770353 734020
Odločilen dan Stresno pričanje o za krematorij	mahanju z nožem
Stran 5	Stran 16
Št. 76/ Leto 62 / Celje, 25. september 2007 / Cena 0,81 EUR
□ n n □
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvim
AŠKERČEVA 14, 3000 CELJE
Najkrajša tekma Celjskih grofov
Foto: GREGK KATIČ
9770353734020
^ '..........- — _ _ __
2	DOGODKI	NOVI TEDNIK
Podobnik obljubil
pomoč
»Narava nas je le za las, a usodno prehitela« -vedno dobi »pošiljko od zgoraj«
Laško
Minister za okolje in prostor Janez Podobnik si je v četrtek in soboto ogledal stanje v občinah na Celjskem. Njegovo ministrstvo bo po sklepu vlade za sanacijo plazov namenilo 950 tisoč evrov. Po principu kdor prej da, dvakrat da bo spremenili zakonodajo, po kateri bodo denar s pogodbo prejele neposredno občine ter ga namenile vsem, ne le najbolj kritičnim primerom.
Na zadnjem obisku v Vojniku si je minister Janez Po-
dobnik s predstavniki ogledal obrtno cono Arclin in območje, na katerem bi morala država postaviti protipoplavne rešitve, pri čemer zadnja slika Vojnika ni bila več tako obetavna. »Narava nas je le za las, a usodno prehitela,« je povedal Podobnik. »Za Hudinjo v Vojniku imamo že izdano gradbeno dovoljenje, izvajalca ter končno tudi denar, žal pa se je ujma zgodila že v sredini septembra. Ne glede na to bomo zastavljen projekt v nekaj dneh nadaljevali.«
Trgovine v trgovsko-po: slovnem kompleksu v Vojniku se za primer poplave niti niso mogli zavarovati, razlog pa naj bi bile še nezgra-jene protipoplavne rešitve. »Mi smo pospešili gradnjo le-teh, vendar so imeli res smolo,« je komentiral Podobnik.
Ena bolj obremenjenih slovenskih občin, ki vedno dobi »pošiljko od zgoraj«, kot se je izrazil Podobnik, je tudi Laško. »Poudariti moram, da se
Po ogledu trgovsko-poslovnega kompleksa, poplavljenih hiš ob Hudinji ter pi
Krašovec v Arclinu je minister odšel še na ogled Laškega.
je letošnja investicija v zgor-	toku Savinje, na ta način bo-	milijon evrov, razdeljevalo pa
nji del Savinje v Laškem obre-	mo namreč na evropski na-	bo na podlagi ocen svojih stro-
stovala, tudi zato je škoda v	čin rešili širše območje Savi-	kovnjakov, ki si že od srede
zdravilišču manjša. Smo pa	nje.«	ogledujejo terene. Stroški eks-
tik pred koncem postopka, da Po sklepu vlade je okoljsko	pertnih mnenj bodo tokrat
nadaljujemo sanacijo marija-	ministrstvo pristojno še, da bo	zgolj na državnih plečih. Kot
graškega ovinka ter s tem dol-	izdamo pomagalo pri sanaci-	je še dodal Podobnik, bo mi-
goročno rešimo Laško pred	ji plazov, ki jih je zgolj v voj-	nistrstvo pri zagotavljanju de-
nevarnostjo visokih voda.	niški občini več kot 50. Za od-	narja za sanacije poskušalo pri-
Predpogoj so obsežni nasipi	'pravo posledic nestabilnosti tal	dobiti tudi evropska sredstva,
in zadrževalniki na zgornjem	bo ministrstvo odštelo skoraj	ROZMARI PETEK
Plazovi grozijo
Drnovšek tolažil
Na Celjskem se nadaljujejo obiski najvišjih vladnih predstavnikov, v soboto pa je dve najbolj prizadeti družini obiskal tudi predsednik Janez Drnovšek.
Predsednik Drnovšek, bolj kot ne brez spremstva medijev, se je ustavil pri Golobo-vih v Podgorju, ki so med torkovo poplavo doživeli pravo tragedijo, saj sta pod plazom ugasnili dve mladi življenji. Nato je v spremstvu poslanca Jakoba Presečni-
ka obiskal še Delejeve na Trnovcu. Sedemčanska družina je ostala praktično brez hiše, vendar se, kakor je predsedniku povedal župan Občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj, tudi pri Delejevih kažeta medsosedska pomoč in solidarnost. Dr. Drnovšek je vsem prizadetim namenil kar nekaj vzpodbudnih besed in obljubil tudi pomoč države kot dokaz, da ljudje v nesreči niso sami.
US, foto: PRIMOŽ MIKLAVC
"ä^bs Swww-radiocelje.com
Predsednik dr. Janez Drnovšek je med obiskom na Trnovcu tolažil nesrečna Đelejeva, ki jima življenje v resnici ni prizanašalo.
Pred napovedanim jutrišnjim dežjem ni povsem saniran še noben plaz, ki ogroža življenje v Braslovčah in na Vranskem
V	Braslovčah je aktivnih devet plazov, od tega jih vsaj polovica neposredno ogroža hiše. Najhuje je v kraju Podvrh, nad Braslovškim jezerom, kjer plaz ogroža dve hiši. V petek si je območje plazu ogledal geolog in odredil zajezitev aktivnosti plazu, kar pomeni, da bodo razpoko, ki je nastala, zasuli z zemljo in začasno preprečili, da voda ne bo drla v dolino. Sanacija omenjenega plazu znaša 150 tisoč evrov.
V	teh dneh bo treba opraviti tudi študije saniranja ostalih plazov, zato v občini pričakujejo izdatno pomoč ministrstva za okolje in prostor,
saj so, kot pravi direktor občinske uprave Milan Šoštarič, v brezizhodnem položaju od avgustovskega neurja dalje. Grozi tudi plaz v kraju Jeronim na Vranskem, kjer sta neposredno ogroženi dve družini pri Pestotniku in je v primeru ponovnega dežja mož-
na njegova ponovna sprožitev. »Plaz je tam odnesel tudi cesto, zato smo območje zavarovali in omejili promet. Na podlagi geološkega poročila se bomo lotili sanacije plazu, vredne več kot 200 tisoč evrov, in jo, upajmo, končali v najmanj mesecu dni,« pravi
Družino Golob iz Podgorja pri Letušu, kjer je v torek zvečer plaz popolnoma uničil hišo in gospodarski objekt, pri čemer sta umrla 24-letna Natalija Rajh in njen deset let starejši fant Aleš Golob, sta v četrtek obiskala tudi premier Janez Janša in minister za okolje in prostor Janez Podobnik, ki je zagotovil, da bodo s strokovnjaki našli lokacijo za nov dom staršev pokojnega Aleša, Franca in Marijo Golob, in jima zagotovili materialno pomoč.
občinska uslužbenka Marija Jerman. V Merinci, prav tako na Vranskem, trepeta tudi družina Vrhovnik, ki je povsem odrezana od cestnih povezav, saj je plaz odtrgal cesto, ki so si jo Vrhovnikovi sicer za silo uredili, vendar vožnja po njej še zdaleč varna. Vrednost sanacije bo zagotovo višja od prej omenjenega plazu v Jeronimu. Cesto je odtrgal tudi plaz na območju Crete, potreben sanacije je tudi plaz na območju kraja Za-homce, od koder so že uspeh odvoziti več kot 200 kubikov zemlje.
MATEIA JAZBEC Foto: EDI MAVRIC
Za Golobova, ki trenutno bivata pri sosedovih in se za občinsko stanovanje vsaj zaenkrat nista odločila, je občina Braslovče objavila tudi številko računa in sklic, kamor se zbirajo sredstva za nov dom. Številka računa: 01351-0100004434, sklic: 00 2992-2007, namen: pomoč družini Golob.
Minister Podobnik je Mariji Golob, ki je pod plazom izgubila vse, obljubil lokacijo za nov dom.
Kl
Za manj sodnih zaostankov
V petek so v Prešernovi ulici 23a v Celju odprli nove prostore okrožnega in okrajnega sodišča. Gre za popolnoma nove štiri raz-pravne dvorane v pritličju ter več poslovnih prostorov v drugem nadstropju, kamor sta se preselila gospodarski oddelek okrožnega sodišča in oddelek za prekrške okrajnega sodišča.
Gre za veliko naložbo, pravi predsednik Okrožnega sodišča Celje Andrej Pavlina, saj je bila zadnja naložba v pravosodne prostore v Celju leta 1964, ko so se selili v zdajšnje prostore v Prešernovi 22. Takrat je tam delalo 32 sodnikov, danes pa jih je v istih prostorih delalo že kar 82. Kot dodaja minister za pravosodje Lovro Šturm, so z novimi prostori zagotovili tudi ustrezne delovne razmere, posredno pa bodo s tem prispevali k zmanjšanju sodnih zaostankov. Naložba v prostore in opremo je vredna skoraj dva milijona evTov.
»Ministrstvo za pravosodje je lani spomladi dobilo več kot 800 kvadratnih metrov dodatnih prostorov v zgradbi, v kateri je prej delovala Davčna uprava RS, na Ljubljanski la v Celju. Tja sta se jeseni lani preselila Izvršilni in Nepravdni oddelek Okrajnega sodišča v Celju, kar je za ta oddelka pomenilo bistveno izboljšanje delovnih in prostorskih sr. Med februarjem in
V ospredju predsednik Okrožnega sodišča v Celju Andrej Pavlina in minister za pravosodje Lovro Sturm ob svečanem odprtju novih prostorov, kjer se bodo na sodnih obravnavah zbirali tudi najhujši kriminalci.
aprilom lani sta se v dodatno najete prostore na Trgu celjskih knezov 10 preselila družinsko sodstvo in stečajni oddelek. Od lani jeseni pa je v pritličju zgradbe na istem naslovu tudi služba brezplačne pravne pomoči, s čimer je strankam, še posebno invalidnim in starejšim osebam, omogočen lažji dostop,« pravi predsednik Okrožnega sodišča v Celju Andrej Pavlina. Okrožno sodišče v Celju je letos in lani v sodelovanju z ministrstvom za pravosodje uredilo še sodobno varnostno opremo, med drugim nova detektorska vrata in detektorje kovin, s
čimer je zagotovljena večja varnost zaposlenih in obiskovalcev sodišča.
V okviru programa odprave sodnih zaostankov Luken-da je vrhovno sodišče Okrožnemu sodišču v Celju odobrilo povečanje števila sodnikov za 12 ter števila sodnega osebja za dodatnih 39 oseb. »Postopki za zaposlitev dodatnih sodnikov še tečejo, do danes je bilo po Lu-kendi zaposlenih 7 novih sodnikov, medtem ko so zaposlitve sodnega osebja v celoti realizirane. Tako se je na Okrožnem sodišču v Celju število nerešenih glavnih zadev v zadnjem letu zmanjšalo za 8,72 odstotka, število.
vseh nerešenih zadev pa za 8,46 odstotka. Na Okrajnem sodišču v Celju se je število nerešenih glavnih zadev zmanjšalo za 15,1 in število vseh nerešenih zadev za 22,1 odstotka,« še dodajajo na so-
dläf"'	-.Sol
Foto: SHERPA
KOMENTIRAMO
Zgolj kljukica na seznamu
Europski teden mobilnosti naj bi bil med največjimi vzgojnimi in osveičevalnimi prireditvami v uniji. S tednom, v katerem poudarjajo pomen alternativnih načinov premikanja zlasti v mestih - torej pomen javnega prevoza, uporabe kolesa, hoje, rolanja in podobno - želi unija prispevati tako k zdravju občanov kot tudi k osveščanju o tem, da smo za slab zrak v mestih zdaj pretežno krivi sami, saj se brez avtomobila že skoraj ne znamo več premikati.
V Mestni občini Celje že vrsto let sledijo tem ciljem unije in pripravljajo prireditve. Pri tem rezultatov, vsaj za zdaj, še ni. Kot da klonijo pod pritiskom občanov, ki kar naprej negodujejo zaradi le nekaj ur dnevno zaprte ulice, se prepirajo z redarji in preklinjajo vse od boga do župana.
Letošnji teden je šel povsem mimo občanov. Sramežljivo skrite stojnice, ponesrečen dan javnega prevoza, zaradi poplave odpovedan dan prometne varnosti... in še bi lahko naštevali. Za krono vsega so ključni dan, 22. september, ki v vsej Evropi velja za dan brez avtomobila in zaradi katerega tudi v velikih evropskih mestih zaprejo za ves promet celotna središča mest, na ulice pa pripeljejo šport, razvedrilo, rekreacijo in zabavo, v Celju zmotovilili do konca. Organizatorji niso za promet zaprli niti Prešernove ulice, stojnice in prejšnja leta izjemno uspešen kolesarski poligon pa so dobesedno skrili pred občinsko stavbo, na ploščad, kjer prometa že tako ali tako ni.
Tako ostaja vtis, da so organizatorji iz najrazličnejših in-štitucij ob koordinaciji mestne občine program izpeljali pač zato, ker je bil v načrtu. In v delovodnik narisali kljukico ter dopisali »opravljeno«. To nikakor ni dovolj, čeprav so Celjska milja, barvanje podhoda v Kersnikovi ulici, avtomobilski poligon za otroke in še kaj lepo uspeli. Prireditev se ne dela zaradi njih samih. Dela se jih, da z njimi dosegamo učinke pri onih, kijih spremljajo ali se jih udeležujejo. V Celju za izboljšanje zavesti o drugačni mobilnosti vsaj letos pač nismo dosegli ničesar. Razen jeze in psovk voznikov, ki nekaj ur dnevno niso mogli z avti v Prešernovo ulico.
BRANKO STAMEJČIČ
Za konec milja in kolesarji
Po poplavi številni odzivi
Po dežni ujmi s poplavami so se nemudoma odzvala številna podjetja. Zavarovalnice o dokončnih ocenah škode ter številu prijav še ne želijo govoriti, pri čemer oškodovance še vedno pozivajo k prijavi.
Zavarovalnica Triglav je ob nedavnih dogodkih odpovedala prireditev Vrh na vrtiu, sredstva bo namenila prizadetim območjem. Zavarovalnica Maribor je odpovedala srečanje s poslovnimi partnerji ob 15. letnici celjske enote in 10 tisoč evrov za odpravo škode po neurjih namenila Občini Braslovče in Mestni občini Celje.
Obe zavarovalnici oškodovance pozivata, naj škodo sporočijo v čim krajšem možnem času. Celjska območna enota Zavarovalnice Triglav zavarovance poziva, naj o nastali škodi obvestijo svojega zavarovalnega zastopnika in škodo prijavijo tudi z obrazcem o prijavi škode, ki ga lahko dobijo pri zavarovalnih zastopnikih ali na sedežu Zavarovalnice Triglav, na Mariborski 1 v Celju. Za vse in-
formacije je 24 ur na dan na voljo številka 080 555 555. Zavarovalnica Maribor pa zavarovance poziva, naj škodo prijavijo najbližji poslovni enoti preko brezplačne številke 080 19-21 ali s pomočjo interneta na spletnem naslovu www.zavarovalnicama-ribor.si. Adriatic Slovenica svetuje zavarovancem, da skušajo odstraniti posledice ujme, če morejo, naj fotografirajo prizorišče in shranijo poškodovane stvari, kar bo olajšalo cenitve povzročene škode. Vsi zavarovanci, ki imajo zavarovanje Adriatica Slovenice Superstan, imajo na voljo za prijavo škode na domu tudi posebno asistenco - brezplačen asistenčni klic. Z enim samim klicem na brezplačno telefonsko številko na kartici, ki so jo prejeli skupaj z zavarovalno polico Superstan, obvestijo zavarovalnico in prijavijo škodo.
Prve odškodnine so vse omenjene zavarovalnice že izpla-čevale, končne ocene škode in število prijav pa bodo znani v tem tednu. Denarne prispev-
ke za odpravo škode poplave ter za prizadete v njej nakažete na več računov. Rdeči križ posameznike, podjetja, ustanove in institucije prosi, da pomagajo po najboljših močeh in prispevke nakazujejo na: TRR 02922- 0019831742, sklic 4026, s pripisom poplave 2007. Uporabniki Mobitela in Si.mobila lahko pošljejo SMS-sporočilo z besedo poplave na številko 1919 in na ta način prispevajo 0,96 evra. Sredstva zbira tudi Slovenska karitas, in sicer na TRR: 02140-0015556761, namen: poplave, sklic: 00 6106. Mobitelo-vi uporabniki pa svoj prispevek v višini 0,96 evra lahko oddajo tudi s pomočjo SMS-sporočila. Na številko 1919 pošljejo ključno besedo karitas. Za zbiranje humanitarnih prispevkov je NLB svoje poslovne enote opremila s posebnimi nabiralniki. Vsi, ki želijo darovati svoj prispevek preko NLB Klika, NLB Mobe ali NLB Teledoma ali pri bančnem okencu, pa bodo oproščeni plačila stroškov nakazila denarja.
PM
Več kot 200 otrok, ki so se jim pridružili številni ugledni meščani, je v Celju v petek v okviru tedna mobilnosti izpeljalo zdaj že tradicionalno prireditev Celjska milja. Na 1.568 metrov dolgi progi, speljani na trasi nekdanjega celjskega srednjeveškega obzidja, so otroci tekli, medtem ko so ostali imeli lep sprehod.
Celjska milja se je rodila iz raziskovalne naloge učencev IV. osnovne šole. Mentorica Melita Broz pravi, da želijo s to prireditvijo vsako leto na nek način oživljati spomin na mogočno obzidje. »Ker je uspelo obzidje preživeti toliko let zgodovine, bi bilo
škoda, da bi zdaj propadlo, zato miljo pripravljamo vsako leto ob tednu mobilnosti.« Podobno doživlja to prireditev tudi Lado Gobec, svetovalec za šport v Mestni občini Celje. »Celjska milja ima več namenov. Prvi je, da je primerna prireditev ob tednu mobilnosti in da tudi z njeno pomočjo čim več ljudi navadimo, da bodo po mestu hodili peš. Drugi je v druženju mladih iz različnih šol in v tem, da lahko tudi malo tekmujejo med sabo. Tretji je športni. Upam, da se bo ta tradicija nadaljevala in da jo bomo v naslednjih letih morda razširili še na druge starostne kategorije.«
Teden mobilnosti, ki so ga v Sloveniji pripravili pod sloganom Vesele ulice, se je končal s ponesrečenim sobotnim dnevom brez avtomobila. Organizatorji so se odločili, da za promet ne bodo zaprli niti Prešernove ulice v središču mesta, ampak so stojnice, ob katerih so pregledovali kolesa in ljudi instruirali v nordijski hoji, postavili kar na Trgu celjskih knezov, kjer so postavili tudi manjši spretnostni poligon za kolesarje. Zanimanje občanov za prikaze in preizkus v spretnostni vožnji je bilo pičlo.
BRST
Foto: GREGOR KATIČ
Na startu 2. Celjske milje se je zbralo več kot 200 šolarjev.
mm TEDNIK
lARSTVO
Niste bili zavarovani?
Poplava ni ujma, izliv ni poplava - Bodo v Pekarni Postojna odpuščali?
Po grobi oceni je imela le tretjina vseh »poplavljen-cev«, tako fizičnih kot pravnih oseb, zavarovane objekte in ostalo premoženje. Leti bodo upravičeni tudi do večje državne pomoči, saj želi država na ta način spodbujati posameznike in podjetja k zavarovanju. Pa čeprav bodo nekateri zaradi tega prisiljeni tudi opuščati in odpuščati...
Velika podjetja bodo škodo najbrž lažje pokrila iz kakšnih rezerv, manjša podjetja ali samostojni podjetniki pa so na točki, s katere ne vidijo več izhoda. Vrtnarstvu Kra-šovec iz Arclina pri Vojniku je poplava ne samo odnesla vse rastline, temveč tudi rastlinjake. Petnajst metrov dolg rastlinjak je voda odnesla v hmeljišče, več kot 15 tisoč krizantem, mačeh, primul in ostalih rastlin so skupaj s člani vojniške civilne zaščite in vojaki domači pospravljali kilometer naokoh. Dva rastlinjaka, ki sicer še stojita na svojem mestu, sta razbita in raztrgana... »Saj ne vem, koliko je škode, vsaj okoli 60 tisoč evrov,« je vidno pretresen razlagal Mirko Krašovec. »Niti ne vem, kaj bomo naredili sedaj, saj smo tudi moralno čisto dotolčeni.«
Krašovec ni imel zavarovanega premoženja. »Z zavarovalnico nikoli nismo prišli skupaj, saj so bile njihove premije za nas vedno previsoke,« razlaga.
Po prvih ocenah škoda v Supermarket!! Tuš v Vojniku znaša okoli 800 tisoč e\ je pred zaključkom sanacije nemogoče oceniti.
dokončno vrednost pa
Zavarovalnice opažajo, da se za zavarovanje proti poplavam zavarovanci, fizične osebe, redko odločajo, poleg tega pa se zavarujejo predvsem tisti, ki so že bili poplavljeni. Prav zaradi majhnega števila zavarovancev in zaradi velike verjetnosti škodnega dogodka pri zavarovanih je zavarovanje razmeroma drago.
Hidi trgovine v novem tr-govsko-poslovnem kompleksu v Vojniku niso bile zavarovane. Ker pred objektom še niso bile narejene protipoplavne rešitve, se pred poplavami niti niso mogli zavarovati. »Ko sem poklical zavarovalnico, so mi lepo razložili, da nisem zavarovan v primeru poplave, temveč le v primerih izhvov. Izliv pa seveda ni poplava,« je povedal direktor Kmetijske zadruge Celje Marjan Kovač, ki
ima v objektu največjo zadružno trgovino. »Očitno sem pozabil prebrati droben tisk.«
Neupravičen do odškodnine?
Med podjetji na območju bivše Tekstilne tovarne Prebold je največjo škodo utrpelo podjetje Pekarna Postojna in sicer njihov proizvodni obrat Savinjski knihek. Direktor podjetja Primož Plahuta ocenjuje, da je torkova ujma, ki je poškodovala celotni objekt, strojno opremo, inventar ter surovino in poškodovala tako polizdelke kot končne izdelke, povzročila za okoh 100 tisoč evrov škode. »Z manjšimi poskusi skušamo proizvodnjo ponovno vzpostaviti in upamo, da nam bo ta do konca tedna uspela v večjem obsegu, še nekaj časa pa te ne bo vzpostavljena v celoti.« Skušali bodo obdržati vseh 20 zaposlenih, kolikor jih dela v Preboldu, čeprav garancije za to ni, poudarja Plahuta. »Na trgu smo izgubih okoh 10-odstotni delež in del tega se trudimo obdržati z nekaterimi izdelki iz drugih dveh enot,« še pravi Plahuta. Voda je na tem območju zalila tudi proizvodno halo Tovarne nogavic Prebold, skladišča ter pakirnico podjetja s pasjo hrano in podjetje Schefenacker, kjer pa glede povzročene škode ne žehjo dajati izjav, jih pa.
kot je ob četrtkovem obisku gospodarskega ministra Andreja Vizjaka na tem območju dejal preboldski župan Vinko Debelak, zanima ureditev poplavne varnosti na tem delu, saj naj bi imeli v prihodnje še načrte glede investicij. Med najbolj prizadetimi na Vranskem je proizvodnja usnja in usnjene konfekcije Inde Vransko, kjer je na materialih in objektu nastalo za pol milijona evrov škode. V podjetju, kjer še vedno intenzivno čistijo, so komunikacijsko povsem ohromljeni, saj je edini stik s kupci in dobavitelji preko mobitela. »Izpad proizvodnje znaša slabih 38 tisoč evrov in lahko se zgodi, da kupci zaradi zamujanja z dobavnimi roki izdelkov ne bodo sprejeli,« pravi direktor podjetja Dušan Koprivnik, ki namerava proti Zavarovalnici Triglav sprožiti sodni spor, saj mu ta naj ne bi izplačala škode, ker je imel podjetje zavarovano proti ujmam in ne poplavam, ki so pustošile v naših krajih, kot utemeljujejo na zavarovalnici.
Škode so večje, kot bodo odškodnine
»Hidi mi opažamo, da v večini ljudje in podjetja niso bila zavarovani za primer poplav,« pravi direktor celjske izpostave zavarovalnice Adriatic Slovenica Marjan
V veliki poplavi minuli teden se je »pod vodo« znašlo tudi več podjetij v žalski občini, med njimi Novem in Juteks na Ložnici. Po prvih podatkih je vodna ujma samo žalskim gospodarstvenikom povzročila za milijon evrov škode. V Zdravilišču Laško ocenjena škoda zaradi poplave ter zaradi izpada dohodka znaša okoli 2 milijona evrov.
Krajne. »Namreč, poplava je zavarovanje, ki ga moraš dodatno plačati, podobno kot potres. Vendar si ljudje mislijo, da to njih ne bo prizadelo.« Podobno kot pri ostalih zavarovalnicah se je pri Adriatic Slovenici za primer poplave možno zavarovati na dva načina. »Eden je doplačilo iz požarnega zavarovanja za sam objekt in za vse v zvezi z njim, drugi pa je za opremo.« Doplačilo znaša okoli tri odstotke od celotne vrednosti premoženja, zato se zavarovanci pogostokrat zavarujejo za nižje vrednosti. Iz tega pa izhaja nova težava. Ker so zavarovanja običajno narejena le za določen znesek, ti zneski ne bodo uspeli pokriti vseh škod, nastalih v poplavi. Dejstvo je torej, da bo škoda bistveno večja, kot bodo znašale odškodnine.
MATEJA JAZBEC
ROZMARI PETEK
Zaključena dokapitalizacija
V Gorenju so že pred rokom zaključili 15-odstotno do-kapitalizacijo, saj je bilo predčasno vpisanih in vplačanih vseh milijon 830 tisoč novorazpisanih delnic v vrednosti nekaj manj kot 55 milijonov evrov.
Prednostno pravico do vpisa delnic je izkoristilo skoraj 7.500 delničarjev, ki so kupili dobre tri četrtine novorazpisanih delnic. V skladu z določili prospekta so imeli pravico do preostanka nevplačanih delnic EBRD, IFC in družba In-gor. EBRD in IFC sta, ker je v dokapitalizaciji sodeloval tudi KAD, sodelovanje odklonila. Tako je preostanek oziroma
slabo četrtino novorazpisanih delnic v vrednosti nekaj več kot 13 milijonov evrov vplačala družba Ingor, v katero bo vključenih okrog 100 menedžerjev Gorenja. Gorenje se bo z novim kapitalom odzvalo na potrebe po financiranju v povezavi s strateškimi odločitvami in uresničevalo strateški načrt, ki v obdobju do leta 2010 predvideva najmanj 50-odstotno rast poslovnih aktivnosti. Delež, ki ga bo INGOR imel v celotni lastniški strukturi, bo predstavljal dobre 3 odstotke.
US
Ob koncu le nekoliko navzgor
Odmevna novica o nameri za prevzem Istrabenza s strani Petrola, ki je sicer odjeknila na trgu, ni uspela prebuditi investitorjev. Slovenski borzni indeks se je kljub temu po ponedeljkovem vzponu spet znižal, njegova vrednost pa se je predvsem po zaslugi petkove rasti ponovno dvignila do vrednost 11.958 indeksnih točk.
Omaka Ime Enotni tečaj Promet v tEUR %spr.
CICG	Cinkarna Celje	160.68	6,40		-0.20
CETG	Cetis	118.00	6.40		4.24
CHZG	Comet Zreče	14,00	5.50	-O-	6,07
GRVG	Gorenje	48.61	3.971,50		1,03
PILR	Pivovarna Laško	96,06	1.231,00		-0.17
JTKS	Juteks	149,96	7,50		0.00
ET0G	Etol	205.53	145,00		-0,71
Na pomembno in za mnoge tudi presenetljivo objavo namere je na trgu opazno reagirala le delnica Istrabenza. Njena vrednost se je v želji po hitrem zaslužku in realizaciji določene, zaenkrat neznane prevzemne premije, začela naglo vzpenjati, po preboju nivoja 140 evrov pa se je povpraševanje občutno zmanjšalo. Le-to se je na trgu odrazilo v padcu cene, včerajšnji zaključni posli pa so se spet približali meji 130 evrov. Investitorji očitno niso tako prepričani v visoko prevzemno ceno, glede na okohščine in v zadnjem obdobju mnogo objavljenih ter neuresničenih namer, pa se poraja tudi kanček dvoma o realizaciji prevzema. Glede na ugled, ki ga je Petrol deležen na trgu kapitala, bi bila opustitev namere brez zelo utemeljenih razlogov skorajda sramotno ravnanje za podjetje, zato je verjetnost objave ponudbe za prevzem velika. Kljub temu celotna zgodba ni enostavna, saj ozadje povoda in namen prevzema nista povsem jasna. Od vprašanj, ali gre v tem primeru le za obrambo pred nakupi delnic Petrola s strani Istrabenza oziroma za pomoč menedžmentu Istrabenza ali je motiv prevladati v družbi z veliko večino, bo odvisna cena, ki bo ponujena lastnikom v okviru ponudbe za prevzem. Negotovost glede vseh odprtih vprašanj se na trgu odraža v višji volatilnosti delnice.
indeks	Zadnji tečaj	% spr.
