Kupujmo vojne BONDE in 2NAMKE DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, MAY 15, 1944 LETO XLVII — VOL. XLVII * je suspendiral duhovnika, Sr je šel obiskat Stalina fj&ik pravi, da je hotel storiti nekaj za katoliško Cerkev in zelo hvali Stalina; pot iz Ameri-v Moskvo in nazaj je plačala ruska vlada. o -- Jr>ngfield, Mass. — Rev. Stanislav Orlemanski, ki je .j"1 od sebe obiskat Stalina v Moskvo, ni našel veselega !nia> ko se je vrnil'. Par ur zatem, ko se je vrnil nazaj . r'ko, ga je njegov škof O'Leary suspendiral, to se pra-( 0stane še duhovnik toliko časa, dokler o njegovem ju ne odloči apostolski legat Cicognali v Washingtonu, ;^sme brati maše, niti ne sme podeljevati kakih zakra-v- Ako se pa duhovnik ne bo pokoril tej odredbi, bo še strožje kaznovan. Racioniranje sladkorja za prezerviranje je nekaj spremenjeno Washington. — Urad za kontrolo cen je naročil vsem uradom po deželi, naj določijo dve dobi za racioniranje sladkorja za prezerviranje sadja in sočiv-ja. Kvota za prezerviranje ostane kot dozdaj 25 funtov za osebo, to se pravi pet funtov z znamko40 iz knjige4, 20 funtov pa dovoli odbor za racioniranje posebej. Po novi odredbi bodo pa oni, ki še niso dobili teh 20 funtov, dobili 10 funtov zdaj, 10 funtov pa pozneje, d očim ostane znamka 40 uporabna vsak čas. Vsak okraj bo določil ti dve dobi, kakor so pač letine v tistem distriktu. Družine, ki ne bodo vprašale za 10 funtov v prvi dobi, bodo dobile vseh 20 funtov v drugi časovni dobi, če bo odbor videl, da ta sladkor res potrebujejo za prezerviranje. Nemcem so vzeli dvoje važnih mest v Italiji Rev. Orlemanski se pred odhodom v Rusijo ni posvetoval s svojimi višjimi predstojniki. Ko je bil obveščen o svoji suspenda-ciji, je izjavil napram časnikarskim poročevalcem, da je šel v Moskvo zato, da bi videl, kaj more tam storiti za katoliško Cerkev na Poljskem, v Ukrajini in Beli Rusiji. Stalin da je pristal na to, da ne bo preganjal katoliške cerkve, ne samo v gori omenjenih krajih, ampak sploh nikjer v Rusiji. Duhovnik trdi, da je prinesel iz Moskve pisano potrdilo od Stalina, da ne bo preganjal katoliške Cerkve. "Zdaj sem pa kaznovan zato, ker sem hotel nekaj storiti za svojo cerkev," je izjavil duhovnik. "Ako bo Stalin slišal o tem, ho nevoljen in izgubili bomo še to, kar smo pridobili," je dodal. Rev. Orlemanski tudi trdi, da je prinesel iz Moskve načrt o bodoči poljski vladi po vojni, toda noče povedati, kakšni so ti načrti. Ameriški Poljaki so protesti- Iz raznih naselbin Eveleth, Minn. — Umrla je Antonija Stebla j, stara 59 let in doma z Iga pri Ljubljani. Zapušča štiri sinove (dva pri vojakih) in štiri hčere. Imperial, Pa. — V bolnišnici Mercy v Pittsburghu je umrla Mary Dolinar, stara 62 let in doma iz vasi Podgora pri Stari Oslici. Zapušča mOia, štiri sinove (dva pri vojakih), dve hčeri, dva brata in eno sestro, v starem kraju pa enega brata in dve sestri, če so še živi. West Pullman, 111. — Anton Jakšič, star 65 let in doma iz Gradaca pri Podozemlju na Belokranjskem, je podlegel operaciji. V Ameriko je prišel 1. 1912. Tu zapušča enega sina in dve vnukinji, y starem kraju pa že- rali pri državnem tajniku Hullu, ker je odobril potni list Rev. Or-lemanskimu za potovanje v Rusijo. Državni tajnik Hull je rekel, da je bilo to potovanje dogovorjeno med rusko vlado in Rev. Orlemanskijem in da je ruska vlada plačala vse stroške vožnje. -o- S kolesom pod lokomotivo Kenneth Marshall, star 19 let, ki je bil zaposlen v Fisher Body, je v soboto popoldne za-vozil z bicikljem na 72. cesti pri Gordon parku naravnost v lokomotivo. Priče trdijo, da je mladenič z dvema tovarišema čakal pri prelazu, da je odpe-ljaj nek vlak. Potem je šel pa okrog zatvornic in v tistem hipu je pa privozila lokomotiva in ga podrla. Paznik je trenutek prej zavpil na mladeniča, da prihaja lokomotiva, toda ta se ni zmenil za svarilo. Dodatno k zahvtfli Družina pokojne Terezije Ke-nik se želi zahvaliti Mr. in Mrs. Andy Blatnik, ki sta darovala za maše. Namesto Mrs. Mary Marsich bi se moralo glasiti v zahvali Miss Mary Marisich; zapušča tudi sina Franka. no, eno hčer in pet vnukov. St. Louis, Mo. — Po štirih tednih mučne bolezni je umrl Joe Skubic. Star je Ibil 64 let in dq-ma iz Gline pri Ljubljani, žena mu je umrla pred več leti. Pokopan je bil 6. t. m. Zapušča tri sinove (enega na italijanski fronti), omoženo hčer in dva brata. -o- Tojo zaupa v končno nemško zmago London. — Japonski premier Tojo je govoril včeraj na radiu iz Tokia ter zagotavljal, da smo na predvečer velikih bitk na vzhodu in zapadu Nemčije, kjer je Nemčija pripravljena za velike ofenzive. Ob istem času bo pa japonska armada začela z velikimi ofenzivami v vzhodni Aziji. Tojo je rekel, da so Nemci popolnoma svesti končne zmage. -_0- Letalo preko kontinenta v 6 urah in pol New York. — Bojno letalo P-51 Mustang, ki ga je vodil polkovnik Peterson od ameriške armade, je pristalo na newyor-škem letališču potem, ko je prevozilo razdaljo med Los Ange-lesom in New Yorkom v 6 urah, 31 minutah in 30 sekundah. Bombe so ubile 30,000 oseb v Bukarešti Bern, Švica.—National Zeit-ung v Baslu poroča, da so zavezniške bombe ubile dozdaj že 30,000 oseb v Bukarešti, glavnem mestu Romunije. Reziden-čna sredina mesta je popolnoma porušena. -o--— Kupujte vojne bonde! ^ Tedenski koledar za racioniranje fC^ERVE — Plave znamke od A-8 do Q-8 iz knjige 4, i točk-so v vel.iavi zda-i- Ptijjg sir, sirovo maslo itd — Rdeče znamke od A-8 do T-8 Sj H vsaka za 10 točk, so v veljavi zdaj. — Znamki 30 in 31 iz knjige 4, vsaka za 5 funtov, v1i zdaj. Znamka 40 je veljavna do 28. febr. 1945 za PV^e. Dodatnih 20 funtov na osebo dovoli odbor za ra- I i • ^Vv 1Jl — Znamki 1 in 2 "airplane" iz knjige 3 sta veljavni i lV LlN ~ KuP°ni 11 iz knjige A so veljavni do 21. juni-2a 3 galone. B-2, B-3 ter C-2 in C-3, vsak za 5 galon ^tiv^SA — Koles ni treba dati pregledati, razen če hočete °va kolesa. Toda inšpekcijsko karto mora vsak shraniti. ■ Starši WACS naj se javijo pri armadnem poveljstvu Cleveland, O. __ Ako imate hčer, ki služi pri ženskem pomožnem koru WACS, se takoj javite v uradu armadne rekrut-ne postaje, 1918 E. 6. St. Tam boste dali sledeče informacije: ime vaše hčere, kakšno šaržo ima, kje se zdaj nahaja in kakšno delo opravlja. Ako je vaša hči onstran morja/ povejte tudi to ter obenem priložite njeno najnovejšo sliko. Te informacije bodo služile rija opis v časopisu. Cleveland je dal dozdaj ženskemu pomožnemu zboru največ članic, zato je pa tukaj glavna rekrutna postaja za državo Ohio. Ako se ne morete osebno zgla-siti ter oddati gornje informacije v tem uradu, jih pošljite po pošti in naslovite : 2nd Lt. Genevieve B. Rustvold, Substation Commander, U. S. Army Recruiting Office, 1918 E. 6th St. Cleveland, Ohio. Ako pa želite glede tega kaj več informacij, lahko pokličete MAin 8895. --o- DeČka sta se polastila kar ulične železnice Chicago, 111.