č pred poroto Slovenec Janez Panbelj zaradi uboja Matevža Oblaka. Ha prvi ob ravnevi je bil obsojen na dosmrtno ječo. Trdil je, da je Oblaka ustrelil - ailobranu in pri drogi obravnavi ao mnoge pride tO potrdile. porota gz je ponovno spoznala krivim uboja, priporočila je pa sodnikom, naj ga sodijo mito. Tarkelj je bil obsojen na 15 let ječe s pravico do pomfk)Stiv-e pn enem letu, če se bo t v ječi lepo vedel. Umrli ao v Đarberionu Angela Ambroiiž roj. Nosan, stara 42 let doma nekje od Ribnice, v Clevelandu Janez Otoničar star 73 let, doma iz Metle, fara Bloke, Jože Ko-iaij atsr 90 tst, doma is Fuame pri trn PRI ZAPRTJU W MOTNJAH V PREBAV? Vzeti IJUtra.i na prazen ielodec ezao Franz Josefove prirodne grenćicf od ministrstva ca aoc politiko in nar zdravje S- Dr 15.4oo OQ Zb V lV6t> aomberJon in Rozalije Žnidar§i8 roj. Eršte, Stara 24 let, v West Frankfortu Helena Smodila, Stara 48 let, doma iz Lancevega pri Radovljici. V Chicagu Janez Belih, star M let in v Evelethu Barbara Lovšin, rojena Kaprol, atara 72 let, doma iz Ribnice. Čast se izpreminjajo -— Zakaj pa nisi vzela tci^a inženjorja že pred desetimi leti, saj je že takrat lazil za teboj? Srečna nevesta: Saj bi ga bila vzela, pa se mi je zdel prestar. Ali so nekateri organi odveč ? Nepotrebnih organov v človeškem telesu najbrž sploh ni Nekateri organi v CloveSkem telesu veljajo za nepotrebne, če že ne za Škodljive. To bd pa nasprotovalo trditvi, da je narava praktična, da dela vse smotreno. Toda zdaj zrno Se tako daleč, da se upamo trditi, da tudi narava marsikaj šele preizkusa. TaJco zvani nepotrebni organi bi torej ne bili proti naravi. Tudi ne moremo reči, da so bili že od nekdaj odveč, če zdaj niso potrebni našemu telesni. Podedovali smo jih od prednikov, Id so jim bili koristni. Z razvojem je pa prišel trenutek, ko jih nismo več potrebovali. Organ Je kljub temu ostal, samo da je okrnjen. Po zakonu o dednosti ostal, po zakonu o naravni selekciji je pa okrnil. Vprašanje je pa, ali so organi, ki jih srna trajno za nepotrebne, res nepotrebni. Vzemimo za primer bezgavke. £dm se je zazdelo, da so človeku samo v napotje, ao jim zaceli zdravniki neusmiljeno izrezava-U. ljudje se takih operacij ne boje, saj ni videti nobenih slabih posledic. Zdaj pa prihajajo zdravniki na to, da pozneje bezgavke čroveku manjkanjo. v Ameriki sodijo, da je potem človek nagnjen k nekaterim boleznim. Drugi strokovnjaki pa trdijo, da se dajo sicer bezgavke Izrezati brez trenutnih zim posledic, da pa to še ni dokaz, da bi bile odveč. Telo si potem pomaga drugače, nadomesti si bezgavke. Bezgavke imajo točno določeno nalogo, orte izdelujejo bela krvna telesa, tisto krvno policijo rki preganja mikrobe. Zato imajo hu. do jeticni ljudje zelo najhne bezgavke, če jih sploh imajo. AM pa vzemimo slepič. Da se vnetje sle. piča ne da odpraviti brez operacije, je ja- Portier je izreza! slepič morskemu prašičku. Zivalica je najprej moćno shujšala, po tem si je pa opornog-la, začela se je rediti in počutila se je imenitno. Ko si je dodobra opomogla jo je Portier usmrtil in raztelesil, izkazalo se je. da je postalo debelo črevo tam, kjer je bil prej slepič, zelo debelo in da se je izpremenilo. Tkivo ,ki vsebuje navadno v njem bela krvna telesca, se je bilo močno razširilo. Telo si je torej pomagalo in je izrezaaii slepič nadomestilo. Ali bi ga pa bilo nadomestilo, če bd bil nepotreben ? In kaj sele scitna Žleza? Zdaj ve že vsak človek, da ta organ ni odveč, temveč nasprotno, da je to eden najpomembnejših organov, čeprav o njem še ni znano vse. kar bi bilo treba vedeti. Ta organ stoji na čelu žlez z notranjo sekrecijo. ki pošiljajo v telo hormone. Njen glavni plod. hormon taroocvn, je neobhodno potreben, če hoče telo rasti in ie se hoče razvijati tudi človeška duša, da otrok ne postane kreten. In ni ae dolgo tega, ko je veljala tudi ščitna žleza za organ, ki je že davno odslužil. Se leta 1835 je napisal anatom Brachet: 2>Ščitne žleze ne moremo smatrati za aktiven človekj organ. Smatramo jo za ostanek ribjih škrg«. Drugo žleao. možg-anski poiluzall, so anatomi še pred 30-leti odpravljali kratko, češ, da ni dobro znano, kaj je to. da ima ta organ menda svoj pomen za živali, za človeka pa najbrž nob Btegm, Zdaj dobro vemo, da tudi ta organ pospešuje