■"'!!!Ill JTIIi' fig THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. ŠTEV. (No.) 4. PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATQL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRU2BE SV. MOHORJA V CHICAGO. — ZAPADNE SLOV. ZVEZ E V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽ/VAH. ^ Official Organ of four Styrrenian organizations.) , ; " ' CHICAGO, ILL., SOBOTA, 7. JANUARJA — SATURDAY, JANUARY 7, 1928. NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. LETNIK XXXVII. Kritiziranje administracije. - Al V OBEH ZBORNICAH KRITIZIRAJO COOLIDGEOVO ADMINISTRACIJO RADI NJENE POLIITKE V NIK AR A-GUI. — SENATOR HEFLIN PREDLOŽIL RESOLUCI-JO, ZAHTEVA, DA SE VOJAŠTVO ODPOKLIČE. Washington, D. C. — V senatu in poslanski zbornici je prišlo do velikega nasprotstva proti Coolidgeovi administraciji glede njene politike v Nika-ragui. Senator Heflin, demokrat, je predložil resolucijo, v kateri se huduje nad tem, da so bili umorjeni naši vojaki od banditov, ter zahteva, da se čete Zed. drž. odpokličejo iz Ni-karague. Tudi nekateri drugi senatorji so prišli z resolucijami na dan, vse proti administraciji. Senator Wheeler, demokrat iz Montane zahteva, naj se imenuje posebni odbor, ki l)i imel nalogo preiskavati politično smernico Coolidgeove administracije v Nikaragui. Tudi v poslanski zbornici je prišlo vsled tega do viharnih debat. Poslanec Bloom je predložil resolucijo, v kateri priporoča državnemu tajniku in mornariškemu tajniku, naj predložita informacije, v katerih bo pojasnjen vzrok, zakaj je prišlo do boja, v katerem so bili ubiti vojaki Zed. drž. V resoluciji tudi vpraša po vzroku, zakaj se pošiljajo POLITIČNI GLASOVI. Al Smith je pričel s svojo kampanjo za nominacijo; demokrati boljšega ne morejo dobiti, kar je znamenje, da bo le on nominiran. Albany, N. Y. — Newyorski guverner Al Smith, je v svojem letnem poročilu, ki je vseboval 33,000 besed, torej najdaljšem, kar ji je še on kedaj kot guverner predložil legislature pogladil pot za njegovo nominacijo na demokratski konvenciji. Znano je, da je Smith priljubljen pri svojih tovariših, demokratih, ima pa tudi med republikanci mnogo prijateljev. Njegovo poslovanje kot guverner je bilo vedno tako, kot mora biti — njega se ne drži noben madež korupcije ali kaj drugega, kar bi delalo nečast njegovemu imenu. Ni vzroka, da bi demokrati iskali drugega, tudi če bi jih imeli na izbero za predsedniškega kandidata. Gotova stvar je, da bo on nominiran. Torej, s svojim letnim poro- EKSPLOZIJA NA PARNIKU. Iz neodrešene domovine. ZET UMORIL S POMOČJO ŽENE IN TAŠČE LASTNEGA TASTA, STAREGA 61 LET. — MORILCE SO ZAPRLI. —DRUGE ZANIMIVE VESTI. Na sliki vidimo parnik za letala Langley, na katerem je nastala eksplozija, ko se je na-hajal v San Diego, Cal. Parnik je bil zelo poškodovan. Ob življenje je prišel en častnik in štirje možje posadke so bili ranjeni. BENEŠ NE VIDI VOJNE NEVARNOSTI. čete v Nikaraguo. Do viharne debate je prišlo, . . ko je poslanec Garret, demof^m- osmim in menda zad-krat, napadal administracijo, j Je tako rekoč pričel s svo- katero pa je republikanski po slanec, Begg iz Ohio, zagovarjal. Poslanec Boylan, demokrat, je tudi podal svojo izjavo, v kateri obdolžuje administracijo, ker vse to dela brez dovoljenja kongresa. Najbolj je udarila po administraciji resolucija, katero je predložil senator Heflin, ki zahteva od predsednika, naj odpokliče vojaštvo domov. Pravi, da pošiljanje čet v sosedno republiko z namenom za prevrat vlade je popolnoma napačno in bi se to ne smelo zgoditi. Vojaki Zed. drž. se že več mesecev bojujejo v Nikaragui za obrambo Diazovega režima. To zasluži vsega obsojanja vseh zvestih državljanov Zed. drž. EKSPLOZIJSKA NESREČA SEDEM OSEB MRTVIH. Berlin, Nemčija. — V severnem delu mesta je nastala v neki hiši eksplozija, nakar je izbruhnil ogenj, ki je poslopje uničil. Ob življenje je prišlo sedem oseb in večje število je zadobilo poškodbe. -o- LINDY V HONDURASU. Tegucigalpa, Honduras. — V tukajšnjem mestu so bile vse trgovine zaprte na čast Lind-berghu, ki je priletel semkaj s svojim letalom in bil gost predsednika. Od tukaj je od-letel v Managua, Nicaragua, kjer se vrše velike priprave za sprejem. -o- VELIK POŽAR; ŠKODA CENJENA NA $200,000. Belleville, 111. — Ogenj je izbruhnil v tovarni Belleville Enameling kompanije; poslopje je popolnoma uničeno, Skoda je cenjena na $200,000. jo kampanjo za nominacijo. V svojem poročilu se je največ dotikal zadev, ki se tičejo države New York. Vendar ni te prilike pustil iti tako mimo, da se ne bi obenem dotaknil tudi drugih vprašanj, ki so v interesu vseh držav. Ne glede nato, da so suhači njegovi veliki nasprotniki, je v svojem poročilu udrihal po prohibicijski postavi. Dokazal je, da ko je bilo dano vprašanje Volstea-dovega zakona na splošno glasovanje, so zmagali tisti, ki so bili za modifikacijo, z 1,164,-586 glasovi. "Vendar, čeprav se je ljudstvu zgodila krivica, ker je prohibicijska postava zakon, se ga mora izvajati. Kakor se moramo pokoriti vsakemu drugemu zakonu, tako se moremo tudi temu. Delovati proti temu zakonu in voditi gibanje, da se prohibicijska postava modificira, to pa vedno lahko storimo." Tako pravi Smith. S svojim letnim poročilom je Smith v resnici pogladil pot za nominacijo, in če bo nominiran, je gotovo, da bodo tudi volivci nasprotne stranke oddali glasove za njega kot predsedniškega kandidata. Dolžnost nas vseh je, da podpiramo moža, katerega se ne drži noben madež podkupljivosti, takega moža potrebujemo na najvišjem mestu pri vladi Zed. drž. -o- SMRT JUNAŠKE DEKLICE. Cotter, Ark. — Ogenj je izbruhnil v poslopju T. C. Farli na, ki je do tal pogorelo. Ob življenje je prišel Prank Floyd, star 16 let, Velma Earlin, stara 14 let in njen petletni bratec. Velma je rešila iz gorečega poslopja tri manjše otroke, hotela je pomagati še svojemu Češkoslovaški zunanji minister upa, da bo vladal mir v Evropi najmanj deset let. — Po njegovem mnenju, se bodo mali narodi združili. Praga, Čehoslovakija. — Kakor je v Franciji zunanji minister Briand veliki delavec na polju za Uresničenje ideje po trajnem miru, tako ima tudi češkoslovaška republika svojega neumornega delavca na tem polju — zunanjega ministra Dr. E. Beneša. Dr. Beneš je eden izmed najboljših državnikov pri Ligi narodov. O političnem položaju Evrope pravi sledeče: "Po mojem mnenju, ni v Evropi nobene vojne nevarnosti. Vsaj naslednjih deset let ni misliti nato, da bi izbruhnila vojna. To pa zato, ker je ni države, ki bi imela dovolj sredstev, da bi si upala z vojno začeti. Po desetih letih bodo pa možje, ki so danes na vodilnih mestih, v pokoju ali pa jih bo pokrivala črna zemlja. Na površje bodo prišli mlajši, z 4rugimi idejami, miroljubni, ki ne bodo mislili na vojno. Prišlo pa bo do posameznih malih sporov, ki pa se bodo morali mirnim potom poravnati." Kot zelo dobro stvar, ome- KRIŽEM SVETA. — Washington, D. C. — Hanford »McNider, pomožni vojni tajnik, je v sredo resig-niral. Predsednik Coolidge je imenoval na njegovo mesto Charles Burton Robbinsa iz Cedar Rapids, Iowa. — Dunaj, Avstrija. — Iz Češkoslovaške poročajo, da so volkovi napadli in raztrgali 11 deklic, ki so šle po nekem go-zc^u, v bližini mesta Maramo-ras Sziget. — Cordova, Alaska. — Ob obali Strawberry Point, deset milj oddaljeno od tukaj, so našli trupla dveh športnikov, POTAPLJAČI PRIŠLI DO TRUPEL V S-4. Med trupli, ki so jih spravili na površje iz ponesrečenega podmornika, so naj prvo spo* znali poročnika MipGinleya iz Norristowna, Pa. Provincetown, ..Mass. — V sredo so prišli potapljači do nekaterih trupel v ponesrečenem podmorskem čolnu, ki se Grozen zločin na Vipavskem. Vsa Vipavska dolina je še pod globokim vtisom strašnega zločina, ki je bil izvršen v Lo-žicah pri Vipavi. Zet je umoril s pomočjo žene in tašče lastnega tasta. Ivan Premrov, star 61 let, je bil dober posestnik v Lo-žicah. Ker ni imel sina, je poročil hčer Marijo na dom in vzel za zeta Gašperja Misli j a, ki je danes star 37 let. Ob poroki je izročil premoženje hčeri, a pridržal si je užitek do smrti. Nekaj