AMERIKANSKI SLOVENEC . PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Veslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja 'do zmage I GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) štev. (no.) 65 chicago, ill., sobota, 3. aprila — saturday, april 3, 1943 LEJNIK (VOL.) UL Fc^icxomr inPr KUPyJTE VOJNE BONDE1 "Amerikanski Slovenec" 52 LET ZA SVOJ NAROD V AMEHIKL Boj za Tunizijo se nadaljuje - Nemci postajajo nemirni "LETEČE TRDNJAVE'' I RAZBIJAJO SARDINIJO Zavezniki zasledujejo Rommelove čete proti severu. — Med tem stalno napadajo iz zraka njegove baze in mu prizadevajo težke izgube. — Ameriški letalci izvršili učinkovit napad na Sardinijo in druge kraje. Zavezniški stan, Afrika. — f Boji v Tuniziji se stalno nada- " ljujejo. Angleške čete na severu ob obrežju so včeraj napredovale za par milj naprej od mesta Sedjenane in se bližajo i proti Mateuru. Montgomerye-ve čete na jugu pa se nahajajo kakih 15 milj severno od Gabesa in čistijo okolico, ki je posejana z minami. Podmini-rana polja zadržujejo tudi A- j ^ merikance v sredini, ki se stal- j j no bližajo od Maknassya proti' obrežju. ] Izvidni letalci poročajo, da ^ si Rommelove čete grade no- ^ ve pozicije, severno nad Sfa-: xom v gorovju in pričakujejo, ] da se bodo Nemci skušali tu \ ustaviti, vsaj toliko časa, ^a i ' bodo skušali umakniti iz Tunizije glavni del armade pred-no jih zavezniki popolnoma ne izrinejo v morje. , Francoske čete, ki operira-j: jo severno nad Amerikanci so . se včeraj zapletle v hude spo-| j)ade z Nemci pri Pinchonu in so napredovali nekaj malega. Nemške pozicije v tem sektor- j ju fronte so v ugodnih krajih in kakega večjega napredka tu ni pričakovati, dokler ne bodo tega kraja Nemci pri-morani izprazniti radi nevarnosti s severa in juga. Ameriški letalci so včeraj j izvršili silni napad na veliko! izvozno luko v Sardiniji na mesto Cagliari. Leteče trdnja-j .ve (Flying Fortresses) so ob! delavale s težkimi bombami, Cagliari in druga mesta in po-! vzročena škoda je velika. O-menja se, da so uničili in po-! škodovali do 115 italijanskih : letal, poškodovali tudi pet to-! vornih parnikov in mnogo poslopij. Hudo so poškodovali j tudi italijansko letalsko posta-1 jo v Cagliari. Boji so morali •biti hudi, ker Amerikanci in Angleži so sami izgubili 12 bombnikov, pravi poročilo. Zavezniška letala so bombardirala včeraj tudi razna mesta v Siciliji. Več kakor 100 "letečih trdnjav" je sodelovalo v napadih. italija mobilizira proti invaziji Bern, Švica. — Italijanska vlada je včeraj objavila nove odredbe, katere stavljajo vso deželo pod strogo vojaško kontrolo. Vsi mladci, kakor hitro dosežejo 17 leto so vpoklica-! ni v vojaško službo. Starejši pa bodo vpoklicani do 64 leta. Italija gradi velike utrdbe na obalah Sicilije in po vsej južni Italiji. Glede sabotažnikov je razglašena za vsak količkaj večji prestopek smrtna kazen. Te odredbe se zdi, da so prišle v razglas po pritisku od strani Nemcev, ki kontrolirajo skoro vso deželo. KAISERJEVE LADJEDELNICE DOSEGLE NOV REKORD Portland, Ore. — Ladjedelnice H. Kaiserja objavljajo, da so tekom zadnjega meseca zgradili 17 novih parnikov. Tako zdaj izdelajo vsak delavni dan 1 parnik in pol. -o- 1 "Amer. Slovenec" je ver, ki i druži ameriške Slovence od obale do obale. "■ u ameriški Škofje dali 10 tisoč za angleško dobrodelje London, Anglija. — Ameriški škofje so določili $10,000.-00, da se da v podporo angleškim katoliškim dobrodelnim organizacijam, .ki delujejo; med angleškimi vojaki po raz-i nih krajih. predloga za floridski prekop propadla Washington. D. C. — Predloga, ki je določala 44 milijonov za prekop floridskega rta pri St. Johns reki v kongresu ni dobil^ večine. S tem je predloga zavrnjena in zagovorniki iste bodo morali na novo poskušati zainteresirati zakonodajalce o potrebi iste. v jugoslaviji vlada silna draginja Bern, Švica. — Madžarski list "Pesti Hirlap" piše o ve- j liki draginji, ki vlada v Beogradu in poroča, da tamkaj zdaj stane obed brez vina v ! dobrih gostilnah po 500 dinar- j i jev. V manjših slabših krčmah i pa 200 dinarjev. Lesene cok-; i lje prodajajo po 700 dinarjev.; Dobra obleka stane 14,000 di-| narjev. Delež slabega koruz-! ; nega kruha je 265 gramov dnevno. Ukrepi proti prekup-j čevanju na črni borzi so izred-. i no ostri. VELIKA EKSPLOZIJA V NEAPLJU 400 ubitih, ko je zletelo v zrak veliko skladičce muni-cije. Bern, Švica. — V Neaplju je nastala velika eksplozija in celo skladišče municije, ki je menda čakalo za prevoz v Tunizijo je zletelo v zrak. Prva poročila omenjajo, da je nad 400 ljudi ubitih in blizu 1200 več in manj poškodovanih. Nemško poročilo je omenjalo včeraj, da je bilo med ubitimi tudi sedem Nemcev, med poškodovanimi pa 31. - -I : ^ Bližnja poslopja je dobesedno porušilo. Oblasti strogo preiskujejo in zapirajo civiliste, češ da ti skrivajo sovraž-j ne avijatorje, ki so morali po-1 vzročiti eksplozijo. prepiranje radi dav-. kov v washjngtonu Washington, D. C. — V | kongresni zbornici, kakor j zgleda, se nikakor ne morejo I sporazumeti radi predlog za i p 1 a č e v anje dohodninskega davka v bodoče. Rumlov načrt je propadel. Drugi nadome-stilni predlogi se pa zelo razlikujejo niti še niso dovolj proučeni, da bi mogli o njih izreči svoje končne sodbe. Zato vprašanje bodočega plačevanja davkov visi v kongresu še vedno v zraku. Republikanci ki so pogoreli z Komlovem predlogom, se bodo zdaj gotovo protivili vsaki drugi predlogi. Tako, kakor zgleda se bo pravda za davke še dolgo vlekla v kongresu predno bo kaj končno veljavno sprejetega. ELEKTRIČNE LEDENICE SE ZOPET LAHKO KUPIJO