jQ&e... /Imeri^ka Domovi m ESkTii gr? —^ J— in 11 « AMERICAN IN,SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND, CHIO, MONDAY MORNING, DECEMBER 5, 1960 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER 3E STEV. LIX — VOL. LIX De GauHe pripravlja plebiscit v Alžiriji Predsednik Francoske republike De Gaulle bo skusal javnost najpreje pridobiti za svoj načrt, potem ga bo šele začel izvajati. PARIZ, Fr. — Kot smo poročali, hoče De Gaulle izvesti —najbrže 8. januarja 1961— v Franciji in Alžiriji plebiscit, Id naj odloči o usodi Alžirije. General je že napravil načrt, kako bo javnost pripravil nanj. Njegova vlada je sklenila, da bo 'da 7. decembra pred francoski parlament in tam zagovarjala idejo plebiscita; De-Gaulle bo odletel v Alžirijo in po potrebi ostal tam kar ves teden. Razlagal bo francoskim priseljencem in domačinom, kako si zamišlja plebiscit in njegove posledice. Ko se bo vrnil domov, bo govoril po radiju in na televiziji francoskemu narodu o Alžiriji. 1 o bo predvidoma okoli 16. decembra. Francoska politična javnost upa, da ji bo De Gaulle vsaj takrat jasno povedal, kako si predstavlja svojo politiko sporazuma z alžirskim narodom. Dosedaj ni namreč tega javno se nikoli in nikjer povedal. Novi grobovi Debuta v Z.N. Generalova politika bo odmevala tudi v Združenih narodih. Tam je namreč napovedana debata o Alžiriji že za ta teden. Azijski in afriški narodi zahtevajo, naj se debata vrši do konca, prijatelji Francije pa želijo, da bi se debata preložila na prihodnje leto. Trdijo, da je treba počakati, kaj bo o Alžiriji povedala nova Kennedyeva administracija; sedaj bi lahko govorila samo Eisenhowerjeva ki seveda ne more vedeti, kaj bo rekel k temu Kennedy. V resnici je ta razlog bolj pofdoben izgoVoru: prij'atelji Francije bi radi dali De Gaul-lu priliko, da uredi odnose do Alžirije še pred koncem debate v Z. N. Debati v ZN bi namreč sedaj sledila moralna obsodba francoskega “koloni-jalizma,’ zato bi poskrbela koalicija azijsko-afriških narodov in komunističnih držav. ---------------o----- £ ovjetska vesoljska ladja zgorela LONDON, Vel. Brit. — V četrtek so Sovjeti poslali na pot °koli zemlje štiri in pol tone te žko vesoljsko ladjo z dvema psi-oama in drugimi živimi bitji. Kila naj bi predhodnik človekovega poleta v vesolje. Prve ure se je Moskva 'Špehom zelo postavljala, končno pa je v petek priznala, da je vesoljska ladja na povratku Oa zemljo v zraku zgorela s svojima pasjima potnicama vred. Frances Adler V četrtek, zvečer je v St. Alexis bolnišnici umrla 53 let stara Frances Adler s 3583 E. 82 St. Umrla je na posledicah težkih opeklin, ki jih je dobila pred dvemi tedni pri požaru in eksploziji. Pokojnica je bila doma v Newburghu. Bila je članica Društva sv. Ane št. 150 KSKJ in Društva Mir št. 10 SDZ. Zapustila je moža Jožefa, hčer Frances Babich, sestri Mary Grden in Sophio Pribanic ter druge sorodnike. Pogreb je danes zj. ob 8.30 iz L. Ferfolia pogreb, zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo. Peter Bajac Včeraj zjutraj je umrl na svojem' domu na 947 Alhambra Rd. 82 let stari Peter Bajac. Družina je preje živela na E. 69 St. Pokojni je bil bolan od preteklega junija. Doma je bil v Jankovem selišču v fari sv. Mihaela, v Ameriko je prišel 1. 1900. Zaposlen je bil nad 30 let pri American Steel & Wire Corp. Zapustil je ženo Katarino, roj. Barsic, otroke Nikolasa, Antoinette Keefer, Marka, Ano Pla-nišek in Katarino Regovic, 8 vnukov in 8 pravnukov. Sest o-trok je že umrlo. Pokojni je bil član Sv. Josipa br. 99 HBZ. Pogreb bo v sredo ob 8:15 iz Grdi-novega pogreb, zavoda na E. 62 St. v cerkev sv. Pavla na E. 40 St., nato na Kalvarijo. Frank Debelak in Catherine Somich V četrtek zvečer okoli devete se je pripetila nesreča na E. 72 in Lake Shore Drive, ki je za-utevala življenje 45 let starega Franka Debelak ml. z 1923 Tay-.or Rd., East Cleveland, O., in svakinje Catherine Somich. Pogojni zapušča soprogo Anno, .oj. Somich, hčere Beverly, Sharon in Gail, sestre Frances Se-gulin, Mary Janezic in Josephine Rojc ter druge sorodnike. Jče Frank je umrl leta 1952, mati Frances, roj. Mraz, leta 1951, brat Joseph je bil ubit v drugi svetovni vojni 1. 1944. Rojen je bil v Leadville, Colo. Zaposlen je bil pri Sealtest Milk Co. Pogreb je danes zjutraj ob 3:15 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb. zavoda na 6502 St. Clair Ave. v cerkev Kristusa Kralja jb 9:15, nato na Kalvarijo. štva pri Mariji Vnebovzeti. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:15 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zaveda na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na Kalvarijo. Lovrenc Zalaznik V St. Alexis bolnišnici je umrl Lovrenc Zalaznik z 1207 E. 175 St. Pogreb ima v oskrbi M. Svetek pogreb, zavod. Sandra Wolf V Womans bolnišnici je preminula novorojena hčerka Franka Wolf in njegove žene Marije, roj. Persen, z 21051 Nicholas Ave. Sandra Wolf. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda danes popoldne na Knowland pokopališče. Katoliška cerkev na Kubi zavrača (astra Katoliški škofje na Kubi so ped vodstvom havanskega nadškofa kardinala Arteaga sestavili odgovor na Castrove napade in ga temu poslali v odprtem pismu. HAVANA, Kuba. — Katoliška cerkev na Kubi je koncem tedna v odprtem pismu predsedniku vlade Fidelu Castru odločno zavrnila vse očitke proti njej LUMUMBA ČAKA SODBE Mobutujevo vojaštvo je ujelo bivšega predsednika kongoške vlade in ga zvezanega pripeljalo v prestolnico, kjer so ga vrgli v ječo. Napovedano je, da bo postavljen pred sodišče. — Združeni narodi pozvedujejo o okoliščinah prijetja Lu-mumbe in o načrtih z njim. LEOPOLDVILLE, Kongo. — Polk. Mobutuju zveste čete so prijele bivšega predsednika vlade Lumumbo v pokrajini Kasal, ko je bil na poti v Stanleyville, kjer se zbirajo njegovi pristaši. Stanleyville in okolica sta dejansko v njihovi oblasti. Dali so prijeti celo vrsto nasprotnikov. Iz Port Francqui so Lumumbo z letalom prepeljali v prestolnico Leo-.... . J poldville, ga zvezanega s tovariši naložili na tovorni avto in m pou an a a se s svojega n - zaprij najprej v glavnem stanu Mobutuja v zahodnem čelnega stahsea pt-ou komuni-prestolnice Binza. Kasneje so ga prepeljali v zmu ne more umakniti. (vojaško taborišče Thysville, 86 milj od tod, ki je trdno v ro- V odprtem pismu pou arjajo Mobutuja_ Polk. Mobutu je izjavil, da bo Lumumba po-škofje, da Castro prav gotovo m- sj.av]jen ,precj sodišče, ker je ščuval vojaštvo k javnemu upoma nobenega dokaza za to, da j ru jn ziora|-)]ja] svojo oblast v osebno korist, bi prejemali katoliški duhovni- ‘ Iz Clevelanda in okolice Hruščev in tovariši se približujejo Beogradu Hruščev