PORTRET H| Je trmast rf in ravno 1СЛ !© -C-■ Г- prav »zaguljen« str. 4 SPORT Konjeniški šov ponovno navdušil str. 21 RADIO CELJE 90,6 95,1 95,9 100,3 OVI TEDNI шЛТЕОПт VSAK ČETRTEK Zaupate nam že 69 let □ ШШ Prüoga" Št. 49 / Leto 69 / Celje, 4. december 2014 / Cena 2,50 EUR Pravljično. Vzdušje, ZELENI MINAS PONOVNO V PRODAJI CT KAVA d.o.o. ДОШД87/А 3310 ŽALEC KRONIKA Po Jazbinšku Žugelj, po Straškovi nov razpis str. 24 življenje, trenutki? Kordeževo hišo kupil Korošec str. Za mnoge je december tudi čas obračunov in pričakovanj. Okrašena mesta in CELJE _ vasi namreč preženejo običajni vsakdan. str. 2 _ . . „ . Toplarna kot kamen spotike str. 6 Že imate energetsko izkaznico? str. 16 AKTUALNO K Vedno manj majhnih v ■ v v smučišč str. 7 Razkrivamo adute srečnih ljudi str. 17 V LESNINI DOBITE VEČ, NAJVEČ! les ni in rix a KOLO UGODNOSTI! ODPRTO V NEDELJO, 7.12.2014 od 9.00 do 15.00 ure. Vabljeni! Spoštovani! Vstopili smo v zadnji mesec tega leta, ki ga mnogi označujejo kot Veseli december. Da bo resnično veseli, vas vljudno vabimo, da se nam pridružite v nedeljo, 7.12.2014, v Lesnini Leveč, kjer vas bomo razveselili z akcijo »Kolo ugodnosti«, kjer si z malo sreče lahko pridobite povrnjen celotni nakup. BREZ IZJEME. NA KOLESU UGODNOSTI SO VSA POLJA DOBITNA! Kolo ugodnosti vam lahko prinese - popust 5 % - popust 10 % - popust 15 % -popust 25% - popust 50 % -GRATIS NAKUP - bon za 5 EUR -bon za 10 EUR - bon za restavracijo v višini 10 EUR -XXXLmeni v restavraciji Asado Foto: GrupA 2 AKTUALNO TATJANA CVIRN UVODNIK Trenutki pred prazniki Nikar se ne razjezite na svojega poštarja, ko boste listali tale časopis. Ne, ni izgubil drugega snopiča. Tokrat smo namesto njega pripravili posebno prilogo, ki naj vas prijazno popelje v decembrski čas prazničnega pričakovanja in priprav. Pet zgodb Praznične Petice se prepleta s praktičnimi nasveti, kako polepšati dom, okrasiti mizo, pripraviti kaj okusnega in razveseliti najbližje. Včasih je dovolj majhna iskrica, da zažari ogenj. Takšne iskrice upanja so skrite v naših zgodbah. Govorijo o tem, kako neprecenljiva je vez med babico in vnukinjo, ki druga drugi pomagata skozi življenje, in o tem, da je lahko tudi otrok z dna uspel in je morda zato še bolj predano svoje znanje o peki prenašal naprej. Ni namreč vseeno, s kakšno energijo je pripravljen kruh, ki ga ponudiš svojim bližnjim... Ena od zgodb govori o tem, da je za trdno zvezo potrebno nenehno delo in da nič ne pride samo od sebe. Kot tudi ne v primeru uspeha ansambla, ki ima te dni še posebej veliko dela in se člani zato še bolj zavedajo dragocenih trenutkov z družino. Brez duhovnosti gre v tem materializiranem svetu vedno težje, zato je tudi takšna zgodba lahko spodbudna. Nas so zgodbe navdihnile in če najdete tudi vi v njih vsaj drobno iskrico, ki vas bo pogrela z mislijo, da vse le ni brez smisla in brezupno, smo dosegli svoj namen. Takšnega novinarstva smo se namreč učili v mojih časih, v današnjih se je ponekod žal izrodilo v nekaj čisto drugega. Še ena dejavnost v tej državi, ki bo očitno morala na pot očiščenja. Predpraznični čas vselej sovpada tudi s počitnicami otrok. Za nekatere starše je to priložnost za skupno preživljanje prostih dni in najrazličnejše aktivnosti, za druge čas, ko jim bo njihov nemogoči otrok nenehno »kravžljal« živce in bodo bitke na dnevnem redu. Kaj bo šele potem, ko bo ta otrok najstnik, če mu že v bolj zgodnjih letih niso kos! Strokovnjaki pravijo, da je vsega kriva permisivna vzgoja, ki od otroka ne zahteva nič in mu ne postavlja meja. Namesto njega delajo drugi, mu izpolnjujejo želje in ga razvajajo. Vladavina otrok je tako neizbežna. Mnogi starši se sicer ob množici literature in nasvetov strokovnjakov tega problema zagotovo zavedajo, vprašanje pa je, ali imajo dovolj energije, da takšno ravnanje presekajo. Vzgoja namreč ni stvar enega tedna ali meseca, to je proces, ki pomeni garanje, a še v tem primeru rezultat ni vselej zagotovljen. Če smo v naših časih delali po občutku, danes strokovnjaki trdijo, da obstajajo recepti za vzgojo. Torej je še upanje za mlade generacije in vse nas, ugibamo ob tokratnem zapisu o razpotjih sodobne vzgoje. Medtem se okrog nas dogajajo stvari, ki nas redko razveselijo, pogosteje pa jezijo, včasih spravljajo v obup, drugič ostanemo brez besed in le nejeverno strmimo. Če ste zaposleni v javnem sektorju, ste bili veseli nedavne zmage sindikata, da vam plače vsaj za nekaj časa ne bodo klestili. Država bo, zanimivo, menda iskala rezerve drugje, čeprav je bilo še nekaj dni nazaj mogoče slišati, da nima alternative. Svoj jezen glas pa že povzdigujejo predstavniki gospodarske zbornice, češ da država vztraja le pri dodatnih obremenitvah gospodarstva in ogroža delovna mesta. Tudi tako, da bodo nekatera energetsko intenzivna podjetja, tudi s Celjskega, morala dodatno plačevati za izpuste toplogrednih plinov. Med podpisniki peticije proti dodatnim obremenitvam pa niso le direktorji podjetij, temveč tudi sindikati. Nalog za najverjetnejšega novega gospodarskega ministra, ki naj bi tokrat prišel iz Obsotelja, tako ne bo zmanjkalo. Če je res trmast in ravno prav »zaguljen«, kot pravijo za Zdravka Počivalška nekateri naši sogovorniki, bo v duhu zdrave kmečke logike morda uspel kašne stvari premakniti. Če ga seveda ne bodo zlomila vsa zakulisja, o katerih lahko navadni državljani le slutimo. Če vas vse to jezi in spravlja v obup, vam bo morda koristil sprehod po razsvetljenih ulicah mesta. Ob tem ne razmišljajte preveč, koliko stanejo vse te lučke, prepustite se za nekaj časa veselemu decembru in si nazdravite s kozarcem kuhanega vina. Časa za obupavanje bo tudi januarja dovolj. Pravljično Celje bo vse do zadnjega dne v letu, ko bosta v mestnem središču kar dve silvestrovanji: opoldne za najmlajše, zvečer pa z ansamblom Modrijani še za odrasle. ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA & mm LBB m PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK ,'n Е1П «H mm Glede na množico meščanov, ki se je v nedeljo zvečer zbrala v mestnem središču, se letos napoveduje res živahno Pravljično Celje. ШШ ■■■ Vi ■ ■ Ko pravljice oživijo Praznični december je tukaj CELJE - »Pa saj nocoj še ni silvestrovo, da je toliko ljudi v mestu,« je bil največkrat slišan stavek v nedeljo zvečer, ko je v knežjem mestu zasvetilo več kot sto tisoč drobnih led lučk praznične razsvetljave in je Extra band Glasbene šole Celje uvedel decembrske večerne koncerte v mestu. Pravljično Celje se je začelo živahno, ljudem na ulicah mestnega središča pa je bilo naklonjeno tudi vreme, ki je s prvimi dežnimi kapljami počakalo, da so se naužili praznične svetlobe, pokukali na stojnice Božično-novoletnega sejma ter se pogreli ob kozarčku »kuhančka« ali čaja. Da bo december za Celje spet pravljičen mesec, so v sodelovanju z mestno občino in domačimi ustvarjalci poskrbeli v zavodu Celeia. Pomembna novost letošnjega Pravljičnega Celja, ki se je začelo teden prej kot prejšnja leta in je razdeljeno v tri programske sklope, je, da bo dogajanje v obnovljenem starem mestnem jedru prvič povezovalo tri večja prizorišča. Večerne koncerte na Krekovem trgu, kjer bo tudi silvestrovanje z ansamblom Modrijani ter prihodnji teden od ponedeljka do srede Snežna dežela, ko bodo Celjani »sami delali sneg, če ga že nebo ne pošlje«, bosta dopolnjevala otroški vrvež na Pravljičnem vlakcu in Pravljičnem vrtiljaku pred Mestnim kinom Metropol ter od 12. decembra naprej v Pravljični deželi na Glavnem trgu. Ta petek znova odpira svoja vrata Umetniška četrt med Gosposko ulico in ulico Na okopih, gozdarji pa najmlajše vabijo na obisk Pravljičnega mestnega gozda. Sicer pa je decembrsko dogajanje po besedah direktorice zavoda Celeia Milene Čeko Pungartnik do sobote v znamenju pričakovanja Miklavža, prihodnji teden prihajajo v mesto ulični gle-dališčniki z Ano Pravljično, od 12. decembra naprej pa bodo že 15. zaživele pravljice v Pravljični deželi. Te bo dnevno ustvarjala 23-članska ekipa, pravljične like so med celjskimi učenci in dijaki izbrali na avdiciji, na odru pa se bo do konca leta zvrstilo kar 540 nastopajočih. Za vsakogar nekaj Pravljično Celje letos ohranja vse tisto, kar se je med meščani »prijelo« že v preteklih letih - od večernih brezplačnih koncertov in vodenih ogledov mesta na vse štiri adventne nedelje do Božično-novoletnega sejma vzdolž Stanetove ulice in dveh nočnih nakupovanj v trgovinah mestnega središča - ponuja pa tudi nekaj novosti. Med njimi bodo zagotovo pritegnili kulinarični dogodki, ki jih bo že ta petek uvedla romska restavracija Romani kafenava iz Maribora, kot darilo meščanom bodo prihodnji teden sledila kulinarična presenečenja dijakov Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje, piko na i pa bo postavila Ivana Ristič s svojim kulinaričnim perfor-mensom. Adventni venec dijaki, smreke meščani V mestni občini so za osvetlitev in okrasitev mesta ter ureditev prizorišč namenili 85 tisoč evrov. Kot pojasnjuje Natalija Črepinšek iz občinskega oddelka za okolje in prostor ter komunalo, je to nekaj manj kot lani, ko so morali zamenjati večino dotrajanih svetlobnih elementov, a vseeno več, kot so sprva načrtovali. Obnovljeno mestno središče je namreč narekovalo tudi razširitev območja, ki bo vse do 6. V zavodu Celeia so za program letošnjega Pravljičnega Celja namenili 40 tisoč evrov, 17.800 evrov so prispevali za izvedbo Pravljične dežele. Kot pravi Vladimira Skale, ki si je zamislila to deželo, ki jo zadnja leta poustvarjajo tudi v nekaterih drugih slovenskih mestih, so skupni stroški 44 tisoč evrov, razliko pa so pokrili s pomočjo drugih sponzorjev in donatorjev. V Pravljično deželo oziroma Pravljično Celje, tudi na večerno silvestrovanje z ansamblom Modrijani, bo po zdajšnjih podatkih obiskovalce iz drugih slovenskih krajev pripeljalo 20 vlakov Slovenskih železnic. Prvič so se za uvedbo dodatnih avtobusov odločili tudi v celjskem Izletniku. januarja praznično razsvetljeno. Dogajanje Pravljičnega Celja je za meščane in seveda zlasti najmlajše, ki se praznikov tudi najbolj veselijo, brezplačno. Simbolična 2 evra zaračunavajo le za nekaj dejavnosti; in sicer za vožnjo s pravljičnimi kočijami, vlakcem in vrtiljakom, ježo konjičkov, sprehod v Pravljični mestni gozd ter nedeljska adven-tna vodenja po mestu. K praznični podobi mesta so veliko prispevali tudi dijaki Šole za hortikulturo ter vizualne umetnosti Celje, ki so izdelali ogromen adven-tni venec za mestno zvezdo in okrasili še štiri izložbe praznega lokala v Stanetovi ulici, ter meščani sami. Ti so se namreč odzvali povabilu mestne občine, naj za okrasitev mesta darujejo smrečice in smreke, ki preraščajo njihova domača dvorišča. Tako so izmed približno 50 ponujenih dreves izbrali 30 smrek različnih velikosti, ki so zdaj postavljene v mestu. Najvišjo, 12-metrsko, ki stoji pred Narodnim domom na Trgu celjskih knezov, je podarila Irena Perčič iz Trubarjeve ulice. Malčki iz vrtcev ter celjski osnovnošolci in srednješolci pa so tudi letos izdelali in poslikali 50 svetlobnih lam-pijonov, ki jih bodo ta petek namestili na drevesa ob Savinjskem nabrežju. IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA AKTUALNO 3 Začetek rušenja Rakuševega mlina Od kod denar za izravnalni ukrep? Vroča razprava tudi v mestnem svetu TEDEN NAOKOLI Protestov ni bilo, a tudi Južnega toka ne bo Imamo gospodarsko rast, na čelu NSi še naprej Ljudmila Novak CELJE - Potem ko je mestna občina prejela soglasje kulturnega ministrstva za odstranitev ožga-nin Rakuševega mlina, so v teh dneh kulturni spomenik, ki ga je (pre)močno poškodoval požar v začetku oktobra, začeli rušiti. Mestna občina je podpisala pogodbo za rušenje s celjskim gradbenim podjetjem Remont. Uvedba v delo je bila opravljena že v torek, v sredo so sledila še nekatera pripravljalna dela, prav danes, v četrtek, pa bodo stavbo začeli rušiti. Pred začetkom rušenja je Geodetski zavod Celje izdelal posnetke digitalnih arhitekturnih izmer stavbe v 3D-tehniki. Gradbinci morajo pod nadzorom strokovnjakov Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije delo opraviti v 30 koledarskih dneh, sicer pa je treba glede na odločbo gradbenega inšpektorja nevarno stavbo odstraniti do 11. januarja. Pogodbena vrednost rušitve znaša malo manj kot 120 tisoč evrov, vendar v tej ceni še ni obračunan DDV. Kot je že pred časom napovedal župan Bojan Šrot, bodo te stroške v mestni občini pokrili z zavarovalnino, saj je bil Rakušev mlin zavarovan pri Zavarovalnici Adriatic-Slovenica. Najverjetneje upravni spor Drugače je s plačilom 1,7 milijona evrov zaradi povzročene škode ob izgubi kulturnega spomenika, ki ga je mestni občini kot izravnalni ukrep naložilo ministrstvo za kulturo ob izdaji soglasja za rušenje stavbe. V letošnjem proračunu občina za plačilo seveda nima denarja, prav tako ga v občinski blagajni ne bo še vse do konca marca 2015. V torek so se namreč mestni svetniki seznanili s sklepom o začasnem financiranju občine v prvih treh mesecih prihodnjega leta. Kot pojasnjuje vodja oddelka za finance in gospodarstvo Sandi Sendelbah, tega denarja v predlogu začasnega financiranja ni in ga tudi ne more biti, saj lahko v tem obdobju načrtujejo le toliko, kolikor so znašali prihodki in odhodki v prvih treh mesecih letošnjega leta. Kot so v občini napovedali že takoj ob prejemu soglasja, s katerim jim je ministrstvo izreklo tudi plačilo kazni, se jim zdi izravnalni ukrep krivičen in neracionalen, zato razmišljajo o pritožbi. Ali se bodo za to, da sprožijo upravni spor, tudi zares odločili, še ni znano, saj imajo glede na odločbo časa za razmislek še dovolj. Je pa na torkovi seji mestnega sveta - kjer so svetniki SMC in Združene levice opozorili, da mestna občina na njihova vprašanja in urgentne pozive k iskanju še več strokovnih mnenj za ohranitev kulturnega spomenika ni pripravila dovolj konkretnih odgovorov - župan Šrot poudaril, da obstajajo še drugačni načini za ohranjanje spomina na industrijsko dediščino. Tako bi veliko bolj kot plačilni nalog, katerega namen je polniti državni proračun, k temu pripomogel izravnalni ukrep, ki bi zahteval, da se v primeru kakršne koli novogradnje na tem območju na novo pozida opečnato pročelje v enaki podobi, kakršno ima Ra-kušev mlin. IS, foto: SHERPA LJUBLJANA - Sindikatom javnega sektorja in vladi je tik pred zdajci po nekajtedenskih pogajanjih uspelo skleniti kompromis glede nadaljevanja varčevalnih ukrepov tudi v prihodnjem letu in tako preprečiti proteste, ki bi se v nasprotnem primeru zgodili včeraj pred poslopjem vlade. Parafirani dogovor med pogajalskima stranema pomeni, da se letos veljavni varčevalni ukrepi, težki 312 milijonov evrov, prenesejo še v prihodnje leto, dodatno pa je bil dogovorjen še prihranek v višini 30 milijonov evrov. Vlada je v prvotnem predlogu novih varčevalnih ukrepov ob podaljšanju veljavnosti sedanjih hotela s posegi v plače in prejemke javnih uslužbencev privarčevati še 127 milijonov evrov. Potem je pogajalska izhodišča znižala na 70 milijonov. Na koncu se je morala zadovoljiti z malo več kot četrtino predvidenega reza, ki ga bo pridobila z zamikom plačil za napredovanja (ki bodo mogoča šele decembra 2015) in bistveno nižjimi zneski za premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Sporazum naj bi podpisali prihodnji torek, do takrat pa bo med obema stranema »potekal boj za interpretacijo«, kdo je zmagovalec in kdo poraženec sklenjenega kompromisa. Upamo lahko le, da ni šlo za gnilega, ki bi v skrajnem primeru, če sporazum ne bo podpisan, lahko pripeljal do vladnega intervencijskega zakona, stavke javnega sektorja in politične krize ter morebitnih novih volitev. Si takšno »izredno stanje« v prazničnem decembru res želimo? V Sloveniji ob različnih odmevih in pogledih strokovnjakov še ne vemo čisto natančno, kaj pomeni ruski »njet« gradnji plinovodnega omrežja Južni tok. Vladimirju Putinu je bilo ob nervozi zaradi sankcij drastičnega padanja cen nafte in tečaja rublja dovolj nizkih udarcev EU. Zato bo poiskal alternativne plinske poti in se raje osredotočil na Turčijo in Kitajsko, ki sta veliki porabnici ruskega plina. Kakšne posebne zaskrbljenosti pri nas še ni, a čas bo pokazal, kakšne bodo posledice propada projekta, ki je bil ocenjen na 30 milijard evrov, v Sloveniji pa naj bi bil posel vreden približno milijardo evrov. Ta bi v naši državi ob zagotavljanju stabilne oskrbe s plinom zagotovo prispeval k oživljanju gospodarstva in novim delovnim mestom. Kot pravi politični analitik Klemen Grošelj za MMC RTVSlo »je cena energentov preplet ekonomije in geopolitike, najdražja pa je tista energija, ki je ni. In ko v Evropi ne bo dovolj plina, bo cena postala pomembna«. Da je geopolitično stanje v svetu zelo negotovo, je najbrž vsakomur jasno, zato se Sloveniji za strateško energetsko rešitev po propadu Juž- nega toka, ki bi se izognil Ukrajini, velja podvizati. Ko se bo ob diplomatski začela še nova plinska vojna med Rusijo in Ukrajino, bo morda prepozno. V veliki odvisnosti EU od ruskega plina bo vsak reševal najprej svojo kožo... Slovenski BDP se je po podatkih statističnega urada (SURS) v tretjem četrtletju v primerjavi z lani povečal za 3,2 odstotka, na letni ravni pa znaša gospodarska rast 2,7 odstotka. Podobne trende s kakšno deci-malko razlike opisujeta in napovedujeta tudi druga verodostojna makroekonomska »prognostika«, Umar in OECD. H gospodarski rasti je največ prispevalo povečanje izvoza in investicij, rahlo pa se je po številkah sodeč, povečala tudi potrošnja gospodinjstev. Številke so eno, realnost pa drugo. Po trenutni rasti gospodarstva smo med najboljšimi v EU. Kljub trendu zmanjševanja nezaposlenosti pa je Slovenija še vedno med tistimi državami, ki najbolj zaostaja za družbeno blaginjo pred krizo, kot še ugotavlja Umar. Ob tem se nekateri ob trenutnih ugodnih gospodarskih kazalcih v času, ko je vlada brez gospodarskega ministra, sprašujejo, ali ga sploh potrebujemo. Kolikor poznamo Zdravka Počivalška, kandidata za ministra, sprejemljivega za strokovne kroge in praktično vse politične barve, verjamemo, da bo dokazal svojo prisotnost na ministrstvu in dodano vrednost. Optimizem v državo torej prihaja tudi iz naših krajev? Volilni kongres NSi se je končal v prid dosedanje predsednice Ljudmile Novak, ki je s skoraj tričetrtinsko podporo delegatov premagala protikandidata, podpredsednika Aleša Hojsa. Kongres naj bi pokazal, kakšno je razmerje sil med mehkejšo in tršo linijo v stranki. Prvo pooseblja predsednica stranke Ljudmila Novak, ki bi dajala prednost sodelovanju po projektih ne glede na politično barvo. Nosilec druge je po mnenju političnih analitkov Aleš Hojs, ki se nagiba bolj k tesnemu zavezništvu na desnici s SDS. Novakova je na kongresu izpostavila, da »ne smejo dovoliti, da bi nekdo od zunaj rušil krščansko demokracijo«, Hojs pa, »da ne ve, od koga naj bi se stranka osvobodila«. Zdi se, da NSi je pred kongresom predvsem zaposlovalo vprašanje, kakšen naj bo odnos stranke do SDS in do drugih strank, manj pa, kaj lahko stranka sama prispeva za prevetritev v slovenskem političnem prostoru. Aktualno vprašanje po kongresu je, ali bo to zdaj stranka počela poenoteno ali bo prišlo do razkola in nove stranke na desnici, čeprav Hojs to možnost zaenkrat zavrača. ROBERT GORJANC Celjsko gradbeno podjetje Remont je v torek prevzelo požarišče, včeraj so opravili še nekatera pripravljalna dela, prav danes, v četrtek, pa bodo stavbo začeli rušiti. Kordeževo hišo kupil odvetnik Korošec Družba Zelena hiša, ki ima sedež v Stanetovi ulici 27 v Celju, je na dražbi za 322 tisoč evrov kupila drugo polovico hiše nekdanjega predsednika uprave Merkurja Bineta Korde-ža. Celjska družba je že lastnica druge polovice Kordeževe hiše v Lescah, pridobila jo je leta 2012 v dogovoru z Gorenjsko banko. Nepremičninska družba Zelena hiša je širši celjski javnosti ne- znana. Slika postaja jasnejša pri razkrivanju lastništva, saj je njena lastnica družba Hansa Invest, ta pa je v 100-odstotni lasti znanega celjskega odvetnika Dušana Korošca. Na vprašanje, kaj bo naredil s Kordeževo hišo, Korošec pravi le, da jo bo prodal. Več o ozadju nakupa ne želi govoriti. Pojasniti tudi ne želi, od kod ima družba Zelena hiša skoraj 2,5 milijona evrov terjatev do Bineta Kordeža. Pravi le, da »gre za poslovne zadeve«. Celjska družba za drugo polovico gorenjske hiše pravzaprav ne bo plačala nič, saj se bo kupnina preprosto odštela od milijonskega dolga. Prodajo hiše v Lescah je poleg celjske družbe zahtevalo še pet upnikov, ki jim Kordež dolguje več kot pet milijonov evrov. Dolg izhaja iz Kordeževega menedžer-skega prevzema Merkurja. JI 4 GOSPODARSTVO Aero z začasnim direktorjem V začetku tedna je vodenje Aera prevzel Gregor Krajnc. Na direktorskem mestu naj bi ostal le do konca januarja, saj naj bi do takrat lastniki oziroma nadzorni svet le našli primernega človeka, ki bo vodilno mesto v podjetju prevzel za dlje časa. Prijav je bilo veliko, ožji izbor kandidatov pa naj bi bil že narejen. Gregor Krajnc je bil konec oktobra kot predstavnik Probanke oziroma Družbe za upravljanje terjatev bank imenovan v nadzorni svet Aera, vendar je zdaj zaradi prevzema direktorske funkcije svoje članstvo začasno zamrznil. Kam odhaja po Aeru, dozdajšnji direktor Zvone Žepič ni želel razkriti. Dejal je le, da iz Celja odhaja s čisto vestjo in da ne držijo trditve o tem, kako močno je zadolžil podjetje. »Aero zapuščam s polovico manj dolgov, kot sem jih nasledil od predhodnikov,« je poudaril Žepič. JI Unior krepko povečal dobiček Čeprav je zreški Unior do konca letošnjega septembra v primerjavi z lanskimi devetimi meseci imel za dobrih 6 odstotkov manj prihodkov od prodaje, znašali so 120 milijonov evrov, je vodstvo družbe zadovoljno z letošnjim poslovanjem. Ustvariti mu je namreč uspelo 3,2 milijona evrov čistega dobička, kar je za 83 odstotkov več kot lani. Celotna skupina Unior, ki jo sestavlja trideset odvisnih in pridruženih podjetij doma in v tujini, je v devetih mesecih imela 155 milijonov evrov prihodkov od prodaje in skoraj 6 milijonov evrov čistega dobička. Unior, ki je na vladnem seznamu za prodajo, pa še naprej ostaja velik dolžnik, saj ima za kar 144 milijonov evrov dolga. Julija lani je podjetje z dvanajstimi bankami doseglo dogovor o finančnem prestrukturiranju, ki ga zavezuje, da do leta 2019 svojo zadolženost zmanjša za 71 milijonov evrov. Velik del denarja za poplačilo dolga naj bi v Uniorju dobili s prodajo svojega programa Turizem, to je s Termami Zreče in s centrom na Rogli, ter s prodajo turističnega centra Krvavec. JI Vas mika prostor pod nogometno tribuno? Stečajna upraviteljica CM Celja Milena Sisinger je razpisala prvo javno dražbo za prodajo poslovnih prostorov, ki jih je propadlo gradbeno podjetje imelo v Areni Petrol v Opekarniški ulici v Celju. Na dražbi, ki bo sredi januarja, bo kar enajst poslovnih prostorov različnih velikosti, od 44 do več kot 200 kvadratnih metrov. Upraviteljica bo prodajala tudi lastniški delež CM Celja na skoraj 3 tisoč kvadratnih metrih velikem prostoru pod tribunami nogometnega štadiona. JI ENERGIJSKO VARČNI APARATI IN DARILO OB NAKUPU Akcija traja od 10. 