Washington, D. C. — Odbor za vojno proizvodnjo je oprostil 148,847 električnih in plinskih ledenic, da se bodoj lahko prodale civilistom za u-porabo. Ledenice bodo opro-ščertt^ž&ttSrnjenj**, to je da se na vladno prepoved niso smele dosedaj prodajati civilistom ampak so iste držali le za vojašnice in vojaško uporabo. Kupovalci bodo morali izpolniti gotove listine, kjer bodo navedli resnično potrebo takih ledenic, nakar če bo prošnja odobrena, jo bodo take stranke lahko kupile. "konec vojske je se daleč" , Ottawa, Ontario. — Sem došli angleški zunanji minister Anthony Eden je izjavil pred časnikarskimi poročevalci, da je pot do konečne zmage v tej vojni še dolga in konec vojske je še daleč. Glede ureditve povojnega sveta je deal, da to je delo za državnike in upa, da zavezniki imajo dovolj pametnih državnikov, ki bodo kos tej težki nalogi. KRIZEMSVETA — London, Anglija. — Angleška admiraliteta poroča, da so angleški submarini potopili šest italijanskih ladij,- ki so dovažale orožje in druge potrebščine v Tunizijo za osišč-ne čete. Angleži koncentrirajo zdaj vso svojo strategijo, j da preprečijo kolikor mogoče nemški umik iz Tunizije. — Washington, D. C. — Mornariški urad objavlja, da so ameriški mornariški letalci tekom marca izvršili devetindvajset zračnih napadov na otok Kisko, na aleutskih otokih. Japonci gradijo na otoku utrdbe, katere pa jim naši letalci stalno razbijajo. — Pittsburgh, Pa. — Blaw-Knox Company je izdelala načrte in že gradi za United States Rubber Co., v West Vir-giniji dve veliki tovarni za izdelovanje sintetičnega gumija. Tovarni boste obsežni in boste letno izdelali dovolj umetnega nadomestilnega gumija za 15 milijonov automobilov. — Baltimore, Md. — Ho-landski poslanik Dr. Alexander Loudon, je povdaril sinoči pred odborom Združenih narodov v tem mestu, da je vsako govoričenje o povojnem svetu neumestno, dokler Nemčija ni poražena. Nemci morajo biti najprvo poraženi in ka- j znovani za svoja zločinstva, potem naj pride na vrsto ure-. jevanje povojnega sveta. —-o- . oglasi v "am. slovencu" i imajo vedno uspeh! NERVOZNI SO, KAKOR PREGANJANI MORILEC Nazi j i po norveških krajih kažejo silno nervoznost. — V vsakem človeku vidijo sabotažnika. —- Obnašajo se, kakor človek, ki ga je strah pred lastno senco. — Čutijo, da invazija pride in strah pred to, jih tira skoro v obup. VESTI 0 DOMOVINI m>mrn I—.I i i I r i Dan 27. marca je proglašen kot jugoslovanski narodni praznik, v spomin odpora, ki je na ta dan leta 1941 pre-vrgel Cvetkovičevo vlado in postavil Jugoslavijo odločno proti Hitlerju. London, Anglija. — Nemci, ki so pred dvema letoma tako drzovito strašili s svojo živčno ofenzivo, da so bili vsi njeni sosedje nervozni, zdaj sami trpijo na svojih živcih. V Norveški, pravijo poročila, Nemci ne zaupajo nikomur nič več, v vsakem Norvežanu ali tujcu vidijo le sabotažnike in nasprotnike. Nekdo je med Nemci na Norveškem razširil vest, da so .se iz Anglije izkrcali norveški sabotažniki iz letal s parašu-ti in da so nekje na Hardanger planoti ustanovili svoj stan. Te novice so se tako ustrašili, da j so v nervoznosti drugo jutro streljali in potopili en lasten nemški čoln ob obrežju. Isto nemško nervoznost opažajo med Nemci tudi v Bolgariji, na Grškem, v Holandiji.1 Belgiji in na Italijanskem. V J Jugoslavijo so pripeljali tri nove divizije, ker se boje napadov od strani četnikov. - Še večja nervoznost pa vlada med Italijani. V Siciliji je prebivalstvo vse zbegano od neprestanih zračnih napadov. Ako bo šlo v tem tempu naprej bo morala med Nemci (med Italijani je že davno) "kmalu odpovedala. Najbolj strah je Nemcev pred invazijo na kontinent. Vedo, da pride in tudi vedo, da so se Angleži izučili zadnja leta vojne taktike, kakor tudi da Amerikanci ne zaostajajo za njimi. Ruska hrabrost i jim je pa znana izpred Sta-lingrada, Moskve in drugih i krajev. Strah pred negotovost-| jo pač ni prijeten. Govor Njegovega Veličanstva Vi Kralja Petra II. o priliki p; obletnice 27. marca b< Prinašamo govor nj. vet. ^ kralja Petra II. kakor ga je n, ob neugodnih atmosferskih^®, prilikah zabeležila naša radio ^ ^rejemna služba, s pridržkom - , glede podrobnostne točnosti z besedila: Dragi moji Srbi, Hrvati in Slo- * venci! ^ Dve leti sta pretekli od onega usodepolnega trenotka, ko g sem po volji svojega naroda j g prevzel izvrševanje kraljeve] ^ oblasti. Akoravno smo vojaško podlegli še predno smo zače- j jj li pravo borbo, je vendar naša ^ vojska pokazala brezprimerno ^ junaštvo, ob katerem so se raz- j j bili valovi jeklenega besa, ki ~ so se zrušili na nas iz vseh strani. Ti pretekli dve leti pred- j stavljati za naš narod eno' najtežjih preizkušenj. Ne mislim na izgubo in razkosanje / 1 našega ozemlja, temveč na tež- s ■ki udarec zadan našemu na- j£ ' rodnemu telesu, mislim na 1 i i i bratomorno vojno, v kateri jih J je toliko poginilo od bratske I J roke, one množice sirot, ki so, ! ostale brez staršev; mislim na ^ j matere, katerih srca krvave, 1 ^ I na črno oblečene vdove, na ta- ^ | bore polne ujetnikov, ki čakajo na osvobojenje, na pogori- ^ i sča krajev in vasi in na naša I ugasla ognjišča. Povem vam, da smo storili ■ * mnogo v podporo našim ujet-' nikom in vam doma, toda naša nesreča je, da je težko pošiljati pomoč v zasedena ozem-1 lja. Toda pri vsem tem nas teši misel in zavest, da ste o-hranili neokrnjene svoje mo-: .