—Sprevodnik in motorman sta za nekaj časa zapustila v'6z ulrčft^žeVeznice na koncu proge. To priliko sta porabila dva dečka, stara 15 in 16 let, ki sta voz zastartala. Vozila sta po progi, ko sta naenkrat zapazila, da prihaja od nasprotne strani nek drugi voz poulične železnice. Hotela sta svoj voz ustaviti, pa ga ni sta znala. Vsa v strahu sta skočila z voza, ki se je zaletel v nasproti prihajajoči voz, natrpan z ljudmi. Kakih 10 oseb je bilo več ali manj težko ranjenih. -o-- Japonska poroča glede pomoči ujetnikom Washington.—Državni tajnik Hull je včeraj povedal javnosti, j da je prejel od Japonske bese-[do, da bi pod gotovimi pogoji naložila relifne zavoje v Vladi-vostoku, ki so bili poslani iz Amerike za ameriške vojne ujetnike na Japonskem. Pod kakšnimi pogoji bi Japonska to izvršila, državni tajnik ne pove. -o-— Za maščobo še vedno dajo rdeče znamke Washington. —- Kljub temu, da je odpravljeno racioniranje za vse meso razen steakov in roast beefa, pa dobe gospodinje še vedno za kuhinjsko maščobo rdeče znamke in gotov denar, je izjavil urad za konlrolo cen. Poznani John Paulich bo jutri slavil 60-letnico John Pulich, splošno poznan in spoštovan v slovenski naselbini v Clevelandu, ki vodi znano gostilno in restavracijo na 5238 St. Clair Ave. bo jutri praznoval 60 letnico svojega rojstva. John .je čvrst sin zelenega šta-jerja in izučen fin mizar. Svoje čase je bil v* stavbeni stroki, zdaj pa že več let uspešno vodi gostilno in restavracijo s svojo pridno soprogo Štefanijo. V družini so sledeči čvrsti sinovi in hčerke, vnuki in vnukinje: sin Rudy se nahaja s soprogo in hčerko Judy Ann v Long Beach, Kalifornija, pri letalcih je pa kadet John Paulich, ki je tudi že oženjen. Hčere so pa: Mrs. Augusta Wangler živi s soprogom Wil-sonom ter hčerkama Shirley Ann in Nancy Carol v Huron, Ohio, dalje je tukaj hčerka Mrs., Jean Jancigar s soprogom Anthony in sinom Anthony; v Sacramento, Kalifornija je Hčerka Mrs. Stephanie Lovko s soprogom Frankom in doma je pa še hčerka, Miss Gretta Paulich. Torej, kot je videti, zdrrtV tod Paulichev ne bo izumrl. K čestitkam mnogobrojnih prijateljev in znancev se pridružujemo tudi mi in prijatelju Johnu klicema:! še na mnoga leta! T"-O- Pomlajevalni doktor je umrl Territet, Švica. — Tukaj je umrl dr. Eugen Steinach, ki je zaslovel po svetu, ker je pomlajeval moške na ta način, da jim je vcepil žleze od opic. Prakti-ciral je na Dunaju od 1910 do 1938. -o- Bombnik je letel brez posadke naprej Denison, Ia. — Nek štirimo-torni bombnik je letal iz letališča v Sioux City preko dveh držav in po štirih urah poleta, ne da bi bil kdo v letalu, treščil tukaj na tla. Bombnik je treščil na tla več kot 100 milj od kraja, kjer se je spustila z njega posadka s parašuti, ko je začel goreti. Ogenj v letalu je najbrže sam od sebe ugasnil in bombnik je letel sayi naprej. -o- Zadušnice Danes ob 8:15 je bila darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Terezijo Kržič v spomin 49-letnice njene smrti. Jutri ob 6:30 bo pa darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pokojno Frances Malova-šič. Nemci so izpraznili eno glavnih lock v Gustav liniji. Naciji so tako naglo odšli, da so pustili celo jedi na mizah. Neapelj. — Ameriške čete so vzele z naskokom Castel-forte, glavno točko v nemški Gustav liniji. Berlinski radio je poročal, da so nemške čete včeraj mesto izpraznile in tudi teritorij tam okrog. Angfeške čete so pa okupirale Sant Angelo, prvo mesto na zapadni strani reke Rapido, ki so ga dobili zavezniki v roke. To mesto leži dve milji nižje od Casina. gxxgxTTTTTTXTtixiTTxxTyTTTTttiiiiiirTixiiixtrxxnascx^ Naii fantje-vojaki V SLUŽBI ZA SVOBODO IN DOMOVINO Bill iStusek, Petty Officer 2/C, sin poznane Anton Stusko-ve družine iz Wickliffe, O., pride danes na dopust za en teden. Po dopustu bo poslan za dva meseca v mornariško šolo v New York. na M K« Mr .in Mrs. Joseph Laurence, 942 Alh'ambra Rd; sta naročila sobotno Ameriško Domovino za sina, korporala Miltona J. Laurence, ki služi Strica Sama nekje v Italiji. Geo. Rakar, 1067 E. 69. St. je naročil sobotno Ameriško Domovino za sina Pfc. Joseph F. Rakar j a, ki je prideljen k straži vojaških ujetnikov v nekem taborišču. M M M Mr. in Mrs. Ponikvar iz 1165 Norwood Rd. sta naročila sobotno Ameriško Domovino sinu Cpl. Albertu F. Ponikvar, ki služi v ameriški bojni sili nekje na Pacifiku. Nemški radio komentator je včeraj trdil, da imajo zavezniki v rezervi pet popolno opremljenih divizij, s katerimi nameravajo načeti kako novo obrežje v Italiji. Zavezniki so prodrli že več kot sedem milj v močno utrjeno Gustav linijo. V drugem dnevu ofenzive imajo zavezniki v rokah že najmanj deset mest in vasi ter sedem strategičnih višin. Pomočilo s fronte pripoveduje, kako naglo je padla Amerik^n-cem v roke vas Cosmo San Da-miano, ki leži šest milj od zaliva Gaeta. Nemci so se tako naglo umaknili iz vasi, da so pustili na mizah jedi, ki so jim bile pravkar servirane. Kakih 200 nacijev se je trdovratno upiralo na bližnjem pokopališču. Te so postrelili kot zajce, trdi poročilo. Mnogo Nemcev se je pa tudi podalo. Ko so ameriške čete naskočile, in zavzele višine okrog Castel-forte, so udarili tanki naravnost v mesto. Ameriški bombniki so včeraj uničevali tarče po severni Italiji. Glavna tarča je bil prelaz Brenner, kjer je glavna nemška dobavna linija za Italijo. Poročila trdijo, da je ta prelaz zdaj močno poškodovan, ali pa celo za stalno uničen z vsemi cestami in železniškimi programi. Ameriške čete n a s k a kujejo zdaj višine okrog Cassino. Kadar bodo te zavzele, bodo udarile na Cassino od zadej. To je najbolj trd oreh v vsej nemški bojni liniji v Italiji. -,—o- Kongresnik Dies ne bo več kandidiral Beaumont, Texas. — Kongresnik Martin Dies, ki je zasto pal ta okraj 14 let v poslanski zbornici, je sporočil svojim državljanom, da ne bo več kandidat za kongres. Vrnil se bo po tem terminu v zasebno življenje. Dies je bil zlasti tarča komunistov, ker je kot načelnik odseka za preiskavo neameriških aktivnosti prinesel mnogo rdečega perila v javnost. -o- Skrivnost kovčega je zdaj razrešena Crystal City, Texas. — Policija je v tem mestu aretirala 26 letnega Soyla Villegos, ki je priznal, da je v prepiru ubil svojo ženo v Chicagu, njeno truplo stlačil v kovčeg in ga odposlal v Los Angeles. Zadnji petek so v Los Angelesu kovčeg odprli, nakar so začeli iskati zločinca in ime žrtve. Po obleki v kovčegu so prišli storilcu na sled. -o- IZ BOJNE FRONTE (Pondeljek, 15. maja) ITALIJA—Zavezniki poročajo o novih uspehih v južni Italiji; vedno gioblje prodirajo v nemško linijo. Francoske čete so presekale cesto Cassino-Formia. V ZRAKU—Najnovejša poročila potrjujejo vest, da so ameriški avijatičarji res tako razbili prelaz Brenner, da ne more več služiti prometu. KITAJSKA—Kitajske čete so presekale železnico od Han-kova do Peipinga, ki jo imajo v rokah Japonci. Japonska invazija v Indijo se je popolnoma ponesrečila. PACIFIK—Ameriški bombniki so pri napadu na Rabaul razbili Japoncem 40 bark. RUSIJA — Ruski bombniki so napadli nem-ške železniške centre na Poljskem, v Estoniji in Beli Rusiji. Nemci so izvedli napad ob Dnjestru, toda Rusi so ga z uspehom odbili. -o- Bombniki so pristali na Švedskem New York.