10. 2014 do 31. 12. 2014! sensocare technology Generacija pralnih in sušilnih strojev Gorenje SensoCare črpa navdih iz potreb uporabnikov, vodijo pa jo mnoga leta izkušenj. Vrhunsko tehnologijo povezuje z estetiko in rezultat je popoln gospodinjski aparat. Zahvaljujoč naprednim tehnološkim rešitvam ter senzorskemu upravljanju smo našli odgovor na ravnanje z različnimi vrstami perila, osredotočeni na varčevanje z energijo ter zaščito naravnih virov pa smo ponosni na visoko energijsko učinkovitost SensoCare aparatov. Trmast in ravno prav »zaguljen« O Zdravku Počivalšku, najverjetnejšem novem ministru za gospodarstvo, je na Celjskem mogoče slišati le pohvale gorenje www.gorenje.si Če bodo poslanci podprli Zdravka Počivalška za novega gospodarskega ministra (v kar sicer nihče ne dvomi), bo regija izgubila enega najboljših menedžerjev, vladna ekipa pa bo dobila enega najboljših članov. Tako je prepričana večina gospodarstvenikov s Celjskega, ki pravzaprav nikoli do zdaj nobenega predloga zdajšnjega predsednika vlade in tudi prejšnjih ni sprejela s toliko navdušenja. Je pa res, da je Počivalškova odločitev, da v svoji karieri naredi tako velik obrat, marsikoga presenetila. Vedno je namreč dajal vtis, da ga politika, z izjemo lokalne, ne zanima. Tudi za naš časopis je še pred štirimi leti na vprašanje, ali bo naslednja stopnica v njegovi karieri politika, odločno odgovoril: »Ne. Upam, da bom še naprej ostal pri zdravi pameti in se ne bom nikoli ukvarjal s politiko.« Čeprav je do danes spremenil svoje mišljenje, lahko z gotovostjo trdimo, da še vedno trdno stoji na tleh. Sicer pa to sploh ni prvič na njegovi poklicni poti, da je s svojo odločitvijo presenetil. Zna presenetiti Tudi vodenje Term Olimia, ki so se v tistih časih, to je leta 1999, imenovale še Atomske toplice, je prevzel precej nepričakovano. Tudi sam je takrat priznal, in to včasih pove še danes, da si ni nikoli mislil, da bo delal v turizmu. Tako kot si ni mislil takrat, ko je na biotehniški fakulteti še študiral agronomijo, da bo kmalu po diplomi namesto oranja po domači kmetiji v Olimju moral kot član sanacijske ekipe zaorati po Kmetijskem kombinatu Šmarje. Po kombinatu je v Šmarju prevzel vodenje kmetijske zadruge, leta 1994 pa je šel reševat še Mlekarno Celeia. Da bi mlekarna, ki jo je seveda rešil iz krize, ostala uspešna tudi po odprtju evropskega trga (že leta 1995 je napovedal, da se bo v Sloveniji uspelo obdržati le redkim mlekarnam), jo je začel pripravljati na povezovanje z Ljubljanskimi mlekarnami. In odšel v turizem. Zaradi takšne odločitve so bili takrat mnogi presenečeni in so dvomili, da se bo dobro znašel na področju, ki ga ne pozna. »Nobena skrivnost ni, da sem po duši agronom in da o kmetijstvu in mlekarstvu vem veliko več kot o turizmu,« je večkrat poudaril še v naslednjih letih, ko je že dokazal, da je kos tudi neznankam. Poprime za metlo Čeprav domačin je že takoj ob prihodu začel pometati po zdravilišču z veliko metlo. Zaradi vpletanja zasebnih poslov v posle podjetja je od- PORTRET Zdravko Počivalšek je spet na veliki življenjski prelomnici. slovil štiri ključne ljudi, kar je v Podčetrtku dvignilo nemalo prahu. Nekatere svoje sokrajane je kasneje pošteno pretresel še enkrat. Prepričan, da za večji obisk tujih gostov ne bo zadostovala le agresivnejša promocija, je iz imena zdravilišča izbrisal atome. A so ljudje kmalu sprejeli tudi to spremembo. Z novim imenom je pripeljal v podjetje tudi novo filozofijo. Predvsem pa je začel graditi in Terme Oli- mia so se v »njegovem« času razvile v eno najuspešnejših družb v svoji panogi. Zdravko Počivalšek, ki je prejšnji teden dopolnil 57 let, velja za odločnega in trmastega človeka. In tudi prebrisanega, kar je dokazal leta 2003, ko so mu Slovenske železnice, ki so še vedno največji lastnik term, porušile načrt za nakup Tuheljskih toplic. »Če ne morem po tirih, bom pač šel po cesti,« je dejal takrat, privlekel Povedali so ... Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin: »Z Zdravkom Počivalškom nisva samo kolega, ampak že skoraj dvajset let tudi zelo dobra prijatelja. Zato tudi vem, kaj je preživljal in kaj razmišljal od sprva odločnega ne ponujeni kandidaturi do odločitve, da vendarle reče da. Prepričan sem, da boljšega gospodarskega ministra ne bi mogli dobiti, saj je delaven, nepopustljiv in vztrajen. Upam le, da se ne bo zlomil ob močnih zidovih ljubljanske administracije in bo takrat, ko bo končal svoj mandat, še vedno takšen, kakršen je zdaj. Funkcije vsekakor ni sprejel zaradi koristoljubja, ampak zato, da bi kaj premaknil in spremenil. Če mu ne bo uspelo, bom izgubil upanje v to državo.« Drago Polak, direktor celjske gospodarske zbornice: »Zdravko Počivalšek je izjemen človek - >zaguljen<, siten, zahteven, vztrajen, trmast, skratka takšen, kakršnega gospodarstvo potrebuje. Zato je odlična izbira in predsednik vlade je lahko vesel, da mu ga je uspelo dobiti v svojo ekipo. Seveda mu ne bo lahko, vendar sem prepričan, da bo vztrajal in ne bo vrgel puške v koruzo. Iz kakšnega testa je, je pokazal že takoj na začetku svoje kariere, ko je še ne tridesetleten uspešno saniral šmarsko zadrugo. Najbrž mu bodo, kot je običaj pri nas, poskušali kaj podtakniti, vendar sem prepričan, da nad njegovo kariero ne visijo nobene temne sence.« Anton Guzej, član nadzornega sveta v Termah Olimia: »Zdravko Počivalšek je ena najboljših odločitev Mira Ce-rarja do zdaj in tudi najboljša za državo. Boljšega gospodarskega ministra od njega ne vidim, saj ima vse tiste lastnosti, ki so pri vodenju iz predala nov načrt in postal prvi turistični direktor, ki mu je uspel prodor na hrvaški trg. Zvest zdravi kmečki logiki Počivalšek svojemu priimku navkljub nikoli ni počival. Njegova poklicna pot je zato, vsaj do zdaj, seštevek samih vzponov in uspehov. »Vsako delo, kjerkoli sem, poskušam opravljati po osnovnih načelih, ki so me jih naučili starši. Uporabljam zdravo kmečko logiko in do zdaj me še ni pustila na cedilu. Seveda jo nadgrajujem z novimi znanji in izkušnjami, vendar če nečesa ne čutim v tisti zdravi prvinski kmečki logiki, se tega tudi ne lotim,« rad pove. Prav tako tudi rad prizna, da pri delu nikoli ne odstopa od svojega načela, da je v obdobju dogovorov treba biti demokrat, pri izvajanju dogovorjenih zadev pa diktator. Zaradi tega je bil med zaposlenimi večkrat deležen kakšnega grdega pogleda, vendar je bil hkrati vedno deležen tudi velike podpore. A ne samo zaposleni in njegovi stanovski kolegi - Zdravka Počivalška že vsa leta spoštujemo tudi novinarji. Ker se pred javnostjo nikoli ne skriva »po sestankih« in ker pri pogovoru nikoli ne blefira, pri čemer pove naravnost, kar misli. Zaradi svoje občutljivosti je sicer hitro užaljen, vendar se splača potrpeti. Kljub svoji robustnosti, ki je prepletena z manirami sodobnih mene-džerjev, je namreč eden redkih gospodarstvenikov, ki jim verjameš, da je mogoče doseči tudi nemogoče. JANJA INTIHAR Foto: arhiv NT (GrupA) tako pomembnega resorja trenutno najbolj pomembne. Zagotovo mu bo uspelo, če bo le imel zadosti podpore finančnega ministra in če sindikati ne bodo preveč zahtevni. Odlikuje ga tudi velika skromnost, predvsem pa ni človek, ki bi zapadel v kakšne skušnjave in delal v svojo korist.« Peter Misja, župan Občine Podčetrtek: »Bil sem presenečen, da se je odločil za ministra. Najbrž je pretehtalo prepričanje, da lahko veliko naredi tudi v politiki. V gospodarstvu in na našem območju je res ogromno naredil. Pomembno je, da zna biti zelo dober prijatelj in da zna k delu pritegniti marsikaterega človeka. Menim, da mu bo kot ministru uspelo, ker bo šel z glavo skozi zid. Nenazadnje bo znal v teh zelo težkih časih v gospodarstvu marsikatero stvar pravilno prerazporediti in razporediti. Zelo pomembno se mi tudi zdi, da bo znal rešiti stvari, ki nas tarejo v turizmu.« GOSPODARSTVO 5 Na Celjskem precej nad državnim povprečjem Spravilo poškodovanega drevja za letos končano Lastniki gozdov in gozdarji vsaj za letos končujejo sanacijo gozdov, ki so bili poškodovani zaradi februarskega žledoloma. V Sloveniji je bilo skupno poškodovanih več kot 9 milijonov kubičnih metrov lesa, od tega tretjina iglavcev in dve tretjini listavcev. Do sredine oktobra so posekali in iz gozdov odpeljali 32 odstotkov poškodovanega drevja. Na območju nazarske in celjske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije je odstotek pospravljenega lesa precej višji od državnega povprečja. Je pa res, da na Celjskem škoda ni bila tako velika kot na primer na območju Postojne, Tolmina in Ljubljane. Velika količina poškodovanega lesa je preglavice povzročala tako gozdarjem kot lastnikom gozdov. Slednji se pritožujejo tudi nad nizko odkupno ceno lesa. Na območju celjske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije so bili zelo uspešni. Podatki iz oktobra kažejo, da jim je uspelo po- sekati in iz gozdov odpeljati kar 64 odstotkov poškodovane lesne mase. Na območju nazarske območne enote še odstotek več. Tako vodja Obvezno označevanje alergenov Če bi se februarski žledolom ponovil, bi bila to za Slovenijo katastrofa, a ne samo v ekonomskem in gospodarskem smislu. Ravnovesje v gozdovih bi se porušilo. Gozdovi bi bili bolj dovzetni za razne ujme, kot so vetrolomi in snegolomi, ter za škodljivca lubadarja. Povečala bi se erozija, več bi bilo poplav, spremenila bi se lokalna klima, ekstremni vremenski pojavi bi bili pogostejši, krajinska podoba bi bila lahko čisto drugačna. Še ena takšna ujma bi sprožila veliko neprijetnih posledic za ljudi, za gozd in državo, opozarja Aleksander Ratajc. S 13. decembrom letos se začne uporabljati določba nove uredbe o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, ki določa, da so podatki o alergenih, če so prisotni v končnem proizvodu, obvezni tudi za živila, ki niso predpakira-na. Kaj to določilo pomeni v praksi? Informacijo je treba potrošniku zagotoviti tako, da lahko tisti, ki imajo alergijo ali preobčutljivost na hrano, sprejmejo varno odločitev zase. Alergeni morajo biti v živilih, ki se prodajajo v obratih javne prehrane, navedeni na najmanj enem od mest, kjer je predstavljena ponudba jedi (na primer jedilni list, pano, zaslon). Pri predstavitvi podatkov o alergenih v obratih javne prehrane morajo biti alergeni označeni tako, da so zlahka vidni, jasno čitljivi in neizbrisni. Če seznama sestavin ni, navedba podatkov o alergenih vključuje besedo »vsebuje«, ki ji sledi ime alergena. Označbe tudi za »podarjena« živila V Upravi Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so pojasnili, da se uredba uporablja za nosilce živilske dejavnosti na vseh stopnjah živilske verige, kadar njihove dejavnosti vključujejo zago- tavljanje informacij o živilih potrošnikom. Uporablja se za vsa živila, ki so namenjena končnemu potrošniku, vključno z živili, ki jih dostavljajo obrati javne prehrane, in živili za dobavo obratom javne prehrane, kot tudi za živila, ki se delijo brezplačno. Globe za kršitelje visoke Pristojni organ za izvajanje uradnega nadzora nad izvajanjem uredbe sta Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin in Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije. Globa od 6.000 do 30.000 evrov bo doletela pravno osebo, če bo dala v promet živilo, ki ne bo označeno v skladu z uredbo in bo vsebovalo snovi ali proizvode, ki povzročajo alergije ali preobčutljivost. Globa za omenjen prekršek za samostojne podjetnike posameznike ali posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, znaša od 3.000 do 6.000 evrov, za odgovorno osebo pa od 1.500 do 3.000 evrov. Posamezniki, ki bodo kršili uredbo, pa bodo za prekršek plačali od 1.000 in 1.200 evrov, so še pojasnili v Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. JERICA POTOČNIK celjske območne enote Aleksander Ratajc kot tudi vodja nazarske Anton Breznik se strinjata, da je za visok odstotek posekanega in pospravljenega lesa zaslužno predvsem to, da je bilo na teh območjih manj poškodovanega lesa kot drugod v Sloveniji. Z rezultatom sta zelo zadovoljna. Najprej iglavci, nato listavci Na območju nazarske območne enote je bilo poškodovanega približno 200 tisoč kubičnih metrov drevja. Do zdaj so posekali in iz gozdov odpeljali 90 odstotkov poškodovanih iglavcev in 50 odstotkov listavcev. »Ocenjujemo, da bo vsaj četrtina do tretjine te lesne mase, predvsem listavcev, ostalo v gozdovih, in sicer na terenih, s katerih spravilo ni mogoče ali bi bilo ekonomsko neupravičeno, ker se stroški tega spravila ne bi pokrili z vrednostjo lesa,« je izpostavil Anton Breznik. Poškodovane iglavce, ki so predstavljali grožnjo za razvoj lubadarja, so v glavnem pospravili. Listavci za razvoj lubadarja niso nevarni, je pa res, da bodo ekonomsko škodo občutili lastniki gozdov, ki jih niso mogli odpeljati iz gozdov, dodaja Breznik. Na Celjskem je žledolom poškodoval približno 175 tisoč kubičnih metrov lesne mase, od tega 32 odstotkov iglavcev in 68 listavcev. Po- sekati in iz gozda odpeljati jim je uspelo 113 tisoč kubičnih metrov poškodovanega drevja, od tega 79 odstotkov iglavcev in 58 odstotkov listavcev. Tudi na tem območju so dali prednost sanaciji iglavcev. »Vremenske razmere so bile sicer v tem letu za razvoj lubadarja zelo slabe, tako da ni prišlo do napadov tega škodljivca,« je povedal Aleksander Ratajc. Odpravljanje posledic zaradi žledoloma bo sicer trajalo še najmanj štiri leta. Pridobljeno pomoč že izgubili Ker je bilo letos dela precej več kot običajno, so v nazarski območni enoti dodatno zaposlili pripravnika in delavca preko javnih del. V celjski območni enoti pa so gozdarji pridobili tri gozdarske strokovnjake in dva delavca preko javnih del. Vsi dodatno zaposleni so bili zaposleni za določen čas, in sicer od junija do novembra. Tako Ratajc kot Breznik se strinjata, da so v območnih enotah kadrovsko podhranjeni. Ratajc opozarja, da jim manjkata kar dva revirna gozdarja. Glede na varčevalne ukrepe vlade ne pričakuje novih zaposlitev, čeprav bi bile, kot pravi, zelo nujne. Cena za 30 odstotkov nižja Letošnji žledelom je povzročil, da se je ponudba manj kakovostnega lesa na trgu precej povečala. S tem se je posledično znižala odkupna cena. Klaftrskim drvom naj bi cena padla za približno 30 odstotkov, pravi Rok Sed-minek, predsednik Društva lastnikov gozdov Spodnje Savinjske doline. Anton Bre- znik opaža, da se je cena drv lansko leto gibala od 55 do 60 evrov na kubičen meter, letos pa zgolj še od 40 do 45 evrov. Stroški spravila višji Lastniki gozdov opozarjajo, da sanacija kljub velikim prizadevanjem vseh še ne bo kmalu končana. Dostopnost z mehanizacijo do nekaterih delov je namreč povsem onemogočena. »Menim, da bo ogromno lesa ostalo v gozdovih. Marsikje se ne bo dalo očistiti, marsikje pa se je že zdaj pokazalo, da je poškodovana bukev prhla in gnila,« opozarja Sedminek in dodaja, da lastnik od takšnega lesa ne bo imel ničesar. Letos so se zaradi zahtevnosti spravila stroški precej povečali. Če so lani znašali 20 evrov za kubični meter, se cena letos giblje od 30 do 35 evrov. Marsikateremu lastniku se stroški spravila niso pokrili s prodajo lesa. Visoki stroški so tudi razlog, da bo precej poškodovanega lesa ostalo v gozdovih. Gozdarji lastnike že opozarjajo, da poškodovani listavci več kot leto v gozdu ne bodo »zdržali«. »Kakovost lesa se v letu tako spremeni, da kurilna vrednost pade skoraj na minimum. Še posebej letos, ko je bilo veliko dežja. Vlage je ogromno, posebej v jarkih, zato bo prišlo do razgradnje lesa še prej,« pojasnjuje Aleksander Ratajc. JERICA POTOČNIK Podatki Statističnega urada Republike Slovenije kažejo, da je bila vrednost odkupa okroglega lesa v septembru za skoraj 30 odstotkov nižja kot v septembru 2013. Vrednost odkupa hlodov za žago in furnir je bila za 38 odstotkov nižja kot v istem obdobju lani. Za 42 odstotkov je bila nižja vrednost odkupa okroglega industrijskega lesa. Odkup manj kakovostnega lesa se je opazno povečal. Vrednost odkupa lesa za kurjavo je bila višja za 33 odstotkov, za celulozo pa 18 odstotkov, in sicer na račun večje količine odkupa tega lesa (in ne zaradi višjih cen). Trudimo se, da bi vam bili bližje. Korak za korakom - z ugodnejšimi pogoji in boljšimi storitvami. STE SI ŽE POSTAVILI NOVE CILJE? Želimo vam, da bi se vam vse želje uresničile, da bi vam uspelo vztrajati na poti do ciljev in da bi jih tudi dosegli. Pri tem vam poskušamo pomagati: z rentnim varčevanjem z ugodno obrestno mero euribor + 2 % ali izjemnim depozitom z ročnostjo 20 mesecev in 2 % letno nominalno fiksno obrestno mero* lahko del svojega denarja vsak mesec preusmerite v uresničitev želja, še posebej tistih najbolj oddaljenih. Obe ponudbi veljata le do konca leta! ^ ^^ ^^ Korak za korakom, in cilji bodo vse bližje! ^Џ ђдцкз Сб1јв •minimalni znesek vezave je 1.000€. www.banka-celje.si 6 IZ NAŠIH KRAJEV »S projektoma RCEROI in RCEROII smo se ob izdatni pomoči evropskega denarja med prvimi lotili celovitega reševanja okoljske problematike, zato je občina vzor tudi drugim državam. Iz tujine prihajajo k nam delegacije, nad našimi projekti so navdušene in se od nas učijo, zato smo prepričani, da očitki niso upravičeni,« pravijo v Mestni občini Celje. Če v Celju ne bi zgrabili priložnosti, ki se je ponujala po koncu 1. faze gradnje RCERO, toplarna na tem območju ne bi obratovala že od septembra 2010. Okrcani, ker so sami zgradili toplarno Toplarna Celje primer dobre prakse za tujino, doma pa kamen spotike »Energetika Celje od septembra 2010 do konca leta 2012 pri sežiganju odpadkov ni bila uspešna v delu, ki se nanaša na izkoriščenost sežigalnice, saj ta ni bila v celoti izkoriščena. Osnovni cilj oziroma učinek projekta glede zmanjšanja količine odloženih odpadkov v regiji, ki je bil opredeljen v investicijskem programu, za leto 2011 ni bil dosežen, za leto 2012 pa je bil 99,8-odstotno,« piše v revizijskem poročilu, kjer podjetju očitajo tudi obračunavanje popustov za prevzete odpadke podjetjema Simbio in Vo-Ka Celje. Zakaj ima Celje toplarno? Toplarna Celje je bila ves čas zasnovana kot sestavni del projekta Regionalni center za ravnanje z odpadki Celje (RCERO), saj je bil njegov namen celovita in zaključena rešitev ravnanja z odpadki v Savinjski regiji. Logična posledica 1. faze projekta RCERO, ko so na območju Bukovžlaka zgradili sortirnico, prostore za de-montažo odpadkov in kompostarno ter uredili odlagališče preostanka obdelanih odpadkov, je bila odločitev za 2. fazo RCERO, ki ob toplarni vključuje še objekt za mehansko-biološko obdelavo odpadkov. Evropska komisija je decembra 2005 izdala odločbo o odobritvi pomoči iz kohezijskega sklada za 2. fazo, saj je ta pomenila, da bo v Celju končan proces ravnanja z odpadki. Evropska pomoč je znašala približno 20 milijonov evrov oziroma 70 odstotkov ocenjene vrednosti naložbe. V mestni občini so za to območje sprejeli občinski lokacijski načrt, v postopku sprejemanja je sodelovala država in Agencija RS za okolje je v presoji vplivov na okolje izdala pozitivno mnenje ter kasneje tudi IPPC-dovoljenje. IS CELJE - Računsko sodišče je minuli teden predstavilo rezultate revizije smotrnosti zagotavljanja in izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov. Revidiralo je poslovanje ministrstva za okolje in prostor oziroma vmes za kmetijstvo in okolje, Mestne občine Celje in Energetike Celje pri zagotavljanju in izvajanju te obvezne državne gospodarske javne službe v obdobju od leta 2004 do 2012. Ugotovilo je kar nekaj nepravilnosti, zlasti pri delu okoljskega ministrstva. Cilj revizije je bil izrek mnenja o smotrnosti poslovanja ministrstva pri zagotavljanju te obvezne državne gospodarske javne službe, mestne občine pri načrtovanju in izvedbi investicije v sežigalnico ter v obdobju od 1. septembra 2010, ko je začela toplarna redno obratovati, do konca leta 2012 tudi poslovanja družbe Energetika Celje. Vsem trem revidirancem so računski sodniki naložili pripravo odzivnega poročila, ministrstvu ter Energetiki Celje pa so podali tudi priporočila za ureditev javne službe sežiganja odpadkov. Večina njihovih očitkov je uperjenih zoper ministrstvo, mestni občini pa očitajo, da se je vključila kot investitor gradnje sežigalnice in tako postala tudi lastnica Toplarne Celje. Neuspešno ministrstvo Od leta 2004 do konca leta 2012 okoljsko ministrstvo ni bilo uspešno pri zagotavljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja odpadkov. Zagotovilo je obratovanje le enega od treh načrtovanih objektov, to je Toplarne Celje, a še gradnjo te je prevzela mestna občina. Računski sodniki opozarjajo, da je Vlada RS brez javnega razpisa Energetiki Celje podelila koncesijo za izvajanje te gospodarske javne službe, ministrstvo tudi ni uredilo razmerij glede financiranja in lastništva infrastrukture tako, da bi ta postala infrastruktura državnega pomena. Zaradi tega gredo zdaj prihodki od najemnine za infrastrukturo na območju toplarne v višini 1,9 milijona evrov v občinski proračun namesto v državnega, je med drugim zapisano v revizijskem poročilu. Namestnik predsednika računskega sodišča Samo Jereb je ob tem na novinarski konferenci še izpostavil, da kljub temu da je sežiganje odpadkov obvezna gospodarska javna služba že vse od leta 1993, ministrstvo tega ni zagotovilo za vse državljane. Celjska sežigalnica zagotavlja sežig le za 23 od 212 občin. Čeprav je ministrstvo zagotavljanje infrastrukture in kasneje sežiganje odpadkov prepustilo lokalni skupnosti in ni izvajalo celovitega nadzora nad naložbo, računski sodniki tudi mestni občini očitajo, da ni bila učinkovita pri načrtovanju in izvedbi naložbe. Kot je poudaril Jereb, kljub temu da občina zakonsko nima ne obveznosti niti pristojnosti investirati v gradnjo sežigalnice, je to v Celju vseeno storila. Ob tem je postala lastnica sežigalnice, s čimer je državni proračun prikrajšan za 19 milijonov evrov. Ogorčeni zaradi očitkov V mestni občini so na Toplarno Celje zelo ponosni in večkrat poudarjajo, da je prav ta naložba oziroma celoten projekt ureditve regijskega centra za ravnanje z odpadki (RCERO) lahko zgled uspešnega črpanja evropskega denarja. Center in toplarno so si v preteklih letih ogledale tudi nekatere delegacije iz tujine, saj velja za zgled dobre prakse pri ravnanju z odpadki. Na poročilo so se ogorčeno odzvali, saj jim ni jasno, zakaj se še po toliko letih proble-matizira dejstvo, da je edina lastnica toplarne lokalna skupnost. Mestna občina je bila namreč takrat edini možni investitor. V sodelovanju z ministrstvom in vladno službo za lokalno samoupravo in regionalno politiko je pripravila vso potrebno upravno, tehnično in finančno dokumentacijo za gradnjo 2. faze RCE-RO, katerega del je toplarna. Država je sodelovala pri pripravi vloge za sofinanciranje, ki ga je iz kohezijskega sklada lahko pridobila le občina kot investitor odobrenega projekta RCERO. »Ne vidim pravne podlage, na osnovi katere bi po vsem tem lastništvo Toplarne Celje lahko prešlo na državo,« še pravi župan Bojan Šrot, v mestni občini pa dodajajo, da zakonodaja (zakoni o varstvu okolja, o gospodarskih javnih službah in o javno-zasebnem partnerstvu) nikjer ne predpisuje, kdo mora biti lastnik infrastrukture. »Zato je treba ločiti status investitorja in status izvajalca javne službe. Mestna občina Celje je zaradi tega, ker je bila investitorica, zdaj tudi izključna lastnica Toplarne Celje.