SBI20	11.958,67	^ 0,01
PIX	7.037,28	0,18
BIO	116,51	0.07
Po nekoliko bolj vzpodbudnemu vstopu v teden so v negativno smer krenile tudi ostale pomembnejše delnice na borznem trgu. Vrednost najbolj prometnih delnic Krke se je spustila do tečaja 113 evrov, enako pa so med tednom investitorji branili ceno Telekoma pri tečaju 450 evrov. Precej bolj optimistično se je z delnicami trgovalo zadnji dan v tednu. Trg je predramila sveža informacija glede privatizacije Telekoma. Po neuradnih informacijah naj bi razpisno dokumentacijo za sodelovanje pri privatizaciji dvignila zveneča imena iz telekomunikacijske srenje, slednje pa je jasno podžgalo vlagatelje, ki so najbolj dvignili zlasti delnico Telekoma, rasti pa so se nalezle še ostale pomembnejše delnice.
MATJAŽ BERNIK, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d.
Branko KOŠIR s.p.
HHH	Pod gozdom 5, 3230Šentjur.
telefon: 04 i 799 633
........n»...»»..«...!.. v in i i i i	fax: 03 574 05 54
KOSIR)
montaža senčil in PVC oken
e-mail: kosir@siol.net
www.noifitednik.com
AKTUALNO
Danes odločilen
dan za krematorij
Da krajani krajevne skupnosti Aljažev hrib odločno nasprotujejo gradnji krematorija ob celjskem pokopališču, smo že večkrat poročali. Pred današnjo sejo mestnega sveta je civilna iniciativa proti izgradnji krematorija o tem pisno obvestila že vse svetnike, v petek in včeraj pa se je z nekaterimi svetniškimi skupinami tudi sestala.
Edina stranka, ki je sestanek z njo z razlago, da gre za stranke v postopku, zavrnila, je SLS, ostale so pobudi bolj ali manj pritrdile. »Po pogovorih s svetniškimi skupinami smo optimisti,« je v imenu civilne iniciative povedal Boris Šuštar. »Strokovna sinteza, ki jo je na podlagi podatkov Enrica ter Instituta Jožef Stefan pripravila
Tanja Vaici - Fifer, je tako zaskrbljujoča, da ne verjamemo, da bi si kdo v mestnem svetu upal dvigniti roko za krematorij.«
Do zdaj zbrana strokovna mnenja gradnji upepeljevalnice ne nasprotujejo. Zavod za zdravstveno varstvo Celje je ugotovil, da izbrani sistem upepeljevanja ne bi v ničemer obremenjeval okolja, strokovni delavci mestne občine ne področju urbanizma pa trdijo, da drugih možnih lokacij za krematorij v Celju ni, zato danes najverjetneje ne bodo spreminjali svojega mnenja. »Kar zadeva druge lokacije, bi se lahko pogovarjali le o mikro lokacijah znotraj tega območja,« je pred kratkim zatrdila Darja Zabukovec, vodja sektorja za urbanizem na Mestni ob-
čini Celje. »Upepeljevalnice ne moremo dati v nek industrijski del, kjer bi bil na desni razrez kosovnega materiala, na levi pa bi se poslavljali od pokojnikov. Tak poseg zahteva potem novo plansko opredeljeno stavbno zemljišče izven urbanega območja, kar brez spremembe strateških dokumentov kar čez noč ni možno narediti, temveč so potrebna vsaj tri, štiri leta. A če realno pogledamo, pokopališča ne ukineš in prestaviš v tako kratkem obdobju. Če pa krematorij vzamemo le kot neko gospodarsko dejavnost in jo dislociramo, je pa tudi nerodno, saj je tu funkcionalna celota -poslovilna dvorana, cvetličarna ... Poleg tega pa - če je odziv že tukaj takšen, potem tudi drugje ne bo bistveno
drugačen, saj je Celje na gosto poseljeno urbano središče in je vanj težko umestiti krematorij. Nekdo ima vedno pomisleke.«
Poleg uradnih strokovnih dokazov o tem, kako škodljiva naj bi bila upepeljelnica za zdravje, je novo pri zgodbi tudi to, da imata zdaj civilna iniciativa ter krajevna skupnost Aljažev hrib poenotena stališča v zvezi z izgradnjo krematorija. Njihovo skupno stališče se zdaj glasi, da zaradi družbene nesprejemljivosti krematorij ne sodi v njihovo krajevno skupnost, kar bodo danes svetnikom utemeljili z ekološkimi, s prometnimi in psihosocialnimi dejstvi, če bodo na seji le dobili besedo.
RP
V Šentjurju dobili drugega podžupana
Šentjurski župan mag. Štefan Tisel je v minulih dneh tudi uradno imenoval še drugega podžupana. O morebitnih novih imenovanjih se še dogovarja s strankami, zastopanimi v občinskem svetu.
Prvega podžupana je Tisel imenoval v juliju, izbral je Jožeta Koržeta iz SDS-a, najmočneje zastopane stranke v šentjurskem občinskem svetu. V začetku prejšnjega tedna je župan zatrdil, da bo novi podžupan skoraj zagotovo Jože Artnak iz LDS-a, druge najmočnejše stranke v občinskem svetu po zadnjih volitvah, da pa se o podrobnosti še dogovarja. Zatem je Art-naka v četrtek, skoraj leto dni
po lokalnih volitvah, tudi uradno imenoval na podžu-pansko funkcijo. O morebitnih imenovanjih več podžu-
panov pa se Še vedno dogovarja.
Artnak je funkcijo podžupana, tako kot tudi Korže,
opravljal že v prejšnjem mandatu. Oba funkcijo opravljata neprofesionalno. Artnak je ob imenovanju povedal, da je bila pobuda za prevzem funkcije s strani župana podana že po volitvah, vendar je sam želel počakati na to, kako se bodo ustalila razmerja sil v občinskem svetu. »Funkcijo bom opravljal pošteno, korektno in z vso potrebno odgovornostjo. Najprej pa se bom seznanil z novostmi in s stanjem na področju, za katerega sem zadolžen,« je povedal Artnak, ki bo pristojen za občinske ceste, občinski prostorski načrt in navezoval-no cesto Dramlje-Šentjur z mostom in nadvozom čez železnico.	PM
Spremenjene cene naftnih derivatov
Cene naftnih derivatov so od danes spremenjene. Motorni bencin NMB 95: cena se je znižala za 0,004 evra in liter je tako 1 evro. Motorni bencin NMB 98: cena se je znižala za 0,011 evra in liter je 1,013 evra. Dieselsko gorivo PLO D-2: cena se je znižala za 0,025 evra in znaša 0,997 evra za liter. Kurilno olje KOEL: cena se je zvišala za 0,027 evra in znaša 0,662 evra za liter.
Priznanje e-upravi
V portugalski Lizboni je bila minuli teden v okviru portugalskega predsedovanja Evropski uniji ministrska konferenca o e-upravi v državah članicah unije.
Na njej so razglasih tudi rezultate letnih meritev Evropske komisije o razvitosti elektronskih storitev v državah članicah. Slovenija je po teh rezultatih s 7. mesta, ki ga je zaseda lani, napredovala na 2.mesto, ki si ga delimo z Malto. Napredek pomeni veliko priznanje Sloveniji pri prizadevanjih za učinkovito javno upravo.
Priznanja so veseli tudi v Celju, saj je prav celjska upravna enota v državi opravila pionirsko delo pri uvajanju elektronskih storitev pri poslovanje z občani.	BS
Zdravila in prometna varnost
Letošnji dan slovenskih lekarn, ki ga že tretjič pripravljata Sekcija farmacevtov javnih lekarn pri Slovenskem farmacevtskem društvu in Lekarniška zbornica Slovenije, je posvečen temi zdravil in prometne varnosti.
V vseh lekarnah po Sloveniji bodo 26. septembra os-veščali javnost o tem, da nekatera zdravila, postopki zdravljenja nekaterih bolezni, sočasno uživanje zdravil in alkohola ter prepovedanih drog zmanjšajo psihofizične sposobnosti bolnika in s tem ogrožajo varnost v cestnem prometu ter pri delu s stroji.
Po podatkih, ki so jih zbrali farmacevti, kar petina zdra-
vil, ki so na trgu, zmanjšuje reakcijske sposobnosti, kar lahko ogroža varno udeležbo vprometu in upravljanje s stroji. V publikacijah o zdravilih in prometni varnosti so navedene ocene, da 10 odstotkov povzročiteljev prometnih nesreč uporablja zdravila, ki zmanjšujejo vozniške sposobnosti. Ob tem kar 80 odstotkov udeležencev v prometu, ki jemljejo zdravila, ne pozna njihovega vpliva na vožnjo.
Svetovanje glede uporabe zdravil, ki zmanjšajo psihofizične sposobnosti bolnika, in opozarjanje na možne posledice takšnih zdravil na varno vožnjo ter varno upravljanje s stroji je torej še kako potrebno.	MBP
TO
>VEDKOV
r aanasmehov
V razpredelnici označite dve polji, v katerih se skriva po en medvedek.
Vsak konec meseca bomo tako zbrali deset medvedkov in jih odpeljali v celjsko bolnišnico.
Žrebanje vsak ponedeljek ob 16.30 na Radiu Celje.
Pravila si lahko ogledate na www.radiocelje.com in www.novitednik.com

jšljife na dopisnicah na naslov: sije, Prešernova 19, Celje
Ime, Priimek: Naslov: . _ -
6	H NAŠIH KRAJEV	NOV TEDNIK
Dvorana, ki so jo slovesno odprli v soboto, je polno obiskana že vse od prvega septembra.
Praznik šentjurske občine v novi šoli
Po katastrofi zrejo naprej
Osrednjo slovesnost ob občinskem prazniku je Občina Šentjur v soboto pripravila v novozgrajeni osnovni šoli z vrtcem in s telovadnico na Ponikvi. Prireditve se je udeležil tudi šolski minister dr. Milan Zver. Že v petek pa je praznovala tudi KS Šentjur - mesto.
Šentjurski župan mag. Štefan Tisel je v slavnostnem nagovoru omenil več novih pridobitev za Šentjur v zadnjem letu, še posebej je izpostavil obnovo cest ter izgradnjo težko pričakovane osnovne šole na Ponikvi. Slednja je občino stala kar 3,5 milijona evrov, 2 milijona pa je prispevala država. V novi šoli, ki so jo zgradili v pičlem letu dni, vanjo pa só, kot je bilo obljubljeno lani ob podpisu pogodbe, septembra letos že lahko vstopili šentjurski šolarji. Novo šolo je blagoslovil tudi ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik. Po slavnostni seji občinskega sveta ter kulturnem programu, za katerega so poskrbeli osnovnošolci s Ponikve, je župan posebno pozornost namenil prejemnikom občinskih priznanj. Najvišje priznanje, Ipavčevo zlato plaketo, je letos prejelo podjetje Tajfun s Planine pri Sevnici za odlične gospodarske dosežke ter prispevek k razvoju kraja in Občine Šentjur. Plaketo je sprejel direktor podjetja Tajfun, ki je letos v veli-
Na Polzeli bodo na katastrofalno neurje, ki je po prvih ocenah povzročilo za 2,5 milijona evrov škode, skušali čim prej pozabiti, čeprav bo torkovo divjanje vode v spominu ljudi najverjetneje ostalo še dolgo. Na petkovi slavnostni seji ob občinskem prazniku so v dvorani dvorca Šenek najzaslužnejšim občanom podelili grb občine in plakete.
Čeprav si zaradi deževja z neurjem na Polzeli še dolgo ne bodo opomogli, že zrejo naprej. »Letos nas čaka dokončanje treh velikih projektov,« poudarja župan Ljubo Žnidar. Prvi je izgradnja Po-
sta ob občinskem prazniku tudi uradno odprla novo šolo na Ponikvi.
kem slogu praznovalo 40-let-nico delovanja, Iztok Špan.
V petek je praznovala KS Šentjur - mesto, ki je prireditev pripravila v šentjurskem kulturnem domu. Predsednik KS Florjan Cveto Erjavec se je ob tem zahvalil vsem, ki so prispevali k razvoju in ugledu mesta. Zaželel si je tudi, da bi čim prej prišlo do realizacije zastavljenih projektov v mestu, ki nestrpno čaka na pridobitve, kot so kulturni center z dvorano, glasbeno šolo in mladinskim centrom, ter obnovo starega dela mesta in
V dvorani že živahno
Zaradi petkovega dneva žalovanja so slavnostno odprtje Športne dvorane Vransko prestavili na soboto. V njej bodo poleg učencev Osnovne šole Vransko-Tabor prostor našli tudi športna in kulturna društva ter delovne organizacije za izvajanje rekreacijskih dejavnosti svojih zaposlenih. Dvorana je polno zasedena že vse od prvega septembra, ko so jo predali v uporabo.
Zaradi dotrajanosti stare dvorane, ki jo je inšpekcija
ministrstva za šolstvo in šport pred tremi leti zaprla in prepovedala njeno uporabo, so bili na Vranskem prisiljeni zgraditi novo, ki je zrasla v neposredni bližini osnovne šole, na območju nekdanjih igrišč. V dvorani bodo odslej prostor našli tudi učenci nižjih razredov, ki vse doslej te možnosti niso imeli. Z njo bo upravljal Zavod za kulturo, šport in turizem Vransko, vrednost naložbe pa znaša 3,8 milijona evrov. Kot pravi župan Franc Su-
slovne cone Ločica, kjer bosta dva poslovna objekta odprta že v začetku prihodnjega meseca, drugi večji je rekonstrukcija gradu Komenda, vredna več kot dva milijona evrov, za kar pričakujejo tudi evropska sredstva. »Čaka nas tudi izdelava glavnega prostorskega akta do marca prihodnje leto.« Sprejeli so lokacijski načrt nad avtocesto, območje namenjeno predvidoma 22 stanovanjskim in trem poslovnim objektom, končuje se tudi izgradnja 21 hiš na Bregu pri Polzeli. Prihodnje leto do jeseni jih v centru Polzele čaka še izgradnja bloka, v katerem bo 24 stanovanj, med
največjimi projekti pa izstopa izgradnja kanalizacije skupaj s še 21 občinami s pomočjo evropskih sredstev.
Občinski grb je za vrhunske uspehe in dosežke na strokovnem področju prejelo podjetje Dat Con. Plaketo za prizadevno delo v kraju in vsestransko delovanje v društvih je prejel Vili Pižorn, za vestno in požrtvovalno delo pri izgradnji igrišča v Ločici ob Savinji Vili Erjavec in Stane Podbre-gar za prispevek k razvoju in ugledu kraja ter za skrb za glasbeno izobraževanje mladih in odraslih v občini, medtem ko priznanja častni občan letos niso podelili.
MATEJA JAZBEC, foto: TT
izgradnjo obvoznice. Podeljena so bila tudi priznanja KS Šentjur - mesto. Kipec sv. Jurija je prejel primarij dr. Ivan Moser, nekdanji dolgoletni direktor Zdravstvenega doma Šentjur, listino mesta Šentjur Vrtec Šentjur in Anton Ri-javec, slednji za vzdrževanje in skrb za obeležja NOB v občini. Priznanja in denarne nagrade mesta pa sta prejeli zlati maturantki Natalija Ferlež in Neža Prezelj ter Nina Kukovič, zlata maturantka poklicne mature.
PM, foto: RC
šnik, je dvorana zgrajena in postavljena v skladu s pro-storskoureditvenimi pogoji in jo torkovo deževje na srečo v tem delu Vranskega ni doseglo in poškodovalo. V njej so se od začetka septembra zvrstile športne prireditve, v soboto pa se je predstavilo tudi tamkajšnje folklorno društvo v kostumih, ki ponazarjajo oblačenje na Vranskem in v okolici ob koncu 19. stoletja.
MATEJA JAZBEC Foto: TT
Polzelski nagrajenci z županom
Vse občane, ki jih je 18. septembra 2007
prizadelo hudo neurje, obveščamo, da lahko do 31. decembra 2007 pridobite ugoden potrošniški kredit za odpravo posledic neurja.
Obrestna mera je bistveno nižja, kot velja za redno ponudbo, hkrati pa smo stroške odobritve kredita znižali za polovico.
Krediti so namenjeni vsem komitentom Banke Celje oz. tistim, ki boste ob najemu kredita to postali.
Za vse informacije obiščite našo najbližjo poslovalnico.
banka celje
NOVI TIDNtK
JEV
7
Letošnje počitnice so bile res zanimive. Obiskali smo Gardaland, bili smo na morju, a najbolj se mi je vtisnil v spomin obisk v Hiši eksperimentov v Ljubljani.
Bil je zadnji dan počitnic. Mamica in ati sta mi že dolgo obljubljala, da gremo v Ljubljano in končno sva s sestro Niko dočakali ta dan. Ko smo prispeli v Ljubljano, smo šli v kino XPAND, kjer smo si ogledali film Shrek. Med filmom so nas presenečali posebni učinki - veter, voda, premikanje sedežev... Po filmu smo odšli v Hišo eksperimentov, kjer različne poskuse iz-vedeš sam. Na stenah so ilustracije Boža Kosa, saj je eden izmed avtorjev teh eksperimentov njegov sin Miha Kos. Kmalu sem zagledala veliko posodo z milnico. Vanjo sem potopila velik obroč, nato sem ga dvignila in se zavrtela. Naredil se je ogromen mehurček, največji, kar sem jih kdaj videla.
Nato sem Opazovala, kako različne Snovi obarvajo plamen. Zatem sem preizkusila šepetanje na daljavo. Na nasprotnih stenah velike sobe sta bila postavljena ogromna krožnika. Kljub temu da sva bili z Niko zelo oddaljeni, sva se dobro slišali. Ugotavljala sem tudi, če moji prsti delujejo kot termometri. Razporediti sem morala valje od najtoplejšega do najhladnejšega. Vesela sem bila, ker mi je uspelo že v prvem poskusu. Naredila sem veliko različnih poskusov, a najbolj zanimiva mi je bila fa-kirska postelja. Legla sem nanjo, pritisnila gumb in pod menoj se je dvignila plošča z žeblji. Kar naenkrat sem ležala na žebljih, a ker jih je bilo veliko, nisem čutila nobene bolečine.
V Hiši eksperimentov mi je bilo zelo všeč in upam, da jo bom še kdaj obiskala.
NAJA BEDEK, 7.b OŠ Polzela
MOJA NAJLJUBŠA KNJIGA je:
Ime in priimek: Naslov:
Prijavite škodo
V zadnjem neurju so vode v Mestni občini Celje poplavile 434 stanovanjskih in 55 gospodarskih objektov. Tem je treba prišteti še poplavljene javne objekte, zlasti centralno čistilno napravo, podjetje VO-KA, vodarno Medlog, gradbišče nove toplarne, zaklonišče osnovne šole Lava, vrtec Anice Černejeve, kleti lekarne na Otoku in zdravstvenega doma in Zavetišče za brezdomce. Med podjetji, ki jih je najbolj prizadela popava, so Cinkarna, Telekom, Petrol, Plinarna, Elektrosignal, Vengtour, VOC in CMC. Poplava je močno poškodovala tudi številne infrastrukturne objekte, zlasti javne poti, predvsem na območju Šmart-na v Rožni dolini in v krajevni skupnosti Pod gradom. Poškodovanih je približno 15 km cesti, 45 km javnih poti, in še okoli 28 km nekategoriziranih cest. V reševanju je sodelovalo 224 poklicnih in prostovoljnih gasilcev in 6 članov enot civilne zaščite. Okvirni strošek njihovih posegov je za zdaj ocenjen na dobrih 55 tisoč evrov.
V Mestni občini Celje so včeraj na vseh sedežih krajevnih skupnosti in mestnih četrti začeli zbirati prijave o škodi, ki jo je povzročilo katastrofalno neur-je.
Predsednik občinske komisije za odpravo posledic škode naravnih nesreč Aleš Vrečko poziva vse, ki so v poplavah utrpeli škodo, da to prijavijo na posebnih obrazcih, ki so na razpolago na vseh sedežih krajevnih skupnosti in mestnih četrti. Zelo zaželeno je tudi, da obrazcem priložijo fotografije, če so jih med besnenjem narave uspeli posneti. »Občane bomo tudi sproti seznanjali z novimi obvestili in napotki, ki jih bomo dobili od za to pristojnih organov,« še pravi Vrečko.
Katastrofalno neurje je poleg posledic poplav in škode močno povečalo tudi nevarnost proženja že obstoječih in novih plazov. »Zaradi poplave se novi plazovi niso ak-
tivirah, imamo pa dva primera, ko gre za delno ogroženost objektov. Na teren bomo poslah strokovnjake, ki ga bodo pregledah in predlagali način sanacije,« je povedal Vrečko.
V	občini so že dan po poplavi zagotovili prevoznost večine cest. V Šmartnem v Rožni dolini so na delu ceste proti Čoparjevem vrhu prevoznost vzpostavili šele v nedeljo. »Del ceste med Vozličem in Šentjungertom v Šmartnem v Rožni dolini pa je še zdaj neprevozen, ker je povsem uničene okoh 15 metrov te ceste,« je povedal Vrečko. Dela za obnovo te ceste naj bi se začela kmalu, potrebna pa bo celovita sanacija. Obvoz bodo zagotovili v naslednjih dneh.
V	večjem delu vodovodnega sistema, ki ga upravlja celjsko podjetje VO-KA, je voda od ponedeljka naprej neoporečna, torej jo je mogoče uporabljati brez preku-havanja. To pa še vedno ne
velja za celotno območje občine Vojnik, za območja Zagrada, Pečovnika, Osencein Zvodnega v občini Celje in za območji Pečovja in Laške vasi v občini Štore. Na naštetih območjih lahko pitno vodo uporabljate le ob vna-prejšnjem prekuhavanju. Vsaj v Vojniku naj bi bila voda neoporečna od danes naprej, obvestilo o tem pa bo
objavljeno v sporedu Radia Celje.
Za zdaj v občini še ne vedo, kolikšna je bila škoda po zadnji poplavi, a zanesljivo bo znašala več milijonov evrov. Zbiranje podatkov sicer teče, a še vedno prihajajo novi. O končni številki bo mogoče govoriti šele po tem, ko bodo zbrali vse podatke.
BS
OTROŠKI ČA50PI5
Prvi teksti
Tokratna nagrajenka je Nastja Vozlič iz Podplata, ki je glasovala za svojo najljubšo knjigo in bo za nagrado prejela lonček z Miškom Knjižkom (na oglasnem oddelku NT&RC). Ostali pridno glasujte in pošiljajte glasovnice na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
Seveda bomo veseli tudi vaših prispevkov za otroški časopis. Najbolj pridni so že poslali prve prispevke in tokrat objavljamo spomin na počitniške dni učenke s Polzele.
Pika Junaško premaguje težave
Pocitnice
V soboto se je kljub mnogim težavam končal 18. Pikin festival v Velenju, na katerem so organizatorji našteli 85 tisoč obiskovalcev iz Slovenije in tujine.
To pomeni skoraj enkrat toliko kitk in nogavičk, medtem ko pikic in pik v sedmih dneh seveda nihče ni štel. Tokratni festival je bil od samega začetka nekaj posebnega, saj so ga najprej prestavili, nato spreminjali prizorišča, vrhunec »dogajanja« pa je bil seveda med samim festivalom. »V torek nas je neznosno močil dež, z večera, ki smo ga posvetili Pikini ambasadorki, se Anja Bukovec ni mogla vrniti domov. V sredo je bilo Velenje praktično odrezano od sveta in smo imeli kar nekaj težav s prihodom 50 najavljenih avtobusov, v petek pa so se tudi naši najmlajši poklonili spominu žrtvam v poplavah. Okrnili smo zabavne vsebine, izobraževalnih pa seveda ne, saj otrokom, ki jih na festival pripeljejo v organizaciji različnih
Častna pokroviteljica 18. festivala, slovenska violinistka Anja Bukovec, bo z organizatorji Pikinega festivala 18. oktobra v Velenju pripravila humanitarni koncert, sredstva pa namenila v skupni fond letošnje humanitarne akcije festivala. Z zbranimi sredstvi bodo skušali polepšati počitniške dneve otrokom, okuženim z virusom HIV. Največjih je v Romuniji.
šol, res ne moremo uničiti nestrpnega pričakovanja,« je našteval vodja festivala Matjaž Černovšek, ki je bil na koncu zadovoljen z izvedbo.
Najbolj obiskan dan je bila seveda sobota, zaključni Pikin dan, ki se je končal z večerno svečanostjo. Devet devetletnih deklic, članic Pikine žirije, je zlato piko za najbolj pikasto predstavo dodelilo Mini teatru Ljubljana za predstavo Palček, na Pikini jadralni regati v razredu optimist je zmagala članica Jadralnega kluba Vihar Lara Rose, zlato piko pa je' prejel še zmagovalec Pikinega literarnega natečaja Matic Reberčnik, učenec OŠ Antona Aškerca iz Velenja.
Zadovoljstvo nad organizacijo festivala, pri kateri je sodelovalo več kot 600 ljudi, je na zaključni slovesnosti izrazil tudi velenjski župan Srečko Meh, ki mu je Pi-
ka Nogavička v soboto le vrnila župansko lento. Pika je ob tem dejala, da se že veseli 19. Pikinega festivala, ko bo lahko spet županja mesta.
US
Spet redna vadba
Društvo za temeljno telesno vzgojo, šport in rekreacijo iz celjske Nove vasi spet pričenja z redno vadbo na OŠ Frana Roša.
Starejše članice pričenjajo vadbo danes med 18. in 19. uro, cicibani s starši v četrtek med 17. in 18. uro, starejši cicibani pa prav tako v četrtek med 18. in 19. uro. Srednje članice imajo splošno in aerobno vadbo ob četrtka naprej med 19.30 in 20.30 uro. Danes in v četrtek, 27. septembra, ima društvo dan odprtih vrat, na katerega vabijo vse, ki se jim želijo pridružiti.
JELOVICA"
2 io 1 2 % I v; POPUSTA §
^^ do konca ^
O septembra € g
CELJE: 03,'541 30 50 MARIBOR: 02/420 27 31 PREVALJE: 02/822 01 75
SLOVENSKEKONJICE: OS 759 03 33
8
IZ NAŠIH KRAJEV
NOV! TEDNIK
Nadomesten most do četrtka
V vojniški občini je neurje poleg objektov močno poškodovalo tudi cestno infrastrukturo. Izmed bolj poškodovanih cest je poleg ceste Vojnik-Šmartno v Rožni dolini, ki so jo že uspeli sanirati, zelo poškodovan tudi most v Višnji vasi na relaciji Vojnik-Dobrna. Poplava je most dodobra načela, tovorni prevozi pa so ga le še dokončali.
Cesta je bila že v petek uradno zaprta za ves promet, mimo pa so se še vseeno prebijala osebna vozila, saj je bil obvoz mimo žage zaradi odstranjevanja posledic neurja pri Čebulčevih za nekaj časa onemogočen. Že v petek se je vedelo, da bo edina rešitev za most čim prejšnja rušitev ter zgraditev novega, tovorno vozilo, ki je zapeljalo na banki-no, pa je potek dogajanj pospešilo.
Frekventna cesta bo vsaj do četrtka, ko bodo ob graščini Tabor postavili nadomesten lesen most, zaprta. Kdaj bodo zgradili novega, še ni znano.	RP
Odrezano Velenje
Torkova ujma seveda ni prizanesla niti trem občinam Šaleške doline, ostalo pa je tudi precej strahu. Podivjane vode so Velenje za več ur povsem odrezale od sveta.
Še v sredo je bila zaprta cesta čez Pirešico, kar je povzročilo nemalo jeze med vozniki, ki so ubirali obvoz po ozkih cestah v KS Ponikva. Težave so bile tudi na cesti proti Koroški, pri čemer je velenjski župan Srečko Meh že izrazil strah, kaj bi bilo, če bi kdo nujno potreboval pomoč v bolnišnici ali kakšen drug cestni prevoz. Sicer so nastalo škodo evidentirali že minuli teden, zaradi številnih plazov, samo sanacija teh naj bi stala milijon evrov, pa o drugih številkah še ne govorijo.
Po besedah vodje celjske enote uprave za zaščito in reševanje Darka Buta v teh dneh odpravljajo najhujše posledice torkove ujme ter zbirajo prijave, o konkretnih številkah pa je bilo včeraj po njegovem mnenju še absolutno prezgodaj govoriti.
Ob visokih vodah je župan Meh poudaril, da se v velenjski občini obrestujejo načrtna dolgoročna vlaganja v infrastrukturo, saj v Šaleški dolini praktično ni bilo težav s pitno vodo, delovanjem toplovoda, čistilnih naprav in podobnih vsakdanjih ugodnosti.