—Švedski radio je včeraj poročal, da je na švedskem ozemlju pristalo pet ameriških bombnikov in eno bojno letalo. Posadke 45 mož so bile internirane. Vsi letalci so pristali na tleh nepoškodovani, poroča radio. -o—- Poroka Nocoj ob sedmih se bosta poročila v cerkvi Marije Vnebovzete Miss Helen Kožel, hčerka poznane družine Mr. in Mrs. Louis Kožel iz 15219 Holmes Ave. in korporal Louis Somrak, sin družine Mr. in Mrs. Louis Somrak iz 1201 E. 167. St. Ženin je dobil samo tri dni dopusta in nocoj bo moral zopet nazaj v svojo'garnizijo. Obe-.družini prijazno vabita sorodnike in prijatelje k poročnim obredom. Vse najboljše želimo mlademu paru v novem stanu. Darovi za kantino Za Cathedral kantino je darovala Mrs. Frances Medved iz 18701 Cherokee Ave. $5, Mrs. Josephine Strnad, 935 E. 209. St. pa $3. Najlepša hvala. -o- Kupujte vojne bonde! j Pošljite vojakom lepe j slovenske razglednice za spomin ii Iz bolnišnice Mrs. Terezija Zdešar, 20601 Arbor Ave. se je povrnila iz bolnišnice domov. Prijateljice jo zdaj lahko obiščejo na domu. Dar za Rdeči križ Mrs. Josephine Strnad, 935 E. 209. St., je darovala $3 za Rdeči križ. Lepa hvala. Dobite jih v,našem uradu in sicer 30 pisem s kuvertami in 12 razglednic, vse za samo $1.00. Fantje bodo gotovo veseli, Če jim boste voščili praznike v pismu ali na razglednici, na katerih je naslikana slovenska narodna noša in lepe cvetke. Pisma in razglednice je založila Slovenska ženska zveza. .Književnost ( slovenski intelektu-|^nthony J- Klančar' iz ki sed^j služi v ar-l' r'ca Sama, je zelo posre-evedel v angleščino Fran delo: Martin Krpan, k 0 ^ izdala Harvard uni--veščo roko profesorja »JCross. Mr. Klančar ima ^•1enih še več drugih slo-ti8, lePOslovnih del za angle-j],' da bo tako seznanil z j^aturo Angleže in Ame-|4' Mr. Klančar zasluži ttVoVSe priznanje za njegovo k. al«o delo za slovenski ^jjarod. ^nirala Doenitza m je bil ubit iiif .°!m- — Klaus Doenitz, j^i sin nemškega admi-^ Doenitza, je bil ubit, L j angleški rušilec napadi torpedni čoln. Tako Uročilo iz Švice. Ad-j, na j mlajši sin, mornari-iev°čt% Peter, je bil ubit k ^arcu na Atlantiku. Cedar Point se bo V;tudi v Lorainu ^ 8ka ladja Theodore iVo :> ki bo začenši 17. ju-'a med Clevelandom in ^ °^ntom, se bo ustavila i^a teden tudi v Lorainu, ^.naloži izletnike. Ladja a'a Lorain vsak petek, junija. Ji"--- ' fantov bi radi i. ** faznašanje % i ■mC 185. in 200. cesto, od T.(j 6e Pa do Lake Shore potrebujemo dva i,!^ ln zanesljiva fantiča J ?ašanje našega dnevni-naj bi bila od 12. T« J% ali tam okrog. Kdor sina ali kdor ve Ij^Sa, ki bi hotel za do-Pfi raznašati list, naj pokliče, da se bo ■Nc n;'em na® zast°pnik ■{if . alter. Naše naročni-Be Sll*io, naj nam gredo na ■tovV tem oziru, ker nam fcj absolutino ni mogoče Rod raznašalcev ne ifV, 0 J^orali prejemati na-list P° Pošti v tisti 5'U4 V v AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. Published daily axcept Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, do pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, do poŠti, pol leta $4.00 Za Amoriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po poŠti Četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50, pol leta $3.50. četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente Vzroki naših problemov SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, bv mail, $7.50 per year U. S. and Canada, $3.50 far 8 month! Cleveland, by mail, $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by Carrier $6.50 per year; $3.50 for 0 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents Entered as second-class matter January 5th, 11)09, at the Post Office »t Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. 83 No. 114 Mon., May 15, 1944 Junkerji se pripravljajo \ Med onimi, ki so pobegnili iz Nemčije pred nacijsko brutalnostjo, sta tudi dva velika nemška misleca in pisatelja, — Emil Ludwig in Thomas Mann. Mann, ki je bil v svojih književnih delih vedno filozof, teorizira rešitev domovine brez operacije z nožem. Ludwig, ki je zgodovinar in ki je videl nemške brutalnosti, pa pravi, naj se izvrši operacijo Nemčije z nožem, nato pa k vragu z vsem ostalim. Ludwig odobrava idejo, cfa je treba izčistiti Nemčijo, dokler je čas za to. On pravi, da bi bilo treba temeljito opraviti to delo in da bi se ne smeli ustaviti pri hitlerjevcih. Po njegovem bi bilo treba odbiti glave vsem od kraja: tako visokim častnikom, ki stoje na čelu nemških armad, kakor in-dustrialcem, ki so posegli globoko v žep ter izvlekli iz njega denar, s katerim so mogli nacisti pričeti in nadaljevati sedanjo vojno. Nikar ne ponavljajmo stare igre in ne sklepaj-mo nobenega miru s pogajanji, kajti v tem slučaju bomo zopet kmalu doživeli ponoven poizkus zavojevanja sveta. V malo več kot enem stoletju je bila Nemčija dvakrat tepena in poražena. Dvakrat je predala deželo, ne da bi jo branila. Obakrat so bili njeni vojaški voditelji prusjaški junkerji. Isto je res danes. Samo maloštevilni izmed njih — Bluecher, Scharnhors\ in Rommel, ki so danes vsi na vrhuticu — so izšli iz ljudskih plasti. Pruska vojaška kasta je namreč ravno tako nedotakljiva kakor brahmanska kasta Indije in oholi Prusjaki, ki hodijo, okiteni s svojimi križci in kolajnami kakor petelin na gnoju, gledajo na civiliste kakor na kasto nedotakljivih. "Nemški-značaj se od časov Napoleona pa do prve svetovne vojne fundamental'no ni izpremenil," pravi Emil Ludwig. "Čemu naj bi mi mislili, da se je izpremenil? Po mojem mnenju, bomo zopet priča isti drami, kakor smo ji bili v preteklosti. Nemci bodo nenadoma in nepričakovano predali svojo deželo, ne da bi jo branili. "Brez nasvetov in pomoči generalnega štaba bi Hitler nikoli ne mogel pričeti in nadaljevati te vojne. Samo jun-kerski duh, ki si je dolga stoletji! z mečem ohranjal svoje bogastvo in svojo oblast, je omogočil Hitlerju sedanjo vojno. Stara junkerska navada pa je, da se koncem konca vedno pobrigajo za to, da rešijo Svojo posest, mesto da bi se borili za rešitev domovine. Ludwigova izjava temelji na resničnih -zgodovinskih dejstvih. Iz njegove izjave je razvidno temeljito razumevanje pruskega karakterja ter' realizacija, da je južna Nemčija, mehkužna in komodna, kakršna je, brezmočna žrtev dominacije od strani bojevitih Prusjakov. Sedanje bombardiranje Nemčije bo vsekakor pospešilo njeno razsulo. Nemški karakter nima odporne sile Angležev, ki je odporna sila buldogov. Hitler je bil prisiljen zaupati junkerskim generalom svoje načrte. Prav za prav so bili ti generali tisti, ki so ga pomagali ojačiti, in sicer kot sredstvo svojih namenov; brez njih pomoči bi Hitler ne dosegel ne politične ne vojaške moči. Ti generali šo se zdaj zopet usmerili proti zavzetju oblasti. V pričakovanju strmoglavljenja in smrti firerja, bodo