k K/ 03 5^ /'•J 1» ISSN I144-875X 9,r/ Z 1 1 4 4 "8 / 5 U U / 11 EP'«! "‘frvvj i,x’ " 7z s |ffg£ vji**.- -r- ■uTEBLcgiBNVE @B©: [Klijiaž foTETL/^ mm ato IT. ED r Osrednja knjižnica Muzejski trg la ZUPANOV SPOMLADANSKIIRUES ■ > . rC’ ! 3000 Celje “KMEČKE NEVESTE IZ DESUSA NOGOMETAŠI V 2. UIGI A - „ •ačL^ m® m gsm: 041 610 096 OKNA-VRATA-SENČILA F0 >(A 3 a N '5 z. Potniki z vlakov na avtobuse Od 12. maja naprej pa vse do preklica bodo od ponedeljka do petka med 10.30 in 11.30 uro potnike med postajama Ponikva in Dolga Gora prevažali z avtobusi. Bo Simobil izboljšal signal na območju Šentjurja? Signal operaterja Šimobil je na določenih območjih občine Šentjur precej šibak, saj se med klicanjem povezava pogosto začasno ali dokončno prekine. Jure Bohinc iz podjetja Si.mobil - Vodafone pravi, da občino pokrivajo sprejemno-oddajne postaje na lokacijah Rifnik, Počivališče Zima, tunel Pletovarje, Ponikva, Kalobje in Žusem; delno tudi s sprejemno-oddajnimi postajami na lokacijah Jurklošter, Boč in Štore. »Na območju občine Šentjur tako zagotavljamo kakovosten signal z več lokacij, vendar je zaradi razgibanega, zahtevnega terena na določenih predelih uporaba tudi motena. Tega se zavedamo, zato nameravamo še v letošnjem letu signal dodatno izboljšati predvsem na širšem območju kraja Spodnji Cerovec,« je dejal Bohinc in dodal, da si bodo v podjetju še naprej prizadevali, da bodo vsi njihovi uporabniki deležni kakovostnih storitev in čim boljše pokritosti s signalom. Proračun 2008 O najpomembnejši točki dnevnega reda - drugi obravnavi predloga in sprejem proračuna občine Dobje za leto 2008, ni bilo posebnih vsebinskih pripomb. Čadej je zahteval, da se v proračunu opredelijo sredstva za pripravnika v kombiniranem oddelku OŠ Dobje, amandma pa ni vložil. Če bi župan zopet upošteval poslovnik, bi obravnavali le prejete amandmaje, bil je namreč le eden, pa še ta z moje strani, podal bi obrazložitev zavrnitve skoraj vseh predlogov, ki so v okviru javne obravnave, bili posredovani na občino (posredovali smo jih: Iniciativni odbor za izgradnjo ceste Repuš-Jezerce, Matej Leskovšek kot predsednik Špukna, Božo Žibret in Srečko Salezina). Pa se o tem sploh nismo pogovarjali. Največji kamen spotike je bila cesta Repuš-Jezerce, na katero se je nanašalo največ predlogov za umestitev v proračun. Po besedah svetnikov sem jaz kriva, da ljudje še verjamejo v to cesto (»dajem jim lažne upe«), ljudje, vključno z mano, naj bi izgubili občutek za realnost in pa, moja pomoč Iniciativnemu odboru naj bi bila poceni pridobivanje političnih glasov. Proračun 2008 je bil potrjen s petimi glasovi ZA, proti sva glasovala s svetnikom Čadejem. Nadzorni odbor bo preveril vsa društva Svetniki smo potrdili postopek za začetek izbire novega člana/članice v Odboru za kmetijstvo, saj je en član podal odstopno izjavo, potrdili smo letni program ukrepov ter meril za dodeljevanje državnih pomoči v kmetijstvu (razpis za kmetijstvo bo kmalu objavljen), obravnavali smo tudi poročilo Nadzornega odbora, ki ga je predstavil predsednik Klemen Žibret. Nadzorni odbor je bil in je še, odprt za pobude občanov in svetnikov. Večino v občinskem svetu je zmotilo, da bo odbor pod drobnogled vzel dve največji društvi: Gasilsko društvo in Kulturno društvo Dobje ter zgolj pregledal delovanje ostalih društev. Podžupan se je že na začetku jezil glede službenega vozila in predlagal prodajo, Nadzorni odbor pa bo vsemu navkljub preveril uporabo službenega vozila za namene službenih in zasebnih prevozov. Nadzor bo opravljen še v javnem zavodu OŠ Dobje, pregledali bodo dokumentacijo izgradnje večnamenskega objekta in modernizacije ceste Večje Brdo-Lažiše, pregledali pa bodo tudi realizacijo plana in nalog iz preteklega leta (delitvena bilanca med Občinama Šentjur in Dobje in (ne)izvedba javnega natečaja za direktorja občinske uprave). Za vprašanja in pobude svetnikov ni bilo časa, ker je koncentracija padla, predsedujoči pa, kljub prošnji svetnika Uduča, ni odobril nekajminutnega odmora. Ker sem na občino predhodno posredovala več deset vprašanj glede proračuna in kadrovskih zadev, sem bila deležna kritike in po besedah enega izmed svetnikov, naj bi se na občinskem svetu ukvarjali raje z razvojem občine kot pa z mojimi dlakocepskimi vprašanji. Kateri dokument občine pa opredeljuje razvoj, vas vprašam? In pa, dokler se župan ne bo držal vsaj poslovniških določil, ne pa da mora občinski svet opozarjati župana, kaj vse po vrsti krši, bo treba, pa čeprav s stoterimi vprašanji, priti resnici do dna. In da, tudi moja vprašanja so pripomogla k temu, da bodo zaposleni v občinski upravi imeli planirana sredstva za nadurno delo in delovno uspešnost (to je do sedaj v večji meri imel izplačano le občinski funkcionar), da bodo javne uslužbenke, ki prisostvujejo na sejah sveta in odborov, to imele plačano, da bosta delavca režijskega obrata tudi tu in tam dobila plačilo za delovno uspešnost. Pa še to: srečni so tisti, ki so lahko samo kimavčki, jaz to ne morem in ne nameravam biti. Veste, v starih šolah, če ste jih obiskovali, se ni smelo spraševati. Nas pa so učili, da so vprašanja še kako dobrodošla. Tudi tista, pred katerimi si vsi raje zatiskajo oči. A tista ponavadi najbolj bolijo. Natalija Plemenitaš Fuchs Z NOVINARSKE KONFERENCE Ob tednu vseživljenjskega učenja (TVU) od 19. - 25. maja Novinarska konferenca je bila v petek 16. maja v Ipavčevi hiši. Aktivnosti regijskega koordinatorja je predstavila direktorica Ljudske univerze Šentjur (LUŠ) prof. Jelka Godec. V sklopu TVU, ki pa letos traja kar cela dva zadnja pomladna meseca (Očitno organizatorji ne poznajo reka: »Ko kostanji cvete, se le še najbolj pridni učenci uče«, je kar 38 različnih aktivnosti. Ker je večina od njih pretežno rutinskih (testi hoje, preventivne zdravstvene delavnice), slučajnih (razne delavnice, folklora, ...), zabavnega značaja (nastopi Zorana Predina, Rebeke Dremelj, ...) ali že poznanih iz prejšnjih let (Šola se rola ...), koledar pa je tudi bil že večkrat objavljen, bomo opozorili samo na tiste aktivnosti, ki »dišijo« po izobraževanju. V dolgem spisku sem jih našel pet še aktualnih: 19. maja ob 12. uri v Knjižnici: Predstavitev računalniških baz; 19. maja ob 19. uri v LUŠ: Pletenje iz šibja; 20. maja ob 17. uri v LUŠ: Kaligrafija; 21. maja ob 17. uri v VDC: Pomen komunikacije za dobre odnose; 23. maja ob 16. uri na Občini: Vpliv TV šovov na mladino. Zanimivo je, da LUŠ kot organizator in koordinator za to dejavnost nima posebnih sredstev, koliko bodo kasneje dobili povrnjeno od Občine in države, pa še ne vedo. Ob tednu zdravega mesta in preprečevanja zasvojenosti z drogami od 23. - 31. maja Nosilec tega projekta sta Občina in župan, koorodinator pa Cveto Erjavec: 26. maja ob 12. uri bo v prostorih RAK-a sestanek predstavnikov Zdravih mest, ob 16. uri pa predstavitev analize zdravstvenega stanja v UE Šentjur (ZZV Celje). 28. maja ob 16. uri na Občini: Problematika drog med dijaki in anketa o drogah med šentjurskimi osnovnošolci. 30. maja ob 18.30 v ŠKMŠ: Okrogla miza »Odvisnost za vogalom«. FK Pod Dolgo goro uredili izvir studenčice Ali nam pitna voda, ta najbolj dragocena dobrina za obstoj življenja, počasi izginja? Kakšno vodo danes pijemo, živo, čisto, brez dodatkov? Ali sploh kdaj pomislimo, kaj smo v zadnjih desetletjih naredili s pitnimi vodotoki in podtalnico in kakšne bodo posledice zaradi tega? Pod Dolgo Goro se nahaja izvir studenčice, katere voda naj bi bila še pitna, saj se nahaja v gozdu in v okolici ni kmetij, ki bi onesnaževale podtalne vire s polivanjem gnojnice in strupi. Zato so se nekateri okoliški krajani odločili, da izvir uredijo tako, da bo vodo iz narave možno točiti v posodo ali pa se zgolj odžejati. »Zaradi množične živinoreje, ki je glavni onesnaževalec vode in zemlje, kar so v poročilu iz leta 2006 potrdili tudi strokovnjaki iz Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), je v naravi le še redko najti področja s pitno vodo, kar bo že v naslednjem desetletju eden izmed največjih problemov tudi pri nas,« je dejal Stanko Valpatič, predsednik Združenja za razvoj miroljubnega kmetijstva, ki prav tako pije vodo iz tega izvira. Damjan Likar Z 2. N T3 C (/)< 0< o 3 O o KAKO DO POSLANCA Franc Kovač »Kmečke neveste« iz Desusa Tedni sem po zaslugi gospodov tovarišev iz šentjurskega Desusa spoznal do sedaj še dokaj nepoznano stran šentjurske politike, ki bi jo lahko poimenoval kar s sindromom »užaljenih kmečkih nevest«. Nekaj dni pred 1. majem sem namreč poklical predsednika Desusa Alojza Recka in ga skušal prepričati, da bi se spodobilo za Desus, ki se ima bolj kot ne za levo stranko, da s plačanim oglasom čestita občanom za dan upora in za delavski praznik. V zgodovini Šentjurskih novic in Desusa se sicer še ni zgodilo, da bi desusovci nekaj od svojega denarja, ki ga dobijo od Občine, dali za promocijo stranke oziroma za oglaševanje, toda letos, ko je vse kazalo, da so se resno lotili poslanske kandidature, se mi je zdelo, da le velja pri njih poskusiti. Predsednikov odgovor mi je vzel sapo: »Nič ne bo, ker si o nas grdo pisal.« Predsedniku ne bi prav nič zameril, če bi me zavrnil tudi z za mačkin rep privezanim izgovorom, toda ne z zavihanim nosom in očitkom o grdem pisanju. To je le preveč za moje razumevanje politike in vloge medijev. Ne nazadnje tudi zato, ker o Desusu zagotovo nisem napisal (še) nič takega, kar ne bi ustrezalo dejanskemu stanju, nisem jih sicer hvalil, toda grdo jih pa spet nisem obdelal. Pa tudi, če bi jih, bi od koliko toliko »normalnega« predsednika politične stranke pred volitvami pričakoval, da se bo skušal »prodati« vsaj z vljudno frazo, če mu je že žal denarja za promocijsko oglaševanje. Toda ne, gospod Recko, sicer preverjen »kontinuitetni« politični maček, je očitno prespal »revolucijo« v devetdesetih letih in je med drugim še vedno tudi prepričan, da so mediji zato na svetu, da izključno lepo pišejo o politikih. Toda ne le predsednik Desusa Recko, povsem enako očitno razmišlja tudi njegov poslanski kandidat Zupanc. Nekaj dni kasneje sem ga namreč poklical in mu tako kot vsem šentjurskim poslanskim kandidatom ponudil brezplačno predstavitev v ŠN - in dobil vsebinsko enak odgovor kot od predsednika. Ne le, da jo je zavrnil, tako med vrsticami me je tudi odkrito opozoril, da naj malo pazim na svoje besede. Hej, ljudje, kaj je zdaj to? Človek, ki bi se rad šel politiko, je občutljiv kot najstnica, no, kmečka nevesta, (čeprav ta oznaka za sodobne neveste s kmetov zagotovo več ne velja), in je zahteven, kot da bi že bil najmanj notranji minister. In na svoje besede naj pazim! Pa čeprav sem na svoje besede še kako pazil, ker sem vedel, da g. Zupanc svojo čast in pravico najraje rešuje kar na sodniji. Najin pogovor se je nato nekoliko umiril, g. Zupanc me je celo povabil na letno srečanje upokojencev, kjer da mi bo ob kozarčku tudi morda razodel svoj politični kredo. Toda tam me ni bilo, ker tako preprosto pa vse skupaj spet le ni. Resnici na ljubo, od tega gostilniškega pogovora s poslanskim kandidatom Desusa res nisem več pričakoval nič takega, kar bi lahko še zanimalo bralce ŠN. Za »sejanje rožic« se bodo desusovci pač morali obrniti na drug lokalni naslov. To je vse. Vsaka stranka ima seveda vso pravico do lastne strategije političnega boja, kot imam jaz pravico misliti, da so se naši desusovci vendarle odločili za nekoliko preveč samovšečno luzersko varianto. Ampak nič se ne ve, volivci so nepredvidljivi in bodo morda celo prijeli na »kmečke neveste«. FK Blagovna dobi novo urejene šolske prostore in vrtec 7. maja je bila ob 10. uri v županovi pisarni v stavbi Občine podpisana pogodba za investicijska dela v OŠ Blagovna. Direktor občinske uprave Palčnik je poudaril, da gre za pomembno investicijo, sicer pa da se na Blagovni nasploh veliko dogaja, kjer rento, ki si jo je Krajevna skupnost Blagovna izborila od Cinkarne, ustrezno porabljajo, rezultat česar sta tudi sodobna cesta s kolesarko stezo in začetek izgradnje krožišča. Visok standard pa naj bi se po njegovih besedah kazal tudi v interesu po novogradnjah, raznih družbenih dejavnostih, kvalitetnem vrtcu, športnih dejavnostih, v kulturi itd. Ne bomo oporekali, da gre za hvalevredne spremembe, ki pa so vendarle po mnenju mnogih osnovne in ne visok standard. Sledil je slavnostni podpis z glavnim izvajalcem Remond-om d. d. Predsednik KS Blagovna da je sredstev dovolj do točke funkcionalnosti, če pa bo zmanjkalo za kakšno fasado, pa da bodo že potrpeli nadaljnjih 15 let... Predstavnik Remonda je na podlagi svoje izkušenosti in strokovnosti zagotovil, da bo projekt končan do začetka naslednjega šolskega leta, kot je dogovorjeno, sicer pa je celoten projekt ocenjen na 540.000 evrov, od katerih je trenutno zagotovljenih med 380. Jože Mastnak - Marjan je povedal, da gre za uresničevanje 20 let dolgih sanj, da bi se končno šolski prostor uredil. »Z zaključkom tega projekta upamo na sodobno petletko, vrtec z ustreznimi objekti, kot so večnamenski prostor, oder, dvorišče,...« Zahvalil seje modrim potezam prejšnjega vodstva KS, to je Ediju Peperku, pri čemer je čez županovo pisarno poletel štoplc od šampanjca. Zahvalil se je še službi vodstva občine, predvsem investicijskemu oddelku. Pojasnil je, kako KS razpolaga s sredstvi, ki jih prejema od Cinkarne, in in 400.000, od tega jih KS sama pridobi s pogodbo s CC 340.000, 45.000 pa iz proračuna Občine Šentjur. Ravnatelj OŠ Gradišnik je omenil, da gre za edinstven primer direktnega finančnega vložka v prostore in poudaril pomembnost vrtca, s katerim bi obdržali otroke v domači OŠ. Betka Jelen je v imenu odsotne Zore Ketiš sporočila, da sta pri vpisih v vrtec že obe skupini polni, da torej vseh otrok ne bodo mogli sprejeti. Dodatni prostori oz. nov vrtec je očitno nujen. E. K. Vrtec v ogledalu Pravijo, da se je dobro večkrat pogledati v ogledalo, ki ti odseva tvojo podobo, resnično, ne zmaličeno, da se ne prevzameš in ostaneš na trdnih tleh, a hkrati najdeš pravo pot naprej. Ker je organizacija, tako pravijo teorije o menedžmentu, živ organizem, smo se tudi v našem vrtcu pogledali in zazrli vase. Ponavadi se vse začne in konča pri denarju Kje ga dobiti, kako naše spoštovane svetnike občinskega sveta nagovoriti, da nam bodo prisluhnili, nam dali možnost v dialogu spoznati, da ne zapravljamo denarja, da so naše plače slovenske plače, nič višje, tako kot to določa kolektivna pogodba za vzgojo in izobraževanje; da je za obstoječi standard, kjer je v ospredju otrokovo dobro, nujno potreben denar, ki ga znamo oplemenititi in dati otroku v vsem, kar sem zapisala, in še v večji meri. Kjer nam ni vseeno, kakšni bodo naši jedilniki, ki so pogosto s strani strokovnih zdravstvenih služb pod drobnogledom in so določeni tako po energetski sestavi kot količini obrokov, kjer igra čistoča zelo pomembno vlogo in je za nas žaljivo in nesprejemljivo govorjenje na pamet, brez preverjanja: da otroci odhajajo domov lačni in umazani; da je standard na ničli in je potrebno ravnateljico dati na led, ker si prizadeva za dvig cen. Anomalija! Saj kot ravnateljica poznam zakonodajo. Vsa leta, že 14 jih je, se trudim za standard vseh v vrtcu: najprej otrok, da bi se počutili varni in sprejeti, zadovoljeni ob kakovostni prehrani, čim boljši notranji in zunanji opremi, ki bi nudila kar najboljše pogoje za njihov razvoj in učenje in bila v zadovoljstvo vseh staršev in seveda zaposlenih v vrtcu. To je tudi naše poslanstvo! Seveda brez denarja ne gre. Popolnoma vas razumem, spoštovane gospe in gospodje svetniki, in tudi sem na vaši strani: »Ne dvigajmo ob vsej draginji še cene vrtca staršem, ampak pokrijmo njihov delež z »občinskim - davkoplačevalskim denarjem« in jim tako pomagajmo, pa mogoče naredimo kakšen kilometer manj asfaltnih cest?!