Številka 265. Trst. v sredo 26. septembra 1906. Tečaj XXX!. 'J0T Izhaja vsaki dan ud cb ledelUft ii prsnitll oh 5. uri, ob nosedeltKil ob 9. ui Hitra). »•saolCne Številke se prodajajo po 3 nvč (6 atotink) t mnotrib tobakamah v Trntu in okolici, Ljubljani. Gonci, Krar.iu? £t. Petru, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, ' Ajdovščini, Postojni, Dornbeigu, Solkanu itd. ^ene oglasov se računajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke S1 ~ mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stot.; la'opmrtDice. zahvale, posli^ice, oglase denarnih zavodov do 60 stot. Za osrlaBe v tekftu liBta do 5 vrst K 20, vsaka na-aaljna vr?ta K 2." Mali oglasi po S Bt. beseda, najmanj pa to 40 Btot. — Oelase sprejema ineeratni oddelek uprave Liinoaf. — Plačuje »e izključro r*vi ..F.ainosti". Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč t Naročnina snaia u vse leto 24 X, pol leta 12 K, 3 nesece 6 K. — Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira Vsi dopisi naj bo pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovan * ^ pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo liata UREDNIŠTVO: uL Glorgio Galatti 18. (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Laat: i k konsorcij liBta „Edinost-'. — Natisnila tiskarna konaorcij.» lista Edinost" ▼ Tratu, nlica Giorgio Galatli §t. 18. ^^^ PoS tno-hr antin 1 čni račun št. 841.602. - — TELEFON itev. 1157. - Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIKA Z manijestaeijskega shoda solit. infit?a ..Edinost11 za torošte Slovence, i. Govor dr.a Otok. Rybafa. (Zvršetek.) Postopanje teli poslancev je bilo naravnost nezaslišano, neodpustljivo. Klerikalci pa imajo vodstvo in zato so oni v prvi vrsti odgovorni. A ne samo, (la se niso hoteli spo-razumeti z liberalci glede enotnega nastopa, eni se sploh niti mej seboj niso posvetovali * korakih, ki jili imajo storiti. Tako vsaj se nam zatrja od mnogih »trani. Oni se tudi »lso informirali o razmerah v posamičnih kro-novinah. Nepripravljeni, neinformirani : tako so naši poslanci postopali ob tem važnem vprašanju. Mi Tršačani se imamo na i>r. zakaditi le Ijubeznjivosti in vestnosti poslanca Spinrića, da nam niso slovenski poslanci popolnoma pokvarili razdelitve okrajev. (Silni pojavi ogorčenja). Korošci pa, ki so bili tudi brez zastopnika kakor mi, niso našli milosti pri nasprotnikih in tudi ne pri naših poslancih. Mesto kruha, ki jim ga je imela prinesti volilna reforma, dobijo kamen. Ni torej čudo, če vsi obmejni Slovenci najodločneje protestirajo proti taki volilni reformi. Jaz sem ija socialističnem shodu v tej dvorani izjavil, d;» ne smemo gledati na to, ali dobimo enega poslanca več ali manje, da ne smemo radi t« ga ovirati vresničenja res velike ideje splošne in enake volilne pravice. Na tem stališču stojim še danes in stoji menda ogromna večina obmejnih Slovencev. Mi gotovo ne bi delali sitnosti, tudi če ne bi bili Štajerci dobili sedmega mandata, ali če hi Kranjcem vzeli en mandat, saj bomo morali najbrže potrpeti nečuveno krivico, ki se godi Primorcem s tem, da se je — žalibog v aporazumljenju z našimi poslanci — istrskim in goriškim Lahom dalo po eu mandat več. akoravno do tega nimajo niti najmanjše pravice in se je s tem spremenilo razmerje glasov na očito našo škodo. (Vrišč). Ne moremo pa molčati, če se 120.000 Slovencev izroča na milost in nemilost najhujšim nasprotnikom, če se eno celo slovensko krono-▼mo hoče pustiti brez zastopstva. Oglejmo si le malo dejanske razmere na Koroškem ! Koroška je imela 1. 1900. preb. 367.324, med temi «0.495 Slovencev in 269.960 Nemcev, J45 drugih narodnosti, 6524 brez „ob-čevalnega jezika". Slovencev je torej */* vseSa prebivalstva. Splošno je znano, da je uradna statistika za koroške Slovence prava — smrt. Politično društvo na Koroškem se je zato obrnilo do slovenskih županov oziroma občinskih uradov, da konstatujejo pravo število Slovencev in tako se je konstatiralo, da je statistika požrla kakih 32.000 Slovencev, kajti po političnem društvu določeno število Slovencev iznaša 122.354 duš, kar pa je 1/3 prebivalstva. Pravi monstrum pa se nam izleže iz uradne statistike, ako se primerja število Slovencev zadnjih 20 let s številom Nemcev v istem času. Koroška je imela 1. 1880. 348.730 prebivalcev od teli ie bilo Slovencev 102.252, 29*38% in Nemcev 241.585, 69'197o- Leta 1890. 361.008 prebivalcev od teh je bilo Slovencev 101.030, 27*98°/0 in Nemcev 254.632, 70*45%. Leta 190<>. 367.324 prebivalcev, od teh je bilo Slovencev 90.495, 24*63% in Nemcev 269.960, 73*5%. Število prebivalstva vse dežele se je v teh 20 letih pomnožilo samo za 18.594 duš, število Nemcev (samo % dežele) pa za 28.375 duš, torej več, nego je narastlo prebivalstvo ▼se dežele ! Slovenci so padli v tem času za 11.757 duš, ne glede na ves prirastek v slovenskih krajih, ki je večji, nego v ■ e m š k i h. Veliko vasi je, ki so bile pred 20 leti popolnoma slovenske (po uradni statistiki), danes so popolnoma m e m š k e. n. pr. Goričica, Krotna ves, Gora, Potok. Vinče, v vetrinjski občini; Cedram, Bole Spod.. Vrsta ves v žihpoljski občini : Hutna ves, Dobje, Pokrska, St. Jakob v občini Trdnja ves; Zabuče Spod. in Gornje v občini Smartni pri Beljaku itd. Na Zihpoljah je celo najzavednejši Slovenec z vso družino vpisan za Nemca, ker je popisovatelj zapisal vsakega za Nemca, kdor zna le par besedi nemški. Ti statistični podatki dokazujejo pravico koroških Slovencev do treh državnozborskih mandatov. Po vladni predlogi volilne reforme pride samo 37.600 Slovencev do priložnosti, da si „morda" izvoli svojega poslanca, 52.900 drugih uradno naštetih je izdanih Nemcem, ne glede na onih 32.000, ki jih je statistika „požrla"4. Bati se je, da tudi takoimenovani „slovenski* volilni okraj ne bo naš. Na zadnji dopolnilni volitvi (kandidat je bil Grafe-nauer) v kmetski kuriji za drž. zbor so Slovenci propadli za 84 glasov, ali tu niso volila mesta in trgi : Pliberk, Žel. Kapla in Borovlje, ki so nemški oziroma soc. demokratični. Soc. demokratje na Koroškem volijo namreč na ožjih volitvah izključno le z nemškimi nacijonalci. Pomagali so tudi Seifrizu proti Grafenauerju do zmage. Poleg teh nemških gnezd je najmanjši Guštanj (Gutenstein), kjer ima ves trg tovarna v rokah. Na zadnjih volitvah je bil celo volilni komisar — ravnatelj tovarne, ki je pošiljal trškega stražnika po delavce v tovarno, da morajo priti volit. Kdor je imel našega kandidata napisanega, so mu ga črtali, če ne prej. pa pri komisiji. Kdor je le hotel voliti našega in ga je volil, je bil odpuščen. Drugod je v mnogih krajih ljudstvo odvisno od plemenita-šev zaradi pašnikov. Kdor ne voli tako, kakor se mu je naročilo od „grofovskih boršt-narjev", ne sme več z živino na pašo. In kmet potem voli — nemški. Borovlje so nemške in soc. demokratične, ravno tako okolica. Končno je še Bistrica v Rožu s svojo