storili vse, da rešijo svoje kože in svojo posest. Za časa napoleonskih vojn so Prusi zapustili svoje kralje ter položili orožje, čim je napočil tako zvani "showdown." V prvi svetovni vojni so brcnili kajzerja v Holand-sko ter se podvizali skleniti premirje z zavezniki. Zdaj pa se bodo izneverili Hitlerju, čim bodo smatrali, da je napočil njih čas. % Prusi so materialise najčistejšega kova. Po prvi svetovni vojni so z veseljem postali Čehi in Poljaki, samo da so rešili svojo posest. Toda takoj so tudi pričeli s kovanjem načrtov za novo vojno. Kot narod bojevnikov so dobro vedeli, kako vojna utrudi vojne naveličani svet. In dalje so tudi vedeli, da anglo-saksonsko pleme ni maščevalno, zato tudi sedaj trdno računajo na ve?ikodušen mir. Zato bodo junkerji in njihovi privrženci zlepa ali zgrda izvojevali mir, ako že ne morejo izvojevati zmage. Ako hočemo to preprečiti, je potrebno, da izvedejo zavezniki po tej vojni najbolj drastično čistko Nemcev, katero je še kdaj videl svet. TO IN ONO Najbolj otročja propaganda se nam zdi ona, s katero hoče hrvaški komunist Tito prikazati Mihajlovičeve četnike kot nekake izdajalce. Oni dan smo čitali poročilo Osvobodilne fronte, da so se partizani tepli z Mihajlovičevimi čet-niki, ki so bili preoblečeni v nemške uniforme. Naš namen ni zagovarjati Mihajloviča in njegove četnike, ker se lahke zagovarjajo sami, ali se pa bodo v doglednem času. Ampak človek se mora smejati taki propagandi, ki je poslana iz Londona v Ameriko za dušno hrano nepoučeni publiki. Kdor količkaj pozna zgodovino Srbov, kdor ve, da je vsak, ki živi izven meje Srbije še vedno "švaba," kdor se spominja časov izza prve svetovne vojne, kaj so Srbi raje pretrpeli, kot bi se pa podali Nemčiji in Avstriji, ne bo verjel, da danes srbski četniki prodajajo očetnjavo nacijem. Toda to, da bi si Srbi raje izbrali smrt, kot bi pa sledili švicarskim, madžarski, slovenskim in hrvaškim komunistom, to pa radi verjamemo. Vsak pošten Jugoslovan bi to storil. Piše Andrew Tome V "Novi Dobi" je pred kratkem izšel članek pod naslovom "Naši problemi," ki piše, o čemer smo že vajeni čitati in slišati, vendar pa iz tega članka lahko vsakdo spozna, za kaj gre onim ,ki se med nami tako orgevajo za "Osvobodilno fronto." Zdaj nikogar več ne izgovarja to, da je zato za "Osvobodilno fronto" oziroma za partizane, ker ne veruje, da bi bila resnica to, kar se o partizanih poroča, ker omenjeni članek vse to prizna in vse to tudi zagovarja, opravičuje in odobrava in se za vse to tudi ogreva, obenem pa tudi dosledno temu obsoja vse one, ki so proti temu. Nadalje članek tudi omenja naše strankarstvo in prepire, kadar gre za naše cilje in ideje. Omenja, da še vedno uporabljamo originalne metode prineše-ne iz stare domovine v medsebojnem življenju, pa kakor je to resnično in obžalovanja vredno, vendar moramo reči, da dokler se bo med nami delalo propagando za take ideje, ki tako izzivajo opravičen odpor, kot se to godi v zadnjem času, ko se dela propaganda za partizane v stari domovini, toliko časa ni pričakovati, da bi mogli biti v takih razmerah v miru med seboj, pa če bi bili drugače še tako amerikanizirani ali bili pristni Amerikanci. Da je prišlo do naših problemov. do tolike naše razdvojenosti, večje kot prej, predno smo mislili in upali, vsaj nekateri izmed nas, da smo se združili, nismo za to odgovorni mi, ki nismo z onimi, ki so za partizane, temveč oni, ki niso z nami ,ki smo proti komunistični diktaturi nad našim narodom v domovini, kar je vendar pravilno. Da je ravno mnenje, kakršnega zavzema člankar s člankom "Naši prbMemi," vzrok naših problemov, sprevidimo, če istega pazljivo prečitamo. Resnica je, kdo tega ne ve in z bridkostjo ne obžaluje, da kruti sovražnik požiga in pustoši našo staro domovino in pokončuje naš narod in da mora to zbuditi odpor v srcu slehernega Slovenca. In sicer odpor, ki je premišljen in uspešen, a ne odpor, ki je za narod usodepoln, sovražniku pa koristen. In komur je kaj za narod, bo istega svaril pred napačnimi in nepremišljenimi koraki nasproti sovražniku, kar more nesrečo le še pomnožiti in žrtve povečati. Tako je tudi bilo. Zrelejše, izkušene in preudarne rodoljubne osebe, katerim omenjeni priznava, da so vsega spoštovanja vredne bile, so mlajše in neizkušne, zraven tega pa še neposlušne ljudi svarile, da naj se nikar ne prenaglijo; pa namesto uspeha, so nekatere izmed teh oseb morale to plačati s svojim življenjem in to ne od strani sovražnih Nemcev, temveč od svojih lastnih rojakov, katerim so te njih žrtve želele le dobro; umorjeni so bili od rok partizanov, kateri so jih radi tega imeli za izdajalce. Zdaj pa poglejmo, s katerimi avtor tega članka in z njim vred vsi oni, ki se potegujejo za partizane in zanje zbirajo prispevke, simpatizirajo, ali s prvimi ali z drugimi? Člankar omenja, da "vsak njih (partizanov) izjemni in v sili potrebe narejen korak, ki bi se v normalnem času označil kot nepravilen, obešamo na veliki zvon in po tem merimo in •cenimo vse njihovo patriotično delo, kot da bi bilo isto le zločinsko." Tako glede ene strani. Vpošteva se "sila potrebe" in opravičuje se korak, ki bi bil nepravilen le v normalnem času. Kako je pa glede druge strani? Ali se tudi za isto vpošte-va "sila potrebe"? Kak razlog, kako boljše razumevanje, vpo-števa nenormalni čas za čin in korak druge strani, katerega bi se tudi v normalnem času ne moglo označiti za nepravilnega? Ne, za ene se nič ne vpošteva, ko gre za pravilen čin in korak, temveč se istega še navaja za povod in vzrok napačnega koraka, celo zločina, ki ga drugi izvrši, da se s tem istega zagovarja in opravičuje. Zato pa po tej logiki veljajo partizani za prijatelje naroda in njega osvoboditelji, resnični in pravi rodoljubi, katere so partizani spravili s poti, pa veljajo za izdajalce. Med mero, s katero se meri na eni strani in mero, s katero se meri drugi strani, je ogromna razlika. Čitajmo dalje: "Ti in taki borilci za svobodo so slišali skupno z odraslimi nasvete od drugače in prej spoštovanih oseb, da naj se udajo v božjo voljo. Da naj potrpe in da bo že bodočnost prinesla odpomoč. Taki nasveti, pa četudi podani v dobrem namenu in v veri, da je vsak uspešen upor nemogoč in da tak odpor povzroča le prelivanje krvi, mnogo tudi one pri tem neprizadetih in nadaljno decimacijo že itak malega slovenskega naroda, pa so namesto, da bi ljudi odvrnili od odpora, so jim vžigali sovraštvo do takih svetovalcev. V svoji nejevolji in v svojem obupnem položaju so nekatere izmed takih svetovalcev celo smatrali za izdaj ice naroda in kot take, v veri, da ravnajo upravičeno, spravili s poti. Vsled teh in podobnih slučajev jih nekateri sedaj imenujejo zločince." "Fakt pa je zopet, da ravno tiste naše drugače vsega spoštovanja vredne osebe so bili tisti, ki so neštetokrat hoteli prepričati nas, da 'kdor ni zna-mi, je proti nam,' se z grozo zgledujejo nad osvobodilno vpj-sko, ako v }totrebi udejstvuje tak pravilnik." Ali ste to razumeli