V	občini Nazarje je po prvih ocenah neurje povzročilo za 1,5 milijona evrov škode, kar pomeni enoletni občinski proračun. Stanje so v glavnem normalizirali, še vedno pa eno od domačij nad Potokom ogroža plaz, ki naj bi ga začeli sanirati včeraj.
V	Šmartnem ob Paki, kjer so v grozljivi torkovi noči za zaščito ceste do Gorenja delali nasipe ob Paki, so presenečeni nad obsegom škode. Kot je povedal župan Alojz Podgoršek, v občini 9 plazov grozi več hišam, najhuje pa je v Gavcah, kjer so tri hiše neposredno ogrožene. Plaz so evidentirali že v preteklosti, med zadnjim deževjem pa se je ponovno sprožil in tega morajo prednostno reševati. Poleg tega imajo uničenih kar polovico cest po hribovitih predelih, cesta do Velikega Vrha pa je zaprta in bo takšna ostala kar nekaj časa. Seveda je ujma tudi v Šmartnem za sabo pustila poplavljene hiše in kmetijske površine, glede dokončnih številk o škodi pa v Šmartnem še čakajo. US
Katastrofa tudi v Žalcu
Torkovo neurje je pustilo precej posledic tudi v občini Žalec, kjer nastalo škodo zelo okvirno ocenjujejo na 5,8 milijona evrov.
Samo v gospodarstvu je škoda ocenjena na milijon evrov. Sicer je poplava zalila 600 hiš, 300 gospodarskih objektov, poškodovanih ali uničenih je več kot sto kilometrov cest, doslej pa so evidentirali 15 plazov. Po besedah vodje oddelka za okolje in prostor Aleksandra Žol-nirja se v Žalcu bojijo, da škoda še ni dokončna, saj so se
še konec tedna prožili novi plazovi.
V soboto popoldne je krajevno skupnost Galicija obiskal minister za okolje in prostor Janez Podobnik, ki si ji v spremstvu žalskega župana Lojzeta Posedela, sodelavcev in vodstva KS ogledal najbolj poplavljeno hišo Dejana Tratnika, nekaj plazov in cesto v Hramšah, del katere je voda odnesla. Minister Podobnik je bil presenečen, da lahko tako majhni potoki, kot je Podsevčnica, napravijo tako veliko škodo.
Krajanom so že v soboto priskočili na pomoč skavti iz Celja, ki so po Galiciji čistili brežino potoka Podsevšnica ter naplavine po travnikih in njivah. Pomoč so ponudili tudi skavti iz drugih krajev Slovenije, vendar bodo večjo čistilno akcijo organizirali naslednji konec tedna.
Poveljstvo Gasilske zveze Žalec je v soboto zvečer s poveljniki prostovoljnih gasilskih društev in občinskih povelj stev ter z drugimi funkcionarji pripravilo analizo posredovanja gasilskih enot
ob zadnjih poplavah. Gre za občine Žalec, Polzela, Braslovče, Tabor in Vransko. Iz zbranih podatkov je razvidno, da so v kritičnih dneh posredovali 400-krat, pri tem je sodelovalo 610 gasilcev in 91 vozil. Posredovanja gasilcev so skupaj trajala 4.667 ur, pri čemer so vozila in opremo uporabljali 1.418 ur. Stroški gasilskega posredovanja znašajo 120.820 evrov, pri čemer niso upoštevani stroški, ki so nastali zaradi poškodb na vozilih in opremi.	US
Savinja je poplavljala tudi v Rimskih Toplicah. Območje okoli železniške postaje je bilo kot Benetke.
Največ škode utrpeli trgovci
Po torkovih katastrofalnih poplavah se je tudi življenje v Laškem in Rimskih Toplicah vrnilo v ustaljene tirnice, čeprav je dela z odstranjevanjem posledic narasle vode še veliko.
Povodenj je v laški občini povzročila za več kot 8 milijonov evrov škode, pri čemer so bili ob Zdravilišču Laško najbolj prizadeti trgovci. Narasla Savinja je poplavila kar dve trgovini KZ Laško - samopostrežno Laščanka in trgovino v Rimskih Toplicah. Tam so se z naraslo vodo borih tudi gostišče Hochkraut, frizerski salon, železniška postaja in osem stanovanjskih hiš. Kot je dejal laški župan Franc Zdolšek, je večina posledic poplave v občini že odpravljena. Na sanacijo čaka še nekaj lokalnih cest, ki sta jih ob deroči in narasli vodi zasula dva manjša plazova. »Največ dela bo z odstranjevanjem težav na zamašeni kanalizaciji. T\i bodo dela trajala še ves teden. Urediti bo treba tudi laški zdraviliški park, kamor je voda nanesla veliko mulja in blata. Na srečo pa smo jo v občini Laško dobro odnesli s pitno vodo, ki je bila ves čas neoporečna,« je še povedal Zdolšek.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: PGD RIMSKE TOPLICE
Pred poplavami se ni bilo mogoče ubraniti, zato pa je bilo treba čim prej od uničujoče posledice torkove katastrofe.
tSVi TEDNIK
imm
2 do 12 %
v; POPUSTA
do konca Q septembra
Godec (levo) in Morijeva so ogorčeni nad neposluhom občino. Težko pridobljen zabojnik na Polulah - Št. 76 - 25. september 2007 -
Bodo tožili občino?
Prizadeti krajani KS Pod gradom s Polul so se včeraj zvečer zbrali na skupnem sestanku. Kot so pred njim napovedali, naj bi najeli odvetnika in vložili skupno civilno tožbo zoper Mestno občino Celje. Zaradi dogodkov ob zadnjih poplavah napovedujejo tudi državljansko nepokorščino.
so pustili. Ali naj nam končno zgradijo ta nesrečni obrambni zid ali pa naj občina odkupi naše hiše. Z veseljem se bomo odselili kam drugam,« pravijo krajam.
Tisto, kar naj bi bili trava, cvetje in vrtnine, prekriva zasušena brozga nedefinirano si-vozelene barve. »Lahko bi bilo še huje,« na koncu pripomnijo Morijeva in Godec. »Vemo, da so marsikje utrpeli še večjo škodo, in seveda vemo, da so bile tudi tragične žrtve. Mi smo jo še dobro odnesli. Kaj pa če bi prišlo do najhujšega? Lahko bi se zgodilo tudi to, saj nas ni nihče obvestil o vodni ujmi. Do zdaj pa nas ni prišel pogledat niti predsednik naše krajevne skupnosti,« še povedo ob ogledu razmočenih prostorov. Poplavljalo je kleti, garaže in spodnje bivalne etaže. Stanovalce hiš na Cesti v Laško od hišnih številk 18 do 28, razen redkih izjem, pa bo odslej strah vsakega večjega dežja.
POLONA MASTNAK Foto: GREGOR KATIC
polnili pa so ga stanovalci zgornjih Polul, ki sploh niso bili poplavljeni. Prosili smo za drug zabojnik, ki smo ga dobili šele po več posredovanjih. Na komunali so nam zabrusili, češ da zabojnike potrebujejo za poplavljence, pri čemer mi nismo bili poplavljeni,« so še vedno ogorčeni.
»Bomo že počistili, saj smo po vseh teh letih navajeni,« pravijo. Obenem izrečejo vse pohvale Prostovoljnemu gasilskemu društvu Zagrad. »Fantje so prišli takoj, izčrpali vodo in počistili veliko količino blata takoj po ujmi. Ves dan so delali brez hrane in počitka, a vendar so se, ko so se vozili mimo še na druga prizorišča, vedno ustavili pri nas in povprašali, če še kaj potrebujemo. Bili so edini, ki so se spomnili na nas,« pravijo prizadeti krajani.
Skupaj smo si ogledali prostore, ki so jih v teh dneh sanirah, kolikor so pač vedeli in znali. »Sin mi je priskočil na pomoč, sam se bolj težko obrnem. Sami starejši občani živimo tukaj, za nameček sem še 90-odstotni invalid,« pravi Mori in dodaja, da nočejo nikomur povzročati težav, ampak da jih je nerazumevanje občine tako prizadelo, da so se nas odločni poklicati. Zvoni v prazno
»Končno bi želeli izvedeti kaj o dolgoročnih ukrepih. Veste, vse skupaj bi rešila že postavitev kakšen meter visokega betonskega zidu med cesto in našimi hišami. Rad vidim, da se občina razvija, da se v njej gradi, ampak naj se končno kaj naredi še za varnost občanov. V Liscah so to naredili, zato tokrat niso plavale,« pravi Godec, sicer tudi predsednik odbora za proti-poplavno varnost. »Po vseh teh letih se počutim kot Don Kihot. Opozarjamo in opozarjamo, a nič,« dodaja. Tako kot Morijevi je že velikokrat razmišljal o prodaji hiše in selitvi. »A mislite, da bi kdo kupil hišo na tako izpostavljenem območju? Morda krepko pod ceno. Sicer pa je bila občina tista, ki nam je izdala dovoljenja za gradnjo točno na tem mestu. Saj smo želeli graditi malce višje, a nam ni-
Sanacija pritličnih prostorov hiše Morijevih v petek, tri dni po dežni ujmi.
»Gospod župan.
veste, kje so Polule?«
Poklicalo nas je več krajanov s Polul, ki jim je torkova dežna ujma povzročila kar nekaj škode. »Ne toliko materialna škoda, ki smo je že vajeni iz prejšnjih poplav, najbolj nas je prizadela izjava celjskega župana Bojana Šrota, da so Polule tokrat na srečo ostale suhe,« so povedali.
Po prihodu na prizorišče, na Cesto v Laško, kjer je zaselek z več hišami, je bilo ja-
sno, da poplave Polulam niso prizanesle. Več hiš je precej zalilo, kar je bilo razvidno še v petek, ko so stanovalci še vedno sušili pohištvo, od-stranj evali posledice poplave, ki jih je »obdarila« predvsem z ogromnimi količinami blata. »Tole je že pravzaprav končno, »kozmetično« čiščenje, je povedal Stane Mori, ko smo stali na dvorišču njegove hiše, še vedno prekrite z zasušenim blatom. »To je že tretja
poplava od leta 1990,« je pokazal na še dobro vidne sledove Savinje, ki jih je zalila ob vseh večjih poplavah. »Stran smo vrgli že tretjo spalnico,« se nam jepridružil Jurij Godec, bližnji sosed Morijevih. »Ob pol dveh zjutraj je prihrumel val vode. Veste, kako je, ko ostaneš brez elektrike in ko popolnoma temno hišo trese do temeljev, ko skoznjo hrumi voda,« je bil še vedno vidno pretresen. Morijevi so v svoji hiši v katastrofalni noči izmerili skoraj meter in pol vode.
Od vseh pozabljeni
Krajani KS Pod gradom so zgroženi nad nerazumevanjem občine, ki se ni odzvala z nobenim ukrepom. »Ne le, da so na občini zatrdili, da na Polulah ni bilo poplave, to so poročali tudi mediji. Bojimo se, da bomo zaradi tega prezrti tudi s strani zavarovalnic,« povzema Godec. »Poplav smo pač že vajeni, nas je pa pretreslo, da smo si od komunale komaj izprosili zabojnik. Prvi je bil poln po desetih minutah, na-
VASE SKRITE ZELJE^ URESNIČITA NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE
Sabrina je Nino natančno povprašala po najljubšem cvetju, ampak končne detajle pri izdelavi šopka je raje prepustila izkušeni Katji.
Radijski intervju, pa še duet z Nino Pušlar... Sabrina gotova ni spala še en teden.
»Vse, kar zapoješ mi...«
Duet Nine in Sabrine v studiu Radia Celje - Rožice za vse
»Kdaj in kje pa ti najraje poješ,« smo zasliševali zvedavo šestošolko Sabrino v studiu Radia Celje. »Pod tušem,« je kot iz topa izstrelila navihanka. »No ja, kar priznaj, da neprestano prepevaš, kjerkoli in kadarkoli. In to najraje Ninine pesmi,« jo je dopolnila mami Helena. Ampak pojdimo lepo po vrsti...
Tako kot vam ni jasno, kaj je Sabrina Zavšek z Ljubeč-ne počela v našem studiu, se tudi njej še zdaleč ni sanjalo, zakaj smo jo posadili pred mikrofon. »Posebna gostja bo danes z nami,« smo ji namignili. »Katera,« so se ji zasvetile očke. Pa smo jo še malo pustili v negotovosti. »Iz sveta glasbe je ...,« smo na koncu popustili. »Ojojoj, Niiiina Pušlar,« je dahnila Sabrina.
Mami Helena nam je napisala pismo, ki ga čisto na kratko lahko povzamemo takole: »Za našo Sabrino, ki živi za glasbo, je ni pevke, razen Nine Pušlar. Zmeraj prepeva njene pesmi. Vse jih zna na pamet in je skratka njena velika oboževalka.« No, takšnemu komplimen-
tu se je še Nina težko uprla. Pa smo jo čakali, Nino, potem ko je Sabrina sicer že ugotovila, kaj je tisto veliko presenečenje zanjo, vendar ji je srček ob misli, da jo le še nekaj trenutkov loči od srečanja z oboževano pevko, zmeraj hitreje bil. Še sreča, da je z njo prišla podporna ekipa dveh sestric in bratranca, seveda z mami na Čelu. »Kaj naj vprašam Nino? Saj ne vem, kaj naj rečem,« je bila na trnih Sabrina. Pa smo vklopili mikrofone, takole, malce za ogrevanje, in Sabrina se je podrobneje spoznala z našim studiem ter delom naših novinarjev ter tehnikov. »Ampak pela pa že ne bom,« je odločno zatrdila. O ja, pa boš, smo si mislili. Če ne drugače, pa v duetu z Nino.
»Jaz bi tudi bila pevka!«
Energična Sabrina nima težav z odgovori na vprašanja, kaj bi rada postala, ko bo »velika«. Pevka! Novinarka! Igralka!? Nekaj od tega zagotovo. »Nini je uspelo. Morda bo tudi meni. Sem bila izbrana za nastop na FeNS fe-
stivalu,« je čebljala in v naslednjem trenutku spustila predirljiv krik veselja, kajti vstopila je težko pričakovana Nina Pušlar. Čisto nič zvezdniškega ni na tej simpatični črnolaski, po letih komajda polnoletni, po glasu pa suvereni in zreli pevki. Izkušenj je pa tudi že kar nekaj. Skupaj obujamo spomine na oddajo Bitka talentov, ki je Nino dobesedno izstrelila med prepoznavne in cenjene slovenske izvajalke. Kar nekaj skladb, pri katerih se dobro sliši, da ne gre za instant popevčice, ampak za skrbno izbrane, z dobrimi besedili podkrepljene glasbene izdelke (ne pozabite, Nina je vendarle, kar je dandanes že redkost, malce rokerica po duši, op. p.), ki zagotavljajo, da ne gre za meteor na naši glasbeni sceni, ampak za zvezdo stalnico.
Nina je z veseljem odgovarjala na vsa vprašanja, ki so vrela iz zbrane druščine, nato pa smo izvedli pravi improvizacij ski podvig. Sabrina je - ob vseh šokih, ki jih je doživela v nekaj pičlih minutah, se je presneto dobro držala - opravila svoj prvi
radijski intervju. Da o duetu Nine in Sabrine niti ne govorimo. Z lahkoto sta se skupaj kot za šalo sprehajali čez tiste najvišje tone, ob tem, da Ninine pesmi niso ravno preproste za izvajanje... Ufff! Pa saj boste v soboto vse slišali na Radiu Celje. Mi pa smo po vsem adrenalinu nujno potrebovali sprostitev! Ker nam je uspelo izvedeti, da je Sabrina poleg vseh ostalih konjičkov velika ljubiteljica cvetja, smo se odločili, da skupaj ustvarimo še kakšno cvetlično fantazijo. Šopek za Nino smo želeli izdelati. Nakar se je izkazalo, da si je Katja iz Cvetličarne pri Katji to bolj široko zamislila in nas »ocvetli-čila« vse po vrsti. Spretni prsti so delali in ustvarjali, dokler ni Nina sijala v barvi dveh šopkov, kar je nekoliko otežilo misijo podpisovanja ogromnih plakatov, ki jih je Nina prinesla v spomin. In je Sabrina takoj zatem rekla, da »tole pa ne gre na steno, ker se lahko prehitro uniči«. Sicer pa, saj imamo fotografije!!!
POLONA MASTNAK
Foto: ALEKS ŠTERN
Na drugi strani sta peli Nina in Sabrina, kar ni bilo ravno preprosto ob zbranem občinstvu. Vse skupaj je posnel naš tehnik Branko Ogrizek, urednica Radia Celje Simona Brglez je budno nadzirala dogajanje, mami Helena je skupaj z Nininimi prijateljicami pozorno prisluhnila, moja »malenkost« pa se je očarana sesedla v stol.
Nina seje že navadila podpisovanja plakatov in avtogramov... Ampak tako zagrete občudovalke pa verjetno še ni srečala.
Poglejte ju, dekleti. Izvedeli smo, da Nina niti nima najljubše cvetlice, vendar pa ji tovrstne pozornosti veliko pomenijo.
REPORTAŽA
11
Družini Kogoj in Dolinar s prijatelji v prelepih prostorih nove galerije.
Kogoj obarvai Celje
V Narodnem domu v Celju so z veliko slovesnostjo odprli Galerijo Oskarja Kogoja
bor pregledno razstavljenih Kogo-	katero gremo prav v srce človeka jevih izdelkov. Ob otvoritvi se je	in opredmetimo energije v različ-dogodka in prostorov galerije, še ... nih materialih. Izhajamo iz tega, bolj pa obiska številnih prijateljev	dalma vsak predmet svojo zgod-in umetnikov, ki sodelujejo na pri-	bo, svojo vsebino in napoved,« je ložnostni razstavi, zelo razveselil	razstavljene predmete opisal slo-tudi Oskar Kogoj, ki je pohvalil	viti oblikovalec in po besedah pri-trud in zagnanost Dolinarjevih z	jatelja in osrednjega govorca na ot-besedami, da »kdor ne hodi po stop-	voritvi, etnologa dr. Janeza Boga-nicah, pač ostane na njih. Življe-	taja človek, ki je oblikovanje pre-nje pa je velika možnost človeka,	stavil v nove sfere, v umetnost. Boda raste. Človek se mora tudi sko-	rut Dolinar je žarel od ponosa in zi predmete, ki jih uporablja, vr-	poudarjal, da je nova galerija za niti k svojemu bistvu in k človeš-	družinsko podjetje res tudi nov in kim vrednotam. V novi galeriji raz-	velik korak. »Pri čemer poudarjam, stavljam predmete iz linije Natu-	da izredno dobro sodelujemo s sera, narava pa je vseobsegajoča in	strsko galerijo v Mirnu. V skup-sami smo del te matere. Sledi ener-	nem sožitju dopolnjujemo ponud-getski design. Vsaka oblika ima	bo izdelkov v galeriji z izdelki z svojo energijo, če v njej spreme-	novo sporočilno vrednostjo, ki jo niš le molekulo, se predmet spre-	Oskar Kogoj zna podati na tako premeni. Devin design pa je linija, s	finjen način.«
Z odprtjem priložnostne razstave in bogatim kulturnim programom je v četrtek zvečer ob prisotnosti številnih uglednih gostov v spodnjih prostorih Narodnega doma v Celju zaživela celjska Galerija Oskarja Kogoja.
Odprla sta jo zakonca Marija in Borut Dolinar, ki pravita, da sta motiv za novo galerijo, ki je bila doslej v žalski Savinovi hiši, kjer sta jo odprla leta 1994, našla ob odmevni proslavi desetletnice te galerije pred tremi leti v lapidariju celjskega pokrajinskega muzeja. »Po povabilu Mestne občine Celje nisva več oklevala. Nastala je galerija del enega najuglednejših slovenskih oblikovalcev v svetu,« pravi Marija Dolinar.
Izjemno lepo urejen prostor v Narodnem domu ponuja velik iz-
Marija Dolinar
Galeriji je srečno pot zaželel župan Celja Bojan Šrot, o Oskarju Kogoju in njegovem delu pa sta ob dr. Janezu Bogataju govorila še drago Medved in italijanski profesor Roberto Roda, ki je poslal pozdravno pismo. Otvoritev galerije je obeležilo še kar nekaj dogodkov. Odprli so namreč razstavo, na kateri sodelujejo absolventi podiplomske šole Oskar Kogoj natural design in slikar Sergio Pausig, sodelovali so še Stane Jagodič, Drago Medved in Vesna Budnar Četkovi-č. Oskar Kogoj je podelili tudi nagrado zlati venetski konj, ki jo je za življenjsko delo prejel dr. Peter Krečič, raziskovalec umetnosti, zlasti arhitekture in Plečniko-
vega dela, in pionir študija oblikovanja na ljubljanski fakulteti za arhitekturo. Za gostoljubnost se je s posebnim darilom Oskar Kogoj zahvalil tudi celjskemu županu Bojanu Šrotu.
V nekoliko dolgem, a izredno kakvostnem sporedu so nastopili oktet Provox iz Nove Gorice, celjski pianist in profesor glasbe Simon Dvoršak, violinistka Anja Bukovec ob klavirski spremljavi Mateje Ur-banč in plesalke plesnega studia Igen z odlomkom iz novitete Hiša 22, ki je premiera doživela poleti v New Yorku. Prireditev je povezovala Maja Šumej.
BRANKO STAMEJČIČ
Foto: GREGOR KATIČ
Oskar Kogoj je zlatega venetskega konja za življenjsko delo podelil dr. Petru Krečiču.
Mik do najslajše zmage je bil usoden
Najkrajša tekma Celjskih grofov
Nejc Pečnik je dosegel četrti gol v novi prvenstveni sezoni.
ski iz Medvod je uradno za 5 minut podaljšal prvi del, nato pa dopustil še dodatni dve minuti igre in si na vrat nakopal obilo obtožb. V prvi četrtini prvenstva so tekmeci Maribora prejeli osem rdečih kartonov!
»Fantastični gol Pečnika«
Trener Pavel Pinni je na
očitke, da je bil sodnik naklonjen Celju, odvrnil, da je njegov klub prejel zadetek v Šiški od Interblocka, pa čeprav ga nista videla ne glavni ne stranski sodnik. O štajerskem derbiju pa je dodal: »Z igralcem manj smo se malce zaprli. S fantastičnim golom Pečnika smo zasluženo zmagali. V Ajdovščini nam ne bo lahko. Primorje posebej doma igra zelo dobro. Gremo po kakšno točko. Moji fantje dobro delajo, pripravljenost je še vedno na visoki ravni.«
»Pečnik mora pozabiti oziroma takoj ponoviti«
Najboljši igralec MIK CM Celja v dosedanjem delu sezone, kapetan moštva Simon Sešlar, ni bil zadovoljen s svojim tokratnim učinkom, ob menjavi pa mu je glasen aplavz namenilo domače občinstvo, ki ni pozabilo nje-
govega deleža v ligi prvakov: »Tokratni pozdrav je bil bolj posledica mojega učinka v letu 1999 in ne za nedeljsko igro. Nisem bil na ravni, ki si jo žehm. Vse, kar nam je spolzelo iz rok in nog proti Kopru in Nafti, se nam je povrnilo v Mariboru. Nismo igrah dobro, a smo vseeno zmagali. Igrišče ni v najboljšem stanju, preglavice nam je povzročala tudi Nikeova žoga, ki je nismo vajeni. Pečnik si za gol v slogu največjih mojstrov zasluži čestitke. A to mora takoj pozabiti oziroma jutri takoj ponoviti!«
»Čestitam našim navijačemc«
Sebastjanu Gobcu se je
poznal prehlad, a le v glasu, na igrišču je bil seveda pregovorno bojevit: »Moramo biti realni in priznati, da smo igrali zelo slabo. Posvetih smo se trdni obrambi, potem pa s fenomenalno potezo Pečnika zmagali. Po rdečem kartonu sem zasedel Juretovo mesto. Na svoje mesto sem se vrnil, ko je vstopil Hadžič. Pečnik je bil edini v konici napada in je skušal čimdlje zadržati žogo. V defenzivi smo bili odlični, zadržali smo njihove tri napadalce. Viroza je med nami, mučila je Križnika, mene prej. Moramo se regenerirah s pomočjo zdravnika moštva, morda sledi kakšna infuzija.
Z uspešnimi predstavami se lahko odlepimo od zasledovalcev. Kaj se je dogajalo na tribunah, ne morem komentirati. Žal mi je, da so odstranili naše navijače. Čestital bi jim za udeležbo.«
»Moraš imeti jajca«
Zadetki s precejšnih razdalj so zelo atraktivni, a prodori, ko pade obramba in kloni še vratar, So najbolj cenjene mojstrovine. To je uspelo Nejcu Pečniku: »Upam, da bo takšnih golov čimveč. Tovrstne je lepo videti, kajne? Spustil sem se v preigravanje. Kaj drugega mi tudi ni preostalo, saj nisem videl nikogar od soigralcev. Ja, za kaj takšnega moraš imeti tudi jajca. Maribor ima odlično občinstvo, najboljše pri nas, takšnega bi si vsakdo želel. Željno je nogometa, spoznajo se nanj. Mi smo zelo zadovoljni z izkupičkom po devetih krogih.«
DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ
LESTVICA 1.SNL
Izpoved enega izmed vodij celjskih navijačev po nedeljski tekmi v Mariboru:
»Napovedano je bilo, da bo na našem sektorju z nami še okoli 500 pristašev celjskega kluba. Tako nas je obvestil celjski klub. A prišli so le zelo mladi igralci, otroci. Namestili smo jih na vrh tribune, ker smo predvidevali, da miru ne bo. Med nami in domačimi gledalci je bila ograda, a smo takoj preko nje v naši bližini opazili 'znane face', ki so začele kaj kmalu provocirati. Eden izmed njih je stekel proti ograji, a so ga redarji ujeli iti odstranili. Začeli smo pozdravljati naše igralce in navijati, ko so naenkrat začele proti nam leteti bakle in dimne bombe. Na podlagi tega smo tisto, kar nam je priletelo, me-tali nazaj. Kar je bilo odlomljenih stolov in kar se jih je v paniki odlomilo, smo jih tudi vrgli preko ograje. Doživeli so šok, kajti predvidevali so, da bomo stisnili riti in pobegniti s štadiona. Bilo nas je okoli 80 in tega vsekakor nismo nameravali. Umaknili so se oni, tako kot to vedno storijo v Celju. Nato so reagirali policisti. Brez kakršnegakoli razloga so nas obkolili in prisilili k odhodu. Prste vmes so imeli zagotovo mariborski klub, vodstvo varovanja in tudi policija. Vse je bilo vnaprej dogovorjeno. Z našimi pionirčki je bila gospa. Tudi po njej so udrihali policisti. Ko so nas gnali proti železniški postaji, smo morali 'trimčkati'. Kdor tega ni počel, jo je dobil s pendrekom po zatilju ali v ledja. Za nami so dvigovali konje na zadnji nogi. Lahko bi koga udarili s kopiti. V Evropi leta 2007 si ne moremo pojasniti takšne represije. Viole bodo imele težav na tekmi v Celju. Mi smo tokrat samo reagirali na provokacije. Zanima naš, ali je Maribor lahko kdaj kaznovan. Viole so vendar neovirano tekale med tribuno in igriščem. Celje postaja številka 1 tako v nogometu kot v navijanju. Boli jih marsikaj, dobili so jih že po betici, potem koso v Celju nadlegovali nedolžne mimoidoče.«
Brazilec Marion Rogerio Schwantes je večja okrepitev, kot bi si marsikd mislil.
Celjski nogometaši srečno in zelo spretno osvojili vse tri točke v Ljudskem vrtu
Nogometaši MIK CM Celja so se z zmago v Mariboru povzpeli na drugo mesto na lestvici, ki si ga delijo s Koprom, za vodilnimi Dom-žalčani pa zaostajajo za dve točki. Štajerski derbi so dobili »gladko«, z 0:1.
Na slovenskih igriščih redko viden prodor je v 85. minuti uspel Nejcu Pečniku, ki je po odlični podaji Domna Beršnjaka preigral in na kolena položil Džiniča in Toma-žiča - Šerugo, obšel vratarja Pridigarja, tako da se je malce oddaljil od gola, obdržal ravnotežje, potem pa prisebno poslal žogo v mrežo. Berš-njak ima nemajhne zasluge, odpeljal je žogo iz nevarnega območja in idealno podal v prazen prostor ter se odkupil za sebično potezo iz 43. minute, ko ni zaposlil osamljenega Biščana.
48. štajerski derbi
Neredi na tribunah so se začeli že v 1. minuti, po krajši prekinitvi tekme pa so pripadniki specialne policijske enote obkolili Celjske grofe in jih nato odpeljali s štadiona. Celjski navijači zagotavljajo, da so bih napadeni. Glede na to, da niso bih pobudniki izgreda, jim nikakor ne gre v glavo represija nad njimi. Več o tej temi v sosednjem članku.
