NAZAJ V PLANINSKI KAJ „Pod trto bivam zdaj v deželi rajskomili, srce pa gor mi sili nazaj v planinski raj.“ „Zakaj nazaj?“ „Nazaj v planinski raj!“ „O, zlatih dni spomin me vleče na planine, po njih srce mi gine, saj jaz planin sem sin! Tedaj nazaj, nazaj v planinski raj!“ Tako so v nedeljo, 9. aprila, na VI. Slovenskem dnevu zapeli združeni slovensk1 pevski zbori iz Velikega Buenos Airesa zrelost Francoska ocena angleško pisane knjige o Slovencih prihaja do zaklju-3ka, da je ena glavnih potez slovenskega narodnega značaja prilagodljivost. Lepa lastnost. A kaj, ko se tako rada izrodi v poštimovstvo, in kar Je Se podobnega! Doma so po vojni pisali, da je slovenski narod v revoluciji prišel do Zrelosti, ker je zavrgel svojo buržujsko politiko prilagajanja in se spustil v življenjsko tveganje. Tudi mi smemo reči podobno — a z neprimerno večjim zanosom. Tveganje do zadnjega je lahko posledica zaslepljenega fanatizma ali Pa zavestna drža gorečnika v pravih mejah. Hudo krivično bi bilo, ko bi enim očitali samo fanatičnost ali zatopljenost, drugim bi pripisovali samo zavestno predajo: dobro in zlo se l°Žit'a popolno le v pravljicah — in v Bogu, ki je le Dobrota. A nas ne zanima tokrat predaja v oboroženi borbi, marveč rado-v°ljno in voljno sprejetje tudi smrti za verske ideale. (Da je bilo takega 3Prejetja za narodne ideale precej tudi na drugi strani, tega si nihče, ki mu je mar resnice, ne bo drznil tajiti.) Toda pravih verskih mučencev zaman iščejo na drugi strani. Saj so ludi na naši bolj redki, kakor včasih mislimo. Vendar šele po teh mučencih ia vero narod prihaja do prave verske zrelosti. Doslej pravzaprav nismo imeli niti enegd takega mučenca, za katerega mogli resno govoriti o možnosti cerkvenega češčenja. Vsaj ne vemo zanj. eden bi mnogo pomenil, ker bi pričal: Tudi v slovenskem narodu je bil nekdo, ki je dal življenje za Kristusa! Kadar pa jih je na vsem lepem toliko .— tedaj smemo trditi: Narod je v celoti prišel do verske zrelosti, k° si v popolni premišljenosti številni njegovi člani ne pomišljajo iti v srnrt za svojo vero. Doma danes mnogo govore in pišejo o poburžujstvenju (Djilas, Kra-nißc): niso več sposobni dati vse za svoje ideale. (Razumljivo, saj so bili li zgolj materialni, v teh pa je skrita nevarnost, da človek išče le sebe in Za-se, ker so tvame dobrine omejene.) A mi? Ali za nas velja isto, da se gremo spet prilagodljivosti, da nismo več sposobni iti do zadnjih zaključkov v svoji veri? J. R. Trpljenje, zlasti nedolžnih, je skrivnost, ki ji z na-iim razumom ne moremo najti zadovoljivega odgovora, njene globine nam deloma odkrije le vera, po kateri spoznamo, da tudi trpljenje slovenskih mučencev ni bilo zaman. TRPLJENJE NEDOLŽNIH V juniju se spominjamo vsako leto pokojnih bratov in sestri, ki so padli kot žrtve brezbožnega komunizma v naši sveti borbi za vero in dom. Rane, ki so nam raztrgale srce ob njihovi krvavi žrtvi, so se tekom let v tihi vdanosti v božjo voljo nekam zacelile, čeprav pod zunanjo brazgotino še vedno skrito krvavijo in bolijo in bo te tihe srčne bolečine konec šele v večnosti, ob veselem svidenju pri Bogu. Ljubezen pač ne more nikoli pozabiti dragih, ki so tvorili del našega življenja in se nam to zdi nepopolno, okrnjeno, dokler se zopet ne združimo z njimi, kar se bo gotovo zgodilo, ako zvesto vztrajamo na poti, ki so nam jo oni 8 svojo življenjsko žrtvijo, s krvjo začrtali. Ob tej krvavi žrtvi naših mučenikov se ob spominskih slavnostih v juniju vsako leto znova ustavljamo s svetim spoštovanje in z globoko hvaležnostjo. Na dnu srca pa morda tudi vsako leto znova vstaja boleče vprašanje: Zakaj je moralo do vsega tega priti? Kako, da je Bog vse to dopustil? Medtem, ko tisti, ki so povzročili toliko trpljenja in prelili toliko nedolžne krvi, žive v zdravju, časti in izobilju, so morali prav oni, ki so bili cvet naroda in bi bili v življenju še toliko dobrega lahko storili, v prezgodnjo in še tako kruto smrt... Zakaj, zakaj vse to? Je zopet eno tistih bridkih vpra-sanj, ki so v zvezi s skrivnostnim* sklepi božje previdnosti in jim na tem svetu ne moremo najti popolnoma zadovoljivega odgovora. Vendar nam luč vere sveti v te bridke skrivnosti Življenja in njeni tolažilni žarki nam 1 naše pomirjenje odkrivajo globoki smisel trpljenja in žrtve pravičnih, nedolžnih ljudi, kakor, po drugi strani, 1* navidezno srečo grešnikov, brezbožni-kov, ki kljub zunanjemu blagostanju od zakona trpljenje le niso izvzeti. TRPLJENJE JE SPLOŠNI ZAKON ŽIVLJENJA Ne bili bj pravični v svojih sodbah, ako bi trdili, da so na tem svetu trpljenja podvrženi samo pravični in nedolžni ljudje, medtem ko na grešnik* vedno sije sonce sreče. Ni tako. Zakon trpljenja je splošen za vse ljudi. Po izvirnem grehu je življenje na zemlji Ča» preskušnje in zato čas trpljenja. Sveto pismo pravi glede tega: „Velika nadloga je prisojena vsakemu človeku >n težak jarem težij človeške otroke ot* dneva izhoda iz materinega telesa do dneva vrnitve v zemljo, ki je skupna mati vseh“ (Sir 40, 1). Niti enega človeka ni na zemlji, kj bi bil od tefi* splošnega zakona trpljenje izvzet. Zato že pesnik poje, da neskaljena življenjska sreča nobenemu zemljanu- ni bil* ana. Vsakemu človeku je od Boga do-°čen gotov delež iz keliha bridkosti; '8' ljudje, pravični in grešniki, morajo nositi skozi življenje svoj križ. Eni ga n“8ij0 s potrpljenjem — v svoje zve. ‘Čanje; drugi z nevoljo in kletvijo — svoje pogubljenje. Na koncu določene lvUenjske poti vsakega čaka neizogib-n* smrt. SREČA GREŠNIKOV Po splošnem pogledu na življenje se ^®ndar zdi, da Bog večji delež trpljenja *°ča nedolžnim in pravičnim, medtem 0 grešnikom nekam prizanaša in jih . sto — čeprav ne zmeraj — napolnju-c z zemeljskimi blagri. To nas često n'oti in vznemirja v naši veri v ne-*. ončno božjo pravičnost in božjo prednost. Kako naj na te težavne pro-Cn,e najdemo zadovoljiv, pomirjujoč 0<|govor? Najprej je to gotovo, da ne vidimo *?®Ra> kar grešnike in brezbožnike v Jl * življenju zadeva. Ne vidimo in ne Ten'o za njih skrbi, strahove, nemir ”Ca in neštete, četudi morda le Bogu oj im znane bridkosti, ki jih morajo ^tajnt, jn to ^rez tolažbe in upanja, t vkrepčata verne kristjane v njihovih ezavah in preskušnjah. , Kai pa naj rečemo z ozirom na nji-:j°v° zunanjo srečo in blagostanje, ki ju Bog res prav pogosto v tem vljcnju naklanja? T f*e samo nas, ampak pravične ljudi hlci ^a80V Tznemiria *n bega ta prodam sreče hudobnih. V 72. psalmu . na te dvome in težave odgovarja Boga navdihnjeni psalmist. Odkrito j ‘*nava, da bi bil skoraj izgubil vero ji0 ZJ° Previdnost, ko je opazoval sre-„j, ^šuikov in jim jo zavidal. Nimajo in *trpljenja — pravi —, zdravo e *°1st° je njihovo telo; v težavah »bd" ne živijo. Zato jih napuh aia kakor ogrlica, oblačijo ee x aa- Odveži, Gospod, duše vseh vernih mrtvih vsake vezi grehov. In e pomočjo Tvoje milosti naj bodo vredne uiti sodbi maščevanja in uživati blaženost večne smrti. siljeni kakor z obleko; rogajo se in govore zlobno, zviška groze z zatiranjem. S svojimi usti napadajo nebesa, njih jezik seje laž in hudobijo po zemlji. Zato sc ljudstvo k njim obrača in krivo mnenje se ga prijemlje, da je bolje brezbožno živeti, kot pošteno in pravično... žalosten se vprašuje: Ali sem torej zastonj čuval svoje srce čisto in si v nedolžnosti umival roke? Nadaljuje: Premišljeval sem torej, da bi to skrivnost doumel, pa se mi je zdelo težavno, dokler nisem vstopil v božje svetišče in pomislil na njih konec. Ta konec hudobnežev pa je očividno nesrečen, ker s smrtjo premine tudi njihova navidezna in v primeru z večnostjo ničeva, kratka sreča. Zato psalmist ob koncu pomirjen pravi: Na polzko pot jih postavljaš, strmoglavljaš jih v poguba, o Gospod. V hipu bodo padli, konec j h bo, z veliko grozo bodo izginili! Njihova sreča bo izginila tako hitro, kakor izginejo sanje, ko se človek zbudi.... V tej psalmistov! veri v minljivost vsega posvetnega je edini pomirljivi odgovor na vprašanje o sreči hudobnežev. Kratkotrajni zemeljski blagri, s katerimi Bog hudobnim ljudem na tem svetu plačuje, kar so morda le kdaj dobrega storili v življenju, odgovarjajo neskončni božji pravičnosti, ki ne pusti nobenega dobrega dela brez plačila. Misel na večnost pa da vsemu teinu pravo ceno in pravilni smisel, življenje na zemlji ni v sebi zaključena celota, marveč le predigra, priprava večnega življenja. Ljudje na zemlji smo kakor tujci in popotniki, ki nimamo tu stalnega bivališča. Končno povračilo za človekova dela, dobra in hudobna, določi Bog šele v večnosti, ob sodb . In ta njegov sodni rek bo večno nespremenljiv. Brez misli na večnost nam vprašanje zemeljske sreče hudobnežev in trpljenja nedožnih ostane nerazrešljiva uganka. Misel na posmrtno življenj6 pa postavi vse na svoje pravo, dokom* čno mesto in v njeni luči verni človek spozna, da so grešniki v svoji zemeljski sreči bolj kot zavidanja vredni usmi-Ijenja in pomilovanja. Gorje tistim, ki jim bo Bog ob sodbi rekel: Vi ste ž6 na zemlji prejeli svoje plačilo!. Ničev® plačilo za prazno življenje! — pravi sveti Avguštin. SMISEL TRPLJENJA PRAVIČNIH Krščansko življenje ne zasluži leg* imena, ako ni hoja za Kristusom, p°' snemanje Zveličarjevega življenja. O*1 sodbi se bo naša večna sodba odločil6 po tem, kako smo na zemlji živeli ko* resnični Kristusovi učenci. Sveti Pavel o tem piše Rimljanom: „Katere je Boß naprej poznal, jih je tudi naprej dolo-čil, da naj bodo podobni njegovemu Si' nu“ (8, 29). Sin božji pa je prišel o® svet, da bj nas s svojim trpljenjem ’n s avojo smrtjo na križu odrešil in več' no zveličal. Vse njegovo zemeljsko živ* ljenje —pravi Tomaž Kempčan —- >e bilo križ im močeništvo. Sveti Pe*®r zato piše vernikom: „Kristus je za v»9 trpel in vam zapustil zgled, da bi hodili po njegovih stopinjah" (I, 2, 2l)' Po tem pretresljivem Kristusovem ljenjskem zgledu je trpljenje pravični*1 ne le razumljivo, ampak naravnost nujno. Krščanstvo ni neka zunanja f°f' mula, ampak življenje. Jezusa na krizU kristjan ne gleda z očmi umetnik8' ampak z očmi ljubečega učenca. Uč6-nec pa gre vedno za učiteljevim zgle' dom. Nebeški Učenik je v tem pogl®®11 popolnoma jasen: „Če kdo hoče priti menoj, naj vzame svoj križ ter hodi menoj. Zakaj kdor hoče svoje živlif nje rešiti, ga bo izgubil; kdor pa sv®) življenje zavoljo mene izgubi, ga našel" (Mt 16, 24-25). Sveti Pavel, ki ga je ljubezen fistusa vsega prestajala, ni hotel nič rugega vedeti kot Kristusa križanega 'Prim I Kor 2, 2). Sredj silnega trplje-PJft in neštevilnih muk, ki jih je v svo-,Pl apostolskem delu moral prestati, p'še ponosen in vesel: „S Kristusom na križ pribit“ (Gal 2, 20). „Poln 0 azbe sem in preobilno je moje ve-pri vsej naši nadlogi“ (II Kor 7, '• Iz teli apostolskih besed nam go-v»ri pretresljiva, starodavna resnica, ki U ':v Kristjan je kakor drugi Kristus; Pa ne zasluži tega imena, ako ni ® Kristusom na ta ali drugi način kri-*n. Kristusa si brez križa ne moremo Pl odstavljati. Kako bi mogli hoditi za J "ti brez svojega, bolje rečeno, brc* e eža njegovega križa? Kristus je da-tavana žrtev. Ali naj resnični kristjan Pred žrtvijo beži? . ®Veti Pavel pripisuje trpljenju pra-K , Posebno globok smisel, ko piše ološanom: „Veselim se v trpljenju za s >n s svoje stran; na svojem mesu Izpolnjujem, kar nedostaja bridkostim r'stusovim, za njegovo telo, ki je Cer-ev (1, 24). Kristusovo trpljenje ima gotovo samo zase nesknočno vrednost Zadostuje za odrešenje vesoljnega ra ^ ^ Kristus ni sam, ampak je gla-* telesa Cerkve, katere udje smo mi. .ed Jtlavo in udi pa mora vladati so. Ie» zato se ne morejo šteti za res-ct>e ude skrivnostnega Kristusovega kr‘^a **s*' kristjani, ki so sovražniki ‘ca’ ^zI'*' načrtih, da so resnični verniki v t*e . easih pritegnjen; v Kristusovo , P ienje. Kristus, njih glava, dopolnju-trnV° ni'^ mukah in bridkostih svoje '^Z'Pie za Cerkev, za odrešenje sveta. 1 0 trpljenju pravičnih, ki je v res-nja' dopo,niev»nie Kristuvega trplje-^ > se daje Kogu najlepše zadoščenje Ija Krtdle’ k* jih svet neprestano ponav-I*o tem ponižnem, vdanem, zado- Pesnik Franci Balantič stilnem trpljenju nedolžnih ljudi rosi Bog na zemljo največje milosti in blagoslove. Odkar jo Kristus trpel in umrl za odrešenje sveta, je trpljenje pravičnih posvečeno in poveličano. Nič resnično velikega, pomembnega, zveličavnega ne zraste na svetu brez žrtve, brez trpljenja pravičnih. Le v križu je odrešenje in zveličanje sveta. Le po trpljenju, po krvi in solzah Bogu zvestih, ki so kakor spravna in prosilna daritev, prihajajo Cerkvi in narodom sveti, blagoslovljeni časi. Apostoli, ki so bili v Jezusovi šoli, so po prihodu Svetega Duha ta globoki pomen bogovdanega trpljenja za rast Cerkve in zveličanje duš prav dobro razumeli. Sveti Luka piše o njih v Apo- stolskih delih, kako so jih dali judovski voditelji, bičati, ker so neustrašeno, kljub vsem prepovedim, oznanjali Jezusov nauk. Pa pravi sveti evangelist, da so po prestam muki odhajali izpred velikega zbora polni veselja, zato, ker so bili vredni zasramovanje trpeti zaradi Jezusovega imena (prim. 5, 41). Vedno je bilo in bo hrepenenje vernih kristjanov v tem, da bi bili Jezusu v vsem čimbolj podobni. Najlepše se to uresniči po ljubezni in po trpljenju. Zato so si svetniki božji trpljenje in mučeništvo naravnost želeli, ga iskali in zanj prosili. Sveta Terezija piše v svojih spominih, da ji je Jezus ob neki priliki dejal: „Misliš li, hči moja, da zasluženje obstoja v veselju in uživanju? Nikakor ne; zasluženje je v ljubezni in v trpljenju. Glej na moje življenje in ga boš videla vsega v trpljenju in bridkostih. Veruj zato, da so tisti, ki jih moj Oče posebno ljubi, tudi s posebnimi brikost-mi obteženi. Glej te moje rane: tvoje bolečine ne bodo mojih nikoli dosegle. Misliti, da moj Oče pripušča koga v svojo ljubezen brez trpljenja in prc-skušenj, je nesmiselno.“ Trpeti iz ljubezni do Boga, za njegovo resnico in pravico, za Cerkev in njeno slavo — je posebna odlika, s katero Bog odlikuje izbrane duše; je med milostmi, ki jih na tem svetu svojini ljubljencem deli, največja. Sveti Pavel zato piše Filipljanom: „Zaradi Kristusa vam je bila dana milost, ne samo, da vanj verujete, marveč da zanj tudi trpite" (1, 29). Trpljenje za vero je njeno poveličanje in dopolnenje. Po vsem tem se ne bomo čudili, da bogovdano trpljenje pravičnim pripravlja izredno krono nebeške slave. Sveta Cerkev izrecno uči, da so s posebno bleščečo krono v nebesih kronani vai mu- čeniki, ki so za Kristusa žrtvovali svoje življenje. + Med poveličanimi mučeniškimi zbori je v nebesih prav gotovo mnogo dragih bratov in sestra iz našega naroda, ki so po besedi Skrivnega razodetja prišli v nebeško glorijo iz velikih bridkosti, ko so oprali svoja oblačila v krvi Jagnjetovi; zdaj stoje pred božjim prestolom, oblečeni v bela oblačila in 8 palmovo vejo, znamenjem zmage, *v svojih rokah (prim. 7, 9). To je za vs®» ki smo preostali živi, najlepša tolažba in predmet resničnega krščanskega ponosa. S pokojnim škofom Rožmanom smo na grobovih naših mučenikov v Ljubljani peli Bogu zahvalno pesem. Naj bo v resnici zahvaljen večni Bog za vse milosti, tudi za to sveto trpljenje, s katerim je v svoji očetovski previdnosti odlikoval in počastil naše mučenike in mučence vseh časov in narodov. Naj bo zahvaljen tudi za onj delež trpljenja, ki ga je v svoji ljubezni določil tudi nam. Za vse bodoče dni p»> ki nam bodo gotovo prinesli še marsi-kak križ, tudi mi s svetim Pavlom zaupno verujmo: „če s Kristusom trpimo, bomo z njim tudi poveličani. Mislim pa, da se trpljenje sedanjega čas» ne da primerjati s slavo, ki se bo razodela nad nami“ (Rim 8, 17-18). ALOJZIJ KOŠMEltU I I>A lahko noč, sladki moj ŽILI Vrni se, bratec moj mili, kliče te sestra, kliče te sestrica, vrni se bratec, moj Žili.! tiele te vabijo ceste, kakor nevesti na svatbo. Z gričev drčijo v poljane, najprej v vijugah, Potlej zravnane. Vrni se, bratec moj mili! Tam v mlinu počivajo "tope. Nič več ne bijö. Vrni se, pridi, da sonce na lope Posije spet s prejšnjo močjo. Veš, bronasti bratci na hribu Prečudno ganljivo pojo, da bi jih slišal, o Žili, raztrgal bi rušo v najgloblji Komili. Poslušaj, že črički žgolijo in veter vasuje 'n zvezde te iščejo, mesec vprašuje, kdaj pride zapet nam tvoj trio n roži šentjanževi, 'n s šubertom Ave Marijo. da b; jaz vedela, kam so te skrili, nho bi nagnila na rušo, saj vem, da še poješ Pod dobro zemljo. r'di, čuj srca še zate bijo. . . prideš nazaj, vsa okna, zdaj z molkom zaprta, nprejo se na stežaj. • kje naj te iščem, moj mili, P° rutah gorenjskih? ZA VETRINJSKO OBLETNICO V spomin bratu Janezu, ki je padel za svetle ideale, za vetrinjsko obletnico — poklanja brat Jože Cukale, D. J. Na Teharjih? V Krimu? Na Robu? Veš, zvezdic na nebu nebroj, ki ti si jih ljubil, me drami, kako so se vžgale nocoj! A ena počiva v gomili, miru pač ne da mi — v kateri pač gozdni gomili, Bog ve? Pa lahko noč, sladki moj Žili. Vatikan Mogočna vatikanska radiooddajna postaja je 12. februarja praznovala 30-letnico svojega delovanja. Ta dan je sveti oče vse, ki so