rast tn če deluje slabo, ostan* človek pritlikavec. In o sluznici do zadnjega nismo imen niti pojma, čemu služi. Angieski profesor Plin t se je zadovoljil s kandidatovim sno. Toda s tem še ni dokazano, da je sle-—odgovorom, da je sluznica v glavnem za pic v človeškem telesu odveč. Nasprotno. Kakor bezgavke, tako je tudi slepič tkivo, Id izdeluje bela krvna telesca in zato mu pravijo nekateri želodčna bezgavka. Ce vami je jo bezgavke goitanec, kdove, aH ne varuje slepič prebavnih organov? Fiziolog to tu, da se od časa do časa napne. Iz tega bd se dalo sklepati, da nepotrebnih organov v človeškem telesu najbrž sploh ni. So samo organi, čijih naloga je nam zaenkrat Se prikrita, ali pa jo poznamo le deloma. Sovjetski Don Juan V Moskvi je bil obsojen te dni na 10 let ječe ravnatelj Inturista Mešin. Državni tožilec je dvignil proti njemu obtožbo zaradi posilstva podrejenih uslužbenk, nevarnih groženj, podkupovanja in razuzdanega življenja. Njegov življenjepis v obliki izpovedb zaslišanih prič je pokazal obto-ženčevo dvojno življenje v vsej goloti. V uradu je bil zagrizen komunist in strog predstojnik, doma pa neusman erotik, inici-ator divjih orgij. Večkrat je povabil k sebi podrejene uradnice in udari so se mu morale bodosi pod grožnjo, da bodo sicer odpuščene, ali pa jim je obetal r>ovišanje. Njegovih žrtev je blizu 100. V zapisniku so našli 806 telefonskih številk žensk, ki se je z njimi MeSin zabaval po svojem trudapol-nem delu. MeŠin je bil tip sovjetskega karijerista. Do boljševiškega prevrata se je pisal Sar-kis Galustov, po padcu carizma pa Georgij Mešin. Galustov je bil namreč leta 1907 zaradi umora poslan v Sibirijo, od koder s« je čez 6 let vrnil- V Astrahanu je vlomil in pobegnil na Kavkaz, kjer je 1. 1916 zakrivil veliko pone verbo (težavnega denarja. Kazni je ušel ta-ko.da je ukradel dokumente šoferja Meši-na m živel pod njegovim imenom. Povsod se je hvalil, kako neustrašen revolucijonar je in koliko zaslug si je pridobil za revolucijo. Sovjeti so videli v njem junaka. Tako je h&tro napredoval, dokler ga ni doletela zaslužena kazen. Prijatelji in znanci so sicer vedeli za njegovo dvojno življenje, pa so se bali njegove osvete, če bi ga ovadili. Sele državni tožilec mu je stopil na prste in napravil njegovemu dvojnemu življenju konec. Attilov grob najden? Attilov grob že od nekdaj zanima arheologe. Madžarski arheologi »o potrosili is {onda za iskanje Attilov ega groba mnogo denarja, da bi grob našli, pa je bilo vse njihovo prizadevanje zaman. Po nasvetu vedeievalccv naj bi bil Attila pokopan pod vodo, pod zemljo, v solnčnih žarkih in v mesečina- Njegovi sinovi so si behh glave, kako storiti to, dokler ni Attilov sin Čaba poklical italijanskih kovinarjev, ki »o izdelali krsto z Attilovo podobo na pokrovu naravna velikosti, ob straneh so bili pa razni prizori iz njegovih slavnih bitk. Potem so poklicali gotske umetnike, ki so izdelali srebrno krsto z Attilovim znakom na pokrovu, ob straneh pa z znaki 22 dežel, ki jim je vladal Attila, podaniki rimske države pa nese vreče s denarjem kot odkupnino Attihi. Končno so izdelali avarski kovači železno krsto, sna nji je balo pa samo ime Attila. Attilovo truplo so položili v krasnem oblačilu v rlato krsto, kamor so njegovo orodje. Mrlič je imel na sebi vse dragulje, truplo so bal/iimirili, da bi ostalo ohranjeno. Zlato krsto so položili v srebrno, vrzeli so pa napolnili z dragulji, potem so pa položili obe krsti v železno. Da bi nihće ne mogel Attilovega groba najti, so izdelali štiri železne krste, toda tri so bile napolnjene s kamenjem. S temi krstami so poslali vojaške čete pod poveijSVtOSJ zanesljivih vojskovodij na vse strani, da so jih na raznih krajih zakopali. Kno krsto so poslali na sever, drugo na ju^. tretjo na n četrto na zapad. Attilov sin Caba je uka-naj polože to krsto pod vodo v zemljo, tam kjer se stekata dve reki. Po povratku je dal Caba iz loka postreliti vse vojake in poveljnike, tako da niti sam ni vedel, kje je njegov oče pokopan- Med vasema Prijekop in Turčanski Sv. Martin na Češkoslovaškem je nenaraven grič,ki se mu že na prvi pogled pozna, da je delo človeških rok. Na njem je pokopa lišče in tu so naleteli na zanimive izkopni-ne. Zadeli so na kovinast pokrov in inženjer Stepan, ki vodi delo, je prepričan, da je naletel na Attilov grob ali pa na i»rob enega izmed drugih slavnih vojskovodij. Tu se je nekdaj izlivala reka Turec v Vah. Okolico so skrbno zastražili. dokler uradna komisija ne preišče izkopnm. Madic&r&čv tttn Torek, 30. julija. 