Gostitelji so bili pred 3.000 gledalci več pri žogi, od 54. minute pa so imeli igralca več, ko je drugi rumeni karton dobil Jure Trav-ner. Celjani so vzdržali vse pritiske in srečni zapuščali Maribor. Mik do najslajše zmage je bil tako močan, da so se borili do zadnjih atomov moči. Pečnik je nemudoma po doseženem golu trenerja poprosil za menjavo; veliko je pretekel, še zlasti z igralcem manj, nato preš-printal polovico igrišča, svoje pa je naredilo proslavljanje vodstva ... To je bila komaj osma celjska zmaga v 48. medsebojnem obračunu po osamosvojitvi, a že četrta v Mariboru od 18. oktobra leta 2002, ko je to prvič Celju uspelo z Marijanom Pušnikom. Daleč od tega, da bi podcenjevali Milka Durovskega, ki je odličen trener, vendar se jim v Ljudskem vrtu še zna kolcati za Korošcem.
Vijolični so bili tokrat oškodovani vsaj za eno enajstmetrovko: v 31. minuti je Marko Križnik v kazenskem prostoru povlekel Makrieva, v 52. minuti (1. polčas!) pa je Amel Mujčinovič naskočil Brulca in ga tudi oplazil s pestjo, ko je izbijal žogo. Sodnik Toše-
—- St. 76 - 25. september 2007
Nyil
JLaščanom in Šoštanjčanom domača turnirja
štanjska ekipa bo konec tedna igrala še na turnirju v Postojni, potem bo sledila končna priprava za štart no-
Vroče na Polzeli
V pokalu KZS za moške so odigrali nekaj srečanj drugega kroga. Čeprav je na sedežu zveze veliko zaposlenih, so vsi spregledali, da je ta konec tedna, ki je bil sicer predviden za igranje tekem pokala, rezerviran za trenerski seminar, tako da so se tekme igrale in se bodo še igrale ob povsem različnem času. Nekateri bodo odigrali dve srečanji v treh dneh (s povratnim). Najbolj zanimiv par je bil zagotovo Hopsi -Rogaška. Gostje so na Polzelo sicer prišli brez trenerja Borisa Zrinskega, ki je bil z žensko (neuspešno) reprezentanco v Italiji, zato pa je prišel v »svojo« Polzelo Veljko Petranovič, ki še vedno toži tamkajšnji klub za finančni dolg pred leti, ko je nosil njegov dres. No, zdaj toži predvsem KZS, ki je Hopse pustila vprvi ligi, kljub temu, da so spremenili ime in račun, s čimer so se izog-
Novinec Lance Harris in desno Grega Mali
nili poplačilu dolgov. Obravnavo na prvostopenjskem sodišču proti KZS-ju je Petranovič že dobil (zveza se je pritožila), dobil pa je v srečanju na Polzeli tudi dve neš portni ter s tem izključujo čo napako v začetku 2. pol časa. Izkušen 48-letni Velj ko je prepričan, da je to maš čevanje za tožbo proti KZS ju, tisti, ki so bili na tekmi pa so njegovi trditvi potrdili, kajti od druge nešportne napake naj ne bi bilo nič, temveč je bila izmišljena. Razo čarani Petranovič je celo raz mišljal o prenehanju igranja a si je po zadnjih novicah pre mislil. Sicer pa so pričako vano slavili Hopsi s 74:52, a šele po odhodu Petranoviča, saj so zadnji del dobili z 20:8. Povratna tekma srečanja bo v četrtek v Rogaški Slatini.
JANEZ TERBOVC Foto: MATEJ BINCL
PANORAMA
NOGOMET
Izidi 9. kroga 1. SL: Maribor - MIK CM Celje 0:1 (0:0); Pečnik (85), Koper - Nafta 1:1, Livar - Gorica 0:1, Primorje -Interblock 2:0, Domžale - Drava 4:1.
7. krog 2. SL: Rudar - Mura 3:4; Grbič (73, 84), Trifkovič (90); Koran (20, ag), Kulčar (21), Slavic (27), Sreš (67-). Vrstni red: Triglav Gorenjska 14, Bonifika, Aluminij 13, Mura 11, Bela krajina, Krško 10, Rudar 9, Zavrč 8, Zagorje 6, Krka 2.
7. krog 3. SL - vzhod: Šentjur - Črenšovci 4:1; Arlič (19, 36), Fras (30), Vrtar (81), Kovinar Štore - Šmarje 3:2; Filo-vič (12), Koran (43, 69); Firšt (46), Hirnšek (80), Šmartno -Dravinja 1:1; Podbrežnik (8); Vidojevič (74). Vrstni red: Šentjur 17, Dravinja, Šmartno 14, Odranci 13, Šmarje, Veržej 11, Črenšovci 10, Malečnik 9, Pa-loma 8, Dravograd, Stojnci 7, Kovinar Štore 6, Roma 5, Pohorje 3.
7. krog Štajerske lige: Möns Claudius - Zreče 1:3; Poredski (90,11-m); Alene (17,43), Dju-ranovič (50), Šoštanj - Bistrica 4:0; Rošer (19), Kljevkovič (49), Andrič (83,90), Simer Šampion - Rogaška 5:0; Kožar (4, 85), Džaferovič (52), Romih (59), Napradnik (68). Vrstni red: Simer Šampion 19, Šoštanj 16, Ge-rečja vas 15, Ormož 13, Podvinci 11, Rogaška 10, Bistrica, Zreče, Partizan Fram 9, Šentilj 7, Peca 6, Möns Claudius 5, Železničar, Oplotnica 3.
3. krog I. SLMN: Živex -Izola 4:3; Vojsk (15, 20), Kolar (29), Iskrač (30), Tomi Press Bronx - Dobovec 3:2; Stres (8), Hrovatič (35). Vrstni red: Puntar 6, Živex 5, Dobovec, Svea, Sevnica, Izola, Tomi Press Bronx 4, Gorica, Ajdovščina 2, Sodražica 1.
ROKOMET
1. SL (m), 3. krog: Slovan -Celje Pivovarna Laško 24:34 (11:21); Kokšarov 12, Terzič 9, Kos 5, Sulič 4, Gajič 2, Špiler, Kozlina 1 ; Teržan 6, Krže 4. Nova Gorica - Gorenje 23:36 (6:18); J. Dobelšek 6, Mlakar 5, Vukovič 4, Sirk, L. Dobelšek, Gol-čar, Gautschi 3, Tamše, Kavaš, Oštir, Rezniček 2, Sovič 1; Pu-celj 6, Celica 4. Vrstni red: Trimo 6, Cimos 5, Gorenje, Celje, Rudar, Gold Club, Ormož 4, Prevent 3, Sviš 2, Knauf Insulation, Slovan, Nova Gorica 0.
1.	SL (ž), 2. krog: Zagorje -Celeia Žalec 19:37 (8:17). Vrstni red: Celeia Žalec, Ptuj, Brežice 4, Celje Celjske mesnine, Olimpija, Krim Mercator, Škofja Loka 2, Kočevje, Velenje, Zagorje, Izola, Burja 0.
KOŠARICA
2.	krog Pokala KZS (m):
Plama Pur - Šmartno 95:71, Konjice - Ruše 76:53.
1. krog Pokala KZS (ž) : Konjice - Citycenter 67:67.
ŠPORTNI KOLEDAR
Torek, 25. 9.
ROKOMET
1. SL (m), 4. krog, dvorana Golovec: Celje Pivovarna Laško - Rudar (18.30).
KOŠARKA
Pokal KZS (m), 2. krog: Rogla - Janče (20.30).
Sreda, 26. 9.
NOGOMET
1. SL, 10. krog, Ajdovščina: Primorje - MIK CM Celje (16).
ROKOMET
1. SL (m), 4. krog, Velenje: Gorenje - Sviš (19).
KOŠARKA
Slovenski Superpokal (m), Polzela: Helios - Union Olimpija (18.30).
Pokal KZS (m), 2. krog: Terme Olimia - Koroška (18).
Četrtek, 27. 9.
KOŠARKA
Pokal KZS (m), 2. krog: Ruše - Konjice, Rogaška - Hopsi Polzela (19.00), Janče - Rogla.
Pokal KZS (ž), 1. krog, Rogaška Slatina: Citycenter - Konjice (19).
NA KRATKO
Srebotnikova do finala
Portorož: Velenjčanka Katarina Srebotnik je na 145.000 dolarjev vrednem teniškem turnirju WTA Banka Koper Slovenia Open v finalu z 2:6, 6:4 in 6:4 izgubila proti prvi nosilki in 19. igralki sveta, Francozinji Tatiani Golovin. Prvi in odločilen poraz Sre-botnikove na tem turnirju je trajal 2 uri in 42 minut.
Luci srebro v Estoniji
Tallin: Judoistka celjskega Sankakuja Lucija Polavder je na tekmi svetovnega pokala osvojila drugo mesto v kategoriji nad 78 kg. V finalu je klonila proti Poljakinji Ursuli Sadkow-ski. Vesna Džukič je bila peta in Petra Nareks sedma. (MK)
Ura resnice
Ljubljana: Protidopinška komisija Atletske zveze Slovenije bo Jolando Čeplak, ki je osumljena zlorabe krvnega dopinga eritropoetina, zaslišala v soboto ob 10. uri v prostorih AZS-ja. Mednarodna zveza je primer dodelila slovenski, ki je odgovorna za izpeljavo disciplinskega zaslišanja. Čeplakova, ki stanuje v Celju, stalno bivališče pa ima sicer v kneževini Monako, je odločno zanikala jemanje nedovoljenih poživil.
(DŠ)
Najboljši igralec šoštanjskega turnirja je bil Aleš Kune. - Št. 76 - 25. september 2007
Pomoč za slatinske košarkarice
Košarkarsko društvo Janina je dobilo novega pokrovitelja. Košarkarice iz Rogaške Slatine bodo vsaj do konca te sezone nosile ime Citycenter.
Boštjan Bratuša, direktor Citycentra Celje, je Slatinčan, zato odločitev o sponzorstvu, ki bo bolj mecenske narave. Predsednik kluba in obenem trener članske ekipe Milan Bastašič je bil seveda zadovoljen po podpisu pogodbe. S prenovljeno ekipo se bo vsekakor želel uvrstiti v zgornjo polovico slovenske lige. Za Slatinčanke bosta v novi sezoni nastopali visoki Hrvatici. Splitčanka Ivana Podrug je visoka 198 centimetrov, Rečanka Iva Serdar pa le centimeter manj.
DŠ
Konec tedna sta bila na Celjskem dva močna košarkarska turnirja, na katerih sta domačina Zlatorog in Elektra Esotech osvojila prvo mesto.
Čeprav so to prijateljski turnirji, sta zmagi vsekakor dobri popotnici za nadaljevanje dela tri tedne pred začetkom sezone.
Predstavil se je tudi Harris
V	Treh lilijah so domači »pi-vovarji« prišli do osme zmage na tradicionalnem turnirju Laško pivo, ki je bil na sporedu že šestnajstič. V prvem srečanju so se dodobra namučili proti Slobodi Diti, njen odpor so štrli z dobro obrambo ter s serijo košev v dragi polovici tretje četrtine in v zadnjem delu srečanja. Trener Damjan Novakovič je nekaj minut namenil tudi Američanu Lanceu Harrisu, ki je dan pred turnirjem prispel v Laško. Seveda se je napor zaradi potovanja poznal, a Harris je kljub temu po besedah Nova-koviča prava okrepitev za njegovo moštvo.
V	finalu proti Darušafaki so Laščani prikazali zelo dobro igro. Centra Salih Nu-hanovič in Nemanja Jele-sijević sta kraljevala pod obročema, v napadu je svoje kvalitete pokazal še Nikola Mašić in sledila je zanesljiva zmaga z 80:61. Turnir je pokazal, da bodo ljubitelji košarke v Laškem gledali precej hitrejšo in s tem tudi privlačnejšo košarko kot v minuli sezoni. Novakovič namreč nikakor ni za šablon-sko košarko, temveč daje igralcem na voljo, da izkažejo tudi svoje individualne kvalitete, seveda ob obveznem igranju trde obrambe. In če je turnir Laško pivo vsaj delček napovedi za novo sezono, potem bodo obrazi odgovornih za košarko v Laškem prav gotovo nasmejani.
Po podaljšku do
lovorike
V	Šoštanju je bil četrti me-morialni turnir v spomin na Matjaža Natka, očeta šo-štanjske košarke. Elektra je po dveh dobrih predstavah dobila turnir, za kar se je morala zelo potruditi, še posebej v velikem finalu, saj je odpor Avstrijcev zlomila Šele po podaljšku, in to z 89:83. Po besedah trenerja Šoštanj-čanov Ivana Stanišaka je srečanje izvlekla dobra obramba, saj v napadu met ni stekel, za razliko od tekme z Dubravo (80:68). Sta-nišak je bil zadovoljen s prikazanim na turnirju, ki ga je Elektra osvojila drugič. Šo-
14
KULTURA
Politika, seks
ali Evrofilija
Krstna uprizoritev komedije o zakulisju evropskega parlamenta
Stritarjeva ulica v Celju mimo atletskega štadiona povezuje Kersnikovo in Ipavčevo.
Od Stritarja do Valvasorja
\
se imenuje ..
V današnji rubriki pojasnjujemo poimenovanje Stritarjeve ulice, ki v Celju mimo adetskega štadiona povezuje Kersnikovo in Ipavčevo ulico. Poimenovali so jo po pesniku, pripovedniku in kriüku Josipu Stritarju, ki se je rodil 6. marca 1836 v Pod-smreki pri Velikih Laščah.
Rojen je bil v kmečki družini, očetu Andreju in Uršuli, rojeni Jakič. Prva šolska leta je preživel v šolskih klopeh v domačem kraju, že 3. razred nor-malke pa je leta 1843 nadaljeval v Ljubljani. Tri leta kasneje se je vpisal v gimnazijo, kjer so mu bili sošolci znameniti »va-jevci«, med učitelji pa so nanj naredili poseben vtis Metelko, Melzer in Petruzzi. Stritar je bil odličen dijak, od 2. do 7. razreda pa je bil tudi gojenec Alojzijevišča. Po končani gimnaziji se je odločil za študij klasičnih jezikov na Dunaju. Vseskozi sta ga gmotno podpirala stric Janez Stritar in brat Andrej, prejemal je tudi Knaflje-vo štipendijo, pozneje pa si je veliko pomagal še s poučevanjem otrok premožnih Dunaj-čanov.
Čeprav je bil dober študent, cenili pa so ga tudi profesorji, je Stritarja vseskozi mikalo v svet. Vse bolj sta ga zanimala svetovno slovstvo in splošna kulturna vprašanja. Stritar zaradi svojih želja in nagnjenj sprva študija ni dokončal. Čeprav je vse obvezne letnike uspešno opravil, se k izpitom iz neznanih razlogov ni prijavil. Še naprej je živel na Dunaju, kjer se je leta 1870 zaposlil kot prevajalec in urednik pri državnem zakoniku. To delo je opravljal do leta 1890, z izjemo leta 1871, ko je mesto za leto dni prepustil prijatelju Franu Levstiku.
Leta 1873 se je poročil s Terezijo Hochreiter, kmečkim dekletom iz Aspanga (Spodnja Avstrija) , ki mu je rodila hčer Kamilo (1874) in sina Milana Jožefa (1875). Umirjeno družinsko življenje je pripomoglo, da je Stritar nadaljeval študij slavistike in ga leta 1874 tudi uspešno končal. Že isto leto je dobil službo suplenta na eni od dunajskih gimnazij. Leto kasneje je že postal stalno nameščeni učitelj, leta 1878 pa profesor. Leta 1879 je bil premeščen na gimnazijo v dunajskem okraju Jožefovo mesto (Josef-stadt), kjer je ostal vse do upokojitve 1901. Poleg klasičnih jezikov je dijake poučeval tudi
nemščino, francoščino in leposlovje.
Že v letih 1886-87 je Stritar v Gerstdorfu (dunajski 18. okraj) dal zgraditi družinsko hišo z vrtom in majhnim vinogradom. Tam je s krajšimi presledki živel vse do konca prve svetovne vojne. Med vojno in neposredno po tem, je Stritar zaradi splošnega pomanjkanja hudo zbolel, odpovedal mu je vid, nazadnje pa je tudi povsem oglušel. Stritarja v domovini niso pozabili, saj so mu na vsak način želeli olajšati trpljenje. Narodna vlada Slovenije mu jé podelila pokojnino in Stritar se je leta 1923 vrnil v domovino. Živel je v vili Jakomir (da-nés Stritarjev dom) v Rogaški Slatini, kjer je 25. novembra 1923 tudi umrl. Pokopan je v Ljubljani. Po njegovi smrti se je njegova žena vrnila v rodni Aspang. Stritar je bil tudi odlikovan z redom sv. Save m. stopnje, leta 1919 pa je bil izvoljen za častnega člana JAZU.
Josip Stritar se je v zgodovino zapisal kot pesnik, pripovednik in kritik. Pesmi je začel pisati že v gimnaziji, prve sonete pa je objavil leta 1853 v Zgodnji Danici. V javnost je prvič stopil leta 1866, ko je skupaj z Jurčičem in Levstikom pripravil novo izdajo Prešernovih Poezij. Kasneje je trojica sodelovala tudi v književnem zborniku Mladika (1868). Že leto kasneje (1869) je pod psevdonimom Boris Miran izdal pesniško zbirko Pesmi, ki je bila zlasti med mladimi izvrstno sprejeta. Stritarjeva najplodnejša leta so bila v obdobju 1870-80. Takrat so nastale Prešernove pesmi iz Elizije in Dunajski soneti I-III, v katerih je obračunaval s staroslovenci. Svoje pesmi je objavljal tudi v Zvonu in Slovenskem narodu.
Oster odziv na slovenske kulturne in politične razmere so bile pesmi, izdane v ciklu V solzni dolini (1870) in Dunajske elegije (1871). Z desetimi epskimi pesmimi, izdanimi .v ciklu Raja (1876), pa je opo-zaijal na tipljenje ljudstev na Balkanu. Stritarje pisal tudi po letu 1880. Večino pesmi je objavil v Ljubljanskem zvonu in
Slovenskem narodu. Velik del ciklusa pesmi iz obdobja po letu 1899 je ostal v rokopisu in so jih kasneje izdali drugi avtorji (Prijatelj, Šegula). Zadnja desetletja njegovega ustvarjanja so bila namenjena otroški poeziji. Tako je v letih 1895-1906 izdal štiri knjige pesmi: Pod lipo, Jagode, Zimski večeri in Lešniki.
Josip Stritar je bil tudi priznan pripovednik. Že leta 1868 je v Mladiki objavil pripoved Svetinova Metka. Z romanom vpismihZorin, objavljen v Zvp-nu (1870), pa je Stritar predstavil svoj tragičen in črnogled pogled na življenje in svet, na boj med idealom in resničnostjo. Kasneje so izpod Stritarjevega peresa nastali še roman Gospèd Mirödolski ( 1876), kratka povest Rosaria (1877), povest Sodnikovi (1878), nekaj sentimentalnih in socialno obarvanih pripovedi (Priletnega samca sveti večer. Mož z mači-co), satiričnih pripovedi (Tri-glavan s Posavja, Pasji pogovori, Deveta dežela) in pripovedni spis Griški gospod.
Stritar je pisal tudi dramska besedila, med katerimi je bila večina namenjenih komornim predstavam, v 70. in 80. letih pa je napisal vrsto kritičnih spisov oz. esejev. Med prvimi je bil znameniti esej O Prešernu, kasneje pa tudi cikel Kritična pisma. Svoja literarno kritična besedila, ki so v takratni družbeni in politični javnosti močno odmevala, je objavljal v Slovenskem glasniku. Zvonu, Ljubljanskem zvonu...
S svojim delom, svetovljanstvom in estetiko je Stritar močno vplival na sodobnike, še posebej v času, ko je slovenska književnost prehajala iz romantike v realizem. Stritarjev izjemni delež je bil tudi pri kultiviranju slovenske leposlovne besede.
Prihodnji torek bomo pojasnili poimenovanje Valva-zorjeve ulice, ki je v Celju na Lavi.
Kratko zgodbo o Josipu Stritarju je za objavo pripravil mag. Branko Goropevšek.
S politično seksualno odrsko farso so v Slovenskem ljudskem gledališču Celje poimenovali krstno uprizoritev komedije z naslovom Evrofilija, delo angleškega avtorja Richarda Beana, ki je v Londonu doživela ognjeni krst julija letos. Slavnostna premiera slovenske izvedbe bi morala biti že minuli petek ob 19.30 uri, pa so jo zaradi dneva žalovanja prestavili za teden dni.
V navadi je že, da v gledališču novo umetniško sezono začno s komedijo. Zadnja leta je bila to domača izvirna komedija, nagrajena z žlahtnim komedijskim peresom na Dnevih komedije. Ker pa je natečaj postal bie-nalen (rok za prispele tekste se izteka 30. septembra letos), je Tina Kosi v repertoar nove sezone izbrala povsem svež, aktualen in v predvolilni čas postavljen tekst s tipičnim angleškim humorjem, ki so ga po soglasju avtorja nekoliko adaptirali v naše, slovenske razmere.
Smeha za začetek sezone ne bo manjkalo, obljublja-
jo ustvarjalci in snovalci predstave. Občinstvo, kakor pravi Tina Kosi, ki je tudi dramaturginja predstave, čaka zabavna in dinamična komedija z odlično igralsko ekipo pod režijskim vodstvom Borisa Kobala.
To je zgodba o članu evropskega parlamenta Philipu Wardrobu (Renato Jenček), ki se kot poslanec trudi, da bi spravil Turčijo v Evropsko unijo, saj mu Turki obljubljajo masten zaslužek, v kolikor bi jim uspelo priti v Unijo pred določenim datumom. Hkrati pa ima v svojem zasebnem življenju težave s svojo partnerico, s katero se trudita dobiti otroka ...Več bi bilo škoda razkriti, saj se tu prava seksualna farsa šele začenja. Predstava je s svojim humorjem in ironijo kritika politike in smešenje posameznika hkrati. Občinstvu bo nudila zabavo in razmislek o zakulisju v evropskem parlamentu.
Boris Kobal, ki s celjskim ansamblom kot režiser znova dela po 22 letih, govori o delu z ansamblom v samih superlativih, nerad pa vnaprej napoveduje, kakšen us-
peh bo doživela predstava. Humorno in pikro pristavlja, da bo »med občinstvom zažgala, o naši kritiki pa tako ali tako vemo, da je pri ocenah zadržana, ker ima izreden smisel za humor.« Na vprašanje, kaj mora po njegovem vsebovati formula za dobro komedijo oziroma satiro, pa pravi: »Politiko, seks, religijo in smrt.«:i In kaj od tega vsebuje celjska Evrofilja? »Od štirih dva elementa: seks in politiko. Zato pa ostane čvrsto na tleh, kajti če bi vsebovala še druga dva elementa, bi imela rahlo transcedentalne dimenzije.«
Z igralsko zasedbo, pravi Boris Kobal, sta imela s Tino Kosi srečno roko. Ob Re-natu Jenčku bodo nastopili še: Barbara Vidovič, Lučka Počkaj, Tarek Rashid, Jagoda, Miro Podjed, Rastko Krošl, Barbara Medvešček, Igor Sancin in Zvone Agrež. Scena je delo Mojce Kocbek Vimos, kostume je zasnovala Barbara Podlogar, lektor je bil Arko, prevod Tina Mahkota.
MATEJA PODJED .Foto: DAMJAN ŠV^RC^,
Prizor z najnovejše predstave, s katero ansambel SLG Celje začenja novo umetniško sezono. Z leve: Jagoda, Barbara Vidovič, Miro Podjed, Renato Jenček, Rastko Krošl in Barbara Medvešček
Kdo so naj?
V rubriki Za zaveso je Novi tednik v torkovih izdajah objavljal kupon za glasovanje gledalcev za najljubšega igralca in igralko minule sezone. Glasovali so lahko tudi obiskovalci gledališča po vsaki predstavi. Posebna strokovna komisija pa je izbrala svojega favorita. Po nocojšnji premieri bo znano, kdo je naj igralec oziroma igralka minule sezone v SLG Celje. Reportažo boste lahko prebrali v naslednji torkovi številki.
17.00 Medobčinska matična knjižnica Žalec
19.00 Knjigarna Kulturnica
19.00 Galerija sodobne
_ umetnosti Celje__
Predavanje iz ciklusa O
predava dr. Tomaž Brejc 19.00 Galerija Zavoda za
to varstvo Celje dved: Razstava Archeo Mystica in predstavitev pesniške zbirke Botritis sUkebopredstavilMarioBer-dič
19.00 Prostori Muzeja Laško Jože "Plečnik in arhitektura 20. stoletja v Laškem
predava arhitekt Uroš Kra-
se
19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Branka Drk: Prisluhnimo svojemu telesu
o raka, za mnoge usodni življenjski (pre)izkušnji
Turistična tržnica Zveze turističnih društev Občine Žalec in I. trgatev grozdja trte Nikolaje
19.00 Galerija sodobne
umetnosti Celje__
Ratimir Pušelja: Sfera čakajočih
odprtje razstave 19.00 Knjižnica Laško
Predavanja o Humu 19.19 Knjižnica Velenje,
_preddverje_
Zdenka Cerar: Cikel ženske danes
pogovor bo vodila. Sonja Bercko
19.30 Kulturni center Laško Matjaž Javšnik in inpro-vokatorji
improvizacijska gledališka predstava 20.00 Celjski dom, mala
dvorana_
Pihalni kvintet koncert 20.00 Dom II. slovenskega
___ tabora Žalec____
Dobrodelni koncert društva Beli obroč: Kdo ti bo ljubezen dal?
NOVI TEDNIK
j KULTURA
Slovenci peli v Celju
V soboto so Celje obiskali Slovenci iz Zagreba. Njihov obisk je organizirala De-sanka Stres, ogledali pa so si več mestnih zanimivosti.
Obiskovalci s Hrvaške pojejo v dveh zborih v okviru Kulturno-prosvetnega društva Slovenski dom Zagreb. Prvi zbor, ki je nastopil na Celjski koči, se ukvarja z svetovno glasbo, vodi pa ga Franci Kene. Drugi zbor, ki ga vodi Vinko Glasnovič, je nastopil v
cerkvi sv. Jožefa, saj je njegova glasba duhovna. »Naše prijatelje s Hrvaške sem povabila, da malo bolje spoznajo Celje in dogajanje v Sloveniji,« je povedala organizatorka Desanka Stres, »tudi oni so bili navdušeni, saj so si že dolgo želeli bolje spoznati naše mesto. Obisk je pomemben tudi z vidika sodelovanja med njimi in nami, ki živimo v Sloveniji.«
KŠ
Medved se predstavi
Drago Medved, nekoč naš novinarski kolega, ki ga je pot kasneje zanesla na področje publicistike, s posebnim zanimanjem za kulturno dediščino in domoznans-tvo, ter v gastronomijo, enologijo in vinsko viteštvo, je napisal več knjig. Večino jih je posvetil trti in vinu, pa tudi številnim umetnikom; od slikarjev, kiparjev, do vaških posebnežev in muzikantov.
Ob vsem tem delu pa se že vrsto let posveča pisanju pesmi in slikarstvu. S slednjima dvema muzama se bo Drago Medved (rojen 1947 na Ponikvi pri Grobelnem) celjskemu občinstvu, še posebej ljubiteljem poezije in
slikarstva, predstavil nocoj ob 19. uri v galeriji Zavoda za zdravstveno varstvo Celje v Ipavčevi 18, kjer že vrsto let ob svoji redni dejavnosti na široko odpirajo vrata tudi umetnosti, še posebej likovni.
Drago Medved bo pred oči celjske javnosti postavil na ogled razstavo akrilov z naslovom Archeo mystica. Kot pesnik se bo predstavil z izborom pesmi iz pesniške zbirke Botritis, ki je izšla letos. Slike bo predstavil umetnostni zgodovinar Mario Berdič. Dogodek v ulici na koncu mesta bo obogatila tudi glasba, duet Biser in Marko Žibret s harmoniko.	MP
VODNIK
Ponudba velja
Od 24.9. dO 30.9.2007
oziroma do prodaje zalog,
v megamarketih Interspar in večjih trgovinah Spar.
BIO pomaranče
pakirano, 4 kosi v mrežici
>;v
postopki in organskimi gnojili.
Brez sledov umetnih in zdravju škodljivih snovi.
Večja vsebovanost hranilnih in zdravju koristnih snovi
{do 30% več vitaminov, mineralov in antioksidantov).
Vetja obstojnost
(vsebuje lastne snovi za varovanje pred vplivi iz okolja).
i, www.spar.si
BIO krompir
pakirano, Ikg
I NTER5RAR
16
NIHA
NOVI TEDNIK
Stresno pričanje o grožnjah in mahanju z nožem
Sojenje naj bi se nadaljevalo oktobra - Takrat o psihičnem stanju obtoženca
Na celjskem okrožnem sodišču so v petek nadaljevali sojenje Francu Frecetu. Sodijo mu za umor, poskus umora in povzročitev hude telesne poškodbe. Frece je lani v Bab-nih Brdih umoril svojega očeta ter napadel partnerko in hčerko. Zatem ko je bil že v četrtek Frece na sodišču videti popolnoma nezainteresiran za dogajanje v sodni dvorani, predvsem pa za boleče izpovedi prič, se je v petek zgodba ponovila.
