PROLETARCI VSEH DEZELs ZDRU2ITE SEI (Sl Moč človeštva praznujejo po vsem brezkompromisna intervencija T0 jp Združenih narodov. OZN rešila človeštvo pred novo, dovini^lemfien datum o z go- še hujšo katastrofo. 5j (j -cio°eštva. Od prvotnih Vselej je OZN opravičila svoj združe9? $e *e Organizacija obstoj, utrdila zaupanje širokih Tazoil narodov mogočno množic o mirni, nepretrgani, 82 drž ,TlT*e. danes o njej že napredni razvoj človeške družbe beserlfD' t ie D Pranem smislu in si s tem ustvarila tak kapital, Ta SDe, oni Parlament. tak. ugled, kot ga ni doslej uži- bene .Par}ament sicer nima no- vala še nobena politična organizem n 2?rsne moči, zato pa ima zacija na svetu. Nekoliko sim-prao ecl° moralno avtoriteto in bolično bi lahko rekli, da je 'te p,jD , s*a m°č in ugled ideja OZN doživela svojo drugo bi s. ‘™”ene organizacije. Če pomlad. Iz kapitala, ki si ga je na a organizacija naslanjala ustvarila takrat, črpa še danes. raln„ roP.? *‘l°' ,ne Pa na mo- Francozi, ki so pred leti sa- (e[a ’, !cna in človečanska na- mozavestno razglašali, da se r&is’on >*?/ kmalu izgubila sooj OZN nima kaj vtikati v alžir-ma m ~.etre. ^e sueška, oziro- sko vprašanje, so lani brez po-podrl rs^a kriza bi jo bila sebnega odpora priznali, da ima 7 ,a’ tako velika mednarodna organi- r,e£ lTu. ' narodi so desetkrat zacija moralno pravico, da jim M«* nekdanje Društvo na- vsaj svetuje to ali ono rešitev. dja j ?0 univerzalna organiza- Na OZN se obračajo zdaj vse tore združuje skoraj ose na- države, velike in male. Mnoge dse ’rDse kontinente, vse narode, jo izkoriščajo kot propagandno Sati Ta$e jn. DSe kulture. Dele- tribuno, vedno več pa jih. išče lišč ° resda branijo sta- pri njej tudi dejanske pomoči, D,aa, t0°j:h vlad, vendar pa se nasvetov, priznanja, - pravice. tj s, a..?časih tudi nasprotujoča Sirski primer je najnovejši med nek ,a zliva jo v bistvu le v njimi. O njeni pritožbi zaradi rrieU ce'°^°> v težnjo, da bi te- zbiranja turških čet razpravlja-etif'n? vprašanja urejali po jo o Generalni skupščini prav zna* načelih, ki jih pri po- te dni. Tako se bo ves svet se-n%?se. človeštvo. znanil z najnovejšim stvarnim Da velika moralna sila. razvojem na Bližnjem vzhodu, predstavlja in pooseblja ga ocenil in presodil, Sirija ape-(■ . človeštva, svetovno javnost, lira na OZN v imenu miru in v t0> kar čutijo najširše mno- mirnega sožitja med narodi in ; kar čutijo kmetje na M a- državami. In prav to dokazuje, _ barski obali, dninarji na juž- da imajo tudi male države, ki arneriških farmah, delavci n so bile še pred desetimi leti 'op,kih in ameriških tovar- drobiž v računih velesil, štetji izobraženci v Afriki, pa vilčni člen-v tem ali onem gla- tu^rem lrl nfr*škem kontinen- lastno mesto d OZN in svojo , ie Usta sublimirana za- težo. prebujajoči se narodi na sovalnem aparatu, zdaj svoje t>eS( ZAKLJUČEK DRŽAVNIŠKIH RAZGOVOROV V ATENAH Zgledna koeksistenca dveh sosednih dežel z različnim družbenim redom Atene, 23. okt. (Tanjug). Tu so se danes zaključili uradni j državniški razgovori ob obisku podpredsednika Zveznega | izvršnega sveta Edvarda Kardelja d Grčiji, te sinoči je pred-\ sednik grške vlade Karamanlis na slovesnem sprejemu, ki ga je priredil ob tem obisku, izjavil, da je zadovoljen z razgovori, ki jih je imel z jugoslovanskimi državniki. Poudaril je tudi, da bo posledica teh razgovorov, da se bo grško-jugoslovansko prijateljstvo še bolj okrepilo. redom. Drži, da je takšno sodelovanje olajšano s tem, da veže narode naših dveh dežel tradicionalno prijateljstvo in da vroče ljubijo svobodo in mir. Danes dopoldne so si jugoslovanski gostje ogledali arheološki muzej. Opoldne sta zunanji minister Averof in njegova soproga v Pireju priredila slovesno kosilo podpredsedniku Edvardu Kardelju in njegovi soprogi ter njegovemu spremstvu. Na kosilu so bili tudi minister za koordinacijo Hemis, minister za trgovino in industrijo Papaliguras, ministrica za socialno skrbstvo Lina Calgaris ter več funkcionarjev grškega zunanjega ministrstva. Grško - jugoslovanski uradni razgovori so bili danes zaklju- Zunanji minister Averof pa je na sestanku s skupino jugoslovanskih novinarjev dejal, da je za razgovore značilno vzdušje popolne odkritosrčnosti. Stiki med obema deželama so zelo prisrčni. Težko bi lahko bili še boljši,.vendar pa bi želeli, da bi se še bolj poglobili, ker so nadvse koristni ne samo za naši dve deželi, marveč za svet nasploh. Tesno sodelovanje med Jugoslavijo in Grčijo je pomemben činitelj miru, ki daleč presega meje naših dveh dežel, je Averof nadaljeval, kakor tudi redek primer koeksistence med dvema deželama z različnim družbenim podsekretar Anton Vratuša in svetnik Dragomir Petrovič. Atenski razgovori so znova potrdili trajnost in trdnost grško-jugoslovanskega sodelovanja in sorodno gledanje Grčije in Jugoslavije na številna aktualna vprašanja. Ta sorodnost prihaja do Izraza zlasti glede na položaj na Nocoj se je vrnil v Atene kralj Pavel in bo jutri sprejel podpredsednika Kardelja, ki bo pri njem tudi na kosilu. Tako bo zaključen uradni del obiska podpredsednika Kardelja, i Pojutrišnjem bo Edvard Kardelj krenil na krajše potovanje po Grčiji in si bo ogledal antične o/i pr?Fice* ‘n moči, ki se raz- V marmornati palači ob Enst Ja d človeški duševnosti neod- Riverju še ni vse tako svetlo, sno od trenutnih političnih kot je videti od zunaj. Še v tiihmo?’ n?°dvisno od posamez- zadnjem času ‘so se pomnožila „ ’ izoliranih gospodarskih, znamenja, ki vzbujajo sum in ff°8rafskih in drugih momen- dvom o ukrepih, ki jih snujejo 07V j ° 7ato’ T predstavlja eni in drugi pod njeno streho. n ... 0 gedaj najpopolnejšo in V mislih imamo predlog, naj bi *ls\ršo tribuno svetovne ja v- Južni Vietnam in Južno Korejo tal Pran zato je njena moč sprejeli o mednarodna organiza-a. ° velika. Če bi šlo le za cijo. Gotovo bi s tem ne bilo sdemske razprave, ali če bi zadoščeno ne občečloveškim br ii D?les'li uspelo dokončno moralnim načelom, ne načelom S l1ženiti nase večjo skupino pravičnosti in objektivnosti, ne iedaj bi ta organizacija načelom, nacionalne integritete. v"13*« zdrknila na raven Dru- Južni Vietnam ne more predla narodov in palača ob Kast stavljati vsega Vietnama, Južna i?°£rju', kjer je njeno središče, Koreja ne vseh Korejcev. To je ji ,ma^u nehala biti simbol te- tako jasno, kot je jasno in očitaj vsega človeštva. no, da zahodnonemška republi- {iyZN je steber miru, svetil- ka ne more govoriti in odločati 'k človeštva, kažipot v bodoč- v imenu vseh Nemcev. Prav * . ^ vseh teh treh aspektih tako kot ne morejo ubežni ge- ? je že uveljavila. V svojih nerali na Tajvanu govoriti v oanajstih letih je prehodila imenu vseh šest sto milijonov frontno pot. Od ustanovne li- Kitajcev. ‘"le, ki je bila proglašena in To so temni oblaki, ki so se I °eljavljena pred dvanajstimi prikradli nad veličastno stavbo _ pa vse do danes je njen OZN. Ali jih bo sveži veter °zooj ogromen. Kumovala je novih, mladih sil prepodil in Ustanovitvi novih držav. Libija ljudem s tem znova utrdil vero najbolj tipičen primer za to. v naš prvi svetovni parlamentP ^ščitila je interese še neraz- Če ne danes, se bo to zgodilo in komaj prebujenih na- jutri, ker skupni interesi in TjOdov. Posredovala pa je tudi v skupni razvoj v svojem konč-*očljivih situacijah, ko je ka- nem cilju ne more videti ne 2a‘o, da je svet že spet na robu priznati nobenih razlik ne med Propada in je le odločna in ljudmi ne med narodi. M. O. Veleposlanik Vejvoda v britanskem zunanjem ministrstvu London, 23. okt. (Tanjug). Jugoslovanski veleposlanik v Londonu Ivo Vejvoda je bil sinoči pri stalnem podsekretarju v britanskem zunanjem ministrstvu siru Fredericu Heuer-Millarju. Diplomatski stik tudi s francoskim zunanjim ministrstvom Pariz, 23. okt. (Tanjug). Svetnik jugoslovanskega veleposlaništva v Parizu Mustafa Vilovič, je bil danes pri generalnem sekretarju francoskega zunanjega ministrstva Joxu in se z njim dalj časa razgovarjal. Sestanek je bil na Vilovičevo pobudo. čeni. Današnja izmenjava misli je trajala tri ure. Državniki so nadalje obravnavali splošni mednarodni položaj in stike med obema deželama. Med razgovorom je znova prišel do izraza duh prijateljskega sodelovanja in razumevanja. Ugotovili so tudi, da so se njihova gledišča v vrsti vprašanj še bolj zbližala. Tudi v današnjem razgovoru so sodelovali predsednik vlade Karamanlis, zunanji minister Averof, stalni sekretar v zunanjem ministrstvu Skaferis, veleposlanik v Beogradu Kakalotos in generalni direktor zunanjega ministrstva Argiropulos na grški strani, na jugoslovanski pa podpredsednik Edvard Kardelj, državni podsekretar za zunanje zadeve dr. Mladen Ivekovič, veleposlanik Mišo Paviče vic, državni Državniški obisk v Atenah (od desne proti lev!): grški ministrski predsednik Karamanlis, Edvard Kardelj In zunanji minister Averof Bližnjem vzhodu, kajti obe deželi, kulturne spomenike v Dafni, Mi- sodita, da je moč položaj v tem delu sveta urediti zgolj s spoštovanjem pravice arabskih narodov I do neodvisnosti. j Obe strani sta nadalje izrazili 1 željo, da bi se grško-jugoslovan-! ski odnosi še naprej razvijali, i S tem namenom je bila dogovorjena tudi ustanovitev posebne komisije, ki bo razpravljala o možnosti, da bi se razširilo sodelovanje med obema deželama na gospodarskem in drugih področjih. Obe deželi sta zainteresirani na tem, da bi na Balkanu ustvarili pogoje za trajen mir. kenah, Epldaurusu in Nauhliji. švedsko veleposlaništvo v Bonnu bo zastopalo naSe interese Beograd, 23. okt. (Tanjug). Švedska vlada je ugodno odgovorila na prošnjo jugoslovanske vlade, da bi švedsko veleposlaništvo v Bonnu zastopalo koristi Jugoslavije v Zvezni republiki Nemčiji. S KONGRESA DELAVCEV NA PODROČJU PREVENTIVNE MEDICINE Skrb za odstranjevanje vzrokov in zdravljenje posledic Kongres je pozdravil predsednik odbora za socialno politiko ZIS Moma Markovič Beograd, 23. okt. (Tanjug). — Danes se je začel v Beo- : ventivo. Dokler bo preventiva gradu tretji kongres delavcev na področju preventivne me- ; zgolj stvar preventivnih ustanov dicine, na katerem bodo obravnavali probleme zaščite zdravja in preventivnih delavcev, ne pa mladine, preventivno delo zdravstvene službe in pomen zdravstvene vzgoje v zaščiti zdravja. Kongresa se udeležuje 2.000 delegatov. Kongres je začel predsednik Bosni in Hercegovini ter Srbiji Zveze zdravniških društev Jugo- se naši zdravstveni delavci uspeš-slavije dr. Branko Zogovič. Sle- no bore proti endemičnemu sifi-dilo je več pozdravov. Med dru- lisu. Uspešen je njihov boj tudi gim je pozdravil kongres, v imenu proti trahomu, tuberkulozi in raz-pokrovitelja in Zveznega izvršne- nim drugim boleznim. vsebina in metoda dela vseh zdravstvenih ustanov, bo naša zdravstvena zaščita nezadostna in neučinkovita. Nezadostna in neučinkovita zato, ker mora biti zdravstvena zaščita kompleksna in enotna, preventiva in kurativa pa morata biti dve osebi ene zdravstvene zaščitne dejavnosti, kajti zdravstvena zaščita je skrb za odstranjevanje vzrokov in zdravljenje posledic.« ENOTNO DELATI , »Našo zdravstveno službo ča- loge, je rekel Moma Markovič, fcajo velike in raznolike naloge, nju vzrokov bolezni, ter jim želel Naglo naraščanje naših mest in: ocj propagandne in vzgojne de-mnogo uspehov v izpolnjevanju razvoj naših industrijskih središč! javnosti do obravnavanja raznih nalog, o katerih bodo razpravljali postavlja pred našo socialno in' konkretnih zdravstvenih nroble-na svojem kongresu. zdravstveno službo zmerom več , mov Te naioge bomo izpolnjevali I novih nalog, predvsem s področja i fedalje laže, ker se naš material-\ zaščite zdravja. Zaščita zdravja nj položaj nenehoma boljša. Novi komunalni sistem ter pravice in ga sveta predsednik odbora za socialno politiko ZIS Moma Markovič. Čestital je delavcem za zaščito ljudskega zdravja k uspe- ZDRAVSTVENI DELAVCI MORAJO VEC STORITI Na torišču zaščite zdravja pa hom, ki so jih dosegli v prepre- nas čakajo še zmerom velike na-čevanju obolenj in odstranjeva- naloge stanovanjskih skupnosti ustvarjajo možnosti za našo de- IZ POZDRAVA MOME MARKOVIČA i je uveljavljanje velike znanstve-Moma Markovič je poudaril, ne resnice, da je treba odstraniti da naša strokovna- združenja in vzroke, pa ne bo posledic. Tudi _________________________________ ___ razne družbene organizacije ni- družbeni standard, ki je od leta : favnoVt^ tudi na~ socialnem ~In majo samo značaja zaščite pra- do leta boljši in bo dobil v per- zdravstvenem področju Samo z vic svojih članov, marveč prevze- spektivnem planu pomembno me- enotno dejavnostjo vseh sil bo-majo tudi naloge državnih orga- sto, kakor tudi resolucija, ki jo je mo ]ahko hitreje izpolnjevali ti-nov. V tem smislu so Zveza zdrav- , nedavno sprejela Zvezna ljudska j s^e zdravstvene naloge, ki čakajo niških društev in druge strokovne skupščina o osebni in splošni po- i nag0 skupnost in ki jih boste ob-organizacije zdravnikov ter sred- ; trošnji, bosta prispevala k od- raVnavali na va*em tretiem kon-nje medicinskih delavcev naši j stranjevanju vzrokov bolezni.: J skupnosti mnogo pomagale. V dosedanjih naporih za zaščito ljudskega zdravja smo dosegli pomembne uspehe. Med drugim smo zatrli malarijo v Dalmaciji in Crni gori, v Makedoniji in na gresu,« je rekel Moma Markovič na koncu svojega pozdravnega Hkrati pa morajo tudi zdravstveni delavci več storiti za zdravje govora! naših delovnih ljudi. »Dovolite mi,« je rekel Moma Markovič, »da se dotaknem enega izmed problemov naše zdravstve-1 Kosmetu pa se je število obolenj ne službe, namreč razmerja med delegati, med njimi predstavnik za malarijo znatno skrčilo. V i tako imenovano kurativo in pre-1 svetovne zdravstvene organizaci- je dr. Rickers ter predstavniki Poljske, Češkoslovaške, Švedske in Norveške. Po pozdravnih govorih so udeleženci kongresa poslali predsedniku republike Titu pozdravno brzojavko, v kateri se mu prisrčno zahvaljujejo, da je preVzel pokroviteljstvo nad kongresom, in mu obljubljajo, da se bodo tudi v prihodnje kar najbolj potrudili v nadaljnjem delu za zaščito in zboljšanje ljudskega zdravja. V nadaljevanju dela kongresa je podpredsednik Združenja za preventivno medicino Zveze zdravniških društev Jugoslavije dr. Radomir Gerič prebral referat o problemih faščite zdravja mladine. Tudi na tem področju so dosegli naši zdravstveni delavci lepe uspehe. To je posebno važno, saj odpade od skupnega števila prebivalcev Jugoslavije na otroke in mladino do 19. leta kakih 40%. Kongres bo nadaljeval delo po sekcijah. LEPI USPEHI ZA ZAŠČITO ZDRAVJA MLADINE Kongres so pozdravili tudi tuji VREMENSKA NAPOVED za četrtek. 24. oktobra Pretežno do spremenljivo oblačno. Temperature ponoči med 3 ln 8, v Primorju IS, najvišje dnevne temperature do 1S stopinj C. STANJE VREMENA Zelo hladen zrak Je v višinah zajel Alpe ln se Siri nad zahodno Sredozemlje. Naši kraji pa so Se pod vplivom Jugovzhodnega strujanja, ki dovaja sorazmerno tople zračne gmote. itJUDIKA PRAVICA« USTANOVLJENA 4. OKTOBRA UM - MT-P NARODNOOSVOBODILNO BORBO JS IZHAJALA KOI L4-DNBVNIK IN TEDNIK - OD OSVOBODITVE DO L JULIJA MU KOT ONXV-NIK. NATO PA KOT TEDNIK - OD L JUNIJA US} IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO« tjubljona, Četrtek, 24. oktobra 1957 XXIII. gtev. 251 IZDAJA IN TISKA časopisno založniško PODJETJI »UtJDSKA PRAVICA« direktor podjetja LEV MODIC GLAVNI CN ODGOVORNI UREDNIK IVAN ŠINKOVEC d e tv Vsak d«n razen P ica — Cena 10 dinarjev Zbori proizvajalcev pri občinskih odborih bodo organi, prek katerih bodo delavci in kmetovalci neposredno vplivali na gospodarsko politiko komun (Iz »Proglasa« SZDL Jugoslavije) NASI PRED VOLI LNI RAZGOVORI Potrdili bodo našo pot v razvijanju socialističnih odnosov na vasi Odgovarja Andrej Petelin, predsednik Okrajne zadružne zveze Ljubljana Smo pred volitvami v zbore proizvajalcev, ki bodo v soboto in nedeljo. V nedeljo bodo namreč volili svoje predstavnike kmetijski proizvajalci, zato smo se obrnili do predsednika OZZ Ljubljana tovariša Andreja Petelina, ki nam je na zastavljena vprašanja odgovoril: »Kakšno vlogo pripisuje- jalcev skrbel za koordinirano te občinskim zborom proiz- delo kmetijskih zadrug pri izvajalcev glede nadaljnjega vrševanju občinskih načrtov, razvoja kmetijstva?« zlasti pri uvajanju najrazlič- »Po mojem mnenju prav nejših oblik sodelovanja zagotovo lahko pričakujemo, kar družnikov s kmetijskimi zase tiče kmetijske proizvodnje, drugami in pri povečevanju od občinskih zborov proizva- zadružnih sredstev, s katerimi jalcev zelo mnogo. Doseda- si bodo zadruge zagotovile od-nji občinski odbori so namreč ločujoč vpliv socialističnega imeli zelo obsežne naloge, na gospodarjenja v privatnem drugi strani pa tudi sestav od- kmetijstvu.« • borov ni bil tak, da bi člani ObLO čutili, da predstavljajo v odboru neposredne kmetijske proizvajalce. Kmetijska vprašanja so doslej ▼ glavnem reševali le kmetijski ali gospodarski sveti, čeprav lahko ugotovimo, da so občinski ljudski odbori v zadnjih letih napravili le precejšen korak naprej tudi v reševanju kmetijskih vprašanj.« »Vprašanje kmetijskega razvoja je vedno bolj v ospredju. Zato čakajo verjetno tudi občinske zbore proizvajalcev odgovornejše naloge.