« IVANA STAMEJČIČ Foto: arhiv NT (SHERPA) ENERGETIKA CELJE PREKLOPITE na PLIN Predelava zemljine do sredine maja CELJE - Šentjurskemu podjetju Stonex, ki je po pogodbi z Mestno občino Celje prevzelo predelavo onesnažene zemljine na območju Stare cinkarne, se je 30. novembra iztekel rok, v katerem bi moralo to delo na terenu tudi opraviti. Tik pred tem sta pogodbena parterja v aneksu k pogodbi določila podaljšanje roka za 5,5 meseca. V podjetju so že poleti ob prevzemu delovišča napovedali, da bo delo zaradi določil iz okoljevarstvenega dovoljenja o tem, kdaj zemljino lahko predelujejo, praktično nemogoče opraviti v pogodbenem roku. Kot pojasnjuje direktor podjetja Marjan Urleb, bi od avgusta do konca novembra lahko opravili trikrat več dela, če ne bi dosledno upoštevali, da morajo predelavo ustaviti ob vsakem dežju, ko zapiha veter, močnejši od 5 m/s in v zadnjih tednih tudi, ko temperatura zdrsne na oziroma pod 8 stopinj Celzija. Zato so mestno občino zaprosili za podaljšanje roka za predelavo zemljine. Ta jim je rok podaljšala do 15. maja 2015. Kot še pojasnjujejo v občinskem oddelku za okolje in prostor ter komunalo, so ob tem podjetju priznali tudi nekatera dodatna dela. Ta so povezana s predelavo betona, ki ima drugačno klasifikacijsko številko kot zemljina, ki je sicer predmet sklenjene pogodbe. Stroške predelave onesnažene zemljine na območju Stare cinkarne bo to podražilo za 30 tisoč evrov. IS AKTUALNO 7 Vedno manj smučišč Ponekod so na sneg pripravljeni, drugod bodo smučišča ostala zaprta Manj snega, manj smučišč. Včasih je bilo po naših dolinah na smučiščih več snega in manj papirnate vojne, da bi lahko delovala. Zato je bilo več smučišč in z njimi več možnosti za smučarske užitke okoliške mla-deži. Seveda po precej nižjih cenah kot v velikih turističnih smučarskih središčih, kot sta Golte in Rogla, kjer za višjo ceno ponudijo več. In koliko od tega je ostalo? Zaradi milih zim se na primer po smučišču Magolnik pri Radečah ni dalo zapeljati že pet let, v Libojah od leta 2011. Spet drugod nimajo urejenih vseh papirjev. Nekoč je bilo znano tudi smučišče v Preboldu, vendar vlečnica zaradi denacionali-zacijskega postopka že več let ne obratuje. V ponavadi najbolj zasneženi Zgornji Savinjski dolini imajo v Logarski dolini kar dve vlečnici, vendar tudi tam nobena ne obratuje. V zadnjem desetletju je upravljanje malih smučišč vedno zahtevnejša naloga. »Prišli smo tako daleč, da ne zdržimo več,« pravi Aleš Klemenšek, lastnik in upravljavec smučišča Lože-kar v Logarski dolini. To bo ostalo to zimo zaprto tudi v primeru, če bo dovolj snega. Zakonodajalec zahteva od upravljavcev tako vse mogoče listine kot opravljena različna izobraževanja. »Male vlečnice tega ne zdržimo več,« pravi Klemenšek. Male vlečnice so v različnih krajih seveda pomembne, tam se nauči smučanja veliko otrok. »Če ne bo malih vlečnic, tudi velike ne bodo imele dela,« komentira Klemenšek. Nekaj lokalnega smučarskega veselja kljub vsemu ostaja. Za vas smo preverili, kje vse so pripravljeni, da Manjša smučišča v naši regiji ODPIRALNI ČAS: CENE: CELJSKA KOČA vsak dan od 9. do 16. ure vsak dan od 17. do 21. ure celodnevna: odrasli 16, dijaki, študenti in upokojenci 13, otroci 9 evrov nočna: odrasli 14, dijaki, študenti in upokojenci 11 in otroci 9 evrov 4-urna dnevna: odrasli 12, dijaki, študenti in upokojenci 10, otroci 8 evrov 2-urna dnevna: odrasli 10, dijaki, študenti in upokojenci 8, otroci 6 evrov LIBOJE konec tedna od 9. do 20. ure delavnik od 16. do 20. ure odrasli 7 evrov otroci 4 evre LUČE konec tedna od 9. do 21. ure delavnik od 16. do 21. ure počitnice vsak dan od 9. ure odrasli 9 evrov otroci (do 15. leta) 6 evrov ROGAŠKA SLATINA konec tedna od 9. do 20. ure delavnik od 16. do 20. ure konec tedna: od 9. do 16. ure in od 16. do 20. ure med tednom 10 evrov 8 evrov 10 evrov ZAVODNJE konec tedna in ob praznikih od 9. do 16.30 ure (ko so dnevi daljši do konca dnevne svetlobe) odrasli: poldnevna karta 5 in celodnevna 6 evrov otroci: poldnevna karta 4 in celodnevna 4 evre bodo smučišča - če bodo primerne snežne razmere -odprli. Največje med majhnimi smučišči Z dvema progama je smučišče na Celjski koči, ki je zaradi bližine zelo priljubljeno med Celjani in okoličani, največje med majhnimi smučišči v regiji, prav tako je tudi primerno opremljeno. V primerjavi z lansko sezono, ki je bila za smučarje na Celjski koči ena najslabših in z najmanj smučarskimi dnevi doslej, ostajajo cene smučarskih vozovnic letos enake, prav tako ne bodo spreminjali obratovalnega časa smučišča. Med koncem dnevne smuke in začetkom nočne bodo na otroškem poligonu od 17. do 19. ure tudi smučarski tečaji. Kot pojasnjujejo v družbi ZPO Celje, ki upravlja s smučiščem, imajo že vse pripravljeno za začetek zasneževanja. Tako so načrpali zadostno količino vode v zbiralnik, pripravljeni so snežni topovi, čakajo le še na primerne temperature. Kot zaenkrat kažejo vremenske napovedi in »če si vreme ne bo premislilo«, bi smučišče lahko začeli zasneževati že v začetku naslednjega tedna. To seveda pomeni tudi začetek smučarske sezone, ki se bo na Celjski koči tudi letos prilagajala vremenskim razmeram. Prav tako na smučišču ostaja tudi vsa že uveljavljena ponudba, kot so na primer smučarski tečaji za otroke in odrasle ter izvedba zimskih športnih dni za učence in dijake. BJ, IS, ŠO, TV, RG Foto: arhiv NT (GrupA) NA KRATKO Lučankam polfinale LUČE - Na področnem tekmovanju v nogometu za starejše deklice v Velenju sta barve Zgornje Savinjske doline zelo uspešno zastopali osnovni šoli Luče in Gornji Grad. V spopadu z vrstnicami iz Šmartnega ob Paki in Šoštanja so bile Savinjčanke boljše in so se uvrstile v finale, kjer so bila dekleta iz Luč z rezultatom 1:0 boljša od Gornjegrajk, ki so končale na drugem mestu. Zmaga je dekletom iz Luč zagotovila, da bodo po petih letih ponovno nastopile na državnem tekmovanju, kjer so pred sedmimi leti že osvojile naslov državnih prvakinj. HŽ Skupaj zmoremo GORNJI GRAD - Kolektiv gornjegrajske Osnovne šole Frana Kocbeka je v petek v kulturnem domu pripravil dobrodelni koncert z naslovom Skupaj zmoremo. Na koncertu so nastopili ansambli Golte, Poljanšek, Vihar-nik, Labodi, Savinjski fantje, Karobluza, Rečiški pobi, Gelca iz Zavodnja, Urška Bastl, Mika nas, otroci Vrtca Gornji Grad, Jasna in Vita Purnat, Aja in Daša Urlep ter MPZ OŠ Gornji Grad. Pred koncertom in po njem je bil v avli kulturnega doma dobrodelni bazar, na katerem so obiskovalci lahko kupili številne izdelke, ki so jih izdelali učitelji in učenci. Celoten izkupiček prireditve so namenili šolskemu skladu. HŽ Tisoče lučk na cipresi ROGAŠKA SLATINA - Bližajoče se praznične dni bodo v Rogaški Slatini polepšali številni praznični dogodki. Eden se je že zgodil. To je slavnosten prižig praznične razsvetljave na zadnji petek v novembru. Marsikater pogled od takrat pritegne najvišje okrašeno drevo v državi. Gre za več kot 30 metrov visoko močvirsko cipreso, ki že več kot sto let raste ob Pegazovi ploščadi. Na njej je zasvetilo skoraj 1.300 metrov svetlobnih verig s kar 12.800 energetsko varčnimi lučkami. Vrh drevesa krasi velik svetlobni motiv, ki je viden iz vseh delov mesta. Sicer pa je po vsem mestu približno 400 elementov novoletne razsvetljave, od tega približno 200 svetlobnih okraskov in približno štiri tisoč metrov svetlobnih verig. Občina Rogaška Slatina je za praznično okrasitev predvidela 15 tisoč evrov. TV Na tržnico Pogosto se zdi, da je smučanje drag šport. Pa ni čisto tako. Z malce skromnosti lahko željo po smučanju zadovoljimo tudi na kakšnem bližnjem, manjšem, a kljub temu lepo urejenem smučišču. ROGATEC - Minulo soboto je bila v dvorani kulturnega doma sedma praznična tržnica, ki združuje posameznike in društva in je med občani znana kot prijeten družaben dogodek. Nekateri posamezniki in društva so predstavili svojo dejavnost, drugi so naprodaj dali domače dobrote, obiskovalci pa so si lahko ob prikazu rokodelcev ogledali, kako nastajajo nekateri izdelki. Dogodek so poleg Zavoda za kulturo, turizem in razvoj Rogatec organizirala tri domača društva, ki so poskrbela tudi za kulturni program in kulinarične dobrote. To so društvo žena, Društvo prijateljev Rogatca in domače kulturno društvo, ki združuje ljudske pevke. TV Priprave na praznike ŠMARJE PRI JELŠAH - Turistično društvo Skriti biser skrbi za pestro dogajanje na Sladki Gori. Pred začetkom adventnega časa je društvo v tamkajšnjem domu krajanov organiziralo ustvarjalno srečanje, ki mu je sledil še ogled gledališke predstave. Otroci so ustvarjali novoletne voščilnice, odrasli pa ad-ventne venčke in novoletne aranžmaje. V kuhinji je dišalo po piškotih, medenjakih, sadnem kruhu in drugih sveže pečenih dobrotah. Za smeh je poskrbelo Kulturno društvo Sv. Štefan, ki je uprizorilo komedijo Jaz pa k vojakom grem. TV Otroci v pričakovanju DOBJE - Župnijski pastoralni svet bo jutri, v petek, v cerkvi Marije Karmelske pripravil svečano srečanje z Miklavžem, občina pa bo ob koncu leta za obdarovanje otrok pooblastila kar Božička Društva prijateljev mladine. Organiziran prihod Miklavža v Dobju letos pripravljajo četrtič. Tudi letos so organizatorji prejeli približno 50 naročil za znamko na Miklavževem pismu. Ne preveč množičen otroški dogodek dobrotniku ta večer omogoči tudi čisto oseben stik z vsakim naslovljencem. Seveda stojita ob strani tudi dva parkeljna, ki za opomin delita šibe. Animatorji z mladinskim pevskim zborom ob tem pripravljajo igrani glasbeni program. Miklavževanje se bo v Dobju jutri začelo ob 18. uri. Ob koncu leta bo vse predšolske otroke v občini obdaril tudi Božiček. StO 8 IZ NAŠIH KRAJEV Srečna naložbena trinajstica Kljub skromnejšim prihodkom želi občina ohraniti kakovost bivanja ROGAŠKA SLATINA -Prva obrvnava predloga proračuna občine za prihodnje leto je dobila podporo občinskega sveta. Kljub temu da bo podobno kot v drugih občinah tudi v Rogaški Slatini denarja manj, si je občinska uprava za prihodnje leto zamislila uresničitev 13 večjih naložb. Projektno dokumentacijo bo pripravila še za deset dodatnih investicij. Država bo Rogaški Slatini za prihodnje leto namenila tri odstotke manj denarja za primerno porabo, manj denarja bo iz državne malhe tudi za izvajanje naložb. V primerjavi z letošnjim letom bo razli- ka skupaj znašala približno 265 tisoč evrov. Da bo občina lahko ohranjala raven kakovosti bivanja, ki je povezana z dostopnostjo tržnice, s parkiranjem, z urejanjem kraja, krožišč, z gradnjo kolesarskih stez in podobnim, bo morala še posebej skrbno paziti na materialne stroške. Prihraniti želi tudi tako, da bodo nekatero manj zahtevno razpisno in projektno dokumentacije pripravile občinske strokovne službe in ne zunanji izvajalci. Štiri milijone za naložbe »Pri pripravi proračuna smo upoštevali izhodišča, Občina Rogaška Slatina projektno dokumentacijo pripravlja še za naslednje naložbe: za gradnjo poslovnega centra Vrelec, pokritega vkopa v zdraviliškem trgu, nakup stare glasbene šole, obnovo lokalne ceste Cvetlični hrib-Spodnje Sečovo, obnovo južnega parka, gradnjo centralnega otroškega igrišča, energetsko obnovo kulturnega centra in občinske zgradbe, gradnjo humanitarnega centra in obnovo poslovilne vežice v Kostrivnici. ki so trenutno na voljo, čeprav se zavedamo, da bo morebiten interventni zakon prinesel tudi korenit poseg v prihodke občin. Želim si, da bi bil proračun sprejet še letos. Tako bi lahko januarja prihodnje leto začeli izvajati investicije in pripravili razpi- se za sofinanciranje društev in klubov,« je povedal župan Občine Rogaška Slatina Branko Kidrič. Občina s predlogom proračuna načrtuje skoraj deset milijonov evrov prihodkov in prav toliko odhodkov. Od tega je šest milijonov evrov predvidenih za obvezne naloge občine, štirje milijoni evrov pa za naložbe. Poudarek je še na izvedbi naložb, za katere je občina letos že pridobila sofinanciranje, a jih bo izvajala prihodnje leto. Proračun upošteva tudi pripravo projektne dokumentacije za nove naložbe. Največje novosti V Rogaški Slatini v teh dneh že raste nova lekarna s podzemno parkirno hišo Promenada. Ta novogradnja bo plod javno-zasebnega partnerstva. V prostorih kulturnega centra bo občina uredila mladinski kul- turni center, na parkirišču pred stavbo pa bo z gradnjo parkirne ploščadi pridobila približno 50 dodatnih parkirnih mest. Energetsko bo obnovila enoto vrtca Izvir in Potoček. Z Direkcijo RS za ceste bo zgradila zavijalne pasove v obrtni coni Nego-nje. Prihodnje leto naj bi zgradila pločnik ob zunanji obvoznici, dokončana naj bi bila tudi kolesarska povezava med Rogaško Slatino in Podčetrtkom, župan Kidrič pa upa, da bi občina lahko konec prihodnjega leta začela obnavljati tudi zdraviliški park ob Paviljonu tempelj. TINA VENGUST Izziv za prihodnost ostaja in se krepi CELJE - Območna obr-tno-podjetniška zbornica Celje je končala sedmo leto izvajanja projekta Izbira poklica - Izziv za prihodnost, ki ga ob mestni občini podpirajo tudi občine Dobrna, Štore in Vojnik. Namen projekta je, da učenci in njihovi starši dobijo čim več informacij, ki so pomembne pri odločitvi o tem, kaj bi v življenju zares radi delali, in posledično pri izbiri nadaljnjega izobraževanja. Kot ocenjujejo v zbornici ter osnovnih in srednjih šolah, so rezultati načrtnega dela z mladimi že vidni. Ker so se v gospodarstvu vrsto let soočali s pomanjkanjem delavcev s poklici obrtnih in tehničnih dejavnosti, so v projektu predstavljali možnosti oblikovanja ka-rierne poti in spodbujali inovativnost, podjetnost in ustvarjalnost že med osnovnošolci. Tako je letos pri srečanjih z učenci 8. in 9. razredov sodelovalo pet obrtnikov in podjetnikov, so lahko med predavanji, predavanji z delavnicami in najbolj obiskanimi okroglimi mizami z obrtniki in s podjetniki. Glede na to, da je mestna občina v svojo strategijo gospodarskega razvoja do leta 2020 vključila V Strategiji razvoja gospodarstva Mestne občine Celje del ukrepov vključuje spodbude občine za promocijo podjetništva, inovativnosti, ustvarjalnosti in poklicev za osnovnošolce. Ker si osnovne šole za svoje učence želijo še več takšnih dogodkov, so v Celju ob širitvi projekta za mlajše učence podprli tudi možnost, da projekt Ustvarjalni, podjetni in inovativni, ki ga zaenkrat izvaja OŠ Lava, razširijo tudi v druge šole. ki so predstavljali svoje delo, pripravili so 33 dogodkov za 660 osnovnošolcev in njihovih staršev iz 12 osnovnih šol. Izbirali tudi ta projekt, so v Celju že letos pripravili devet dogodkov več kot lani, prihodnje leto pa jih načrtujejo še več, saj bodo namenjeni tudi sedmošolcem. O tem, da je treba te informacije približati mlajšim učencem, razmišljajo tudi v občinah Dobrna, Štore in Vojnik. Kot pojasnjuje vodja projekta Tatjana Štinek, tako mladi kot tudi njihovi starši na teh srečanjih povprašujejo po možnostih štipendiranja in oblikovanju kariernih poti za različne poklice, zlasti pa jih zanima, katera znanja, veščine, sposobnosti in kompetence mladim danes olajšajo pot do zaposlitve. Prav razmere na trgu dela, spreminjajoči se pogoji zaposlovanja in samozaposlovanja ter deficitarnimi poklici so namreč področja, ki jih želijo čim bolje spoznati pred sprejetjem poklicne odločitve. IS Harmonija telesa in duha Hotel Prebold - hotel in center zdravja Živimo v obdobju, ko ima človek vse manj časa zase in za tisto, kar je zares pomembno. Kako kljub vsakdanjim obveznostim in tempu, ki nam ga narekuje življenje, najti harmonijo? Kako premagovati vsakdanji stres, izzive doma in v službi ter pri tem ostati vitalen in poln življenjskih moči? Ključ je prav v tem, da si znamo vzeti čas zase. Lahko se sprostimo v zdravilni turški ali finski savni, ki telo očisti strupov, ob sprostitveni masaži, ki nam povrne energijo, ob negi obraza in telesa, po kateri spet zasijemo. Že stari Grki in Rimljani pa so poznali čudežne učinke orientalske kopeli hamam, ki očisti telo in duha. Hamam je sprostitveni, očiščevalni ritual, kopel, katere del je tudi božanska masaža. Ko si privoščimo hamam, pozabimo na zunanji svet ter dušo in telo napolnimo z novo, svežo energijo. V hamam in na odlično kosilo V Hotelu Prebold se zavedajo vaših potreb in želja, njihovo poslanstvo je, da izboljšajo in polepšajo vaše življenje. Poleg hamama, ki ga ponujajo med redkimi v Sloveniji, vam ponujajo vse vrste storitev wellnessa v prenovljenih prostorih, ki zgovorno vabijo k razva-janju. Za vaše odlično počutje po- skrbijo s Kozmetiko Afrodita, edini v Sloveniji pa zastopajo kozmetiko Cayukeda, ki je narejena po metodah ajurvede. Pred kratkim so svojo ponudbo zaokrožili z odprtjem brezmesne kuhinje v sodelovanju z ljubljansko vegetarijansko restavracijo Radha Govinda. Presenečeni in navdušeni boste, kakšna je pestrost okusov takšne kuhinje. Krajši ali daljši oddih si lahko privoščite v prenovljenih sobah. Z veseljem vam svetujejo, kako preživeti vikend v naravi in izkoristiti prednosti zelene okolice. Pripravljajo tudi antropološke delavnice in osebna svetovanja pod vodstvom antropologinj mag. Maje Ilijavec in mag. Jasne Vukovič. Hotel Prebold ponuja vse tisto, kar človek potrebuje, ko želi poskrbeti zase ali s paketom odličnega počutja presenetiti svoje najdražje v prazničnih dneh. Promocijsko besedilo Obiščite njihovo spietno stran uuiuuu.hotel-preboLcI.si, pišite jim na info@hoteL-prebold.si, poiščite jih na Facebooku ali jih pokiičite po telefonu (03) 703 40 BO. NA KRATKO Spomini na Tita BRASLOVČE - V Kulturnem domu Letuš je od sobote na ogled zasebna zbirka Spomini na Tita in JNA. Njen lastnik je upokojeni miličnik Nikolaj Vihar. K zbiranju tovrstnih predmetov ga je spodbudilo to, da je leta 1980 kot miličnik v ljubljanskem kliničnem centru stražil ravno v času, ko je bil Tito na zdravljenju. Zbirka je razstavljena v treh sobah in razdeljena na tri tematike. V prvem prostoru so na ogled predmeti vojakov JNA, v drugem delu pa je spominska soba Josipa Broza Tita, v kateri je več njegovih slik, kipov, knjig in drugih spominkov. Še posebej je Vilhar ponosen na doprsni kip Tita, ki ga je leta 1946 iz belega marmorja izdelal kipar Eduard Salesin. V tretjem prostoru so uniforme vseh rodov bivše JNA. Posebno mesto med njimi ima uniforma predsednika predsedstva SFRJ leta 1990 Janeza Drnovška. ŠO Podprli »starega« ravnatelja PODČETRTEK - Občinski svet je podal pozitivno mnenje k imenovanju mag. Darka Pepevnika za ravnatelja Osnovne šole Podčetrtek. Omenjeni kandidat je ravnatelj osnovne šole že od leta 1991. Pepevnik je v programu dela izpostavil razvijanje spodbudnega okolja za uresničevanje vzgojnega in učnega procesa, sodelovanje z lokalnim okoljem ter zagotavljanje optimalnega delovanja zavoda z vidika finančnih, prostorskih in kadrovskih virov. Na razpis za delovno mesto ravnatelja oziroma ravnateljice osnovne šole sta sicer prispeli zgolj dve prijavi. JP Vedno več za socialo BISTRICA OB SOTLI - V občini se je v zadnjih treh letih del proračuna, ki ga namenja socialnim zadevam, podvojil. Do novembra je iz letošnjega proračuna za reševanje socialnih problemov namenila že več kot 100 tisoč evrov. Na občino se za pomoč obrača vedno več ljudi in organizacij. Kot pravi župan Franjo Debelak, je to zaskrbljujoče, a ni presenetljivo. Država vedno več stroškov prenaša na lokalne skupnosti, ob čemer občinam prav nič ne pomaga na prihodkovni strani, je kritičen župan. V občini največ denarja, namenjenega reševanju socialne problematike, porabijo za sofinanciranje bivanja v domu upokojencev in pomoč ostarelim na domu. JP Računajo na asfaltiranje VOJNIK - Občinski svet je sprejel osnutek proračuna za leto 2015. Po njem je predvidenih približno šest in pol milijona evrov prihodkov in odhodkov, kar je za približno desetino manj kot letos. Do sprejetja predloga proračuna želi očinski svet odhodke znižati za dvesto tisoč evrov. To namerava storiti z znižanjem različnih stroškov in ne na račun vlaganj v komunalno infrastrukturo. V občini ni za prihodnje leto predvidene nobene velike naložbe, ampak precej manjših. Med drugim nameravajo vložiti dvesto tisoč evrov za asfaltiranje v vseh treh krajevnih skupnostih. »Na žalost trenutno ni razpisov, na katere bi se lahko prijavili za več naložb, čeprav imamo projekte pripravljene,« odgovarja župan Branko Petre. Za naložbe naj bi bila prihodnje leto približno četrtina proračuna, kar je nekaj odstotkov manj kot letos. BJ IZ NAŠIH KRAJEV 9 S preventivnimi ukrepi proti poplavam in plazovom Ukrepi s pomočjo hidrološke študije Peter Radoja, poveljnik občinskega štaba civilne zaščite v Šoštanju, ob številnih posredovanjih ob naravnih ujmah najbolje pozna razmere na terenu. ŠOŠTANJ - Pri pripravi novega občinskega prostorskega načrta (OPN), ki je bil mesec dni v javni obravnavi, so v Občini Šoštanj, kar zadeva ukrepe za varnost pred poplavami in plazovi, upoštevali, da je ta problematika v občini v zadnjih letih vedno bolj pereča, posledice ujm pa so vedno hujše. Z ukrepi, ki jih predvideva novi šoštanjski občinski prostorski načrt, bi v prihodnje lahko omilili posledice poplav in plazov. Ukrepi so pripravljeni na podlagi hidrološke študije predvsem za območje vodotokov Paka, Florjanščica, Toplica, Klanč-nica (Bečovnica) in Velunja. Z ukrepi, hidrološka študija jih načrtuje okrog 50, bodo zagotovili poplavno varnost obstoječih objektov in območij, na katerih bi se v prihodnje lahko gradilo. Hidrološko študija med drugim na ogroženih območjih predvideva ureditev visokih vodnih zadrževalnikov in nasipov, regulacijo vodotokov, rekonstrukcijo mostov, posege v struge vodotokov ... Na erozijskih in plazovitih območjih praviloma ni načrtovanih prostorskih ureditev, če pa so že bile, je v primeru kakršnih koli posegov treba pridobiti geološko mnenje. »Če bomo upoštevali predvidene ukrepe v prostorskem načrtu, bomo lahko precejšen del posledic naravnih nesreč preprečili ali omilili,« pravi Peter Radoja, poveljnik občinskega štaba civilne zaščite v Šoštanju in svetnik v šoštanjskem občinskem svetu, ki ob številnih posredovanjih pri naravnih nesrečah najbolje pozna razmere na terenu. Kot konkreten primer navaja območje okrog Vile Široko, kjer želi investitor zgraditi nekaj večjih športnih objektov. »Z upoštevanjem preventivnih ukrepov, ki jih predvideva tudi podroben prostorski načrt za to območje, bi lahko preprečili škodo na teh objektih, ko jih bodo zgradili,« še dodaja Radoja. Za Penk OPN ne bi bil rešitev In kako lahko rešitve v OPN preprečijo takšne hude posledice plazov, kot jih je jeseni povzročil plaz v Skor-nem? »Izvor katastrofalnega plazu je bil na neposeljenem območju, kjer so gozdovi. Za takšna območja in takšne naravne pojave, ki se morda zgodijo vsakih sto let, je težko opredeljevati rešitve v prostorskih načrtih. Lege in konfiguracije terena na moremo spreminjati,« še pravi Peter Radoja. Kot še pojasnjuje naš sogovornik, ima tu večjo vlogo upravna enota, ki izdaja lokacijska in gradbena dovoljenja in lahko prepreči poseljevanje teh območij, ki niso primerna za gradnjo. V letu, ki se izteka, so posledice vodnih ujm občini Občini Šoštanj povzročile veliko škodo. »Največja škodo so utrpeli ljudje, ki so se mora- li izseliti iz soteske Penk, ker so bile njihove hiše ob plazovih preveč poškodovane, da bi lahko v njih živeli še naprej. Občina je nekaj denarja za sanacijo posledic plazov lahko namenila iz občinskega proračuna, vendar vsega ne zmore, zato računamo na pomoč države,« je še poudaril Peter Radoja, poveljnik šo-štanjskega občinskega štaba civilne zaščite. ROBERT GORJANC Foto: SHERPA Popravek V Novem tedniku št. 47, ki je izšel 20. 