Pred senat je stopilo pet prič, v Babnih Brdih. Tožilca in do predvsem sosede, ki so govo- prič dokaj ostro obtoženčevo rile zlasti o tem, kaj se je do- zagovornico je zanimalo pred-gajalo usodnega julijskega dne vsem, kako so priče videle Fre-
ceta med njegovimi napadi epilepsije ter če je kdo morebiti opazil, da bi Frece doživel tak napad usodnega dne. Tako je svojo zgodbo ponovila Amalija Recko, pokojnikova sestra, ki je v hišo prišla v trenutku, ko je Frece mahal z nožem. Želela ga je pomiriti, ga poskušala prijeti, a ji je pri tem spodrsnilo in si je pri padcu zlomila nogo. Ena od prič je
tudi dejala, da je slišala, kako je Frece večkrat poudaril, da bo vse pobil. Je pa bilo pričanje mučno predvsem za eno sosedo Frecetovih, ki jo je pred sodnico premagal jok.
V spis so v petek vložili še nekaj dokumentov, med drugim obtoženčeve zdravstvene izvide ter psihiatrično izvedensko mnenje, vezano na napad na očeta leta2005. V mne-
nju je zapisano, da se Frece kljub hudi epilepsiji zaveda svojih dejanj in jih lahko obvladuje. Ali se bo sojenje kmalu končalo (nadaljevalo naj bi se sredi oktobra), še ni mogoče reči, saj bo verjetno na enem od prihodnjih obravnav svoje mnenje o obtožencu podal tudi izvedenec psihiatrične stroke Slavko Ziherl.
SIMONA ŠOLINIČ
Našli domnevnega morilca, ki je tudi ključni člen pri razpletu zgodbe o umoru mladega Velenjčana
■ y : ;- . _ i	"t
Konec tedna je v javnost	M^^S^S^I^SXSìi-'lW]	" ~~~ j	soč evrov in 140 tisoč takr
pricurljala vest, da so av-	^H^j^^^H	nih tolarjev. Mirovič naj
strijski policisti sloven-	mKK^m^^^tj^SBl	mu služil le kot zaščiti
skim pravosodnim orga-	Q|S||p .	jtfffHjjHH^	pred domnevnimi izterjev
nom izročili 28-letnega Ne-	JjpfP^	jpP."	ci, ki naj bi jih Volk pos
nada Miroviča. Gre za	! , ^ ' JiPfepr	m ■	nad njega. Izročil mu
moškega, ki naj bi marca	f/ Wvjk	1 ^m» V.	orožje, a le za ustrahovan
2002 v bližini Žal v Ljub-	I 'WWf	-i ti	Britovšek je trdil, da z on
ljani ustrelil takrat 25-let-	'Jp ^ ^	? ' P	njeno pištolo ni bilo moj
nega Matjaža Volka iz Ve-	^^ ^	- p	če streljati, ker je bila p(
Na celjskem okrožnem so-	M 3t ssme?'	. ' ( i	»Nisem naročil nobene
dišču so po umoru sodili	^^^	é	pretepa in nobenega umor
Gregorju Britovšku iz Ve-	^^M	( ^ÉglF i\	nam je zatrdil Britovšek. C
lenja, ki so mU Očitali, da je	\	J	pokojnega Matjaža taki
umor naročil, v ozadju pa	/	zgodbi ni verjel in še dar
naj bi bila goljufija z avto-	ne verjame. Mirovič je i
mobilskim poslom, Britov-	m -ti ~	--kaj tednov po umoru odš
šek je v času sojenja sprego-	25tetnega Matjaža Volka naj bi	Domnevni morilecNenad Mrovičnaj	takrat so govorih, davSr
voril le za naš medij in v po-	nekdo 04 blizu ustrelil v glavo.	bi zdaj razjasnil okoliščine Volkove	jo. Je tudi ključni Člen
govoru zanikal, da naj bi na-	smrti.	razpletu zgodbe. Britovš
ročil Volkov umor. Mirovi-	Volka so 19. marca 2002 naš-	je bil v priporu že leto iti p
ču naj bi orožje res dal, a le-	h ustreljenega pri gramoz-	ževim očetom, ki je bil po-	ker pa se je za Mirovič<
to po njegovih navedbah ni	ni jami v neposredni bližini	polnoma zlomljen ob izgu-	izgubila vsaka, 4led, sod
delovalo, pištola naj bi slu-	Žal v Ljubljani. Preiskava je	bi edinega sina in nezado-	obravnave niso mogli nai
žila le za ustrahovanje. So-	pripeljala do Britovška, ki	voljen s sodnim procesom,	ljevati. Sojenje se bo zt
jenja Britovšku niso mogli	naj bi Volku za 12 tisoč evrov	Do nas je prišel tudi Britov-	stoodstotno nadaljevalo ir
dokončati» saj je Mirovič, ki	iz Nemčije pripeljal dva	šek in pojasnil svojo stran	po vsej verjetnosti v pol
bi okoliščine znal pojasni-	osebna avtomobila, toda s	zgodbe. Trdil je, da je veči-	ta, če bodo Miroviča ob
ti, pobegnil, takrat s?e je gq-	kupčijo ni bilo nič. Po umoru	»o denarja Matjažu vrnil,	žali v priporu,
vorilo, da v Srbijo.	smo se pogovarjali z Matja-	dolžan mu je ostal le dva ti-	SIMONA ŠOLINIČ
Konec tedna umrli še dve osebi
S 16 ponarejenimi bančnimi karticami so Romuni dvignili 5100 evrov.
Romuni dvignili 5100 evrov
V noči s torka na sredo prejšnji teden so trije državljani Romunije z bankomatov na celjskem območju s ponarejenimi bančnimi karticami dvignili 5100 evrov gotovine.
Pri tem so uporabili 16 bianco kartic s ponarejenimi magnetnimi zapisi pravih bančnih kartic, ki so jih izdale angleške banke in s pravimi varnostnimi (PIN) kodami. Na bankomatih so opravili 39 storitev oziroma zahtev za dvig gotovine. Osumljene Romune, stare od 21 do 28 let, so celjski kriminalisti v sredo izsledili v enem od celjskih hotelov, kjer so bili prijavljeni kot gostje. Pri hišnih in osebnih preiskavah so našli vseh 16 ponarejenih bančnih kartic, prav tako so našli in zasegli ves denar, 5100 evrov, dvignjen na bankomatih. Osumljeni so bih v petek zaradi suma storitve velikih tatvin s kazensko ovadbo privedeni na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku celjskega okrožnega sodišča, ki je zoper dva odredil pripor.
MJ
Prijeta prekupčevalca z mamili?
Celjski kriminalisti naj bi minuli teden v Žalcu in Vele- S
nju prijeli dve osebi, ki naj bi se ukvarjali z nečednimi	(§) posli, povezanimi z mamili. Na celjski policijski upravi so nam to potrdili, več pa nam zaradi interesa preiskave ,"5 ne morejo povedati. Policisti so oba pridržali, pri čemer S
ni znano, ali je preiskovalni sodnik zanju odredil pripor,	j
volkov«
ževim očetom, ki je bil popolnoma zlomljen ob izgubi edinega sina in nezadovoljen s sodnim procesom. Do nas je prišel tudi Britovšek in pojasnil svojo stran zgodbe. Trdil je, da je veči-" marja Matjažu vrnil, je ostal le dva ti-
soč evrov in 140 tisoč takratnih tolarjev. Mirovič naj bi mu služil le kot zaščitnik pred domnevnimi izterjevalci, ki naj bi jih Volk poslal nad njega. Izročil mu je orožje, a le za ustrahovanje, Britovšek je trdil, da z omenjeno pištolo ni bilo mogoče streljati, ker je bila pokvarjena.
»Nisem naročil nobenega pretepa in nobenega umora,« nam jezatrdil Britovšek. Oče pokojnega Matjaža takšni zgodbi ni verjel in še danes ne verjame. Mirovič je nekaj' tednov po umoru odšel, takrat so govorih, da v Srbijo. Je tudi ključni Člen pri razpletu zgodbe. Britovšek je bil v priporu že leto ir ker pa se je 2 izgubila v obravr ljevati. J
po vsej verjetnosti v pol leta, če bodo Miroviča obdržali v priporu. SIMONA ŠOLINIČ
V	četrtek okoh 14.30 se je tragična nesreča zgodila na avtocesti Celje-Ljublja-na, v kateri je življenje izgubil 47-letni voznik tovornega avtomobila iz okolice Domžal (na sliki). Ta je vozil proti Ljubljani in v bližini cestninske postaje izven Vranskega brez zaviranja trčil v stoječa tovorna avtomobila, ki sta čakala na prehod cestninske postaje. V silovitem trčenju je 47-letnik umrl na kraju nesreče.
V	petek se je na Celjskem zgodila še ena tragedija. Okoh 6. ure je v Velenju umrl 31-letni voznik osebnega vozila z območja Žalca. V križišču pri odcepu za Gorico je izsilil prednost vozniku tovornega vozila. Trčenje je bilo tako silovito, da je voznik osebnega vozila umrl na kraju nesreče.
Letos je na cestah na Celjskem umrlo že 30 ljudi, lani v vsem letu pa 27 ljudi!
Foto: GK
MOVI TEDNIK
REPORTAŽA
17
Smrdljiv sprehod po obrežju Savinje
m
w
MESTNA OBČINA CELJE
Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje
skladno s 24. členom Pravilnika za oddajanje poslovnih prostorov in garaž v najem ter določanju najemnin za poslovne prostore in garaže razpisuje
JAVNO ZBIRANJE PONUDB
za oddajo poslovnih prostorov v najem Pritlični poslovni prostori:
1.Prešernova	ulica 14, pritličje, ulični lokal, primerno za trgovino, gostinsko ali mirno storitveno dejavnost, skupna kvadratura 71,32 m2 (od 6 EUR/m2), ogled 28. 9. 2007 ob 8.30;
2.Gledališka	ulica 4, vhod iz Vodnikove 13, poslovni prostor v pritličju, ulični lokal, primemo za trgovino ali mimo storitveno dejavnost, velikost 26,06 m2 (od 6,1 EUR/m2), ogled 28. 9. 2007 ob 9.00;
3.Razlagova	6, pol kletni prostor, dvorišče, primerno za mirno storitveno dejavnost - potrebno obnove, velikosti 160,75 m2 (od 1,6 EUR/m2), ogled 28. 9. 2007 ob 9.30;
4.Kocenova	3, vhod iz Razlagove, pol kletni prostor, primerno za mirno storitveno dejavnost, velikosti 25,64 m2 (od 2 EUR/m2), ogled 28. 9. 2007 ob 9.45.
Poslovni prostori primerni za pisarne:
1.Kidričeva	ulica 3, 2. nadstropje, poslovni prostor primeren za pisarno ali mirno storitveno dejavnost (od 2 EUR/m2), velikosti 45,99 m2, ogled 28. 9. 2007 ob 9.30;
2.Mariborska	2, 2. nadstropje, dvorišče, tri povezane pisarne velikosti cca 53 m2 (od 2,5 EUR/m2), ogled 28. 9. 2007 ob 11.00;
3.Mariborska	2. 2. nadstropje, dvorišče, tri povezane pisarne velikosti cca 50 m2 (od 2,5 EUR/m2), ogled 28. 9. 2007 ob 11.00;
4.Kocenova	4-8, 1. nadstropje, več prostorov, primerno za pisarne ali mirno storitveno dejavnost, skupna velikost 92 m2 (od 2,5 EUR/m2), ogled 28. 9. 2007 ob 10.00;
5.Kocenova	4-8, 1. nadstropje, pisarna velikosti 16,60 m2, (od 2,5 EUR/m2), ogled 28. 9. 2007 ob 10.00;
6.Kocenova	4-8, 2. nadstropje, več prostorov, primerno za pisarne ali mirno storitveno dejavnost, skupna velikost 92 m2 (od 2,4 EUR/m2), ogled 28. 9. 2007 ob 10.00;
7.	Kocenova 4-8, 3. nadstropje, več prostorov, primerno za pisarne ali mirno storitveno dejavnost, skupna velikost 98 m2 (od 2,3 EUR/m2), ogled 28. 9. 2007 ob 10.00.
Pri poslovnih prostorih pod zaporednimi številkami 8., 10. in 11. imajo prednost ponudniki, ki oddajo ponudbo za več pisarn v sklopu celotne kvadrature.
OPOZORILO: Najemnine pri poslovnih prostorih so določene okvirno (za dejavnost z najnižjo predvideno najemnino), točen izračun se določi skladno s Pravilnikom glede na dejavnost, katero namerava ponudnik v poslovnem prostoru opravljati. Najemnina za poslovni prostor se plačuje mesečno, za tekoči mesec, na podlagi izstavljenih računov s strani lastnika. Poleg najemnine mora najemnik plačevati tudi tekoče obratovalne stroške. Najemna pogodba se sklepa za določen čas, za dobo 1 leta, ob izpolnjevanju vseh obveznosti najemnika, ki izhajajo iz najemne pogodbe, se po preteku 1 leta sklene najemna pogodba za nedo-
Ponudniki morajo poravnati varščino v višini enomesečne najemnine za resnost ponudbe na TRR 01211-0100002855 MOC proračun - sklic na 4008001 29100- varščina. Varščina brez obresti bo v roku 15 dni po odločitvi o izbiri vrnjena tistim ponudnikom, ki na izboru ne bodo uspeli.
1.	Prijavi na razpis je potrebno priložiti:
a)	DOKAZILO O USPOSOBUENOSTI ZA OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI:
-	za samostojne podjetnike dokazilo o strokovni usposobljenosti ali dokazilo iz vpisnika samostojnih podjetnikov posameznikov;
-	za pravne osebe: izpisek iz sodnega registra, star največ 30 dni;
-	za društvo: odločbo Upravne enote;
-	kratko poročilo o dosedanjih aktivnostih ter predstavitev programa, ki se naj bi izvajal v poslovnem prostoru;
b)	DOKAZILO O PLAČILNI SPOSOBNOSTI:
-	dokazilo o poravnanih davčnih obveznostih, dokazilo o poravnanih obveznostih do Mestne občine Celje in dokazilo, da ni blokiran račun (staro največ 30 dni);
-	za pravne osebe: potrdilo banke o plačilni sposobnosti za zadnjih 6 mesecev;
-	potrdilo o registraciji, ki ga izda Davčna uprava zavezancu za DDV;
-	dokazilo o plačilu varščine v višini enomesečne izhodiščne najemnine na transakcijski račun Mestne občine Celje.
c)	dosedanje reference kandidata za najem
d)	program dejavnosti, ki se bo odvijala v poslovnem prostoru
2.Komisija	bo pri izbiri ponudnika kot kriterij poleg dejavnosti in kriterijev določenih ob samih poslovnih prostorih, upoštevala tudi zanimivost programa in interes MOC po oživitvi mestnega je-
3.	Poslovne prostore si za potrebe svoje dejavnosti priredi s soglasjem lastnika najemnik sam in mora na svoje stroške pridobiti potrebno dokumentacijo in upravna dovoljenja.
4.	Prijava na razpis
Prijave na razpis sprejema Mestna občina Celje, Komisija Mestne občine Celje za oddajanje poslovnih prostorov v najem, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje, z oznako »JAVNA PONUDBA - NE ODPIRAJ!
-	s pripisom št. poslovnega prostora«
5.Rok	za prijavo je 10 dni od dneva objave razpisa. Zadnji rok za oddajo ponudb je 5. 10. 2007.
Ponudb, ki bodo prispele po razpisnem roku (nepravočasna ponudba) ali pravočasnih, vendar nepopolnih ponudb, komisija ne bo obravnavala.
V primeru večjega števila ponudnikov, ki izpolnjujejo pogoje, lahko najemodajalec izbere najugodnejšega ponudnika, če tega ne more izbrati, pa lahko razpiše javno dražbo, katere predmet je višina najemnine. Ponudnikom, ki izpolnjujejo pogoje in bodo vabljeni na dražbo, se dana varščina za resnost ponudbe šteje tudi kot varščina za udeležbo na dražbi. O dnevu dražbe bodo ponudniki pisno obveščeni.
Rok vezanosti ponudnika na ponudbo velja do sklenitve najemne pogodbe.
6.Ponudnikom	bo sklep o izbiri vročen 8 dni po seji komisije. Najemna pogodba bo sklenjena z izbranim ponudnikom v 15 dneh od vročitve sklepa komisije.
Župan Mestne občine Celje lahko postopek oddaje v najem ustavi do sklenitve najemne pogodbe.
Ponudniki si poslovni prostor lahko ogledajo in dobijo podrobne informacije na tel. (03) 4265660 ali 4265668.
Hodila dva metra pod vodo - Razbitine avta na sprehajalni poti
Po neurju še potres!
Včeraj ob 12.23 so Celjani začutili kar nekaj tresljajev, ki so trajali nekaj sekund. Do panike ni prišlo, je pa zavladal strah, predvsem, ker ljudje še vedno niso pozabili minulega tedna. Kot so povedali na Uradu za seizmologijo in geologijo pri Agenciji RS za okolje, je bilo žarišče potresa 60 kilometrov vzhodno od Ljubljane, torej v okolici Celja.
»Preliminarno ocenjena magnituda potresa je bila 2,2. Ocenjujemo, da jè bila intenziteta (učinki) potresa v širšem nadžariščnem območju IV. stopnje po evropski potresni lestvici. Po prvih podatkih so potres čutili številni prebivalci Celja, Ljubečne in okoliških krajev,« nam je povedala seizmologinja Ina Cecič in Celjane pomirila, da omenjeni potres ne pomeni nevarnosti. Poudarila je, da »po vseh statističnih podatkih in raziskavah ponavadi med takšnim potresom in neurjem, kot je bilo minuli teden, ni povezave. Površinske vode, ki so naredile preglavice, namreč nimajo vpliva tako globoko, kot so področja, kjer se dogajajo takšni potresi. Ta potres je imel žarišče v globini petih kilometrov, do tja pa vpliv površinskih voda ne pride,« poudarja Cecičeva.
Na celjskem območju zaenkrat glede potresov ni panike, čeprav so v minulih mesecih tudi z našega območja poročali o manjših in šibkejših potresih, predvsem na območju Prebolda in Šmarja pri Jelšah.
SIMONA ŠOLINIČ
Včeraj, šest dni po uničujoči ujmi, sem se odpravila na sprehod po Savinjskem nabrežju. Ob reki, tako kot pred mesecem dni, ko sem ravno tam opazovala ljudi, kako so občudovali reko, mestni park, sprehajalno pot, drevesa, ptičje petje. Vse to je marsikomu najboljši prijatelj v samotnih trenutkih. A včeraj so me namesto zelenja tam pričakali smeti, vejevje in smrad kot spomin in predvsem opomin na to, kako se zna narava maščevati.
V torek, 18. septembra, sem s kolegom stala ob Savinji in za Radio Celje sva poročala o narasli vodi in strahu, da bo vsak čas zalila bližnje mestne ulice in tudi nas, ki smo gledah obnorelo reko, ki je mimo nas odnašala, kar je na poti lahko sovražno pograbila. Naenkrat je sredi reke nekaj silovito udarilo. Tekla sem do mostu, kjer so se nekaj sekund kasneje ustavili gasilci. Vsi premočeni so se slučajno ustavili na mostu, saj so se pripeljali iz smeri Polul. Opozorila sem jih na ta silovit pok, češ da je bilo slišati, kot da bi Savinja naplavila avto ah kaj podobnega. Na površini sicer ni bilo videti ničesar, zato sem se odpravila naprej na teren, pa tudi gasilci na to niso bih posebno pozorni. Imeli so veliko drugega dela. Pa tudi sama sem pozabila na to. Včeraj sem se vrnila pogledat, kaj vse nam je Savinja prinesla. Poleg smradu, razdejanja in bolečine.
Od kod je prineslo avto?
Že pri Splavaiju me je stisnilo v prsih ob pogledu na obrežje reke. Most je zadržal vejevje z vrečkami, razmočenimi škatlami, ki so kar visele iz gmote. Kdo in predvsem kako dolgo bodo to čistih ... Hodila sem po betonski ploščadi. Če bi čas zavrteli nazaj na tragični torek, sem hodila dva metra pod vodo ... In na levi zdaj nisem več čutila le reke, ampak grožnjo ...
Ustavila sem se pri jezu in kar nekaj časa razmišljala, ali
mu povedala, kdo kliče, sva se pogovarjala. Povedal je, da ni lastnik, da pa je avto moralo prinesti z območja Med-loga in da pravi lastnik avtomobila ve, kaj je z vozilom, da je o tem obveščena tudi policija. Potožil je tudi, da je imel v hiši 1,70 metra vode, a mu nihče ni prišel pomagat ...
Na obrežju sem opazila še debla dreves, ki jih je rekla naplavila, pa desko, dolgo skoraj dva metra in debelo skoraj deset centimetrov! Kaj bi se zgodilo, če., bi jo voda prinesla z vso silo in bi treščila v koga, ki je ob Savinji tisti moker torek prišel iz »firbca« gledat, kako je naraščala? Nekaj metrov naprej sem opazila še en del avtomobila, pa straniščno školjko in pokrov ter klop! Smeti, plastenke, papirji, vrečke, les so bili. moji spremljevalci ob vračanju do Splavarja. Vse to je nevarno zaradi okužb ...
Draga Savinja
Koliko pesmi poje tebi v čast. A nisi več to, kar si bila zame nekoč. V torek si s svojim tokom odnesla tudi vse moje lepe spomine nate. Danes si grda, hudobna in zlobna. Toda vem, da nisi kriva. Le maščuješ se.
SIMONA ŠOLINIČ
bi sploh stopila na tisto, zdaj suho kamenje, da bi pogledala, kaj je usihajoča reka po po-vodnji tam pustila. Z neprijetnim občutkom sem se vendarle odpravila tja. Jabolka, buče, les, avtomobilski blatnik in del ne vem česa, videti je bilo kot odtrgan del nekakšnega čolna ... Še več bi našla, če bi bolj pogledala, a torkov strah pred divjo reko, čeprav je bila včeraj spet prijazno mirna, je bil prevelik. Vrnila sem se nazaj na ploščad in tam nadaljevala smrdljiv sprehod.
V bližini celjskega letnega kopališča me je zmrazilo. Na
sprehajalni poti sem opazila osebni avtomobil! Popolnoma uničen. Ni dvoma, da ga je obdelala voda. Pesek, vejevje in kamenje ter voda so priče temu. A kako je avto prišel na sprehajalno pot, med drevesa? Ga je tja naplavila voda, so ga tja potegnili občani? Groza. Pogledala sem v notranjost, ni mi dalo miru. V predalniku oziroma v tistem, kar je od njega ostalo, je bil razmočen listič, previdno sem ga prijela in opazila zapisano telefonsko številko. Poklicala sem. Oglasil se je moški, in ko sem
Žalosten spomin na čase, ko je bilo sedenje ob Savinji prijetno.
BRALCI POROČEVALCI
HOV! HM
Napuh
Zadnjič sem prišel na idejo, da bi napisal kolumno. Kot sem uspel ugotoviti, je smisel tovrstne oblike literarne umetnosti javno razmišljanje pisca o neki problematiki, ki mu je trenutno vzbudila pozornost Meni je vzbudila pozornost čudna registracijska tablica nekega avtomobila in tema bo torej napuh.
Ko sem zadnjič radovedno zrl v svet, sem po Celju opazil moder avto z registracijo PSIHO. Čudno, sem pomislil, kaj vse se ne spomnijo ljudje. Pa sem imel čas, dan je bil lahkotno dolgočasen in sem razmišljal naprej. Kaj pripravi nekega človeka, da si da narediti takšno tablico? Namiguje na svojo čudno nrav? Straši? Opozarja? Se heca? Na vsak način pa s tem nekaj sporoča. »Hej«, pravi, »jaz sem pa drugačen od vas! Nočem običajne tablice kot vi, ampak bom dal štirikrat več denarja samo za to, da še bom od vas ločil in vam pokazal, kako hu- ' dičevo poseben sem!«
In smo takoj pri dobrem starem napuhu, ki tlači Zemljane menda že od nekdaj in nič ne kaže, da bo kaj drugače. Napuh preprosto-pomeni to, da poskuša človek pokazati m dokazati ostalim, da je boljši, drugačen in da ima predvsem vsega večin da je pravzaprav vseh pogledih eliten in malodane nenadomestljiv, in začelo seje menda že takrat, ko smo bili enoceličarji. Predvidevam, da si je ameba A na-vesila nase še kakšen dodatni mitohondrij, samo zato, da je bila daljša od amebe B, ki je bila zaradi tega malo bolj žalostna in zavistna.
če ste bili v Versaillesu, verjetno pomnite, da v tej kraljevi palači stol ni stol, WC ni
Piše: GREGOR JAZBEC D.com
luknja s sedežem in hiša nasploh ni zidan objekt, ampak je vse skupaj zelo preobloženo, svetlikajoče, veliko in nasploh popolnoma boljše, dražje in veičastnejše, kot to priliče navadnim Zemljanom. Pa vendar sta po moje tako Ludvik na tisti pozlačeni kahli s štukaturo kot kakšen kmet v svojem štrbunku delala zelo podobne grimase med taistim opravilom.
Ja, napuh. Sedaj si pa pač-raje zgradimo dva bazena, pa čeprav v resnici rabimo pravzaprav samo kopalno kad. Si dvigujemo hiše, si kupujemo mestne terence in mahagonijeve volane, si navešamo obleke, ki so petkrat dražje, kot jih nosijo ostali, pa čeprav ne grejejo nič bolj, ali pa si preprosto naročamo posebne registrske tablice za 200 evrov.
Tako je to, dragi voznik z zgoraj omenjeno registracijo. Upam na kakšen vaš razmislek nato temo. Vsi smo isto krvavi pod kožo in. potrebujemo drug drugega. Razmislite, kaj bi lahko storili za skupnost in sočloveka z de-narjem, ki ste ga zapravili
puha.
P. S. Če boste videli v tem avtomobilu voznika, ki je popolnoma isti kot avtor na sliki te kolumne, je to samo plod vaše bujne domišljije.
Izlet po prijaznih Pišecah
Člani Kluba ljubiteljev narave Felice smo se 18. avgusta odpravili na celodnevni izlet po Bizeljskem.
Naša pot se je pričela v zgodnjih jutranjih urah izpred gasilskega doma Donačka in nadaljevala preko postajališč Rogatec, Rogaška, Šmarje pri Jelšah, Grobelno in Šentjur, kjer so naši druščini pridružili še zadnji manjkajoči. Pot nas je nato vodila do Šempetra, kjer smo opravili prvo dalj-
šo postojanko in se okrepčati z zajtrkom v gostilni Šempeter, nato pa se odpravili na Svete gore, kjer je v Marijini cerkvici šempetrski župnik vodil mašo za naše društvo. V žup-nišču Pišece, ki smo ga obiskali zatem, nam je župnik, gospod Anton Kolar povedal nekaj zanimivosti o zgodovini kraja in cerkvice ter s ponosom predstavil doprsni kip Antona Martina Slomška v njej. Po izčrpni razlagi nas je
prijazen in gostoljuben župnik Kolar ob pomoči svojih faranov počastil z bogatim narezkom in dobrim vinom. Sledil je ogled gradu Pišece, ki je še v obnovi. Ogled je vodil cerkveni ključar. Po ogledu smo se dobro razpoloženi ustavili v gostilni Kocjan, kjer smo kosili in si nekoliko spočiti. Po obedu smo obiskali vinotoč, kjer smo degustirali vina in ob žlahtni kapljici prijetno kramljati.
Ob koncu dneva nas je prijazen in zanesljiv šofer, ki nas je spremljal ves dan, po novi cesti, zgrajeni oktobra lani, popeljal na sedež kluba Felice na vrh Tratne pri Gro-belnem. Bogato pojedino je na sedež društva dostavilo gostinstvo Qualita, nato pa smo prijeten dan, poln novih doživetij, sklenili s frajtonari-co in klarinetom ter rajali pozno v noč.
ZDENKA ĐOKIČ
Grajska nedelja
Včasih so pripravni tudi razpadajoči gradovi. Za igro Turjaška Rozamunda je ambient kar pravi, če oder postavijo pred razpadajoči grad.
KUD Socka je ob sodelovanju in režiji Vide Bukovac naštudiral igro Turjaška Ro-
zamunda. Dokaj uspešno so jo v starograjskih kostumih zaigrali v Socki na grajskem dvorišču. Pripeljali so tudi živo kravo, v dar grajski gospodi. Komorni mešani zbor društva upokojencev Vojnik je sodeloval s pevskim vložkom in poklonom grajski gos-
podi. Za popestritev so povabiti še etno skupine in otroke podružnične šole Socka.