in vodniki evropskih satelitskih držav kažejo zopet nenavadno prijaznost do jugoslovanskih komunističnih vodnikov. V ozadju nuj bi bil spor Moskve s Peipingom. BEOGRAD, FLRJ. — To ni prvikrat in verjetno tudi ne zadnjikrat, toda zabeležiti je treba. V Beogradu so zelo veseli, da jim Moskva zopet kaže prijazno lice. Ko so na Dunaja slavili jugoslovanskega mkii&fca aa zunanje zadeve Kočo Popoviča, so bili na vseh proslavah tudi zastopniki Moskve. Celo sam Molotov se je pokazal na njih. Do jugoslovanske delegacije so bili ruski tovariši zelo prijazni. Ko se Jugoslovani praznovali v Budapešti “Dan republike” 29. novembra, so jim pomagali delati slavnostno razpoloženje tudi vsi člani raznih ruskih delegacij in ruskega poslaništva. Madžarsko časopisje je pa toplo pozdravilo ta praznik. Kar so delali ruski tovariši, so delali seveda tudi sateliti. Bratovščina med evropskimi komunisti brez razlike je bila torej popolna. Naperjena je bila seveda proti kitajskim tovarišem in njihovim sopotnikom. V Beogradu so je bili pa vkljub temu veseli. ! Ob prevozu Lumumbe z leta- duhovniki ponovno branili delavstvo pred izkoriščanjem. Škofje opozarjajo znova na zlorabljanje šol v propagandi komunizma in na sovražno nastopanje oblasti proti katoliški Cerkvi. Pri tem poudarjajOj da je “Cerkev vedno dajala prednost duhovnim vrednotam nad materialnim in da je zato tudi sedaj pripravljena preje vse žrtvovati kot se odreči svojim načelom.” i upira izvolitvi Kennedya dr-iave jo v pismu, m znan niti en takjVlekli so ga za ]ase in ga suvali | SiraftOll $6 S8 ZRtGraj primer, med tem ko vedo, da soj s pUškinkmi kopiti. V mestu so se širile govorice, da so skušale ganske čete, ki sol CHICAGO, 111. — Republi-v raznih krajih pokrajine Kasai, kan.sk> guverner države Illin-preprečiti zajetje Lumumbe. V ois je propadel pri volitvah, prestolnici sami ni bilo od stra- Kandidiral je ponovno za gu-ni čet Združenih narodov nobe- vernerja. Svojega poraza ne nega vmešavanja. Položaj je | more osporavati, toda ne more vendar precej napet. Jugoslovanski zunanji minister Popovič v Rimu BEOGRAD, FLRJ. — Jugoslovanski zunanji minister Koča Popovič je prišel z Dunaja v Beograd samo spat, kajti takoj je šel naprej v Rim na uradni obisk. Tudi tam so ga sprejeli, kot se spodobi. Popovič bi rad dosegel v Rimu Celo vrsto ciljev. Nekaj jih bo, nekaj pa ne. Rad bi dosegel, da bi Tita povabili v Rim, zato naj bi prišel laški predsednik Gronchi v Beograd. Hammarskjoeld povprašuje Glavni tajnik Združenih na-| rodov Dag Hammarskjoeld je| v Kongo dve pismi, v enem povprašuje o podrobnostih zajetja in aretacije Lumumbe, v drugem pa poziva Kasavubuja, naj po-1 1 Letna seja— Podružnica št. 41 SČZ ima jutri ob 7.30 v navadnih prestolih glavno letno sejo. Po seji božičnica in izmenjava daril! Podružnica št. 32 SzZ ima jutri ob sedmih zv. glavno letno sejo v navadnih prostorih.. Po seji bo božičnica, praznovanje rojstnih dni in izmenjava daril. Društvo sv. Ane št. 4 SDZ ima v sredo ob sedmih zv. važno letno sejo v navadnih prostorih. Odlični TV— V Norwood Appliance & Furniture na 6202 St. Clair Ave. i-majo veliko izbiro odličnih TV spiejemnikov ZENITH. Več v oglasu. Seja— Klub društev AJC na Recher Ave. ima nocoj ob osmih sejo. Podr. št. 14 S2Z ima jutri zv. ob sedmih redno mesečno sejo v AJC na Recher Ave. Na dnevnem redu je volitev odbora za 1. 1961. Po seji božičnica in izmenjava daril. Iz bolnišnice— Mrs. Jennie Dedek, 9506 Elizabeth Ave., se je vrnila iz St. Alexis bolnišnice na svoj dom, ga tudi preboleti. Zato se je spravil nad Kennedya. V njegovi državi je bilo, vsaj tako trdijo republikanci, precej ne-[kjer je še vedno pod zdravniško , , . .rednosti pri volitvah za pred- oskrbo. Zahvaljuje se vsem so- poslal predsedniku Kasavubuju ... „ v . „ , . . [sednika. Guverner označuje I rodnikom in prijateljem za obi- te nerednosti kar naravnost I ske v bolnišnici in na domu, za kot goljufije in izvaja iz te-1 cvetlice, druga darila in pozdra- ga zaključek, da državna v o- ve. Posebna zahvala sosestram , , . , , . livna komisija ne smo dati vo- Podružnice št. 47 S2Z! skrbi za pošteno in stvarno sod- .. . T. , , . . . , i • livnih certitikatov Kennedve- Hoicmci no obravnavo, ce Lumumbo mi-1 z u- — V ZDA je okoli 1,200 ženskih policijskih častnikov. CL.OUSSY Vremenski prerok pravi: Pokojna Catherina je bila stara 35 ;let, stanovala je pri sestri oa 1923 Taylor Rd. Zapustila je orate Johna, Michaela, Josepha, Petra, Stevena, Andrewa, sestri Mary YoeUker in Ann Debelak ^er druge sorodnike. Oče Paul je umrl leta 1956, mati Ann pa 1932. Pokojnica je vodila Kay’s Delicatessen na E. 38 in Payne Ave. Pogreb je danes zjutraj iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 6502 St. Clair Ave. v grško-kat. cerkev sv. Štefana na Lloyd Rd., Euclid, O., ob 10:30, nato na Kalvarijo. Mary Vidmar Po daljšem bolehanju je preminula v St. Lukes bolnici Mary Vidmar, roj. Kovač, stara 64 let, stanujoča na 977 Nela View Rd., Cleveland Hgts., O. Bila je vdova, soprog Anton je umrl leta 1956. Tukaj zapušča hčer Mary Hermann, sina Donalda, 4 vnuke ter druge sorodnike. slijo v resnici soditi. Kasavubu ni dal nobenega odgovora. Njegov tajnik je izjavil, da je odsoten. Šel je menda na grob polk.. Kokole, ki je padel v boju pred poslaništvom Gane. Sovjetski zastopnik v ZN Ki-siljev je tekom razprave v glavni skupščini zahteval izpustitev vim volivnim možem, dokler se Pretekli petek s je Antonu rezultat goljufij ne popravi. Grdini Jr. in njegovi ženi Betty, Volivni možje iz države Illin- roj. Bijek, rodil v Mt. Sinai bol-ois bi se tako ne mogli udeleži- j nišnici sin. Oče je predsednik ti volitev predsednika na dan j družbe A. Grdina & Sons Fune-19. decembra, kar bi zmanjša-J ral Directors in Furniture Deal-lo število Kennedeyevih voliv--eis. S tem je postal Anton Bi- To bo dosegel, dasiravno so Lumumbe. Predsednik skupščine Irec Boland ga je zavrnil češ, da se naj drži dnevnega reda razprave.. Položaj nejasen V Laosu zmedi ni kon 6117 St. Glair Ave. — HEnderBon 1-0628 — Cleveland S, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Dobovoc NAROČNINA: Za Zedinjene države: 112.00 na leto; $7.00 za pol leta: £4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izvem Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3 00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 month* Friday edition $3.00 for one year ples na borzah, ki se je zaustavil začetkom letošnjega leta. Ali se bo obnovil, kdo ve? Na naše gospodarstvo močno vpliva tudi naše oboroževanje. Vsaka konjunktura je od njega odvisna. Ni pa to nobena zasluga ene a!i druge stranke. Obe morata skrbeti za potrebno orožje in bosta morali še naprej. Ta bežen pregled pove, da obe naši strani nimata takega vpliva na gospodarski razvoj, kot nam to slika politika, dasiravno se v gospodarskih programih le malo razlikujeta. Zato ni nič slabega, ako se v praksi omejujeta bolj na soci-jalno politiko, pri tem pa zelo veliko govorita o gospodarski. imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimniimmmiimiimimmiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiii PennsyIvanski prepihi (Poroča Majk) iiiiiiiiiiiiimimmiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiii Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83 No. 233 Mon., Dec. 5, 1960 Republikanci, demokratje in gospodarstvo Ali stranke res toliko pomenijo za gospodarstvo, kot nam to slika politika? To vprašanje se nam je večkrat vsililo v glavo, ko smo mislili na letošnjo volivno kampanjo. Naša politična zgodovina tega stoletja nam tega ne potrjuje. Le poglejmo! Med 1. 