zaposleni pri vatikanskem radiju, sprejel v posebni av-dijenci in jim je tudi govoril. Prva doba, ki sega od njene ustanovitve do druge svetovne vojne je bila doba poskusov in organizacije. V drugi dobi (od! 1940 do 1946 — med drugo svetovno vojno) je v 12.105 urah oddala 1,240.000 raznih obvestil in poročil o ujetnikih in pogrešanih. Po vojni se je tehnično zelo spopolnila in povečala sporede svojih oddaj. Zdaj vsak dan redno oddaja 11 ur in 30 minut v 29. jezikih. Ima 303 rednih tedenskih sporedov. Od teh je 122 posvečenih deželam za železno zaveso, 112 Zahodni Evropi, 16 Aziji, 15 Afriki, 28 pa latinski Ameriki. Poleg vsega tega ima še splošne in izredne sporede za oddajo posebnih poslanic in govorov svetega očeta ob velikih slovesnostih. Danes vod; vatikanski radio jezuit p. Anton Stefanizzi. Italija Ustanavljanje občinskih odborov in svetov (v Milanu, Genovi, Florenci) s sodelovanjem Saragatovih in Nenni-jevih socialistov povzroča škofom v Italiji vedno večje skrbi. Dobro vedo, da to nevarno nagibanje na levo ne bo prineslo Cerkvi nič dobrega. Že februarja je liberalna stranka zagrozila, da bo izstopila iz vlade, če krščanski demokrati ne bodo opustili „nagibanja na levo". Celo glavni tajnik krščanske demokracije je na njenem glavnem zborovanju v Rimu priporočal „nagibanje na levo". Rimski vikariat je v svojem vestniku priobčil februarja poseben članek, v katerem je jasno povedal, da katoličani ne smejo sodelovati z Nennijevimi so-cial.sti. To nevarno sodelovanje bo porušilo edinost med katoličani. O krščanski preosnovi marksističnega socializma je nespametno govoriti. Nekaj dni pozneje so sicilski škofje in nadškofje pod vodstvom kardinal» Ruffinija obsodili „nevarne politične stike“ med katoličani in božjimi sovražniki. Pri tem se sklicujejo na ponovne izjave Svete stolice in vseh italijanskih škofov, s katerimi obsojajo brezbožni komunizem in vse, ki z njim sodelujejo- Kardinal Siri, nadškof v Genovi i® predsednik italijanskih škofovskih konferenc je pisal glavnemu tajniku kr- OKNO v SVET ščanske demokratske stranke (g. Aldu Moro) javno pismo, v katerem ga op®' zarja, da zmote in zvijačna razmotri-vanja zatemnjujejo resnico. Cerkev svojega stališča do komunistov in do tistih, ki z njimi sodelujejo doslej ni v ničemer spremenila. Zato katoličani 1,6 smejo in ne morejo sodelovati s soci®' listi toliko časa, dokler ti ne dokažej0' da so s komunisti pretrgali vsako zvf' zo in da spoštujejo vse, kar morajo spoštovati katoličani. To, kar se dogaja, Cerkvi ne bo v korist. Z®t° omenjeni kardinal v božjem imenu Pr0' si glavnega tajnika krščanske detn®' kratske stranke, naj se zaveda svojf velike odgovornosti in dobro premih1' kaj dela, ko priporoča „nagibanje f levo“. rr*ncJja francoska revija „Duhovniški in re-°yniški poklici“ je v januarski številki ?5*n®sla poročilo, kako so francoski ‘ °fje uredili semenišča. Ker so pri /^■tvi sodelovali vsi škofje, so dosegli e‘,ke uspehe. Francija ima 87 škofij; izmed teh g d0 združilo svoja višja semenišča. ftienišče Aix-en-Provence vzgaja bogoslovce kar sedmih škofij (Aix, Aja-Cl°i Avignon, Digne, Gab in Frcjus). ^»enišča Toulouse, Bordeaux, Cler-, nt in Annecy pa združujejo bogo-p’“Vce. štirih škofij. Le 7 škofij na jugu ^ ancije, na ozemlju med Burdeosom j ‘Zzo’ k; obsega tretjino vse dežele, a vsaka škofija še svoje semenišče. Nemčija Župniki v Nemčiji so zelo zaposleni. Poleg svojih duhovniških dolžnosti se morajo zanimati tudi za otroke, mladostnike, novonaseljence v župniji, bolnike, zapuščene sirote, novospreobr-njence in druge. Pri svojem delu potrebujejo pomoči. To pomoč bi jim mogle dajati dobrovzgojene dušnopastir-ske pomočnice. Generalni vikar nadškofije v Koelnu (Zahodna Nemčija) je v svojem zavodu blizu Bonna začel vzgajati te pomočnice. V ta namen prireja posebne tečaje za dijakinje od 21. do 30. let starosti. Tečaji trajajo štiri semestre. V tem zavodu pa ne vzgajajo samo pomočnic v dušnem pastirstvu, ampak tudi katehistinje, ki bi na strokovnih šolah skrbele za versko izobrazbo in vzgojo deklic in mladenk. Strokovne šole namreč obiskuje 80% mladenk, pa je od teh komaj 15% v katoliški organizaciji. V zavodu Naše Gospe v Venusbergu pri Bonnu poučujejo: dogmatiko (nauk o verskih resnicah), katoliško moralko (nravoslovje), sveto pismo, cerkveno pravo, dolžnosti do države in družbe, izdelovanje oblek, petje in še druge vrste umetnosti. Švica Mons. Charričre, rezidenc, škof, je v „švicarskem katoliškem tedniku" objavil poročilo o tednu molitve za edinost, ki je letos zaradi velike verske gorečnosti in iskrene medsebojne ljubezni vseh udeležencev izredno lepo uspel. Svetuje, da je treba molitev za edinost nadaljevati, prirejati dobro pripravljene sestanke za mlade ljudi, gojiti medsebojno spoštovanje in vsem, ki so jih pohujšali spor; med nami, dokazati, da smo se pripravljeni zediniti r resnici po ljubezni. Poljska Poljski škofje so 12. januarja lotos poslalj tajno (ne po pošti) poljskim duhovnikom skupno pismo, v katerem z žalostjo omenjajo tiste duhovnike, ki sodelujejo pri komunističnem brezverskem in nasilnem delu. Obžalujejo, da so odpadli, pretrgali zvezo z Bogom, začelj delati proti veri in Cerkvi ter organizirali takozvano „narodno Cerkev“. Švare duhovnike pred tistimi, ki se na vso moč prizadevajo, da bi jih pridobili, da bi se uprli cerkveni oblasti. Ker hočejo komunisti spet zatreti verski pouk v javnih šolah, prosijo škofje vse duhovnike, naj imajo verski pouk za šolsko mladino zunaj šol. Država je s posebno pogodbo Cerkvi priznala pravico verskega pouka v vseh šolah. Zato bodo škofje to pravico branili z vso odločnostjo tudi tedaj, če bi zaradi tega morali izgubiti svobodo, iti v ječo ali izgnanstvo. Združene države Vlada Združenih držav Sev. Amerike je izdala načrt za podporo vsem zveznim šolam. Njen predsednik Kennedy je proti vsak; podpori zasebnim šolam. Zveza protestantov in drugih Amerikancev, ki zagovarjajo ločitev Cerkve od države, odobrava Kennedy-jev predlog. Dr. Distler, voditelj zveze severnoameriških zasebnih in javnih zavodov — v zvezi jih je 764 —, pa je izjavil, da imajo tudi vse zasebne šole pravico do državne podpore. Tudi več uglednih Judov je s to izjavo soglašalo. Ameriški škofje so 2. marca imeli zborovanje Udeležilo se ga je 5 kardinalov, 10 nadškofov in škofov. Posvetovali so se, kako bi preprečili ta načrt, ker je krivičen, kakor sta se izrazila kardinal Spellman in mons. Alter, nadškof v Cincinnatiju, Kanada Papež Janez XXIII. je dal monfl. Albertu Sanschagrinu, apostolskem» administratorju škof.je Amos v Kanadi, posebno dovoljenje, da bo smel od- ! slej pošiljati duhovnike iz svoje škofij® v latinsko Ameriko. Vsak duhovnik te škofije sme odslej vse dni v letu dvakrat maševati. Obmejne župnije imajo le malo vernikov. Zato bi mogel en duhovnik skrbeti za dve župniji, tako d» bi v eni maševal dopoldne, v drugi P® popoldne, ne da bi trpelo versko življenje obeh župnij kako škodo. Tako bi moglo nekaj mladih duhovnikov iti 7 > latinsko Ameriko, kjer tako manjka duhovnikov. Brazilija Predsednik Quadros povzroča z novo smerjo svoje politike do vzhodnih dežel in do Kube velike skrbi brazilskim škofom. Kardinal Jaime de Barros Cam*' ra, nadškof v Rio de Janeiro, je v televizijski oddaji pod naslovom „Pastirjev glas“ resno opomnil vlado, naj ne sklepa zveze s komunističnimi vladami. T* zveza bi domovino oropala miru, katoličane pa, ki so pri zadnjih volitvah dali glas novemu predsedniku, zelo razočarala. Prav tako naj vlada ne del® za vstop komunistične Kitajske v Organizacijo združenih narodov, ker kitajski katoličani, ki toliko trpe, obupali, ko bi zvedeli, da največja katoliška država v Južni Ameriki podpir® komuniste. Kuba Kubanski dnevnik „Revolucija" J® 18. januarja prinesel izjave, ki jih dal tajnik „Glavne zveze kubanskih d1®-lavcev“ ob vrnitvi iz Sovjetske zve®6' Tam beremo, da v Sovjetski zvezi z®1 spoštujejo tiste, ki po veri žive in d je „molčeča Cerkev“ le ena izmed mU0' Kih pravljic, ki so jih nasprotniki izmislili zato, da Sovjetsko zvezo obrekujejo. O Ogrski pa je izjavil, da kardinal Mindszenty ni nič drugega kot Protirevolucionar, ki je svojo dušo prodal imperializmu. Bil je veleposestnik, ki je imel nadzorstvo nad' 50% najboljše zemlje. Ekvador Nadškof v Quito in 21 škofov v Ekvadorju so izdali skupno pastirsko Pismo, v katerem opozarjajo na „neopravičljivo zaslepljenost veleposestnikov, s katero neusmiljeno izkoriščajo domače kmete. Obenem obžalujejo, da jo taicizem, ki ga država že dolgo časa obnavlja, dosegel toliko uspehov. Od-stranil je Boga iz mišljenja in življe-niu ljudi. Treba je začeti socialno ob-n°vo v smislu papeških okrožnic. JUŽna Afrika Osem južnoafriških cerkva, med ka-enmi sta tudi dve reformirani nizozemski cerkvi, je odločno nastopilo pro-"i ločitvi ras. Temu nastopu se je od-°čno upVi južnoafriški ministrski pred-Sednik Verwoerd. Kar so zastopniki c<’i'kva izrazili v svojem nastopu, je le uj'hovo mnenje. Glas cerkve ima le te-aJ veljavo, kadar so na sinodi zbrani Zastopniki lakov in duhovnikov. Tako ^ Pravega glasu cerkva še nismo sli- V V izjavi so zastopniki cerkva na-Vedli tudi trditev, da zahteva pravlč-da priznamo iste pravice črncem, g'lk°T jih imajo belokožci. Tisti, k| se 0 trditvijo ne strinjajo, naj navedejo tJaVrle razI°ffe, zakaj so proti njej. Na ge ministrski predsednik odgovarja, da r.U| n*koli nikomur ni posrečilo, mo-n° opravičiti politiko, ki vodi v ne-'n jemlje belemu človeku njegove pravice ter imetje v deželi, ki se ima njemu zahvaliti za svoj razvoj in napredek. Tretja nizozemska reformirana cerkev, ki edina izjave proti rasni ločitvi ni podpisala, se glavnega zborovanja ekumenskega sveta novembra v Novih Delhih ne bo udelež.la, čeprav bi se bila dolžna, ker je članica tega sveta. Čile Dijaška zveza katoliške univerze v Čilu si je izbrala za cilj, postaviti in zbrati prispevke za tisoč hiš. Že januarja in februarja je odšlo 300 dijakov v Valdivljo, Osorno, Puerto Mott, An-cud in Castro ter začeli v teh mestih graditi stanovanja. Tako so pomagali reševati stanovanjsko stisko, ki jo je povzročil potres na jugu njihove domovine. Dijaki so prebivali v začasnih stanovanjih. Razdelili so se v skupine od 15 do 20 dijakov, med katerimi so bili 3 ali 4 tehniki, in tako prevzeli vodstvo pri zidavi posamezne stavbe, navadna dela pa so opravili domači delavci. Nemč ja Škofje v Porenju (Severna Vestfalska) so opozorili poslance zbornice v Bonnu, naj nikar več ne nasprotujejo načrtu vladnega zakona o nedeljskem počitku. Proti industrijalcem v Ruhru, ki so branili s tiskanimi letaki delo ob nedeljah, je nastopil odbor katoliških organizacij v tem kraju. Nedeljski počitek je določila ustava Zahodne Nemčije. Tudi škofje so ga branili že pred 30 leti, ko je začel proti njemu nastopati nacizem. Večerne nedeljske maše niso zato, da bi ljudje ob nedeljah delali, ampak le, da bi lažje spolnili svojo katoliško dolžnost. Isto stališče zagovarja tudi Kat. akcija na Bavarskem. Ob Petru, prvem namestniku Jezusa Kristusa na zemlji, se poraja polno vprašanj, kot sta: Zakaj je Kristus njega Izbral za prvega papeža? Je res prišel v Rim in tam zaključil življenjsko pot? Zanimivosti o p r v a k u apostolov Težko bi našli na straneh evangelijev, ki nam poročajo o Jezusovi življenjski poti, lik človeka, ki bi nas v zvezi z Gospodovimi učenci bolj osvojil kot prav pojava dobrodušnega, preprostega in za vse dobro vnetega ribiča iz Betsajde, po imenu Simona. Njegova ladjica pa ključi nebeškega kraljestva, njegove izjave in njegov va dejanja, njegovi grehi pa solze, ki so jih nato zbrisale, vse to je v vseh časih krščanstva vzbujalo v vernih srcih iskreno simpatijo in toplo ljubezen do tega izrednega moža. Peter in njegov Gospod Ne vemo točno, kdaj se je rodil, pač pa nam je poznan kraj njegovega rojstva: imenuje se Betsajda, preprosto ribiško naselje na vzhodni obali liberijskega jezera. Ko ga je naš Zveličar odkril, je bil že poročen. Pri obrezovanju je prejel ime Simon, toda Učenik mu je že ob prvem srečanju spremenil ime v Petra, to je Skala. Preprosto je evangelist sv. Janez ta dogodek takole označil: „Andrej, brat Simona, je našel najprej svojega brata. Rekel mu je: ,Našli smo Mesija!' In privedel ga je k Jezusu. Jezu® se nanj ozre in reče: ,Ti Simon, Jonov Sin, ti se boš imenoval Kefa, kar pomeni Peter (Skala).“ Nikdar ni več Peter pozabil tega nenadnega srečanja, za vse življenj« se mu je vtisnila v spomin Jezusova nežnost in pozornost do njegove osebe. In bodočnost je nato pokazala velik/ pomen, ki je bil v spremembi njegovega imena. N j težko razbrati iz besedila sv. pisma, kakšen je bil Peter po svojem značaju. Bil je nagel v sodbah, malo preveč je zaupal vase, otroški v svojem izražanju, poln čustev in vedno pripravljen pomagati. Imel je silno lepo dušo, plemenito srce, bil je neomajno zvest in izredno velikodušen-Prav te lastnosti so bile tiste, ki so nagnile Jezusa, da je njemu izročil ključe nebeškega kraljestva. Da je bil velikodušen, sc vidi li tega, da je takoj, ko ga je Gospod povabil, naj mu sledi, zapustil vse, kar je imel, in šel za njim. Ren, ni bil° veliko; toda storil je ta korak z zaupanjem otroka in gorečnostjo vojaka, k' ne misli nase, temveč le na poslanstvo, ki mu je bilo zaupano. Zato je prav Peter prejel od Gospoda jamstvo, da bo On vedno z njim. zato da Peter v svoji veri ne bo omagoval in da bo lahko v njej utrjeva tudi svoje brate. In tako se je tudi zgodilo. Na vratih Cezareje Filipove mu je Kristus obljubil vrhovno oblast nad vso Cerkvijo. Nato so prišli mračni dnevi križu- nja na Kalvariji. Toda spet je za Pe-tra zasijalo sonce. Na obrežju Tiberij-’kega jezera, v blesku pomladanskega jutra, že po zmagoslavnem vstajenju, Jezus izpolni svojo obljubo in izroči Petru oblast, da bo pasel jagnjeta in °vce njegove črede. Vse to je bila nagrada Petru za ujegove izredno zvestobo, ki jo je ved- 1,0 izkazoval do Kristusa: tako takrat, je Kristus vprašal, kaj menijo ljudje o njem, kdo da je; kot takrat, ko se je postavil na Jezusovo stran po zna-nem evharističnem govoru; prav tako, ku je branil Jezusa na Oljski gori pred v°jaki in prelival solze po nesrečni žalitvi svojega Gospoda. Res, Petra in Gospoda so družile Posebne vezi ljubezni. Ko se je prikazi naš Odrešenik po vstajenju pobož-oitn ženam, je naročil: „Povejte mojim učencem in Petru..." (Mk 16, 7). ^ajbrže je bil Peter še ves pretresen °d dejanja, ki ga je storil na dvorišču velikega duhovnika Ane. Verjetno se ni uPal niti prikazati pred Jezusom. To-u* Gospod ga je ljubil enako kot preje V* je bil trdno odločen, izročiti mu svojo Cerkev in jo nanj zgraditi. Peter — prvi papež Danes zlasti protestanti, pa tudi ufUgi razkolniki vneto dokazujejo, da "eter od Kristusa ni prejel tega poganstva. Toda vse, kar je zapisano v *6. poglavju sv. Mateja in v 21. sv. Janeza tako jasno priča, da je prejel j’arno Peter oblast ključev v božji Cer-Kvi> da s; mnogi pomagajo s tem, da postavno zanikajo verodostojnost omejenih dveh poglavij. Toda dejstva, ki so sledila Petro-ernu imenovanju, v vsej luči oznanja-.’ da se je Peter točno zavedal svo-poslanstva. On je bil tisti, ki je •zobč.] Simona Maga iz krščanstva; °n je odločil, da se more sprejeti v Ti si Peter Skala Cerkev tudi pogane; on je vodil prvi cerkveni zbor apostolov v Jeruzalemu; njega posluša in se z njim posvetuje Pavel iz Tarza. In ostali apostoli ravnajo enako. Prav zato, ker ga vsi smatrajo za glavo Cerkve, ga da kralj Herod Anti-pa zapreti z namenom, da bi ga kasneje umoril in tako ugajal judovskim množicam. Toda Kristus ga še hoče imeti na vodstvu Cerkve. Sredi noči ga oprosti angel vezi in mimo vseh straž povede na varno. Kar sledi nato, je zavito v temo. Kam se je po tej čudežni rešitvi usmeril Peter? Ali v Rim? Al; v Cezarejo? Morda v Antiohijo? Zgodovinske gotch-vosti ni. Le to je znano, da se kasneje pojavi v Antiohiji in kot pove izročilo, postane tam prvi škof. Peter in Pavel V Antiohiji se je srečal tudi z apostolom Pavlom. Ni bilo to srečanje prav spokojno. Zdelo se je, da Peter preveč sledi judovskim kristjanom in hoče tudi kristjane iz poganstva vključiti v judovsko občestvo. Pavlu se je tako ravnanje zdelo nedosledno, pa je to Petru v obraz povedal. Ta „prepir" so nekateri protestantski bogoslovci izrabili kot dokaz, da mir vlada v božji hiši Peter ni bil prvi med apostoli, ker | drugače se mu Pavel ne bi upal upreti. ! Toda treba je vedeti ozadje tega spora, pa je človeku takoj jasno, da je šlo le za to, kakšno taktiko je treba zavzeti do novo osvojenih kristjanov iz poganstva. Že leta 50. je bilo sklenjeno, in to prav z avtoriteto in moralno oporo Petrovo, da se kristjanom iz poganstva ob priliki krsta ni treba obvezati niti se vzdržati od jedli, ki so jih judovski kristjani na podlagi Mojzesove postave smatrali za nečiste. Problem, ki je bil na apostolskem zboru v Jeruzalemu v teoriji jasno rešen, pa je bil v vsakdanjem življenju večkrat teže izvedljiv. Ko se je torej Peter mudil v Antiohiji, je smatral za pametno, da kristjani iz poganstva ne dražijo judovskih sobratov in ne jedo stvari, ki so bile Judom prepovedane. Pavel pa je stvar vzel z drugega vidika. V tej Petrovi obzirnosti je videl nevarnost, da bo Kristusova Cerkev ostala v okovih ozkosrčnega judovstva in zato poganov ne bo mogla nikdar prav osvojiti. In tako se je zgodilo, da je odločni Pavel vpričo vseh Petru oponesel: „Ako ti, ki si Jud, živiš po poganski šegi i° ne po judovski, kako moreš pogane siliti, da bi živeli po judovski?