či, da jih uporabite, kadar pridejo boljši dnevi in ugodnejše razmere. Vaša odločnost je za nas neprecenljive važnosti. Letošnje leto se je pričelo v znamenja uspehov. Britanske, ameriške in francoske čete so očistile večji del Severne Afrike od sovražnika in zdaj že divjajo odločilni boji za Tu-fiiz. Sovražnik se nahaja v po-1 ložaju človeka, ki čaka na neizogibni smrtni udarec. Na vzhodnem bojišču divjajo epične borbe. Z občudovanjem zremo mi in ves široki = svet na junaštvo in požrtvo-i valnost ruske vojske. Rusi čistijo svojo zemljo od Nemcev in njihovih najemnikov. Z zaupanjem se moremo nadati, da se bo v teku prihodnjih mesecev začela odločilna bitka za Evropo. Ni treba, da na lastno roko začnete akcijo pred--no ne pride odločilna ura. Zbirajte se okoli vrhovnega poveljnika, generala Draže Mihajloviča. ki dobro ve kam in koliko sil uporabiti. Vi morete imeti različne ideologije, toda danes je treba posvetiti vse misli le borbi proti okupatorju. Vsa druga vprašanja bo narod odločil pozneje, ko bo izpregovoril svojo suvereno besedo. Prehod iz suženj-(stva v svobodno narodno živ-; ljenje, je mogoč le v složno-sti, zato je potrebno, da se zberemo složno okoli centralne točke, katero predstavlja general Mihajlovič s svojimi oddelki. S potrpežljivostjo čakajo na pravo uro. To je moji Srbi, Hrvati in | Slovenci, moja poslanica in poslanica moje vlade za današnji ; dan. Zaupajmo v Boga in v srečo junačko in vstali bomo kakor bolnik po težki bolezni. Podučeni od novih skušenj, bomo šli na delo v naši prero-i jeni Jugoslaviji, za dneve našega narodnega življenja. 2ivela Jugoslavija !!! Predsednik Roosevelt čestita! Kralju Petru II. y Washington, 27. marca (Posebna vest NYT-u) — Predsednik Roosevelt je poslal jugoslovanskemu kralju Petru II. v London, naslednjo brzojavko: Washington, 27. marca 1943. Nj. Vel. Kralju Petru H., Kralju Jugoslavije, / London. Ponavljam poslanico prijateljstva, ki sem Vam jo poslal | pred enim letom, na dan te j obletnice. Z upornim junaš-I tvom je odklonil jugoslovanski narod poziv ogromnega in ! silnega zavojevalca in se pod j ,Vašim vodstvom hrabro odlo-I čil, da zahteva svojo pravico do svobodnega narodnega življenja. To dejanje je tudi danes še izreden vzor načel, katera branijo zdaj naše zedinjene armade. .Franklin D. Roosevelt n- Newyorska radio oddaja G. Sava N. Kosanovič, minister na razpoloženju je 27. marca preko kratkovalne postaje CBS prelepo naslovil narod v domovini. Podajamo le konec tega govora: Jugoslavija si je s svojo borbo in svojim požrtvovanjem zaslužila ne le pravico do svojega obstanka in do življenja, ki bo odgovarjalo narodovim potrebam in narodni volji, temveč 'tudi obveznost in dolžnost človeštva, da ji za-jamči tak obstanek. Jugoslavija, ki bo obsegala vse južne Slovane, bo zemlja svobode in sociable pravice, zemlja, v kateri bo odločal mali človek iz naroda — vsi Srbi, Hrvati in Slovenci so narod malega človeka — kajti vojna se bo zaključila z mirom ; malega človeka. Po tej vojni i se morajo vse sile dobrega v človeštvu zediniti v veliko so-: rodstvo narodov, v katerem (Dalje na 4. strer.*^ POTOPLJENI JAPONSKI PODMORN1K Slika kaže potopljeni japonski podmornik. Id sta ga potopile blizu Guadalkanala dve manjše novozelandske patrolne ladije, ravno ko se je prikazal na povrije s svojim periskopom. Zdaj je uničen in kaze en svoj konec iz vode. ^•jflT' ' i" I' ' ' ' ' ' , ' , ' • Strang AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 3. aprila 1943 AMERIKANSK Prvi in najstarejši slovenski Ust v Ameriki. Ustanovljen lata 1M1 ^ J SLOVENEC The first and the Oldest Slovene Newspaper in Amerigo. Established 1881 Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after a holiday. Izdaja ln tiska: edinost publishing co. Naslov uredništva in uprave: J849 W. Cermak Rd^ Chicago Telefon: CANAL 5544 Published by: edinost publishing co. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Naročnina* 7« ITIA M« „ no Subscription! Pop rm*» ypar , „ ^ flfl pni uta ? nn For hAlf a year ______ 3 Trn fi+tr* l»ta 1 75 For thre* month« } -75 Za Chicago. Kanado in Evropo: o Vtr» f7 no Chicago. Canada and Europe: Vr\T nn* ypar , , . >M $7 ftfl Za pol ..... For half a year s m Km Gospodinje so se že naučile, kako se kupuje z znamkami na točke (point stamps), ker so imele že izkušnjo s plavimi znamkami od 1. marca naprej. Daai se pričakuje prav malo zmede tekom prvega tedna kupovanja z rdečimi znamkami, je jako važno za vsakega, da dobro razume glavna navodila za rabo teh znamk. Razlika med kupovanjem jedil v konservi ali drugače pripravljenih, ki se kupujejo s plavimi znamkami, in kupovanjem mesa, masla in drugih jedil, ki so bila sedaj racionirana, z rdečimi znamkami je mala, ali treba jih jasno in natančno razumeti, da ne bo zmede. SLEDEČA JEDILA SO BILA RACIONIRANA 1. Vse vrste mesa izvzemši perutnino in divjačino, naj bodo sveže, zmrznjene, prekaje-ne, v steklenicah. To seveda vključuje vse goveje, telečje, prašičje meso in jagnjetino ter raznovrstne mesnine, kot so jezik, možgani, srce itd., vse vrste klobas, ekstraktov govedine in druge mesne produkte in koncentrate. 2. Vse vrste rib- in ribjih produktov v konservi. (Sveže, zmrznjene, pre kaj ene itd, ribe ali ribji produkti, ki niso v tesno zaprtih posodah, niso podvrženi recioniranju). 3. Vse vrste masti in olj, vštevši maslo, margarino, slanino, zabelo, olja za kuhanje in solato. (Zabela za solato, majoneza in čista olivna olja niso racionirana). 