« Zakon zahteva svoje. Kot ravnateljica sem ga dolžna spoštovati, kakor tudi vi, spoštovani svetniki! Tudi v vrtcu imajo delavci poleg dolžnosti svoje pravice, ki jih moramo spoštovati in uresničevati. Tudi vrtec je del javnega sektorja, in če so vsi zaposleni vjavnem sektorju: tako učitelji, zdravstveni delavci, knjižničarji, zaposleni v glasbenih šolah, na občini in še ... doživeli 3,4% dvig plač, to seveda velja tudi za vrtec. Opravičeni smo do regresa. Prizanesen nam tudi ni bil dvig cene elektrike, goriva, hrane ...! Pa saj vse to veste! Mogoče le nekateri niste že dolgo, dolgo bili v vrtcu, da bi uvideli, da ne zahtevamo preveč. Zato vas v imenu vseh sodelavcev vabim na DAN ODPRTIH VRAT v Vrtec Šentjur, Ul. Dušana Kvedra 25, Šentjur, kjer boste doživeli otroški živžav, spoznali opremljenost našega vrtca, mogoče poklepetali s katero od naših vzgojiteljic, celo vzgojitelja imamo, in sami zaznali vse naše lepo - kakor težave, s katerimi tudi naše področje ne skopari. Na svidenje v našem vrtcu: v Vrtcu Šentjur v sredo 21. maja 2008, v času od osme do desete ure, ko je v polnem razmahu igra, učenje, otroško ustvarjanje in tudi malica. Zora Ketiš BUENAS TARDES: DOBER DAN! Obisk španskih vzgojiteljev Prav posebne pozornosti smo bili deležni ob koncu letošnjega aprila, ko je Zavod republike Slovenije za šolstvo - področje predšolske vzgoje, še skupaj s petimi vrtci v Sloveniji izbral VVZ Šentjur kot gostitelja delegaciji 35 španskih vzgojiteljev z univerzitetnimi profesorji in založniki njihove znane predšolske revije MIR. Čemu smo bili izbrani tudi mi? Kaj so si želeli pri nas ogledati španski kolegi? Poudarek je bil na naši knjižnici, ki otroke popelje v svet književne in knjižne vzgoje, s tem povezanega zgodnjega opismenjevanja in branja, kar je bistvo enega izmed naših inovacijskih projektov: Knjižnica - srce vrtca. Drugi vidik izbranosti pa je bilo izvajanje inovacijskega projekta v dveh naših oddelkih: Vnos elementov montessori pedagogike kot nadgradnje kurikuluma. Le ta se odseva v elementih posebne poglobitve na področju intenzivnega učenja predšolskih otrok. Gosti so bili nad predstavitvijo samih projektov kot vsega vrtca navdušeni. Bili so strokovno radovedni, iskali so vzporednice s svojim delom, vse fotografirali in se zahvaljevali naši odprtosti. Še posebej pa so bili vsi lepo sprejeti v našem novem vrtcu na Ponikvi. Na vhodu v vrtec jih je pozdravil plakatni otroški zapis: Buenas tardes: Dober dan. Bili so ganjeni. Seveda pa se kar niso mogli ločiti od lepih prostorov, ki so odražali vso otroško ustvarjalnost in v tem dnevu tudi gostoljubnost naših vzgojiteljic. Poslovili smo se z izmenjavo daril in obljubo, da se te prve vezi stkejo v naše mednarodno sodelovanje. Odsev v ogledalu je izžareval naše zadovoljstvo, ponos in veselje, da smo to mi, da smo v timskem delu povezani strokovno prepričljivi tudi za evropsko raven. Ob takih dneh tudi problemi izgubijo svojo ostrino. Izginejo seveda ne. Problemi ostanejo, se poglobijo, če ne pristopimo k njihovi konstruktivni rešitvi?! Zora Ketiš V Vrtcu Šentjur se že pripravljajo na njihov praznik V Vrtcu Šentjur po posameznih enotah vsako leto pripravijo prireditev ob zaključku šolskega leta, pred petimi leti pa so se odločili, da pripravijo tudi skupno prireditev, v kateri se skupaj predstavijo otroci iz vseh enot. Vse starejše skupine iz vsake enote tako pripravijo dan vrtca, ki bo letos 29. maja v Kulturnem domu Šentjur. Priprave na dan vrtca že potekajo po vseh enotah šentjurskega vrtca. »Letošnji dan vrtca se bo nanašal na glasbeno pravljico Mire Voglar Klip, Klop. Da se nanašamo na to pravljico, ni čisto naključje, saj je Vrtec Šentjur sodeloval pri ilustraciji pravljice, ki je izšla ob obletnici Ane Černe, nikoli pa še nismo pravljice predstavili na takšen način, kot jo bomo letos,« je dejala ravnateljica Vrtca Šentjur Zora Ketiš. Poglavitni cilj dneva vrtca je združiti vse starejše otroke iz vseh enot, Center Šentjur, Pešnica, Hruševec, Blagovna, Dramlje, Ponikva, Loka Slivnica ter Planina, da skupaj nastopijo na odru šentjurskega kulturnega doma, kar otrokom zelo veliko pomeni. Glasbeno pravljico Klip, klop bo pripovedovala Irena Seničar, vodja enote Center Šentjur, vmes pa bodo s plesom, petjem, igranjem na razne instrumente nastopili otroci. Kot predskupina bo nastopila skupina otrok in njihovih staršev iz enote Dramlje. Po besedah Seničarjeve je dan vrtca timsko delo, pri katerem morajo enote sodelovati med seboj - sodelovati morajo zaposleni, kot tim pa nastopijo tudi otroci. Dan vrtca je za otroke kot nekakšen praznik. Obiskovalcem, ki pridejo na prireditev, pokažejo, kaj znajo, kaj so se naučili. Priprave potekajo že več kot mesec dni, vsako leto pa poleg prireditve v kulturnem domu v avli vrtca pripravijo tudi likovno razstavo, ki bo nato iz vrtca premeščena na Oddelek za družbene dejavnosti Občine Šentjur. Milanka Močnik, talentirana modna oblikovalka, ki se je rodila v Celju pred 33 leti, živela v Gornjem Gradu in v Celju, si je ustvarila družino v Šentjurju. S Petrom Thalerjem sta lastnika blagovne znamke Egoist in se ponašata z oblačenjem prenekaterega znanega Slovenca z estrade, pa tudi predsednika države Danila Turka. Pri njenih kreacijah gre predvsem za unikatno dnevno modo, lepo, elegantno, zmerno, za stranke, ki hodijo v službo in bi rade bile moderne. Kakšna je bila tvoja profesionalna pot? Najprej so ugotovili, stara sem bila 15 let, da imam dolge noge, tako da sem začela z nošenjem modelov. Delala sem v Milanu in na Dunaju, potem spoznala, da so večje face tisti, ki cunje prinesejo na revijo, in sem iskala svojo pot v tej smeri. Začela sem pri Jolandi Thaler. Ko sem prišla iz Milana, sem si našla službo kot prodajalka v Naf Nafu, slučajno je tam kupoval Jolandin in Petrov sin, ki je bil zelo zadovoljen z mojim izborom oblačil zanj. Naf naf se je zaprl in isti dan meje na cesti ustavil Peter in rekel, da ob 12h začnem delati pri njih. Tam sem delala tri leta. Nisem znala nič, vsega me je naučila Jolanda. Zdi se mi, da mi je uspelo slučajno - za to delo nisem imela izobrazbe, samo voljo in talent. Ko sta se Jolanda in Peter ločila, je postalo malce nevzdržno - ona je umetniški tip, on pa je bil nekakšna mirovniška sila v podjetju, in ko ga ni bilo več, sem počasi odšla. Potem sem delala kot DJ. Eno leto sem imela v Ozki ulici butik z usnjem in usnje me še vedno mika. Pri 22 sem se spet našla s Petrom, in moram reči, da ko sva postala par, sem prestajala še najmanj plodno obdobje. Delala sem tu pa tam in razne stvari, prekinila sem z manekenstvom, potem pa sva začela sanjati, da bi skupaj začela z modo in sva se tega resno lotila. Že zelo mlada si od blizu spoznala modno sceno pri nas in v tujini. Mene je zanimal samo denar in ne slava, tako da je bila zame najboljša Avstrija, ker pri njih te vedno čaka delo, prevoz in plačilo. Italijani so bolj ciganski, tja greš, če si želiš ustvariti ime, se pravi postati vrhunska manekenka oz. maneken. Res je veliko raznih zgodbic, tudi resničnih, vendar sem sama še vedno prepričana, da če veš, kdo si in kaj hočeš, potem se temu izogneš. Meni so ponujali vse možne droge, pa ni bilo osnovnih šans, da bi kaj poskusila. Čeprav sem bila stara 19 let, se mi ni moglo zgoditi nič, nekdo pa je lahko 30 in se pusti speljati. Ves čas sem imela delo, res pa je, da ko sem se znašla na prehodu v srednji plačniški razred, so se začela povabila na večerje s poslovnimi partnerji ipd., in če odkloniš, pač izgubiš delo. Lastna svoboda mi je pomenila veliko več, zato sem se vrnila. Rekla sem, da se bom pripeljala z Rolles Roys-om, pa se nisem. Kakšne tri postelje, pa bi se lahko, npr. Bernarda Marolt se je. Kako se je zate začela manekenska pot? Na Obraz leta sta me prijavila Stojan Auer in Inge, kar prišli so pome, pa direktno v finale. Še moja prijateljica je tako prišla v finale, ker brez nje nisem hotela iti. Bila sem druga, ker sem bila moški tip, na kratko postrižena, pri nas so ženske morale imeti dolge lase. Sem pa takoj dobila pogodbo z Milanom, takrat je bila popularna Kate Moss in jaz sem kot presuha kratkolaska ustrezala trendu. Spet sem imela srečo -nisem vedela, kakšni so trendi. Kako se v Sloveniji da preživeti z manekenstvom? V Sloveniji ni neke posebne mode, pot je takšna, da se zapleteš s kakšnim fotografom, pa je. Vendar se ne izplača -od tega ni možno živeti. Punce, ki se pri nas ukvarjajo z manekenstvom, so zraven še hostese in pokrivajo vse sejme, tiste, ki so res pridne in dobro delajo, zaslužijo maksimalno 150 evrov na revijo, za katero porabijo ves dan. Tu ni kruha. V Avstriji pa sem dobila po 300 takratnih mark plus potni stroški, potem sem napredovala do 500 mark, ko sem podpisala z VVello, lasno kozmetiko, in sem imela vsak teden revijo, vedno so me prebarvali, in za to sem dobila po 500 dol 000 mark. Za moje 4 centimetre las mi je bilo pač vseeno, kako mi jih to uničuje. V Celju so mislili, da »se nekaj grem«, pa sem bila pravzaprav plačana za to. Vse je bilo povezano z denarjem. Všeč mi je bila modna pista, občutek na njej, in seveda denar - naj mi ga dajo čimprej, da lahko grem domov. Po reviji sem si lahko kupila kakšne čevlje. Ko sem delala za Trussardija, je bil en izhod po 1000 mark, kar pomeni, da sem si lahko kupila tudi Chanelove. Vendar se je zate zares začelo z ustvarjanjem modelov ... S Petrom sva štartala na ničli, se pravi z nakupom mašin, s kreatorko iz Elkroja. Eno leto smo bolj kot ne vadili, niti nismo imeli prodajalne niti prodajali. Pred osmimi leti pa smo odprli butik. Sodelovali smo na veliko revijah v Celju in v Ljubljani na revijah Modne Jane, pa žal ti dogodki niso takšni, da bi človek z veseljem sodeloval. Kako si razlagaš vajin uspeh? Od Jolande naprej so me imele stranke v dobrih mislih, imela sem krog ljudi, ki so mi zaupali, tako da se je določeno število kupcev znašlo pri nas takoj, ko je bil butik odprt. Poleg tega ogromno ljudi pozna Petra, on je medijska persona in prepoznavnost Egoista gotovo temelji na tem dejstvu, vprašanje, če bi brez njega oblačila kakšno medijsko prepoznavno osebnost. V tem smislu sva idealen par, jaz delam, on se »kaže«, in to počneva res dobro. Začeli smo z moško modo in jo kasneje razširili. Oblačili smo menda najprej Magnifika, za izdajo in promocijo plošč, za nastope, za videospote, pa Zmaga Jelinčiča, Jana Plestenjaka, Nino Osenar, Sašo Lendero, Manco Špik, Katrinas, Tino Gorenjak, Petro Krčmar; dobro poslujemo s POP Tv-jem, oblačimo Trebušaka, voditelja Sveta, Uroša Slaka. Sodelujemo tudi z znano stilistko Katjo Fašink, ki ima razne stilske preobrazbe na tv, oblačimo politike in poslovneže, pa mišice Iris Mulej, Natašo Pinoza. Do sodelovanja s predsednikom je prišlo preko njegove stilistke na POP Tv, ki nam marsikoga pošlje v Celje. Danilo Turk je precej klasičen, je le starejši gospod, ki mu čisto lepo ustreza tudi klasična številka Mure, mi pa le uveljavljamo tudi trende, tako da najbrž ni naša najbolj hvaležna stranka, se pa vsekakor pohvalimo tudi s tem. Jaz osebno imam najraje »običajne« ljudi, ki so res srečni, ko jih uredimo, in to mi največ pomeni. In seveda ožji krog, prijatelji in znanci. Precej je bančnikov in odvetnikov, ki so radi dobro oblečeni in so za usluge tudi hvaležni. Z večino je že tako, da pokličejo in povejo, za kakšno priložnost rabijo oblačilo in kdaj, potem pridejo po izdelek, plačajo in grejo. Znana si po tem, da znaš oceniti človekov karakter in mere na oko, potem pa združiš njihove želje s tistim, kar jim paše, dodaš detajl, ki se ga sami ne bi domislili, pa je kot ustvarjen zanje. To se meni zdi najlaže, pa ne vem, če imam to enostavno v sebi, ali gre za leta izkušenj. Za sabo imaš eno samostojno revijo, sama sem bila tam in se mi je zdela bajna, povej nam kaj o tem. To je bil kar velik projekt in res je uspel. Če nekaj delaš in to tudi pokažeš, ti veliko pomeni potrditev. Če bi si lahko finančno privoščila, bi imela revijo vsako leto. Trdo smo delali dva, tri mesece, imeli smo 40 manekenov in manekenk, 100 m piste, šampanjec. Mislim, da nas je stalo okrog 50.000 evrov. Moram reči, da pri tem ne gre toliko za promocijo, čeprav je tudi doprineslo kakšno novo stranko, kot za to, da pokažeš, kaj znaš, da zaznamuješ mesto, ki ga zasedaš na sceni. Pri reviji nama je pomagal Igor Jelen, in moram reči, da je bila vseslovensko razpoznavna in še vedno se omenja. Počasi bi se rada lotila nove, vendar se ob uspehu prejšnje kar malo bojim, saj mora biti ta še boljša. Takrat smo prodali vseh 80 modelov, čeprav so bili vsi številka 36 in 38, neke Ljubljančanke so celo prespale v Celju, da so lahko naslednji dan kupile model, mi bi jim jih kajpak že prodali na sami reviji, če bi vedeli. Pa cene? Se pozna na kupni moči, odkar so evri in nasploh višje cene? Cene smo tudi mi dvignili, vendar izključno zaradi za 50 % višjih cen materialov, tudi plače smo povečali. Ko gledam situacijo v državi, si mislim, ubogi ljudje z malimi plačami, vendar se nam to še ne pozna. Še vedno kupujejo, čeprav so cene višje. Tvoje mnenje o modi v svetu in v Sloveniji? Mislim, da ostaja situacija bolj kot ne ista. Sicer obstajajo nadebudneži, ki si želijo stvari na novo odkrivati, so pa tudi trajnice, kot je Mura in podobna podjetja, ki napredujejo v glavnem zgolj z materiali. Tisto, kar so tendence v Milanu, v svetu, pa še mi kot kreatorji sprejmemo z neko zamudo. Ustvarjalci trendov so zame fenomeni - letos jeseni predstavijo modo za naslednje poletje, medtem sama komajda sproti prepričujem ljudi v nove stvari - so skoraj vizionarji. Vendar se