tovarno, ki je sedaj v rokah kranjske industrijske družbe, ki bo najbrž tudi komandirala delavstvo za — nemške nacijonalce. Dr. Lemisch je sam izjavil, da se je borov-ski okraj samo zato priklopil drugim slovenskim okrajem, da se ta okraj reši za Nemce. Rekel je, da se mora doseči vsaj to, da pride do ožje volitve. Na ožji volitvi so nem. nac. gotovi, da dobijo od soc. demokratov glasove in s tem tudi zmagajo. (Vse te svoje podatke je pojašnjeval s pomočjo velike karte, ki je kazala razdelitev volilnih okrajev, določeno v vladni predlogi). O takih razmerah, ob taki volilni geometriji torej je lahko možno, da ostane 120.000 Slovencev, tretjina vsega koroškega prebivalstva, brez zastopnika. Kaj pa to po-menja, to je pokazala ravno razprava o volilni reformi, ko so Korošce prezrli celo lastni rojaki le zato, ker ti poslednji niso imeli zastopnika, ki bi povzdignil svoj glas za njih. Brez zastopnika pa bi bili koroški Slovenci izročeni politični in kmalu tudi narodni smrti. In kaj da bi to pomenjalo, to bi moralo biti jasno vsakemu zavednemu Slovencu. Koroška ni samo zibelka Slovenstva, Koroška ne vzbuja v nas le najlepših zgodovinskih reminiscenc, spominov na tiste starodavne čase, ko je slovenski kmet na gospo-svetskem j>olju postavljal no. prestol slovenskega kneza in mu v slovenskem jeziku izročal oblast nad vso deželo: Koroška je za nas najvažnejša predstraža proti nikdar sitemu Germanu. Koroški Slovenci branijo naše severne meje; če padejo Korošci, pridejo na vrsto Gorenjci, in če izgubimo Gorenjsko, je sovražnik že v srcu naše domovine. (Po teh besedah je zašumelo in zavrvelo po dvorani v znak, kakov silen utis so napravile te besede na vse občinstvo). Mi Slovenci smo mal narod, tekom zadnjih stoletij so nam Nemci trgali kos za kosom od naše posesti, potiskali so nas vedno bolj proti jugu. Sedaj se moramo vprašati z vso resnostjo, ali hočemo še naprej živeti kakor Slovenci, ali hočemo ostati narod, ali pa naj se pomešamo j mej druge veče narode, mej Nemce in Lahe : kakor liberalci, klerikalci ali kakor socijali- sti ? ! (Viharni klici: Mi hočemo živeti kakor Slovenci). Tu ne gre več za vprašanje, ali naj dobimo enega poslanca več ali manje, tu gre za naš obstanek, za bodočnost našega naroda!! (Viharno pritrjevanje). To vprašanje so si morali staviti naši poslanci na Dunaju, na to vprašanje morajo dati jasen odgovor sebi in nam ! In če bi bili oni mnenja, da se lahko žrtvuje našo narodnost, da se lahko izroči stotisoče in stoti-soče Slovencev nasprotnikom na milost in nemilost, da se lahko tem poslednjim prepusti starodavno slovensko posest, samo da se na Kranjskem pridobi par bojnih petelinov več za interese rimske kurije (Tu je bil vrišč in vihar naravnost neopisen), potem jim mora zagrmeti in jim zagrmi od vseh strani naše domovine odločen klic : ne, nikakor ne Mi se ne pustimo zadaviti: mi hočemo živeti in živeti kakor Slovenci. (Ponovni viharji v znak odobravanja). In našemu klicu se pridruži gotovo tudi velik del še narodne duhovščine, kakor so se mu pridružili narodni naši duhovniki na Koroškem in na Štajerskem. (Živio-klici). A če bi nas hoteli prepričevati, da vera reši Slovtnce, potem jim ravno tako odločno odgovorimo, da je to laž, in premišljena laž. Slovenci na gornjem štajerskem in Koroškem skoraj tja do Dunaja so bili gotovo verni katoličani : saj so bili deloma podlož-niki različnih škofov, na pr. brižinskih; in vendar so jih Nemci pohrustali do Drave doli. Tudi polabskim Slovanom je vera prinesla narodno smrt. Z ognjem in mečem so jih duhovni viteški redovi pohristijanili in — ponemčili! (Zopet burni pojavi ogorčenja). Ravno nasprotno se lahko trdi. da namreč Slovenstvo rešuje in vzdržuje vero. Naj se pogleda v tržaške cerkve. Največ vernih obiskovalcev imajo med Slovenci ; in tudi na Koroškem in Štajerskem so dobri narodnjaki ob enem tudi verni kristijani, nemšku-tarji pa obračajo cerkvi hrbet. V lastnem interesu bi morali torej poslanci kat. stranke braniti vsako ped slovenske zemlje. (Klici: Bi morali, če bi imeli srca za slovensko stvar. Ali nimajo srca!) Ce tega niso znali do sedaj, potem jim povejmo mi jasno in glasno, da jim bo odmevalo po njihovih trdih ušesih: Dovolj smo izgubili slovenske posesti, dovolj duš so nam ugrabili Nemci! Več jim prepustiti ne smemo in tudi nočemo. Vsako ped slovenske zemlje hočemo braniti z nohti in zobmi. Slovenskih Korošcev ne zapu-stimo, slovenski Korotan mora biti rešen, tudi če se imamo radi tega zameriti vsemu svetu. (Kakor so se mej vsem govorom ponavljali viharni prizori, ki so pričah, kako je govornik govoril vsem iz srca, tako je ob zaključku /.agromel orkan odobravanja, ki kar ni hotel ponehati. Zopet in zopet je začelo vsklikanje in ploskanje, ki naj poda Korošcem tolažilo, da ob Adriji bfjejo srca. ki čutijo ž njimi) _ Avstrijska poslanska zbornica. (Brzojavno poročilo). DUNAJ 25. Poslanska zbornica se je sestala na sejo ob 12. uri opoludne. Med došli mi vlogami se nahaja nujni predlog tirolskih poslancev radi zgradbe vinčgavske železnice od Malsa do Landeka. Minister za deželno brambo Schonaich je odgovoril na interpelacijo posl. Hoferja v stvari nekega infanterista 4. pešpolka, ki ni dobil dopusta. Minister je na temelju avtentičnih poizvedb izjavil, da ni bila pritožba posl. Hoferja opravičena. Dotičnega vojaka so zdravniki petkrat preiskali ter ga našli sposobnega za službo. Napadi na polkovnika Dallerja so povsem neopravičeni, ker ni isti ničesar vedel, da je poslanec Hofer prišel v vojašnico. DUNAJ 25. Minister za notranje stvari je odgovoril na interpelacijo posl. Pitacco glede na protiitalijanske izgrede, ki so se, v zvezi z znanimi dogodki na Reki. dogodili početkom meseca septembra v Zadru, Sibc* niku, Spljetu in Dubrovniku. Minister je na temelju doposlanih mu uradnih informacij pojasnil dogodke ter pripomnil, da naj zbornica iz tega opisa posname, da so se v Dalmaciji v zadnjem času vršili obžalovanja vredni narodnostni izgredi, da so pa vladni organi postopali pri tem popolnoma nepristransko in ne glede na to, od katere strani da so prihajali izgredi. Povsod so oblastnije po možnosti takoj posegle vmes: kjer se ni moglo zabraniti nasilstev. so vladni organi postopali vsaj represivno, s tem, da so storilce prijavili pristojnim sodiščem, oziroma jih istim izročili. Vidimo, da se je pri tej priliki pokazalo, da je premalo orožništva in je je treba primerno pojačiti. V zadnjih časih se niso izgredi, ki jih vlada obžaluje, več ponovili in nadejati se je, da se v bodoče to več ne zgodi. Vsekako je vlada izdala potrebno odredbe, da se vsako kaljenje javnega miru in reda z vso odločnostjo zatre. Ko sta ministra Bienerth in Fort odgovorila na interpelacije, je grof Sternberg predlagal otvoritev debate. Pri tem je prišlo ponovno med posamičnimi socijalniini demokrati in vztočno-nemškimi poslanci na eni ter med grofom Sternbergom