Leto LXXII., št. 247 a LJubljana, uouid«fJflr Jo. oktotra 1939 Cena Din i.— tehoio vsak dan popoldne hrvzomfl nedof)« hi prasnite. // traoran do 80 pat* vrst 6 Din 2. do 100 vrst 6 Din 2.50, od 100 do 300 6 Din X večji inserati petu vrsta Om 4.—* dopust po dogovoru, insoratni davek potebot tj .Slovenski Narod* *el"|0 n^osecnO V Jugoslaviji Din 12.—% so inozemstvo Din 2&— I/ iofcopM so no vracajo> UREDNIŠTVO IN UPtAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljevo ulica Itov. 5 i. 31-22. 31-21 31-24. 31-25 in 31-24. Podružnico. MARIBOR. GratsJb tra it. 7 // NOVO MESTO. Mublfanska cest* telefon it 26 // CBJt celjsko uredništvo: S»rossmayerjevo ulica I. telefon st 65| Stružnico uprave; Koconovo ot 2. telefon tt. 190 II JESENICE: Ob kolodvori, 101 // OVENJ GRADEC Slomikov trg 5 U Poštno hranilnica v Uubliani il 10351. Pred ruskimi predlogi: Jutri se sestane ruski parlament V Pariza pričakujejo pomembne izjave Stalina ali Molotova o mednarodnem položaju in o staliSču Rusije — Po londonskih vesteh namerava Molotov svetovati Hitlerju mirovna pogajanja Pariz, 30. okt. s. Jutri se v Moskvi sestane ruski parlament ali »vrhovni svet sovjetov«. Pričakujejo, da bosta ob tej priliki Stalin ali Molotov podala poročilo o mednarodnem političnemu položaju in o stališču Rusije. V francoskih političnih krogih z zanimanjem pričakujejo tega govora in mislijo, da bo pomenil važen obrat v sedanjem mednarodnem položaju. Mislijo, da bo govor bolj v širšem smislu izrazil rusko željo po miru. Ni verjetno, da bi Rusija predlagala mirovno konferenco, ker težko podvzame tako iniciativo, ne da bi za to imela pristanek tudi od Anglije in Francije. Zdi se pa, da ruski odgovorni politiki zastopajo mnenje, da bi bilo sedaj, ko so vojaške operacije na mrtvi točki, bolje da te sploh prenehajo, preden začne nemška vojska s pravo vojno. Rusko mnenje je, naj se države od sedanje speče vojne vrnejo zopet v oboroženi mir. Ruski politiki izražajo tudi mnenje, da je Nemčiji sedaj itak zaprta pot ne samo na zapadu, tem- več po ru_ki ekspanziji tudi na vzhodu, tako da je neupravičena zahteva za posebne garancije za mir. Ni izključeno, da bo Rusija predlagala tudi ureditev češkega in poljskega vprašanja v kompromisni obliki. m V francoskih političnih krogih nu^jO, da bo jutrišnji govor pred vrhovnim svetom sovjetov sestavljen tako. da bo dal moralno pomoč Nemčiji v sličnem smislu, kakor nedavno nota angleški vladi, ki je izjavila, da Rusija ne prizna angleške liste vojnega tihotapskega blaga. Verjetno je, da Rusija sama od takega diplomatskega manevra ne pričakuje posebnih rezultatov. Pač pa pričakujejo najbrže nemški politični krogi, da bo ruska intervencija vplivala na Anglijo in Francijo. London, 30. okt. mp. Diplomatski so- trudnik lista »Observerja« poroča iz Moskve, da je v kratkem pričakovati demar-šo Molotova v Berlinu. Demarša bo imela obliko splošne deklaracije, v kateri bo mo- Italija čuva svoje interese Fašistične svečanosti brez političnih izjav kljub Mussolinijevi prisotnosti Rim. 30. okt. Ha vas: Splošno so mislili, da bo Mussolini povodom fašističnih svečanosti izkoristil priliko in imel večji govor o zunanji politiki. Duce je namreč včeraj in v soboto prisostvoval raznim narodnim manifestacijam in ob tej priliki ie tudi množico, ki mu je prirejala manifestacije, nagovoril, vendar njegov govor ni vseboval ničesar političnega. Kakor znano, je Mussolini nedavno izjavil, da se bo šele takrat pojavil na balkonu palače Venezia, če bodo take razmere, da bo moral italijanskemu narodu reči kai posebnega, sicer pa velja isto tudi ^a bodočnost, kar je rekel v svojem zadnjem govoru, ko je dejal: Kakor v težkih in krvavih trenutkih za časa revolucije, tako tudi zdaj fašizem hodi premočrtno, to je. da gradi in hodi pod vsemi okoliščinami z narodom Te Mussolini j eve besede še vedno tolmačijo tako. da želi Italija predvsem čuvati svoje interese in sicer na ta način, da posveti svoie sile socialnemu in gospodarskemu izboljšanju italijanskega naroda. Rim, 30. okt. AA. (Štefani) Mussolini je prispel v Pomezio. kjer ga je velika množica ljudstva toplo pozdravila. Novo naselbino Pomezio je blagoslovil msgr. Grassi. ki je izrazil priznanje prizadevanjem fašistične vlade za zbolišanie življenjskih pogojev italijanskega kmeta. Pri tej priliki je imel Mussolini govor, v katerem je med drugim rekel: 10 let smo se borili proti starim rimskim pontinskim močviriem. V tem boiu proti okuženim močviriem smo uporabili lesne delavcev*, legiie inženirjev in tehnikov, ki so neutrudljivo in vdano ooravliali svolo dolžnost. In to dolžnost, eleite. so tudi izvršili, s č:mer so nq siiajen način pokazali razliko med fašist;čno vlado in vladami, ki so bile pred fašizmom v Italiji. Tovariši kmet i e. začnite takol z razumnim in vztramim delom, kalti to Je lastnost italijanskega plemena. Začnite z delom v svoiem in v interesu i tal i lanskega naroda. Prizadevaite si. da boste Se boli oplodili to zemljo, ki čaka na vas. Ta zem- lja bo pripadala vam in vašim otrokom. Kakšna bo, to je odvisno od vas samih. Mussolinijeve besed« so navzočni sprejeli z dolgotrajnim prisrčnim vzklikanjem. Duce je zatem predsedniku občine poklonil 25.000 lir za pomoč družinam, ki imajo veliko število otrok. Angleško priznanje Mussollnijtt London, 30. oktobra AA. (Reuter): Današnji jutrnji >Daily Telegraph« objavlja članek Viktorja Lordona Lenoxa o politiki Italije. P-sec najpohvalneje govori o državniški vlogi Mussolinija, ki je kakor pravi neka ugledna angleška osebnost, najprej storil storil vso, kar je mogel, da bi preprečil vojno in Id tudi zdaj dela v&a, kar je treba proti razširjenju vojne, pred-vsem, da bi se prenesla na območje Sredozemskega morja. S tem svojim državniškim delom je italijanski ministrski predsednik znatno okrepil svoj položaj ter povečal svoj ugled tako kot voditelj fašistične Italije, kakor tudi eden najpomembnejših činiteljev v današnjem mednarodnem položaju. Njegovo stališče v sedanji vojni je ponovni dokaz neodvisnega presojanja, kar