zadnja leta vse prehitro spreminja in je praktično nemogoče slediti. To je predvsem posledica dejstva, da želijo kreatorji svetovne mode le-to čim hitreje menjavati in tako zaslužiti več denarja. Te spremembe so drastične, se pravi od čevljev »špičakov« do balerink, in če jih ne zamenjaš, si že kmet, kar se vse preveč forsira. Sama se raje držim preprostega načela - kar mi je všeč, kar meni osebno paše. Tudi drugim priporočam isto in jih ne posiljujem z novostmi. Opažam pa, da moje stranke in nasploh v Celju vse bolj sledijo modi, nemalokrat me presenetijo z željami, ki so čisto sprotne in ne zaostajajo več za dve leti, kot je to bilo prej. Ljudje se spreminjajo, so inovativni in iščejo nekaj novega, medtem ko je slovenska tekstilna industrija v kar precejšnjem zaostanku za svetovno. Igrala si v videospotu Muca maca, v katerem se s Tino Gorenjak poljubljaš, povej nam kaj o tej izkušnji. Tega moji starši še vedno ne vedo! No, tudi Tino smo oblačili, že pred predstavo, ki stoji za tem komadom. Tina je bila za to vlogo že zmenjena z Magnifikovo ženo Barbaro Pešut, ki je teden pred snemanjem izstopila iz igre, ko je izvedela za scenarij. In potem je Ti n ca zelo sramežljivo postopala okrog butika, pa na eno, dve kavici, in je le vprašala, če bi igrala v spotu. Tega še nisem počela, zato je bil zame izziv, ko pa mi je povedala za poljubljanje, sem razmišljala takole: Zmeraj sem bila odprte narave in poljub res ni nič takšnega. No, vseeno mi ni bilo, da bi o premieri obvestila starše. Bila je zanimiva izkušnja in skoraj nihče me ni prepoznal. Na srečo sem imela takrat živo oranžne lase in sem si jih po tem hitro prebarvala. Vsi smo preživeli (smeh). Preselila si se v Šentjur, kjer imaš svojo družino, eno leto starega sina ... Kakšno se ti zdi življenje v Šentjurju, si se ob družini kaj spremenila? V Šentjurju sem si ustvarila domek, sicer pa gremo zjutraj v Celje v službo in se vračamo zvečer, tako da tudi na kavice še vedno hodim v Celju. Tu se družimo s par sosedi, s katerimi smo se že prej, da bi se vključevala v družabno in drugo življenje v Šentjurju, ne morem reči, v tem smislu sem še vedno Celjanka. Če bi imela normalno porodniško in več časa, potem bi bila najbrž več doma, tako pa ima moj otrok že eno leto delovne dobe, v službo z mano je šel, ko je bil star 10 dni. Zdaj, ko je shodil, bomo počasi začeli tudi z otroško modo, tako da bo mali manekenček. Otrok me je spremenil 130-odstotno. Vse dojemam drugače, predvsem pa svoje starše, ki so z mano morali prestati marsikaj, vendar ko si v puberteti, ne misliš na nič drugega kot na to, kako so tečni in zoprni, zdaj pa vem, koliko ljubezni, časa in požrtvovalnosti terja takšen odnos. Prvič mi tudi ni vseeno, če umrem, ko pa si želim spremljati svojega otroka, kako raste in se uči živeti. Hitrost in adrenalin več nista tako pomembna. Mislila sem, da mene pač nič na svetu ne more spremeniti, pa se je to zgodilo v trenutku. Bereš Šentjurske novice? Ponavadi preletim uvodnik, preberem tvoje in Kovačeve članke. Modni nasvet za bralke in bralce. Žive barve za tiste, ki si upajo, pastelne za malo bolj sramežljive. Vsak naj posluša sebe in sledi modi predvsem v krojih. Že dve leti se vrača Merlinka in obline, tako da se le pokažite v kakšni oblekci. E. K. i Toyota Corolla Verso Family. Kdo pravi, da ne morete imeti vsega? Spoznajte idealno družinsko sopotnico, ki vam blazinami, avtomatsko klimatsko napravo, s tokrat poleg izrednega dizelskega motorja sistemi ABS, EBD in VSC, z električnim paketom, 2.2 D-4D, 100 kW (1 36 KM) in edinstvene s parkirnimi senzorji, z aluminijastimi platišči, notranjosti s sedežnim sistemom Easy Fiat nudi radijem CD/MP3 in zatemnjenimi zadnjimi tudi razkošno serijsko opremo Family. Vaše poti stekli. Razveselite družino in se oglasite v bodo prijetnejše in varnejše z devetimi zračnimi najbližjem salonu Toyota. TODAV TOMORROVV TOVOTA j\\f CIE L JIE Ipavčeva ulica 21, 3000 Celje, tel.: 03 426 12 80 VEDNO UGODNI - BREZ POPUSTOV ! DAN ODPRTIH VRAT OSNOVNE ŠOLE DOBJE Dan druženja treh generacij V soboto, 10. 5. 2008, je Osnovna šola Dobje spet na široko odprla svoja vrata. Daje letos bilo malo drugače, ima zasluge tudi predlog gospoda Slavka Sakelška, urednika mladinske oddaje Šport in Špas pri RTV Slovenija, ki nas je pozval k sodelovanju pri prireditvi »ŠPORT ŠPAS - DAN DRUŽENJA TREH GENERACIJ«. Sam in celoten kolektiv smo se takoj ogreli za to idejo in odločili, da jo izvedemo v okviru dejavnosti Ekošole ob tradicionalnem dnevu odprtih vrat. Namen te akcije je bil, da bi vse generacije, od najmlajših do najstarejših, poskrbele za svoje duševno in telesno zdravje, predvsem pa, da bi ohranjali medgeneracijsko povezanost oz. druženje. V tej smeri se naša šola trudi že vrsto let. Zavedamo se, da bo življenje na deželi lepo le, če bomo živeli v čistem okolju, se pravilno prehranjevali, se dovolj gibali in čim več družili. Vse to bomo lažje dosegli s skupnimi močmi. Zato je prav, da se družimo vse generacije, si med sabo pomagamo in drug drugega vzpodbujamo. Določen je bil tim, kije imel nalogo poskrbeti za nemoteno izvedbo tega dne. Sodelovali so vsi zaposleni. Povezali pa smo se tudi z gospo Anico Gradič, predsednico Društva upokojencev Dobje. Program smo delno pripravili po smernicah soorganizatorja, katerega osnovni cilj je bil druženje treh generacij. V sončnem sobotnem jutru se je pred šolo zbrala množica mladih in mladih po srcu. Od 8.00 do 8.30 so potekale prijave udeležencev za pohod (posamično ali družine). Ti so ob prijavi prinesli s sabo star papir, dobili pa so zloženko Želod kova učna pot, zloženko soorganizatorja, priponko in steklenico vode. Sledil je krajši kulturni program, v katerem smo predstavili dejavnosti, ki se bodo odvijale tekom dneva. Program so vodile in povezovale učenke Sergeja Gajšek, Meta Lavrič, Simona Romih in Špela Trupej. Sodeloval je pevski zbor Osnovne šole Dobje, z dvema pesmima pa so se predstavili tudi starejši člani naše občine, ki so udeležence prireditve pozvali, da zapojejo z njimi. Okrog 300 udeležencev prireditve sem najprej pozdravil, nato pa je o pomenu druženja in skrbi za čim boljše odnose, navzočim spregovorila tudi poslanka Evropskega parlamenta gospa Ljudmila Novak. Pohvalila je naše prizadevanje po druženju treh generacij, našo skrb za ohranitev naravne in kulturne dediščine. Bila je vesela, da tudi Dobjani že uresničujemo smernice evropske politike. Njenim besedam se je pridružil župan Občine Dobje, gospod Franc Salobir, ki je prav tako pozval k pomembnosti medgeneracijskih odnosov. Pomembno je, da lahko vsaka generacija prispeva svoj delež za lepše življenje vseh. Prireditvi je sledil pohod po Želodkovi učni poti. Dva kilometra dolgo pot smo pohodniki prehodili v eni uri. Okrog desetih smo se vrnili nazaj pred šolo, kjer smo dobili malico, posladkali pa smo se lahko s pecivom, ki so ga spekli naši učenci. Nato so sledile različne dejavnosti. Udeleženci so lahko igrali odbojko, med dvema ognjema, metali balinčke, plesali, se udeležili rajalnih iger, svoje znanje preizkusili v ekokvizu, izmerili so si lahko tlak, srčni utrip in krvni sladkor. Meritve krvnega tlaka in sladkorja sta opravljala gospa Pavla Tonjko ter Roman Novak. Med dejavnostmi so si lahko ogledali ekostojnico, v večnamenskem prostoru razstavo likovnih izdelkov, v učilnici angleščine pa so v obliki videoprojekcije na interaktivni tabli spremljali dejavnosti naših učencev med šolskim letom. Vseskozi je na igrišču pred šolo prisotne zabaval ansambel Mladi korenjaki pod vodstvom gospoda Petra Freceta, ki je poskrbel za ozvočenje, predvsem pa za dobro voljo obiskovalcev. Svojo srečo pa so lahko preizkusili še na srečelovu. Ob 12.00 je sledila podelitev nagrad. Nekaj mesecev stari Julija Jazbec ter Teja Selič sta prejeli nagradi za najmlajši udeleženki pohoda. Nagrado za najstarejšega udeleženca je prejel Ignac Volasko (86 let), ki je izjavil, da je pot prehodil brez težav, saj je vajen hoje še iz časov, ko je bil zaposlen pri Zavarovalnici Triglav. Nagrado za najštevilčnejšo družino pa sta prejeli družini Čadej iz Završ in Bezgovšek. Izžrebanec Ekokviza je bil Aleš Frece, ki je svojo nagrado razdelil najmlajšim udeležencem prireditve. Da je prireditev uspela, se velja zahvaliti vsem zaposlenim, učencem, Društvu upokojencev Dobje, RK Šentjur, še posebej gospe Andreji Tisel, Pavli Tonjko in Romanu Novaku, gospe poslanki Ljudmili Novak, ki je kljub natrpanemu urniku tega dne našla tudi čas za Dobjane, gospodu Božu Robiču za pomoč pri stiku z gospo Ljudmilo, gospodu županu Francu Salobirju, gospe Nadi Pungaršek za ‘sladko’ podporo ter vsem sponzorjem, ki so prispevali nagrade za srečolov devetošolcev. mag. Vincenc Frece Rdeči križ in denar Odkar smo pred leti imeli nekaj »frk« z administracijo šentjurskega RK (OZRK) zaradi »skrivanja« finančnega poročila, redno dobimo z vabilom na letno konferenco tudi obsežno finančno poročilo. Torej bi (skoraj) lahko pohvalili sekretarja Slejkota in predsednika OZRK župana Tisla. Beseda skoraj v prejšnjem stavku seveda ni slučajna in tudi slučajno ni v oklepaju. Gre pa za to, da iz predloženega finančnega poročila še vedno ni mogoče razbrati dileme, ki je pred leti bila vzrok hude krvi, namreč tega, kakšne so plače zaposlenih in kolikšne so nagrade funkcionarjem in raznim sodelavcem. Pred leti, tako smo neuradno zvedeli iz krogov blizu RK, naj bi kar večji del proračuna OZRK šel za plače in za različne nagrade. Pa seveda ne požrtvovalnim poverjenikom na terenu, ki hodijo za boglonaj od hiše do hiše, pobirajo članarino in prispevke, temveč organizatorjem, od predsednika OZRK, sekretarja, do članov raznih komisij in aktivistom. Tudi iz letošnjega poročila (za leto 2007) izhaja, da sploh ne gre za male zneske, pravzaprav gre kar za zneske, ki so že na meji sumljivih. Zlasti še od časov afere v državnem vodstvu RK dalje. Govori se o številki tam nekje okrog 70.000 €. Pa sploh ne mislim, da bi »humanitarci« morali funkcionirati na »moralni pogon«, le prav in logično bi bilo, da tudi te številke najdejo pravo mesto v finančnem poročilu. Ali pa se nanje vsaj opozori in odgovarja v diskusiji. Čeprav je ta zadnja možnost realna, se doslej še ni zgodilo, da bi si kdo od delegiranih v skupščino drznil dregniti v to temo. Hipokrizija: to da naj naredijo mediji! Čeprav navsezadnje gre več ali manj v celoti za javna sredstva, pridobljena večinoma iz občinskih proračunov. Ker v našem šentjurskem primeru župan Tisel sedi na dveh stolčkih, denar daje, in tudi na drugi »firmi« odloča o njegovi porabi, je samo še en argument na strani pričakovanja večje preglednosti. Da, seveda, pričakujem povišane tone o »zlivanju gnojnice« po požrtvovalnih aktivistih RK, ljudeh, ki gorijo za narodov blagor, pa poduk o zakonskem varstvu osebnih podatkov in podobno - in jih vnaprej odklanjam. Ne gre za očitke, da se na občinski RK dogajajo nepravilnosti, temveč izključno za to, da se s preglednostjo podatkov tovrstnim dvomom vnaprej izognemo. Zakon o varstvu osebnih podatkov seveda velja, toda vsakdo lahko s svojimi osebnimi podatki razpolaga po mili volji. Kjer so zadeve čiste, težav enostavno ni in skrivalnic ne sme biti. (E) Vsak deseti Ponkovljan na pohodu 33. ponkovški pohod, nekdaj orientacijski pohod rezervnih oficirjev, letos posvečen 9. maju - dnevu Evrope (čeprav bi morda bilo bolj prav, če bi se zgodil v spomin na konec 2. svetovne vojne), ni več tisto, kar je bil, toda še vedno je zvabil na teren 39 ekip in 180 pohodnikov kljub ne najugodnejši vremenski napovedi. Startnina je bila 3 €. Pohod je iz leta v leto bolj »rezerviran« izključno za domačine, kar je tudi prav, kajti kljub tekmovalnim propozicijam (ki pa so zelo ohlapne in se spoštujejo tako tako, zato o zmagovalcih sploh ne pišemo), gre vendarle predvsem za eno od redkih ponkovških družabnosti. Letos so organizatorji, več ali manj stara ekipa (Zatler, Kundih, Špur, ...), popeljali pohodnike preko Hotunja, Zagaja, Lutrja in Dobovca do tradicionalnega cilja na lovski koči. Zdi se, da letos ni bilo pretiranih »vinskih postaj«, toda brez gostoljubnosti vendarle ni šlo. Pilo se je že pri Mastenu - Pušniku, z odlično malico, zlasti domač kruh je šel odlično v promet, so se odrezali še pri Gregorjevih in pri Gabrovi Sonji, nekateri pa so le pogrešali odprta vrata kleti v Pevčevi gorci. Na cilju sta pohodnike pričakala gasilski golaž in pa Šmarski muzikanti na čelu s perspektivno domačo pevko -Plankotovo punco iz Hotunja. Tudi nekaj veselice seje naredilo, kljub neugodni dopoldanski uri in preznojenim majicam, dokler pohodnikov pozno popoldne ni razgnal dež. Koliko jih je pohod stal, predsednik KS Pušnik ni povedal, le zadovoljno se je nasmejal, kar sem razumel, da nič ali pa vsaj skoraj nič. In da na prihodnjih pohodih ne bo bistveno drugače. FK BRALNA ZNAČKA V OŠ FRANJA MALGAJA Čarovnica in škrati Zaključek letošnje bralne značke v OŠ Franja Malgaja je bil prav poseben. Z igro »Škrat Kuzma dobi nagrado« so se predstavili drugorazredniki, kar je vsekakor presežek, da so se tako mali otroci uspeli naučiti in odigrati takšno predstavo, zaključili pa so z obiskom pisateljice Svetlane Makarovič. Učenci višjih razredov osnovne šole so si lahko ogledali igrano prestavo o škratu Kuzmi, ki ne bi bila nič posebnega, če ne bi igrali otroci iz drugega razreda, stari povprečno osem let. Le ti so odigrali svoje vloge pod taktirko svoje učiteljice Alenke Žolgar nadpovprečno dobro. Teksti so jim šli gladko iz jezika, pa tudi samo gibanje po prostoru in vživetje v samo igro je bilo nad pričakovanji. Zgodba je govorila o škratkih - gozdnem škratu Kuzmi, radijskem, frizerskem, kuhinjskem, zidarskem in tiskarskem, ki so vsak predstavili svoje norčije in zdrahe, ki so jih zagodli ljudem. (Zdaj vemo, kdo je kriv za kakšno zamenjano stran na Šentjurskih novicah Sicer so njeni stavki nosili veliko prenesenega in globljega pomena, kot se je na prvi pogled zdelo. Zato smo v pridušenem smehu zapisali nekaj najbolj sočnih: » ... Škrate so iz naših gozdov pregnali cerkveni zvonovi, ker jim gredo hudo na živce ...«, » ... Vsaka op.p.) Na koncu so najboljšo vragolijo med sabo določili demokratično, z žrebom paličic, pri tem pa jim je pomagala gozdna vila, sraka pa se je venomer čudila, kako nemogoči in drugačni so njeni ptički v gnezdu. Na koncu pa se je na odru pridružila še pisateljica Svetlana Makarovič. Avtorica Sapramiške, babe Pehtra, kosavirjev in drugih pravljičnih bitij je v nekakšnem intervjuju z svojo publicistko Ireno Miš Svoljšak na kratko opisala, kako nastajajo pravljice in pravljična bitja. Vse skupaj pa je bilo bolj podobno monologu. Obisk Makarovičeve pa je bil zanimiv zato, ker se otroška pisateljica tovrstnih srečanj ni udeleževala že 20 let! Svetlana Makarovič žival in plevel ima dušo ...