časa so vsi živeli v miru. Prišlo pa je do prvih prerekanj, ko sta zet in hčerka zahtevala od starega, da jim prepusti premoženje brez vsakega pridržka. Za svojo stvar je zet pridobil tudi taščo ^ran-čiško, tako je ostal oče popolnoma osamljen v boju za svoje pravice, katerih se ni hotel odpovedati. Pogostokrat so sledili vroči prepiri in praske, ki so se izpremenili v pravi pekel. Nazadnje je zet sporazumno z ženskama sklenil, da se tasta iznebi. V soboto, dne 4. dec. se nim čolnom prispela do obrežja, naprej pa nista mogla v hudi zimi. Mrtva sta bila najmanj tri tedne, pr-edno so ju našli. — London, Anglija. — Is kolonijskega urada poročajo, da so našli v Afriki, in sicer v Sierra Leone, na prostoru obsega jočem 40 štiri jaških milj, platino. — Pariz, Francija. — Tukaj je umrla Loie Fuller, glasovi-ta plesalka, ki je bila rojena v bližini Chicage. Romunski bivši prestolonaslednik Karol, je položil na njeno gomilo :^nec; pogrebnih ceremonij se je u-deležila tudi romunska kraljica Marija. — Tendoy, Idaho. — V bližini Salmon, Idaho, so vjeli je potopil pred tremi tedni v,. bližini Cape Cod, ko je trčil v™\ °fe okoh 6- ure z dela skupaj z rušilcem obrežne £ nfel dofa zeno in hčei • ~ straže. Popoldan so potegnili Ynel se Je hud PrePir na površje tri trupla, med te-ifj ?5un. ; zena zgrabila klesce in udarila moža po o- brazu. Stari je ves pobit odšel v gostilno. Med tem se je vrnil ki sta zmrznila, ko sta z motor-\ mi so najprvo spoznali poroč- nika Joseph A. McGinleya iz Norristown, Pa. O tem je bila takoj obveščena vdova in starši poročnika, ki je našel s tovariši vred, žalostno smrt. Ko so trupla potegnili iz glo-bočine, so jih takoj položili v 200 nezakonskih. Umrlo je 787 ljudi, izmed kateri je 41 i) moških in 368 žensk. V Trst j p prispelo med tem časom 46,1)48 tujcev. Dotok Jugoslovanov in Cehov pada, medtem rast«* dotok Avstrijcev, .Vemcov in Mart jarov. "Snežniška vila". Italijanska vlada j«* ustanovila novo občino pod Snežnikom pod imenom "Villa ik 1 Nevoso". Novo občini« tvorila nekdanji občini Trnovo in Bistrica. Z novo spakedranko lu>-če fašizem očividno zal »risa i sledove za "Bistrico", ki je tudi v italijanščini ostala "Ki-sterza" in je donela preveč po slovensko. Dr. Korošec jim ne da miru. Menda ga ni v Jugoslaviji državnika, ki bi ga italijansko časopisje tako sistematično napadalo kakor dr. Korošca. Za listi kakor "Corriere della Sera" in "Resto del Carlino". d.i manjših ne omenjamo, prihaja sedaj Mussolinijevo glasil« "Popolo d'Italia". Ta list j • priobčil članek "Slavija (gledana) s Sabotina",pod katerim je podpisan Giovanni Horelli. Clankar hoče z Livijevimi komentarji dokazati italijanstvo domov zet, katerega sta ženi slovenskih pokrajin. "Livijevi takoj naščuvali proti staremu. Zet se je razjarjen odpravil po starega v gostilno. Ta mu je tudi obljubil, da pride takoj. In zato pripravljene krste in jih res' okoh 8- ure se Je stari vr-naložili na rušilca Maury, ki je ml domov- 2ena> hč^rka in zet v sredo zvečer odplul proti so se zasnah v njega kot bes-Bostonu. Ko je rušilec priplul ni' zet mu Je ^rozii- da 8a ubi-v pristanišče so trupla takoj je' Premru se Je skušal rešiti iz prepeljali v mornariško bol- kuhl"ie po stopnicah v spalno nišnico v Chelsea. ' sobo- Komaj je prestopil nekaj Ker je morje zelo razburka- stopnic, ga je doletel zet in ga no, delo le počasi napreduje. udaril s sekiro po glavi. Pre-Kdaj bodo prišli do ostalih mru -ie bil na mestu mrtev. Mo-trupel, še ni znano. rilec in morilke so truplo skrili Washington, D. C. — Kon- najprej za kup drv v kuhinji, gres bo takoj pričel s preiska- Potem so ga prenesli v drugi vo, da se bo natanko ugotovi- kot v kuhinji in ga slednjič vr- nja dr. Beneš, za garancijo za bandita Roberta Hamiltona, ki lo, kdo je kriv te nesreče. fitf na cesto, da bi vzbudili do- mir, je prijateljska pogodba je pri begu streljal na policiste med Francijo in Jugoslavijo, in tri ubil. Pravi tudi, da se bodo po njegovem mnenju, mali narodi združili, kar bo veliko pomagalo, za ohranjenje miru. -o- POLET DOSMRTNO JEČO, ZA UMOR TAŠČE. Detroit Lakes, Mich. — A-lex Jourdan, indijanskega rodu, je umoril svojo taščo. Ko so ga pozvali na zagovor, je rekel, da je to običaj pri njegovem rodu, da stare ljudi Predsednik Coolidge je pred- mnevo, da so Premrua umorili ložil senatu in poslanski zbor- roparji. Zet se je nato preoble-nici pismo mornariškega tajni- kel in zbežal na polje; žena pa ka Wilbura, v katerim pripo- J'e mirno legla kakor po navadi roča, naj se imenuje komisija ,Vo\eg postelje umorjenega mo-ekspertov, ki bodo to zadevo ža- Premrua so kmalu našli do- preiskali. PRETKAN PRODAJALEC SVOJI HČERA. Atlanta, Ga. — Neki cigan. IZ NEWYORKA 1 MIAMI. Miami, Fla. — Miss Ruth Nichols iz Rye, je poletela iz 0„«*x,= „ jo1 i , 1. . , , . .. , ,, . , . i imena poročilo ne pove, je dal Newyorka v Miami, ne da bi spravijo spod nog. Tašča je bi-, ____Ll-i.- med potjo kje pristala: Polet la stara 90 let, slepa in gluha, je trajal 12 ur. Letalko je torej, po njegovem mnenju, je spremljal Harry Rogers, vpo-t bilo najboljše, da jo je spravil kojeni veletrgovec in športnik, s pota. Sodišče pa ima tudi svo- Razdalja med Newyorkom in' je muhe, zato je obsodilo ubi- Miami je 1200 milj. -o- RUSKI BANDIT1 PREKORAČILI ROMUNSKO MEJO. 'London, Anglija. — Iz Bukarešte poročajo, da so prišli ruski banditi čez mejo v Romunijo, kjer so napadli va-šfiane dveh vasi, katerim so pobrali imetje in zažgali njihove hiše. Obmejne straže so bratcu, a plameni so jo zajeli ubile enega izmed napadalcev In ni mogli do izhoda. I iiv večje Število ranili. javca tašče, v dosmrtno ječo. Po-rekordih so ugotovili, da je Jourdan pred šestnajstimi leti ubil iz enakega vzroka svojega očeta, takrat je bil obsojen na štiri leta v zapor. •-o- BOLEZEN BOLGARSKEGA KRALJA. Sofija, Bolgarija. — Poročajo, da je bolgarski kralj Boris zbolel ia!se nahaja v postelji pod zdravriSko oskrbo. svoje dve hčeri dvema bogata soma v zakon, zakar sta mu dala $5000. Kmalu nato ju je pa oče zopet ukradel, z namenom, da bi ju prodal drugim možem, ki bi se hoteli z njima poročiti. Oblasti so mu načrte prekrižale, aretirali so ga, zagovarjati se bo moral pred sodiščem. -o- SMRTNA NESREČA. Chicago, 111. — Na 35. cest! in Indiana ave., sta skupaj trčila gasilski voz in strojna brizgalna, pri tej priliki je prišel ob življenje gasilski poročnik, John K. Jackson, star 47 let. mačini in obvestili o tem kara-binerje. Zet, hčerka in žena so že padli v roke pravice. -o- "Balilla" v Tolminu dobi lastni dom. Generalni tajnik fašistovske stranke Turati je že nakazal potreben kredit. Otrokom, vpisanim v Balillo, bo brezplačno na razpolago zdravnišni am-bulatorij v novem domu. Za "Skodnikovim zavodom", kjer so nastanjeni slovenski dijaki, bo Balillin dom prva postojanka italijanske raznarodovalne akcije v Tolminu. -o- Tržaška statistika. Tržaški statistični urad je objavil podatke o gibanju prebivalstva v Trstu v času od 1. aprila do 30. junija 1927. Rojenih je bilo 987 otrok, izmed katerih je 787 zakonskih in komentarji naj se ponatisnejo v slovenskem dijalektu v Ljubljani. Tam živi "revevendL s -mo prete", ki bi ga v slučaji, potrebe za to porabili: poslanec Korošec, pravi in Kainov bratranec Štefana Radiča, bivšega habsburškega kmeta, ki ga je imel pri Kobaridu neki pruski desetnik na vajetih itd." Pristna fašistovska kolobocija! Podpis kupcev je ponarejal neki Leopold Pavletič iz Mirna pri Gorici; falzificiral je trgovska naročila in tako poneveril raznega blaga v vrednosti 6699 lir. V službi je bil pri nekem Giardanu iz Aleksandrije. Pavletič. ki je zbežal v Jugoslavijo, je bil pred goriškim sodiščem obsojen in contumaciam na 4 leta in 1 mesec ječe. DENARNANAKAŽILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd. Vaša denarna pošiljatcv bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din ...................$ 9.40 1.000 Din ___________________ 18.50 2,500 Din___________ 46.25 5,000 Din _______________ 92.00 10.000 Din _________________ 182.00 100 Lir ............................S 6.10 200 Lir .........................