11. 2014, smo na strani 9 v promocijskem besedilu z naslovom »Lumar - odličen spoj arhitekture, tehnologije in znanja« pod fotografijo objavili podpis: »Individualna gradnja, arhitektura: Kombinat arhitekti«. S tem smo napačno navedli avtorja. Na sliki je objekt iz sklopa treh hiš v Rožni dolini v Ljubljani. Avtor gradnje je Tomori arhitekti, d. o. o., Luka TOMORI, u.d.i.a. Avtorstvo pripada izključno navedenemu avtorju, ki je za zasebnega investitorja izdelal tako idejno zasnovo, idejni projekt, kot tudi PGD-projekt ter pridobil gradbeno dovoljenje zanj. Projekt za izvedbo pa so izvajali skladno s pridobljenim gradbenim dovoljenjem Kombinat arhitekti. Za napako se opravičujemo. Marketing NT&RC Dostop do zdravil kmalu še lažji Žalske lekarne naj bi širile mrežo poslovalnic na obrobje mesta ŽALEC - Žalske lekarne so se odločile razširiti svojo dejavnost. Po lekarniških poslovalnicah v spodnjih prostorih zdravstvenega doma v središču Žalca in v Petrovčah naj bi se v Žalcu obetala še ena enota, in sicer na zahodni strani mesta. Občina ob tem poudarja, da ni še ničesar gotovo, saj za to območje še ni sprejet OPPN. Javni zavod Žalske lekarne Žalec je občina ustanovila, potem ko so se leta 1995 spodnje-savinjske lekarne odcepile od Celjskih lekarn. Glede na število prebivalcev je država enotam v Preboldu, na Polzeli in Vranskem podelila lekarniške koncesije, v Občini Žalec pa so se odločili za ustanovitev javnega zavoda. V prvih letih je pod njegovim okriljem delovala zgolj ena enota, Lekarna Žalec. Avgusta 2001 je zavod v želji po izboljšanju lekarniške oskrbe v občini odprl še Lekarno Petrovče, žalsko enoto pa je obnovil leta 2005. Širijo se na obrobje Območje žalske občine je po besedah direktorice lekarn Nataše Čater v primerjavi s slovenskim povprečjem podhranjeno z lekarniško oskrbo. Žalske lekarne so se zato z ustanoviteljico Občino Žalec odločile, da razširijo mrežo njihovih enot in na ta način dejavnost še bolj približajo ljudem. Lekarne so predvidele, da je najprimernejše mesto za novo enoto zemljišče v zahodnem delu Žalca med trgovinama Lidl in Hofer, kjer si občina že dlje prizadeva zgraditi dom starejših občanov, na katerega pa bo morala kot kaže pozabiti oziroma nanj vsaj še malo počakati. Bo pa na tem območju, kot je pojasnila Čaterjeva, kljub vsemu najverjetneje zrasla nova lekarniška enota, ki jo bodo žalske lekarne zgradile z lastnimi finančnimi sredstvi, kar jim ne bo delalo večjih preglavic, saj so po podatkih Ajpesa tako lani kot predlani zabeležile približno 100 tisoč evrov. Privarčevana sredstva, ki se po dogovoru z občino ne stekajo v občinski proračun, ampak jih lekarne same vlagajo v nadaljnji razvoj dejavnosti, bodo zdaj vložile v eno večjih naložb v času njihovega delovanja, gradnjo nove enote, kar naj bi jih stalo po prvih ocenah 350 tisoč evrov. Šempetrani bodo morali še počakati Iz nedavnih županovih izjav je bilo mogoče razbrati, da se sam bolj kot za novo enoto v Žalcu nagiba k poslovnici v Šempetru, kjer zaenkrat še ni lekarne. Čaterjeva pojasnjuje, da je lekarna vedno pogojena s primarno zdravstveno oskrbo, ki je v Šempetru prav tako še ni. Po nekaterih načrtih naj bi jo vzpostavili v prihodnjih letih in v primeru, da se bo to res zgodilo, bodo žalske lekarne dejavnost razširile tudi v ta spodnjesavinjski kraj. Da bi do takrat omogočili čim boljši dostop do lekarniških storitev tudi tistim občanom, ki v svojem kraju nimajo lekarne, si novo poslovalnico želijo umestiti prav v smeri proti Šempetru. Kdaj bo začela delovati, je, kot še dodaja direktorica, odvisno od ustanovitelja in pridobivanja potrebnih soglasij, upa pa, da bodo lahko lekarno začeli graditi že prihodnje leto. ŠPELA OŽIR Pridružite se nam na božično-novoletnem sejmu in prazničnih prireditvah: • Prihod MIKLAVŽA v petek, 5. decembra ob 18. url In nastop učencev OŠ Lava iz Celja. ■ Obisk DEDKA MRAZA in BOŽIČKA v četrtek, 18. decembra ob 18. uri v Božičkov i dnevni sobi. VBožičkovi dnevni sobi bo s čajem in piškoti postregla Božičkova žena. Miklavž in Božiček bosta vsakega otroka tudi obdarila. www.city-center.si П 10 IZ NAŠIH KRAJEV Zamude pri plačilu kohezijskih sredstev že kritične Bojan Kontič pisal predsedniku vlade Miru Cerarju VELENJE - V zvezi z zamudami izplačil iz naslova kohezijskih sredstev Mestni občini Velenje so nam z ministrstva za okolje in prostor sporočili, da se ob predpisanih nadzorih vsakega zahtevka za izplačilo, ki vzame kar nekaj časa, srečujejo z nepredvidenimi situacijami, na katere, kot pravijo, nimajo vpliva, zato podaljšujejo postopke izplačil. Gre za nepopolne zahtevke za izplačilo, moteno delovanje informacijskega sistema ISARR, zagotavljanje dodatnih sredstev in prerazporeditve, rebalans proračuna za leto 2014, ustanovitev novega ministrstva in s tem povezane spremembe postopkov podpisovanja listin, še pravijo na ministrstvu za okolje in prostor. Ogrožena plačila izvajalcem del? Velenjski župan Bojan Kontič v pismu predsedniku vlade Miru Cerarju zahteva, da država nemudoma plača zapadle obveznosti in poskrbi za pravočasna izplačila državnega deleža za izvajanje kohezijskih projektov Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini ter Odvajanje in čiščenje odpadne vode v »Birokracije je preveč« Anton Brodnik, vodja Urada za komunalno dejavnost na Mestni občini Velenje, je potrdil, da so v petek od države prejeli nakazilo v višini nekaj več kot 650 tisoč evrov, ne pa še tudi za dva druga zahtevka v novembru. »Naša bojazen pa velja predvsem za december, ko zapade pet nakazil v skupni vrednosti milijon in pol evrov. Tega ne moremo več reševati s tako imenovanimi revolving krediti in podobnimi instrumenti, da bi v roku lahko poplačali izvajalce del, poudarja Anton Brodnik. Če se bo ta praksa nadaljevala tudi v prihodnjem letu, bodo imeli velike težave z likvidnostjo ne le v velenjski občini, marveč tudi v občinah Šoštanj in Šmartno ob Paki, za katere na MOV izvajajo ta projekt. Brodnik še pravi, da zahtevke oddajajo 21 dni prej, da lahko na ministrstvu opravijo vse potrebne nadzore, strokovne službe občine pa imajo samo tri dni časa, da preverijo, pripravijo in oddajo potrebno dokumentacijo, v petnajstih izvodih. »Pri teh postopkih je resnično kar veliko birokracije in kontrole. Če ponazorim s primerom: če se naš zahtevek za en evro ne ujema z dokumentacijo, ki je predmet nakazila, bodo zavrnili naš zahtevek, ki je vreden milijon evrov,« opozarja Anton Brodnik. Šaleški dolini. Kot pravijo v velenjski občini, v nasprotnem primeru ne bodo mogli več poravnavati obveznosti do izvajalcev del, s tem pa lahko ogrozijo tudi izvajanje omenjenih projektov. Zanju znaša delež nepovratnih sredstev več kot 80 odstotkov projekta. Velenjska občina je doslej s sredstvi iz proračuna, kot piše Bojan Kontič, še lahko sproti poravnavala vse obveznosti do izvajalcev. Reševanje iz občinskega proračuna Kljub večkratnim zamudam države pri nakazilu so tudi za november še poravnali delež v višini več kot milijon evrov, ki bi ga morali dobiti od kohezijskega sklada in države. V decembru pa bi morala velenjska občina iz kohezijskega sklada in državnega proračuna prejeti še več sredstev, približno 1,3 milijona evrov. Da občutijo posledice zamud pri plačilih, nam je potrdil tudi Janko Kopušar, župan Občine Šmartno ob Paki, ki je vključena v projekt celovite oskrbe s pitno vodo. »Če občina Velenje kot nosilka projekta ne prejme denarja, potem ga seveda tudi mi ne, zato moramo za plačila za izvajanje tega projekta poskrbeti z lastnimi proračunskimi sredstvi,« še dodaja Janko Kopušar. Država del le nakazala Kot še navajajo na ministrstvu, se zavedajo pomena teh projektov in so v petek na račun velenjske občine nakazali malo več kot 650 tisoč evrov. Dva zahtevka v skupni višini približno 360 tisoč evrov pa sta še v postopku nadzora oziroma v pripravi odredbe za izplačilo, so še sporočili z ministrstva za okolje in prostor. ROBERT GORJANC ra®wotednik rafccelje tncy razvcyarya Ф< z с1\олнт tednikom in Q^ftcfiem ГТЛ1ИЖ11И1Ш1|!||(вПп(в NA KRATKO Plaz zasul cesto SOLČAVA - Minuli petek zgodaj zjutraj sta cesto, ki vodi iz Logarske doline proti Pavličevemu sedlu, zasula kamenje in drevje. Po tej cesti se vozijo domačini po opravkih v dolino ter šolski avtobusi. Na srečo v času, ko se je usul plaz, na cesti ni bilo nikogar, zato je nastala zgolj materialna škoda. Odstranjevanja nasutega materiala so se takoj lotili delavci podjetja Voc Celje, ki so do desete ure dopoldne cesto uspeli povsem očistiti, tako da je bila spet prevozna. HŽ Predaval jim je pater VITANJE - Društvo kmetic Lipa Vitanje je v ponedeljek v Kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij pripravilo zanimivo predavanje z naslovom Za radost družinskega bivanja, o brezmejni ljubezni z mejami. Kmeticam in drugim prisotnim je predaval pater dr. Karel Gržan, magister teologije in doktor znanosti s področja literarnih ved. Širši javnosti je znan kot poznavalec človeških medosebnih odnosov in pisec knjig. Kot mlad fant je vstopil v red bratov kapucinov, saj je verjel v izročilo svetega Frančiška in želel svoje življenje posvetiti razdajanju revnim in nemočnim. JP ZADNJA NOVICA Počivalška bo nasledil vodja financ Čeprav bo državni zbor o kandidaturi Zdravka Počival-ška za gospodarskega ministra odločal danes, je nadzorni svet Term Olimia včeraj že imenoval njegovega naslednika. To je Florjan Vasle, ki je bil doslej v podjetju vodja financ. JI Ob obletnici Prosilve NAZARJE - V petek so v nazarskem kulturnem domu Zveza gozdarskih društev Slovenije, sekcija Prosilva, Pahernikova ustanova in Zavod za gozdove Slovenije pripravili srečanje v počastitev 25. obletnice ustanovitve ProSilve Europe. To je organizacija za razvoj in promocijo sonaravnega in ekonomičnega gospodarjenja z gozdovi, ki je bila v Robanovem kotu na pobudo Slovenije ustanovljena leta 1989. Po prireditvi, ki je bila razdeljena na svečani del s kulturnim programom in z nagovori in na okroglo mizo o izbiri drevja za posek po načelih Prosilve, sta sledila voden ogled na-zarskega muzeja gozdarstva in lesarstva ter terenski ogled gozda. HŽ V pogovoru s Cvetko Bevc REČICA OB SAVINJI - Člani Kulturno-umetniškega društva Utrip so minuli petek zvečer pripravili pogovor s pisateljico Cvetko Bevc, nominiranko Društva slovenskih pisateljev za letošnjo desetnico. Pogovor z Bevčevo, ki ga je vodila Ana Lamut, so pripravili v okviru Večerov slovenske besede, torej prireditve, ki je stalnica Utripove dejavnosti. Cvetka Bevc je rojena leta 1960. Je pesnica, pisateljica, glasbenica. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je končala študij muzikologije in primerjalne književnosti ter se izpopolnjevala na University College Cork. Je ustvarjalka radijskih iger, filmskih scenarijev, glasbeno--gledaliških predstav ter številnih glasbenih podob in izvirne glasbe za radijske igre. Piše knjige za odrasle in otroke in skoraj ni ničesar, česar v življenju ne bi bila počela. Med drugim je bila urednica Glasbene mladine, asistentka na filozofski fakulteti, napisala je tudi kar nekaj radijskih iger za RTV Slovenija. Za svoja dela je prejela kar nekaj nagrad, predvsem pa je umetnica s karizmo, kar je dokazala tudi med pogovorom v rečiški osnovni šoli. HŽ IZ NAŠIH KRAJEV 11 Katalog o ponudbi podeželja z območja občin Celje, Laško, Vojnik in Štore bo na voljo v turističnoinformacijskih centrih, pri ponudnikih, ki se predstavljajo v njem, in na občinah. Vsi okusi podeželja na enem mestu Da bi tudi kmet vedel, kaj ponuja njegov sosed ... Na obisk kmetij z območja občin Celje, Laško, Štore in Vojnik odslej vabi nov katalog ponudbe podeželja. V njem je predstavljena ponudba 63 kmetij in kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, ki delujejo na območju Lokalne akcijske skupine Raznolikost podeželja. Na enem mestu so zbrani namigi, kje poiskati domače dobrote in kje kakovostno preživeti prosti čas. Ena od ponudnic, predstavljenih v katalogu, je Hilda Goršek s Frankolo-vega. Z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji se ukvarja že 22 let. Pred časom je iskala kmetijo, kjer bi lahko odkupila skuto za domače dobrote, ki jih pripravlja, pri čemer je ponovno ugotovila, da se slovenske kmetije med seboj premalo poznajo. »Dober glas se res širi od ust do ust, še lažje pa je pogledati v brošuro, kjer so zbrane osnovne informacije,« je dejala. Takšne tiskovine imajo po njenih izkušnjah pozitiven vpliv na večjo prepoznavnost ponudnikov in boljšo pro- dajo njihovih izdelkov in storitev. Katalog je namreč promocijski material, ki ga lahko ponudijo obiskovalcu ali turistu. Za lokalno samooskrbo Od zadnje izdaje kataloga ponudbe podeželskega območja občin Celje, Laško, Štore in Vojnik je minilo šest let. Ker se je v tem obo-dobju ponudba spremenila, sta društvo Raznolikost podeželja in celjska izpostava Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) izdala svež katalog. Njegova naklada je deset tisoč izvodov, strošek njegove priprave in izdaje pa je znašal približno enajst tisoč evrov. Bodo pa potrošniki in obiskovalci območja informacije o tem, kje lahko kupijo želene izdelke ali naročijo storitve na podeželju, lahko poiskali tudi na spletni strani. Medtem ko katalog in spletna stran služita kot pomoč pri promociji, za trženje skrbi vsak ponudnik sam, bodisi s prodajo na domu, na tržnici ali na različnih prireditvah. Od izdelkov do dogodkov Upravljavec Lokalne akcijske skupine Raznolikost podeželja Primož Kroflič je pojasnil, da je v katalog uvrščena le ponudba, ki je registrirana. Izdelki in storitve so razdeljeni na več sklopov, tako da bodo kupci lahko na pregleden način preverili, kdo ponuja meso, mesne izdelke, ribe, jajca, na katerih kmetijah pridelujejo sadje in izdelke iz njega, kje zelenjavo, kje se ukvarjajo s pridelavo mleka in podobno. Posebej je zajeta tu- ristična ponudba na kmetijah. Poleg klasičnega izletniškega turizma z oddajenem sob so v katalog umeščeni še oddajanje prostorov za piknike, domača obrt, etnološke zbirke in galerije ter možnost, da kmetije obiščejo otroci in mladina, ki lahko tam praznujejo rojstne dni, preživljajo počitnice, tabore ... Želijo si več prožnosti Društvo Raznolikost podeželja, ki skrbi za pretok denarja od Evropske unije in državnega proračuna do izvajalcev projektov in njiho- vih partnerjev, si želi, da bi v novem programskem obdobju 2014-2020 pritegnilo še kakšnega novega člana. Program razvoja podeželja za prihodnje obdobje je po besedah predsednice društva Petre Pehar Žgajner še v obravnavi, ko bo potrjen, pa bo lažje zastaviti strategijo lokalnega razvoja. Vse aktivnosti programskega obdobja 2007-2013 morajo biti končane do junija prihodnje leto. Petra Pehar Žgajner upa, da bodo do takrat izplačani tudi vsi zahtevki. Kot največjo težavo namreč izpostavlja, da lahko od prijave projekta na razpis do izplačil minejo tudi tri leta. »Želimo si, da bi bile državne službe bolj prožne in da prejetih zahtevkov ne bi še dodatno zapletale. Društva, ki so nosilci ali partnerji v projektu, so prostovoljna združenja posameznikov, ki želijo delati v dobro kraja in občine. Zagotavljanje nekaj deset tisoč evrov za obdobje treh let pa je zanje lahko zelo velika težava.« TINA VENGUST Foto: TV LAS Raznolikost podeželja, ki združuje občine Celje, Laško, Vojnik in Štore je v programskem obdobju 2007-2013 uresničila 29 projektov in na to območje pripeljala več kot 760 tisoč evrov evropskega denarja. Projekti so vsebinsko omogočili aktivnosti na področjih raziskovanja zanimivosti območja, povezovanja ponudnikov, ureditve učnih poti, investicij v objekte, izboljšanja turistične ponudbe in izobraževanja. LAS je bila doslej oblikovana kot društvo, v prihodnje pa se bodo sodelujoče občine morale povezati pod okriljem pogodbenega partnerstva. NA KRATKO Ne pričakujejo veliko ŠTORE - Po osnutku proračuna za prihodnje leto, ki ga je občinski svet sprejel v ponedeljek, pričakujejo 3,3 milijona evrov prihodkov in odhodkov. Prihodki naj bi bili nižji za 17 odstotkov, odhodki za petino. Na naložbenem področju bodo največjo pozornost posvetili boljšim cestam, za naložbe naj bi bilo v celoti približno petina odhodkov. Za stare dolgove občine, ki izvirajo iz časa županovanja Franca Jazbeca, bodo prihodnje leto odšteli več kot dvesto tisoč evrov. Prejele jih bodo banki SKB in Raiffeisen ter družba Grunt Nep, ki jih je dobila od Zvona 1. Gre predvsem za izvensodne poravnave na račun poroštev gradbenemu podjetju Hudournik. BJ Prva obravnava pod streho LAŠKO - Občinski svet je na redni seji v prvi obravnavi potrdil predlog proračuna za prihodnje leto. Občina naj bi leta 2015 imela približno 18,6 milijona evrov prihodkov in skoraj 20 milijonov evrov odhodkov. Župan Občine Laško je pojasnil, da je načrtovanje proračuna izjemno nehvaležno, saj še ni natančno znano, za koliko bo država občinam zmanjšala primerno porabo, uganka ostaja tudi naravnanost razpisov. Po njegovih besedah bo denar za naložbe v Laškem usmerjen predvsem v izboljšavo infrastrukture, torej v gradnjo cest in vodovodov. Če bo za to na voljo denar z ustreznih razpisov, želi občina nadaljevati tudi energetsko obnovo stavb, ki so v njeni lasti. TV Komisije in odbori potrjeni LJUBNO - Konec novembra se je na redni seji sestal Občinski svet Občine Ljubno ob Savinji. Na seji so člani potrdili sklepe prejšnje seje in organe občinskega sveta. Seznanili so se s predlogi komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja za oblikovanje stalnih in občasnih delovnih teles občinskega sveta in jih soglasno potrdili. S predlogi za delovna telesa bo občinski svet seznanil župan, saj jih prav ta po poslovniku tudi predlaga. Poleg komisij in odborov so na seji potrdili tudi nadzorni odbor, ki ostaja v enaki sestavi kot doslej, saj je bilo po besedah župana dosedanje sodelovanje z Elico Novak, Brigito Vrčkovnik in Ireno Turk korektno. HŽ 12 IZ NAŠIH KRAJEV Zaradi trhlih temeljev odrezani od sveta Krajani Jurkloštra imajo zaradi omejene nosilnosti mostov težave s težjimi prevozi Še dodatno je že dotrajane mostove v Jurkloštru poškodovalo neurje, ki je laško občino zajelo sredi letošnjega septembra. Poplavljali so namreč vodotok Gračnica in še nekatere druge reke in hudourniki. Na začasnem montažnem mostu v Lokavcu je ujma poškodovala temelje, ki jih je izvajalec del nato učvrstil s skalami in betonom in na ta način zagotovil stabilnost in prevoznost mostu. Ocena škode po septembrskih poplavah v vsej občini znaša 1,6 milijona evrov. Škoda na infrastrukturi znaša milijon evrov, škoda na stanovanjskih in poslovnih stavbah več kot 300 tisoč evrov, škoda na kmetijskih zemljiščih pa več kot 285 tisoč evrov. Kako dolgo bo ob mostovih v Jurkloštru še znak za omejitev teže vozil? Župan Občine Laško Franc Zdolšek je po sestanku dejal, da se po zadnjem neurju sicer dokaj hitro odzivajo vsi udeleženci, ki lahko pomagajo pri obnovi. »Tudi Agencija RS za okolje nam izjemno pomaga. Dejstvo je, da je najprej treba sanirati vodotoke, nato bo smiselna tudi obnova cest.