12.00: Razni kraji, razne pesmi (revija plošč); 13.00: čas. obvestila; 13.15: Riziv kraji, razne pesmi (revija plošč); 14.00: vre me, spored, borza; 18.00: Otroški kotiček — Striček Matiček; 18.45: Pri palčkih in pri lutkah (plošče); 19.10: čas, poročila, spored, obvestila; 19.30: nacionalna ura: Vas in mesto, njih pomen in medsebojni odnos v raznih epohah (dr. Stojadinovič bj Beograda); 20.00: Koncert ruskih skladb (izvaja pevski zbor glasbenega društva «Sloga»; dirigent Herbert Svetel, pri klavirju kapelnik Neffat — prenos kz glasbene dvorane v Dvoru); 21.00: Ruska orkestralna glasbe (plošče); 21.30: čas, poročila, vreme; 2200: Za za-barvo in za ples (harmonika Carennc); 22.30: amgleske plošče). Sreda, 31. Julija. 12.00: Fox na fbx m tango vmes (plesna Sodba na p*oScah): 12.45: poročila, vreme; 1300: čas, obvestila: 13.15: Dober da-n. Bog daj! Zdaj prigli smo ie nazaj! (radrijski' orkester); 14.00: vreme, spored, lorza; 18.00: Nekaj kupletov na ploščah: 18.15: Nekaj okroglih za boljšo voljo (radijski orkester); 1830: pogovor s poJuSalci: 19.10: čas. poročiš«, spored, obvestila; 19.30; nacionalna ms: Dijake delovne čete CVojislav Rado-vanovič »z Zagreba); 2O.0O; koncert Mozartovih m Havdnovih skladb (sfmfonični koncert, prenos iz Solzburga: chnVent Prich Kleiber): 22.00: čas, vreme, poročila; 2115: Ludvik Wo«: 50 BOGINJA DOBROTE ROMAN Japoncev glas je govoril: Razmišljala je in razmišljala, dokler ji glava ni mogda več objeti misli velike svetovne bridkosti in razletela se je na kose. Preiskal je svoje žepe in ves srečen je našel cevko s tabletami. Naglo jo je odmašil, ugasnil luč in zavžal v Temi tablete. Začutil je, kako ga premaguje spanec, in pretegnil se je v prijetnem občutku, da je pripravljen. Rešitev je bila v smrti, ki jo je tako silno sovražil. Najvišji trenutek življenja je umiranje, ki se ga je on tako bal. Zdaj je prišla ta prijazna botra, pobožala mu je s hladnimi koščenimi rokami oči in ga nežno povabila s seboj. Harland je spaL V sivem jesenskem jutru je odprl speči oči, topo se je ozrd v strop, poskusil je doumeti Čudež svojega vstajenja od mrtvih, pa ni šlo. Vstal je, se ozrl na prazno steklo eevfco, opazil ves zbegan razbito glavo boginjo Kvanon in nobene zveze ni mogel najti. Misli so mu uhajale in niso se dade povezati Zdelo se je, da leži nad njim tenka plast spanja, ki je ni mogel prodreti. Harland je postavil razbito Kvanon v omaro, vzel je iz kovčega, vse stvari in zeljno je čakal zajtrka Lepo rejena usmiljenka ga je prijazno vprašala: Ste dobro spali, gospod Harland? Topo jo je gledal m molčal. Prišel je doktor Schollhorn in vprašal po Harlandovem zdravju. Harland ga je debelo gledal in molčal. Ob desetih dopoldne sta prišla sodni svetnik Kannen-berg in profesor Gotteswinter. Sodni svetnik živahen mož nizke postave je stisnil Harlandu roko in dejal veselo:: Kaj pa je to, Hanland? Čudne reči slišim o vas. Na stara leta hočete zboljšati svet. Mar ste Mesija? Nasmejal sem se, da me je vse bolelo. Upam, da ste zdaj izleČeni, da vam ne roje več po glavi take misli. Vidite, to vodi, dragi prijatoli. Kdor hoče delati kaj pametnega, pride v norišnico. Umetnost! Če je ves svet nor, ne sme nihče igrati vloge pametnega. Hapfand je molče gledal tega dobro Otišuesa, veselega možica, — Ogovorite vendar kaj, Harland. Jaz sem si zamislil stvar takole: Najprej prireditve doma foxtrotov večer in povabite nanj vso to bando, ki ste jo po" favili pod kap. Potem povišate desktorju BunteMu plačo in mu dovolite izdajati v usnje vezane knjige po osemdeset mark. Prepustite verižnikom, kaj spravijo v svoje knjižnice. Dalje naročite, naj takoj nadaljujejo snemanje filma »Saphot, svojemu gospodu sinku pa podvojite prispevke za tekoče Stroške. Ko bo vse to storjeno, nam ne bo nihče več mogel pripovedovati, da v vasi glavi ni vse v redu. — Zdaj pa pojdite, Harland, takoj bo vse urejeno. Obljubil sem gospodu profesorju, da bo zadeva mirno urejena. Harland je topo zrl predse in molčal. — Pokonci! Pokonci! je