Na povabilo PD Nova Cerkev do vse to ponovili na gradu Lemberg v nedeljo, 9. septembra. Spet so bili prijetno vzdušje, razigrani igralci in pevci, improviziran oder, živa krava in gostje. Nastopili so godba na pihala iz Nove Cerkve, otroci in etno skupina Vrajeva peč. Postavili so
stojnice različnih dobrot in na koncu pogostitev vseh. Manjkal ni niti srečelov.
Kljub televiziji in internetu so ljudje željni igre z živimi igralci, saj so napolnili prireditveni prostor. Velik aplavz je bil nagrada za veliko požrtvovalnega dela. Zahvaliti se je treba tudi fantom, ki so vozili sodelujoče in obiskovalce po strmi cesti na grad.
ŠS
ZA BOJ PROTI j RAKU DOJK !
EUROPA
DONNA
ijjfòjtednik raälo©eelj®
Tek/hoja za upanje 2007
Letošnji humanitarni dogodek, ki ga že četrtič organizirajo Europa Donna, Avon in Naša žena, bo v soboto, 6. oktobra 2007 v ljubljanskem Tivoliju.
Začetek bo ob 10. uri z zabavno kulturnim programom, štart teka ali hoje ob 11. uri.
Proge so dolge 2, 4 in 8 km in potekajo po tivolskih ravnih poteh. Izberite tek ali hojo, dolgo ali kratko progo, kakor ste pač telesno pripravljeni. Pridružite se nam in prispevajte 5 EUR za boj proti raku dojk, najpogostejšem raku pri ženskah. Letos zbrani denar bomo namenili za nakup ultrazvočne naprave za mariborsko bolnišnico.
Vabimo podjetja in posameznike, da se množično udeležijo tega humanitarnega dogodka. Ustvarite svojo roza ekipo (najmanj 5 članov) in tako povečajte število udeležencev. Skupinsko prijavnico vam pošljemo po e- pošti. Zahtevajte jo na: dara.iovanovic@avon.com.
Prijavite se že danes!
Pitjaiflam se ra tek a upam 2007.6.102007 ŠtarUiino - prispevek 9 EUR « humanitarne namene Avon im vam bo v aMo a sodelovanje posiaì stellili paket, v katerem bo Avonov proizvod vabilo na tek in matica i logotipom dogodka - OZNAČITE VELIKOST MAJICE:
Prosano vas. da po ptóStattte - prispevka poaeffi to piprico na naslov: Slovensko združenje EUROPA DONNA, Dunajska cesta 56,1000 Ljubljana.
m vplaiSai/anaIR. Europa Donna pri SKB: 03I34-It1ttt1124 dne....
roc
: Moda, ki jemlje sapo.... in ustavlja dih...
rff. K)--fir' >i;nriMi/ppvitli n '<H,«>
zakladnica mode vas vabt
V .....' na modno revijo
NOV! TEĐNI;
19
ZDRAVJE - NASE BOGASTVO
Demenca (III-)
Kot sem zapisal že zadnjič, sem pred časom na evropskem kardiološkem kongresu na Dunaju sodeloval predvsem v programu Evroprevent, ki predvideva, kako obvladati in v vsakdanjik vpeljati programe, ki upočasnijo biološko staranje in omogočajo dolgo, samostojno in neodvisno življenje.
Dejavniki, ki pospešujejo staranje srca in možganov, so pogosto isti, in s preprečevanjem in omejevanjem dejavnikov tveganja lahko deloma vplivamo tudi na pojav demence. Zadnjič sem pisal o različnim oblikah demence, danes pa sledi zapis o zdravilih in metodah zdrav-ljenja.
Zdravljenje demence
Zdravljenje demence je zahteven in dolgotrajen proces. Tako kot so vzroki različni, tako so različni tudi pristopi k zdravljenju. Najprej je treba odstraniti možne škodljive snovi, ki lahko okvarijo možgane, in dodati vitamine kot so B12, BI in ostali vitamini B-kompleksa, železo in tudi hormone ščitnice.
Ateroskleroza, kije pogost vzrok za demenco, je proces, ki postopoma napreduje in z leti se žile se vse bolj zožijo in tako onemogočajo normalno prekrvitev možganov. Zato vsem takšnim bolnikom omejimo prehrano, ki vsebuje zasičene maščobe, alkohol.
Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec, kardiolog
skrbimo za normalizacijo telesne teže in redno fizično aktivnost. Zato, da se izboljša prekrvitev možganov, so se uporabljala številna zdravila, ki so širila žile v področju možganov. Predpisovala so se zdravila, kot so redergin, stugeron, pentilin, vitamin E, a tudi ogljikov dioksid in druge vitamine. Ugotovilo se je, da končno ta zdravila nimajo tako pomembnega učinka na žile ter da predvsem delujejo na možganske celice in izboljšajo funkcijo nevronov. Nekatera zdravila, ki pa niso več v uporabi, so pospešila metabolizem v celicah.
Danes se po številnih raziskavah ve, da je okvarjen prenos informacij preko neuro-transmiterskega sistema. Tako se lahko olajša in podaljša dokaj normalno življenje z nekaterimi zdravili, ki so poznana kot antidepresivna, antipsihotiki in nekateri ben-zadiazepini, ki pa lahko poslabšajo že tako porušeni spomin. Pomagajo tudi vaje, ki zmanjšujejo stres (joga, meditacija ...), a tudi vaje za
ohranjanje spomina in uporaba tehnik pomnjenja.
Nova zdravila, ki so pripravljena v zadnjih letih na osnovi proholinergične aktivnosti, bodo postala dolgoročno neuspešna, če ne bomo odstranili osnovnega vzroka za nastanek demence. Zato je treba poleg jemanja teh novih zdravil istočasno zniže-vati-holesterol, zdraviti krvni tlak, sladkorno bolezen, druge deficitarne bolezni. Vse to je pomembno za uspeh pri zdravljenju te sicer za zdravljenje nehvaležne bolezni oziroma stanja. Zato je pomembno, da bolniki pravočasno dobijo prehrano in nego, ki bo olajšala in preprečila napredovanje bolezni. Prehrana, bogata s sadjem, kvalitetne beljakovine in esencial-ne aminokisline, omega 3 maščobne kisline skupaj z ga-malinolensko kislino, ekstrakti bilobila, antioksidanti ..., so lahko hranila, ki omogočajo bolj normalno delovanje možganov. Pogosto olajšamo le simptome, a s tem tudi življenje svojcem, bolnikom povrnemo določeno samozavest, jasno na nivoju bolezni. Bolniki lahko na ta način bolj normalno zaživijo v svojem znanem okolju. Zato ne svetujemo premestitev v domove, zlasti ne v oddaljene kraje, kjer ne poznajo ničesar, kjer nimajo nobene orientacijske točke iz preteklosti. Z učenjem bodo na novo spoznali že poznane prostore, postali bodo bolj samostojni pri dnev-
nih opravilih in lastni higieni, pri prehranjevanju ...
Iz tega je takoj razvidno, da takšen bolnik z demenco v katerikoli fazi ne prizadene samo sebe, temveč tudi okolje, v katerem živi. Najbolj so izpostavljeni svojci, ki so vsakodnevno prizadeti, a tudi dodatno obremenjeni. Ti pogosto obupajo in iščejo pomoč v hospitalizaciji in premestitvi bolnika v domove za stalno oskrbo. Svojci postanejo pogosto nezadovoljni z zdravstvom! A neupravičeno!
Takšna bolezen bolj predstavlja problem socializacije in zahteva stalno skrb, kot pa zahtevno zdravljenje ali ohranjanje življenjskih funkcij. Tako je pogosto potrebna dodatna pomoč na področju nege in varovanja bolnika, kot tudi dajanje pomoči svojcem, ki postanejo brezvoljni in apatični. Zato je treba v Sloveniji razviti široko mrežo skupnosti za pomoč na domu, a potrebne so tudi šole in tečaji za izobraževanje svojcev, da dobijo dodatno znanje iz nege bolnika in podporo pri socializaciji le-teh. Treba je ustvariti več mest v zavodih za nego bolnikov, ki se ne morejo zdraviti na domu, ali pa nimajo svojcev, ki bi jim lahko pomagali.
Če imate vprašanje za primanja Janeza Tasiča, nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje, s pripisom za Zdravje - naše bogastvo ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si
JEZA - SPODBUDA ALI OVIRA?
Da so čustva in ravnanje z njimi zelo pomemben dejavnik zdravja in dobrega počutja, vedo že mnogi. A eno je teorija in nekaj povsem drugega praksa. Prav v praksi se nam pogosto zatika, saj se ustreznega ravnanja s čustvi nismo nikoli učili na način, kot smo se učili mnogih drugih stvari. V zadnjem času je tako imenovana čustvena pismenost postaja bolj dostopna, tudi v obliki izobraževalnih sistemov, ki povezujejo teorijo in prakso tega pomembnega področja našega življenja. Izmed vseh čustev in čustvenih stanj, ki jih človek lahko čuti in izraža, je jeza lahko naš velik učitelj, če jo želimo videti tudi na ta način.
Sprostimo ujeto energijo
Prevladujeta dva načina ravnanja z jezo, eden je potlačitev in drugi izbruh. Oba sta na daljši rok neustrezna in imata negativne posledice. Zatrta jeza pogosto vodi v pomanjkanje življenjske energije, volje in tudi v bolezni. Izbruhi jeze pa so izredno neprijetni za medsebojne odnose in onemogočajo komunikaci-
jo, ki bi bila konstruktivna.
Pri jezi je zelo pomembno, da ločimo njen »energijski« del od »vsebinskega« dela. Vemo, da jeza požene naval energije po telesu, v glavo, v roke, v zgornji del telesa. Če to energijo potisnemo vase, bo tam tudi ostala in vplivala na počutje in zdravje. Zato je dobro energijo sprostiti. A ne skozi nekontroliran izbruh, saj s tem problema nismo rešili. V prvi fazi, ko nas preplavi jeza, si lahko pomagamo z globokim dihanjem, kjer smo pozorni na vdih in izdih. Dihanje je lahko malo upočasnjeno in smo s pozornostjo zares pri ritmu dihanja. Že pet do deset takšnih vdihov bo
povzročilo, da se bomo imeli bolj pod nadzorom.
Poiščimo resnične razloge svoje jeze
Ostane pa še odprto vprašanje, kaj jezo v resnici sproža oz. kaj nas je v resnici razjezilo. V pogovornem jeziku pogosto rečemo »razjezil si me«, a v resnici smo se razjezili sami, drugi je zgolj rekel ali storil nekaj, kar je v nas sprožilo jezen odziv. Ravnanje drugega morda res ni ustrezno, a odziv na njegovo izja-
Sou čustvene inteligence
KOMUNIKACIJA - LJUBEZEN - ČUSTVA - OSEBNI RAZVOJ N0V°' vabljeni v štirimesečni program
5 KORAKOV DO BOLJŠIH ODNOSOV
predstavitev in vpis: » CELJE, I. OŠ, ob 18. uri: 26.9., 27.9., 2.10. in 3.10 Ss VELENJE, Mestna knjižnica: 24.9. in 4.10. ob 19.19 uri ter 2.10 ob 17. ur
www.cdk.si/sci; (01)433 93 03; (041) 628 748_
gega. To tudi pomeni, da ga samo mi lahko spremenimo, če je neustrezen. Temu procesu pravimo prevzemanje odgovornosti za svoja čustva. Potrebno se je vprašati, kaj v resnici me je tako razjezilo. Morda je dejanje nekoga zgolj povod in ne resnični vzrok naše jeze? Poiščimo resnične vzroke. Je v ozadju moje jeze neka skrb, prestrašenost, ali se v meni kaj nabira že dalj časa, sem s čim v svojem življenju nezadovoljen? Ali se jezimo, ker je partner pozabil plačati položnice ali me jezi in boli, ker se v odnosu počutimo žiiev, ki mora poskrbeti za vse zoprne malenkosti vsakdanjika ob službi in otrocih? Ko spoznamo resnične razloge za svojo jezo, tudi rav-naje z njo postaja bolj ustrezno. Jeza je zgolj sporočilo, da se nekaj dogaja, kar zahteva našo pozornost in morebitno spremembo, akcijo. Prav jeza je čustvo, ki pomaga sprožiti aktivnost, premik od nezadovoljstva k zadovoljstvu, od pasivnosti k aktivnosti, od vloge žrtve do zavestnega sooblikovalca svojega živ-
Zato poglejte svojo jezo in njene resnične sprožilce. Morda vam lahko nova spoznanja spremenijo življenje na bolje.
RENATA BOKAN
ROŽICE IN CAJCKI
Oman v vinu ali čaju
Z »napitkom sv. Pavla«, ki ga pripravimo iz vina in korenine velikega omana (Inula Helenium), so njega dni zdravili skorajda sleherno bolezen. Od splošne oslabelosti, slabe prebave do slabosti, srčnih bolezni... Omanov čaj še danes uspešno uporabljajo pri zdravljenju vseh obolenj dihal, zlasti se obnese pri kroničnem bronhitisu.
Veliki oman zraste tudi do 2 metra visoko. Njegovi cvetovi spominjajo na sonce, cvetni listi pa na sončne žarke. Omanova pradomovina je osrednja Azija, od koder se je razširil v druge dele Azije, Severno Ameriko in Evropo. Zelo dobro se je aklimatiziral zlasti v južni in jugovzhodni Evropi. Samoraslo raste ob jarkih, nabrežjih in jasah na Primorskem in Notranjskem. Na našem koncu ga kot okrasno rastlino gojimo po vrtovih. Svoj čas je krasil domala vsak kmečki vrt, saj je veljalo, da iz hlevov preganja zle duhove.
Cveti od junija do septembra, a za zdravilne namene uporabimo le koreniko, ki jo nabiramo jeseni ali spomladi. Dobro jo operemo in razrežemo po dolgem, da jo laže posušimo. Suha rahlo, a lepo diši po vijolicah. Okusa je rahlo pekočega in grenkega.
Kitajci so že davno vedeli, da pospešuje kroženje krvi, odpravlja zastoje, mehča sluz in v obliki mazila zdravi natrgane mišice in zlome. Antični zdravilec Dioskuird je menil, da ga je imela zelo rada lepa Helena, po kateri naj bi dobil ime. Aromatično korenino je svetoval za zdravljenje kašlja, pri stiskanju v prsih, krčih prebavil, vetrovih in ugrizih. Hipokrat hvali omanovo korenino kot zdravilni napitek za maternico, ki pa ga ne smejo piti nosečnice in doječe matere. V vseh časih, v starih Atenah, starem Rimu in srednjeveški Evropi, je omanova korenina slovela kot zdravilo za bronhitis, oslovski kašelj, pljučnico, pospeševanje izkašljevanja in izločanja seča, zoper napenjanje in še marsikaj.
V srednjem veku je postalo pomembno omanovo vino, ki so mu rekli »vino sv. Pavla« ali »napitek sv. Pavla«. Kot univerzalno zdravilo so ga na veliko uporabljali zoper skorajda vse bolezni v glavi, na pljučih in želodcu, proti kugi in vsakovrstnim okužbam.
Še danes velja, da oman zdravilno učinkuje pri večini bolezni dihal: angini, bronhitisu, kašlju, astmi, pljučnici, vnetju poprsnice. Vpliva na
Piše: PAVLA KLINER
sluznice bronhijev, blaži kašelj in sprošča krče in je zato zaželena sestavina prsnih čajev. Pri zdravljenju kroničnega bronhitisa, ki nastane zaradi onesnaženja zraka, je lahko v veliko pomoč.
Čaj pripravimo v obliki po-parka: pol žličke posušene ko-renike prelijemo s skodelico vrele vode, odstavimo in pustimo pokrito stati 15 minut. Čaj sladimo z medom in pijemo po požirkih po 1 skodelico čez dan pri kašlju, astmi in vseh drugih obolenjih dihal. Nesladkan čaj koristi pri slabi prebavi, želodčnih in črevesnih krčih, težavah z jetri in žolčnim mehurjem, slabem izločanju vode in za odpravljanje glist. V ljudski medicini ga priporočajo tudi zoper sladkorno bolezen, črevesno vnetje, zasluzenje črevesja, zaslu-zenje dihalnih organov in pri slabokrvnosti, ker čisti in obnavlja kri. Lahen prevretek korenine uporabimo za zdravljenje kožnih bolezni, nečiste kože in za obkladke pri srbenju kože v starosti.
Slavno »vino sv. Pavla« pripravimo tako, da 40 g sveže korenine zrežemo in prelijemo s toliko 70-odstotnega alkohola, da je prekrita. Pustimo stati 24 ur, nato dolijemo do 11 dobrega belega vina in postavimo za teden dni na sonce. Odcedimo in hranimo na hladnem. Šilce oz. jedilna žlica vina pred jedjo izboljša prebavo, tek, odpravlja slabost že lodca in splošno telesno oslabelost po boleznih in operacijah. Drug, še bolj preprost recept za pripravo tega napitka svetuje, da v liter belega vina za teden dni namočimo dobro pest narezanih korenin. Vino sladkamo in pijemo po kozarčkih pri jedi. Omanove pripravke uporabljamo v priporočenih količinah in le krajši čas, saj sicer lahko pride do želodčnih težav in bruhanja.
HUJSANJE
8 - 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
P252! 32 55,01/519 35 51
www.pirnat.si
ISCEMO TOPEL DORS
Fenomen nadomestne matere
TENNI
Cesta ob železnici 1, SI-3310 Žalec
Fon: +386-3-7J3-30-50, Fax: +386-3-713-30-60
e-mail: tehnos.zalec®tehnos.si
vabi k sodelovanju vse,
ki imate željo po ustvarjalnosti in dinamičnosti
Režijska dela za:
-	vodenje in/ali planiranje proizvodnje
-	konstruiranje, vodenje projektov
Zaželene so delovne izkušnje s področja kovin, strojegradnje, mehanske obdelave ali orodjarstva s 5., 6. ali 7. stopnjo izobrazbe, organizacijske sposobnosti, sposobnost dela z ljudmi, aktivno obvladovanje nemškega ali angleškega jezika in znanje računalništva. Proizvodna dela za:
-	brusilce na ploskovnih in profitnih brusilnih strojih
-	obdelovalce kovin - operaterji na programskih CNC rez-kalnih strojih in stružnicah, erozijah ...
-	operaterje na laserju, prebijalki, plazmi
-	varilce in operaterje na varilnih robotih
-	ključavničarje in orodjarje za samostojne projekte
-	posluževalce strojev za gumo K sodelovanju vabimo tudi mlade ljudi različne izobrazbe 4. ali 5. stopnje z znanjem računalništva, ki so se pripravljeni priučiti za delo na CNC strojih za kovino.
PRODAM
ŠTIRIKOLESNIK Suzuki, 250 «m, letnik 2007, ugodno prodom. Telefon 031 612-160.	L 442
KOMBI Kioperigo 2,7 d, letnik 1998, rahlo
KUPIM
RABLJENO osebno vozilo, v kakršnem koli stanju, kupim. Sem resen kupec, za gotovino. Telefon 041 361-304.
4696
flEiZZIHI
PRODAM
MLIN in stiskalnico za grozdje prodam. Telefon 031 793-926. 48624864
DOBRO ohranjen traktor Univerza! 445, 4*4, prodam. Telefon 031 596-632.
4952
MLIN za sadje, nov, z motorjem ali brez, prodam. Telefon 041 818-899, popot-
BEnSÄI;
PRODAM
MANJŠO hišo v bližini Podčetrtka ugodno prodam. Telefon 041399-344. 4915
KUPIM
V CELJU ali okolici kupim hišo. Pogoj: sončna lega. Hiša je lahko tudi v slabem stanju. Plačilo takoj, brez posrednika. Telefon 041 866-933.	5003
STANOVANJE
PRODAM
CEUE, Ipavčeva ulica. Dvosobno mansard-no stanovanje v šeststanovanjski hiši, 55 m1, bližina bolnišnice, parkirišče, mirno in zeleno okolje, prodamo za 71.300 EUR. Nepremičnine Celje, d. o. o., Trg Celjskih knezov 8, Celje, telefon 031 383-627; www.nepremicnine-ce-lje.si.
ENOSOBNO stanovanje v Šentjurju, 43 m', prodam za 56.900 EUR. Telefon 051 819-572.	4884
VEČJE stanovanje, 84 m2, v centru mesta, super lokacija, 4. nadstropje, dvigalo, parkirišče, prodam. Informacije po telefonu 041 733-265,041 684-842.
EN0INP0LS0BN0 stanovanje, lokacija Celje, Nova vas, 51 m2, prodam. Telefon 040 427-377.	4996
KUPIM
V	CEUU kupim eno ali dvosobno stanovanje
za gotovino - nujno. V stanovanje bi se naselil do 15.12.2007. Telefon 041 866-933.	5003
ODDAM
GARSONJERO, 35 m2, Okrogarjeva ulica, oddamo. Cena 200 EUR + stroški. Telefon 031 655-181, po 17. uri.
V	ROGAŠKI Slatini oddamo enosobno sta-
novanje z balkonom in posebnim vhodom, takoj vseljivo. Telefon 031 470-979.
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03)4225190, fax: (03) 54 41032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 0,81 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 7,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 180 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in foto-
NötC
grafij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Računalniški prelom: Igor Sarlah, Andreja Izlakar. Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Simona Brglez
Urednica informativnega programa: Janja Intihar
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, RozmariPetek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt pošti: agencija@nt-rc.si
Ne, nisem še bil na lepotni razstavi, če to mislite. Poziranje je moj naravni talent. Se pa obračam na vas, da me kdaj peljete na sprehod. Boste videli, kako bodo ljudje gledali za vami! (4871)
Ali ste varni pred vlomilci? Bi želeli svojega osebnega čuvaja, ki brezplačno poskrbi za nepridiprave? Potem sem pravi odgovor jaz - čuvajka dobrih ljudi! Lahko me obiščete v zavetišču, da se podrobno pogovorimo o poslih. (4835)
ste se ustavili pri pravi fotografiji. Meni je namreč v največji užitek plesati s prijetnimi ljudmi. Osebno imam najraje argentinski tango, kaj pa ti?(4867)
miru pozirati fotografu, da bom na sliki lepa, sem nedaleč stran opazila morebitno slastno kosilo... Njami... Če se le ne bi šla mačje manekenke...
sicer že spi celo noč, pa tudi lačen ni več tako pogosto, vendar še vedno potrebuje nego, nežnost in pozornost, prav tako kot to potrebuje človeški mladič. In, ne boste verjeli, na trenutke se celo obnaša kot človeški dojenček - podobne kretnje s tačkami, mijavkanje v smislu jokanja, kadar želi crtljanje, tista milina dojenčka, ko zaspi na hrbtu in da pri tem »vse štiri od sebe«. Ogromno je stvari, ki so posebne na Kiku in s katerimi me spravlja v dobro voljo. Ni besed, s katerimi bi lahko natančno opisala, kaj mi pomeni izkušnja nadomestne matere in predvsem, kaj mi pomeni moj mali dojenček. Rečem lahko le to, da šele sedaj čutim, kakšna neprecenljiva in čarobna je vez med materjo in otrokom. Verjamem, da
me bo izkušnja nadomestne matere obogatila in mi odprla povsem nov aspekt na določene dogodke v življenju.
Če bi tudi vi radi postali nadomestna mati oziroma posvojitelj male puhaste mucke ali kužka, sté z veseljem vabljeni k nam, v zavetišče Zonzani v Jarmovcu pri Dramljah, da si ogledate vse naše sončke, ki nam razsvetljujejo dneve v zavetišču. Na fotografijah so predstavljeni le nekateri izmed naših na-debudnežev, ki pa, poleg vseh ostalih, nestrpno čakajo, da jih obiščete od ponedeljka do petka, od 12. do 16. ure. Lahko nas tudi pokličete na telefon.03/749,-06-00 ali pa si vse naše varovance ogledate tudi na spletni strani www, go .to/zonzani.
NINA ŠTARKEL
Dandanes veliko parov ne more imeti otrok po naravni poti, zato se jih kar nekaj odloči za posvojitev. To torej ni nič nenavadnega. Kaj pa, če posvojimo živalskega mladička? Verjetno ste že kdaj slišali ali brali o tovrstnih posvojitvah, mogoče ste že sami imeli priložnost biti nadomestna mati nebogljenemu mladičku. In kakšne misli so vas ob tem spreletavale?
Verjetno ste menili, da so ljudje, ki posvojijo mačjega ali pasjega mladička, ko se je ta še nesposoben sam prehranjevati, in zanj skrbijo kot za svojega otroka, odprtega srca, nesebični in pripravlj eni pomagati prav vsakemu. In najbrž ste si predstavljali, da skrb za mladička v nadomestni materi in posledično tudi v celotni družini, kjer mladiček biva, prebudi materinski čut, družinski člani se naučijo odgovornosti, skrbnosti in nežnosti, predvsem pa se med člani druži-
ne in živalskim dojenčkom vzpostavi prav posebna vez. Da, prav ste imeli.
Moj živalski mladiček je enomesečni črni kuštravi mucek po imenu Kiko. Ko je pred dobrimi tremi tedni prišel v zavetišče, je bil nebogljen mladiček brez mamice, ki bi zagotovo poginil, če bi ostal v zavetišču. Tako močno se mi je zasmilil, da sem ga preprosto morala vzeti domov in zanj skrbeti kot za majhnega otroka. Pri tem seveda niti pomislila nisem, kaj bodo rekli starši na novega člana - in odkrito povedano - se s tem tudi nisem obremenjevala. Konec koncev je mala kepica nujno potrebovala nadomestno mater in v hipu sem se odločila, da bom to jaz.
Mali Kiko je potreboval nego, kakršno nudimo človeškim dojenčkom. To je vključevalo hranjenje po injekcijski brizgi na vsaki dve uri, brisanje ritke, vstajanje ponoči, tolaženje, če je jokal ... Sedaj, ko je malo večji,
kar k sebi na obisk, da se še sam prepričaš o m
HDNIK
CIJE-MALI OGLASI
21
Petrol d.d., Ljubljana
Iščemo najemnika gostinskega lokala
Družba Petrol oddaja v najem nov delno opremljen gostinski lokal ob bencinskem servisu Celje, Mariborska 21.
Lokal sestavlja 40,5 m2 barske površine, 6,5 m2 skladiščnega prostora, 68,9 m2 vrta ter souporaba prostorov za osebje. Obiskovalcem lokala je omogočena souporaba javnih sanitarij in parkirnih mest.
Od bodočega najemnika pričakujemo delno investiranje v opremo lokala in ponudbo, ki mora vključevati tudi predlog mesečne najemnine.
Obravnavane bodo ponudbe, ki bodo prispele do vključno 2. oktobra 2007 na naslov Petrol d.d., Ljubljana, Dunajska 50, 1527 Ljubljana, Sektor razvoj maloprodaje, s pripisom » PONUDBA - NE ODPIRAJ! «.
O izbrani ponudbi bodo ponudniki pisno obveščeni v 30 dneh po roku, določenem za zbiranje ponudb. Pridržujemo si pravico, da po opravljenem zbiranju ponudb ne izberemo najugodnejštega ponudnika ali kateregakoli ponudnika.
KUPIM
ODVEČNO belo tehniko, hladilnik, štedilnik, PRODAM	zamrzovalnik itd. kupim po simbolični
ceni. Telefon 041415-412.
SPALNICO, leseno, orehovfumir in otroško	5004
sobo, oranžne barve, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5443-210. 4863
KUHINJO Orliideja, beb, s pomivalnim koritom, pomivalni stroj Gorenje 45 in okroglo kuhinjsko mizo s tremi stoli, prodam. Telefon 041 852-404, proti večeru.
Š666
JEDILNI kot, kuhinjo, zamrzovalno omaro, mizo, stole, regal itd. prodam. Telefon 051424-303.	5004
tednik
Obvestilo za naročnike
Naročniki Novega tednika letos ne boste prejeli kuponov za brezplačno radijsko čestitko in male oglase
v Novem tedniku. Naročniške ugodnosti - 4 male oglase v IMovem tedniku do IO besed in čestitko na Radiu Celje - boste lahko izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ugodnosti oziroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednika.
DRVA, bukova, mešana, metrska ali razža-gana, z dostavo, prodam. Telefon 041 574-703.	Š663
CEPANA metrska suho bukova drva, tudi nažagana, ugodno prodam. Telefon 041 375-680.
PRODAM
PRAŠIČE, mesnate posme, od 25 do 60 kg, možna dostava, prodamo. Telefon 031 544-653.	Š644
PRAŠIČE, majhne, od 20 do 50 kg, ugodno prodamo v okolici Prebolda.Telefan 040 792-827, Ivan.	4866
TOPLOKRVNO slovensko kobilo, staro štiri leta, ujahano, temperamentno, barva lisjacka, prodam. Telefon 051854-113.