4. Najvažnejše vrste naravnega in predelanega sira in večina derivativov sira, ali ne mehke vrste sira, kot so cottage in cream cheese. Ra-cionirani siri vključujejo mno-£e vrste osušenih, zdrobljenih in prekajenih sirov trde vrste. SPLOŠNA PRAVILA ZA RACIONIRANJE Kakor v slučaju plavih znamk, ki se rabijo za kupovanje vsake vrste konservira-nega ali procesiranega sadja ali zelenjave, se rdeče znamke morajo rabiti za kupovanje novn-racioniranih jedil. Z drugimi besedami znamke z do-tičnim številom točk (points) se smejo po povolji rabiti za meso, maslo, masti itd. Ako gospodinja {hoče, sme vpora-biti vse svoje rdeče točke za meso ali pa sme deliti svoje kupovanje na točke na primeren način, da vzadosti jedilnim navadam svoje družine. Pri tem novem vzporedu se ne zahteva, da bi konsument podal izjavo, koliko teh racio-niranih jedil ima že doma, in ni treba nikake nove registracije, ker knjižica za racioniranje štev. 2, ki je bila prej izdana, že vsebuje mnogo strani z rdečimi znamkami. JIDEČE ZNAMKE, OZNAČENE 44A", VELJAJO ZA PRVI TEDEN Drugače kot pri plavih znamkah bodo različne skupine rdečih znamk postajale veljavne vsak teden, začenši z znamkami, ki imajo označbo "A", za prvi teden od ponedeljka 29. marca naprej. Prihodnji teden, ki začne 4. aprila, bodo veljavne znamke "B'\ v tednu, ki začne 11. aprila, bodo veljavne znamke "C" in tako dalje. Za vsak naslednji teden tekom aprila se bo rabila nova skupina rdečih znamk. PROBLEMI PRISELJENCA VPRAŠANJE: Pričakujem, j da čez par mesecev vstopim v vojsko. Nisem še 19 let star. Pravijo, da so inozemci po navadi naturalizirani po treh mesecih v vojski; ali pa bo to veljalo tudi zame, ali pa moram čakati, dokler bom 20 let star, predno postanem ameriški državljan? ODGOVOR: Imate pravico zaprositi za ameriško državljanstvo, ko ste častno služili v vojski tri mesece. Ni nikake starostne omejitve za one, ki služijo v armadi alt mornarici. Smatra se, da, ako niso premladi za borbo, tudi niso premladi, da postanejo ameriški državljani. VPRAŠANJE. Prišel sem 1. 1930 v Ameriko kakor mornar in potem sem vedno ostal tukaj. Delal sem v ameriškem ribarskem čolnu od 1. 1935 naprej. Mislite, da morem 'postati ameriški državljan? ODGOVOR: Vi ste nezakonito v Združenih Državah, pa vendarle morete postati ameriški državljan, ako oni ribar-ski čoln nosi več kot 20 ton. Zakon namreč določa, da človek, ki je za pet ali več let služil v ameriški ladiji čez 20 ton bremena, in ki zaprosi za državljanstvo, dokler še služi oziroma do šestih mesecev po končani- službi, sme postati državljan, tudi če je nezakonito v Združenih Državah. Niti ne potrebuje prvega papirja, marveč sme takoj zaprositi za državljanstvo. Pa je vse eno, kaka je ta ladja oziroma s kako vrsto dela se dotičnik tam bavi. VPRAŠANJE: Moji starši so ime prinesli v Združene Dr-j žave, ko sem bil dete. Nikdar! niso postali ameriški državljani, pa bi rad to bil. Kako naj zaprosim ? ODGOVOR: Ker niste bil še šestnajst let star, ko ste prišli v Združene Države, ne potrebujete prvega papirja. Cim boste 20 let star, smete takoj zaprositi za državljanstvo. VPRAŠANJE: Ali sem jaz državljan Združenih Držav? Bil sem 12 let star, ko sem prišel v Združene Države meseca aprila 1940. Moj oče, ki je prišel mnogo let poprej, je postal državljan dne 20. oktobra 1940. Moja mati ni državljanka. — ODGOVOR: Vi še niste a-meriški državljan, ampak postanete takoj meseca aprila 1945, kadar boste živeli v Združenih Državah pet let. Ko ste Vi prišli v Združene Države, je že zakon veljal, da tujeroden otrok dobiva ameriško državljanstvo skozi naturalizacijo očete ali matere, ako je pod starostjo 21 let za časa, ko sta bila oče ali mati na-turalizirana oziroma je še bil pod starostjo 21 let, ko je živel 5 let v tej deželi. Ker ste bil le 12 star 1. 1940, ko ste sem prišli, in po petih letih tukajšnjega bivanja, namreč 1. 1945, boste le 17 let star, Vi tedaj postanete avtomatično državljan Združenih Držav. Kasneje je bil zakon spremenjen — namreč od 13. januarja 1941 naprej tujeroden otrok ne pridobiva ameriškega državljanstva skozi starše, razun ako oba sta ameriška državljana. To pa se Vas ne tiče, ker uživate pravice prejšnjega zakona. VPRAŠANJE: Moj mož in : jaz sva prišla v Združene Dr? T- ' ••'-. "~ . * ' Is nekih nevtralnih Tirov je dospela predstoječa slika ▼ Ameriko, ki kaže. kako italijanski delavci ki morajo delati ▼ takosvanih delavskih ko-rih, prejemajo jed, ko čistijo mesto Genoa izpod ruvalin od bombardiranja angleških letalcev. \ \ ITALIJANSKI DELAVCI ČAKAJO NA JED žave Meseca maja 1941. On je sedaj v vojski in je postal ameriški državljan, ko je odslužil tri mesece v vojski. Kedaj pa lahko jaz sama postanem državljanka? ODGOVOR: Smete zaprositi za naturalizacijo meseca maja 1944, morda pa tudi maja 1943. Ženska, ki se je po dnevu 13. januarja 1941 poročila z ameriškim državljanom oziroma katere mož je postal državljan po tem dnevu, sme zaprositi za ameriško državljanstvo po triletnem bivanju v tej deželi, pa ne potrebuje prvega papirja. Ako je živela v Združenih Državah v zakonskem stanu s svojim možem vsaj za leto dni pred vložitvijo naturalizacijske prošnje, zadostuje bivanje dveh let mesto treh. Zdi se, da v Vašem slučaju dve leti bivanja zadostujeta, ali, ako odpošljejo Vašega moža preko vode. je mogoče, da naturalizacij sko sodišče utegne smatrati, da je izven ozemlja Združenih Držav in da se bo zahtevale triletno bivanje. Common Council — FUS. MEHŽAŠMEH OBE ENAKO STARI Beli: 44Torej imaš revmati-zem v nogi. Je res škoda, vendar moramo pričakovati kaj takega, ko postanemo malo starejši. * Črni striček: <4Ne, ne, gospod, to ne more priti od starosti. Vidite, moja desna noga je ravno toliko stara kakor leva, pa me prav nič ne boli." OGLASI V "AM. SLOVENCU" IMAJO VEDNO USPEH! RAZNOTEROSTI ZALOGE KONSERVIRANIH ŽIVIL Federalni agentje so preiskali stanovanje kakor tudi trgovino s pohištvom nekega Franka S. Smith v Chicagi, ker