« »Po sprejemu resolucije o nadaljnjem razvoju kmetijstva in zadružništva se postavljajo pred ObLO še odgovornejše naloge. V zadnjih mesecih sestavljajo po okrajih in občinah perspektivne načrte za nadaljnji kmetijski razvoj. V kmetijstvo pa bomo vložili velika družbena sredstva. Imamo še mnogo neurejenih zemljišč splošno-ljudskega premoženja (planinski pašniki, vaške skupnosti itd.). Skoraj v vseh občinah v našem okraju imamo »Kako pa mislite, da bodo skrbeli zbori proizvajalcev za kmetijstvo v tako imenovanih mešanih občinah?« Vzlic temu, da bodo imeli v občinskih zborih proizvajal- cev večino odbomiških mest precejšnje površine zamočvir- nekmetijski proizvajalci, kar je jenih zemljišč. Največje je tudi razumljivo, saj največ Ljubljansko barje. Z osuševa- narodnega dohodka v okraju njem smo že začeli in so tu že daje industrija, na drugi stra-prvi uspehi. Vendar je nadalj- ni pa je tudi sestav prebival-nje delo v precejšnji meri od- stva tak, da je manj kmetij-visno ne samo od Zavoda za skih proizvajalcev, pričakuje-gospodarsko ureditev Barja, mo v teh tako imenovanih pač pa od ObLO, predvsem od' meSMffinSBSnrah še več razu-zborov proizvajalcev. S takimi mevanja za kmetijstvo. S po-problemi se bodo morali spo-. večanjem kmetijske proizvod-prijeti zbori proizvajalcev tudi nje-se zagotavlja redna pre-na kamniškem, notranjskem, skrba prebivalstva, zaposluje dolenjskem in kočevskem pod- delovna sila in pridobivajo su-ročju.« rovine za predelovalno indu- »Kakšni pa bodo odnosi strijo. med zbori proizvajalcev in »Kako je z volitvami v kmetijskimi posestvi?« vašem okraju?« »Skoraj vsaka občina ima »Nad 33.000 volilnih upra-po eno socialistično kmetijsko vičencev bo izbiralo izmed gospodarstvo. Doslej so bila ta 264 kandidatov 128 odborni-posestva precej odtrgana od kov., V nedeljo je bila pri vo-občinske problematike in so se litvah v občinske zbore velika vezala na OLO in OZZ. 2e v udeležba. Kaže, da bo za vo-zadnjem letu se je mnogo od litve v zbore proizvajalcev ne-njih tesneje navezalo na ob- kaj težav zaradi razmeroma činske ljudske odbore, v pri- obsežnih volilnih enot in malo hodnje pa bo morala biti ta volišč. Manjšo udeležbo bo povezava še tesnejša prav z eventualno tudi pripisati mne-zbori proizvajalcev, ker mora- nju nekaterih ljudi, češ saj smo jo ta posestva postati res vzor- volili že v nedeljo. Zato odbori na in rentabilna kmetijska go- SZDL in kmetijskih zadrug še spodarstva, ki bodo za zgled v teh zadnjih dneh seznanjajo privatnim kmetijskim proizva- volivce s pomenom in načinom jalcem.« teh volitev. Prepričan sem, da »Kakšna, se vam zdi, bo bodo naši zadružniki pokazali morala biti povezava med tudi pri nedeljskih volitvah zbori proizvajalcev in kme- svojo težnjo za dosego čim tijskimi zadrugami?« »Občinski zbori proizvajalcev bodo zelo primerna oblika za povezovanje kmetijskih zadrug v občini. Doslej je bila ta povezava le v Svetu za kmetijstvo. V zbor proizvajalcev kandidirajo v večini primerov najboljši zadružniki, predvsem predsedniki in člani upravnih odborov kmetijskih zadrug, kar zagotavlja, da bo ta povezava dejansko najboljša. Omenil sem že, da sestavljajo občine perspektivne načrte za razvoj kmetijstva. Naj večji delež pri izvrševanju teh načrtov bodo morale prevzeti kmetijske zadruge. Ze doslej smo dosegli lepe uspehe za primer pri proizvodnji krompirja, mleka, mesa itd. Zadruge so se organizacijsko okrepile, vendar jih je doslej zelo ovirala nekmetijska dejavnost. Marsikje so zadruge organizirale vrsto raznih obrtnih delavnic, trgovin, gostiln itd., ker so bile doslej edine gospodarske organizacije na vasi. Pogosto so vlagale v te obrate celo sredstva, namenjena za povečanje kmetijske proizvod nje. Razne nerednosti in pri manjkljaji v teh obratih so zaposlovale upravne odbore in upravnike, ki se niso mogli povsod dovolj posvečati organiziranju kmetijske proizvodnje, Zbor proizvajalcev bo moral pomagati kmetijskim zadrugam, da se rešijo takih obratov, ker je ena od nalog zbora proizvajalcev tudi ta, da organizira preskrbo prebivalstva, obrtne obrate in podobno. Na drugi strani bo zbor proizva' večje kmetijske proizvodnje ob podpori bodočih zborov proizvajalcev in z udeležbo na volitvah potrdili našo pot v razvijanju socialističnih odnosov na vasi.« Gradbeni material - pogoj za napredek gradbeništva V Ljubljani je zasedala sekcija industrije gradbenega materiala pri Zvezni gradbeni zbornici V upravnem odboru sekcije industrije gradbenega materiala pri Zvezni gradbeni zbornici, ki je zasedal v Ljubljani, so v torek razpravljali o vrsti zelo aktualnih vprašanj te industrije, tako o osnutku zakona o delitvi dohodka gospodarskih organizacij ln zakona o združevanju v gospodarstva kakor tudi o ukrepih za hitrejši napredek te idustrlje. SPECIFIČNI POGOJI TERJAJO jetja industrije gradbenega ma POSEBNO OBRAVNAVANJE j teriala letos prvikrat lahko upo- spektivi zagotovi nadaljnje pove- Izmed vseh panog industrije rabila več sredstev tudi za nujno {anje obsega stanovanjske gra- izkazuje industrija gradbenega potrebno zaščito dela. V bistvu ditve. materiala najnižjo stopnjo aku- ostane ta način delitve tudi po novem osnutku zakona, ki pa predvideva — ker je delitev za- želja Industrije, da se ne zvišajo zdaj gradi za vso Slpvemjo J cene gradbenega materiala, pred- ska šola za gradbeništvo »n laga sekcija posebno obravnava- strijo gradbenega material , nje gradbenega materiala, kakor bo stala 437 milijonov din je to v osnutku zakona predvide- njen investitor prav repuDi no že za kmetijstvo. Tej indu- strokovno združenje, striji je treba omogočiti hitrejši razvoj in napredek, če naj v per- mulativnosti, kar se kaže v majhnem dobičku v primerjavi s pla- UKREPI ZA TEHNIČNI NAPREDEK Odbor sekcije je obravnava tudi vrsto vprašanj, ki se na -šajo na tehnični napredek v beni stroki. V zveznem meruu bodo izvedli popis vse *a cije v podjetjih (kakor je to izvršila sekcija gradbene oper _ ve), kar bo zlasti olajšalo °br navanje novih investicij in konstrukcij. Na podlagi pose® In povečanje proizvodnje, kar po- nosti te industrije se ne smemo združenja, katerih funkcije naj bi ga referata je bilo sprejeto p P udarja tudi resolucija Zvezne čuditi, da je analiza predlagane prevzele sekcije v okviru zbornic, ročilo o potrebi izpopo'kig. ljudske skupščine o perspektiv- delitve dohodka v tej industriji V svojih sklepih se je odbor za- ničnega kadra v podjetjih s nem razvoju gradbeništva, ki med pokazala, da bi podjetja te stro- vzel za to, da ostane organizacija pom, naj se pošiljajo v ino drugim ugotavlja, da je napredek ke pri uporabi predvidenih in- takšna, kakor je zdaj, se pravi z le tisti PROTI UKINITVI STROKOVNIH ZDRUŽENJ Močno odklonilno stališče je cije _ _ gradbeništvo zavzelo nasproti no- večjih investicijskih sredstev za nje obremenitve kakor veljajo le- vemu načrtu zakona o združeva-to industrijo, so zdaj potrebna ob- tos za Industrijo gradbenega ma sežna vlaganja za rekonstrukcijo teriala. Spričo nizke akumulativ čarni.* Ker v prvi dobi industrij- mišljena kot enotna za vse gosposke graditve nismo mogli izločiti darske organizacije — višje stop- nju v gospodarstvu. Po načrtu bi v bodoče sploh odpadla strokovna industrije gradbenega materiala strumentov prišla na slabše. Pri zvezno zbornico in republiškimi temeljni pogoj za napredek gradbeništva sploh. tem bi zlasti trpeli skladi podje- strokovnimi združenji, ker se je tij, ki so v tej panogi zaradi po- ta organizacija najbolje obnesla. Da bi se Industrija gradbenega trebnih rekonstrukcij nujno po- Zlasti so potrebna republiška materiala hitreje dvignila lz svoje zaostalosti, je bil za to pano- trebni. Odbor sekcije je po obsežni obravnavi sicer pozdravil na- go uveden že letos način delitve čela novega enotnega načina de-dohodka in ne dobička, ki omogo- litve dohodka, vendar je hkrati ča podjetjem, da si ustvarijo več ugotovil, da bi bile po predlaga-sredstev. Letošnji instrumenti so nih instrumentih ogrožene seda' združenja za to stroko s številni' mi manjšimi podjetji, ki jim zdru- pum, HUJ uv. —o , stvo na specializacijo le tisti nični kadri, ki se doma ne moreju specializirati. Posebna komisija proučila uporabo novega graQ w nega materiala, zlasti tistega, _ omogoča cenejši, hitrejši m tn .... .......,—j .m „Uiu- dernejši način graditve. Premaga ženje nudi stalno in neposredno ti je treba odpor proti novim g pomoč. Težko si je zamisliti, da divom in uvesti proizvodnjo t ga novega gradiva, ki se je v jini že dobro obneslo. Tega d se bo v imenu sekcije lotilo lju ljansko združenje. Posebna ko sija je bila sestavljena tudi 2 logo, da na podlagi ugotovit«* konference strokovnjakov iz načrte za poskusno postavitev ali dveh tunelskih peči za opekar ne. Takih peči v jugoslovanski« ! opekarnah še nimamo, v tuJin‘ H, so se dobro izkazale ne le za ' večje produktivnosti, marveč t. zaradi tega, ker odpade naJl L. opekarniško delo, to je odv opeke iz vroče peči. Naši str°K _ n jaki so si nedavno ogledali a Ljubljana, 23. oktobra. — ljanja. Kakor pa je gotovo, da 1 loge, ki naj bi jo bodoči Zavod take peči v Augsburgu v Nemcu • V vrsti mnogih še nerešenih drugo od drugega ni moč ločiti,1 za pošolsko izobraževanje oprav- Tunelska peč potrebuje za en mi* vprašanj našega šolstva, nače- toliko je tudd gotovo, da bo zani- ljal, je skoro odveč poudarjati lijon enot opečnih izdelkov le*1«-* tih in osvetljenih z lučjo pri- manje zlasti za tako izobraževa- take stvari, kot so prostori, brez kaj več kakor tri ljudi, medtem pravljajoče se In če Izvajane nje, ki bo delavcu prineslo dolo- katerih pač Zavod ne bo mogel ko znaša jugoslovansko povprečje šolske reforme, ostaja že dolgo čene materialne koristi, ki ga bo i ničesar. Namreč: naloge so, pro- za milijon enot 25 ljudi, naša naj* časa kot resno in težavno usposobilo za opravljanje dela | štorov, kjer naj bi Zavod delal, modernejša opekarna v GornJ1 vprašanje pošolskega Izobra- na posameznih delovnih mestih v pa za sedaj, žal, še ni. ževanja odraslih. Ze nekaj let proizvodnji, kjer se zahteva višja je to Izobraževanje predmet kvalifikacija, kot jo že ima, in ki so zato tudi bolje plačana. bi se v bodoče podjetja za vsako stvar obračala na sekcijo v Beo-se izkazali kot zelo stimulativni nje plače v tej industriji, da bi j gradu. Pri tem je upoštevati tudi zlasti za dvig produktivnosti de- se zmanjšala predvsem sredstva! uspehe in veliko prizadevnost re-la in so se na splošno dobro ob- skladov in bi bilo močno ogrože- j publiških združenj za vzgojo ka-nesll. Ob večjih skladih so pod- no odplačilo anuitet. Ker pa je I drov. Tako se v Ljubljani prav POSVETOVANJE V SVETU ZA ŠOLSTVO LR SLOVENIJE Odrasle enotno in sistematično izobraževati Ustanovili naj bi Zavod za pošolsko izobraževanje t. p. i Radgoni pa jih potrebuje osem. številnih razprav. Svet za šolstvo LRS, v katerega pristojnost sodi tudi pošolsko izobraževanje, je zato za danes sklical širše posvetovanje o izobraževanju odraslih. Namen posvetovanja je bil zlasti osvetliti celokupnost vprašanj, na katera naletevajo posamezne prosvetne in družbene organizacije, ki se doslej ukvarjajo z izobraževanjem odraslih. Osnovna ugotovitev: do sedaj je bilo za pošolsko izobraževanje vloženega mnogo truda in tudi nemalo sredstev, uspehi pa so še vedno nezadovoljivi. Vzrok temu je zlasti pomanjkanje enotne koncepcije in enotnega vodstva v sistemu ljudskega izobraževanja. Posamezna prizadevanja posameznih organizacij, ustanov in podjetij so se nekako porazgubila. Fragmentarnost, ne ravno najbolj primerne metode pouka, slabi učni načrti, pomanjkanje predavateljev, učnih pripomočkov, zlasti pa nesistematičnost in neenotnost organizacije pošolskega izobraževanja so v veliki meri zavirali uspešnost akcije izobraževanja. Kakšno izobraževanje? Ko govorimo o izobraževanju odraslih, mislimo predvsem na tako imenovano splošno izobraževanje in na strokovno izobraževanje. Pod pojem splošno izobraževanje sodi tudi družbeno-ekonomsko izobraževanje, toliko potrebno prav v našem sistemu družbenega uprav- Predlogi za reorganizacijo in ustanovitev novih oblik za izobraževanje odraslih: Novoustanovljeni Zavod za pošolsko izobraževanje, katerega ustanovitev bo IS LRS predlagal Svet za šolstvo, naj bi organiziral s sodelovanjem sedanjih najagilnejših delavcev na področju izobraževanja odraslih — z Ljudskimi univerzami, Svobodami im drugimi organizacijami (zbornice, društva itd.), redne in dopisne tečaje, skrbel za strokovne šole, strokovne dopisne šole in višje splošnoizobraževalne šole itd. Pesimistični zaključek: Spričo velike in še kako odgovorne na- Volilna komisija Makedonije Je nocoj objavila dokončne rezultate volitev za odbornike občinskih zborov v Makedoniji. Od 732.475 vpisanih volivcev je glasovalo 590.581 ali 80,6 %. Izvršni svet hrvatskega Sabora je na včerajšnji seji razpravljal o problemih socialne zaščite na Hrvatskem. Govorili so o vprašanjih v zvezi z zaščito vojaških vojnih invalidov, socialno zaščito otrok ln odraslih oseb ter drugih, ki jim je potrebna pomoč skupnosti. O tem bo razpravljal Sabor na enem izmed prihodnjih zasedanj. Na seji so sprejeli sklep, da bodo volitve odbornikov okrajnih ljudskih odborov 17. novembra letos. DNEVNIK Clan Zveznega Izvršnega sve- povečal prevoz potnikov in b ta Boris Ziherl je včeraj govo- ga. Delovna storilnost zaPoS ril v tovarni -Iskra« v Kranju nega osebja se je povečala na predvolilnem zborovanju, na 12,7 %. katerem se je zbralo nad 2500 „ jr0fflP°' delavcev in uslužbencev. Tovariš , , kongres Zv za< P° podjetjih in drug ^ podal član predsedstva tega sin- se začela že minuli tede • dikata Branko Pavlič, je med slava bo trajala do za oe „nj J —X J. ... VJ _________.• vpmhrn Irn v veliki dvora1’ drugim rečeno, da se je v pri- vembra, ko bo v veliki merjavi z letom 1938 na jugo- Narodnega pozorišta sve ia slovanskih železnicah znatno akademija. Do konca r .«i i Tl ll PRED SPREJEMOM NOVEGA ZAKONA O POKOJNINSKEM ZAVAROVANJU Razvrščanje v zavarovanjske razrede Upokojenci ln zavarovanci bodo gmotno zainteresirani na tem, da nadaljujejo delo tudi, ko si pridobe pravico do pokojnine, oziroma da znova stopijo v delovno razmerje Ena osnovnih značilnosti novega zakona o pokojninskem zavarovanju, Id bo, kakor Je predvideno, uveljavljen z začetkom prihodnjega leta, je nov način določanja pokojninskih osnov. Zavarovanci bodo sicer te nadalje razvričenl v dvajset zavarovalnih razredov, toda ne po strokovni Izobrazbi ln delovnem stažu kakor doslej, marveč po povprečni vUinl plače alt zaslužka, ki bo osnovni element za ocan/ " ‘ ‘ “ plače. Ce Je plača večja od 45.000 dl- Ce pa Je upokojeni zavarovanec narjev, se prizna v pokojninsko osno- spet stopil v delovno razmerje, mu vo od tega presežka plače 60 %. na njegovo zahtevo določijo pokojnl- Kvaliflciranl delavec s plačo 16.700 no, če je po doseženi osebni pokojnini dinarjev bi bil upravičen do pokojnin- prebil na delu s polnim delovnim ča-ske osnove, ki ustreza 69 % njegove som najmanj 3 leta. plače, tako da bi znašala nlegova pokojninska osnova 11.523 dinarjev. Ce Novi predpisi bodo omogočili za- bi Imel takšen delavec 16 let delovne-varovancem, ki so tudi brez formalno ga staža, bi znašala njegcva pokojnina , , _ . , . prlpoznanih kvalifikacij opravljaU 40 % pokojninske osnove, z 20 leti de- j„ Pokojninska osnova bo določena z strokovna dela - n. pr. kot kvallfici- lovnega staža bi znašala 55 %, s >0 leti upoštevano povprečje plače v katerem razvrstitvijo zavarovancev v tisti za- ranj jc uua p i .1 v n ni »Ujučena. Trajala je komaj 14 nottania nJeJ Je prevladovala J® vlada ®J°*,1lematlka (leže'e, čeprav litikl ozii^nm na svo-f1 zunanji po-ski j, ?’™ privrženosti Atlant-Panja “aS“adski zvezi. Volilna kam- “streneea v poBojlh za" Bllžnipm „Ii.0l°žaJa na Cipru in na SospodSol na eni tcr težavnega Si strani. Položaja doma na dru- ia trenutenZU1?.nJa Politlka se ukvar-,erl celo ™ s Ciprom in Sirijo. Nekakem* ^’ '*a sta prav dva pro-mesecev^ovzročila. da bodo volitve 8 daltia rt«>Tre^‘ Preden poteče zakono-,erem i^„„stareSa parlamenta, v kabino Demokratska stranka abso- Postavilf vladajoči politiki so se Harliiv/I . v. kamPanji na zelo nepo- os6Iav»* . svoJih sosedov. Celo rti 0 _T *urške države Bajar je govo-tfedse 2a Je doživela vlada v minu-let*b Pravi polom. To do-^nlpnl0 prav z Inflacijo in pomanj-iJ? blaga. opoja-j®1? tega opozicijske stranke neodvii na teptanje svobode tiska, 0PozlciiOstI sodstva itd. Slaba stran pom'.1® pa v n.1eni tesni bazi ter 2i(-ija :"1anju Jasnega programa. Opoje is!