dejala lisica zajcu, je zaklioal sodni svetnik veselo, toda veselje mu ni šlo od srca. — Rad bi ostal tu, — je dejal Harland kakor v spanju. — Nikar ne delajte neumnosti, Harland. — Rad bi ostal tu. Več nista mogla spraviti iz moža, ki je bil duševno otopel. Ko je sodni svetnik čez pol ure s profesorjem Gottesvvintrom zapustil sobo je dejal iskreno užaloščen: :Tesr? ne razumem, tega ne razumem. — To je manija depresivne blaznosti, gospod sodni svetnik, — je odgovoril Gotteswinter z učenjaškim mirom. Ker je opoldne sijalo solnce, so predlagali Harlandu, naj se gre malo izpre-hodit po parku. Prvič je zagledal druge prebivalce doma in začutil je nejasno grozo, ki je pa kmalu izginila. Kratka pot ga je utrudila, da je sedel na klo-pico, kamor je sijalo solnce. Sedel je tiho in mirno ter gledal pozorno, kako pada orumenelo listje z drevja, kako niha po zraku in se počasi spušča n? tla. Prileten, toda še zelo čil mož je pri-stopical mimo njedra in nekaj zamrmral. Ko se je kmalu zopet vrnil, in zamrmral glasneje, je Harland grozeče zaklical: Okaderska Kvanon! Stopicajoči mož je prestrašeno zbežal. — Kako čudne sanje, — je pomislil Harland. V naslednjem trenutku je stopH k njemu lepo oblečen mož izredno visoke postave. Obstal je pred njim, se -zravnal, potegnil iz žepa kocke in vprašal prijazno: Ali vas smem prositi, di bi igrali z menoj partijo fon honga. — Okaderska Kvanon, — ie odgovoril Harland, da bi pregnal to senco. — Oprostite, tega nisem vedel, je odgovoril prijazno gospod, ki je hotel igrati fon hong. In dostojanstveno je odšel. KRČEVIT SMEH In gel en a je sedeOa v čakalnici profesorja Gotteswintra in srdito gledala bolnike, ki so bili na vrsti pred njo. Soomnila se je imena zdravnika, ki ga je Harland često omenjal, in upala je, da bo od profesorja zveđete, v katerem zavodu je Harland. Čakajoči so zrli topo predse. Ingelena je opazila Ropsovo »Damo s krinko* in nobene podobnosti ni mogla najti s svojim obrazom. Dragoceni čas je hitel. Vsaka minuta zakasnitve je pomenila večjo nevarnost. Bled v tujski sezoni ie lajti, te }e MSo ob tem čas« na Bled« 25OO letoviščarfev Ljubljana, 2>. julija Težko je reči, če bi Prešeren dandanes pel o Bledu kot kinču nebeškem in če bd mu ne ušla rajši beseda o kiču. Kljub vsemu je pa Bled še vedno kinč nebeški, toda samo za nekatere. S tem sicer ne nameravamo reči, da je predrago letovišče. Tujci radi zahajajo > naša letovišča ne le zaradi naših, kiajevnih lepot, temveč tudi, ker lahko pri nas zadrgnejo mošnjačke. Navadni smrtniki pa seveda gledamo tudi na letovišča in njihovo živi jen je s svoje, žabje perspektive. Od časa do časa le zaidemo v ta ali oni letoviški kraj, kjer nas pa ne morejo prište- j vati med goste in ne med tujce. O našem lepem Bledu pišejo skoraj več tuji časniki kakor domači. Zdi se, da je obdan s kitajskim zidom. Zdaj ima tudi pri nas skoraj aleherni večji kraj svojega dopisnika. Bled in Rogaška Slatina sta pa izjemi. To jc vsekakor rudi naša posebnost, da smo tako diskretni glede letoviških krajev. Pišemo o [ Metliki, Laškem, Poljčanah, Litiji itd., o Bledu pa niti za časa velikih mednarodnih prireditev ne. Za tujski promet, zlasti v na-§ih skromnih razmerah, menda ni vseeno, če jc v nekem našem kraju nekaj tisoč leto-viščarjev. Prav tako pa ne sme biti vseeno, če jih je nekaj sto več ali manj. zjutraj je na Bledu vse tiho in mirno kakor v Ljuhfiani ob pasjih dneh. Ceste so pa hlastajo mrzlično za zaslužkom, kajti če ne bodo zaslužili ničesar zdaj, se ne bodo mogli več tolažiti, da bo bolja Tudi v kopališču ni posebno živahno. Veeh 500 kabin ni nikdar zasedenih. Voda je topla, navadno 34 stopinj ob solnčnih dneh. Vendar ne smete misliti, da jc na Bledu dolgočasno Ln da se letovrščarji ne počutijo dobro. Tudi nekaj Ljubljančanov se je «rpotujčilo». Tako so se izpremenili na zunaj, da jih težko spaznaš. Nekateri se oblačijo tako, da misliš, da so Tirolci, drugi so pa zopet bolj podobni Indijcem kakor Kranjcem. Pomešali so se med mondeni svet ter 6e spojili z njim. Na Ljubljano so pozabili. V Ljubljani mora biti človek tako vražje soliden, da se ne sme pokazati niti na promenadi v novi obleki, če noče. da ga vzaimejo v zobe preljubi someščani, ki vodijo natančno kroniko o vsem. Na Bledu se dame