Stev. 40 V Trstu, v sredo, H aprila »14 Letnik XXXIX Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. L'Tednistvo: Ulica Sv. Frančiška AsiSkega št 20. L nadstr. — V* dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vrafiajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsordj Hita .Edinosti*. — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge t omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška AsiSkega št 20. Telefon uredništva in uprave Stev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24^ za pol leta................. "J— za tri mesece.......................6* Za nedeljsko izdajo za celo leto........ za pol Ida................. Glasilo „Edinosti" za Primorsko J edinosti je moč!" Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke do 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene kolon Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslan!-" oglasi denarnih za- - vodov...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5-— vsaka nadaljna vrsta............. 2'— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnine in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno la upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu. Uprava, in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška AsiSkega št. 20. — Poštnohraniinični račun Št. 341.652. Cesarjeva bolezen. Bolezen se Je obrnila na bolje. DUNAJ 21. (Izv.) Cesarjevo zdravje se je danes obrnilo znatno na bolje. Mrzlica je precej popustila in tudi kašelj je precej ponehal. Cesar je vstal zjutraj nekoliko pozneje, kakor po navadi, znatno okrepčan, in je ves dan posvetil svojim vladarskim poslom. Že zjutraj je konstatiral telesni cesarjev zdravnik, da je zapustila mrzlica bolnika in da tudi žila bije red-nejše. Dopoldne sta posetila cesarja njegova hči, nadvojvodinja Marija Valerija in njen soprog nadvojvoda Salvator. Pozneje je sprejel cesar ravnatelja kabinetne pisarne in pa najvišjega dvornega maršala, da sta mu poročala o tekočih političnih poslih. Čez dan se je cesar nahajal v dobrem razpoloženju in je tudi kazal prav dober apetit. Ob 8 zvečer izdano oficijelno zdravniško sporočilo, podpisano po profesorju dr. Ortnerju in cesarjevem telesnem zdravniku dr. Kerzlu, poudarja trajno zboljšanje objektivnega stanja cesarjevega, trdeč, da je katar znašal iz najfinejših vejic bronhij v močnejše, kjer še traja dalje, a ne prehaja na občutljivejše, nežnejše dele. Temperatura da je skoraj normalna, utripanje žile pa počasnejše in močnejše. Prav tako da je tudi tek znatno boljši. Tako torej oficijelno poročilo. Privatno pa se poroča iz Schonbruna, da se je po-poinoma normalna temperatura čez dan zopet nekoliko zvišala, popoldne zopet nekoliko popustila, zvečer pa zopet nekoliko porastla. Cesar je šel spat ob običajni uri in spi tudi nocoj, kakor že prej v njegovi bližini cesarjev telesni zdravnik dr. Kerzl. Zagotavlja se v zdravniških krogih, ako ne bo kakih komplikacij, zlasti pa, ako ostane vreme tudi še nadalje tako lepo, kakor je bilo dosedaj, in kar je največ pripomoglo, da se je bolezen cesarjeva tako znatno obrnila na bolje, da se sme na» dejati z vso gotovostjo, da cesar skoraj DUNAJ 21. (Kor.) „Korr. Wilhelmw izve iz Schonbrunna, da se cesar subjektivno cel dan dobro počuti, da se pridno sprehaja po sobah in da je popolnoma svež in pri navadni moči. Neosnovane razburljive vesti v inozemstvu. DUNAJ 21. (Izv.) V inozemstvu so se z ozirom na cesarjevo zdravje začele — gotovo namenoma — širiti razne popolnoma neosnovane, sezacijonalne vesti, ki so napravijale na občinstvo naravnost ne-opisno razburljiv vtisk. Tako se je v Parizu raznesla vest, da je cesar umrl, seveda z namenom da bi vplivala na borzi. Na oficijelni borzi, kjer so oficijelne vesti z Dunaja, zatrjajoče znatno zboljšanje cesarjevega zdravja, vplivale pomirjevalno, ni bilo nikakih razburljivih dogodkov, pač pa se ni dalo pomiriti občinstvo, ki je vse do jutranjih ur, do treh zjutraj čakalo pred uredništvi listov poročil z Dunaja. Ker pa so poročila z Dunaja govorila le o znatnem zboljšanju cesarjevega zdravja, se je končno občinstvo pomirilo in se razšlo. Da ne bi več prihajale v svet take neosnovane, razburljive vesti, se je na dunajski pošti uvedla cenzura inozemskih brzojavk, da se tako prepreči taka razburjenja. BEROLIN 21. (Izv.) Vesti o bolezni avstrijskega cesarja so imele za posledico padec vseh kurzov. Na dunajski borzi. DUNAJ 21. (Izv.) Na dunajski borzi je danes dopoldne vladalo zaradi negotovosti o cesarjevem zdravstvenem stanju precejšnje razburjenje. Da se preprečijo razni neljubi dogodki, je dal borzni komisar na- biti uradno izjavo, da se je objektivno zdravstveno stanje cesarjevo znatno zboljšalo in je zadovoljivo in je upati ugodnega razvoja bolezni. Prestolonaslednik še nI prišel ne Dunaj. DUNAJ 21 . (Izv.) Prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand še ni prišel na Dunaj, ter pride, kakor se poroča, šele koncem tega tedna iz Konopišta, kjer se nahaja sedaj s svojo rodbino, v Schonbron, kjer ga bo cesar sprejel v avdijenci. Nato bo konferiral z ministrom zunanjih zadev, grofom Berchtoldom, in ministrskim predsednikom grofom Stiirgkhom, v zadevi otvoritve delegacij v Budimpešti. Pomirljive vesti. DUNAJ 21. (Kor.) »Korr. VVilhelnu piše: O današnjem zdravstvenem stanju cesarja smo dobili dopoldne iz Schonbrunna sledeče poročilo: Cesar se je počutil zjutraj jako dobro. Ponoči Je dobro spal — nadlegoval ga je samo nekoliko kašelj — in je vstal kakor včeraj 1 uro in četrt pozneje kot običajno, to je ob 4.30. Temperatura je znašala 36.4°, mrzlica je izginila. Tudi tek se je cesarju zboljšal. Vsa subjektivna in objektivna znamenja kažejo, da se ni bati nevarnosti, posebno še, ker je cesar, ki uživa obilo in redilno hrano, popolnoma pri moči. Počuti se tudi subjektivno jako dobro in se je lotil takoj po zajtrku običajnih poslov. Sprejel je nadvojvodo Franca Salvatorja in nadvojvodinjo Marijo Valerijo, dalje