_^1?P,ra samo na meščanske slo-ikatom J« sleherna politična '■"ost prepovedana). rWun^aloea Demokratska stranka Odnartt * glasovi kmetov, na katere le imoi blizu 80 % prebivalcev. Letos dobro i .i žlJa P° nekaj letih spet lok« no ln vlada je nastavila vi-tadl n, e za kmetijske pridelke. Za-ne i,. Po.fih okoliščin na izid volitev ka vioJp ,vala sedanja zunanja politi-izid a°e in zato ni pričakovati, da bo v vplival na spremembo Turji|,fnskl zvezi zvestega stališča da kJ • p° pravici pa Je pričakovati, fana” ~Urfija prej ali slej zainteresl-ln „ na pomiritvi na Bližnjem vzhodu v>„,a Sredozemlju v skladu z zatrje-Jfn njenih državnikov. V. T. i . ______..... . ' -• • tudi britanski zunanji minister r'ška. Macmillan bo zato svetoval '' ’ na eni strani tajno diplomacijo, na drugi pa gospodarsko pomoč arabskim deželam brez obveznosti, preusmeritev Eisenhowerjeve doktrine z večjim poudarkom na gospodarski pomoči in manjšim na vojaški ali pa nov načrt, podoben načrtu Colombo v jugovzhodni Aziji. Velika Britanija bi bila pripravljena sprejeti del Selwyn Lloyd. Tridnevni razgovori Macmil-lana in Eisenhowerja, ki so se danes začeli, bodo po mnenju britanskih političnih krogov privedli do formuliranja nove bri-tansko-ameriške politike na Bližnjem vzhodu. Vsekakor se je Macmillan podal na pot v prepri- V torek je podpredsednik Edvard Kardelj v Atenah položil venec pred spomenik Neznanega junaka Čanju, da so ZDA zdaj mnogo i>rlJ,rav.1Jena sprejeti holi nrinrnvliene ozirati se na t)11,6?1611« ^er je prepričana, da bi pripravljene ozirati se na in sprejeti takšna politika vrnila Zahodu zaupanje arabskega sveta. Harold Macmillan vanja med ZDA in Veliko Britanijo edini namen njegovega obiska. Dulles pa je dodal, da je cilj razgovorov, ki juh bo imel predsednik angleške vlade v Beli , ------------------------------------- uspeha. britanska gledišča njegove predloge. Do napada na Suez je imela | Velika Britanija glavno besedo v I arabskem svetu, po britansko-francoskem napadu pa so pre-vzele vodstvo ZDA. Londonsko j diplomacijo je zamenjala Eisen-j ho\verjeva doktrina, govorice o! sovjetski nevarnosti in obljube! »žrtvam agresije«, da bodo dobile j ameriško pomoč. V Londonu pa | menijo, da ZDA niso zapolnile i »praznine«, ki je ostala za Veliko sestanku z novinarji v Zveznem 1 Britanijo. Arabske dežele so v zboru so novinarji najprej vpra-vsaki akciji zahodnih držav vi- šali, kako gleda vlada na pismo, dele nevarnost za arabski nacio- ki ga je poslal jugoslovanski dr-nalizem in enotnost. Zato se je žavni sekretar za zunanje za-kralj Saud javno odrekel Eisen- deve Koča Popovič generalnemu hoiverjevi doktrini, Libanon pa sekretarju OZN Dagu Hammar-išče načine, da bi se odkrižal ob- skjoldu. veznosti. Britanska politika osa- V svojem odgovoru na to mitve Egipta in Sirije od osta- vprašanje predstavnik vlade v lega arabskega sveta z obdolži- glavnem ni nič določnejšega po-1 1 so te dežele komuni- vedal o stališču vlade, ker da dosegla zaželenega Zahodna Nemčija ni članica OZN NEUREJENA VPRAŠANJA po prekinitvi diplomatskih stikov med našo deželo in Zahodno Nemčijo (OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA) Bonn, 23. okt. Na današnjem in da zaradi tega tudi ne more zavzeti uradnega stališča do takšnih korakov. Na naslednje vprašanje, ali bo prekinitev diplomatskih stikov povzročila tudi ukinitev konzulatov v obeh deželah, je odvrnil, da zdaj to vprašanje proučujejo prek diplomatskih predstavništev dežel, ki sta privolili v to, da zastopata koristi ene dežele v drugi, se pravi prek francoskega veleposlaništva v Beogradu ter švedskega veleposlaništva v Bon- Veleposlonik Djerdja pri Aliju Sabriju I Izhod iz tega položaja bodo ! skušali najti v formuliranju nove ! »mnogo bolj praktične« britan-sko-ameriške politike na Bližnjem Kairo, 23. okt. (Tanjug). Ju- vzhodu. Eno izmed zadnjih indi-goslovanski veleposlanik Josip kacij v korist temeljitega obrav-Djerdja je bil danes pri vršilcu navanja politike zahodnih držav dolžnosti zunanjega ministra Ali je dal predsednik avstralske vla-Sabriju in se z njim več ko eno de Menzies, ki je predlagal, naj uro razgovarjal o perečih vpraša- bi arabskim deželam gospodar-njih evropske in bližnjevznodne sko pomagali prek OZN. To sta- politike, ki neposredno zanimata obe deželi. lišče na tihem odobravajo tudi y Londonu. Z VSEH STRANI SVETA da so bile potvorjene. Med sinočnjimi demonstracijami proti vladi je bila ubita neka ženska, več demonstrantov pa je bilo ranje- ZDA PRVI USPELI POSKUS RAKETNIM orožjem »j. vet ucmuiiai/iaiituv po. jc iwiu i< »Istro, lngt°n, 23. okt. (Reuter). Ml- nih. Prav tako sta bila ranjena »o n za vojsko Je objavilo, da policista. Incident je nastal, k- Floridi uspešno izstrelili bali- močni oddelki policije in vojske blo-tin- Projektil na srednjo daljavo kirali centralni mestni park. kjer so mm "Jupiter-. Izstrelek je letel 1500 Fuentesovi pristaši skušali organizi-sku 23. okt. (AP). Norveška sin-.. nska ladja »Peter Jensen« Je Heia na morju pred Santosom za- ^l| V tlalr« trn n k*«. GUATEMALA Kampanja za volitve v Turčiji, ki bodo v nedeljo, je bila z vladno uredbo znatno skrajšana. Opozicijske stranke tudi ne smejo tesneje sodelovati s postavljanjem skupnih kandidatov v posameznih i.,aj 1CJ „ JC o volilnih okrajih. Kampanja se razvija predvsem na domačem š^nikom' republiškega "sveta" Ga nu. Vladni predstavnik je dodal, da konzulati obeh dežel za zdaj še nadaljujejo normalno svoje delo, tako zanodnonemški konzulat v Zagrebu kot jugoslovanska konzulata v Hamburgu in Miin-chenu. Ce bi prišlo do kakih pogajanj v zvezi s konzularnimi pooblastili, bi potekala prek francoskega oziroma švedskega veleposlaništva. Na koncu so novinarji zastavili vladnemu predstavniku še vprašanje, ali bo prekinitev diplomatskih odnošajev vplivala tudi na gospodarske stike med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo. Na to je poudaril, da prekinitev diplomatskih stikov v nobenem primeru ne zadeva gospodarskih odnošajev med obema deželama. V zvezi z nadaljnjimi gospodarskimi stiki pravi danes »Frankfurter Allgemeine Zeitung«, ki največkrat izraža stališče vlade, zlasti v gospodarskih zadevah, da niti politični niti gospodarski krogi ne bi želeli prekinitve gospodaTskih stikov z Jugoslavijo. Časnik opozarja na medsebojne finančne obveznosti in gospodarske koristi ene dežele naiptoti drugi in meni na koncu, da bi »bila Zvezna republika v neugodnejšem položaju kakor Jugoslavija, če bi prišlo do popolne prekinitve trgovinskega in plačilnega prometa med njima«. Milan Bajec Molletovi posveti Pariz, 23. okt. (Reuter). Vodja francoske Socialistične stranke Guy Mollet je začel danes politična posvetovanja o sestavi nove vlade. Najprej se je sestal s pred- IZJEMNO STANJE - Guatpm.i. ,,,, graditi letos več ladij kot na Ji fležin °^edna izjemno sta^Ho v£j ‘n Zahodna sku*a> je j. ’ k| bo trajalo mesec dni. Ukrep V°„tvr“l nePos^e(,no predsedniškim seflnik am, na katerih Je zmagal pred- vrhovnega sodišča Mlguel Pa- | flaSa'l-JUstaši ^njegovega prortkandi KITAJSKA GOSPODARSKA I vlil so nad 300"'iSfp.''kTpovž^alo vr;,-’'™’. J,-ur7’ ^ °*1' lArr'- ~ : po ulicah ln lokalih pretepe, popi- . J^I^l. ljudi se po vsem svetu vajo, kradejo, napadajo varnostne ’ ’ političnem in gospodarskem področju. Kandidat Kasim Gulek, generalni sekretar najmočnejše opozicijske Stranke ljudskih republikancev zato nazorno kaže hlebec kruha, ki ga stranka obeta volivcem v večji meri, kakor ga imajo zdaj. Slovesne proslave dvanajste obletnice OZN Nem York, 23. okt. (AFP). — DELEGACIJA V LONDONU London, 23. okt. (AFP). Sem Je organe ter se tudi na poseben naflin pripravljajo, da Dan Zdr ruženih proslave narodov, jutri dva- JhrS generala Fuentesa so na svojem sinoči prispela kitajska ratlslja, ki se oblačijo, večino aretiranih so poslali „ • , - orovanju pred dvema dnevoma za- bo seznanila z znanstvenimi in teh- na prisilno delo. najsto obletnico ustanovitve te Vesoljstvo in politika Medkontinentalna jedrska raketa nov element v razorožitvenlh pogajanjih (Od našega stalnega dopisnika) KNew York, oktobra roženje prvega umetnega satelita okrog Zemlje je moralo tako ali drugače vplivati na obravnavanje mnogih mednarodnih vprašanj na njegovem matičnem planetu: od celega kompleksa blokovske razcepljenosti in trenj do malone slehernega posameznega torišča znotraj nj$. Najbolj neposredno je vplival satelit v tem trenutku na vpra-šanje razorožitve. Praktično je to do zdaj najmočnejši dokaz že tolikokrat poudarjene misli, da za sedanji svet ni druge alternative razen miroljubnega in konstruktivnega sodelovanja. Se nikoli ni bilo tako očitno kakor zdaj, da je svet postal Premajhen, da bi se lahko katerikoli njegov del ognil katastrofi, do katere bi lahko Prišlo, če bi se nadaljevalo tekmovanje v oboroževanju in vztrajanje na ideoloških blokovskih zamislih. V OZN so doslej mnogo govorili o strahotah nove vojne, ki grozi svetu. Ce je to nevarnost sploh kdo lahko omalovaževal kot hipotezo, to ni moglo veljati za otipljive posledice tekmovanja v izmišljanju in preverjanju čedalje strašnejših vrst vojnega orožja, atomskega in vodikovega: od opeklin japonskih ribičev, od radioaktivnih rib na japonskih trgih, od razširitve levkemije in kostnega raka do no- vih odkritij proučevanja elementarnih katastrof, ki jih čedalje bolj povezujejo z novimi eksplozijami. Medkontinentalne rakete so postale stvarnost. To je doslej najbolj odločilni element v razgovorih o razorožitvi nasploh in v proizvodnji ter preizkušanju jedrskih snovi v vojne namene posebej. V začetku razgovorov o razorožitvi je bilo to čutiti v marsikaterem oziru. Sovjetska zveza tudi po izstrelitvi umetnega satelita vztraja na tem, naj bi prepovedali poizkuske z jedrskimi bombami, ki bi se utegnile prej ali slej znajti na interkontinentalnih raketah. ZSSR nasprotuje ameriškemu predlogu, ki vztraja na prepovedi in kontrbll nad uporabo jedrskih snovi v vojne namene. Posredno pa je bilo slišati signale z umetnega satelita dokaj dobro tudi v palači OZN. Zgodilo se je namreč, da pred prvim govorom ameriškega delegata v političnem odboru niso že vnaprej razdelili njegovega besedila in tudi ne osnutka resolucije, ki so jo napovedali že dva dni prej. Na videz so to malenkosti, ki pa jih prej ni bilo. Ko se je besedilo govora pojavilo v javnosti, je bil govor že končan in potrdil je samo prvi neposredni vtis. Po tonu je bil neprimerno milejši kakor Dullesov govor v obči razpravi. Kazno je bilo, da hočejo ZDA s tem govorom prepričati svetovno javnost, da ne sme misliti, da niso gibčne, ker nočejo opustiti svojega programa in zahtevajo podporo za svojo resolucijo. Za njihov osnutek se je prvotno izreklo 21 dežel. Osnutek zahteva prioriteto za zahodne predloge v nadaljnjih pogajanjih o razorožitvi. Ne glede na to, da se je število zagovornikov osnutka zahodne resolucije začelo širiti, bržčas ne bo napak rečeno, da ni nič kazalo na stvarno razpoloženje med delegacijami v OZN, naj bi se razgovori nadaljevali na stari podlagi. Nasprotno, čedalje bolj je čutiti, da brez novega načina v obravnavanju razorožitve tudi spričo novega položaja ne bo moč doseči nobenega uspeha. Gre za vprašanje, na katerem je zainteresirano vse človeštvo. Zato trmoglavost v vprašanjih razorožitve ni umestna. Zdaj ne gre več zgolj za uranske in vodikove bombe, marveč tudi za rakete, ki bi lahko takšne bombe nosile. Ce bi se tekmovanje v oboroževanju nadaljevalo tudi po novih odkritjih, bi se pogajanja o razorožitvi naposled skazila v brezplodno reševanje kvadrature kroga. Radioaktivni pepel bi zasul svet in mu grozil z usodo Pompejev. Zaloge orožja bi se kopičile in njehov psihološki pritisk bi bil strašen. Teorija o izolaciji, o lokalni vojni bi bila pokopana in sleherna kriza, kjerkoli na svetu bi izbruhnila, bi utegnila postati povod za nedvomno zadnjo vojno na našem planetu, po kateri bi ostala puščava, kakršna je bila, preden se je pojavilo življenje na njem. Spričo takšne vizije ni nič čudnega, da se pretežna večina dežel upira zagati, v kateri so se znašli razgovori o razorožitvi. In povsem razumljivo je, da zahtevajo vsi miroljubni narodi takojšnjo prepoved poskusov z jedrskim orožjem. B. L. svetovne organizacije. Nad sto dežel in ozemelj je že obvestilo generalnega sekretarja OZN o programu proslav, ki jih bodo priredili ob tej priložnosti. V OZN bodo priredili velik simfonični koncert, ki ga bodo oddajali po televiziji in ki se ga bodo udeležile vse delegacije včlanjenih de- . _. .. - .... žel. Sodelovali bodo umetniki’ iz Turčijo in Sinjo prepustiti več dežel, ki bodo izvajali Beeth- stonom Monnervillom, pozneje pa z vodilnimi predstavniki nekaterih strank v centru in na desnici. Laburistični odgovor Nikiti Hruščevu London, 23. okt. (Tanjug). Izvršni odbor Laburistične stranke je danes objavil odgovor na poziv o Bližnjem vzhodu, ki ga je prvi sekretar KPSZ Hruščev nedavno poslal zahodnoevropskim socialisiičnim strankam. V odgovoru je rečeno, da se britanska opozicija ne pogaja neposredno z vladami drugih držav o vprašanjih, ki spadajo med britanske uradne odnose in mednarodne obveznosti. Kar zadeva položaj na Bližnjem vzhodu, odgovor po-udarja. da je treba ureditev spora ovnova in Sibeliusova dela. Generalni sekretar Dag Hammarskjold bo imel pred koncertom govor. V počastitev Dneva OZN do izšla posebna serija znamk po 3 in Trgovinska pogajanja s CSR Praga, 23. okt- (Tanjug). Sem je sinoči prispela jugoslovanska 8 centov. Poveljnik čet OZN na gospodarska delegacija pod vod-Bližnjem vzhodu general Burns stvom podpredsednika Komiteja bo na letališču v Gazi slovesno za zunanjo trgovino Ivice Gretič. pregledal svoje enote. Z delegacijo češkoslovaške vlade, V Parizu je predsednik sve- ki jo vodi pomočnik ministra za tovnega gibanja za mir in fran- zunanjo trgovino Oto Kocur, se coski jedrski znanstvenik Joliot bo pogajala o trgovinski menjavi Curie danes apeliral na vse vlade blaga med obema deželama v v OZN včlanjenih dežel, naj se čimprej sporazumejo o razorožitvi in opustitvi poskusov z letu 1958, nadalje o dolgoročni trgovinski pogodbi in o izpolnjevanju dosedanjih kreditnih spo- atomskim orožjem. Svoj poziv je razumov, o industrijski koopera-Curie izrazil v pismu, ki ga je, ciji itd. Pogajanja so se začela poslal Generalni skupščini OZN. | danes. Sirija in Saudova pobuda Damask, 23. okt. (Reuter). Zunanje ministrstvo je objavilo, da sirska vlada pobude, ki jo je dal saudski kralj v zvezi z odnosi med Sirijo in Turčijo, ne smatra za posredovanje, marveč le za izraz Saudovih prijateljskih čustev do Sirije. Kralj Saud je sirski vladi v svoji poslanici svetoval, naj pošlje v Riad svojega uradnega predstavnika, ki bi ga obvestil o najnovejšem razvoju dogodkov, ni pa predlagal, naj bi se pri tem sestal v Saudiji s turškim odposlancem. Sirija ne priznava, da je s Turčijo v sporu, in potemtakem sodi, da posredovanje ni potrebno. Pogajanja med Bonnom in Moskvo , Bonn, 23. okt. (DPA). Predstavnik za tisk v Bonnu je danes izjavil, da sta zahodnonemška in sovjetska delegacija spet navezali stike in da se pogajanja v Moskvi postopno nadaljujejo. Za zdaj še ni moč videti možnosti, da bi se uspešno končala. Mostovi Mrzlo je oblo jeklo. Mrzlo. Otroška roka tipa hrapavo površino; gladi železo na drobnem srcu, ki je na rdeča lička vrglo nerazumljivo senco. Očke gledajo, kar doslej še niso videle. Usteča molče. Svečan in krut je ta trenutek. Prstki so hoteli na pobočjih Rombona brati jagode. Crne jagode, po katerih ostanejo zobki črni, jagode, ki so sladke in ki jih daš kar zvrhano žlico v usta. Prstki pa so otipali sled vojne. Tujo sled. Srečanje komaj začetega življenja s surovo preteklostjo mine v rahlem strahu, ki ga otroška duša še ne dojame. Po vendar: ta pogled nekaj zaznava. Strah je stopil tokrat pred radovednost Izraz tesnobe ždi v zenicah. Naselila se je v njih. Prav takšna je kot tedaj sredi noči, ko ne občutijo bližine toplote maminih skrbnih rok, ki bi jih pobožale in potolažile. Zbrale so se misli v drobni glavi. — Saj to je klobuk. Čuden klobuk. Težak. Očkov klobuk je bolj mehak. Roke dvigajo čelado in se mučijo, da bi jo poveznile na mehke lase. Težak klobuk. Očke gledajo železni rob nad glavo. Roke so prešibke, da bi ga obdržale. Mrzlo oblo jeklo zdrsne mimo otroške glave in votel zvok brž zamre. Tedaj so očke zajokale. — Grdi klobuk. Ne maram ga. Očka nosi drugačen klobuk. Lep je očkov klobuk. — Očka, hočeš grdi klobuk? Očka je nosil grdi klobuk. Pritiskal ga je na teme in mu branil čelo. Sklanjal je glavo pred usodo. Tuja čelada je ležala pred otroškimi nogami Zavržena!? — Očka jo je pobral in obesil na klin pod ostrešje. Otroške očke ne vedo, da je to najbolj surov ep na svetu. Ne bi razumele te povesti. Čez nekaj let se jih bodo učili. Tedaj bo morda grdi klobuk v areni miru, ki ji poskušamo zidati streho, le odgovor zgodovine... Trnov,' strm svet pod Mangrtom. Silen, poraščen hrbet Rombona. Kot spačena grba ždi nad sotesko. V sebi skriva žilo v živi skali, ki jo moči kristalna voda. Njena soseda je cesta, ki zveri-žena hiti v tujo deželo. Koritnica. Sumi. Ne, šepeta. Tiho, glasno, bučeče. Takrat, ko je bučna, nekaj hoče: hoče, da bi jo ljudje pusti«..,te«....... — Saj tečem Tečem kot čas! Hočem, da ne bom pregrada hotenj, hočem, da se ne bom nikdar več mešala s krvjo. Mostovi nad njo vežejo bregova. Včasih sta bila to dva svetova. Drug drugemu sta pošiljala smrt v goste. Zdaj so mostovi povezali ta svet, na katerem so grdi klobuki nihali na znamenjih nad svežimi rušami. Presurova povest zgodovine. Grozečo vodno silo je človek ukrotil. Nadel ji je spone: izkopal, razširil in utrdil struge, v kateri mu pokorjene vode dajejo svetlobo. Spone so rjavele od znoja in ne zaman. Človek je vedel — zakaj. Na svetu je vsak kos zemlje krvav. Svinec seka vene. Zakaj? Človeštvo ni ukročena reka. Človek ne mara spon. Zato kri teče in bo tekla. Peščica ljudi poveljuje topovom. Svinec seka vene. Kako grozeče! — Struga Koritnice, Soče. Rena, Labe, koliko strug je še rek in pbtokov, po katerih je tekla kri vojakov. Krvava reka Koritnica. Kako surovo. Trda je tod zemlja. Tako neznaten je človek pred temi mogočnimi skalami bregove in goji spoštovanje pred brezni, ki skrivajo svoje