je duce že tolikokrat v teku preteklih let s dejanjem pokazal. Članek dalje izraza upanje, da bo taksno zadržanje Mussolinija znatno pripomoglo k ureditvi odnaša je v na sredozemskem morju. Pisec članka pravi, da sta Velika Britanija in Francija stopili v vojno, da bi preprečili napad, izvršen na Poljsko ter da ne želita, da bi se vojna razširila tudi na druge predele evropske celine. Končno pisec poudarja, da so po svetovni vojn:: novo ureditev Evrope narekovale samo glavne zmagovite države. Tedanji nevtralci, ki niso bili dovolj oboroženi, niso vzdignili svojega glasu. Po končani sedanji vojni po bodo nevtralci po mnenja tega pi*ca imeli selo važno vlogo glede ureditve n«vih odn°iajev. Nevtralnostni zakon pred ameriškim parlamentom l Značilne izjave ameriškega Pariz, 30. oktobra e. Pariški radio javlja: Ameriška poslanska zbornica bo danes odločala o novem zakonu o nevtralnosti, ki je bil že izglasovan v senatu. Parlament bo s tem zavzel svoje stališče, da bo izvolil 6 delegatov za mešano komisijo, ki bo po ameriški ustavi rešila spor med obema do-moma v primeru, če bi bilo zakonsko besedilo različno. Pričakujejo, da bo parlament zelo hitro izvršil svojo nalogo, in smatrajo, da se bo v 48 urah že vedelo ali je bil sprejet Pittmanov zakonski predlog kot podlaga za razpravo, kar se pričakuje z veliko verjetnostjo. Washington, 30. oktobra AA. (Havas) Demokratski zastopnik iz Texasa in član odbora predstavniškega doma za zunanje zadeve Luther Johnson misli, da bo ukinitev prepovedi izvoza orožja in vojnega materiala imela za posledico povišanje davkov na dohodke od izdelovanja orožja. Johnson je v svojem govoru pripomnil: Želim opozoriti one, ki se boje, da bi ukinitev prepovedi izvoza orožja dovedla do ogromnih koristi izdelovalcev orožja, da bom podpiral pobiranje tako težkih davkov na dohodke tovarnarjev orožja m da bo to vsekakor preprečilo pretirane koristi v vsej industriju V primeru, da sedanji zakon o nevtralnosti, ki ni nepristranski, ne bo spremenjen, je gotovo, da bodo Zedi-njene države v najkrajšem času stopile v vojno. Nove aretacije v Romuniji Bukarešta, 30. okt e Kakor javlja »United Press«, je bilo včeraj v Ploestiju aretiranih 120 oseb. Kakor zatrjujejo, so te aretacije v zvezi proti nameravanemu atentatu na notranjega ministra generala Malinesca. Generalu očitajo v nekaterih krogih njegovo strogo intervencijo proti članom Železne garde, ker je bil no umoru ministrskega predsednika Calinesca minister notranjih deL Zanimivo je tudi dejstvo, da so atentat na pokojnega Calinesca izvr&ili večinoma ljudje iz okolice Ploestija, skovska vlada zastopala stališče, da je se t 'a dosego miru in da svetuje Hitlerju, ..aj skuša doseči mirovna pogajanja. Ruska sodim o Roose-veltovi politiki Moskva, 30. okt. e. Sovjetski tisk ostro kritizira sklep ameriškega senata glede ukinitve embarga za izvoz vojnega materiala. Sovjetski tisk obtožuje težko vojno industrijo, da zlorablja demokratske simpatije ameriškega naroda za zapadne demokracije in si prizadeva Ameriko pritegniti v vojno. Tako piše »Pravda«: Pristaši vojne drže zdaj svojo pest nad glavo senata. Glasovanje v senatu jasno kaže, kaj se razume pod nevtralnostjo. Sklep ameriškega senata stvarno pomeni, da bodo Ze-dinjene države .podpirale Francijo in Anglijo v vojni proti Nemčiji, toda ameriški državljani bodo kmalu videli, da jih želi peščica ljudi pognati v vojno. Rusija bo spoštovala romunske meje Bukarešta, 30. okt. AA (Havas) Vsi ru-rn unski časopisi so prinesli včeraj na prvih straneh brzojavke agencije Tass in Reuter v zvezi z netočno vestjo, ki so jo sporočili iz Kodanja in ki nravi, da so sovjetske Čete vkorakale v Besarabijo. Vsak list posebej objavlja pomemben komentar, v katerem poudarja resnost in objektivnost agenciie Reuter. ki te senzacionalne vesti ni objavila, čeprav jo je prejela. Časopisi poudarjajo tudi pomen poročila sovjetske pol uradne agencije, ki je ne samo izrazila začudenje nad to neresnično vestjo, pač pa tudi zgražanje ciničnega izzivanja, k] ima namen kaliti odnosa je med Rusijo in Romunijo. V Bukarešti to stališče Agencije Tass tolmačijo kot Izraz trdne volje sovjetske vlade, da bo zdaj kakor tudi v bodoče spoštovala obmejne pravice rumunskega naroda. Rusija ne bo kršila finske nevtralnosti Zadovoljstvo zaradi Stalinove izjave, da ni ogrožena nevtralnost Finske — Ponovna od-goditev odhoda finske delegacije v Moskvo Helsinki, 30. okt e. Inozemska centrala finskega ministrskega sveta javlja, da je včeraj popoldne razmotri vala gradivo za nadaljnja pogajanja Finske z Rusija Vodje parlamenta in parlamentarnih skupin so se seznanili z ruskimi predlogi in dosedanjimi uspehi pogajanj. Ker je, kakor kaže, minila prva faza razburjenja, se pričenja v družbi kakor v tisku mirnejša presoja dogodkov. Skoraj vsi listi se strinjajo z izjavo notranjega ministra, da je v tej krizi najvažnejše to, da se javnost vzdrži vsakega razburjenja in da se na ta način ne izgubi možnost za dosego dobrih rezultatov v pogajanjih z Moskvo. Težko pa je danes predvidevati, kako bodo široki sloji naroda reagirali na vse stvari v trenutku, ko bo vlada objavila vse to. kar je sedaj še državna tajnost. Sele takrat se bo videlo, koliko je bila umestna in koristna vladina politika molčanja. London, 30. okt. e. Agencija Reuter javlja iz Helsinkov: V Helsinkih prevladuje optimistično razpoloženje, da bodo sovjet-sko-finski razgovori v Moskvi vodili do prijateljske rešitve. Vse priznanje se Izreka izjavi Stalina, da se Rusija ne namerava vmešati v stvari skandinavskih držav in da ne bo na kakršenkoli način skušala kršiti nevtralnost Finske. Kljub temu pa Finska še naprej koncentrira vsa svoja sredstva, da bi bila pripravljena za vsako eventualnost. Prispevki za narodno obrambo so dosegli že nad milijon finskih mark, a so vsak dan večji. Včeraj so po ulicah zbirali prispevke za pojačanje narodne obrambe. Finski maršal Manerheim je prejel od švedske princese Louise v dar veliko količino bolniškega materiala kot znak