višjega dvornega mojstra kneza Montenuovo in kabinetnega šefa barona Schiessla. V Schonbru-nu je zavladalo izborno razpoloženje in vsa rodbina je vesela srečnega obrata. Vsi upajo, da bo cesar bolezen srečno prestal. Jutranji bulletin DUNAJ 21. (Kor.) Včerajšnje izboljšanje se vzdržuje neizpremenjeno. Noč je bila dnhra. snanie nnživliaioče. Tek je zadovoljiv in splošno počutje dobro. Cesar je kot včeraj ob 4 vstal in je sprejel običajne sprejeme. PARIZ 21. (Kor.) »ExceIsiorc piše: Vesti, ki so se razširile tu včeraj o obolenju avstrijskega cesarja Franca Ježefa I„ so vzbudile tukaj povsod globoko sočutstvo-vanje. Vesele nas zadnje pomirjevalne vesti, iz katerih sklepamo, da bo cesar bolezen premagal in v kratkem zopet okreval. To žele njegovi podaniki, želi pa to tudi vsa Evropa, ki je dolžna staremu monarhu veliko zahvalo za vzdržanje miru v Evropi. Ali Je bil grof Štefan Tisza včeraj pri cesarju? BUDIMPEŠTA 21. (Kor.) Z ozirom na vest nekega dunajskega lista, ki pravi, da se poročilo o včerajšnji avdijenci ogrskega ministrskega predsednika grofa Tisze pri cesarju ne potrjuje, je pooblaščen ogrski korespondenčni urad, da izjavlja, da je sprejel cesar včeraj dopoldne grofa Tiszo v avdijenci. Nocojšnji bulletin. DUNAJ 21. (Kor.) Nocoj je bil izdan o zdravstvenemu stanju cesarja sledeči bulle tin : Objektivno zboljšanje cesarjevega stanja vztraja. Katar v najfinejših vejicah pljučnega krila ponehava, katar v večjih delcih pljuč pa vztraja. Temperatura je skoraj normalna, pulz počasen in močan, tek dober, stanje moči zadovoljivo. Dr. Kerzl, dr. Artner. DUNAJ 21. (Kor.) Večerni listi pišejo soglasno, da je zdravstveno stanje cesarja, ki se je zjutraj izboljšalo ostalo cel dan enako dobro. Poloiaj v Albaniji nevaren. Črnogorci prestopili melo? - Mobilizacija i JLMjL Kakor se poroča iz Drača, se je položaj v Albaniji silno poslabšal in postaja od dne do dne vedno resnejši, zlasti pa odkar so se pojavili resni nemiri ob črnogorski meji. Kakor hitro je namreč mednarodna komisija začela določevati mejo med Cr-nogoro in Albanijo, so tudi v Crnigori pričeli z raznimi vojaškimi odredbami, da zasede črnogorsko vojaštvo one predele albanskih plemen Hotov in Grudov, ki jih je določila veleposlaniška konferenca v Londonu Crnigori. Crnagora je koncentrirala v Tuzih šest bataljonov, s topovi in mitraljezami, pod poveljništvom generala Martinoviča in namestila sploh ob stari meji tudi še druge čete. Kakor zatrjujejo Albanci, je hotela Crnagora s temi odredbami postaviti mednarodno mejno komisijo pred gotovo stvar in tako nekako vplivati nanjo v svoj prilog. Črnogorci so nato ponoči presenetili plemena Motov in Grudov. Okrog 700 rodbin je pobegnilo k bližnjemu plemenu Ka-tastratov, a Črnogorci so jih zasledovali s streli. General Martinović je nato zavzel po hudem boju kraje Decić, Bukovico in Kapsa Vuksaletai. Črnogorci so baje požgali vsa bivališča v teh krajih. Prebivalstvo beži proti Skadru, ali pa, kakor že rečeno, k plemenu Kastratov, ki se oboro-žuje in pripravlja na najodločnejši odpor. Polkovnik Philipps, skadrski guverner, je sklenil odposlati na mejo osemsto mož mednarodne vojske, ki se nahaja v Skadru. Poveljeval bo tem četam neki nemški major. Zadnje vesti, ki prihajajo iz Skadra, so še bolj vznemirljive. Zatrjuje se, da so Crnogorci v noči od nedelje na pondeljek začeli prodirati z 20 bataljoni in da so tudi že zasedli kraj Kastrati. Kakor pripovedujejo arnavtska poročila, katerim pa gotovo ni dosti verjeti, so črnogorske čete neusmiljeno pobijale zoperstavljajoče se Arnavte in porušile skoraj vsa bivališča. V Rapši so Črnogorci presenetili trideset +rišli v Veracruz, kjer so se vkrcali na dva parnika, zlasti ženske in otroci. Proti poletnemu zasedanju parlamenta. DUNAJ 21. (Izv.) Včerajšnje pismo so-cijalno-demokratskega državnozborskega kluba, ki je zahtevalo sklicanje konference načelnikov parlamentarnih strank v svrho sklicanja poletnega zasedanja državnega zbora, je napravilo pri vladi silno neugo-Jen vtis. V vladnih krogih se zagotavlja, Ja ni niti misliti na poletno zasedanje. Zbornični predsednik je tudi izjavil, da je jas za tako konferenco inalo ugoden. Z lemške strani se izjavlja, da bi bila konferenca le nepotrebno tratenje časa, ker je zasedanje državnega zbora izključeno, dokler vztrajajo Cehi pri svoji sedanji taktiki. Cehi izjavljajo, da bi bilo zasedanje mogoče, če bi se vlada le količkaj ozirala na ustavne in parlamentarne potrebe. Predlog soijalnih demokratov, ki je bil stavljen gotovo le iz agitatoričnih namenov je torej propadel popolnoma. Pokazalo se je pa tudi, da se žal, parlament $am ne zaveda, kako potrebno je v sedanji situaciji braniti pravice parlamenta. 15. majnika poteče veljavnost provizoričnega državnozborskega poslovnika, in kakor vse kaže. namerava vlada priti z novim nasiljem in najdalje v jeseni oktroirati parlamentu nov, po svoje prikrojen poslovnik. Pred delegacijami. DUNAJ 21. (Kor.) V svrho konstituiranja avstrijske delegacije in do'o itve drugih do-•nv rov za to sezijo, ki sv vrši v Budimpešti, je sklical senior delegatov poslanske zbornice dr. baron Fuchs poklic ne delegate v p necSeljek ob 5 popoldne v parlament. ^-vfMsfek »Rdeč? m!?n < m ?T ?trnnl Stran II. »EDINOST« it. 8#. V Trstu, dne 22. aprUa 1914. Ministrski svet. DUNAJ 21. (Kor.) „Fremdenblatt* piše: Včeraj popoldne se je sestal v predsedstvu ministrskega svet^ ministrski svet, pod predsedstvom min. predsednika grofa Stiirgkha. Posvetovanje je trajalo štiri ure. Ogrski državni zbor. BUDIMPEŠTA 21. (Kor.) Zbornica je imela danes formelno sejo v svrho poročila zaključku sezije in o sklicanju nove s> zije za jutri. — V pnčefku seje je nagovoril z "muco predsenik Beothy, ki se je spomnil c-arjeve bolezni in poudarjal, da vsak ogrski državljan z žalostjo gleda na vladarja, ki je tako pametno in previdno vodil usodo ogrskega naroda, ko je izpostavljen nevarnostim č oveškega organizma. Predsednik je izrazil upanje, da