« LAŠKO - Mostovi na regionalnih cestah v krajevni skupnosti Jurklošter imajo zaradi poškodb in dotrajanosti omejitev nosilnosti, kar med krajani povzroča nemalo slabe volje. Največja dovoljena teža znaša deset ton. Kot opozarjajo domačini, dovoljeno težo presežeta že avtobus brez potnikov ali tovornjak brez tovora. Odgovor na vprašanje, kako rešiti nastalo težavo, so minuli torek iskali na sestanku s predstavniki Direkcije RS za ceste. »Prevoz vsakega težjega tovora, ki gre čez mostove, je tvegano početje in obenem prekršek,« opisuje stanje predsednik Krajevne skupnosti Jurklošter Franc Lesičar. Težav, ki so povezane z omejeno nosilnostjo mostov, je po njegovih besedah več. Otežen je prevoz gradbenega materiala, kurjave, gramoza za vzdrževanje cest, asfalta ... Jurklošter je kar v 80 odstotkih porasel z gozdom. Medtem ko drugod po državi v tem času sekajo in spravljajo les, ga tamkajšnji domačini ne morejo odpeljati iz svojega domačega kraja. Kljub temu da so od prodaje lesa nekateri finančno odvisni. Obvoza ni Lesičar izpostavlja, da obvoza ni in da omejitev teže velja na vseh treh regionalnih cestnih povezavah, ki vodijo v Jurklošter. Rimske Toplice in Jurklošter v kraju Lokavec trenutno povezuje začasni montažni most. Direkcija RS za ceste je na tem odseku že leta 2013 predvidela gradnjo novega mostu. Dela je nato zaradi odvzema denarja, ki je bil posledica rebalansa proračuna za leto 2014, morala ustaviti. Od letošnjega oktobra pa stroji na tamkajšnjem gradbišču spet brnijo, saj so bila direkciji dodeljena dodatna finančna sredstav. Gradnja mostu v Lokavcu naj bi bila tako ob ugodnih vremenskih razmerah končana v prvih mesecih prihodnjega leta. Problematični ostajajo še most v Jurkloštru na odcepu za Breg in Lisco, most v La-hovem Grabnu proti Lisci, za katerega je direkcija prav tako predvidela obnovo in jo nato zaradi pomanjkanja denarja ustavila, ter dva mostova na odseku Jurklošter-Marof. Dali so obljube Na Direkciji RS za ceste bodo po torkovem sestanku preučili možnost, da bi po obnovi mostu čez Gračnico v Lokavcu začasni montažni most, ki je trenutno nameščen tam, prestavili ob dotrajan most čez Gračnico v Jurkloštru. S prestavitvijo montažnega mostu bi bil možen promet tovornih vozil, katerih masa presega deset ton. »To pomeni, da bi izvajalec ob objektu v Jurkloštru najprej zgradil temelje, začasni montažni most pa bi nato ob zaključku del v Lokavcu prestavili v Jurklošter. Drugega montažnega mostu trenutno nimamo na voljo,« so pojasnili na direkciji. Hkrati naj bi preverili možnost povišanja nosilnosti mostu, ki vodi proti Bregu in Lisci. TINA VENGUST »Obiskovalec, ki se čez most pelje z osebnim avtomobilom, ne more videti, ali je z mostom kaj narobe. Most kot most, bi lahko rekli. Krajane pa muči to, da čez most ne moremo prepeljati ničesar težjega,« pojasnjuje predsednik KS Jurklošter Franc Lesičar. Prenovljeni Triglav sredi Dobrne Ugodna kosila, silvestrovanje in novoletni ples Hotel Triglav sredi Dobrne pripoveduje staro zgodbo o ljudeh, ki z veseljem prihajajo in zadovoljni odhajajo. Hotel, ki je bil zgrajen že leta 1932, so v letošnjem letu v celoti obnovili. Triglav sredi Dobrne ima vse, kar potrebuje vsak pravi hotel za udoben počitek in prijetno počutje svojih gostov. Ima sodobne ponudbo, paviljon, brezplačno brezžično omrežje ter predvsem prijazno ekipo. Hotel Triglav najdemo v samem središču Dobrne. Omogoča enostaven dostop do vseh naravnih in kulturnih znamenitosti kraja - samo 200 metrov od njih se nahaja najstarejše delujoče termalno zdravilišče v Sloveni- dičev graben... V decembru so pripravili še posebej ugodne cene malic, in sicer že za 4,60 evra. Ob nakupu devetih malic vam deseto podarijo. Ob sobotah in nedeljah vabijo na pripravljena kosila. Cena kosila je 12 evrov. Za konec leta so pripravili bogato kulinarično silvestrovanje, 1. januarja 2015 pa bo novoletni ples z živo glasbo. INFORMACIJE 13 Vse je v Bde V projektu Podjetno v svet podjetništva (PVSP) bo ta mesec v Razvojni agenciji Savinjske regije (RASR) nova skupina desetih mladih brezposelnih oseb z najmanj šesto stopnjo izobrazbe začela štirimeseč-no podjetniško usposabljanje. Izvajanje usposabljanja brezposelnih mladih omogoča evropski socialni sklad in ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Četrta generacija projekta PVSP, ki to usposabljanje končuje, je z izobraževanjem s pomočjo mentorjev svojo podjetniško idejo dobro dodelala, dobila osnovno znanje za zagon podjetja in čas je za preizkus na trgu. Gorski les za kakovostne izdelke Že od malih nog se je Žiga Prepadnik navduševal nad oblikovanjem iz lesa in glede na to, da prihaja iz Robanovega kota, je njegova izbira gorski les. Ta prihaja iz gozdov, ki ležijo nad 800 metri nadmorske višine, in je zaradi pogojev, v katerih raste, primeren za kakovostne izdelke z daljšo uporabno dobo. To so na primer lesene hiše, brunarice, fasade, ograje, terase, zunanja in notranja oprema, kar bo mogoče naročiti v podjetju ArhPlus. Reference že predstavljajo lesena fasada na prenovljenem industrijskem objektu v Nazarjah, individualna hiša iz hlodov v Šoštanju, v pripravi so manjši turistični objekti, ki jih bo Prepadnik v okviru glamping turizma ponudil lokalnim turističnim ponudnikom. Za pomoč pri projektiranju, za izdelke ali objekte iz gorskega lesa je prava številka 040 418 518. Z leve: Marko Verbnjak, Polona Brumec, Matjaž Šketa in Žiga Prepadnik Darila z osebno noto Družinsko tradicijo se je odločil nadaljevati Matjaž Šketa. V podjetju Pokali Koving so strankam najprej ponujali značke, obeske, plakate in medalje. Nato so ponudbo razširili s pokali, spominki, kipci in z graviranjem, pri čemer se je Šketa odločil, da bodo še več pozornosti namenili malo drugačnim darilnim izdelkom. Darila za osebne praznike, dekliščine, fanto- vščine, poroke, rojstva, ob diplomi so lahko tista, ki jih obdarovanci zagotovo ne pozabijo. V ponudbi imajo tudi cerkveni program iz lastne proizvodnje. Slednja je njihova prednost, ker imajo s tem veliko izdelkov na zalogi in lahko stranke vidijo, kaj jim ponujajo. Za stranke so na razpolago spletna stran www.pokali-koving. si, elektronski naslov koving@gmail.com in telefonska številka 031 335 389. Čebelar za vedno Marko Verbnjak, strojni tehnik po poklicu, a mojster za vse, je s čebelarstvom povezan že vse življenje. Stari oče Jože je čebelaril, njegov oče Radivoj je predsednik polzelskega čebelarskega društva, a sam je poudaril predvsem to, da ga k temu nikoli ni nihče silil. Čebelarstvo je dejavnost, kjer moraš stres pustiti pred vrati, ker če si živčen, to čebele čutijo in te opikajo. Poslovna ideja so Api komore in posebno pohištvo v deblih, izdeluje tudi unikatno pohištvo za komore. Api komore so čebelnjaki, v katerih je kondenziran zrak, ki izhaja iz panjev čebeljih družin in je namenjen ljudem, ki imajo težave z dihali. Kot inovacijo je prijavil zaščito pred negativnim elektrosmogom, za kar je prejel priznanje v Gospodarski zbornici Celje, dobil je tudi bronasto priznanje za Api komoro in mini čebelnjak. Njegov elektronski naslov je info@apikultura.si. Eleganca in tradicija Diplomirana medicinska sestra, žena in mama treh otrok Polona Brumec je svoj poklic po desetih letih zamenjala za poslovni izziv, ki je vzporedno že krojil njeno življenje. Njen mož je vinar in sama je priložnost našla v trženju in promociji vina. Vinsko zgodbo predstavljajo v Ločah. Poznavalci trdijo, da se lahko kreacije Sanctuma primerjajo s prefinjeno svetovno znano Burgundijo. Za degustacijo in spoznavanje vrhunskega vina kliknite na apolonija@ outlook.com ali pokličite 031 776 877. VSAK ČETRTEK m 44 ZA ZDRAV, J F 43 RUMENA STRAN Žleza, na katero ooqosto pozabimo Srečanje pod kostanji doživetje posebne vrste nc|t IV lino lil lovJIilt Mlini« •ттмЛш IT-Ti otflmOV REPORTAŽA Ko zamrzovalnih skrinj še ni bilo IWitliO - PMitm In iicliiLCVTU »anl.ivj v MZBjfUi V—. j.» - - ■ t- -TT- Čarovnice m ЖСмМ?*" čarovniki CViUo m tli kjWj «(v i^JiSLJninfehnU-^.WjiiiwkIIIM' fcj«* —' MM f IMll HI F' "I*1' _ ■ - л H«, -»«.tr "f vsem svev-«_ MtesCeljskega ZGODBE. K) JIH PIŠEŽIVUENJ^ (t hiEfe. K. i? pnM.iiotw » ■ v Bđioatv^ m мтадЈда*^4™™*11 »отгмда"«"""................. Cmisel življenja ni zakopan v nas, videti ga je treba pred sebo, ,Celju H»™'1«""""' VMUX ^SlSi'i&^ Odkar Novi tednik spet izhaja ob četrtkih, lahko v njem prebirate dva snopiča. V prvem, ki je bolj informativne narave, vam ponujamo novice, poročila in članke o dogajanju v 33 občinah Savinjske regije. V drugem snopiču z naslovom Zgodbe s Celjskega lahko najdete obilico malo daljšega zanimivega branja. Naša novinarska ekipa je nenehno na terenu, med vami, našimi bralci. Tako nastajajo portreti, intervjuji zanimivih posameznikov, reportaže o dogodkih v vaseh in mestih, a tudi nasvetov ne manjka. Najdete jih v rubrikah Za zdravje in Rekreacija. V Živalskem svetu spoznavate različne hišne ljubljenčke, v rubrikah Bralci poročevalci in Mladi za mlade pa lahko prebirate zapise svojih sorodnikov in znancev. Tudi razvedrila in trača ne manjka, rubrika Pisma bralcev pa je že od nekdaj tako ali tako namenjena vam. Zgodbe s Celjskega -drugi snopič Novega tednika -vsak četrtek 14 KULTURA Ko je kultura na prvem mestu Ta veseli dan kulture tudi letos postregel s številnimi dogodki v počastitev Prešernovega rojstnega dne Veseli december je že tradicionalno v znamenju prazničnega dogajanja, v zadnjem desetletju pa prvi decembrski dnevi vse bolj postajajo tudi kulturno obarvani. Leta 2000, ko smo praznovali 200. obletnico Prešernovega rojstva, je ministrstvo za kulturo prvič pozvalo slovenske kulturne ustanove, naj na 3. december svoja vrata brezplačno odprejo za vse obiskovalce. Z leti se je akcija preoblikovala v Ta veseli dan kulture in prerasla v množičen kulturni dogodek ter veselo praznovanje. Tudi letos so svoja vrata na ta dan odprli številni nacionalni in občinski kulturni zavodi, zvrstili pa so se brezplačni koncerti, predstave, razstave, predavanja, vodenja in delavnice. Tudi na Celjskem ni manjkalo dogajanja. Prebirali so svojo literaturo Ena od tradicionalnih prireditev, ki jih ob tem prazniku pripravlja Celjsko literarno društvo, je literarni večer v počastitev Prešernovega rojstnega dne. Člani društva so včeraj zvečer v sodelovanju s celjskim javnim skladom za kulturne dejavnosti v celjskem Hotelu Evropa prebirali svoje odlomke proze in poezije, objavljene v letošnji številki literarne revije Vsesledje, ki jo izdaja društvo, in se na ta način poklonili Prešernu. V Pokrajinskem muzeju Celje je bilo včeraj popoldne predavanje ddr. Nataše Golob z naslovom Podobe Barbare Celjske v 15. stoletju. Znamenita Celjanka, trojna kraljica, je živela v času, ko je realistični portret šele začel nastajati. Njena prisotnost in pomembna vloga v zgodovinsko-političnem, verskem in umetniškem svetu sta že takrat doživeli različne vizualne in literarne upodobitve. V njih, kot pojasnjujejo strokovnjaki, ne smemo iskati samo dokumentarnosti, ampak moramo prepoznati pomen tudi v simbolnih, alegoričnih in drugačnih likovnih interpretacijah. Podelili priznanja in odprli dvorano Ta veseli dan kulture so v Šentjurju poleg uteče- nega dogajanja obeležili z večerom glasbe, komedije in kulinarike. Epik teater je v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Šentjur poskrbel za pestro dogajanje v avli Ipavčevega kulturnega centra. Na prireditvi je zveza kulturnih društev podelila priznanja za uspešno delo na področju ljubiteljske kulture. Prejela sta ga Klub starodobnikov Večno mladi in Kulturno društvo Moški pevski zbor skladateljev Ipavcev Šentjur. Osrednji dogodek v okviru Tega veselega dne kulture v Velenju je bilo odprtje prenovljene male dvorane Doma kulture Velenje. Na premierni prireditvi so se predstavili skupina Šalca in številni domači ustvarjalci raznolikih umetniških zvrsti, ki bodo s tem imeli še boljše pogoje za delo in prikaz svoje produkcije. Na Rečici ob Savinji so se včeraj mudili Prešernovi nagrajenci - slovenski pesniki in pisatelji Veno Taufer, Milan Jesih in Maja Vidmar. V Zgornjo Savinjsko dolino jih je povabilo rečiško Kulturno-ume-tniško društvo Utrip. ŠO, StO, RG, BJ Prenovljena mala dvorana Doma kulture Velenje lahko sprejme 100 obiskovalcev, ponujala pa bo intimnejše kulturno doživetje za ogled za različnih zvrsti umetniške produkcije. Za intimnejše doživetje Na »Ta veseli dan kulture« so sinoči v Velenju res lahko bili veseli, saj so ob priložnostnem programu, na katerem so se predstavili domači ustvarjalci različnih zvrsti, odprli prenovljeno malo dvorano doma kulture. »Leta 2006 je bilo predvideno, da bo dom kulture v celoti obnovljen, vendar je mala dvorana ostala še nedokončana in je služila za vadbo različnim ustvarjalcem. Mi pa smo si želeli manjše dvorane, ki so danes trend po vsem svetu, ki prinašajo drugačno kulturno doživetje, bolj intimno vzdušje in so lahko primerne za različne prireditve za otroke kot tudi za odrasle,« je ob odprtju povedala Bar- NA KRATKO Deset let druženja s čopičem RADEČE - Društvo ljubiteljev likovne umetnosti praznuje prvo desetletje delovanja. Člani društva so ob jubileju v Caffe galeriji pripravili pregledno razstavo del z naslovom Skozi čas. Člani društva so v desetih letih sodelovali na številnih razstavah, likovnih kolonijah in ex-temporih po vsej državi. Predstavljajo se z različnimi ustvarjalnimi tehnikami, kot so akril, kreda, akvarel, olje na platnu, oglje in kolaž. Kot glavno poslanstvo društva je predsednica Metka Rozman izpostavila izobraževanje mladih, za katere vsako leto prire-rajo brezplačne likovne tečaje. Seveda znanja ni nikoli dovolj tudi za odrasle. Ti ob koncu večmesečnih tečajev pripravijo razstavo. Prvih deset let delovanja so radeški ljubitelji likovne umetnosti obeležili s prireditvijo, na kateri so člani društva prejeli priznanja, društvo pa je prejelo posebno plaketo laške območne izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti. TV Ex-tempore Mozirski gaj 2014 MOZIRJE - Minuli četrtek so v prostorih mozirske galerije pripravili odprtje likovne razstave 20. slikarski študijski dnevi Ex-tempore Mozirski gaj 2014. Kulturno društvo Jurij iz Mozirja že dvajset let pripravlja slikarski ex-tempore, na katerem slikarji ustvarjajo na temo Mozirskega gaja in Mozirskega trga. Druženje ni tekmovalnega značaja, društvo želi le povezati slikarje in prispevati k promociji kraja. Tudi letos so se zbrali tako akademski kot ljubiteljski slikarji. Na razstavi, ki jo je odprl mozirski župan Ivan Suhoveršnik, je likovna dela in avtorje predstavila likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. Glasbeni program so izvedli Mozirski koledniki. HZ Epik večeri bara Pokorny, direktorica Festivala Velenje. Kot je še poudarila, bo svoje mesto bo v tej dvorani dobilo domače lutkovno gledališče, svoje produkcije bo pripravljalo Gledališče Velenje, dvorana je primerna za monokomedi-je, predavanja in še kakšne glasbene zvrsti. Po njenih besedah so v Velenju odlični pogoji za različne zvrsti umetnosti, prenovljena mala dvorana pa bo še okrepila in popestrila kulturno dogajanje Mala dvorana Doma kulture v Velenju sprejme 100 obiskovalcev, prenova je stala 450 tisoč evrov, ob Mestni občini Velenje pa jo je s 149 tisoč evri sofinanciralo ministrstvo za kulturo. v mestu. »Predvsem pa si v tej dvorani želimo več projektov kulturne vzgoje. Lahko je namreč tudi odlična učilnica v živo, za različne učne vsebine in v zvezi s tem imamo že kar nekaj dogovorov s šolami,« je še povedala Barbara Pokorny. RG Foto: KSENIJA MIKOR ŠENTJUR - Ta veseli dan kulture so v Šentjurju poleg utečenega dogajanja obeležili z večerom glasbe, komedije in kulinarike. Epik teater je v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Šentjur poskrbel za pestro dogajanje v avli Ipavčevega kulturnega centra. Včerajšnji dogodek je bil prvi v seriji kultruno zabavnih večerov, ki jih bodo odslej pripravljali vsak mesec. Gostili bodo različne izvajalce, glasbenike, komike in igralce, vse skupaj pa bodo obogatili s priznanimi vini in kulinariko iz različnih regij Slovenije in tujine. Na uvodnem večeru so se predstavile akustična zasedba Epik akustiks s pevko Ulo, moška vokalna zasedba 7 de'ci in turistična kmetija Zdolšek. Za humoristično noto sta poskrbela komik Aleš Novak in gostitelj večera Tom Costo. Na prireditvi je Zveza kulturnih društev Šentjur podelila priznanja za uspešno delo na področju ljubiteljske kulture. Prejela sta ga Klub starodob-nikov Večno mladi in Kulturno društvo Moški pevski zbor skladateljev Ipavcev Šentjur. StO Kino ponovno oživel PREBOLD - Decembra letos v Preboldu oživljajo kino, ki je začel delovati že leta 1930, svoja vrata pa je zaprl konec 90. let. Vsako decembrsko nedeljo bodo v Dvorani Prebold na ogled različni svetovni in slovenski filmi. Filmski program bodo občasno spremljali tudi pogovori s posamezniki, ki so bili v preteklosti aktivno vključeni v delovanje kina. Kino (o)živi je projekt Občine Prebold, Slovenske kinoteke in Kulturno-umetniškega društva Svoboda Prebold. Njegov namen ni le popestritev decembrskega kulturnega dogajanja, temveč si želijo s tem narediti tudi prvi korak k ponovnemu delovanju kina v Preboldu. V zadnjih letih se je v svetu uveljavil trend digitalizacije, tudi v Sloveniji je večina kinematografov že digitaliziranih, v Preboldu pa bodo filmi še vedno predvajani na 35-milimetrskem traku, ki počasi izginja. Ob tem pobudnica projekta Katja Huš poziva vse občane, ki hranijo kakršnekoli spomine na kino, da jih delijo s pobudniki akcije in s tem soustvarjajo zgodbo o preboldskem kinu. Digitalizirano gradivo bo na ogled v okviru zbirke Prebold skozi čas. ŠO Osrednja pozornost letošnjega decembra bo v trnoveljskem gledališču namenjena premieri sodobne drame Blazinec v režiji Tomaža Krajnca. Veseli december v Zarji V kulturnem domu v Trnovljah se je v začetku tedna začelo praznično dogajanje, imenovano Veseli december v Zarji. Člani KUD Zarja so tudi za letos pripravili pester gledališki program, namenjen vsem generacijam. V ponedeljek je bil prvi od treh pravljičnih večerov z ustvarjalnimi delavnicami, na katerih otrokom pravljičarke prebirajo pravljice, skupaj pa se družijo ob izdelovanju prazničnih okraskov, voščilnic in drobnih daril. Praznično kulturno dogajanje je v Trnovljah letos osredotočeno na dve premieri. Prva bo že ta petek ob 19.30 sodobna drama Blazinec v režiji Tomaža Krajnca. Mlad celjski režiser je znan po tem, da se vedno znova loteva psihološko obarvanih tematik. Tokratna predstava se dotika precej občutljive teme o zlorabah in nasilju nad otroki. Bo pa zato na drugi strani toliko vedrejše dogajanje, namenjeno najmlajšim. Otroci bodo na svoj račun prišli v četrtek, 12. decembra, ko bodo člani KUD Zarja, stari od 7 do 15 let, premiero predstavili gledališko pravljico Luka išče družino. Pravljico je režirala Cvetka Jovan Jekl, besedilo zanjo pa je bilo izbrano na literarnem natečaju za otroke in mladino revije Mentor, ki izhaja pod okriljem državnega javnega sklada za kulturne dejavnosti, njegov avtor pa je Tomo Podstenšek. Poleg ponovitev letošnjih premier bo na trnoveljskih odrskih deskah tudi tradicionalna novoletna predstava. Celjski ljubiteljski gledališčniki bodo uprizorili burko Triko v režiji Vojka Belšaka. Ogledali si jo boste lahko v ponedeljek, 29. decembra. ŠO, foto: Arhiv KUD Zarja KULTURA 15 Razgaljena celjska antična preteklost Pod okriljem Pokrajinskega muzeja Celje izšla knjiga o arheoloških najdbah Prejšnji četrtek je bil v Osrednji knjižnici Celje v znamenju arheoloških najdb. Dr. Maja Bausovac je v Levstikovi dvorani širši javnosti spregovorila tudi o povsem sveži knjigi z naslovom Vivas Felix, Ce-leia: arheološko najdišče Osrednja knjižnica Celje. Predstavitev knjige je pospremilo odprtje razstave. Avtorica se je v knjigi v prvi vrsti posvetila arheološkemu najdišču pod Osrednjo knjižnico Celje in se obenem v sodelovanju z različnimi strokovnjaki dotaknila tudi drugih celjskih arheoloških značilnosti iz antičnega obdobja. Savinja že v antiki na jugu Še preden so se pred začetkom gradnje nove celjske knjižnice arheologi lotili izkopavanj, je zavod za varstvo kulturne dediščine na podlagi raziskovanj predvidel, da bi na tem območju lahko bili starejši arhitekturni ostanki. In res, ko so celjski arheologi v letih 2006 in 2007 sistematično raziskovali območje, so ugotovili, da gre za stanovanjske zgradbe in skladišča iz 1. in 2. stoletja, ki so bili ob stari rečni strugi. Našli so celo njene ostanke, kar jih ni toliko presenetilo, saj so vedeli, da je Savinja nekoč, ko še ni bila regulirana, tekla nekoliko bliže mesta. »Nikoli pa se ni točno vedelo, kje je tekla v antičnem obdobju. Med izkopavanji smo našli zelo močno utrditev rečne brežine, v katero so bili zabiti leseni piloti. Njihova analiza je pokazala, da so antični, kar je dokaz, da je Savinja že tudi v antiki tekla po južni strani mesta,« pojasnjuje avtorica knjige Maja Bausovac. Med zanimivejšimi kloaka Med najzanimivejšimi najdbami, na katere so naleteli pri gradnji in obnovi Osrednje knjižnice Celje, je kloaka - rimski odtočni kanal - ki je danes prav tam, kjer je stala pred stoletji, v kletnih prostorih knjižnice. Pri arheoloških raziskavah so odkrili antični zidani zgradbi, med katerima je bila kloaka, ki je ob združitvi objektov v prvi polovici 2. stoletja dobila kamnit obok in odtlej tekla pod njima. Prostor gradnje prizidka knjižnice namreč leži južno od obzidanega srednjeveškega mesta, kjer so vanj vodila mala vodna vrata, hkrati pa je bil to prostor goste rimske poselitve. Pred približno dva tisoč leti je imela Savinja v življenju takratnih prebivalcev veliko pomembnejšo vlogo, kot jo ima danes, o čemer pričajo ugotovitve, da so bili na Svinjskem nabrežju tako pristanišče za splave kot perišča. Seveda so pri izkopavanjih naleteli tudi na druge arheološke najdbe. Med njimi je nož z napisom Vivas Felix (slovensko živi srečno), po katerem je knjiga tudi dobila ime. ŠPELA OŽIR Foto: GrupA Avtorica knjige Vivas Felix, Celeia: arheološko najdišče Osrednja knjižnica Celje je dr. Maja Bausovac iz Pokrajinskega muzeja Celje. V njej je osrednjo pozornost namenila najdbam na območju celjske knjižnice. Eden zanimivejših predmetov, na katerega so naleteli med izkopavanji, je kloaka - rimski odtočni kanal. Vsi obrazi skrite osebnosti Minuli četrtek je Ustvarjalni laboratorij Talija v Celjskem mladinskem centru premierno uprizoril predstavo Agatha. Gre za dramo, ki pod vprašaj postavlja biografsko raziskovanje in nas napelje tudi k spraševanju o tem, kdo smo. Avtor drame Nebojša Pop -Tasić je skušal v predstavi odstreti življenje svetovno znane pisateljice kriminalnih romanov Agathe Christie. Pri raziskovanju njene osebnosti je naletel na nemalo težav. »Gre za izjemno zveneče ime, ki je že samo po sebi pojem. Gre za žensko, ki je prodala največ knjig v zgodovini pisane besede. Potem se je zataknilo, saj sem ugotovil, da s svojim pisanjem o sebi ni povedala skoraj ničesar,« je pojasnil. Da bi bolje razumel, kdo je bila Agatha Christie, je prebral njeno avtobiografijo in še približno 150 drugih knjig. Med drugim je ugotovil, da je pisala tudi poezijo in ženske romane. Med raziskovanjem je zaznal žensko, ki se je močno uveljavila v času, ko so bili v ospredju sicer moški. Do javnosti je bila izjemno zadržana, varovala je svojo zasebnost in ni marala publicitete. Predstava tako govori o bolj zakritih plasteh osebnosti te pisateljice. Zastopnik pisatelja na odru Agatho prikaže več likov, ki so pravzaprav deli njene osebnosti. Je pa Ne- bojša Pop - Tasić v dramo vključil tudi sebe in svoje raziskovanje. Na odru se zato kot njegov zastopnik znajde lik pisatelja. To je Karlo Jederman, ki naj bi o Agathi Christie napisal biografijo, resnica o pisateljici pa se mu skriva na vse možne načine. Ostali liki pa so »Prevladuje zgodba Karla Jedermana, ki poskuša iz ikonične Agathe Christie dobiti nekaj več, resnično osebo, krvavo pod kožo. Ker mu to ne uspe s prebiranjem literature, napisane o njej, si osebnost začne izmišljevati na podlagi delčkov njenega življenja,« je povedala igralka Barbara Vidovič. Premieri bosta sledili ponovitvi 16. in 18. decembra v Celjskem mladinskem centru. Predstava bo uprizorjena tudi v Cankarjevem domu, in sicer 24. februarja. Agatha Christie. Vse jih je upodobila Barbara Vidovič. Pisateljica je namreč imela več imen, tudi svoja dela je izdajala pod različnimi psevdonimi. Njen »jaz« se prepleta s karakterji oseb iz njenih romanov, svoje življenje pa je nekajkrat prenesla v svoje zgodbe. Režiser Dušan Mlakar se je pri režiji drame izdatno posvečal delu z igralci, da bi skupaj kar najbolj oživeli zgodbo, zapisano na papirju. Precej njegovega razmisleka je terjala prostorska omejenost dvorane Celjskega mladinskega centra, kjer je bila premiera. Največ pozornosti je posvetil liku Agathe in ostalim ženskim likom, ki jo osvetljujejo. Prvi, drugi, tretji jaz ... Barbara Vidovič je poleg igralskega dela na svoja pleča prevzela tudi organizatorske niti predstave. Največji izziv ji je predstavljalo igranje različnih oseb, različnih karakterjev, ki jim je skupno, da so zelo angleški. Iz Agathinega sveta se odmikajo vsak na svoj način, so kot njen drugi jaz, v katerem je iskala stvari, ki jih je sama doživljala, in stvari, ki jih je želela doživljati. Gašper Jarni se je posvetil vlogi Karla Jedermana. Dejal je, da je bilo časa za pripravo na predstavo malo. Vaje so bile izjemno zgoščene, nekaj časa sta se igralca intenzivno posvečala besedilu, nato sta zaplavala na oder. »Bilo je zelo zanimivo. Menim, da je to zelo konkretna vloga po daljšem času v teatru.