$1190 500 Lir ............................?28.75 1000 Lir ............................$56.50 Pri večjih svotah poseben popust. PoStnina je v teh cenah že vračunana. Zaradi nestalnosti cen je nemogole vnaprej cene določevati. Merodajnc so cene dneva, ko denar sprejmerro. Nakazila se izvršujejo po poiti pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENAFNE POŠILJATVE IZ STAREGA KR K-JA V AMERIKO. Pisma in poliljke naslovite na: ZAKRAJŠEK & ČEŠARK, 455 W. 42nd ST„ NEW YORK. N. Y AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najitarejli slovenski Ust ▼ Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razon nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, I1L Telefon: CANAL D0?8 Naročnina: Za celo let«__ Za pol leta — Za Chicago. Za celo leto _ Za pol leta _ 45.00 . 150 Kanado in Evropo: __$6.00 ____3.00 The First and the Oldest Slovenian Newspaper In America. Established 1891. Issued daily, except Sunday* Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBtlSHlNfc CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098. Subscription: For one year_________$5.00 For half a year______2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year________$6.00 For half a year —________ 3.00 POZOR:—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker p tem veliko pomagate lista. DOPISI valnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do Četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered ae second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. 0 nameravani italijansko-grški pogodbi. Mihalakopulos, vnanji minister grške republike, je bil le dni v Rimu. Potoval je tja, da sklene, kakor se por6ča, z Italijo arbitražno pogodbo, ki naj bo, ako so prve vesti točne, tudi prijateljski ali celo zavezniški pakt. Arbitražne in prijateljske pogodbe so v Evropi še vedno v modi. Postale so najbolj karakteristična značilnost naše dobe; sklenile so se tudi že med državami, med katerimi sicer ni pričakovati v vseh pogledih soglasja, nikar pa resnično iskrenega prijateljstva. Lahko pa so tudi znak in osnova resnega sodelovanja in prijateljstva med državami. Grška in Italija si nista niti prijateljici niti očitni nasprotnici. Grčija je danes postala v nekih ozirih skromna. Nekdaj je bila zelo huda na Italijo, saj ji je ta pobrala izpred nosa Rodos z Dodekanezom, dasi je na njem samo grško prebivalstvo. Pomagala je, da se je južna meja Albanije potegnila tako, da Grška ni dobila teritorija, do katerega je trdila, da ima upravičene aspiracije. Pri tej priliki se je pripetila afera, ki jo je Italija porabila, da je poslala med Grke na Krf kazensko ekspedicijo, ki se je izvedla po načelu pravice pesti. Ali to je že precej oddaljena preteklost. Grčija, kakor da se je zeio ustrašila in se cd takrat čuva, da ne bi pri kaki priliki razžalila gospodov v Rimu. O Dodekanezu se v Atenah govori bolj potihem, zaradi albanskih zadev se ne razburjajo, če ni skrajne potrebe; zadnjič, o priliki drugega tiranskega pakta, je tudi grško časopisje kazalo precejšnje ogorčenje, ali ostalo je bolj akademskega značaja, ker se Grčija italijanskega imperijalizma ne boji tako močno,, računajoč p-aktično, da je naperjen v prvi vrsti v drugo smer. In sicer na onega skupnega soseda Italije in Grčija, na katerega so postali tudi Grki v nemajhni meri ljubosumni. Italija se je trudila, da poveča na Grškem nezaupnost napram Jugoslaviji do največje mere. Svojčas je italijansko časopisje samo namigavalo, naj obrne kraljevina SHS svoje aspiracije proti Egejskemu morju, v nadi, da se bo s tem odvrnila njena pozornost od gornje jadranskih pristanišč. Malo pozneje, ko se ta program ni mogel predstaviti v resni luči, so se z italijanske strani opozarjali Grki na nevarnost, ki preti Solunu z jugoslovanske strani. In Grki so na tej točki res zelo občutljivi, kakor so pokazali pri neštetih prilikah, osobito pa z zavlačevanjem pogodbe z Jugoslavijo. Najdalje je šel Pangalos, ki je v čaiju svoje diktature stopil v tesne odnošaje z Italijo, poslal tja svoje ministre na posete in sklenil v Rimu pogodbe za dobavo vojnega materi-jala. Ko je propadel Pangalos in z vladnega predsedstva romal v zapor, so se odnošaji med Italijo in Grčijo zopet ohladili. Da sklene Grška z Italijo arbitražno in prijateljsko pogodbo, je v redu, ker takega pakta med obema sosedoma še ni bilo. Koliko pa bi mogla nova pogodba, ako se res sklene o priliki Mihalokopulosovega poseta, iti preko te mednarodno običajne mere, to je drugo in seveda najinteresantnejše vprašanje. lk K Pozicija Grške in Italije kot izrazitih mediteranskih, tudi ekonomslfco zelo sličnih držav je taka, da ne nudi ugodnih pogojev za sodelovanje, pač pa mnogo bolj za medsebojno, konkurenco. Združiti in vezati bi ju moglo faktično le skupno nasprotje do nekega tretjega. Ta tretji bi mogla biti Turčija, za obe državi enako. Glede Jugoslavije pa ima stvar že dvojno lice. Ako želi fašistični Rim pridobiti na svojo stran Bol- garsko, bo težko mogel istočasno favorizirati tudi Grško, sicer bi se mu zgodilo tako kot * itiimunijo, ki jo je odfcil tisti trenutek, ko je pokazal svoje sumljive feftrte v prij$te!j6fcf z Madžarsko. Na obe strani se tudi v tem priineru ne bo dalo igrati, o tem se bodo tudi v Rimu kmalu prepričali. Grška gotovo ne bo imela interesa na tem, da ae angažira preveč za italijanske načrte, ker. se bo zavedala, da se s tem zameri tudi Franciji, s katero ima urediti ze}o tehtne ne le politične, marveč tudi finančne zadeve. Zato je pričakovati, da bodo Atene ostale v zlati sredini in sklenile pogodbo z Italijo le v onem duhu in obsegu, ki se sklada z moderno mednarodno korektnostjo. POMAGAJMO PREMOGAR- JEM! Pittsburgh, Pa. P Cenjeni g. urednik:— Mudil sem se te dni po svojih opravkih v par slovenskih naselbinah, kjer še vedno traja pre-mogarska stavka. Cital sem parkrat že v Vašem cenjenem listu, kako se tem trpinom godi, ali človek, ki samo iz časo- * y . pisa čita. si niti predstavljati ne more, kako huda prede tem premogarskim družinam po tukajšnjih okrožjih. Osebno sem v hiši nekega slovenskega premogarja, ki ni delal, ker dela dobiti mogel ni od spomladi od 1. aprila, ko je stavka nastala. Pet otrok. Trije so hodili v šolo, zdaj ne morejo, ker nimajo kaj obleči in o-buti. Mati sirota, suha kakor kost, ker vsako skorjico, ki jo kje dobi od dobrih src, da naj-prvo ljubim otročičem, ki prosijo kruha očeta in mater. Šel sem v grocerijo in nakupil gotovih stvari za družino ,da sem jo vsaj malo potolažil. In koliko je drugih. Rojak mi je pripovedoval o neki revni poljski družini. V neki raztrgani koči so. Žena, mati štirih otrok, bolna, pa nimajo ne za pod zob, ne za obleči, ne za zdravnika, ne za zdravila, sploh nič. In koliko je še po drugih naselbinah takih slučajev! Kamen bi moral imeti mesto srca,, komur 1 bi se ne smilili ti reveži. * Dragi Slovenci po naselbinah, mi teh trpinov pozabitf ne smemo v tem pravičnem boju za obstanek. Vsaka slovenska naselbina naj bi se dvignila in začela s.pomožno akcijo, zbirati denarne prispevke in tudi obleko za trpine stavkarje. Mi Slovenci naj bi zbirali za slovenske stavkarje premogarje. Ti so za nas prvi. Prav resno bi priporočal večjim naselbinam, kakor Pittsburgh, Chicago, Jo-liet, Cleveland, Milwaukee in sploh vsem večjim naselbinam, naj se takoj organizirajo. Naj bi naša slovenska podporna društva stopila na čelo akcije. Društva imajo večji vpliv. Naj bi vsako društvo tudi malo pomagalo bodisi z nabiranjem tozadevnih prispevkov od članov, ali pa po celi naselbini v vsakem kraju. Videl sem na lastne oči, da tem trpinom revežem bi prišlo vse prav. Vsaka stara obleka ■MtaM - — je dobro došla. Matere bodo iz njih naredile oblekice za svoje male otroke. Vsak obnosen in star čevelj bo dobrodošel, kajti zakrpali ga bodo in popravili in bo enemu ali drugemu prišel prav. Potrebni so vsega in vse bodo hvaležno sprejeli. Kolikor mi je do sedaj znano, smo zbirali le prispevke, katere se je pošiljalo na gl. tajnika KSKJ., da se je iz teh