bo v kratkem lahko poročal zbornici o popolnem ozdravljenju kralja (Eljen klici) Opozicija se seje i udeležila. Kdo je izdal dr. Svibo? PRAGA 21. (Izv.) V zvezi s Švihovo afero je uvedla praška policija preiskavo, ki naj bi dognala, kdo je informiral »Nar. Liste« o izdajstvu Svihe in kdo je dal listu omenjene dokazilne dokumente. Preiskava je dognala, da je v resnici neki policijski organ ukradel pisma in brzojavke, ki jih je list objavil, iz predala pol. komisarja dr. Klime. V čeških krogih vzbuja veliko pozornost dejstvo, da je izstopila po končani preiskavi iz policijske službe neka dama. 1 a dama je hčerka nekega dvorn. svetnika in vdova po višjem državnem uradniku VVoldanu. Vsprejeli so jo po smrti »noža na policijo, ker je zelo inteligentni 'n razume več jezikov. Uživala je pri policiji veliko zaupanje in je imela vpogled celo v tajnosti, ki so bile drugim uradnikom prikrite. Ta dama je dala baje »Nar. Listom« ves materijal za nastop proti Švihi. PRAGA 21. (Izv.) Poroča se, da odide prezidijalni šef pri praškem namestništvu, dvor. svetnik dr. B r a u n kmalu v pokoj, ker je kompromitiran v Švihovi aferi. Postaja namreč vedno očitneje, da je on, ki je osebni prijatelj posl. dr. Kramafa, dal »Narodnim Listom« na razpolago materija! proti dr. Svih i, oziroma opozoril nanj mladočeško stranko. Stavka pristaniških delavcev na Reki. REKA 21. (Og. Kor.) Tu so pričeli stavkati pristaniški delavci špediejske tvrdke Schencker & Comp. in avstrijskega Lloyda. Ste vilo stavkujočih znaša 250. — Tvrdka Schenker in Lloyd sta prosili v pristaniščni zasidrane angleške ladje, da naj jima dajo na razpolago svoje delavce. Angleži pa nikakor niso mogli pregovoriti svojih delavcev, da bi šli na delo. Protimadjarske demonstracije v Osijeku. OSIJEK 21. (Izv.) Včeraj so se vršile tu velike protimadjarske demonstracije. Omiadina se je zbrala pred kolodvorom, ki ima še vedno madjarske napise ter je raztrgala te napise z oken in snela napisne table. Danes je bilo aretiranih šest dijakov, ki pridejo pod obtožbo zaradi zločina javnega nasilstva. Proces ogrskih škofov proti listu »A Nap« — Simonija. BUDIMPEŠTA 21. (Og. kor.) Pred tukajšnjo poroto se je vršila danes obravnava proti budimpeštanskemu večernemu listu »A Nap«, katerega tožijo knezoškof Ivan Csernoch in škofje dr. Arpad Vara-dy, grof Ivan Mikes in Julij pl. Glattfelder zaradi razžaljenja časti. List je namreč očital razžaljenim Škofom, da so ti povodom svojega imenovanja plačali v blagajno vladne stranke večje vsote denarja, torej da so si svoja cerkvena dostojanstva kupili. Kot odgovorni urednik je nastopil Desider Kuszko, ki je takoj po prebrani obtožnici izjavil, da ne more doprinesti dokaza resnice in je prosil za oproščenje. Škofje so se s tem zadovoljili, nakar je bilo nadaljno sodno postopanje ustavljeno. Predsednik hrvatske ljudske banke plem. Daubachy ponesrečil ali izvršil samomor? ZAGREB 21. (Kor.) Predsednika hrvatske ljudske banke v Z.i^rebu, veleposestnika Štefana pl. Daubachyja, spretnega finančnika, so našli danes zjutraj mrtvega v svojem kemičnem laboratoriju. Mož se je namreč silno rad pečal s kemičnimi poskusi in si je napravil svoj laboratorij. Preiskava je dognala, da se je zastrupil Daubachv s svetilnim plinom. V laborato- riju so našli odprte vse vijake za svetilni plin. Ce je izvršil mož samomor, ali se je ponesrečil, še ni znano. Angleška kraljevska dvojica na Francoskem. LONDON 21. (Kor.) Angleški kralj in kraljica sta odpotovala danes zjutraj ob 8*45 v Pariz CALAIS 21. (Kor.) Angleška kraljeva jahta je prisp la opoldne sem. Ko so zagledali s francoskih oklopnic kraljevo jahto so jo pozdravili s častnimi streli. Na obrežju se je zbrala nepregledna množica prebivalstva, ki je navdušeno pozdravljala prihod angleške kraljevske dvojice. Zastopniki najvišjih uradov so šli nato na jahto in so pozdravili visoka gosta. Med Častnim špalirjem mornarjev m infanterije, ter mec navdušenimi pozdravnimi klici množice, ob zvokih angleške himne, sta se kralj in kraljica izkrcala in vstopila v posebni vlak, ki ju je odpeljal ob 12*20 proti Parizu. PARIZ 21. (Kor.) Angleški kralj in kraljica sta dospela ob 435 pop. v Pariz. Na kolodvoru jih je sprejel predsednik Poin-care s soprogo v spremstvu najvišjih dostojanstvenikov francoske republike. Med viharnimi pozdravi neštevilnega občinstva sta se odpeljala kralj in kraljica v častnem spremstvu v zunanje ministrstvo. Italijanski železničarji ne bodo stavkali. RIM 21. (Kor.) „Messaggero" piše o posvetovanju generalnega sveta sindikata železničarjev, da je ta uvidel, da bi stavka ne uspela in da bi doživeli železničarji velik poraz. — Tako piše tudi „Corriere d' Italia". Nemško-turška zveza. — Nemci silijo na Turško. BEROLIN 20. (Kor.) Tukaj se je ustano-nila nemško-turška zveza pod predsedstvom ravnatelja nemške banke dr. Helfericha. V odboru te zveze so znani reformator turške vojske, von der Goltz, turški poslanik v Berolinu in več vodilnih oseb nemške trgo vine, obrti in industrije. Ta zveza ima pred vsem namen ustanavljati v Turčiji razne obrate, zidati šole (seveda nemško turške) bolnišnice in zdravilišča, dalje pošiljati v Turčijo nemške učitelje in zdravnike in sploh podpirati vsa sredstva, ki pripomorejo spraviti oba naroda v kolikor mogoče ozke stike na gospodarskem in kulturnem polju. Srbski voditelj BELGRAD 21. (Izv.) Listi poročajo iz Skadra, da so Arnavtje zahrbtno umorili voditelja skadrskih Srbov Pavla Vujevića. Splošno se sodi, da so izvršili umor iz političnih nagibov. Turške nasilnosti proti kristjanom. - Turki zopet ropajo, more in požigajo ter oneča-ščajo ženske. ATENE 21. (Kor.) Iz turške Traci je prihajajo strašna poročila o turških grozuvi-tostih in nasilnostih, ki jih izvršujejo krvoločni Turki nad kristjanskim prebivalstvom. Ni čuda torej, da prihajajo vedno bolj pogosto poročila o neprestanem izseljevanju Grkov in kristjanov sploh iz Tra-cije. Tudi se ni treba čuditi, da ekumenski patrijarhat v