'271. številka. Vrst. v torek *2S novemltrn I SUtf IVojij XXIV. Edinost" ithaj« dvakrat in d;m. račun ttedelj in praznikov, zjutraj in zvečer ob 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izbaja oli 9. uri zjutraj. X »rs* nI h * /.mišji : Olie izdanji na lPto . . . ^M. -ji-_ 7.n -»anio večerno irdanie . 1 — Za pol leta. četrt leta in na T(iexe<; ra*merno. Naročnino je plačevati naprej. Sh na-ročbp bre« priložene naročnine utirava ne ozira. Na drobno se prodajajo v T ratu »jutranje številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljaki /.jutranje *te-vilke po 2 nvČ. leven Trata po 1 nvč. več, Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon «♦.». M70. 4 nvč. V edlnoatl je m ti Č! Oprla«! se računajo po vrinit v petitu. An večkratno naročilo s primernini uopiuuom. Poaiana. osmrtnice in javne zalivale. do- nu«či o«laai itd. se računajo po pogodbi. __ — • Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi sp ne sprejemajo. Rokopisi sf ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oi^lase sprejema uprtivitMtvo. Naročnino in mrliise je plačevati 1...... list. 1'rednimi t u in tiskarna se naiiajaLa v ulici t-arintia »tv. l pr;iviiišt\i ne govoril v svojem jeziku. P rili. seja bo jutri. Dlliiaj 27. V današnji deželnozborski dopolnilni volitvi za dunajski okraj Mariahilf je bil izvoljen poslancem krše. socijalist dr. Pattai s 2438 od 4381 glas. Socijalni demokrat Pernerstorfer je dobil HOJ glasov, liberalec Schlechter en glas več, nemški naoijonalec Foerster psi samo 272 glasov. Dunajsko Novomcsto 27. Na dopolnilni volitvi zii deželni zbor je bil voljen ud nemško-narodne stranke" Hofer s 1154 glasovi. Dunaj 27. Kakor govorijo v parlamentarnih krogih, tii prišlo v današnji seji mladočeškcga kluba do nobenega sklepa. — Nemška narodna stranka je izdala obvestilo, da se ni posrečila sprava med imenovano stranko in med Sclionererjevo skupino. Hudlllipesta 27. (Zbornica poslancev.) Med ul ogami so prošnje nekoliko občin proti zvišanju kvote. Poročevalec Miinich predlaga poročilo domobranskega odseka o podaljšanju kontingenta novincev do konca 1. 1000. in o dovolitvi istega za 1. 11)00. O prehodu na dnevni red izjavlja Kosuth, da se njegova stranka ne udeleži volitve v delegacije niti posvetovanj istih. Prihodnja seja bo v sredo jutro. Minister-predsednik pl. Szell bo v tej seji odgovarjal na interpelacijo Barabasa glede prijave z »hier« na kontrolnih shodih in na interpelacijo Majorja o odpošiljatvi oddelka društva rudečega križa na bojišče v južni Afriki. Brilo 27. Dopolnilna držnvnozborska volitev na mesto veleposestnika grofa Žige Berehtolda, ki je odložil mandat, je razpisana na dan 2'.). decembra t. I. Budimpešta 27. Finančni odsek je začel danes razpravljati o kvotnem zakonu. Budimpešta 27. Zbornica magnatov je v današnji seji izvolila člene delegacije. Cftvalese 27! Na dopolnilni volitvi za deželni zbor iz kmečkih občin Oavalese-Fassa-Priiniero je bil danes izvoljen privržence abstinenčne politike, don Alojzij Bertarnini. Pariz 27. Zbornica poslancev je razpravljala o predlogi glede izrednega kredita v znesku »50 milijonov frankov v pokritje stroškov za varstvo obali in pristanišč za časa zime in za naselbine. Kredit je bil dovoljen s 480 glasovi proti 40. Nredcc 27. Uradni list objavlja zakon, ki ovlašča narodno banko, da sme do decembra 11)00 zamenjati svoje bankovce s srebrom, in to proti plačilu ažija. Namen te naredbe je, da ostane zlato v deželi ter da Bolgarska zamore izpolniti svoje obveznosti nasproti inozemstvu. Vojna v južni Afriki. Durbail 27. (Reuter). Angležem je zaukazano korakati proti Colensu. Vojaštvo je navdušeno. — Boerci so pri Belmontu izgubili 10mrtvecev in 40 ranjencev. Boerci so se umaknili do reke Vaal. Joubert hoče Angležem zabraniti prehod čez reko Tugela. Občni zbor in jami sM političnega društva „Edinost" dne 20. nov. lH9t). Letošnji občni zbor oziroma javni shod političnega društva »Edinost«, seje obnesel, kakor že objavljeno, uprav veličastno in sijajno. Ze pred deveto uro se je dvorana jela polniti. Zborovalci so prihajali iz mesta, od vseh strani okolice in iz Istre. Kmalu se je sešlo toliko občinstva, da ni bilo več prostora in so morali oni, ki so prihajali kasneje, stati na hodnikih. Mnogo njih pa je odhajalo zopet. Od odličnjakov smo videli med zborovalci: državna in deželna poslanca dra. Mntka Laginjo in prof. Vekosava Spi uči ća, deželne poslance dra. M. T r i n a j h t i da, drsi. Dinka Trinajstida, Slavoja Jenka, Ivana Nabergoja, Ivana Gori u pa, Alojzija Gori u pa, Fr. Dol le nz a in I. M. Vsi to v c a, župana iz Pazina dra. K lire 1 i