simpatij švedskega naroda za Finsko. Helsinki, 30. okt. o. Poročajo, da je finska vlada končala proučevanje zadnjih ruskih predlogov in poverila zunanjemu ministru redakcijo odgovora na nje. Kakor se je izvedelo, bo ta odgovor vseboval gotove pripombe o omejitvi ruskih zahtev. Ta odgovor bo služil kot podlaga za končna pogajanja Verietno je, da bo finsko zastopstvo odpotovalo jutri v Moskvo. Rosi na Letonskem Riga, 30. okt e. Včeraj zjutraj so prekoračile prve ruske čete mejo. da na podlagi sporazuma, doseženega med obema državama, zasedejo določene jim vojaške baze Na sami meji so ruske čete pozdravili letonski obmejni stražniki. Vojaška godba je zaigrala Internacionalo. Iz notranje politike ZA MOČNO JUGOSLAVIJO Včeraj dopoldne je bdo v kavarni Tran-tafilovič javno zborovanje SDS, ki je bilo odlično obiskano. Predsednik siran^e dr. Srdjan Budisavljevič je pri&el na zborovanje šele pred koncem, ker je bil prej _ službeno zadržan. J Shod je otvori) bivši pomočnik ministra Elosa Radivojević. ki je najprej počastil ■ spomin pokojnega Svetozarja Pribieevica Sin izrekel priznanje dosedanjemu predli sedniku stranke Adamu Pribite vicu. V ■ svojem govoru je nadalje navedel glavna J načela SDS, ki jih je označil že novi pred- ■ tednik dr. Budisavljevič v svoji nedavni ■ izjavi. Za njim so govorili razni strankini 5 odličniki. ■ Medtem je prispel dr. Srdjan Budisav- ■ ljević, ki je izjavil, da se je prišel samo 2 zahvalit za odličen obisk in da povabi vse Ina velik shod SDS, ki bo v kratkem v _ Beogradu, ker želi, da izreče kot vodja 3 SDS v Beogradu svojo prvo politično be- ■ sedo. 1 V svojih kratkih izvajanjih j? poudaril. ■ da hoče nadaljevati tradicijo Svetozarja J Pribieevica, da morajo temeljiti odnosi Zmed Srbi, Hrvati in Slovenci na nar lu S naprednega sporazuma in popolne enako- ipravnoMi Srbov, Hrvatov in Slovencev, ker more samo zadovoljen srbsko-hrvat - ■ sko-sloven&ki narod postati v svoji hiši ▼ S svoji državni zajednici velik in močen fak-S tor. ki bo lahko izvršil svojo veliko ml-5 sijo na Balkanu, misijo miru. kulture, socialnega napredka ln socialne pravičnosti. KREDITI ZA HRVATSKO Na podlagi uredbe o banovini Hrvatski preide del kreditov iz državnega preračuna v znesku 251,406.818 din na banovino Hrvatsko, ki bo na predlog ministrskega I sveta za drugo polovico proračunskega leta 1939-40 prejela še naknadni kredit 12372.000 din za izpopolnitev nezadostnih kreditov. Nadalje dobi hrvatski ban za zaupne potrebe dva milijona, iz proračuna izrednih kreditov 5,800.000 din ln za I organizacijske stroške banske oblasti kredit do višine 25 milijonov. Vse te zneske bo stavi jal banu Hrvatske na razpolago finančni minister, država pa bo pobirala J vse dosedanje davke in druge državne dohodke. Angleška nadmoč na morju Tudi vojno zrakoplovstvo Anglije in Francije bo v najkrajšem časa preseglo nemško zračno silo London, 30. okt. AA. (Reuter) V »Ob-serveruc piše Garvin o splošnem položaju na bojiščih in med drugim priporoča angleški vladi in vladam dominionov. da se čim bolj pobrigajo za to. da dosežejo brezpogojno nadmoč glede vojnega zrakoplovstva. Garvin govori o nemškem poročilu, glede dosedanjih uspehov nemških podmornic in smatra, da nemški nasprotnik nikdar ne more priti v stanje, da bi v znatnejši meri omajal angleško nadmoč na morju. Pisec Članka pravi, da se nasprotnik vrača na stari načrt iz časa svetovne vojne, to je. da Angliji nenadno zada udarec, ki bi zadel temeljne nogoje za jHVjenje in obstanek Anglije. Z drugimi besedami, pravi Garvin. pomeni to. da bo nasprotnik najbrže poskusil silne zračne napade na angleške ladjedelnice, na centre vojne industrije in na prometna sredstva. Zato Je potrebno, da Anglija in dominioni čim močne i e zgradijo svoje volno letalstvo in ustvarilo s tem brezpogojno nadmoč nad nasprotnikom London, 30. oktobra. AA. (Reuter) Iz Pariza poročajo: Po pregledu o aktivnosti francoske zračne industrije, ki Je bil objavljen v Matinu in A .tion Fran^aise, se ugotavlja: Po nekaterih mesecih bo angleško in francosko zračno vodstvo razpolagalo s 3 kart večjim številom letal, kakor Jih ima nemško voino letalstvo Mnoge zračne bitke so dosedaj Jasno pokazale nadmoč francoskega letalstva ter je upanje, da se bo ta nadmoč še znatno povečala. Francoska lo^ka letala so trajnejša kakor nasprotn'kava V tem oresle-du se navaja, da je 21. oktobra, torej toč- no pred enim tednom, Francija izgubila osem lovskih letal, zbitih pa ie bilo 24 nemških letaL Od začetka vojne je bilo izvršenih 250 dnevnih in 74 nočnih izvid-nih poletov, katerih rezultat Je tak. da so francoska letala dobila pomembne informacije o organizaciji Siegfriedove črte. Število oseb. ki so zaposlene v tovarnah za zrakoplovstvo, bo kmalu povečano, tovarne pa bodo dosegle 5 krat večjo kapaciteto, kakor je bila pred začetkom vojne. „Vdamo se kot vojni ujetniki« London, 30. okt AA Reuter: Letalci borbenih avionov zelo hvalijo nemškega pilota, ki Je bil prisiljen spustiti se včeraj s svojim letalom na Škotskem Čeprav je bil nemški pilot večkrat ranjen, se mu je posrečilo, da Je popolnoma sigurno pristal. Iz letala Je stopil ie drug član posadke, ki je bil tudi ranjen. Pilot se Je došlemu policijskemu stražniku v angleščini prijavil kot nemški letalec z besedami: Vdamo se kot vojni ujetniki. Prosim vas. poglejte oba mola spremljevalca nri strojnicah. Zdi se mi; da sta ranjena. Ko le stražnik stopil bliže. Je videl, da sta bila oba vojaka ori strojnici že mrtva. Ves aparat nemškega letalca je bil prerešetan od krogel iz strojnice. Sovražno letalo Je bilo popolnoma novo. V letalu so našli samo nekaj biskvl ta in dve škatli konzerviranega IMENOVANI OBČINSKI ODBORI IN SDS Izvršni odbor Samostojne demokratska stranke za Vojvodino je sklenil, da strankini pristaši ne smejo sodelovati v imenovanih občinskih odborih in komi .v-riatih, ker imenovanje občinskih odboror ni v skladu z osnovnimi načeli demokracije. ZA NAŠO NEODVISNOST IN INTEGRITETO Minister dr. Srdjan Budisavljevič je podal zagrebškemu