na drugi strani do hudih spopadov. Na to je zbornica prešla na dnevni reč ter je nadaljevala razpravo o lekarniškem zakonu. Minister za notranje stvari je pojasni ■ stališče vlade nasproti predlogi ter je zbornici priporočal, naj jo vsprejme. Govorili sc še posl. Buchmiiller, Hofmann pl. Wellenhot in Ellenbogen, na kar je bila razprava prekinjena. Koncem seje je posl. Ivčevič izjavil, da so podrobnosti opisane v interpelaciji posl. Pitacco in tov. glede dogodkov na Reki povodom povrnitve Sokolov iz Zagreba neresnične in za hrvatski narod obrekovalne. kar mora govornik v imenu vseh hrvatskih poslancev ter vse slovanske zveze zavrniti. Nato je obširno pojasnil stvar ter naglašal med drugim, da vodi italijansko časopisje od dogodkov na Reki in na Zadru sem pravo vojno proti hrvatskemu narodu. Pod utisom tega boja je očevidno tudi interpelacija italijanskih poslancev. Govornik je slednjič vprašal predsednika, hoče-li, v zaščito časti hrvatskega naroda in z ozirom na eventuelne odredbe, prijaviti vladi dogodke, ki so sedaj i/pravljeni. Posl. Pitacco ie vprašal predsednika, hoče-li z ozirom na nujnost stvari odrediti, da predloži vlada zbornici čim prej predlogo glede obnovitve pogodbe z Llovdom. Podpredsednik Začek je obljubil to storiti. Okolu 5. ure 40 min. je bila seja zaključena. Prihodnja seja v torek. Železniški odsek. DUNAJ 25. Železniški odsek je izvolil pododsek, sestoječ iz devet členov, ki se bo posvetoval o predlogu glede Severne želez- nice. Predloga o kongrui. DUNAJ 25. Proračunski odsek je vspre-jel obe predlogi o kongrui, kakor je vsprejel pododsek. Odsek za voiilno reformo. (Brz. poročilo). DUNAJ 25. Odsek za volilno reformo je danes popoludne nadaljeval posvetovanje o volilnem redu za državni zbor. Vsprejet je bil § 22 (dolžnost volilnega komisarja), potem ko je bil neki predlog dra. Tavčarja odklonjen. Pri § 23 (postopanje na volitvi) sta posl. dr. Tavčar in dr. Šusteršič stavila spre-minjevalne predloge. Tudi nekateri drugi poslanci so stavili svoje predloge. Na to je bila seja zaključena. Prihodnja seja bo jutri ob 10. uri pred-poludne. Umikanje Vsenemcev. „\Vien. Deutsche Tagblat" je te dni priobčil oklic, ki ga je poslanec SchOnerer poslal členom svoje stranke. V tem oklicu izjavlja Stran II. »EDINOST« štev. 265 V sredo, dne 2ti. septembra 190ij Vseuemec Schonerer, da je treba opustiti del moč! In slepa je tudi sedaj, ko hoče s linškcga programa, češ, da je zahteva po nem- samo-nemškimi poštnimi znamkami — i z z i- škem državnem Ijiva. jeziku v Avstriji neizved- vati še veče nezaupanje med Inarodi na Balkanu!!! Ali avstrijski modrijani na Dunaju res j še nimajo dovolj s prežalostnimi sadovi svoje diplomacije v Srbiji, na Bolgarskem in v Črnogori ?! Ali vidijo res ponos naše države v tem, da je nje uprava po v sodi na Balkanu kolikor le možno — malo priljubljena ?! _ Spremembe v d i plom a t ičiiern z b or u avstrj»-ogrskem. „N. Fr. Pr." poroča, da bo na mesto grofa Calice imenovan poslanikom v Carigradu markiz Pallavicini, sedanji poslanik v Buka-reštu, tega bo pa nasledoval generalni konzul v Kairu, grof Tadej Koziebradski. Zagotovlja se, da zaprosi za umirovljenje tudi poslanik v Petrogradu, baron Aehrentlial, in sicer iz zdravstvenih ozirov. AV8TRO-OGRSKA V SLUŽBI Dranga nach Osten ! Dunajski listi prinašajo nam skoro neverjetno vest, da se uvedejo s 1. novembrom v zasedenih deželah nove poštne znamke, ki bodo nosile s a 111 o nemški napis: Bosnien-Herzegovina. Samo-nemški napis za Bosno-Hercegovino — pač je ni veče krivice in nesmisla. V teh dveh deželah, ki še danes nomineluo pripadati turškemu carstvu, a sta bili s pomočjo kranjskih in hrvatskih regimentov po nalogu berolinskega kongresa zasedeni le, da jih začasno upravlja Avstrija, ne najdeš po nobeni statistiki zaznamovane niti ene same nemške duše ! Vse prebivalstvo je le srbsko, oziroma hrvatsko. razven nekoliko tisoč španjolskih Zidov in Albancev, torej skoro izključno slovansko, a kar je posamičnikov Neslovanov so umetnim potom kakor uradniki importirani. In česar si avstrijska uprava ni upala uvesti v svojih pokrajinah, ker nemškega jezika nočemo pripoznati tu zakonitim, kakor pa je šovinizem Madjarov dosegel, da na Hrvatskem nosijo poštne znamke svoj „Magvar kiralvi posta" : to si upa sedaj bosanska vlada uvesti za oue starodrevne osrednje pokrajine slovanskega Juga. Na to nemčevalno predrznost opozarjamo s-ovanske poslance, da morda v prihodnjih delegacijah še pravočasno odločno zaprečijo tako ponižanje slovanske časti! Saj no dvomimo, da tudi v ogrski delegaciji ne ostane brez protesta. Čas je, da se odločneje zasleduje nenasitni „Drang nach Osten" in pa avstrijsko hlapčevanje tej ekspanzivni nemški struji na naš slovanski Jug. Človek z normalnim človeškim razumom kratko malo ne more ometi ne tega in sploh nobenega koraka avstrijske balkanske politike. Mesto da bi naša diplomacija modro urejala vsaki svoj korak v namen, da bi oživljala in množila simpatije do sebe med narodi na Balkanu, pa nosi sleherni nje korak jasno tendencijo po — ubijanju tacih simpatij. Vedno se govori, da mora naša država širiti svoj vpliv na Balkanu že zato, ker more samo proti jugu razširjati sfero svojih gospodarskih interesov ; ker le na jugu si more odpirati nova torišča za svojo trgovino iti nova tržišča za svojo industrijo. A kateri pogoj je prvi, glavni in neizogibni za širjenje političnega vpliva med narodi in v pokrajinah. ki jih hočemo še le pridobiti za-se, če tudi ne v državnopravnem smislu, pač pa politično in moralno ? ! Menda ta, da skušamo oživeti zaupanje med temi narodi in vero, da po stikih z nami, ne le da ne pride v nevarnost noben njihov ni etični ni materiialni interes, marveč da bodo vsi ti interesi še j najbolj zavarovani v zvezah z nami?! Med 1 Bolgarska zamore za slučaj vojne kazati nadaljnih podpor. Zakaj ni d r poslati v boj 235.700 pešcev, 17.500 konjenikov, 27.000 topničarjev, 800 pijonirjev in 1500 pomorščakov, skupno torej 291.000 ljudi. — Bolgarska ima 4 milijone prebivalcev. nje p o t i p a 1 z a ž i 1 o Denar je tu Domače vesti. Iz Gorice smo prejeli: Morda Vam je p 1 s n 1 k Sedaj je pa stvar v ravnana in cesta se bo brez presledka . Kambreškega ; žal le, da si dopisnik ne j mogel prisvajati v tej stvari prav nobene i sluge. Iz tega je razvidno, da dopisnik ni p učen o tej stvari; zaradi tega mu tudi d« ti gradila u« 1, z:i- ze znano iz kajšnjem 1 marke Gorice" in „Soče- o nekem tu-!VSe °dPuš*am- kenec njegovega dopiv. - 1 ■ t , ! se "lasi : Nussbaumerju. predsedniku „Siid- Prestoion&slednik in hrvatski jezik. Dunajski list „Grossoesterreich" omenja v eni svojih zadnjih številk znano pritožbo zagrebškega dnevnika rHrvatska:<, da se je namreč povodom zadnjega potovanja prestolonaslednika Fran Ferdinanda po Dalmaciji na vsprejemih zapostavljal hrvatski jezik. Omenjeni list izjavlja na to, da