so sumili, da nepostavno hrani zlato. Zlata niso našli, pač i pa so našli nekaj, kar je mor-, da še bolj dragoceno te dni, i namreč 768 pločevinastih po-| sodic (cans) živil, ki so zdaj i na odmerjanju. Bilo je 500 po-i sodic raznih vrst juhe, sadnih j sokov in sadja skritih po raz-I ličnih omaricah in predalih v trgovini, v refrigeratorju pa 50 funtov sirovega masla (Butter), 60 posodic mesa in zelenjave v mizah za urade, 8 funtov kave in cele kopice suhega fižola in graha po raznih skrivnih luknjah. OPA a-gentje so povedali, da je Mrs. Smith izjavila, da nima nobene zaloge konserviranih živil in samo en funt kave, ko je prišla po knjižico za odmerjanje št. 2. -o-- MORNARICA PRVA PRI ODLIKOVANJIH Najvišje odlikovanje, ki ga more prejeti vojak Z. D., je takozvana "Congressional Medal of Honor". V Chicagi nam je vsem dobro poznan Srb Jake Alex Mandusich, ki* je prejel to odlikovanje za svoja junaštva v prvi svetovni vojni. Za časa prve svetovne vojne je bilo podeljenih .129 takih medalij, 101 armad i, 28 pa mornarici. V sedanji svetovni vojni pa ima mornarica razmeroma več opravka kakor^tr-mada. Do sedaj je dobilo tako odlikovanje 25 mornarjev, 3 marini in 6 vojakov v armadi. --o NOVE BUDILKE PRIDEJO Ure budilke so spet začel: izdelovati z dovoljenjem WPi kot odgovor na pritožbe de lavcev po celi ^Ameriki, da za mudijo preveč dela, ker mnogokrat predolgo spijo, pa si m morejo pomagati, ko ni mogo če dobiti budilk, ki bi jih bu dile. Cenijo, da bodo napra vili 1,700,000 novih budilk oc zdaj pa do konca tega leta Začeli so jih že izdelovati, ir prve bi morale biti na proda, že zdaj v začetku aprila. PA JE ŠE 2IV! Mož neke Mrs. E. C. Gesell Miami, Fla., služi pri mornaric Z. D. Nekega lepega dne dob ona telegram,, v katerem j mornarica naznanja, da je nje Inega moža v boju zajel sovraž nik. To poročilo je ni čisto ni< prestrašilo, ker je bil slučajne ravno tiste dni njen mož pr njej doma na dopustu. Kmali potem, ko se je povrnil v služ bo, je dobila spet obvestilo, df so ga našli. Malo kasneje pa s< ji poslali še eno poročilo, nam reč, da je njen mož prežive sovražnikov napad. GHANDIJEVA SOPROGA Slika kaže soprogo od indijskega voditelja Mohandasa K. Ghandija, ki je bil pred kratkem oproičen is internacije. Žena je bila x njim ▼ internaciji in je stara 71 let. t -o- "ČUDODELNIK" V LADJE-DELSTVU Henry J. Kaiser, ki je imel te dni nekaj sitnosti vsled nabave vojnega materiala brez pooblastila. On sapo-sluje 200 tisoč delavcev. Pravijo, da sgradi po 60 ladij mesečno. STALNA SLUŽBA pomožnega urednika pri listu "Am. Slovenca" je raz- ; pisana. Oseba mora biti vešča slovenščine in angleščine. Na starost se ne ozira, dokler je oseba sposobna za službo. Priglasijo se lahko tudi žene in dekleta, katere se čutijo, da bi bile sposobne za to mesto. Za pravo osebo, ki čuti veselje do dela na polju tiska, je ta služba kakor nalašč. Prijave za,službo je poslati: UPRAVA AMER. SLOVENCA 1849 West Cermak Rd. -:- Chicago, Illinois PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI m LOUIS J. ZEFBAN |H 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois I Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN. Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in šenitovanja.—Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno.—CENE ZMERNE. DR. H. M. LANCASTER Dentist 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Telefon Canal S817 CHICAGO, ILL. DR.JOHN J. SMETANA Pregleduje oči in predpisa je očala 23 LET IZKUŠNJE OPTOMETRIST 1S01 So. Ashland Avenne TeL Canal 0523 Urade are: vsak dan od 9 zjutraj do 8:30 zvečer. ima 2E dobro srce! Neka Mrs. William Shulen (ime zveni slovensko!), Dallas, Texas, je dobila od svojega moža, ki služi v armadi Z. D. v Severni Afriki, pismo. V tem pismu ji on piše, da prilaga bankovec za 5 frankov v spomin. Pa' je pozabil priložiti bankovec, ona pa je kljub temu našla enega v tistem pismu. Na njem je bilo napisano: "Ker je Vaš soprog pozabil priložiti darilo, o katerem piše, Vam ga pošiljam jaz, cenzor." - -—-O u. I- VEZUVA NI MOGOČE POGNATI V ZRAK Neki Anglež se je domislil, da bi se dale iz aeroplanov spustiti velike bombe "block-busters" v žrelo ognjenika Vezuva blizu Neapelja in s tem povzročiti, da bi ognjenik začel blju-vati, če že ne bi nastal silovit potres. Pred dobrim tednom je ta zamisel res prišla celo pred angleški parlament. Vprašali so ' Sira Archibalda Sinclairja, mi- * nistra za letalstvo, ki je ravno poročal o uspehih RAF, kaj on misli o tej ideji. Ni naravnost odgovoril na to vprašanje, pač . pa je rekel, da so v RAF skrbno 1 prerešetali vse mogoče tarče za * bombardiranje. Toda Joseph Lynch, seismologist (izvedenec v potresih) na Fordham univer- ' zi, New York, pravi, da je ta i cela ideja prismojena in da no-" bena bomba ne bi povzročila kakega takega učinka. I --- 1 SNEG MU JE SKRAJŠAL DOPUST i j Veteran iz Pearl Harbor j a in še vedno tam nastavljen, je John M. Fogarty, letalski strojnik, končno dobil dopust, da obišče svoje starše doma v Bar-, nes Corners, N. Y. Prepotoval i je 6,000 milj in prišel do kraja i Lowville, od koder je še 14 milj i do njegovega doma. Naprej ni - mogel, ker so sneženi zameti - pokrili cesto 12 čevljev visoko. ; Teden dni je čakal, da bi se > sneg stajal. Pa se ni. Preosta-i jala mu je samo še polovica do-l pusta. Tedaj so pa državni - cestni delavci dobili naročilo, i spraviti sneg s tistega kosa ce-) ste, da je mogel Fogarty domov - k staršem, ki jih že ni videl dve 1 leti in pol. Mrs. Henry Suzzallo Endorses McKibbin For Mayor - w ^ \ 1804 Floribunda Road Burlingame, California. Dear