« Za glasbo je poskrbel skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar, scenograf predstave je Matija Kovač. TINA VENGUST Foto: Rok Deželak У f - C PI® zvočne Slike klllt Ii P e www.radiocelje.com 95.1 I 95.9 1100.3 I 90.6 MHz VSAK ČETRTEK OB 14.10 IN 19.15 radiocelje 16 AKTUALNO Dobro je vedeti Izdelavo energetske izkaznice morajo plačati lastniki delov stavbe, se pa ta strošek šteje kot strošek rednega upravljanja, vezan na učinkovitejšo rabo energije. Tako zapisano v energetskem zakonu pomeni, da se ta strošek lahko krije iz zbranih sredstev rezervnega sklada, za kar je treba doseči večinsko soglasje, in izdelavo izkaznice uvrstiti v načrt vzdrževanja stavbe. Energetske izkaznice niso nujne za naslednje vrste stavb: kulturni spomeniki, kjer se opravljajo obredne ali verske dejavnosti, industrijske, delavnice, nestanovanjske kmetijske stavbe, ki se uporabljajo manj kot štiri mesece na leto. Veljavnost energetske izkaznice je deset let. Ko lastnik posameznega dela stavbe v večstanovanjski stavbi, za katero se lahko izda energetska izkaznica le za celotno stavbo, naroči izdajo energetske izkaznice, ta velja za celotno stavbo. Večstanovanjski objekt z vsaj štirimi etažnimi enotami, ki je bil zgrajen do leta 1980, mora pridobiti energetsko izkaznico najkasneje do leta 2015. Če je bil zgrajen po letu 1980, pa jo Energetski kazalnik ob oglaševanju nepremičnin nujen že od 1. januarja mora imeti najkasneje do leta 2030. Cene za izdelavo energetske izkaznice so odvisne od nepremičnine. Za stanovanje, ki je veliko 30 kvadratnih metrov cena znaša približno 80 evrov, od 30 do 60 kvadratnih metrov pa približno 90 evrov. Večja kvadratura pomeni višjo ceno. Energetske izkaznice: najprej na udaru tisti, ki oglašujejo Energetsko izkaznico je treba pridobiti tudi za vse nove stavbe in za vse javne stavbe s površino večjo od 500 kvadratnih metrov, od 9. julija 2015 pa bo ta površina 250 kvadratnih metrov. Koliko so energetsko učinkovite vaše nepremičnine? Foto: arhiv NT (SHERPA) Izteka se prehodno obdobje za pridobitev energetske izkaznice. Ta je obvezna pri prodaji stavbe ali njenega posameznega dela in pri oddaji v najem za leto ali več. Namenjena je torej kupcu ali najemniku nepremičnine. Če lastnik svoje nepremičnine ne prodaja ali oddaja, energetske izkaznice ne potrebuje. Glede na zakon so vsi, ki so ali še bodo med marcem letos in marcem drugo leto na primer prodali stanovanje ali ga dali v najem, že v prekršku, toda zaradi prehodnega obdobja jim inšpektorji kazni še niso oziroma je ne bodo izrekli. Tako bo vse do 22. marca 2015. Tisti, ki oglašujejo prodajo ali oddajo nepremičnin, pa bodo kaznovani že od 1. januarja, če ne bodo ob oglasni vsebini navedli energetskega kazalnika. Energetska izkaznica je list papirja, na katerem sta zapisani energijska učinkovitost ter priporočila za njeno povečanje. Njen namen je, da bosta kupec ali najemnik nepremičnine že pred nakupom ali najemom seznanjena s tem, kaj in koliko denarja bo v nepremičnino še treba vložiti, da bo dosegla optimalno energijsko učinkovitost. »Strošek za energijo v stavbi je relativno visok oziroma velike so naložbe, če bi želeli stavbo prenoviti, zato ima energetska izkaznica stavbe koristne podatke za odločitev potrošnika,« navajajo na Ministrstvu RS za infrastrukturo. Vendar kljub temu, da tam vidijo pozitivne učinke uvedbe energetske izkaznice, v praksi vlada popolna zmeda. Poglavitni razlog je predvsem v tem, da je med ljudmi zelo malo, skoraj nič, zanimanja za izdelavo energetske izkaznice. So pozabili, da jo morajo imeti? Zanimanja kljub prehodnem obdobju ni niti med tistimi, ki stanovanja prodaja- jo, a bi morali za to poskrbeti. Drugače bodo morali oglas za prodajo svoje nepremičnine s 1. januarjem umakniti iz medijev za oglaševanje. V Energetskem zakonu RS namreč piše, da bo z globo v višini 250 evrov kaznovan lastnik stavbe ali dela stavbe, »če pri prodajanju in oddajanju stavbe ali posameznega dela stavbe v najem ne zagotovi, da se pri oglaševanju navedejo energijski kazalniki energetske učinkovitosti stavbe ali posameznega dela stavbe«. Več kot očitno to ne bo edina kazen zanje, saj gre v tem primeru samo za del, ki se nanaša na oglaševanje. Od marca jih poleg tega čaka še 300 evrov kazni, če kupcu ali najemniku pred sklenitvijo pogodbe ne bodo predložili originala ali kopije energetske izkaznice. Torej dvojna kazen. In ta bo najverjetneje doletela samo lastnika, ne pa nepremičninskih agencij, ki prodajo ali najem nepremičnine oglašujejo. Agencije obveščajo, lastniki odgovorni Na infrastrukturnem ministrstvu so nam to potrdili, saj so dejali, da je naloga lastnika nepremičnine, da si uredi energetsko izkaznico. To nam je že januarja letos, ko smo v Novem tedniku o energetskih izkaznicah pisali prvič, dejal Janko Par-fant, lastnik nepremičninske agencije Kapitol iz Celja. Ravno te dni bo namreč vsem svojim strankam, za katere oglašuje prodajo nepremičnine, poslal obvestilo o nujnosti tega dokumenta. S podpisom soglasja, da lahko njegova agencija še naprej oglašuje prodajo nepremičnine, se bo lastnik sam odločil, ali bo prevzel tveganje za plačilo kazni, če nepremičnina še nima energetske izkaznice, ali bo oglas umaknil, si energetsko izkaznico uredil, nato pa znova začel oglaševati. Za takšen način obveščanja strank se je Parfant odločil, ker ne more prisiliti stranke, da ne oglašuje, če v prehodnem obdobju ni poskrbela za energetsko izkaznico. Par-fant meni, da bo ministrstvo vendarle moralo razmisliti o spremembi predpisa ali še o kakšni dodatni zakonski določbi, ki bi tako stroge predpise nekoliko omehčala. Prenagljen ukrep? Energetske izkaznice bi morali izdelati hkrati za celoten objekt ali stavbo, če je v njej več stanovanj. Po sedanjih predpisih čaka lastnike posameznih stanovanj kup birokracije, če bodo želeli energetsko izkaznico izdelati samo za svoje stanovanje. Če bodo predlagali ostalim sosedom izdelavo energetske izkaznice za ves objekt, je vprašanje, ali bodo stanovalci, ki svoje nepremičnine ne oddajajo in ne prodajajo, privolili v takšen strošek, ki je zanje nepotreben. A na drugi strani je za nekoga, ki stanovanje prodaja ali oddaja, nujen. Da je morda šlo infra-strukturno ministrstvo prehitro uvedlo takšna pravila, je mogoče slišati tudi med številnimi upravniki. Pri Su-prastanu Celje pravijo, da so v zadnjem letu kot upravnik v imenu stanovalcev naročili le eno energetsko izkaznico v Celju, in sicer gre za poslovni objekt v Prešernovi ulici 27. Tam so se za energetsko izkaznico odločili etažni lastniki, izdelana pa je bila v približno tednu, vključno s pridobitvijo vse projektne dokumentacije in podatkov o porabi ener-gentov. Sicer zanimanja za izdelavo energetskih izkaznic v večstanovanjskih objektih v njihovem upravljanju ni, dodajo. Prepuščeni sami sebi »Zadevo smo podrobneje predstavili na zborih etažnih lastnikov v letošnjem letu, vendar se niti v enem večsta-novanjskem objektu niso odločili za izdelavo energetske izkaznice za celoten objekt,« nam je odgovoril Mitja Ve-likanje, vodja upravljavsko tehničnega oddelka v Supra-stanu. In tudi on poudarja težavo, na katero naletijo posamezniki: »Največja težava je predvsem, da so energetske izkaznice zakonsko predpisane samo za enote, ki jih lastniki prodajajo ali oddajajo v najem za obdobje, ki je daljše od leta. Jasno je, da na podlagi takšnih zakonskih zahtev večino etažnih lastnikov ne zanima izdelava energetskih izkaznic, tako da so posamezniki, ki izkaznico potrebujejo, prepuščeni sami sebi. Etažni lastniki večstanovanjskih objektov se verjetno ne bodo zanimali za izdelavo teh izkaznic, dokler zakonodaja tega področja ne bo natančneje uredila in dokler ne bo znano, kaj bodo s takšno energetsko izkaznico pridobili,« še dodaja Velika-nje. Register bi bil dobrodošel Energetsko izkaznico izdelujejo za to usposobljeni in licencirani izdelovalci. Njihov seznam je na spletni strani energetskaizkaznica.si. Samodejno nikoli ne obiskujejo domov, ampak se oglasijo izključno na poziv lastnika ali upravnika določene stavbe. Pri obisku se morajo vedno predstaviti z ustreznim dokumentom. Na terenu si ogledajo stavbe ali stanovanja, se pogovorijo z lastnikom. Dostop morajo imeti do projektne dokumentacije o objektu in do računov za ogrevanje ter dokumentov o dosedanjih naložbah v izolacijo ali menjavo oken. Nato pregledajo tudi ogrevalne, hladilne in prezračevalne sisteme. Na podlagi teh podatkov nato izdelajo izkaznico. Čas, v katerem lahko lastniki pričakujejo dokončno analizo, je najmanj 14 dni nam je dejal Ivo Peperko iz Ekoklime v Celju, ki ima licenco za izdelovanje energetskih izkaznic. Z njim smo se pogovarjali, ko smo pripravljali članek o tem že v začetku leta. Od takrat je čas pokazal ravno to, kar omenjajo nepremičninarji in upravniki - da zanimanja za izkaznice za objekte med ljudmi skoraj ni. »Prehodno obdobje, ki bo v kratkem mimo, je pokazalo še, da v Sloveniji pogrešamo skupen register, iz katerega bi bilo javno razvidno, katere stavbe že imajo energetsko izkaznico,« dodaja Peperko. Nižanje in višanje cen Vprašanje, na katero bo odgovoril čas, je, koliko bodo energetske izkaznice, ko bodo izdelane za nepremičnine, ki jih posamezniki oddajajo ali prodajajo, spremenile njihove cene. Da bodo nekateri na podlagi dobrih rezultatov analiz energetske učinkovitosti cene nepremičninam zvišali, je jasno, nekaterim pa bodo cene zagotovo ravno zato padle. Stavba, ki ni dobro toplotno izolirana, predstavlja za kupca ali najemnika več stroškov pri ogrevanju. Kupec se bo pri nakupu ali najemu tako odločil za nepremičnino, kjer bo cena zaradi slabše energetske učinkovitosti nižja, ali pa za dražjo nepremičnino zaradi boljše energetske učinkovitosti. To bo ščasoma edini pokazatelj, kako bo energetska izkaznica tudi resnično vplivala na cene nepremičnin. Tako nepremičninski agenti kot upravniki menijo, da energetska izkaznica ne bo zelo vplivala na boljšo energetsko učinkovitost stavb. Mnogi so namreč v prodajo ali oddajo nepremičnine v najem prisiljeni ravno zato, ker finančno niso sposobni, da bi uredili izolacijo ali zamenjali okna. Nadzor nad energetskimi izkaznicami v primeru prodaje nepremičnine in oddaje v najem bodo izvajali inšpektorji Ministrstva RS za infrastrukturo in prostor. Če bodo odkrili nepravilnosti, za katere bodo krivi izdelovalci izkaznic, jim bo grozila celo izguba licence. Predvsem nepremičninski agenti pri tem upajo, da inšpektorji s kaznimi ne bodo lastnikov nepremičnin udarili po žepu že takoj 1. januarja. Pričakujejo »življenjske« odločitve inšpektorjev. SIMONA ŠOLINIČ Kako je drugje? Energetska izkaznica je v nekaterih zahodnih državah Evropske unije nuja že več kot deset let. Na dolgi rok naj bi države ugotovile, da so z uvedbo tovrstnih izkaznic prihranile tudi pri energiji. Ljudje so se predvsem lažje odlo- čali, katere ukrepe s ciljem boljše energetske učinkovitosti stavbe bodo v njej izvedli. S tega stališča naj bi bili bolj konstruktivni tudi skupni sestanki etažnih lastnikov, ki jih je ravno energetska izkaznica prisilila k ozaveščanju o energetski sanaciji objektov in k pravilnem odločanju, katera naložba v objektu je bolj pomembna in katera ima prednost. AKTUALNO 17 »Na srečo je trenutno že povsod mogoče dobiti svečke za učenje. Trgovci jim sicer pravijo čajne ali kako drugače. Učinkovite so tako navadne bele kot bolj prefinje-ne z dišavami. Če se otrok vsak dan uči tako dolgo, kot gori svečka, se bo uspeh zelo hitro bistveno popravil. Taka običajna doza svečke je za srednješolce čisto dovolj močna. Res prime,« je praznični nasvet staršem karikiral Marko Juhant. Priznana specialna pedagoga, avtorja knjige Varuh otrokovih dolžnosti, Marko Juhant in Simona Levec, sta pod okriljem Ljudske univerze Šentjur prejšnji četrtek spregovorila tudi šentjurskim staršem. Skoraj istočasno so v Domu sv. Jožefa v Celju gostili šolskega zdravnika Viljema Ščuko. Slednji bo v šoli za starše tam spregovoril tudi nocoj, 4. decembra, ob 19. uri. Prisluhnili smo jim in strnili njihove poglede. Kljub pritisku čim bolj zgodnjega delovanja se vsi trije strokovnjaki strinjajo, da za prave vzgojne ukrepe ni nikoli prepozno. »Po izkušnjah nisem mogel pomagati le narkomanom. Tam gre za fizično okvar-jenost možganov v tolikšni meri, da se stanje nikoli dokončno ne popravi. Spominjam se fanta, ki je bil deset let čist. Imel je dva otroka. A ko je žena stopila na stran, mi je povedal, da v desetih letih ni bilo dneva, ko ne bi pomislil na drogo. Nikoli te zares ne spusti iz rok,« pripoveduje Ščuka in dodaja, da je tudi to razlog, da moramo narediti vse, kar je v naši moči, da otroke opol-nomočimo za izzive sodobnega življenja, ko je še čas. V Šentjurju sta starše nagovorila specialna pedagoga Marko Juhant in Simona Levec, avtorja knjige Varuh otrokovih dolžnosti. Viljem Ščuka je šolski projekt Za manj megle v glavah v knjigi preimenoval v Država v megli. In glavni aduti srečnih ljudi so ... delovne navade in duhovne vrednote Tako kot so lahko otroci vir največjega veselja, ponosa in sreče, so lahko tudi vir največje življenjske bolečine in občutka osebnega poraza. Na tem spolzkem terenu ni prav veliko staršev, ki bi bili povsem suvereni pri vsakdanjih vzgojnih ukrepih in trdno prepričani, da bo čez dvajset let izplen njihovih prizadevanj pozitiven. Vse preveč je primerov, ko se zdi, da so posamezniki svoje starševske dolžnosti opravili zgledno, a so njihovi otroci vseeno zašli. Da je permisivna vzgoja kriva za propad generacij, je že dolgo jasno. Da bi moral biti šolski sistem odprt tudi za človekovo duhovno raven, niti slučajno. Avtorja knjige Varuh otrokovih dolžnosti sta svoj pogled predstavila staršem v Šentjurju, zdravnik Viljem Ščuka pa je na temo Rajsko otroštvo - peklensko mladostništvo spregovoril v starševski šoli v Celju v Domu sv. Jožefa. Še eno generacijo nazaj so si starši za svoje otroke poleg zdravja v glavnem želeli, da bi bili pridni in pošteni. Danes bi poleg zdravja starši svojim otrokom najbolj privoščili srečo in uspeh. Izkaže pa se, da se lahko človek v življenju s slednjim pohvali šele na temelju prvih dveh. Biti ponosen na malčka, ki ni trmast in neubogljiv, ampak »odločen in razmišljajoč s svojo glavo«, je dvorezen meč. Kot pravi specialna pedagoginja Simona Levec, se v njenem kabinetu vedno pogosteje pojavljajo starši, ki že v predšolski dobi pridejo do spoznanja, da otroku niso več kos. Čim bolj zgodaj jim dajte delo! »Prva leta osnovne šole, da o vrtcu ne govorimo, otrokom pomagamo pri vsem. Za vse poskrbimo starši. Vse v zvezi z njimi je naša odgovornost. Potem nekega dne v tretjem ali četrtem razredu nenadoma zahtevamo, da so samostojni in odgovorni,« prav Levčeva. Pred dvajsetimi leti se prav nobena mama ni pretirano ukvarjala z domačo nalogo. Danes je tarnanje v stilu »joooj, koliko domače naloge imamo« med mladimi mamicami nekaj povsem običajnega. Otrok pa bi moral od prvega dne šole vedeti, da je to njegova odgovornost. Da lahko sicer kadarkoli računa na pozornost in pomoč, a učenje in domače naloge so njegova obveznost. Če smo starši že tako pozorni na zgodnje izobraževanje, športno udejstvovanje in tako naprej, Levčeva in Juhant opozarjata, da je v resnici najbolj pomembno dovolj zgodaj gojiti delovne navade. Kdaj je pravi čas, da začnemo otroke učiti hišnih opravil? Takrat, ko je od malčkov najmanj koristi. A je pač tako, da bi nam tri-letniki z največjim veseljem pomagali pri vsem. »Dajte jim delo! To je vsa umetnost. Štiri leta star otrok lahko posesa stanovanje. Potrebujete le vrečko konfetov, da bo vedel, kje je že bil in kje še ne. Na koncu ne potrebuje ne pohvale ne nagrade. Ocena kakovosti opravljenega dela ga bo napolnila od znotraj.« Temu občutku se reče sreča in ni naprodaj v nobeni trgovini. V življenju je treba biti priden in pika Da je naš šolski sistem problematičen na več ravneh, opozarjata tudi Levčeva in Juhant. Otrok potrebuje oceno svojega dela. Opisne ocene v prvem triletju nikomur ne povedo nič. »To obdobje se zdaj skrajšuje, a mi za vsako tako lekcijo potrebujemo veliko časa.« Drug naglavni greh so domače naloge v podaljšanem bivanju. »Tem nalogam se z razlogom reče domače. Morali bi jih delati doma pod nadzorom staršev.« Tako pa otroke in starše v višjih razredih, ko se začneta resno učenje in ocenjevanje, šok popolnoma sesuje. Množici nadpovprečno nadarjenih otrok so njihove naravne danosti bolj v pogubo kot v pomoč. »Se strinjate, da je Tina Maze nadarjena športnica? Da. Pa zato trenira več ali manj? Več. Pa vaši nadarjeni otroci, se učijo več ali manj? Manj. No, to je razlog, da nikoli ne bodo izjemni,« je Marko Juhant znova pri srčiki svojih vzgojnih nasvetov. »Delovne navade so kraljevska dota. Ko kdo v življenju uspe in na primer pristane na lestvici sto najbogatejših, so vsi pametni, da je imel srečo. Figo. Prej je moralo biti še veliko znanja z leti garanja. V življenju je treba biti priden in pika.« Motivaciji se po slovensko reče siljenje Starši bi otrokom radi omogočili in dali vse. Žal to »vse« večinoma vtaknemo v otrokovo okolje. Toda nova igrača - na velika vrata prihajajo decembrski dobrotniki - otroku nasmeh na obrazu nariše le za nekaj trenutkov. Nov lego sistem je super, a kaj, ko je ob navodilih še katalog. Otrok potrebuje občutek osebne vrednosti, samouresničitve in te praznine ne morejo zapolniti vse igrače tega sveta. »Ko se odpravimo v hribe, si med potjo mislimo, kaj nam je tega treba bilo. Na vrhu pa je občutek izjemen in kmalu v mislih iščemo malo bolj zahteven cilj. To ni nič drugega kot računalniška igrica. Otroci postanejo zasvojeni s tem, da bi radi še malo več, še malo bolje. Zakaj tega ne znamo izkoristi v realnem življenju?« Način, s katerim to dosežemo, je motiviranje. A Juhant pravi, da je motivi-ranje večna »nagrada« tistih staršev, ki svojih otrok niso naučili ubogati avtoritete. »Glagol motivare izhaja iz latinskega korena spraviti v gibanje. To je tako kot v fiziki mogoče samo s silo. Lep slovenski prevod za motiviranje je siljenje. Za motivacijo torej ni treba biti noben čudežni guru. Motivacija je zelo »Na pomanjkljivost šolskega izobraževanja sem opozarjal prav vse pristojne ministre. Vsi so imeli zvezane roke. Sem bil pri predsedniku vlade. Je imel zvezane roke. Tudi s predsednikom države sem govoril o tej temi. Prav ste uganili. Ima zvezane roke. Se človek vpraša, kdo potem v tej državi odloča o tako pomembnih rečeh. Komu je v interesu, da smo Slovenci narod večno nezadovoljnih, nesrečnih potrošnikov?« si pomenljivo vprašanje zastavlja Viljem Ščuka. enostavna vzgojna veščina, ki so jo vaši starši izvrstno obvladali. Če ne, vi danes v življenju pač ne bi uspeli,« je nazoren Juhant. Otroci kot čipka ali platno? Da se v življenju vse začne in konča pri delovnih navadah, se strinja tudi Viljem Ščuka. To je ena od veščin, ki naj bi jo v nadaljevanju izobraževanja otrokom dala tudi šola osebnosti. Že pred štiridesetimi leti je v zavodu za otroke z vedenjskimi motnjami začel pripravljati delavnice za vzgojo osebnosti. Po osamosvojitvi se je istoimenski projekt začel v slovenskem dijaškem domu v Trstu. Štiriletni program, v katerem je sodelovalo več kot 300 mladih in približno 50 učiteljev pod skrbnim nadzorom medicinske fakultete, je pokazal, da so se pozitivne osebnostne lastnosti otrok izboljšale za 70 odstotkov. »Ti otroci so bili prijetni ljudje, manj je bilo vedenjskih težav, imeli so boljši učni uspeh. Res pa so bili bolj jezikavi, ker so v resnici razmišljali s svojo glavo. Rezultati so bili izjemni.« Ščuka se zavzema predvsem za to, da bi v vzgoji in izobraževanju imeli pogoje, v katerih bi se lahko razvila tudi človekova tretja, duhov- na plat. Ob omembi slednje v šolstvu mnogi dobijo ošpice. »Ne gre za religijo. Gre za etos, vest, sposobnost, da premagujemo vzgib nagona, tisto, kar nas loči od živali. Ker duševnost imajo sicer tudi živali.