dopisniku francoske poročevalske agencije Havas izjavo, v kateri je rekel med drugim: Videli ste, kako prisrčno so pozdravili srbski kmetje dr. Mačka in poslušali njegove besede, s katerimi je dr. Maček definiral solidarnost Srbov in Hrvatov v njihovi po usodi določeni skupnosti. Dr. Maček ni pozabil poudariti potrebe za đemokratlzac'jo države. V naši resoluciji smo jasno pokazali svoje mišljenje glede na zunanjo polUiko. Mednarodno sodelovanje za mir. s'roga nevtralnost v sedanjem konfliktu. Ta nevtralnost vsebuje čuvanje naše neodvisnosti in integritete našega teritorija. PRED POJASNITVLIO UMORA DR. ŠtTLA J A »Hrvatski dnevnik« poroča, da sta bila po končani policijski preiskavi izročena sodišču osumljena Zvverger in Beloševic. Sedaj vodi preiskavo sodnik Aman, ki je zaslišal še več prič. Na predi o k državnega toiitelja je preiskovalni sodnik odredil aretacijo Steva Večerinca, ki je pobegnil v Sarajevo, kjer so ga ie prijeli in prepeljali v Zagreb. Za dosedanje rezultate preiskave ne ve nihče, ne ve se pa tudi. kdaj bo preiskava zaključena, ki se vodi sicer pospešeno, vendar pa mora preiskovalni sodnik proučiti vse podrobnosti, da se dobi prava slika o dejanskem stanju. Litvanci zasedli Vilno Kovno, 30. oktobra. AA. (Havas). LA-tvanska milica je zavzela Vilno včeraj zjutraj. V mestu je bilo ves dan zelo živahna Na mnogih hišah so bile razobešene litvan-ske zastave. Po cerkvah je bilo mnogo ljudi. Kavarne in kinematografi so bili včeraj popoldne nabito polni. Vsa poročila o sovjetskem izvozu so brez vsake podlage. Rusi so odpeljali samo gotovo količino zalog alkoholnih pijač. Ker so po vojašnicah še vedno Rusi, so litvanske čete prebile noč pod milim nebom. General Vit-kauskas se je vso noč razrovarjal s sovjetskimi vojaškimi zastopniki. Litvansko-ruska pogaianja. ki so potekala v Kovnu od 22. do 27. oktobra, so končana. Preteklo soboto je bil podpisan sporazum o izvajanju vojaških določb. Sovjetsko zastopstvo je odpotovalo v Moskvo. Prav tako je tudi včeraj popoldne zapustilo Vilno 60 ruskih tankov. • Sorzna poročila. Curlh, 30. oktobra. Pariz 10.10, London 17.825, New York 446.—, Bruselj 74.15, Milan 22.50, Amsterdam 236.80, Berlin 178.50, Stockholm 106.25, Oslo 101.30. Kopenhagen 86.10. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek. SO. oktobra 1939. Štev. 41 mo okrevališče na Pohorju Gradi ga Stavbna zadruga zadružnih uslužbencev v Maribora Maribor. 29. oktobra Pri »Novem svetu« so st danes v velikem Številu zbrali zadružni uslužbenci k ustanovnemu občnemu zboru Stavbene zadruge zadružnih uslužbencev v Mariboru, ki ima namen, kakor smo Že svojčas poročali, da zgradi na na'em Pohorju okrevališče za svoje člane Občni zbor je otvoril in vodil predsednik pripravljalnega odbora g. Štefan Valand ki je v uvodu prisrčno pozdravil številne delegate zadružnih organizacij iz vse naše banovine, posebno pa delegate Saveza nabav'jalnih zadrug v Beogradu g. dr. A. Pečovnika iz Ljubljane. Zatem je g. Valand podal obzirno poročilo o pr zadevanjih zadružnih uslužbencev v Mariboru, da si ustanovijo stavbno zadrugo za vse usluž-benstve v državi. Danes se 2adružni:tvo Siri v neverjetnem tempu, takv da se lahko trdi, da je nastopila zadružna doba. S tem se seveda poveča tudi uslužbenstvo, ki je tudi glavni steber vseh takih zadrug, ki ne deTa samo. ampak je v gla\nem tudi propagator zadružne ideje. Ker socialni položaj zadnržneoa name^čenstva n- tak kakor bi mora! biti. zato bodo zndružniski nameščenci *rimi Gledali na to. da skrbijo za ceneno letovanje in okrevališče. Iz teh prizadevanj se je porodila misel ustanovitve stavbne zadruge za postavitev okrevališča na Pohorju. K zadrugi naj bi pristopili vsi zadružni uslužbenci v državi m okoli 10 najmočnejših zadrug s primernimi deleži. Dom ali okrevališče bo po zamislih pripravljalnega odbora stavbne zadruge najmoder-neje opremljen s popolnim komfortom in z lastno elektrarno, tako da bo v ponos vsem zadružnim ustanovam, posebno pa mariborskim Velikost doma bo odvisna od finančnih sredstev. Cene v tem okrevališču bodo zares zadružne in dosegljive najslabše si-tuiranemu uslužbencu, posebno tistim, ki ne morejo zaradi zdravljenja v draga letovišča. Tako okrevališče, ki ga hoče zgraditi mariborsko zadružno namešćenstvo pa ne bo samo v korist uslužbencem, ampak še v večji meri delodajalcem, saj se bodo njihovi uslužbenci vračali z okrevališča zdravi m duševno spočiti. Zatem je g. Valand v kratkih obrisi' orisal načrt, kako bo novoustanovljen: stavbna zadruga prišla do fmančnih sreč ste v. V smislu načrta bodo povabili vse za družne uslužbence v državi, da pristopi; kot zadrugar j i. Ravno tako naj bi pristop g!avni zadružni forum, to je savez naba lja'nih zadrug v Beogradu ter vse zadrug v državi. Stavbna zadruga bo razpisali efektno loterijo, ki bo gotovo vrgla prece dobička. Na ta način bi se zbralo dovol finančnih sredstev, tako da bi se postavi na Pohorju reprezentativen dom. Pripravljalni odbor je že tudi kupil primerno parcelo na na'em Pohorju in sicer ^ izmeri 182.113 m5. Parcela leži v sredin; med Mariborsko kočo in Ruško kočo. Na južni strani meji na novo avtomobilsko ce sto, na severni strani pa na Glaserjevo po sestvo. Vsa parcela ieži na južni solnčni strani, ki je eden najidea'nejših prostorov z močnimi izvirki vode ki zadošča za lastno elektrarno. Vse zemljišče je po večini mlad nasajen gozd. Z i tem so se prečitala pravila nove stavbne zadruge, ki so bila sog'asno sprejeta. Po kratkem odmoru so sledile volitve v upravni odbor in nadzorni odbor nove zadruge in so bili sog'asno izvoljen1: v upravni odbor gg. Št. Valand, čretnik, Močivnik. Kolar, Žerjav, Gomboč, Volčič, Rcisman, vsi iz Maribora ter Gvardijančič iz Ljubljane. Namestniki so: Arzenšek, Reicer, Kram-berger in Pošlcolin. V nadzornem odboru so: Filipič, Trošt, Kosi, K^ese Tarman. vsi iz Maribora ter Reberšek iz Zabukovcev. Namestniki- LavnČ, OreŠiČ, Kovač in Hro-vatin Pri slučajnostih se je določila vpisn;na, ki znaša 10 din, razen tega so navzoči zadru-garji