Lahko Zsaj pošteno našminkajo In če katera ne rabi rdečala za ustnice, greši zoper tujski bonton. Pač pa Ljubljančanke še ne znajo tako imenitno nositi hlač na promenadi, kakor Ietoviščarke iz Rajna in plodnega Banata. Da, hlače so letos na Bledu velita moda, točno povedano: precej široka moda. Edino po tem se še ločijo zeazlee od moških, po napetih hlačah. Na promenadi flirtajo dame ter tišče roke v hlačnih žepih kakor pri nas fantje pred Grand pi-aznc. Zrak je še čist. Zastori na hotelskih oknih so spuščeni. Na oknih nekaterih pen-zijonov se suše kopalne hlače. Avtoizvoščki dramljejo pri vozovih in sanjajo o sijajnem zaslužku, ki ga na Bledu ni zanje. Vsaj tako pravijo v svoji skromnosti. In v resnici srečaš zjutraj na cesti med Lescami in Bledom le nekaj avtomobilov. Ob nedeljah izstopa na Lescah malo izletnikov. Včasi jih izstopi celo v ftkofji Loki več. Tn še tisti se ne vozijo vsi. Zakaj bi ne šli peš? Oesta je za pešce dovolj lepa. Ko so jo tlakovali. Je hilo precej hrupa, da bi človek mislil, da Je tlakovana s čistim /:atom. V resnici pa ni niti asfaltirana po res solidnem načinu. To je prav /a prav lc nekakšno katranizirnnie, ki ga jc treba neprestano obn-ivljati. Na gramoznati po-dhgi je plast posebne katran-ske mešanice, ki jo potujejo z zmletim vulkanskim kamenjem. Vozovi sami utro nasip im tako nastane s časom asfaltna plnst, ki je pa ob živahnem prometu kmalu obrabljena. Kotanj nc morejo nikdar povsem odplaviti. Posebnost te ceste je. da nima niti enega hodnika za pešec, kakor da so hoteli ustreči izvošcBeom, kajti pešci, ki se nočejo voziti, morajo delati precej hudo pokoro na cesti: neprestano se morajo umikati vozilom in so često rudi v nevarnosti za življenje. Toda. kdo bi se oziral na tiste, ki prihajajo na Bled pe"-! Ti so vendar v tujski prometni bilanci ničle! Druga posebnost te znamenite (iakovsne ceste so tudi kupčki konjskih dobrot ob robu. Toliko jih je, da bi lahko s pridom gojili šannpijone na njih. Tn šaunpijoni so izvrstne gobe. ki bi šle v slast še posebno letovi ščar jem na Bledu . . . Ko torej prideš zjutraj na Bied po znameniti cesti, na prvi pogled ni nikjer nič mondenega in je le spanje pravičnega 3fXX) Ietovišcarjcv letovišoarsko. Hoteli seve niso zasedeni, kajti na Bledu je skoraj več hotelov, k alko r hiš sploh. Kjer pa ni hotel, je najmanj vila ali penzijon. Napisi, izveski na hišah so kaj poučni, skoraj bolj kakor tujsko prometna statistika. Seveda so vsi dvojezični, približno taksni, kakršni so bili pred prevratom, toda tedaj je bila nemščina na prvem mestu, zdaj je na drugem. Bled lahko vzameš letos ves v najem ali pa ga kupiš. Vse je na prodaj. Menda tudi hoteli. Na prodaj so parcele, hiše, vile, čolni, avtomobili . .. Povsod ponujajo letoviščarske »obe, perrzijone. Vse je poceni. Konkurenca je huda. Konjunktura prejšnjih let je pognala pol Bleda v zagato: povsod so st razbohotili hoteli, sezidanih je bilo nešteto vil. opravljenih toliko prezidav, da se je Bled na mah prenovil. Iti zdaj je tako rekoč naprodaj. Kdo da več? Letos je sezona slabša. Lani je bilo ob tesm času na Bledu okrog 2500 letovišoarjev. Letos ni Avstritcev. sicer bi bila sezona prav tako dobra. Toda Bled bi lahko sprejel še nekaj tisoč letoviščarjev in "rraibrž bi še ne orišli na račun, vsi ki bi radi živeli od tujskega prometa. Ogromno mrtvega, v pravem pomenu besede zamrznjenega kapitala je v blejskih poslopji, vilah, hotelih, penzijonih. Šoferji povsod snemajo uslužnostno pokrivala že, čc se približaš njihovim vozilom, ki nekatera tudi pričajo o slabih časih. Človeku se skoraj smilijo ti ljudje, ki so vklenjeni v neizprosni proces zastoja ter propadanja. V vseh pristaniščih za čolne čakajo čolnarji na delo. — Za 10 Din vas peljem na otok in nazaj! Pojdite! — že drži za vesla, eno roko pa ima pripravljeno, da bi jo iztegnil po dinarčkih. Zaslužka ni Sezona bo kmalu minila. Sicer je na Bledu naj-živabnejši promet prvi teden avgusta, ljudje za Bleda cerkvijo ob nedeljah. Nekam čudovito globoki se ade ti žepi, ker se nežne roke pogrezajo v njih skoraj do komolca. Kratkoviden ne smeš biti na Bledu, kajti sicer zamenjavaš spole neprestano, moški pač še ne nosijo kril. Ljubljančani vedo ceniti imenitno modo, zlasti, če imajo kratkovidne žene. Hlače