se prestolonaslednik uči tudi hrvatski jezik in da je svoje odgovore na hrvatske pozdrave zaključeval na hrvatskem jeziku. Nadalje omenja, da se nadvojvoda zelo zanima za vsa jugoslovanska vprašanja in da ima pri svojih vojaških in pomorskih delih več hrvatskih sotrudnikov. Hrvatska koalicija županoma v Dubrovniku in Spljeta. Predsednika koaliranih hrvatskih in srbskih strank v Hrvatski, dr. Tuškau in dr. Medakovič, sta odposlala dr.u Čingriji, županu v Dubrovniku, in dr.u Trumbiču, županu v Spljetu, to-le brzojavko : Povodom najnovejili pojavov v Dalmaciji, občutimo vso težino vajinega položaja, ali uveravamo vas, da hrvatski in srbski narod v Banovini ne pozabi nikdar, da se je Vama vsa Hrvatska zastavila za ozdravljenje neznosnih razmer v Hrvatski in za preobrat politične situvacije v duhu naše narodne politike, ter hoče upotrebiti VoO svojo moč, da učvrsti svoj novi položaj s tem, da se tudi z naše strani zagotovijo pogoji za lepšo skupno narodno bodočnost. Dalmacija ni več odsekana veja: kdor se dotika Vas, zadevlje tudi nas. Ivdor se maščuje nad vami, se maščuje tudi nad nami, ali skupno bomo znali odvrniti vse nevolje. S tem Vaju prisrčno pozdravljava v imenu koaliranih hrvatskih in srbskih strank. Dogodki sia Ruskem« General obsojen na smrt. Iz Petrograda poročajo, da je generalni etičnimi interesi sta na prvem mestu n a- major Bezobrazov, poveljnik prve kavalerijske Domnevati si morem, da «ia tudi ja/. v tej znani trojici in daje ta „znana" tro- lasi 1 „Ali ostane tako za vedno ? Oas bi bil. m , „„ „ da se razprši znana trojica". Malo besed, a Ta proiesor noče na noben način vspre-. ... 1 . J J . ... ... v -i-i ! veliko sumnicenj. jemati slovenskih spričeval, čeravno je bilo 1 _ odgovorjeno na interpelacijo, stavljeno v goriškem deželnem zboru, da profesorji morajo .. . . . , _ d omačih J1Ca /aknviIa Pri gradnji ceste Ročinj-Ka« j breško bogsigavedi kaka dejanja, spadajoča delati 110(1 kazenskega zakonika! Ker sem si p. ; svest, da sem izpolnil več nego svojo dolžnost, ne morem nikakor prezreti tega suiani-čenja. kajti sicer bi me čitajoče občinstr* opravičeno smatralo za nepoštenjaka. Zarad slovenski te°a pa teui l)otom odločno poživljam dopis- . ,. , , • nika iz Ročinja, da v teku H dnij objavi » dnak tekati k ravnatelju, kar mu gotovo ni j . J » ' J r« '„Edinosti* imena one „znane trojice 111 nji- Siccr izro-zastopaiku vsprejemati od učencev potrdila jezikih. Tega pa imenovani protesor noče ampak so učenci prisiljeni 11111 sami pismeno prevajati in dajati potrditi od ravnatelja ! Tako so njegovi tolmači — hočeš no češ ! ! Zaradi ene ure zamude mora mu Nemcu tega ni treba. In zraven , F . , ....... , . 1 „ . hova dejanja, seveda s podpisom tega ie slovenski dnak se grdo gledan, ■ . . . - . .,__• jcun vso stvar svojemu pravnemu ker nosi spričevala v s voj e m jeziku v je-!. J * .... . .. 1 • 1 An m to nemudoma. M. Z es ziku. ki ga govori vecma prebivalcev de- žele. Zahtevamo, da ravnateljstvo preišče to stvar ter da strogo pazi na izvrševanje odgovora na interpelacijo, ter konec tem šikanam, ki se dijakom. Konec mora biti enkrat temu neinško-nacijonalnih profesorjev po b načelnik cest. odbora v Kanalu, Razpisana je na c. kr. okrajni sodni,i i Goriri služba uradnega sluge IV. razreda. V spopolnilo. K poročilu o lepi zabavi i v Skednju koroškemu voditelju g. Grafeu-| auerju na čast, moramo še pridodati, da j<* besnenju! v lePem govoru napil društvu naših 'n je povdarjal, kako so v ttked- I nju lepo slovensko pesem gojili že tedaj, ko da bo enkrat gode slovenskim j svoje 1 krajih, ki bi kar povsodi postavljali ----- . . . . .1 1 - iiii a 1 'nl 1)110 drugje po okolici s>e lepega ubranega velenemške Gesslerjeve klobuke, pred katerimi \ . 1 b ° . , . . . , .. . . « slovenskega petja. 1 e dni ravno ie zadobili naj bi se domače prebivalstvo — narodno« a ' poniževalo ! Ti naduti ljudje se ne menijo niti za i naša pesem veliko zadoščenje s tem, da jo • j c list rI n d i p e n d e n t e" stavil * ! i z g 1 e d italijanskim rojakom svoji m. parlamentarne sklepe niti za obvezne izjave predstaviteljev javne uprave. Oni jednostavno j Zavoda sv# Nikolaja ne priznavajo nikake avtoritete, mkake obzir-, ^^ ^ dopQslali sledeči te_le nosti, ker se čutijo — gospodarje tudi v< V mesecu prispevku ■ si. županstvo Kanal 40 K, si. županstvo Dol pri Kamniku 6 K, g.ca g.ca Antonija Vončina Ivana po 9 Štefančic i a K. Vsem t<-m izreka zavod prelepo zalivalo. naših deželah. Tej domišljavosti in objestnosti se mora napraviti konec! To kličemo na ves glas slovenskim vodilnim krogom ! Dolžnost nasproti narodu zahteva od njih. daj . gQri navedenih prispevkov se trnova bodo odgovori 11a interpelacije ki so jih oni, I 0pa^ati; da se je na ta potrebni in koristni naši poslanci, stavili, spoštovani tudi od Zavo(\ pozabilo tekom poletnih mesecev, če-nemško nacijonalnih profesorjev ! tudi ima zavod vedno polno zopet do šli h i* Na dopust za pol leta je šel ravnatelj ! odhajajočih deklet, ki iščejo zavetja v fctci« kranjske gimnazije Josip H u b a d. zavodu. Zavod sv. Nikolaja ima vedno stroške Nekoliko odgovora. Iz Kanala smo jza vzdrževanje in se radi tega ne bi smeU prejeli : | tako pozabljati nanj. Vsakovrstna društva V štev. 25!>. „Edinosti* od dne 20. 1.1 prjrejaj0 izl0te, slavnosti, veselice in dr.. & m. je neki dopisnik iz Ročinja, ki mu pa: fcet]0 se zmeni za ubogo društvo, ki vrši 1« razmere niso znane, prav dobro ošteval ka- človekoljubno delo, ki pomaga njim Lu so kanalski cestni odbor zaradi gradnje ceste potrebne varstva in pomoči — našii* Ročinj-Kambreško. Kritika javnega delovanja naj bo tudi javna, toda, kedor piše, naj pomisli. kaj in kako da piše, ter naj brezposelnim dekletom ? ! Čuti je često graje, da te nezavedne 1 ko prihajajo v službo niso potrebne pomoti njih, ki v blagor ljudstva žrtvujejo svoje j trebne pomoči, da niso dobre, 'ubogljive i ne sra- rodnost in nje glavni sestavni del : j e-z i k ! Ako bi imela Avstro-Ogrska zares pametno, modro in v bodočnost gledajočo politiko na Balkanu, bi se najskrbneje izogibala vsakemu koraku in vsakemu činu, ki bi v tamošnjem prebivalstvu mogel vzbujati nezaupanje. izlasti pa strah, da bi pod a v- clivizije telesne straže prejel od teroristične bojne organizacije smrtno obsodbo. General je ukazal strogo zavarovati svojo hišo. Mina v parku v Peterhofu. List „Birš. Vedomosti" poroča, da so v parku v Peterhofu odkrili mino. Aretovanih je bilo mnogo oseb. Po noči razsvetljujejo s t r i j s k i m vplivom mogla p r i t i j p^k fn okolico okolo Peterhofa veliki reHek-v nevarnost njega narodnost, j torji. Novi poveljnik palače Dedjulin nadzo-Ali ne — avstrijska diplomacija dela ravno|ruje osebno povdjništvo straž, ki so priae-nasprotno, kakor da je na glavo padla :; ijcne parku . prepovedal je tudi vsem osebam, stavlja se v službo nemškega „Dranga nach j prideljenim