prav? Ali vidite, kaj so naredile in zakrivile te žrtve partizanov, te vse ga spoštovanja vredne osebe, da so bile tako strašno in kruto kaznovane? Ali ni že to zlo in narobe, da se pametnih in koristnih nasvetov ne vpošteva, kaj šele, če se radi njih nedolžne osebe spravi s poti — ubije? Pa namesto, da bi kot rodoljubi, kot prijatelji svobode in demokracije, te zaslužne "vsega spoštovanja vredne osebe," ki so radi svojega rodoljubja postale žrtve partizanov, obžalovali in slavili, partizane, njih rablje pa najostrejše obsojali in zavzemali najodločnejše stališče proti njim, pa jih na vse zadnje še mi ne bi smeli imenovati zločince! Še nasprotno, slaviti, poveličevati in podpirati bi jih morali! Kako vendar more biti pameten, razsoden in pravičen človek kdo, ki ve in priznava, da partizani doprinašajo zločine v veri, da ravnajo prav, obenem pa tudi ve in prizna, da so žrtve partizanov dajale nasvete ne le v veri, da so isti dobri in pravi, temveč tudi v resnici dobri in pravi, pa kljub temu ne simpatizira s žrtvami partizanov, temveč s partizani —njihovimi morilci. Še več! Ne le neumen, nerazsoden in krivičen je tak človek, ampak je tudi sam tak, kakršni so oni, s katerimi simpatizira in katerih zločine odobrava. Nikjer ni zapisano, da bi moral kdo tudi umreti zato, če hoče ljudi prepričati, da "kdor ni z nami, je proti nam," ker to je glede vsega pri vseh ljudeh vedno veljalo in bo vedno veljalo, ne da bi kdo radi tega zaslužil, da na svoji koži občuti, kaj se pravi biti proti komu. Kajti kakor smo mi proti komu, ko nismo z njim, tako je pa tudi drugi radi tega z nami smel postopati, ravno tako bi tudi mi smeli z njim, ali ne? Sam Kristus, Sin božji, je rabil te besede: "Kdor ni z menoj, je proti meni." O, da! Za partizanske morilce nedolžnih po vrh tega pa še zaslužnih in domačih ljudi, se najdejo izgovori in opravičila, a ravno tako se pa tudi ža kaj iztakne, s čimer se naj bi pokazalo, da so žrtve partizanov gotovo zaslužile smrt. Če se drugega ne more najti, pa tudi to prav pride, če se o dotičniku trdi, da je kdaj izgovoril resničen in nedolžen rek: "Kdor ni z nami, je proti nam." Če so od partizanov umorjene žrtve ,namesto da bi ljudi odvrnile od odpora, so jim vžgali sovraštvo do njih, ali mislite vi, simpatičarji partizanov, da bodo partizani s svojimi zločini in grozodejstvi pri nas opravili drugače, kakor so pa njih žrtve opravile pri ljudeh, oziroma partizanih s svojimi nasveti? Pri vas že, pri nas pa ne! Za morilce nedolžnih, zaslužnih in domačih ljudi nismo in ne bomo, pa naj se obenem še bolj borijo proti nacijem, ker so sami še hujši kot naciji, ker naciji ne koljejo svojih lastnih ljudi, kakor jih partizani. Ni za rabo nož, ki na obe strani reže. Izkl j učeno j e, da bi se naši 1 j u-dje družili z Nemci, kakor jih obdolžujejo, drugače, kot da so jih komunisti s svojimi nasilji in terorjem prisilili, da so, v največji sili in strahu pred njimi, še hujšimi sovražniki, pri Nemcih iskali zavetja. Iz česar se pač razvidi, v koliki nevarnosti so bili pred komunisti, kateri so pa potem ravno to izrabili in jih zato proglasili za izdajalce, kakršne ,se opravičerfo spravi s poti. Resnično dejstvo pa je, da komunisti ali partizani, to je vse eno, ne morijo naših ljudi zato, ker se družijo z Nemci, temveč imajo z Nemci opraviti, če sploh res imajo, zato, ker jih komunisti še hujše preganjajo kakor Nemci. To je pa slabo izpričevalo za1 tako zvano "Osvobodilno fronto," ne pa za naše ljudi. Gre torej za naš trpeči narod in gre za partizane. Samo za eno moremo biti, nikakor ne za oboje, kakor nekateri med nami hočejo. Ako smo za eno, smo proti drugemu. Za koga bomo torej, ali za ubogi, raztepeni in ranjeni narod, ali njega rablje in razbojnike? Žal, da jih je toliko med nami in.celo nekoliko katoličanov, ki so se iz prvotnih usmiljenih Sa-marijanov s podpiranjem partizanov prelevili v pomagače razbojnikov, da isti še bolj po-končujejo naš narod. Po vrh tega pa še nas obsojajo, ker jim v tem ne sledimo tudi mi, ter nam očitajo, kar bi se v resnici moglo njim očitati. Brez ozira na to, da se nam očita, da smo strankarski, da nismo za slogo, da nismo tolerantni, magari če se nam tudi očita, da smo odpadniki, simpatičarji kvizlingov, mi stojimo trdno in vztrajamo zavzemamo stališče, za katerega smo gotovi, da je pravo. Smo in bomo za osvoboditev našega naroda, za pravo osvoboditev, a ne za osvoboditev v smislu "Osvobodilne fronte." Smo za to, da našemu narodu' zašije f kot vestg. Ko sem ga P0, teJ 'spomnil na to, če je s ji zvezi tudi kaka direktni ali naj bo to samo ^ ba čednika županove j po dolgem in previdni mišljevanju odgovori'-zadnji kampanji revellj.ill;i kvena miš, da torej 0 ^ tovi plači kot čednih.^ vora, ampak mi je kreten predlog sledeče "Ti glajštaj kravo eno ;em bo pa tvoja." ^ . 5^1 nudba, da moram ietj,jl4i sva si v roke in obti^J® nu, da bom o tem še P1 JE ker se ne spodobi, lepšega ne, da bi P°n Jit'l takoj sprejel. Vsak KM tako dela. Najsi mY še tako mastno s^^p^l takoj planil po nji, prosil za nekaj dni P ])0j vanja, čeprav oba ve^1'^ nik in sprejemnik, $ odgovor in gorje pollU ^ bi si hotel premisliti111. sedo in ponudbo naZ0' • rti 0 ■ Bolj ko premišljaj se županovi ponudbi, b° ^ dopade. Preračunal se)ieil' natanko, kakšne °£r°1?(ijii<'' čke bi delal s kravo. ^ sar se bojim, je za^1.^ ^ ši^i slovenskih mlek*1"^ fl< grozno bi jim škodil-. ^ prodajal mleka v ^ f in ga razvažal po ^jo,^ vse preveč zamudno " ^il bi enostavno naložil i^,, hodil ž njo od hiše d° ./< bi prišel do hiše od)^/ zatrobil, ali pa bi čad%j» da bi zaplozala, goSp,/ priletela ven in si sa«1 _ f zla mleka, kolikor bi * V bovala. Pa ne samo kim kvortom mleka b^ (y] mesto štempsov, kot J1a nekatere trgovine, en J nega gnoja za vrt. j|()• Če bi se pa še Pri0-iS/ bi imela čada teličk« ^ j spola, ta čez dve let1 ^ bjj v< ko in tako dalje, P« J^IJ kaj letih bogataš, da 3 ff# v pest smejal vsem s . # urednikom, ki bi _bl / nekaj let starejši, iz y^ skega stališča P* pg0|>i!l' kjer so danes in kjej j0. j so privandrali v to ^gti1* In, da, uganili ste, * ^ vo kempo bi spreme" je letovišče, ki bi ^f^tt1 ^ stonj, Krkotovemu T0^ je pa tudi ne poznal o, ^ ^t*. krava več ali rpanj ? j s gmajni. (Ko sem zapl se/| krava več ali manj vp i'1 v mislih res pravo k morda sebe.) . _ Pri vsem tem ^ ^ premislek, ki mi ym: v glavi in to je, ee.' ^tf I res kravo, ker videl J MlilllHMMIillt* ) C« , verjamete - al' pa ne Tri novele Miguel Cervantes kliknil Rincon. Jaz vsaj bi tega dobička ne vzel na svojo vest; na sodni dan, ko priplava, kakor se pravi, vse v perilu na vrh, se bo že videlo, kdo je bil ta kajfež in nesramnež, ki se je predrznil vzeti, ukrasti in pobasati tretjino kap-lanijske plače,! Toda — koliko nosi pa v celem letu ta kapla-nija? še to nam razložite, lepo vas prosimo, gospod cerkovnik ! —Hudiča namalanega nosi. Kaj sem pritekel zato sem, da bom razkladal, koliko nosi?! je odgovoril cerkovnik, ves