promenirajo s hlačama — kdo ti more kaj očitati?! Za časa čajanke je pred Park hotelom Bled res monden. Kavarniški vrt je povsem zaseden, promenada je živahna in ozračje je prepojeno 7 vonjavami velikega »veta. Promenadni jezik seveda ni slovenski, pač pa slišiš pogosto zagrebški žargon, kakor da si v Maksimiru. Nemci imajo večino. Vendar človek pred vsem tem nima posebnega respekta. kajti veliki letoviščarski svet na Bledu je vendarle precej fitistrski. Šminka, hlače, jazz v nočnih lokalih im promenada popolne, vpisih nekaj uric kopanja — to ic pa tudi vse. Na«e nlanine so tem letoviščarjem španska vas. Vsi se niti ne povzpno na grajski hrib. Toda to so leto-vi?čarji. kai ?e hočete več? Letovišcarji, ki so nas «počasti}i»( ker so se «rTv>ni?aTi» iz velikega sveta k nam ... — Državno prvenstvo kolesarjev. V nedeljo 4. avgusta bo na progi Zagreb-Ljub-ljana državno prvenstvo kolesarjev. Proga ni baš lahka. Razlike v konkurenci so se letos še bolj izpremenile in vse kaže, da bo cilj v Ljubljani na Tyrševi cesti res zanimiv- Naši kolesarji že dolgo žele iztrgati prvenstvo zagrebškim dirkačem. Zato se temeljito pripravljajo in uspehi sistematičnega treninga se že kažejo. Zlasti lepo je napredoval Kačič, kar je pokazal na nedavnem banovtnskem prvenstvu na progi Ljubljana-Maribor. Abulnar jc še vedno na višku svoje energije, prav tako krepko se drži tudi Gartner. Dobro so se pripravili tudi Oblak. Žerjal. Smreka«*. Hamberger in Lavrih. Dirkači ne bodo smeli sprejemati med potjo nobenih okrepčil, razen od službene okrepčevalnice, ki bo poslovala v Novem mestu. Prepovedano bo tudi pomaganje pri defektih. Prihod na cilj je najavljen približno ob 11.30. — Lahkoatletski miting in športni dan na Jesenicah. V soboto 3- in v nedeljo 4. avgusta priredi >SK Bratstvo« na Jesenicah svoj peti športni dan. združen z velikim nacionalnim lahkoatletskim mitingom, na katerem nastopijo najboljši predstavniki ju-goslovenske lahke atletike, večkratni zmagovalci v balkanskih igrah m naši državni rekorderji. S pomočjo mestne občine jeseniške bo mogel odbor predstaviti športni javnosti naše kandidate za berlinsko olimpijado. —»M. K. Ilirija« nam javlja, da bo v nedeljo 11. avgusta V. jubilejna mednar. mo-tocikliška dirka na Ljubelj. Doslej se je prijavilo že večje število tekmovalcev dravske banovine, istotako večje število inozemcev. Prijave se zaključijo nepreklicno 1. avg. Tekmovalci, ki so se že prijavili, naj dvignejo dovoljenja za trening pri klubskem tajništvu, ker bo od 29. t. m. naprej trening na progi dovoljen le proti izkaznici. Prijave sprejema in vsa pojasnila daje klubsko tajništvo Miklošičeva cesta štev. 15. Po razstavni!, palačah in paviljonih kolodvor — Katottiko Svflenje gttja, Franci}«, ItaSfa — Manjši narodi Ljubljana, 29. julija. Za sistematičen, podroben ogled razstave je bik) premalo časa, zato smo pogledali zdaj sem, zdaj tja. V glavni razstavni palači, kjer se tišči tudi Jugoslavija v tesni koji skupaj z Madžarsko, je ves ogromni prostor izpremenjen v najmodernejši kolodovor. Tu vidiš, kako bi morah biti kolodvori urejeni, da bi služili svojemu namenu in človeku našega časa. Seveda ljubljanski kolodvor še 500 let ne bo tak, pa tudi v naprednejših državah še nimajo tako praktično in lepo urejenih kolodvorov z vsemi modernimi napravami in pripomočki za nemoteno razvijanje potniškega prometa. Lokomotive in vagoni, zadnja beseda visoko razvite tehnike našega časa, stoje tu na najmodernejših tračnicah in spodnjem ustroju železniških prog. Stopiš v tak vagon, pa ne veš, ali si v železniškem vagonu ali v razkošno opremljenem salonu. Tu bi bilo paše za železni Carsko oci. Kot lajika te zanima samo udobnost potovanja v takih vagonih, krasne, orjaške lokomotive in najmodernejše kolodvorske naprave. A kaj ti pomaga, ko pa veš, da na takem kolodvoru nikoli ne boš pritiskal na gumb avtomatične blasajne in kupoval voznih listkov. Mi ostanemo raje pri naših starih kolodvorih. stopiš iz glavne razstavne palače, pa te pozdravi na levi strani palača katoliškega življenja, zgrajena v nekem čudnem, skoraj na mohamedanska svetišča spominja jočem slogu. V sredini široka kupola, okrog nje vitki stolpi, v njih pa 36 zvonov, blagoslovljenih leta 1904 v obnovljenem, med vojno porušenem