palači, da ne smejo zapuščati iste. Osten", kakor da hoče se svojim postopanjem : Govori se, da je nekdo v obližji palače tri-v Bosni in Hercegovini pokazati na Balkanu : j krat ustrelil na generala Dedjulina, ne da bi „G 1 e j t e, k a j vas čaka, če v a s j ga bil zadel. Storilec je zbežal, mi dobimo v svoje pesti! Dati J .1 vam hočemo tujinsko. nenarodno upravo, ki1 Drobne politične vesti, vam bo govorila v tujinskem, nenarodnem! Volitve za črnogorsko skup-jeziku A kdor ve, kako ravno narodi na \ š č i n o se bodo vršile jutri po vsej Črno-Balkanu naravnost ljubosumno čuvajo svoje j gori. Predvidjati je, da zmagajo vladni kan-narodno bit6tvo in svoj jezik, ta bo tudi! didatje. Nova skupščina se sestane dne 19. umel, kako nezaupanje mora vzbujati tako1 decembra. postopanje avstro-ogrske vlade med narodi j Ogrski proračun z a 1907. Ogr-na Balkanu! ! A politika, ki vspričo takovih! ski ministerski svet je določil proračun za aspiracij, kakor jih ima Avstro-Ogrska na ; leto 1907, ki ga vlada dne 10. oktobra pred-Balkanu, ne gre v prvi vrsti za tem, da si j loži poslanski zbornici. Proračun izkazuje za pridobi zaupanje prebivalstva: taka poli-! 21 milijonov več potrebščin, ki se jih pokrije tika je politika — slepcev! In slepa je ; iz dohodkov. bila avstrijska balkanska politika, ko je vso; Nov kandidat za djakovsko svojo pozicijo v Srbiji opirala na lepe oči j § k o t i j s k o stolico. Spljetski „Svo-enega lahkoživega in kupljivega Milana : slepa, | bodi" poročajo iz Sarajeva nastopno : „Go-ko je svoj politiški vpliv v Bolgarski pover-; vori se, da izmed kandidatov za djakovsko jala enemu krvoločnežu Starabulovu, slepa j škofijo ima mnogo nade nadškof in primas vedno, ker ni nikdar računala z narodi in , barski v Črnigori, »Milinovič". Rečeni list njihovo voljo, ampak vedno le s sumljivimi radostno pozdravlja to vest, da-si ve, da je subjekti, ki so le z nasiljem vzdrževali svojo;le malo nade, da bi se uresničila. moči brez nikakega odškodovanja. Dopisom in kritiki bode v podlago stvar sama, nikakor pa ne osobne mržuje, kajti izza varnega plota urednikovega lahko strelja vsakdo. Da pojasnim stvar na kratko! Gradnja ceste Kočinj-Kambreško imela se je sploh ostaviti za vedno in to iz vzroka, ker v občini Ročinj in Ajba ni bilo najti nikogar, ki bi bil to delo izvršil v zadovoljstvo c. kr. okr. glavarstva in dež. odbora. In to potem, ko je c. kr. okr. glavarstvo odvzelo vodstvo gradnje te ceste gospodu, ki je bil izbran poprej v ta namen. Na zahtevo podpisanega in na pritisk dež. odbora sklenil je cestni odbor, naj se nadaljna gradnja te ceste — ki je, k a r s e mora p o v d a r j a t i izrecno, o b Č i n s k a in ne skladov-na cesta — izvrši pod pokroviteljstvom cestnega odbora, ki pa ne da v ta namen nič drugega nego samo ime, a vso odgovornost naj nosim — jaz. Gradnja se je vrršila z državno in deželno podpovo in — z majhnim prispevkom občin Ročinj in Ajba. Zaradi tega pa sem bil neposredno odgovoren le deželnemu odboru in c. kr. glavarstvu, katerima sem poslal račune v odobrenje. Vse stroške izplačeval sem vedno v navzočnosti gg. županov in drugih obe. zastopnikov ; a, ker je bilo delo nujno, in beda med ljudstvom velika, založil sem svojega denar-j a 3000 K., da se je delo nadaljevalo. Obresti od tega denarja pa mi najbrže plača — prijazni dopisnik. Konečno se je moralo delo vstaviti, ker niso došle podpore. Zaradi mnogih izkazanih mi ljubeznjivosti nisem hotel več vlagati v ta namen svojega denarja in g. državni finančni minister je najbrže imel druga važna opravila, da ni utegnil na- drugo. Res je med njimi tudi ljulike, ali ene, dveh ne sine trpeti vsa dobra stvar ! deklet, vzetih iz zavoda, ki se nahajajo 5, <> tudi osem let vedno v eni in isti hiši, kar pomenja, tla zadovoljujejo popolnoma. Te delajo čast naše 111 11 zavod u. Krivo j<* mnogo tudi, da sta gospodinja in dekle čisto različoega temperamenta, ki nikakor 114 moreti skupaj vstrajati. Ali ako bi hoteli vsaka nekoliko odjenjati, bi šla stvar lepiiM potoni naprej. Naš namen ni, da bi branili deklet* za vsako ceno, ali dolžnost naša je da jih urimo in jim pomagamo. Sedaj na jesen prihajajo dekleta od vsvk strani, često jih je--in—50 na večer. Nobene se ne odslovlja, vse so prijazno v sprejete, a kolikim se tudi materijalno pomaga, ker so brez sredstev. Priporočamo torej slavnim županstvom, naj se letno spominjajo našega zavoda, o čemer naj izvole uvaževati, da zavod ne skrbi za tržaška in okoličanska dekleta, ampak za ona, ki prihajajo od zunaj. Koneča« apeliramo do vseh ki občutijo usmiljenje do deklet, ki prihajajo semkaj iskat službe, anj po možnosti podpirajo naš človekoljubni zavod sv. Nikolaja, ki je res vreden podpore v polni meri. ODBOR zavoda sv. Nikolaja Via Farneto 1 S. Nizozemska kraljica je danes predpn-ludne dospela s svojim soprogom semkaj ter se je podala na Albrehtov grad. kjer bo bivala. Stekla psica je v St. Jurju ob južni železnici, Štoreh in Peharjih popadla šest oseb. Žival so nato ustrelili, popadene pa poslali na Dunaj v Pasteurjev zavod. V sredo, dne 2ti. septembra i 906 * EDINOST« štev. 265. Stran ID" tanta sta bila sodni svetnik Codrig in sodni' Škrlatica. V zavodu mestnih deških si-ot v Gorici se je pojavilo zadnje dni več slučajev škilatice. Kje sta prstana ? 33-letni dninar Jova Ubij a nič, doma iz Bosne. 24-letni Matej Ko-provica, doma s Črnegore, in brata 30-letni Matej in 27-letni Niko Šade, oba iz Mostara, ,o -li vsi štirje predvčerajšnjem v trgovino .lat ari a Josipa Bozzer na Corsu. Sprejel jih ;e ag nt iste trgovina Fran Misgur. Dali so ,i pokazati razne prstane, od katerih pa niso kupili nijednega. Ko so — ničesar kupivši — odšli iz trgovine, je Fran Misgur zapazil, da mu manjkata 2 prstana. Pohitel je za njimi dohitevši jih. jih je dal aretovati. Xa po-. iji s i i:„i „„ ' B0RDEAUX 25. V minoli noči je po- j Ivan Pauletich je imel v Barkovljali za-polnoma pogorelo gleđališče },Bordeles< logo špirita in žganja. \ noči od 26. na 2/. nesrecu ni nihče. Provzročena škoda znaša aprila t. 1. je v isti zalogi izbruhnil požar. 