prispevkov plačalo asesment za take revne družine. Toda rojaki, potreba in sila je zdaj mnogo večja kakor samo za asesment. Zdaj tlači reveže pomanjkanje in lakota. Zdaj gre zato, da jih rešimo najhujšega. G. urednik, pošiljam Vam ta dopis, c^a ga priobčite in skušate pomagati s tem kolikor se da revežem. Hvaležni bodo Vam in ,vsem, kateri bodo pomagali tem trpinom, ki umirajo gladu in mraza po teh pre-mogarsltih kempah. Usmilite se nedolžnih, lačnih in raztrganih otročičev ter ubogih delavskih družin in pomagajte kar morete rojaki širom Amerike ! Pozdrav rojakom po Ameriki, Vaš naročnik C. K. -o- SE EN ODGOVOR N*A OKROŽNICO DR. ZAMJENA. Rice, Minn. Dragi g. urednik:— Prav srečno in blagoslovljeno Novo leto Vam želimo vsi naročniki, kar nas imate pri sv. Štefanu; lahko bi nas bilo več, pa nekateri so preveč zaspani! Kaj hočemo? Dobili smo pred par dnevi neko starokrajsko prošnjo za tiste Mladinske dome na Kode-Ijevem v Ljubljani. — Gotovi Srečko Zamjen zopet ribari po Ameriki, pa bo le ujel k večjem kakšno muho, ki ni šla na med pred par leti, ko je on žč tukaj okrog lovil ne le ribe ali muhe, ampak vse, kar mu je nesk). Da ga ni sram! — Naj Ljubi j ančani podpirajo svoje reveže in ljudi sploh! Ali moramo res mi ameriški Slovenci skrbeti za vse, tudi za najbolj zapuščenega bajtarja v Sloveniji? ! In tudi, če skušamo kaj takega, kje pa imamo garancijo, da isto gre za to, kar mi darujemo? Ali ima g. Srečko kako listino, da bi pričala, da je vse v redu? Jaz to naravnost * PODLISTEK * *__r l!llll!!nilllll!llliiilllllilll!Tlllillll!lliW Rev. K. Zakrajšek, O.F.M.: MOJI SPOMINI. "Dolenjec? Kaj ni RibniČan tudi Dolenjec?" "O, tega pa že ne!" se odreže odločno, da se je videlo, kako odločno je o tem prepričan. "Kaj pa je Ribničan potem?" ga vprašam zvedavo. "Ribničan je Ribničan! Ti imajo svojo deželo, mi smo pa Dolenjci!" No, tu,ga imate! Torej Ribnica je dežela zase, Dolenjska pa dežela zase. Tako mi je povedal tak, ki hodi v šole. Ta pa mora že yedeti. Tako imate že dve deželi. Zdaj pa vfcfa&ijtfe V Chicagi tistega. Koče var j a, ki Je t&hi Obofatel rie ž fritekotn, temveč z vodo v mleku, kakor se sam večkrat rad pobaha. Kar vprašajte ga, če je Dolenjec! Pa bo še hud in za malo se mu bo zdelo. On je kočevski "purgar", doma iz kraljestva Kočevje. No, tu imate že tretjo debelo. Ker pa že govorim o Chicagi, pa še vprašajte našega fest možaka in maršala Mr. Martin Kremesca, odkod je pa on doma. In če Martinu ne boste verjeli, vprašajte pa še riašega Math Kremesca na 22. cesti, tistega, ki meso prodaja. Oba sta Dolenjca. "Saj ni res! Midva sva iz Bele krajine doma!" bosta dokazovala. No, torej tu imate že četrto deželo. Če pa še Mr. Martina Lauricha tkm pred cerkvijo sv. Štefana vprašate, je tudi en kos Dolenjca, ta bo pa povedal, da je doma iz Ižanske republike. To je že peta država. Nazadhje bi se pa morda še g. urednik Amer. Slovenca postavil na iioge in vam povedal pa še o cesarstvu Regerča vas. To bi Biifct pa že Šesta. - tajim 1 In ftnam za to dovolj vzrokom! Oe nima pravice od g. škofa iz Ljubljane in od g. škofa tukaj v Ameriki, kjerkoli že je, mu ne more nihče kaj darovati, vsaj ne z dobro VeBtjO. Pr? nas je nabral precej, ko je bil tukaj prvič in ostal skoraj tri tedne, če ne še več, ampak sedaj pa rie bo peneza. Sicer pa ga ne bo nikdo sprejel pod streho! Svarim vse naročnike, n« le tukaj, pa tudi drugod, da naj nikar ne sedejvo na Zamje-nove limanice! Vse skupaj je le gola lumparija. Žal mi je, da ima na odboru gospode, ki jih dobro poznam in so v vsakem oziru zanesljivi, ampak se ne-vedoma dajo vleči za nos temu nesrečnemu Srečkotu! Upam, da bodo vsi slovenski gospodje v Ameriki premislili vsaj trikrat in če treba tudi štirikrat to-le in tudi delali po tem v slučaju kake Kodeljeve invazije! Toraj, pozor! — Udani Rev. Ivan Trobec, župn. p. sv.Štefanu, Rice,Minn. PS.:—G. Zamjenov naslov: St. John's Rectory, 375 Ferry Street, Albany, N. Y. -o- • BOŽIČNI ODMEVI IZ KA NADE. Wachhan Lakes, B. C.t Can. Sveti večer — Sveta noč — Božič . . . Letos kot lani, daleč v tujem svetu, v divji puščavi Kanade. Pred menoj jezero imenovano Wachhan Lake, za njim, proti zapadu, gorovje istega imena, ne severu, najvišji vrh v tej bližini, Pengelsoll imenovan, za menoj proti jugovzhodu, zopet drugi, Mountain In-gersoll po imenu, v katerega baš sedaj rije neizprosna sekira kanadskega Lumber Jacka. Vse pod debelo sneženo odejo; a Leh-jezero, ki je bilo v letnem času vedno polno življenja, pokriva debela ledena skorja. Trda je roka "vladarice" zime, a malokje trša kot v puščavah Kanade, ali žilava roka, silna energija Lumber Jacka se jej ne ukloni; dan za dnevom pada stoletni "timber'. Mraz in sneg nas ne ovira, nasprotno je delo radi dobrega sanika sedaj v zimi še oživelo. Christmas! — Doma Božič. —Ah, kje ste vi, najlepši prazniki božični? Kje si Božič, vedno tako težko pričakovan, z božičnimi jaslicami — z božičnim drevescem? . . . Kje ste vi, dragi domači; edino vesel, — najlepši je bil Božič v vaši mili družbi, — Božič v oni tihi vasici tam preko, v ljubljeni domovini ... Ni te! Mesto tebe imamo — Christmas. Ni starokraj-skega Božiča, ni njegove poezije, njegove miline. — V tujini, tujec med tujci, obhajam Božič — Christmas. Milje in milje od naselbin, ne čuje se miline polno božično zvonenje — tu ni cerkve. Rojstvo Gospodovo obhajamo brez svete maše, le v srcu čutim in z mano mnogo drugih, zahvalo Njemu, ki se je ponižal postati človek v odrešenje človeštva . . . Iz vseh vetrov smo se nagna- li skupaj: pet nas je Slovencev, trije Hrvatje, en Slovak, en U-krajinec, en Šved, en Nemec, a drugi vsi angleško govoreči narod. Toliko različnih narodnosti, a vseenb, vsi obhajamo Božič na današnji dan, edino U-krajinec ga bo šele danes teden. Tudi naš "kuk — Čajna-man" se je danes z "dinner-jem" obnesel, kar si hotel si dobil na mizi: puranje meso in prašičje ter razne druge dobre stvari, vseh vrst orehe notri do lešnika in še celo bonbone. Nič mu nimamo prigovarjati — saj smo v "bušu". Par fantov Angležev je šlo ven do najbližje naselbine, po kaj, to pač sami najbolje vedo, gotovo drugo ne kot potrošit težko prisluženi denar; sicer pa je to njihova stvar. Mi drugi se pa zabavamo vsak po svoje — prav po "šumsko": Nemec, Šved in par Kanadcev igrajo zloglasni "poker". Slovenci ne gremo blizu. Naš John Kokot in Hrvat Joe Erceg sta muzikanta na tamburice. Na sveti večer sta nam zaigrala par komadov in zapeli smo par božičnih. Danes, na sveti dan, pa smo večinoma vsak zase, večinoma, kar nas je Slovencev, vsak v spominu na ljubljeni dom, na drage domače. Kar nas je že dobilo božična voščila, nekateri odgovarjamo na nje. Pač nekaj lepega so božična voščila; prijatelj želi prijatelju vse dobro ob praznikih — se ga spominja; družina se spominja svojega člana, tam daleč v tujini itd. Mojih prijateljev bo najbrže letos precej izostalo z voščili, pa kaj, saj jaz sam za mnoge niti ne vem, kje se nahajajo in mogoče, tudi oni ne za mene. Dobil pa sem voščilo, ki se ga moram na vsak način spomniti tudi na tem mestu. Voščilo, ki sem ga bil bolj vesel, kot ne vem kaj — voščilo od moje ljube matere. Stari so že moja draga mati, trde, žuljave so njih roke, težke za pisanje, ali vsaka beseda, čeprav okorno napisana, prihaja iz srca, iz odkritosrčne, nikdar vgasljive ljubezni. Kolika ljubezen, skrb, kakšno neu-tešeno hrepenenje videti spet Tvojega sina, veje iz vsake Tvoje vrstice, mati; a ob koncu še pripomba: "Pa ne zameri, ker slabo pišem, saj veš, da sem že stara . . ." Ah, mati, kaj ima da Ti zameri Tvoj sin, Tvojo silno ljubezen, skrb, Tvoje trpljenje? Obvaruj me Bog nehvaležnosti clo Tebe! Še nekaj moram pripomniti. Časopis Amer. Slovenec je vedno težko pričakovan na tej kempi in nam vsem vrlo ugaja, le škoda, da se Kanadci tako malo oglašamo z dopisi. Raztreseni smo po vsih kotih Kanade in ne vemo eden za dru-zega; na ta način bi se najlažje spoznali in tudi za delavske razmere bi bolje vedeli, saj g. urednik bo gotovo toliko dober da bo tudi nam kdaj dovolil kak kotiček v priljubljenem