c ji, župana iz nove občine Marezige, Bab i č a. Deželni poslanec in župnik, Fran Kosec pa je doposlal nastopno pismo: Veleslavni predsednik ! Da na občni zbor »Edinosti« osebno priti nr morem, lahko razumevate, ki poznate, kakšna službena opravila imamo v nedeljah župniki, posebno taki, kakor jaz, ki sem sam v prostrani župniji. Zato s tem pismeno srčno pozdravljam zbor, in izjavljam, da se povsema pridružujem sklepom večine. — Zbor bo izredne važnosti med drugim zaradi volitve novega odbora. Po mojem menenju j e sedanji odbor narodne pravice tako krepko branil, in narodno zavest z j a v n i m i s h odi t a k o uspešn o prebujal, da z a s l u ž i vsestransko priznanje in pohvalo, ki naj bi se javno izrazila z zopetno izvolitvijo per acclamationem. To leto bo za naš narodni obstanek v Trstu eno najvažnejših, ker pride na vrsto ljudsko štetje in volitev v mestni in deželni zbor. V obeh teh stvareh ima sedanji odbor najobširnišo skušnjo, naj zato pogumno nadaljuje srečno začeto delo. Ge na zboru pride nit vrsto žalostni goriški spor, delajte na to, da se zopet napravi neobhodno potrebni mir! Točke, ki vse vežejo, naj se povdarjajo in kakor Samove šibice naj se zvežejo v narodno solidarnost, — le v edinosti je moč in zmaga. — Točke, ki navidezno razdružujejo, so ljulika, ki jO seje sovražni človek narodu v zasmeh in pogin, našim narodnim nasprotnikom pa v veselje in zmago ! — Proč s tako ljuliko! V ogenj pozalmosti z njo! Zeleči najlepši uspeh, sem z naj več i m spoštovanjem udiuii F r si n Kose c. Občinstvo je burno pritrjevalo rodoljubnim besedam gospoda Kosca. Predsednik Mandid je otvoril zborovanje z iskrenim pozdravom do navzočih v imenu političnega društva »Edinost«. Konstatoval je, da se mej slovenskim občinstvom Trsta in okolice vzbuja vse veče zanimanje za politično društvo »Edinost«, za njegovo delovanje in shode. Zadnja leta so bili vsi naši shodi dobro obiskovani. Ljudstvo kaže s tem, dii želi izvedeti, kar se godi politično važnega, kaže, da se zaveda, da se navdušuje za naroden pravice, za narodne idejale. In to je tudi prepo-trebno, da se naše ljudstvo zaveda svojih pravic in dolžnosti, ker nasprotnik ni samo drzovit in brezobziren, ampak za njim stojita tudi mogočna sila zapeljanega in zaslepljenega ljudstva ter tudi državna oblast. Na Čelu dežele so povsodi tujci, ki m1 cenijo našega jezika, ki nočejo znati za potrebe našega naroda. K temu prihaja še veča nesreča, da se mi sami prepiramo, delimo, cepimo in le zavoljo osebnosti. To nahajamo posebno na Kranjskem in sosednjem Goriškem. V teh žalostnih časih je zares potrebno navduševanja za narodne idejale in narodne zavednosti, ako nočemo, da se potopimo v valovih sramotnega materijalizma. Pred kratkim smo se nadejali, da bo konec našim krivicam, da na Dunaju Slovani povzdignejo svoj glas, in da pride na krmilo, če že ne slovanska, pa vsaj Slovanom prijazna vlada. Ali zopet smo bili prevar-jeni v tej nadi in zistem nam je danes še bolj neprijazen, nego nam je bil poprej. Zato nam treba ognja narodne zavesti, da ne obnemoremo v težki borbi. Zavest o tej potrebi je vodila delovanje političnega društva »Edinost« v minolosti in je mora tudi v bodočnosti. Zahvaljujd vas torej še enkrat na toli častni udeležbi otvarjain ta občni zbor in vam predstavljam došle državne in deželne poslance ter druge odlične osebe. Tu je govornik imenom navajal navzoče prvake, a občinstvo je pozdravljalo iste nnjprisre-neje in z navdušenimi »Živeli«. Slednjič je govornik predstavil zastopnika c. kr. vlade, gospoda svetovalca Haeherja. Na poziv predsednika je društveni tajnik dr. Edvard SI a vi k prečital svoje poročilo o delovanju društva v minolem društvenem letu. To poročilo priobčimo doslovno, čim nam bo prostor dopuščal to. Iz poročila blagajnika Ante Bog d a n o v i d a smo posneli, tla se je v materijalnem pogledu vendar jelo nekoliko obračati na bolje. Društvo ima sedaj nad 250 členov, dočim jih je do lani imelo le kakih 100. Dohodkov je imelo društvo HOli gold. I nvč., stroškov pa 155 gld, 82 nvč., gotovine v blagajni je torej 150 gld. 57 nvč. Blagajnik je apeliral na navzoče, naj se pridno sami opisujejo v društvo, a naj tudi mej drugimi pridobivajo členov. Poročili tajnika in blagajnika sti bili soglasno odobreni. Ker sco točki slučajnosti ni nikdo oglasil za besedo, je prišla na vrsto točka: volitev novega odbora. Izvoljeni so bili z vsklikom: Predsednik: prof. Matico Mandid; odborniki: dr. Josip Abram, Ante Bogdanovic, Makso Cotič, Andrej Cerne, dr. Gustav Gregorin, dr. Otoka r Ivvbar, dr. Kdvard Slavik, Josip Tnrk, dr. Ivan Zuccon; namestniki: Ivan Suman v Skednju, Anton Miklavec pri Sv. M. M. spodnji, Anton Pogoreleo na Greti, Dragotiu Pcrtot v Bar-kovljah, Martin Pečar v Lonjerju, Ivan Goriup na Opčinah, Alojzij Goriup na Prošeku, Miha Kamuščič pri Sv. Jakobu, Stanko Godina v Vr-deli; pregledovalci računov; Graeijan Stepaučič, Ivan Prelog, Fran Kakuša. Na to je predsednik omenil: Ker na občnem zboru društva sinejo razpravljati in glasovati le udje, si smo želeli, da na razpravah o političnem položaju sodeluje čim širši krog našega življa, smo uredili tako, da (Irn^lveneniH občnemu zboru naj sledi javen hIiimI. Zaključujem torej oIkmi" zl*>r in otvarjam javni shod ter proiiim gospoda driavnega ju»slaiH-a drn. Lutri n jo, naj nam sporoči o političnem |»oložaju. Cim je predsrdnik izustil ime tira. Laginje, je občinstvo temu priljubljenemu prvnbo-ritelju svojemu priredilo nenavadno prisrčno in dolgo trajajočo ovaeijo. S tem se je torej začel javni slitnl. Veleza-ni mi ve razprave na tem shodu podamo pozneje ko-likor možno natančno, za danes pa ne omejujemii na to, tla le v glavnih potezah nacrtamo tek zlu »rovanja. Ko se je navdušenje nekoliko poleglo, je dr. Laginja zaeel z svojim govorom. I vodom jt« na knitko načrtal pontanek in razvoj avstrijske države. Pojasnjeval je, kako so razne države uvedle ustavo, jedne rado volj no, druge prisiljeno; med poslednje spada tudi Avstrija. l\> porazu pri Solferinu I. lHf)<». se je tudi Avstrija spomnila na to, da je podelila svojim narodom svobodomiselno ustavo. — Govornik je pojasnjeval bistvo oktolterskega diploma in februvarskega patenta. Nadalje je slikal plastično, kako so po nesreči I. l*t>b. delili monarhijo, ustvarivši dualizem in je označeval škodljive posledice istega za hrvatski in slovenski narod. Na t.; je prišel na parlamentarni položaj tostranske polovice monarhije in je še posebno dokazoval, kako je ves nadaljnji razvoj odvisen od rešenjn češkega vprašanja. nadaljnjih svojih izvajanjih se je oziral posebno na dogodk iu razmere v zadnjih 'dveh letih, v katerih je poselmo razviden upliv češkega vprašanja na delavnost parlamenta. I'otem je govornik v krat-k'h potezah pojasnil bitstvo večine in manjšine v avstrijskem parlamentu ter naštel stranke, ki sestavljajo ti dve skupini. Opisoval je razmerje med strankami mej se boj in nasproti vladi. 1'ojasniije stare tradicije nemške birokracije iu pogubnost istih za Slovane je pokazal ua nevarnost, ki bi navstala, ako bi nemški narod kakor tak — iu kakor tudi namenijo — si prisvojil tisto premoč v državi, katero je nekdaj imela nemška birokracija v naši monarhiji. Na to je razvil bitstvo naše ideje, da v mejah monarhije moremo in moramo najti pogoju svojega nadaljnega, narodnega, gospodarstvenega, soeijalnega in jezikovnega razvitka. Naglašal je nadalje, da moramo ostati solidarni z večino, in le ako bi videli, da večina ne spoštuje naših načel in posebno onega jednakoprnv-uosti, morali bi se posloviti od te večine, Govoruik je pripovedni, kako so se odpravile jezikovne naredbe, kako so se izdale tiste usodno tajne naredbe ministra za pravosodje. Ako Cehi no dobe zadoščenja, prisiljeni bodo svoje postopanje v parlamentu urediti tako, da dokažejo, da brez njih in njihovih zaveznikov je parlamentarno delovanje nemogoče. M i b o in o sledili (Je h o m v nji h b o j i h. Na to je govornik omenjal, kakovo je naše položenje doma. Govornik zaupa naraščajoči naredni zavesti in je uverjen, tla slednjič ho Avstrija morala računati z našim narodom. Naše vprašanje ni samo vprašanje te državno polovice, ampak seza najmanje od Triglava do T i moka, od Gorice <1 o 1» e 1 eg a g r a d a. Avstrija mora računati s tem. Posl. V e k o s 1 a v Gor i up je na to predlagal, dn se izreče našim državnim poslancem srčna zahvala na njih delovanju v državnem zboru in naše popolno zaupanje. Posl. vit. Nabergoj se je pridružil temu predlogu ter je prosil državne poslance, naj ae pozabijo tržaških Slovencev. Urednik Ante Jakic je žigosal drznost vodilnih krogov, ko kličejo v rešitev dualizma na pomoč isto Slovane, katerim je ta dualizom vsekal naj vede rane. Govornik je za radikalno pol;tiko ter poživlja naše poslance, nuj združeno delujejo na strani Cehov — v obstrukeiji. Predlog- poslanca Vek. Goriupa je bil soglasno sprejet. O drugi točki dnevnega reda, o razmerah v deželnem zboru istrskem, je poročal državni in deželni poslanec prof. S p i č i e. Kakor Laginja je bil tudi on na jprisrčneje pozdravljen, saj je mož pravi ljubljene«! primorskih Slovanov. Govornik se je uvodoma zahvalil na zaupnici, katero je shod izrekel njemu in njegovim drugom v državnem zboru, da si se n«' morejo ponašati z vidnimi uspehi, kajti solnce, katero smo vedno pri- čakovali, nam ni posijalo i?pod oblakov. Naglašal je, kako so v državnem zboru govorili često ne le v blagor svojih volilcev, ampak tudi v korist Avstrije, kateri prestane »raison d'žtre«, ako ne izpolnjuje svoje naloge, či ter delala vse mogoče ovire izvolitvi naših poslancev. Govornik je slikal nesramno postopanje večine o verifikaciji volitev. Ker naši poslanci niso bili varni uiti svojega življenja, so zapustili Poreč. Govornik opisuje delovanje deželnega odbora na polju šolstva in deljenje občin v politične svrbe. Neusmiljeno je govornik obsojal predsednika deželnega zbora, ki sam provocira iu provzroča nerede. A trpko je govoril tudi na adreso pred-staviteljev vlade, ki se sami vedejo tako, kakor 0 v Krasiei, v Matcradi, v sv. LovreČu Daljskemu iu družili, mogel bi reči, vseh krajih politiškegn okraja po-rešk«»ga. Cisto hrvatski kraji, kakor n. pr. Krasica, so bili vpisani kakor čisto italijanski kraji. Kake posledice so temu? Prav prebivalci v Krasiei so pred leti prosili za šolo. To so jim tudi dali po dolgem obotavljanju, ali z italijanskim učnim jezikom (Cujte! Cujte !) — želeli pa so hrvatsko — in sicer na podlagi ljudskega štetja, kajti rekli so, da je italijanščina napovedana kakor občevalni jezile prebivalcev, torej da so ti poslednji italijanske narodnosti. Tako se je zgodilo tudi v Fontani in skoro vseh krajih, sosebno okraja poreškega, tako, da ljudje, kakor rečeno, ako prosijo šolo, dobivajo ; mento hrvatske italijansko šolo (Ćujte!) in jih tako j polagama delajo za Italijane (Mej-klici), česa.- pa j oni nočejo. Kakor delajo na ta način v šoli, prav ta k« k delajo v zadnji čas tudi v cerkvi. Kajti dosedaj , so se Italijani s pomočjo vlade povsodi urini I i se i svojim jezikom, v zadnji čas pa delajo le še na to, tla le Italijane nameščajo po cerkvah, da se na ta i način v javnem življenju naravnost ubija vse, kar : je hrvatskega ali slovenskega. (Posl. Lenassi : Vi , sami veste, da ne govoriste druzega, nego samo : laži). Govorite pozneje, lažnjivcc ste vi, g o-; spod Lenassi! — (Klici: Ne poslušajte ga!) j Nasproti taki i n f a m i j i neb o m m o 1-! č a 1. Jaz sem navel imena in številke. Resnica j je, da se v zadnji čas, sosebno v jedni škofiji, j ne le po c. kr. uradih, po avtonomnih oblastih, j po šolah, ampak tudi potom cerkve, po na-■ meščanju takih duhovnikov, ki niso vešči hrvat-; skemu jeziku, »talrjanizujejo kraji, kjer je prebivalstvo hrvatsko, in sicer na vse mogoče načine, istotako 1 kakor :talijnnizujejo vso pokrajino istrsko in vse : Primorje, in gospodje, ki pravijo, da je to laž, bi morali navesti dejstva, sicer moramo njih same proglasiti za lažni Ice. (Živahna pohvala in ploskanje). Pretilog poslanca Doležala in tovarišev je jako nujen, tudi z ozirom na naše razmere. Izvesti treba nepristransko ljudsko štetje, ter kaznovati ne le one, ki so svoj občevalni jezik krivo napovedali, kakor veleva $ ;J0. dotičnega zakona, ampak tudi falzifikatorje. Pri nas se popisovalne pole navadno ne razdeljujejo mej ljudi, ampak v hišo prihaja jeden organe v n. p. magistrata, ki odpravlja tam funkcije politične oblasti prve instancije; istotako v drugih občinah Istre kakov občinski sluga ali sploh občinski organ. Isti pa nt! vprašuje : »Kateri jezik govorite?®, ampak vprašuje: «Parla lei ita-liano?» Ali pa sploh stavi kako vprašanje v italijanskem jeziku, in če je dotičnik le z «si» ali ♦ nt>» odgovoril, je že vpisan z i t a 1 i j a n s k i m t) b č e v a l n e m jezi k t) in, je Italijan, ki mora imeti italijanske šole, italijanske cerkve iu italijanski jezik v uradih. Zato pa, kakor rečeno, ne bi smeli biti kaznovani samo oni, ki delajo krive na-povedbe, ampak zlasti tudi oni, ki falzifikujejo ali grejo falzifikatorjem na roko in to so organi c. kr. vlade v Primorju. (Živahna pohvala in ploskanje). (Opomba uredništva. V večerni seji istega dne je prišlo — povodom »stvarnih popravkov« — tlo precej hudih spopadov meti Spinčičem in La-ginjo ter italijanskimi] poslanci, kakor smo že bili omenili. Dotični stenografiški zapisnik pa nam še ni došel. Politični pregled. TRST 27. novembra IHtf!«. Protesti. Čudno naključje je hotelo, tla sta se zadnjo nedeljo vršila ob isti uri dva protesta v različnih tat>orih: protest proti itali janskemu realnemu gimnaziju v Pazinu in protest proti hrvatskemu gimnaziju v istem mestu. Na javnem shodil polit, društva »Kdinost« so prot«'stovali Slovenci in Hrvati proti italijanskemu zavodu, a italijansko jm»-litično društvo za Istro je oli isti uri imelo svoje zborovanje v Piranu, da protest uje proti osnutju hrvatskega državnega učnega zavoda. < )ba nasprotna tabora sla torej bila v podobnem položaju. V načinu j-a, kako mo protestovali eni in drugi, je velikanska razlika. I ržaški shod se skoraj niti ni bavil s tem vprašanjem. Vsa razprava o imenovani točki je trajala memla pet minut. V tej kratki dolu se je /borovaleem pojasnila krivičnost ustanovitve italijanskega zavoda za tretjino prebivalstva na troske Slovanov, ki tvorijo dve tretjini naroda v deželi, in nepotrebnost zavoda z ozirom na to, da je za Italijane že zadostno poskrbljeno v tem oziru. In zbor je jednoglasno sprejel predloženo inu resolucijo. Nobenega napada, nobene žaljive besede na škodo Italijanov ni bilo slišati. Vse drugače so postopali v Piranu zbrani udje italijanskega društva. Tu je odvetnik dr. Ventrella v dolgem govoru pogreval vse tiste že davno pobite laži, katere so mesece in mesece trobili v svet italijanski listi proti hrvatskemu gimnaziju. Rekel je, da hrvatski zavod ne odgovarja potrebam hrvatskih zemljedeleev, ampak da je le koncesija od strani vlade vedno lačnemu slovanskemu življu. Spominjal se je »zgodovinskega« protesta županov v Trstu, kjer so potrdili «nedo-taklj ivo italijansko pravo teh do dežel«. Istra, ki je bila latinska, da jo ostala italijanska tekom vekov. S 1 o v a n s k a p 1 e in ena razli č n e g a pole o I j e n j a, razli č n e g a jezi k a, brez d u š e v n i h središ č, n e m o r e j o n i k a-k o r d o p r i n a g a t i č e s a v k a k o r š e n si bodi razvoj dežele v intelektualne m, g m o t n e m ali politi č n e m pogledu. Kar je kulturnega v Istri, je vse italijansko; tega jezika se poslužujejo tudi Slovani, kedar imajo opraviti z Italijani, pa tudi med seboj (!). Učenci hrvatskega gimnazija sami da govore med seboj italijanski in da morajo učitelji govoriti z učenci italijanski, alto jih naj poslednji razionejo{!) Kajti slovanski jezik je morda za učence jezik pri-hodnjosti, za sedaj pa da je še nekaka mešanica, podobna jeziku rokovnjačev, katerega nihče ne razume. (!) Potem se je govornik bavil zopet enkrat z «nemškim« Celjem, kjer so tudi po sili osnovali slovenski gimnazij, kateri napad na nemško posest da je podoben napadu na Italijanstvo v Pazinu ter je izrekel nado, da avstrijski parlament ne odobri te ustanove. Resolucijo, katera pravi, da shod prosveduje na najodločnejši način proti tako neopravičenemu težkemu kršenju italijanskih pravic ter jako obža-Ijuje nepremišljeni korak vlade, ki zamore pomnožiti vzroke nezadovoljnosti ter provzročiti veliko škodo kulturnemu razvitku pokrajine, — to resolucijo so seveda jednoglasno sprejeli. Sklenili so tudi, da se govor dra. Ventrelle ponatisne ter se nesramne laži zasejejo v tisočih izvodov mej prebivalstvo. — Videli smo razloček mej bojevanjem na eni in na drugi strani, razloček, ki Slovanom ui v ue-čast! Kdor se v političnem boju poslužuje tako umazanih sredstev, kakor isterski Italijani, temu ne more biti vest posebno čista. Upajmo, da zmagati resnica in pravica! K položaju. Pogajanja mej Čehi in vlado nadaljujejo. Ne ve se pa, s kakim vspehom. Iz dunajskih listov posnemamo, da Cehi zahtevajo na vsaki način zadoščenja. »Neue Freie Presse« pa piše, da Cehi bržkone pripuste prvo čitanje predlog, ki so na dnevnem redu, saj morejo, uko bodo hoteli, še vedno v odsekih in v plenumu zavlačevati resenje teli predlog. Kar se tiče možnosti razprave o načrtu za uredbo jezikovnega vprašanja, menijo Cehi, da sedaj ni čas za to; oni da so v sličnein položaju, kakor so bili Nemci pred odpravo jezikovnih naredeb. Dokler torej ne dobijo kakega zadoščenja, jim ni možno stopiti v pogajanja o jezikovnem vprašanju. Državni zbor. Zbornica poslancev je včeraj nadaljevala razpravo o cssarskih uaredhah, nanašajočih se na nagodbo z Ogersko. Prvi je govoril Dalmatinec Biankini in sicer od 11. zjutraj do ."». popoludnc. Že s tem pa je |Mivedano tudi, da po kratkih brzojavnih sporočilih nam ni mogoče izbrati glavnih momentov tega govora. ('ukati treba torej na stenografiški zapisnik. Opažamo še, da je Hiankini velik tlel svojega govora govoril v hrvatskem jeziku. Za Biankinijem je govoril socijalist Berner. Očital je Cehom, da tirajo le navidezno obstruk-eijo. (tovornik je napadal institucijo delegacij. Socijalisti ne bodo glasovali za nagodbo. S tem je bila ta razprava zaključena. Generalnima govornikoma sta bila izvoljena Ceh Maštalka in nemški nacijonalee Kaiser. Koncem se je poslanec Gross ujedal, ker se tudi češki spisi prilagajo stenogratiškemu zapisniku. Predsednik Puehs gaje zavrnil, da sc vsakdo more posluževati svojega materinega jezika; predsednik nima niti pravice v to, da bi kakemu govorniku branil govoriti v svojem jeziku. Tej izjavi predsednika so Cehi in Jugoslovani glasno pritrjevali. Znamenito manifestacijo so imeli minolo nedeljo v Zagrebu. Bil je velik shod pod milim nebom, katerega so se udeležile vse stranke opozicije, vštevši socijalnodemokratično. Shoda se je udeležilo več tisoč ljudi, in so bile ob velikem navdušenju vsprejete resolucije za reformo volilne pravice s splošno pravico glasovanja in za taka določila, s katerimi bo zajamčena svoboda volitve, za svobodo tiska in za financijelno nezavisnost. Shod je bil toli veličasten, da pišejo zagrebške novine, da to ni bil več navaden shod, ampak do-godjnj. Ti tisoči niso došli, da bi razpravljali, ampak da dajo izraza temu, kar jim čutijo njih hrvatska srca. Domače vesti. Odbor polit, društva »Edinost« bo imel svojo sejo v petek zvečer ob llji uri v prostorih »Del. podp. društva«. Nekaj o italijanskem značaju Trsta. Naši nasprotniki zatrjuje vedno, kako je Trst izključno italijansko mesto. Nevedni tujci jim tudi verujejo to semtertje. In vendar si prav tisti list, ki je na tem polju drznih trditev prvi junak, prav v istih številkah, kjer hoče prepričati svet o italijanstvu našega mesta, daje sam sebi klofute. Le poglejmo n. pr. oglase v kakem tržaškem dnevniku, torej v listu, ki je namenjen potrebam tržaškim, ali morda tudi še potrebam »italijanskih« pokrajin. Tu vam iščejo korespondenta za nemški in italijanski jezik, hišino, najrajši nemško, gospico za nemško korespondenco, trgovskega pomočnika manufakturne stroke, ki je po polit o m a v e š č slov e n s k e m u jezi k u, in zopet korespondenta italijansko-n e m š k e g a. Na drugi strani se ponuja za hlagajuičarioo gospiea, Nemka, ki zna tudi nekoliko italijanski, druga, ki zna tudi nemški, se ponuja za službo v hišo, kjer so otroci, službo išče korespondeut italijansko-nemški itd. itd. Za vse to: »indirizzo al Pieoolo«. Isti list ima med svojimi oglasi tudi take, ki so tiskani v cirilici. Vse to je pač najlepši dokaz, kaka laž je tisti izključno italijanski značaj mesta tržaškega. Iz tega slučajno, in morda za nas ne unj-srečneje izbranega gradiva pa vidimo še nekaj druzega. Blažena nemščina igra veliko ulogo v tržaških italijanskih oglasih. Ako bi gospoda hoteli malo misliti, bilo bi jim to dejstvo migljaj, naj pazijo, da se jim italijanski značaj mesta čez noč ne spremeni v — nemškega! Italijansko gospodarstvo. Oprostite, saj temu nismo krivi mi, da moramo imeti to stalno rubriko. Kaj čete? Italijani so toli fenomenalni upravitelji, da ga ni dneva, da ne bi morali govorili o kakem novem izgledu, kako je tu in tam, kjer so ti upravitelji na delu za —javno blaginjo. Včeraj smo govorili, kako ko v Opatij' zagospodarili »kazino« in še nekaj tisočakov po vrhu, danes pa moramo čitatelja sprovesti v italijansko občino Vodnjan, kjer so genijalni upravitelji občine srečno doveli do 100°/0 doklade na izravne davke. Ni je občine v Istri, ki bi imela hrvatski ali slovenski občinski zastop in take doklade. Sedaj pa bi radi vedeli, kaj sili slavno vlado, da vendar in vedno gleda na to, da se laška uprava ohrani celo v takih občinah, ki niso laške?! (Vi ne veste tega? Jaz pa vem! Opazka hudomušnega stavca.) Vladni organi — .»ko je res, da jim je prva dolinoet ta, tla skrbe za javno blaginjo -naj bi si vzeli k srcu resne Itcscde. ki jih je spregovorila zadnja »Naša Sloga«: Pridemo do tega, d« vsled takega gospodarstva v večem delu Istre narod tako osiromaši, da ne bo mogel prenašati več sploh nobenih bremen in javnih davkov, in tu bo v največo škodo državi sami. Za veliki koncert 'Slovanskega pevskega društva* je začel odbor, kakor nam poročajo, že razpošiljati vabila. — Glavna točka koncerta bo igra v treh dejanjih »Čevljar baron» — društve-niki in drugi diletantje, ki so iz požrtvovalnosti in ljubezni do dramatičnih predstav prevzeli uloge, se že dolgo in marljivo vadijo in učč, da bi se pokazali kolikor mogoče dorasle svojim ulogam dile-tantov. Vzlio vsemu od borovemu trudil ni bilo sicer mogoče najeti nobenega gledišča, kjer hi se na velikem odru moglo bolje razviti dejanje igre. Ali da ne opusti svoje namere, moralo se je društvo odločiti, da uprizori [igro v tesni redutni dvorani. Dasi za priprave, garderobo, godbo in druge potrebnosti naraste mnogo troškov, se vendar odbor ne straši tega, ker je tlo cela osvedočen, da bo dvorana na obeh predstavah, toliko H. kolikor 10. decembra, napolnjena do zadnjega prostorčka. Zanimanje, ki je naše občinstvo sploh kaže za dramatične predstave, je jamstvo, da se rado odzove prijaznemu povabilu, tem več, ko je igra novost za slovenski oder v Trstu. — Vspored priobčimo prihodnjič. Llo.vdov pa rni k »Dupline« je prišel včeraj iz Port-Saida v našo luko. Ker se je bil dotaknil Aleksandrije, je moral v lazaret pri sv. Jerneju. Z ozirom na to, da je doba karantene že minula za časa vožnje in je bilo na krovu vse zdravo, so ladiji po natančni preiskavi in razkuženju obleke in perila dovolili »libero pratiko«. — Na krovu »Dapline« je bilo 17 potnikov iz Transvaaln. Iz pred porotnega sodišča. Včeraj v jutro so otvorili sedanje zasedanje tukajšnjega porotnega sodišča z razpravo proti 20-letnemu Josipu Sederlu iz Treimansdorfa, ki je dne 3. avgusta t. 1. skupaj ■/. Maksom Dilgcrjem v vili Rausonnet v Opatiji izvršil tatvino. Razbila sta neko okno ter skozi isto prišla v poslopje, nabrala zlatenine in drugih dragocenosti v skupni vrednosti .M4f> gld. f>0 nvč. Po napornem »delu« sta se hotela okrepčati v — kleti. A tedaj ju je začul čuvaj vile, Pran Slavič. D i Iger je zbežal, Sederla pa je redarstvo našlo skritega na nekem hodniku. Našli so tudi vse vrednostne predmete, katere sta zločinca odložila, ko sta šla pit. Sederl je priznaval krivdo ter jo bil obsojen v IH-mesečno težko poostreno ječo. Dražbe premičnin. V sredo, dne 21». novembra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici Farneto št. 4, hišna oprava; pri sv. Mar. M. spodnji, vol in krava. (Dalje na četrti strani.) Zaloga in tovarna pohištva vsake vrste 0(1 Piazza ltosario žtev. 'i. (ftolako poslopje). Bogat Izbor v tapet arijah, zrcalili in slikah. Ilustriran cenik gratis In franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se na lirod ali železnico, brez da bi sc za to kaj zaračunalo. Velika zaloga solidnega pohištva in tapecarij od Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg S. Giovanni hiš. štev. f> (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo ! 03620073 Narodno gospodarstvo. Letopis (I. letno poročilo) Gospodarske zveze v Ljubljani i Izvirno poročilo. Za (iospodariiko zvezo v Ljubljani je izišlo prvo letno poročilo. Izdal je j'- ravnatelj i*te, g. Ferdinand S a j o v i e. l'oroćilo so Imvi samo z onimi zadrugami, ki so členi (Jos|>odar«ke zveze, ker čas ni dopuščal, da bi sestavili vseukupno poročilo vseli slovenskih denarnih zavodov iu druzih zadrug. ljetopis obsega: l. Predgovor. 2. Splošno poročilo o kreditnih zadrugah. .">. Seznamek poso-jilnie, katere priglasile svoj pristop k Gospodarski zvezi. 4. Letno poročilo ljudske posojilnice v Ljubljani. .">, Denarni promet posamičnih zadrug in skupni denarni promet istih (Stiinarium). <1. Račun zgube in dobička posamičnih zadrug in isti skupni račun. (Sumariiim). T. Račun bilance posamičnih zadrug in isti skupni račun, (oiunariuni). H. Kako je ustanovljati Reittelsuove posojilnice? I zorna pravila za iste in vse dotične prošnje do oblastev. 9. Vse zakone, tikajoče i-e Raifteisuovih posojilnic iu ostalih zadrug. Letopis dobijo vse zadruge, katere so v »Gospodarski zvezi«. V slučaju pa, da ga kedo druzih želi dobiti, naj se obrne do ravnateljstva imenovane zveze, katero mu ga dopošlje proti odškodnini. Na »Letopis« opozarjamo še posebno zaradi točke, kako je ustanovljati Kaitfeisnove posojilnice, ker tam imamo navedeno: kaj so RaitVeisnove hranilnice in posojilnice, uzorna pravila za imenovane posojilnice, vse obrazce prošenj do oblastev o ustanovljenju, prošnje glede spremembe pravil in ravnateljstva. Zraven prošenj je pa vedno navodilo, kako iu kje je iste uložiti! Se bolj pa nas je razveselil zadnji del »Letopisa« v katerem imamo navedene zakone poslednjega časa, tikajoče se pridobitnih in gospodarskih zadrug. Do danes nimamo istih niti v nemščini. lTparno, da vdohimo prihodnje leto še poročilo o vseh druzih slovenskih denarnih zavodih, tako, da bomo imeli pregled vsega delovanja na gospodarskem polju. Različne vesti. Nadškof Kozlovski. mitropolit rimsko-kutoiiškc cerkve na Ruskem, je umrl v Petrogradu. Grofica zgorela. Zadnjo nedeljo so našli na Dunaju grofico Vilmo udovo Dunin-Rorkovsko v njeni spalnici zgorelo. Menda je čitala, zavese so se preveč približalo luči ter vnelo. Blazine, vzglavniki in odeje, vse je bil uničil ogenj, a grofica je ležala, spremenjena v kos oglja, na tleh. Ilišna je pripovedovala, da jo po noči dišalo po dimu, a «la se ji to ni zdelo važno, ker je mislila, da se kadi z ognjišča. Brzojavna in teiefonična poročila. (Zadnje vesti.) Ril naj 2*. >Xeue Freie Presse« piše, da minister za vnanje stvari, grof Go!tieho\vski, najbrže v soboto poda svoj običajni ekspoze. l>ii u a j 21. (Zbornica poslancev). Preidši na dnevni red je zbornica nadaljevala razpravo o na-godbenih predlogah. Generalni govornik Mastalka je rekel, da so se ('ehi odrekli nadi do sprave z Nemci. Protesto-val je proti obdolževanju kako/ da so se Cehi dali podkupiti za nagodbo. Prepričan je. da sedanja nagodba bo zadnja. Dltlinj 2>. V položaju danes ni uikake važne spremembe. Pogajanja z Cehi se nadaljujejo iu ni možno ničesar reči, kedaj se završe. To je tudi vzrok, da češki klub ni še storil nobenega definitivnoga odloka. Rlliiaj 2H. Deželni glavarji vseh v državnem zboru zastopanih kraljestev in dežel so ko danes v zbornici poslancev sešli v že napovedano konferenco. Vojna v južni Afriki. Pari/ »Mati n* javlja, da je angleški poslaoik Moiiboii notificiral ministru za vnanje stvari, Delcassć-u, da je med Anglijo na jedui in 1 ransvaloin iu državo Oranje na drugi struni, nastopilo vojno stanje. POSLANO. Častni duhovščini avstr. juga v Istri in Primorju častim se s tem javiti, da je v Pazinu listal knjigovez, ki po krivem izdaje za Vilima Novaka iz .ličina, da zavede vlČ. gg. moje naročnike. Kjigoveznica Vilima Nova'ka deluje za zdaj jedino v .ličinu na Češkem, in se bode ob pozna-tili pogojih vedno trudila, da si pridobi popolno priznanje svojih p. n. naročnikov z vestnim in trdnim delom. Priporočnje so naklonjenosti vlč. duhovščine se beležim Vi lim Novak knjitjurv: r .Urinn (('e*l<<>). NOVA DROaERIJA DRAGOTIN-A JENULL v TRSTU, Vin tteppa vogal Vin Carradorl (j». jp preskrbljena z vnem v to stroko upadajočim hliigom. Priporočan zliisti vse predmete zn flftfpnj«*, barvanje in zbolj3mijc vina. Specijaliteta v zdravilih zn govejo sivino, konje, premice itd., razkužilo proti Inibonieni kugi, raz-kužljiva mila in razkuži)-vi prah za ohlažiti zrak v vodnikih, stranišeali, jamah itd. t^T V»e po nizkih oenah ^S i Iziraje se na svoje 2(i-letno službovanje v drogerijah v uri (Ihega in Benvenuto ter ol>l jnhtijć točno in pošteno postrežbo se priporočam slav. občinstvu v mestu in na deželi. Spoštovanjem Dragotin Jenull. PRSNI PRAH (prah za izvožčekej (iip kašljaj). najbolje sredstvo proti ka&lju, hripavosti, zasližanju, nahodu in drugim kataričnim afekcijam. Sloitljiea z navodilom po 30 nvč- Pvbiva se jedino v lekarni PRAXMARER, ,.Pri dveh zamorcih" občinska palača. Trsi. Zunanje naročite izvršuj njej o se obratno pošto. Mlin na par. i ust mi je naznaniti vsem gg. trgovcem j; st\ in, da imuni mlin na puro, v katerem nudjem vsakovrstne tursčne moke. Pošiljam moko mi dom točno in p<> nujni/ji eeni. Sprejemam tudi naročila za mlenjo za. zasebnike po jako nizki pristojbini. /a kakovost hlaua Jamčim. "^Hl Pričakuje obilo naročb beležim se udu ni Valentin Skočir Via Kiulia štv. 30». (Itoschetto). :xxxxxxxxxxxxx^ ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL Uafaela Italia TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice in spre-Jemalce, žimiite in peresiiic, mrlcdal in železnih blairajti, po ccnaii, oludne. — Za uboge od 2 do 3 v uliei Molin piecnlo štev. 1, I. nadstr. se trgovsko izobražen poslovodja v večji trgovini za izvoz deželnih pridelkov. Ponudbe naj se pošiljajo v (lorico, poste voštane „Kmet - 100". Važno za vsakega! Itii/.proilnjii po čuda nizki ceo i! vrednih predmetov za samo 2 gl. 85 nč. 1 krasna žepna ura Auker Remontoir, nikelj- mru v. pokrovi, z letnim jamstvom; 1 elegantna verižica za ure, na zahtevo ni kij uh tu ali pozlačena z lepimi privešdcki, parižki sistem ; 1 kravatna iyla iz amerikankega donblč-zlnta /.i m it. briljanti; 1 par gumbov za nuinšeto i/, aincrikanskega doubld-zlata /. marko; 1 garnitura gumb za srajco iz amer. doubld-zlata, Hostojeer. iz ;") kosov ; Vseli 1*> krasnih predmetov pošiljam, dokler zaloga traja, po povzetju »li za naprej poslano svoto za samo gl. 2'8i>, (siuno ura stala je prej ") gld.) Kar se ne dopade, jemljem v čami od H dni nazaj. M. U. Dr. Ant. Zahorsky priporoča svojo pomoč na porodili, abortili in vseli ženskih boleznih, kakor: nerodnosti v perijodi, krvavenje, beli tok, neredna lega maternice itd., kakor sploh v vseh slučajih bolezni. Ordinnfe ulica Carintia stv. 8, od 9. -11. in od 2. - 4. -•-•<>• •- Popolno novi, v prvič razstavljeni MEJNARODNI Panorama trst - Borzni trg 14 - tkst Jako /11 n i m ivo popotovanje po Norveškem iu Helgolandu . boljše Ihil-lliatill.sko lino :{0. Opol lo novo ti no v vsakej množini v sodčkih in buteljkah od litra naprej franko na dom Mil Kt iterikoli kraj mesta. Izven mesta franko užitninskega davka. Naročhe v zalogi ali s poštno do|iis|iie<). Šivalnih strojev l lov o tovarniška zaloga IVaf,a jaX"a v Ljubljani Dunajska oesta 13. priporoča svoje pripomnimo najboljše šivalne stroje za domačo porabo in obrtniške potrebe