1900 in 1960 smo imeli 15 predsedniških volitev. Osemkrat so zmagali republikanci, sedemkrat demokratje. Niso se pa vrstili drug za drugim. Začetkom tega stoletja so gospodarni v Beli hiši republikanci. Ostali so na vladi do 1. 1912, ko jih je premagal W. Wilson. V to republikansko dobo spada špansko-ameriška vojna. Njena značilnost je obstojala v tem, da na potek ameriškega gospodarstva sploh ni vplivala. Amerika je takrat živela sama zase in se odtegovala zvezam vsake vrste z ostalim svetom, kolikor se je le mogla. Bila so to leta zmernega blagostanja in stalnega dviganja gospodarskih sil, ki sta ga pretrgali samo dve kratki gospodarski krizi; nista pustili posebnih sledov za seboj. Med 1. 1912 in 1920 so bili v Beli hiši demokratje. Fo je bila Wilsonova doba, doba prve svetovne vojne. Vojna je dala povod za silen gospodarski razmah, zvezan s pravim ameriškim optimizmom, da namreč naše gospodarske zmogljivosti ne poznajo nobene meje. 1 o se je maščevalo v republikanski dobi med .1920 in 1932. Gospodarska konjunktura se je počasi prelevila v divjo spekulacijo, ki zanjo ni bilo dosti kapitala v deželi. Konec te dobe je zvezan z začetkom velike svetovne krize. Na krmilo so prišli demokratje pod Rooseveltom in skušali spra viti gospodarstvo v red z reformami, ki o njih republikanci niso hoteli niti slišati. Sporno je, ali so bile vse reforme dobre, toda drži, da jih je naš narod odobraval; volil je Roosevelta štirikrat po vrsti, po njegovi smrti pa Trumana. Truman je prevzel težko gospodarsko dediščino: vojno gospodarstvo iz druge svetovne vojne je bilo treba prevesti na mirnodobsko. To se da narediti z uspehom le takrat, ako se prehod vrši postopoma. Javno mnenje je pod vplivom republikancev zahtevalo hiter prehod, kar je izzvalo prvo po vojno konjunkturo obenem pa tudi inflacijo. L. 1952 so zopet prevzeli republikanci federalno administracijo, gospodarili bodo do konca letošnjega leta. Pod njihovim režimom, smo imeli stalno menjanje konjunktur in kriz, vsaka izmed njih je trajala po 1-2 leti. Trenutno smo, kot pravijo \ gospodarskem zastoju. Podedovali ga bodo demokratje so pa na to že navajeni, saj so ga podedovali tudi 1. 1932. Ta kratek pregled nam dovoljuje sledeče zaključke; Nobena stranka nima patenta na vpliv na razvoj gospodarstva. Gospodarstvo se razvija po svojih potih, na svo je načine. Proizvodnja praviloma raste stalno, dokler je ne zaustavi kriza, ne ozira se na režim, ki vlada v Beli hiši. Res pa je, da se je skušala demokratska stranka uspešnejše bo riti proti gospodarskim krizam kot republikanska. Ona j< ustvarila socijalno zakonodajo proti odporu republikancev. Tako revni sloji ne čutijo brezposelnosti, in starosti tako hudo, kot je to bilo v navadi pred 1. 1932. Kar se tiče zaposlitve, sta obe stranki hoteli najti zadost no število delavnih mest'. Ni se jim to zmeraj posrečilo Kadar se jima je, jima je pri tem bolj pomagala obnovljena konjunktura kot zakoni, ki sta jih sklenili za pobijanje brezposelnosti. Narodni dohodek kakor tudi prejemki delavstva so stalno rastli pod obema strankama, toda na drugi strani je tudi sta'no pešala kupna moč dolarja. Pri vsem tem so bili delavci in uradniki koncem koncev vendarle na boljšem Vsem skupaj se danes godi boljše kot začetkom tega stoletja, akoravno je vrednost dolarja zmanjšana na četrtino. Izbira blaga je namreč v tem stoletju strašno narastla in to precejšnji meri odtehta razvrednotenje naše narodne valu te. Pri tem imata svoje zasluge obe stranki, meriti te za sluge je skoraj nemogoče, ni za to pravega merila. Cene so na primer narastle v ’etih 1947-1952 za celih 24', , to je bila posledica druge svetovne vojne in hitrega prehoda iz voj-ne ra na mirodobsko gospodarstvo pod Trumanom. Pod Fisenhowerjevim režimom so cene zopet narastle še za 11', , deloma zaradi korejske vojne. Težko je valiti krivdo za take dvige cen na Trumana ali Eisenhowerja. Pri zaposlenosti so imeli demokratje na splošno več sreče kot republikanci. Wilson in Roosevelt sta podedovala brezposelnost, posrečFo se jima ie, da sta ustvarila toliko starih delovnih mest, da sta kolikor toliko dobro prebrodila dobe brezposelnosti. Zanimivo je, da so borze delale večje dobičke pod republikanci koJ pod demokrati, zato pa večkrat tudi večje izgube. Pod republikanskim režimom je prišlo do borznega poloma v 1. 1929, ki je na mah uničil vse konjunkturne dobičke cele borzijanske generacije. Borze si od takratnega udarca niso mogle opomoči celo demokratsko dobo od 1. 1932 do 1952. šele pod Eisenhowerjem se je začel zopet Pittsburgh, Penna. — Par tednov je že, kar smo volili, a še vedno govorimo o volitvah in prerokujemo, kako bo to in kako ono ipod vodstvom novoizvoljenega predsednika. Ko včasih tem kaj modrujem pred mojo Kato, ki deli z menoj že vse tja od prvih let tega stoletja gren-kosti in sladkosti tega življenja, mi ona po svoji modrosti napove kako bo. Takole meni ona: Kako bo? Ne beli si glave, da ti bo kdo kaj zastonj dal. Tega ti ne ni nihče nudil, ko je Theodore Roosevelt nastopil, ne potemi pod Taftom in vse skozi do sedanjega veselo razpoloženega Ika. Zaslužiti je bilo treba vse in trdo delati za vsak cent, saj veš. Noben predsednik ni bil za vse, da bi vsem in vsakemu ugajal in ustregel. Tega še Bog ne more, zato ker je pravičen in pošten. Ljudje smo pa taki, da nismo nikdar zadovoljni, pa naj nas kdo še s tako “zlato” žlico pita. Eni so taki, ki hočejo vsega preveč in vse k sebi pograbijo, drugi zopet taki, ki ne znajo držati dolarjev ne centov, ne za rep ne za ušesa in jim iste sape in vetrovi vse sproti od neso iz rok in ‘aržetov”. Nekaj ;je takih, ki so v zlati sredini/ nekaj zopet takih, ki jih imajo vklenjene razne usode, kot bolezni in nezgode in