“ (Gal 2, 14). Sv. Duh, ki je vodil rast nove Cerkve, je nato poskrbel, da so se duhovi hitro pomirili. Nekaj desetletij nato ž® nihče več ni poznal problema, ki j0 svoječasno razburil antiohijske kristja-ne. Peter in Pavel pa sta, dasi različna po značaju, pa povezana po isti veri. isti ljubezni do Boga in po istih idealih, našla končno isti kraj, ki ju j* združil za vedno: v mestu Rimu sta oba na isti dan, 29. junija 67 dala življenje za svojega Učenika. Peter v Rimu Toda, ali je Peter res prišel v Rim ’n tam zaključil svojo življenjsko pot? Nasprotniki Petrovega prvenstva bi ra-dokazali, da se to ni zgodilo. Danes je zgodovinsko povsem ute-meljeno, da je Peter prišel v Rim in t;>tn postal prvi rimski škof. Iz Rima pisal svoj prvi list, namenjen kristjanom v Pontu, Galaciji, Kapadociji, ^ziji in Bitiniji. Sam pravi, d’a piše iz Babilona (1 Petr 5, 13). Ker stari Ba-. Ion v Mezopotamiji ni več stal, je jasno, da gre za simbolično oznako Ri-ma> ki je bil v tisti dobi radi svoje mo-ralne razvratnosti na las podoben nekdanjemu Babilonu. Tretji naslednik sv. Petra v Rimu, Klemen Rimski, in sv. Ignacij iz An-iohije v svojem pismu na rimske ver-n’ke, pa gkof Ircnej v svoji razpravi »Proti vsem krivim veram“, ter končno zadnja arheološka odkritja v vatikanski ’aziliki so enodušna priča, da je sv. veter res deloval in umrl v Rimu. Zelo staro izročilo trdi, d'a je Peter Preživel v Rimu 25 let. Katerega leta je pravzaprav umrl, se točno ne ve. Bilo ie gotovo po letu 64, ko je dal objestni cesar Neron Rim zažgati, da bi tako v’del, kako je nekdaj gorela Troja, pa je za ta požar obtožil kristjane; in moralo se je zgoditi pred letom 68, ko se je Neron z bodalom umoril. Navadno beremo, da je Peter umrl 29. junija leta 67 in ni razlogov, da bi te letnice ne sprejeli kot resnične. Na vatikanskem griču, ki je bil takrat še izven mesta, so ga pribili na križ. V svoji ponižnosti ni hotel, da bi umrl kot njegov učenik. Izrazil je željo, d’a bi ga križali z glavo novzdol. Bilo mu je ugodeno. Njegova kri je posvetila tla, kjer danes kipi proti nebu mogočna kupola bazilike sv. Petra, istočasno pa so se izpolnile besede, ki jih je Petru izrekel Jezus ono čudovito jutro po vstajenju ob Tiberijskem jezeru: „Resnično, resnično povem ti: ko si bil mlajši, si se opasoval sam in si hodil, kamor si hotel. Ko pa se postaraš, boš raztegnil svoje roke, in drugi te bo opasal in odvedel, kamor nočeš" (Jn 21, 18-19). * Kdor koli obišče danes Rim, pohiti zato tudi pred Petrov grob, kjer počiva on, ki je s svojo smrtjo potrdil, kar je v mladosti slovesno izpovedal: „Vi si Kristus, sin živega Boga." JOŽE JURAK termometer nase razgledanosti 1. Koliko znaša srednja razdalja od zemlje do lune? (2 točki) 2. Kaj so zakrament ali? (3 točke) 3. Kateri mučenci so umrli v naših krajih v prvi dobi krščanstva? (3 točke) 4. Kdo je prvi misijonarji med Slovenci? (2 točki) 5. Kaj je Apostolstvo sv. Cirila in Metoda? (3 točke) 6. Kateri so zavetnki: zidarjev, pevcev, umirajočih, zaročenk, popotnikov, ujetnikov? (3 točke) 7. Kateri socialni okrožnici sta najbolj znani in kdo ju je izdal? (4 točke) (20—18: odlično; 17—14: prav dobro; 13—8: dobro; 7—4: slabo; 3—0: prav slabo.) — Odgovore najdete na strani 195. Ima 44 hektarjev zemlje; 90 švicarskih stražnikov; 500 upravnih uradnikov, več častitljivih kanonikov, cerkovnikov v cerkvf svetega Petra, urednikov različnih časopisov, govornikov po radiu; dobro založeno lekarno in trgovino brez konkurenčnih cen; zdravniško oskrbo in zelo obiskano pošto; potem pa je bolj nemiren' oddelek: garaže, delavnice, tiskarna, elektrarna, prevozn štvo, radio, vlak. OBISK V VATIKANSKO DRŽAVO Po javnem telefonu sredi velemestnega hrupa vročega Rima iščemo zveze z Vatikanskim gričem. Takoj dobimo odgovor. Odgovarja resen, miren glas, popolnoma različen od navadnih, vedno enakih glasov poklicnih telefonistk. Brez dvoma je bil redovnik, ki nas je zvezal z drugo telefonsko linijo. Zelo verjetno je, da je bil to brat redovne družbe, ki jo je ustanovil Don Orione. Naš klic po telefonu je namreč moral iti preko telefonske centrale; njene naprave vodijo in nadzorujejo očetje Družbe svetega Pavla. Brez težav moremo obiskati to malo državico, katere najvidnejša točka jel vedno mogočna kupola svetega Petra. Vstopimo skozi vrata svete Ane; to eo ena izmed treh vrat, ki združujejo mesto Rim z Vatikanom, švicarski stražniki s svojimi svetlomodrimi, rumenimi in rdečimi oblekami, povzetimi po nadangelu Mihaelu, s svojimi helebardami varujejo vhode. Edina oborožena vojska, ki jo ima papeška država, je 90 švicarskih stražnikov, ki vedno pokleknejo na zemljo, kadar se papež pelje mimo njih. Teh 44 hektarjev zemlje, na kateri je papeški prestol, ima svojo neodvisnost in samostojnost. Javno in državno življenje je tu zelo popolno organizirano. Tako se sprehajamo po ozemlju izredno moderne, napredne države. Vatikan ima svoj prometni red, svojo zastavo, svoj denar, svoje poštne znamke in lcoleke, svoje zastopnike, ki se imenujejo nunciji, svoj radio, svoj diplomatski pravilnik in svoje običaje. Najvišji načelnik te delavne skupnosti je papež, ki se peča vsak dan eno uro z zadevami, ki so v zvezi z vladanjem in vodstvom Vatikana. Z njim sodelujejo visoki cerkveni dostojanstveniki, ki imajo zelo odgovorne naloge v življenju vesoljne Cerkve. Mnogo izmed teh živi v Vatikanu, drugi pa v svojih škofijah, nadškofijah, oziroma pri svojih cerkvah.. Pod kupolo svetega Petra in onstran Berninijevega stebrišča opravlja svoje vsakdanje delo zelo številno prebivalstvo, ki je odvisno od vsakdanjih opravil vse skupnosti. Tu se razvija trgovina, deluje mala industrija, posluje uradništvo. Vse to sestavlja takozvani „mali vatikanski svet". Točno ob pol devetih označi pri uri ob vhodu svoj prihod 500 upravnih uradnikov. Skoraj vsi so redovniki. Delajo od ponedeljka do sobote od pol devetih do pol dveh. Popoldne in ob nedeljah ne delajo. Vsako leto imajo c11 mesec počitnic. Ko spolnijo 65 let, S» morejo upokojiti. Imajo torej pokojnin» in plačo, ki jo dobivajo vsak mesec. Tri četrtine od njih je duhovnikov iz raz-HŽnih verskih obredov. Te osebe v najrazličnejših redovnih °blekah so razkropljene po različnih ^radih mogočnih ustanov Svete stolice. Najvažnejše med njimi so svete kongregacije, Apostolska signatura, Pisarji'1 za papeška pisma, knjižnica, arhiv, Državno tajništvo itd. Lekarna in trgovina Pod uradi, ki rešujejo vprašanja o v®rskih resnicah, o morali in nraveh, pečamo prijaznega, častitljivega kanonu svetega Petra, ki gre proti lekar-r^’ ali pa sina šentpeterskega cerkovnik^ ki prihaja s kupole, katero je dol-. an pospraviti ali pomesti, da bi se ‘Sral s prijatelji. . Vstopimo v vatikansko lekarno, ki le najbolj bogato založena v Rimu. V ?iej najdemo zdravila, kj jih v najbolj-lekarnah v mestu zastonj iščemo, edovni bratje svetega Janeza od Bo-8a strežejo ljudem... Kakšnim ljudem. ed njimi je švicarski stražnik v svoji SVetlomodri obleki, nosilec papeškega Prestola v svoji pestrobarvni uniformi, Prednik „Osservatore Romano" ali go-v°rnik v vatikanskem radiju. Kakor lekarna posluje tudi trgo-tlna> k; prodaja živila vseh vrst. V tej Kovini morejo vatikanski prebivalci obiti vse, kar potrebujejo, ne da bi i*n bilo treba hoditi v mesto Rim. Tr-evma je zgrajena po enotnem načrtu inia posebne pododdelke za pekarno, ekarno, drogerijo, zelenjavo, ribe, s|aŠČičarno itd. Cene teh trgovin ne poznajo konku-cence> ker ni činiteljev, ki bi dvigali $Gric najpotrebnejšim rečem. Zato je P° sebi umevno, da se vatikanska 0 c'ja prizadeva, da v papeško državo v° morejo priti ljudje, ki bi kupovali njej živila za nižjo ceno ko v mestu. Skoraj vso trgovino vodijo meški. Le ena izjema je: Gospa Marcela, žena vratarja palače svetega oficija, prodaja pet dni, v tednu zelenjavo in sočivje, ob petkih pa ribe. Ne smemo zamolčati, da tudi mleko uživajo v Vatikanu. Vsako jutro pripelje siv kamion iz Torre in pietra svoje belo in zelo okusno tekočino. Pod nadzorstvom stražnikov posode z mlekom izložč in jih razdelč med prebivalce, tudi med duhovnike, ki živš sami. Vsak dobi na dan pol litra mleka. Pošta in klinika Glavna, osrednja pošta je ena najbolj mirnih, kar jih je. Večkrat ni videti niti enega uradnika. Treba je pozvoniti, da kdo pride. Ni pa tako na podružnici pošte in brzojava. Tu se zbira velika množica romarjev, ki žele oddati brzojav, dopisnico ali spominsko razglednico domačim v oddaljenih kra- jih, ali pa pohlepnim zbirateljem novih znamk. V tej mali državi je tudi zelo popolno organiziran urad za zdravniško pomoč. Zdravnikov je veliko. Njim na čelu je osebni zdravnik svetega očeta, ki no-ei naslov primarij (prvi zdravnik). Pod njegovim vodstvom opravljajo svojo službo pripravniki (praktikanti). Ta skupina zdravnikov in pripravnikov ima veliko potrebnega dela zlasti tedaj, kadar so v Vatikanu velike slovesnosti in pride mnogo ljudi. Ti nadzorujejo tudi zdravje vatikanskih stražnikov in varuhov ter zdravniško preiščejo vse tiste, ki hočejo stopiti v to službo. „Osservatorc Romano“, garaža, avtomobili Nabolj nemirni del mesta na Vatikanskem griču pa je brez dvoma tisti, kjer deluje tiskarna „Osservatorc Romano“, kjer so delavnice in garaže za avtomobile. Tam je tudi obednica za delavce in tehnike, mizarska delavnica, električna centrala in stanovanje za papeško policijo. V papeški garaži se zbirajo avtomobili različnih vrst, stari in moderni; nekateri so svetovnega slovesa. Na tem kraju stoji nešteto vozov vseh znamk in narodnosti in so lastnina poslanikov, obiskovalcev itd. Delavnica za popravila vedno vzorno deluje. Zelo malo ljudi ve, da je v Vatikanu tudi železniška proga. Ako pa to vedo, mislijo, da se nikoli ne rabi. Pa ni tako. Vsakih petnajst dni pride po tej progi tovorni vlak in se ustavi na postaji Sveti Peter. Pripelje blago, oziroma darove, k; jih pošilja krščanski svet papežu, pa tudi vse tiste stvari, ki jih potrebuje vatikansko mesto. Vatikanski radio Vatikanska radiooddajna postaja deluje vsak dan več ur in oddaja v raznih VATIKAN V SOVJETSKEM SLOVARJU V 21. izdaji Sovjetski ljudski slo- var tujih besed, tiskan v nemškem j jeziku (Volksfremdwörterbuch), na strani 280, besedo Vatikan takole \ označuje: „Ime moškega spola; osrednja ! verska uprava rimskokatoliške Cer- S kve; sedež papeža (poglavarja ka- { tališke Cerkve) v Rimu. Majhna • teokratična (bogovladna) država, ki ; je bila vedno središče mednarodne \ reakcije. Danes sc posvečuje impe- i rialistični propagandi Združenih ! držav (Severne Amerike) in Anglije j in s kriminalnimi predlogi te poli- \ tike pospešuje novo vojno. Nesprav- ; ljiv sovražnik gibanj za svobodo; j podpVa osvojitcljpc in kolonizatorje; ! je tudi zaveznik fašizma in se brez : odmora bojuje proti Sovjetski zvezi, j ljudskim demokracijam in naprednim ! silam vsega sveta.“ V uvodu slovarja je tole poj as- ; nilo: Opisj so čimkrajši in kar mo- j goče natančni; naslanjajo se na ; znanstveno pojmovanje marksizme- : leninizma. Tega slovarja, izdanega v vzhod- 1 ni coni Berlina, so prodali okoli 300 I tisoč izvodov. jezikih. Ta oddajna postaja je ena izmed najboljših na svetu. Vedno ima veliko zvestih poslušalcev. Slišati moremo zbore in najrazličnejše koncerte. Tud; umetniški in, znanstveni prenosi so večkrat na dnevnem redu. Prednost teh oddaj in prenosov jc v tem, d'a jih morejo slišati na vseh delih sveta: od ekvatorja in do obeh tečajev. Priredil Gregor Mal' Slab dovtip Mlad Rus je bil obtožen, da je z nekim dovtipom žalil Stalina. Sodnik: „Kako morete biti tako umazani, da zbijate dovtipe čez Stalina, ki je s svojo poštenostjo ln sposobnostjo rešil ruskega kmeta 'akote, delavcem omogočil pošteno preživljanje, vsem pa dal svobodo...“ Obtoženec: „Oprostite, prosim, tega dovtipa pa jaz nisem pripovedoval...“ „Posnemajte ga!.“ Ko je Lenin umrl, je izdala komunistična stranka med drugim sledeč dvoumen proglas: »Lenin, naša dika, je umrl! Vodi-te'j. stranke, posnemajte ga!“ Iz „slovanske“ Sovjetije »No povejte mi, koliko je Židov v komunistični stranki?“ »Približno 60%!“ »In ostalih 40% ?“ »To so pa Židinje!“ Sovjetska cenzura Božji volek sc v ruščini imenuje »Božja korovka“ (božja kravica). V neki knjigi je sovjetski cenzor opazil stavek: „Skozi okno je priletel „božji x °lek“. Božji ? — se je ustavilo strogo cenzorjevo pero. Ali nismo Boga že ^Sli z neba ? čemu torej božji volek ? n Črtal je besedo „božji“, tako da je °stal stavek: »Skozi okno je priletela kravica“. Slab časopis ^eka pridiga se je začela zelo ne-^nvadno s temi besedami: „Če b; bil Jaz hudič.. .“ Poslušalci so začudeno pogledali, govornik pa je mirno nadaljeval: Če bi bil jaz hudič, vas ne bi nagovarjal, da bi opustili nedeljsko mašo, ne bi se trudil, da bi kradli, ubijali in se prepirali. Če bi bil jaz hudič, bj gledal samo na to, da bi vsaka vaša družina naročila po en slab časopis, če bi mi to uspelo, sem prepričan, da bi v enem mesecu dosegel to, za kar bi se moral truditi sto let. žosistovska odrezanost Žosistovski naraščajnik sedi v tramvaju. Neki gospod opazi njegov znak in mu pravi: „Toda dečko, tvoja organizacija je duhovniška stvar." Dečko se nasmehne in odvrne: „In potem?“ „Potem ? Saj kmalu ne bo nič več duhovnikov, vsi bodo zatrti.“ „Mislite, gospod? No, potem bom pa jaz postal duhovnik, tako da bo vendar še eden.“ Boljševiška svoboda Boljševiški govornik v še ne bolj-ševiški dežel; (navdušeno): „Pod srpom in kladivom bo vsakdo svoboden, vsak bo lahko delal, kar bo hotel. Če pa ne bo hotel, ga bomo prisili!“ Neprebavljivo Žena stopi v Rusiji v neko knjigarno, da kupi knjigo za svojega bolnega moža. Prodajalec: „Ali hočete kaj komu-nistično-propagandnega?“ Žena: „Ne, tako bolarf pa spet ni.“ Žalni oglas V nekem časopisu za železno zaveso je izšel ta žalni oglas: „Beg Vsemogočni je sklenil, da pokliče našega dobrega X. Y. v boljšo bodočnost...“ Naslednjega dne so bili „žalujoči ostal.“ zaradi kritizranja razmer poslani v koncentracijsko taborišče. Preganjalci Cerkve se pogosto sprašujejo, zakaj nihče ne more uničiti Cerkve? Razmišljajo in kujejo nove načrte, a ona stoji, kot je stala pred devetnajst stoletji. Vzrok njene neporušnostl je božja pomoč, njena zunanja organizacija-ki vzbuja pozornost, pa je božje in človeško delo. Berite! KAKO JE ORGANIZIRANA KATOLIŠKA CERKEV Na čelu vse katoliške Cerkve, ki šteje danes skoro 500 milijonov vernikov, stoji papež, naslednik sv. apostola Petra, namestnik Jezusa Kristusa. Svojo oblast v Cerkvi izvršuje delno sam, delno pa po oblastvih in organih, ki se s skupno besedo imenujejo rimska kurija ali sveta stolica. Sveta stolica Po današnji uredbi je rimska kurija tako sestavljena, da obsega: 12 kardinalskih kongregacij, 3 sodna oblastva, 6 takoimenovanih uradov in več stalnih komisij. I. Kardinalske kongregacije se dajo po svojem položaju primerjati državnim ministrstvom. So zborna oblastva; v njih imajo odločujoč glas kardinali, ki jih papež vanje določi. Vsaka kongregacija ima načelnika; je to eden izmed kardinalov, pri treh pa je po cerkvenem zakoniku za načelnika papež sam, za tajnika pa kardinali. Kardinalske kongregacije so tele: 1. Kongregacija sv. oficija; pristojna je za vprašanje vere in nravnosti in za cenzuriranje knjig (kan. 247), 2. Konzistorialna kongregacija; je najvišje nadzorno oblastvo za redne pokrajine rimske Cerkve; ustanavlja škofije in nadzira škofe (kan. 248) ter vodi dušno pastirstvo za zseljence. 3. Koncilska kongregacija; pristojna je za disciplino svetne duhovščine in vernikov (kan. 250). 4. Kongregacija za zakramente; pristojna je za disciplinarno stran pri zakramentih (kan. 249). 5. Kongregacija za širjenje vere; vodi cerkveno misijonsko delo in skrbi za cerkveno disciplino v misijonskem ozemlju (kan. 252). 6. Kongregacija za svete obrede; pristojna je za obrede rimske Cerkve in za postopke za razglašanje blaženih in svetnikov (kan. 253). 7. Ceremonialna kongregacija; skrbi za ceremoniel pri liturgičnih opravilih, ki jih vrše papež in kardinali in za ceremoniel na papeškem dvoru (kan. 254). 8. Redovniška kongregacija je pristojna za redovništvo (kan. 251). 9. Kongregacija za izredne cerkvene zadeve; pristojna je za ustanavljanje ifi spreminjanje škofij ter za imenovanje škofov, kadar se je treba pogajati 7-državno oblastjo (kan. 255). 10. Kongregacija za semenišča i° univerze; pristojna je za dijaška in bogoslovna semenišče ter za univerze in fakultete, ki so odvisne od Cerkve (kan. 256). 