zvoniku v Ypres. Užitek je poslušati te zvonove, ko se oglasi njihovo u-brano zvonenje. Katoliška palača je na zunaj velika privlačnost razstave, v notranjosti pa kot lajik ne najdeš ničesar, kar bi bilo v skladu njeno z lepoto in obsegom. Le du hovniki utegnejo najti tu marsikaj, kar jih zanima. Večji del notranjosti so porabili za kapelico brez vsakih okraskov, samo oltar stoji v nji. V manjšem delu je pa zbranega mnogo poučnega gradiva v slikah, tabelah, kipih, grafikonih itd., vse o življenju katoliškega sveta, posebno misijonarskega iz najstarejših časov do naše dobe. Na nasprotni strani vzbuja občo pozornost arhitektonsko svojevrstna palača, kjer prikazuje Belgija svofo veliko kolonijo Kongo. Italijanski paviljon Take razstave so v Evropi vedno privlačne, pa naj človek presoja življenje kolonijalnih narodov iz tega ali onega vidika. Belgijski Kongo je prikazan na bruseljski razstavi dokaj pregledno, dasi še daleč ne popolno. Velika razstavna palača je polna najrazličnejše kolonijalne robe. Večji del prostora zavzemajo lepo izdelane kolonije domačinov v Kongu, poedini prizori iz njihovega življenja, pokrajine, gospodarske panoge, flora in favna, vse seveda v miniaturi. Mnogo je tudi statističnega gradiva. Zal pa nismo nikjer videli tabel, ki bi nam povedale, kolika je gospodarska korist Belgije v Kongu, torej gospodarsko razmerje med Kongom in Belgijo. To bi bilo najvažnejše, saj so gospodarski nagibi glavna gonilna sila evropskih narodov v borbi za kolonije. Da je v tej palači, pa tudi po drugih, kjer imajo Francozi prikazan svoj Maroko, vse polno Črnih Čarodejev in prodajalcev najrazličnejših drobnarij in spominov večinoma brez vsake vrednosti, je umljivo. Ce te zanese pot med te ljudi in njihovo kričanje, misliš, da ne stojiš več na evropskih tleh. Mogočen vtis napravi na slehernega poset- nika angleška razstavna palača že po svoji originalni arhitekturi, še bolj pa po pregledni, izrazito angleški razstavi. Pod mogočno kupolo, izpremen jeno v nebosklon, se suče veh'k, znotraj razsvetljen globus in na njem je nazorno prikazana svetovna moč angleškega imperija. Z rdečo barvo je označena angleška posest in tu vidiš, kaj se pravi imeti kolonije. Košček svoje zemlje ima angleški narod doma, tako majhen košček, da se izgubi na velikem globusu, a daleč po vsej zemlji je razpredel svoje mreže, angleški duh kraljuje nad vso zemljo. Ne moreš se otreti misli, ko gledaš ta globus, kako si je mogel priboriti angleški narod tako veliko moč. Greš naprej in angleška moč se ti prikaže v suhoparnih, toda tembolj zgovornih številkah. Statistično in lepo po vrsti je prikazana angleška trgovina, industrija, izvoz in uvoz, gospodarstvo v kolonijah, njihova ureditev, razmerje med Anglijo in ostalim svetom na gospodarskem, kulturnem in političnem polju, skratka vse, kar moraš vedeli, če hočeš poznati Anglijo in njen vpliv na svet. Francozi imajo tri razstavne palače, Pariz svojo, ostala Francija svojo in prekomorska s pomorsko Francijo svojo. Francoska razstava Se daleč ni tako pregledna, kakor angleška. Preveč je vsega in brez pravega sistema je razstavno blago razporejeno, posebno v pariški palači, da bi se mogel v kratkem času orijentirati. Toda tudi Francija je pokazala na bruseljski razstavi vso svojo moč ter bogastvo svoje industrije in tehnike. Italijanska razstavna palača ti pove ie na zunaj, da je italijanska. Celo palače v obliki Širokega belega luknjičastega »tolpa Še ne moti očesa, pač so pa naravnost neokusni črni, velikim zobnim ščetkam podobni nastavki spredaj, ki samo njih duševni oče ve, kaj pomenijo. Baje je to moderno. Morda Kriči ta palača na vse prostrano razstavišče, da se je sprla s solidnostjo in okusom, da jc kič. A ko vstopiš, zagledaš najprej ogromno, od vrha do tal segajoče sliko fašističnega pohoda na Rim. Stvar okusa je, kaj spada na svetovno razstavo, kaj je razstavno blago in propaganda in kaj ne. To velja v polni meri tudi za našo kojo v glavni razstavni palači. Vsa italijanska razstava, aranžirana dokaj originalna obstoja skoraj iz samih povečanih fotografij, prikazujočih fašizem in njegovo dek> od prvih začetkov do današnjih dni, vs j faze njegovega razvoja, vse, kar je že stori | in kar še namerava storiti. Vse je seveda primerno