drugo. Za zadnje je treba skrbeti in jim pomagati in še sto in sto drugih problemov je, ki diktirajo naši družbi vse vrste smernice. Prav narediti in delati tako, da bi bilo za vse prav in vsem tem u-streženo ni bilo doslej nikdar mogoče in tudi nikdar ne bo. Jaz mislim!, da bo že kako. Kot katoliška žena sem pa ponosna, da smo enkrat vendar dobili ipredsednika, ki je katoličan. Jaz imam upanje, da bo dobro delal, vsem pa seveda ustregel ne bo in to noben nikdar mogel ne bo. Meni se je dopadel, ko je v svojih govorih nas stare v misli jemal in povdarjal, da je dolžnost dežele, da poveča skrbstvo za stare bolehne. In tudi na brezposelne ni pozabil. Iz republikanskih ust takega povdarja-nja nismo slišali, vsaj toliko ne, kakor iz ust mladega Kennedya. Zato menim, da nekaj bo tudi za nas napravil, vsaj kar mu bo mogoče v danih razmerah. Boš videl Majk, Kennedy ne bo slab predsednik.” Tako meni moja Kata. Da bi le prav imela, naj jo Bog usliši! Drugi zopet sodijo po svoje. Tukajšnji listi so objavili zadnje dneve izjave nekaterih evropskih državnikov. N. pr. Nemčiji so v skrbeh, da bo novi predsednik znižal razne podpore evropskim državam in da bo bolj obračal pozornost državam Latinske Amerike, to je južnim ameriškim državam. Istega mnenja so tudi nekateri angleški državniki. Če bo tako, bo kar prav, saj teh zadnjih petnajst let so evropske države dobile skoro vso nošo podporo. N. pr. Nemčiji, katera je bila kriva zadnje vojne po Hitlerju pričete in katerega so Nemci vneto podpirali vse skozi, dokler je zmagoval, je naša Amerika po zadnji vojni zopet postavila na noge njeno industrijo in vse njeno gospodarstvo. Tako v veliki meri tudi drugim za-padnim evropskim državam. V zahvalo danes že z nami občutno konkurirajo v trgovini in še bolj bodo, kako kaže. Pri nas doma pa je manj dela in manj zaslužka. Med tem, ko smo zadnjih petnajst let pomagali le Evropi, smo pa zanemarjali južno-ame-riške države, ki zelo potrebujejo gospodarske pomoči. Od njih nismo kupovali, nismo jim nudili ne posojil ne dosti kaj drugega. Evropejcem pa, celo komunističnim diktaturam, kot n. pr. Titovi Jugoslaviji, pa smo prav do zadnjih časov valili milijone. * V NOVEM LETU 1961, kakor se napoveduje, bo nas mestna oblast najprvo pozdravila z i azglasom p o v i š an j a davkov. Župan Barr in načelniki raznih upravnih mestnih oddelkov javljajo, da vposljenci vseh oddelkov, posebno še policisti, ognje-gasci in razni profesionisti zahtevajo in pričakujejo v novem letu povišek plač v svojih službah. Da bo temu mogoče ustreči, bo treba novih davkov, to je novih dohodkov od kakih treh do pet milijonov dolarjev. Zato je že zdaj sprejet predlog, da se zviša mestne davke najmanj za pol odstotka tega, kar se v ta namen pobira od davkoplačevalcev. Predno pa more mestna oblast razpisati in tir j ati take davčne poviške, mora tri zaporedne tedne oglašati javno take poviške in po takih objavah šele čez 30 dni more iste razpisati in iste kolektati. Zato pred 1. februarjem 1961 ne bo razpisala teh davkov. Ljudje seveda s kislimi obrazi sprejemamo take vesti. Posebno še oni, ki nimamo posebno primernih dohodkov. A kaj kdo vpraša in upošteva, kaj kdo zasluži in kake dohodke ima! Če imaš kako ubogo “bajto” in streho nad njo, terjajo od tebe davke in nimaš drugega izhoda, kako “platiti”. Ugovarjanja nihče ne posluša. Take so te davčne zadeve in obveznosti, ki jih nam le lepo predpišejo, a tega nikoli ne povedo, kje naj vzamemo denar, s katerim je treba iste plačati. “Plati in šuti” in vse bo prav, je njihovo geslo. * TAKO JE TREBA ŽIVETI! Mrs. Margaret C. Bergman je te dni dosegla starost 99 let. Ko je gledala skozi okno njenega doma na 210 E. North Ave., in ko so jo obiskali razni prijatelji, je v pogovoru z njimi dejala tole: “Življenje, ki se suče okrog mene in po tej okolici, kar ljubim. Vsako jutro vstanem zgodaj, pomagam tu in tam kaj, potem pa sedem k oknu in opazujem svet, ki se vrti okrog nas.” Nekateri jo povprašujejo, kako se počuti pri njenih 99 letih, pa jim odgovarja: “Noge so sicer malo bolj šibke, drugače se pa počutim kakor tedaj, ko sem dopolnila 75 let. Gledam z zaupanjem v bodočnost in upam, da bom dosegla starost 100 let. ’ Takih krepkih korenin, kakor je Mrs. Bergman, ni veliko na svetu. * NEKATERI SODIJO, DA JE PRAV, DRUGI PA DA NE. — V Franciji zadnje dneve delajo na račun poteka volitev v Združenih državah in o izvolitvi predsednikeru senatorja Kennedya, svoje zaključke. Velik del francoske javnosti sodi, da bo n o v o i z voljeni predsednik manj naklonjen vsem raznim kolonijam v Afriki in drugod, kakor pa je bil Ike. Med temi je baje celo predsednik Fran- cije general De Gaulle. Vse se vrti v nekem mnenju, da je demokratična Amerika nudila preveč potuhe zamorskim deželam v Afriki. To je dvigalo Afrikan-ce k odporu in k vsem vrstam raznih zahtev. General De Gaulle, sedanji predsednik Francije, je zadnje dni poklical k posvetovanjem vse razne načelnike vladnih oddelkov, da bo tako zbral mnenja od vseh raznih strani, nakar bo formuliral nova stališča za vse razne probleme, ki zahtevajo rešitve doma in v kolonijah Francije. Njegovi nasprotniki pa objavljajo izjave, da to politično opletanje generala De Gaulle bo njega in njegovo politiko končno pogubilo. Kaj potem, tega pa nihče ne pove. * O BREZPOSELNOSTI IN njenem; naraščanju. — Zadnje tedne je brezposelnost v Zdr. državah nekoliko narastla, kljub temu, da je tu predbožična doba, v kateri je navadno velika zaposlenost vsaj v trgovi nah in drugod. Točasna brezposelnost je nekako med SVz do 4 milijone brezposelnih. Nekateri trdijo, da je pa število brezposelnih še dosti višje. V enem samem zadnjem mesecu je na-rastlo število brezposelnih nad 500,000. Za mesece januar, kot nekateri napovedujejo, bo brezposelnost narastla od 5,000,000 do 5,500,000 brezposelnih. Napovedujejo nekako manjšo recesijo, kot uravnavo inventarjev, itd. Drugi pa omenjajo, da industrialci bodo nekaj časa čakali, kake smernice o gospodarstvu in vsem bo zavzela in čela izvajati nova aministracija pod vodstvom novega predsednika. Kakor že, smo pred neko bodočnostjo, ki nam in drugim ni znana. Toda upanja ne smemo izgubiti. Našli so se izhodi še iz vsake dobe, pa naj je bila taka ali taka. Najslabše znamenje je to, da nekatere začne postajati strah pred bodočnostjo. To pa ni nič drugega, kakor strah pred samim seboj. Bodočnost bo taka, kakor bomo mi. Biti moramo pogumni in neustrašeni in zaupati moramo v sebe in v božjo pomoč in kdor tako zaupa, jo ni sile, ki bi ga premagala. S takim gledanjem v bodočnost vse čitatelje najlepše pozdravlja Stari Majk. mmm >0000000000000000000000000’ Na željo večjega števila