«, »... Včasih se pogledam v ogledalo in vidim čarovnico in ji rečem o, medve pa se poznava ...«, » ... Večina ljudi je malo neumnih ...«, » ... Čarovnice na internetu ustanovijo svoje podjetje in napovedujejo vašo prihodnost, nekateri butlji pa jim verjamejo ...«,»... Pehtra baba - čarovnica, je moja sorodnica ...«, »... Živalca se boji, da bo prišel kakšen šintar in jo bodo odpeljali v Dramlje ...« (op.p. Zonzani) in druge sočne, ki jih nismo uspeli zapisati. Nekateri otroci so gostji na koncu prinesli v podpis še spominske knjige ali njene pravljice in se vrnili k pouku. Jure Godler, foto OŠ F.M. © Svvamiji je posadil lipo in odbrzel k Jankoviču Za 8. maja je bilo ob 18. uri v Modri dvorani celjskega sejma napovedano predavanje Duhovno prebujanje za svetovni mir, ki se je s polurno zamudo sicer odvilo, vendar pa - na globoko razočaranje na stotine slušateljev - ambasadorja miru Swamiji-ja, s polnim imenom Vishvvaguru Mahamandaleshvvar Paramhans Svvami Maheshvvarananda, ni bilo. Zakaj in kje je prišlo do napake v organizaciji, še ni povsem jasno. Izkupiček vstopnic po 15 evrov je namenjen izgradnji bolnišnice in šole v Rajastanu. Odpredavala sta Svvami Vivekpuri in Jože Gal Večina slušateljev so bili člani Joge v vsakdanjem življenju, nemalo jih je obiskalo in poslušalo svojega guruja že v Portorožu dan prej in v Novem mestu pred tem, tako da so se dobro držali, nekaj jih je razočaranih zapustilo dvorano, tisti, ki smo ostali, smo v tolažbo dobili v dar mesec dni zastonj vadbe joge kjerkoli v Sloveniji. Svvami Vivekpuri iz Zagreba, ki je bil določen za »nehvaležno« vlogo, da nadomesti obljubljenega Svvamijija, se je nadvse dobro odrezal, tako da smo bili priče dobremu predavanju, lahko bi rekli po naše pridigi, ki pa je kljub temu ostala na generalni ravni o delovanju sistema, društev, o »filozofiji« joge, ki stoji za tem in bazira na temelju nenasilja, o vsesplošni koristnosti vadbe joge in vegetarijanstva ipd. Gost prireditve je bil Jože Gal iz Maribora, eden prvih slovenskih sledilcev Sistema, s pomočjo katerega se je organizacijsko zagnala vadba v Sloveniji. Ašram in novi prostori Joga centra v Celju Sledila je otvoritev Joga Centra Celje na Opekarniški, v prostorih Društva joga v vsakdanjem življenju, kjer smo bili pogoščeni z okusnimi vegetarijanskimi prigrizki, sladkimi in slanimi, in jabolčnim sokom. Vzdušje je bilo, kot smo ob podobnih priložnostih vajeni, nadvse sproščeno in prijetno kljub poprejšnjemu razočaranju. Tako imenovan ašram, z oltarjem učitelja in njegovih učiteljev, in nasploh ves prostor za vadbo je dovolj velik in prijeten. Učenci in člani Joge v vsakdanjem življenju so po pojedini igrali in peli badžane, v našem razumevanju bi jih lahko poimenovali verske pesmi ali hvalnice bogu in učitelju, ki je pot. SvvamijijeCeljanomobljubil, da si bo pri naslednjem obisku Slovenije vzel zanje dva dni časa. Jaz pa sem si obljubila, da nikoli več ne počakam na zadnji dan njegovega obiska, ker se zmeraj lahko kaj zalomi. E. K. »Gremo se špilat« V organizaciji JSKD območne izpostave Šentjur se je 6. maja ob 18. uri v KD Šentjur zgodilo Regijsko srečanje otroških folklornih skupin. Predstavilo se je osem skupin vključno z gostitelji Veselimi Drameljčani - otroško folklorno skupino OŠ Dramlje, z voditeljico skupine in povezovalko programa Nino Gajšek. Strokovna spremljevalka programa je bila Malči Možina. Prvič se je omenjena revija, se pravi na regijskem nivoju, zgodila v Šentjurju. Dvorana je bila skorajda polno zasedena, čeravno'z večinoma nepoznanimi obrazi. Otroške folklorne skupine od kovača«; otr. f. sk. KD Prežihov Voranc, Ravne na Koroškem, delujejo osem let, v skupini so otroci starosti od tretjega do petnajstega leta, ponašajo se s pravim koroškim narečjem, so imeli naslov odrske so že same po sebi številčno obilno zastopane in najbrž so z avtobusi skupaj z njimi prispeli tudi »domači« in drugi navijači. Revijo je odprla Anita Koleša, vodja območne izpostave JSKD, s povabilom, naj delo za zdaj počaka - gremo se špilat. Po vrsti so nastopili: Packi iz OŠ Frana Kocbeka, Gornji grad, ki delujejo že enajst let, naslov njihove odrske postavitve je bil »Punčke iz cunj«; Kresničke iz OŠ Gustava Šiliha, Velenje, ki delujejo šest let in jih sestavljajo večinoma učenci 2. razreda, naslov odrske postavitve »Nekoč je bilo jezero«; Otroška folklorna skupina OŠ Anice Černejeve, Makole, sestav so učenci od 2. do 4. razreda, naslov odrske postavitve »Ta presneta muha«; otr. f. sk. POŠ Kostrivnica, z dolgoletno tradicijo, pri čemer kar polovica vseh učencev sestavlja folklorno skupino, so imeli naslov odrske postavitve »Pa zapojem postavitve »Ovset« in so poželi precej odobravanja občinstva; otr. f. sk. OŠ in KD Šmartno pri Slovenj Gradcu, se ponašajo z 32 člani in s pretežno fantovsko sestavo, kar je ravno obratno kot pri ostalih skupinah, naslov njihove odrske postavitve je »Šoštarska«; Pisanke iz Kud Rečica, so bili za moje neuko uko najboljši plesalci, naslov njihove odrske postavitve je »Jaz pa nekaj imam«, in že omenjeni Veseli Drameljčani, ki so bili, če že ne najboljši, pa gotovo največji, voditeljica jih je posvojila kar za »svoje otroke«, naslov njihove odrske postavitve je bil »Zaplešimo«. Ura je hitro minila, otroci so bili »kratki in jedrnati«, kot bi lahko rekli, če bi se šlo za besedo in ne za ples, skratka, niti malo dolgočasni, s precej raznolikimi nastopi in vsebinami. Moja pričakovanja so vsekakor presegli. Čestitamo. E. K. Kresnice V kulturnem domu Gorice pri Slivnici, 9. 5., so Kresnice (ali Jezernice po obstoječi alternativi) obeležile 10. obletnico ženskega zborovskega petja. V ta pomen so nam torej pripravile kulturni večer, ki pa se je še popolnil z Big Bandom Šentjur in klavirsko spremljavo Mojce Kranjc. Da so ljudske, odprte, domače, vesele, so pričale slike, predstavljene v avli, ki jih sploh ni bilo malo. Naslednje lepo presenečenje je bila polna dvorana, kar je tudi omembe vredno. Njihova domišljija je kmalu pokazala, da so si umislile gledališko igro; svoje vaje pred 14 dnevi. Ideja se je izkazala za konceptualno, humoristično dramo, saj se vrstijo pogovori od povezovanja z Big Bandom Šentjur, samostojnega društva (ki kot druga trpi finančni deficit), peciva, vina, besedil, sponzorjev, do oblek, hkrati pa so nam zapeli Ne čakaj na maj, Po gorah grmi in se bliska, Vandrovecje privandral ... Tako se je zaključil prvi del in povezovalec Metod Gradič nam je predstavil Big Band Šentjur. Od leta 2000 so delovali v okviru mladinskega pihalnega orkestra glasbene šole skladateljev Ipavcev, od januarja 2007 pa kot kulturno društvo, ki šteje 14 članov. Zvrstno se ne omejujejo, igrajo jazz, svving, rock pa še kaj. V repertoarju so izpostavili Jožeta Privška (Kdo, Venček) poleg treh tujih eksotik. Sedanji vodja je Boštjan Jager. Vsekakor pohvala tudi njim. V tretjem delu smo videli, da pogovor o oblekah ni bil kar tako in EPP za Kresnice, kar je zopet sprožilo val smeha. Nato smo se prepustili glavnemu delu pesmi, ki so sedaj tudi zapustile naše meje, npr.: Brala Jana kapini (makedonska), Dva bracanina (dalmatinska), Love me Tender (s kitarsko spremljavo Matica) in Only you pa Venite rož’ce moje, Čriček na vrtu, Na vrhu nebotičnika, kar še enkrat potrdi njihove vokalistične lepote in usklajenost ter veselje do petja kot tudi trud vseh in zborovodkinje Mateje Bevc. Zvok glasu, sploh ženskega, je lepota sama po sebi, v ljudskih pesmih in nasploh v petju kot umetnosti pa eden izmed najlepših inštrumentov in predvsem v nas je vedno in povsod. Torej čestitke! M. Š. Spomladanski ples Zgodil se je v soboto zvečer 17. maja v KD Šentjur, in sicer v organizaciji LU Šentjur in pod pokroviteljstvom župana Štefana Tisla. Namen je, da bi ples postal tradicionalen. Tokrat je bilo prodanih 50 kart po 30 evrov, pri čemer se vsi plesa niso udeležili. Za hrano in pijačo je poskrbelo osebje Hotela Štorman iz Celja, za glasbo Venus, prav tako iz Celja, in pevka Eva Černe, za cvetlične aranžmaje pa Cvetličarna Majda iz Šentjurja. E. K. POMEMBNI ŠENTJURČANI, FRANC RAZTOČNIK 11. nadaljevanje piše: Rado Frece Navdušenje nad sladicami brez jajc in mleka Svoboda - novi časi -druga pesem Franc Raztočnik in šentjurski moški zbor na koncertu v Dramljah, 3. 6. 1951 Da so se konca 2. svetovne vojne veselili tudi v Šentjurju, je razumljivo. Najbrž pa ne samo zato, da je minilo vse hudo, ampak tudi vsled domoljubnih nagibov; ljubezni do rodne grude, do vseh lepot domačega okolja, do svojih domov, ki so jih ustvarili in ohranili že njihovi predniki, in nenazadnje tudi do domače pesmi in glasbe. Marsikatera občutja, ki jih človek bolj globoko doživlja-hrepenenja, veselja, sreče pa tudi žalosti, se ne morejo izraziti bolje kot s pesmijo ali glasbo. Z njima se da sporočiti vse tisto, kar z besedami ne moremo, kajti pesem seže globlje do srca kot govorjena beseda. Slovenska pesem je imela v povojnih razmerah posebno veljavo in je bila med ljudmi zelo zaželena. To so vedeli in začutili tudi številni šentjurski pevci, ki so se na lastno pobudo, kmalu po umiku nemških oblasti iz naših krajev, začeli zbirati okrog zborovodje Franca Raztočnika, z željo po strokovno vodenem petju. Raztočnik je njihovi želji ustregel, jih glasovno razvrstil in tako sestavil moški zbor. Potrebe po pevskih nastopih so bile v povojnem času zelo velike. Že sredi leta 1945 je ta zbor nastopil ob sprejemu izseljencev in tudi na devetih pogrebih padlih borcev (najbrž ob prekopih). Kmalu zatem je zbor nastopil na manifestaciji, ki se je v Šentjurju vršila zaradi priključitve Trsta k Jugoslaviji. Dne 29. 11. 1945, dve leti po AVNOJ-skem zasedanju, je zbor nastopil na manifestaciji ob proglasitvi Jugoslavije v republiko. Takratna oblast je nadela zboru tudi uradno ime: "Moški zbor OF Sv. Jurij pri Celju". Kljub temu, da nekaterim oblastnikom zborovodja Raztočnik politično ni najbolj ustrezal, ker je tudi v cerkvi vodil petje, je bil pa zaradi svoje strokovnosti takrat nenadomestljiv. V povojnem obdobju so nove politične oblasti pričakovale od zborovodij izvajanje aktualnih pevskih skladb, z obvezno partizansko vsebino. Te pesmi so bile različne umetniške vrednosti; nekatere so bile bolj revolucionarno-propagandne vsebine, saj so izhajale iz španske in ruske revolucije. Mnoge druge pesmi so pa imele večjo umetniško vrednost - uglasbili so jih naši vidni skladatelji, kot so Radovan Gobec, Rado Simoniti in še mnogi drugi. Nekateri od njih so celo sami doživeli vojne grozote in so jih izrazili v svojih skladbah, ki so še danes zelo spoštovane. Petje teh novih sklad je bilo s strani takratne politike seveda samoumevno, zato je moral Raztočnik kot zborovodja vse skladbe dobro preučiti, kar njemu kot prekaljenemu glasbenemu mačku ni povzročalo težav, ampak težko je bilo v tako kratkem času toliko novih pesmi naučiti pevce v zboru. Za vse to je moral vložiti ogromno truda, toda uspel je z veliko potrpljenja, združenega z njegovim prirojenim humorjem, s katerim je pevce tako pritegnil k resnemu delu, da so vse zmogli in bili zelo uspešni. Vsled tega so se nastopi pod Raztočnikovim vodstvom kar vrstili. Že v decembru leta 1945 je s svojim zborom izvedel 4 koncerte. Prva dva sta bila izvedena 8. in 9. decembra v šolski telovadnici. Sledila sta še koncerta 16. 12. v Šentjurju in 22. 12. v Štorah, oba pa v korist zimske pomoči naši vojski. Za izvedbo vsakega koncerta si je moralo takrat vodstvo zbora priskrbeti posebno dovoljenje. Zaradi zanimivosti teh prošenj, eno takšnih z dne 4.12.1945 v dobesedni obliki tudi objavljam in se glasi takole: “Okrajnemu NO Celje-okolica, Odsek za notranje zadeve - Pevski zbor OF Sv. Jurij pri Celju, prosi gori imenovani naslov za podelitev dovoljenja koncerta, katerega priredi imenovani pevski zbor v soboto dne 8.12.1945 ob 7. uri zvečer in pa v nedeljo 9.12.1945 ob 15. uri popoldne. Koncert se pri rej uje v telovadnici OŠ Sv. Jurij pri Celju. Program se sestoji iz slovenskih narodnih in partizanskih pesmi. Sodeluje tudi mali orkester. Priloga: Koleki v vrednosti 40.0 Din Smrt fašizmu - svobodo narodu" Odbor se nadaljuje Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice je minulo soboto v središču Celja priredilo vegetarijanski dan, na katerem so ponudili obiskovalcem tudi pšenično meso, ki naj bi bilo najboljša alternativa živalskemu mesu. Društvo je že lani organiziralo vegetarijanski piknik v celjskem mestnem parku, tokrat pa so se preselili v center mesta, ker so želeli s svojo brezmesno ponudbo nagovoriti čimveč mimoidočih. »Danes so nas Celjani prijetno presenetili z izjemnim obiskom in zanimanjem za naše publikacije, pšenično meso, veganske slaščice in izdelke iz miroljubnega kmetijstva. Lahko bi rekli, da smo morda nekatere izmed njih presenetili tudi mi, kajti večina jih skoraj ni mogla verjeti, da je možno pripraviti nekaj tako dobrega in okusnega brez mesa, mleka in jajc. Ne skrivamo navdušenja, kajti za nas ni boljše zaščite živali in narave, kot je vegetarijanstvo oziroma še boljše veganstvo,« je dejal predsednik društva Stanko Valpatič in dodal, da je bila to odlična promocija alternativne hrane, ki ima med drugim zelo malo negativnih vplivov na okolje v primerjavi Mnogi obiskovalci so na vegetarijanskem dnevu prvič v življenju poskusili pšenično meso. z masovno rejo živali, za katero je znano, da je največja grožnja za okolje in ljudi. »Že večkrat sem poskusila pšenično meso, vendar mi je bil današnji res nekaj posebnega. Tudi sama ga bom poskusila narediti. Nisem sicer vegetarijanka, vendar živalsko meso jem največ enkrat tedensko, ker se počutim bolje, če uživam manj mesa,« je povedala Marija Pavlič iz Ložnice pri Žalcu, ki je bila zelo kritična do prežganih maščob, ki jih uporabljajo v mnogih gostilnah. Rika Pižmoht iz Celja pa se je mesu že skoraj povsem odpovedala predvsem iz etičnih razlogov. »Včasih je bilo meso statusni simbol, kajti privoščili so si ga lahko predvsem bogati ljudje. Danes si želim, da bi v naši družbi vegetarijanstvo postalo vrlina, kajti ljudem res ni potrebno kruto ravnati z živalmi,« je prepričana Pižmohtova, ki je tudi velika nasprotnica vivisekcije. Po njenih besedah ni dovolj samo sočutje do živali, ki jih neizmerno mučijo v laboratorijih, pač pa je potrebno bojkotirati izdelke, testirane na živalih. Damjan Likar S POTI V ST-FLORENT CD z Ipavčevo glasbo Bratstvo in enotnost po evropsko (1. nadaljevanje) Letošnji obisk 80-glave množice Šentjurčanov v St-Florentu v Franciji je bil prevelik dogodek, da bi lahko šel kar tako