Carigradu kljub številnim prošnjam in demaršam ni nič dosegel in da so turške oblasti dva člana komisije, ki jo je poslal ekumenski patrijarhat v Tracijo v svrho proučevanja razmer, prisilile, da sta se morala vrniti. (Turki so postali zopet stari Turki in se ne bodo prav nič iz-premenili, tudi če jim pošlje Nemčija, odnosno turško-nemška zveza v Berolinu, še toliko nemških kulturonoscev v njihovo deželo. — Op. ured.) — »Agence d' Athe-nes« piše: V vasi Sultan Ciflik so vdrli Turki včeraj v grško cerkev in sicer ravno med cerkvenim opravilom. Oropali so duhovnika obleke, izpraznili so vsa predala, pobrali ves denar in posodo ter nato one-častili v cerkvi več žensk. Prebivalci so prosili za pomoč ekumenski patrijarhat. — V Midiji ob Črnem morju je pripravljen parnik, ki bo sprejel od turških oblasti izgnane kristjanske prebivalce iz sosednin vasi. — V Kurudere pri Lozengradu so vdrli turški roparji, ki so vas oropali in požgali. Mudir sam je ubil sam lastnoročno kristjanskega duhovna. Tudi vas Jandikoi je zadela ista usoda. Položaj postaja vedno bolj resen, vse kristjanske cerkve so zaprte in ljudje, ki se strahoma skrivajo pred krutimi Turčini, ki so postali zopet prejšnji roparji in nasilneži, strašno tožijo o neznosnih razmerah. PODLISTEK. RdefS mlin. Aoman. - Spisal Xavler de NonMpin. Človek, ki se potaplja, grabi tudi po bilki. Da bi se izognil revščine, sem postal igralec. V začetku sem imel srečo in kri-žev kraljev ter srčna dama sta mi pomagala, da sem se vzdržal na površju vrtinca, ki me je grozil potegniti v globo-čino. Tedaj sem Čul zelo dobro govoriti o vas. Slavili so vaš neprimerno elegantni nastop, vašo brezprimerno radodarnost, izkratka vso ono obilico sijajnih lastnosti, ki vas postavljajo v prvo vrsto najdovr-šenejših plemičev. — Vikomt, le ne te pretirane hvale. Pomagajte! Kamenjati me hočeio. — Kar sem rekel, je Čista resnica. Ker vas nisem poznal, sem želel po časti, da bi bil predstavljen vam, in že sem storil potrebne korake, kar me je naenkrat — tega se i. je kakih šest mesecev — prisilila slaba volja mojih upnikov — in imel sem jih! — da sem moral zapustiti Pariz in sploh Francosko. — Čudno! — si je mislil baron L-jscars sam pri sebi. — Prav popolnoma enaka usoda, kakor je moja. — Ostalo mi je Ie še pet do šest tisoč liver, — je nadaljeval Cavaroc, — in ko sem bil čez mejo, mi je bilo popolnoma vseeno, kam me vodi pot. Slučaj me je do-vedel v Achen. Nisem se pa hotel dolgo zadrževati tu; toda kakor se mi zdi, se tu doigra glavni čin moje usode. Gospod baron, kar ste slišal pravkar, je pravzaprav le uvod v to, kar vam imam še povedati. Sedaj me poznate in veste, kaj vam je treba misliti o meni. Sedaj pa prihaja na vrsto stvar, ki še ni končana in tekom katere vas bom prosil ne samo vašega sveta, temveč tudi vašega sodelovanja. _Vikomt, do skrajnosti ste mi pobudil radovednost, — je dejal Lascars. — Moj svet in moje sodelovanje so vam na razpolago. Prosim nadaljujte. — Ko sem nekega večera šel skozi zdraviliščne prostore, — igral sem nesrečno na ruleti, — se mi je ustavil pogled na nečem, kar je v največji meri vzbujalo moje zanimanje. Mislite si mlado, šestnajstletno deklico, bledega lica, z velikimi očmi in blestečimi Črnimi lasmi. Vendar pa bledica ni kazala bolehnosti. Plesala je z nekim avstrijskim častnikom, za čigar govorjenje pa se očividno ni dosti menila, ki pa je sam bil v svoji togosti menda ponosen na svoje dolge brke, ki jih je venomer vihal. Sleparstva in pustolovščine drugega žu pana v Koslinu. BEROLIN 21. (Kor.) Tu so aretirali dru gega župana v Koslinu AlexaTrrir^ ker je na sumu, da je ivahi! pod zakona od družine neke deklice iz boljšega stanu pod imenom Dorman 2000 mark. Tega false Dormana išče tudi drž. pravdništvo zaradi sleparstva povodom parcelacije nekih zemljišč pri Berolinu. Mož je bil že poldrugo leto zaprt zaradi raznih slepar-stev. S ponarejenimi listinami si je pridobil zopet dobre službe in je bil decembra meseca lanskega leta izvoljen izmed 700 prosilcev za drugega župana v Koslinu. K 15,383.523:76 K 16,416.451:62 K 1,032.927:86 K 741.716:54 K 678.016:87 K 63.699:67 K 16.468.982:93 K 16,933.964:32 K 464.981:39 K 927.133:23 K 1,429.098:45 K 501.965:22 Mestni svet tržnikl. Snoči je imel mestni svet svojo 7. javno sejo. katero je župan dr. Valerio otvori" nekaj pred 8. uro zvečer. Po odobrenju zapisnika zadnje seje je župan odgovoril na dve interpelaciji obč. svet. C h i u s s i j a glede nekaterih detajlov pri zgradbi novih vojašnic in glede načina razdelitve hrane v mestni ubožnici. Obč. svet. M i k Va v e c je interpeliral župana, jeli mu je znano, da je ravnatelj mestne tramvajske proge Goldonijev trg -Sv. Sobota prepovedal uslužbencem tega tramvaja, da ne smejo dovoliti vstop v vozove ljudem, ki imajo seboj koše. jer-base ali druge zavoje. Interpelant je drastičnimi besedami pojasnil, kako se je občinstvo razveselilo svoj čas uvedbe te tramvajske proge, vendar prehitro so se že pojavile šikane, ki so posebno naperjene proti revnemu občinstvu, ki se mora posluževati tramvaja ne v svojo zabavo, nego za svoje potrebne posle. Ker opetovane intervencije obč. svet Miklavca na kompetentnem mestu tramvajske uprave niso imele zaželjenega uspeha, mora nasloviti v tem oziru interpelacijo na g. župana, ki je obljubil, da si pridržuje odgovoriti na to interpelacijo v eni prihodnjih sej. Nato je prešel občinski svet k razpravi dnevnega reda in sicer: »Predložitvi zaključnih računov občinske uprave za leto 1911? in isto za leto 1912.