listu "A. S." . Ob koncu mojega dolgočasnega dopisa želim vsem bralkam in bralcem po Kanadi, Lawndalska tetka slavi te dni 20 letnico, odkar farba in slepi slovenske delavce v A-meriki. Lawndalski oča v svojem "editorialu" silno bahovi-to odpira svoja usta. Koliko ima za povedati. Vse naSteva, le tega ne pove, namreč, koliko tisočev in tisočev je dnevnik naredil organizaciji zgube, zgolj po zaslugi tetkinih "au-tomatov", ki tako skrbe, da je tetka par let nazaj včasih kar v 6 mesecih šla za 4, 5, 6 in več tisočev v luknjo. . . Tem dalj — tem bolj predrzno oča laže. Prefriganec je hotel ta teden za novo leto potegniti člane, namreč, da njihovo glasilo urejujejo in kontrolirajo člani. Kar se tiče lire jevanja, ga urejujejo le gotovi člani, kontrolira ga pa absolutno socialistična mašina in celo nečlani. Zato je pa izjava starega socialpatriotske-ga mandeljca velika gorostas-na laž, ki jo je nameraval opr-titi članstvu za novo leto. Da se le upa! Saj vendar že lawndalski vrabci čivkajo po strehah, da je pri lawndalski tetki nima nihče drugi besede, kakor socialistična diktatura. Naj vendar oča pove, kdo je z d-nje mesece toliko uradnih p -testov in resolucij zmetal v koš? Niti pri enemu drugemu listu ni take diktature. Oča. vaši izjavi je prav gotovo še vaš kompanjon Volek, odvisneš vaše milosti vsaj v srcu odgovoril po njegovi lastni običajnosti: "Like hell!" * * ♦ Uradne proteste in resolucije v koš! — Ampak Liparjeve novoletne sanje, ki so produkt prepite noči, pa v obligatno številko. Se poznamo oča! Boli ko kak rdeči lipec čez vero in cerkev zabavlja, boljši prostor dol >i v tetki. Tak uredniški o-kus ima lawndalski oča, potem se pa še drzne javnosti nesramno lagati, da je glasilo pod kontrolo članov! 'S * 4- Oča ima pa merce dve. . . — Da. dve ima! Z eno meri članom. z eno pa svojim intimnim prijateljčkom social patriotom. Dokaz: Kadar kak član pošlje kak stvaren članek za korist organizacije, ga bacne oča v koš. Kadar pa kak socialpatri-otski miljonar iz starega kraja zahteva kar celo stran v tetki za svoje blufanje, tedaj oča odmeri najboljši prostor za tako klobasanje. Pa naj kdo reče, da lawndalski oča nima merce dve. . . tam "čez" in v domovini, z vsem dobrim obdarjeno Novo leto! Bog živi vse somišljenike! — Vaš udani Fratace i* — Kdta". ŠIRITE AMER. SLOVENCA" razglasil — pa Cerkljansko. No, pa recite, če nisem prav rtapisal, da je Novo mesto prestolno ali glavno mesto Združenih držav dolenjskih, da naša vinorodna Dolenjska obstoji iz držav, ' ki so združene; zato, če bodo kdaj delali zastavo Dolenjske, bodo morali posneti samo po naši zvezdnati ameriški. Zato pa, ali bi mi zamerili, če vam po-= vem, da sem ponosno sedel v "brzovlaku", ki veže obe prestolnici Dolenjske in Kranjske, sedaj Slovenije, da grem v to prestolnico, ki leži tako mogočho, tako junaško na gričku, okrog katet-ega se vije kot kraljevi pas zelena in potuhnjena Krka počasi iii majestetrčiio, ker se zaveda, da se vije okrog pasu prestolnice metropole Združenih držav dolenjskih. In-ti kapiteljska cerkev ! Obettdoyai sem jo iž Regerče vasi, kako vam stoji ponosno in veličastno kot kraljeva krona lepe vinorodne Dolenjske. Krona sem rekel! Zato fe pa zakrivljena v poj krog, kot nobena aj-uga iia svetu, ker ni nobena več krona. križ visoko, visoko nad celo "državo" in ga kaže vsej Dolenjski kot tisto znamenje, za katerega je ob turških časih izkrvavelo toliko src junaških Dolenjcev, ko so ta srca tvorila ob Gorjancih živi krvavi obrambeni zid tega svetega križa in zapadnoevropske kulture. O, da! Le dvigaj se, ti krasna cerkev sv. Nikolaja, le dvigaj svoj veliki križ visoko nad svet, ti zvonik, saj imaš uzrok! Na mrtvih truplih padlih junakov Dolenjcev stojiš! Poškropljen si bil neštetokrat z junaško krvjo tega Dolenjca. In govori, govori sedanjemu rodu! Pripoveduj mu o tuž-nih in strašnih časih, ko so stražniki na vrhu Gorjancev imeli vedno velike groma-de pripravljene. In ko so opazili rdečo strašno turško povodenj, ki se je. valila eez Kulpo na Kranjsko, so zažgali te kresove. Krvavo so goreli ti kresovi in napovedovali kri, kri, ki bo tekla pod turškim mečem, kri junaških, vernih Dolenjeev. Pa so se ti junaki Združenih* držaV dolenjskih zganili, Morda bi pa M, Tone BogoHn ie sedmo in t"a ^ kaico M^Tvia^ti SfinLE-KS-T * ** dostikrat do zadnjega moža. Ko je bilo prebodeno zadnje dolenjsko srce, šele čez to mrtvo prebodeno srce je mogel Turek dalje v deželo. Preje ne.! Pa bi se kdo čudil torej temu ponosu te prestolnice? Nihče! Prav ima! Odkril sem se ji tudi jaz spoštljivo, ko jo je počasni lukamatija odpihal iz postaje Novo mesto, pod kapiteljskim marofom, ob zeleni Krki in čez most v Kahdijo, in sem od tam zagledal to mično, to ljubeznivo mestece s svojo veličastno cerkvijo in še veličastnejšim zvonikom. Odkril sem se spominu slovenske krvi, s katero je poškropljen vsak kamenček te okolice, spominu junakov lepe Dolenjske, ki so se toliko stoletij borili za križ in svobodo. Gospod urednik, če imate le kako sliko lepega Novega mesta, kar kokAzite ga v listu vsem čitateljem, da ne bodo mislili, dr jih "farbarh". Novo mesto — pravi knjiga, kjer je vsa Krarijska popisana, —^ tesi »JikovttO. Vidite, da iAiam jaz pTAv. (Dalje.) "ivu „ ^ ... W. ti. 8<)bot». 7. januarija 192Ž. jOattMb^l ^OVEHEC Stran 3 * 4 GLAVNE URADNICE IN DELEbATINJE Pltvfe KONVENCIJE 3LTJV. ŽJENSKE 2VEŽE. ŽENSKI SVET • ^'Ti- r - T.....-p — ____Urej|g5e Mrs, Fannie Jazbec. NOVOLETNA REZOLUČIJA. S to izdajo glasila pričenjamo novo leto za našo organizacijo. Kakšno bo to leto? — se vprašujemo. Ali bo tako u-spešno kot je bilo preteklo, ali bo plodonosno za Zvezo ali ne? Odgovorimo si lahko same. To Novo leto bo takšno za naSo organizacijo, kakoršnega bomo same oblikale. če bomo agilne in podjetne, bo to leto ob stečaju izkazovalo napredek, če pa bomo brezbrižne in zaspane, bo pa tudi potek leta pokazal, kaj smo zamudile. Ker nam pa naša organizacija, katero smo v življenje poklicale, ne dovoljuje brezbrižnost in zaspanost, zato pričnimo in nadaljujmo to leto z največjo vnemo in agitacijo za S.2.Z. — Pretečeno leto je bilo bolj organizatorsko, to leto pa na i bo agitatorsko. Napravimo veliko kampanjo za nove čla-—.leze in gre llaj ide na delo. Vsaka posamezna članica naj napravi to-le rezolucijo, da si bo v teku prvih treh mesecev prizadevala dobiti vsaj ENO članico v Zvezo; če jih pa katera more še več dobiti, je pa še seveda toliko boljše, ampak eno pa vsaka lahko pridobi. Prav vsaka podružnica naj si na vso moč prizadeva, da se njeno članstvo pomnoži za 100%. Sestra gl. tajnica bo vsak mesec posebej poročala, koliko novih ranic ima vsaka podružnica. To ni ::ič, da bi bile zadovoljne s tem članstvom, ki ga imamo, d< ^ler znamo in vemo, da še lahko na dolgo in široko pomnoži :o svoje vrsie. Dobiie smo dovoljenje poslovanja od drž: e Illinois, ali kakor rečeno: Charter; zato nam bo agitira je tem lažje, ker je še veliko ljudi mislilo, da tega do-volje. :'a ne bomo dobile. Torej državno dovoljenje je dobljeno in zadnja zapreka odstranjena. Okoli 700 nas je že, a še e ikrat toliko nas mora biti, predno pretečejo trije meseci, če vsaka vsaj eno zraven pripelje. Storite svojo dolžnost, sestre! Na plan toraj in na delo za S.