odobrili nakup zemljišča za potrebe novega okrevališča. Spregovorili so še gg dr. A. Pečovnik. A. Muraus Gvardijančič in Filipič, ki so iskreno pozdravili zamisel ustanovitve stavbne zadruge zadružnih uslužbencev ter v svojih govorih izrazili pripravljenost, da bodo krepko podprli novo zadrugo. Postajališče socialno šibkejših slojev Promet na tezenskem postajališču Tezno, 30. oktobra Naše komaj nekaj let zgrajeno postajališče je že ob početku izkazovalo tak ogromen promet, na katerega niso mislili niti merodajni činitelji, še manj pa iz članov občinskega odbora sestaviJeni odbor. Radi Številnih pritožb je bil podaljšan peron, ostala pa je dosti premajhna čakalnica, ki bi ustrezala kakemu podeželskemu postajališču kjer je omejen promet dnevno na nekaj desetin potnikov. Vse drugačne pa so razmere na našem postajališču. Pri odhodu vlakov, zlasti ob sobotah, in prihodu ob nedeljah se komaj preriješ skozi množico potnikov, saj presega samo frekvenca vstopivših ob lepih dneh včasih število 600 in izstopivših še mnogo več. kar se ne da točno kontrolirati. Te številke jasno govore, da je postajališče dosti premajhno in bo železniška uprava pač morala misliti na povečanje, da ugodi potujočemu občinstvu. Ob prihodu vlakov, zlasti onega z nazivom »Prlck«, se nudi ž'.va, pestra slika. Potniki obojega spola so natovorjeni s težkimi nahrbtniki, v obeh rokah d^že pletenke in ženske celo na glavi nosijo težke jer-base. Neprijetno je za tako natovorjenega potnika prerivanje skozi vratca pri izho- f du, kjer čakajo svojci z vsemi mog očimi vozili: majhnimi vozički na dvoje ali četvero koles, celo otroškimi vozički in drugimi vozili, v katera se vp^eže po burnem in glasnem tovorjenju kak večji bratec ali celo oče — največ za več družin, katerih člani drže ob strani zvrhan tovor, da se ne prevrne Le pletenke ostaneio v sigurnih rokah. Mnogi potniki jo kar mahnejo čez ograjo, ker jim je predolgo čakati, zlasti tisti, ki niso preveč obloženi z raznimi jesenskimi dobrotami. Najsrečnejši pa so oni, ki gredo po odhodu vlaka naravnost po Aškerčevi ulici na skrajno periferijo magdalenskega predmestja v Novo vas in Radvanje. Največja kolona se vije po Maistrovi ulici do Ptujske ceste, zavzemajoč vso širino ulice, dokler se pri Marinovi gostilni ne razdeli. To je pravo postajališče socialno Šibkejših slojev. Zelo redko zaide semkaj kak mariborski izvošček, Še manj pa avto. Tu ni nosačev in postreščkov, ne tistih vsiljivcev, ki ti hočejo z vsiljivostjo nositi prtljago in zaslužiti. Postajališče pa da skromen zaslužek tudi kostanjarju, okoli katerega se sedaj gnete naša mladina, ki je prej na železni ograji vadila med vpitjem razne akrobacije včasih v smeh, a največkrat v jezo potnikov. črn dan mariborskega sporta V pi rotveraern tekmovanju mariborskega okrožja LNP vsi trije mariborski klubi brez točk Maribor, 29. oktobra Prav za prav bi moral biti naslov >Quo vadls mariborski nogomet«. Kje so tisti dobri in lepi časi, ko so mariborski klubi zmagovali nad renomiranlmi klubi iz Ljubljane, Zagreba itd., ki danes Igrajo v ligah ? Mariborski nogomet gre svojo rakovo pot. To je dejstvo. Par let so mariborski klubi vsaj dominirali nad klubi v provinci, sedaj pa še ti ogrožajo Mariborčane, ki se morajo trdo boriti, da tu in tam zmagajo. To se je v žarki luči pokazalo v letošnjem tekmovanju za prvenstvo mariborskega okrožja LNP, ki se je danes nadaljevalo z obratnimi tekmami, ki so se druga leta vršile sicer šele spomladi. Toda zaradi pomanjkanja terminov se del pomladanskega dela prvenstvenega tekmovanja odigra že to jesen in tako smo imeli danes na razporedu tri prvenstvene tekme In sicer v Mariboru, Murski Soboti in v Čakovcu. V Mariboru je gostovalo moštvo SK Gradjanskega iz Čakovca, ki je spet poskrbelo za senzacijo in sicer s tem, da je zmagalo nad Železničarjem, v Murski Soboti bi moral prepustiti SK Muri obe točki brez boja, v Čakovcu pa je ISSK Maribor doživel katastrofalen poraz. In tako se je zgodilo, da so vsi trije mariborski klubi danes moral igrati SK Rapid, ki pa nI prišel pravočasno na ig: išče in tako je klub morali prepustiti dragocene točke svojim nasprotnikom. Zaradi tega je nastala močna sprememba v prvenstveni tabeli, ki izgleda do prihodnje nedelje takole: Čakovečki SK 6 5 0 1 18:9 10 SK Železničar 6 3 1 2 9:7 7 SK Gradjanski 6 2 2 2 10:16 6 SK Mura 6 2 1 8 9:8 5 SK Rapid 6 2 0 4 8:11 4 ISSK Maribor 6 2 0 4 11:14 4 V naslednjem naša poročila: SK GRADJANSKI : SK ŽELEZNIČAR 1:0 (1:0) Simpatično moštvo SK Gradjanskega iz Čakovca je nastopilo danes v isti postavi, ■ katero je igralo preteklo nedeljo proti SK Rap*du. Tokrat so gostje pripravi!: mariborskemu športnemu občinstvu pre senečenje. Toda ista enajstorica je daner poskrbela za še večje presenečenje s tem da je zmagala nad visoko favorizirani^: moštvom SK železničarja. Glede kakovosti Je bila med obema moštvoma sicer velika rp^Ikn. R«^uitat MT ne. sme motiti, ker bi bil po Sansah na vsezadnje lahko obraten z veliko razliko golov. Da pa nI bilo tako, je v prvi vrsti kriva ležerna igra domačega moštva, kar je pri nekaterih, zlasti klubovih pristaših, ki hočejo videti borbo, vzbudilo precej nevolje. Tako pa se je borilo samo moštvo SK Gradjanskega, ki je v poštenem trudu dalo vse, dočim se je SK Železničar omejil na demonstracijo svoje tehnlftne superiornosti . . • Mnogim bo še v spominu gostovanje SK Gradjanskega preteklo nedeljo proti SK Rapidu. že takrat smo omenili Izredno požrtvovalnost gostov. Toda to, kar je pokazala enajstorica SK Gradjanskega proti SK Železničarju, že meji na heroizem. Tehnični izvežbanosti in drugim vrlinam domačega moštva je postavil nasproti SK Gradjanski svojo požrtvovalno igro. Od vsega začetka so se halfi omejili skoro izključno na obrambno delo, tako da so gostje igrali skoro ves čas z najmanj štirimi branilci. Tako ojačena obramba je bila neprehodna ovira ln je prav zaradi te okolnosti Igrala zelo uspešno. S tako taktiko pa je bil napad navezan večinoma nase. Ce se je tu ln tam povzpel do ener-glčnejših