11. Kongregacija za vzhodno Cer-kev; pristojna je za vzhodne cerkve, kakor so ostale kongregacije pristojn6 za rimska Cerkev; izvzete pa so stvari, ki spadajo pod kongregacijo sv. oficU3 (kan. 257). 12. Kongregacija za cerkev sv. Pe-tra v Rimu, ki skrbi za cerkev sv. Petra. H. Sodna oblastva so tri in sicer: 8V- penitenciarija, rimska rota in apo-8tolska signatura. I. Sveta penitenciarija, kateri nasuje kardinal veliki penitenciarij, ima (‘va oddelka. Prvi je sodno oblastvo za jutranje področje. Drugi oddelek pa se “avi s tem, kar se tiče podeljevanja in rabe odpustkov (kan. 258). 2. Rimska rota je redno sodišče sv. stolice, ki sodi redno kot prizivno sodišče. 3- Apostolska signatura pa je naj-višje cerkveno sodišče. Ul. Uradi so upravna oblastva z ^ijim delokrogom kot kardinalske kongregacije. So pa tile: 1. Apostolska kancelarija, ki j; nasuje kardinal kancelarij svete rim-ske Cerkve, ima nalogo odpravljati pa-Peška pisma v najvažnejših stvareh 9u. Krstnega dne bi katoliški starši ne smeli nikoli pozabiti. Hkra- s svojim otrokom bi morali starši Praznovati in počastiti ne samo godove, marveč tudi krstne dneve; obijati bi jih morali z molitvijo, obiskom cerkve, s svetim obhajilom, zlasti pa z obnovo krstne obljube, kadar otrok nekoliko odraste. Na zakrament sv. krsta morajo starši gledati z očmi vere. Otrok je postal tempelj Sv. Duha. Malo bitje živi po krstu novo življenje. Dolžnost star-ev je, da to življenje varujejo in z o ožjo pomočjo razvijajo. se začne versko-nravna vzgoja? Vzgojna naloga staršev se začne, kakor hitro se otrok rodi. Karkoli otroka obdaja, karkoli otrok vidi, arkoli se z otrokom godi, vse to se-veda, odmeva v njegovi duši. Dokler le otrok majhen in še ne zna govo-riti, naj ga oče in mati vsak večer z njegovo ročico z blagoslovljeno vo-(.° Pokrižata na čelu z besedami: V lrpenu Očeta in Sina in Svetega Du-,a- Kadarkoli zvoni, naj otrok vidi, ako vidva sklepata roke, pa še nje-u Pomagajta, da sklene ročice tudi °n- Nad otrokovo posteljo naj visi Podoba angela varuha kot znamenje evidnega božjega varuha, ki pazi, pruje in spremlja vajinega otroka. °g°sto se obračajta k angelu varu- V vajinem domu mora na častnem mestu viseti križ hu svojega otroka, ne le v bolezni in težavah, ampak vsak dan pri jutranji in večerji molitvi. V vajinem domu mora na častnem mestu viseti križ. Križani Jezus, ki ga predstavlja vajin hišni križ, nam je vendar s svojim križem in smrtjo zaslužil toliko milosti, ki vama in otroku v življenju prinašajo mir in srečo. Pred križem boste opravljali vse svoje molitve, kajne? Ob vratih v izbo naj visi posodica z blagoslovljeno vodo; ta je velikega pomena v vsaki katoliški družini. Blagoslovljena je, zato vama bo varovala prostore doma pred napadi hudobnega duha. Treba jo je pogosto uporabljati. Tudi podoba Jezusovega Srca mora imeti časten prostor na zidu vajine sobe; pred njo sta se posvetila Jezusovemu Srcu ko j po poroki; pod njegovim varstvom sta pričakovala, da pride na svet vajin prvorojenec in vsi drugi otroci za njim. Vidita, vse, kar obdaja vajinega otroka v detinslcih letih, ga mora spominjati njegove vere in njenih resnic. Otrok je radoveden, pa bo ob vsaki podobi, ob vsaki pobožni stvari v sobi spraševal — vidva, oče in mati, mu pa razlagajta in odgovarjajta, pa bosta tako v dušo in življenje svojega otroka položila prve temelje vere i« nravnosti. (Nadaljevanje prihodnjič) ALI JE PAPEŽ ŠE NA SVETU? Nekj katoliški škof iz misijonskih krajev pripoveduje: Prišel je k meni molž protestant. Brez nepotrebnega uvoda in dolgih ovinkov me vpraša: „Ali imajo tam v Rimu še papeža?“ „Seveda ga imajo. Zakaj pa to vprašate?“ „Ali veste to čisto za gotovo?“ „Seveda vem. Ravno tam je, kakor je bil pred sto leti. Ves katoliški svet vlada m njegov glas slišimo od konca do kraja zemlje. Večkrat govori tudi po radiu in tedaj ga poslušajo v vseh delih sveta.“ „Če je to res, kar pravite, potem pa prosim, da tudi mene >n mojo druž no sprejmete v katoliško Cerkev.“ „To je sicer lepo, gospod, toda odkod tak hiter sklep? Saj ste protestantje, ali ne? Boste morali malo bolj premisliti, preden se odločite za ta, važen korak.“ „Je že vse premišljeno, gospod. Veste, bral sem, da je Martin Luter dejal: Jaz bom papeževa smrt. če je res še sedaj papež v Rimu, kakor pravite ko Lutra že toliko sto let ni več, potem se je moral Luter zmotiti. In če se je v tem tako zelo zmotil, ko je dejal, da bo papeževa smrt, potem tudi njegova vera ne mor® biti kaj prida Zato sem se odločil da prestopim v katoliško Cerkev-Enako sodi vsa moja družina. Samo to sem moral za trdno zvedeti, ali je še papež na svetu ali ga ni več.“ Nisem mogel drugega, ko poučiti ga v vseh naukih Cerkve ** postal je katoličan on in njegova družina. Dobro so premislili tisti Gospodov opomin: „Ne verujte lažnivim prerokom 1" In pametno so se odločili. vezi z bogom Toliko več slave dobi Bog od nas, kolikor bolj se posvetimo. Pot samo-Posvečevanja pa je v praznenju sebe, sveta, greha in polnjenju z Bogom po zakramentih, krepostih in molitvi. Tri božje kreposti nas zvežejo naravnost z Bogom, ostale odpravljajo ovire na poti k njemu. Tri božje kreposti so: vera, upanje, ljubezen. Vera * Vera je začetek, temelj in korenina zveličanja: brez nje ni mogoče biti všeč Bogu. (Trident). * Po veri gleda človek stvari kakor skozi božje naočnike. * Pomnoženje vere naj bi šlo v dvojni smeri: s spoznavanjem verskih resnic in s ponavljanjem dejanj vere. To je zmaga, ki premaga svet, naša vera. (Sv. Janez). * živeti iz vere — to je isto kot dospeti d'o vrha v tej kreposti upanje * Od Boga upamo „onstransko glorjo“ in pomoč na poti do nje. * Mislim namreč, da se trpljenje sedanjega časa ne da primerjati s slavo, ki se bo razodela nad nami. (Sv. Pavel). * Pot do tam ni lahka. Vendar: „vse premore v njem, k; mi daje moč.“ (Sv. Pavel). * „Poglejte ptice pod' nebom: ne sejejo in ne žanjejo... in vaš nebeški Oče jih živi. Ali niste vi veliko več vredni ko one?“ (Jezus). * Upati proti vsakemu upanju — to je vrh v tej kreposti. ljubezen * v * Boga ljubit; bolj ko vse drugo, sebe in druge pa zaradi Boga — vrh krščanskega življenja. Če ljubiš zemljo, si zemlja; če ljubiš Boga, kaj naj rečem, kot da si Bog. (Sv. Avguštin). Ljubezen more rasti v neskončnost. Marijino pometanje nazareške hišice je Boga mnogo bolj počastilo kot naj- večje mučeništvo naj večjega mučenca, ker je prihajalo iz srca, polnega ljubezni. „Ljubezen nikoli ne mine... Zdaj pa ostane vera, upanje, ljubezen, to troje: največja med temi pa je ljubezen.“ (Sv. Pavel). B. R. Verujmo v vstajenje! Na veliko noč je sveti oče govoril množici vernikov zbrani na trgu sv. Petra v Rimu. Rekel je, da ga večkrat prevzame žalost, da toliko ljudi, ki so našj bratje, vsak dan in povsod vpijejo, da nočejo priznati Kristusa za svojega kralja. Zahtevajo, da se odstrani iz njihove srede, da se ga ponovno križa. Že od prve velike noči skozi stoletja do danes se ta prizor ponavlja, vendar Kristus vedno zmaguje. Zgodovina stoletij potrjuje Kristusovo božanstvo in je večna slava in upanje za vse, ki vanj verujejo. On je naša zmaga in vstajenje. Sodelujmo z misijonarji Z misijemarji moramo vedno sodelovati vsi, tudi domačini v misijonskih deželah potem, ko so dobili domačo cerkveno hierarhijo. Dejansko misijonarji niso nikoder tujci, ker je katoliški duhovnik v opravljanju svojega, duhovniškega poslanstva povsod v svoji domovini, pa naj je v tem kraju kraljestvo Kristusovo na zemlji že v polnem razmahu, ali pa šele v svojih začetkih. (Sv. oče Janez XXIII. v pismu nadškofom in škofom Vietnama dne 14. januarja 1961.) Spoštovanje civilni oblasti Kot je željeno, da verniki spoštujejo svoje dušne pastirje, morajo tudi spoštovati legitimno civilno oblast. S svojim delom morajo prispevati k napredku svoje dežele in se udejstvovati v javnem življenju. Dober kristjan je in mora biti vedno dober državljan. (Sv. oče Janez XXIII. istotam.) Verniki morajo bolj poznati delo misijonarjev V V pismu švicarsk m škofom z dne 2. 1. 1961 sv. oče Janez posebej pripo- Glas iz Rima roča, da se naj verniki čimbolj seznanijo z delom misijonarjev. Poznati morajo dejansko stanje misijonov in njihove potrebe. K temu morajo pomagati govorjena in pisana beseda ter primerna propaganda. Tako se bo tudi vernike najlaže pripravilo na prihodnji vesoljni cerkveni zbor. Narodi si morajo med seboj pomagati Ko so narodi dosegli svojo upravičeno narodno samostojnost in svobodo, morajo bogati narodi pomagati revnim deželam, da tako tudi te dosežejo postopno potrebno stopnjo blagostanja. Vsi se moramo zavedati, da smo s; bratje in sinovi istega nebeškega Očeta. Zvestobo evangeliju! Povsod se mora postava Kristusova boriti z nauki tega sveta in njegovimi uživanji. Toda le z Jezusom in pr' Njem dob mo vse, kar more zadovoljiti našo dušo. Zato moramo biti zvesti Njegovim zapovedim in živeti zgledno krščansko življenje. (Sv. oče v nagovoru romarjem iz Venezuele 26.1.1961.) *iUrd je šola ljubezni Vsi, ki gredo na romanje v Lurd, Podarijo Mariji vse najdražje, kar ima-J°- Odprejo j; srce, pomnožijo molitve, Pripravljeni so sprejeti nove žrtve, ''oljni z besedo in dejanji pomagati obznjemu, predvsem pa dobijo globoko ^uvest, da nas po trpljenju na zemlji raka v nebeškem raju večno plačilo, '^v. oče Janez XXIII. v nagovoru zakupnikom Unitatis dne 5. 2. 1961.) krščansko bratstvo Vsi ljudje smo si bratje in drug 'jrugemu potrebni. Zato svojega pogle-< a Ue smemo upirati samo v preteklost a*l sedanjost, ampak moramo predvsem Sedati v bodočnost. Ne dajmo se voditi Po sovraštvu, med nami naj vlada ved-P° krščanska ljubezen. (Sv. oče Janez ^Hl. v splošni avdienci 8. 2. 1961.) Sodelovanje med narodi Evrope in Afrike Dne 26. 1. 1961 je sv. oče sprejel Udeležence pripravljalnega sestanka za evropsko parlamentarno konferenco. V ^govoru jim je rekel, da se veseli nji-oovega dela, ker je velik korak naprej zbližanje narodov Evrope in Afrike. aKo postopoma izginjajo različne raz-ke in pogledi ter stopa na njihovo kesto sodelovanje in medsebojna po-rn°^- Nesebična pomoč je predvsem trebna onim, ki so v začetku gospo-1 arskega razvoja. Ni'1Kaj o sv. očetu janezu xxiii. v Sv. oče Janez XXIII. je dne 23. no-^mbra preteklega leta stopil v svoje ' *eto. Od kod jemlje moč za uresni- čenje tako velikih načrtov, kot je na primer svetovni cerkveni zbor? Nihče ne sme reči, da je to lahka naloga. Sv. oče se zaveda velike odgovornosti, ki jo terjajo od njega vsa njegova dela. Moč za ustvarjalna dela prejema v prvi vrsti prav gotovo od sv. Duha, dobršen del pa tudi iz lastne človeške moči in preprostosti, s katero se loteva vsake stvari. O tem govore številne zgodbice. V eni izmed prvih privatnih avdienc, k; jo je dovolil neki visoki osebi, je sv. oče zaupno dejal: „Najteže za papeža je pač to, da se mora navaditi na toliko ljudi, ki vedno stoje okrog njega.“ Za svojo službo v Vatikanu je obdržal istega komornega slugo, ki ga je imel že v Benetkah, mladega Gvidona Gusso. Prvikrat je Gvido na papežev klic naglo prihitel in se vrgel na kolena, kot to zahtevajo vatikanski predpisi. Toda sv. oče je takoj pripomnil: „Če boš delal tako dalje, si bom moral poiskati drugega služabnika. Delajmo tako, kot bi bili še v Benetkah...“ Popoldne pije po navadi čaj. Zaradi tega je neki angleški Časopis poročal, da ima papež „angleške navade“. Sv. oče pa je na to pripomnil: „Videti je, da ni težko postati Anglež. Treba je le piti čaj.“ — Znano je, da vatikanski predpsi zahtevajo, da papež obeduje sam. Sv. oče Janez XXIII. je šel preko teh strogih predpisov, rekoč: „Sam sebi se zdim podoben kakemu kaznjencu.“ šofer Pija XII., Angelo Stoppa, je mislil, da bo moral po izvolitvi novega papeža pustiti slubo v Vatikanu. Ko pa ga je sv. oče Janez XXIII. vprašal po vzrokih podane ostavke, je Stoppa baje rekel: „Menim, da ima vaša svetost pač že drugega šoferja. Počasi pa se tudi staram...“ Na to mu je sv. oče odgovoril: „Za promet, ki ga imamo v naši državi, še niste prestari. Ostanite 1“ NASVETI ZA VSAK UGOVORI IN ODGOVORI DAN Vstajaj zjutraj ob pravem času. Obrni sc v misli k Bogu. Pokrižaj sc. Opravi kratko jutranjo molitev. Če. več ne moreš: obudi dober namen; izmoli Oče naš, Zdrava Marija, Čast bodi. Ob nedeljah in zapovedanih praznikih gotovo pojdi k sv. maši. Če moreš, pojdi tudi čez teden. Pogosto hodi k sv. obhajilu. Če le mogoče, vsako nedeljo. Ne odlašaj predolgo s sv. spovedjo. Opravljaj pobožnost prvih petkov in prvih sobot. če le moreš, stopi kdaj pa kdaj obiskat Jezusa v nejsvetejšem zakramentu. 1. Boga ni, ker pamet nič ne ve o njem. Bog je. Prav pamet nam to pove. Pamet namreč pravi... ... da brez urarja ni ure, ker se ne more sama narediti, niti je ne more narediti slučaj. Kdo je naredil rastline, živali, ozvezdje ? Da se je vse sam0 naredilo? Nesmisel, človek? Nesmisel. Edini, ki je to mogel storiti, je Bog. ...da se brez motorja avto ne premakne. Kdo pr°' mika dan na dan zemeljsko kroglo, ki meri na obodu „samo“ 40.000 km, samo okrog sebe? Nihče drugi kot Bog! .. .da se črke, če jih zmečemo- na kup, ne bodo same uredile v povest ali roman. Tako je tudi moral umni Urejevalec urediti vse stvarstvo. ...da življenje na zemlji ni moglo nastati iz niči iz neživega. Živi je mogel dati življenje prvemu ustvar- , jenemu živemu bitju. ... da zakoni ne pridejo sami od sebe, ampak j*]* da zakonodajalec. Glas v naši notranjosti, ki nas hvalil če delamo dobro, in graja, če delamo slabo, ni priše sam od sebe v nas. Sicer bi ga lahko zadušili, spi'e' menili, da bi nas hvalil, kadar delamo zlo. Večni Z*1' konodajalec ga je zapisal v naše srce. 2. Boga ni, ker ga ne vidimo. Tudi atomske energije ne vidimo, pa vseeno obstoji-Boga spoznamo po učinkih, kot po stopinjah v sne£u spoznam, da je nekdo tam mimo šel, čeprav ga msclT1 videl. 3. Boga ni, ker ga ne moremo razumeti. Razumete radar, televizijo, elektriko? Ne, kajne, vendar obstojajo, čeprav jih ne razumete. Isto je z Rogom. Pa še: kako majhen bi bil Bog, ko bi ga mogel človek s svojim bornim razumom do dna dojeti. Moli pred jedjo in po njej. če. več ne moreš, se vsaj pokrižaj. Vsako delo opravi vestno. IZ MOJEGA DNEVNIKA petek Všeč mi je bila ugotovitev, da je Dostojevski »rudar človeške duše“, ker zna tako vrtati po njej b prinašati na dan tisoč njenih podob. Ali pa ni vsakdo pri mojih letih „rudar lastne duše“? Kakor dolga procesija gredo pred očmi moje domišljije obrazi, katerih vsakdo bi mogel biti jaz: slabič in značajnež, egoist in altruist, zločinec in svetnik. Spomnim se ob tem, da mi je vekrat dejal gospod Peter: „V vsakem človeku tiči angel in hudič. Kateremu prepusti vajeti, tisti bo v njem zmagal." A ko bi kdo m slil, da je odkritje teh najrazličnejših podob v meni vir veselja, bi se močno zmotil. Nepopisan papir sem: kaj bom napisal? Surova skala sem: kaj bom izklesal? Je pa najdenje sebe, tako mi je spet razlagal gospod Peter, prvo znamenje duševnega zorenja in ebenem nujni korak za pot v neodvisnost. „Fant se utore," mi je rekel, „najprej najti, da potem more metodično oblikovat - svojo osebnost in se držati na lastnih nogah. Gotovo odkrivaš v sebi najbolj pisa-be podobe samega sebe. Notranji svet sam sili v fazlične smeri. V tvoj'h rokah je, da najdeš svojo bajlepšo podobo in jo začneš oblikovati.“ SOBOTA Na župn'ji se srečujem z Emilijo. Po poklicu je učitelj ca. Prijazna, dobra, čista, vsa presijana z nekim notranjim ognjem. Otroke ureja pri maši, potem z njimi moli, zunaj cerkve z njimi igra, poje, deklamira... Preprosta, pa elegantna obenem, nenarejena, Pobožna. če bi si ustvaril lik moderne mlade svet-bice, bi kar na Emiliji povzel glavne poteze. Čudno je to, a je res, da sem vsako pot, ko se * njo srečam, boljši, bolj odprt za vse v Sije. Starejša Pet načinov, da postaneš priljubljen 1. Imej resnično in iskreno zanimanje za druge. 2. Uporabljaj nasmeh. 3. Bodi pozoren poslušalec. 4. Govori o tem, kar bližnjega zanima. 5. Ne pozabi, da je človeku njegovo ime najslajši zvok. Osem načinov, da pridobiš ljudi za svoje mišljenje 1. Ne debatiraj po nepotrebnem. 2. Spoštuj mnenje drugih. 3. Priznaj takoj in odkritosrčno svojo zmoto. 4. Pripravi stvar tako, da ti bo nasprotnik dal prav od začetka. 6. Pusti bližnjega, da se izgovori. 6. Daj drugim vtis, da so ideje zrastle v njih možganih. 7. Glej na stvari s stališča drugih. 8. Napravi svoje idejo privlačne in živahne. VZEMI SI 5 MINUT ZA 5 MISLI 1. Ne bodi pesimist. — Mar ne veš, da vse, kar se zgodi ali se more zgoditi, služi le v dobro ? — Tvoj optimizem naj bo nujna posledica tvoje vere. je od mene in nikdar mi ni prišlo na misel kakršno koli prijateljstvo z njo. A je dekle, ki name čudovito vpliva. Kolikokrat se mi ob iskanju svoje najlepše podobe rišejo pred očmi poteze tega dekleta. Bog s teboj, Emilija. Pa z menoj tudi. 2. Da sj propadel ? — Ti — o tem si prepričan — ne moreš propasti (če zaupaš v Boga). — Nisi propadel: le bolj izkušen si postal. Le naprej! NEDELJA Skušam biti realist. Pri spovedi sem zvedel isto: porivati voz navkreber ni lahko, dol gre samo. A bom poskušal navzgor. Vem, da je tista podoba vredna truda in potu. „Kar ne bo zmogla narava, bo zmogla nad-narava, milost. Veruj, so bi le zadnje besede pri spovedi. 