400.000 frankov. Gasilci, ki so bili prišli gasit, so pa konsta- \z Srbije. tovali, da je bil požar zlohotno zapaljen. Sum, BELIGRAD 25. Bivši ministerski pred- da je navlašč zažgal. je takoj pal na lastnika sednik Vladan Gjorgjević je bil danes izpu- zaloge Ivana Pauleticha, ki je bil vsled tega Scen iz zapora, kjer je presedel šest me- j aretovan secev. BELIGRAD 25. Uradni list je priobčil kraljev ukaz, s katerim je polkovnik Bogdan M4CHNE & C°. Koncesijonirana pisarna za tr$ovsKe informacije in iztirjevanja ulica Vincenzo Bellini št. 13. Dopisniki vseh mestih sveta. Proda se na dražbo Vogeljskem Dolu pri postaji Re-pentabor ob deželni cesti V Ta razprava bo trajala pozno v noč, ali bo pa končala še le danes popoludne. \ sled Damjanovic imenovan poveljnikom donavske česar bomo mi podali natančnejše poročilo o divizije. tej razpravi v jutranjem listu. Gospodarstvo. Leta 1902. ustanovila se je v Hrušioi pri Podgradu zadružna mlekarna. | Hiša ima 4 sobe kuhinjo, dve kleti, hlev, i vrt in dva vodnjaka. — Dražba se bo vršila je ST©iedtv.r in vreme. Danes: Ciprijan, škof in aučenec; Ljubivoj ; Stojslava. — Jutri: Kozma in Damjan. nj učenca ; Vojkrag : Radomira. — Tempe--ntura včeraj: ob 2. uri popoludne -J- 15° Celsius. Vreme včeraj : veterno. deloma oblačno. Društvene vesti in zabave. Slovansko pevsko društvo opozarja ^voje pevce na pevsko vajo, ki se vrši danes >b 8. in pol uri zvečer v prostorih „Delavskega podpornega društva" ulica Giorgio Ga-tti is. I. n. (Narodni dom). Pevsko druStvo ..Kolo- naznanja svo-iin odbornikom, da se bo vršila nocoj ob 8. iri redna seja. .Tutri ob 8. uri bo navadna pevska vaja. Ob enem naznanja „Tamburaški odsek" ^tej;a društva, da bo imel nocoj svojo sejo v ..Narodnem domu"4. Pevsko društvo ;.Kolou v Trstu pri-ii v nedeljo 7. oktobra 1906. v dvorani .Narod.!, doma* pri sv. Ivanu vinsko trgatev, i rte obilno obrodile: tudi sadja ne bo manjkalo. Na trgatvi sodelujejo: oče žuoan, ko-uunt-ld „šiibar'*. nočni čuvaj, jetničarji. konjski redarji, detektivi, viničarji, viničarke 1. Svira sv. Ivanska godba. Po trgatvi začne . ki traja do 11. ure zvečer. Začetek cb . in pL«! uri popoludne. Vstopnina k trgatvi 40 stotiuk: k plesu možke t>o stotiuk, za dame 40 stotink. Na obilno udeležbo uljudno vabi Odbor. i Vrši se vsakem vremenu.) Ženska podružnica družbe sv. Ci-ri!a in Metodija naznanja, da priredi svojo o \eselico drugo nedeljo v oktobru, ie 1 pr. m., v ..Narodnem domu" pri . Ivanu. Toliko na znanje si. društvom in .mu občinstvu. Čitalnica pri sv. Jakobu se preseli v aljo .»0. t. m. v nove prostore v hiši •voir-. društva", I. nadst. Tem povodom iredi r 1'italnica.** v nedeljo v prostorih ■■•ii -. društva" pevsko zabavo, na kateri se prvič proizvajala od društvenega pevovodje K. Perhavca komponirana „Himna Cital-o". Začetek ob 5. uri popoludne. Vstop : zplačen. Prijatelji društva in petja dobro sumu, da so se udeležili umorstva na poštnem nadzorniku Dubois in poštnem uradniku Marbieru. Kreta. CARIGRAD 25. Povodom predstoječega odhoda princa Jurja s Krete so bih v zadnjih dneh tamkaj shodi oboroženih čet, ki stav-Ijajo v nevarnost mir. Vsled korakov garancijskih velevlasti pri kralju Jurju, je bil včeraj princ Jurij odpozvan ter odpotuje danes na neki grški vojni ladiji. Imenovanje novega vrlinega komisarja Zaimisa je bilo priobčeno porti. Zadnji ministerski svet je sklenil tozadevno protestirati. PARIZ 25. (Havas). Grški princ Jurij ljudstva", ki gledajo le, da se jim polnijo ^»P1d°SpC da°eS V Pirej* Umorstvo na poštnih uradnikih. . , , . SIDI-BEL-ABBES (Alžir) 25. Policija 1 OHC 30. SCpiŠElbra OD Z, V2 pOpOI. ar eto val a deset domačincev, ki so na | Natančneje informacije daje »INSERATNI ODDELEK EDINOSTI* v Trstu. njihovi žepi, kateremu početju se je veliko odpomoglo z ustanovitvijo posojilnice v Podgradu. Ustaovili so si konkurenčno mlekarsko zadrugo v Malih Ločah ter v isto silili, kjer in kogar so mogli. To samo na sebi ne bi bilo še toliko hudega — hujše pa je to, da v tej mlekarni nimajo nobenih naprav za konserviranje mleka. In tako se jim v vročili poletnih dneh pokvarjajo velike množine mleka, ki se ne da prodati. Ko prihaja honec meseca in je treba izplačati mleko — ni denarja. Tako n. pr. niso nekateri po tri me-s ce dobili nobenega krajcarja, drugim pa se je proporcionalno odračunalo za pokvarjeno mleko, da-si so prevzeli od njih dobro mleko in bi se morala škoda pokriti iz dobička. Opozarjalo se je že oblasti 11a to, a storilo se ni dosedaj Še ničesar. Ko so nekateri teh nesrečnih zapeljen-cev hoteli odstopiti, pa so jim v mlekarni zaračunali ogromne deleže po 50 K in še več, in si jih kratkomalo pridržali kakor prispevek za vzdrževanje poslopja, za nakup orodja, za deleže itd., torej v pravem po- menu neregistrovana zadruga. se poda prihodnji teden na Kreto in sicer na vojni ladiji ene garancijskih velevlasti. 200 ljudi utonilo. LAHORE 25. (Reuterjev biro). Na reki Ind se je potopila neka ladij a, 11a kateri je bilo dvesto ljudi, največ žensk in otrok. Kongres nemških mest. AVELS 25. Danes je bil otvorjen peti kongres nemških mest. Predsednikom je bil soglasno izvoljen dr. Funke. Nadvojvoda Karol Štefan v Carigradu. CARIGRAD 25. Nadvojvoda Karol Štefan je včeraj s svojo rodbino dospel semkaj na jahti „Rovenka". Pozdravila sta ga adju-taut sultanov in grof Calice. Nadvojvodi je bil, vzlic temu, da potuje privatno, prideljen divizijski general Ahmed Ali paša. Tudi so mu bile stavljene na razpolago dvome Josip Oppenheim švicarski kronometer in urar priporoča svojo bogato opremljeno zalogo pravih, švicarskih ur najfineje kakovosti iz najznamenitejih tovarn VELIKA IZBERA modernih hišnih ur po zelo nizkih cenah. Specijalist v popravljanju prav malih ur za gospe in starih hišnih ur. ulica delta Jarricra vecchia 35 (nova palaca} Govori se tudi slovensko. Trgovina z manufakturnim blagom 2&03SŠ4 & EaucicA Nasledniki Luiei Rlcei-jn Trst - ulica Malcanton št 1 O - Trst Za zimsko letno dobo H u s STOKHOLM 25. i j a. ..Švedski vdobi se po najnižjih cenah : Blago gladko za gospe . . . . od nvČ. 60 ,, ribelin „ „ ... • „ „ 90 Fustanji žametasti novi vzorci • „ 20 ,, s križnim tkanjem n. „ • V V 28 ., navadni novi vzorci . . • „ 20 ,, mešani „ „ „ 22 brz. biro" Opozarjamo c. kr. trg. iu pomorsko sodišče na ta slučaj, skrbi naj. da se ta mlekarska zadruga konštituira, ker le potem bomo zamogli izvedeti za kake letne račune in kam gre denar, ki ga je vplačalo veliko izstopivših členov. Konečno omenjamo, da je duša te mlekarske zadruge sedanji podgrajski župan Ivan D e k 1 e v a. Lep župan to, ki na tak način povspe šuje korist nevednega ljudstva in isto tira v ubožtvo. Vam, kmetovalci, pa svetujemo, da, ako že nočeti dajati mleka v HruŠico, držite istega rajši za domače potrebe, ker Vam bo to več hasnilo, nego da je dajate v Loče in ne dobivate zanje niti polovico tega. kar bi dobili drugod. (Pripomba uredništva. Iz dopisa je razvidno, da gre tu za ne konstituirano in neregistrirano zadrugo. Trgovskemu sodišču pa pripada nadzorstvo le nad zadrugami, ki so konstituirane in zakonito registrirana kakor take, Tu bi mogla k većemu politična oblast poseči vmes, oziroma bi morali — ker je tu, po našem mnenju, privatna pogodbe — dotični oškodovanci nastopiti civilnopravdno pot.) Trgatev v Dalmaciji i> j * i" „ji . e letos ni izpala tako dobro, kakor se je mi Redna telovadba pričenja s pn-| ^ Tiofl rlol J lanJ X hodnjim tednom. Telovadili bodo; Naraščaj v sredah in sobotah V' od 3—4. popoludne ; starejši poroča iz Ilelsingforsa: Včeraj je carska eskadra odplula proti severu. Ob 9. uri zjutraj je dospela v Pitka-Spaaso ter se je vsidrala v Kuvas-Fjordu. HELSINGFORS 25. (Švedski brz. biro). Danes ob 1. uri popoludne je pri vojašnici reservne policije bila eksplozija. Neki reservni policijst je bil lahko ranjen. O storilcih ni nikakega sledu. PETROGRAD 25. Sinoči je nekoliko spodobno oblečeuili mladih mož vdrlo v hišo nekega hišnega upravitelja, zaprli so navzoče v sobo ter izjavili, da je bila pred vrata sobe položena bomba. Potem so oropali vrednosti, zastavne liste in perilo v vrednosti 200.000 rubljev. Roparji so zbežali. V zalogi intendanture so prišli na sled. da je bil ukraden 1 milijon vatlov platna, v vrednosti 80.000 rubljev. Tujci v hotslu „BALKAN" VELIKANSKA ZALOGA maj, nogovic, volnenih rnt, flanelziih šalov, ;ccoc volnenih in svilenih prevez. Trgovina z manufakturnim blagom Eossit & H^cicii Nasledniki Lui^i Rlcei-ja Trst - ulica Malcanton št. 1 O - Trst Alojzij {jregorič Tovarna za krtače in čopiče z zalogo gaginega perja, iztepačev. JS^* Cene zmerne. 