dno. Hlad je v teh soteskah, hlad kot v grobnici. LEGENDA IN RESNICA MARSA SMRTI Bilo je pred davnimi leti... Napoleonovi trobentači so trobili generalni marš. Osvajanje jih je privedlo med te,skale. Vojska je po zmagah hodila za svojijni generali. Hodila je tudi pred njimi. Utrujena, pijana osvajanj. V deliriju zmagoslavja je puščala za seboj opustošene doline in se vračala domov. Domov? Kako ta misel prijetno de. — Domov! Vsaka stopinja v prahu, vsak krik, vsak grob, vsaka noč in smrt je vodila bliže domu. "Xad brezdna skrivajo ovoje dno — Zakaj sem vendar prišel na to zemljo? Kaj mi je storil človek za plugom, zaradi katerega sem moral sam zapustiti plug in vzeti meč? Sem res samo zato na tej zemlji, da ubijam? Prepovedane misli Napoleonovega grenadirja. Prišli so med te skale na naši zemlji. Prišli so na trdo zemljo. Med brezna, na svet pod Rombonom. Pot navkreber jim je zmučila telesa. Monotona skala jim je ubila duha. Ožgana zastava je bila njihov vodnik. Sledili so ji. Sklonjenih glav. Pete pred njimi so se vlekle in izginjale. Noč je bila tako temna kot brezno Koritnice. Korak kolone živih mrličev ni slišal trobent. Korakali so domov pijani krvi. Domov. — Nočemo slišati teh zvokov. Te trobente in tl bobni so nam uspavali zavest, ko smo z bajoneti pobijali vse živo pred seboj. Poslušali so šum reke pred njimi. Ren? Seina? Ren, Seina! Domovina? Pete so izginjale. Tema brezna Je pogoltnila vojsko. Se danes se v teh krajih ob bovški Koritnici spominjajo ljudje dogodka, ki kot ustno izročilo potuje iz desetletja v desetletje in pripoveduje, da ko se je Napoleonova vojska umikala iz teh krajev, jo je neko črno noč pogoltnilo brezno. Brez krikov so na smrt utrujeni vojaki padali v sotesko. Brez besed so našli svoj grob. Sele konji so s hrzanjem in z zamahi s kopiti nad robom brezna opozorili, da je vojska sledila zastavi. Grobovi niso bili drug drugemu v napoto. To je bilo pred davnimi leti... ... ko so Francozi prav tod začeli plesti svoja kamnita gnezda, iz katerih so štrlele topovske cevi. Koritnica je tekla in merila čas. Odmerila ga je. . Ta gnezda, to delo neznanih francoskih grenadirjev, ki so kdo ve kod našli svoj zadnji počitek, so še zdaj vidna. Stoletja sicer polagoma brišejo nekdanjo moč, ki pa se je ugonobila na teh in drugih skalah. KAMEN NE POŽENE KORENIN Pred mostom pri trdnjavi na Klju-žah, kjer cesta zavije hitreje pod Mangrt, njena mlajša sestrica pa tja v Koritnico, je zabita v skalnato steno vrsta železnih stopnic. To so železni okviri, ki so jih pred petinštiridesetimi leti Avstrijci zabetonirali. Stopili smo na te stopnice in ugotovili, da imata tudi beton in železo sovražnika. To nista samo ogenj in potres, temveč čas, ki vztrajno razjeda in rahlja to pot, ki je vodila k trdnjavi Fort Herman. Pustimo stopnice. Sli smo skozi približno sto petdeset metrov dolg, v živo skalo vklesan hodnik in stopamo po cesti, ki jo je porastel mah. Mah je lep, zelen, kot žamet. Morda nikjer ni tako lepega mahu. Tega je zalival znoj ujetnikov, ko so z golimi rokami in Prstki so otipali sled vojne. Očke gledaje..« Nikogar ni tod. Zivl le spomin, ki ga najdeš, če pobrskaš po tleh. Tri leta so pod Rombonom topovske cevi lajale druga na drugo. Ves svet je čul ta lajež. Je lajež za vselej utihnil? Pravijo, kjer so ljudje, tam je toplota. Tod so bili ljudje. Vendar je Danes je Dan Organizacije združenih narodov. Dan, ko so pred dvanajstimi leti podpisali v San Franciscu Ustanovno listino Združenih narodov. »Ustanovna listina OZN je v naših časih univerzalni izraz ciljev človeške družbe, za katerimi so stor letja težile velike civilizacije človeštva. Zato je razumljivo, da narodi vsega sveta na Dan OZN skupno znova potrdijo vero v te splošne cilje. Toda ta dan je priložnost za več kakor samo za -----------------o 1 . 1 ciljem, za katere smo se zavezali bolj up kakor so bile nade mnogih prejšnjih rodov. Naše skupno verovanje je v zgodovini dostikrat odpovedalo...« (Iz poslanice Daga Hammarskjolda) Te skale Imajo čudovito Je kamen. Se noč je kamnito, i . zapiha veter, žvižga, kot bi peli du t Kdor izmed vojakov se zakoplje y skale, raste z njimi. Obraz mu po kamnit. Se srce postane kamen, usmiljeno, kruto. Tudi v zadnji vojni so tod odmeva streli. Debele stene starih trdnja ločile tujce od nas. Tokrat kame pomagal. Klesali smo ga mi. Kot da bi skale občutile, da so ljudje, ki jim pripadajo, bran1'6 s J z zvenele so kot železo in pomag -r;v_ ostrimi robovi, razpokami in * * iaj nostmi ugonabljati tujca, ki Je ali pa se ranjen umikal.’ ' Skale so ostale zveste zemlji' ki * Jo branile. Ostale so neomajne i dolgih dolgih letih svobodne. Njihov zven bo vedno zven železa FRONTA ČLOVEŠKEGA HOTENJA Zdaj nimamo več čelad na Zdaj imamo roke, ki neka] S dijo, ki se za nekaj borlj0'VRtu, rij o se v naši deželi, na da ne bo več grobov, da mir ne do p mirje, temveč naš čas, v katerem o nekaj zgradili in ne vedno in ve rušili. Znamenja med rušami nekaj železa premagovali živo skalo. Kar reži se in pije roso, kot je včasih pil znoj. Ce bi vprašali kamne ob tej cesti, koliko krst na hitro roko zbitih je šlo tod mimo, bi odgovorili: — Vsak od nas bi bil lahko nagrobni kamen. Nas pa ni moč prešteti. Cesta je nekajkrat zavita. Spretno skriva zavoje, potem pa se izgubi v grmovju. Odgrnili smo veje in s Fort Hermanom smo se pogledali iz oči v oči. Za to trdnjavo so Avstrijci vozili lz svoje dežele neobdelane surove marmorne klade, jih z betonom in z že- lezjem povezovali v stene, za katere so bili lastniki prepričani, da bodo kljubovali do sodnega dne. Kot pošast čepi ta Fort Herman ln gnije. Bil Je hladen, ostal je hladen. Fort Herman ni grel src. Ubijal jih je. Da, gnije. Marmor iz tuje dežele ni pognal pri nas korenin. Smodnikga je rušil, krogle so ga oklestile, da je začel veneti. Zdaj je Fort Herman kot zakleti grad. ki vzbuja strah. Strah zaradi tega, ker človek misli, koliko takšnih in še hujših je raztresenih po svetu. Mar vsi gnijejo? Morda jih še sade in so deležni posebne nege. Kamen ni pognal korenin. Zdaj razmetan leži in pusti mahu, da se ga oklene in uniči. Takšen kamen naj bo naposled prah! MRLIČI HITRO JEZDIJO Streljaj od te trdnjave se je v prvi svetovni vojni plazila fronta. Veriga jarkov se je vlekla od Tolmina prek Mrzlega vrha in Krna čez Polonsko pobočje, mimo Bovca čez Rombon. Cez Rombon. Mnogi bi mislili, da v s kile ni moč orati brazd. Orali so jih. Globoko so jih orali. Te brazde so postale pozneje grob. Na nobenem zemljevidu ni zaznamovanih teh grobišč. Ce pa je človek tu, če se zaveda, kje je, vse diši po cipresah. hlad vel lz dneva v dan. Ljudje niso šteli dni, temveč leta. Ljudje niso šteli grobov, temveč pokopališča. 2ivljenje je teklo tod brez cvetja, v grmenju in smrti. Več je bilo smrti kot življenja. Več strupenega plina kot čistega zraka, več krvi kot vode. Časniki so bili tedaj polni poročil s front Novo leto tisoč devet sto sedemnajstega. Uradno poročilo: »Ob neugodnem vremenu navadni boji v Jarkih.« Navaden boj je bil juriš. Ljudje pa so, kot da bi zrasli s temi brazdami, zoranimi v skale. — Ce nas pustijo živeti, bomo ostali živi, če nas ubijejo, bomo mrtvi. Filozofija vojske, ki pod Rombonom ni vedela, kaj napada, kaj brani. Dne 4. maja 1917 so časniki zapisali: — Na področju Zgornje Soče nobenih posebnih dogodkov. Ta dan sta se obe strani večkrat branili z ročnimi granatami. Poskusili sta napad s plinom. Drugače pa ni bilo nobenih posebnih dogodkov, le kamni ob cesti so preštevali krste, na hitro roko zbite. Enajsta soška bitka ni bila hitro končana. Bila se Je dolgo in trmasto. Strašna je bila. Kaj so pomenjale vojske prejšnjih dob! Bitka pri Lipskem, v kii ter i so Avstrijci, Rusi in Prusi premagali Napoleona III, je trajala tri dni. Sicer so se pa bile odločilne bitke navadno le en dan. Na Soči so se bili mesece. Naša zemlja je požirala tujce in stokala pod granatami, ki so načele živo skalo. SKALA IMA ZVEN ŽELEZA Kot da pod Rombonom ne more biti miru. Saj rja železa iz prve svetovne vojne še ni požrla, kosti tudi še niso strohnele ln mlado drevje še ni prekrilo lijakov, ki so jih svedrale granate. Spet se je Koritnica pomešala s krvjo. Cas razjeda beton in železo Prva svetovna vojna Je pogoltn^® milijone ljudi. Povzročila je ve* sko razdejanje ln revščino. Posle druge svetovne vojne, ki je terjala o slej največ človeških in gmotnih zrte ’ svet še dolgo ne bo pozabil. Naj bosta obe svarilo sinovom, ®va rilo izmučenemu svetu, ki terja mir- Naj bo miri Naj ima vsaka hiša dva tulca zastavi. Enega za simbol naroda, drugem pa naj bo zastava, ki so J zbrali Združeni narodi. Naj vendar zastava odločneje zaplapola. • • • Otroške očke se bodo spremenile v oči. Spoznale bodo tragedijo mrzieg oblega jekla. Zavedale se bodo dorn ' vine in preprečile kopanje jarkov, ki v brezumju ognja bili stotisofem dom, razgrete cevi pa ognjišča. Sla po tem mora izginiti. Hočemo bolj tople, bolj prijetne in varne domove. Gradimo jih in te bomo zna tudi vedno braniti. Miran Sattler foto: Lojze Juro (daj se bodo lahko socialno zavarovali? a dnevnem redu mnogih zborov volivcev v Pomuriu — Stroški zdraviienia naj bi bili razdeljeni boli ena- ®eynem redu mnogih zborov volivcev v Pomurju — Stroški zdravljenja naj bi bili razdeljeni bolj ena-merno — Četudi bi bilo socialno zavarovanje kmetovalcev prostovoljno, bi se v cankovski občini zavarovalo polovico kmečkih družin O socialnem zavarovanju kmečkih ljudi je bilo že precej ohZP^V’ nato pa vse utihni,°- Vsaj javnost ni bila mnogo oveščena o tem, če kaj pripravljajo za skorajšnjo uvedbo, kmečki ljudje so nekaj razpravljali med seboj, kar pa se ni usalo daleč. Razprave o socialnem zavarovanju kmečkih lju-Pa so postale v Pomurju zelo glasne na zadnjih zborih vo-ivcev. Lojze Štefančič, sekretar Občinskega komiteja ZK Jankova, pravi, da je na njihovih zborih večina zbranih vo-cev želela, naj bi socialno zavarovanje kmečkih ljudi »vedli čimprej ali vsaj omogočili, da bi se lahko zavarovali »s«, ki sami žele. klijo^ S' P°murski kmetovalci prispevek zelo majhen, dobili pa r«lki S°?’a^n° zavarovanje? Zelo bodo mnogo. Mnogi ocenjujejo to so takšni, ki bi mislili, da bo tako, kakor so jim tudi razložili, da bodo bremena za zdravljenje razdeljena bolj enakomerno kot sedaj. Hudo breme, ki pritisne kmečko družino ob kaki večji nesreči, jo spravi v težaven položaj, posebno če gospodarsko ni dovolj močna. Tudi manjše občine gmotno niso dovolj močne, da bi zmeraj krile brez posebnih težav vse stroške zdravljenja, ki so jih po predpisih dolžne, kot zdravljenje nalezljivih bolezni, ki jih je včasih več, drugič manj, in zdravljenje vseh bolezni socialno šibkih občanov. Franc Pavlovec: Prekmurska pokrajina Pomurske krave dajejo tudi sladkor ^ Tovarni mleka v prahu v Murski Soboti so začeli pridobivati mlečni sladkor Pf.^oglji-vost Tovarne mleka v vanju živinoreje se torej hitro PoJn V Murs'ci Soboti bo kmalu uresničujejo. Pri tem ima gotovo !n}a ° izkoriščena. V mesecih, ko precej deleža tudi Tovarna mle-Itfjj10 živinorejci dovolj zelene ka v prahu, ki so jo zgradili za dnev ’ Že skoraj krijejo z mlekom predelavo 30.000 litrov mleka na desn0 zmogljivost, čeprav na dan. Po predvidevanjih živino-tudj™ bregu Mure zbira mleko rejskih strokovnjakov bo prido- nje mlečnosti. V prihodnjih letih bo gotovo možno narediti spet nekaj, da bi lahko odkupovali vse viške mleka. V Murski Soboti pa ne predelujejo mleka samo v mleko v prahu in nekatere druge izdelke, temveč so letos začeli pridobivati iz sirotke tudi mlečni sladkor. Poizkusi, ki so jih opravili stro- Izdatki ljudskih odborov za zdravstvo so menda v pomurskih kmetijskih občinah sorazmerno najvišji, iz česar lahko sklepamo, da bi jih z uvedbo socialnega zavarovanja kmečkih ljudi radi zmanjšali. Nekje to tudi želijo, vendar odkrito in jasno povedo, zakaj. Pomurje ima še zmeraj mnogo sezonskih delavcev, predvsem tiste občine, ki nimajo nobene industrije. Sezonski delavci ustvarjajo narodni dohodek tam, kjer so zaposleni. Kadar pridejo domov, bodisi da so si zaželeli domačega kraja ali pa ker nekaj časa zanje ni dela, predvsem pozimi in ob neugodnerti vremenu, in v starosti, ko niso več za težaška dela, pa mora nositi občina vso skrb za njihovo zdravljenje in socialno vzdrževanje. Torej bi bila občina upravičena na ustreznejšo razdelitev brerrien, kar bi dosegli z enako stopnjo prispevkov vseh zavarovanih kmetovalcev in ljudi, ki nimajo stalne zaposlitve. Za socialno šibke bi prispevke namreč. plačevala občina. Volivci, ki so razpravljali o socialnem zavarovanju kmečkih ljudi, menijo, da sedanja nesorazmerna obremenitev občin s plačili zdravstvenih storitev ni nobena odločilna ovira za njegovo uvedbo. Tudi druge ovire bi bilo možno odstraniti, posebno če bi uvajali zavarovanje postopoma, recimo na osnovi prostovoljnosti. J. P. Za 442 milijonov dinarjev premoženja so očuvali Plenum Okrajne gasilske zveze Kranj je nakazal več problemov, nalog im dal nekaj koristnih smernic za napredek gasilstva na Gorenjskem. Na plenumu so ugotovili^ da je gasilstvo v zadnjem obdobju lepo napredovalo. Zdaj deluje na Gorenjskem 11 občinskih gasilskih zvez in 137 prostovoljnih gasilskih društev, v katerih je včlanjenih 8514 prebivalcev. Iz poročila, ki je bilo na plenumu prebrano, je razvidno, da je-bilo letos na Gorenjskem 72 požarov, pni katerih so gasilske enote rešile premoženja za 442 milijonov dinarjev. Čeprav je bilo na Gorenjskem manj požarov kot v drugih krajih Slovenije, so na plenumu precej govorili o preventivnih ukrepih in službi. Razpravljali so o gradnji osrednjega doma gasilcev. Prisotni so menili, da bi' ga bilo treba čimprej zgraditi. V njem naj bi imeli tudii šolo za gasilske podčastnike in razne druge strokovne tečaje, kakor tudi prostore za bodočo poklicno četo v Kranju. Lokacija za dom je že določena. | Prizori iz pisarne Sedim in po strani škilim na njen stari »Continental«; === poskakuje, zatika se, škriplje kot slamoreznica. Čakam, da §!! mi napiše potrdilo. Trikrat je že vrgla papirje v košaro, i§|f zdaj poskuša četrtič. Prvič so tipke udarjale v grozd, valj Hi se ni premaknil. Drugič se je raztrgal papir na robnih pri- {1= tiskačih. Tretjič je izbruhnil »Continental« vse svoje skrite = talente: tipke so udarjale v grozd, valj se ni premaknil, == trak je bil raztrgan, vilice so zdaj poskočile zdaj ne. Zdaj piše uradnica počasi, tipko za tipko prebira s g prsti, z nohti privzdigne vilice, izogne se raztrganim delom == traku, počasi premika valj. žsš »Slab stroj,« pravim. »Zanič,« pritrjuje. »Saj bom napisala, oprostite, malo |s| potrpite ...« »... da, povem vam v nekaj besedah,« zategnem za njo HH v tonu arije, »zakaj občina nima boljših strojev?« »O, enega imamo!« se brani. »Eden je čisto nov!« = »In ostali?« HH »Ostali? Ko pa ni toliko denarja ..« m=. Cez pol ure sem vendarle dobil potrdilo. Sedijo za mizo in seštevajo dinarje, pare, tisočake, mili-H= j one. Davčne zadeve. Kolone gor, kolone dol, primerjave i= sem ter tja. Pet ljudi napada zbirno polo, trije lovijo stranske == lističe. »Danes smo pa dobri,« se pohvali tajnik. »Zakaj ste dobri?« povprašam. »Naš finančnik se je znašel,« se smeji. »Mobiliziral je m pol vasi, da mu pomagajo seštevati in računati.« §§= »Honorarno delo?« »Seveda. Menda ne mislite, da bi jih toliko nastavili? gg Se te, ki jih imamo, komaj plačujemo. Premalo jih je, saj |= veste, teh statistik, kontrol, papirjev in številk je čez glavo.« r »Zakaj pa jim ne kupite računskega stroja?« =š »Računski stroj? Kje pa naj dobimo denar?« »Kaj ste že hoteli, tovariš tajnik? Aha, tisti spis... Ca-!H! kajte, takoj ga poiščem.« S tovarišem tajnikom stojiva poleg velike omare in m čakava. Tisti »takoj« se spreminja v »pozneje«, dokler črv š§| malodušja ne zagloda po najinem upanju. Spis? Tisti spis? ^3 Kje je že?Uradnica brska po predalih, premetuje težke svež-§=| nje papirjev, trga robove počrnelih in razmesarjenih map. HH Malo prostora je v tej pisarni. Grmadi nama svežnje pod HH noge, na mizo, na okensko polico. »Tesno je.« se pritožuje. HH »Nimam prostora, da bi te papirje uredila. Nove mape bi Ig morali kupiti, bolje urediti protokol, kartoteke .;.« HH »Da, da,« kima tajnik, »najdite tisti spis!« Končno je pol omare na tleh, na pisalni mizi in na =! okenski polici. Uradnica se zmagoslavno smehlja. Našla Hm je spis. »Zakaj ji ne daste večje sobe,« se pritožim, ko se po-= slovim od tajnika. »Kupite omare, mape, registre...« »Človek božji,« strmi začudeno vame, »tu je vendar HH občina, ne okraj. Kje pa naj vzamemo denar. Iz proračuna? HH Se za plače nam ga manjka.« Teh prizorov Je brez Števila. Podobni so si, razločki so =§š majhni. Zakaj pa sem jiji zapisal? Zato. ker bi morali zdaj, gg ko prihajajo na občine novi odborniki, urediti tudi občinske ===== pisarne, administracijo. Zboljšati je treba tehnično opremo, HH modernizirati našo občinsko pisarno. Stroški? Da, kaj pa [g prihranek na času in plačah? Boljša tehnična oprema, manj zaposlenih, večja ekspeditivnost, solidnejše delo. Ali ni res? !!lll - > ljutomersko podjetje in ga bivanje mleka kmalu preraslo v m!