4890
PUJSKE, težke od 10 do 30 kg, ugodno prodamo. Telefon 041 52M30, (03) 810-3066.	Š652
RODOVNIŠKE burske koze in mladiče, ekološka reja, prodom. Telefon 040 304-477, (03)5771-096.	Š649
TEUCO simenlalko, brejo, prodam ali menjam za bika ali telico. Telefon 5799-059.	Š662
TELIČKE simentalke in brejo telico prodam.
Telefon 041 759-681. š6eo PRAŠIČKE, težke od 70 do 90 kg, prodam.
Telefon 041797-052. Š659 BIKCA, križonet simentalec-frizijec, teža 180 kg, prodam za 450 EUR. Telefon 031 616-154.	4950
ODOJKE ter breje in nebreje svinje prodam. Telefon 031 871-565. L448
HITRO NAROČITE
msm
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,50 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece (velja od 1. februarja 2007).
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
»s pVilogo TV-OKNO ■
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
ILMIlM^Sj?19
Ime in priimek:
Kraj:
Ulica:_________
Nepreklicna naročam Novi tednik ' S mesecev
NAROCILNICA
NT&RC d.o.o. bo podatke upora
za potrebe naročniške službe Novega tednika
TELICO simentolko, na koncu brejosti, bika, teža 450 kg, za zakol in teličko simentolko, teža 180 kg, prodom. Telefon 051 262-339.	è 664
K0ZUČA, 5 mesecev, primernega za pleme, mlado kozo brez rogov, oče burski, prodam. Telefon (03) 734-7730, popoldan ali zvečer.	4970
TELICO ali dve kravi, simentalke, vse breje prek 8 mesecev, prodamo. Ostale informacije po 18. uri, telefon (03) 5701-106.	4990
SVINJO, težko 200 kg in prašičke, stare 6 tednov, prodamo. Telefon 5488-158.
PRAŠIČE, težke od 25 do 90 kg, prodam, možna dostava. Telefon 031 509-061, (03)5821-863.	4666
BIKCE in teličke, mesnata pasma, od 130do 160 kg, mlado brejo kravo in »pripušče-no telico«, obe simentalki, prodam. Telefon 041 258-318.	p BIKCE in teličke prodam. Telefon 031 858-087. 5002
KUPIM
TELICO simentolko, od 200 do 300 kg, brez številke, kupim. Telefon 051 248-551.
PRODAM
NA Tinskem prodomo kakovostno grozdje, laški rizling, beli pinot, mešano belo. Telefon 041 52P30. Š652 BELO grozdje, okolico Socke, prodamo. Telefon 5778-158.	4948 BELO grozd je in belo vino, souvignon in laški rizling, prodamo. Telefon 031237-193.
4954
JABOLKA za ozimnico prodajam vsak dan po ugodni ceni. Vinko Mastnak, Ponikva 5 a.	4975
BEL jedilni krompir, se ne razkuha, prodam, cena 0,45 EUR/kg. Telefon (03) 5794-237.	4968
GROZDJE, loški in renski rizling in souvignon, lahko tudi mošt, prodamo, možna dostava. Telefon 041478455. 4983 KMEČKA jabolka za prešanje in obrana, različnih sort, prodam. Telefon 031 463-977.	5001
GROZDJE, zelo sladko, jurka, šmamico, izabela, vse neškropljeno, prodam. Grozdje tudi pedjamo, zmeljemo. Primemo je tudi za sokove in marmelade. Lipuš, Zvodno 63, 3000 Celje, telefon 5421-383. 5005
V SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 25. september, ko smo pred enim letom Tebe, ljubi mož in oče,
MARJAN ŽLOF
iz Krivice 36, Prevorje (1955-2006)
izgubili.
Zahvaljujemo se vsem, ki ob njegovem grobu postojite in z nami lepe misli nanj delite. Hvala za vsak cvet in vsako svečko prižgano, na njegov prezgodnji grob dano.
IVoji najdražji Telo v miru naj počiva, duša vedno srečo naj uživa.
Končale z delom so pridne roke in nehalo biti je
Dragemu
BINIJU
Eva, babica Mija, Sonja in Peter
BUKOVA ali hrastova drva prodam, možna tudi dostova. Prodam tudi ovna in jagenjčke po ugodni ceni, v okolici Vojnika. Telefon 041932-160. 4985 HtOSILEC hlevskega gnoja Tajfun in suha bukova diva prodam. Telefon 031 298-697.	L453
ZAPOSLIT želimo trgovca na 0MV Slovenija bencinskem servisu, Lopata-Jug. Prošnje pošljite na naslov: Plesnik, d. o. o., Logarska dolina 10,3335 Solčava, n
Zaradi širitve poslovanja sprejmemo 6 oseb z možnostjo redne zaposlitve. Začetek takoj. Lasten program izobraževanja. Informacije od 8. do 14. ure. pon,-
pet. Informacije 03/425-61-50. Jakoma, d.o.o. Mariborska c. 44.3000 Celje.
Iskreni fantje iščejo preprosta, zvesta dekleta. Mnogo jih je, zato punce. pozabite na razočaranja ter jih brez stroškov spoznajte. Tel.: 03/57 26 319, gsm: 031/836 378.
ŽENITNA posredovalnica Zaupanje, ki je upanje v ljubezen povrnila že več kot 10.000 osebam, posreduje za vsa starostna obdobja, brezplačno za mlajše ženske. Telefon (03) 5726-319, 031 505495. Leopold Orešnik s. p., Dolenja vas 85, Prebold.	n
že, da jih bo še več. Ženitna posredovalnica za vse generacije. Zaupanje, Dolenja vas 85, Prebold. 03/57 26 319, 031 505 495, 031 836 378
PRODAM
DRVA, suha, zo 210 EUR in bikca simentalca, težkega 250 kg, prodam za 600 EUR. Telefon 041 480-486,781-8171. 4946 GUME s platišči, 12 col, štiri, zimske, za suboru, prodam. Telefon 5740-463.
4976
AVT0SEDEŽ, do 15 kilogramov, hojico in baby alarm, prodam. Telefon 041 226-221, pO 14. Uli.	4973
CIPRESE smaragd, visoke 50 cm, 150 kosov in brezova drva za kamin, kratko žagana, prodam. Telefon 041324-298. 4982 SPI R0VCE, 30 kosov, obloge, 7 kosov in komate, prodam. Telefon 031241-540. L456
msmm
IŠČEM delo: pomoč starejšim na domu.
Telefon 5739-240.	L4S7
GOSTILNA Jež, linhartova 6, Celje nudi delo natakarici, kuhana, picopeku. Zaželene izkušnje. Informacije po telefonu Telefon 041369-332.	4821
ADAPTACIJE, barvanje stanovanj, hiš, drugih prostorov, oken, vrat, fasad, napuš-čev, zidarska popravila, v Celju in širši okolici. Telefon 041 578-917, Bee Pleste-njak, s. p., Planina 144, Planina, n
hlodovino javor, hrast in ostalo.
Plačilo takoj. Tel.: 041-636-735.
KAKOVOSTNO in po zelo ugodnih cenah izdelujemo demit fasade. M3Grod, d. o. o, Gosposvetska 3, Celje, telefon 041 771-104.	4945
IŠČEM zidarja za zaključna dela na hiši in izvajalca za balkonske ograje. Telefon 031 645-988.	4974
POTREBUJEM gospo za pomoč nepokretni bolnici, okolica Šentjurja ali Celja. Telefon (03) 579-9094,041 313-774.
novo v C Galerija osi«	Zelju lR KOGOJ	
in turistična agenc Narodni dom, trg Cel j	IJA pOTEPUH sfcif, knezov 9	
\-A «		»
22
NOVI TEDNIK
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
-	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; ■ na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.éss.qov.si:
-	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
voznik kamiona; do 6.10.2007; Mar- d.o.o. Celje, Teharska cesta 4,3000 Ce-mat d.o.o.. Železarska cesta 9,3220 Što- lje.
Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje. Univ. dipl. ekonomist za komerciai-
Gradbeni delavec gradbeni delavec, polagalec asfalta; do 6.10.2007; Marmat d.o.o.. Železarska cesta 9.3220 Štore;
gradbeni delavec, polagalec asfalta; do 24.10.2007; Marmat d.o.o.. Železarska cesta 9,3220 Štore. Delavec brez poklica voznik taksija; do 25.9.2007; Amari d.o.o.. Pod gabri 9,3000 Celje;
montaža pvc oken in vrat; do 2.10. 2007; Amari d.o.o„ Pod gabri 9,3000 Celje;
pomočnik v gradbeništvu, del. mesto v Celju; do 25.9.2007; Amve d.o.o„ Par-mova ulica 14,1000 Ljubljana;
pomožna dela v proizvodnji, upravljanje tehnoloških procesov sukanja, dvojenja in termofiksiranja v obratu; do 2. 10.2007; Aquaset d.d.. Proizvodni obrat Štore, Železarska cesta 3,3220 Štore;
polaganje in vleka telekomunikacijskih kablov; do 4.10.2007; Igor Krajne s.p„ Slance 4,3221 Teharje.
pomožni delavec v proizvodnji, raz-tovarja in natovarja material in izdelke, izvaja razrez materiala za zobate in gu-mirane kolute, snema gumijaste obloge; do 25.9.2007; Elastomeri d.o.o. Celje. Bežigrajska cesta 4,3000 Celje;
voznik tovornega vozila v mednarodnem prometu; do 2.10.2007; Euro-tanktrans d.o.o., Kocbekova cesta 8, 3202 Ljubečna;
varnostnik, varovanje prodajaln; do 28.9.2007; Prosignal d.o.o., Kersnikova ulica 19,3000 Celje. Snažilka
čistilka prostorov; do 10.10.2007; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8,3000 Celje.
pomočnik impregnatorja, delo v proizvodnji, priprava papirja in stroja za pre-mazovanje, upravljanje stroja, priprava premazov za stroj; do 2.10.2007; Adec-co h.r. Kadrovsko svetovanje d.o.o.. Podružnica Celje. Ulica XIV. divizije 6.3000
CelÌkld--dl ki d.....i\
kov, priprava za odpremo, komisionira-nje, nakladanje in razkladanje, deklariranje; do 2.10. 2007; Adecco h.r.. Kadrovsko svetovanje d.o.o.. Podružnica Celje. Ulica XIV. divizije 6.3000 Celje;
voznik v mednarodnem cestnem prometu; do 28.9.2007; Bojan Kožuh s.p.. Ločje 9,3000 Celje;
montaža knauf stropov, predelnih sten in armstrong; do 27.9.2007; Ervin Arčan s.p.. Ob Hudinji 1,3000 Celje;
polaganje in vleka telekomunikacijskih kablov; do 4.10.2007; Igor Krajne s.p„ Slance 4,3221 Teharje;
voznik avtobusa; do 10.10.2007; Izletnik Celje d.d., Aškerčeva ulica 20.3000 Celje;
viličarist razkladanje, nakladanje in sortiranje blaga v večjem skladišču in priprava blaga za odpremo; do 28. 9. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje. Stanetova ulica 4,3000 Celje;
upravljalec stroja, razlagalec, upravljanje strojev, razlaganje končnih izdelkov, kontrola kakovosti izdelkov, vstavljanje materialov za pridobitve končnih zmesi; do 25.9.2007; Manpower d.o.ov PE Celje, Stanetova ulica 4.3000 Celje;
monter, opravljanje monterskih del. sestavljanja polic in regalov v večjem trgovskem centru; do 28.9.2007; Manpower d.o.o.. PE Celje. Stanetova ulica 4.3000 Celje;
pomožna ključavničarska dela, barvanje konstrukcij, strojno brušenje in ostrenje kovin; do 2.10.2007; MOL d.o.o., Trnoveljska cesta 36,3000 Celje.
ključavničarska dela; do 3.10.2007; Klima Celje d.d.. Delavska ulica 5,3000 Celje;
ključavničar II, razrez kovinskih in pvc profilov, varjenje profilov ter vijačenje okovja; do 28.9.2007; Simerd.o.o., Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje. Avtoklepar
avtoklepar; do 28.9.2007; Avtotehnika Celje d.o.o.. Bežigrajska cesta 13, 3000 Celje. Monter ogrevalnih naprav delo se opravlja na terenu in sicer vgradnja vodovodnih, plinskih, ogrevalnih naprav; do 10.10. 2007; Denis Vrečer s.p., Okrogarjeva ulica 3,3000 Celje;
monter ogrevalnih naprav; do 28.9. 2007; Monter d.o.o., Medlog 7 c, 3000 Celje;
monter vodovodnih inštalacij; do 28. 9.2007; Monter d.o.o., Medlog 7 c, 3000 Celje.
Monter klimatizacijskih naprav monter; do 3.10.2007; Klima Celje d.d.. Delavska ulica 5.3000 Celje.
električar; do 25.9.2007; Nivo d.d.. Lavali, 3000 Celje.
samostojni skladiščnik, prevzem in
odprema blaga, nakladanje in razklada-	1000 Ljubljana; nje blaga, transportiranje z viličarjem; delovodja gradbeništva; do 6.10.2007;
do 6.10.2007; Manpower d.o.o., PECe-	Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lac-
lje, Stanetova ulica 4,3000 Celje.	ka 8,3000 Celje; Prodajalec delovodja za asfalterska dela; do 6.
prodajalec, prodaja in manipulacija z	10.2007; Marmat d.o.o.. Železarska ce-
blagom v maloprodajni enoti iz prodajne	sta 9,3220 Štore.
Pleskar
pleskar ali pomožni delavec; do 2.10. 2007; Pleskarstvo Martin Zagoričnik s.p., Zagrad 92 a, 3000 Celje. Nižja poklicna izobrazba (do 2 let) demontaža in montaža oken in vrat do 13.10.2007; Dušan Gorenc s. p.. Stanetova ulica 24.3000 Celje;
voznik tovornega vozila, dostava blaga po Sloveniji, skrb in odgovornost za vozilo in tovorno blago; do 25.9.2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4.3000 Celje. Bolničar
bolničar negovalec, spremlja in pomaga pri prevozu bolnikov med ambulantami, funkcionalnimi diagnostikami oz. bolniškimi oddelki, odnaša odvzete materiale; do 28.9.2007; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, 3000 Celje.
Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) pomožni skladiščnik, sortiranje in pripravljanje šotorov in skladiščnih hal; do 28.9.2007; Biro Ogis d.o.o., Teharje 56, 3221 Teharje;
skladiščni delavec, delo v skladišču ter razvoz blaga; do 25.9.2007; Sun 64 d.o.o., Ipavčeva ulica 22,3000 Celje.
izkoščevanje mesa; do 13.10.2007; Anušek Boštjan s.p., Izkoščevanje mesa Akord, Vuzmetinci 3,2275 Miklavž pri Ormožu.
Lesnina d.d., Skladišče Medlog, Medlog 7,3000 Celje;
stopkov plasmana; do 25.9.2007; ; tarna Celje d.d., Kersnikova ulica 19.3000
man. Rimska cesta 10,3311 Šempeter' Savinjski dolini;
samostojni kuhar v Restavraciji Fon- Celje, tana; do 25.9.2007; Geneza, Vransko 98,3305 Vransko;	računovodja, knjiženje, izdelava let-
kuhat; do 28. 9. 2007; Manpower nih poročil, davčni obračun, obračun plač; d.o.o.. PE Celje. Stanetova ulica 4,3000 do 5.10.2007; St ing poslovne :
Celje;
samostojni kuhar; do 25.9.2007; Slo-rest d.o.o.. Obrat Celje. Ipavčeva ulica 32,3000 Celje;
samostojni kuhar, priprava toplih in hladnih obrokov, priprava dodatne ponudbe deljenje malic, vzdrževanje higie-
d.o.o., Prešernova ulica 23,3000 Celje.
prodajni inženir; do 28.9.2007; Vaj d.o.o., Gregorčičeva ulica 7,3000 Celje.
Srednja strokovna ali splošna izobrazba
samostojni komercialist; di
e; do 25.9.2007; Slorest d.o.o., Obrat	2007; Bosio d.o.o.. Obrtniška cesta 3,
Celje, Ipavčeva ulica 32,3000 Celje.	3220 Štore; Natakar prodaja v Pie, prodaja voznih kart v
natakar, strežba jedi in pijač; do 6.10.	notranjem in mednarodnem prometu; \
2007; Anton Zvone Štorman s.p.. Gostil-
v: Holding Slovenske želez-
nefioteli Štorman, Rimska cesta 10,3311 nice d.o.o., PE Potniški promet, Kolod-
Šempeter v Savinjski dolini;
vorska 11,1506 Ljubljana; do 25.9.2007;
strežba pijač v Restavraciji Fontana Holding Slovenske železnice d.o.o., Sek. v Celju; do 25.9.2007; Geneza, Vransko za potniški promet Maribor, Delovna eno-
98.3305 Vransko; strežba pijač; do 2.10.2007; Gostilna
ta Celje. Krekov trg 1,3000 Celje; varnostnik; do 2.10.2007; Prosignal
bolničar negovalec; do 27. 9. 2007; Contraco-Špesov dom Vojnik d.o.o.. Cesta v Tomaž 6 a, 3212 Vojnik.
montažer na terenu strojnih oz. električnih proizvodov; do 2.10.2007; Optis d.o.o. Celje. Trnoveljska cesta 2. 3000 Celje.
Kemijski procesničar delavec v proizvodnji PETitanovdiok-sid, obrat za filtriranje sadre Za travnikom; do 28.9.2007; Cinkarna Celje d.d., Kidričeva ulica 26.3000 Celje.
samostojni frizer; do 28.9.2007; Dok d.o.o., PE Frizerski salon Dok 2, Mariborska cesta 100,3000 Celje.
56,3221 Teharje;
skladiščnik, sortiranje in pripravljanje šotorov in skladiščnih hal; do 28.9. 2007; Biro Ogis d.o.o., Teharje 56.3221
hišnik kurjač v samskem domu v Što-
Ribarjeva ulica 3,3000 Celje. Lesarski tehnik
prodajalec, izmere, montaža in pro- __________________________________
daja pohištva; do 25.9.2007;Tripexd.o.o., ciali, obiskuje poslovne partnerje, skle-Bežigrajska cesta 7,3000 Celje.	pa pogodbe, posreduje ponudbi
strojnikTGM; do 6.10.2007; Gradnje Žveplan d.o.o., Ulica heroja Lacka 8,3000 Celje;
strojnikTGM; do 6.10.2007; Marmat d.o.o.. Železarska cesta 9.3220 Štore.
Asfaiter
polagalec asfalta; do 6.10.2007; Gradnje Žveplan d.o.o., Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje.
voznik kamiona; do 6.10.2007; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8. 3000 Celje;
2007; Aero d.d.. Ipavčeva ulica 32.3000 Celje.
Dipl. ekonomist (VS) višji svetovalec v pravosodju, finančnik III; do 28.9.2007; Okrožno sodišče v Celju, Prešernova ulica 22.3000 Celje. Univ. dipl. pravnik
komercialist na terenu; do 26.9.2007; ba, Dalmatinova ulica 2.1538 Ljubljana: Vtvica d.o.o. Celje. Kosova ulica 14.3000 do 2.10.2007; DZS d.d.. PE MC Celje. Celje. Opekamiška cesta 9,3000 Celje;
prodajalec, prodaja časopisa in prigrizkov, delo v Celju; do 28.9.2007; ISS Servisystem d.o.o., Gosposvetska cesta 4,1000 Ljubljana;
skladiščnik, nakladanje, razkladanje. Kadrovsko svetovanje d.o.o., Podružni-manipulacija z blagom; do 28.9.2007; ca Celje. Ulica XIV. divizije 6,3000 Celje;
tajnica v odvetniški pisarni, sprejem strank, pisanje dopisov, urejanje administracije. arhiviranje in ostala dela po navodilih; do 2.10. 2007; Adecco h.r.
c; do 25. 9. 2007; Okrožno ivCelju. Prešernova ulica 22,3000
ucitelj/ica angleščine; do 2.10.2007; Vrtnarska šola Celje. Srednja poklicna in • 97.
saldakontist, delo v Celju; do 2 2007; Denel d.o.o.. Vodovodna cesta 109,
prodaja športnih artiklov	1000 Ljubljana;
administrator, tajniška, knjigovodska
;r Celje, Opekamiška ce-	in administrativna opravila, samostojno
sta 9,3000 Celje;	knjiženje dokumentov, opravljanje po-
prodajalec kopalniške opreme; do 2.	slovne korespodence s tujino v nemš-
10.2007; San21 d.o.o. Novo mesto. Foer-	kem jeziku; do 26.9.2007; Manpower
sterjeva ulica 10,8000 Novo mesto;	d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4,3000
prodajalec, prodaja nakita iz pleme-	Celje;
nitih kovin ter ur v prodajalni Zlatarne	serviser, sprejemnik vozil; do 29. 9.
Celje v Ljubljani; do 25.9.2007; Zlatarna	2007; RO+SO d.o.o„ Skaletova ulica 13.
Celje d.d.. Kersnikova ulica 19.3000 Ce-	3000 Celje;
lje.	komercialist, evidentiranje, zbiranje
Kuhar	in obdelava naročil za področje ur bla-
kuhar, priprava in kuhanje malic, a la	govne znamke D&G, spremljanje pote-
carte, menijev; do 6. 10. 2007; Anton	ka tržnih akcij, spremljanje in evidenca
Zvone Štorman s.p., Gostilnefioteli Štor-	tržnih aktivnosti, tehnično urejanje po-
bami v OE Celje; do 25.9.2007; Zavod
na enota Celje. Cankarjeva ulica 1,3000 Celje.
prodajni inženir; do 3.10.2007; Klima
Mlakar. Marija Mlakar s.p.. Teharska ce- d.o.o., Kersnikova ulica 19.3000 Celje, sta 26,3000 Celje;
natakarica, strežba pijač; do 25. E 2007; Tripe* d.o.o.. Bežigrajska cesta 7, Celje d.d.. Delavska ulica 5,3000 Celje; 3000 Celje.	razvojni inženir; do 3.10.2007; Klima
Celje d.d.. Delavska ulica 5.3000 Celje. Inž. grafičarstva
grafični oblikovalec, oblikovanje zahtevnejših propagandnih in drugih tiskanih materialov; do 2.10.2007; Foto-monter sejemske opreme in šotorov; lik d.o.o. Celje. Teharska cesta 4.3000 do 28.9.2007; Biro Ogis d.o.o., Teharje Celje.
UE LAŠKO
Delavec brez poklica pomoč pri strežbi pijač - ženske; do 28.9.2007; Deržič Avtopark in partner d.n.o.. Bar Old pub, Starograjska ulica 1, 1433 Radeče;
delavka pri kuvertnem stroju, zlaganje embalaže, kuvert, etiketiranje, ročna izdelava papirne konfekcije; do 26.9. 2007; Nova kuverta d.o.o., Slovenčeva ulica 17.1000 Ljubljana. Osnovnošolska izobrazba
pomožna dela v kuhinji; do 5.10.2007; Denis Bezgovšek s.p., Trubarjevo nabrežje 31,3270 Laško;
pomožni gozdarski delavec; do 5.10. 2007; Vinko Kozmus s.p., Lahov Graben 53,3273 Jurklošter;
pomožna dela v hotelu, voznik; do 5. 10.2007; Zdravilišče Laško d.d., Zdraviliška cesta 4.3270 Laško;
perica; do 5.10.2007; Zdravilišče Laško d.d.. Zdraviliška cesta 4,3270 Laško;
pomožna dela v kuhinji; do 5.10.2007; Zdravilišče Laško d.d., Zdraviliška cesta 4,3270 Laško;
servirka; do 28.9.2007; Zdravilišče laško d.d.. Zdraviliška cesta 4,3270 Laška;
kopališki strežnik; do 5.10.2007; Zdravilišče Laško d.d.. Zdraviliška cesta 4, 3270 Laško.
inž. gradbeništva
laborant; do 25.9.2007; Gradiš Celje d.d., Bukovžlak 71,3221 Teharje. Ekonomist za denarništvo, finance,
knjigovodja, računovodja; do 28. 9.
rah;do28.9.2007; Gostinstvo Celje d.o.o.. 2007; Bosio d.o.o., Obrtniška cesta 3.
3220 Štore. Ekonomist za komercialno dejavnost komercialist, organizira delo v komer-
....ra kupce, pripravlja promocije in kata-
oblikovalec spletnih strani, priprav-	,oge 2bira naročj|a rešuje rekjamacije
nik; do 29.9.2007; Mobinia d.o.o., Deč-	koordinira de,0 ^ do|gove oprav|ja
kova cesta 38 3000 Celje.	raziskave trga I; do 26.9.2007; Manpo-
Kemysiu tehnik	we[. d o o pE ^jg Stanetova ulica 4.
sestavljalec kemikalij, priprava in se-	30Q0 Ce|je stavasurovinzaproizvodniprocesmed- Ekonomist za transport in logistiko fazne laboratonjske analize in ostala dela nabauno nj fefe
po navodilih; do 2.10.2007; Adecco h.r.,	„ ... ■ „„„ „'..,.___.„. '
* . , '	i „ . . .	naročil, priprava ponudb, naročanje ma-
Kadrovsko svetovan e d.o.o., Podruzni-	... .. . . . .. . , .
ca Celje, Ulica XIV. divizije 6,3000 Celje.	' »'f.....'
Grafični teh k	odgovarjanje za skladiscne posle
grafični operater r.io.aloiäk. pripr*	J™ * TT?*
va za tisk tiskovin; do 2.10.2007; Fotolik	'"""f 1 »»»'»»
storska ureditev prodajaln; do 6.10.2007;
Prodajalec
telefonist, informiranje stranko vrednostnih papirjih po telefonu; do 29. 9. 2007; Delnica d.o.o., Tržaška cesta 2, 1000 Ljubljana.
kuhar; do 5.10.2007; Denis Bezgovšek s.p., Trubarjevo nabrežje 31. 3270
Srednja poklicna izobrazba
kopališki mojster; do 5.10.2007; Zdravilišče Laško d.d.. Zdraviliška cesta 4, 3270 Laško.
Elektrotehnik
vzdrževalec; do 28.9.2007; Zdravilišče Laško d.d., Zdraviliška cesta 4,3270 Laško.
pomočnikvodjekuhinje;do5.10.2007; Zdravilišče Laško d.d.. Zdraviliška cesta 4.3270 Laško;
kuhar; do 5.10.2007; Zdravilišče Laško d.d.. Zdraviliška cesta 4,3270 Laško;
pomočnik vodje strežbe; do 28. 9. 2007; Zdravilišče Laško d.d.. Zdraviliška cesta 4,3270 Laško;
natakar; do 5.10.2007; Zdravilišče Laško d.d.. Zdraviliška cesta 4,3270 Laš-
zavarovalno finančni svetovalec II, delo v Celju; do 28. 9. 2007; Finpro C d.o.o., Slamnikarska cesta 3.1230 Dom-
blagajnik v samopostrežni restavraciji bazena; do 9.10.2007; Zdravilišče 4,3270 Laš-
tehnolog brizganja plastičnih mas; do 28.9.2007; Seca plast d.o.o., Podšmihel 1,3270 Laško.
vodja gostinstva; do 25.9.2007; Zdravilišče Laško d.d., Zdraviliška cesta 4, 3270 Laško;
vodja kuhinje; do 5.10.2007; Zdravilišče Laško d.d.. Zdraviliška cesta 4.3270
vodja strežbe; do 5.10.2007; Zdravilišče Laško d.d.. Zdraviliška cesta 4.3270 Laško.
ključavničarska, varilska dela, vrtanje, rezanje vijačenje, kovičenje; do 29. 9. 2007; Kovaštvo Franc Tovornik s.p.. Cesta na Svetino 36,3270 Laško. Varilec
izolater, iasader, montaža demit fasad; do 25.9.2007; Demit d.o.o.. Spodnja Rečica 77.3270 Laško. Monter vodovodnih naprav monter vodovodnih in centralnih inštalacij; do 10.10.2007; Branko Čebin s.p., Kolenov Graben 4,1433 Radeče. Monter hladilnih naprav monter strojnih inštalacij hladilne tehnike na terenu; do 2.10.2007; Eho d.o.o.. Brezno 7 a, 3270 Laško. Strojnik
izmenovodja, organizacija in vodenje dela izmene, upravljanje s stroji, delo v Jagnjenici; do 26.9.2007; Nova kuverta d.o.o., Slovenčeva ulica 17,1000 Ljub-
strojnik, upravljanje s kuvertnimi stroji, delo v Jagnjenici; do 26.9.2007; Nova kuverta d.o.o., Slovenčeva ulica 17,1000 Ljubljana. Elektrikar energetik monter elektro instalacij hladilne tehnike na terenu: do 2.10.2007; Eho d.o.o.. Brezno 7 a, 3270 Laško.