Ž.Z.! * Vsem članicam in odbornicam srečno in zadovoljno Novo leto, Slov. Ženski Zvezi pa dosego vseh njenih ciljev! Marie Prisland, predsednica. -o- ZAPISNIK PRVE KONVENCIJE SLOV. ŽENSKE ZVEZE, KI SE JE VRŠILA 7. IN 8. NOVEMBRA 1927 V SLOVENSKI CERKVENI DVORANI, CHICAGO, ILL. (Konec.) Delegatinja Puhek predlaga, delegatinja Glavan podpira, da se naj dovoli primerna nagrada glavni predsednici in gl. tajnici za njuno požrtvovalno delo za tekoče leto. Sprejeto enoglasno. Glavna predsednica odkloni vsako darilo. Delegati-nje pa vztrajajo pri tem in sklenejo, da se mesto darila kupi gl. predsednici pisalni stroj, kateri je potem njena last. Predsednica to sprejme in se zahvali. Sestra Glavan predlaga, podpirano in enoglasno potrjeno, da se naj izplača iz Zvezi-m> blagajne $50.00 gl. tajnici kot nagrado za njeno požrtvovalno delo v tekočem letu. Gl. tajnica izjavi, da ni pričakovala nobenega darila, ker pa so bili s tem zvezani razni stroški, sprejme ta dar ter se lepo zahvali. Predsednica omenja, da naj bi se Zveza skazala hvaležno Rev. A. Shiffrerju, ki nam je brezplačno prestavil pravila na angleški jezik. Gl. blagajni-čarka Matilda Duller predlaga, da se naj pošlje ček za $10. Podpirano in sprejeto. V priznanje sodelovanja pomožnega urednika A. S., Mr. Albina Jazbeca, mu zbornica pokloni zaboj finih smodk. Plača gl. odbora za prihodnja tri leta se določi sledeča: Predsednica letno $50.00, Tajnica letno $100.00. Blagajničarka letno $10.00. Nadzornicam in predsednici, za čas kadar pregledujejo knjige, se jim plača $4.00 na dan in vozne strpške. Sledi volitev gl. odbora. Za gl. predsednico je bila enoglasno izvoljena Mrs. Marie Prisland; za gl. podpred sednico enoglasno Mrs. Mary Glavan; za gl. tajnico enoglasno Mrs. Julia Gottlieb; za gl. blagajniČarko enoglasno Mrs. Matilda Duller. N&dcOrnioe: Mary Vidmar, Margaret Ritonia in Rose Smole. izvoljene enoglasno. Prosvetni odsek: Julia Gottlieb, tajnica; Mary fcuhek, Do- Prva vrsta (sedeče): Matilda Duller, Fanny Jazbec, Marie Prisland, Julia Gottlieb, Katie Triller. Druga vrsta: Mrs. Eržen, Mary Kobal, Mary GlaVan, Mary Sluga, Mary Puhek in Frances Mikush. Tretja vrsta: Mary Kulich, Mary Vidmar, Margaret Ritonia, Rose Smole, Theresa Chernich. VZGOJNE ISKRICE. Prva laž, ki jo otrok sliši, je gotovo tako zvana družabna laž, ki odraslim pomaga iz | hipne za.drege. Odrasli jo iz-1 govore iz navade in ne pomislijo, da z njo zastrupijo otrokovo dušo, ker z lažjo uničijo zaupanje. * Najvišja zapoved vzgoje je: potrpežljivost. Tudi cvetnih popkov ne odpiramo z rokami, ampak jih prepustimo vplivu solčnih žarkov. * Matere, če enemu otroku privoščite več ljubezni kot drugemu, potem se ne čudite, če boste morale v starosti jesti trde sadove, ki ste jih vsejale v srce osamelega otroka. * Vzgojitelj ali vzgojiteljica ničesar ne izgubi, če prizna svojo napako, pač pa, če se pusti obvladati od jeze. -o- POZIV NAROČNIKOM V DE-TROITU, MICH.! Lepi stenski koledarji kot dar "Amer. Slovenca" za novo leto so prišli iz Chicage. Ker ODPOTOVALI V STARI KRAJ. Josef Rejfir v Prago, Cenek Kostelan v Prago, John Fortiš v Valkovo, James Gust v Obri-stovo, Bogomir Pečavar v Gr-čanico, Anna Valuhova v Cero-vo, Ludvig Pittner v Holico, Kalman Bado v Predajno, Štefan Martinček in soproga Katarina v Budatin, Thomas Ai-chen v Balvadi, Josef Pucik v Macovo, John Gala v Kunovi-ce, Marija Brodič s hčerko Je-leno v Zagreb, Grga Butkovič in Nikola Ratkovič v Lički O-sik, Ivan Prebeg s soprogo Ru-žo ter sinom Ivanom v Megič-mala, Franjo Malovič v Petri-njo, Anton Majerovič v Novo Ličko, Anton Malovan s soprogo Marijo v Divnico, Joseph Stuk v Sered, Marko Mihelič v Sodevce, Štefan Mravik v Zi-tavsko, John Janaček v Veliki Zdenci, Emilie Langova v Ku-rivod, Antonie Tomljenovič \ Kurivod, Mato Pavič v Lazeč. Kata Pleše v Zagreb, Mihael Sedlak v Velike, Frank Cervi-nek v Šardice, Joseph Houdek v Vrbitice, John Vavrik v Stražnico, JohnJamrich v Pod-! konice, Josef Marcinek v 01-Idrehovece, Frank Chmela s kadar nas bodo one kdor se bo veselice udeležil. Torej še enkrat, na svidenje 15. januarja na veselici. Sosesterski pozdrav, Margareta Ritonia, preds. -o- trjene enoglasno. Publikacijski odsek: Mrs. Fanny Jazbec, urednica Glasila, Paulina Osolin in Mary Plantan. Enoglasno izvoljene in potrjene. Svetovalke: Margaret Koz-jan, Frances Žagar, Matilda Robertz, Bara Kramer in Mary Darovich. Potrjene enoglasno. Prihodnji kraj konvencije se določi Sheboygan, Wis., in sicer se vrši v drugi polovici meseca maja 1930. Prečitajo se sledeči došli pozdravi: Od podr. št. 7, Forest City, Pa. Pozdrave pošilja Rev. J. Škur, iz Pittsburgha, Pa., Mrs. B. Cvetich, iz Glenshaw. Pa., Mrs. D. Dermeš, podr. št. 8. Vsem tem zbornica zakliče: Živeli! Ker je ves dnevni red prve konvencije SŽZ. izčrpan in se nobena več k besedi ne oglasi, se prečitata in potrdita zapisnika obeh današnjih sej, nakar gl. predsednica s primernim nagovorom in molitvijo zaključi prvo konvencijo SŽZ. točno ob 5:30 zvečer. Marie Prisland, predsednica Rose Smole, zapisnikarica. -o- IZ URADA PODRUŽNICE ŠT. 10 S.Ž.Z. Collinwood, O. Tem potom naznanjam, da bomo imele slovesen sprejem vseh članic naše podružnice in sicer 29. januarja v Slov. nar. doifiu na Holmes Ave. Že zdaj vse opozarjam in prosim, da ne bo nobene manjkalo omenjeni dan, da bomo skupno pvisegle in obljubile, da bomo točno izpolnjevale pravila vselej in po vsod, da bomo skupaj delovale za napredek, v slogi in ljubezni ena do druge. Velik bo ta dan za nas žene in dekleta Collinwoodu. Kajti 160, reci in beri: sto šestdeset članic« bo skupaj zbranih. Vem, da bo vsaka vesela, da je pristopila k naši Zvezi. S tem bomo p&ka zale tudi drugim, da se ; Vstrajilostjo vse doseže. Zato fej vas še enkrat vabim vse prav vse, pa tudi sosednji tiaši dve podrti žilici, da nas posetijo odzvale, vabile. Ker je prostor pri naši sose-stri Mrs. Glavan premajhen, se bodo naše redne seje. vršile pri Mr. Turku na 16011 \Vaterloo Road. Tako je bilo sklenjeno na zadnji seji 1. 1927. Meseca decembra smo dobile 22 novih članic; potrudite se, da jih bomo v mesecu januarju dobile še enkrat toliko. Naznanim tudi vsem članicam podružnic SŽZ., da smo imele 19. decembra ob 9. uri sv. mašo za vse članice naše podružnice, žive in mrtve. Žal, da je bilo mraz tisti dan in se je le malo število članic udeležilo. S sv. mašo smo praznovale obletnico ustanovitve SŽZ. (Poročilo je prišlo prepozno za objavo v soboto, dne 31. decembra.—Op. urednice.) Veselo in uspeha polno Novo eto želim vsem članicam SŽZ. po vsej širni Ameriki! Mary Sluga. -o- VABILO NA VESELICO. Detroit, Mich. Podružnica št. 9 SŽZ. priredi veselico v proslavo obletnice nedeljo, dne 8. januarja. Ta veselica je bila namenjena sicer preje za 19. decembra, ko je ravno obletnica, toda tedaj smo imeli ravno sv. misij on in to ni bilo mogoče. Zato se vrši naša veselica prihodnjo nedeljo 8. januarja mesto tedaj. — Začetek bo ob 4. popoldne. Na programu je nekaj čisto novega, ki je pa zelo zanimivo, to je večerja; imele bomo 'Bujjo', za kar se naše kuharice že sedaj pripravljajo. Po večerji pa. bomo imeli govor: "Prijatelji naše Ženske Zveze". Potem bodo pa zapeli naši izvrstni pevci in pevke par lepih pesmi in potem pa prosta zabava. To se bo vršilo v cerkveni dvorani. Naslov: 386 Geneva. Zatorej vsi Slovenci in Slovenke, pridite! Vsi ste povabljeni in ne zamudite tako redke veselice! Voščimo vsem srečno Novo leto, posebno gl. odboru in vsem članicam SŽZ.! ueo, tajnica; xrmry JL/V- uvc ima p učenju rotfcy UeHieŠ. Izvoljene in po->la dan, leer se bomo tudi me OSVOBOJENJE ISLAMSKE ŽENE. Islamski svet je spoznal, da mora predvsem dvigniti stališče svojega ženstva, osvoboditi islamsko žena njenega dosedanjega suženjstva, ako se hoče uvrstiti med kulturne narode sveta. Turčija je pod vlado Kemal paše osvoboditev žene že izvedla v zakonodaji in odpravila mnogoženstvo. E-gipt hiti za Turčijo, a pravkar poročajo iz Sirije, da se tudi tam dviga islamsko ženstvo za svoje pravice. Središče gibanja je v Damasku, kjer so izobražene mohamedanke ustanovile tajno žensko organizacijo, v Rusijo, opažajo, kako razkošno se oblačijo mlade tajnice in neštete druge nameščen-ke po državnih uradih. Po stranskih potih se vtihotaplja-jo pariški čevlji in svilene no-' gavice. Kožuhovina v Rusiji ni draga in se mnogo nosj — večinoma po pariških krojih, a brez podloge. Sovjetska vlada vse to le nerada gleda in propagira enotno komunistično nošo, ki je vpeljana v mladinskih društvih, med študentkami in telo vadkinjami — za oficielne na stope. Je to temno, kratko kri* lo, dolga rdeča bluza z usnjenim pasom in usnjata čepica; lasje čisto kratko ostriženi; čevlji močni, visoki. Dežniki in solnčniki so nedopustni. Istota-ko vsak nakit. — Toda vsa propaganda in vsi ukazi le malo zaležejo; povsodi je opaziti ste naročniki preveč raztreseni po vseh