tresoč se silne jeze. če veste kaj, mi povejte, bratec, drugače pa me pustite, da grem v miru božjem in reč okličem! —To ni slaba misel—oklic! je' rekel Cortado. Toda vaše blagorodje naj dobro pazi, da ne pozabi navesti niti kakega znaka mošnjička, niti točne svote denarja, ki je bil notri; zakaj če bi se zmotili samo za vinar, bi denar ne prišel do sodnega dneva na dan! To vam dam napisano, če hočete! —Kar se tiče tega, se nič ne bojte.! je odgovoril cerkovnik. Zakaj svoto držim bolj trdno v svojem spominu, nego glasove svojih zvonov, in niti za pičico se ne bom zmotil! Pri tem je privlekel iz žepa obrobljen robec, da bi" si obrisal pot, ki mu je lil z obraza kakor s kake retorte. No, čim ga je ugledal Corta-d.o, ga je že namenil sebi. In komaj je cerkovnik odšel, je bil Cortado že za njim, sledeč mu do cerkvenih stopnic, kjer ga je ustavil in ga naprosil, da bi stopila nekoliko vstran. In tu ga je začel obdelovati z raznimi bedastoča-mi, ki jim pravijo tudi "koz-larije"; vse pa so se vrtele okrog tega, kako je moral biti mošnjiček ukraden in kako bi ga bilo zopet dobiti, a za nameček je prišlo nebroj nasvetov in tolažb. Pri tem naš Cortado ni nikoli končal, kar je bil začel, da je bil ubogi cerkovnik od samega poslušanja že ves trd. In ker ni mogel razumeti, kaj mu pravi oni, ga je moral dvakrat, trikrat naprositi, naj mu še enkrat razloži. Ves čas pa mu je Cortado ostro gledal v obraz in niti za hip ni izpustil njegovih oči iz svojih; no, tudi cerkovnik je napeto strmel vanj in je kar požiral njegove besede. Ta enostranska pozornost pa je omogočila Cortadu, da je izvršil svoj namen in onemu oprezno izvlekel robec iz žepa. Potem se je lepo poslovil in mu priporočil, naj gleda, da se popoldne najdeta spet na istem mestu; zakaj na sumu da ima nekega'svojega tovariša iste starosti, ker se mu zdi dečko nekoliko predolgih prstov; pa da se vsekakor zavezuje, priti prej ali slej ti reči do dna. Po vsem tem se je cerkovnik ' že nekoliko bolj potolažen po-' slovil od Cortada, njemu pa se je zdaj pridružil Rincon, ki je vse to iz bližine opazoval. No, ne daleč proč je stal tu še en fant ,tudi košarar. In ta je vse videl, kar se je bilo dogodilo, in ravno, ko je bil Cortado že izročil robec Rinconu, se je naenkrat približal in je rekel: —Dovolita, častita gospoda— ali sta vidva dobre ali slabe sorte? —Tega jezika ne razumeva, prečastiti gospod, je odgovoril Rincon. —Kaj — murciškega jezika da ne razumeta? je prašal oni. (Dalje prihodnjič.) -o—- sti ljudi, so iz urada za zaščito gozdov izdali sledeča navodila. Kadilci držite se: 1.) Ne kadite v gozdovih, strniščih in po travnatih pokrajinah, na katerih je kajenje prepovedano. 2.) Kadite v varnih krajih, kjer ni suhega ali gorljivega materiala. 3.) Ugasnite žveplenko, pred-no jo vržete stran. 4.) Stlačite cigaretni ali ci-garni ogorek in pepel in pepel iz pipe, prepričajte ,se, če so ugasli predno jih vržete proč. Taboriščniki: 1.) Držite se državnih zakonov. Če je potrebno dovoljenje, preskrbite si ga pri gozdarju ali državnemu pazniku za ogenj. 2.) Pograbite okrog tabornega ognja vse gorljive stvari v krogu vsaj petih čevljev v pre-segu. 3.) Izkupljite jamo v sredi, predno zapustite taborni ogenj morate a) premešati oglje, med tem ko ga polijete z vodo; b) obrnite polena in namočite obe strani; c) namočite zemljo krog ognja; d) prepričajte se, da je zadnja iskra ugasnila. 41,000 žena z novorojenčki, katerih možje so pri vojakih, je dobilo zdravniško oskrbo v mesecu marcu Vodja otroškega urada, U. Domača fronta Kupovanje iz strahu je vzro pomanjkanju tkaninskega papirja "Čeprav je bila izdelava tke ninskega papirja zmanjšana, l morale dobave v glavnem zadc stovati povpraševanju," je de jal John W. Maloney, vodja od delka za tkaninski papir pr "War Production Board Pape Division." Produkcija tkaninskega pa pirja znaša približno šest tiso« sedem sto ton mesečno. Po manjkljiva posledica slednjega je bila v glavnem posledica nepotrebnega kupovanja v mnogih gospodinjstvih, so izjavil: pri WPB. Zadnji dve leti je bila produkcija obdržana na isti višini kakor leta 1942. Oddeli-tev snovi za izdelavo papirja v drugi četrtini je presegala od-delitev prve četrtine. Zaradi uporabe tega tkaninskega papirja v vojnih tovarnah za čiščenje finih kovinastih delov in čiščenja leč, ter večje uporabe v bolnicah, je bila dobava za civiliste nekoliko znižana. 4,500 higijenskih vložkov je izdelano vsak mesec v razmeroma lahki dobavi in 35,000 ton higijenske-ga papirja izdelujejo mesečno v razmeroma lahki dobavi, razen na zapadni obali in v državi Texas, kjer je vprašanje prevoza in razdelitve važnejše, nego vprašanje izdeiave. Potrebujemo dva milijona več vojnih delavk Eno tretjino mest v vojnih industrija imajo sedaj ženske. Nobena glavna industrija ne izključuje žensk, pravijo v uradu za vojne informacije, na podlagi izjave komisije za vojno moško delovno silo (WMP), iz vojnega, mornariškega in delavskega departmenta, federalne zaščitne agencije (FSA), agencije federalnih tvornic (FWA) in statističnega urada (BC). Kljub temu mora število zaposlenih žensk-narasti od milijon in pol na dva milijona do julija meseca. To pa radi tega, ker jih rabijo v industriji za konzerviranje, v agrikulturi, namesto mož, ki morajo s farm in iz tovarn v vojno in pa namesto žensk, ki zapuščajo delavske vrste. Če bi število ženskih uslužbenk narastlo na milijon in pol, bi šele dosegli lansko najvišjo številko. A v federalnih agencijah so mnenja, da bi to število moralo biti večje, če bi hoteli zadostiti farmarskim zahtevam in potrebam ter potrebam razvijajoče se industrije. Potreba za ženske uslužbenke se krajevno razlikuje. Iz urada za zaščito gozdov in državnega oddelka za agrikulturo so izdali navodila, kako lahko kadilci, farmarji in delavci v lesni industriji in gozdovih, preprečijo več kot 210 tisoč letnih gozdnih požarov, ki uničijo približno 31,000,233 akrov gozda. Ker cenijo, da je 90% požigov nastalo zaradi neprevidno- S. delavskega odseka, Kather-ine F. Lenroot, je poročala, da je bilo preskrbljeno v marcu po programu Zasilno materinske oskrbe in Oskrbe za novorojenčke za več nego 41,000 žen in novorojenčkov mož, ki so v vojski. To je bil največji mesečni uspeh, ki je dvignil skupno število na približno 270,000 v teku enega leta — od začetka programa v aprilu 1943 do 31. marca 1944. Generalni major Norman T. Kirk, vojaški kirurg in mornariški kirurg podadmi-ral Ross T. Mclntire sta zelo pohvalila zdravniško in bolniško oskrbo, ki jo daje država po programu EMIC (Emergency Maternity and Infant Care), kot moralno podporo, je dejala Miss Lenroot. V soglasju sta pohvalila prispevke zdravnikov, bolniških strežnic in bolnišnic, ki delujejo po vojnem programu, da bodo imeli borci preko morja več zaupanja. Krog 10% slučajev je bilo odobrenih po EMIC programu za zdravniško in bolniško oskrbo za novorojenčke, je dejala Miss Lenroot. Poudarila je, da dojenčki, katerih očetje so v vojski, ki postanejo bolni, imajo pravico do te oskrbe za celo leto, čeprav mati ni bila poskrbljena na ta način ob ot-roškom rojstvu. DELO DOBIJO Udar na nove japonske postojanke v Pacifiku PHILIPPINES MILES Courtesy The STANDARD OIL CO. kadar ga pošlje • °n mu je na to obečal točno postrežbo, vo-,! u je dal cele tri četrti Rincon tekel takoj ijj. Sv°j prostor, da ne i i^j 8 trgom. Zakaj to jI w Asturec posebno to-^fPčil. In tudi to: * ki ponese kam t ribe, kakor so belini j,f e aH drugačna ribja J j, s'Sllle katero izmakni-| daviti vstran; toliko j,e a bo za izdatek ti-L". oda tudi tu je tre-|,Je opreznosti in pre-ljudje ne izgube •zakaj brez nje je ta J^ogoč. F* je Rincon vrnil < •j/ Je že našel Corta- : Ia se mu je takoj pri- : !