'Tgjj TRST — ulica Stadion 3 — TKST i m o»i o n o n o n r. n o 11 o i' c» » ; C, " —————n f joj Tovarna pohištva tsa i \ in ^ s I !!| fp^i M|i Na novo so došli: Bratje Sokoli! bratje v ponedeljkih in petkih 7 iue zvečer: redni telovadci nredcljkih. sredah in petkih od 8. ure in do 9. ure in pol. 1» i j a k i se pridružijo starejšim bratom rednim telovadcem, tako namreč, da telo-lijo mlajši in oni, ki nimajo časa zvečer, — r ^imi brati, a v posebni vrsti, večji pa dimni telovadci skupaj. Vj/isovanje naraščaja iu dijakov : prihod-• soboto od 4.—5. ure popoludne v telo-iuici in potem vsako telovadno uro nepo-rlnn med začetkom telovadbe. slilo. Grozdja je za peti del manje od lani. V severnem delu Dalmacije je mnogo vinogradov že uničila trtna uš. O cenah novemu vinu ni še govora. '"ii eilanje porotnega sodišča. Radi zločina požiga. Vč< raj je pričela kazenska razprava proti -letnemu trgovcu Ivanu Pauletichu. in sicer. Ii zločina zlohotnega požiga. Brzojavne vesti. Markiz Pallavicini. DUNAJ 25. Kakor je zvedel „Fremden-hlatt", se potrjuje poročilo, da je naslednikom grofa Calice določen poslanik v Buka-reštu, markiz Pallavicini. Skupni finančni minister Burian. SARAJEVO 25. Skupni finančni minister Burian je danes odpotoval na Dunaj. Grški metropolit umorjen. CARIGRAD 25. Neka brzojavka }z Mo-| nastirja poroča : Grški metropolit iz Kasto-| rije je bil v neki vasi umorjen, najbrž od Kucovlaliov. CARIGRAD 25. Potrjuje se, da je bil : grški metropolit iz Kastorije umorjen v vasi i Kamenca. Ustaja na Kubi. HAVANA 25. (Reuterjev biro). Kakor se govori, so vlada in zmerne stranke izja- Tonelli E., zasebnik, DUNAJ ; Konssidi A., iužener, ATENE ; Sega L., trgovec. Vel. LAĆĆE ; KissmaoD A., trgovec, SARAJEVO ; Cuain E., trg.. TRST; Luan A..trgovec, LJUBLJANA ; Steinhard E., adjunkt, DUNAJ ; Chladek H„ zasebnik, DUNAJ ; Liznich It., trgovec, DUNAJ ; Tenner G., trgovec, DUNAJ ; Stella S!., zasebnik, DUNAJ : baron Men-sebengeni B.. zasebnik, LOVRANA ; Gasperi G., trgovec. KOMEN; Dr. Kurelić, PAZIN ; Fingger F. svećenik, ZELINGE; Vidič J.r trg., AJDOVŠČINA ; Stroj, uradnik, SPLIT ; Gesamann G., trg.. GRADEC ; I ! i «i •o, lij 1 j t i J i T«sa Stv. 52. A (Ustna hiic). ZALOGA: + ?mzzn ROSARSO (Šolske poslopje). iT Ii j 0*n«. nI bati nob«n« l»nkur»noo. ; S^rbjeaihjo vsako vrstna d« i a tudi po j- ! popebclh aažrtib. *>redo, dne 2»i. scptemlm 190. HOTEL BALI 70 sob, elektr. razsvetljava, lift. kopelji Cene zmerne pocSsaJ & A J Trgovina. Borzna porodila dne 25. septembra. Tržaška borza. Hišica (soba in kuhinja) ie n« prodaj na OpČi- , n. h na i krni Tr; nivoju. Kdor hno; ', 0*__* » tudi zemliiJče kraj hiše. Cena 3000 K. J^glOoBJ If.&lCIS! lshko kupi _ Naslov pove ,,Inseratni oddelek Edinosti" 1000 Kapoleoni K 19.071/-—19.101/,, angležke lire K — riri!7!Ei^ do London kratek termin K 24010-240.40 R.cild. iiCi Frane ja K 95.30--95.50. Italija K 95.37--95.5j— itfil jaii.ki bankovci K ——. Nemčija K 117.45—117.65, n^mSki bankovci K obstoječa iz treh oseb, i5če malo stanovanje z vrtom, ■ vodo, pko mogoče plin v ulicah Kabin Nevero, Ko- j magi a, Commeicitde, ali v £korklji blizu mesta. Pod- , lina vedno v pipala hi Fe popoilba za več let in vzelo hi ae tudi 88S avstrj-i a ecnotna renta K 9^.60—99.90. ogTska • stanovanja v podnajem. Ponudbe, pismene ali ustmene karrska renta K 94.50—94.S0, italijanpka renta K prejrre ..In*eni1ni oddelek Edinosti" i-od „M a 1 a _ kreditne akcije K 671.50 — 673.50. d r u ž i n au. državne železnice K 672.75 — 674 75 — Lcmbardi E 179 25—18125 Llovdove skciie K 782— 788 — fcrečke Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 496 — do 4L.3.—, Boderkredit 18S0 K 302.- 310.—. Bo-denkiedit 1889 K 302,— 310.—. co 1C2.— Srbske —.— do — .— Dunajska boiza ob Prfavri dolg v papirju ., n n srebru Avftrreka renta v ziatu .v ikonah \i° AVBtr. investicijska renta 3, , Ogrska renta v zlatu 4°/. „ kronah 4*, ^ 3V» , , Akcije nccijonalne bank® Kreditne akcije .London, 10 Lstr. 100 državnih mark SO mark 20 frankov 100 i tal. lir Ciparski cekini Turške K 160 — 2. pop včerai dmes 99.9J •)9 95 99.95 116.G0 116.60 99.15 99.05 8».70 bb.70 112.50 112.50 94.70 94 65 84 30 S4 30 1782 — 1778 — 669 50 669.— i40.10 240.20 117.45 117.45 "4:3.46 23.46 19.10 19.09 95.35 95 35 11.31 1131 Zalog-a oglja in drv M. RIBARlC Trst. ulica Squero Nuovo 15, Trat Prodaja na debelo in drobno Pošiljanje na dom Svoji k svojim ca?" in izdelovalec pohištva ulica Meo đelia crccs 4, in ulica Scnssa 8» zalogi zakonske in obedovali!« sob nujlinrjše in trdno delane v last ni dehtlnlei. Posebna izb crn kuhinjske oprnre. Specijaliteta : OMARE- LEDENICE. Sprejemlje kakoršno-koli naročilo za tu in /.a zunaj, kakor tudi poprave zalogi pe' iiVa Em. Ehrenfrc Jiif (prej Josl) ulica Knoya 24 (prilik] ■ daja novo in rabljeno pohibt o ; c. konkurenčnih cenah v najem. G-uerino Marcon ulica Tivarnella štev 3. Razpisuje se služba ! P!?* " organislapra,nica in či5ti,"'ca v BARKOVLJAH ' pregrinjala itd . k.ikor tudi de* ji »J TRST ulica Farneto ši. 11 TRST ^Utrin O priliki plesov .*se izvrši naj h in j Pregrinjala se lik:* po 20 nr«. komad. goegan 25 j so. Pariz: (Sklep) Avstrijske državne železnice ] —.— Eombarde 1S7.— unificirana turSka renta 94.52 • avstrijska zlata renta 99.90, ogrska 4°;0 ziata renta 95.40, Lfinderbank 477.—, turške srečke 144.75, pa-nžka banka 15.65, italijanske meridijonalne akcije 792.— akcije Kio Tinto 18.49 Vzdržana. London: (Sklep) Konuolidir»ui dolg 86.V«» »rebro 31.7,,. Lombardi 7.Španska renta 97*l/» italijanska renta 101.*/4 tržni diskont 4*/,. menjice na Đuca u 24.31. Stalna. Tržna poročila 25. septembra. Budimpešta. Plenica za okt K 14.26 do K 14-28, rž za okt K 12.30 do 12 32, oves za okt. •d K 13.44 do 13.46, koruza za sept. 12 i0 do 11.22. Pšenica: ponudbe neznatne, povpraševali-,* trednje, tendenca trdna, riodaja: 30.000 met. stot., za 10 stot. *iše. Oves napeto ; ječmen in rž trdno; koruza vzdržano, trdno. Vreme: lepo in hladno. j Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos good »Terase za september 37—, za december 37—, za marec 37V'4J za maj 37.'