mimo naše javnosti. Čeprav se mi je sprva zdelo, da sem že v prejšnji številki ŠN povedal vse bistveno, sem sedaj vse bolj prepričan, da sem vendarle povedal premalo, pravzaprav da sem dolžan ta dogodek malo bolj približati naši javnosti. Žal sem se za to svojo prostovoljno obvezo odločil veliko prepozno, kajti le avtentični dnevniški zapiski, ki jih seveda nisem delal, bi bili tisto pravo. Bom pač poskusil treba začeti tudi na osebni ravni. Zlasti še, če so predhodno res že učinkovito rešene večje nacionalne in ekonomske dileme. Ali jih je EU rešila in kje smo se v teh rešitvah našli Slovenci, si res ne bi upal niti razmišljati, kaj šele soditi. Nekaj več o tej temi morda malo kasneje Pot v St-Florent je brez dvoma imela za osnovo politično idejo, čeprav smo se udeleženci obnašali več ali manj povsem turistično. Pustili smo se brezplačno popeljati skozi pol Evrope, predsednik ustrezne občinske komisije Robi Gajšek in naši občinski uslužbenci so za nas prevzeli s tistim, kar mi je ostalo. K pisanju pozivam tudi druge udeležence, da naše evropsko poslanstvo s skupnimi močmi približamo sokrajanom. Naslov tega teksta se vam morda zdi rahlo ironičen, ampak povsem neupravičeno. Ne vem sicer, kako Evropa imenuje to stran svoje politike, dejstvo je, da gre v bistvu za nam poznan pojem iz naše polpretekle zgodovine. Evropska politika nas sicer ne posiljuje z bratstvom, ker smo narodnostno pač le preveč različni, da bi bili bratje, brez dvoma pa je njen daljni cilj nekaj podobnega, kot smo desetletja izgrajevali v Jugoslaviji. Le da gre sedaj bolj za interese, upam, da odprte in definirane, ki z bratstvom nimajo veliko skupnega. Razliko med tema dvema pojmoma hudomušno ilustrira tista stara šala o Slovencu in Bosancu, ki skupaj najdeta lonec zlatnikov: »To čemo podeliti bratski,« pravi Bosanec. »Ne po bratsko, temveč vsakemu pol,« je odločen Slovenec. Združevanje evropskih narodov in držav, pravzaprav bolj brisanje mej med njimi, je brez dvoma ena od stalnic EU-politike, in podobna srečanja, kot je bilo naše v St-Florentu, sodijo v ta kontekst. Ne nazadnje jih zato tudi sofinancira evropski proračun. Sam sicer ne verjamem v kakšen večji ali celo revolucionaren pomen tovrstnih srečanj, ker so v bistvu le kapljica v morje, toda nekje je verjetno vso odgovornost, nas kot otroke varno vodili, poskrbeli za pijačo na avtobusih, logistiko itd., naša naloga je pravzaprav le bila, da premagujemo jezikovne ovire in se čim bolj prijetno družimo s pobratenimi Francozi in Nemci. Ni kaj, naravnost krasno. Če seveda odštejemo naporno 19-urno avtobusno vožnjo in nič manj naporno razkopavanje po lastnih možganskih vijugah v ihtavem iskanju francoskih, nemških, angleških in še kakšnih drugih tujih poimenovanj domačih pojmov. In ker smo se že šli politiko, se mi je najprej postavilo vprašanje, zakaj z nami ni bilo niti enega našega politika. Ravnatelj Gajšek se je pred časom nekaj udinjal pri SLS, direktor občinske uprave palčnik in njegov namestnik Peperko sta sicer prišla na svoji delovni mesti po politični liniji, ampak vsi trije se trenutno več ali manj distancirajo od občinske politike. Ali pa so vsaj »distancirani«, Imamo pa župana, dva podžupana, 26 občinskih svetnikov, kakšnih deset predsednikov strank in gotovo še vsaj nekaj deset deklariranih političnih aktivistov, pa med njimi ni bilo nikogar, ki bi čutil potrebo biti zraven. Pa ne, da smo bili brez njih v tujini kakor koli izgubljeni, v resnici sploh ni bilo veliko priložnosti, kjer bi jih res nepogrešljivo potrebovali, toda v določenih trenutkih smo jih vendarle pogrešali. se nadaljuje Ipavčevo leto, ki ga letos v spomin 100-letnice smrti Benjamina in Gustava Ipavca obhajamo v Šentjurju, je bogatejše za nov pomemben dogodek. Občina Šentjurje namreč v obliki CD-ja oz. zgoščenke založila spominski album s klavirsko glasbo Benjamina Ipavca z naslovom Klavirska romantika, ki je na voljo za protivrednost evrskega desetaka v Turistično informacijskem centru v Zgornjem trgu. Skladbe na njih izvaja pianist solist Igor Dekleva, v klavirskem duu pa se mu je pridružila še žena Alenka Dekleva. V spremnem tekstu je o Deklevovi interpretaciji dr. Franci Križnar Zapisal: “Igor Dekleva se je tako kot prenekaterikrat odzval izzivu spet raziskovalno in inovativno, saj omenjeni klavirski pregled del Benjamina Ipavca prinaša tudi skladbe, kijih je nanovo odkril in s tem otel pozabi naše kulturne dediščine; marsikatera od njih je ostala v skladateljevem rokopisu ali izšla v različnih tiskanih izdajah doma in v tujini, kar je seveda še dodatna težava za dandanašnje sodobne in nove interpretacije. A uspeh zato ni izostal. Vljudno povabljeni k poslušanju, tako poznavalci kot ljubitelji klavirske romantike!” br O Ipavcih na RTV sredi noči nekaj ponedeljkov nazaj je bil na prvem programu nacionalne televizije ob pol dvanajstih zvečer (!) predvajan kratek dokumentarni film z naslovom Ob 100-letnici smrti Benjamina in Gustava Ipavca - narodni in glasbeni preporod. Uredništvo za resno glasbo in balet ga je v Šentjurju posnelo v marcu. Pri snemanju so sodelovali tudi akterji s šentjurskimi koreninami: dvojni doktor Igor Grdina, sopranistka Ana Pusar Jerič, Moški pevski zbor skladateljev Ipavcev ter učenca šentjurske glasbene šole Anej Šarlah in Klemen Kozole. Pomembne vloge v dokumentarcu sta prevzela pianista Igor in Alenka Dekleva ter gledališki igralec Saša Tabakovič. br Pesem o belem knezu Srbi blejskemu pohištvu Kraljev svojih grad gradijo, Kjer ob črnemu cestišču Kanje v redko krvavijo. Črni knez z oreha gleda, Če vezi držijo streho, Da bo dala črna cesta Kneza belega uteho. Beli knez pod cesto jezdi, Dvigajo se stražni hlodi, Rumeni, zeleni, beli; Beli knez pod cesto hodi. Vetra bog že listje dviga, Krnca pleh ravna varon, V maj cveti že nova sila, Ki jo bo ošpičil on. Zlat oklep se utapla v krvi, Ki po tlakovcih dežuje, Ujeti so v razpoki prsti, Temne zavaljene nuje. Kava je že p rižem/jena Kakor barve neiskrene; So orožja že skaljena, Da zapojejo sirene. Zdaj pa dvignimo kozarce Zmagi v čast retroaktivni! Gorgona se v prah že maje, Ščiti so nam reflektlvni. 1.1. Z gibanjem za zdravje Vseslovenska preventivna akcija zdravstvene službe, pravzaprav Zavoda za zdravstveno varstvo Slovenije, ki akcijo financira, se je odlično prijela tudi v Šentjurju. V pomladnih mesecih od aprila do junija ter v jeseni v septembru in oktobru skoraj ni konca tedna, ko ekipe zdravstvene vzgoje iz ZD Šentjur ne bi bile na terenu. Test hoje je del nacionalnega programa preventive pred nenalezljivimi kroničnimi boleznimi. V petek 9. maja so ŠN spremljale njihovo delo v idiličnem okolju ribnikov na Marofu. Toda kljub izjemnemu okolju in lepemu vremenu, ali pa morda ravno zato, obisk ni bil najbolj obetaven. Glavna sestra Kristina Močnik, ki je v tokratni ekipi obvladovala računalniško obdelavo podatkov, ni mogla skriti rahlega razočaranja: »Z vabili smo povabili okrog 80 občanov, ki so obiskovali našo delavnico na Planini, namenjena pa je tudi širšemu krogu občanov. Dali smo obvestila v medije, tudi osebno sem delala malo reklame prav za to lokacijo na Marofu, ki je res izjemna in vredna izleta tudi iz malo bolj oddaljenega Šentjurja, toda vsega 27 testiranih je vsekakor odločno premalo. Pričakovali smo jih enkrat več. Prišli so večinoma s Planine, iz Dobja, nekaj celo s P revo rja.« Postopek testa je standarden: Pri prvem omizju pri gospe Luciji daste anamnezo, podatke o svojem počutju, letih, boleznih, ..., izmerijo vam pritisk, pri naslednjem omizju vam Sabina in Nives dasta navodila, kako hoditi, da vas ne bo kap ali pa da boste »zmanipulirali« ugoden fitnes indeks. Nato vas čakata dva intenzivna kroga okrog ribnikov. Če ste test vzeli pretirano tekmovalno, potem niste mogli opaziti jasnega neba, zelene trate, romantičnih tolmunov Gračnice (žal že s spenjeno, to je preveč onesnaženo vodo) in ste prišli na cilj v kakšnih 17 minutah, toda s previsokim srčnim utripom, kar vam je škodilo potem, ko ste nezadovoljno gledali svoj fitnes indeks, ki vam ga je izračunal Kristinin računalnik. Test se konča pri Sreču Črepu, ki je očitno prvi guru ekipe. On vam prijazno pove, da imate prenizek vzdržljivostni (fitnes) indeks, to je, da rekreirate praviloma preveč le pred televizorjem, previsok indeks telesne mase, kar v prevodu pomeni, da ste debeli kot prašič, da z vašim prenosom kisika je ali pa ni čisto v redu itd., da pa ste sicer čisto v redu, še bolj v redu pa boste, če se boste odslej vsaj trikrat na teden pošteno prešvicali, dvignili svoj srčni utrip na raven, ki vam jo je izračunala Kristina, in boste v jeseni spet prišli na test. No, razloži vam še marsikaj koristnega za začetek vašega novega, bolj zdravega življenja. Kradoma sem spremljal rezultate nekaterih udeležencev. 74-letni LETO 2003 2004 2005 2006 2007 2008* Število žensk 83 118 159 174 92 69 Število moških 59 70 76 58 58 39 Skupni Fl 60 70 76 81 81 81 Fl ženske 69 78 83 86 89 86 Fl moški 49 55 61 68 69 71 Pregled testov hoje po letih: udeležba, fitnes indeks (F!) udeležencev 2008* - na letošnjih treh od sedmih testiranj Franc Bezgovšek, kmet iz Bližnje Podpeči, se je odlično odrezal: idealna teža, fitnes indeks celo boljši kot leto poprej; 52-letnega Marjana Planka iz Žegra, ki je bil sicer zelo hiter, je pokopal indeks telesne teže. Ravnatelj dobjanske šole Vinko Frece pa meje odločno nagnal vstran, ker da sta njegova teža in kondicija pač zakonsko varovana osebna podatka. Seveda ima prav in tudi pravico, da je sramežljiv, toda, kako se bo izvil, če bo testne podatke, recimo psihološke (ki so še bolj delikatni), ob njegovi ponovni ravnateljski kandidaturi zahteval svet šole? V Zdravstvenem domu Šentjur teste hoje izvaja več ali manj stalna ekipa petih ljudi. Ekipo sestavljajo trije diplomirani zdravstveni delavci in dve srednji medicinski sestri, običajno pomagajo tudi dijakinje zdravstvene šole in gimnazije v okviru OIV. Odgovoren za organizacijo in izvedbo je Srečo Črep. Organizirajo 7 testov, 5 v Šentjurju in 2 v Mrzlem polju. Običajno so testiranja ob pomembnejših datumih, kot so svetovni dan zdravja, svetovni dan gibanja, dan brez avtomobila. Vsak test je organiziran tako, da imajo 4 točke: sprejem, start in cilj, izračun podatkov ter analiza in svetovanje. Stroški vseh preventivnih delavnic v okviru CINDI programa gredo iz fonda, ki ga ZD dobi za izvajanje programa po izstavljenem poročilu o izvedenih delavnicah. Izvajalci so plačani v obliki nadur, praktično so pa nadure tako nizko ovrednotene, da raje delajo za koriščenje ur. Srečo Črep: »Če gre cela ekipa po testiranju na pijačo in se želim izkazati kot kavalir in plačati rundo, mi od sobotnega dopoldanskega "šihta” v žepu ne ostane nič. Iz tabele se lepo vidi, kako je porasel vzdržljivostni indeks testirancev, odkar izvajamo teste, in ženske veliko bolj skrbijo za svojo kondicijo kot moški. Med udeleženci smo do sedaj imeli tudi 28 takih, ki so presegli 75 let, najstarejši pa jih je imel ob testiranju 80. Ker je testiranje namenjeno populaciji med 18 in 65 leti starosti, se računalniku, ki dela izračun, kar »malo zmeša«, ker ni vajen takšnih številk. A vseeno, ko pogledamo parametre čas, srčni utrip, V02max in »peš« preračunamo rezultate, vidimo, da so starejši Šentjurčani zelo vitalni.« FK Lucijina reportaža Ta novinarski posel je hudirjevo zagaman: urednica mi serje na glavo, da naj pišem o požrtvovalnih vzgojiteljih, pozornih zdravnikih, zagnanih politikih, marljivih delavcih, poštenih menedžerjih, za okolje skrbečih kmetovalcih in tako naprej v nedogled, ker da je na svetu že tako ali tako dovolj hudo in ni treba, da bralce morim še jaz s svojimi raziskovalnimi članki. Skratka, da naj lepo sadim rožice v stilu naše lokalne konkurence. Po drugi strani pa mi vsi mogoči in nemogoči viri polnijo ušesa z ravno nasprotnimi informacijami: občinski svetniki trdijo, da otroci, ki nam jih vrtičakrice pazijo za debele denarce, morajo plenice prinesti s seboj v vrtec, a prihajajo domov lačni in posrani, dobjanski učitelji, da jim politika vsiljuje nesposobne kadre, naša Štef in ponkovški Joža, da privatno tržita svoji župansko in podžupansko funkcijo, čebele pa da ne umirajo samo tam okrog Domžal, temveč tudi na Ponikvi, le da si domači čebelarji ne upajo niti čivkniti ... Da o Šrotovem Bošku in Bavčarjevem Igorju ter njima podobnim poštenim menedžerjem, med njimi je tudi, hvala bogu, naše gor list drameljski Janez, ki so jim uspeli večji privatizacijski podvigi, fovšivci pravijo zakoniti ropi, niti ne začnem razmišljati. Povsem dam prav tistim, ki pravijo, da naj se vsak znajde tam, kjer se lahko. Zato sem začela resno razmišljati, kako bi tudi sama kaj ukrenila, na primer sprivatizirala Šentjurske novice. Globoko razočarana sem ugotovila, da moji lastniki nimajo blage veze, kako se taki posli dandanes delajo. Samo režali so se mi, ko sem jim dala za 100 % boljšo ponudbo, kot jo pri koncentraciji kapitala prakticira pivovarski Boško. Namreč cela dva evra, kar je tudi zame še čisto sprejemljiva finančna transakcija. Seveda jim tega, da bi ŠN potem pri priči prodala, ker vem, da profita tako ali tako ne delajo, ali pa dala pisarno v najem in pokasirala svojih 50 evrov, niti namignila nisem. Torej tu ne bo nič. Tako na oko se mi kaže bolj obetavna privatizacija Ljudske univerze, o kateri se je nekaj šušljalo med občinskimi svetniki. Ker jo občinski proračun kar solidno napaja, bi utegnila biti lep posel. Žal pa je tu druga težava: javne licitacije ni pričakovati, kraj in čas prevzemnih pogajanj med podžupanom Koržetom in mojo domnevno privatizacijsko konkurentko Jelko pa verjetno tudi ne bo nikjer objavljen, zato se bojim, da bom spet izvisela. Tako bo menda res najbolje, da ostanem kar pri svojem pisateljevanju, se podam v moje priljubljeno Dobje ali kar direktno v Štefovo pisarno in napišem kaj ljudem prijaznega. Na primer to, tako pač pravijo Dobjani, da imajo poleg zaščitene turške lipe tudi dobro zaščiteno češpljo v Zamšlaku. Česar pa ne razumem najbolje, ker sem letela tja pogledat, pa nikjer tovrstnega poštenega drevesa. Ampak Dobjani že menda vejo. Zato se tudi sprašujejo, le zakaj tratenska Marjanca širi svojo birčoft, ko pa jo že sedaj ni uspelo nobenem od snubcev uloviti v kakšnem bolj tesnem kotu in narediti konec njenemu samstvu. Moram pa priznati, da mi je zelo žal gospoda Čadeja, ki očitno še ni opustil upanja, da bo nekoč dobjanski župan: za 1. maj, kot se tudi spodobi za rdeče, se je hotel ven vreči in organizirati pohod, pa ga je prehitel Antlejev Lojz, ki se bogve če tudi ne pripravlja za pohod na dobjanski »magistrat«. Ker je za veliko noč tudi podžupan (katerega »partizansko« ime Meri ne smem uporabljati) imel svoj pohod, je zdaj sploh težko reči, kdo bo nekoč Francijev naslednik. Pa še eno informacijo sem dobila iz Dobja, ampak ta je čisto osebne narave in ker je nepreverjena, vas prosim, da jo jemljete izključno kot strogo zaupno: neka dobjanska občinska svetnica (imajo samo eno, zato vam ne bo pretežko ugotoviti, za katero gre, meni pa ne bo treba kršiti zakona o varstvu osebnih podatkov) je menda čisto na koncu z živci, ker jo na občinskem svetu in na Občini nihče ne jemlje resno. Ker je zagrozila, da bo skočila v vodo, sedaj podžupanova komunalca, ki več ne smeta kopati obcestnih jarkov, hitro poglabljata v Dobjanskem potoku vse kolikor toliko za tovrstne namene primerne tolmune. Prejšnjo nedeljo sem si rezervirala vse dopoldne za Vladotov atletski miting, da bi se malo razvedrila ob kakšnem slavju katere od njegovih hitronogih punc, pa me je odneslo s stadiona že ob prebiranju štartne liste. Le kaj se je to zgodilo našemu Vladotu, da v svoji ogradi nima več niti ene take gazelice, ki bi lahko vsaj malo poparadirala po atletski stezi? Je ukrepala njegova ženička, ki iz lastnih izkušenj ve, da Vlado ne da veliko na žensko spodnjo starostno mejo, ali pa seje povsem izčrpal na medšportnozveznih spopadih? Naj bo tako ali drugače, šentjurska ženska atletika je očitno zagreznila in jo bo tudi konjiško-šentjurska olimpijka težko dalj časa še držala nad proračunsko vodo. Je pa zato vzdušje nadvse optimistično na naši Ljudski univerzi, ki se po sklepu občinskih svetnikov ne sme ukvarjati s turistično promocijo, lahko pa na cela dva meseca nategne svoj Teden vseživljenjskega učenja, v sklopu katerega lahko dela vse živo. Na primer celo tudi uči, kako plesati svving, salso, ljudske plese, se z županom zavrteti na pomladnem plesu, gledati Javšnika, poslušati Predina ali našo »Beograjčanko« Rebeko itd. Toda do svojega bodo lahko prišli tudi tisti bolj proizvodno usmerjeni, to je zahojeni Šentjurčani, ki se bodo lahko učili plesti košare, šli na tečaj vezenja ali pa jim bo Jernejev Andrej lepo po vrsti razložil, zakaj naj jejo vsak dan med. Saj pravim, LUŠ znajo narod LUŠtno razvedriti in ga odpeljati daleč vstran od brezveznega javkanja o ne vem kakšnih težkih kovinah in pesticidih v zemlji in hrani, pregrevanju zemlje (pa saj nas zebe!), umiranju čebel, ali o tem, da bi zdaj, ko smo se tako lepo navadili na kurilno olje, spet začeli komplicirati s sončno energijo ... Če bi LUŠ na primer svoj teden vseživljenjskega učenja lahko nategnil na celo leto, potem bi upravičeno lahko pričakovali, da bi Štef in Cveto mirno lahko ukinila svoja zdravomestna predavanja o boleznih in drogirancih, kajti vsi bi se že po pol leta spreobrnili v srečne, zadovoljne in zdrave občane naše prelepe šentjurske občine. Ali pa bi se odselili. Vaša Lucija c štajerski val vedno in povsod ŠKMŠ jadral na otočku 03 regije Škisovo tržnico preko udeležb pozna dobršen del študentske populacije, saj se jih je na letošnji, enajsti po vrsti, zopet zbralo za polno letno telovadišče Ilirije pri ljubljanskem parku Tivoli. Za šentjursko notoje poskrbel Študentski klub mladih Šentjur, kije bil 7. maja tam že desetič, kjer je sodeloval v regijskem otočku okoliških klubov. Sicer se je v okviru šestih regijskih otočkov predstavilo 55 klubov, vse skupaj pa je spremljal bogat spremljevalni program. br, FOTO: Miran Šmid ČESTITKA Milena in Aci Krajšek, iz srca vama želimo, naj vaju spremlja sreča vsega sveta, kamorkoli vaju bodo popeljale vijugaste poti življenja. Naj živi brezpogojna ljubezen v vajinih mladih srcih, saj prav zaradi te smo se v soboto 10. maja zbrali, da skupaj z vama proslavimo dan vajine največje odločitve v življenju, in upam, da bo ta dan ostal v vajinem spominu kot zelo dragocen zaklad, ki ga bosta skrbno negovala. Ker pa ima življenje mnogo poti in križišč, se lahko zgodi, da kdaj zaideta na napačno pot. Takrat spet skupaj stopita, zaupajta drug drugemu in skupaj premagajta dni, ki niso in vama ne bodo vedno posuti z rožicami. Vedno mislita dobro o sebi in drug o drugem in se zavedajta svojih vrednot, saj sta zelo dragocena bisera svojih staršev, prijateljev in znancev. Zato veliko sreče in živita življenje v vsej njegovi popolnosti. Vajina ljubezen je sladko vino življenja, zato nazdravita z njim. Vem, da vaju je združila luč zvestobe in ljubezni, to vaju bo družilo do konca dni. Vse to in še več vama želimo vsi, ki vaju imamo radi. Tina Amon PREDSTAVLJAMO JEKLENE KONJIČKE Ford Transit - poskočni velikan Začenjamo novo rubriko, v kateri se bomo trudili v vsaki drugi številki predstaviti nov avtomobil, ki ga bomo tudi za vas vozili kakšen teden. Skušali si bomo laično predstaviti vozne lastnosti, dodatno opremo in komfort. Ker je prav, da se takšna rubrika začne z velikim pompom, začnimo z predstavitvijo največjega - Forda Transita. Testirali smo šest sedežno različico Transita, kjer poleg voznika lahko sedita še dva sovoznika, zadnji tovorni del pa je namenjen tovoru. Dizelska različica, s katero smo se vozili naokoli, ima motor 2.2 TDI, ki razvije moč 96kW. Resda nismo vozili težkega tovora, vendar se Tranzit nad pričakovanji odzove, ko pohodimo plin, urno poskoči. Trema pred tako veliko prostornino voznikove kabine kmalu splahni, ko se kot udeleženec v prometu nad vsemi in pregledno vozite po cestah, ter vas navdaja z zaupanjem in varnostjo. Prav varnost v Transitu pa dosega odlične ocene. Voznikov sedež se lahko nastavi kar v 8 smeri z napihljivo ledveno oporo, poleg vsega je tudi ogrevan. Armaturna plošča je pregledna in dovolj velika, vendar skopa s podatki, ki smo jih vedno bolj navajeni na osebnih avtomobilih srednjega ranga. Nikakor nismo mogli ugotoviti povprečne porabe goriva, po brskanju po internetu pa smo prišli do številke 9,2I na 100 km, kar je za 1,7 tone težko vozilo zelo malo. Seveda za udobje vožnje v bližajočih se dnevih skrbi tudi klimatska naprava, ki je bila na testiranem modelu ročna. Standardni avtoradio ni nič posebnega in kljub pritiskanju na vse možne gumbe nismo nikakor mogli najti kakšnega drugega vira glasbe kot radijskih valov. Značilnost armaturne plošče je nešteto predalov in predalčkov, še najbolj sta zanimiva tista za odlaganje steklenic - plastenk pijače, v odlagalno mesto lahko odložimo celo plastenko volumna 1.51. Nad volanom se skriva priročni predalček z 12V napajanjem za mobilni aparat. Našli smo tudi gumb z oznako ESP, kar pomeni, da je avtomobil opremljen poleg serijskega ABS-a tudi s serijskim sistem za stabilnost in nadzor vozila v kritičnem trenutku, serijsko vgrajen je tudi sistem, ki preprečuje zdrs pogonskih koles, kar še dodatno poveča varnost in s tem da dober občutek vozniku in sopotnikom. Čeprav je testiran model zaradi zaprtega prtljažnega prostora namenjen v osnovi podjetjem, se ponašajo zadnji sedeži tudi z sistemom ISOFIX za pritrjevanje otroških sedežev. Po nekajdnevni preizkušnji Transita smo z zadovoljstvom ugotovili, da je kombi zelo spodobno vozilo, predvsem za gospodarsko rabo in ne toliko za osebno, čeprav se vožnje z njim z lahkoto privadiš. In še cena. V Avto Celje stane takšen poskočni velikan okoli 26.0006. Da za konec ne pozabimo; Ford Transit se ponaša z etiketo »International van of the year 2007« ali kombi leta 2007, kar zagotovo pridoda k njegovi kvaliteti. Jure Godler Obhajilo in birma sta le enkrat v življenju, spomin pa ostane! :ofo) mmfIBU ŽNCSdc niheii !6 V TRŽNC^bBAJNEM CENTRU V ŠENTJURJU DrofenitiF 16, tel.: 03/749 20 30 ALI POTOVANJE V ŠENTJURJU! Bliža se desant orientacistov Če boste prihajajoči konec tedna v južnem delu šentjurske občine opazili povečano število ljubiteljev narave z zemljevidom v rokah, to verjetno ne bodo naključni turisti, ampak udeleženci orientacijskega tekmovanja z nazivom SPOT Rogaška 2008. Gre za dvodnevno tekmovanje za naslov državnega prvaka v planinski orientaciji, kamor so se uvrstile po dve najboljši ekipi iz osmih področnih lig. Ekipe iz šentjurske občine so tako tekmovale v Rogaški ligi. Tri kategorije tekmovalcev bodo s tekmovanjem pričele v soboto, 24. maja, v Podčetrtku. Cilj prvega dne bo v Loki pri Žusmu, kjer bo zvečer tudi nočno tekmovanje. Udeleženci bodo tam prespali. V nedeljo je na sporedu tretja tekma s startom v Loki, cilj pa bo v Gorici pri Slivnici, kjer bo na prireditvenem prostoru za kulturnim domom zaključna prireditev. V obeh dneh organizatorji pričakujejo od 300 do 400 tekmovalcev iz vse Slovenije. Poleg hitrosti in ___________________PREJELI SMO_______________________ 14 let boja za pravico Sem Košar Miro, delam in živim trenutno v Nemčiji. Pred dvema desetletjema sva z ženo kupila parcelo in hišo na Razkožah, ker sva se želela nekoč vrniti v Šentjur. Toda leta 1994 se je pojavil Jože Rautar iz Ljubljane kot dedič - sorodnik v tretjem kolenu naše pokojne sosede Koretnikove Micke in takrat so se začele težave, ki jim kljub odvetnikom in sodiščem še do danes ni videti konca. Najprej nam je Rautar prepovedal dovoz do hiše po dotedanji cesti, ki v resnici niti ni šla preko njegovega zemljišča (Danes je zemljiško knjižno last soseda Lapornika). Zgradili smo novo cesto, za katero pa se je kasneje pokazalo, da delno ( 2 x 8 m) teče po parceli, ki jo je v resnici kasneje kupil Rautar. Ta nam je seveda takoj prepovedal uporabo te ceste. Od tega trenutka smo Košarji ostali brez dostopa do svoje hiše. Toda zgodba s tem še zdaleč ni končana. Rautar je namreč s pomočjo ponarejenih pisnih izjav (tako je določil grafolog, a tega sodišče ni upoštevalo) dosegel, da mu je sodišče priznalo služnostno pravico za dostop do njegove hiše, bolje rečeno neuporabne podrtije, preko našega dvorišča. Vse to se je lahko zgodilo, ker večinoma nismo bili navzoči in je sodišče odločalo na osnovi pristranskih prič. Nato je Rautar na sodišču izposloval še odredbo, da mu moramo Košarji narediti 270 metrov ceste preko našega dvorišča, čeprav ima na drugi strani več ali manj že urejen samo 28 m dolg dostop (sedaj namerno opuščen) do svoje hiše preko Lapornikove parcele. Vseh problemov in trpljenja, ki nam jih povzroča Rautar, enostavno ni mogoče opisati, toda še bolj kot Rautarjevo nagajanje me bolijo zelo čudne odločitve sodišča. Sprašujem se, ali sem zato, ker sem na delu v tujini, res manj vreden državljan? Mar bom res svojo pravico moral uveljaviti na evropskem sodišču v Strassburu? Miro Košar, Hirschstr. 13, Zeli a.A, poznavanje kartografije bodo ekipe tekmovalcev reševale različne praktične naloge iz orientacije, planinskih vozlov, prve pomoči, varstva narave, poznavanja gorstev in splošnega planinskega znanja. Kot zanimivost omenimo, da bodo z dodatnim gradivom tekmovalci spoznali še zgodbe o kozjanskem Robinu Hoodu Guzaju, legende Žusemske grofije in geografsko-turistične značilnosti našega območja. Organizacijski nosilci vohljanja po našem gričevju bodo aktivisti Planinskega društva Slivnica pri Celju, ki jim bodo pomagala ostala planinska društva, ki sodelujejo v ligi, kakor tudi lokalne organizacije. br |X i z namiie ct,štno Ljudska univerza Šentjur TEDEN VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA 2008 20. 5. 2008. 22. 5. 2008 Muzej Rifnik, Zgornji trg, ob 12.00 uri Ogled muzejske zbirke Sreda. 21. 5. 2008 Prostori VDC Šentjur, ob 17.00 uri Predavanje Pomen komunikacije za ustvarjanje dobrih medosebnih odnosov Petek. 23. 5. 2008 Občinska sejna soba, Mestni trg 10, ob 16.00 uri Vpliv TV shovvov na otroke in mladino Kulturni dom, ob 20.00 uri Bog daj, Bog daj, dober večer Koncert Folklornega društva Šentjur Sobota. 24. 5. 2008 Mestni trg Šentjur, ob 9.00 uri DELAVNICE IN PREDAVANJA Ronedeliek. 19. 5. 2008 Prostori LU Šentjur, ob 19.00 uri Delavnica PLETENJE IZ ŠIBJA (brezplačno) Torek. 20. 5. 2008 Prostori LU Šentjur, ob 17.00 uri Delavnica umetnosti lepega pisanja KALIGRAFIJA (brezplačno) Prostori LU Šentjur, ob 19.00 uri Predavanje ZDRAVILNI UČINKI MEDU (brezplačno) Sreda. 21. 5. 2008 Prostori LU Šentjur, od 18.00 do 20.00 ure Delavnica IZDELKI IZ ČEBELJEGA VOSKA Cena: 4 EUR Četrtek. 22. 5. 2008 Prostori LU Šentjur, ob 18.00 uri JAPONŠČINA - jezik dežele vzhajajočega sonca (brezplačno) PREDSTAVITEV DOMAČIH OBRTI Zabavna prireditev ob zaključku Tedna vseživljenjskega učenja Sobota, 24. 5. 2008 Kulturni dom, ob 20.00 uri ZORAN PREDIN Sonček je in ti si skuštrana... Vstopnice: 10 EUR Prijave in inf.: LU Šentjur, Mestni trg 5, 3230 Šentjur, tel: 03 747 16 70, e-pošta: lusentjur@siol.net, www.lusentjur.si 19. 5.. 20. 5.. 21. 5. in 23. 5. 2008 Knjižnica Šentjur, računalniška uč., ob 12.00 uri Delavnica Predstavitev elektronskih baz Vodi: Valentina Recko POLICIJSKE CVETKE Interventna številka: 113 •A Policija Šentjur: 03/7464150 1^) Spravil seje nad ribnik Dramlje, 29. 4. - V Razborju je nekdo iz ribnika izpustil približno polovico vode, in sicer tako, da je odstranil nekaj desk iz pregrade. To je pomenilo konec za 40 kilogramov rib, škoda pa je ocenjena na 120 evrov. Prvomajsko vihtenje pesti Šentjur, 1.5. - Ob robu prireditve, kjer so se spominjali pričetka borb za delavske pravice, sta se spopadla dva mladeniča iz Šentjurja. Če je šlo za prepir na podlagi ideologije, ni znano, znano pa je, da sta oba prejela položnici. Pijanec za volanom I. Šentjur, 2. 5. - Policisti so med rednim dežuranjem ustavili traktorista, ki se ga je očitno pošteno nacedil. Odredili so mu pridržanje, ne gine pa mu tudi sodnik. Cefizeljček kmalu ujet Šentjur, 3. 5. - Iz avtomobila, ki je bil parkiran na parkirišču kmetijske šole, je barabin izmaknil dve ženski torbici, ki sta, roko na srce, bili nastavljeni tako, da sta kar klicali nesrečo. Storilca, ki je za svoj podvig na VW Polu razbil šipo, so policisti kmalu po dejanju izsledili na železniški postaji. S kamni in sprejem na šolo Šentjur, 3. 5. - Neki mulo je iz objestnosti vrgel več kamnov v steno, sestavljeno iz steklenih zidakov na objektu šolske stavbe v H ruševcu. Pri tem je nekaj zidakov počilo. Kasneje se je vandalček spravil na šolo še s sprejem sive barve. Vsakega gosta je ... Prevorje, 4. 5. - V Straški Gorci je bil kasnejši kršitelj pri znancu najprej zgolj na obisku, kjer mu je bilo očitno zelo všeč, da si je želel še gostoljubja. Drugače je bil razpoložen gostitelj, ki je za pomoč poprosil policiste, ki so pijanega obiskovalca pospremili in mu predali še položnico. Več v mišicah kot v ... Šentjur, 4. 5. - Pri vrtcu na Pešnici so neznanci svoje »junaštvo« preko noči kazali z uničenjem cvetlične gredice. Demoliranje je ocenjeno na stotaka. Pijanec za volanom II. Šentjur, 7. 5. - Med redno kontrolo so policisti iz prometa izločili voznika, ki je že prej malce vijugal. Odrejeno mu je bilo pridržanje in sodnik. Petelinjenje na postaji Šentjur, 8. 