« Zaključni računi za leto 1911. izkazujejo: a) rednih prejemkov . . rednih izdatkov . . . primanjkljaja j) izrednih prejemkov . izrednih izdatkov . . prebitka Dovoljeni krediti za leto 1911. so bili prekoračeni za celih K 552.710:72. Zaključni računi za leto 1912. izkazujejo: a) rednih prejemkov . rednih izdatkov . . . primanjkljaja b) izrednih prejemkov . izrednih izdatkov . . torej pasivni saldo Dovoljeni krediti za leto 1912. so bili prekoračeni za 435.236 K 04 vin. Finančni odsek je predlagal, naj se odo-irijo zaključni računi za leti 1911. in 1912., d izkazujejo zgornje številke in naj se nadalje odobre naknadno prekoračeni krediti. Predsednik finančnega odseka obč. svet. 3 r o c c h i je skušal braniti svojega otro-ta — zaključne račune z ogromnimi primanjkljaji. Obč. svet. C e r n i u t z je naglašal sta-išče socijalistov proti zaključnim računom, ki se glasi, kakor tudi proti proračunom laško-liberalne večine: nezaupanje in opozicija. — V daljšem govoru je utemeljeval to stališče in kritiziral laško-libe-ralno gospodarstvo. Razkril je med drugim, da desno krilo laško-liberalne stranke za hrbtom stranke same protestira pri vladi proti davkom, sklenjenim v pokritje velikih primanjkljajev svojega gospodarstva, ter da to desno krilo samo zahteva od vlade, naj ne sankcijonira teh pokritij. Obč. svet. dr. S 1 a v i k je izjavil, da bodo Slovenci iz znanih razlogov glasovali v znak nezaupanja proti odobrenju zaključnih računov. Obč. svet. CamilloAraseje obrnil proti izvajanjem Cerniutza ter pozival socijaliste, da bi ti morali iti roko v roki v gospodarskih vprašanjih in problemih z aško-liberalno večino ter skupno s to protestirati proti vladi, ki negira sankcijo vsem sklenjenim pokritjem. Obč. svet. C e r n i u t z je s povzdignje-nim glasom dokazoval, da so socijalisti, odkar so v mestnem svetu, vedno skušali kooperirati v gospodarskih vprašanjih, posebno kar se tiče pokritja primanjkljajev. Vendar pa so v hvaležnost zato laški iberalci vedno in povsod pobijali socija-iste in bi jih najraje iztrebili iz mestnega sveta. Obč. svet. Brocchi je hotel potolažiti obč. svet. Creniutza, češ, da bi liberalci in socijalisti prav lahko sodelovali v gospodarskih vprašanjih, vendar v na-cijonalno-političnem oziru se liberalci ne morejo nikdar strinjati s socijalisti, ki so se družili proti liberalcem z najhujimi nasprotniki teh, namreč Slovenci. Klici od socijalistov: Ne, s slovenskimi socijalisti! Brocchi nadaljuje, da on spoštuje slovenske občinske svetnike, ker so ti lojalni nasprotniki. Oni so odkrito izjavili, da so nasprotniki večine; tako se vsaj človek ve ravnati; ne more pojmiti pa socijalistov, ki se družijo z največjim nasprotnikom liberalcev, namreč s Slovenci, ki so ttečitelU (?!) Italijanov v Trstu. Cerniutz je vzkliknil: Kaj pa vaša zveza z Nemci? Deutschland, Deutsch-land fiber alles! (Konec jutri). Dneuns mil. Interesanren komentar k dogodkom povodom sestanka v Opatiji piše »Polaer Jagfciait«. Izvajanja puljskega lista se gibljejo v tej-Ie smeri: Naše provincije so bile od nekdaj ognjišče italijanskega iredentizma. V Italiji goje toplo sočutje s svojimi soplemenjaki v Avstriji, ker so u-verjeni, da so tu zatirani in proganjani. Za take obiske, kakoršen pa je bil sedanji v Opatiji, pa se določajo že v naprej natančni programi. In čim odiičneji je gost. tem strožje treba paziti, da se vrši vse po določenih formah. In ker je prišla v vse sprejemne formalnosti v Opatiji slovanska nota — pozdrav župana Stangerja in slovanske zastave, ki so vihrale San Giulianu nasproti tako v Opatiji kakor medpotjo v Lipico — se vidi opravičeno domnevanja, da je bil v tem nek namen, ki ni bil neznan italijanskemu ministru! Saj mu je bil gotovo poprej predložen sprejemni program. Namen je utegnil biti ta. da bodo rojaki ministrovi v kraljestvu opozorjeni, da Istra in tržaško ozemlje nista enotno italijanska, ampak tudi slovanska. Po tem pouku naj bi se zboljšalo razmerje med Avstrijo in Italijo! Iredentistično navdušenje za Dalmacijo mora prenehati, ako vemo, da tam ni skoro nobenega Italijana več. Čim pa v Italiji izvedo, da sta tudi Istra in drugo o-zemlje, kjer prebivajo Italijani, močno obljudena po Slovanih, da imata celo slovanske veČine, zadobi slepa strast v Italiji primerno korekturo. Zdi se, da se je ravno v dosego tega namena izbrala Opatija kot kraj sestanka. In to v sporazumljenju s San Giulianom, ker sicer bi se bil lahko izbral otoke Brionske, kjer bi bili varni pred takimi političnimi spreminjevalnimi pojavi. — Tako »Polaer Tagblatt«. Mi seveda ne vemo, ima-li puljski list kakih posebnih informacij za gori označeno domnevanje, da se je namreč v Opatiji vse godilo v sporazumu z ministrom S. Giu-liano. Priznavamo pa, da tega tolmačenja ni kar absolutno odklanjati. Papežev »motu proprio« o izseljevanju Iz Rima poročajo, da je izšel papežev »motu proprio«, s katerim se ustanavlja v Rimu kolegij, v katerega se pokličejo italijanski duhovniki, določeni specijalno na razpolago izseljencem iz raznih krajev sveta. »Motu proprio« se spominja vsega dosedanjega prizadevanja v prilog moralnim in verskim potrebam izseljencev, to je, prima kardinala državnega tajnika leta 1911., ustanovitve sekcije za izseljevanje pri konzistorijalni kongregaciji in končno odlok, ki se nanaša na duhovnike, ki se posečajo izseljeniški službi, in pripominja, da vse to prizadevanje ne zadostuje še za popolno zasiguranje moralne usode ubogih izseljencev, raztresenih po svetu in ki netnjajo tolikol-fe ne bo več nazaj«. V tej pretresljivi dr;i, igra težko ulogo Kristine gdča. A. \Vintrova, njenega očeta, krasno karakterno figuro, g. M. Skr-binšek, Frica pa g. E. Grom. Druge uloge so v rokah gospe Juranove (Schlager Mici), gospe Bukšekove (gospa Weiring>. gospica Gorjupove in gg. Šesta (Teodor) in Pečka (neki gospod). Večer zaključi veleefektna in drzno pisana groteska »Maska satana«, v kateri slavi g. M. Skrbinšek kot gledališki ravnatelj Maitrenjen prave triumfe. Saj je pa njegova uloga tudi izredno pestrobojna. Biti mora vseobenem, bonvivant, ljubimec, traged in blaznež. Uloga, ki zahteva od igralca izredno mnogo temperamenta, fantazije in inteligence. Nič manj zanimiva ni uloga igralke Julije Michalsohn, ki jo predstavlja z največjim uspehom gospa B. Bukšekova. — Jutri se uprizori velezabavna burka »TRETJI ESKAUKUN«, ki je doživela na Karltheatru na Dunaju 150 zaporednih predstav. V glavni ulogi ritmojstra Vertessvja nastopi g. I. Povhč, ki nadkriljuje v tej ulogi samega sebe. Več o tej sijajni vojaški burki jutri. Cene: lože 8 K in 6 K; parterni sedeži I. do V. vrste K 2.50, V. do VIII. vrste K 2.