« Kot pravi, so otroci kot čipka. »Preja, bula in bucike so materialno, kleklja-rica s svojo sposobnostjo je duševno, prazni prostori med vozli v čipki pa so duhovno.« Po njegovih izkušnjah šolski sistem otrokom še zdaleč ne dovoljuje samoumevno postati čipka, prej dvodimenzionalno platno. Pod črto lahko povzamemo, da je javni vzgojnoizo-braževalni sistem velik in okorel. Spremembe se uvajajo počasi, posledice vsakokratnega eksperimentiranja pa so dolgoročne. Večina staršev se tako zaveda, da se bodo z vzgojnimi izzivi morali spopasti sami. Samo želja, da bi otrokom za življenje dali zares učinkovita orodja in možnost, da razvijejo vse svoje potenciale, je očitno premalo. O tem bomo morali še veliko razmišljati in govoriti. Pri vzgoji namreč vedno znova trčimo na resnico, ki je strnjena v lep afriški pregovor - da vzgojiš otroka, je potrebna cela vas. SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA 18 KULTURA Za poljske tradicionalne igrače je v prvi vrsti značilno, da so narejene iz lesa in gline ter poslikane z različnimi barvami. Z bogato tradicijo izdelovanja igrač Poleg slovenskih tradicionalnih otroških igrač so v Otroškem muzeju Hermanov brlog po novem na ogled tudi poljske. V Muzeju novejše zgodovine Celje so v sredo odprli občasno gostujočo razstavo muzeja igrač in iger v Kielcah na Poljskem. Poljski muzej se v knežjem mestu predstavlja z več kot 200 različnimi igračami, razdeljenimi na dva sklopa. Prvi del prikazuje poljske ljudske ustvarjalce in njihove lesene ter glinene igrače, v drugem delu prevladujejo tovarniško izdelane. Na Poljskem, kjer je prisotna močna tradicija izdelovanja igrač, je bilo nekoč deset večjih tovrstnih središč, kjer so izpod rok najrazličnejših mojstrov nastajali številni različni predmeti, namenjenih najmlajšim. Zanje je bilo v prvi vrsti značilno, da so bili izdelani iz lesa in poslikani. In prav po poslikavah in njihovih barvah so se tudi razlikovali od območja do območja. Ena najznačilnejših poljskih igrač O potepuhu in njegovi senci Pred kratkim je pri založbi Mladika v Ljubljani izšla otroška knjiga z naslovom Potepuh Flikafrak in njegova senca. »Napisal sem jo kot Dalibor in narisal kot Bori, oboje Zupančič,« pravi v svojem duhovitem slogu avtor, znan celjski slikar, literat in glasbenik. Knjiga je nastala na podlagi zgodbic, objavljenih v Kekcu, literarni reviji za osnovnošolce. Osemnajst kratkih zgodb govori o peripetijah nekega potepuha in njegove sence. Ob glavnem junaku, potepuhu Flikafraku, in njegovi neizogibni senci nastopajo še: splošni izumitelj Kvazimir Kok in znamenito leteče korito, opravljavka priložnostnih opravil gospodična Tulipanija Polka-bunko, petorčice Pil, ki jih je pravzaprav osem, župan in župnik majhnega mesteca Bimbamberlog, miš, ki je emigrirala iz velikega mesta Bumbum-berlog, občasni pajek ... Ob vsaki zgodbi so Borijeve barvne ilustracije in kot sam pravi, je knjiga »primerna za osnovnošolce in tudi za vse tiste odrasle, ki v teh preračunljivih časih še premorejo nekaj potepuškega srca«. TC je konjiček iz Kielc s tradicionalno poslikavo v obliki trikotnikov, ki simbolizirajo obliko poljskih polj. V 20. stoletju je na Poljskem cvetela industrija izdelovanja igrač. S to panogo se je ukvarjalo kar 49 tovarn. Danes je tovrstnih obratov bistveno manj. Za njihovo zapuščino skrbi muzej igrač in iger v Kielcah, kjer je shranjenih več kot 10 tisoč različnih primerkov. In z delom te bogate dediščine se bo muzej v knežjem mestu v prostorih celjskega muzeja predstavljal vse do konca avgusta prihodnje leto. Sodelovanje s Celjani se takrat ne bo končalo. Muzej novejše zgodovine namreč s poljskimi kolegi načrtuje novo sodelovanje leta 2016, ko se bo celjski otroški muzej predstavil na Poljskem. ŠO Foto: SHERPA Sladoledna zgodba, obogatena s torticami i h v Zgodba sladoleda Pri Nejcu se je začela leta 2000, ko se je Jernej Rojc odločil, da postavi prvi paviljon na vrtu takratnega zelo obiskanega zbirališča za mlado in staro, gostilne Zamorc. Sam takole pravi: »Veliko sem hodil po svetu in kot ljubitelj dobrega sladoleda sem ga vedno pogrešal v našem mestu. Prebivalcem Celja in okolice sem želel ponuditi nekaj novega, boljšega.« Prvi na Celjskem je uvedel sistem lopatic, kjer ima vsaka vrsta sladoleda svojo lopatico za porcioniranje, ker je bilo nekaj povsem novega tako z umetniškega, še najbolj pa s higienskega vidika. Zakaj je sladoled tako drugačen? Moto, ki nas še vedno vodi, je kakovost. Naši dobavitelji surovin, osnov in past za sladoled so vodilni v svetu po kakovosti in izvirnosti. Z njihovo pomočjo poskušamo sladoled izboljšati, odkriti nekaj več. Naš obseg različnih okusov presega številko 100 in samo domišljija je tisto, kar lahko omejuje. Vsak okus ima svojo zgodbo, pa naj bo to 100-odstotno naravna borovnica ali pa vanilija s prelivom bučnega olja in posuta z orehi. Mlečni okusi so narejeni na osnovi svežega mleka, ki nam ga skupaj s svežim jogurtom dobavlja lokalna mlekarna. »Iskrenost« okusa Ena izmed posebnosti je tudi naš jogurt, ki ga lahko kombiniramo z različnimi dodatki za različne okuse: jagoda, figa, marelica ... Sadni okusi so narejeni na osnovi vode, ki je tudi sestavni delež vsakega sadja, in 100 odstotkov sadja. V času sezone uporabljamo sveže sadje, ki da samo še piko na i k polnosti in »iskrenosti« okusa. Poskusite našo borovnico, jagodo, banano, kivi, breskev, limono ... Spoznali boste, kaj pomeni »iskrenost« okusa. Pomembno je tudi to, da so sadni sladoledi primerni za vse tiste, ki ne smejo uživati mleka. Sladoled tudi pozimi V želji, da sladoled ne bi bil samo sezonska sladica, ampak bi ga uživali tudi v hladnejših mesecih, smo odprli drugo lokacijo, pavil jon v Citycentru, ki poleg kavarne v mestu ponuja sladoled vse leto. Razvajajte se s sladoledi Pri Nejcu tudi pozimi. Kavarna Kavarna je najnovejša zgodba sladoledov Pri Nejcu, ki smo jo nadgradili še s ponudbo vrhunskih slaščic lastne proizvodnje. Tako kot pri sladoledu tudi pri sladicah velja naš moto ponuditi najboljše. Pridite in se prepričajte! Naša ponudba obsega: - navadne torte - sladoledne torte - praline - kremne rezine Najnovejša popestritev so unikatne tematske torte, ki jih izdelujemo skupaj s priznano dekoraterko Candy Art. Mere naših običajnih tort so (premer): - 20 cm (8-10 kosov) - 24 cm (14-16 kosov) - 30 cm (20-25 kosov) - knjiga (40-50 kosov) Po naročilu izdelujemo torte različnih oblik za vse priložnosti: - rojstnodnevne - poročne - tematske I INFORMACIJE 19 Obvestilo Spoštovani bralci, tako naši zvesti naročniki kot vsi, ki nas boste morda danes vzeli s katere od prodajnih polic in nas kupili, pri čemer vas bomo tako navdušili, da se boste pridružili naši družini, eni največjih in najstarejših v Savinjski regiji. Novi tednik, ki bo prihodnje leto zabeležil že 70-letnico obstoja, vam za praznične decembrske dni podarja posebno Praznično Petico. V njej smo vam pripravili pet življenjskih zgodb, ki nas navdihnejo z upanjem, nagradno križanko, letni horoskop in veliko kakovostne ponudbe naših poslovnih partnerjev ter obilico koristnih nasvetov, od ličenja do mode in bogato obložene mize. Smo vam pa ravno zaradi obilice dobrega v praznični prilogi tokrat odtegnili drugi snopič Zgodbe s Celjskega. Zato vas obveščamo, da bomo v običajnih dveh snopičih ponovno izšli prihodnji četrtek, do takrat pa vam želimo veliko prijetnega branja. Nalezite se navdiha pričakovanj, sanj in upanj tudi v družbi Novega tednika. UREDNIŠTVO VSAK ČETRTEK ZGODBE S CELJSKEGA - NOVICE IZ 33 OBČIN Največ informacij s Celjskega PRAZNIČNI UTRINKI V decembru bosta naša fotografa, Andraž Purg (GrupA) in Edi Einspieler (SHERPA) ujela različne praznične motive naših mest in vasi. In v vsaki številki bomo kakšnega tudi objavili. * ' ^T^W V «да-Ж r v •• Tv Pravljično Celje je dokaz, da si lahko dneve polepšamo s sprehodom po osvetljenih mestnih ulicah, ko poklepetamo s prijatelji in znanci ter se sproščeno družimo. Otroke pa letos prvič pozdravlja tudi novo celjsko pravljično bitje, pažek Urhek. Foto: GrupA i Preklopite na Petrol o in prihranite še več! Prevetrite svoje stroške za energente in preverite, ali lahko prihranite še več. Mi mislimo, da ja, saj vam v Petrolu zagotavljamo tudi naslednje prednosti: • Pri nas na enem mestu dobite celovito ponudbo vseh energentov za dom. • To pomeni, da za vse Petrolove storitve in izdelke prejemate eno samo položnico. • Lahko se odločite tudi za plačilo prek e-računa, kar je še posebej enostavno, hitro in sodobno. • Prek portala Moj Petrol imate v vsakem trenutku na voljo pregled svoje porabe, računov in možnost sporočanja stanja števca prek spleta. • Poleg ugodnih in konkurenčnih cen elektrike in plina vas redno presenečamo še z dodatnimi ugodnostmi. Na primer, če ste imetnik Petrol klub kartice in zbirate Zlate točke, lahko te v času akcij porabite tudi za znižanje vašega mesečnega računa elektrike in plina (tudi do 15 %). • Ker je svet energije prav tako pester kot vaš vsakdanjik, verjamemo, da kdaj potrebujete tudi pomoč, in to tudi v najbolj nemogočih urah, zato smo vam za pomoč ali svetovanje na brezplačni telefonski številki 080 22 66 na voljo vse dni v letu. Koristni nasveti za nakup elektrike in zemeljskega plina Preverite SVOJ prihranek, ne le povprečnega V javnosti se je v zadnjih mesecih odprla razprava o cenah elektrike in zemeljskega plina, saj se je na trgu pojavila oblika skupinskega nakupa energentov, ki je prebudila potrošnike, a je hkrati odprla tudi mnoga vprašanja. Trg na področju energetike je namreč odprtže nekaj let,a se na to,dasi lahkoprostoiz-biramodobaviteljeelektrikein plina,ševednonismo navadili. Ste tudi vi med tistimi, ki dobavitelja elektrike oziroma zemeljskegaplinašenikoliniste za-menjali?Letosimatezaradiživahnegadogajanjana trgu priložnost, da z menjavo dobavitelja prihranite res precej. Pri tem je najpomembnejše, da pred dokončno odločitvijo in podpisom pogodbe pridobite kar največ informacij. Čeprav so akcije skupinskih nakupov dobrodošle, saj aktivirajo potrošnike in na trgu ustvarijo boljše pogoje zanje, je treba vedeti, da skupinski nakupi ne zagotavljajo nujno tudi najugodnejše cene. To dokazuje primer iz Avstrije, kjer so končni izračuni, ki so jih opravili na vodilni avstrijski primerjalni spletni strani druchblicker.at, pokazali, da bi ljudje privarčevali povprečno še 65 % več (pri elektriki 40 % in pri plinu 86 %), če bi primerjali ponudnike, preden so podpisali pogodbo za zamenjavo dobavitelja v okviru skupinskega nakupa. Objavljeni povprečni zneski prihrankov v akciji skupinskega nakupa so zelo veliki, a ključna beseda je "povprečje". To pomeni, da prihranki ne bodo za vse enako visoki, zato je za sodelujoče v akciji skupinskega nakupa zelo pomembno, da preverijo, kolikšen naj bi bil njihov konkretni prihranek v okviru skupinskega nakupa, nato pa preverijo še, ali jim morda kateri izmed drugih ponudnikov ponuja večjega. Svoj prihranek pri Petrolu lahko preverite hitro in enostavno s pomočjo spletnega kalkulatorja na spletni strani www. petrol.si/preklop. V Petrolu posebej skrbimo za naše zveste kupce V akciji skupinskega nakupa bodo največ prihranili tisti potrošniki, ki dobavitelja doslej še niso menjali, a ob tem je treba opozoriti, da bi ti veliko prihranili v vsakem primeru - tudi če bi se za menjavo dobavitelja odločili sami. Tudi sam postopek menjave dobavitelja elektrike in zemeljskega plina je enako enostaven, ne glede na to, ali se menjave lotiš sam ali pa jo zate izpeljejo v okviru akcije skupinskega nakupa. Vso dokumentacijo prehoda namreč uredi novi dobavitelj. Potrošnik mora le izpolniti ter podpisati pogodbo z novim dobaviteljem in priložiti zadnji račun, ki ga je prejel od prejšnjega dobavitelja. Vse to je mogoče opraviti tudi na spletu, pri Petrolu v treh enostavnih korakih. Kako, lahko preverite na naslovu www.petrol.si/preklop, prestop k Petrolu pa lahko uredite tudi na vseh naših bencinskih servisih. Kar Petrol dela drugače od drugih, je pozornost, ki jo posveča svojim obstoječim odjemalcem. Prek programa zvestobe Petrol klub in Zlatih točk, ki jih pridobivate z vsemi nakupi na Petrolu, tudi ob plačilu položnic za elektriko in zemeljski plin, Petrol nudi odlične ugodnosti in popuste svojim obstoječim odjemalcem. Prav v tem trenutku poteka akcija, ko lahko z unovčenjem Zlatih točk naši odjemalci pridobijo do 5 % popusta na zemeljski plin in do kar 15 % popusta na elektriko. Preverite svoj prihranek na 080 22 66 ali na www.petrol.si/preklop Energija za življenje NA KRATKO V adventnem duhu DOBRNA - V kraju so pripravili delavnici izdelovanja adventnih venčkov in božičnih okraskov. V nedeljo je sledil manjši adventni sejem s postavitvijo velikega ad-ventnega venca v središču kraja. Dogodke je pripravilo turistično društvo. V delavnicah je izdelovalo adventne venčke in okraske petdeset udeležencev, med njimi skoraj polovica otrok. Izdelki so nastali iz gradiva, ki so ga nabrali v naravi. Za velik adventni venec, ki so ga v nedeljo izobesili nad krožiščem v središču kraja, je poskrbela skupina Fantje iz Zavrha, ki deluje kot sekcija turističnega društva. Venec ima šest metrov premera in je težak več kot pol tone. Blagoslovil ga je župnik Milan Strmšek, zapel je cerkveni pevski zbor, zbrane je nagovoril podžupan Stanislav Božnik. Med adventnim sejmom so prodajali izdelke domačega vrtca, pripravili so tudi manjšo razstavo gob. BJ Znani nagrajenci KOZJE - V Slovensko-bavarski hiši Podsreda so včeraj (sreda) podelili nagrade najboljšim avtorjem fotografskega natečaja Kozjansko jabolko 2014. Letošnja zmagovalka je fotografinja Mojca Logar. Tako kot že prejšnja leta je tudi letošnjo prireditev Praznik kozjanskega jabolka od 5. do 12. oktobra spremljal fotografski ex-tempore, ki ga je javni zavod Kozjanski park organiziral s Fotografsko zvezo Slovenije in Fotografskim društvom Celje. V tem času je dvajset fotografov skupaj oddalo 283 fotografij. Strokovna žirija je za razstavo izbrala 34 fotografij. Odprtje razstave je bilo včeraj v Slovensko-bavarski hiši Podsreda. Ob tej priložnosti so pripravili tudi kratek kulturni program in najboljšim trem avtorjem podelili nagrade. JP Pripravljeni na smuko VRANSKO - Zavod za kulturo, turizem in šport je konec tedna že četrto leto zapored v športni dvorani organiziral sejem rabljene in nove smučarske opreme. Na njem je sodelovalo 23 ponudnikov rabljene opreme, med katero so v prvi vrsti prevladovali smučarski čevlji, smuči in ostali predmeti, namenjeni otrokom. In prav po njih je bilo med obiskovalci po besedah koordinatorice sejma Suzane Blatnik tudi največ povpraševanja. ŠO Spodbujajo ljudsko petje ZREČE - Kulturno-umetniško društvo Vladka Mohoriča Zreče je v nedeljo v Kulturnem domu Zreče pripravilo tradicionalni koncert ljudskih pevcev pod naslovom Eno pesem peti. Letos so pevci prepevali pesmi o farnih zavetnikih. Tokrat je šlo že za 12. koncert po vrsti. Prvoten namen prirejanja koncertov ljudskih pevcev je bilo predvsem spodbujanje ljudskega petja na Zreškem, vendar je kmalu prerasel te okvirje in postal zanimiv tudi za ljudske pevce od drugod, je povedal Martin Mrzdovnik iz Kud Vladka Mohoriča Zreče. Tako so se tudi tokrat poleg domačih ljudskih pevcev predstavili še pevci iz Turnišča in Kamnika. Organizatorji so si ime koncerta Eno pesem peti sposodili pri domačem pesniku Juriju Vodovniku. JP Izbrali županovo vino POLZELA - V petek zvečer je občina v sodelovanju z zavodom za kulturo, turizem in šport izbrala letošnje županovo vino. Glavna ocenjevalka vin je bila Tadeja Vodovnik Plevnik, specialistka za vinarstvo. Seznam izbranih vin Društva savinjskih vinogradnikov za izbor županovega vina je obsegal sedem sort iz kleti Romane in Silva Mariča, Metke in Emila Medveška ter Antonije in Martina Smrekarja. Obiskovalci so po vrsti okušali modro frankinjo, dva chardonnaya, kernerja, belo zvrst, laški rizling in rumeni muškat. Županovo protokolarno vino je postal laški rizling vinogradnikov Metke in Emila Medveška, hišno županovo vino pa chardonnay vinogradnikov Romane in Silva Mariča. ŠO »Utripali« so gledališčniki TABOR - Tokratni prvi ponedeljek v decembru je bil v Medobčinski splošni knjižnici Žalec dramsko obarvan. V okviru Utripa domoznanstva je bilo v njej ves dan mogoče čutiti utrip Dramske sekcije Teloh Kulturnega društva Ivana Cankarja iz Tabora. Delovanje društva so zvečer obiskovalcem knjižnice v sproščenem pogovoru predstavili režiserka Tanja Kastelic ter igralca Matej Demšar in Tomaž Aubreht. ŠO Priložnost za mlade SLOVENSKE KONJICE - Mladinski center Dravinjske doline v letošnjem letu izvaja projekt Kreaktor oziroma mladinski kreativni laboratorij. V tem mesecu se kot del projekta obeta še začetek delovanja mladinske samozapo-slitvene zadruge. V mladinskem centru tedensko pripravljajo delavnice na temo samozaposlovanja, krepitve socialnih in drugih kom-petenc, ki pomagajo mladim pri zaposlitvi. Vrhunec projekta Kreaktor je vzpostavitev mladinske samozaposlitvene zadruge. Želijo si, da bi se zadruga v naslednjem letu financirala sama. Do konca leta so sredstva za njeno delovanje še zagotovljena iz projekta, vrednega 40 tisoč evrov. Projekt je financiral urad za mladino s sredstvi Evropskega socialnega sklada. JP Za večjo preglednost porabe ŽALEC - Žalski svetniki za sejo prejmejo 143 evrov sejnine. Za sodelovanje na seji odbora oziroma komisije so člani bogatejši za približno 46 evrov in predsedniki približno za 70 evrov. Poleg tega Občina Žalec letno za delo svetniških klubov oziroma svetniških skupin skupaj nameni skoraj 51 tisoč evrov oziroma 146 evrov mesečno na svetnika. Za delo političnih strank je letos v proračunu zagotovila malo več kot 34 tisoč evrov. Svetniki predloga, da bi sredstva za svoje delovanje znižali za 10 odstotkov, na zadnji seji niso podprli. Kljub vsemu so pokazali vsaj kanček odgovornosti in sprejeli pravilnik, s katerim bo njihova poraba finančnih sredstev vsaj nekoliko preglednejša. »Od zdaj občina ne financira več neposredno klubov svetnikov, ampak je v ta namen v proračunu postavka. Denar lahko klubi na osnovi načrta koristijo tako kot vsi ostali porabniki občinskega proračuna. S tem bomo dosegli večjo preglednost porabe občinske denarja,« pojasnjuje župan Janko Kos, ki prejema plačo za 53. plačni razred, kar znaša 3.280 evrov bruto. ŠO Traminec s črno etiketo. Gotovo ste ga že videli. Ali kupili. Ali poskusili. V nespremenjeni podobi nas spremlja že skoraj 70 let. In točno veste, kaj se skriva za z zlatom obrobljeno črno etiketo: vrhunsko vino, polnega okusa, zapeljivo, z aromo, ki spominja na divje vrtnice. Sladek in zanesljiv. Taksen kot takrat, ko vas je on prvič peljal na zmenek. Ko vam je naročil kozarček črnega traminca in ko sta se v soju sveč skupaj sklanjala nad sveži biftek, ki mu je sledila sladica in v očeh odsevajoča obljuba. Takšen kot takrat, ko vam je ona čez dišečo se žlahtno tekočino zrla v oči, se prepustila razvajanju in ste z vsakim preteklim trenutkom in vsakim sladkim požirkom vedeli, da bo za vedno vaša. Takšen kot takrat, ko ste se v njegovem spremstvu prepustili vrtincu ljubezni. Takšen, kot je še vedno! „ , . RADGONSKE GORICE Nagradna tgra: since i852 Sodelujte v nagradni igri »Zapelji me kot nekoč!«. Pošljite nam zgodbo, resnično; spomin, nostalgijo, ki jo je spremljal Traminec s črno etiketo. Delite del vaše resničnosti z nami, in mi vam bomo v zameno podarili resnično lep in unikaten komplet nakita »Zapelji me kot nekoč.« Več o pravilih in pogojih sodelovanja preberite na www.radgonske-gorice.si. i иПЈПЈ1_П_П_Ги Traminec Minister za zdravje opozarja: prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju! novi tednik ČDOPT 11 Št. 49, 4. december 2014 ОГОП I 2 1 Konjeniški šov ponovno navdušil Nemec pred Avstrijko in Čehinjo - Izvrstna izpeljava, a pred družino Bosio novi cilji - Najbolj znan gost: Dejan Zavec »Glavna stvar je, da se ljudje tukaj očitno zelo dobro počutijo. Pri nas občutijo toplino in pozitivno energijo. V Sloveniji uživajo v naravnih lepotah, in ko poskusijo našo dobro hrano ter spijejo kozarec vrhunskega vina, se počutijo skoraj kot doma. In zato se tako radi vračajo,« je že pred vrhuncem štiridnevne prireditve pripovedoval lastnik Centra konjeniškega športa Celje Hugo Bosio. Njegovi uslužbenci so hiteli z bavarskimi jeklenimi konjički proti parkiranim avtomobilom, ki so bili na cesti proti Medlogu oddaljeni že kilometer ali več, in dostavljali gledalce pred dvorano, na tekmo za svetovni pokal, ki ga je petič zapored gostil celjski klub. Za vse je bilo poskrbljeno. Kljub temu načrtujejo že naslednjo leto pomembno pridobitev, nova parkirna mesta na pet tisoč kvadratnih metrih površin. Skoraj cirkus V nedeljo kmalu po opoldnevu so bila pred slavnostnim odprtjem vsa sedišča zasedena. Ko se je začel odličen šov program, je bil najbolj znan človek v dvorani Dejan Zavec. Z boksarskim šampionom so bile žena in hčeri Ivona in Tija, ki sta z zanimanjem spremljali dre-sirane živali. Melie Phili-ppot je navdušila s svojimi štirinožci in požela gromek aplavz. »Ogromno je bilo otrok v dvorani. Melie je bila po mojem okusu resnično nekaj posebnega. Trudimo se, da vsako leto pokažemo nekaj novega. Kljub temu nam očitajo, zakaj ne pripeljemo lipicancev. V Lipico smo poslali vprašanje, vabilo. Odgovora sploh nismo prejeli ...« je razlagala direktorica centra Nika Bosio. Približno tono težak konj je ob izbrani glasbi »zapeljeval« svojo gospodarico. Laufer za las Kar osem tekmovalcev (od 50) je finalno preizkušnjo končalo brez podrte zapreke. Žal je Tomaž Laufer oziroma njegov Heart Steeler bil nepreviden pri eni oviri in ob ropotu, ko je padla zapreka, se je slišal vzdih množice. V baražu (dodatni tekmi z manj ovirami) je zmagal Nemec Philipp Schober s konjem Zandigom T S. Za njim sta se uvrstili Avstrij-ka Alice Janout in Čehinja Zuzana Zelinkova. Laufer, ki bo naslednje leto nastopil na evropskem prvenstvu, je bil zadovoljen z 10. mestom, kajti njegov konj je bil pred časom poškodovan. Urh Ba-uman je bil 33., Uroš Kocbek 42., Hana Bajrovič je bila 43. V Celju so čez zapreke skakali tudi konji in kobile Balou, Dartagnan, Roc-ketman, Mevistos Poorboy, Bionda, Wodka Lime ... Hugo Bosio: »Če ne vlagaš in se ne razvijaš, ostaneš zadaj.