Mr. Babich: My husband, Henry Suzzallo, used to say that Democracy is concerned, not with ends but with a way of life, right now. I wonder if the people of Chicago realize what an opportunity to further a better "way of life" is theirs to grasp in the willingness of George B. McKibbin to be their leader as mayor. Mr. and Mrs. McKibbin have been our close and tried friends for many years and I know of few persons who so truly exemplify democracy as we know it in America—both in their home life and in their relations with others. George McKibbin is a person of high ability who could have chosen any of many paths. In early manhood he chose to serve his fellow citizens. This he has done with honestly, kind-. liness, and above all with gratitude for the contributions these fellow citizens themselves—from all walks of life and with all backgrounds— have made to the steady growth of a healthy and happy nation. With cordial greetings to you, Mr. Babich, I am Very truly yours, MRS. HENRY SUZZALLO. NASVET IZKUŠENEGA ROJAKA Chicago, 111. V torek 6. aprila stopite na noge, kar vas je volilcev, pri-mite za zastavo in volite za našega starega mestnega župana Kelly-ja! Mnogi veste, da imam mali dom na 2228 S. Wood St. Eno leto sem moral plačati 206 davka, odkar pa imamo našega d o brega župana Kellyja, nisem plačal nobeno leto več kakor $90. Želim, da vsi zveste to, ker bo v vaše dobro. Vi boste še leta in leta plačevali, moje ure "so že štete; dne 16. septembra 1942 sem prekoračil 76. leto. Poslušajte kar je za vas dobro, ne poslušajte kaj se vam obeta. Obeta se veliko, stori pa nič! Matevž Baškovc. (Oglas 2x2) WELL. WELL. KATERI GA BO DOBIL? Žogarja Johnny Lindel in Johnny Murphy se dajete, kdo bo kateremu iztrgal "bat" za udarjanje žoge. Oba igrata s "New York Yankees". Hlapec Jan ^ Stijn Streuvels Stran 4 r AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota. 3. aprila 1943 Vini bi bilo ljubše, če bi bilo drugače, a se ji je tudi tako zdelo dobro. Premišljala je pa vendar še o nječem boljšem, o čemer zdaj še ni hotela govoriti. Zjutraj zarana bo torej poroka, pa konec. Dnevi bo se vrstili drug za drugim, zima se je zavlekla in ko se je vreme zjasnilo, se je bližala pomlad. "Še malo suše, pa bomo lahko pričeli s Betvijo," je menil Jan. Radi novega obdelovanja polja se je s svojim orodjem preselil k Vini in začel podirati svoj skedenj in hlev. Ker so jasni dnevi trajali, je marljivo delal. Vedno bolj se je prizadeval, da bi mu šlo delo od rok in bi ga dokončal, zato da bi se v novih razmerah končno mirno ustalil. Trajalo mu je dosti predolgo. Podrl je košček svoje hišice in skoraj vso sprednjo stran, tako da je ostal samo še vogel in zraven kos strehe, — da je bila kuhinja zavarovana pred slabim vremenom. Nato si je ogledal podrtijo in je ugotovil, da je kar smešna. Ne hiši ne koči ni bila podobna. Poševno ostrešje s štrlečimi bruni, na katerih je prosto visel špirovec, je sredi enakomerno ravne'pokrajine učinkoval res smešno. Najrajši bi bil porušil še tisto, kar je ostalo. Po potrpežljivem čakanju se je zrak o-grel in zima se je unesla. Po hudi toči in nevihti je bilo dežja in marčnega snega konec in nebo je ostalo sinje in čisto ko ribje oko. Poletna rast se je vsepovsod lepo obetala in zanesljivo je bilo moči pričakovati stalnega vremena. "Maj je premagal marca!" so menili kmetje in brž se je pokrajina zganila. Začelo se je delo na polju. Janu ni preostajalo nič več časa. Vsak dan je moral mnogo ur zapored težko delati. Zjutraj je bil že pred sončnim vzhodom z lopato na polju, da bi prekopaval zemljo na obeh podedovanih zemljiščih, ki jima je priključil prostor, na katerem je stala njegova hiša. Vina je kuhala za oba, da ni bilo treba Janu izgubljati časa. Ko se je naslonil na ročaj lopate in za hip zajel sape, je premišljal, kako bi razdelil setev: tu krompir in tam zadaj žito. Zdaj je imel lep kos ornice; polnila sta ga veselje in ponos nad lastno posestjo in predvsem čuv-stvo da je ugleden bajtar. Drugod so vlačili konji plug ali brano, a marsikateri kmetje so se na svojem koščku zemlje mučili kakor on, vsi so bili tako pregnani, tako zasužnjeni, tako potlačeni in pobiti in nihče si ni prav upal koga pogledati. Za Jana so bile zdaj vse stvari v spet v redu. Bodočnost ga ni več vznemirjala; vedno bolj trdnega se bo čutil v svojem položaju in imel zmeraj opravka na polju. Zrak je bil zdaj ves mil; vel je ugoden, lahen vzhodnik, sonce je sijalo in širna -pokrajina je tonila v barvah mladega zelenja. Povsod je puhtela vlaga sveže zemlje v ozračje in se mešala z vonjem gnoja. Težke grude zemlje, ki so najprej ležale črne ko smola, so bile kmalu pokrite s suho, belkastjo plastjo peska. Ne da bi ga kaj motilo, je korakal sejavec po zemlji in v loku enakomerno zamahoval z roko in metal zlata zrna. Levo in desno za njim so vlekli čez njivo brano. - - Nekega večera, ko je Jan prišel zdelan domov, mu je Vina pokazala novo sukne-no obleko. "Prelepa, da bi jo človek nosil," je menil. Za poročni dan je bilo treba hišo pobeliti, poslikati, počediti in na vseh straneh polepšati. Žarela je v svežem blesku in je bila, kakor da je napravljena samo za to, da bi praznovala veliko noč — vriskajoče velikonočno slavje, ki je pomenilo začetek novega, živega, milega letnega časa in smrt zime; in še toplota in smejoče se sonce, ptičje petje in brsteče zelenje, krasota barv in prešernost cvetja prav gori v stare, suhe veje priletne hruške! Povsod je poganjalo življenje, kakor da ga je kdo izpustil in oprostil iz dolgega ujetništva, v katerem sta ga držala mraz in sneg. Po