—, nadaline vrste K 1.60; stojišča v parterju K 1.—: galerija, sedeži K 1.80, stojišča nagaleriji K 0.60 (ne pa, kakor je pomotoma naznačeno na lepakih, K 1.—). Blagajna se otvori ob 7 zvečer. Jcgaslovonski železnicami v Trstu in okolici! Vabim* vas na ki ga priredite podpisani organizaciji v soboto, dne 22. aprila 1.1. ob 8 zvečer v veliki dvorani Nar. doma v Trstu. DNEVNI RED: 1. Kongres „Lige slovanskih železničarskih organizacij v Krakovem. 2. Delova'je „Lige" v pretekli dobi. 3. Raz Na shodu bosta govorila zastopnika „Lige" tovariša KELLER in TAFLEJCH iz Prage. Tovariši železničarji! Agitirajte za čim o-gromnejšo udeležbo na shodu. Vsi, kar vas je v sob službe prostih, prihitite na shod, niti eden naj ne ostane doma. Sobotni shod bodi čim sijajneja manifestacija jugoslovanskega železničarstva v Trstu in okolici I V soboto vsi na shodi Orednja odbora „Društva jugoslovanskih železn. uradnikov" in „Zveze jugoslovanskih železničarjev". zvečer v društvenih prostorih v nI. G. Ga-latti št, 20 I. v svrho sestave nove?« odbora. Ker se bo vršil občni zbor že dne 3. majnika, se prosi, da se že pri tem sestanku udeleži dovoljno število članov, da se bo mogla sestaviti odborova lista za prihodnji odbor. Tržaško podporno In bralno društvo naznanja svojim cenjenim članom, da se vrši redni občni zbor v nedeljo 26. t. m. ob deseti uri predpoldne v društvenih prostorih v ulici Torre bianca št 41. I. nad. s sledečim dnevnim redom: 1) Nagovor predsednika, 2) Poročilo tajnika, 3) Poročilo blagajnika, 4) Izjava pregledovalnega odbora, 5) Volitev vodstva in odbora, 6) Slučajnosti. (Slučajni predlogi morajo biti naznanjeni društvenemu vodstvu vsaj 3 dni pred občnim zborom). — Radi velike važnosti tega našega društva vabimo člane, da se v Čim večjem številu udeleže letošnjega občnega zbora. Slov. akad. fer. društvo „Balkan" v Trstu. Danes odpade sestanek radi gostovanja ljubljanskih igralcev, Brušene vesti. Zadruga pekovskih mojstrov. Vsi slovenski pekovski gospodarji so vabljeni, da se i j » danes volitve v pekovski zadrugi. isaša volilna centrala bo v ul. Sv. Frančiška št. 2 I. nadstropie v „Trgovskem izobraževalnem društvu". Vse tiste, ki niso dobili glasovnic, in tiste, ki žele kakšnega pojasnila, prosimo, naj se obrnejo že na omenjeni kraj. Vse naše bi prosili, da se oglašajo v naši volilni centrali od 2 popoldne naprej. — Volilni odsek pekovskih mojstrov. Šentjakobska podružnica CMD vabi vse svoje odbornike k seji, ki se bo vršila jutri, v četrtek, ob 8 30 zvečer v društvenih prostorih. Podru .ca CMD v Bazovici bo imela svoj redni občni zbor v nedeljo dne 26. t m. ob 8 zvečer v dvorani »Gospodarskega društva" z običajnim dnevnim redom. Člani „Delavskega podpornega druStva" se vabijo na Scbtuiiek u..i 25. L m. ob 7 Narodna delavska organizacija. Deželni odbor NDO vabi odbornike in namestnike na izredno odborovo sejo, ki bo danes, v sredo, ob 8 zvečer. Na dnev nem redu so nujna in zelo važna vprašanja. »Godbeno društvo NDO«. Kakor je že bilo javljeno, ste se godbeni društvi »1. Tržaška slovanska godba« in Godbeni odsek NDO« zopet združili v skupno društvo pod imenom »Godbeno društvo N. D. O.«. To skupno društvo si je izvolilo za upravno leto 1914. sledeči odbor, ki se je na zadnji odborovi seji konstituiral tako: presednik Miloš Švab, podpredsednik Zi-darič Anton, I. tajnik Pregarc Rudolf, II. tajnik Babič Josip, I. blagajnik Kjuder Ivan, II. blagajnik Geržina Kari; odborniki: Ortolijo Fran, Bizjak Leopold, Tence Lovro, Klemše Ivan, Slejkovič Josip, Zega Viktor, Hočevar Alojz in Cotman Franc; pregledovalci računov: Pirjevec Anton, in Vodopivec Ivan; nadzorniki: Kolombin Anton, Ortolijo Fran in Kapelj Dominik; gospodar: Orel Josip; arhivar Zega Viktor. — Novi odbor se obrača do slovenskih staršev, da bi pošiljali svoje sinove od 14 let naprej stare, ki imajo veselje do glasbe, v edino društvo te vrste v Trstu, kjer se lahko z majhnimi stroški naučijo glasbena pihala. Novi člani se sprejemajo vsak torek, četrtek in soboto od 8 do 10 zvečer. Iste dneve se tudi vršijo godbene vaje v društvenih prostorih (na stari policiji) pri Sv. Jakobu nad gostilno »Jadran«. Že iz-vežbani godci dobro došli. Vse izvršujoče člane pa opozarja odbor, da redno in točno zahajajo k godbenim vajam. Ker ima od- hor /p vpp narooii 2a sodelovanje gndhe. prosimo, da nam društva, ki nameravajo najeti našo godbo za svoje prireditve, javijo čim prej svoja naročila, tako da bo odbor mogel držati v evidenci vsa naročila in se po njih ravnati. Bivši odborniki »I. Tržaške slovanske godbe« so vabljeni na jako važno odborovo sejo, ki se vrši d a n e s, v sredo, 22. t. m., ob 8 zvečer v gostilni »Jadran« pri Sv. Jakobu. Letošnji L majnik mora slovensko delavstvo v Trstu proslaviti čim sijajneje. Pričakujemo, da se bo v ogromnem številu odzvalo našemu vabilu. Morda praznovanje 1. majnika za tržaško slovensko delavstvo še nikoli ni imelo takega pomena, kakor letos. Nasprotniki pritiskajo na ubogega slovenskega trpina od vseh strani. Prvi majnik pa je dan, ko je treba odločno povzdigniti glas za pravico. Prepričani smo, da to store slovenski delavci v polni meri. Po tržaških ulicah bomo korakali in naša mirna manifestacija napravi na vse naše nasprotnike — gospodarske in narodne — globok vtisk; to seveda samo v slučaju, da nas bo veliko. Na 1. majnik noben slovenski delavec ne sme ostati doma, kajti kdor se ne pridruži delavski manifestaciji, ta je berglja nasprotnikov, ki spada v vrste naših sovražnikov. Kakor vsako leto, tako se bodo slovenski delavci v Trstu tudi letos zavedali svojih dolžnosti. Kako bomo praznovali 1. majnik. Ob 9 in pol dopoldne bo v veliki dvorani »Narodnega doma« velik manifestaijski shod, ki ga skličeta »Narodna