^ne izdelke, pred- zmogljivost tovarne, _ vendar to f*. znan ljutomerski sir. Na- naj ne moti živinorejcev, da ne gospodarstvenikov o pospeše- bi še naprej skrbeli za izboljša- SKRB ZA DELAVCE Stroj prilagoditi delavcu ^hrnfna ambulanta v Bombažni predilnici in tkalnici v Tržiču resnično skrbi za zdravje delavk ne obratno. Za boljšo preventivno službo bodo organizirali posebno kartoteko vseh zaposlenih. Razen tega bo ambulanta v bodoče posvetila več pozornosti domu svojih delavcev, se zanimala za delavčevo prehrano in stanovanje. V podjetju bi radi organizirali tudi zobno ambulanto. !Va delo z avtobusi V jeseniški 2elezami je zaposlenih več kot 7.000 delavcev in nameščencev. Mnogi izmed njih se morajo na delft voziti in zgube na vožnji po 5 ali 6 ur l dnevno. Ta izguba pa se še poveča z zamudo vlakov, zlasti v jeseni in pozimi. Vodstvo Železarne je uvidelo, da je med delavci, ki se vozijo, več obratnih nesreč, razen tega je njihova storilnost manjša, kot pri delavcih, ki stanujejo na Jesenicah, zato se je odločilo, da bi organiziralo prevoz delavcev z lastnimi avtobusi. Prevozne linije ,pa je uvedlo tudi avtobusno podjetje »Transturist« iz Škofje Loke, ki redno vozi delavce na vse tri izmene iz smsri Podnart, Kamna gorica, Begunjef Radovljica in Lesce. Delavci so z novimi avtobusnimi zvezami zadovoljni, zdaj pa pričakujejo, da bodo tudi delavci, ki se vozijo iz Rateč, dobili stalno avtobusno zvezo. Prav na tej progi imajo zlasti še popoldanski in večerni vlaki stalne velike zamude. Z novimi avtobusnimi zvezami bodo železarji prihranili precej časa, razen tega pa tudi denarja, ki so ga sedaj potrošili, čakajoč po gostilnah in restavracijah. Za izboljšavo vodovoda v Trbovljah Zadnje čase v trboveljski občani precej skrbijo za izboljšavo vodovodnih naprav, za montažo vodnih števcev bedo porabili deset milijonov dinarjev. S tem se bo znatno lzbollšala kontrola Obnovili bOdo tudi Z9st9rele vodovodne napeljave in napelinll vodo v nekatera stanovanja. Doslej so to že storili v Ulici Tončke Čečeve, na Golovcu in v Šuštarjevi koloniji. M. hj y bombažni predilnici in tkal- j la . v Tržiču je obratna ambu-VrJ? letos v Prvem polletju iz-Pui • *zdravniških mani-!ah to je pregledov, operacij, v °rat°nis'-ih pregledov, obveza-0b J ’n podubno Na pobudo DnH 6 ambulante so začeli v ',et.iu deliti med delom črno vj, 0 s čimer so zmanjšali šteto Vr>etij žrela in tonzil Učinek 2j ukrepa še nadalje študirajo, gleri' S° sklenili ginekološko pre-*ati vse delavke Precejšen Žilak *ensk boleha na krčnih lia' Mradi česar težko oprav-Zdr° ^e'° Pri strojih. Obratni 3 javr>ik meni, da bi marsikatero s '° lahko delavka opravljala im v .na kar bodo morali začeti trJl tudi strojegraditelji, saj je a stroj prilagoditi delavcu in ALOJZIJ PAPIČ Komandir LM v Radovljici. °dlikovan z značko »Tovarištvo na cesti« V torek zvečer so predstav-“Utl Avtomoto zveze Slovenije *® sekretariata za notranje za-2«ve LRS Izročili Alojziju Pa-iii • komandirju LM v Radov-‘Jlcl, odlikovanje ln sicer značko “Tovarištvo n« cesti«. To Je Jrvt primer v Sloveniji, da Je J®bU neki član Avtomoto dru-•■va tako odlikovanje. . Slavnostne podelitve znač-*£, ki je bila. v prostorih GraJ-■kega dvora v Radovljici, so se Polec predstavnikov AMZ Slovenije ln tajništva za notranje *adeve LRS udeležili tudi člani domačega AMD ln drugi. Alojzij p»Pič je Izredno vesten pri opravljanju svoje službe, poleg pa vlaga ves svoj prosti za razvoj avto-moto športa v Radovljici ln okolici. -Kot Prometni učitelj skrbi za dobro vigojo loferjev-amaterjev, v Radovljici Je ustanovil tudi kro-*®k plonlrjev-prometnlkov, ve-■lko zaslug Je imel pri organizaciji razstave o razvoju prometa, ki Je bila ena najboljših v Sloveniji. Mnogi poznalo to-▼•rlla Papiča tudi iz NOB kot urednega borca. Ljubljani, so uspeli. Iz 100 kg sirotke, ki jo počasi izparevajo, dobijo okrog tri kilograme kristalnega mlečnega sladkorja. Ta sicer ni tako sladek kot sladkor iz pese, je pa zelo potreben v sodobni medicini. Uporabljajo ga tudi kot dodatek k mleku, ki ga dajejo otrokom, in kot dodatek j drugi hrani za otroke. Doslej so sirotko uporabljali le za krmo prašičev in druge živine, v prihodnosti pa bodo izdelali iz nje vsako leto tudi po več tisoč ton mlečnega sladkorja. J. P. Novo mesto za svoj partizanski praznik in obletnico Oktobrske revolucije 29. oktober je partizanski praznik dolenjske metropole — spomin na ustanovitev 1. novomeške čete na Brezovi rebri. Tudi letos že teko obsežne priprave, da bo spornih na leta NOB in žrtve znova dostojno počaščen. Proslave bodo združene s prireditvami v počastitev 40. obletnice Oktobrske revolucije. 2e v soboto m nedeljo bodo v Novem mestu začeli proslavljati letošnji mestni praznik. 26. oktobra opoldne bodo odkrili Jezikoslovcu prof. Ivanu KoStialu spominsko ploščo v ■immm .. .......... ulici, ki nosi po zaslužnem znanstveniku ime, zvečer pa bo v Studijski knjižnici Mirana Jarca odprta razstava »Kulturni delež Dolenjske«. V nedeljo dopoldne bodo razne športne prireditve tn tekmovanja, ob 11. uri pa bo v Dolenjskem muzeju odprta umetnostna razstava slikarjev B. Jakca, V. Lamuta, I. Moleta in L. Perka. V ponedeljek, 28. oktobra bo v Domu LP slavnostna akademija, v torek, 29. oktobra pa budnica mestne godbe, slavnostna seja obč. ljudskega odbora ln polaganje vencev v spominska veži dolenjskih herojev in talcev Novega mesta. Ob pol 11. uri bodo na Cesti herojev odkrili spominski steber, posvečen žrtvam, ki so Jih tam obesili pobesneli nemški okupatorji 21. oktobra 1943. Popoldne bodo odprli na Loki novo tenis igrišče, nastopili pa bodo najboljši slovenski igralci tenisa. V sredo, 30. okt. bo organizirala mestna Ljudska univerza predavanje »O pomenu Oktobrske revolucije«, na Dan mrtvih pa bodo na pokopališčih v Mimi peči, Šmihelu. Otočcu in Smarjeti odkrili spomenike žrtvam NOB. Ob enajstih dopoldne bo l. novembra žalna slovesnost tudi na novomeškem pokopališču. 3. novembra zvečer bo na novomeškem odru gostovalo Celjsko gledališče z dramo Dnevnik Ane Frank, 6. novembra zvečer pa bo slovesna akademija ob 4». obletnici Oktobrsko revolucije. Na sam dan obletnice, 7 novembra, bo v Studijski' knjižnici odprta razstava »Oktobrska revolucija v slovenski literaturi«. V tem času bo tudi v okoliških krajih več podobnih proslav, kjer bo sodelovala godba novomeške garnizije JLA. Na prostoru, kjer Je pred vojno stal v Novem mestu hotel »Koklič«, je zadnje mesece zrasla nova upravno-stanovanjska stavba Okrajne zadružne zveze, ki jo bodo prihodnje dni izročili svojemu namenu. Razen nedavno dograjenega poslopja podjetja »Novoles«, stavbe okrajne uprave za gozdarstvo na Ragovski cesti in 24-stanovanjskega bloka nad Kandijo, ki bo dobil srečne stanovalce prihodnji teden, je novo poslopje OZZ ob cesti komandanta Staneta zakrilo eno zadnjih zevajočih škrbin v Novem mestu. Posebno razveseljiva je vest, da bodo v moderno opremljenem spodnjem lokalu v novi stavbi uredili mlečno -estavracijo IZPRED S O D I S C A MILIJONSKA PONEVERBA Pri Koroškem gozdnem gospodarstvu v Slovenjem Gradcu je bila pet let zaposlena kot blagajničarka Cveta Zagoršek. Mnogo se je kretala v veseli družbi, rada je plačevala gostilniške zapitke, končno pa se je ugotovilo, da Je Zagorškova pri svojem podjetju poneverila ogromen znesek 1,083.150 dinarjev! Denarja ki se Je stekal v blagajno gozdnega gospodarstva, ni obračunaval« in si je iz dneva v dan prilaščala večje in manjše zneske. V svoj zagovor Je navajala, da je prišla pod vpliv slabe družbe v podletju, da' je mnogo popivala in se tako popolnoma izgubila Sprva je s^cer mislila poneverjeni denar vrniti, kasneje pa je uvtdela, da ga ne more Da b< prikrila svoja dejanja, je vpisovala lažne podatke v blagajniško knjigo. Izdajala navidezna potrdila glede akontacij ln sl izmiišljala vse mogoče načine, da bi se izognila razkritju. Z uradnim denarjem pa je bila tudi sicer širokogrudna, saj je svojim prijateljem v podjetju, seveda brez vsakega dovoljenja, dajala •posojila« in jim tako posodila najmanj 200.000 dinarjev. Dejanja Je pred Okrožnim sodiščem v Mariboru skesano priznala. Obsojena je bila na pet let strogega zapora zaradi grabeža, povrniti pa mora Gozdnemu gospodarstvu v Slovenjem Gradcu vso milijonsko škodo in stroške kazenskega postopka. Nastane vprašanje, kako bo mogla te stroške kriti, saj Je brez vsakega premoženje Zopet in zopet se pojavlja upravičen očitek, kako 1e bilo mogoče, da Je blagajničarka dolgo dobo oetih let lahko nekontrolirano poneverjala tako ogromne zneske in JI nihče ni prišel na sled. BRALCI NAM PIŠEJO Grozi jim nova selitev Jeseniški železarski kolektiv se ponaša z bogato strokovno knjižnico. 2al le-ta ne more v poln: meri služiti svojemu vzgojnemu namenu. To pa zato, ker nima ustreznih prostorov, da bi knjige pregledno uredili. Trenutno so knj lige v stari Ruardovi graščini na Stan Savi, kjer Je tudi Tehnični muzej. Muzej NOV im Triglavski planinski muzej. Tu Je zbranih precej zanimivosti lin redkosti in Je za vse te zbirke v graščini premalo prostora. Strokovni knjižnici, ki bi morali v prvi vrsti služiti strokovni izobrazbi metalurških tn železarskih strokovnjakov, pa grozi spet nova selitev v še manj ustrezne prostore. Tako bo škoda na strokovnih in dragocenih knjigah ter revijah še večja. Potrebno bi bilo, da bi prostore v Ruardovi graščini, v katerih so zdaj stanovanja, preuredili v primerne prostore za Tehnični, Planinski in Muzej NOV, razen tega pa našli prostore za strokovno knjižnico. Nekje v Logarski dolini naj bi postavili bencinsko črpalko Avtomobilski promet v Logarski dolini vsako leto bolj narašča Letos je bil mars‘kak*en šofer razočaran, ker niikjer v Zgornji Savinjski dolini ni mogel nabaviti goriva. Nekaterim so pomagale kmetijske zadruge, vendar le z manjšimi količinami goriva m to ob delavnikih, ker ob nedeljah, ko je promet največji, zadruge ne delajo. Ze. večkrat so govorili, da M bila potrebna v Mozirju ali na Ljubnem bencinska črpalka, vendar doslej št ni nlič storjenega. Po Logarski dolini prevažajo tudi les ln drug material, z«to bo treba vprašanje bencinske črpalke črim-prej rešiti. Trgovsko podjetje »Pe;-trol« je po Sloveniji zgradilo že več bencinskih .črpalk in bi morda našlo možnost, da bi jo zgradilo tudi v tej okolici. Podjetje lahko pričakuje pomoč krajevnih oblasti, saj Je tudi v njihovem interesu, da dobi Logarska dolina bencinsko črpalko, kar bi nedvomno povečalo avtomobilski promet. Spet smrtna žrtev eksplozije Nova Gorica, 23. okt. — Zaradi lastne neprevidnosti je popoldne kmalu po 14. uri doletela smrt 54-let-nega Franca Leona iz OrehoveU št. *t pri Mirnu v Spodnji Vipavski dolini. Na domačem dvorišču Je razbijal zapuščeno mino tz zadnje svetovne vojne v namenu, da bi porabil njene kovlirske ostanke, pri tem pa je prišlo do nesreče. Mina je eksplodirala in Leona hudo ranila po vsem telesu. Prepeljali so ga takoj v šem-petersko bolnišnico, kjer pa Je kmalu nato umrl. m. D* Pesniki revolucije SREČKO KOSOVEL * Pesnika z našega Krasa, enega najsubtilnejših in najmočnejših lirikov po Moderni, menda ni treba še posebej predstavljati. 2e davno je znan in priljubljen pri slovenskih bralcih. Mala priča o tem: ponovni ponatis njegovih pesmi, ki so kar naprej razprodane. Če smo se kljub temu odločili, da predstavimo z eno pesmijo Srečka Kosovela pod zaglavjem Pesniki revolucije, je to zato, ker je ta pesnik borov, gmajn, brinovk in kamna hkrati tudi goreč pesniški po-bornik za novo pravičnejšo ureditev sveta. Predstavljamo ga s prvim sonetom iz cikla »Rdeči atom«, ki kakor pesmi -Ne teži drug«, “Ne prosi, brat«, »Revolucija«, »Kakor naraščanje« ali »Godba pomladi«, pomenijo upor proti stvarem in razmeram, kakršne so bile, in hkrati vero v pravičnejšo prihodnost RDEČI A TOM Skozi sivino trdih razmer, glej, ne izgreši svetle smeri v melanholiji, v dušeči temi, vzpni se kot ogenj preko ovir! Plamen žareč bo presekal temo, kakor zastava bo plapolal, človek bo dvignil obraz od tal, v bodočnost bo stopil z uporno nogo. Naši napori v žrtvi in delu bodo razgibali mrtvo telo in kar je strto ležalo v pepelu, bo kakor slap vzžuborelo v nebo. Poglejte, drugovi: iz naše moči se novo, bodoče življenje budi! LJUBLJANSKI KONCERTI Debut domače koncertantke SPOMIN in OPOZORILO »DNEVNIK ANE FRANK« — LETOŠNJA OTVORITVENA PREDSTAVA LJUBLJANSKE DRAME Skoraj uganka bi lahko bila, šni izbi. Tej preprosti podlagi likih: na Ottu Franku in njegovi mislicami in s poudarjeno e^n® odkod takšna popularnost »Dnev- uprizoritve pa naj bi dajali no- hčerki Ani. Jože Zupan je Franka platjo otroške duše, medtem k _ nika Ane Frank«, ki si je v raz- tranji ritem rahli, simbolno ak- oblikoval v popolnoma pravilni drugem delu. v prizorih pre® J meroma zelo kratkem času in centuirani prizori, ki se kontrast- smeri interpretacije: v izredno ne otroške ljubezni in Pr ^nhjia po vsem svetu pridobil resnično no prepletajo s povprečno vsak- visok duhovni nivo, v počloveče- ga miselnega obzorja, m 0 j domovinsko pravico na vseh več- danjostjo- Čeprav to ni edina no človečnost, polno razumeva- dovolj opore v režiji, zato j jih odrih, hkrati pa tudi navdu- pot umetniško dostojno obliko- nja za vse, brez trohice egoizma, nekoliko šibkeje izdelan, ve šeno, ljubeznivo in morda celo vati »Dnevnik«, se mi zdi, da je Čeprav Zupan v tem ni docela pa je njena Ana lepo dozi prizanesljivo naklonjenost sve- upravičena in da v njej temelji uspel, se mi zdi, da je odkril v za gledalca in pomembna stop tovnega občinstva. Ali je vzrok dejanski uspeh uprizoritve. Ven- sebi izredno tople in včasih tudi ca na poti igralkinega razvoj ■ v neutešenem in neutešljivem dar je to iskanje ravnotežja med prefinjene nianse, ki pomenijo Ob koncu bi rad še po^ hlastanju po ekstravagancah, v obema elementoma včasih škodo- zanj nedvomno lep uspeh. Vlogo navdušenju za čudežne otroke, ki valo drugemu: ambient povpreč- Ane je upodobila Majda Potokar- postanejo v poslovnem svetu sa- ne vsakdanjosti je rahlo dušil jeva.' Njen izraziti, skoraj dvorno imenitno reklamno sredstvo, ozračje tistih prizorov, kjer po- delni razpon, je zlasti v prvem ne m uiu™™.., - . ,tve ali pa raste ta popularnost iz sredno ali neposredno nastopa delu oblikovala z veliko polnostjo ampak tudi zaradi UP^1Z° -globljih, tehtnejših in človeško Anina obtožba obstoječega sveta, in otroškim temperamentom, do- same- janu» dragocenejših tal? in tudi simboliziranje je ponekod Razmišljanje in doživljajsko prestopilo meje skladnosti s ce-spremljanje »Dnevnika« vodi v lotnim konceptom. Kot stilno do-obe smeri in odpušča celo najbolj cela tuj element se mi je na pri-površne in hlastave nagibe, ki mer zdel v primeri z realistično pripeljejo gledalca v gledališki preprostostjo ostale uprizoritve avditorij na predstavo »Dnevnika njen groteskno simbolični finale. Ane Frank«. Mala, trinajstletna Prav tako so me pri inscenaciji Ana je namreč ob dobri interpre- (ing. arh. Niko Matul), ki je sicer ta torki zmožna v slehernem gle- funkcionalno in smotrrno rešila dalcu zbuditi spomin na komaj ne pretežavne probleme, motile preteklo dobo, ki mrtva še vedno grobo simbolne, poudarjene črne k.daj pa kdaj in tu ali tam trzne zastave z mrtvaškimi glavami, z glavo, ali mu ustvariti o njej Bogastvo režiserjevih domislic, ki da sem prepričan o vdikem sku, ki ga bo predstava dož upravičenem ne samo zaradi ne in umetniške kvalitete vsaj delno predstavo grozote, če se mu večinoma pridružuje tenak Zastopnik novo- ni sam padel pod njeno knuto. posluh za občutek raznih nians, sadskega »Dnevni Ta spomin opozarja človekovo tako ni našlo svojega učinkovi- zavest pred tistim, kar se ne bi tega odmeva, učinkovitega v smelo nikoli več vrniti, in hkrati smislu dovršenosti, ki še ni popol- vzbuja čustveni odpor do sleher- na, a ji ne bi mogli ničesar več ne stvari, ki bi bila podobna vse- dodati, nič spremeniti. K takšne- bini Aninega dnevnika. mu vtisu morda pripomore tudi Dramatizatorja »Dnevnika Ane neizenačenost in neharmoničnost Frank« Frances Goodrich in Al- celotnega ansambla, ki ni bila bert Hackett seveda nista mogla vpijoča, pozornemu očesu pa vse- ustvariti široke panorame raznih eno opazna. Zdi se mi, da zaradi shem gledališkem zdramatsko fabulo prepojenih do- pomanjkanja časa prizadevnost festivalu »Sterlji- godkov iz časov nacističnega za- slehernega igralca ni bila dovolj tiranja in uničevanja Zidov. Orne- izbrušeno vsklajena s celoto. Med jiti sta se morala — saj jima je vsemi liki (naj se omejim samo tako narekovala mala pisateljica na nekatere) je bil skoraj prese- sama — predvsem na to, da sta te netljiv Maks Furijan kot Dussel, strahotne zunanje dogodke pre- skromen, nevsiljiv, pa vendar živ nesla v pmbient, v štimungo tes- in plastičen. Teža celotne uprizo- nega podstrešja, kjer se stiska ritve sloni predvsem na dveh osem preganjanih ljudi. Za gledalca v naši deželi, kjer je skoraj sleherni korak napojen s solzami in krvjo ter oveličan z zmagovito uporno pestjo, čakanje osmih ljudi, zaprtih v teh podstrešnih izbah, čakanje na odrešitev, samo k a« je izročil včeraj darilo igralcu Mestnega gledališča v Ljubljani Janezu Albrehtu, nagrajenemu na letošnjem novosad- no pozorje« IZ TOVARNE SANJ Po toliko zapletih .pet debot pline, koliko, le odpute.t. poslu- Pprt™ pSvSS tot^JSmb™ Setml? mesta JffS rtSjfe SK* HS1.'a,4“^3SSor£sSd: SlSLS "dr.8,im*u„T'v“S SSK*, nji glasbeni šoli Breda Rajhova slogu in vsebini najbolj sorodni Toda tu je mala Ana, otrok, ki prav le-ta sodi že v obdobje pred in egiptovske voiske V svoiem snnmini^n litpmmimi etnocii3^ je začela svoj spored (21 oktobra) Bach Debussy in Škerjanc, torej h" -dn* svetovno vij no gS dekfepa v danes že nekoliko staromodni avtorji pred ldasiko m po njej ter J j nacizem Naisi^tgsi Uk° ** je staro tudi njeg°v° Pomembnejših tovrstnih stvaritev, volj zaljubljeno v svojega Pl**1 “J? Ka^toHnCl«r^„ajSL8la,f UmYtnlško sodelovanje s produ- . Brez veliko komentarja vam ni kk in ga z dobro taktiko obliki, čeprav avtorji ja napravila po Debussyju in redno smotrno dinamično izgrad- «» vrednost »Dnevnika« tam, donjuanski pis^eli nenadoma°ZJ n™ ™ velike si®*; Skerjancu čez Albeniza precej njo v »Odsevih v vodi«! Tudi pri kjer govori Ana sama z vso iskre- velikem^ K^psu g r^ v^ kot Obiskovalcev, « oster zavoj h Gershwinu, v smer Schumannu so bile čiste glasbene n.