3. „Predaj“ se Bogu! in ne bo mogel noben udarec omajati tvojega optimizma. 4. Pogum! ti... zmoreš. — Ali ne vidiš, kaj vse je milost božja napravila iz zaspane- TOREK Sam sem, popolnoma sam. Svet zase. Ne naše hiša, ne vrt, ne nebo, ne straši, ne knjige niso jaz-Vse se mi zd' daleč, daleč od mojega sveta. Sedajle bi bil rad kje v tistih mendoških gorah pri večnem ledu ali v tisti dolgi gorski dolini, med gorami in kočami in tujimi obraz'. Pozimi odrezan od vsega sveta, sredi monotone pesmi vetra skozi špranje koče, sredi snežnih zametov, sredi beline. Tam bi imel tisto teko zaželeno občutje Balantičeve: Vse je belo zdaj, bela prst, bel obraz, bel neskončen kraj, bel je mrtvi, mrtvi čas. Ali kdo mojih sploh ve, da se čutim tako sa-meKa? Dobri so z menoj, a kadar sem med njimi, se čutim še mnogo bolj samega, če bi umrl jutri, po. jutrišnjem, bi vsi name pozabili in nihče bi ne prišel k mojemu grobu molit. A jaz mol m zanje. Oni tega ne vedo, pa tudi ko bi vedeli, bi jim bilo malo mar. sreda Arhimed je dejal, naj mu dado točko, da se bo •tenjo oprl, pa bo premaknil zemljo s tečajev. Kako globoka zamisel! Ko b jaz našel samo eno točko v sebi, kamor bi mogel opreti celotno zgradbo sebe. A ni niti ene, niti ene. Nič ni trdnega, vse se zdi, da se izmika, valovi. Kaos, v katerem se borijo med seboj sile, ki hočejo Uavzgor, s silami, ki vlečejo navzdol. Ne vem še, kuj sem in kaj naj bom. Al1 je ta negotovost vzrok, da se mi zdi, da me vsi napadajo, zapostavljajo, namenoma žalijo. Stvari, k' so menda neznatne, so vzrok velikega trpljenja. Kdo bi se smejal, ko bi to bral. A zame je to res. petek Profesor za angleščino nam daje razne priimke. Ko bi vedel, kako si sam sebi žaga vejo! Razumem, kar mi je oče zadnjič pravil, da so doma v gimna-*‘ii najbolj spoštovali študentje tistega profesorja, ki j1” je vikal. Ni boljšega načina, da te nižji spotujejo, k°t da ti nje spoštuješ. sobota Sinoči sem videl po televiziji ustvarjalca melodije, kl jo danes pojo za vsakim oglom. Kakšno praznost. Narejen, poženščen obraz, osladne kretnje, prisiljeno Pritajeno govorjenje. To naj bo ideal današnje mlateč? In že vem, da bom jutri srečal tega in onega * 'sto neumno frizuro, z enako križasto kravato in ru- ga, strahopetnega in izdajalskega Petra,-iz preganjalskega, sovražnega in trdovratnega Pavla? Pozdravljene zemeljske nesreče! — Revščina, solze, mržnja, krivice, sramotenja... Vso zmoreš v Njem, Sedem načinov, da spremeniš mišljenje drugih, ne da bi jih pri tem žalil 1. Bodi iskren in radodaren v pohvali. 2. Na napake opozarjaj posredno. 3. Preden druge kritizi-ziraš, začni z lastnimi napakami. 4. Ne dajaj ukazov; rajši stavi vprašanja. 6. Ne žali bližnjega v njegovem ponosu. 6. Opominjaj tako, da pokažeš, kako je lahko mogoče popraviti napako. 7. Navduši druge za svojo idejo, da bodo ljudje z veseljem storili, kar od njih' zahtevaš. škof Slomšek „Stvar, ki nam naj draga in ljuba bo, kakor naše svetlo oko, je naša slovenska domovi, vina, naša beseda materina.“ K NEKAJ NASVETOV mcnimi hlačam'. Fant naj bo fant, ne pa neko osladno bitje. Tudi eden od modernih učencev sv. Tomaža, veliki katoliški filozof Sertillanges, je dal pred leti nekemu obupanemu študentu, ki je prišel k njemu po svet, nekaj modrih naukov. Premisli jih: Ohrani vedno svobodo duha in ostani gospodar nad svojim opravilom! Prinesi v delo sproščenost zabave in v zabavo resnost dela! Delaj vedno z veseljem! Veselje je plodovite j še kakor borba! Izogibaj se naglice, ki hoče vse na en mah pogoltniti. Naglica dušo utrudi, z naglico se vseli vanjo brezploden nemir. Počasi se daleč pride. NEDELJA Kadil sem. Komu naj povem, koga naj vprašaim ali je prav ali ni in če ni, zakaj ni? Odkod ta prijeten občutek ob oblakih dima, k; jih spuščaš v zrak? Mogočeč le z tega, ker veš, da ne smeš? TOREK Opažam, da sem postal kritičen. Več, nezadovoljen z vsem. Zlepa kaj me ne zadovolji. Ali ni oče prestrog z menoj? Trdi, da so vsi filmi slabi. To po mojem prepričanju prav gotovo iv res. Misli, da bo s pretiravanjem dosegel, kar hoče? Kritiziram šolo. Profesorica z očali in rdečimi lasmi zna toliko matemat ke kot moja stara mati, ki ni nikdar videla logaritmov. Kako more drugače razlagati tako nezanimivo? Vse bolj mi je všeč profesor kemije, k. pride v širokih in prekratkih hlačah, pa ohlapnem predolgem suknjiču, zanemarjen in skuštran, ki pa ima kemijo v mezincu. Pravijo, naj bi šola vzgajala. Po mojem ti profesorji ne vzgajajo. Njim je malo mar, kaj mislimo o življenjskih vprašanjih ali kaj delamo zunaj šole in celo v šoli med urami. Da sme le kolikor toliko mirni med njihovimi urami in da jim odgovorimo zadovoljivo na vprašanja, pa je vse dobro. Gospod Peter me je opozor 1, da je ta moja doba doba mnoge kritike. Zato se sprašujem: ali imam prav, ko mislim tako, kot sem zapisal, ali se motim? ČETRTEK Bral sem pismo dekleta iz Rusije, ki govori o tem, kako je izgubila vse ideale. Ostaja ji, tako piše, kot edini ideal denar, a se zaveda, da je nikdar osreČ 1 ne bo. Kako srečni smo, da nam vsaj „možganov ne perejo“, kot to delajo v rdečem raju. Naj bodo rdeči tehniki, še tako izvrstni, kaj je vse to proti enemu samemu koščku svobode? Kako lepo je zapisal Balantič: Saj nekje pač mora biti, — vem, da umiraš tudi ti po njej — nekje se je najedel bom do sitega... Pa še prej: O kaj ostal® je še od vsega, od hrepenenja duše v visočine: za hlebček kruha dal bi kos srca... „KAJ IE BRIGA: TO JE MOJA STVAR" Pogosto slišimo pripombe o grehih bližnjega: „Kaj hočemo, je pač njegova stvar“. Pa tudi sami se morda branijo: „Kaj briga druge moje privatno življenje". Je mar tako mišljenje pravilno? Kaj se me res nič ne tiče greh mojega bližnjega? In moj greh — ne zadeva morda tudi mojih soljudi? Nekateri grehi nedvomno škodijo bližnjemu in družbi. Te imenujemo kar f°eialni grehi. Kdo ne bo priznal, da •niata kraja in goljufija zle posledice Za družbo. Laž, obrekovanje in opravljanje onemogočajo mirno sožitje. Upornost, nepokorščina in kršenje zakonov spodkopuje družb; temelje. O Uikih in podobnih dejanjih gotovo ni J^ogoče reči, da so le privatna zadeva, ki druge nič ne briga. Kaj pa ostali grehi? Vzemimo pri. 'aer smrtnega greha v mislih ali že-iali. O vsakem smrtnem grehu vemo, d® povzroči grešniku neprecenljivo ^odo: izgubo božjega življenja milosti, ^di se pa, da je tak zgolj notranji Sreh le grešnikova privatna stvar. Kaj naj rečemo k temu? Morda pa ima tak aa videz zgolj „privaten“ greh vendarle posledice tudi za druge. Vpraša, aje je torej, ali ima greh, in sicer vsak 8reh socialen značaj? EGOIZEM Greh je itjraz egoizma: izvira iz "jega ter ga krepi. •»Bosta kakor Bog“ (1 M oz 1, 22) *>a to vabo je satan zapeljal človeka v prvi greh. Zloba greha je prav v tem, da se hoče človek postaviti ob Boga in celo nadenj. „Jaz — ego“ postane merilo vseh želja in dejanj. S prvim grehom se je egoizem nekako utelesil v človeški naravi. Res prejmemo to nesrečno dediščino prvega greha brez lastne krivde kot breme naše narave. A z vsakim osebnim grehom človek sam, vede in hote, spravi v življenje egoizem, ki ga v sebi nosi. Prvi človek v raju je sledil egoizmu proti božji volji in ne glede na pogubne posledice za ves človeški rod. Hotel je biti „kot Bog“ — on sam, brez ozira na druge. Na enako stališče se postavi vsak grešnik. Pripravljen je zavreči vse postave, vse ozire, da le zadosti svojim težnjam in strastem. Tako z vsakim grehom raste in se krepi egoizem — največji sovražnik socialnega sožitja. Zato je z vsakim grehom v nekem smislu ogrožena vsa družba, v kateri grešnik živi. KRALJESTVO TEME človek ne živi na svetu sam, ločen od drugih, ampak vedno v neki družbi; v enem ali drugem pogledu je od nje odvisen. Tako v naravnem; redu. Pa tudi v višjem, nadnaravnem svetu. Bog tega reda ni prezrl. Zveličanje in pogubljenje nosita pečat človeške socialne narave. Sv. pismo večkrat govori o dvojnem kraljestvu v svetu: Kristusovo kraljestvo luči ter sa'anovo kraljestvo teme. Vse življenje poedincev in narodov poteka v okviru borbe med tema dvema taboroma. Nihče se ne more izogniti temu dejstvu; nihče ne more biti nevtralen. „Kdor ni z menoj, je zoper mene.... (1, 18). Ne morete služiti dvema gospodama.“ (3, 25). Vse, karkoli človek zavestno in svobodno stori, ima odnos do tega boja med lučjo in temo, med Kristusom in satanom. Na eni stran; milost, na drugi greh — vmes pa človek, ki se z vsakim dejanjem zopet in zopet odloča. Vključiti se mora v eno izmed kraljestev, ki se borita za nadoblast v svetu. Tako ni nobeno človeško dejanje popolnoma zasebno. Kajti z vsakim svobodnim de-jenjem človek soodloča o nadnaradni usodi vsega sveta. Z grehom vstopi človek v satanovo kraljestvo, ki ga evangelist sv. Janez imenuje „svet“ — to je hudobni, Bogu sovražni svet. O grešniku pravi dalje sv. pismo, da „je od sveta“ (1 Jan 4, 5), da „je v temi in hodi v temi, in ne ve, kam gre, ker je tema oslepila njegove oči“ (2, 11). A škode ne trpi le grešnik sam, ampak vsi ljudje; z vsakim smrtnim grehom postane človek vojak satanove fronte, ki se bori proti Kristusu in njemu zvestim. „Kajti vsak, kdor dela hudo (— to je greh), sovraži luč..." (Jan 3, 19) in sovraži tud; božje otroke (1 Jan 3, 13); po- stane služabnik in suženj greha, hudobije, ki deluje v svetu in pripravlja prihod antikrista (Jan 8, 34; 2 Te» 2, 7). Greh torej v resnici sega preko ozkih mej človekovih zgolj zasebnih interesov. Sožitja v družbi ne ogroža le posredno, zaradi egoizma, ki ga vzbu-je in poživlja, ampak tudi dejansko škodi vsemu človeštvu, ker širi in utrjuje satanovo kraljestvo. PRAZNO ZNAMENJE Še bolj bomo razumeli, kako greh res škodi vsemu človeštvu, če se zamislimo v odnos, ki ga ima greh do Cerkve. Cerkev je postavljena med narode kot znamenje odrešenja in zveličanja. Ob njej in v njej morejo vsi ljudje spoznati „pot, resnico in življenje“. A Cerkev živi in deluje v svojih udih — kristjanih. Zato mora biti. tudi vsak kristjan tako znamenje v svojem okolju. Kajti on predstavlja Cerkev; še več — on JE Cerkev. Vsako znamenje je sicer res nekaj zunanjega, vidnega, a ima vedno neko vsebino. Zato poslanstvo kristjana ni omejeno morda le na zunanji dober zgled, ampak mora biti izraz notranjega duhovnega bogastva. Le dokler živi v posvečujoči milosti, je kristjan pravo, polno božje znamenje. V tem primeru ni samo po imenu kristjan, saj prinaša v svet milost, ki ne oplaja le njega osebno, ampak se razliva na vso Cerkev in na vse človeštvo. Cerkev tako no svojem udu učinkovito izpolnjuje svoje poslanstvo: posreduje in ljudem del; milost, ki jo je prejela od Kristusa. Toda, kaj mi pomaga še toliko papirnatega denarja, čemu je pa inflacija vzela zlato podlago? Njegova vrednost je navidezna, ničeva. In kaj pomeni strojevodju odprt signal, če se je P* Medtem podrl most in zija pred njim Prepad? Prosto in varno pot? Prazno znamenje! Tako prazno znamenje je — greš-nik. Ker nosi v duši neizbrisen pečat sv- krsta, je in ostane kristjan, ud Cer. kve. Za vedno mu je naložena dolžnost ',l poslanstvo, da je za svet znamenje milosti in zveličanja. A greh je zvotlil to znamenje, vzel mu je vsebino — mi-lost. Grešnik je še vedno svetilka — a uKasnjena; z grehom je vzel luč sebi *n okolici. Greh prinaša s seboj težke posledice za Cerkev. Najprej ovira in slabi njeno poslanstvo. Zaradi slabih kristjanov, in vsak Kresnik je slab kristjan!, je Cerkev po-stavljena pred svetom na laž. človeštvu se predstavlja kot pot rešenja, kot no-siteljica milosti. A kadar ljudje vidijo Cerkev in jo spoznavajo v grešnikih, ne najdejo tistega, kar jim Cerkev mo-r» nuditi. Greh je zato prava inflacija apostolata, ki postane brez milosti ne. ačinkovit. Grešnik je kot signal, ki ka-ž« pot, a za njim zija duhovna praznota. Most, preko katerega bi morale priti duše do Cerkve, je polno in pristno krščansko življenje vernikov v milosti. Creh pa poruši ta most. A greh ne ovira Cerkve samo pri nienem poslanstvu, ampak tudi njo Samo rušj in slabi. — Cerkev ima sicer °bljubo neporušnosti in trajnosti, ki pa 8e ne razteza na posamezne ude Kristusovega skrivnostnega telesa. Posamezniki morejo in dejansko tudi duhovno umirajo in celo odpadajo; greš- niki so mrtvi udje ter suhe mladike na trti — Kristusu. — Kristus je Cerkev — svojo nevesto že posvetil s svojo krvjo, tako da ji je dal svojo svetost. A dokončno in v vsej polnosti jo bo sebi priličil šele na sodni dan. Grehi kristjanov so krivi, da se v Cerkvi Kristusova podoba še ne razodene v vsej luči. — Naš Zveličar je s svojo smrtjo na križu dokončno premagal satana in mu iztrgal iz rok zmago nad Cerkvijo, a dopustil je, da se hudič še bori proti njej. V tej borb; igra grešnik najbolj žalostno vlogo. Po njem se satanovo kraljestvo teme vtihotapi, vrine v Cerkev samo. Grešnik je peta kolona v Cerkvi. Zato je greh kristjana največje zmagoslavje satanovo. Izrabi namreč zakramentalno znamenje, ki ostane v grešnikovi duši, zato, da nastopa kot angel luči. V resnici pa ruši Cerkev in širi pogubljenje. Greh je tako najhujša sabotaža božjega odrešilnega dela. Odgovor na zastavljeno vprašanje o socialnem značaju greha moremo povzeti iz navedenih misli o Cerkvi, o dvojnem kraljestvu na tem svetu ter o egoizmu. Greh se nam razodeva v luči posledic, ki jih ima za Cerkev in za družbo sploh. Naj je torej greh še tako skrit, kot je skrita n, pr. misel ali želja v človeškem srcu, ni nikdar zgolj privatna zadeva. Prav vsak greh odmeva bolj ali manj glasno v dušah vseh ljudi in v vsej družbi. FRANČEK PRIJATELJ, Rim Slučaj je prazna beseda, ki ima svoj izvor v globoki nevednosti, v kateri zdihuje svet, kadar si kake reči ne more razložiti. Voltaire. Vem, da Bog je Treba mi je samo pogledati v zvezdnato nebo in nič več ne dvomim. Axel Munthe. Dvoje je potrebno za pravo f Umsko vzgojo: 1. znati izbirati, 2. znati presojat'. O prvem smo govorili pretekli mesec. Tokrat torej: presoja Znati izbirati filme je že neka umetnost. Morda je še večja umetnost, znati prav soditi o filmih. Do tega pa je težko priti. Ljudje ne hodijo navadno v kino zato, da bi se česa naučili; hočejo zabave in to po zakonu najmanjšega napora. Branje zahteva nekega duševnega napora,zato ljudje zmerom manj bero. Kino zahteva le majhen umski napor: zato pridobiva ria pristaših v primeri z branjem. Dokazovati torej potrebo presoje, vzgajati k presoji in večjemu duševnemu naporu pri obisku kina, se na neki način pravi iti proti naravi ljudi, zlasti mladine. In vendar je nujno potrebno. Seveda je mnogo odvisno od tega, kako navajati k presoji in kako presojati. Ni še dokončnih pravil, kar je razumljivo, ker se tudi filmska umetnost še razvija. Nekaj pa le moremo povedati. Glavni pripomoček bo v tem, da najprej dobro spoznamo vso tehniko sedme umetnosti: sestavne dele filma. Pametno je, da pred uprizoritvijo ali preberemo kako kritiko ali celo poslušamo kak zgodovinski, umetnostni, idejni uvod v film. Če le mogoče, potem pre-debatiramo film, najboljše, če pod vodstvom spretnega poznavalca. Za kaj gre Gre za to, da nadomestimo preveč pasivno držo gledalcev z bolj aktivno; skušamo zbuditi kritični čut, naj bo že ideološki ali umetnostni. Paziti moramo pri tem, da ne zapademo v dve skrajnosti. Prva je bolj splošna pri gledalcih in je v tem, da gledajo v filmu predvsem in samo (glavno) vsebino in razdelitev (umetniških) vlog. Druga je bolj pogosta pri nekaterih kritikih, ki gledajo samo na formo: na to, kakšna je „govorica" filma, kako je izdelan in predvajan, kako je vsebina prikazana. Tisti, ki letajo za edinstveno formo, kmalu zapadejo usodni zmoti: za vreden film imajo le še tistega, ki je drugačen, kakor so vsi drugi, ki, če le mogoče temeljito izpada iz vrste drugih. Kako so danes vs; podvrženi taki sodbi! Odtod silen uspeh „non-lconfor-mistov" (morda bi jim smeli reči kar nezadovoljneži?), „novega vala" itd. Katoliška filmske kritika in nravna ocena vedno skuša upoštevati oboje. Zato pa mnogokdaj ni pravega razumevanja, kako da je kak film zanjo slabši, ko vendar večina „nič slabega ne vidi"; drugič pa je kak film še kar dobro ocenjen, a vendar se „vsj nad njim zgražajo". V rimskem Mednarodnem institutu -.Pro Deo" kinematografska razčlemba obsega dvoje tvari: 1. obdelava osredje teme; 2. razčlemba filmske govorice. A. Obdelava osrednje teme 1. Določiti osrednjo temo. Ne gre samo za to, kar navidez je zgodba, ampak za celotno zamisel; za to, kar je pisec filmskega libreta hotel predam povedati. 