5. - Na železniški postaji sta se postrani gledala dva dijaka. Iz gledanja sta prešla na naslednjo stopnjo, tako da so pričeli padati udarci. Agresivnemu so policisti predali položnico. Pijanec za volanom III. Šentjur, 9. 5. - Oko policistov je na dan zmage zaznalo voznika iz Rogaške Slatine, ki je očitno preveč proslavljal. O svojem početju je premišljeval v priporu, zgodbo pa bo moral pojasniti še sodniku. Pijanec za volanom IV. Šentjur, 10. 5. - V Jakobu je voznik golfa divjal in zaradi tega trčil v živo mejo ob stanovanjski hiši oškodovanca. Pri tem je pozabil na bonton in z mesta trka pobegnil, a ne za dolgo, saj so ga policisti izsledili in ugotovili, da je bil voznik opit. Poleg pridržanja je prejel še položnico za kršitve, epilog pa mu bo bral sodnik. Pijanec za volanom V. Šentjur, 11. 5. - Neverjetno količino pijancev za volanom je dopolnil še državljan Bosne, ki je povrhu vsega v Sloveniji bival nezakonito. Poleg vseh kazni, ki mu gredo, ga je doletel še izgon. Vlom brez kraje Dramlje, 11.5,- Nekdo je izpred trgovine vlomil v avto znamke Fiat Punto, a očitno plena zanj ni bilo, tako da je lastnica oškodovana za vlomne poškodbe, ki so vredne okoli stotaka. Polna tatinska malha Blagovna, 12. 5. - V Zlatečah je neznani fičfirič vlomil v dve vozili. Postregel si je z avtoradiem in verižno motorno žago ter vrtalnim strojem. Podjetje Vilkograd žaluje za premoženjem v višini 500 EUR. Prijeti osumljenci drameljskega ropa S celjske policijske uprave so sporočili, da so pridržali tri moške iz Celja in okolice, ki so osumljeni kar nekaj ropov, med drugim tudi v Dramljah. Ti so 29. februarja letos tik pred zapiranjem tam oropali trgovino z živili. Dva od njih sta takrat zamaskirana in oborožena s pištolo ter nožem vstopila v trgovino, zagrozila prodajalkama in zahtevala denar, ki sta ga tudi dobila in s plenom pobegnila. Tretji, ki ju je na kraj pripeljal, je med ropom stal pred trgovino in opazoval dogajanje v okolici. Odnesli so nekaj manj kot 800 evrov. Osumljeni, ki so stari 19, 22 in 24 let, so pri ropih, ki so jih izvršili še v Šmartnem v Rožni dolini, Framu in Draži vasi, so uporabljali kopije pištol oz. air-soft pištole, ki so jim bile pri hišnih preiskavah zasežene. PREJELI SMO - TURIZEM DRUGIČ Prireditev z največ obiskovalci V času šentjurjevanja se je zvrstilo veliko prireditev, a največ obiskovalcev je bilo na prireditvi društva Večno mladi. To je društvo ljubiteljev starih vozil, originalnih in obnovljenih (obnavljajo jih največ sami), s katerimi se pripeljejo na srečanje. Prireditev je bila samostojna in ni bila neposredno podprta s strani odbora za šentjurjevanje. Pa preidimo k temu, kako so to srečanje lahko v tako velikem obsegu speljali člani sami, saj so dobili odobreno iz občinskega razpisa za turizem le borih 300€, prireditev pa je stala okoli 5000€. Kako so delali, da so na koncu le potegnili pozitivno »nulo«? Člani (12) so prispevali okrog 400 udarniških ur, če tu sem prištejemo čas, ko so iskali sponzorje, pripravljali prireditev ter pospravljali za seboj. Sami so krili stroške telefonov in drugih materialnih stvari. Na prireditvi sami je bilo potrebno pogostiti okrog 60 udeležencev. Dve tretjini stroškov so pokrili s Startnino in prodajo pijač, eno tretjino pa so prispevali sponzorji. In ko že govorim o turizmu, lahko rečem, da je to bila prava turistična prireditev, saj so prišli gledati starodobnike od blizu in daleč, iz Krškega, Sevnice, Kamnika, Vranskega, Ljubljane, Maribora in še od drugod. Poleg same vsebine je potrebno opozoriti na dobro sodelovanje različnih organizacij in društev, Železničarskega muzeja, Folklornega društva Šentjur in ne nazadnje tudi Policije. Zaključim lahko, da le sodelovanje lahko ustvari kvalitetno prireditev in njeno odmevnost. Sta pa zelo pomembni vsebina prireditev in animacija obiskovalcev, kajti le ti danes postajajo vse bolj zahtevna publika. Čestitke. Tanja Gobec “BOG DAJ, BOG DAJ, DOBER VEČER”, ki bo 23. maja 2008 ob 20. uri v kulturnem domu v Šentjurju. Gostje koncerta bodo vokalna skupina Ženskega pevskega društva Ipavci Šentjur. “Koncert predstavlja uvodno prireditev v Teden zdravega mesta in LAS-a za preprečevanje zasvojenosti z drogami v Občini Šentjur.” Vljudno vabljeni! Sentiurinfo © OBVESTILO GLASBENA ŠOLA SKLADATELJEV IPAVCEV ŠENTJUR obvešča, da vpisuje otroke v šol. letu 2008/09 v naslednje programe: •PREDŠOLSKA GLASBENA VZGOJA (otroci rojeni I. 2003) •GLASBENA PRIPRAVNICA (otroci rojeni I. 2002) Za prva dva programa (predšolska glasbena vzgoja in glasbena pripravnica) bo vpis potekal vsak dan od 28. 5. - 3. 6. 2008 med 7.00 in 16.00 uro v tajništvu GŠ. • IZOBRAŽEVALNI PROGRAM GLASBA (otroci rojeni I. 2001 in starejši) Otroci rojeni I. 2001 in starejši opravljajo vpis skupaj s sprejemnim preizkusom, ki bo v ponedeljek, 2. 6. 2008 od 14.00 - 16.30 ure. • PROGRAM KLASIČNEGA PETJA Sprejemni izpit za program klasičnega petja bo v ponedeljek, 16. 6. 2008 od 15.00 - 18.00 ure. Višina glasu ni pomembna. Kandidati naj pripravijo pesem slovenskega ali tujega avtorja ter recitacijo slovenskega pesnika. Dodatne informacije na tel.št.: (03) 746-16-22! OBVESTILO DARUJMO KRI IN POMAGAJMO LJUDEM Območno združenje RK Šentjur v sodelovanju s Krajevno organizacijo Gorica pri Slivnici ter z oddelkom za transfuzijo krvi Bolnišnice Celje organizira krvodajalsko akcijo v Gorici pri Slivnici. Akcija bo potekala v prostorih Kulturnega doma Gorica pri Slivnici v četrtek 22. MAJA 2008 od 7.00 do 11.00 ure. Med vsemi humanitarnimi in solidarnostnimi dejanji, ki jih človek lahko stori, je darovanje krvi prav gotovo najbolj neposredno človekoljubno dejanje. S svojo krvjo lahko mnogim povrnete zdravje in rešite življenje. Zaradi pomanjkanja krvi Rdeči križ poziva k sodelovanju vse zdrave in sposobne ljudi ter vse, ki cenijo zdravje, spoštujejo človeka in sebe. Še posebej so vabljeni vsi, ki so dopolnili 18 let in lahko kri darujejo prvič. Ker je predpogoj za darovanje krvi zdravje človeka, bodo vsi pred odvzemom najprej zdravniško pregledani. Želimo, da bi se krvodajalske akcije v Gorici pri Slivnici udeležili v čim večjem številu in vam zato iskrena hvala! Sekretar RK Šentjur Stanislav Slejko Na mamicah svet stoji Imeti zaupanje v življenje pomeni, da se človek meri z nemogočim. Panait V celjski porodnišnici sta od zadnje objave do 16. maja rodile naslednje mamice: 1. maja Marjetka Gajšek z območja Šentjurja - dečka, 1. maja Sabina Žavski z območja Gorice - deklico, 2. maja Anita Špes z območja Šentjurja - deklico, 3. maja Eva Feterikova z območja Šentjurja - deklico, 6. maja Bojana Župane z območja Šentjurja -deklico, 11. maja Marija Novak z območja Gorice - dečka, 12. maja Brigita Kreft z območja Gorice - deklico. Čestitamo! RAZPIS OBČINSKA ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE Mestni trg 10 3230 ŠENTJUR Komisija za letovanje in prosti čas RAZPIS OZPM Šentjur, Komisija za letovanje in prosti čas, razpisuje za osnovnošolske otroke občine Šentjur in Dobje letovanja v: Starši prispevajo sorazmerni delež cene: - za Kranjsko Goro in Zambratijo od 50€ do 160€ , Kraj Letovanje/tabor Datum Kranjska Gora - Z znanjem čez ovire -04.08.- 14.08.2008 Zambratija -1. izmena - 2. izmena - 18.07. - 28.07.2008 - 07.08. - 17.08.2008 Poreč / Špadiči - Boom počitnice - 19.07.-29.07.2008 ^ - za Poreč (Špadiče) pa je cena 180€. Cene so znižane zaradi sredstev, ki jih prispeva ZZZS in občini Šentjur in Dobje. Prijavnice bo obravnavala Komisija za letovanje, zato vsi, ki potrebujete nižjo ceno od 160€ za Zambratijo in Kranjsko Goro, predložite ob prijavi odločbo Centra za socialno delo o višini otroškega dodatka. Če otrok boleha za kakšno kronično boleznijo, predložite zdravniško potrdilo, ker imajo ti otroci prednost pri izbiri. ROK ZA PRIJAVO JE DO 30. MAJA 2008 RAZPIS ZA VZGOJITELJE OTROK NA LETOVANJU Prijavijo se lahko kandidati, ki imajo pri delu z otroki določene izkušnje in jih to delo veseli. V vlogi navedite čim več podatkov o sebi, svojem delu, v katerem interesnem področju bi delovali na letovanju, v katerem terminu, predstavite svoj program. Napišite svojo telefonsko številko, elektronski naslov in domači naslov. Kandidati se prijavijo do 30. maja 2008 pisno na naslov: OBČINSKA ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE ŠENTJUR, Komisija za letovanje in prosti čas, Mestni trg 10, 3230 Šentjur. Mali oglas Prodam večjo zazidalno parcelo v H ruševcu. Tel: 041/654-729 Mladinska košarka Druženje mladih košarkarjev v Šentjurju V Šentjurju se je med počitnicami odvil pravi košarkarski praznik, saj sta KK Šentjur in KK Prebold gostila mlade košarkarje iz srbskih košarkarskih klubov Šampion Užice, Dragačevo in Plava Zvezda. Tovrstno, že tretje, mednarodno druženje košarkarjev iz Slovenije in Srbije je namenjeno predvsem medsebojnemu spoznavanju in prijetnemu druženju, seveda pa so igralci odigrali tudi nekaj tekem, kjer pa je bil rezultat le drugotnega pomena. V soboto so bile v športni dvorani Osnovne šole Hruševec odigrane štiri prijateljske tekme, poleg tega pa so organizirali zanimivo tekmovanje v metu na koš, kjer so sodelovali tudi starši igralcev. V nedeljo sta bili dve prijateljski tekmi v Šentjurju, dve pa v Preboldu. Rezultate si lahko ogledate v spodnji razpredelnici. SOBOTA. 26. 4. 2008. dvorana OŠ Hruševec Šentjur KK Šentjur (94 in mlajši): KK Dragačevo 83:81 KK Šentjur (92 in mlajši): KK Šampion Užice (92 in mlajši) 90:66 KK Prebold (97 in mlajši) : KK Plava Zvezda 27:24 KK Prebold (94 in mlajši): KK Šampion Užice (94 in mlajši) 72:75 Tekmovanje v metu na koš za starše in vse udeležence Zmagovalec pri trojkah (starši): Janko Cencelj (nagrada: dres slovenske reprezentance) Zmagovalci pri igri na izpadanje: Gašper Cvar (letniki 97 in mlajši) Lazar Popovič (letniki 94 in mlajši) Andraž Arzenšek (letniki 92 in mlajši) (nagrada: košarkarski dres in znojniki slovenske reprezentance) NEDELJA. 27. 4. 2008. dvorana OŠ Hruševec Šentjur KK Šentjur (94 in mlajši): KK Šampion Užice 53:73 KK Šentjur (92 in mlajši): KK Šampion Užice (92 in mlajši) 73:76 NEDELJA. 27. 4. 2008. športna dvorana Prebold KK Prebold (97 in mlajši): KK Plava Zvezda 9:25 KK Prebold (93 in mlajši): KK Dragačevo 77:57 Pionirji in mlajši pionirji izgubili v gosteh Po počitnicah so s tekmovanjem nadaljevali pionirji, ki so oslabljeni gostovali v Velenju in zabeležili poraz. Veliko bolj napeto je bilo na tekmi mlajših pionirjev, ki so izgubili v napeti končnici. Slab začetek usoden Po treh zaporednih zmagah so šentjurski pionirji odšli sklonjenih glav iz Velenja. Sam začetek tekme je bil zelo nervozen za šentjurske fante, saj nikakor niso mogli zadeti v napadu. V drugi četrtini so se zbrali in odigrali agresivno v obrambi, kar je botrovalo nekaj lahkih košev v napadu, in do polčasa znižali rezultat. Drugi polčas se je začel podobno kot prvi, napad nikakor ni stekel, v obrambi pa Šentjurčani nasprotnikom niso »parirali« v skoku. Vseeno jim gre čestitati za borbeno igro. Končni rezultat je bil 91 proti 75. Strelci: Rošer 28, Esih 13, Razboršek 13, Gradič 12, Zupanc 5, Gajšek 4. Mlajši pionirji izgubili v napeti končnici Šentjurčani so vodili skozi vso tekmo in so prikazali zelo borbeno in dinamično igro, kar pa ni bilo dovolj, saj so v zadnjih trenutkih tekme napravili nekaj ključnih napak, ki so bile posledica malo slabše koncentracije, in zmaga je ostala v Zrečah. Končni rezultat je bil 48 proti 45. Strelci: Lisec 8, Pušnik 7, Gaberšek 7, Novak 7, Cehnar 6, Pegane 6, Kranjc 2, Zorič 2. Pionirke zopet aktivne Po dvotedenskem premoru so se starejše pionirke odpravile na gostovanje k ekipi KK Elektra Andrejc v Šoštanj. V prvi četrtini so se mlade Šentjurčanke zelo dobro upirale višjim domačinkam, saj je bil rezultat 13 proti 9. V nadaljevanju so domačinke izkoristile fizično in višinsko premoč, saj so koše dosegale iz tretjih ali celo četrtih poskusov in prednost je začela naraščati. Končni rezultat je bil 71 proti 33. Strelke: Volarič 13, Esih 9, Mikša-Pušnik 6, Kopinšek 3, Šentjurc 2. Odbojkaice najboljše v Rogaški Predprejšnjo soboto seje v Rogaški Slatini odvijal osmi tradicionalni turnir v odbojki. Šentjursko občino so zastopale ekipa sodelavk Občine Šentjur, ki deluje pod imenom Vsejči, dekleta s Ponikve in punce iz Dramelj. Po mnenju očividk je bila kvaliteta turnirja na zadovoljivi ravni, še najbolj pa veseli dejstvo, da sta se v finalu pomerili »ženstvi« Vsejči in Dramelj, ki sta se sicer srečali že v predtekmovanju. Po zelo izenačenem boju so na koncu slavile Drameljčanke, ki so okrepljene z nekaj odličnimi celjskimi igralkami. Odbojkarice se bodo ponovno srečale v soboto, 24. maja, ko bo v telovadnici OŠ Hruševec-Šentjur turnir, ki ga organizirata Šolsko športno društvo Sporty in rekreacijska skupina Vsejči. br Pod taktirko Študentskega kluba mladih Šentjur so se v šentjurskem športnem parku v soboto, 10. maja, odvijale tradicionalne športne igre z nazivom Športne igre, ki so doživele 11. izvedbo. Organizacijske vajeti je drugič zapovrstjo držal Aljaž Kolar, poleg klubskih aktivistov pa so pripomogli še v teniškem in balinarskem klubu. Udeleženci, ki se jih je nabralo točno 146, so po tradiciji prejeli majico in malico. Glede na nekoliko poznejši pričetek sezone športanja na prostem je ta številka povsem solidna. Ob koncu tekmovanj se je ducat udeležencev pomerilo še v zabavnem triatlonu, katerega del je bila tudi ježa električnega bika, ki ga je preizkusil celo župan Tisel. Rezultati 2. Jože in Aleš 3. Rajko Zvonar in Jasna Prebil Namizni tenis 1. Peter Gomzej 2. Dubravko Perhoč 3. Rožle Penca Tenis 1. Nastija Močnik in Zoran Cimerman 2. Saša Jagodič in Maks Mulej Košarka 1. Outsiderji (Rok Pirih, Boštjan Korošec, Luka Lapornik) 2. »Kr eni« (Matic Močenik, Petar Matevžič, Mitja Margoč, Boštjan Trupaj) 3. Laško (Denis Frece, Matej Hartman, Goran Dokmanac) Mali nogomet 1. Avto servis Strašek 2. Sokoli 3. Špica Balinanje 1. Glinca 2. Balinarsko društvo Šentjur 3. Društvo upokojencev Šentjur Badminton 1. Urh Koželj in Grega Marot LISUILEa NOGOMETA * 'NZ' z ŠENTJUR 2008 Vulkanizerji razbili Alfagrad Zmaga Čočke nad Šentvidom je od vodilne četverice zopet nekoliko oddaljila ekipe med petim in devetim mestom. Prav ta četvorica je namreč pobrala vse možne točke 6. tekmovalnega kroga. Sokoli so premagali Gremline, Vulkanizerji ter Samorastniki visoko Alfagrad in Železnico. Dole ugnalo Blagovno, tesni rezultati Nove vasi 6. krog druge lige ni prinesel hudo razburljivih rezultatov. Izvzamemo lahko “domač" obračun med Dolami in Blagovno, katerega navadno obseva rivalski naboj. Tokrat so se veselili igralci Vilkograda s tesnim