| jj.ea prašal, kako je -jJllc°n je odprl roko i azal četrtake, Cor- ' i«vi u 8 SV0J0 v ne~ A) ekel mošnjiček, ki i j|:j ^daj dišati po am- j Le bil precej zatekel, i L me je plačala nje- < Si6llCa' gospod štu- j tov ®e ^va je rekel Corta- \ ^ e Mošnjiček vi, Jlin- c Ve> kaj se lahko do- t . I i kmu ga je skitfvši c je že prisopihal 1< l v znoju in ves pre- fc % L 1 ,n Cortadu, ga je t iti0 t kaj videl takšno \ "enarnico, v kateri v jojNst zlatih skudov, c L realov ter ravno r Medijev v četrtakih 1 i|0' ^se to mu je bilo r I' ^aj mu no pove, r . ttiorda on vzel, ko g s kupčijo. r \ C°rtado odgovoril t »žal , Zn°stjo in ne da t 4|j 'e najmanjšo zbe- (t jt Vzburjenost j t ij tiče te denarnice,1 ž I, ? 0 njej samo toliko ' r Se n* m°gla izg'u- j j,^. vaše blagorodje ni j j ij t0' v neprave roke. j ž Je, Bog me greš- c v n Ogovoril študent, i 1 Si)Sj..Prave roke sem jo's I 1 zaiti, če so mi jo 1 r ' i i !lcuSega ne trdim jazJ < C'tado. Toda za vse ; c b* kak pripomoček \ je rt. prva in glavna c kar se vašega j — potrpi je- i majhne nas je s di^ in en dan pride ! i \j'. H kjer eden daja, j c I* Jemlje. In ni izklju-! t ijt0 °nega, ki je vzel | < V !5ev obšel kdaj kes, 11 ^l^mu blagorodju j: ^Jkodnino vred. j i I110 naJ Si Vra^ j ' 3e vzkliknil štu-:: pa je povzel 1 ■ ta, °'j se lahko to pri- > Imamo ekskomuni-\ ' ^a, cerkvene kaz- nadzorstvo, ki je ; He] Sreče. Vsekakor bi \t,ltl vse prej, nego , Že '! tega mošnjička; i ■ vaše blagorodje , ^ ak cerkveni red, : S'M't kak°r da sem grdobijo ali ce- , ^ilt^k božji rop je to! t žalostni študent. Nvfv takorekoč ni-i! Sem vendar cer-kj e£a nunskega sa-\ denar, ki je bil v VJe tretji del neke Plače, in mi ga je ^'duhovnik, ki je fe'Hjj Denar je torej ^^blagoslovljen! I' Jem kruhu naj tat - *reho požre! je vz- Gornja slika nam kaže prizor iz napadov na Hollandio, na Holandski Novi Gvineji, kjer je bilo važno japonsko oporišče. Napade je izvršilo moštvo 5. ameriške zračne armade ter tako omehčalo japonske baze, da so jih potem zasedli "Yankeeji." žarki razpodili tem«1 »j « lak raz njegovega ee'8^ I di dete v beli Poste% i spati, katero za b'orenJ šcek kruha niti nes'ut;'£j I Elizabeta pristopi t^ , dom k postelji. Kakj,j f de pri srcu, ko opaz' 11 ročji pogled razjas"1' , t dovo temno obličje. s, zgodilo, moj ona, ljubeznjivo u ^ njega. "Bilo mi je ci^ ko čudno pri srcu.^ ^ molčeč in resenj-^.x' ~ PrijateFs 1( SLOVENSKA J Prescription Spe? J Vogal St. Clair A*e'1 . ENdicotH^ k pol izpeljanih svojih načrtov. "Nazaj ne morem več, Edward," konča Mr. Wilson, "tukaj velja, kakor v kaki odločujoči ofenzivi: zmagati častno, ali nečastno podleči! Edward čudovitih misli, katere so ji prinašale grozno bojazen v njeno srce. Solze namakajo trepalnice, te žalostne samotarice. Kako lepa izgleda v tem trenutku! V resnici, lahko je zapopasti, da jo je Jozua Wilson goreče ljubil, in ko bi jo sedaj videl Mr. Noe, kako žalostna izgleda, bi gotovo ne kalil miru med sinom in njo. V takem položaju pričakuje svojega ljubljenega Ed-warda, pride-li, kdo ve? — Naenkrat se ji izvije iz prsi nalahni izdih veselja ,on prihaja! Izginila je skrb, žalost, in solze veselja osuše — ja, on je, Edward prihaja! Zagledala je velik oblak cestnega prahu in v njem jezdeca, kateri se ji je približeval iz Wilson Castla. Sreče polna Eljzabeta poljubi svoje drago dete in odhiti ven na prosto, ter hiti hitrih kora- kov svojemu najdražjemu nasproti, katerega je z velikim veseljem pričakovala ure in ure. On pride bližje, razjaha konja in ga priveže k drevesu, kot ponavadi, ali Elizabeta opazi, da je danes konj drugače osed-lan kot ponavadi. Opazila je, da ima v ozadju sedla privezano potovalno debelo suknjo in poleg dva samokresa. Kaj pomeni vse to, moj dragi? Jako resno in globoko zamišljeno stopi sedaj k nji. Ona mu pomoli obe roki v pozdrav, in ga odvede v veliki skrbi v hišico. Tukaj se prično Edwardu skrbi razgubljati in videlo se mu je, kakor da bi mu solnčni To je najbolj nazorno pokazano, kaj pomeM naprava v bombnikih, potom katere je bombard (la bo zadel tarčo. Gornje razdejanje so po^'1'0 bombniki v tovarniškem okrožju v MarienbuW čiji. Vzelo bo nekaj mesecev predno bo mogoče • popraviti storjeno škodo in tovarne sprtaviti z°P Eugene Nelson Sanctuary iz Neiv Yorka je eden izmed 30 obtoženih, da so nameravali zrušiti ameriško vlado s tem, da. so nameravali de-moralizfrati ameriško vojaštvo. Vseh 30 se bo zagovarjalo na federalnem sodišču v Washingtonu. Poročnik Ernest Childers, 26 letni ameriški Indijanec iz Broken Aroiv, Okla., prejema častno odlikovanje "Congressional Medal of Honor," katerega mu pripenja general Jacob L. Devers, poveljnik ameriških čet v Sredozemlju. Childers se je izkazal, ko kljub silnemu topovskemu ognju sam uničil dvoje sovražnih strojničnih gnezd, ki so prežale na njegov batalijon. Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV! SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALi ONE VRSTE DELAVCEV ★ * ★ VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ! Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini "Ti veš — nebu naj bo hva- t 1 a za to — ne sme ti biti več c dalje prikrito! Ja moj oče, jaz sem sledil mojemu srcu, zado- \ bil sem največjo srečo, katero 1 sem si želel." — i "Tvoja nesreča! Nepopisna c nesreča, zaslepljenec," zaro-hni Mr. Wilson nad svojim si- t nom, "ti imaš sedaj samo eno t izvolitev. — Izvolitev med tvo- ± jim očetom, in tistim, kateri te i je ujel v mrežo." i "Moj dragi oče,"--Ed- r ward se zave, in pograbi g strastno starega Wilsona za c roki, "oče moj, ko bi ti vedel j kako me Elizabeta goreče lju- i bi ,in kako jaz njo neizmerno 1 ljubim, — to je pravi čisti an- \ gel j!" J "Samo nobene sentimental- j nosti v tej strašni, resni uri," « pretrga Mr. Wilson ravnoduš- i no govorjenje svojega sina. £ Vrata so zaprta, in midva sa- i ma, nobena duša nas ne more < prisluškovati — ti moraš vse s vedeti, vse zaznati, ža kaj da ( se gre! Iiočem te do prepriča- c nja pripeljati, z kratkimi be- { sedami. Znano ti je, da jaz posedujem preširna zemljišča r pri Richmondu, blizu Atlant- j skega morja in ravnotako pri j San Franciscu na Tihem morju, gre se za miljone! Moj načrt, kateri me že jako dolgo