vetrovih in kotih de- Isoprogo Marijo in sinom Fran troitske dežele, je vašemu za-| kom v Gajar stopniku resnično nemogoče, ' prinesti koledar vsakemu na dom. Zato čakajo omenjeni koledarji na vas v slovenskem župnišču v Highland Parku, 386 Geneva. Tam se prilično oglasite in boste dobili. Nikar ne zamudite! Koledarji so krasni in bodo delali sijajno parado v vaših hišah. Kakor hitro jih boste zagledali, boste naredili trdni sklep: "Ameri-!kanskega Slovenca" bomo pa | prav gotovo vedno imeli pri hiši, ki nam pošilja tako lep dar za novo leto! Torej — le kmalu se oglasite tam na Geneva pri Sv. Janezu! -o- — Newark, N. J. — Ogenj je uničil poslopje Niccola An-gelesa, v plamenih so našli tudi trije otroci smrt. Oče, mati in dva otroka so se rešili. Iz starega kraja so pripotovali: Tomaš Ortman iz Beča, Anka Gacešič iz Medari, Slavko Hlad iz Velikog Trgovišta, Karel J. Rafaj iz Trenčina, Joseph Lacine s soprogo Marijo in hčerko Emilijo iz Grubišnog Polja, Joseph Kolčik s soprogo Emilijo in hčerko Libušo iz Hu-sova, Iluža Valutova iz Roky-can. Vsi gori imenovani so bili spremljeni po parobrodarskem oddelku Kaspar American State Banke, 1900 Blue Island Ave., Chicago, 111. tajno ^iisku oi^m^iciju, » prodiranje zapadne mode. Raz-1 pomočjo katere hočejo zdrobi-[ Hka je ^ da Se skromne u.i ti suženjske verige, v katere Odbor podružnice št. 9. IZ URADA PODRUŽNICE ŠT. 12 S.Ž.Z. Milwaukee, Wis. Cenjene sosestre:—Tem potom naznanjam, da bomo priredile veselico naše podružnice na 15. januarja 1928 v Harmony dvorani, na 1.' Ave. in Mineral cesti. Priporočamo se za vfeliko udeležbo. Vabimo tudi ostala dri&tva, Ida se odzovejo iii nas posetijo: Zabave bo dbsti. Za dober prigrizek je pirfestefttjisflo; je bo- gat, da ne bo nikomur žal, v jih je vklenil islam. Pred kratkim so hotele prirediti javne demonstracije, pri katerih bi bile nastopile brez vela, toda fanatični verski krogi so dosegli, da je vlada demonstracije prepovedala. Kljub temu je določeni dan pohajalo mnogo mohamedank brez vela po ulicah. MODA V SOVJETSKI RUSIJI. V carski Rusiji je bilo med meščanskimi sloji razkošje zelo v čislih in pariški modni saloni so imeli v Rusiji svoje stalne* odjemalce. Sovjetski režim je z buržuazno modo temeljito pometel, toda ženske neči-mernosti ni mogel povsem iztrebiti. Stare ruske revolucijonarke in pijonirke sedanjega sistema so bile žene, ki so se načelno odrekle vsem zunanjim čarom in ženski privlačnosti. Njim 5e veljala lepa zunanjost le kot ovira na poti do popolne osamosvojitve in prednost, ki jo uživajo lepotice tudi v komunistični državi, smatrajo kot kršitev načela eniakopravnosti. Sploh označuje te- stare učiteljice in zdravnice, ki so večinoma prebile po več let v Sibiriji, resna askeza, tako da jih moraliia anarhija, ki se je razpasla pod boljševiško zakonodajo, %avdaja z grozo. Tako je nedavno v leningrajski "Pravdi" pisala neka učiteljica: "Naše mlade sodruginje se nosijo popolnoma po meščansko. Šminkajo se in pudru jo, nosijo,ve«eno perilo .in tudi čevlje iz belega usnja. Rdečih rož ne nosijo kot sVet strankin znak, marveč kot vabo za moške. Tako ravnanje je prave £o&uius&je nevrecino , > Tudi inozemcii ki prihajajo radnice ostro kaznujejo, če se zalotijo v modni obleki, hčere boljševiških prvakov pa smejo, kar hočejo. Tako je dobila Stalinova hčerka Ljudmila, ko se je poročila z nekim francoskim plemičem, bafo iz Pariza, ki je stala do 100.000 frankov. -o- Opozarjajte svoje prijatelje in znance na zanimive povesti v "Amerikanskem Slovencu!" PRODA SE lepa, zidana hiša s tremi stanovanji po 4 sobe, garaža za 3 kare, ie en blok oddaljena od slovenske cerkve. — Proda se prav po nizki ceni radi odhoda v stari kraj. Več se poizve pri Martin Lavriču, 1900 West 22nd PL, Chicago. Phone: Canal 5777. ODDAM malo stanovanje z 2 sobami, kuhinjo, pripravno za malo družino. Vprašajte za podrobnosti na 2335 So. Hoyne Ave., Chicago, 111. KVALITETA — TOČNOST POŠTENJE A. F. WARHANIK zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 West 22nd Street vogal Lea/itt cesti CHICAGO, ILL. ki je užival Eagle Brand Condensed Milk je zdaj fctar 70 let. EAGLE BEAN© CONDENSED MILK. Phone: CANAL 5903 JOSEPH PAV L A K PRVI JUGOSLOVANSKI POGREBNIK V CHICAGO 1814 South Throop Street Chicago, Illinois Se priporoča Slovencem ob Sašu pogrebov. — Mrtvašnica na razpolago. — Automobili za vse slučaje, kakor ženitovanja, krste in pogrebe. — Na razpolago vsem noč in dan. Dobro meso - Dobra postrežba se dobi le v dobri mesnici. Pri nas dobite vedno najboljie sveže, kakor tudi prekajeno meso. Izdelujem prave kranjske domače klobase, narejene po domačem receptu. — Se priporočam v naklonjenosti MATH KREMESEC 1912 West 22nd St. SLOVENSKI MESAR Phone: Canal 6319. Chicago, m. OOOOOOOOQftOOeOOeOOOOO<>0000000<><^^ OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO PRIHRANJENI Vaši dolarji, ako jih vložite v našo banko, vam bodo pomagali k uspe« hu in neodvisnosti. Vzemite te shranjene dolarje iz svojega žep&, tet jih vložite na hranilne vloge, & tem jim daste priliko, da bodo delali za vas. KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVE. OTTO KASPAR, predsednik. CHICAGO, ILL. jPbštanite Član našega božičnega kluba. Sigurna banka za vlaganje prihrankov. r nskV® swpr?' ' \ ■ ■ ■ MERIKAW9KI SLOVENEC Sobota, 7. januarija 1028. * " to so ie apoznali, da jim Radzivil nalašč povsod' nastavlja Švede; naj bi le enega u-streljli ali pa vsaj ranili, bi nastala takoj vojna. Sedaj septentrioni sami lie vedo, kaj bi storilt ko se je Litva podala Švedom; stoje-torej na mestu ter čakajo, kaj se bo razvilo, ne nadaljujejo boja. Iz tega vzroka se tudi lUdziviiu ne bodo ustavljali in mu tudi ne bodo'delali ovir; zato pojde naravnost nad vas in vas bo po vrsti potolkel, če se ne zbe-rete Skupaj. Pri Bogu! gorite to in prosite takoj vojvOdo vitebskega, da pride k vam, zakaj tudi njemu bo sedaj do vas laže, dokler septentrioni ne vedo, kaj naj store. Hotel sem vaB svariti pod drugim imenom, da bi laže v^jfeli, toda ker že veste, od koga prihaja vest, podpisujem svoje. Pogin, če ne verjamete, zakaj tudi jaz nisem več to, kar sem bil, in, ako Bog da, boste še kaj drugega slišali o meni. — Kmitic." . "Ker si hotel vedeti, kako pride Radzivil k nam, evo imaš odgovor!" je rekel Jan Skr-zetuski. "Res je. . . Dobro svetuje!" je odgovoril Volodijovski. "Kaj dobro, izborno!" je zaklical Zaglo-ba. "Tu ni nobenega dvoma več. Jaz sem bil prvi, ki, sem bil spoznal tega človeka, in dasi ni kletve, ki bi še ne bila padla na njegovo glavo, vam povem, da ga bomo še blagoslavT ljali. Meni zadostuje en sam pogled, pa že vem, koliko je vreden človek. Ali se spominjate, kako mi je v Ke j danih prirasel k srcu? On nas tudi ljubi kot viteške ljudi in, ko je prvikrat slišal moje ime, me je skoraj u-dušil iz občudovanja in radi mene je vzljubi vas vse." "Gospod se mi ni prav nič izpremenil," je pripomnil Rzedzian, "čemu bi gospod Kmi-tic bolj občudoval vas nego mojega gospoda ali pa gospoda Volodijovskega?" "Bedak!" je odgovoril Zagloba. "Tet*e je takoj spoznal in, če te zove najemnika, a ne bedaka iz Vonsoše, je storil to le iz vljudnosti." "Torej je najbrže tudi vas občudoval iz vljudnosti?" je odgovoril kzedzian. "Glej no, kako hlebec bode, oženi se, gospod najemnik, pa boš še bolje bodel. . . Tako ie r : ,?To je vse prav," je rekel Volodijovski, "a če nam je on res tako iskreno vdan, čemu ni prišel k nam, mesto da se potika kakor volk okoli nas in nam mori ljudi?" - u, • » . "To ni tvoja stvar, gospod Mihael," je odgovoril Zagloba. "Kar storimo mi, to stori tudi ti, in gotovo ne bo nič napačnega. Če bi tiila tyoja pamet vredna tvoje sablje, bi bil že veliki hetman na mestu gospoda Revera Potockega. Po kaj pa naj bi bil prišel Kmi-tic semkaj ?. . . Mar morda ne po to, da bi mu ti ravno tako ne verjel, kakor ne verjameš njegovemu pismu, in radi česar bi lahko takoj prišlo do velikega prepira, ker je to zelo zadirljiv gospod ? Pa recimo, da bi ti verjel, kaj bi pa rekli drugi polkovniki, kot Ko-tovski, Žeromski ali Lipnicki?. . . Kaj