starejših čitateljev lista ponatisku-jemo del sestavkov pok. uredni- ka J. Debevca. Ured. P QJ? QJ? Q Q Q Q P Q Q P Q_Q_fl_P_ft-Q _P Q Q Q Radi tistega češpovca, ki smo .si ga izposodili od čopčih, nas ni vest nič pekla. Saj nismo imeli namena krasti, samo vzeli smo in pastirji so imeli pri nas že od nekdaj nepisano pravico, da so si smeli vzeti zunaj na paši. Doma v vasi ne, zunaj pa. Kadar se je repa zredila, smo si jo privoščili surovo in sladko v najlbližji njivi. Tako tudi koruzo in krompir. Kdo bi nosil brašno od doma, če se ti pa na njivah ponuja. Mi smo tako delali, naši očetje, njih očetje in tako po vrsti. To naj bo za opravičilo, če bi kdo vil roke in se zgledoval nad požeruhi, ki smo šli v tuj jer-bas po češpovec. Jaz pa pravim, kakor sem rekel takrat: naj bo požegnana Čopča kuhinja, ki je zmogla tak češpovec! Prav za prav sepi hotel povedati eno o Trantarjevi Marjeti, ki je ibila nekoliko prekraitka pri zadnjih vratih in je marsikatero dala od sebe, da so jo po Menišiji postavljali za izrek: si prav tak ali talka, kakor Tran- varen pred presenečenji diktatur. Pozdravljeni, dragi slovenski rojaki! Maks Simončič. tarjeva Marjeta. Prvič je bilo, da je prišla na Menišiji v pregovor, ko so grabili pri Matencovih. Opoldne je bilo in dobro južino so pospravili kosci in grabljice, potem pa poiskali sence, da bi si odpočili za pol ure, kakor je bila na Minišiji postava. Marjeta se je vleigla tako, da je imela noge v senci, glavo pa na soncu. Poredni kosci so to iznajdbo raznesli povsod in kadar je kido napravil potem kaj narobe, je bil v primeri s Trantar-jevo Marjeto. Drugič je prišla v pregovor tudi v košnji. Pod hrastom so sedeli opoldne okrog jerbasa in jemali k sebi telesna dobra dela. To je bilo pa menda pri Blaževih. Saj Marjeto so radi najemali, ker je bila pridna in ni zijala naokrog, kateri fant ji bo odnesel seno. Kar sama ga je morala, pa se ji ni fržma-galo. Z grabljami je potegnila na dolgo, da se je nekaj poznalo. Ne pa kot druge, ki so počasi, da bi dlje grabile in da fantom ne bi bilo treba tako težko odnašati. Kakopak! Torej okrog jerbasa so se dobro imeli im vse je bilo zadovoljno, ker kosilo je poslala Blaževa gospodinja v senožet obilno in tečno. Ni čudno, da se je tudi Trantarjeva Marjeta dobro počutila, ker takih jedi doma ni na mizi niti o veliki noči. Ko je naj starejši kosec odmolil po Prastara luka v Andih Ko je prišel španski zavojevalec Francisco Pizarro 1. 1533 v Peru, kjer je podjarmil Inke, je slišal mnogo starih zgodb. Inkovski vladar mu je povedal, da je Tihi ocean pokrival pred desetimi tisočletji precejšnji del sedanjega Peruja in čila, segal je baje vse do jezera Titicaca. Potem so se pojavili “ognjeni hribi”, zemlja se je tresla ter se dvigala in spuščala. Oceanske vode so se umaknile daleč proti zahodu, nekdanja pristanišča so bila pusta in prazna. Španec je te zgodbe zapisal J spet nažene: “Štiri, praviš? Kennedy hi lahko (Ml veliko več glasov Sitootcm, Calif. — Sen. Kennedy ima še vedno 300 volivnih mož, čeprav je izgubil Kalifornijo, ko so prešteli takozvane odsotne glasove, glasove onih volivcev, ki na dan volitev niso megli na volišče in so glasovali že preje. Teh glasov je’ bilo v Kaliforniji blizu četrt milijona. V pretežni večini so bili oddani za Nixon a in so tako Kemnedy-evo večino uničili in dali končno Nixonu zmago z nad 30,000 glasovi večine. Demokratski kandidat bi brez dvoma lahko dobil veliko več glasov, da niso tako spretno demokratski volivni program prikazovali kot socializem, da niso socialno zakonodajo, ki jo je predlagal Kennedy, proglasili za jedi, je Marjeta vsa blažena sklenila roke' in iz globočine svojega srca vzdihnila: “Bog daj po vsej senožeti senco!” Pa je mislila, da je rekla še premalo, zato je naglo dodala: “Pa vsak drug dan nedeljo!” Ko se je ta iskrena želja Trantarjeve Marjete raznesla po Menišiji, ga ni bilo človeka, ki bi ji ne pritrdil, da je dobro povedala, da bi še kalk študiran človek ne zinil take, ki bi tako v kratkih besedah zapopadla največ, kar isi mora človelk želeti na tem svetu. Ob neki košnji se je zazdelo Marjeti, da že neznansko dolgo grabi in lačna je bila, da nikoF tega. Saj se ji je zdela že celo večnost od opoldanskega kosila. Pa se obrne do kosca, ki je odnašal grabljicam seno: “Janez, kaj praviš, koliko bo ura?” Ta pogleda na sonce in ugotovi: “Štiri.” “Aha, štiri,” ponovi za njim Marjeta. “Čez nekaj časa ga pa Pa čeprav jih ni verjel. Zdaj pa je Limi, perujskem glavnem mestu, čedalje več strokovnjakov, ki so pripravljeni verjeti inkovskim zgodbam, da je pred 20,000 leti prišla, pred 10,000 pa se spet umaknila “velika voda”. Strokovnjaki so začeli spreminjati svoje dotedanje mnenje po nekaterih pomembnih odkritjih v Andih. Trije perujski arheologi so proučevali področje Sajama Ju-alatiri, ki leži 12,000 čev. nad morjem’. Na kraju, kjer se je z nekega hriba utrgal plaz, so naleteli na zoglenele dele prastarega ladijskega trupa. Po pregledu so ugotovili, da so ladjo v davnih dneh poganjala vesla. Instrumenti, ki merijo radioaktivnost, so pokazali starost lesa: 10,500 let. Po daljšem iskanju so arheologi našli tudi kraj, kjer je bilo pristanišče. Dokaz za domnevo, da je morje pokrivalo ve- Marksov socializem. Med njimi, ki so tej propagandi nasedli, like del andskega pogorja, je je-ie bilo brez dvoma tudi več no- zero Titicaca, ki ima še vedno rahlo slano vodo. Domnevajo, vih naseljencev. Verska pripadnost kandidata ni igrala posebno velike vloge, kriva pa je brez dvoma za dober dri tako pičlih zmag. Tukajšnja javnost ima v novoizvoljenega predsednika zaupanje, od njega pričakuje j končanje mrzle vojne, izboljšanje socialne zakonodaje in ponovni dvig ameriškega ugleda v svetu. Ne pričakujmo, da bo z novo' da je bilo jezero, ki leži 12,000, čev. nad morsko gladino, nekoč sestavni del Tihega oceana. Ustno izročila Inkov o “naglem višanju in nižanju obal” veliko i l-er ° dotoku in ponovnem umi-!ku oceanskih voda vznemirja znanstvenike dežel na zahodni obali Južne Amerike, ker ne izključuje možnosti, da bi se kdaj lahko ponovilo, kar se je že zgodilo v davni preteklosti. --------O------- vlado vse rešeno, da bo vse do- ---- bro! Treba bo veliko naporov, I — Ko so Kongresno knjižico žrtev in potrpežljivosti, predno 1- 1802 odprli, je imela vsega 964 bo svoboda zavarovana in svet knjig. nisi rekel, če dopoldne, ali popoldne.” “Popoldne, ‘Marjeta, popoldne,” jo ta razsvetli. “Aha, popoldne, že razumem in tudi slišim, saj nisem gluha, kaj pa tako kričiš. Vidiš, tega ml pa le nisi povedal: ali štiri popoldne včeraj ali danes?” Slava Trantarjeve Marjete je rasla od dne do dihe. Na Menišijo je pridirjal prvi