°st30- neposrednostjo in z izra- skromne. Začno in končajo se pri niti v komaj dozorelo prepoveda- si hh ie nred let? zasluženo Prl' popularne glasbe. No, Albeniz ima vrednote izdelane nekako mimo ^0 nadarjenim peresom. Kajti piramidi, simbolu fiaonlveea no jabo?to Ta sld ie nXIč od P irh že domovinsko pravico na soli- čustvenih, vendar povzroča tak tedaJ se v tej Ani prebude ne despotinka Tit glavnT scISt Ta sad je namreč od dobil, stičnih koncertih; če je torej ho- postopek pri tem avtorju nekakš- samo milijoni otrok sveta, otrok flima »Dežela faraonov« 1e tela z izbiro njegovih skladb po- no razcepljenost. Beethoven je bil P° letlh> Pač Pa tudi otrok po Faulkner zato svobodno sm-ožil vedati, da po njem ne more biti bledejši, čutila se je kriza izva- srcu> P° veri v življenje. svojo fantazijo in nam ob upo- nobenega načelnega pomisleka ni- j alke; prebredla jo sicer je in s V neizkušenih in neobčutlji- števanju redko znanih indiclj poti proti Gershwinu, ji je treba tem pokazala precejšnjo moč, to- vih rokah bi se uprizoritev »Dnev- sredoval svojo predstavo živ- dati kar prav. da temu Beethovnu je še manj- nika« lahko sprevrgla — nekoliko ljenja v starem Egiptu. Našla je simpatično rešitev, da kalo tisto, kar daje svetovnim potencirano rečeno — v nekakšno ~ Zamujena priložnost je res se znašli nekdanji študent^ 10 oce- legi v različnih taborih, os ^ Večini domačih filmov težko sproti napisati običajno H Mi d z ivuucv vuuiju »pieiKe najajo« naj velja za asrsrsš; sirs sigsr Brsfc fiTtSššKfsas sS&sh&ERŠ srfe stfssss: h..,«. issšrjssrs&t B&ssssnsssi S5SSSBS siSSi ——----------- —-------------- nariju mnogo avtobiografa g motivov. Čeprav Je njegov “ mestoma situacijsko neob vodnja Je znašala 17.215 knjig v »vezni republiki ^%l oel? f^med dOSlaJ in 5583 del v demokratični republiki, s čimer se SlblOV scenarij ® ,* ju*’ Nemčija uvršča - za Sovjetsko zvezo (30.811 del), najboljše filmske predloge V J Japonsko (21.653) ln Veliko Britanijo (19.107) na goslovanski kinematografija “ četrto mesto v svetovni knjižni proizvodnji, če na .jiiv, nlastlčh08 pa računamo obe Nemčiji, potem Je v knjižni na oallKa 8“ ®u PlaBri’ . raJc-prolzvodnji na drugem mestu v svetu. Sele za raznovrstnost posameznih a terjev. Režiser Sime Simato^žoi Knjižni sejem v Frankfurtu V Frankfurt sem prišel zjutraj, še pred »onč- kvarjl, ln spet trgovci. Vmes med kačo obisko- slepeča luč nas spremlja m «s*Iiai1avh lišaeto /tk 1U alnl m a Ia cola neaku. ...1....___i • • __«• ■ I , a ■ ■ a « ___ .. . . . ... . . _ . . nlm vzhodom. Mesto'ob Malhi seje šele prebu- valciv' K»pre^Jaj~o VesMl dljaM, lovijo pro- ffitota^bralcl ‘taffibite^j Sud.” Jugoslavija^ji risio^knjj^^lh^l^m Jalo. Običajno poslovno življenje ie namreč za- lpekte In ie gla«io'7mejijo. V^VOTaniiTJe ^'O- dei brezbrižni ta ^VoT^VtipSjoč^pomll^mo d«e“em mlstT^ietu.lore^na ^okfleVtvl?" mu nI bil Povsem kos V gd .... ------- -•<-------*- -i----■— *- *- * c— ---- - —- ------- - - - j, Švedsko, csR, Beigif filmski realizaciji. NaPr|g gjcer oleidPa°n,Wm odS,orr„^ 8°PBrnS- kaJ*! ,Ue ,0“Ce *" mlm0 •toJnIe, b» tam Jori^lmor ^ogTe^mo SS S^atajT‘p^tug^sko, i V naslov te ali one knjige ta gremo dalje. Včasih Jo, Švico, Poljsko. Avstrijo, £ SSL umili nwn min l “tro N°rveško, or«uo b>.Finsko. rf pred postajo, kjer so še visele zastave udeleženk frankfurtskega velesejma, ki se Je bil tedaj prav Kot nekakšno nadaljevanje vele- kar zaključ sejma pa so nemški knjlgotržcl priredili v vele-sejmsklh prostorih Impozanten mednarodni knjižni sejem, ki Je bil v Goethejevem mestu po vojni prvič organiziran leta 1949. Letošnji knjižni sejem Je bil deveti po vrsti ta Je trajal od 5. do 10. oktobra. Mednarodni knjižni sejmi v Frankfurtu postajajo vsako leto zanimivejši ta privabljajo ljudi tz mnogih dežel. Letos je razstavljalo svoje publikacije 1300 založb lz 24 držav. Skupaj Je bilo kakih 60.000 različnih knjig, od tega števila pa okrog 17.000 letošnjih novosti. Raastavljale so naslednje države: Argen-tlnlja, Avstrija, Belgija, Bolgarija, LB Kitajska ta CangkaJIkova Kitajska, CSR. Danska, obe Nemčiji, Franclja, Britanija, indija, Izrael, Italija, Jugoslavija, Nizozemska, Poljska, Romunija, Svadska Svlca, Španija, Madžarska, ZSSR in ZDA. Med sejmom so bile različne strokovne prireditve, podelili pa so tudi — kakor vsako leto — mirovno nagrado nemških knjigotržcev. To Je letos dobil ameriški pisatelj Thornton Wllder, znan po svojih povestih ln odrskih delih (njegovo Igro »Nate mesto« Je uprizorila ljubljanska. Drama). Slovesnost podelitve so kot višek sejma prenašale - vse nemške, avstrijske ln švicarske radijske postaje ter televizijska mreža. Isti večer so Izvajali WllderJevo Igro »Alkestlade«, napisano leta 1955. Velesejem v Frankfurtu Je blizu glavnega kolodvora. 8 tramvajem št. 16 je do njega komaj nekaj minut. Tam sem se kmalu po osmi url pomešal med množico ln hodil po dvoranah. In preden obhodiš vseh 780 stojnic, večidel natrpanih s knjigami, preden si vsaj bežno ogledaš stroke, ki te zanimajo, začutiš, da sl pošteno truden ta da Je ura že precej čez poldan. A kaj tol Vmes Je kaj zanimivega opazovanja! Tu se v poslovnem vrvežu srečujejo trgovci z ustvarjalci — umetniki, pisatelji ta kri tild, bibliografi, antl- is#*. gel Seznaniti . .»uiuutuiu oMUBunaiui. nuuau • _ „ , « OLHr , _ -Vdajajo in iz katerih jezikov prevajajo Nemci, in koliko razmeren s splošnim dvigom povečini pravo literaturo. Pri nekaterih vidiš, se prevaja Jz nemščine, kakšen je Izvoz in uvoz niške potence našega filma- Dansko, Madžarsko, »Kamnitih horizontov« j- an. Na sejmu sl se mo- pri gimatovl6u očlten, ni P3, z zanimivimi statistikami, koliko obrt- mo. Reka obiskovalcev valovi. Ustrežljivi predstavniki založb. Zlasti nekateri, ki izd povečini pravo literaturo. Pri nekaterih vidiš, se prevaja Iz nemščine, kakšen Je .»voz m uvoz da niso samo trgovci. Pa saj so Imeli prvi knjižni knjig, promet s knjigami v knjigarnah oziroma ,, sejem v Frankfurtu »e v 16. stoletju. založ&ah. Itd. Mesta, ki vodijo v nemškem založ- Y* zanemaril, V °""T-mpO, In med vsemi temi knjigami Iščeš dobro ništvu, so: Stuttgart, Mdnchen, Berlin, Hamburg filmu toliko potrebni m knjigo. Med tolikimi tisoči to pač ni lahko, kajti ,n Frankfurt. V teh mestih Je bilo Izdanih 46,1 H ustrezno dinamiko dogajanj« vse, kar se tam ponuja, gotovo ni najboljše, vseh knjig. v zahtevni mlvansceni pokazal v»v Toda noben naslov ta noben ovitek, pa naj učln- Posamezne države so priredile male Izbirne zamevni mizanscem pu . ž kujeta še tako presenetljivo ta Izvirno, pravega razstave. Naša država je bila, glede na njeno Prevec naivnosti. Tudi ° ljubitelja knjige ne moreta speljati na led, če mesto v knjižni proizvodnji, preveč skromno za- igralci kaže na šibko režiserj«^ akcijske®® ta za njima ne čuti tistega velikega odkritja, tl- stopana. . f :e izbral stega velikega spoznanja, ki sl ga želimo od vsa- . Ko se spet znajdeš na ulici, sl nekako omoti- iviimo tega pa je -opol' ke knjige. Mnogi so prišli semkaj kot v nekak Cen- ® kupom prospektov v roAl sem šel proti nesreceno igralsko ekipo S duhovni tresor. 2e pred portali ln na cestah, ki Malnl, da sl ogledam Goethejevo rojstno hišo, nimi diletanti Sašo Novak 1“ u+i vodijo k sejmu, lahko spoznaš prijatelja knjige, ali bolje, Goethejev muzej, kajti hiša Je le še, n9 čoln PohVAl*” kajti to so večidel posebne vrste obiskovalci, ne čeprav popolnoma natančna, vendarle samo re- 1 nrzicem na ceiu. takšni kot na drugih sejmih. Tu gre pač za se- konstrukcija ta posnetek nekdanjega Goethejeve- moramo nekaj uspelih Simeon , znanjanje s notranjimi vrednotami! in tako tl k® doma. Za 1 marko te spuste noter ln ko se na- asociacij v filmu na primer njv seže roka po knjigi, da bi prišel do notranjega bcre dovolj ljudi - In teh Je vedno dovolj - te svetilk®’ doživetja Edi da bi prejel le potrdUo za to. da začne vodič spremljati. Razlaga. Pohištvo ln sil- ™ ^Otiv brleče cestne BV" - j takih vrednot tudi današnjemu svetu ne manjka, ke so večidel še Iste. Duha tega doma pa sl lahko Simbol ilegalne aktivnosti v Zal ni mogoče podrobneje opisovati sejma, Pnom^Je~°»»»YV>n,!l0!e^IJS{ sodobn°stI vera V svetlobo ! vendar bi vsaj omenil zanimive posebne razstave * .“JJJSlf nritMiHe . Ss? trišnjega dne, ali p« aSOCiaC'] v okviru ia Im m. Nb. teh so nrikn7nii naiiantn oRledoval pritličje s kuhinjo In družinsko sobo( «• «i»pAbl6- L^ke avstriJske ln švIciske knnžne lJdale kler se Je odvijalo vsakdanje življenje Goethe- smrti — policijski agenti pr*°D la leta 1956 ta še posebno razstavo sodobne nem- ^^'orMtorno^tonnKf^^aldaffe1 wm' ne* nič ferd v Svate Z nevesto V feeleffl ške. knjižne Ilustracije. Najlepše knjige Izbira -!SLa 2nani Frano Vodopivec j« dal lepe knjTze''vendar‘še’'niVo 01 Goet,le *aeel P188« Fsusta. Obstal sem in za- V“aU ^,PeŽn? oblika knjige kaže številne f,ut,U P°sebn0 vznemirjenost, ki me Je sprem- likovno odkril nekaj ” * sga Upa znanstvene zadela l,a,a„ !es tas' •« znašel na ulici, grebških arhitektonskih *M»ilW e p» uiansiveneza aeia Potem sem šel še k stari mestni hiši -RSmer- vr.sti —V8C. »„nvenciO- , ?°8*’ “ V°.dl Maln°- P° r«W 50 V»Zlle „ _ nalnosti, ki Jo v neki meri vsiljuje sama oblika te„°?£VAovai,5i”e,!^e Zaključimo lahko žal S®®®'0 vsako leto nlkov, grafikov, bi dajejo res te zelo zadovoljni. Zunanja danes oprei^Jevalcc mnogo Izbire. r?i-?.tr°k' SSSf m.e"e 3* ,rV5* de*avnikf' uBotovitviio da Te Simatovič *a- knJiine besede zaživi Tudi tn LJudJe 80 hodili mimo, vsakdanje, kakor kje Ugotovitvijo, da je oima drugje, pogreznjeni vsak v svoje skrbi. Obstal mudil zares veliko orilOŽOp®_4 Goethejeva rojstna hiša v Frankfurtu knjige, ima aa a»ss5s. Si« ■•Jem Je dobro osvetlil tudi položaj nemške bUo^koncal 'n Zr' V knjige v današnjem svetu, Lanska knjižna prolz- vsaa v svoje sKrDi. uDstai mucu zares veimo jj. *. . . >.) je nad Maino zapihal osve- Njegov ponovni popravni -izpit reko ljudi in vozil, ki Je ni m za producente velik0 tvega- FRANCE NOVSAK nje. ^ Riše in piše Vladimir Pirnat, dijak Vil. r. glina, Ljubljana iMoclu jah, v moKskid gJlo&iM& O prejšnji mladinski strani Spoštovani tovariš urednik! Jskreno Ti hočem povedati mnenje o Tvoji prejšnji inski strani Pesem »Skozi »»oje mia di ^k.Un Lgls ■*** Anice Barbič je lepa. #$£»• proza »V jesenski lja '* (L. K., III. r. gimn., Ljubih a>- Pesem »Jeseni• Jenko He-»8pl ni ni všeč zaradi tavanja Ajb ter tja« v stihu: ABBC, AABB in končno ABCC. če bi gledali in brali nadaljevanje »Modrijana« v drugem umetnem satelitu. Drugače je Pirnatova slikanica najboljša pri nas v zadnjem času* Pozdravlja Te Tvoj zvesti bralec Jože Pirc, dijak, Litostroj VIII/IV. Akropola KNJIGA O ŽIVALIH »vreteno« Lepo in iskreno je napisana kritika o »Pepelki« (Stekleni če-veljče/c). "Pesnik Sorškega polja« (prispevek Jakoba Mullerja) je splošno znana ugotovitev, nič originalnega in nič vzpodbujajočega — saj vse to že vemo vsi. Te ugotovitve lahko najdemo v vsaki šolski knjigi. Črtica »Vrnila sem se« je precej zgrešena, Napisana je po črno-belem sistemu. Ostali prispevki so povprečni. Slikanica V. Pirnata *Modrijan v morskih globinah« je dobra, toda prekrat- Čestokrat se dogaja, da ima satelj Novak, ki nam je napisal: drobni prijateljčki. Najprisrinejši ka, kajti čuti se že konec. Sicer otrok zanimanje za živali, jih "Živali moje prijateljice«. pa so gotovo polhi, navihani je zanimiva, a je premalo znan- g0ji in ljubkuje. Takšno nagnje- Drobne a prisrčne zgodbice so kosmatinčki in njihova šaljiva stveno utemeljena. Lepo bi bilo, nje je imel v mladosti tudi pi- napisane čuteče in s srcem. V njih početja ter zajčki, dolgouhi pri- ni suhoparnega opisovanja živali, jatelji. kar bi se pisatelju — profesorju Pestra družba živali je zapu-prirodopisa prav lahko zgodilo. stiia pisatelju nepozabne spomi-Nasprotno, njegove živali živijo ne. Do njih diha njegova ljubezen in so nam blizu s svojimi dejanji in o njih je napisal knjigo, kjer in nehanji. Čutimo, kako skrbno spoznamo, da so živali prijateljice Vodoravno: 1. spored, 8. evrop- puščave, 4. opazovati, 5. del ži- in s kakšno vnemo jih je negoval vsakega človeka, če jih ljubi vn ska država, 9. zelišče, 10. stoka- vali, 6. medmet, 7. mesec v letu, in vzgajal, pa tudi učil in kako živi z njimi. nio 1 A Adivv^on 1 7 fn41ro »miailro «« v • . . > • ... ■ • w « ' h** » Jenko Helena, 4. r. gimn. Šentvid nad Ljubljano. 1. Mlada brazda 2. Pomladna pota 3. Prvo cvetje 4. Vesna mladosti 5. Naša stran 6. Izpod peresa 7. Mladi svet 8. Stran mladih 9. Prvi koraki 10. Misli mladih Jenko Helena, IV. r. gimn., Šentvid nad Ljubljano — 1. Pišimo in rišimo 2. Ml ustvarjamo 3. Mladih src utrip Tonin Večeslav, Šentvid 63 Naši mladini KRIŽANKA »AVTO« osebni zaimek (množ.), 2. 3. pralno sredstvo, 4. lepljen, k nnesto v Italiji,- 6. moško ime, • °rožje, 8. poseduje 9. dva sa- °8lasnika. ________________________ nje, 14. ogrožen, 17. težka vojaška n moško ime, 12. indijanski čoln, velika in nepozabna doživetja je vozila, 19. zbornica, 22. hitro swtlnmnHro 14 mednarodni doživljal z njimi. Temu njegove-hlapljiva tekočina, 24. osebni za- £ 8 J ' Veznik ,6 mu delu se je pridruževal tudi imek, 25. priimek slovenskega J9 ' ’ ’ .. oče in mu'je pomagal in svetoval. pesnika, 26. latinski veznik, 27. nedoločni zaimek, 18. domača ži- 20. električna merska enota, polšji ;0u, ki je bil za dečka 30. davnost, 31. del voza. 21. tako se oglaša krava, 23. ka- prav skrivnosten in nenavaden, Navpično: 1. urad, 2. skrajni žalni zaimek, 26. glavni števnik, pri čemer ga je uvajal v mnoge del polotoka, 3. zelenica sredi 29. oblika pomožnega glagola. živalske skrivnosti. Podarjal mu je mlade želve, papige in ježa, s katerimi je doživljal obilo lepega in zanimivega. Vendar je pozneje že na lastno pest stikal za živalmi in jih nosil domov. Tako nam prav prisrčno opisuje začetno go-lobarjenje in skušnje z divjimi in domačimi golobi. V strmih previsnih stenah se je srečal celo z planinskim orlom ter zasledoval »leteče dragulje«, kakor imenuje vodomce. Prav tako se ni ustrašil čmrljev in jih je junaško ogrebel v panj ter včasih posrkal iz njega med, ki so ga nabrali njegovi Liki in vsota Pavel Mišmaš, II. letnik učiteljišča, DVE PESMI MIHA Če bi bil Miha velik fant, ne bi na steno pajace risal in niti več v šolo hodil in lizike lizal in muce vlekel za rep in hodil v Tivoli na potep. Ce bi bil Miha velik fant, bi si še svečko obrisal. KDOR IMA Kdor ima zajčka, naj ga proda. Kdor ima račko. ali pajacka. kdor ima punčke, kdor ima žogo, naj jo proda, da bomo kupili muci obleko, da ne bo taka tekala preko praga in taka gledala mimoidoče ljudi. Na risbi vidite osem likov, kateri se medsebojno sečejo. V prostore, kjer se posamezni liki sečejo, je treba vpisati primerna števila, tako da bo vsota števil v vsakem liku 21. ^VNXXXXXXXVXXXXXXXXNVxxvxVxxxxVXVXVXXXVXXXXXVXXXXXX\^^^^X^XV^^^X^:^X^^W^XV^:^^^^^^*l^X^XXXXXVVXVVV>X^V^.XXXXVVVXXXXVXXNXXXXXXXX\^XXXXXXXXX>^^^ 37. Modrijan je ležal precej časa v globoki nezavesti. Ko pa se je osvestil, so bile njegove Vrve besede: "Kje je fosil?" Janezek mu je od-govoril: »Ni ušel. Tudi Jack je dobil poljubček Vjeli pa smo ga le.« Modrijan se je nasmehnil Sele zdaj so se mu vračali v spomin dogodki, fci jih je preživel. »Hotel sem ga živega ujeti in ga pripeljati domov,« je dejal Modrijan. 38. Brž ko je ozdravel, je šel v kabino pogledat mrtvo žival. Bil je poln neizmernega veselja. Njegovo življenjsko delo je končano z uspehom. Ko se je vrnil k moštvu, je dal povelje: *Dvignili se bomo nad gladino. Rad bi videl sonce." Podmornica se je počasi dvigala. V vodi so se začeli razlikovati modrikasti odtenki dnevne svetlobe. Ko so prodrli nad morsko gladino, so globoko zadihali sveži zrak. 39. Na obzorju se je začrtala tako draga morska obala. Bližali so se domu. Ali ni na obali nemir? Res, gotovo jih pričakujejo s strahom in nestrpnostjo. Pristali so ob obali. Zena je objela Modrijana. nato pa je ta dvignil sinčka, Janez pa svojega fantička. Ostalo moštvo — nekoč razbojniki — pa so nemo gledali ta prizor. Niso se mogli načuditi tako prijetnemu in radostnemu snidenju. 