izidom 3 : 2. Verbis Šentjur so je pomeril z ekipo Vaškega Hrama, ki sicer ni uspela prekiniti sto odstotni izkupiček vodilnih. Po rezultatu sodeč pa so se morali kar potruditi za zapis novih treh točk. Zanimivo bilanco ima ekipa Vaškega Hrama, saj so kar pet od šestih tekem končali s tesnim rezultatom, to je remi in zmaga ali poraz za samo gol razlike. Skupaj z ekipo Hladnega piva, ki je tokrat premagala Švede, sta doslej prejeli najmanj zadetkov. Do druge zmage so je dokopala ekipa Kalobja, ki ni dopustila dvig ekipe Lav piva z dna lestvice. V preostalih srečanjih sta Koval in Grobelno zmagala nad ekipama Covirie in Dobrine. Le še Alpos brez oddane točke Veterani so po prvomajski pavzi imeli še en vikend več odmora od preostalih ligaških ekip. Tako je bil minuli vikend na sporedu peti krog. Vodilni ekipi sta brez večjih težav zabeležili nove tri točke. S polnim izkupičkom 5. kroga se lahko pohvalita še ekipi MD 777 in Vilkograd. Že v četrtem krogu pa je zmaga Bulldoga nad Elektro Keršem bila voda na mlin vodilnemu Alposu, ki ima tako tri točke naskoka pred zasledovalci. Prvi pokalni obračuni Nedelja 25.5.08 ob 17.0Oh Hladno pivo - Prevozi Pegy Nedelja 25.5.08 o b 17.45h Elektro Kerš - Verbis Ponikva Nedelja 25.5.08 ob 18.30h ŠD Dobrina - Samorastniki Nedelja 25.5.08 ob 19.15h Miki Miške - Bulldog Nedelja 25.5.08 ob 20.00h MD 777 - Vilachalop 1278 ______ŠAHOVSKE VESTI____ Plahuta deveti v državi Državnega prvenstva amaterjev se je udeležila tudi četica članov ŠD Šentjur. Darko Plahuta je zasedel odlično 9. mesto s 6 od 9 možnih točk, Potočnik je bil s 5 točkami 29., mlada Korent in Kunej sta zbrala po 4 in 3 točke. Zmagoslavje domačih Na aprilskem turnirju za pokal Celje Šentjur v športnem parku so domači igralci prvič dosegli popolno zmagoslavje. Rutinirano je zmagal Gazvoda s 5,5 točkami pred Plahuto s 5,Margučem, mojstrom Ivačičem, Potočnikom itd. April Plahuti Aprilskega »hitreca« se je udeležilo le 6 tekmovalcev. Zmagal je Plahuta pred Kolman Ivotom. V skupnem seštevku še vedno vodi Kolman Ivo (28,5) pred Plahuto(26), Vrankičem, Potočnikom, Kolman Bojanom, Gazvodom itd. Harinski zmagal med upokojenci DU Šentjur je organiziralo prvenstvo društva. Med 10 udeleženci sta zmagala Harinski in Gazvoda. Pokal za zmagovalca je zaradi zmage v medsebojnem dvoboju prejel Harinski. V tekmovanju amaterjev je premočno zmagal Gajšek. Dobro je igral tudi najstarejši udeleženec tekmovanja 96-letni Svetec. Franc Gazvoda 1. MLMN ŠENTJUR 2008 M B B B B B mm i. LOKA VUL. MULEJ H 5 i 0 44 8 16 2. ČOČKA LOŠKI HOPSI 5 4 i 0 25 7 13 3. SOKOLI 5 4 0 1 31 8 12 4. SAMORASTNIKI 5 3 1 1 20 15 10 5. ALFAGRAD 6 2 0 4 18 34 6 6. ŠENTVID 6 1 2 3 8 15 5 7. GREMLINI 5 1 1 3 11 20 4 8. ŽELEZNICA 5 1 0 4 11 37 3 9. MIKI MIŠKE 5 0 0 5 6 30 0 Rezultati 6. kroga 1. MLMN: Samorastniki -Železnica 7:1, Čočka Loški Hopsi - Šentvid 3:1, Gremlini - Sokoli 0 : 2, Loka Vul. Mulej - Alfagrad 12 : 0, Miki Miške prosti 2. MLMN ŠENTJUR 2008 m B i. VERBIS ŠENTJUR 6 6 0 0 34 12 18 2. HLADNO PIVO 6 5 1 0 22 7 16 3. KOVAL LOKA 6 5 0 1 23 8 15 4. GROBELNO 6 3 2 1 21 16 11 5. ŠD DOLE VILKOGRAD 6 3 1 2 20 13 10 6. VAŠKI HRAM 6 2 2 2 11 7 8 7. COVIRIA 6 2 1 3 13 15 7 8. ŠMD BLAGOVNA 6 2 0 4 15 21 6 9. VILACHALOP 1278 6 2 0 4 13 30 6 10. ŠVEDI MONTPREIS 6 1 2 3 12 19 5 11. ŠD DOBRINA 6 0 1 5 17 32 1 12. LAV PIVO 6 0 0 6 13 34 0 Rezultati 6. kroga 2. MLMN: Coviria - Koval Loka 0 : 3, Vilachalop 1278 - Lav pivo 5 : 4, Vaški Hram - Verbis Šentjur 1 : 2, ŠD Dobrina - Grobelno 5 : 8, Hladno pivo - Švedi Montepreis 3 : 0, ŠD Dole Vilkograd - ŠMD Blagovna 3 : 2 VETERANSKA LIGA ŠENTJUR 2008 M B i. ALPOS 5 5 0 0 43 14 15 2. ELEKTRO KERŠ 5 4 0 1 18 12 12 3. BULLDOG 5 2 2 1 18 18 8 4. MD 777 5 2 1 2 21 25 7 5. VERBIS PONIKVA 5 1 2 2 12 15 5 6. ŠD DOLE VILKOGRAD 5 1 2 2 11 16 5 7. JAKOB 5 1 0 4 16 29 3 8. PREVOZI PEGY 5 0 1 4 14 24 1 Rezultati 5. kroga veteranske lige: Bulldog - Alpos Šentjur 4 : 8, ŠD Jakob - ŠD Dole Vilkograd 2 : 4, MD 777 - Prevozi Pegy 5 :4, Verbis Ponikva - Elektro Kerš 2:4 __________________ATLETIKA__________________ Atletski praznik v Šentjurju Na binkoštno nedeljo je bilo na šentjurskem stadionu živo kot le kaj; Atletski klub Šentjurje izvedel svoj tradicionalni majski miting. Po podatkih organizatorjev naj bi se v dopoldanskem programu pomerilo v 16 disciplinah okrog 300 atletov in atletinj iz vse Slovenije, popoldne pa je s tekmovanjem nadaljevalo še približno enako število šolarjev. NOGOMET: ŠENTJURČANI SLAVIJO Dober dan, 2. SNU Z zmago nad Palomo minulo soboto so šentjurski nogometaši dva kroga pred koncem tretjeligaškega prvenstva dokončno potrdili uvrstitev v 2. SNL. Veliko slavje se obeta v soboto, 31. maja, ko bo v šentjurskem Športnem parku na sporedu lokalni derbi s Kovinarjem iz Štor. Da je šlo za resen organizacijski projekt, je nesporno, vse pa kaže, da so ga šentjurski atletski funkcionarji uspešno zaključili. Kot razmeroma neuki opazovalec sem pogrešal le bolj angažirano udeležbo gledalcev, toda tudi bolj ažurno spremljanje tekmovanja, posredovanje informacij o disciplinah, ki so v teku, o tekmovalcih, njihovih uvrstitvah in podobno. Vlado Artnak, ki je očitno imel centralno vlogo in vse niti v svojih rokah, bi vsekakor potreboval pomoč dobrega »voditelja«, ki bi lahko naredil nekaj več za gledalce. Sam vsekakor ni uspel ustvarjati malo več splošnega tekmovalnega in navijaškega vzdušja. Med udeleženci je bilo tudi nekaj odličnih slovenskih atletov, na splošno pa so bili izidi dokaj povprečni. V nekaterih disciplinah pa tudi zelo skromni, na primer pri metu kopja in krogle za moške. Vsekakor to nedeljo nismo videli nobenega vrhunskega rezultata. Udeležba je bila po disciplinah zelo različna, od dveh tekmovalk v suvanju krogle do teka na 100, 300 in 600 m, kjer je tekmovalo v vsaki disciplini tudi po več kot 20 atletov. Po moji oceni je treba posebej omeniti dva dobra rezultata pri teku žensk na 100 m, Majo Miheline iz Velenja (11,82) in Sabino VVeis (11,83), pri moških pa Matica Maličnika z 10,73 sekunde. Zemljak je prvi Šentjurčan pod 11 sekundami na 100 m Šentjurskih atletov je tekmovalo razmeroma malo, dosegli pa so nekaj vidnih rezultatov. Pohvaliti velja zlasti Zemljaka, ki se je z izidom 10,96 na 100 metrov vpisal v zgodovino kot najhitrejši Šentjurčan vseh časov in kot prvi, ki je uspel to razdaljo premagati pod enajstimi sekundami. Odličen je bil tudi v teku na 300 m (35,70 s), kar pa je zadostovalo le za 4. mesto. Omeniti velja še 6. mesto Luke Novaka na 600 m (1.22,07), ki se je po poškodbi in po dveh letih spet uspešno vrnil na atletsko stezo. V tej disciplini smo imel še Jahirija in Časla, z rezultati 1.29,9 in 1.30,00 sta zasedla 17. in 18. mesto. V metu kopja so nastopili trije domačini, ki pa so ostali s skromnimi daljavami daleč v anonimnem ozadju. Martina rešuje čast šentjurske ženske atletike Naša olimpijka Martina Ratej je s 55 metri pričakovano suvereno osvojila prvo mesto v metu kopja. Njena najbližja zasledovalka je za njo zaostala za polnih 10 m. Rezultat je sicer daleč od njenega državnega rekorda (62m) in tudi daleč od morebitne kolajne na olimpijskih igrah (vsaj 65 m), toda ker ji je nagajal veter in ker je trenutno v polnem treningu, je bila z izidom čisto zadovoljna. Sicer pa je bila Martina tudi edina šentjurska atletinja, ki je nastopila. Vprašanje, kaj se dogaja z našo žensko atletiko, ki je še pred nekoliko leti igrala vidno vlogo tudi v slovenskem merilu, danes pa je ni nikjer več, se je postavilo samo po sebi. Na tekmovališču smo imeli še eno našo tekmovalko, celo zmagovalko, Špelo Hus, ki le izvira iz Šentjurja, tekmuje pa za celjski Kladivar. S 14,17 metri v suvanju krogle je dosegla letos najboljši izid v državi in je le za nekaj centimetrov zgrešila kvalifikacijsko normo za mladinsko evropsko prvenstvo. Pravzaprav je bilo že cel spomladanski del prvenstva v 3. SNL-vzhod bolj ali manj jasno, da so Šentjurčani na dobri poti k uvrstitvi v drugoligaško konkurenco. S tekmeci so dobesedno »pometali« in bili praktično nepremagljivi. Toda pojavile so se poškodbe in z njimi kriza v ekipi, tako da je Šentjur v zadnjih tednih zabeležil kar štiri relativno visoke poraze, prej je izgubil samo enkrat, in še to na začetku jesenskega dela prvenstva. Po domačem uspehu nad Pohorjem je sledil derbi v Šmarju pri Jelšah. Pomlajeni Šentjurčani niso bili kos motiviranim Šmarčanom, ki so zmagali kar s 3 : 0. Zgodba se je ponovila že čez nekaj dni v Malečniku. Domačini so na krilih nekdanjega reprezentanta Marinka Galiča dvakrat zadeli že v začetku tekme, Šentjurčani (kar pet igralcev v prvi enajsterici je bilo starih manj kot 20 let) pa niso več zbrali moči za preobrat, čeprav niso igrali slabo. Potrdili 2. SNL, slavje proti Kovinarju Minulo soboto je v Športnem parku gostovala Paloma. Šentjurčani so bili odločeni, da z zmago dokončno potrdijo uvrstitev v 2. SNL, kljub poškodovanim kolenskim vezem je na igrišču ekipi pomagal tudi kapetan Uroš Gorenak. V lepi tekmi so Šentjurčani prešli v vodstvo po golu Jerneja Leskovarja. V nadaljevanju so dobro igro kronali še z dvema zadetkoma Aleksandra Magdiča, potem pa je bil izključen Urban Jevšenak. Gostje so prevzeli pobudo in dosegli dva zadetka, vseeno pa so Šentjurčani tekmo uspešno pripeljali h koncu in tako s 16. letošnjo zmago dokončno potrdili uvrstitev v 2. SNL. Dva kroga pred koncem tretjeligaškega prvenstva imajo na prvem mestu lestvice 10 točk prednosti pred zasledovalci iz Šmartnega. »Vedeli smo, da bomo dosegli zastavljeni cilj, vendar smo morali uvrstitev v 2. SNL potrditi. Fantje so proti Palomi odigrali eno lepših tekem, navkljub nekaj manjših nihanjem med sezono, pa moramo biti izjemno zadovoljni. Po zadnji domači tekmi s Kovinarjem bomo zasluženo slavili velik uspeh,« je povedal šentjurski trener Damjan Romih. Šentjur najprej gostuje v Pušči pri Romi, zaključek sezone in veliko slavje pa se obeta v soboto, 31. maja. Lokalni derbi s Kovinarjem iz Štor se bo začel ob 17.30 uri, zelo verjetno bodo tedaj na šentjurski tribuni nameščeni že tudi stoli, ki so eden izmed pogojev za nastopanje v 2. SNL. Na slavju bo 2. SNL in zagotavljanje ustreznih pogojev za igranje v njej, tudi sicer ena glavnih tem ... L.H. DEFiNicijA DeMOKRACIJ-1 ro H-L. Meckčmu 1?se; (Vi-E ^ise; A-1E. .VI ti IM »A. 1 IiNIIŽ.IAIM SESTAVIL: FRANC PEŠEC PRITOK BUGANA POLSKEM FLAVTISTKA GRAFEN- AUER HR. PISATELJ JOSIP (1879-1961) PARAZIT. RASTLINA NA DREVJU JOULE PESNIK GRAFENAU- ER DIREKTOR BIOOPREME 36 REKA V ANGLIJI ŽUŽELKA, KI PIČI AVSTRIJSKA POROČ. AGENCIJA PRIJETEN VONJ 30 31 KOREKTEN, VLJUDEN 13 NOVA GRADIŠKA NAŠA TRGOVINA 15 NAŠA DOMOVINA PO MODI (Ž- SP.) TILE (HRVAŠKO) DUŠIK AMERIŠKA PEVKA YOKO KAPETAN CELJANOV (NOGOMET) MESTO V UKRAJINI MNOŽINA MEH. INDIJANCI ORIENTAL. SUKNO FR. PISATEL JEAN (1910-1986) NASPR. OD NOTER KONEC POLOTOKA PRISTAN. NA CIPRU ŠPANIJA MANJ KOT NIZOZEM. OTOK (JUŽNA AM J ATL. DRUŠ. KLADIVAR ITA RINA IVAN ALEGRO NOVI BEOGRAD KANADSKI PEVEC PAUL MOSTIČEK NASPR. OD JE NIČ POČETI RUTENIJ STROKOV. ZA VINA 26 KRAJ PRI POSTOJNI FOSFOR 33 OGLJIK NORD PREDLOG RIMSKA 100 ORJAŠKI TROPSKI KUŠČAR PRIVRŽEN. PROTEST. LOČINE 37 38 35 34 RIMSKA 50 Šentjurske I @ NOVICE | i Nagradna križanka i MAJ 2 L ___ ____ _ J Nagrade za križanko Trgovine Selič prejmejo: Marjan Arzenšek s Podgrada (bon za 10 €), Marinka Lorber iz Šentjurja (bon za 7 €) in Suzana Labaš s Ponikve (bon za 5 €). Čestitamo! V______________________________________________________________ A J VICI STRASTEN VIKEND Ona: "Dragi, lahko bi si privoščila en lep, divji, strasten vikend." On: "Super ideja!" Ona: "Dobro, vidiva se v ponedeljek." NAJTEŽJI PREDMET "Tinka, kateri predmet ti je najtežji?" vpraša bivša razredničarka sedmošolko. "Šolska torba!" KOKUNBINAT Obtoženec, prijavili so vas, da živite v kokunbinatu. Kaj pravite na to? je vprašal sodnik. "Saj sploh ne vem, kaj ta beseda pomeni!" "To pomeni, da s tujo žensko živite enako kot s svojo ženo." "To pa že ne bo držalo. S tujo žensko živim precej lepše kot s svojo ženo." Iz ©nabiralnika zbira Silvester Lah SANJE Marija in Tanja sedita v restavraciji. "Danes ponoči sem imela strašne sanje!" je rekla Marija. "Bila sem konj in pojedla sem veliko porcijo trave." "Kaj pa je v tem tako strašnega?" "Ko sem se zbudila, je manjkalo pol žimnice." TEKMA Črnogorec in Bosanec tekmujeta v teku na dvesto metrov. Kdo je zmagal? "Nobeden! Črnogorec je zaspal, Bosanec pa seje izgubil." zmatrani, en reče Bosancu: "Pa dajmo že ustrelit to žvau". "Ma šuti i trči," reče Bosanec. In spet tečejo in tečejo, ko spet drugi reče: "Dost je, ustrelmo ga!" "Samo ti trči," spet prav Bosanec. Spet tečejo in tečejo, ko je en’mu dovolj, se ustavi in ustreli medveda. Bosanec pa ponori:"ldiote!!M E sad češ ti da ga nosiš u selo!!!" HVALISANJE P LOVCI Pelje Bosanec tujo delegacijo na lov na medvede in jim reče: "Radite isto kao i ja!" Ko pridejo do medveda, ga Bosanec z vso močjo brcne v rit in steče. Vsi tečejo za njim. Tečejo in tečejo ... in tečejo, ko so že vsi "Moj sin bo gotovo inženir," reče prva mamica, "Vsako igračko, ki jo dobi, razdre in jo potem spet sestavi." "Moj bo odvetnik, "reče ponosno druga, "Nenehno se prepira s prijatelji." "Moj bo zanesljivo natakar," vzdihne tretja, "Sploh ne pride, ko ga pokličem." vip. SCENA bsče/M h/j-j, vb "jy, u/fc ijvsčiijjzj JujJti J/J k/zjJj^ivu g \vbi\i\)3 Števen Spielberg tokrat predstavlja četrti del akcijskega pustolovskega spektakla Indiana Jones in kraljestvo kristalne lobanje. Svečana premiera bo na sporedu v sredo, 21. maja, ob 19. uri. Gre za kombinacijo atraktivne skrivnosti iz preteklosti, spektakularnih prizorišč dogajanja, izvirnih prepletov akcije in komedije ter vrhunske igralske zasedbe s Harrisonom Fordom na čelu, ki obljublja pravo filmsko poslastico. VV 20. u/h Poleg pustolovščine pa vas v Planetu Tuš Celje pričakujeta tudi komedijanta Miki B. in Ranko B., ki sta pravzaprav začetnika stand up komedije pri nas. Za vas sta pripravila novo stand up komedijo z vsebino, ki ne pozna zadržkov. Vabimo vas na ogled necenzurirane vsebine, v četrtek, 22. maja, ob 20. uri. ;]z). u/g clgJjgi Resnično pravi žur za vse, ki imate radi dobro slovensko rock glasbo, pa se bo zgodil v petek, 23. maja, ob 19. uri. Vsi ljubitelji Alye, I.C.E., Siddharte in skupine Dan D pridite na nepozaben koncert ob dnevu mladosti. Se vidimo i na terasi Planeta Tuš Celje! IVstopnina: 15 €. XXI V celjskem Planetu Tuš bo tudi v mesecu maju vse cvetelo in prekipevalo od prvovrstne zabave. Ijhnd* tus l^er so zvezde doma Celje - skladišče D-Per GRADBENIŠTVO, TRG 18/2008 h ij Elbat h 5000022298,9 COBISS o ANTON KOŽELJ, Ljubljanska cesta 26, 3230 Šentjur I