2. Preveriti temo z razčlembo glavah prizorov. Ko sodimo, da smo začeli 1 odločitvijo teme, skušajmo dognati, ^e se morda ne motimo. Glavni prizori nam bodo ali potrdili našo izbiro, ali Pa nas napotil; v drugo smer. Obenem *6 moremo nekoliko gledati, če ti pri-zori res prav izražajo temo: so jasni ali temni; učinkoviti ali brezbarvni itd. 3. Izraziti idejno sodbo o temi. Večkrat bomo morali priznati, da je ideja klizu katoliške zamisli o življenju, da j® morda celo izrazito krščanska. Dru-8i<5 bomo znali najti vsaj človečanske vrednote. Tako se ne bomo pohujševali, slišimo, da je Mednarodni katoliški filmski urad pohvalil ali celo podelil Prvo nagrado kakemu poljskemu ali kitajskemu filmu ali nemško-jugoslovan-ski soproizvodnji „Zadnji most“ (Maria Schell v glavni vlogi). B. Razčlemba filmske govorice 1. Vsebina z zapletom in razpletom, * glavnim; in stranskimi osebami mora Podpirati in izražati glavno temo. Da je res filmsko izražena, ne sme iti za *amo zapovrstje slik al; izražanje 111 rt vi h pojmov, marveč za duševno dodajanje v glavnih igralcih, za ideje, ži-vete s čutom in čustvom. 2. Slikovni ritem. Slika je glavni iz-1112 filmske govorice. Od tega, kako so slike vezane v prizore in ti v tako imenovano „slednice“, je odvisna pravilnost izražanja, pa tudi način dogajanja. Vsa montaža slik je kakor pike in vejice, klicaji, vprašaji, pomišljaji; obenem pa tudi naglost ali počasnost razvoja, s tem pa nemalokdaj tudi vsebino: počasnost n. pr. pomeni slovesnost ali pričakovanje ali strah, kar vse je odvisno še od drugih filmskih pripomočkov za izražanje zlasti duševnega dogajanja. — Kakšen je ritem v tem filmu? 3. Glasbeni ritem je tak pripomoček. Je pa neprimerno bolj izrazit, a tudi mnogo bolj prefinjen kakor slika. Sposoben je izraziti to, česar nobena slika ne more; in če se včasih kaka slika globoko vtisne, s$ zaradi spremne glasbe — ki se je pa gledalec večkrat sploh ne zaveda. — Ali v filmu glasba odgovarja tej nalogi ? 4. Predvajanje. Al; so igralci skladni s prej navedenimi filmskimi prvinami, ali pa se malo zmenijo zanje? Če gre za zadnje, govorimo, da film ostaja gledališče. (Jugoslovanskim filmom skoro vedno očitajo to slabost.) 5. Fotografija. Vsa igra svetlobe in sence, luči in teme dopolnjuje ustvarjanje filmskega ozračja, v katerem bi naj se dogajala osnovna zgodba oz. izražala osrednja tema. Skratka: Vsa razčlemba je v tem, da določimo glavno idejo filma. Nato moramo pregledati, če vse prvine filmske govorice pravilno (v slikah, besedah, glasbi) izražajo to idejo. Ko gremo prihodnjič v kino, pazimo na dvoje: 1. izbira, 2. presoja. Sprva ne bo lahko, čez čas pa postane tak obisk kina prava zabava in nov užitek, o katerem večina obiskovalcev na žalost prav nič ne ve — zato pa tudi od kina večkrat nima nič drugega kakor škodo. J. R. Sveto pismo je, po besedah velike. ga učenika svetega Avguština, svetla svetilka, kj jo je Bog postavil sredi teme; knjiga polna modrosti, ki nam pr poveduje o božji moči in božjem usmiljenju; rokopis božji; pismo, ki ga nam je Bog poslal iz naše nebeške domovine. Zato se z vsem srcem in z vso du-šo želimo z njim obogatit'; a da bo ta obogatitev resnična, se najprej vprašajmo KAKO RBAT1 SVETO PISMO Sveto pismo ni lahko branje. Tudi ne zmerom privlačno. Včasih pa bi moglo biti celo škodljivo — kadar bi ga ne brali s pravim namenom in sledeč določenim pravilom. Osnovna ■pravila naj bodo tale: 1. Pri prvem branju je najboljše, če vsako izmed knjig preberemo od začetka do konca zapovrstjo in ne da bi se preveč ozirali na opombe. 2. Glede vrstnega reda posameznih knjig velja, da naj se vse branje vrti okrog Kristusa: torej začnemo s štirimi evangeliji in nadaljujemo z Apostolskimi deli; sledijo listi sv. Pavla o Kristusu in Cerkvi (Efežanom, Filipljanom, Kološanom, Timoteju in Titu) in prvi Janezov list o največji zapovedi; nato zgodovinske knjige Stare zaveze: začnemo s 1. Majzesovo knjigo in končamo z 2. Makabejcev; v vseh zgodovinskih osebah, od Abrahama, Izaka in Jakoba preko Mojzesa, Davida, Salomona bomo lahko našli poteze Kristusove; temu naj slede pesniške knjige, posebej Psalmi; težje bo branje nekaterih listov sv. Pavla, ki govore o skrivnosti greha in smrti, Kalvariji in Vstajenju, zvezi Kristusa s Cerkvijo (Rimljanom, Galačanom, Korinčanom, Hebrejcem). Za uvod v preroške knjige nam dobro koristijo lista Tesaloničanom in listi apostola Petra ter Juda Tadeja. Preroke knjige moremo brati kar po vrsti, kakor jih dobimo v zbirkah svetega pisma; zmerom bomo končali s Skrivnim razodetjem sv. Janeza. 3. Pretežka besedila puščajte ob strani za kasnejše poglobitve; nikakor pa se nikoli nad nobenim besedilom v ničemer ne pohujšujmo. Nekatera druga pravila 1. Zavedajmo se, da je vse pisano za naše poučen j e. Sveti Pavel to Prečno pravi: „Karkoli se je namreč poprej napisalo (v pismu Stare za-Veze), se je napisalo v naše poučen j e, da bi imeli upanje po potrpežl j i-VQsti in po tolažbi iz pisem.“ (Rim 15, 4) 2. Eno besedilo je razlagati z drugim. Pascal je to izrazil takole: „Pismo se razlaga s pismom.“ Sveti Peter to Potrjuje, ko piše: „To namreč predvsem vedite, da nobena prerokba v Pismu ni stvar lastne razlage“ (2 Pet 1, 20), to se pravi, sam od sebe človek ne more prerokbe razlagati. 3. Hudi duh ugrablja božjo besedo vsejano v srce (prim Mt 13,19); torej pozor! Dvoje nevarnosti je: da nas zavede v prevelik strah pred P,aPačno razlago in nas tako odvrne od branja Pisem; ali pa skuša sejati J olj ko v naše branje, tako da zanaša med branje dvome o verskih resnicah, zoo j a domišljijo z grešnimi predstavami in podobnim. 4. Stalno je imeti pred očmi, da je sveto pismo knjiga, ki je nastala vzhodu. Še danes so tam navade in mišljenje, zato pa tudi izražanje dostikrat popolnoma drugačno od našega. Ko se nekako vživimo v te ^etopisemske in vzhodnjaške razmere, nam bo mnogokaj bolj jasno; o čemer smo doslej morda dvomili, gotovo; kar se nam je zdelo odveč, po-rebno; kar smo hoteli drugače, edino možno itd. 5. Varujmo se vsake nespoštljive radovednosti. Zapisal je to Erazem, ^eüki humanizem 16. stoletja, ki ni bil sicer ravno najbolj spoštljiv v izrazju. In še je dodal: „Česar ne razumeš, sprejmi z veseljem; kar ti je n®jasno, naj bo že kar koli, moli s preprosto vero, časti od daleč." Sveto Pismo je pač božja beseda in zanjo velja, kar je nekoč Bog govoril Mojzesu '2 gorečega grma: „Ne bližaj se semkaj! Sezuj si čevlje z nog! Kajti kraj, ^i Pa njem stojiš, je sveta zemlja“ (2 Moj z 2, 5), Nekoč, kadar bo pač ,°g hotel, nas bo pritegnil, da bomo častili „od blizu“, ko nas bo razsvet-)eval s svojim Duhom pri branju in preučevanju. i MOLITVENA ZVEZA ZA SLOVENSKO DOMOVINO molitveni namen za junij Ko sem vprašal nekega tirolskega kmeta, zakaj vsaka družina tako vneto časti slikat presvetega Srca Jezusovega — p še v Duhovnem življenju ! Pred petimi leti — mi je odgovoril: „Mi smo sklenili zvezo s Srcem Jezusovim v najhujš h časih našega ! narodnega življenja... In smo zmagali..." Tudi Slovenci bi morali skleniti podobno zvezo z božjim Srcem. Ali S Pa bi se vsaj goreče zavzeli za to pobožnost. Skušajmo ta mesec poživeti v nas ljubezen do presvetega Srca Jezusovega, ne samo za naš duševni dobrobit, ampak tud za rešitev našega naroda in njega procvit. ■NNIHHINHIIM«» OD DOMA Mar borski škof v Kirnu V mesecu marcu je bil v Kirnu mariborski škof msgr. dr. Maksimilijan Držečnik. Obiskal je razne rimske kongregacije, predvsem v zvezi s postopkom za beatifikacijo Antona Martina Slomška. Dne 6. marca ga je sprejel v posebni avdienci sveti oče Janez XXIII., ki se je s škofom ljubeznivo razgovarjal o vseh zadevah mariborske škofije. Prevzvišeni je nato predstavil svetemu očetu nekatere duhovnike mariborske škofije, ki bivajo v Rimu. Msgr. dr. Držečnik sam je študiral na Gregorijanski univerzi v Rimu. Bil je prvi, ki je pred tridesetimi leti govoril v slovenščini v novozgrajen; vatikanski radijski postaji. Birma v lavantinski škofiji Birmovanje in kanonična vizitacija v letu 1961 bo v naslednjih dekanijah lavantinske škofije: Velika nedelja, Maribor desn; breg, Zavrč, Radlje in Stari trg. Sveto pism v slovenščini Sveto pismo je najbolj razširjen» knjiga na svetu. Prevedena je v neštete jezike, tudi v slovenskega. Prvi prevod je izšel 1. 1584 (Dalmatinova Biblija), drug; L 1802 (Japelj), tretji 1856—1863 (Wolf). Mohorjeva družb» je leta 1939 izdala prvi del sv. pism» stare zaveze, zaradi vojske pa se del» ni moglo nadaljevati. Nova izdaja ni bila potrebna sam» zato, ker so izdaje pošle in so večin' ljudi nedostopne ter jezikovno okorne> marveč še bolj zato, ker je znanost, ki sv. pismo raziskuje in razlaga, v zadnjih desetletjih razveseljivo napredovala, odkriti pa so bili tudi doslej neznani rokopisi sv. pisma. Nova izdaja sv. pisma, katero se je ob obletnici, kar je škof Slomšek pre' nesel sedež lavantinske škofije iz §*• Andraža v Maribor, odločil izdati 1»' vantinski škofijski ordinariat, bo obsegala štir; knjige: tri iz stare zavez»1 eno pa iz nove. Doslej so izšle tri, toro sveto pismo stare zaveze, ki govori 0 dobrodušni, vsi jih radi vidijo, če-,ir,av so včasih zaradi pomanjkanja *ke in tenkočutnosti tudi nadležni in aUivi, neotesani in gostobesedni, pri 'Sem pa nezavedno sebični. 2. Mirno šegavi. Sedijo, opazujejo in ''ial° govorijo, šele počasi se ogrejejo. edke opazke izrečejo, a tiste duhovite zabavne, če pripovedujejo, so pri-‘ in preprosti, se razgovorijo na °ko, nikamor se jim ne mudi, otro-i’Ka šegavost govori iz njih; vtis imate, vakor da se jim ne ljubi smejati, „pod se smejijo. So vztrajni in tihi delavci, ki pa so zadovoljni s svetom, naravno dobri do ljudi in zlasti do otrok in do njihovih neumnosti vedno prizanesljivi. Vsaka prenapetost in načelnost jim je zoprna. Zato znajo biti zvesti prijatelji, radi dado vsakemu svoje in se tudi z ljudmi različnih nazorov odlično razumejo. 3. Tiho dobrodušni. Navadno so nekoliko počasni, recimo flegmatični, n s toplim čustvom do človeka. Ljudje pravijo: „Dober norček je“, pa nočejo reči, da je neumen, samo, da je tako dober, da se raje neumnega naredi; raje presliši trdo besedo, kot da bi se kregal. Privlačen nam je, ne da bi sploh kaj zinil. Z vsakim živi v miru. Družbe mu ne manjka. Vajen; smo ga videti nasmejanega. A tudi solze mu hitro pri-vro, vse ga hitro do solz gane. Zadovoljen je z malim, najsi bo to posestvo ali služba ali kosilo. Vzporedno z dobroto se druži v njem vestnost, zato je zanesljiv pri delu, osebno pa zaupanja vreden. Sebe strože sodi ko druge, si manj zaupa, zato pa je pri delu kar mečkač, visoke storilnosti ne doseže; tudi se težko odloča, kar malodušen, cincav in neodloen je; manjka mu prave podjetnosti in samostojnosti, zato je v življenju boljši svetovalec drugim ko ivrševalec pri sebi. 4. Udobno živeči. Taki ljudje se razvijejo tam, kjer je ob primerni čudi nadarjenost manjša, vzgoja pa bolj površna. Med preprostimi ljudmi in med izobraženci, ki so prišli z dežele ter se dokopali do boljšega kruha, jih najdemo pogosto. Med „boljšimi" ljudmi se tak značaj skrije za videzom umetniškega zanimanja. Ima nekaj skupnega z drugim in tretjim tipom, a s to razliko, da je ta usmerjen v praktično stran, glavno mu je, da dobro shaja v življenju. Njegovo pravilo je: „Lagodnost nad vse!" Prazaprav je to pristen predstavnik „malomeščana“, ki bi rad udobno živel in nikoli nič tvegal: ne veliko misliti, čim manj delati, čim več zaslužiti, dobro jest; in piti, pri tem pa si privoščiti šale in dovtipe, ki so brez duhovitosti in neokusni. Poklic jih ne sme motiti, jim mora biti tako rekoč samo zaposlitev mimogrede, včasih bolj zaradi „lepšega". 6. Odločno delavni. Ti predstavljajo vmesno stopnjo med klepetavo veselimi, mimo dovtipnim; in tihimi dobričinami, ker vsebujejo njihovo živahnost, zvestobo v delu in življenjsko modrost z odločnostjo, ki jih usposablja za odlične javne delavce. V vseh odborih so, z ene seje na drugo letajo, vedno so z delom preobremenjeni, ori vsem tem pa dobre volje; ta vsestranska zaposlenost jih poživlja in notranje zadovoljuje. Utrujenosti ne poznajo. To so ljudje, ki jih srečujemo zlasti med politi- ki, zdravniki, odvetniki in sploh„javni-mi delavci". Samozavestni so, dovolj časti imajo v sebi, niso pa prenapeti in imajo „glavo in srce" na pravem mestu. Če se tak človek preveč zaveda sam sebe in hoče vedno sebe uveljavljati ter se čuti osebno prizadetega, kadar ne gre vse po njegovem, potem pravimo, da je „paša", ki pa že prehaja v „tog'* ali shizotimen temperament. Togi značaji Togi značaj se razodeva v štirih oblikah. Taki ljudje so ali plemenito tenkočutni ali svetobežno idealni, hladno gospodovalni ali pa suhoparno stvarni. 1. Plemenito tenkočutni. Srečate ljudi, ki so rahlih živcev, ki ne prenesejo nobene robate in neokusne besede, ki se kmalu prehladijo, vedno imajo „nahod“. V družbo ne zahajajo radi. Silno so natančni in snažni, vsako smet najdejo na obleki, v postelji, na mizi in v juhi. Zelo razvit čut za osebno čast imajo, za sebe in za druge. Kar nežna je njihova občutljivost v odnosu do drugih za dobro ali slabo počutje, z» zamero in oproščenje. Ena sama beseda zadošča, pa so na tihem v dnu srca užaljeni in za vedno ste se jim zamerili, ne da bi vedeli, kdaj. Še naprej bodo vljudni do vas, a obiskat vas ne pridejo nikoli več, niti ne povabijo vas. Kretschmer dobro pravi, da tem ljudem manjkajo „srednji toni": znaj0 biti samo navdušeni ali pa odklonilni, sredine ne poznajo. Mika jih imenitna družba. Njihov okus je tenkočuten i1* oblikovan do skrajnosti. Njihova lastna čustva so večkrat krhka, nezanesljiva, plaha, manjka jin1 robate neposrednosti, zato se nagibljejo k posmehljivosti in se zgubljajo 1 poudarku na zunanje oblike in okorno umsko doslednost. Njihov dom je tudi skrbno oprem-Jeib barve so skromne, pomirjajoče, aekoliko hladne. Ljubeznivo vas sprejmejo, zelo so Pozorni na vaše besede, znajo se vži-veti v drugega, a pri vsem tem ohra-njajo neopazno razdaljo do človeka, s "aterim govorijo. Po obisku imajo „tež-<0 glavo“, nekateri celo glavobol. Do *Vojih najbližjih utegnejo biti nežni in 3kreni. Bratijo se z enako plemenitimi , iskrenomislečimi. O drugem zlepa ne Pjislijo slabo, kadar pa jo dobijo vno-la »Po glavi“, rad; s človekom „za ’Selej“ obračunajo in ga ne pogledajo več. S pretiravanjem takega tempera-jPenta pa prehajamo nevidno v izrodek, * kaže znake blaziranosti iii propada-^a* Take znake propadanja srečujemf. navadno v „višjih krogih“, pri ljudeh Prazno dušo, ki pa so prave lutke le-P1*1 in uglajenih oblik, lepoznanstva ali Pk hladnega razumarstva. 2. Svetobežni idealni. Taki ljudje si *Jekje ob strani, v kotu življenja pre-eJo svoje misli, tiho grade svoj lastni 8vetovni nazor. Pravimo jim tudi: „čuri r* touri v luknjici“! Leta in leta se ,.avUo s kakšno svojo posebno priljub-Jen° mislijo, ali pa se z vso požrtvovalnostjo posvečajo svojemu posebnemu y°klicu. Rad; se sučejo v abstraktnem etu idej, ki so malokomu dostopne; ^ tohel sobni zrak jim je prav posebno £ ag, samotna narava jim je pa vzor. ,. 'judmi malo občujejo, zato so v druž-1 nerodni, okorni,plahi. Le z maloka-, rirnl znanci se počutijo domače. Nji-to0v<> življenjsko občutje niha med ču- 1,1 manjvrednosti in pretirano samo-v Vestjo, oboje pa ima svoje korenine nezaupanju do resničnega življenja. ^manjo udobnost, okraske, „luksuz“ račajo, tako so včasih že kar preti- rano skromn; in skoraj zanemarjeni. Nekateri so godrnjavi in razdražljivi, kot da jih vsak človek „moti". Drugi pa so resnično nesebični in res nič ne potrebujejo, zato so velikodušni v občevanju z ljudmi. Nekateri zaidejo tudi v pretirano strogost glede nravnega življenja; nastopajo kot neizprosni sodniki in pridigarji poštenosti, pravičnosti in drugih kreposti. 3. Hladno gospodovalni. Najdemo jih navadno med uradniki in častniki. Rojeni so za ukazovanje in gospodovanje. Ne poznajo nevarnosti, zato so hladni, neizprosni in nepopustljivi. Imajo zelo razvit čut dožnosti, časti in načel, po katerih živijo. Če smo jih užalili, težko odpustijo. Poznajo samo: ali — ali. Nasprotnika in njegovih nazorov ne znajo spoštovati, dobri so samo do svojih pristašev in somišljenikov, do drugih so pristranski, kljub toliko poudarjeni zahtevi po pravičnosti. V druge se ne znajo vživeti, njihov krog zanimanja je ozek, z ljudmi ne znajo prav ravnati, imajo pogoste spore. Spoštujejo samo uspeh. Večkrat so to tudi skopi ljudje, ki so pravi trinogi v svoji družini in trmasti gospodarji, ki raj» škodo trpijo, ko da bi popustili. 