/»- Mirno. — Kava Rio navadna loco 37—40 navadna reelna 41—42 navadna dobra 43—44. Sew-York. Kava Rio za bo Joče dobave: 5 do 10 stotink višje. — Prodaja : 20.000 vreč. « London. Sladkor iz repe surov, 6 9»/, Sh. Mlačno. Pariz. Rž za tekoči mesec 17.25, za okt. 17-25 za nov.-februvar 17.—, za januvar-april 17 — (mirno). — Pšenica za tekoči mesec 22.95, za okt. •>'> 95 za november-februvar 'J3.10, za januvar-april 23 25 (mirno). — Moka za tekoči mesec 30.45 za •kt 30.25, za november-februvar 30.20, za jan.-april 30 20 (mirno). — Repično olje za tekoči mesec 70— za okt 70.—, za november-december 70.•/„, za jan - a . .. a i ----,c ^— -avgust nov 7t> » okt 28 lL, za ok».-januvar 28. V^, za januvar-april S9,;4, (mlačno), rafiairan 60.—60.50. — Vreme : lepo. MALI OGLASI. Mali oglasi računajo p® po 3 stot. besedo; mastnotiskane besede se računajo enkrat več. NajmanjSa pristojbina 40 stotink. -— Plača ae takoj. = Telefon štev. 1664. Ces. kralj. priv. oglja in drv' z najboljšim. , „ .. N na debelo in . Velika zaloga koles (biciKljev) Germania in Hazionale toles na lienciii Onotociklet) ROSSLER S JAOERSIG pri kolesih in motocikletah potrebnih pritiklin kolesarska šola (Assicurazioni generali) v TRSTU (Društvo ustanovljeno leta 1831.) To društvo je raztegnilo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru, zavarovanje na morju in po kopnem odposlanega biaga in zavarovanje na življenje. Stanje društva dne 31. dec. Društvena glavnica in reserva dne 31. decembra 1905. . . Iv Glavnica za zavarovanje življenja do 31. decembra 1905. . . „ Plačana povračila: a) v letu 1905....... b) od začetka društva do 31. decembra 1905...... 1905 : 270,052.078.61 771,879.007.54 30,285.711.02 827,976.227.40 ' računi, .zLaz dosedaj plaćanih od- škodovanj tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa natančna pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva Via della Stazione Stev. 8881 (v lastnej liiži). -- - mehauioia Delalnica -a* GIUSEPFE EGGER TRST — Piazza della Caserma štev. 3 Zastopnik: ffiberto Tcžcschi TRST Corsošt.4 III, nad. naj bolj se 1 n najfinejše čistilo za čeveje t- Pevsko društvo „ADRIJA" v Barkovljah Gospodično razpisuje mesto pevovodje. Prošnje do 15 oktobra na odbor. iz poštene rodbine vsprejme kuhinja kuhinja „Hotela Bal-da se nauči kuhati. l^4 30. t. m. vršil se bo zadnji javni ples na Trsteniku. Traja od 4.-10. 1093 _______________OOOOOf. XX50000KXXX300CXXA Apnenice v Podgorju v Istri — prodajajo — ^ apno najbolje vrste.| Obrniti se je na omenjene apnenice. — To apno prodaja tudi CflRLO PETEflNl ^ Carlo Vites Trst. Trg S. Carlo 2 — Uhod ul. del Arsena!i A U T O H I Z O V A N A mehanična delalnicai za inštalacije plina, vodovodov i:i e.ek trične razsvetljave. MU zaloga priprav za žariie luči n r. Hočete se prepričali? obiščite velika skladišča parifg vdove Sal£'? Ponte dolla Fabra 2 I ul. Poste Muove (vogal Torrente). | „Alla Citta di !. >:>! Velik izbor izgotovljenih oblek za molke, 4. avgusta pnvod..ni predeš stanovanja ali trgovine prenos hv« Izposojuj© svetiljko po tovarniški c NaroCbe se izvršujejo točno. )O0(0ICXXXXXXXXX^0iC< fo.ipis.iui aeiu v Dllol Lazzaretto veocli (na vt-glu ulica San Giorgio) otToril mr ZALOGO VIKA kan"_ V nedeljo zvečer. _ Dormberška mladina ^ITS >0. septembra v prostorih Karola Kerševanija. Svirala bo Sokolska gO'li a iz Prvačine. 109^ Clll^ho Seno uk°j l6-letni "»ladenič z dc-OIU2UC lote brimi spričevali, veSč treh jezikov, izvežban v vseh atrokah trgovine z jestvinami. Obrniti ae je na „Inseratni odd. Edinosti". 1095 podi, vsake velikosti, prodaja Fran Budau — Trat, ulica 1096 Trst — Austro - Američana — New-York — Anonimno parobrodno društvo. --- ■ — {Edino domače društvo za promet biaga in potnikov med Trstom in Wew-Yorkom ter med Novi in stari Paduina &tev. 21- prodaja in daja 1089 Velike vinske stiskalnice v najem Ž i v i c, Trgovineka nlica 2. v rovi hiši za 2 osebi se odda v najem v ulici 8. Francesco žtev. 51, I nadstr._1088 z najmodernejimi parniki, ki so večim delom zgradjeni navlašč IF* za prevažanje izseljencev. i V Trstu dobivajo potniki preti odhodom parnikov hrano in stttnovan.je v novo- Soba meblirana Išče se kuharico in Naslov pove solarico za inozemstvo. ^Ineeratni odd. Edinosti". 1086 Gospodska hiša v tržaški okolici nova z lepim razgledom, ob glavni cesti, z vodo, zelo pripravna za gostilno ali 4rugo obrt se proda po ugodni ceni ali pa se. zamenja s kako hišo v mestu ali z malim po- ! eeptvom v bližini mesta. Pojasnila pri ,.Inseratnem oddelku Edinosti4'. _1100 zgrajenem hotelu: „PENSI0X-AUSTR0-AMKRICANA . Iz TRSTA odhajajo parniki vsakih S dni. — Brzl ln elegantni nevi parnik GIUIiIA odpotuje v NEW-YORK dne 3. oktobra t. . Cene jako nizke. Za natančneja navodila treba se je obrniti na opravo društva: Trst, ul. Jffolin piccolo 2 MBEagBaaEaeaEaaaag za domačo r.il'o, priilflek i/ luoji'u viuo^rado* v Holu in gii prodajam v oodćekih in iteklonicab. Ze >ant k::n zaroto vi ja. da jo kakovost najbolja. T>a /-.'.iu..r. m -odjemali- ui jamčiti za pristno vino, sem »kltril, t 1 ' v originalnih aodenkih naravnost lz mojih teltti v Eo. in osuove »vetiljk knicoHn ..n. • i aUtpma, Cone Jako zmerne in izvršitev popolna. Prva ♦Mlina Sodi od 100, 700 do 5000 hektolitrov so na prodaj v nliol Fontanon« it. 15. Prva slovenska zaloga in tovarna _ pohifitva AKDREJ JUG — Trst, ulica sv. Lucije ftt. 18 (za deželnim sodiščem). Cene ^brez konkurence. — Svoji k svojim ! glasbe z državnim izpitom na Dunaju, podučuje glasovir. — Naslav Inseratui oddelek Edinosti*4. 1079 Učiteljica j^ve Išče se aoeti. služkinja za hišna opravila. Imeti mora dobra spričevala. Plača po zmož-Več ee izve pri „Inseratnem oddelku Edinosti ulica Nieolo Macchlarelli Št. 'VI,----- Telefon 1729 DOMENICO RAVALICO KOVA ZALOGA VESA istrska vina, furlansko belo in črno vino, dpolo in kraški teran. Vino v steklenicah od enega litra 72 »tot., v steklenicah od pol litra 36 »tot. skupno z steklenico. — Kraški teran v steklenicah K 104, od pol litra 52 ■tot. skupno z steklenico. WW Fina vina v buteljkah razllčnia vrat. 1 Za. krčmarje in gostilničarje posebne cene. pisarna v vojaški stvari koncesijonirana od vis. c. k. namestni^tv.i ulica Gatteri št. 14. II. nadst. (uhod pod prehodiščem.) Daja nasvete in informacije o vsem. se tiče novačenja in vojaške službe. Izdeluje in odpošilja vsako vrsto pr' -vojaškega značaja — oproščenje od v škili vaj in kontrolnih shodov, enolcum brovoljstvo, ženitb3, dosezauje /akon ugodnosti glede prezenčne službe vsprrj v vojaško šole itd. itd. Pooblaščena je zastopati stranko i •• upravnimi oblastnijami. FJosreduje v najtežavnejih slučajih. Reševanje hitro in točuo. UBADVE U K E : Ob delavnikib opoludim.