treh dneh je že vsa pokrajina kazala drugačno lice. In ljudje so se udeleževali te radosti ; prepevali so, veselo gibali in izražali srečo teh mladih dni s posebno občutenimi besedami; popolnoma jih je prevzelo veliko, vedro življenje narave, ki je vodilo v resnejše poletje. Tri nedelje zaporedoma je župnik pri deseti maši oklical Jana Vindeveughela in Vino Vandewiele. Jan je skrival glavo v dlani in bilo ga je sram, ker so ga vsi ljudje gledali. Ko je bilo tretjič pri kraju, je čutil olajšanje kakor po strahoviti mori. Tako je bilo vsaj nekaj opravljenega. Jutri bo moral obleči vse novo in potem samo še tista strašna pot na občino in v cerkev! "Po jutrišnem bo vsega konec in poročena bova," je dejala Vina. Jan je vzdihnil. Rad bi bil že rešen nadležne zadeve in ni želel drugega, nego da bi v miru živel doma z Vino. "Kako bo neki to šlo?" je izpraševal. Videl je samega sebe: okoren kmet v lepi obleki, ki zmeraj škili na druge, da bi v^ del, kako se mora vesti. Vina pa je bila polna radostnega pričakovanja in ponosna na to, da bo v življenju to pot prva med samimi lepo oblečenimi ljudmi. Radostno slavje, ki se je bližalo, je doslej poznala samo, kolikor ga je videla pri drugih. Počasi se je motal praznični dan iz somraka v jasno jutro. Jan je prišel že zgodaj do Vininih vrat in je voščil dobro jutro. Nova obleka ga je spravila v dobro voljo in ga delala čisto drugega človeka. Vina ga skoraj ni spoznala. Njegov sveže obriti obraz je tako tuje molel iz belega ovratnika in suknene hlače so se mu v togih gubah nabirale okrog bokov in kolen. Ni vedel, kam naj dene svoje velike roke, in je s prsti vrtal med vratom in ovratnikom. Dolf in kravar Tilie sta prišla v spremstvu svojih žena. Ukvarjali so se z Janom in Vino in na vse zgodaj glasno in veselo klepetali vsekrižem. Še preden je bilo čas, so se skupaj po dva in dva odpravili po ozkem kolovozu. Jan in Vina s & šla drug ob drugem. Jan je gledal na svoje čevlje, Vina pa je spe-njala roglje svoje svilene ovratne rute. Poslušala sta glasno klepetanje žena, ki sta hodili poleg Dolfa in Tiliea. V občinski hiši so čakali župana in pili žganje. (Dalje prih.) VESTI 0 DOMOVINI (Nadaljevanje z 1. strani) bo glavna osnova človek in Spoštovanje do človeka. Zaradi tega je jasno, da moramo mi Srbi, Hrvati in Slovenci, stati strnjeni v eno celoto, da bomo v človeštvu, a predvsem na Balkanu in v vzhodni Ev- ; ropi igrali eno vlogo, katero kot narod zaslužimo. Misel i naše skupnosti je tako močna in v toliki meri nam je narekujeta tako naša zgodovina, kakor naš geografski položaj, da j je tudi naši sovražniki z vse-, mi svojimi sredstvi zavratne propagande, orožja, domačih izdajalcev — Paveliča, Nedi-ča in vseh onih, ki jih posredno ali neposredno služijo — niso mogli zatreti. Sovražnik je po svoji invaziji, izvedeni po davno pripravljenem načrtu, poskušal izkoristiti vse zmote in slabosti, in hotel vsakemu koščku razdrobljene Jugoslavije udahniti svoje posebno življenje. Slovenija, Hr- vaška, Srbija, Črna gora, naj bi bile na razvalinah Jugoslavije izdaj niški posredovalci sovražnikov. Toda narodov odpor je kljub vsem ranam, katerem nam je sovražnik zadal in potem poglobil in zastrupil, te kose v krvi zopet spojil v celoto, moralno še mnogo silnejše nego kdajkoli. Zavedni Srbi, Hrvati in Slovene?. tudi oni, ki se razlikujejo v postranskih političnih j vprašanjih, se spajajo v enoto, kadar nastopi vprašanje odpora proti fašizmu in onim, ki mu služijo — a ravno to je ono, kar najbolj imponira človeštvu, in ravno tega se naši sovražniki najbolj boje. Ako piše danes italijanska fašistična "Stampa": "Mislili smo, da je jugoslovanska ideja, ideja srbsko-hrvaškega sporazuma, mrtva in pokopana, toda gue-rilski bojevniki so jo zopet o-živeli". KRASNA ZGODOVINSKA SLIKA! Velikost 16ttxl2Vi j :_ .. • __ Tiskana ▼ večih bar- j ▼ah. Sredi j« ▼ vencu < sedanji p * e d s ednik J Zdr. držav Franklin < D. Roosevelt. Okrog in J okrog so slike vieh do- ; sedanjih predsednikov < Zdr. driav podpisani s J njihovimi lastnoročni- < mi podpisi Pod pred- ; sodnikovo sliko vihra 4 v vetru ponosno zvezd- < nata zastava. Pod sa- J stavq, je spominska < plošča in na nji tiskano J v okrajšavi listina pra- < vie in svoboščin. Slika < je ▼ okvirju in ▼ okvir- ] ju steklo. Trn slika j« < lep kras In zgodovinski pomeni ji vod sa < vsak amerikanski dom. \ Ker nas naši naročniki • «■'-** MA "^(irnt.it.ln ' za njo poprasujejo, ; smo jih še nekaj dobili 3 > Slika stane $1.50 brez pošiljatvenih stroškov. Pošiljatvene stroške plača vsak prejemnik sam. ko se mn dostavi ; \ sliko po Expressu. To naj vsak. ki bo naročil sliko, vsame aa znanj«. « ► in dokler zaloga traja s njimi lahko postrežemo onim, ki si jo želijo. ' Naročilu je prid jati potrebni znesek In ga poslati nas I AMERIKANSKI-SLOVENEC i | 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois V2/ NAROČITE IN CITAJTE lepi zanimivi slovenski družinski mesečnik "NOVI SVET" ki prinaša vsak mesec zanimivo in zbrano čtivo za ameriške Slovence. Stane letno samo $2.00. Za Kanado in vse ostalo inozemstvo $3.00 letno. Naročnino sprejemajo lokalni zastopniki, ali pa jo pošljite direktno na: - UPRAVA "NOVI SVET 184f W. Cermak Rd* Chicago, Illinois Tiskarska dela vse vrste točno in lično izvršena izdeluje naša tiskarna za organizacije, društva, trgovce in podjetja. Mi izdelujemo lepe tiskovine v več barvah* Dajte vaše prihodnje naročilo za tiskovine nam in prepričajte se o naši tozadevni postrežbi. TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS Od nsi na Koroškem je precej odprt pogled proti Visokim Turam na