c veže nase, kateri mi jemlje nočni mir,- je tako velikanski, ta- 1 ko silen, da če se mi posreči ga 1 izpeljati; bode moje ime po- * znato po celem svetu, in moje 1 bogastvo npprekosljivo,! Ta ' načrt se mora uresničiti, jaz : rečem, on se mora vresničiti Edward, če prepade sedaj, padem z njim tudi jaz, tako se • zruši vse skupaj in izgubljeni smo!" "Moj ljubi oče, jaz te ne razumem," izpregovori Edward v slabem tonu, radi očetovega presenečenja. "Poslušaj torej! Jaz te 'hočem sedaj v tej uri v moje načrte vpeljati. Ti veš, da sem pričel že pre denim letom razpošiljati zastopnike, geome-tre in razne druge pooblaščence, da skrivoma preiskujejo, merijo in kupujejo zemljišča. Imam namreč načrt graditi železnico od Richmonda do San Francisca in Atlantski in Tihi ocean zvezati, ena misel, katera je lepo doneča, predrzna in z mojo prebrisanostjo enaka!" "Imenuj jo raje nemogočo, moj ljubi oče!" reče Edward mirno, njegove poteze na obličju pa se spremene v grozno bojaznost. "Toda to še ni vse! Jaz sem izvolil Richmond, za to luko, katera bi prekašala New York —," nadaljuje Mr. Wilson z bliščečimi očmi, "jaz hočem New York z njegovimi miljo-narji, z njegovo kupčijo zrušiti, in hočem Richmond za svetovno mesto napraviti! Če New York svojo zvezo pridrži, — vendar pa mora biti gl]avna ta/rča vseh parnikojv Richmond, ter glasni sedež prekupčevanja, kakor hitro bodeta Richmond in San Francisco z železnico zvezana.!, "Velikansko delo, meni se vrti v glavi od teh misli, moj ljubi oče" — velikanski in ne-izpeljivi načrt, kateri bode delal veliko preglavice. "Tvoj pogled ne sega tako daleč kakor moj, že je vse v tiru in zemljišča nakupljena. Ako se bode dalo železnico po mojem načrtu zgraditi, bode! miljarde vredno, če bi pa bili moji načrti prekrižani, bi bil s tem pahnjen v nesrečo, ali celo v nepopisno revščino. Na neki neizrekljivi način, prav-gotovo skozi nekega mojega visoko nastavljenega uradnika, ali inženirja je bil moj načrt izdan. Vanderbroock iz New Yorka, moj stari največji sovražnik pri mojemu pod-vzetju in Murray, kateri že sedaj poseduje brezmejne železnice na severoizhodu in hoče podeseteriti svoje miljone, sta kakor mi je naznanjeno, odpotovala v San Francisco, da bi mfprekrižala moj vele-pomembni načrt." Edward je z velikim zanimanjem poslušal pripovedovanje svojega očeta, o njegovih načrtih. — To ni bila več prazna beseda, ampak že prava resnica, Noe Wilson, ta ^visokoleteči mož, ni poznal pri njegovem podvzetju nobenih najmanjših sedaj leži v tvoji roki meni mojo zmago pridobiti! Ti vendar poznaš ime najbogatejše ženske v San Franciscu; lady Campbell. Pri njej so sedaj Murray "in Vanderbroock, da jo pridobita za njih mišljenje. Ti si moraš pridobiti njeno srce, ti jo moraš imenovati"tvojo, da tako z menoj potegne, to je bil moj načrt, s katerim bi si pot popolnoma zagotovil. Imamo enkrat Aremina Campbell pridobljeno za nas, sklene z . nami ne z Murrayem in Van-derbroockom pogodbo, potem . je moj načrt zagotovljen in mi bodemo, ne samo slavni, ampak najbogatejši celega sveta. Sedaj imaš voliti Edward, iz-' voli izmed največje sreče in ] neizmernega bogastva, ali na , drugi strani trpljenje in več-i na revščina — ti imaš izvoli-. ti med dekletom delavca, ka-t tera je meni in tebi v največjo zapreko, do neizmernega bogastva, izgubljeno je vse ako se ne zaveš še pravočasno." [ "In kaj zahtevaš takega ti . od mene oče?" vpraša Edward , zamišljeno. "Nič drugega kakor, da za-! pustiš delavskega in revnega ) dekleta, moj ljubi sin." [ "To mi ni mogoče več sto-5 riti! prepozno je! Zahtevaj od i mene kar ti je drago, tudi moje življenje ti je narazpolago, ali tega ne morem storiti oče, da jo sedaj zapustim!" j "Dobro toraj, pojdi! Mi smo 1 izgubljeni za vedno! Tvoj oče i je uničen in ta katastrofa ga 7 bo spravila prerano v grob." . Edward v tem groznem obu-5 pu zakrije z rokami svoj bledi - obraz. "O moj bog, vsmili se me,!" vzdihne Edward, kaka zapreka, in --" "Tvoja odločitev napravi lahko vse v najkrajšem času dobro, naprimer ako spelješ Armenia Campbell s sladkimi, priliznjenimi besedami do — —, potem poseduješ vse, in"— "To bi bilo nečastno od mene, dragii oče," zavrne Edward svojega očeta. "Sedaj velja, Armenia Campbell za vsako ceno navezati, ali pridobiti, to je moj sklep, življensko vprašanje, po katerem vse hrepeni in vse i odloča!" j j Edward bojuje strašni no- i jtranji boj. • "Sin obupuje, mesto da reši ] svojega očeta —" ponavlja < Mr. Wilson v grozečem tonu. ( Izgovorjene besede so pomenile hitro odločitev! "Jaz odpotujem v San Francisco, oče,' 'odgovori Edward, stopi k očetu in mu stisne roko v znamenje da se hoče zanj žrtvovati. "Kedaj odpotuješ moj ljubi Edward? Hitro — samo hitro !" ",še nocojšnji večer odja-ham oče, in kar mi bode mogoče storiti, da pridobim lady Campbell za tvoje izvanredne načrte, bodem storil! "Moj ljubi sin," govori Mr. Wilson z globokim vzdihom in : objame svojega ljubljenega si-. na, kateri je stal bled in zamišljen poleg njega. "Ti 'hočeš rešiti svojega očeta! Mi-, slim, da se bode vse na dobro . obrnilo!" — —-- Redko! Ljudje imajo vseeno prav, da zasledujejo nekako soho, če ne Mr. Noe Wilsona, ; — toda Mr. Sama imenujejo za srebrnega kralja, Mr. Sam, ■ od tega zatrjujejo, da se od - časa do časa prikaže na Platts-bergu in izgleda, kakor majhna postava čistega srebra. Slovo. •■V V mali, samotni hišici na Si- erri stoji Elizabeta pri oknu, in gleda na oddaljeni Wilson Castle. Koprneče in z nekako skrbjo obdana se ozira z njenimi lepimi, široko-odprtimi očmi, kakor bi nekaj iskala v daljavi. Solnce se nagiblje proti zatonu in obdaja vso okolico z rdečo večerno svetlobo, njeni lasje se svetijo kakor bi bili pozlačeni, njena bujna prsa se nalahno dvigajo in padajo, njene rdeče ustnice mrmrajo: "On še vedno ne prihaja!" Poleg nje stoji zibelka z njenim detetom. Mali in lepi deček! spi prav mirno, vsaj vendar čuje pri njemu njegova mati. Njegove lici sta bili pordečeni. Blazine na katerih je ležal, so bile snežnobele. On je imel zla-toblede lase kakor njegova mlada, ljubka mati, katera je pričakovala Edwarda. Njej ni bila še nikoli tako dolgočasno, kakor ravno danes, še nikoli se ni njeno srce tako treslo in želelo po nečem — ni si mogla raztolmačiti teh zaprek, je stal v sredini že na- Oh, ti Yankeeji! — Saj ni mogoče prekositi ^pji jakov. Na sliki vidimo vojaka od 37 divizije, & ^jli akrov veliJt "Victory garden" v džungli na kjer je posadil razne koruze, korenja, čebule, ^ 'II solate in melon. V ospredju pa je videti priPrCl Jk hole," kamor se v slučaju napada hitro skrije.^^/jjak 111 x 11111 m 11111 it 111111 m 11111 li ŽENINI IN NEVEST^ Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina A 6117 StClair Ave. HE J Ali iščete delo? Na tisoče Slovencev se je poslužilo Asthma Nefirin zdravil za naduho in dobili so olajšavo. To zdravilo dobite pri nas. Mandel Drug Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. TRPLJENJE MLADE MATERE ROMAN