avtomobil. Križ božji! Kaj takega! Pliužma kolca tečejo po cesti kar same od sebe! Ni čuda, da so se plašili konji, ko so videli,, da ni vprege, pa vendar gre’ voz po cesti kot sam Elija. Trantarjeva Marjeta se je zvečer pri koritu zavzela za konje, ki so se plašili in je očitala Mih-covemu Janezu: “Saj bi se tudi ti plašil, če bi videl, da beže hlače same po cesti, zlomek na-malani.” Ko je bila Marjeta še mlado' dekle, so ji mati rekli, naj gre tje na vrt in naj oklati orehe. Velilk kos kruha so ji morali dati, da je ubogala. Ko je prišla pod oreh, je otepala krajec in zrla v "veje, kjer so mogočno bingljali Orehi. Potem je zagledala dva v travi. Pobrala ju je in nesla materi v hišo. “Akli sta ta dva lan,Sika?” je Marjetka vprašala mater. “Ne, letošnja sta,” jo pouči mati. “Kje so pa lanski?” bi rada vedela Marjetka. “Prismoda, kaj vprašaš, lanski so vsi vendar že lani odpadli,” ji trobijo mati. ‘“Potem pa počakajmo, da bo-, do tudi letošnji,” je povedala | brihtna Marjetica. ^ Ch. Reynaud: Čudež! Čudež! tsj._ . SODOBNI ROMAN SVOJ Lucijan je še spregovoril ne-imi je nehote sam odkril taj praznih besed, potem se je značaj. Poslovil in odšel. Mariza je ču- Slikar je vzdrhtel. Ma, da se ne bo več vrnil. In ni — Ali je to res, Mariza Se varala. šepetaje vprašal. Čez par dni je dobila od Luci- — Da, res! — je odločno pri-iana pismo. Fant ji je sporočil, kimala deklica. da je po dolgem razmišljanju Umetnik je povesil trepalnice, prišel do spoznanja, da on ni da bi zakril sijaj, ki je vzplam-Pravi mož za njo, ker ji s skrom- tel v njegovih očeh. Srce mu nimi dohodki ne bi mogel zasi- je močno utripalo, ko je izgo-l&urati življenja, kakor ga ona var j al besede: zasluži. ’ — Dobro, Mariza.. . To je Mariza se je trpko nasmeh- najboljše zate. Pila. Silno je trpela, vendar pa Potem je začel govoriti o dru-je bila vesela, da se je vse tako gih stvareh. Govoril je s takim ftaglo končalo. Lucijanu je od-1 navdušenjem, da je Mariza kar DECEMBER s • t • t f « C 2 3 4 5 6 7 8 9 10 II 12 13 14 IS li 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 KOLEDAR društvenih prireditev strmela od začudenja in se na tihem vpraševala, kaj je strica I hipoma tako razvnelo. zanje zani- Sovorila s pismom, ki ga je Mjučila z besedami: ‘Ker se moram v bodoče za-'tovoljiti s tem, da ostanem vaša prijateljica, dovolite, da vam I Med reveži, ki sta se svoje prijateljstvo takoj poka- Mariza in stric posebno Za zboljšanje vaših denar- mala, je bila družina Dikre. Ža-Plh razmer vam svetujem, da se lostno stanje matere je vzbu-P°ročite z bogatim dekletom; to dilo v Marizi veliko sočutje, in Se danes često dogaja. Ako pa ko je slišala od zdravnika, da Vam to ne uspe, se posvetite ni več upanja in da je konec igranju na borzi. Mojemu očetu zelo blizu, jo je prevzelo čustvo je posrečilo, da je vse pre- moženje dobil nazaj in poleg te-§a vtaknil v žep velik dobiček. Dnevi so minevali in Mariza je pozabila na Lucijana. Posvetila se je resnim življenskim na-l°gam in to je dalo njenim mislim drugo smer. Posvetila se je skrbi za reve-Dan za dnem jih je obisko-vala ter jim nudila telesno in 'Idšno pomoč. In ko je primerila sebe z reveži, je bol izginila *z njenega srca. Čutila je, da se Preizkušnja, ki jb je prestala, tiiti od daleč ne da primerjati s tipi jen jem bolnikov in revežev, ki trpijo vsakovrstno pomanjkanje. Stric ji je postal svetel vzor. čutila je, da ga vse bolj spoštu-lo in ljubi. Njegova duša se je vadno bolj svetlikala pred njo no tihe boli. !Ko je nekega dne sedela ob bolniški postelji, ji je mala De-niza skrivaj dajala znake, naj pride k njej. Mariza je stopila k deklici. ' Gospodična — je skrivnost-zašepetala Deniza — jaz vem, kako bi se dalo mami pomagati . .. Toda za to je potrebno dosti denarja, tega pa mi nimamo. | Mariza je šepetaje vprašala: — No, kako pa bi se dalo pomagati? , i’ k Uti' - V Lurd jo moramo poslati je odvrnila deklica. — Sveta Devica je tako dobra, da često ozdravi bolnike, ki jih noben zdravnik ne more ozdraviti... Jaz gotovo vem, da bo tudi mano ozdravila, ker jo jaz vroče to prosim in ker ve, da jo DECEMBER 11.—Ob 3:30 popoldne bo g. Jože Grdina v SND na St. Clair Ave. pripovedoval o vtisih in skušnjah s svojega potovanja po Evropi. 31. — Slovenski dom in dramat-sko društvo Lilija priredita na 15810 Holmes Ave. veselo SILVESTROVANJE. Za ples bo igral znani Tonklijev orkester. Pričetek ob osmih zvečer. 31. — Ženski odsek Slov. nar. doma na 6818 Denison Ave. priredi S I L VESTROVANJE. Igra Mauserjev orkester. JANUAR 8. — Lilija poda Finžgarjevo dramo “Naša kri” v Slov. domu na Holmes Ave. 21. — Društvo Glas clevelandskih delavcev št. 9 SDZ priredi letno plesno veselico v SND na St. Clair Ave. 28.—Z veza slov. protikomunistični,h borcev priredi v Slov. domu na Holmes Ave| PREDPUSTNO ZABAVO: FEBRUAR 4.—Pevski zbor Korotan priredi VESEL VEČER S PLESOM v Slov. domu na Holmes Ave. 12. — Lilija priredi v Slov. domu na Holmes Ave. “Veselo pustovanje”. Neva Rudolf: Pege na roki Njegovi orumeneli prsti so za hip spustili volan. Gospod Gluck išče cigareto. Ne odmakne pogleda od ravnega cestnega traku. Veliki zeleni Packard drvi: 70 milj na uro. Marilko prevzema opojnost divjega vetra, zanos premagovanja razdalje in časa; opojnost, da se širijo nosnice, da ji vihrajo lasje ob odprtem oknu, da bi posnemala malo Patsy, ki ploska in hlepi: “Še, oh, še!” “Ne presoja napačno mojega vprašanja.” v njegovem srcu je našla ved- imam zelo rada in jo pobožno 110 več plemenitosti in dobrotljivosti. Poleg vsega tega pa se ja vse bolj čudila njegovi izo-tiraženosti in izrednim darovom Za umetnost. Že prej je čutila strica veliko spoštovanje in 0,;|čudovanje p0 spoštovanje in 0tičudovanje se je sedaj spreminjalo v vedno večje nagnenje do tijega. Bila je vsa srečna, ko je ^ njegovi družbi prehodila za-^nščene predmestne ulice. v In stric? Srečen je bil. Osre-CeVala ga je zavest, da je Ma-rešil iz rok brezvestnega Sebičneža in jo pridobil za ple- šastim ... Le glej, kako čast ji izkazujem. i V kotu je poiskala neki predmet, ki je bil zamotan v kos dare svile. Razmetala je svilo in pokazala majhen kip lurške Matere božje, ki ga ji je dal gospod katehet. — Glej, kako mil in dobrotljiv je Marijin obraz! Tako rada oi naredila za kip oltarček, a v našem stanovanju ni ničesar, car bi megla za to porabiti. Rali tega zamotam kipček v svilo la ga obvarujem pred prahom. Marizi so se od ganotja zasol- tiauito delo usmiljenja. V svoji ^ 0£i. Nežno je dejala: bi lstioumnosti je kmalu opazil, a je Marizina srčna rana naglo tGtila, navzlic temu pa je dekli-C° hekega dne vprašal: Povej, Mariza, ali ti ni žal, a M storila ta korak? Ti ni Mgčas