40. Nekoč so prišli Janez, Jack in ostalo moštvo na obisk k svojemu prijatelju, k učenemu in junaškemu kapitanu Modrijanu. Ta jih je veselo pozdravil. Potem pa jih je povabil v muzej Na vzvišenem mestu je na posebnem podstavku stal fosil, zaščiten s steklom. Stali so okrog njega v prijetnem razgovoru o tem, kako velike nevarnosti in težave jim je delal v morskih globinah. KONEC Film »Lepo je biti mlad« (In še nekaj o filmu »Ne čakaj na maj«) ®ase je največ gledalcev Ljubljane privabljal film Vsi s Je mlad«. Med njimi je bilo največ nas, študentov, [ji mo odhajali iz dvorane razvedreni, veselih obrazov. Ta res zasluži, da napišemo nekaj besed o njem. so na »jerna snov iz dijaškega življenja v Angliji. Dijaki z vsemi napakami in vrlinami. Imajo orkester z ^ ®r pinglom, ki ga vsi prisrčno ljubijo. Tudi on jih ra-raj.J Pomaga in celo sam dela za njihove instrumente. n»ov * .*ega rnpra tudi z gimnazije. Dijaki začno stavkati, ^Miča!" ° ne*jul)emu ravnatelju in nazadnje se vse srečno Je barvan. Po tehnični in igralski strani je neopo-Hj Gotovo je vsem najbolj ugajal John Milles v vlogi ' °>ngla. Ta se je vživel v glasbo in v dijaške probleme j,, °’. a je prikazal izvrsten lik profesorja-glasbenika. Tudi Pai i * 80 *Kra'' naravno. Med njimi mi je najbolj ugajala nh **avnatelj se mi je zdel nekoliko neprepričljiv. *en> filmu se človek nehote spomni na slovenski film J?** čakaj na maj«. Oba filma imata isti namen. Prodreti v eln k° jakega življenja in oba sta tesno povezana z Žlov b ^0l*a kakšna je razlika med njima. Pri »Vesni« se ki a resc*a mogoče več smeji. Toda smeji se neumnostim, odh ? po^enjaj° študenti. Ta smeh ti takoj zamre in ko Da ti dom°v, ti ne ostane od filma in smeha nič. Nasprotno « ostane od filma »Lepo je biti mlad« nekaj toplega, leni? Čemer še dolgo mlsliš- Gb koncu bi prosil v imenu vseh dijakov Ljubljane pod-boiv Z-a dol)avo filmov, da bi dobavilo namesto tolikih kav-Jk in kriminalk raje več filmov, kot je film »Lepo je Di« mlad«. Jakšič Matija, V. a klasične gimnazije v Ljubljani. ““ Atene za časa Perikleja Ko slišimo kaj o Atenah v Periklejevem času, nam običajno stopi pred oči veličastna slika Akropole s Partenonom in Ateni-no soho. Nimamo pa prave predstave o mestu samem, o katerem si morda kdo misli, da je imelo snažne, gladke ulice, palače z marmornimi pročelji, parke in nasade. Silno bi se motili! Ko je prispel tujec med dolgima zidovoma iz Pireja v Atene, je bil hudo razočaran. Pirej je bil lepo urejeno pristaniško mesto. — V Atenah pa prava zmešnjava. Po mestu se je vila množica tesnih, umazanih in vijugastih cest. Pisatelj komedij Lizip se sicer jezi. češ če nisi nikdar videl še Aten, si — štor, če pa, pa niso te ogrele — trmast osel če so, pa rad si ločil se, — si butast vol To je sicer grobo povedano, zato pa zmeraj samo še na pol resnično. Razen Akropole in javnih shajališč so imele Atene tudi v Periklejevi dobi isto lice kot po perzijski vihri. Ko so Perzijci odšli, so si zgradili prebivalci iz podrtin borne koče in po umazanih ulicah si vsak čas lahko vi- del domače živali, konje, osle in prašiče. Plemstvo se je mudilo v mestu le mimogrede, po večini je namreč živelo v lepih dvorcih na deželi. Hiše so bile iz lesa in ilovice, kanalizacije in razsvetljave ni bilo. Živo sliko resničnega življenja nam posreduje prizor v Ari-stofanovih Osah: Sodna obravnava bo. Porotniki jo že navsezgodaj mahajo proti zbornici. Zares so med njimi sami vrli meščani Ker je tema, jim svetijo sinčki s svetilkami. Po hrapavem tlaku klopotajo težki koraki. Kar naenkrat prelomi tišino otroški glas. "Ata, ata, drek: glejte, da ga ne pohodite!^ Če tako gledamo na vsakdanje življenje v Atenah, šele lahko razumemo voščilo istega pesnika v Aharnjanih, ki ga izreče zbor svojemu skopemu ho-regu, češ če ga napadejo pijani ponočnjaki, bog daj, da bi name- sto za kamen prijel za pravkar odloženi kupček človečnosti. Sicer pa so bili tudi Atenci dostojni ljudje. Nočne posode so praznili samo na večer in kar na cesto. Če je koga prizadelo, so se vselej vljudno opravičili: "Pa bi se bili umaknili!-" Za osebno življenje torej Atencem ni bilo dosti mar, pač pa za skupnost. Tu so skrbeli za dostojno in prijetno bivanje. Mestne hiše niso postavili, pač pa so obdali trg s platanami, stebri in napisi. Zakaj so živeli bolj v javnosti kot doma? Doma jih je bila sama skromnost, na zunaj pa so ob velikih praznikih kazali ves sijaj. Teh se je namreč udeleževal celoten grški svet in pred njim so hoteli pokazati svojo veličino. Sicer pa je potekalo življenje Atencev podobno kot pri nas. Delali so, da so si zaslužili kruh. Zato je popolnoma napačno, če kdo misli, da je bilo njih opravilo le šport, upravljanje politika, filozofija in slovstvo. Prav malo so živeli od dela suženjskih rok. Otroci so hodili zjutraj v šolo, žene po gospodinjskih opravkih, možje za poklicnim delom. In poklicev je bilo v helenistični dobi že okrog 179. Atenci so torej prav pridno delali. Pindar je na primer pisal pesmi le za denar, sofista Pro-dikos in Gorgias pa sta zahtevala od učenca po 2,700.000 din današnje vrednosti za tečaj. Pri tem sta imela vedno dovolj slušateljev in bila sta prijatelja najvišjih glav v državi. Antični Atenec torej ni bil postopač, temveč vesten, vztrajen in podjeten delavec nič manj kot smo mi dandanes. Kako naj se imenuje Predloge so poslali: ., Pušnik Vladimir, IV. r. gimn., Hrastnik — 1. Črke so zapisale 2. Mladim srcem 3. Ali že veš 4. Dobro je, da veš 5. Preberi, če si radoveden 6. Vsak četrtek Maintinger Petja, IV. r. gimn« Brankova 9, Ljubljana — TELESNA KULTURA J PROBLEMI IN VZDUŠJE OB NOVOUSTANOVLJENEM ŠPORTNEM DRUŠTVU V KRANJU Obetajoča plan>ka v »Planiki«? Znova in znova poudarjamo, da v naši tele*sni kulturi ne bomo ?osegli množičnosti, če ne bomo razvili te dejavnosti tudi med vsemi delovnimi kolektivi. Zato je za pozdraviti, če v nekem delovnem kolektivu ustanove aktiv, društvo ali klub telesne kulture — saj ime ni važno — vendar je zaželeno, da se aktivi v posameznih delovnih kolektivih, če je le mogoče, združijo v eno društvo, da se ne bi cepile sile, zlasti kader in da bi s pridom uporabljali materialna sredstva. Seveda pa je prav tako zaželeno, da vsak aktiv telesne kulture pri nekem delovnem kolektivu skupaj z vodstvom podjetja skrbi za ureditev najbolj potrebnih športnih naprav pri samem podjetju ali pa v njegovi neposredni bližini. Iz Kranja smo prejeli dopis, v katerem pisec zelo kritično obravnava razvoj telesnokulturnega društva pri enem izmed tamkajšnjih delovnih kolektivov — tovarni čevljev »Planika«. V vrsticah tega dopisa so izražena tudi nekatera nasprotja in problemi telesnokulturne dejavnosti v Kranju nasploh, nekatere trditve pa tudi presegajo ta okvir. Seznanimo se z njimi: »Šport za reklamo« »V marcu Je delovni kolektiv tovarne »Planika« v Kranju ustanovil športno društvo. Vsi upi, da bomo v Kranju dobili tovarniški aktiv, ki bo služil članom kolektiva za razvedrilo in telesno krepitev, pa so se izkazali več ali manj za neosnovane. Športna dejavnost v tovarni »Planika« je šla v popolnoma drugo, lahko rečemo novo smer. Pobudo za aktivnost, ki naj bi razširila šport v Kranju tudi med tiste, ki se doslej z njim še niso ukvarjali, bi morali pozdraviti 2al, se to ni zgodilo. Prva dejavnost je bila posvečena nogometu. Z izpadom Mladosti iz lige je del igralcev in vodstva prestopil k »Planiki«, prav tako pa tudi nekateri igralci Triglava, izmed katerih je nekaj takšnih, ki so bili prej najbolj nedisciplinirani. Igralci so bili zbrani z raznih vetrov. Torej nič lastnega, nobenega športnika, ki bi se šele začel baviti z nogometom. Razna tolmačenja in izjave trde, da gre za to, da bi šport delal reklamo za »Planiko« kot tovarno čevljev. Zato je tudi ime športnega društva isto kot tovarniško. Tokrat gre torej za nekaj popolnoma novega: šport ni več sredstvo za razvoj telesne kulture Človeka, za dvig njegove storilnosti, pač pa je le sredstvo za reklamo. Takšno pojmovanje športa nam je tuje in naj bi tudj takšno ostalo. V »Planiki« so v rokometnem moštvu zbrani igralci, ki nimajo nikakršne zveze z delovnim kolektivom te tovarne, pri kegljačih pa aktivni igralci Triglava, ki naj bi v Kranju nastopali Še za Triglav, drugod pa v dresih z napisi »Planika«. Mar i*tm to ne potrjuje izkoriščanja športa za reklamo? Minulo soboto smo imeli v Kranju mednarodno tekmo. Nogometno moštvo VSV Villach iz Beljaka je igralo z moštvom tovarne »Planika«. Ni potrebno posebej poudariti, da Je nastopil NK »Planika« pod imenom tovarne. Tekma je bila slaba. Igralci »Planike« nimajo kvalitete, niti kvalifikacije za takšen nastop, razen tega pa so igraU izredno surovo. Kdo je sploh odobril takšno nogometno srečanje in zakaj Je moštvo »Planike« nastopilo pod tovarniškim imenom? Stvar je jasna. Tokrat gre za najbolj enostavno izigravanje predpisov o mednarodnih tekmovanjih. Kakšno kva&ifikacijo pa sploh ima nižjeraz-redni klub za igranje mednarodnih Festivalska misel na filmskem traku Ljubljana, 23. okt. — V dvorani slovenskih filmskih delav- j cev so danes predvajali kratko-metrazni barvni film, ki prika- ! zuje I. slovenski festival telesne kulture. V 15 minutah, kolikor traja film, smo spet obudili spomine j na veliko manifestacijo telesne J kulture v naši reptibliki. V skladnem glasbenem ritmu so se vrstile živobarvne slike s športnih prireditev, parade 2 množičnega nastopa pripadnikov »Partizana« ter športnikov na centralnem stadionu. Ta zgodovinski dokument enotnosti, množičnosti in kvalitete slovenske telesne kulture je registriralo na filmskem traku ljubljansko podjetje »VIBA-film*. Scenarij je napisal, film zrežiral in montiral Dušan Povh, glasbo je skomponiral Borut Lesjak, kamera pa je bila v spretnih rokah Ivana Marinčka, Mileta de Gle-rie, Franceta Cerarja in Simona Rackoviča. Film, ki ga je izdelal centralni laboratorij v Beogradu, bo v kratkem prišel na program naših kinematografov. nogometnih tekem? Poudariti je treba, da »Planika« nima svojega igrišča in da igrišča Mladosti sploh ne more uporabljati, baje zaradi dvomljivih prestopov bivših Igralcev Mladc/tl k »Planiki«. Vse to kaže, da šport v »Planiki« ni šel pravo pot. Zanimivo bi bilo zvedeti, če res tovarna finansira dejavnost tega društva iz ma-terianlh stroškov, kot na primer reklamo. O enem in drugem bi bilo prav, da se pozanimajo pristojni mestni forumi, glede mednarodne tekme pa tudi NZS. Iskreno pa želimo, da bi šel špoft v »Planiki« po pravilni poti.« tt Kaj pravijo pri »Planiki« Nekatere navedbe in trditve v omenjenem dopisu mečejo torej temne sence na mlado športno društvo, ki so ga pri tovarni čevljev Planika ustanovili letos, po vseh ustreznih pravilih. Zato smo se pozanimali za vso zadevo pri »Planiki« sami. Direktor podjetja, Andrej Verbič, je hkrati tudi predsednik športnega društva. Na trditve in nekatere obtožbe je odgovoril približno takole: Športno društvo ,Plnika’ smo ustanovili iz več razlogov. Razumljivo je, da smo ga ustanovili predvsem zato, da bi- imeli Člani našega delovnega kolektiva razvedrilo in da bi si krepili telo in duha v okviru podjetja, v kolikor nimajo možnosti, ali vsaj boljših ne, drugod. Nikakor nismo ustanovili društvo zato, da bi bilo naperjeno proti drugim. Res pa je, da vodstvo pod- jetja ni moglo več dovoliti, da bi se uslužbenci kot simpatizerji društev Mladosti in Triglava vsak por^deljek med seboj prepirali in da bi pri tem trpela delovna storilnost. V našem kolektivu je veliko zanimanja za športno dejavnost. Menili pa smo, da bi bilo bolje, če bi ta entu-ziazem krepil kolektiv, kot pa da bi ga slabil. Prepričan sem, da bo prihodnje leto vsak tretji uslužbenec aktivni član društva. Nihče pa ne prejema nobenih sredstev in nima nobenih ugodnosti na svojem delovnem mestu. Razumljivo je, da so pogoji za razvoj telesne kulture pri podjetjih boljši kot marsikje. Zakaj ne bi imeli člani našega delovnega kolektiva svoie igrišče, če iimamo zanj pripravljen teren tiik ob tovarni in če ga grade s prostovoljnim delom?- Ali vaše moštvo res nastopa zgolj pod imenom tovarne, ki izdelujejo čevlje, z edinim namenom, da bi reklamiralo njene izdelke in ali je bil to tudi primer v srečanju s nogometnim klubom Villach? -To je nesmisel. Zelo težko bi ta ali ona športna vrsta našega podjetja dosegla takšne uspehe, ki bi bili tudi v propagando korist tovarne. Morda bi dosegla, če bi delavci le gojili šport, ne pa tudi delali kot vsi drugi. Tega ne bi nikoli dovolili. Ce pa je kvaliteta plod množičnega udejstvovanja, potem je to edino pravilno, ven »Čeveljčki na asfaltu«. Predsi 18 in 20. 12 MURSKE SOBOTE KINO OBS' »PARK«: jugoslovanski' film dva«. Predstava ob 20. n ROO!**'" ^LATINE AmeriSki film »V ^^chafS kanjonih«. V glavni vlogi Basehort. '• n n « M ( f> R • H S I GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK PJJS dam. Ogled vsak dan od IS"1 Elzner, Ljubljana, Tržaška »LJUDSKA PRAVICA« 9 RADIO LJUBLJANA a ki«.. ?p°bed p0fo«i|a- C A dne 24' oktobra !357 “■#. 15.M nrS>,00’,J-00' 8-°°" 10-00. soo-T« Vi’ 19-30- 22-°°. 22.55 fe" spored) °bf° Jutr°> (Pisan glas- - 6 M-b X £s°h ®.30-6.40 Re-zbori'jedilnik - 8.05 2!n r> 1 popevke ::J50rkestraini i Popularne melodi-111 k znani«? ,glasbe - 14-2° Zanimi-. ,f°slu5airt x** lr} tehnike - 14.35 Na-ZahaiJ? 30 in pozdravljajo „glasba- vmes reklame 'Ml Mrka, «S»a,tega tedna “ Simo r‘»ilmi in ini kaJ° turiste - 16.00 --^^hMemskimi solisti in skla- c^S?! 12 KRANJA sur s t]fe ]L%tekobskega gieda- 0W*US potrdilo o nekaznovanju, potrdilo o dosedanjem poslovanju. Nastop službe takoj ali po dogovoru. » ZVEZA KOMUNALNIH BANK LR SLOVENIJE razPisuje delovna mesta inštruktorjev za bančno-tehnične in bančno organizacijske posle v komunalnih bankah LR Slovenije. JgO* Večletna bančna praksa na vodilnem delovnem Prejemki določeni po Uredbi o nazivih in plačah uslužbencev komunalnih bank — osnovna plača, položajni dodatek in dopolnilna plača. Ponudbe s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega , užbovanja pošljite do 10. novembra 1957 na tajništvo Zveze ^ttiunalnih bank LR Slovenije — Ljubljana, Miklošičeva 8/1. ftUDNnt RJAVEGA PREMOGA TRBOVLJE-HRASTNIK izpisuje naslednja delovn^ mesta za: gradbenega inženirja POGOJI: gradbena fakulteta po možnosti z nekaj let prakse. pravnega referenta POGOJI: pravna fakulteta z nekaj let prakse v gospodarski organizaciji ali sodišču. V poštev pridejo kandidati do 35 oziroma največ 40 let starosti. Plača po dogovoru. Družinsko stanovanje zagotovljeno. Proš-n3o z življenjepisom in navedbo dosedanjih zaposlitev pošljite naslov »Uprava rudnika rjavega premoga Trbovlje-“rastnik« v Trbovljah. JE ^ONCf'T\rv W 1 M' “ Ko L/ °MJ v r^. 0£ZVOD flRBICOl »■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i Delavski svet TOVARNE LEPENKE V TR2IČU razpisuje naslednja službena mesta za šefa računovodstva z ekonomsko fakultetno izobrazbo in 2-letno samostojno računovodsko prakso, ali srednjo ekonomsko šolo in najmanj 5-letno prakso kot samostojni računovodja. tehničnega obratovodjo s strokovno izobrazbo industrijske papirniške šole in petletno prakso ali najmanj 6-letno prakso v izdelavi lesovinske lepenke. Interesenti naj se takoj prijavijo pismeno ali osebno pri upravi podjetja. Plača po tarifnem pravilniku. Večje industrijsko podjetje V OKOLICI LJUBLJANE sprejme v službo pomočnika glavnega računovodje Pogoji: ustrezna izobrazba in praksa. Družinsko stanovanje zagotovljeno, nastop službe po dogovoru. stenodaktilografko z ustrezno Izobrazbo ln prakso. Nastop službe takoj oziroma po dogovoru. — Za stanovanje zagotovljena samska soba. Naslov se poizve v oglasnem oddelku LP. 3474 RAZPIS Komisija za razpis mest direktorjev in poslovodij ObLO Izola razpisuje po 90. členu Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrti (Uradni list FLRJ štev. 51/53) in 10. člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ štev. 34/55) naslednja delovna mesta za: 1. Direktorja gradbenega podjetja »Gradbenik« POGOJI: gradbeni inženir ali tehnik s pooblastilom in 10-letno prakso na vodilnem mestu stroke. 2. Direktorja obrtnega gradbenega podjetja »Obnova« POGOJI: gradbeni inženir ali tehnik s poblasti-lom oziroma strokovni uslužbenec ustrezajoče stroke z uspešno večletno prakso na vodilnem mestu. 