ln nekajkrat z lepimi kombinacijami izvedenih potez, mu Je to pripisati v dobro. SK železničar je danes povsem zatajil. To pa zaradi tega, ker je moštvo ubralo povsem napačno taktiko. Moštvo je imelo tri četrt igre v svojih rokah in je od časa do časa dobesedno blokiralo nasprotnika. Toda kljub temu niso mogli domačini zabiti niti enega gola, ker je bil nasprotnikov terenski prostor natrpan od samih nog. Parkrat se Je zgodilo, da je bilo v kazenskem prostoru 20 igralcev. Razen tega pa se je danes spet pokazalo, da napadalna vrsta ne razpolaga z zanesljivim strelcem. Tudi so napadalci malo streljali na nasprotni gol ln še ti streli niso bili bog ve kako nevarni. Krilska vrsta SK železničarja je svoj napad neprestano pošiljala v bol toda napadalci niso bili borci, kakor 1 je bil n. pr. nasprotnik. V obrambi se je ti očno čutila odsotnost branilca Antollči-ča, ki se nah^'a na bolezenski HstL m tako se Je zgodilo, da Je moral SK železničar orepustiti SK GradlfffvVrmu obe točki, ki • bi iu sicer r»od dru«rlmi okoliščinami lahko 1 knjflto sebi v dobro. Edini gol dn*v« ^e padel v 14. minuti . jaseni polčasu V lr.igfem polčasu Je med Irugim SK železničar tudi zastrelil enajst- i letrovko. O tekmi sami bi še omenili, da 2 bila vzorno fair, tako da sodnik g. Konic i Imel težkega stališča ln je svoj posel bro opravil. V predtekmi je rezerva SK elezničarja v prijateljski tekmi zmagala d prvim moštvom SK Slavlje z rezulta-om 3:1. ČAKOVEČKI SK : ISSK MARIBOR 6 :0 (4:0) Polnih nad se je odpeljalo moštvo ISSK aribora v spremstvu nekaterih slmpati-rjev v Čakovec, kjer se Je vršila prven-vena tekma med ISSK Mariborom in kovečklm SK. Tetka je bila pot ln na-a enajstorlce ISSK Maribora, vendar ni *e pričakoval, da se bo Maribor vrnil iko katastrofalnim porazom. ISSK Ma-.bor je danes nastopil v povsem spreme-jeni postavi. Izkazalo se je, da to ni bilo obro. Mlade moči. ki jih je ISSK Ma-bor danes uporabil za težak boj proti Mtiniranemu nasprotniku, se niso izka-ale. CSK Je v prvem polčasu, po stati tra- 'iciji, napadel s toliko silo, da je morala •bramba ISSK Maribora kloniti, vratar pa e moral štirikrat pobrati žogo iz mreže. V drugem polčasu so sicer Mariborčani oriredili generalni napad, ki pa je ostal brez haska. ker so napadalci netesno streljali. Značilno je, da jc Maribor prav v času svoje ofenzive sprejel še nadaljnja dva gola, tako da se je moštvo vrnilo v Maribor s pol tucata golov. Sodil Je g Mrdjen iz LJubljane, v splošnem dobre Goli SO padli V 7., 8., 9. in 42. minuti prve ga polčasa ter v 3. ln 44. minuti drugeg.-polčasa. SK MURA : SK RAPID 3:0 p. f. V Murski Soboti je bi!a danes na spored prvenstvena tekma med mariborskim Ra pidom ln SK Muro. LNP je določil tekmo s prlčetkom ob 14.30. Toda v navedenem času je bilo na igTišču moštvo SK Mure dočim o Rapidu in delegiranem sodniki-g. Deržaju ni bilo ne duha ne sluha. V sml slu pravil Je ugotovil navzoči savezni sod nik g. Turk dejanski stan ter po predpisanem čakalnem času odžvižgal, tako de. je nrišla SK Mura do dveh dragoceni h točk. Ob 15.20 pa se je pojavila na igrišču enajstorica SK Rapida s sodnikom g. Skalarjem iz Maribora, ki je prišel namesto delegiranega sodnika g. Deržaia. Mura ln Rapid sta se zedinila. da odigrata občinstvu na ljubo, prijateljsko tr!:mo, ki se ie končala z zmago SK P.apida v razmerju 2 : 0. Maribor v proslavo jadranskega dne Podmladki JS v Mariboru so leno proslavili praznik našega morja Maribor, 29. oktobra Tople vezi spajajo naš obmejn. Maribor z na'im sinjim Jadranom. Te vezi je spletel vzorno agilni oblastni odbor JS v Mariboru, ki je v teku let razpredel gosto mrežo organizacij ter podmladkov Jadranske straže, ki vneto izpolnjujejo svoje poslanstvo v službi vzvišenega programa JS ter rodoljubne jadransike ideologije. Maribor je tudi letos svečano, dostojno proslavil letošnji jadranski dan s svečano dopoldanske matinejo v nabito polni veliki dvorani matičnega S kolskega doma, ki so jo priredili pod mladki mariborskih srednjih in strokovnih šol. Dvorana je bila za danaSnjo matinejo slavnostno okrašena Mariborska dijaška mladina je dvorano popolnoma zasedla. Med m'adino pa so bili tudi profesorji in vzgojitelji, pa tudi Številni predstavniki mariborskih nacionalnih društev. Poleg pevskih in recitacijskih točk sta bila na sporedu tudi govora tajnika oblastnega odbora JS v Mariboru g. Janka Pirca ter prof. L Bizjaka. G. J. Pire je v svojih temperamentnih izvajanjih prikazal zgodovinske dogodke na našem Jadranu, ko je prvič zmagoslavno zaplapolala ob njegovih obalah naša narodna trob^jnica V proslavo teb dogodkov proslavlja Jadranska straža vsako leto jadranski dan. ki naj zbere vse vnete rodoljube v misli na naše morje. Slavnostni govornik prof. Lojze Bizjak pa je v miselno globoko zajetih izvajanjih podčrtaval vzvišenost jadranske ideologije, ki zbuja v nas vedno znova msel na naš Jadran in poživljal zavest njegovega velikega pomena. Pozval je zbrano m'admo, podm^adkarje JS, da se še tesneje oklenejo svojih praporov in da navdušeno sledijo idealom, ki jih ponu'arizira Jadranska stra/a Slikovitost sporeda so stopnjevale zelo posrečene dek'amaci jske in pevske točke, ki so bile v*e posvečene rm«;li na naše sinje morje. Sodelovali so tudi požrtvovalni pevci »Jadrana-Nanoea«. Vv nastopajoči so bih deležni prisrčnega priznanja. Današnja dopoldanska matineja podmladkov JS v Mariboru je dala najlepše zadoščenje nesebičnim organizatorjem prireditve, obenem pa je poglobila v naš' dora:ča joči mladini ljubezen do našega morja, kamor pošilja naša mariborska JS vsako leto na stotine okrepitve potrebnih deklic m dečkov ki na ta način spoznavajo vrednost in lepoto sinjega Jadrana. Lep učiteljski jubilej v Gornji Radgoni Učiteljsko zborovanje in proslava 20 letnice predsedo vanja g« Mavrica Gor. Radgona, 27. oktobra Ob izredno lopem štev lu udeležencev se je vršil te dni v Gornji Radgoni redni letni občni zbor učiteljskega društva za ljutomersko-gomjeradgonski okraj. Zboro- anje je vodil dosedanji dolgoletni in