šivilja; do 25.9.2007; Zdravilišče Laško d.d., Zdraviliška cesta 4,3270 Laško. Voznik avtomehanik voznik kamiona s prikolico; do 2.10. 2007; Eho d.o.o.. Brezno 7 a, 3270 Laško.
vodja termalenega centra; do 9.10. 2007; Zdravilišče Laško d.d.. Zdraviliška cesta 4.3270 Laško. Višja strokovno izobrazba prodajni referent; do 5.10.2007; Zdravilišče Laško d.d.. Zdraviliška cesta 4. 3270 Laško. Univ. dipl. inž lesarstva tehnolog, organiziranje in vodenje dela v proizvodnji, izvajanje terminskih planov, vodenje tehnične in druge dokumentacije; do 25.9.2007; Paron d.o.o.. Spodnja Rečica 100,3270 Uaško. Univ. dipl. inž. strojništva projektant hladilne tehnike, lahko pripravnik; do 2.10.2007; Eho d.o.o.. Brezno 7 a. 3270 Laško. Dipi. inž. strojništva (VS) prodajni inženir; do 2.10.2007; Eho d.o.o„ Brezno 7 a, 3270 Laško.
za športno rekreacijo
organizator športne rekreacije; do 9. 10.2007; Zdravilišče Laško d.d., Zdraviliška cesta 4,3270 Laško.
zavarovalno finančni svetovalec II, delo v Laškem; do 28.9.2007; Finpro C d.o.o., Slamnikarska cesta 3.1230 Dom-
_ UE MOZIRJE ^
Delavec brez poklica
sestavljalec posluževalec; do 28. 9. 2007; BSH hišni aparati d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 30.3331 Nazarje.
kuhar, naroča in prevzema živila, pripravlja hladne in tople jedi po jedilnikih; do 3.10.2007; Grlica d.o.o. Mozirje, Hof-bauverjeva 2,3330 Mozirje.
Natakar
natakar, priprava in strežba pijač, napitkov, hrane in drugih izdelkov iz prodajnega programa, pripravlja prostor in mize za postrežbo, naroča pijačo in skrbi za zalogo le-te; do 3.10.2007; Grlica d.o.o. Mozirje, Hofbauverjeva 2,3330 Mozirje;
natakar za obrat v Mozirju, Hotel Benda; do 25.9.2007; Slorest d.o.o.. Obrat Celje, Ipavčeva ulica 32.3000 Celje.
MOVI TEDNIK
BORZA DELA
23
natakar; do 2.10.2007; Jure Marolt s.p., Radegunds 53 a. 3330 Mozirje.
zavarovalno finančni svetovalec II, delo v Mozirju: do 28.9.2007; Finpro C d.o.o., Slamnikarska cesta 3,1230 Dom-
UE SLOVENSKE KONJICE
Delavec brez poklica zemeljska dela, delo v Slovenskih Konjicah; do 25.9.2007; Amve d.o.o.. Parmova ulica 14,1000 Ljubljana;
čistilka; do 28.9.2007; Manicom d.o.o., Povšetova ulica 65.1000 Ljubljana.
čistilka; do 28.9.2007; Panhygia d.o.o., Arja vas 101,3301 Petrovče;
pomožna dela v kovačnici in ključavničarski delavnici; do 25.9.2007; Slavko Kitek s.p., Kovaška cesta 3, 3205 Vrtanje;
Pomočnik mesarja pomočnik mesarja za novo PE Oplotnica. rezanje in pripravljanje mesa ter rib, čiščenje hladilnih vitrin; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o. Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje, s pripisom za novo PE Tuš Supermarket Oplotnica; do 25.9.2007; Engrotuš d.o.o. Tuš Supermarket Slov. Konjice, Oplotniška cesta 1b. 3210 Slovenske Konjice. Nižja poklicna izobrazba (do 3 let j skladiščnik v poslovalnici za novo PE Oplotnica, dnevni prevzem blaga v skladišču poslovalnice; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o. Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje, s pripisom za novo PE Tuš Supermarket Oplotnica; do 25.9.2007; Engrotuš d.o.o, TušSupermar-ket Slov. Konjice, Oplotniška cesta 1 b, 3210 Slovenske Konjice. Mesar
mesar za novo PE Oplotnica. rezanje in pripravljanje mesa ter rib; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o. Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a. 3000 Celje, s pripisom za novo PE Tuš Supermarket Oplotnica; do 25.9.2007; Engrotuš d.o.o. Tuš supermarket Slov. Konjice, Oplotniška cesta 1 b. 3210 Slovenske Konjice.
krovsko in stavbnokleparska dela; do 2.10. 2007; Slatenšek d.o.o. Loče, Žiče24b, 3215 Loče.
na terenu; do 2.10.2007; Echo d.o.o. Slovenske Konjice, Stari trg 37, 3210 Slovenske Konjice. Inž. kemijske tehnologije samostojni tehnolog; do 3.10.2007; Koplast ekstruzija d.o.o. Tovarniška cesta 2,3210 Slovenske Konjice; Univ. dipl. pravnik
višji svetovalec za premožensko pravne zadeve, priprava aktov, mnenj, stališč, in drugih gradiv, premoženjsko pravne naloge; do 25. 9. 2007; Občina Zreče, Cesta na Roglo 13 b, 3214 Zreče.
elektroinštalater, izvedba inštalacij šibkega injakega toka; do 3.10.2007; Elpro Križnič d.o.o, Zeče 25, 3210 Slovenske Konjice;.
elektrikar, vezalec, elektroizvedba in montaža nizkonapetostni) razdelilnih omar; do 3.10.2007; Elpro Križnič d.o.o, Zeče 25.3210 Slovenske Konjice.
Prodajalec
prodajalec za novo PE Oplotnica, skrb za urejenost prodajnih polic, svetovanje strankam; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o. Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje, s pripisom za novo PE Tuš Supermarket Oplotnica; do 25. 9. 2007; Engrotuš d.o.o.. Tuš Supermarket Slov. Konjice, Oplotniška cesta 1 b, 3210 Slovenske Konjice;
prodajalec, vzdrževalec na bencinskem servisu Omv Slovenske Konjice; do 5.10.2007; Junid d.o.o, Liptovska ulica 45.3210 Slovenske Konjice.
izhodni kontrolor, kontrola izdelkov na izhodu, ugotavljanje vizualnih napak, preverjanje napak lakiranja in montaže ter pravilnosti pakiranja; do 2.10.2007; Baumuller Dravinja d.o.o. Delavska cesta 10.3210 Slovenske Konjice.
CNC operater, poslužuje CNC stroj, lažje programiranje CNC stroja, izvaja kontrolo polizdelkov, obvešča vodjo kakovosti o pomanjkljivosti na izdelkih; do 2.10.2007; Baumuller Dravinja d.o.o.. Delavska cesta 30,3210 Slovenske Konjice;
delovodja, vodenje in nadziranje delovnega procesa, operativno usklajevanje proizvodne zmogljivosti, uvajanje delavcev; do 5.10.2007; Comet d.d.. Tovarniška cesta 5.3214 Zreče.
zavarovalno finančni svetovalec II. delo v Slovenskih Konjicah; do 28. 9. 2007; Finpro C d.o.o, Slamnikarska cesta 3,1230 Oomžale.
UE ŠENTJUR PRI CEUU
Kovinarski delavec pomožna ključavničarska dela; do 13. 10.2007; Ključavničarstvo Šeško, San-di Šeško s.p, Tratna pri Grobelnem 43, 3231 Grobelno. Delavec brez poklica točenje pijač v dnevnem lokalu, nedelje in prazniki prosto; do 24.10.2007; Damjana Zupan s.p, Svetelka 2,3222 Dramlje;
polaganje gips plošč in armstrong stropov; do 28.9.2007; Polaganje gips plošč Andrej Kavka s.p. Ulica I. Celjske čete 22,3230 Šentjur;
montaža knauf sten in stropov; do 6. 10.2007; Simon Siter s.p, Dramlje 13 c. 3222Ddramlje. Osnovnošolska izobrazba manipulant II.; do 28.9.2007; Acer furnirnica d.o.o. Cesta Leona Dobrotinš-ka 9,3230 Šentjur;
strežba v lokalu Bar Šentjur; do 28.9. 2007; Monteh trade d.o.o.. Ulica Alme Karlinove 8,3000 Celje;
pomožni delavec; do 25.9.2007; Par-ketama Jager d.o.o, Proseniško 14,3230 Šentjur;
strežba pijače in hrane; do 20. 10. 2007; Športno društvo Rajski otok, Proseniško 88, 3230 Šentjur,
pomoč v gostinstvu; do 28.9.2007; UkaJašaris.p, Grobelno-Del 100,3231 Grobelno;
voznik, upravljanje tovornih in drugih vozil za prevoz blaga v cestnem prometu, skrb za tehnično brezhibnost vzdrževanje vozil; do 28.9.2007; Vilkograd d.o.o, Zlateče pri Šentjurju 8 a. 3230 Šentjur;
varilec, varjenje kovinskih cevi pri izdelavi prebojev in druga varilska dela; do 28.9.2007; Vilkograd d.o.o, Zlateče pri Šentjurju 8 a, 3230 Šentjur;
strojnik, upravljanje zahtevnih gradbenih strojev; do 28.9.2007; Vilkograd d.o.o, Zlateče pri Šentjurju 8 a, 3230 Šentjur.
Voznik viličarja
upravljalec dvigala in viličarja, preto-varjane dvigala in viličarja; do 28.9.2007; Alpos d.d.. Cesta Leona Dobrotinška 2, 3230 Šentjur. Prodajalec tobačnih izdelkov prodajalec, svetovanje in prodaja kmetijskega repromateriala - moški; do 28.9.2007; KZ Šentjur z.p.o„ Cesta Leona Dobrotinška 3.3230 Šenčur. Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) upravljalec manj zahtevnih strojev -moški; do 28.9. 2007; Acer furnirnica d.o.o.. Cesta Leona Dobrotinška 9,3230 Šentjur. Cvetličar
cvetličar; do 5.10.2007; Majda Mauer s.p. Ulica Dušana Kvedra 43,3230 Šentjur.
Monter vodovodnih naprav monter vodovodnih in ogrevalnih naprav; do 29.9.2007; Bojan Pesan s.p.. Ulica skladateljev Ipavcev 48,3230 Šentjur.
Strojni mehanik
pomočnik strojnika na liniji, pomoč pri upravljanju strojev za izdelavo cevi, pomoč pri menjavi orodja; do 28.9.2007; Alpos d.d., Cesta Leona Dobrotinška 2,
načrtovanje in izdelava tiskanih vezij, montaža in umerjanje instrumentov, programiranje, delo z računalnikom, meritve fizikalnih in kemijskih parametrov
samostojni keranik; do 13.10.2007; Marjan Pekošak s.p, Stopče 21, 3231
.sscats
Štefan; do 5.10. 2007; Druš
SLaVe^sS'šen?'
sr
nje davčnih obračunov, svetovanje iz računovodskega področja, komuniciranje s strankami; do 28.9. 2007; Klara Koželj s.p. Cesta Valentina Orožna 8 c, 3230 Šentjur.
Doktor medicine
zdravnik v šolskem dispanzerju in splošni ambulanti; do 30.10. 2007; ZD Šentjur, Cesta Leona Dobrotinška 3 b, 3230 Šentjur,
Visokošolska strokovna izobrazba
zavarovalno finančni svetovalec II. delov Šentjurju pri Celju; do 28.9.2007; Finpro C d.o.o, Slamnikarska cesta 3. 1230 Domžale.
UE ŠMARJE PRI JELŠAH
Steklarski delavec - prip. in pred.
Marija Švajger s.p. Kozje 138, 3260 Kozje;
prodaja tehničnega blaga; do 14.10. 2007; Toplišek d.o.o, Rjavica 12,3250 Rogaška Slatina.
prodajalec živil; vloge na naslov: Trgotur d.o.o. Ljubljanska c. 13b, 3320 Velenje; do 2.10.2007; Megrad d.o.o., Laše 2 a, 3241 Podplat Natakar
strežba pijač; do 27.9.2007; Gradbena mehanizacija Ivan Ferčec s.p. Sv. Florijan 58,3250 Rogaška Slatina.
h vozilih; do 27. 9. 2007; Gradbena mehanizacija Ivan Ferčec s.p. Sv. Florijan 58,3250 Rogaška Slatina;
pralec in vzdrževalec vozil, montaža gum; do 5.10.2007; Montaža gum in avtopralnica Zvonko Plevčak s.p, Irje 36 a, 3250 Rogaška Slatina.
Strojni tehnik
montažerji; do 28. 9.2007; Vegrad d.d.. Stari trg 35.3320 Velenje.
voznik tovornega vozila v mednarodnem prometu; do 28.9.2007; Mihael Novak s.p, Poklek pri Podsredi 3,3257 Podsreda.
Krovec
pomomč pri krovskih delih; do 28.9. 2007; Brasil d.o.o.. Spodnje Sečovo 85 a, 3250 Rogaška Slatina.
Klepar-krovec
pomožna krovsko kleparska dela; do 13.10.2007; Boštjan Ivanoš s.p, Cankarjeva ulica 14,3250 Rogaška Slatina.
Stavbni klepar
krovsko kleparska dela do 13. 10. 2007; Brasil d.o.o. Spodnje Sečovo 85 a. 3250 Rogaška Slatina;
krovska in kleparska dela; do 13.10. 2007; Zorma trade d.o.o. Spodnje Sečovo 85 a, 3250 Rogaška Slatina.
Avtomehanik
avtomehanik, popravilo vozil in strojev; do 28.9.2007; Žgajner servis d.o.o. Rogaška Slatina, Spodnje Sečovo 14, 3250 Rogaška Slatina.
serviser gospodinjskih aparatov, elek-tromehanik;do2.1 G. 2007; Toplišek d.o.o.. Rjavica 12.3250 Rogaška Slatina.
striženje, barvanje, ličenje, manikiranje, friziranje; do 2.10.2007; Frizerski salon Irena, Irena Ivič s.p, Sotelska cesta 4,3250 Rogaška Slatina.
vzdrževalec strojnik, izvajanje vzdrževalnih, montažnih in servisnih del. strojna, mehanska dela, dela v prototipni delavnici; do 25.9.2007; Tajfun Planina d.o.o. Planina pri Sevnici 41 a, 3225 Planina pri Sevnici.
skladiščni delavec; do 14.10.2007; Toplišek d.o.o.. Rjavica 12,3250 Rogaška Slatina.
Prodajalec
pomoč v trgovini, prevzem in nalaganje blaga, prodaja in svetovanje, delo na blagajni, čiščenje poslovnih prostorov, vsa druga dela v trgovini in v njeni neposredni bližini, vsa druga dela določena s sistematizacijo delovnih mest podjetja, izmenično delo; do 28.9.2007;
vodenje poslovne dokumentacije, knjigovodska in računovodska dela; do 14.10.2007; Toplišek d.o.o, Rjavica 12. 3250 Rogaška Slatina.
voznik tovornjaka v mednarodnem prometu; do 17.10.2007;Šumenjak-trans d.o.o, Šlandrov trg 40,3310 Žalec.
vodja gradbišča; do 28.9.2007; Zorma trade d.o.o. Spodnje Sečovo 85 a, 3250 Rogaška Slatina.
zdravstveni tehnik v ZD Šamrje - pripravnik; do 25.9.2007; Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah, Celjska cesta 16,3240 Šmarje pri Jelšah. Dipl. inž. računalništva (VS) računalničar, organizator informacijskih sistemov; do 25.9.2007; VIZ III. OŠ Rogaška Slatina, Izletniška ulica 15,3250 Rogaška Slatina. Dipl. medicinska sestra (VS) diplomirana medicinska sestra v ZD Šmarje, pripravnik: do 25. 9. 2007; Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah. Celjska cesta 16,3240 Šmarje pri Jelšah.
zavarovalno finančni svetovalec II, del. mesto v Šmarje pri Jelšah; do 28.9. 2007; Finpro C d.o.o, Slamnikarska cesta 3. 1230 Domžale.
UE VELENJE
Delavec brez poklica montažni delavec; do 28. 9. 2007; Fori d.o.o, Prešernova cesta 1 a, 3320 Velenje;
čistilec, čiščenje poslovnih prostorov; do 2.10.2007; Hernaus d.o.o. Kopališka cesta 2,3320 Velenje;
pomožni delavec; do 25.9.2007; Le-plast d.o.o, Preloška cesta 1,3320Velenje;
čiščenje poslovnih prostorov; do 28. 9. 2007; Manfred Jevševar s.p, Škale 103,3320 Velenje;
strežba, natakar do 28.9.2007; Manfred Jevševar s.p, Škale 103,3320 Velenje;
pomožna dela, laker; do 24.10.2007; Vesna d.o.o., Kidričeva cesta 57,3320 Velenje. Osnovnošolska izobrazba
strežba v lokalu; do 25.9.2007; Enes Strigi s.p, Šmarška cesta 24 a. 3320 Velenje. Monter ogrevalnih naprav monter vodovodnih naprav, monter ogrevalnih naprav; do 2.10.2007; Krev-zel instalacije d.o.o, Metleče 14 a, 3325 Šoštanj. Strojnik
delo na lesnoobdelovalnih strojih; do 25.9.2007; Lesarstvo Hudovemik d.o.o. Cesta talcev 11.3320 Velenje. Elektroinštalater omrežni monter; električar instalater, energetik-elektronik, tehnik; do 2. 10. 2007; ATM SL d.o.o, Prešernova cesta 9 b, 3320 Velenje.
Srednja strokovna ali splošna izobrazba
procesni kontrolor; do 28. 9. 2007; Fori d.o.o, Prešernova cesta 1 a. 3320 Velenje;
vodenje skupine, organizacija dela in nadzor v storitveni dejavnosti (dejavnost čiščenja); do 25.9.2007; Hernaus d.o.o. Kopališka cesta 2,3320 Velenje;
sodelavec na področju grafičnega oblikovanja; do 25. 9. 2007; SVB d.o.o. Ulica Janka Ulriha 17 a, 3320 Velenje. Univ. dipl. inž. strojništva projektant strojni; do 9.10.2007; Esotech d.d., Preloška cesia 1,3320 Velenje;
vodja projekta in prodajni inženir; do 9.10.2007; Esotech d.d., Preloška cesta 1,3320 Velenje. Univ. dipl. inž. elektrotehnike projektant elektro, projektiranje objektov, tehnološka in tehnična razdela-va projektov; do 2. 10. 2007; Esotech d.d., Preloška cesta 1,3320 Velenje. Dipl. inž. gradbeništva (VS) projektant gradbeni, projektiranje ob-jetov, tehnološka in tehnična razdelava projekta; do 2.10. 2007; Esotech d.d., Preloška cesta 1.3320 Velenje. Univ. dipl. ekonomist nabavno prodajni referent; do 28.9. 2007; Fori d.o.o, Prešernova cesta 1 a, 3320 Velenje. Univ. dipl. pravnik
pripravnik; do 28. 9. 2007; Vegrad d.d.. Stari trg 35,3320 Velenje. Visokošolska strokovna izobrazba zavarovalno finančni svetovalec II, delo v Velenju; do 28.9.2007; Finpro C d.o.o, Slamnikarska cesta 3,1230 Domžale;
vodja kakovosti; do 28.9.2007; Fori d.o.o, Prešernova cesta 1 a, 3320 Velenje.
UE ŽALEC
skladiščnik; do 2.10.2007; Avto Igor d.o.o, Čmova 33 a, 3320 Velenje;
prodajalec vozil; do 2.10.2007; Avto Igor d.o.o, Črnova 33 a. 3320 Velenje. Natakar
natakar, strežba hrane in pijače; do 20.10.2007; Ana Anderlič s.p. Stari trg 35.3320 Velenje.
Srednja poklicna izobrazba pomožna dela v gostinstvu; do 5.10. 2007; Zeleni bar, Franc Klemene s.p., Kardeljev trg 1,3320 Velenje.
voznik avtobusa; do 2.10.2007; Pemi d.o.o. Breg pri Polzeli 72 a, 3313 PoF
Prodajalec
prodajalec v samopostrežni trgovini; do 4.10.2007; Pauer d.o.o. Braslovče. Braslovče 26,3314 Braslovče;
prodaja v prodajalni pekovskega programa; do 30.9.2007; Tonček d.o.o, Šlandrovtrg 1,3310 Žalec. Natakar
natakar v piceriji Afrika;do 6.10.2007; AT d.o.o, Braslovče 26,3314 Braslovče;
natakar, strežba pijač; do 28.9.2007; Lužnik Andrej s.p. Kavarna Markiz, Mestni trg 7,3310 Žalec;
natakar, servira pijačo in sladice; vloge na naslov: Trgotur d.o.o. Ljubljanska c. 13b. 3320 Velenje; do 5.10.2007; Pe-gros d.o.o, Pongrac 9 c. 3302 Griže.
Srednja poklicna izobrazba voznik tovornega vozila, razvoz pohištva strankam na dom, pomoč pri nakladanju in razkladanju vozila, delo v širši okolici Celja; do 14.10.2007; Emer-šič Primož, Avtoprevozništvo s.p, Parižlje 38 f. 3314 Braslovče;
nastavljalec strojev; do 28.9.2007; Saps d.o.o.. Tovarniška cesta 12,3312 Prebold. Pekovski mojster
delo v pekarni; do 28. 9. 2007; Roman Brglez s.p, Vransko 17,3305 Vransko. Strojni tehnik
Dlavec brez poklica
komercialist L; do 25.9.2007; Demon s.p, Smovršnik Barbara, Parižlje 145 a, 3314 Braslovče;
mizar, pomočnik ali delavec brez poklica; do 25.9.2007; Splošno mizarstvo Branko Razgoršek s.p, Ločica ob Savinji 45 a. 3313 Polzela;
razna pomožna dela v mizarstvu; do 2.10.2007; Željko Vršljak s.p, Ložnica pri Žalcu 53 a, 3310 Žalec.
Pomožni delavec
bolniška strežnica; do 2. 10. 2007; Dom upokojencev Polzela, Polzela 18. 3313 Polzela.
proizvodnji delavec, delo v proizvodnji obsega sestavljanje, vijačenje, lepljenje. lakiranje sestavnih delov; do 28.9. 2007; Manpower d.o.o, PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje.
Ključavničar
ključavničarska dela; do 6.10.2007; Kočevar & Thermotron d.o.o, Ločica ob Savinji 65 d, 3313 Polzela;
ključavničar monter; do 2.10.2007; Kota d.o.o. Petrovče, Petrovče 237,3301 Petrovče.
monter vodovodnih in centralnih inštalacij; do 28.9.2007; VKP, Borut Čret-niks.p. Zgornje roje 21,3311 Šempeterv svinjski dolini.
Elektromehanik za hladilno-klimat-ske naprave
serviser električar; do 2. 10. 2007; Kota d.o.o. Petrovče, Petrovče 237,3301 Petrovče.
25.9.2007; Wart dl.o, Migojnice 17. 3302 Griže.
Elektrotehnik
vodja servisa; do 2.10.2007; Kota d.o.o. Petrovče, Petrovče 237, 3301 Petrovče.
Prometni tehnik
prometnik, organizacija prevozov, iskanje in sodelovanje s partnerji; do 2.10. 2007; Ozren, avtoprevozništvo Mladen Cvijanovič s.p.. Zgornje Grušovlje 20,3311 Šempeter v Savinjski dolini.
Komercialist
komercialist; do 25.9.2007; Demon s.p. Smovršnik Barbara, Parižlje 145 a, 3314 Braslovče.
Zdravstveni tehnik
delo na terenu s strankami, delo v pisarni in v skladišču; do 4.10.2007; Godom d.o.o. Žalec. Gotovlje 72 c, 3310
Srednja strokovna ali splošna izobrazba
tehnolog vzdrževanja; do 28. 9. 2007; Saps d.o.o. Tovarniška cesta 12, 3312 Prebold;
tehnolog kakovosti; do 28.9.2007; Saps d.o.o. Tovarniška cesta 12,3312 Prebold;
tehnolog; do 28.9.2007; Saps d.o.o. Tovarniška cesta 12,3312 Prebold;
vodja izmene; do 28.9.2007; Saps d.o.o. Tovarniška cesta 12,3312 Prebold.
Visokošolska strokovna izobrazba
zavarovalno finančni svetovalec II. delo v Žalcu; do 28.9. 2007; Finpro C d.o.o, Slamnikarska cesta 3,1230 Dom-
wiioviei.com

Henrik Pižorn izpod Gore Oljke, kjer je večina gozdov njegovih, je našel tudi gobo, ki žal ni užitna, tehtala pa je kar 16,5 kilograma. Bila je velika zraščenka. Sicer so nekatere izmed njih užitne, ta pa je samo lepo dišala.
zato so si pred odhodom zadovoljno postregli s pijačo, o kateri so se naučili toliko novega. Nekaj pločevink so poleg drugih spominkov nagrajenci odnesli tudi domov, kjer jih bodo lahko popili po kosilu že na prvi naslednji toplejši dan, saj se ob pivu najbolj uživa, kadar te božajo topli sončni žarki.
KŠ
Razlagi o pripravi laškega piva so z veseljem prisluhnili starejši in tudi mlajši nagrajenci.
Pivovarna in
pivo za pohodnike
Jurček kot noga
Vsako leto, ko Franci Muha izve, da imajo branjevke na celjski tržnici na stojnicah veliko gob, si ne more kaj, da se ne bi tudi sam podal v bližnje gozdove. Pravi, da združi prijetno s koristnim, saj se ob iskanju gob ponavadi »nabere« tudi veliko prehojenih kilometrov. Tokrat je poleg treh manjših jurčkov domov prinesel še pravega gobjega velikana, ki mu je bet zrasel v obliki noge. Jurček je tehtal 85 dag in je bil kljub svoji velikosti še zelo zdrav in čvrst.
Foto: NEJC ŠARLAH
za pripravo opojne pijače, in si ogledah dolge tekoče trakove, po katerih se neprestano prevažajo polne ter prazne steklenice. Nad ogledom so bili navdušeni tako odrasli kot otroci. Neprestano so se porajala nova vprašanja o priljubljeni pijači, tako da so bili na koncu ogleda vsi po-hodniki že pravi strokovnjaki za laško pivo.
Ogled sodov in polnih steklenic je seveda vse užejal,
Nagrajenci 2. množičnega pohoda in kolesarskega vzpona Pivovarne Laško na Šmohor so si v četrtek ogledali pivovarno in svoje br-bončice preskušali na po-kušini piva.
Nagrajenci so se zbrali na parkirišču pred Pivovarno Laško in se nato odpravili na voden ogled proizvodnih prostorov. Spoznali so vse stopnje izdelave piva, se naučili, katere sestavine potrebujemo
Šaleški cvet kot spominek
V razstavišču Knjižnice Velenje je na ogled razstava turističnih spominkov, ki jih je 26 avtorjev iz Velenja in drugih slovenskih krajev prijavilo na natečaj za izbor priložnostnega turističnega spominka na temo Velenje-mesto cvetja.
Natečaj so pripravili kot enega od spremljevalnih dogodkov letošnjega evropskega prvenstva cvetličarjev, ki bo med 27. in 30. septembrom v Velenju. Natečaj je bil tudi tekmovalne narave, za zmagovalca pa so razglasih spominek z imenom Šaleški cvet. Gre za obesek z verižico oziroma okrasno priponko iz ksilita, ld sc nahaja v plasteh velenjskega premoga. Drugo nagrado so za serijo okrasnih izdelkov podelili podjetju Dolejši - modni gumbi, serija medenih lizik, ki so jih izdelali v podjetju Medičarstvo in svečarstvo Perger v Slovenj Gradcu, pa si je prislužila tretje mesto. Komisija je poleg treh nagrajenih spominkov med 150 prijavljenimi izdelki še posebej izpostavila izviren komplet turističnih spominkov 9 točk o Velenju in avtorju Roku Polesu podelila posebno priznanje.
US
Osrednji del kulturnega programa ob zaključku slavnostne podelitve nagrad in otvoritve razstave Ex-tempore Piran 2007 so pripravili člani Plesnega teatra Igen Studia za ples iz Celja s prikazom izsekov iz celovečerne plesne predstave Hiša 22 avtorja Igorja Jelena.
Slednji sodeluje s svojimi plesalci na zaključni prireditvi že štiri leta in vedno znova navduši zbrano občinstvo iz mnogih evropskih in tudi drugih držav v imenitnem okolju Tartinijevega trga. Po nastopu smo ekipo, ki je bila zaradi lepega sprejema navdušena in dobre volje, ujeli ob tonskem mojstru Milanu Gruberju iz Celja, ki z ozvočenjem Jelenovih del sodeluje že več kot dvajset let, praktično od začetka njegovega avtorskega ustvarjanja. Ob Milanu Gruberju (levo) so Igor Jelen, avtor Hiše 22, ki je svetovno premiero doživela julija v New Yorku, in njegove tri plesalke Bojana Mišič, ki pleše že 22 let, Anka Rener in Mojca Majcen.
TV
SAH WIM. tv^t tv
Goba velikanka
Letošnje leto je zopet eno izmed tistih, ki so naklonjena gobarjem. Po gozdovih jih kar mrgoli, košare ;ob,med <šne, ki