3. Poslovodja mizarske obrtne delavnice »Nanos« 4. Direktorja mestne Pekarne 5. Upravnika gostišča »Turist« 6. Upravnika gostišča »Ljudska menza« Pod točko 3, 4, 5, 6 se zahteva visokokvalificiran delavec iz ustrezne stroke z uspešno večletno prakso nar podobnem vodilnem mestu. Pravilno kolkovano prošnjo z izčrpnim življenjepisom, dokazili o strokovni usposobljenosti in navedbo dosedanjih zaposlitev dostavite ObLO Izola do 30. oktobra 1957. AVT0P0DJETJE »SLAVNIK« — KOPER proda OSEBNI AVTO znamke »Humber« jakost motorja 90 KS, število sedežev 8. Karoserija je zaprta, nova, izdelava »Slavnik«. Osebni avtomobil je v zelo dobrem stanju in tudi cena je ugodna. Interesenti si lahko ogledajo vozilo v Kopru pri Avto-podjetju »Slavnik«. »TARA« podjetje za promet z gradbenim ln tehničnim materialom i BEOGRAD, DUNAVSKA 21 razpisuje natečai za 1. pomočnika glavnega direktorja za komercialno poslovanje 2. direktorja poslovalnice za vodno-inštala-cijski material 3. direktorja poslovalnice za elektrotehnični material POGOJI: za osebo pod 1. — ekonomska fakulteta s triletno prakso na vodilnem delovnem mestu v trgovini ali srednja ekonomska oziroma njej enaka šola s šestletno prakso na vodilnem delovnem mestu v trgovini; za osebi pod 2. in 3. — ekonomska fakulteta ali srednja strokovna izobrazba s petletno prakso na vodilnem mestu v trgovini ali nižja strokovna izobrazba z osemletno prakso na vodilnem mestu v trgovini. Pod 2. in 3. je potrebno popolno poznavanje celotnega poslovanja navedenih strok. Plače po tarifnem pravilniku podjetja. Prošnje z življenjepisom je treba poslati sekretariatu podjetja najpozneje do 1. novembra 1957. Z izboljšanjem tehnološkega postopka pri proizvodnji izolacijskih azbestnih plošč »STRAGARIT« ki so izdelane iz kvalitetnih surovin RUDNIKA IN SEPARACIJE AZBESTA STRA6ARI nam je uspelo doseči bistveno ZNIŽANJE CEN Sedanje cene: debelina 0,3 do 1,0 mm 540 din debelina 1,0 do 3,0 mm 430 din debelina 3,1 do 10,0 mm 400 din debelina 10,1 do 15,0 mm 600 din NOVA CENA ENOTNA ZA NORMALNE DEBELINE 330 din. Franko postaja kupca-zastopnika Naročila sprejemajo glavna zastopstva za prodajo: V Ljubljani, »Tehnometal«, Titova 26. V Beogradu, »Tehnohemija«, Karadjordjeva 44, V Zagrebu, Mlinoopskrba«, Matičeva 2 V Sarajevu, »Jugoazbest«, Ulica JNA 52 ali pa Rudnik azbesta Stragari, NR Srbija in Tovarna papirja Količevo pri Domžalah, LRS. Proizvodnja »stragarita« je pod stalnim strokovnim nadzorstvom Zaveda za raziskavo materiala in konstrukcij LRS, Ljubljana. AZBESTNA IZOLACIJSKA PLOŠČA »STRAGARIT« je naš novi splošno uporabni industrijski proizvod. Nenadomestljiva je zlasti kot tesnilni material za pline pri visokih temperaturah, za tesnjenje parnih kotlov, turbin in črpalk, za spojnice in zavore, kot tesnilne plošče za visoki pritisk, za elektroizolacije, za telekomunikacijske naprave itd. V vseh trgovinah s tehničnim materialom'zahtevajte le AZBESTNO IZOLACIJSKO PLOŠČO »STRAGARIT« PO ZNIŽANI CENI! vvvwvwwwwwwwwvy i/.daib in tisku Časopisno založniško podjetje »Ljudska pravica«, Ljubljana. Kopitarjeva ulica 6, telefon IH-1K i - Notranjepolitična gospodarska rubrika Nazorjeva tZ'IL telefon 2»-507 in Ž8-B21 — Kulturna rubrika Kopitarjeva B/II1, telefon 31-3.V) - Oprava Trubarjeva olica 24. telefon 22-491 in 23-498 - Naročntnskl oddelek Petbovškovo nabrežje 25. telefon 22-494 - Oglasni oddelek Kopitar* Jeva 4. telefon 31-358 - Poslovalnica na Titovi cesti 15, telefon 22-322 - Mesečna naročnina 250 din, ta tujino 500 din - Tekoči račun 60-KB-6-Z-I393 - Poštni predal 42 - Poštnina plačana v gotovini - Rokopisov ne vračamo. Dirka za novimi CIGARETAMI Kemiki in biologi skušajo omejiti količine benzopirena v tobaku Nedavno so britanske zdravstvene oblasti v posebnem poročilu ponovno opozorile na to, da je Kajenje eden izmed povzročiteljev raka na pljučih. Spričo te in podobnih objav so zahtevali pridelovalci tobaka in tovarne cigaret od znanstvenikov potrdilo, da kajenje ni prav nič škodljivejše od velemestnega zraka. Vzporedno s kongresom poklicnih bolniških sester in babic so v Londonu odprli tudi razstavo tehničnih pridobitev. Na sliki novi plastični šotor, v katerem dajejo bodočim materam in drugim po* trebnim organizmom kisik, ne da bi ga bilo treba poprej ohladiti. Pravijo, da je aparat zelo ekonomičen. Potvorjeni zgodovinski učbeniki Na zasedanju UNESCO (Organizacija OZN za umetnost, znanost in kulturo) so bili navedeni tudi podatki o učbenikih za zgodovino, zemljepis in književnost, ki so jih pregledali v deželah, včlanjenih v to organizacijo. Komisije so ugotovile, da # na Švedskem otroci v Šolah spoznavajo Pariz na podlagi fotografij, na katerih je videti poslopja, ki jih že desetletja ni več; % je v italijanskih učbenikih zemljepisa Madžarska opisana kot stepa, pri čemer so posebej poudarjene tiste pokrajine, v katerih je zemlja že več kot 60 let obdelana; O v4 italijanskih in nemških zgodovinskih učbenikih ni besedice o dtrugi svetovni vojni... ki se ukvarjajo s tem vprašanjem — da kajenje in okuženi mestni zrak v določenih okoliščinah povzročita raka. Kakšne so te okoliščine, pa sodobna znanost doslej še ni mogla povedati, zakaj za rakom na pljučih je zbolela že vrsta ljudi, ki niso nikoli kadili. Verjetno je torej individualna konstitucija kot povsod drugod tudi pri tem odločilnega pomena. Ko je medicina pred leti opozorila na nevarnost in so kadilci zahtevali pomoč, jim je tobačna industrija postregla s cigaretami, v katerih so posebni filtri zadržali šest desetin tobačnega katrana. Filtri pa so zadrževali tudi nikotin in druge aromatične sno- Leta 1930 so našli v katranu: maj nekaj sto milijonink grama črnega premoga, pred leti pa tudi j letno. Angleški strokovnjaki so v plinih, ki nastajajo pri izgore-. izračunali, da prebivalci angle-vanju bencina, nafte v Dieslovih j ških mest vdihnejo na leto dve motorjih in tobaka, posebno snov, sto milijonink grama benzopirena, ki so ji strokovnjaki dali ime .ki pride v zrak iz industrijskih | ^ kadUci nisQ bm zadovolj_ benzopiren. Pn poskusih na živa- naprav in iz avtomobilskega ; lih je benzopiren zares povzročil! prometa. rakaste bolezni. Ta snov torej po- j Močan kadilec, torej tisti, ki spešuje raka, vendar je človeški j pokadi dnevno po štirideset ciga-organizem nikoli ne dobi toliko, | ret, vdihne po podatkih nekaterih kot so je dali znanstveniki po- > inštitutov le 150 milijonink gra-skusnim živalim, saj je na primer ma benzopirena. Lahko bi rekli v velemestnem zraku vdihne ko- — pravijo angleški znanstveniki, O svojem najnovejšem letalu »SR-117« zatrjujejo Angleži, da bo zmoglo v višini 30 km okoli 1500 milj na uro. Pravijo, da ga bo po potrebi mogoče preurediti v usmerjevano zračno prevozno sredstvo. ni in so se spet vrnili k poprejš' njim cigaretam. V tem je tudi vsa težava: kadilec zahteva nikotin, z njim pa pride v kadilčeva pljuča tudi del tobačnega katrana. Treba bo torej najti cigareto, ki bo dajala dovolj nikotina, hkrati pa bo zmanjševala nastanek benzopirena na najmanjšo možno mero. Ameriški. kemiki so prvi sporočili, da sol, angl«" Na tisoče litrov mleka na področju 200 kvadratnih niiU _ 60 škem Cumberlandu so zlili v kanale, da je steklo v niorj , v ugotovili z Geigerjevimi števci, da je stopnja radioaKl y mleku šestkratno presegla zdravju otrok neškodljivo » vWčine cumberlaudski tovarni plutonija je bil dim zaradi prenoa v napravah močno radioaktiven. List za začetnike »Maroški svetilnik« je začel izhajati pred letom in izobrazbo, *° ju Vsako leto začne izhajati po imenovana amonljevTulfat," sko- j. ce!* , noviht ™ov-1 biUen z«za*et??l Imalu 'spre- raj povsem preprečuje nastanek 'Mnogi seveda kmalu spet utihne-, pisanju, k pa se Jeo, m-nevarnega benzopirena. Znanstve- V dokaj pa ,ih ostane m jih menil v tedmk*MaM niki pa so previdni, en sam uspel sprejemajo kot samo po : pn b« in ,e kottakMS ^ * poskus zanje še ne more biti tudi sebl umevne novosti oziroma iz-.razmerno visoko ™kla“ eiek. upoštevanja vreden rezultat, zato Vopolnitve Prva obletnica izhaja- precejšen uspeh in nap številni inštituti še dalje delajo tedmka “^nar al Magnb* poskuse, da bi našli »razoroženo (Maroški svetilnik) pa je velikega cigareto-. Za sedaj še niso odkrili p°“> *al °.značu^ Pomembno snovi, ki bi zanesljivo prepreče-; obdob^ ® b°’u Protl nepismeno- vala škodljivi učinek benzopirena. S tem vprašanjem pa se sti v Maroku, Tednik, ki ga izdaja maroška ukvarjajo tudi biologi: iščejo to- zveza za hmeljno izobrazbo je bačno sorto z malenkostno koli-, namenjen tistim, ki so se pravkar čino nikotina, seveda pa bi na- ™uč)h braU: onim, ki še nimajo Z osno„iH K Z.,o „ n.„,o p***« ***** ANGLEŽI O AMERICA^111 Američan, ki je obopatel ( i ima list tudi dokaj pisano vsebi-j no: prinaša uvodnike in komentarje aktualnih dogodkov, čtivo ZANIMIVE NAPOVEDI ZA PRIHODNJIH 50 LET 2.000 POTNIKOV v vsemirski ladj i Strokovnjak za rakete Wemer: kim v Huntswillu (Alabama) po-1 Braun je dejal, da bi s takšne von Braun, ki zdaj vodi ameriško vedal svoje mnenje o možnostih | vsemirske postaje lahko napravili izgoreva. Z znižanjem tempera' ture bi zmanjšali tudi možnosti za nastanek škodljive snovi, zato . . . , . , 1 posvečajo svoje strokovne spo- V?™* gospodarskegain sindi- kalnega življenja, kmečko rubn-sobnosti cigaretnemu papirju, vla- . . klavnem elemen- gi v cigaretah in podobnim re- f ’ vnnasa v glavnem eiemen f_tume podatke o sodobnih kmetij- skih metodah, kulturno rubriko morajo strokovnjaki pri »razoro- , , naivažneiših novic v ževanju cigaret« upoštevati vrsto e] pomembnih činiteljev, ki se jih minulem tednu. po navadi niti ne spomnimo, kadar si prižgemo cigareto. Ko so lani februarja ustanovili maroško zvezo za temeljni pouk vojaško raziskovalno središče za balistične izstrelke, je pred krat- Blagojnik z železnimi živci Neki bančni blagajnik iz nemškega Wuppertala je dokazal, da ima železne živce. Nenadoma je stal pred njegovim okencem mlajši gangster s samokresom v roki. Zahteval je 10.000 mark. »V kakšnih bankovcih želite denar?« ga je mirno vprašal blagajnik. Pre-odgovoril: za prodor v vsemirje. Med tele- J natančne fotografske posnetke vizijsko razpravo z ameriškimi; našega planeta. oficirji vseh rodov vojske je de jal, da bi morali razviti tretjo stopnjo raketnega pogona in raketo opremiti s posebnimi krili, če naj bi vsemirsko vozilo s človeško posadko ob ponovnem Vstopu v zemeljsko ozračje v paraboli počasi zdrsnilo proti zemeljski površini. O graditvi vsemirske postaje je dejal Braun, da bi morali posamezne sestavne dele spraviti z 10 ali 15 raketami v višino Revolucijo na področju prometne tehnike je napovedal predsednik letalske družbe Ricken-backer, ki pravi, da bodo že čez petdeset let prevažale atomske • vsemirske ladje po 2000 potnikov Ameriški konstruk s planeta na planet, okoli leta tor Igor Bensen 2000 pa bodo nekatere vsemirske je izdelal tale »le-ladje lahko že v določenem smis- teči motocikelj«, lu samostojno operirale v vse- ki ga je stal okoli mirju. 3000 dolarjev. Po Rickenbacker je napovedal za cesti vozi ta moto- prihodnjih petdeset let naslednji cikel] le kakih 1700 km, kjer bi jih zložili. Na razvoj: polet čez Atlantik se bo 50 km, zato pa tej postaji bi bilo po njegovem skrajšal na dve uri, letala bodo zmore v zraku .............................. — 130 km na uro. senečeni gangster je ----------- ___ _ »•V stotakih.« Medtem ko je bla- mnenju mogoče zgraditi razisko- \ zmogla hitrost do 8400 km na uro, gajnik mirno štel denar, je pri- valne laboratorije, montirati veli- j rakete pa 40.000 km, z atomsko Baje ga je lahko tisnil z nogo na stikalo alarmnega kanski teleskop, s katerim bi opa-| energijo bodo začeli spreminjati upravljati, v pri-zvonca. V trenutku so se zaprla zovali vsemirje, ter dodatno puščave in stepe v rodovitne po- meru, da v zraku vhodna vrata, skozi stranski vhod vzletno in pristajalno ploščad za krajine, avtomobili pa bodo imeli odpove motor, pa pa je vdrla policija in aretirala raziskovalne polete manjših vse- naprave, ki bodo preprečevale deluje rotor kot gangsterja. mirskih ladij na raketni pogon.! trčenje. neke vrste padalo. rw ftu.yi.is y ------ zato sta se z ženo napot* ropo. V Londonu je b°Oat*egii ričan naletel na zelo izobr ^ človeka in ga je poprosili, .^ega priporoči najboljšega ang ^a-pisatelja. Anglež je svetov kespeara. .meričan V hotelski sobi je A* dela> več ur čital Shakespearova nato pa je rekel svoji zen ■ . r0 »Mary, ta William tarJL.necti’ piše. Stavim, da v vsem^ . di ki čutu ne bi našel dvajse* ' bi lahko napisali kaj taK * j ATATt)RK IN NOVINAR^ Neki angleški novinar ^e.ur^e fotografirati predsednika nj republike Kemala Ataturk ^ ^ mogel najti priložnosti za cesti je srečal visokega w ki je bil predsedniku neW jn podoben. Brž je stopil k W ga povprašal. v{« »Gospod, ali bi hoteli n novinarju uslugo?« ne. odgovoril »Prav rad,« znanec. je »Zelo ste podobni Pr ,jntogr0' Atatiirku, zato bi vas raaj tane firal. Vsa reč naj se.ve .m plfl' med nama. Pripravljen s čati...« .-jz rok° Neznanec je zamahnn in rekel: »Kar fotografira)™-bi plačevali!« teie, Novinar ji napravil P . »Ju nato pa je vprašal nežna ■ ,0 komu se imam zahvalit uslugo?* Neznanec se je »Kemalu Atatiirku.« nasmeJ JAMES A. MICHENER Samara 21 ROMAN »Prosim vas,« mi je jel ugovarjati Makino. »Moja angleščina ni prida. Ze tako je dovolj sitnosti.« Zdaj je hotel Mike stopiti k dekletom iz Ta-karazuke, toda Makino ga je prosil: »Mike-san, kmalu boš zapustil Japonsko. Jaz pa moram ostati tu. Prosim te, ne delaj sitnosti.« Odnesel je krožnik, iz katerega je jedla Fu-miko-san, Mike in jaz pa sva ostala, strmeča v mizo. Neprijetno mi je bilo, ker sem sedel na tleh, po japonsko, medtem ko so dekleta iz Ta-karazuke, ki so nama dale lekcijo, sedela za mizo, po amerikansko. »Pojdiva od tod,« sem rekel, toda še preden sva vstala, je dekle v hlačah prišlo k nama, me prijazno pogledalo v oči in tiho spregovorilo. Makino je prevajal njene besede: »Ona ne zna angleški. Zelo ji je žal, toda Fumiko-san je mlado dekle iz slovite japonske rodbine. Pomenilo bi sramoto za vse, če bi jo odpustili iz Takarazuke.« Lepa igralka me je proseče gledala, govoreč preko Makino ja: »Težko je biti dekle iz Takarazuke. Me moramo ščititi druga drugo.« Zatem se mi je nasmehnila, se prijazno priklonila in se vrnila k svoji mizi. Precčj mi je odleglo, toda zdaj je začel besneti Mike. »Za hudiča, kaj sem pa jaz? Človek ali miš?« Odrinil je Makinojevo roko, stopil k mizi, se sklonil, prijel Fumiko-san za brado in jo poljubil, dokler ji ni zmanjkalo sape. Zatem se je vljudno priklonil dekletu v hlačah, rekoč: »Tudi jaz silno obžalujem, da je temu tako. Toda mi moški moramo drug drugega ščititi.« Zatem sva odšla, potem ko sva se s praga še enkrat ozrla na štiri dekleta iz Takarazuke, ki so sedela in gledala v svoje krožnike. Ko sva se vrnila v hotel, je Mike dejal: »Dekleta niso nič kriva. Vsilili so jim trdo disciplino. Ce kakšno dobe z ameriškim vojakom, jo odpuste. Toda tisto ohlačano dekletce mi je šlo .na jetra.« »Zakaj hočeš imeti opravka z njimi, če ne moreš imeti zmenka?« sem ga vprašal. Odložil je prtiček in me začudeno pogledal. »Odklej pa so potrebni razlogi, da bi fant začel hoditi z dekletom?« »Toda ti še govoriti ne moreš z njo.« »Sinko,« je vzkliknil Mike, »si kaj bral, ko si bil mlad? Se spominjaš pravljic? Se spominjaš, kako so se princi borili? Cim več zaprek je na poti, tem zanimiveje je.« »Toda ona je Japonka.« »Ne govori tega, sinko. Dekle je.« »Toda ko si jo poljubil... Videti je bilo, kakor da bi z njo v resnici šel na konec sveta.« »Sinko, kadar pridem v neko deželo, želim početi troje reči: jesti hrano te dežele, v tem primeru sukijaki, ki je nekaj groznega, piti pijačo, ki je prav tako grozna in ljubiti dekleta, čudovita kakor Fumiko-san.« »Celo tedaj, ko prav nič ne kaže, da boš uspel?« »Nerad mislim na to, toda vam letalcem to ne gre v glavo. Mornar ima zmerom možnost, da uspe.« »Celo pri teh dekletih?« »Sinko, ko sem bil med vojno na Novi Zelandiji in čakal na napad na Taravo, sem tam v baru spoznal lepo dekle, ki so jo vsi pobje zaman skušali osvojiti. Toda mene to ni prav nič motilo, kajti, veš, nekoč je živelo na gori sila bogato in znamenito dekle in ti boš, ko boš zrastel in si pridobil več izkušenj, videl da najdeš vedno dekleta, ki so v takem položaju. Vsega so deležne: oblasti, ugleda, občudovanja ljudi...« Z roko si je segel v lase. »Toda nekaj pogrešajo: 1’amour.« Ravno sem ga hotel vprašati, zakaj pogrešajo ljubezen, ko mi je segel v besedo, rekoč: »Ravno tako je pri dekletih iz Takarazuke. Slavne so, bogate, daleč naokrog slove...« Jel se je razvnemati: »Toda vse to je kakor pepel, ker nimajo ljubezni. Viš, sinko, dekleta iz Takarazuke se ne razlikujejo od tistega dekleta s, stare Nove Zelandije. Jaz pa sem fant, ki lahko razvname ljubezen v slehernem, tudi najbolj hladnem dekletu.« Ko sva šla v kopalnico, sem imel vtis, da je bolje, če jo čimprej odkurim iz Japonske. Ko sva se vračala, je hotel Mike oditi v svojo sobo, toda zadržal sem ga: »Pojdi malo k meni.« In tako sva se dolgo pogovarjala. »Prejle: me je obšel čuden občutek. 2elim zapustiti Japonsko. Mislim, da se nečesa bojim.« Začel sem mu pripovedovati o svoji smoli z Aileen, toda on mi je segel v besedo: »Kaj mi to pripoveduješ! Generalova žena J jela metati trnek za tabo. To sem natanko vi tedaj, ko je vrgla dekle, kakršna je Fumiko-s iz tistega njenega zakotnega kluba ...« Nežno m je prijel za roko in dejal: »Sinko, če si ti je P~ srečilo, izmuzniti se mrežam gospe generali i si se rešil trpljenja, hujšega od smrti.« »Toda saj se jim nisem hotel izmuzniti,« rekel. »Hotel sem se oženiti z Aileen, dobiti žen ’ na katero bi bil ponosen, pa dom in lepo živ>3 nje v letalstvu. Vse je'bilo urejeno in vse to se si želel.« »In kaj potem?« »Mike, neko noro občutje me je obšlo. Da sern se vrnil v Sv. Leonard.« »Kje pa je to?« »V Sv. Leonardu sem obiskoval ljudsko šolo-Bil sem ves prevzet od misli na to, da pojde v West Point, toda neki profesor je bil vnet angleško književnost in pri neki šolski Pre vf„r mi je dodelil vlogo. Igro je napisal neki Ma Molnar in v meni je iznenada splahnela želja-bi šel v West Point. Potlej je prišla v šolo m J mama, ki je, mimogrede rečeno, objavila ne* lepih novel v »Atlanticu«, in rekla: »Ves čas sm pričakovali, da boš šel v West Point, kakor t oče in kakor tvoj slari oče.« Odgovoril sem J ■ »Iznenada se mi je zazdelo, da se je pred ma odprl čisto drugačen svet.« Začela je vp“‘ dokaj zmedeno govoriti, jaz pa sem vedel. nihče, ki ga takšna reč obide, tega ne more z _ biti, da ga nobena stvar ne more ustaviti. Ma ni hotela naravnost reči, da moram iti v voj akademijo zato, ker jo je tudi njen oče obisko in postal znameniti general. Toda videl sem, je to mislila.