delavska organizacija« in »Zveza jugoslovanskih železničarjev«. Po shodu se razvrstimo v vrste, nakar odkorakamo po mestu z zastavo in godbo na čelu. Svirala bo združena godba »Narodne delavske organizacije« in sicer nad 40 mož. Gledalo se bo na to, da bo vladala pri obhodu po mestu disciplina, da se bo korakalo lepo v vrstah. Ob 2 popoldne bo zbirališče pred »Narodnim domom«. Od tu se odkoraka ob 2 in pol na veselični prostor pri Sv. Jakobu, kjer se vrši na vrtu konsumnega društva »Jadran« velika veselica. Začetek ob 3 popoldne. — Tudi izven Trsta prirede naše podružnice slavnosti, tako v Sv. Križu pri Trstu, Nabrežini itd. Dorovi. — Darovi za Šentjakobsko podružnico CMD: Preplačili so vstopnino k prireditvi 19. t. m. in sicer: Po K 1 VinVn Engelman, Jany Suban, Stupar, IvanČiČ, po 60 vin.: V Cresnik, Grgič, N. N., N. N., Just Mavrič, po 40 vin.: Fran Kenda, N. N., N. N, po 20 vin: Rolih, Škerl, po 10 vin.: N. N. „Snegulčica" nabrala po prireditvi K 19.40. Odbor se vsem darovateljem najprisrčnejše zahvaljuje! — Za podružnico CMD v Rojanu: 13 oseb, ki so pogoltnile 744 oStrig, daruje K 13 05, po g. M. Porenti daruje gosp. Anton Petrič obresti K 6, iz nabiralnika v rojanskem .Konsumnem društvu" K 23 „ Hrvatsko-srbski akademski klub" v u Trstu primio je od gosp. dr. Krsta Krstu-loviča K 10, i dr. Frana Korsana K 5, ukupno 15 K, na čemu se plemenitim darovateljima najljepše zahvaljuje. Ugledali se i drugi, — Gosp. Josip Zigon daruje Ciril-Met. družbi moški podružnici, mesto venca na pogrebu svakinje ge. Alojzije Zigon 20 K. Denar hrani Ins. odd. .Edinosti". Vesti IZ Me, Celokupno slovensko goriško akade-mično dijaštvo priredi manifestacij-sko zborovanje v nedeljo dne 26. t m. ob 10 predpoldne v dvorani „Trgovskega doma". Dnevni red: 1) Poslednji do go d ki in n a še vseučiliško vprašanje, 2) Naše narodne zahteve. Vabimo vso goriško slovensko javnost, da se udeleži v polnem Številu tega velevažnega manifestacljskega zborovanja. — Odbor celokupnega goriškega slovenskega akademičncga dijaštva. Slovensko gledališče v Gorici. Dekla-macijski večer. V ponedeljek so uprizorili g. Skrbinšek, Sest in gdč. Gjorgjevičeva in VVintrova deklamacijski večer, ki je bil nad vse slabo obiskan. Kljub temu, da so bili dijaki in profesorji opozorjeni, da je večer v prvi vrsti namenjen srednješolski mladini, ni bilo pri večeru skoraj nobenega profesorja in nobenega dijaka, raz-ven par častnih izjem. Pa tudi drugi sloji so z neverjetno solidarnostjo izostali, kot da bi se vsi bali morebitnega dolgočasja. Kakor je pa pokazal večer je bil njihov strah čisto neutemeljen, ker večer je bil lep in zanimiv. Slišali smo krasna dela naših pesnikov, dobro interpretirana in živahno predavana. G. Skrbinšek in Šest sta se izkazala kot prava mojstra v deklamaciji. Tudi obe gospodični zaslužita vso pohvalo, posebno gdč. Gjorgjevičeva za krasno hrvaščino. Avtomobil je podrl včeraj okoli pol dvanajstih dopoldne v Gosposki ulici dimnikarja Josipa Stegarja jz čepovana. šoferja ne zadene nobena krivda, ker je dal pravočasno znamenje in se tudi sam ognil Stegarja, toda ker je prišel nasproti tudi neki stražnik na kolesu, ki ga je isto-tako opozoril na avtomobil, je postal Ste-gar zmešan in je skočil ravno pod avtomobil, ki ga je podrl na tla. Stegarja so takoj prepeljali v bližnjo lekarno, kjer mu je dal lastnik avtomobila dr. Thoma prvo pomoč. Nato ga je peljal v bolnišnico, da se pomiri. Poškodbe so čisto neznatne. Smrt V ponedeljek zvečer je umrla v Gorici gospa Karolina Saunig, roj. Lasič. Pogreb bo v sredo ob 5.30 popoldne iz hiše žalosti ulica Teatro 3. Narodni rodbini naše iskreno sožalje. Poslano*) Izjava. Podpisani izjavljam, da nisem od danes naprej nikak plačnik dolgov svoje soproge Marije roj. Kranjc in da ne prevzamem zanjo nobenih katerisikoli obveznosti. Št. Ferjan, 20. aprila 1914. Josip Klanjšček pok. Josipa _ v Števerjanu pri Gorici St. 113 ♦) Za članke pod tem naslovom odgo vaija uredništvo le toliko, kolikor mn veleva zakon. Utisku hranilnica In posojilnico v Trstu 2 v Trstu, Via lorre bianca 21 (v lastni hiši) re|i »travma ladruga i m-•|*** lav. Sprejema hranilne vloge in obrestuje po 4%%» vloge na dvatnesečno odpoved po vloge na šestmesečno odpoved po 5'/«, daje posofUa proti poroštvu na zad< Ifnico (menjice so izključene), aH p« na vknjižbo, oboja proti odplačevanju v poljubno določljivih obrokih na daljšo dobo. Urmdvje me *m1 dem* nik t d g. do it. dopoldne in od 3. do 3. popoldne. J) U rjava Jrsf Piazza Ponterosso 2 Specijaliteta: ANGLEŠKI KOSTUMI IN PLAŠČI po meri. — Elegantno delo. — Cene zmerne. — Najfinejše reference tu- In v Inozemstvu. — VELIKA IZBERA SUKNA IN NOVOSTI ZA DAME IN GOSPODE Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem m znancem, da je 20. t m. po dolgi in mučni bolezni v najlepši dobi svojega življenja, mirno v Gospoda zaspala naša ljubljena soproga, mati in sestra gospa Alojzija Zigon Pogreb blage pokojnice bo danes, 22. L m. ob 4 popoldne iz hiše žalosti ulica Lorenzo Giberti štv. 6. TRST, dne 22. aprila 1914. Prane Zigon, soprog. Rlhard Zigon, Marija por. Blanchl sin sestra. Brez vsacega posebnega obvestila. Alojz Uhlfelder Trst, V. G. Vasari 19, Trst Zaloga bukovih in hrastovih o-vvetiti največjo pažqjo, bodisi pri otrocih kakor tudi odraslih, dokler ue pride čas, ko so vse nade ozdravljenja pokopane. Dobra in priležna hrana, kakor tudi „Emulzijo Scott*' iz retrnega ribjega olja, katera je lahko prebavna, bo dala bolniku nore moči ter mu pospešila slast. — »Emulzija Scott" ie ravno tako uspefina poleti kakor pozimi Biti p* mora sama „Emulzija Scott" in nikaka po naredba. Cena originalni steklenici, ki se dobiva v vsth lekarnah Kron 2*60. Ako se polije GO vinarjev v znamkah tvrdki „Scott & B wne G. m. b- H III., Dr-uaj ter se ob tej priliki ■klicoje na ta ogla« polijemo potom ene lekarne, fn sicer samo en krut atetfcn'co pmoUie .Sentt" n pouknftnjo .'5> j figove Mu AD01F T5CMCppCU •mm kunumim fllijalKa vtrsio. 