bi pa rekli tvoji Lavdanci, ali bi ga ne pobili, če bi le obrnil glavo?" "Oče ima prav," je rekel Jan Skrzetuski, "on ni mogel priti sem." "Čemu torej gre k Švedom?" je ponovil trmasti gospod Mihael. "Vrag vedi, če gre res k Švedom, vrag vedi, kaj je šinilo v to znorelo glavo! Nam ni Za-Mfetfn* iafbnMcIjft vpnitjta fcatacgtkctT CoBfird aetata tU pi- CUKARD LINE nič do tega, mi pa le izkoristimo svarilo, če hočemo odnesti zdravo glavo." "Tu nam ni treba nič premišljati," je rekel Stanislav Skrzetuski. "Treba bo čim najprej obvestiti Kotovske-ga, Žeromskega, Lipnickega in onega drugega Kmitica," je pravil Jan Skrzetuski. "Obvesti jih, Mihael, čimprej, toda ne piši jim, kdo jih svari, ker bi gotovo ne verjeli." "Mi edino bomo vedeli, čigava je zasluga, in svoj čas je ne bomo pozabili razglasiti!" je zakričal Zagloba. "Le naprej, Mihael!" "Tudi sami krenimo proti Bialistoku ter naznanimo vsem, da se snidemo tam. Dal Bog, da bi prišel čimprej vojvoda vitebski!" je rekel Jan. "Iz Bialistoka bo treba poslati k njemu poslance. Bog daj, da bi stali oko v oko proti gospodu hetmanu litevskemu," je govoril Zagloba, "v enaki, če ne večji sili. Mi se ne moremo primerjati z njim, toga gospod vojvoda vitebski je nekaj čisto drugega. To ti je vrl in pošten gospod, da mu ga ni para v ljudo-vladi!" "Gospod, ali poznaš gospoda Sapieho?" je vprašal Stanislav Skrzetuski. "Če ga poznam ? Poznal sem ga, ko je bil deček, ne večji od moje sablje. Toda že takrat je bil kakor angel." "Saj je tudi sedaj ne le svoje premoženje, ne le srebro in dragocenosti, temveč tudi namizno orodje in zlate okrajke dal pretopiti v denar, da bi le čim največ vojaštva zbral proti sovražnikom domovine," je dejal gospod Volodijovski. "Hvala Bogu, da "je vsaj eden tak," je odgovoril Stanislav, "saj se spominjate, kako smo se zanašali tudi na Radzivila?" "Ne zmerjaj!" je kriknil Zagloba. "Vojvoda vitebski! Ba, ba! Naj živi vojvoda vitebski!. . . Ti pa, Mihael, spravi se na pohod ! Živo na pohod!. . . Tu v tem ščučinskem blatu naj ostanejo piškurji, mi pa pojdimo v Bialistok, kjer najdemo morda še druge ribe. . . Tam tudi Zidje peko izvrstno pecivo za šabas. No, vsaj se začne vojska. Zakaj kar dolgčas mi je po njej. . . No, ko premagamo Radzivila, se lotimo Švedov. Smo jim že pokazali, kaj znamo!. . . Na pohod, Mihael, ker periculum in mora." "Jaz pa pojdem, da spravim prapor na noge!" je rekel gospod Jan. In črez eno uro je oddirjalo v najhitrejšem diru nekoliko poslancev proti Podlesju, za njimi pa je v kratkem krenil ves lavdanski prapor. Starešine so jezdile spredaj, se posvetujoč in razpravljajoč, vojake pa je vodil gospod Rok Kovalski, namestnik. Šli so proti Osovcu in Gonindzu, ubiraje pot proti Bialistoku, kjer so pričakcfvali tudi drugih zavezniških praporov. VI. Pisma gospoda Volodijovskega, katera so naznanjala vest o pohodu Radzivila, so napravila vtis na vse polkovnike, razpršene po vsem podleškem vojvodstvu. Nekateri so že bili porazdelili prapore na manjše oddelke, da bi tam laže prezimovali, drugi pa so dovolili tovarišem, da so se razšli po zasebnih domih, tako da je ostalo pod zastavo jedva nekoliko tovarišev in par desetoric služabnikov. Iz NEW YORKA v JUGOSLAVIJO pod osebnim vodstvom VELIKONOČNI IZLET NA PARNIKU AQUITANIA Odpluje iz New Yorka ▼ Cherbourg ▼ PETEK, DNE 23. MARCA Praznujte VelikonoS pri ttsriiih in aorodnllrfh, U vti težko priCakttjejo. Potujte pod izveibanim vodstvom MR. A. MARKUS-A, člana newyorkkega urada Canard Line, ki bo skrbel za vas in sa valo prtjago. Potujte udobno. Prostori na "AQSJITANIJI* so veliki in udobni Domača brana. Zajamčite si 2e sedaj povratno vožnjo in prištedite denar. 3<>0000<>00<><>CKK>0 OOOOOOOOOOOOOOO T. Pod vrečar: ŠTIP, MESTO KOMITAŠKIH SPOMINOV. (Dalje.) Iz 16. stoletja imamo malo vesti o Štipu; omenja se zgolj v nekih zapisnikih. Takrat je bil Štip po vsej verjetnosti še večje mesto, saj se J. 1501 omenja štipski vladika Ruvin. Leta 1620 je vladikoval v Kratovu in Štipu episkop Ma-karije. Sodobni turški zgodovinar Hadži Kalfa opisuje položaj Štipa tako-le: Zahodno od Strumice, med Radovištem, Skopljem in Tikvesem je mesto Isib. Ištip z lastnim kadi-lukom (sodstvom). V bližini mesta je na hribčku trdnjava s posadko, ki varuje mesto in okolico. Ovčje polje — Hadži Kalfa ga imenuje "Ovcajeli" prebivalstvo narastlo na 15 tisoč duš, večinoma kristjanov. Potopisec Nikomandi računa, da je bilo okoli leta 1830 v Štipu 3000 hiš, in sicer 1200 krščanskih, 200 ciganskih, 30 židovskih, ostale pa so bile turške. Do zgraditve vardarske železnice Skoplje-Solun je bil Štip važno trgovsko središče Makedonije in Stare Srbije. — živahne trgovske zveze je ime! z južnimi kraji predvojne Srbije in z Bolgarijo. Največ se je izvažal opij, pa tudi trgovina s kožami je cvetela. Opija se je izvažalo letno IS.000 do 20,000 kg. Komitaški boji pred albansko vojno. Trgovskemu prometu in sploh gospodarstvu mosta Štipa in < kolice je škodoval komitaški pokret, ki se je jel pojavlja*' — je bilo podrejeno štipskemu okoli leta ISO-",. Smoter kot kadiluku. V štipski trdnjavi so se leta 168D postavili Turki v bran proti Avstrijcem. Po zavzetju Stil) a 10. oktobra tega leta so Avstrijci potolkli okoli 1000 Turkov in zajeli nekaj plena. Tako se čita v takratnih avstrijskih poročilih. L. 1690 so prišli pred Štip Nemci in Madžari ter ga napadli. Bili so odbiti in pregnani prav do Duna-va. Turki in Tatari so se zaradi tega grdo maščevali nad kristjani. V 18. stoletju je bival v štipskem predmestju — Novem selu — metropolit ko-nasijski, čustendilski, kratov-ski in štipski. Leta 1728 je j»eč-ki patriarh Arsenije IV. pri vi-zitaciji patriarhata posetil dvorec metropolita Efrema v Štipu. Ob tej priliki je bil posvečen iguman Serafin v vladi-ko štipske episkopije. Štip je pripadal pečkemu patriarhatu vse do njegove ukinitve leta 1766. V 19. veku je Štip napredoval tako po številu prebivalcev kakor po svojem trgovskem vplivu. Potopisci, ki so preromali Makedonijo ob koncu 18. stoletja, pravijo, da je imel Štip okoli 5000 prebivalcev. Na začetku 10. stoletja je taškega gibanja je bila osvoboditev makedonskega prebivalstva izpod turškega jarma. Prve komitačke čete so bile organizirane v Bolgariji in sicer }• makedonskih pribežnikih. L» t 1805 so se prvikrat pojavilo Makedoniji, kjer so napada posamezne turške vojaške -delke. orožnike, uradnik i bogate bege. Okoli leta '. V>7 so se pojavili posamezni « ui i komiteta v Makedoniji tudi k-učitelji in sploh narodni pr« svetitelji. ki pa niso tolik' vzgajali ljudstva k večji omiki, kolikor so ga organizirali in navduševali za bodočo osvobo dilno vojno. Med propagator i komitaiko ideje so se odlik vali učitelji Koče Delčev i/ K -kuša, Damjan Grujev iz -1 jeva, Ivan Delivanov iz K*" u-ša, Mih ail pon Arsov iz ' milja, Todor Lazarov i/ (brat znanega skupščinske?-poslanca Arse Lašiča). Mi; Raz vi goro v iz Št;oa in Dimi! Miraščijev iz Štipa. Ti komitaški propagator po s pomočjo štipskih meščai skih prvakov organizirali '' pripravili narod za boj pro-: Turkom. (Dalje prih.) £ "J Phones: Canal 1267 Residence: Rockwell 4882 Rockwell 8740 FRANK E. PALACZ POGREBNIŠKI ZAVOD PROSTA UPORABA MRTVAŠNICE. Privatna ambulačna postrežba. — Automobili za vse slučaje. 1916 West 22nd Street F. E. PALACZ, Direktor. Chicago, Illinois LOUIS J. ŽEFRAN, Embalming Apprentice. Iliington Studio JOHN F. GLOMB, Prop. - FOTOGRAFSKI ZAVOD - 2006 West 22nd Street (Near Rcbey St.) Phone: Canal 1807. Izdeluje vsakovrstne umetniške slike, ročno slikanje in povečanje. A. WENCEL'S DAIRY 1 itfILK / V-fjLW Slovenska mlekarna. pasteurized Milk and Cream WHOLESALE and RETAIL 1818 W. 22nd Str.t Chicago, 111. ^ Phone Roosevelt 3673 ^ I Steklenica MLEKA pomeni steklenico dobrega zdravja. Našo mleko je iz Elwood farm, kjer so krave preiskane od zivinozdravnikov. kakor zahteva zakon. Ki zdravejše pijače na svetu, kakor je mleko. Posebno sveže mleko za dojenčke od "Guernsey" krav. ki so pomotzc-ne zjutraj, opoldne se že mleko prodaja. Naia specijaliteta: DOMAČE SIROVO MASLO in