4. Suhoparno stvarni. Ne poznajo nobene šale, nobenega ognja ni v njih. Značilen posmeh se jim razleze preko obraza: ne veste, kaj pomeni, ali zavist ali prezir, ali sovraštvo, ali morda celo naklonjenost, če vam sežejo v roko, vam jo ponudijo ohlapno, morda samo s koncu prstov. Nikoli niso ne prav prijazni in ne sovražni. Vedno tičijo nekje v ozadju, kot da so rojeni podložniki, čeprav je v marsikaterem skrit prav uporen duh in tiho prezirljiv ponos. Drugi pa so zopet skriti in kakor hromi, ker jih vedno „vse boli“, nikoli 3G9 se ne počutijo prav zdrave in sposobne za delo in življenje. Žilavi značaji Ti temperament; se ujemajo z alet-skim ali krepkim telesnim ustrojem, Vse lastnosti teh temperamentov bi lahko strnili na skupni imenovalec: ži-lavost mišljenja, čustvovanja in delovanja. Njihove kretnje so nekako umirjene, kar velja za hojo in za kretnje rok, a tudi za izraz na obrazu. Vse pa delajo s „težo" in poudarkom cele roke. Za drobno mehansko delo sa manj primerni. Skopi in preprosti so v besedah; govorniki niso. Njihova domišljija je skromna, tuj jim je vsak polet duha, njihovo mišljenje je okorno kakor njihove roke in noge. Za zunanje doživljaje so skoraj brezčutni, zato pa so zmožni vztrajne zbranosti in pozornosti, zlepa jih ne spravi nobena stvar iz ravnotežja. Vztrajnost je njihova glavna odlika. Njihovo čustveno čivlje-nje je stalno enako, kakor da bi bil° ; otrplo. Dolgo se ne odzovejo na dražljaje, tako imenovana „latentna doba“ pri pričakovanju je dolga, napetost pričakovanja je zelo majhna. Tega, kar imenujemo nervoznost ali živčnost, ta žilavi temperament, osnovan na krepk' telesni zgradbi, ne pozna. Zato pa je tembolj vztrajen, značajen in zvest v prijateljstvu, v zakonu in tovarištvu, v poklicu in službi. Razumljivo je, da srečujemo tal« temperamente predvsem med športniki | vseh vrst: telovadci, jezdeci, rokoborci, plezalci in plavalci, zlasti pa boksarji- 1 za katere jih usposablja ravno ta ču- i stvena brezčutnost in topost za bolečine. Prav tako jih srečujemo med znanstveniki, ki se odlikujejo po vztraj- i nosti v raziskovanju ter temeljitosti pri načinu dela. drat ...................................................................... ODGOVORI NA STAVLJENA VPRAŠANJA 1. Srednja razdalja od zemlje do lune znaša 384.750 km. 2. Zakramentali so sveta dejanja, ki jih je sveta Cerkev postavila, da * njimi blagoslavlja, posvečuje ali zarotuje. 3. V naših krajih so tile škofje mučenci: Maksimilijan iz Celja; Viktorin z Ptuja; Maksim z Ljubljane; Just iz Trsta; Mohor in diakon Fortunat iZ Ogleja. 4. Prvj je med Slovenci širil krščanstvo sv. Amand, za njim pa zlasti sv. Modest. 5. Apostolstvo sv. Cirila in Metoda je nadaljevanje Slomškove „Bratovščin* sv C rila in Metoda“, katerega člani naj bi z molitvijo in delom pospeševali zedinjenje ločenih kristjanov s katolško Cerkvijo. 6. Zavetniki so: zidarjev sv Štefan; pevcev sv. Cecilija; umirajočih tiV' Jožef in sv. Barbara; zaročenk sv. Nikolaj; popotnikov sv. Aleš; ujetnikov sv. Barbara. 7. Najbolj znani socälni okrožnici sta: „Iterum Novarum" in „Quadr»' gesimo anno“ Prvo je izdal Leon XIII. I. 1891; drugo pa Pij XI. 1. 193b Novi slovenski monsignor Na predlog mons. dr. Aleksandra Schella, škofa iz Lomas de Zamora, je med šestimj duhovniki škofije Lo-'fi&s de Zamora imenoval za monsigno-tudi č. g. Janeza Hladnika, župnika župnije sv. Jožefa v Lanusu. Novemu slovenskemu monsignoru, ki si je to cerkveno odlikovanje zaslugi s postavitvijo in ureditvijo svoje težke župnije, ki se ponaša tudi z lastjo šolo, iskreno čestita tudi „Duhovno življenje“, saj je bil g. monsignor dol-6a leta njegov izdajatelj in urednik. Melika noč Velika noč je med nami v Argen-üni potekla v najlepšem prazničnem razpoloženju. Slovesni obredi velikega tedno so °ili v kapeli Slovenske hiše v Buenos Airesu, v Slovenski vasi v Lanusu in v Mendozi. V Slovenski kapeli, kjer se je na ^elikj četrtek, veliki petek, zlasti pa ,e na velikonočno vigilijo zbralo lepo '^levilo rojakov, je opravil obrede č. g. "-rektor Anton Orehar ob asistenci g. ^hpnika Gregorija Malija in slovenskih bogoslovcev iz Adrogueja. Pel pa je bovški zbor „Gallus“, pod vodstvom g. r; Julija Savell ja. Vse dni je veliko Rojakov prejelo svete zakramente. V Slovenski vasi, kjer pastirujejo lazaristi, je vodil obrede č. g. vi- ar Janez Petek; pel pa je zbor pod vodstvom g. Mirka Špacapana. V Mendozi pa je opravil obrede č. Jože Horn, slovenski dušni pastir Ogn okraja. Pevski zbor, katerega vc-* g- ravnatelj Marko Bajuk, pa je po-Gf? Petja med Slovenci, nastopil še v nani jezuitski cerkvi v Mendozi. V soboto pred veliko nočjo so slo-,CnRk; duhovniki po okrajih blagoslavlja velikonočna jedila. Te lepe navade, 1 je obenem tudi zakramental, se sko- Med nami v Argentini raj vsi naši rojaki, ki so po drugi svetovni vojni prišli v Argentino, z veseljem drže. + Župnik Janez Knafelj V nedeljo, 9. aprila, je v Buenos Airesu umrl zadet od kapi župnik g. Janez Knafelj. Rojen je bil 7. junija 1896 v Mošnjah na Gorenjskem. Po gimnaziji, ki jo je študiral v Kranju in v Novem mestu, je moral v prvo svetovno vojno. Leta 1918 je vstopil v bogoslovje; posvečen je bil 29. junija 1922. Kapla-noval je v Kočevju, v Črnomlju, v Škofji Loki, na Jesenicah in v Dolenji vas; pri Ribnici, kjer je župnikoval pok. svetnik Karel Škulj. Nazadnje pa je bil župnik v Ležah pri Tržiču. Drugo svetovno vojno je preživel v Ljubljani. Po letu 1945 je bil v Italiji in sicer v Serviglianu in Senigaliji. Z drugimi je prispel v Argentino in služboval na raznih župnijah. Pogrebne obrede je ob asistenci številnih slovenskih in tudi drugih duhovnikov opravil č. g. direktor Anton Orehar. V slovo pa mu je govoril njegov sošolec č. g. svetnik Alojzij Košmerlj. V lepem govoru je g. svetnik orisal pokojnikovo pot. R. I. P. Občni zbor mlad ne Med slovensko mladino v Argentini, 'ki je zapustila ljudskošolske klopi, deluje več organizacij. Akademiki se zbirajo v Slovenskem katoliškem akademskem društvu (SKAD), srednješolci imajo Zvezo slovenskih srednješolcev (ZSS), dijakinje povezuje Dijaški odsek Slovenske dekliške organizacije (Dio). Ostali mladini pa so namenjene: Slovenska dekliška organizacija (SDO), Dekliški mladinski dom, Slovenska fantovska zveza in Fantovski mladinski dom. Med mladino pa tudi delujeta Fantovska in Dekliška katoliška akcija. Njun namen je posredovati članstvu globoko versko formacijo in na razne načine vršiti med rojaki in zlasti mladino, posebno še izven organizacij, apostolsko delo. Akademiki so v soboto, 29., in v nedeljo, 30. aprila, priredili študijska dneva, na katerih so obravnavali razna vprašanja naše skupnosti. V nedeljo so dan začeli s skupno sv. mašo, katero je daroval č. g. direktor Anton Orehar. Med sv. mašo je imel tudi govor in sicer o poslanstvu akademika. Med predavatelji so bili gg. Miloš Starš, g. "Rudolf Smersu, g. Milan Magister in g. Marko Bajuk ml. Na občnem zboru, ki je sledil ob koncu študijskih dni. so si akademiki izvolili nov odbor, ki mu predseduje g. Tine Debeljak ml. Živahno življenje vlada letos tudi med dijakinjami in dijaki. Dijakinjam predseduje Jožejka Debeljakova, dijakom pa Tine Duh. Letos sta obe orga- nizaciji s pomočjo Slovenskega katoli-škega akademskega starešinstva organizirali srednješolski tečaj. Tečaj je v : Slovenski hiši vsako drugo scboto p° štiri ure. Predavajo pa: g. direktor Orehar bogoslovje, g. Ruda Jurčec slovensko zgodovino, g. prof. Geržinič slovensko slovstvo, g. Marko Kremžar zemljepis Slovenije. Ta tečaj in dobro zanimanje bo dijaštvu brez dvoma v veliko versko in narodno korist. Fantovski in dekliški Mladinsk dom imata svoje življenje po navadi-Prvemu še vedno predseduje g. Maks Jesih, drugemu pa gdč. Tinca Glavan- Najmočnejši med mladinskimi organizacijami sta Slovenska dekliška organizacija in Slovenska fantovska zveza-Predsednica Slovenske dekliške organizacije je gdč. Marjetka Železnikar. Organizacija ima poleg zveze še štiri odseke: dijaški, katerega smo že omenili; odsek v Mendozi, kateremu letos predseduje gdč. Pavlina Božnar; odsek v Lantisu — predsednica gdč. Francka Strah in odsek v San Martinu, ki ga s pomočjo gdč. Katice Kovač vod> gdč. Metka češnovar. Slovenski fantovski zvezi — predsednik g. Jernej Tomažin — pa sta . pridružena odseka v Lanusu in Mendozi. Predsednik prvega je g. Branko štancar, drugega pa g. Janez Štirn. Vsem omenjenim mladinskim org»' nizacijam stoje ob stran; slovenski duhovniki kot duhovni vodje. VI. Slovenski dan Kot vrsto let, tako smo tudi letos imeli Slovenci v Argentini Slovenski dan. Bil je že šesti. Vršil pa se je na belo nedeljo na slovenski Pristavi'v Morönu. Prireditev VI. Slovenskega dne je bila celodnevna. Dopoldne je bila najprej sv. maša, nato pozdrav rojakov. Popoldne pa nastop združenih pevskih tborov s področja Velikega Buenos Ai-resa ter družabna prireditev. Sv. maša je bila na prostem, pod Mogočnim ombujem, na preprostem, l°da lepem in z modrim baldahinom Pokritem oltarju. Maševal je direktor slovenskega dušnega pastirstva v Argentini č. g. Anton Orehar. Med sv. 'Pašo je imel tudi govor. V govoru je razvil misli o potrebnosti slovenske skupnosti in o našem osebnem sodelo-Vftnju z njo. Po sv. maši, med katero je bilo 'Judsko petje, je predsednik Društva Slovencev, naše osrednje organizacije, je s sodelovanjem ostalih organizacij priredila tudi letošnji Slovenski dan, g. prof. Alojzij Horvat pozdravil vse navzoče. Popoldanski del VI. Slovenskega dne je privabil na Pristavo .zredno veliko rojakov. Glavna točka popoldanskega programa je bil govor g. dr. Tineta Debeljaka in nastop združenih pevskih zborov. V govoru je dr. Tine Debeljak razvil bogate misli o lepoti slovenske pesmi, ki naj povezuje vse rojake, starše in otroke. Pet pevskih zborov — Gallus, zbori iz Lanüsa, 'Ramos Mejia, San Justa in San Martina — pa je pod vodstvom g. Vinka Klemenčiča pripravilo na prostem lep koncert. Peli so: Prešeren-Premrlovo Zdravico in Aljaževo Slo- ^ed pridigo 6. g. direktorja Antona Orehar ja na letošnjem Slovenskem dnem vensko zemljo, Premrlovo Slovansko pesem. Nedvedovo Nazaj v planinski raj in Flajšmanovo Triglav. Petje združenih pevskih zborov so rojaki nagradili z dolgotrajnim ploska- Ta skupen nastop je z vžigajočo narodno pesmijo obenem simboliziral moč sloge in bratstva naše izseljenske skupnosti. Za vse to se je pevcem ob koncu koncerta zahvalil g. Robert Pe-triček, podpredsednik Društva Sloven- V prijetni družabnosti in ob solidni postrežbi naših fantov in deklet je minul dan, ki je gotovo precej pripomogel k naši skupnosti, v kateri je naša moč in naša bodočnost. Blagoslovitev Slovenskega doma v San Martinu V nedeljo, 23. aprila, je bila blagoslovitev novega slovenskega doma v Argentini. Slovenski hiši v Buenos Airesu, krajevnim domovom v Lanusu, Mendozi in San Justu ter pristavi v Moronu se je pridružil še Slovenski dom v San Martinu. Temu pa bodo verjetno prav kmalu sledili še domovi v Ramos Mejii, Carapachayu, Miramaru in Berazateguiju. Blagoslovitev je bila ob pol desetih dopoldne. Nove prostore je blagoslovil č. g. Anton Orchar, direktor slovenskih dušnih pastirjev v Argentini. Pri blagoslovitvi sta botrovala ga. Gabrijela Marinšek in g. Adolf Jesih. Po blagoslovitvi je sledila sv. maša, med katero je pel sanmartinski pevski zbor pod vodstvom g. Vinka Klemenčiča. Med sv. mašo je g. direktor Orehar imel nagovor o važnosti in pomembnost; novega slovemskega do- ma: „Novi dom je velika dobrina, z» katero moramo biti Bogu hvaležni. <5e pa hočemo, da nam bo v veliko korD* potem storimo vse, da bo v njem vladal zdrav, slovenski in krščanski duh-Samo na ta način in v medsebojni pO' vezanosti bomo kljubovali vsem nevarnostim, katerim je izpostavljena naš» skupnost. Po sv. maši pa je vse zbrane nagovoril predsednik novega doma g. Leopold Novak. V govoru je razvil misli 0 namenu doma. Med drugim je dejal tudi tole: „To je dom, ki bo nudil počitek vsem, ki si po urah težkega del» želijo razvedrila, dom, kjer se bo slovenska mladina duhovno izobraževal» in telesno krepila, dom, kjer bodo naši otroci prejemali verski pouk in vdihavali slovenskega duha v šolskih tečajih. .. Po govoru je sledil nastop otrok slovenskega šolskega tečaja v San Martinu pod vodstvom učiteljice gdč. Katice Kovač. Skavti pod vodstvom g-Trtnika so deklamirali: Bog in Slovenija. Naslednjo točko je imel pevski zbor. Dovršeno je zapel: Oj hišica očetova, Kukavica, Gorenjska zdravica in Nazaj v planinski raj. Petju pa so sledili pozdravi številnih slovenskih -organizacij, Slovenske hiše in krajevnih domov. Govorila st» tudi tajnik NO g. Miloš Stare in slovenski dušni pastir v San Martinu &■ Jože Jurak. Pozno v noč so se rojaki razšli P° svojih domovih v trdnem prepričanju-da bo novi dom nova slovenska trdnjava v tujem svetu. Največje darilo, ki ga moreš dati mlademu človeku, ni knjiga, marveč dober svet, kako naj knjigo bere. — Herder. Dne 1. maja 1961 — na praznik sv. Jožefa Delavca — je Družabna Pravda v Buenos Airesu na slovesni proslavi 70-letnice enciklike „Rerum novarum“ in 80-letnice enciklike ,,Quadragesimo Anno“ sprejela naslednjo socialno izjavo: NASE SOCIALNE ZAHTEVE Slovensko socialno krščansko giba-nie> ki ga danes v svobodnem svetu Podstavlja „Družabna Pravda“, postav-Ja podlagi papeških socialnih okrož-P'c „Rerum novarum“ in „Quadrage-sji«o Anno“ in v duhu splošne deklara-c'ie Združenih narodov o človeških pra-vicah ter vzporedni z izjavo Narodne-?a odbora za Slovenijo, ki je bila objavljena za praznik Vstajenja 1960, na-s*cdnje zahteve za socialno ureditev naše domovine: 1) Središče socialnega reda bodi c,°vek z vsemi pravicami in dostojan-stv°m, k' mu po naravnem pravu pri-Pada, da bo imel učinkovito možnost Privat; vse osnovne svoboščine, od kadrih poudarjamo zlasti svobodo vere 'P prepričanja, govorjene in tiskane “esede ter združevanja; svobodo strokovnega, stanovskega in gospodarskega Uveljavljanja; svobodo zasebne pobude, ■movine in izbire dela. — Izkoriščan P® sme biti ne po sočloveku ne po druž-*• Prisilno delo in obvezna združeva-Pja nasprotujejo človeškemu dostojan-8tvzvede socialno zavarovanje, ki ga naj prevzamejo samoupravne ustanove in zasebne družbe, ki bodo med seboj tekmovale. Pokojnine naj vedno dosegajo nujni življenjski trošek. Delavski dopusti in socialno zavarovanje naj se izboljšujejo v skladu z narodnim dohodkom. 6) Poskrbet'' je treba, da bodo tudi slovenski izseljenci uživali gospodarsko in socialno zaščito. Zlasti je treba poskrbeti, da bodo uživali pravico do dela in da se bo postopalo z n j mi kot z domačini ter da bodo imeli možnost uživati pokojnino tudi, če se vrnejo domov. Buenos Aires, 1. maja 1961 — na praznik sv. Jožefa Delavca. Družabna Pravda Primorske vesti Opčine pr; Trstu Na tiho nedeljo so na Opčinah slovesno zaključili zelo dobro uspel sv. misijon. Vodila sta ga čč. gg. Alojzij Luskar in Silvester Mihelič. Stanovski govori so bili dobro obiskovani, prav tako tudi spovednice. K sklepu pobožnosti so prišli v procesiji tudi verniki iz podružnic Bane in od Ferlugov. šempolaj Šempolaj na Krasu, na meji gori-ške in tržaške škofije, je po več kot letu dni od smrti prejšnjega župnika 2-g. Štante, končno dobil novega župnika v osebi č. g. Mirka Mazore, dosedanjega kaplana v cerkvi sv. Ignacija na goriškem Travniku. Kakor so Šempo-lajci veseli novega in delavnega župnika, prav tako so travniški verniki žalostni in potrti ob izgubi priljubljenega kaplana. Saj je polnih 16 let lcaplano-val v tej, za goriške vernike tako važni cerkvi. Goriška škofija je obljubila, da bo poskrbela za namestnika, vendar to ni lahka stvar, ker je duhovnikov, najsi bo slovenskih kakor italijanskih vedno manj. 