'i/i/imaf T&rvnir v ftreda/t Proda se Vila v lepem kraju Gorenjske, 5 sob, 2 kuhinji in 2 verandi z kompletno opravo, sobe se v sezoni drago oddajajo; tik vile prostorna in svetla mizarska delavnica z 2 sobama in skladiščem ; pred vilo lep vrt. Z mizarsko obrtjo je združen pogrebni zavod z kompletno opravo. Mizarstvo vedno v polnem obratu; sedaj je dela za celo leto. Proda se vse pod ugodnimi pogoji; za enkrat potrebnih le 600 kron. Vprašanja na poštni urad v Žirovnici (Gorenjsko) pod »Vila". 00 Dr. PECNIK Dr. PETSCHNIGG TRST, VIA 1 CATER1NA $TEU. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 in Specijalist za kožne in vodne (spolne) bolezni: 11 —1 in 7— Spodaj podpisani lavskega konsumnega druStva pri Sv. Jakobu iu ob priliki se tudi priporočam vsim mojim bivšim tovarišem NDO. in sploh vsemu občin-tvu na svideqie dne 28. aprila Vaš Vam dobro poznani Josip Dodič, poslovodja pri G. k. d. v Bazovici. p^o^: Dr. Korsaoo Specijalist za stfllitttne la kožne bolezni Ima svoj ambulatorlj v Trstu, v al. San Lazzaro it 17,1. (Pslsszo Dimna) Zs cerkvijo Sv. Antona novega Sprejema od 12. do L in od 6 do 7 pop. Ženske od 0 do 6 popoldne ie pristni rastlinski najboljši in najzdra-vejii liker na svetu Jamstvo 50*000 Kron. On krepča tek in prebavo, brani želo-lodec in £reva proti strupom pokvarjenih jedil in proti nalezljivim boleznim. I ne omami, daje noč in veselje do dela. :: FLORIAN:: je v vsakem domu potrebna pomoč. V vašo lastno korist uživajte edino Ie pristni rastlinski In najzdravejši liker FLORIAN in zahtevajte ga povsod !!! Edini dobavnik in založnik za Primorsko in Dalmacijo Vekoslav Mar TRST ulica DonlzzaHI it. 3. TV-l? PAKttA ff* čistilnica no suho ALBin mm tavanica nlioa Farneto štev. 9, Trst. Ženske, moške in otroške obleke, toalete, uniforme, prerleka pohištva, preproge, kožu ho. vina, perje, rokavice itd. itd. ie barvajo in čistijo na inh način najnatanfinejie in naj-■krbneje po nainižiifa cenah v centrali nI. Farneto Itev. 9 in tržaških podružnicah u!io# drVV Tnfri* 5t 1? '' flVir* 49 t«-» " « -23.54, sovoreign 23 97 - 24.04. nemški papir "735-117.7" italijanski papir 95-95.40, avstr zlata renta 101. 5 102.05» avstrijsna kronska renta 82 20 - 82.60. ogr-ka zla'a renta 97.60 • 98 —, ogrska kronska renta 8i.50 31.90, turške srečke 222 - 225 — ; diskont za menice do 3 mesrcev 3\ - 47//«» nad 3 mesece 41/4 - 4*/»•'.. Blagovna borza. Budimpešta, 21 apr. Pšenica za april I2.-2 maj 12.66, oktober 11.63: r ž za april 10.54, oktober 8.97 ; oves 2a april 8.21. oktober 7 92; koruza za maj 6.77, juli 6 9) Ponudbe pšenice srednje, povpraševanje ravno tako. — Tendenca trdna. Prodaje 12 000 q, 5 do 10 vin. višje, trdno. Trst, 21. aprila. Kava. Santos good average z* 55.--.55.25, za juli .56. - 51.50. september 56.50 - 57 —, december 57 50 - 57.75, marec 57.75 -58.25. Tendenca slaba — Good Rio za maj —-—. —, juli -.----.—. september —.--—.—, december —.--—.—, marec —.----—. Sladkor. Centrifug, takoj 27 —-28V4 april avgust 2714 - 28* „ Dovem.-marec - 28. /4 - 29—, melis takoj 285/. - 2SV.. april-avgust 29V. —.—, nov.-mar. 29 50 - 29.75. concasse takoj 28*/,-29.7,, kocke 29'/g—30'/4, kristal takoj 27 /, - 27L/„ april. -avgust —.—, okt.-dec. —.— Mirno. Cene kave v Trstu za 50 kg transito ; santos prima 73—75. supetior 68—70, good 64 68, re"-ularv 59—63. ordinarv 55—59, oprana 81 f4 t r f0 superior ti6 72. good 58-62, regulary 56—58 ordinary 53-56 opran* SO S9; domingo original izbrana 78—90, iamaika 72 S<>, laguajra (trilludos) op ar.a 1'O -liO, murakaibo 70—79, s;«l-vador in nikaragua 8»- 8». oprana 93 108. t mala 9S-102. kostarika 106 120. port >rik 114, malabar plaat. 103-114. java l«i3-13l>. ja robusta 68—74, java zap. ind. Iu5 125. sumat gua-101 -av.i _____java zap. mu. xucj sumatra, timor 92—104, liberia 112-124. moka 110—118.— Prodalo se je v prett klem tednu 200* > vreč santos od 60-75 K; 1500 vreč rio od 54 do 70 K. — Prispelo: iz LonSona in Hulla 27 7, liom-baya 2019. Genova 1728, New Vorka 1486, iz dri> gih pristanišč 272 335. od drugod 85 vrec. -poti za Trst iz Brazilije 15250 vreč s :i5.50 vreč rio. Na santos, UčenKe-ulnsnteljlce sprejme takoj Tiskrnaa Edinost. HALI OdLAš S" □□ računajo po 4 s to t. bc.«eilo. Ni ustno tipkane besede se računajo enkrat več. — Najmanja : jristojbina znaSa 40 stotink. : □□□ era Mlolffl narava<> pasterizirano in s.adko smetano lilKllU poiuja mlekarna „Nova York" ulica 1'onato Bramante. 343 nPflVtfftlN komptoiristinja, vešča slovenskega, rlUIVillliU nemškega in italijanskega jezika sprejme se takoj. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti. 361 UMMIAVM se °dda meblirana sobica. — Ulica najem Coramerciale 401, Vouk. 362 f HnInM CaHh gospodska, jako solidna, in novo jpuiriu SĐUU kuhinjsko pohištvo se proda v ulici Montecucco št. 11, pritličje. 363 Odda se takoj soba, ulica Commerciale št. 271 (Škorklja) pri dvorcu Gvidan. 3<>4 ninriinn CrQt nov» *eP zvoneč glas in glasovir rllinillU znamk* Schnabel, primeren za vsako društvo, se proda. Ulica Tiziano Vecellio 9 3>t5 Odda IV nad. desno se takoj soba i dvema postelj ama pri slovenski družii>i. UL barrier« vecchia št 22 360 V trgovini pohištva v ulici San Giovanni štev. 5 se nadaljuje prodaja spalnih in jedilnih sob po Jako zmernih cenah ter • popolnoma zadovoljivo In najboljšo postrežbo. olj A r^eiiiiiisko je vrsta najfinejšega olja, kateremu dajo konsumenti prednost radi njegovega izbornega okusa, ki prekaša vsako drugo. Prodata se po K 1.12 liter samo v zalogi olja in jesiha Fran Costantin - Trst, S- Lazzaro št. 15 nasproti cerkve Sv. Antona Novega. Velika zaloga in obsežna izbera poljedeljskih strojev in orodja vseh vrst in sestav TRST ul. Gios. Carducci 26 TRST Železni predmeti za vrata okna kakor tudi za pohištvo. Zdezm predmeti za vrata okna kakor tudi za pohištvo. Kuhinjske potrebščine v veliki Trst. ulica <3 Carducci 26 jzbeN. Trst, ulica « (hr«t ofsvsfcstu Zrorw> e»B» i j -ho a 8 ai k a m (T" dr)|