zažari predsednik g. Karel Mavric, pr- ->3tvoval pa mu je g. Vetrovec kot ofl-cielni odposlanec. V svojem uvodnem nagovoru je predsednik zlasti pozdravil navzočega najstarejšega člana g. Franca Zacherla iz Ljutomera, ki Je slavil tokrat 501etnico svojega vstopa v društvo, oz roma udruženje. Potem je v svojem izčrpnem situacijskem poročilu podal pestro sliko uspešnega delovanja domačega društva, kateremu je predsedoval 20 let, poročal Je kratko o doseženem sporazumu in 96 končno dotaknil tudi važnih svetovnih dogodkov, ki odmevajo tudi preko naših meja. V tem pogledu je zlasti podčrtal m opozarjal na velike dolžnosti nestrankarske združitve vseh v narodno obrambnem delu. Sledil Je referat o banovinski tn glavni akupičml učiteljske orgranlzac je ter poročila domač h funkcionarjev, od katerih so podali tajniško poročilo ga. Burja Mara, učiteljica v Gor. Radgoni, blagajn ako gdč. Mirka Senčarjeva iz Vučje vasi, o delu ženskega odseka gdč. Irma Potočnikova od Kapele ter o Učiteljski tiskarni g. Drago Korosak od Sv. Jur.ja, nakar Je sledilo obravnavanje ostalih stanovsk h zadev. Po razreSnici, katero Je predlagal za nadzorni odbor g. Miki Ciril iz Ljutomera, so sledile vol tve novega odbora za funkcijsko dobo 3 let, ker je dosedanjemu 201etnemu predsedniku g. Mavriču potekla fiuikcjska doba zadnjih 3 let, med tem ko nove izvolitve radi svoje upokojitve ni mogel sprejeti. Pri volitvah, za katere je bla vložena samo ena skupna lista, je bil izvoljen soglasno z vzklikom g. Ljudevit TvanJŽČ od tf5v. Jurijla ob ščavnici kot predsednik, nadalje podpredsednik g. Si. Storpar iz Ljutomera, tajnik g. Janko Jordan od Sv. Jurija ob flčavnici, blagajn.k g. Roškar Janko iz KriŽevcev-Ljutomera. odborniki: Kocbek Jožef, Vučja vas, Potočnik Irma, Kapela, Resman Rado, Sto govci, namestnici: Nemec Peter. Sčavni-ca, Regoršek Mirko, Ljutomer, Dobaja Janez, Cezanjevci. nadzornemu odboru pa predseduje g. Miki Ciril iz Ljutomera, finančnemu pa g. Mavric Karel, Gornja Radgona, izvoljeni pa so b 11 tudi referenti za Učiteljsko tiskamo g. Drago Korošak, Mladinsko matico Prelog Milka, odsek učiteljic Irma Potočnik, samopomoč Pore-kar Vlado, obmejno šolstvo Znudeii Hinko ter uč tel jeki pokret Kolar Vinko. Po volitvah se je članstvo toplo zahvalilo svojemu dolgoletnemu predsedniku g. Mavriču za izredno velike zasluge 201etne-ga vodstva društva, katero je vodil vedno po jasno začrtani poti. Njegove nevenlj:-ve zasluge, življenjsko pot ter njegovo delavnost in značaj je v zbranem govoru orisal podpredsednik g. Slavko Stopar, nakar je bila v znak priznanja in tovari-ške hvaležnosti izročena g. Mavriču umetniško izdelana častna diploma. Kakor je bil g. Mavric kot dolgoletni društveni predsednik vsa leta vedno dober svetovalec svojim tovarišem, tudi tokrat ob slovesu ni šel preko tega, da ne bi dal svo-j m mlajšim tovarišem očetovskih pobud ter jim priporočal čim iskrenejše tovarištvo in ljubezen do dela na tem važnem obmejnem polju naše lepe domovine; ganjen je izrekel zahvalo za izkazano mu čast in priznanje, zjavil pa se je vedno pripravljenega tudi v bodoče ostati društvu v pomoč kot Član in izkušen svetovalec. Ker slavi g. Mavric ravno ob teh dneh tudi svojo drugo 201etnico, ko si je izbral za svojo življenjsko druž'co go. Ano, roj. Ciuha, iz znane narodne rodbine v Ljubljani, ki Je službovala dolga leta kot učiteljica pri Sv. Duhu na Stari gori in nedavno stopila v pokoj, se čestitkam pridružujemo tudi mi ter žel;mo obema, da bi uživala zasluzeni pokoj le mnoga leta čila ln zdrava, Mariborske in okoliške novice — Šolske zvezke sta ho*^l:i L'dvicvuti. V tvcuiuci lepci.k. na Liladk m vrhu je izginila 6 ni dolga, 2 m airoJ-.a in precej de-cla priprava, ki jo potr«.j jo pri l«ie->van>u lopenke. O*otoiki so uvedli prebavo t-1.' p;lpiuvo ni&U pr»i 151* Lnctn Jo-.pu K., ki Je uslui.l.en v t\ jenici kot de-_-.vec. Pil zaslišan.u je K. dcja\ ca sta pri-avo ukradla skupno s lTlotnim bratom n sicer zaradi tega, ker ju je zeblo ln sta o hote'a z ukrai no pr pravo pokritL •rožmki so našli p.i hJSiii preiskavi večjo •:.>llčino lepen!:© in pai?'r i, ki sta jo ukrai-a iz tvorničneg* sklad 5 L Dejala sta, da sta hotela iz ukradene fepcnJSJ ln papirja, -delovati So'ske zvozke, ki bi Jih prodaja-a da bi pr šla do denarji Val njuni na-Trti so sedn prekrižani ln bo. Dobrave, ki je pred 5 t'nevi pobegnil od doma in se klatil po Mar bonj. Oddali so ga v mestni mladirski dom. — Mizarskemu pomočniku Francu Keku 1« Device Mar'je v Brezju je izginilo izr> mke poetiJne na A'eksan 'rovi cesti 1000 din v^eJno kolo. Tudi rr/^rskemu pomočniku Oanilu Os~niku Iz Vasarvkove ul;ce so neznani zlikovci oipelj.ili kolo i: ' poalooja tukajšnjega okrožner:a sc>d:šča. Osenlk je oškodovan za 120') č.in. — M:' t -borska peficija je aretirala i61enega Josipa fc. iz Co:n'e Radgone, k>r se j klatil po m°stu brez dela ln sredstev. O Iprerii : so pra v domovno občino. — D lavcu Airv-nu OgfMN iz D Uvvske 6 je doklej ne-zrrtn tat ukrad«! s kolesa 200 tlin vr Ino dlnaro luč. — Na Pob'ežju le pidlri 15-let"a ielraaa^čarjon hVrka Antonija Skle-~'ar tako nesrečno z voza. da Je obležala s po~!colbami na glavi. Pix peljali so Jo ▼ bolnico. — Preloženo. Kakor nmo že poročali se je mo~al pred mariborskim vel'k'm kazenskim sonat, m zagovr.rViti tStStBS h'itllaK slutra Josip We's zarr il obtož' — državnega tožilca, da je zan ti ogeni in sp'avli v nevarnost človeška ž videnja Razprava je b!la prelc*"»na na nedoločen čas. in sicer zaradi tega, ker nekatere priče niso prišle k razora vi. — Nikar rlsočnkOv v klet! Posestniku Jos7pu Fa^su iz Pretreža pri Ofo ni.vni je izginilo 4500 din, ki jih je Imel skrte in shranjene v kletnem zidu. Orožniki so 7A-Je-li nekeea Karla Toča ter Elizabeto Oel-manovo ki sta priznala krivdo. Pri obeh so našli še samo 600 dna. Dejala sta. da sta b'la v Cel tu, v Ptuju ln Slov o v rm Gradcu, kjer sta denar zapravila. Tu ' ta pTimer kaže. kako tvegano Je »kriva*i denar doma po kleteh in po !SKre§HlL — Iz kolorije. »Delavska poM*ika« poroča v štev. 124: »Po konra tega i is^ra moralo preb'valci v ŽeleTvški kol^n'y odstraniti domače živali. V našem listu smo svojčas ob?'mo poročali o odr dbi, ki hudo prizadela nekatere žel mi"ko rodbine, ki stanuiolo v že>zn'§kl kolonSil. novaJcl v tej koloniji ne erm'io več domačih živali in morajo zla?ti sv!'11 in koze ou.straniti najkasneje do 1. novemb: a t. 1.