'tubilej slovenskega kateheta V Trstu je prve dni marca praznoti 85-letnico svojega plodovitega življenja starosta tržaških duhovnikov, bisernomašnik, papežev komornik, mon-s'gnor Matija Škabar. Polnih 30 let je kot katehet na slovenskih šolah v Trstu Poučeval krščanski nauk in vsi njegovi "čenči, saj jih je nepregledna vrsta, So ga ohranili v lepem spominu. Poleg Poenja je še pomagal v dušnem pastirstvu, zlasti v Barkovljah, ki je njegov '"ojstni kraj in kjer je daroval svojo P^vo in čez 60 let tudi svojo biserno 'Pašo. želimo mu še mnogo let v vinogradu Gospodovem in mu iskreno čestitamo. Zanimivo predavanje na Placuti Na veliki petek zvečer, po zadnji Postnj pridigi na Travniku, je mladi Soriški zdravnik dr. Mitja Bregant, '•tlel v dvorani Brezmadežne na Placuti t-animivo in pretresljivo predavanje. Prikazal nam je Kristusovo trpljenje v stianstveni luči in to s toliko toplino in sočutjem, da smo vsi globoko ganjeni presunjeni zapuščali dvorano. Preda-Vanje je temeljilo predvsem na evange-liju in na sveti Sindoni, ki jo je mladi zdravnik podrobno proučil in po njej odkril v Kristusovem trpljenju marsi-Ppj, kar nam je bilo še neznano. Velikonočni prazniki v Gorici Letošnja velika noč ni bila lepa in Sončna, kakor smo pričakovali. Vendar smo jo kljub temu, po dobri pripravi 'opo in krščansko praznovali. Dekleta "• žene so se nanjo pripravile s tri-dnevnico pred tiho nedeljo, možje in fantje pa s tridhevnico pred oljčno nedeljo. Vsak petek v postu smo imeli v serkvi sv. Ignacija postne govore, ki je letos imel msgr. Močnik. Lepa le bila večerna sv. maša na veliki če-'•'"tek zvečer, ki je videla zbrane pre-mnoge goriške Slovence v cerkvi sv. Antona. Letošnjo vstajenjsko procesijo v goriški stolnici je vodil stolni župnik msgr. Velci, velik prijatelj in zagovor-nk Slovencev. Na koru je krasno prepeval naše mogočne velikonočne pesmi zbor Marijine družbe in zbor Lojze Bratuž pod vodstvom prof. Fileja. Dež in slabo vreme sta zabranila izlete v cvetočo naravo, a kljub temu je v vseh srcih vladalo veliko prazniško in pomladno razpoloženje. Praznik slovenske besede in pesmi V tržaškem Avditoriju je na cvetno nedeljo priredila Slovenska prosveta večer slovenske besede in pesmi. Po nastopu goriškega okteta „Planika“, M je zapel vrsto zelo lepih pesmi, so mladi tržaški pesniki prebrali nekaj svojih pesmi. V drugem delu pa so člani Slovenskega odra prikazali Branka Rozmana „Roka za steno“, katero je obilno občinstvo poslušalo v globokem molku in veliko ganjenostjo. Igralci so zahtevne vloge odlično odigrali, prav tako je bila odlična scenerija in glasbena spremljava. Strah v cerkvi Iz Sirakuz poročajo o zanimivem slučaju, ki se je zgodil pred časom. V župni cerkvi Ferli se je imel izvršiti naslednje jutro svečan pogreb. Župnik je zato opozoril cerkovnika, naj pusti vso noč cerkev odprto, da bodo nameščenci pogrebnega zavoda lahko pripravili cerkev. Cerkovnik čaka in čaka, a nameščencev ni od nikoder. Zaspan in utrujen se vleže na lcatafalk in ker ga je mrazilo, se zavije v črno pregrinjalo, ki je viselo čez katafalk. Ko pozno ponoči vendarle prideta nameščenca v cerkev, da b; začela z delom, zagledata na katafalku črno gmoto, ki se je premikala in oddajala od sebe čudne glasove. Prepričana, da so strahovi, sta na vso moč zbežala iz cerkve in s svojim vpitjem zbudila pol vasi. Ko so vaščani pritekli, da vidijo strah v cerkvi, se je cerkovnik prebudil. Ipjlf NOVI KNJIGI Našo izseljensko skupnost sta spet obogatili dve novi knjigi: „Prebodeno Srce“ in Vetrinjska tragedija. VETRINJSKA TRAGEDIJA Knjigo „Vetrinjska tragedija“ je za petnajsto obletnico strašnega zločina nad slovenskim narodom priredil in izdal zgodovinski odsek pri glavnem odboru ZSPB. Namen knjige je dvojen: Na eni strani hoče biti spomin nesmrtnim junakom izdanim v Vetrinju od 27. — 31. maja 1945 in pomorjenim za velike ideje svobode. Po drugi stran; pa naj bi knjiga bila v svarilo in opomin bodočim slovenskim rodovom, Knjiga ima 160 strani; razdeljena pa je na šest poglavij, predgovor in posvetilo. , Prvo poglavje opisuje Slovenijo pod tujo zasedbo. V letih od 1941 do 1945 je slovenski narod dodobra spoznal komunizem; ni mu preostajala druga pot kot ta, da se je dvignil proti njemu. Drugo poglavje govori o Vetrinju, kraju žalostnega spomina, kraju srečanja z Angleži, ki so za „trideset srebrnikov“ prodali slovensko narodno vojsko. Usoda vrnjenih je naslov tretjega poglavja. Te strani so najbolj strašne; tako strašne, da moremo njih vsebino le v luči vere nekoliko razložiti. Govore nam o krvoločnosti zaslepljenih bratov in v velikem trpljenju ljudi, ki so se boril; za najvišje ideale; številni med njimi so brez dvoma pravi mučenci. 'Nad vse pretresljivo je pismo škofa Rožmana, ki je objavljeno ob koncu poglavja. Četrtemu poglavju, ki je nekak zaključek knjige, slede še priloge, epilog in več fotografij. Knjigo vsem rojakom toplo priporočamo. Zgodovinskemu odseku ZSPB pa želimo, da bi s svojim raziskovanjem vedno globje odkrival Veliki petek slovenskega naroda, kateremu bo prej ali slej sledila Velika noč, kajti še vedno velja znani izrek: „Kri mučencev — seme novih kristjanov!" PREBODENO SRCE Kje je rešitev iz sedanjih stisk? Kje najti varno zavetje? Kje tolažbo in neizčrpno ljubezen? Presveto Srce Jezusovo nudi vse to. Sodjeva knjiga „Prebodeno Srce“ odkriva poglede v to brezno skrivnosti-V 30 poglavjih se poglabljamo v Jezusa kot Boga in kot človeka, v Njegovo delovanje v Cerkvi, v vprašanja odrešenja in odrešeniškega dela. Pobožnost do presv. Srca vodi prav v sredino vseh teh predmetov, od katerih je odvisna usoda vsakogar in vseh. Knjiga bo pokazala čisto nove perspektive, zlasti zato, ker je zrasla našega časa in je zanj napisana. Namenjena je skupnemu branju — v cerkvi, pri svetih urah, doma —, potrebno pa bo, da jo vsakdo še zase prebere i” premisli. Dala mu bo snovi za mesec® in leta — za vse življenje. Knjigo, ki jo je izdalo slovensko dušno pastirstvo v Argentini, vsesa lepo priporočamo. Spisal Janez Jalen Povest iz Slovenije Ob tej misli se je kar nekako zdr-»Le kako sem mogel na brezjan-k° Mater božjo pozabiti, ko drugi že v Procesijah romajo k njej prosit po-mo£i« _ Slikar Leopold Layer se je zazrl v križanega med dvema, mrtvemu bratu 6°rečima svečama, dvignil troje prstov kakor v prisegi, in se zaobljubil: »Če pridem kdaj živ iz ječe, zastonj ^°slikam kapelo Marije Pomočnice na rezjah. Naslikam tudi oltarno podobo, Iatijo za v tron. Vendar tega ne mo-ren' zaobljubiti, ko ne vem, če bom 8 svojim domačim znanjem to tudi ‘'•mogel. Tako mi Bog pomagaj. Amen." Bummm — bummm — bummm — "" — je začul udarce ure na veliki Zv°n in začel šteti: „enajst, dvanajst. " Polnoči —“ Kljub ur; strahov se je slikar Leo-P°ld Layer sam v ječi poleg mrtvega rata oddahnil, kakor bi mu bilo za ri8lavsko goro težko breme : padlo z J1®®. Sklonil se je čez mrtvega Valen-na in do onemoglosti zmučen zaspal. > preden se je povsem zdanilo, so 6opolda zbudili trdi koraki pred vrati .J* rožljanje ključev. Vstopil je Frtajček L, koj za njim štirje žandarji v visokih ’°8elnikih. Prinesli so črno pobarva- no krsto in položili mrliča vanjo. Preden so jo s pokrovom pokrili, je Leopold za vedno v slovo prekrižal visoko čelo mrtvega brata. Krsto so zabili in odnesli. Leopold ni zajokal. Obstal je ob mizi z gorečimi svečami in križem, kakor bi bil olesenel. Sonce še ni zašlo, ko je bil grob slikarja Valentina Layerja že zasut. Na tihem, brez zvonjenja, brez duhovna in brez sveč so ga pokopali. Prav zato so hoteli nekateri vedeti, da se je jetični Valentin Layer v ječi obesil. Gospodar Boštjan je še vedno služil z dvema paroma in s težkim pari-zarjem srebrne tolarje na prašni cesti med Ljubljano in Trstom. In Marka se je kljub sedmim križem kar nekako privadil zgodnje kose in trdega dela. Tudi Klemen ni niti najmanj pogodr-njal na garanje, čeprav so mu bolj šumele po glavi misli na brhko Lenko kakor pa na duhteče seno. Bila ga je ena sama pesem. Pa je zjutraj, ko sta z atom komaj nabrusila in preden sta zamahnila, povedal, kakor bi se bil šele takrat spomnil: „Ata! Ali veste, kaj je novega?“ „Kako naj vem, če nikamor ne grem." „Oba slikarja Layerja so zaprli. Valentin je umrl v ječi in je že pokopan. Leopolda pa najraje čaka krogla?“ „Ni hudir,“ se je začudil Marka. „Kaj sta pa zagrešila?“ „Denar sta ponarejala.“ „No, no. Kaj hočemo. Lakota je iznajdljive pameti." „Škoda jih je. Obeh,“ je brata Layerja miloval Klemen. Potem sta oče in sin obmolknila. Ko sta spet postavila kosi, da bi ju nabrusila, je pa vprašal oče: „Kje si pa zvedel tisto žalostno o Layerjih?“ „Včeraj zvečer pod Broscem. Saj 60 menda prav pri Žabarju izsledili prve ponarejene bankovce. Krčmarica Franca bo zavoljo tega gotovo imela sitnosti. Skrbi jo celo, da bi je ne zaprli.“ Marka je pa nekaj drugega zaskrbelo in je kar naravnost vprašal svojega najmlajšega: „Kar vsaka pot te zadnje čase zanese pod Brosc. Pa vendar nimaš kakega dekleta doli oglodanega ? Klemen ni odgovoril, samo zardel je. In oče je vedel, pri čem je. Nato nista govorila skoraj nič več. Kar sta pa, sta pa o vsem drugem. Marka je pa pomislil: saj — krčmarica vdova ima dve dekleti, obe sta nekaj v šolah. Pa saj so sedaj vakance. Malo mladi sta še. Eee, pa večja bi bila kar prava. Veronika ji je menda ime. Tudi rajnica Ančka ni bila nič starejša, če ne še mlajša, ko sem začel gledati na njo. Fant ni neumen. Ne bilo bi napak, če bi se k Žabarju priženil. Moram ob priložnosti iti malo povohat. Sredi tedna je pa pod noč priropo-tal parizar na dvor. Sultan je veselo zalajal in se spel očetu na prsi. Boštjan je pa koj drugo jutro odgnal oba para vozarskih konj v planino, da se malo odpočijejo in porede. Ne samo seno, tudi otava je bila že pospravljena, ko je bil na razpravi, katere se je krčmarica Francka udeležila samo kot priča, slikar Leopold Layer, ponarejevalec avstrijskih bankovcev, obsojen samo na pet let ječe. „Hvala Bogu!“ se je oddahnil Layer, ki bi ga niti smrtna obsodba ne bila presenetila. Daši je šel proti šestdesetim, je bil Leopold prepričan, da bo še lahko izpolnil svojo obljubo in poslikal kapelo na Brezjah. Tako trdno je zaupal v Marijo Pomočnico. Osmo poglavje SVETI VEČER Malo pred prazniki je padlo do kolen južnega snega. Komaj so za sil° pregazili steze in pretrgali pota, je pritisnil strupen mraz. Sneg je zmrznil kakor rog in srenj je držal konja in sani. Prej ta dan pred božičem je mlada Marklja Mina, žena Boštjana, ki je že v soboto z obema paroma konj, parizar jem in Sultanom vred prišel na praznike, pekla potice in pogačo. D* bi se peka v takem mrazu ne prehladila, je grmado zložila iz dobro presušenih smrekovih polen, razgrebla žerjavico po vsej peči in razmetala po nji še dve butari hoste. Ko sta tudi že t* dve skoraj povsem poogleneli, je po-drsnila z grebljo ostanke žerjavice med mesteje. Kar pa je ostalo pepela, ga je pometla z zaspankovim ometalom tik na notranjo stran žerjavice. S širokim loparjem, kljub mraz0 vsa razgreta, je Mina vsajala božično peko, potico in hlebe, štruklje in hlebčke in napolnila peč že nekako do srede. Z žarečim obrazom se je obrnila k dekli Rozali, ki je nosila pecivo iz hh>e pred peč: „Sedaj mi pa prinesi P°' prtnjak.“ Brhka Rozala se je zasukala "kak°r vrtavka in že je stala pred gospodinj0 s širokim peharom v rokah in ga ji P°' nudila. Mina ga n; koj vzela, je prej potresla lopar s turščično moko» da bi se testo ne prilepilo na les in d* bi kar samo smuknilo znotraj peči z loparja, šele potem je segla po poprt' njak, zaobrnila pehar in s podhlepni00 vred prekucnila največji hleb božiČn0 peke na lopar. Rozala se je že balu» da se testo utegne razlesti prek roba-Pa je Mina vzela nož in ročno na križ* Mrezala poprtnjak, ga kakor sunila skozi sajaste mesteje in ga usadila na sredo peči, da je nekako zagospodaril Vsej božični peki s poticami in štruklji vred. Prav takrat je prizvonkljalo na dvor dvoje sani. Boštjan in Klemen sta pripeljala zadnja dva voza sena iz svisli na Spodnjih rovtih. Zunaj se je nekako ukazovalno oglasil oče Marka: „Zategnita na skedenj in sprezita. Seno zme-eemo že jutri na kup. Saj morata biti Vsa trda od mraza, še čuda, da nista drznila kar s konji vred.“ Medtem ko so moški pognali vsa-ke8a konja posamič po mostu navzgor na skedenj in mu hkrati na vso moč *;Udi potisnili, sta Mina in Rozala usahli peko, zmolili angelovo češčenje, zaveznili mesteje in odhiteli pripravit Galico na mizo; širok lesen pladenj n>astne glavi ne in kopato ljubenčanko narezane zeljnate solate. Preden- sta ti°štjan in Klemen privezala konja k Parnam, se je v hišo že vrnil oča, in Postavil na mizo skoraj polno zelenko domačega žganja, ki si ga je bil izgovoril za priboljšek. »Saprament,“ je zacepetal za vrati . oštjan, snel debele volnate palčnike 'n jih vrgel k peči na klop. „Nikol; več n® grem v takem mrazu po seno. Raje v najhujši vročini o svetem Jakobu * Posilno rjuho pretovorim čez vrh Pe-* Pa skedenj.“ Stopil je k mizi, prijel Kolenko in kar iz tuljave nagnil. »Pa je res precej hladno,“ se je np'cjc oglasil za njim navihani Klemen. »Samo vroča ljubezen te more tako P"eti, da ti ne zmrzne srce v koščenem košUi<. »Da se ti le ljubi,“ je pripomnil a- »Ga zebe kakor mačka, pa še nor-člie zganja.“ je Narejeno užaljen, obenem pa vesel, odšel oča v konjak, da poskrbi za upehana konja. Doma ostali furmanski par in staro Luco je bil že oskrbel. Kle^ men si je pa smeje natočil kozarček žganja in ga v dušku izpil. Potem sta sedla in skoraj molče malicala. Pospravila sta vse in si se odrezovala kruha, zagozdo za zagozdo. „Zavrh izlačni,“ so vedeli povedati že stari ljudje. Kdaj pa kdaj sta si tudi natočila žganja. Boštjan ni več nagnil kar iz tuljave. Spočetka ga je pa res zeblo, da se mu je iv je kresalo pred očmi. čudno. Utrjenega vozarja. Najbrž se je prehladil. Po malici sta Boštjan in Klemen sedla, pa skoraj hkrati tudi legla vsak na svojo stran k peči na klop, da se ogrejeta in vsaj malo odpočijeta. Saj bi rada zlezla na peč, pa zavoljo grmade nista mogla. Vsa premražena sta kmalu oba zadremala. Boštjan je celo zasmrčal. še preden pa je bila kuhana kaša za večerjo sta se pa oba zbudila in odšla pogledat h konjem. Drugače bi utegnil kdo reči, da sta se ga nasrkala. V konjaku pa je tačas že oča opravil utrujena konja, kakor bi ju bolj skrbno nihče ne mogel. Dal je vsakemu za priboljšek skoraj pol pehara ovsa. Ko je konja napajal, je pa trdno sklenil, da mora čez božične praznike dognati, kaj je s tisto Klemenovo ljubeznijo pod Broscem, ki mu tako gorko greje srce v koščenem košu, da prenaša mraz, kakor ga niti utrjeni vo-zarji ne. No, da! Tudi on je v njegovih letih bil kakor iz uma. Zavoljo Podlip-nikove Ančke, rajne Ance. Sedemdesetletnemu Markovemu oču, nekdanjemu Podlipikovemu ovčarju, se je zasolzilo oko. Menda mu je šlo že res malo na otročje. Dobro, da ga nihče ni videl. Zunaj je pa pritiskal mraz, da bo mlada lahko vesela, če se ji božična peka nc skazi. Prav za božič pa je odjenjalo in obetal se je nov sneg. Na delopust k svetemu dnevu se je zmrzla jasnina pričela koj zjutraj oblačiti. Od zgoraj navzdol, kakor naravnost izpod zimsko bledega sonca. Okrog poldneva si je že Triglav pokril kapo, kmalu za njim si je pa še Stol potegnil kučmo čez ušesa, za njima so se pa kar vse gore, kakor ženske v velike rute, zavile v oblake. Ko je pa ura na Rodinah udarila tri, je megla nastopala že za Savo navzgor. Bumf — bumf — bumf — so se zapored mogočno razlegli trije trdi streli postavljenih možnarjev pod Muhčevimi lipami. In so v nedosluh skrivnostno odmevali v skalnih, v megle zavitih gorenjskih gora. Hkrati so se oglasili vsi trije zvonovi pri Svetem Klemenu v rodinskem zvoniku, za njim pa cerkev za cerkvijo. In je donela vsa gorenjska ravnina in pela pesem, ki jo je mogla prekašati samo še pesem angelov na betlehemskih pašnikih: Gloria in excelsis Deo Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem. Med potrkavanje delopusta k svetemu dnevu je v Krnicah Mina, mlada Marklja, kakor tudi vse druge skrbne gospodinje, pogrnila mizo krušnica s prtom, iz domačega platna tkanim, položila nanj poprtnjak in ga pokrila s prtičem, na katerega si je bila z rdečo nitjo sama uvezla sladko ime Jezusovo. še dolgo, da se je skoraj znočilo, je donela dolina v pozdrav rojstva Gospodovega. Megla je legla prav do tal in mraz je povsem odjenjal. Skoraj se stemni. Treba bo pokaditi. Zazvonilo je avemarijo. Sama po sebi je bila za sveti božični večer že vsa družina zbrana v hiši, razen Mine, gospodinje. Kuhala je v peči turščični podmet, da bi ga s posirjenim mlekom postavila za večerjo na mizo. Pa kaj to — skrbela jo je žerjavic». Stari, mislila je oča, saj mu ni kaj reči, ampak včasih je od samega zlomka pust. Natančen in občutljiv, kakor je-Človek sklepa po svoji vsakdanji pameti, še zdaleč ne utegne misliti, da bi komu ponagajal, pa že stakne kaj i® se mu nos povesi. Ne reče sicer nič. Ampak — čutim in mi je nerodno. V hiši so glasno molili angelovo če-ščenje. Mina je po tihem sama zase govorila, grede pa polnila oškrbljeni lonec z žerjavico. Na molitev kar nič n' mislila. Nehote je ugibala, kako bo lotos s kajenjem. Doslej je še vedno kadil oča, kropila pa mati. Kdo bo pa letos, ko matere več ni? Še preden so se pokrižali, je Min» postavila žerjavico in za pol pesti kadila zavitega v zmečkan papir, in lončeno skledico blagoslovljene vode, * oljkovo vejico vred, na mizo. Pogledal» je najprej moža in mu molče poočital»1 Vidiš, na vse moram sama misliti. Obstala je z očmi na oču in pritajeno spregovorila, kakor bi hotela prevžit-karja spomniti na dolžnost, na katero je bil menda pozabil: „Oča! Pokaditi bo treba.“ „Tamle je gospodar,“ je pokaz»' oča s prstom na Boštjana. „Kakor je bilo do zdej, tako naj bo še odslej,“ se je sin branil prevzeti ogenj. Nazadnje je gospodar Boštjan 1£ pregovoril očeta, da je spustil nekaj zrn kadila na ogenj in poprosil Mino, naj gre z njim kropit. Vsi so se spomnili pokojne matere, pa je nihče ni hotel omeniti, da bi ne bilo oču pretežko- In so odšli vsi za očem in Mino i» odgovarjali Blažu, ki je začel glasno •nol.tj veseli del rožnega venca. In so Pokadili in pokropili najprej poprtnjak 'n Ka tako sami blagoslovili, nato pa ®^šli hišo od podstrešja do kleti pa tu- 1,1 hlev, konjak in svinjake. Celo na skedenj je oča odprl vrata, pa samo ^laleč pokadil, da bi ne zatrosil ognja, f^otem so se vrnili v hišo, postavili ‘erjavico pod mizo, pokleknili in domo-'h vse trj dele rožnega venca. Marku so spet odšle misli od mo-. ve k posvetnim marnjam. Zadnje 0886 kar vsako leto odide vsaj en od atr°k od doma. Letos je šla Reza k nunam v Marijino Celje. Drugo leto tegne ostati samo še Boštjan, gospo-8r. Morebiti se Pa Klemenu ne bo mu-‘lo kar tako za gospodarja pod Brosc. ‘°ra malo poizvedeti. Pa njega same-be bo vprašal. Bi se pretkano ognil Ogovoru. Desetnik. Molitve je bilo konec. Potem so pomerjali, se šalili in pomenkovali, do. _ 6r niso odšli k polnočnici na Rodine. ^a je ostal za varuha oča, k; je ^eČkrat pogledal okoli hiše zavoljo og-In pa k otrokoma, ki sta oba, fan-* ib deklica, mirno spala, kakor no-kei"°^en* dezušček. Grede je v peči spe-'* Prtene klobase, da jih bo družina ,°8la jesti koj, ko se vrne od polnoč-,