v družbi tako pustega G r,veka kakor sem jaz? Mariza mu je ob takih prilikah “Prsti so se drobec sekunde trdneje oprijeli krmila. “Kaj vam daje to vedrino? Ne poznate življenja — ne odkimavajte! in ga spoznati nočete. Je na dnu tega beg pred bolečino in razočaranjem?” Za hip je presita!. “Je to vera?” Ožgano grmičje, lev0 in desno gola, prazno štrleča drevesa, črnikasta trava. Še celo najbolj trdožive, najodpornejše rastline je ta pošastni avstralski požar uničil. Ogenj in suša, ožgana, dolgočasna pokrajina . . . Kako se je kar naenkrat domislil teh vprašanj ? Ali ni dovolj truden od dolge vožnje, od neprestanih radovednosti razvajene Patsy? Čemu hoče vedeti miselnost Marinke in ji pogledati v notranjost? Marika je tako mlada. Neizkušena. Bori se, da bi premagala osuplost nad nenadnim vprašanjem, obenem skuša kaj razložiti, povedati o sebi. Besede .. . Njegove pegaste roke jo motijo. Kratki, kvadratasti nohti, trde dlani. Ne more odtegniti pogleda od teh rok. Nekje je čita-la, da .moreš iz rok razbrati človekov značaj. Knjige. . . Gospod Gluck jo skoraj užaljeno pogleda: “Se vam zdi moje vprašanje smešno?” Kakor? — Oh, seveda! Nekaj jo je bil vprašal. In ona se sme. je. Kako je neolikana! “Ne, ne, za trenutek sem pomislila, kako so vse moje izkušnje in poznanje človeških odnosov — sveta, kot temu pravimo — nabrane le iz knjig. In iz pripove. dovanja.” Gospod Gluck razmišlja. Ali pa morda že niti ne ve več, kaj je vprašal. Včasih se zdi Mariki kot njen oče: možat, uspel človek. In vendar . . . Nekaj je v njegovih rdeče obrobljenih očeh, nekaj je skritega na dnu vsakega nasmeha. Kot bi vse njegovo bitje iskalo poti, ki ji ni najti sledu v lastni družini. Patsy se ga oklepa, svojega očeta, a še ta otroška ljubeznivost je vsa površna. “Vidite, gospod Gluck, ne bom vam znala govoriti kot čutim. Tudi ko bi popolnoma Obvladala ta tuji jezik, bi ne znala razloži- ti. Vera ni matematika, čutiš-sončnimi pegami znanstveniku Central National Bank objavlja imena onih, ki so zadeli ob olvorilvi nagrade Toda ti si bila na-na družbo mladih, raz- resno odvračala: j."' Stric, kako mi moreš stav--ati taka vprašanja? Ali me aa ža tako malo resno? 'T' °- ne vajena barjih ljudi. • ^ "j No, ljubi striček — ga je ^ aziIa smehljaje se — ne misli, ti pristoja vloga starca. Nato se je deklica hipoma ^hiia. 0 in je nežno dejala. Pograbila je stričevo sMbi! ljubi stric, bodi brez ,>lj V tvoji družbi sem za- na, zelo s edeva se sPloh tije. Strič, Mih se zadovoljna ..., mi, da *v bodoče bi mogla živeti brez ev obraz je zažarel od e sreče. A le za hip. Slikar b''>!? Pomagal, ker ni hotel, da — Deniza, tvoja misel je prava. Gotovo ti jo je navdahnila sveta Devica sama, ki te zelo ljubi... Mamo bomo poslali v Lurd. Denar ti bom jaz dala. Mariza je istega dne dvignila v banki en del svojih prihrankov. Vzela je iz denarnice 1000-frankovski bankovec in ga je d^la Denizi z besedami: — Ljuba sestrica, sprejmi denar in ga izroči Alisi, ko se vrne z dela. Denizi se je dozdevalo, da sanja. Srce ji je nemirno utripalo. Vgrizniti se je morala v ustnice, da bi zadušila radostni vzklik. Matere ni marala vznemirjati. Šele čez nekaj trenutkov se je pomirila. — Gospodična — je zašepetala s solzami v očeh -— kako si dobra, kako si me osrečila! Sedaj sem še bolj gotova, da bo mama ozdravela. Sveta Devica ji bo gotovo pomagala. Pritisnila je Marijin kip na srce, nato pa ga je zavila v svilo in ga položila na prejšnje mesto. (Dalje prihodnjič) Podpredsednik G. A. Herbison (na levi), ki je tudi ravnatelj pod ružnice, pomaga dr. Williamu J. Lau-schetu, znanemu zobozdravniku v Col-linwoodu, vleči imena onih, ki bodo dobili nagrade. jo v srcu, doživljaš njen blagoslov, ki se kot živa moč razliva v vsak dan, v sleherno dejanje. Z vero, ki je predvsem ljubezen, čudovita, nepremagljiva ljubezen, je vse lahko. Človek, to ubogo krhko bitje spozna svoj cilj. In ta zavest ga obnavlja, krepi in vodi — oh, saj ne vem, ali ste mogli dojeti . . .” Gospod Gluck gleda predse. “Nočem vas žaliti, Marika, in še manj jemati vam vaš radostni svet. Morda sem zdaj že prestar. Ne, ne ugovarjajte mi.” Nenadoma se je obrnil in ji pokazal levico. ‘Moje roke poglejte: vse te široke lise. Ostale so kot sled težkega dela s kislinami. Petnajst let sem delal po devetnajst ur na dan. Danes imajo moji vse: hišo, dva avtomobila, zavarovalnino štirideset tisoč šterlin. Vse, Marika!” Avstralska pokrajina se ne spreminja. Razkropljeno govedo, tu in tam sledovi gozdnih požarov, razraslo grmičje evka-lipta. Ali veste, kaj se pravi garati od štirih zjutraj do polnoči dan za dnem? Žid, emigrant, ki se bori za goli ohsoj! So nekateri, ki privoščijo, veste . . .” Utrujenost mu meči poteze; obraz, postava, vse medli. Ostaja samo bistvo človeka, tiste grobe reke, ki postajajo simbol njegove osebnosti. Tako težko je Mariki. Gluck ji odkrije svojo rano, njej, tujki. človeški duh zavije včasih na najbolj čudne poti. Ko je človek truden, ko se mu zazdi, da mu pojenjuje pogum, ko je življenjski vrvež postal neznosno breme — takrat si najde moči v izpovedovanju. “Končno sem uspel. Proti vsa leta, kopičil z obema rokama slast in sladkast življenja. Živel sem divje, s trepetajočim keprnenjem po vseh izgubljenih letih. Dnevi slave in vrhunca “. . . sreče?” Marika dojena. Ne razume, a sluti. V njem ni sreče: Sama oraznota, lov za prazno cenco. Da je važnejše ono drugo, globlje življenje? Naj mu Marika to pove? Da je srečo treba iskati v srcu in ne v denarju? In kako naj mu pove? Ko pišem zdaj na robu ogromnega hrumečega mesta, skušam najti ono pravo besedo, ki je temu človeku nisem znala povedati. In se mi dozdeva, kot da bi jo že sam našel. sicer ni uspelo ugotoviti, prepričan pa je, da je našel razlago za zvezo med luninimi menami in številom žrtev te bolezni. Približno takole pravi: podga- nam tema sicer najbolj prija, vendar nimajo mačjih oči, zato se selijo iz hiše v hišo večinoma v mesečnih nočeh. -------O-------- Ženska v očeh tehnikov Neki angleški tehnični list je pred kratkim objavil naslednjo kemično analizo ženske: “Ženska je prvina, ki jo le redko najdemo v naravnem stanju. Površina je pogosto pokrita z razredčenim barvilom. Vrelišče je zelo nizko, ledišče pa se spreminja. Zelo hitro eksplodira in je nevarna, če ne ravnamo z njo skrajno previdno. Uporabljamo jo zlasti za okras in je privlačnost njene zunanjosti večja kot pri katerikoli drugi prvini. Zakon prepoveduje, da bi imel vsak več kot en sam primer, vendar je v zadnjem času zamenjava nekaj vsakdanjega. Orodje Iz neke delavnice jeklenih blagajn v Hamburgu so vlomilci odnesli sto kosov orodja za odpiranje ključavnic. Teden dni pozneje