« — Poroke. Poročili so se dipl. filozof Jože Kerenčič ter učiteljica A. Hosnerjeva iz Sv. Bolfenka na Rogu; Herman Murka, gostilničar, in gdč. Marija Hojnlkova, Josip Tomazie, trgovčev sin, ln gdč. Josipina Valečtanova. Obilo sreče! — Maistrovi borci se zberejo na dan Vseh svetnikov ob 10. url pop. na grobu generala Maistra na pobreSkem pokopališču, nato pa se podajo v vojašnico vojvode Milica k spomeniku v koroških bojih padlih borcev, kjer bodo položili venec — Aprilščina... Te dni smo imeli v Mariboru pravcato aprilsko muhasto vreme. Dež. sneg, sonce, pa spet dež in sneg. V soboto pope'dne smo imeli celo hud naliv in smo slišali močno grmenje, ki Je za konec oktobra nenavadno. Včeraj v nedeljo dop. pa Je sijalo prijetno toplo jesensko sonce. — Odprta noč ln dan »o groba vrata... Umrla Je Jožefa UdoviC, žena vpok. železničarja, stara 62 let, stanujoča na Ru£kl ces« 7. V Kralja Petra ulici it. 59 v Studencih Je preminila zasebnica Marljeta Majhenič, stara 72 let. v Elnsp'elerjevi ulici pa Js umrl upokojeni višji sprevodnik drl. žel. Ivan Peorae.!j?~i sooročti. da bo tudi v letu 1940 in sicer 5. Januarja priredila pod pokrovi- teljstvom bana g. dr. Marka Natočena, običajno letno dobrodelno prire Utev v Sokolske m domu na Taboru. Ker je ta prireditev edini vir dohodkov za kritje podpor in stroSkov za pogrebe revnih članov zadruge, se naproša cenjeno občinstvo, društva in korporacije, da blagovolijo vzeti to naznanilo in datum na znanje. Odbor. — Težka prometna nesreča se je pripetila prt Dre ž Jem vrhu. S kolesom se Je vozil 281etnl kolarski pomočnik Ivan Pelcl Is Trate po nekem strmem klancu. Na Peiclovem koleau Je bil tudi štirinajstletni Anton šober, ki Je svetil z žepno svetilko Ko aa Pelcl in Bober pridrvela po klancu, pa sta zavozila v nekega ; Franca Kuntnerja in Franca Trilerja. Pri karambolu so vsi štirje padli. Pelcl je obležal s počeno lobanjo in zlomljeno ključnico, cočim so ostali dobili k sreči le manjše poSkodbe. Pelcla so odpre mili v vbolnico. ' kier si zdravniki prizadevajo, ca bi mu rešili življenje. — Kolesar zavodi t skupino ftolarčkov. Ko se Je peljal 291etni posestnk Alojz Sa- : farič iz Stanetin cev skozi vas Celrstrino, Je zavozil na nekem mostičku v skupino šolarčkov, ki so se vračali iz šentpetrslie i fecile c'omov. Pri tem Je vrglo 91etnega Antona Kelblča iz Dožan c mostlčka v potok, ki J? precej globok. Fantek bi gotovo utonil, ako mu ne bi pravočasno priskočil' na oomoč dn ga redili iz vodovja. Kole*?r je hotel Jadno odkurlti, pa so ga zajel'. Zagovarjati se bo moral pred soJniki Iz Ljutomera — Zadnji dnevi letošnje trgatve. M'ne-vajo zadnji dnevi letošnje trgatve, le tu pa tam Še se Čuje iz vinograda pesem In t nje trgačev, ki pa sta tem bolj zamolkla, ker prevladuje deževno vreme. Tudi pri tem vremenu je mošt dosegel do 21 stopinj sladkorja. Mali vinogradniki so obra« 11 v prvi polovici oktobra, le večji gosposki vinogradniki so čakali s trgatvijo, ker niso mogli dobiti trgačev. — Delavci se vračajo. V manjših skupinah se počasi vračajo naši delavci iz tujine. Letos niso tako dobro razpoloženi kakor prejšnja leta. Vse se jim je nekoliko zamerilo, njihove denarnice so suhe. Njihove družine so pričakovale, da Jim bodo možje iz tujine prinesli denarja, ki bi jim naj bil za najpotrebnejše za zimo, tako pa so sedaj vsi samo razočarani. Hronen"n1>* po tujini bo letos marsikoga minilo, mi pa bomo morali tem, ki so se zatekali v tujino, poiskat dela in zaslužka doma, saj dela je dovolj pa naj si pogledamo kamorkoli. Treba bo samo najti sredstva, da se opravijo številna javna dela. Mura kliče že mnogo let po regulaciji, komisij ln konferenc je bilo o tem žo mno.ro preveč. Mura pa še vedno odnaša ln poplavlja rodovitno zemljo. — Velike jate divjih gosi. Od severa so letele nad Murskim poljem velike jate divjih gosi. ki so se nekoliko odpočile tudi na Muri. Ljudje menilo, da rani polet divjih gosi napoveduje skorajšnje hladno vreme. — Kaznovan mls^l pretepal*. Poročali smo že. da je posestniški sin Jožef Vaupo-tič iz Lukavcev nedavno navalil z nožem j na Šalamuna Jakoba iz iste vasi. Z nožem je težje poškodoval Sslamuna, da ie moral takoj v bolnico. SodiSČe je obsodilo Va-upotlča na 2 meseca ln 10 dni strogega zapora, kar bo menda zaenkrat dovolj za bojevitega fanta, ki se Je že neštetokrat izkazal pri pretepih. — Deževje razmebčalo ceste. V prvi ln drugi polovici oktobra smo se imeli prav malo lepih solnčnih dni. Vsak teden imamo dež, ki ovira kmete pri po?!, dnijh poljskih delih. Deževje je namočilo naše ceste, ki so bile do sedaj še samo kotanjaste, zdaj pa so Se postale mehke ln blatne ter je hoja po njih prav neprijetna, ko drvi mimo človeka avto, ki meče vodo in blato na vse strani. — Skrivajte oro*Je pred deeo. V Le- skovcu se 1e igral s flob?rtom 14 1 'ni Trstenjak Ferd'nand ter si pognal do noreči kroglo v kolk. Morali so ga opraviti v bolnico. — Živahna trgovina z l>»b^|V|. v 7ad-njem času je trgovina 7 lab^iki zelo oživela, ter so se na sadnem treni nolavT* že tudi nožna jabolka, ki n n'ffPl! i n'/ prav zadovoliive cene. Vendar 1ih n^ši sadjarji predaip^o. ker 1e s-d'** i"+o* zelo dobro obrodilo, d nar se pa pri hiši nulno potrebuje. — Obsojena, ker sta se si^nln K«*r rta se Spanec Rudolf iz Zihlave in Kari Ma-rinič iz iste vasi re*no soop^i^la eden z rečico, drugi na z nožem, ter »i Drzad^iala nevarne poškodbe, ju ie sod'Jče r*^od'lo :n sicer Sijanca na 7 mescev. Mariniča pa na 1 rr.s-ec stro^eT** raoora. — Soko'«ki kino. Zvočn kino ftoVt^-fcl dom bo predvaial v sob^t^. 4 i* v n^ o0 in v ned^lio 5. nov. ob !S I« M »H Ksbtr-ven film -Ti^ v R ' i mračne dni prav dobro razvedrita.