solnograški in štajerski meji. Ob poletju se je tam zbralo ' hudourje, pri nas je bilo le soparno. Prikazen je bila naravno krasna. Strele so švigale, nebo je žarelo, kakor bi kje operirali z gorostasnimi žarkometi. Mnogokrat sem opazoval to veličastno naravno igro. Ampak ni bilo slišati nobenega treska ali groma, pri nas je bilo mirno kakor v grobu, hudourje je bilo preveč oddaljeno. Spominjam se teh večerov in tistega bliskanja brez gro-menja. Kako bo ? Nihče ne ve, o nekih načrtih le se govori, nekako pa bo moralo biti, ko pride do konca. Zdi se mi, da se zbira že neko hudourje. Groma in treskanja ni slišati, ampak bliski že švigajo po nebesnem oboku. Tam na vzhodu se zbira. Iz vzhoda prihaja tudi zarja, ki naznanja dan. Nekaj neke zarje je bilo. Prvikrat v zgodovini so se Poljaki približali Moskvi. Krasna zarja. Megleno še, pa le tudi zarje nekaj. Poljaki se borijo med Rusi, ne zoper Riise, kakor doz-daj. Sikorski obravnava s Stalinom, baje je dosežen sporazum. Tako se je poročalo tiste v/7/'V*š t*m CJJL J. M. Trunk Kako silno zagonetna je tu- d di sedanja Rusija, kakor je c bila od početka, ko se j^ z n vplivom prikazala v zgodovi- 1. ni, o tem priča zadeva marša- d la Simeona Timošenka. Pove- r ljeval je na jugu, ko je Hitler v najbolj pritiskal na Stalingrad s in proti oljnim vrelcem. Prav { slovanski krogi so se zanimali r za tega junaka, in ni manjka- 1 lo upov, da bi Timošenko uteg- t nil igrati še kako vlogo v oso- l di ostalih Slovanov, ne le Ru- < sov v Rusiji ali ruskih boljše- s vikov, komunistov itd. _ J Ampak Timošenka je kar, I zmanjkalo tam na jugu, izgle- < dalo je, da ga je vzela noč. < Šušljalo se je, da je zgrbančil i čelo sam "overlord" Stalin, in Stalin se ne pomišlja dolgo, da pošlje koga kar v krtovo deže- i lo, ako mu ni po volji. Šušljalo se je, ugibalo, prerešetavalo, sumilo in sumničilo. Ruska 1 Sfinga, zastrta z neprozornim pajčolanom, da pajčolana ne predre nobeno oko. Kje je Timošenko, kam je izginil, kaj je z njim, kam se je dejal ta prav slovanski junak, ali kam so tega junaka dejali, potisnili, premestili ali morda kratko-malo odstranili? Tudi jaz sem nekaj zapisal, ker je stvar izgledala silno zagonetna. Da pišem tudi zdaj, ne gre mi ravno za Timošenka, gre mi pa za zagonetke v Rusiji, in ; ker mora vsak prav radi teh ; ruskih zagonetek biti zelo J previden pri sodbah o dogod-! kih v Rusiji na vseh poljih. In! » prav rusko polje je postalo ši- j ► roko, obširno in postaja bolj i ; in bolj široko z vsakim dne- j ; vom. Treba je toraj hitire po- ; časnosti pri sodbah in pri pre-\ sojenjih, da kdo ne govori le! J tja v dan. Simeon Timošenko se je ne-\ nadno prikazal zopet te dni na \ severni fronti tam pri Lenin-| gradu. To za danes popolno- > ma zadostuje, ker vse drugo | morajo odkriti šele dogodki, I še bolj odkriti Timošenka ali l ga lahko tudi zakriti, ker v ^ Rusiji je vse hudo zagonetno, i ; ee razvije zoper vse kalkulacije in nasprotno od vsakega presojenja. Prav od sedanje j Rusije pride lahko do nenad- j nih, nepričakovanih preobratov, morda na neko vrlo dobro, morda pa tudi na hudo slabo stran. dhi, ko je bila sila na vrhuncu. Sila kole lomi, zlomila je medsebojno mržnjo med Poljaki in Rusi. Ampak že tiste dni in ob vesti tistega sporazuma je nastala vihra_ v poljski vladi v Londonu. Nekaj ministrov izseljene vlade je odstopilo. London je baje rekel: mir, fantje, nič prepira! Vr*-lo pa je naprej. Moskva gre tudi naprej. Zopet je bilo treba nekaj razgovorov radi bodoče meje med Poljsko in Rusijo. Prejšnja meja mora biti, pravijo Poljaki, Rusi so pa bolj gluhi. Sikorski je pameten mož, vsi Poljaki pa ne bodo tako razsodni, in danes je, izgleda, Sikorski hud na Moskvo, ker je Moskva gluha o prejšnji meji, dasi gre le za razgovore. Ali ne vidite, da se zbira že zdaj hudourje tam na vzhodu? Treska in grmi še ne, ampak bliska, da vidijo odsev celo v Washingtonu. Načrt je, da naj ostane pri prejšnjih državah v Evropi. Morda ostane. Poljakom privoščimo državno neodvisnost, če se kako drugače ne zasu-če. Ampak Poljska ima tudi svoje hibe, in ne pojde tako lahko. Veleposestva in "žlahta" ne spadajo več v moderne zadeve. Dokler se to ne uredi, ne bo miru, ker bodo Poljaki sami na to silili. Dalje ima Polj-j ska v svojem območju Rusine. Veleposestnik Poljak, kmet Rusin. Ali naj ostane pri tem? J Ali bodo Rusini mirovali,_in , Rusini se hrabro borijo zoper i Nemce! Pa hočejo Poljaki, da "naj ostane vse pri starem"! Protest je bil v Moskvi, toraj bliskanje, radi rnskih pa-rašutnikov. Kočljiva zadeva. ! Seve bodo Nemci Poliake pri-. tiskali, ako bi prišlo do geril-skega udejstvovar.ja. Ampak .: Rusi so vendar v borbi zoper . | Nemce in morajo raUti sred , stva, katera se njim zdijo količkaj uspešna. Izgleda, kakor [ bi Poljaki ne bili -^eč radi v j; borbi. Kaj, ko bi tudi med Polja-J ki pomedla neka močna, od-l! ločna in pravična roka, in med ; i njimi pametno uredila, uredila . morda tudi na slovansko stran, . ne le na separatistično poljsko stran ? > 2e zdaj bliska, ko Še ni konca, kako bo tudi treskalo in grmelo, če ne bo močne roke, ki bo še bolj in strahovito za-grmela: tako mora biti uravnano, in zdii mir!- l V blag spomin TRETJE OBLETNICE SMRTI našega soproga in očeta "JOHN JANEZICH Že tri leta. da je Tvoje truplo ▼ zemlji. Kjer naj ▼ Bogu mirno spi. Duh pa Tvoj živel med nami. Bo do konca naših dni. Večni nas bo zopet »družil, Kristus je besedo daL To besedo je potrdil. Ko je sam iz groba vstal. Žalujoči ostali: Soproga URŠULA in hčeti. Denver, Colo.. 2. aprila 1943. For Victory ... 3uy U. S. DEFENSE r BONDS STAMPS