so vdrli v blagajno te delavnice. Uporabljali so ukradeno orodje in tako zlahka odprli blagajno. Po prstnih odtisih pa jim je policija kmalu prišla na sled. Moški dobijo deio Strojni stavec dobi delo Strojni stavec, ki je sposoben staviti v slovenščini in angleščini, dobi stalno zaposlitev. Prijave pod značko “Strojni stavec” na upravo lista AD, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, O. MALI OGLASI Central CLEVELAND, O. National Bank je 18. novembra letos odprla slovesno nove urade podružnice v Collinwoodu. Ob tej priložnosti je bilo določenih več durnih nagrad. Dobili so jih: Tri denarne nagrade: $50 Mrs. Helen Nolan, 15025 Shore Acres Dr.; $20 Batista Giarelli, Beech-wood Dr., Chesterland; $10 Mrs. Paul Morel z 19416 Chickasaw Ave. ' Šest električnih ur: Mrs. Joseph R. Sterle, 1284 E. 168 St.; Herman J. Miller, 1029 Dille-wood Rd., John J. Grdina, 28025 Lake Shore Blvd., Louis Vucko-vick, 17905 Denavan Rd., Andy Curry, 502 E. 140 St., Mrs. Henry P. Stevens, 16111 Arcade Ave. Iščemo žensko da bi delala družbo starejši ženi v zameno za sobo in hrano. Dom je v Collinwoodu.. Za pojasnila kličite EX 1-0265. (234) Dve stanovanji oddajo Eno trisobno in eno petsobno s kopalnico. Obe na novo deko-rirani... Vprašajte na 1052 E. 62 St. po 6. uri zvečer. Sonce, mesec in kuga Štiri transistor radio-vsprejem-nike: Mrs. Margaret Moore z E. 152 St., L. Lukane s Sylvia Ave., Mrs. Margaret Darrock z Argus Ave. in Richard Boschi s Tra-ialgar Ave. Ena glavnih novosti je posebno okno za avtomobiliste. Vsi prostori imajo tudi klimatske naprave, ki omogočajo prijetno temperaturo v vseh letnih časih. Stanovanje oddajo Trisobno stanovanje s kopalnico oddajo na 1053 E. 71 St., zadaj zgoraj. Kličite EN 1-0989. (235) ....i.....iiirrrrrtmTiri-----——-- Mriza opazila njegovo srečo. Vr>odušno je vprašal: Plitvo jezero ^ v Naj je z Lucijanom? Si si i čadsko jezero v Sudanu v A-1 izbila nekoliko iz glave? triki ima povprečno okoli 6,000 ^ " Ne nekoliko, marveč popol- kv. milj površine, ni pa nikjer ^a- In sicer od onega dne, ko globoko preko pet čevljev. i * ,w - ~*v • '■ ■->. - -i ROČNO DELO — V prestolnici Indonezije J s 1 1 Dve dobiteljici nagrad sta sl.kani z g. G. A, Herbiscncm, podpredsednikom in poslovodjem collinwoodskega urada. Mrs. Joseph R. Sterle (na levi) je dobila uro, Mrs. Margaret Moore je dobila transistor radio. D @ B IT E L J B nagrad ob otvoritvi prenovljenega collinwoodskega urada — Central National banke 1. nagrada $50 Mrs. Helen Nolan 150:25 Shore Acres DARILA V DENARJU 2. NAGRADA $20 Batista Giarelli 80 Beechwcod Drive, Chesterland 3. NAGRADA $10 Mrs. Paul Morel 1S41S Chickasaw Ave. v" |§ 2 I I il i is URE: Mrs. Joseph R. Sterle 1284 E. 168th St. John J. Grdina 38025 Lake Shore Blvd. Herman J. Miller 102S Dillewood Rd. Louis Vuckovick 17905 Delavan Rd. Andy Curry 502 E. 140th St. Mrs. Henry P. Stevens 16111 Arcade Ave. RADIE: Mrs. Margaret Moore 439 E. I52nd St. Mrs. Margaret Darrock 13319 Argus Ave. Ludwig Lukane 14118 Sylvia Ave. Richard Boschi 15715 Trafalgar Ave. G0LUHWB0DSKI USAD 15619 Waterloo Road CENTRAL NATIONAL BANK MEMBKR FEDERAL DEPOSIT INSURANCE CORPORATION iti i 5 I S M it! B ii: n I M B it! S B 8 i m | POPLAVE TUDI NA ANGLEŠKEM — Letošnjo jesen je bilo izredno tveliko poplav v raznih predelih sveta. Na Angleškem je vo da narasla v mestecu [Taunton, ko je 30 ur neprestano deževalo. domačini, ki ogenj časte po božje, ob raznih verskih svečanostih na morje tekoče nafte, ki je redkejša kakor voda in zato plava po njej. Ko se rudninsko olje po vodi razleze, ga ponoči zažgo in Kas p iško morje se spremeni v čudovito ognjeno jezero, ki se ziblje in valovi v vetru. Kar pa za Baku pomeni svečanost, bi na reki Angari pomenilo nepregledno nesrečo, Ako bi nafto, ki je plavala po njej, zanetila zlobna ali neprevidna roka, bi se požar v trenutku razširil doli čez Irkutsk in še naprej. Na splavu se ni bilo treba bati nobene neprevidnosti. Silno nevarni pa so bili požari ob bregovih Angare, kajti zadostoval bi že ogorek ali iskra, ki bi padla v reko, da zapali po njej plavajočo nafto. Skrb Alcida Joliveta in Har-rya Blounta se da laže umeti kakor popisati. Ali zaradi te nove nevarnosti ni kazalo, splav zapeljati k bregu, se izkrcati in čakati? To vprašanje ju je zelo mučilo. “Naj bi bila .nevarnost :še tolikšna,” je dejal Alcide Jolivet, “za nekoga vem, da se ne bi izkrcal!” Misli] je na Mihaela Strogova. Medtem je splav hitro drčal po reki navzdol sredi ledenih gruč, ki so se vedno bolj zgo-ščevale. Dotlej na bregovih Angare ni bilo opaziti nobenega tatarskega oddelka. Splav gotovo še ni prišel do njihovih sprednjih straž. Proti deseti uri zvečer pa se je zazdelo Harryu Blountu, kakor bi se številna črna telesa gibala po ledenih ploščah. Te sence so skakale od ene gruče do druge in se hitro pomikale proti splavu. 1 (Dalje prihodnjič.) v ‘ & V Mag spomin TRETJE OBLETNICE SMRTI , NAŠEGA DOBREGA, SKRBNEGA OČETA IN STAREGA OČETA Louis Rozman ki je preminul 4. decembra 195L Minila so že leta tri, odkar zapustil si nas Ti, mi pa žalostni smo vsi, ker Te več med nami ni. Pa sveta vera nas tolaži, da' se enkrat snidemo, kjer ni joka, ne bolesti, v raju tam — nad zvezdami. Žalujoči ostali: HČERE in SIN VNUKI in VNUKINJE Cleveland, Ohio, 5. decembra i960. luWIV jfidwL uo-tuv iMif- dim 23" SPACE COMMAND MODEL F3342 THE BORNHOLM ‘'.TOO” Space Command in Danish Modern Console. 23" overall diag. mra.:. 282 sq. in. of rectangvlar picture area. I>: giuhicd colors—Mahogany, Walnut. remote ~V tuning PRESS A DUTTON ON CONTROL UNIT YOU HOLD IN YOUR HAND TO: • change channels 1 © turn set on and oft 9 adjust volume to two different levels —mute, sound No Wires .. No Cords HANDCRAFTED QUALITY Zenith's handcrafted TV chassis is handwired with all connections handsoldercd for r.rsatcr ORcratina deeendability. As low as NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE Open Evenings 6202 St. Clair Ave. JOHN SUSNIK EN 1-3634 DRUŠTVENI IKERIK Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $10. Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje . asesmenta in druge kratke vesti. Dobijo torej za borih $10 dosti koristnega. Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odo-bre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine »n si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic. Se priporočamo ZA FOPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO FRANK KURE Lahko pišete na ta naslov: R. F. D, No. 1, Route 44, Newbory, Ohio Pokličite telefonično: JOrdan 4-5503 GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St.17002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene du