219. številka. Ljubljana, sredo 26. septembra. X. leto, 1877. Inhaja vsak dam, izvsemti ponedeljke in dneve po praznicih, ter volja po polti preieiuan ca a v atr o-ogo rs k o deželo za celo letu 16 gld., za. pol leta 8 gld., M tolst leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en meBeo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na i «id se raJnn« 10 kr. m meaec, 30 kr. ia četrt leta. — Za tnje deiole toliko -;oč, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na IjudBkib šolah in za lijak..i v.jja zniiana cena in aicer: Za Ljubljano ca četrt leta 2 gld. 50 kr., po polti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od totiristopne petit-vrate 6 kr., to se oznanilo enkrat tiaka, 5 kr., če ae dvakrat in 4 kr. če ae trt- ali večkrat tiska. Dopiiri naj ae iavole trankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredniitvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiSi f*. 3 „gledaliSka stolba". OpravaiitTO. na katero naj «e blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" r Kolmanovej bili. Vabilo na naročbo. S koncem tega meseca poteče naročnina na tretje četrtletje. Prosimo gg. naročnike, da jo o pravem Času ponove. „*lov. H&arofl" velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za četrt leta .... 3 gld. 30 kr. Za en mesec .... 1 „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za četrt leta ... 4 gld. — kr. Za en mesec..... 1 „ 4<> „ Za gospode učitelje na ljudski li š o 1 a h in za etijube volja zui-felaiiia cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. flaO kr. Po pošti sprejeman „ „ 3 „ — „ Telegrami »Slovenskemu Narodu". Carigrad 2:>. septembra. Šefket-paša poroča, da je 23. septembra z dvajsetimi bataljuni, dvema baterijama in jednim polkom kavalerije, z municijo in živežem v Plovno prišel. Peterburg* 24. sept. Iz Gornjega Studena se 23. t. ni. olicijalno poroča: Turški napad 21. t. m. na Cerkovno je bil popolnem odbit. Turki drug dan napada nijso ponovili, temuč so se nazaj pomaknili. Na potu od Plevne proti Sofiji stoječi ruski konjiški vojni oddelki so na-redeli dve rekognisciranji in so uničili 20. t. m. pri Nabiti tri turške švadrone; Dogodki na balkanskem poluotoku. (SpiBal in objavil Fr. pl. Helhvald v nAu8land-Ju pod '2. oktobrom 1h70 Nr. 40. str. 781 — Stuttgait — poslovenil prof. Davorin Valonoak.) (Dalje.) Vsemu temu ukljub pa se vendar Turkom po skoro trimesečnem boju nij posročilo dalje, ko nekaj milj v Srbsko prodreti i zmagovalnega pota v Beligrad, o katerem so sanjali, že morajo vedno čakati. Malih vspehov, ktere so pa kot Bog ve kolike zmage v svet trobili, nijso porabili in tako so dobili nasprotniki časi priložnost si ravno tako krepko, kakor vspe-šno brauivno vojsko pripraviti. V vojačkih krogih nikedo ne dvomi, da je glede na veliko različnost močij, ktere imate obedve državi na raspolaganje, vojskovanje Turkov v napadnem boju dozdaj ravno tako siromašno kot je ruskega generala Črnjajeva v obrambi sijajno. V Srbiji še Aleksinac nij vzet, kamo li 21. t. ni. so pri Temin u ustavili turške kolone infanterijske, ki so na maršu bile in so zavzeli položaje, iz katerih jih morejo paziti. London 24. septembra. „Daily Te-legraph" poroča o bojih na Jantri iz Sir-kovne (('črkovne) 21. septembra, da je več turških napadov vsled pomankanja podpore ponesrečilo se. Številno močnejši Rusi so obdržali svoja položenja. Turške izgube, da so jako velike. Tif li s 22. sept. (Pi\) 19. t. m. eo Turki iz Kujunde v petih kolonah proti Igdiru iz-marširali. Basi pod generalom Tergukasovini so začeli oster ogenj iz osmih kanonov in Turki so z velicimi izgubami bežali v svoje stare pozicije. Vojska. Z jedne strani bojišča so denes dobre, z druge pak ne dobre vesti. Na Jantri so Ru-i prvi napad Mehemed Alijeve vojske popolnem nazaj vrgli, torej nevarnost napredovanja od te strani menila odpravili vsaj za tako dolgo, da vse garde pridejo. Ali pri P levni so Turki (če se bode denašnji carigradski telegram potrdil) dobili pomoč, streliva in živeža. Gsman-paša je zdaj bolj močan in bode ofenzivo poskušal. To dneve imajo večjidel uže na mestu biti, torej bodo vendar Itusi dovolj močni, da bodo postavili se dobro. Rusi morajo odbiti Mehemeda in Osinana, vsakako pa njiju zjedinjenje zadržati, da prej ali slej še to jesen vsaj jednega vojsko s pre-i močjo primejo in zdrobe, sicer bi črez zimo I ne mogli držati Bulgarije, kolikor so jo za- se! i. Kajti, da letos vojska ne bode končana, menijo uže ruski listi. Turki so novih 20 bataljonov v Plevno vrgli. Če se šteje turški bataljon povprek po GOO mož, je to 12.000 mož. Kje vraga jih dobivajo? Kakor da bi iz trave rasla divjad azijatska! Šest turških oficirjev, katere so Rusi pred Flevno ujeli, pripoveduje, da je Osman-paša vedno od Sulejmaua pričakoval pomoči, katere pa nij bilo. Angleške novine „DaiIy NewsM bičajo ruski generalni štab, da slabo vojsko vodi, a s posebno hvalo naglašajo izredno hrabrost ruskega vojaka. Viteštvo in plemenitost črnogorskega kneza, kateri turške ujetnike precej izpušča, priznavajo s pohvalo vsi časopisi, ki so kaj objektivnosti ohranili v popisavanji vojnih dogodkov. Naši domači Turki. Pred nekaj leti, ko so še vsi evropski diplomati v urah počitku odločenih mirno, kakor radi prebavljanja, rešetali in ugibali ori-jentalsko vprašanje, ko je še sultan Abdul* Aziz v največjem miru užival haremsko in drugo posvetno življenje, brez slutnje, kaj ga čaka, niti kaj mu preti, pred nekaj leti, ko je Črnogorec, Srb in Rus pasel doma svojo živino in oral svoje polje, tedaj je tudi naš nem-škutarski filister, sedeč zvečer pri pivi ali vinu posegel prav rad v nižjo politiko, in mučil deloma nerazumljivo mu frazo „der kranke Mann", ter govoril z mnogim sovraštvom in veliko jezo o surovosti in nevednoti turškej. In ko bi mu bil kdo natvezil, da je morda Deligrad in z velikimi vojnimi silami proti Črnogorcem naperjeni napad se je raskadil, ko prah, da še več, turški oddelek, ki je iz Albanije Čruogoro napadal, mora se nazaj pomikati. Črte razmejivnice ob Moravi bodo dokazale, da je primirje za Turke veliko olajšanje, če ne celo njih rešitev. Če potegnemo ravnu črto od Šupovca na sever do Prziiovice, od ovod na zahod do Peščanice i od ovod doli do Šupovca nazaj, imamo v tem oskem koscu vse dozdaj od Turkov po tako dolgih in krvavih bojih zasedeno srbsko zemljo zapopa-deno. Srbska črta branivnica Deligrad Djunis na severju je še popolnem nepoškodovana; ravno tako še desno krilo srbsko, katero se vštric tvrdnjav na desnem bregu Morave od Djuuisa do Vukanje vleče, nij predreno. To vse nam pač dosti razjasnuje, zakaj je Abdul-Kerimu primirje, katero je prej zametaval, sedaj toliko po volji. Neki drugače spoštovanja vreden vojnički pisatelj se je ob začetku vojske čutil pokli- canega, razmere v srbski armadi z najčrnej-šimi bojami slikajo evropejske častnike svariti pred vstopom v srbsko vojsko, v čem mu tudi mi iz celega srca pritrjujemo. Pa nikedo naj zategadelj ne misli, da so stvari v turški vojski na boljšem, ampak brez malih izuimk in sicer posebno glede oborožanja, je vse na ravno tako niski stopnji, kot vsa druga državna uprava, ktera pa je v vsakem obziru mnogo slabejša od srbske. Kakor ne trezni, pretirani odvetniki Slovom tva povsod le suince vidijo, sence pa nikjer, ravno tako je tuli pri prijateljih Turkov, samo da se takovo obnašanje pri slednjih še menj opravičevati da, nego pri prvih. Sicer nijso res nikakor kos zauikati, ka Turki nijso okrutni divjaki — to bi se relUo resnici v lice biti — tem bolj se pa trudijo svoje protivnike ravno tako n.dko potisuoti, z jednoj besedoj, dokazati, da Sloveni nijso nič boljši oil Turkov. Da, celo tako daleč gredo, da uečlovecke okruuiosii v Bulgariji, kterih gola grozovituost v celem svojem obsegu ni- prijatelj turški, — bog ga varuj, zameril bi se mu bil do celega. Pa časi se izpreminjajo. Naš nemšku-tarski filister tuii sicer še deudenes pije vino in pivo po krčmah, tudi dendenes skazo dela v visokej politiki, pa dendenes vendar nij več isti, nego je bil pred nekaj leti: sedaj je po-Btal — Turek. In ▼ mislih njegovih se je Turek tudi v istini izpremenil. Postal je olikan, civiliziran, inteligenten, „kulturfiihiga — sploh vse lastnosti ima Turek, kakor jih mora le narod imeti, ki je uže na jako visokej stopinji napredka. In zakaj vse to? Zgolj zbog tega, ker se bojuje z Rusi, in ker stoji tako tiskano črno na belem v „N. Freie Presseu. Ta dva momenta sta odločujoča za nemškutarja našega. On bere samo „Neue Freie", lastne misli in lastne svoje sodbe, si ne more duševno ubogi mož ustvariti, in zato trobi, kar je tiskano. „Es steht ja ge-druckt" ! „Es ist ja in der Zeitung!" Glavni uzrok vse turkoljubnosti v naših bližnjih krogih pak je to, da se bojuje — Slovan Rus, Slovan zoper barbara turškega, in da je zmaga ruska tudi zmaga S lova n-stva. In vendar tega nihče ne obstane rad javno. Tu ti pravi jeden, da je to „roparskaw vojska, in da zasluži Turek simpatijo, ker je bil „napadenu; tu ti trdi drugi, da je iz človekoljubnih razlogov Turkom prijazen; tam zopet govoriči tretji, da je Avstrija v nevarnosti, — in tako gre to naprej; pravega, bistvenega uzroka pa, ki se vije kot rudeča nit po vseh besedah, po vseh izdihljajih in dolzih obrazih, ako je Turek tepen, in po vseh široko nakremženih smehljajih, kadar mora Rus nazaj, tega pravega uzroka, zakaj se je tur-koljubnost tako ujedla v nemškutarske živote, tega ne obstane nihče. In v — čast jim hočemo šteti, da jih je — sram, kaj tacega objaviti. Naši bratje bo to, ki prelivajo kri po bulgarskih livadah za sveto slovansko reč, in ako zmagajo, bode imelo to velikansk vpliv na ves naš prihodnji in še bolj sedanji politični razvoj, in kazala bode ta zmaga Avstriji, kaj je pravo in kje je pot, ki pelje v notranji mir in k vnanjej moči. In to čutijo naši nasprotniki! Nijso samo baron Iliršovi novci, ki so v nevarnosti, nijso samo turški papirji v žepih nemškutarskih koli na svetlo prišla ne bode, če prav jih ravno ne opravičujejo, vendar pomanjšujejo ter se s tem izgovarjajo, ka so Bolgari Turke i njihove pomagače Čerkese, s svojoj vstajoj hudo jih raskačivši na ravnost prisilili, proti njim tako okrutno postopati! No, tako debelih lažij noben narodoslovec verovati ne more; kajti znal bo gotovo, ka so Bolgari, če sicer tudi res še v precejšnji divjačnosti ter v debelih vražah tičijo, vendar le pri tem skoz in Bkoz tih, potrpežljiv narod, kterega stiske in težave so morale v resnici nepopisljivo strašne biti, da se je toto ljudstvo proti svojemu krvoločniku vzdignolo ter za orožje zgrabilo. Če pa že kedo hoče vstajo samo na sebi za vzrok teh grozovitnostij veljati pustiti, zakaj pa so ravno tisti ljudje, kteri se denes prijatelje Turkov delajo, tak krik pognali, ko so Avstrijanci ob svojem času v Lombardiji in Veneciji italjanske rodoljube vesiti davali, ali pa ko so pozneje Rusi z udi skrivne poljske vlade 1. 1862 vislice kinčali? V prašanju borzijanov, ta oporoka Beustove ustavoverne vlade, — ne, nego sovraštvo do Slovanstva, in strah, da se dvigne ono, da rase in da do rase, ta strah je gnoj, ki krepi koprivo nemškutarske turkoljubnosti po Avstriji. Eno pak je vendar, kar to gospodo močno moti. In to so naši višji krogi, in naš cesarski dvor. Razumljivo je to; saj so privrženci te stranke večjidel pri nas tisti, ki „prvega vsacega meseca plačo potegujejo." i Skrb za avancement in želja po — bolj še j plači, to je glavni motor njih delovanja, po-čenši pri proletarjerjih zadnjih dijetnih razredov, gori do šestega in petega — kakor jih imamo še pri nas. Zato so nemškutarji, zato sovražijo vse, kar je naše. In po vsem tem pride na krat cesar sam, ter pove jasno celemu svetu, da je prijatelj ruskemu carju, in mu torej želi najboljši vspeh. Kako je to p o tri o to turkoljubno družbo. Nekaj jih je takoj izprevidelo, da Rusi vendar nijso tako divji in necivilizirani in da Turkom še mnogo manjka. To so bili ravno največji nemškutarki zajci, ki so se plahouhi skrili. Drugi pak so obmolknili, ako-ravno so na dolgih nosovih še vedno kazali svojo zagrizenost. Švindel peštanski jih je zopet povzdignil. Čudo, da pri nas nijso nekaj jednacega ukrenili — kakor — banket, slavnostne govore, napitnice itd. Kako lepo bi bilo vendar, ko bi renegat Dežman napil zdravijco — turškemu bratu, renegatu Osman-paši! Skrajnega veselja pa ti gospodje in ž njimi vsa avstrijsko-turška druhal ne bode uživala. Slovanska zastava bode zmagovito vihrala na Balkanu, slovanska stvar bode zmagala, ne samo doli v jugu, zmagala bode povsod — moralično, koder drugače nij moč, koder bijejo slovanska srca. Hrvatska adresa. Mi smo v št. 216. svojega lista priobčili osnovo hrvatske adrese na cesarja, v katerej se občna želja vsega hrvatskega naroda izreka, naj se vojna krajina pridruži provincijalnoj Hrvatskoj. Sabor je po kratkej debati to osnovo sprejel in bode tedaj Nj. veličanstvu oddana. Posvetovanje o njej podučuje, kak duh vlada zdaj mej hrvatsko narodno stranko, zatorej se v kratkih potezah na to posvetovanje ozremo. pa, okoli kterega se celi prepir prav za prav suče, namreč kteri izmej teh obeh narodov, turški ali slovenski, je nenravitiši (zavrženejši), ima pač jedino le odločno besedo narodoslovje, ktero pa ne bo Turke nigdar z Jugosloveni na jednako Črto postavilo. Mi čislamo tudi na Osmimi i ju nekoliko izvrstnih človečkih lastnostij, in tudi radi priznavamo, da je v marsikterem obziru posamezni Turek nad posameznim Slovenom, on je morda bolj pošten, iskren, odkritosrčen od ovega; no kot narod pa stojo Sloveni visoko nad Turki, ne samo glede razumnosti, ampak sploh v omikanosti vsake baze. Kdor Jugoslovanom očita, da še na nizki stopinji omike stoje, pozablja, da je v jugoslovanskih deželah pred turskoj osvojitvoj omika cvetela, in če nam se denes Srbi in Bolgari polbarbari zdijo, nij temu nikdo drugi kriv, ko Turki sami. Odrezavanje nosov in ušes, razvoja v človeku spečih grozovitnih nagonov sploh, bo bo Jugoslovani od svojih gospodarjev, od Turkov, naučili in to je jedini Poročevalec in spisatelj adrese, urednik M is k a to vi*-, naglasa najprej, da je adresa mirna, da nema onega deklamatorskega tona, ne onih fraz kakor prejšnje, ki so zategadelj nevspešne ostale. Adresa omenja tudi pridra-ženja Dalmacije in Reke, vendar za to združenje so težave, katerih pa za priklopljenje krajine nij več. Poslanec Folnegovič naglasa, da je celokupnost trojedne kraljevine oni pogoj, broz katerega se ne bi imelo dalje posvetovati. On kaže, kako je hrvatski sabo** uže večkrat mo-ževsko terjal pridruženje krajine, a ta adresa ima samo prošnje in moledovanja v sebi. To je pod dostojanstvom sabora, kateri naj bi ▼ obliki zakona sklenil to pridruženje, pa potem tako dolgo no zboroval, dokler se njegova volja ne izpolni. Ban Mažuranič pravi, da čas nij ugoden za adreso in izpolnitev v njej izrečene želje. Poslanci Kukuljevie, Jakič in Mesič odgovarjajo Folnegoviću. Prvi pravi: V interesu Ogerske je, biti nam dober prijatelj, ker le tako bi moglo nezaupanje do Ogerske izginiti. Če bodo pa v Pešti še dalje le Hrvatsko oškodovali, potem bode Hrvatska morala z Oger-sko prelomiti in drugod iskati svojih koristi). Ton te adrese jo mehak, ali če ne bode nič koristil, bode se pa drugače govorilo. H koncu MiSkatovio pobija Folnegoviča in njegov nasvet pasivne politike. Izgled so Čehi. Oni so dosledni v tem principu, ali dejansko se ne morejo hvaliti, da bi bili le en korak dalje prišli. Drug izgled so Magjari. Oni so sicer dosegli, kar so hoteli, ali ne s pasivnostjo; ko bi monarhija ne bila na bojiščih tepena, trohnele bi Deakove adrese io njih terjatve še zdaj v prahu. Potem je bila adresa Bprejeta. Tudi mi živo želimo, da bi imela dober vspeh, ali ne verujemo v to. Magjarski listi so uže naprej povedali, da ogerska vlada v ničesa ne privoli, kar bi Hrvatsko ukrepilo. Zato, da si za zdaj ne odobravamo abstinenčne politike, menimo vendar, da, ker Hrvatje Magjare dobro poznajo, bilo bi bolj moževsko in dostojno krepkejše govoriti. Republikanski volilni proglas. DenaŠnji list „Republique Franc,aise" razglaša tale manifest, kateri so napisali francoski republikanski poslaniki: uzrok, zakaj se tudi Jugoslovani včasih nečloveških dejanj, katera se pa rednemu turškemu pustošenju nasproti vedno le kot iz-divjavanja posameznih kažejo, krive store. Vsakemu narodoslovcu je namreč znano, da se omikani narodi, če z divjimi v dotiko pridejo, tudi podivjačijo, kar bresštevilni primeri iz zgodovine potrjujejo. Da so pa Osmani, ko so v Evropo prišli, divji nomadi brez vse omike bili, tega Še omenjati treba nij. V bistvenem se pa tudi nijso nikakor povzdignoli, da si je tudi mešanje krvi s prelepo belimi Črkaskami iz grdih Turkov res lepe ljudi napravilo in vsakdo, ki zgodovino in prirojene sposobnosti turških plemen poznava, se bo pač pomilovaje smejal vsakemu, kdor od njega pričakuje, naj bi na mogočnost prerojenja Turkov v evropejskem smislu veroval. Zakaj da je takovo prerojeuje v oni deželi nemogoče, ter neizvedljivo, se žalibog v tesnih okvirih našega kratkega spiska razložiti ne da, cela knjiga bi temu jedva zadostovala, a zato . pa vendar vsejedno ostaja za vsakega pozna- „Francozje! Vi imate v kratkem voliti zastopnikov v poslansko zbornico. Zahvaliti se imamo napredku političnega duha naše dežele, da bodo vse poskušnje, vas v volitvi motiti in siliti, ostale brezvspešne; vendar je treba vsem nejasnostim v okom priti. Vedeti morate, kaj se je storilo, in kaj nameravajo Se nadalje storiti kolikor nepoboljšljive toliko slabotne manjšine in kateri bodo nasledki vašemu lastnemu delovanju. Kar se je storilo, je to le : 20. februvarja 187G ste volili državni zbor, katerega veČina je kot prava slika Francoske v miru utrjevala republikanske uredbe ter jih gojila. To ste jej bili zapovedali vi, in ona je vse izvrševala tako zmerno, da je s tim globok utis napravila na Evropo ter nam pridobila prijaznost vseh velevlastij. Dober vpliv politike, katero so vodili v največjej jedinosti vsi republikanski narodni zastopniki, je umiril v deželi vse strasti. Državni zbor je želel miru v svojih deželah, a svobode pri vnan-jih. On je povsod dajal dokaze svojih očivid-nih simpatij za reforme, ter je strogo preso-dovaje vse dele budgeta, ponižal množino davkov s tem, da je odpravil davke za sol, železo in olja, da je pomanjil poštne takse, da je krepko deloval pri prerojevanji naše vojske, katera še zmirom zasluži zaupanje pri narodu, in da je proračun za šolstvo toliko znižal, kakor še prej nobena vlada ne. — Te prve reforme bi morale dopolniti prihodnje seje. Občavajoč z velikimi državami nij prekoračil državni zbor nike-dar mej svojih pravic in oblasti j. On je zmirom izkazoval dolžno čast predsedniku republike in je često samo zaradi ljubega miru pravičnim tožbam o volitvi državnih uradnikov zapovedal molčanje, kajti dekreti, predloženi za podpis predsedniku, nijso nikakor pravičnim željam ljudstva in njega zastopnikov ustregli. V svojih razmerah senatom je bil državni zbor zmirom miroljuben in se nij nikdar prepiral z visoko zbornico o njej pripadajočem vplivu, nego ga je protivno jedenkrat celo priznal, ko si je senat prilastoval pravico v bud-getu, kar se ne dopušča v nobenej konstitucijo nalnej državi. Tu se je 16. maja dogodilo nekaj nepričakovanega in do sedaj Še nerazjašnjenoga. Posluži vši se svoje u stavo verne pravice, a ne ozirajoč se na priznana pravila parla- valca, če si le navlašč morebiti očij ne zaveže, to živa resnica, in ker je dandenes v Evropi samo evropejska državna oblika mogoča, je razpad in konec turške države neustavljiv, prirodna nujnost! Uralsko-altajski Turki se pa od azijskih Slovanov v tem razločujejo, da so toti slednji izobražljivi, a prvi pa ne. Srbija je s svojimi državnimi napravami tako visoko nad Turčijoj, kolikor je nebo nad zemljoj, ter si vsako leto živo prizadeva druge evropske države posnemati, da, celo odreveneli Bolgari so svojo prvo skrb na šole obrnili, prizadevajo si, jih poboljšati in pomnožiti, a kaj tacega nij nikoli na misel prišlo Turkom, katerim beseda šola, toti prvi od vseh pomočkov do omike, nigdar nij razumljiva postala. Jugoslovanova je tedaj prihodnost, zakaj neustavljivo se v našem stoletju širi omika od zahoda na ishod. Če ne stran karstvo z določenimi namerami zamore samo le nevednost spoznavanju te resnice oči zatiskati. Pri presojevanju dogodkov v balkanskih mentaričnega življenja, razpustil je predsednik republiki na jedenkrat kabinet, kateri nij bil v nijednej od obeh kamor v manjšini, ter ustanovil iz republiki neprijaznih stranek minister-stvo manjšine in kamori določil mesec dnij odloga. Drugi dekret je razsodil o razpuŠČenju državne zbornice, na podlogi senatovega potrdila. To je bilo baš tedaj, ko so se imeli posvetovati o budgetu za 1878 ter so se zelo imenitni predlogi o zakonih jemali v presodbo. S temi opravili in načrti je opravičevala ka-mora izrek svojega predsednika, gospod Jules Grevya, ka jej bode pričala dežela, da si je v kratkem Času svoje delavnosti pridobila mnogo zaslug za Francosko in republiko. Zdaj imate vi govoriti. Rekli vam bodo, da nehte pada republiki. A ne verjemite mo-narhično mislečim kandidatom, kateri vas o tem hote prepričati, ker skrivaj nosijo samo nekaj časa svoje prave namere pod plaščem javnega kandidatstva, a sami uže goro od hrepenenja, da dobodo v Versaillesu množino in da potlej, posluživši se tako imenovanega revizijonskega pristavka, podero vse uredbe republikanske. Od vas se pričakuje, da volite zbornico, katera bi se na videz društvu in radikalizmu upirala, a imela vlado v rokah mož, kateri so prijatelji nazadnjaškim idejam, ter se ne mogo sprijazniti z republiko, nego samo čakajo ugodnega časa, da jo zamene za monarhijo. Oni to nazivljejo: „upanja svoja svetu kazati" — a ne dajte se zmotiti takim govoricam. Da ostanete pri svojih mislih, je dovolj, ako se samo odločno izjavite pioti vsem ofi-cijalnim kandidatom in njihovej politiki. Pomislite dobro nasledke, katere bode imela ta vaša volitev. Volitve, katere bi ugajale politiki od IG. maja, bi ukrepile vse uporne in anarhične nadeje, one bi načelo vladanja dežele po deželi, katero zatirajo možje, ki so teptali z nogami predsednikovo neodgovorljivost, popolnem uničile in bi kali'e javen mir in red. Volitve oficijalnih kandidatov bi ne ustavile razpora, ki se je vnel mej državnimi vlaatmi. Opravila, ki nedovršena leže in čakajo konca pettedenskej krizi, ne bi ga nikoli dočakala. Trgovina in obrtnija bi tudi za naprej trpeli, dokler bi Francoska govorila zadnjo besedo, kar zahteva načelo o narodnej suvereniteti. — S temi zmešnjavami si Francoska gotovo ne pridobode posebne časti pri drugih evrop- deželah odločuje na prvem mestu večidel strankarsko stališče, to se pravi, jedni in drugi privrženci teh dveh strank sodijo stvari vsaki le po svojem kopitu. Prijatelji Turkov so sploh vsi tisti, ki so Rusom sovražni, in zategadelj se bojijo, da ne bi razpad turškega gospodstva na Bosporu, ki mora posestvo dežel zanaprej vsakako premeniti, brž ko ne najprej in najbolj Rusom na korist bil. O tem srno tudi mi propričani, a razu meti ne moremo nikakor, kaj bi pri tem ob-obžalovanja vredno bilo ? Omika pri tem gotovo nič ne zgubi. Tisti Ruse slabo poznajo, kteri v zadnji četrtini 19. stoletja svoje bližnje preveriti skušajo, da bi rusko vladar-stvo boljše ne bilo od turškega, sklice vaje se na „moskovitstvo", ktero je od znanosti uže davno k zastareli šari (ropotiji) vrženo, da bi se (bližnji) v svetem strahu pokrižali pred groznoj nesrečoj, ka narodi pod ruskim vla-darstvom v omiki rakov pot hodijo. Tega straha pa omikoslovec in narodopisec pač ne pozna, temveč se bo pridružil naravnost in brez vsega okolišanja onim, ki stvari, katere skih državah; kajti volitve, kakoršne hotet možje od 16. maja, bile bi triumf klerikalne! stranki, katere nenasitljive vladohlepnosti in večnih nemirov se boje vsi narodi in vse države. Kar se vas tiče, rastle vam bodo dolžnosti gotovo z drznostjo onih, kateri se hote) Francoskej usiliti. Nikakor ne morete poslušati nasvetov monarhičnih stranek zastopnikov, ne morete biti robovi klerikalizmu, ter pustiti iz nemar pravic in svobod, katerih so si priborili vaši očetje s tolikim trudom, in katere morate kot nedotakljiv imetek zapustiti v dedsino svojim otrokom. Vi bodete, se ve da, v svobodnih volitvah, branili republikanske uredbe in z nekim našej deželi lastnim dostojanstvom pokazali, da je republika izročena vernim uradnikom v varstvo, kateri v zlih časih ne pozabijo svojih dolžnostij. Francozje! Dežela polna zaupanja pričakuje od vas odločilne besede. Po tolikih izkušnjah želi Francoska trdnosti, katero jej dati mogo vestna opravljanja nje uredeb, red in svoboda, mir v republiki in po republiki. Vi morate te zaklade naše zavarovati. Slušajte dakle glas narodne vesti, ki so ne ozira na strankarstvo, nego na vse Francoze, kateri goje pravo ljubezen do svoje domovine v srcu." Polhicai razgled« V Ljubljani 25 septembra. Na južnem r/fo/t^cui so bile volitve v državni zbor namesto izstopivših narodnih italijanisimov. Iz dveh krajev vemo dozdaj izid. Italijanisimi so propali v okraji trient-skem in roveredskem in sta voljena dva kou-servatica. UMagjnrt v Pešti so bili poslali Sulej-manu-paši čestitajoč telegram. Ta jim je odgovoril zahvaljevaje se in pravi v pismu; „Le od Magjarov dobivamo osrčujoče telegrame. Zdi se nam, da smo tujci v Evropi. Oba naroda, Turki in Magjari, sta sina istega očeta, in vojevita naseljenca iz iste zemlje in istega podnebja. Zdaj ju oba naši sovražniki pisano gledajo. Jaz upam od boga, da bode orožje obeh narodov enkrat, kadar bosta zjedinjena, — oslepilo oči naših sovražnikov." — Magjari in Turki bodo vso Evropo uničili? Berlinska „Post" piše: „Ko bi zdaj avstrijsko orožje KSii.rt j i na pomoč prišlo, delala bi Avstrija zares za sebe, ne za pridejo in priti morajo, brez strahu gledajo. — Ko bi narodopisec mogel in smel Be s politiko pečati, moral bi se na stališče postaviti, katero na pr. dunajski ,,Neues AViener Tagblattu zavzima.*) Pisalec teh vrst temu demokratičnemu glasilu nikakor nij priljubljen, kar tudi morda svoj uzrok ima. Ker pa nam gre zmirom le za stvar, ne p-i za osebe nas to ne more in ne smeje zavirati, da priznamo, ka ravno ta, spretno uredovani, ter izvrstno podučeni list od začetka turških homatij stvari tako sodi, kakove so in kakove se jedino z znanstvenostjoj vjemati zamorejo. Koj od prvega trenotka je s svojim bistrim očesom spregledal, kaj priti mora in nikdar se nij prizadeval znmazovati, kar se očem na pol podučenega zamazati ne da, in zato pa jo tudi imel naravno zadostenje, da se je vse izpolnilo, kar je v naprej kot neizbegljivo predočeval. *) Žalibog da ne več. Ta list se jo grdo iz-p .•menil od tačas, ko jo llcll\vald to pisal. Uredn. (Konec prih.) Kosijo." Gotovo. In Avstrija ima slovanskih regimentov in hlovanskih vojskovodjev dovolj, ki bi radi šli Rusom na pomot; Magjari in nemškutarski bastardi lehko doma ostanejo, te nehte boriti se zoper vrednega si družabnika in prijatelja divjega Turka, ki žive ljudi na kolec natika in ranjence nuni. Sš'hš/tt je zdaj baje v niski glavni D poročilu, da pred 10. oktobrom ona ne more vseh vojpih priprav skupa;, imeti. Grki so mej dvema ognjema. Ruska vlada in angleška vlada jih nagovarjati, naj Be odločijo ali na levo alt desno: Rusi, naj Grecija Turčiji vojsko napo\<;, Se hoče grške provincije izpod Turčije dobili, — Angleži pa svare in odgovarjajo. Gafmbettf* le 22. t. m. stal pred drugo instanco sodni je. Dejal i'-, da za svoj govor v Lille sprejema polno odgovornost, da se naj pa dene pred porotnike, ker to sodišče nij konpetentno. Pravda zoper njega je politična. — Njegov zagovornik AUou je dejal: Gambetta nij napadal osob, temne sistem. Pred sodiščem je stalo na tisoče ljudij, ki so vpili „vive la iepubliquel" Nemški cesar Vilhelm je pohvalil ba-densko vo;sko in ob jcduem pisal badenskemu velikemu vojevodi pismo, v katerem upanje izreka, da bode dolg mir in trajen, ali da se b tako vojsko vsemu nasproti more gledati, kakor je ta 14. kor. JL>oi HHI. Otl !•»«>««» 22. Bept. [Izv. dop.] Tudi nas goriške hribovce jako zanimiva rusko-turška vojska. Mi Slovenci, veja mogočnega Slo-vanstva, simpatiziramo s celo dušo z brati Rusi. Z vsakim čitanim vspehom poskakuje nam radosti plamtečc srce. V prvej vrsti čislamo naše vrle črnogorske sokole, ki tako izvrstno napredujejo. Pa, kakor smo mi z dušo in telom Slovani, imamo tudi mej soboj tako pleme, ki se brati se smrdljivimi Turki, z nabijalci na kole, imamo vredne sobrate arpadovih azi-jatskih sorodnikov in nemčurskih renegatov. In kdo bi tedaj mislil, da najdemo mej poštenimi Gorjanci take „mrhe." Potovaje skozi Bovec, Uabarid, itd. sem izpoznal, da se na-hajejo tudi mej nami taki Turki, ki se žive od slovenskega kri.ha in dihajo slovenski zrak, a držo s smrtnimi sovražniki našega roda in naše krvi. Ti ljudje privoščijo zmago Turku, največjemu sovragu naših prednikov. Kdo bi mislil, da se nahajajo v naših krajih taki slepci, ki želijo največjemu skrunitelju 11). stoletja zmage V Oni želijo, da bi ubogi Jugoslovan še izdihoval pod krutim turškim jarmom. Pa ti ljudje nijso pošteni Slovenci, ampak so Gorjanski — nemskutarji, ki še nemški govoriti, še manj pa pravilno pisati znajo, bkoda, da ne posnemajo svojih bratov Magjarov v Pešti, kateri mesto raz- svetljujejo, misleč, da so Rusi popolnem po-pobiti. A še bo jutri dan in vi oholi nem-čurji delate račun brez krčmar ja. Počakajte malo in ne veselite se prezgodaj. — Ža-libog, da so dandanes značaji redki, da Bog pomagaj. „Hudi Slovenci" oningujejo in bežijo v nam nasprotni tabor!! Če se pokaže tacemu človeku košček boljšega kruha, pozabi narodnost in slovenstvo, da zadobi isto službo!! Pa pustimo omahljivim brezznačajnikom to veselje. Saj morajo priti tudi za nas Slovane boljši časi. Komur pa bije srce še za narod, ne daj se zapeljati od Iškarjotov! Ljubi svoj narod, bodi mu zvest! Ne bodimo odpadniki, ne izdajalci svoga roda. — Če tudi nam vedno ne migljajo zvezdice — ostanimo v rodo ljubji tudi v najhujšem trenotku pravi trnio-pilski junaki. koder se je pred tremi leti povrnil in jel tako razuzdano živeti, da so se ga sramovali vsi sorodniki. Pred jednim letom se je oženil z žensko precej slabega glasu — a celo ta nij mogla obstati pri njem. U.Ua mu je k svojim stanšem, kder je odslej živela. Zadnji teden jo je mož prišel pod okno vabit, da naj pride k njemu nazaj, a ko se ona nij kar nič oglasila, prerezal si je na mestu z nožem žilo na roci, a potem si ga je še z vso silo zarinil v goltanec ter bil takoj mrtev. I Domače »t v ari. — (V bogoslovje) se je v Ljubljani dozdaj samo pet prosilcev oglasilo za 1. leto; eden pa za 2. leto. Vojaške postave jih muogo odtegnejo duhovenskimu stanu; pa tudi ostrost sedanjih šol jih še več iztrebi iz gimnazij, tako da izmed 100 učencev prve latinske šole jih komaj 23 - 2G dospe v osmo. Kaj bode s časom? Stari pešajo in mrjejo, mladih ne bo, pravi „S1oy.u — (M e d v e d.) Iz Loža se nam poroča, da se tam klati medved, ki je raztrgal uže jedno kravo in već ovac. Kmetje so od kraja mislili, da je ta neopravičeni mesar volk, ali lovci so iz puštene dlake konstatirali medveda. Upajo kmalu dobiti ga pred puško. — (Iz Zidanega mosta; se poroča, da je Sava izpodjedla okrajno cesto onkraj železnice ležečo v dolžini 70 metrov, tako da je vožnja po njej za zdaj nemogoča. — (Vreme po svetu.) Ceh pretečeni teden je bilo na severu Evrope viharno. Vsled tega je s sneženih krajev mrzel zrak zanesen bil v srednjo Evropo, ki je atmosfero zelo ohladil. Na več krajih se je delal uže led. Dežja je bilo le pri nas veliko, drugod ineuj. Na Balkanu je topleje, kakor pri nas, vendar je jako zadnje dni v Moldaviji močno dež šel. Haziie vesti. * (S i len vihar.) V okraji Skradinu v Dalmaciji je bil 22. t. m. tako hud vihar, da je drevje b koreumami pulil, strehe odnusal s hiš, živino moril in vinograde ter gozde raz dejal. Pri Gradim je pet bark prekucnil in 17 ljudij je vsled tega utonilo. 10 mriičev so iz vode dobili. * (Žalosten konec.) Pred 30. leti je šel Km *z ^atec na Češkem, v Ameriko, od Zahvala. Štefan Lapajne, trgovec v Id rij i, izreka v svojom in v imenu tvoje družino za brezštevilne dokaze sočutja, iz vseh krogov idrijskega prebivalstva žalujoči rodbini prinesenih zaradi naglo izgube dveh oirok, Josipa in Helene, za mnogobrojno ndeležitev sprevodov na mi-rodvor, daljo častitim gospodom pevcem narodne čitalnice, svojo najtoplejšo zahvalo. V Idriji, dnu 24. sept. 1877. (:i79) Dunajska borza 25. septembra. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. d< Ig v bankovcih . C4 gld. 10 kr. Enotni drž. dolg v srebru . . 66 „ 55 „ Zlata renta........74 „ 25 „ 1860 drž. posojilo..... 111 „75 „ Akcije narodno banke .... 848 „ — „ Kreditno akcije...... 206 „50 „ London......... 117 „85 „ Napol.......... 9 „ 45 n (J. kr. cekini....... 5 „ 641/, „ Srebro ......... 104 „ 70 „ Državno marke......58 „ — „ Naznanilo. Osmoljujem se p. t. občinstvu naznanjati, da sem bil tako srečen, ter sem nakupil pravega izvrstnega Dolenjca, katerega prodajem po t~£&* Iti*, litor. Ob jednem opozorujem na svojo dobro in cena ltiilii.iljo, ter priporočam najboljšo Kozler-.jevo JL£xi>oi*t-3Jii.i-a-«'ii-i>iv*>. katero so pri meni veduo dobode. (273—3) So spoštovanjem G-ruloer, gostilničar „i»ri vrtlnrji", tik nunske cerkve. Prodaje se vse skupaj posestvo, a/A uro od Novega iiM-stii oddaljeno, obstoječe iz 5 oralov njiv, 4 oralov stnožeti in 14 oralov hriba, po najnižjoj ceni; potem lii&u. s podom in vrtom v Knudiji pri Novem mistu, poleg glavne zagrebško ceste, ki je pripravna za gostilniško podvzetje, tudi po nizkoj ceni. Izvč so pri g. F. Maintingerju v Novem mestu. (266—1) v Zenitna ponudba. Premožen posestnik so želi oženiti s pobožno žensko srednjo starosti, katera bi imela okolo 2UO0gld. premoženja. Pisma naj se pošiljajo pod naslovom: Tujci. 24. septembra: Pri Nlouu: grof Marghori iz Novega mesta. — Mrak iz Železnikov. — grof Dojin i7. Požuna v Longjol iz Siska. — Dolonec iz Notranjskega. — Grebeiicu iz Ribnice. — Skufca iz ltadeč. Pri Ftlaltoi: llfirtiiag iz Insbruka. — pl. Senrpa iz Trsta. — Kohatsch iz Dunaja. — Sehmidt h Uregcnea. VVicdiicr iz Dunaja. Pri Zamor«! j Birbauer iz Gradca. Istenlch iz Kranja. Kavnokar je „Matica Slovenska" izdala in ima na p h. št. 8) knjižico po imenu: Movm avstriiskn-onerslcR i rodaj (na Bregu onarliiie. Spisal •Janko ItrMiiilt. Drugega popravljenega natisa. Velja nevezana 40 kr. Kdor jih pa kupi 10 ali več, dobiva jih 25% ceneje. Ta knjižica priporoča so posebno za višjo oddelke ljudsko šole, za ponavljavno šolo in za šolsko in učiteljske knjižniee. (263—3) j| Cistenje in izboljšanje vina | A z marzeljsko /.oko, X i 5 najboljše, nnjpripravnejše, ceno in dozdaj nedoseženo sred- q \ K stvo, da vino čisti, da mu da lepo svitlobo in da mu 7\ j K vzame slabi sodov in gnjilobni okus. Poduk v obeh de-W želnih jezikih zastonj. Naj se obrača na agenturo A. S v2 tir. rtinanna v JLjubijJiui. (227—9) O XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX 1 A. Hartman-ova pisarna, ! ♦ nekdaj lv. Alf*. Ilarl man« je zopet ♦ ♦ v G m m n i k-o vej hiši (telegrafska postaja) ♦ ^ na Dunajskcj cesti. (278—3) T IzdateU m urednik Josip Jureic Lastnina in ti&k „Narodne tiskarne."