bombastično napihnjeno in kričeče opremljeno. Italija ima pa poleg tega na razstavi še poseben tujsko prometni paviljon, kjer je zopet vse polno slik italijanske obah* m drugih naravnih lepot, a največja lepota med njimi je zalo italijansko dekle, sedeče v mehkem naslanjaču takoj pri vhodu. V V ofieijeJnem katalogu je rečeno, da pomenijo črni nastavki na pročelju snope ju da je Duce sam odobril osnutek za italijansko razstavno palačo. V tem paviljončku bi člo vek kar ostal, Če bi ne bilo črnolasnega Cerbera, ki svoj zaklad skrbno čuva. Poleg teh najreprezentativnejših ali najbolj kičastih razstavnih palač, je seveda se ceJa vrsta drugih, a vseh niti našteti ni mogoče, kaj šele opisati, kaj vse je v njih, kf>r bi zašli predaleč. Tudi manjši narodi so n na bruseljski razstavi dobro odrezali, zlasti Ceha. Švicarji, Švedi, Luk--embur£ani, Bolgari, Tnrki imajo hčen paviljonček. v katerem razstavljajo svoje tobačne izdelke. Bolgari so zgradili lepo kmečko hiso v strogem narodnem slogu in jo napolnili povečini z izdelki domaČe bolgarske obrti, da napravi na toijra mrjprfjetnejSi vtis. Avstrija ima lep P^p°Oi jo^kraanih povecanfli fotografij svojih naftopSfh krajev, res vzorno propn-na avof tnjesVJ promet. Le Jugoslavija kot rezano sramežljivo v ogromni • szojhnt prospekti tn ne baŠ najlepšimi afikand svojih bogatih naravnih lepot. ^J™ Ni y«f homo pritE v svoji rnodrcv jj tafcr> dašaC, da bomo trosUl denar tam, kjer fej mrjno potrebno hi kjer M se nam bo-gajo obrea%j*aL Ca so mogle mnogo manjše di*aw postaviti na bruseljsko razstavo lepe i u%a UAeufeafJvue pnvrrjone m pokazati tuj-eom, kar morajo vedeti o njih, M Ml i lahko storil! to tod! mi- feri se to ni zgodilo in naj **■ » h*** ta aota ne bo tzuofta. kakor na<-m* se nobena. j j Za Bežigradom Ljubljana, 29. julija. Za Befigrzduni te vendarle precej zida. Ob Tyrševi cesti as pravkar do vršu je velika trmadstBOpoa Ms*riccva hiša, na oglu Tvzieve m Trat en jakove ul. pa je dograjeno trinadsrrofmo mogočno poslopje rc-strvraterja Mstjcrts; hisa ima n« obeh frontah še vogasno četrto nadstropje, tako da imamo zdaj tudi za Bežigradom svoj nebotičnik V zgradbi bo rasni večjih tra-no*anj tudi nefcaj speciarnzi hrrarisč z vsema pritikrmami za sanice, v prrritčju pa na obeh pročeljih modema kavarna Za Bežigradom bo to prva kavarna, ki smo jo ondorni meščani pogrešali, saj imamo preveč gostUen U) ie več zakotnih beznic, iz katerih se cesto razlega tudi ponoči hrup in krzvksnje. Nasproti Sv. Krištofa je v sirovem stanju pravkar dograjeno veliko trinadstropno poslopje, ki bo imelo v pritličju tudi prodajalne. V ulici za Bežigradom je puk—la nova lična vila in v Pleteršmkovi uboj je priraslo par lepih in velikih vU- Zelo si žerrmo. da končno nastavijo na Tvrševi cesti potici jeko stražnico, odkoder bi 9C skrbelo za večji red iti mir za vacm Bežigradom tja do Brinja. Va?Ke krišci ponoćnih kri ćaće v in zeva cev skoraj nobeno noč ne manjka; z raznih gostilniških vrtov fn dvorišč pa SC vzHc policijski odredbi razlegata godba in prepevanje brez okusa in posluha pozno v nočt a vsi protcati prav mak) n- dafo. ker je premalo redarjev. V zadnjem oaau ai policijska stražnica na Masarvkovi cesti izkuia olajšati patro-lfranje redarjev ponoči s kolesi, m res je učinek zelo ugoden. Redarji na kolesih hitreje preiščejo svoj ogromni okoKS in laže zasačijo rane lrričače in kravalerje z glasbih. Vendar je posebna porkrijska stnrž- mca za Bežigrad z javno telefonsko govorilnico velika nujnost. Tudi obrobnikov ob levem hodniku TvrScve ceste še vedno pogrešamo, dasi jih nam obetajo že nekaj let. Asfaltiranje desnega hodnika se ja ustavilo, da imamo zdaj hodnike komaj napol urejene, kar izgleda precej zarnlcrno. BežigT s jezo. Modema vzgoja. Mali Mihec dobi novo vzgojiteljico, v treh mesecih že peto. Gre z njo na izpre-hod v park. kjer srečata lepo. elegantno darno. Dama in Mihec se smeje pozdravita in gresta naprej. — Kdo je bM to? — vpraša vzgojiteljica. — To gospo mislite? TW je btU nekoč pri meni mamica. V krčmi. Gost kremarju: Gospod krčmar, vaše prvo je res edinstveno; tako bi morali točiti povsod. Krčmar, počaščen: Ze4o ste prijazni, go-spod. Gost: Da, da, m pozam bi ne bilo na svetu nobenega prjanca. usta Oton ^ojisioL - vaa t ijnbijam,