« Zgoščen program Vse je delovalo popolnoma utečeno, organizatorji na čelu s Hugom Bosiom mlajšim so vse rutinirano izpeljali. Njegova mama Nika je odvrnila: »S kakovostno ekipo in z obilico dobro volje znamo spraviti pod streho zahtevne turnirje. Trudimo se, da so čim manj opazni ali povsem neopazni dogodki iz ozadja, ki bolje, da niso na očeh javnosti. Gre za drobne prepire med tekmovalci, spremljevalci, za živčne izpade zaradi treme. Tedaj začutimo, da pritisk zavoljo pomembnosti stori svoje. Navzven pač skušamo storiti vse najboljše za tekmovalce in gledalce.« Ozrla se je v naslednje mesece: »Aprila bo prvi nacionalni turnir. V maju bomo drugič gostili pokal narodov. Imel naj bi štiri zvezdice, vsaj tako smo ga prijavili. To je precejšen zalogaj, saj zahteva visok nagradni sklad. Če bo nižji od predvidenega, bo pač imel tri zvezdice. Vrstile se bodo tekme za slovenski pokal, nadejamo se, da nam bo slovenska zveza zaupala organizacijo državnega prvenstva. Septembra bomo imeli finale slovenskega pokala, šesti svetovni pokal pri nas pa bo med 5. in 8. novembrom.« Nova vlaganja O kakovosti je razpredal Hugo Bosio: »Iz Rusije so pripotovali trije tekmovalci, tudi Vladimir Belecki, iz Turčije Omer Karaevli. To so >špice< v Evropi. Imajo dovolj denarja in potujejo s tekme na tekmo.« Nekaj konjev je bilo vrednih sto tisoč evrov in več. Bosio si želi še eno halo Trdobojca, ki vztrajata pri uresničevanju svojih sanj, Hugo Bosio in Dejan Zavec. za boljšo izvedbo zimskih tekem: »Konje je treba ogrevati, to omogočamo pod šotori, ki so za nas dodaten, visok strošek. Več pokritih boksov za konje imajo na Dunaju, v Pragi, Bratislavi. Tja, kjer so boljši pogoji, pride več jaha-čev. Od njih pa smo odvisni vsi, organizatorji sponzorji ... Če ne vlagaš in se ne razvijaš, ostaneš zadaj.« Da ima Celje še eno uveljavljeno prireditev, je zaslužen tudi župan Bojan Šrot, ki se je navezal na zadnjo temo: »Občina in konjeniški center sta sklenila pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu. Že nekaj let čakamo na sredstva, ki so nam jih odobrili na razpisu. Potem se je zapletlo. Že nekaj let se tožimo z državo. Doslej smo vse pravde dobili in verjamem, da bo milijon evrov, ki je namenjen za dograditev centra, čim prej prišel v prave roke.« DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Z odprtimi usti so najmlajši obiskovalci opazovali »levinjo« Lumo. Le nekaj metrov od ograde je mogoče opazovati mogočno predstavo konja in njegovega vodnika. Litovca Venckusa Ramunasa je konjiček pustil na cedilu. 22 ŠPORT Najprej državni, nato klubski rekord Za 10. zmago Verbič zadel že v 11. sekundi! Celjski nogometaši, ki so zdaj tretji na lestvici, so znova razveselili svoje privržence. Za prvi rekord je poskrbel Benjamin Verbič, ki je gostitelje v vodstvo popeljal že v enajsti sekundi tekme, kar je najhitreje doseženi zadetek v 1. slovenski ligi. Nad Verbičem je kasneje branilec Zavrča Kristić v razmaku nekaj sekund storil dva prekrška in za oba prejel rumeni karton ter moral zaradi rdečega igrišče zapustiti igrišče v 19. minuti. Takoj zatem je gol z glavo dosegel Danijel Miškić, kasneje pa je končni izid (3:0) z odličnim strelom postavil Verbič, ki je trenutno tretji najboljši strelec lige. Moštvo Celje (4-2-3-1): Mujčinovič - Klemenčič, Žitko, Krajcer, Jakolič - Miškić, Jugović - Verbič, Vrhovec, Oršić -Omoregie. Igrali so še Lo-vrečič, Djermanovič, Bajde. trenerja Simona Rožmana je neporaženo 17 tekem v nizu, kar je klubski rekord. V zadnjem jesenskem krogu bo gostovalo pri vodilnih Domžalah. Koliko za Benija? Poškodovanega vratarja Matica Kotnika je v soboto nadomestil 41-letni Amel Mujčinovič, rezervni vratar pa je bil 16-letni Metod Jur-har! Zavoljo rumenih kartonov sta manjkala Valon Ahmedi in Tadej Vidmajer, po dolgotrajni odsotnosti pa se je po zaceljeni poškodbi vrnil Gregor Bajde. Izvrstno je igral Mislav Oršić, v ospredju pozornosti pa je bil Benjamin Verbič: »Danes smo izkoristili prve tri strele, kasneje pa žoga ni hotela v mrežo. Upam, da smo nekaj golov prihranili za Domžale. Vsekakor se v soboto obeta spektakel na štadionu ob Kamniški Bistrici. Radi bi osvojili tri točke, pa vendar bo naš osnovni cilj dobra igra. Želimo zadovoljiti našega trenerja, ki prebedi cele noči, ko analizira igre tekmecev in naše predstave.« V Ljudskem vrtu ne skrivajo, da so se že dogovorili z Verbičem. »O tem ne vem nič. Marsikaj sem sicer slišal, vem, da sem zanimiv Mariboru. Januarja bo čas za temeljit premislek,« se ni dal Verbič, ki mu je bržkone naročeno, da molči glede prestopa. V Areni Petrol pri- Lestvica 1. SNL DOMŽALE 19 14 2 3 27:9 44 MARIBOR 18 12 2 4 32:18 38 CEDE 19 10 7 2 32:9 27 OLIMPIJA 18 10 5 3 34:14 25 ZAVRČ 19 9 2 8 18:21 29 RUDAR 19 6 5 8 20:21 23 LUKA KOPER 19 7 111 19:31 22 GORICA 19 4 3 12 15:24 15 KRKA 19 4 3 12 17:33 15 KALCER 19 2 2 15 11:45 8 čakujejo začetek pogajanj o višini odškodnine. Podpora s tribun? Moštvo Zavrča je v uvodnih 15 minutah razkrilo precej slabosti celjskega moštva, kar je priznal izjemno uspešni trener Celja Simon Rožman: Verbič: »Marsikaj sem sicer slišal, vem, da sem zanimiv Mariboru. Januarja bo čas za temeljit premislek ...« »Do 20. minute smo želeli odpraviti vse dvome o zmagovalcu, kar nam je sicer uspelo, toda vmes se je prikradla kriza, saj smo puščali za svojim hrbtom precej prostora. Zelo sem vesel rekordnega niza. Veliko dela in odrekanj je za nami. Fantje še vedno pridno trenirajo. Ne obremenjujemo se z rezultati, a nadaljevanju serije se vsekakor ne bomo zlepa odrekli.« 27. julija so Celjani doživeli zadnji poraz, v Domžalah z 1:0. Sodnik Miran Bukovec je spregledal dve enajstmetrovki, prekršek nad Bajdetom in izjemno očitno Parkerjevo igranje z roko. Slednji bo tokrat manjkal, tudi Skubic in Požeg ne bosta igrala. Velik adut Celjanov je neobremenjenost; v 19 krogih so zbrali toliko točk kot v celotni prejšnji sezoni. Na zadnji tekmi na domžalskem štadionu (proti Kalcerju) so imeli dokaj glasno podporo s tribun. Vsekakor si jo znova želijo. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Benjamin Verbič je trenutno tretji najboljši strelec 1. SNL, obenem pa je zbral šest asistenc. »37? Torej smo zelo dobri!« Pogovor z odličnim desnim krilom NK Celje Mislavom Oršićem Konec meseca avgusta so se prikazale prve »razpoke« v celjskem nogometnem moštvu, športni direktor Ambrož Krajnc pa je posledično sklepal dogovore z zadnjima možnima okrepitvama. »Eden je dober, drugi pa je še precej boljši. Če dobim prvega, bo v redu, če pa nam posodijo drugega, bo super,« je bilo vse, kar nam je zaupal. Nato je dobil »tistega drugega«. Na poso-jo, za eno leto. S privolitvijo trenerja Matjaža Keka se je z Reke v Celje preselil Mislav Oršić. V minuli sezoni je igral za Spezio v italijanski Serie B, kjer ni bil zadovoljen, saj je igral malo, zato je iskal rešitev. Podpisal je za NK Rijeka; mogočni Gabriele Volpi ima finančni nadzor tako nad Rijeko kot nad Spezio. Po prihodu v Areno Petrol si je 21-letni Oršić zaželel, da bi se ponovno nogometno rodil. To mu je vsekakor uspelo. Začel je igrati v 8. krogu in od tedaj ni izpustil niti ene tekme. Na večini je bil med najboljšimi, nekajkrat zagotovo najkoristnejši in najopaznejši. Bili ste najboljši igralec zadnjega lokalnega derbija, saj ste pripravili dve stoodstotni priložnosti Verbi-ču, eno pa Omoregiu. Morda zato, ker ste se tako temeljito ogreli. Ste se že kdaj dvakrat ogrevali pred tekmo? Pravzaprav ne, čeprav se mi je nekaj podobnega kot v Velenju pripetilo na gostovanju pri Splitu, ko sem igral za Inter iz Zaprešiča. Tudi tedaj je zmanjkalo elektrike, toda v 10. minuti prvega polčasa. Čakali smo manj kot deset minut, a naenkrat smo bili premraženi, kajti bili smo povsem mokri zaradi dežja. Tedaj smo izgubili. Tokrat ste igrali neodločeno, čeprav ... Dobro smo igrali, a kaj, ko nismo dosegli gola. Če bi zmagali, bi zdaj bili drugi na lestvici. Še naprej se bomo borili za drugo mesto. Zagrebčan ste, za vas se je zanimal Hajduk, ki se je čudil, zakaj vas ne pokliče Dinamo, zdaj ste član Rijeke, pri kateri ste opravili le nekaj treningov. Za koga navijate? Zagrebčan sem, torej se ve. Bili ste najboljši strelec Interja iz Zaprešiča v sezoni 2012/13. Zakaj Spezia? Imel sem več možnosti. Menedžer Branko Hucika se je dogovarjal. Govorilo se je tudi o angleškem klubu Crystal Palace. Potem je vse potihnilo in pristal sem na italijansko drugo ligo. Ni se zdelo slabo za napredek. A ni se mi odprlo. Kot otrok sta začeli pri Trešnjev-ki. Ste stanovali blizu? Tedaj da, v zagrebškem predelu Srednjaci. Zdaj sem v Španskem. Če je le možno, odhitite v Zagreb. H komu? K staršem in prijateljem. Če namigujete na dekle, naj povem, da je Suzana vseskozi z mano. Ta mesec bo minilo že pet let, odkar sva skupaj. Celjska napadalna klasika pa je Sunny Omoregie v konici, za njim pa Valon Ahmedi, Benjamin Verbič in vi. Ste že dovolj uigrani? Po eni strani se mi zdi, da nam gre kot po olju, toda če pomislim, da igramo skupaj šele od osmega kroga, potem smo lahko zelo optimistični pred spomladanskim delom. Ali veste, koga še niste premagali v tej sezoni na uradnih tekmah? Ne bi vedel, povejte mi. Tri točke ali več ste osvojili proti vsem moštvom z vrha, Domžalam, Mariboru, Olimpiji . ... z Rudarjem še nismo zmagali. Ja, obakrat smo imeli precej smole. Velenjčani so zdaj edini, ki jih niste ugnali v prvenstvu, namreč končno ste uspeli streti odpor Zavrča. Ste si pogledali obračun prvega kroga? Ne, nisem. Sem pa slišal veliko o tej tekmi. In da je celjsko občinstvo navkljub porazu ploskalo. To pa je redkost. Nato smo zma- kasneje. Celje je po vaši zaslugi -strelec, nato podajalec - prekinilo niz Domžal v 11. krogu. V zadnjem letošnjem dejanju boste gostovali v Domžalah, gali na obeh medsebojnih obračunih v slovenskem pokalu. Že na Ptuju se je videlo, da Zavrču ne ustreza naša hitra igra. Pri prvi prvenstveni zmagi nad Zavrčem - do sobote edini - je blestel vaš rojak Igor Jugović, z golom in asistenco. V šali pravi, da je edini pravi »purger« v vaši ekipi. Drži? Z Danijelom Miškićem mu priznava, da živi najbližje središča Zagreba. Jaz sem v zahodnem predmestju, Miško pa v vzhodnem. Po zmagi nad Zavrčem imate 37 točk. Veste morda, koliko točk je v prejšnji celotni sezoni zbralo celjsko moštvo? Ne bi vedel. 37. 37? Torej smo zelo dobri. Naš niz je neverjeten. Kdo je bil neporažen enaindvajsetkrat zapored? Še Dina-mo ne . Vi, Anej Lovrečič in Dejan Djermanovič ste pravzaprav brez poraza, saj ste v klub prišli ki bodo željne maščevanja, kajne? Prav gotovo. Srečni smo po zmagi nad Zavrčem, toda naš motiv ostaja nezmanjšan. Drži, da bodo domačini oslabljeni, a tudi mi ne bomo v popolni postavi. Ne bomo razmišljali o tekmecih. Za nami je izjemen posel, ki ga želimo kronati z vsaj točko pri jesenskih prvakih. Kateri slovenski klub pa ima naj -boljšo ekipo? Maribor igra v ligi prvakov, torej bi po logiki moral imeti tudi najboljšo ekipo v Sloveniji. Naše moštvo, vsaj upam tako, zaostaja le za drobec. In najboljši igralec? Cristiano Ronaldo. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Mislav Oršić »Če pomislim, da igramo skupaj šele od osmega kroga, potem smo lahko zelo optimistični pred spomladanskim delom prvenstva.« Evropski prvak tretji na svetu Za bron Lah moral ugnati bivšega svetovnega prvaka SPORT 23 Benjamin Lah Tudi učinkovita akcija z nogo ni bila dovolj za zmago v polfinalu. NA KRATKO Vardar premočan Skopje, Velenje: Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v 7. krogu lige prvakov izgubili proti Vardarju s 34:32. Borili so se po najboljših močeh, a odločnega koraka za preobrat niso zmogli, tudi zavoljo posledic posredovanj izraelskega sodniškega para. V soboto bodo gostili Montpellier. V Rdeči dvorani pa so se rokometaši velenjskega Gorenja zanesljivo uvrstili v skupinski del pokala EHF. V povratni tekmi 3. kroga so premagali ruski Perm z 39:29. Svoje tekmece v skupini bodo dobili danes na žrebu na Dunaju. Premalo razpoloženih Düdingen: Odbojkarice Braslovč so izgubile povratno tekmo 2. kroga pokala challenge. Švicarke so bile tudi drugič boljše s 3:1. Nika Markovič je zbrala 20 točk, Katja Mihevc 14 in Katja Mihalinec 12. Anin preporod Aspen: V veleslalomu za svetovni pokal alpskih smučark v ZDA je Ana Drev osvojila 14. mesto. To je četrti najboljši dosežek v karieri smučarke iz Šmartnega ob Paki. Po prvi vožnji je delila 28. mesto, v drugi pa je imela najboljši čas med vsemi tekmovalkami. Na moškem smuku v kanadskem Lake Louisu naši tekmovalci niso bili razpoloženi. Celjan Martin Čater je dosegel 60. čas. Pred polfinalom Celje: Mlado celjsko hokejsko moštvo je s pomočjo nekaj solidnih okrepitev vse bolj samozavestno. Po senzaciji v Tivoliju je v soboto premagalo Bled s 6:4, v torek pa še Playboy Slavijo s 5:3. Obe tekmi sta šteli za ligo INL in tudi domače prvenstvo, v katerem je zdaj Celje na tretjem mestu. Tajfun tudi na Dolenjskem Novo mesto: Šentjurski košarkarji so v vnaprej odigrani tekmi 9. kroga 1. slovenske lige po podaljšku ugnali Krko z 69:61. Vodili so že za 13 točk, obenem pa imeli tudi nekaj sreče. Pri vodstvu Krke za dve točki je Wangmene dobro sekundo pred koncem storil osebno napako nad Ceolo Clarkom. Ta je prvi prosti met zgrešil, naslednja pa zadel za podaljšek. Tajfun ima vseh devet zmag. Ceola Clark je dosegel 16 točk, po 13 pa Domen Bratož in Dragiša Drobnjak. Znane tekmice Budimpešta: Na žrebu za evropsko prvenstvo košarka-ric do 18 let, ki bo naslednje leto v Celju, so Slovenke za tekmice v skupini C dobile Madžarke, Srbkinje in Belgijke. Tekmovanje bo med 30. julijem in 9. avgustom. Tudi ali predvsem zaradi tega prvenstva je Matej Polutnik umaknil svojo odstopno izjavo in ostaja direktor ŽKK Athlete Celje. (DŠ) Da se slovenska reprezentanca v ju-jitsu ni vrnila praznih rok s svetovnega prvenstva v Parizu, je poskrbel Celjan Benjamin Lah. Član Policijskega kluba borilnih veščin Celje je osvojil bronasto medaljo. Deveti mesti sta zasedli Barbara Stiplošek do 62 in Anja Laznik do 70 kilogramov, obe iz šempetrskega Fudoshina. Lah je bil tretji v kategoriji do 94 kilogramov. Je tudi uspešen judoist, s celjskim Sankakujem je bil ekipni državni prvak. Podaljšek za polfinale V Parizu je imel Beno štiri borbe. Najprej je pred tri tisoč glasnimi navijači gladko premagal domačega ljubljenca Geoffreya Vincenta. V boj s starim znancem, Irancem Mohsenom Hamidijem Ag-hchayem je vstopil poln adrenalina, saj se mu je skušal oddolžiti za poraz na zadnjem večjem tekmovanju. Borba je bila na trenutke zelo neprivlačna, tekmeca sta bila sila previdna. Po treh minutah napetega boja in izmenjavanja vodstev se je rezultat ustavil pri 9:9. V napetem podaljšku je Lah zbral točko več in se uvrstil v polfinale. Gladko do brona Lah polfinalnega nasprotnika ni poznal. Zanj je bil Zaradi zgodnjega zaključka sezone nima smisla dolgo čakati na izbor atleta leta. Zato je Atletska zveza Slovenije (AZS) že razglasila najboljše v letu 2014. Celjski Kladivar ima tri zmagovalce in še štiri nagrajence. Pri članicah je bila najboljša Martina Ratej, med mlajšimi mladinci Anej Zupanc, pri pionirjih pa Rok Renner. Ratejeva je z grenkim priokusom zaključila sezono, v kateri ji ni uspelo osvojiti prvega odličja na velikem tekmovanju (6. na EP), po drugi strani pa je z drugim mestom v skupnem seštevku meta kopja v diamantni ligi izjemno visoko postavila letvico sebi in vsem drugim slovenskim asom. Pri članicah je tretje mesto osvojila Marina Tomič, enak položaj je med starejšimi mladinci zasedel Luka Janežič, med pionirji pa je Jan Vukovič zaostal zgolj za klubskim kolegom Ren-nerjem. Zlato plaketo AZS je prejel Gregor Cankar, še vedno državni rekorder v skoku v daljino (840 cm), ki je leta 1999 osvojil prvo slo- Črnogorec Goran Musić popolna neznanka. Po začetnem zaspanem načinu borbe je nadaljeval v višji prestavi, toda na koncu je imel točko manj. Čeprav se je zavedal, da ni prikazal vsega, česar je sposoben, ni zmogel mimo omembe, da je bilo nekaj sodniških odločitev milo rečeno čudnih. Čakanje na odločilne boje ni bilo enostavno. Finale in možnost oddolžitve Dancu Lazarju Kuburoviću sta vensko medaljo na svetovnih prvenstvih. Na Ptuju je bila pred slavnostno prireditvijo tradicionalna borza AZS in na njej določen koledar tekmovanj v letu 2015. Celjski klub bo gostil dvoransko državno prvenstvo (DP) za mlajše splavala po vodi, bron pa je »visel v zraku« - tekmec, Poljak Tomasz Szewczak, je bivši evropski in svetovni prvak. S trenerjem Markom Gabrom sta se odločila za napad od prve sekunde. Taktika je uspela, Beno je vodil že za 11 točk in bil deležen ovacij navdušenega občinstva. Lažje kot policist Benjamin Lah trenutno moči nabira v Nemčiji, mladince in mladinke (31. januar), dvoransko DP za starejše mladince in mladinke (7. februar), članski pokal Slovenije (13., 14. junij) in pionirsko DP (12., 13. september). DEAN ŠUSTER Foto: arhiv AZS svoj nastop na svetovnem prvenstvu pa je takole ocenil: »Seveda sem vesel vsake medalje, osvojene na svetovnem prvenstvu. Obenem pa se zavedam, da sem bil v soboto sposoben poseči tudi po zlatem odličju. Osvojil ga je Danec Kuburo-vić, ki me je premagal leta 2012 v finalu svetovnega prvenstva na Dunaju. Ostajam pozitivno naravnan, z velikim motivom do treniranja in vnovičnega poseganja po medaljah. Letos sem postal evropski prvak, a na lovorikah ne bom zaspal. Tudi ne smem, saj imam zdaj odlične pogoje. Pol leta sem namreč zaposlen v Oddelku vrhunskih športnikov na Policijski akademiji na Generalni policijski upravi.« Evropsko prvenstvo bo v mesecu juniju, svetovno pa znova konec meseca novembra. Na njem se bodo začele kvalifikacije za nastop na svetovnih igrah leta 2017 v Wroclawu. DEAN ŠUSTER Foto: arhiv JJZS Panorama NOGOMET 1. SL, 19. krog: Celje - Za-vrč 3:0 (3:0); Verbič (1, 22), Miškić (21), Maribor - Rudar 3:2 (2:0); Tavares (23, 71), Zahovič (26); Jelič (82, 93), Gorica - Domžale 1:2 (1:1), Radomlje - Koper 2:1 (2:1), Olimpija - Krka 1:2 (0:1). MALI NOGOMET Pokal Slovenije, 3. krog, povratna tekma: Litija - Do-bovec 3:3 (0:1); D. Kugler (6, 22), Simeunovič (27); na zaključni turnir Dobovec. ROKOMET Liga prvakov, skupina C, 7. krog: Vardar - Celje Pivovarna Laško 34:31 (19:17); Dibirov 7, Karačić 6; Sliško-vić 9, Zarabec 6, Žvižej 5. Vrstni red: Veszprem 14, Vardar 9, Rhein Neckar 8, Montpellier 6, Celje 4, Če-hovski medvedi 1. Pokal EHF, 3. krog, povratna tekma: Gorenje - Permski medvedi 39:29 (19:12); Duj-mović 8, Skube 6, Šoštarič 4; Soroka 9, Buzmakov 5. KOŠARKA 1. SL, 8. krog: Zlatorog -Grosbasket 69:59; Jurak 15, Jovanovič 14, Lapornik 11; Zagorac, Tomič 14, Hopsi - Rogaška 79:96; Udrih 19, Zolotić 18, Vuković 9; Če-bular 32, Mijović 16, Ferme 14, Tajfun - Maribor 81:76; Bratož 19, Drobnjak, Clark 16; Pelko 18, Krivec16, Helios - Elektra 76:72; Korošec 19, Upshow 14; Bukovič 18, Bajramlić 13, Horvat 11. Vrstni red: Tajfun 16, Rogaška, Zlatorog, Grosbasket 12, Šenčur, Krka, Helios 11, Maribor 10, Hopsi, Portorož 9, Elektra 7. 2. SL, 6. krog: ECE Celje -Črnomelj 68:78; Kobale 23, Krasniči 16, Gobec 14; Ristić 24, Cerkovnik 16, Plama Pur - Terme Olimia 78:87; Muha 20, Glavaš 19; Remus 21, Kavgič 15, Trupaj 10. Vrstni red: Parklji, Lastovka, Terme Olimia 11, Lth Castings, Triglav 10, Črnomelj 9, Ajdovščina, Plama Pur, Celje, Slovan 8, Hrastnik, Litija 7. 1. SL (ž), 7. krog: Athlete Celje - Grosbasket 103:76; Er-kič 24, Gajić 16, Abramovič 13; Lankster 21, Osterman 17. Vrstni red: Athlete 14, Grosbasket 12, Triglav 11, Konjice 10, Maribor 9, Domžale 7. ODBOJKA 1. SL, 15. krog: Šoštanj To-polšica - Maribor 2:3. Vrstni red: ACH Volley 45, Calcit 35, Salonit 31, Panvita 29, Krka 19, Fužinar 18, Triglav, Šoštanj Topolšica 14, Maribor, GO Volley 10. 1. SL (ž), 11. krog: Formis - Aliansa Šempeter 3:0, Bra-slovče - Kema Puconci 3:1. Vrstni red: Koper 31, GO Volley 24, Braslovče 19, Vital 18, Puconci 14, Formis 11, Aliansa 9, Slovenj Gradec 6. (MiK) Športni koledar Petek, 5. 12. MALI NOGOMET 1. SL, 8. krog: Sevnica -Dobovec (20). Sobota, 6. 12. NOGOMET 1. SL, 20. krog: Domžale - Celje (14), Velenje: Rudar -Zavrč (16). ROKOMET Liga prvakov, skupina C, 8. krog: Celje Pivovarna Laško - Montpellier (20.30). 1. SL, 13. krog: Sevnica -Gorenje (19.30). KOŠARKA 1. SL, 9. krog, Šoštanj: Elektra - Zlatorog, Rogaška - Helios (19), Maribor - Hopsi (19). 2. SL, 7. krog, Ljubljana: Slovan - ECE Celje, Podčetrtek: Terme Olimia - Triglav (19). 1. SL (ž), 8. krog, Kranj: Triglav - Athlete Celje (18). ODBOJKA 1. SL, 16. krog, Nova Gorica: GO Volley - Šoštanj Topolšica (19.30). 1. SL (ž), 12. krog, Šempeter: Aliansa - Koper (17.30), Slovenj Gradec - Braslovče (19.30). Sreda, 10. 12. ROKOMET 1. SL (ž), 12. krog, zaostala tekma: Zelene doline Žalec - Krim Mercator (19). Kladivarjevih sedem Z leve stojijo Jan Vukovič, Robert Renner, olimpijec Hrvoje Fižuleto, trener in član upravnega odbora AD Kladivar, in Dušan Prezelj, nekoč tekmovalec celjskega kluba. 24 KRONIKA Primopredaja poslov in odstop neizbrane Kot smo napovedali pretekli teden, je Sodni svet RS v četrtek ponovno odločal o vodstvih okrožnega in višjega sodišča v Celju. Člani sodnega sveta tudi tokrat niso izrazili podpore niti dosedanjemu predsedniku okrožnega sodišča Miranu Jaz-binšku niti dosedanji predsednici Višjega sodišča v Celju Zinki Strašek. Oba sta tako ostala brez svoje funkcije. Za novega predsednika okrožnega sodišča so že drugič imenovali stečajnega sodnika Matevža Žu-glja. Vrhovno sodišče RS je od ponedeljka za začasnega predsednika Višjega sodišča imenovalo sodnika Branka Aubrehta. Da je med zaposlenimi v celjskem sodnem okrožju že dlje kar nekaj nemira zaradi ne-strinjanja z vodenjem glavnih dveh celjskih sodišč, smo poročali že večkrat. Sodni svet je s svojo četrtkovo odločitvijo naše poročanje samo še potrdil. Druga nezaupnica Na spletnih straneh slovenskega sodstva oziroma Upravnega sodišča Republike Slovenije je kot sodna praksa celo objavljen dokument, v katerem je zapisano, na kaj se je dosedanji predsednik okrožnega sodišča Celje Miran Jazbinšek skliceval v tožbi zoper septembrsko imenovanje Matevža Žuglja. Na spletu je mogoče prebrati tudi odgovor Sodnega sveta RS na Jazbinškove besede. Da smo imeli prav, ko smo poročali o slabi volji zaposlenih zaradi načina dela in slabih odnosih kaže odgovor sodnega sveta na Jaz-binškovo tožbo zoper njegovo menjavo: »Po mnenju tožene stranke (sodnega sveta, op. p.), so že te nepravilnosti tako zaskrbljujoče, da terjajo prevetritev vodenja sodišča.« Sodni svet naj bi Jazbinšku celo očital »samovoljno vodenje sodišča«, to naj bi sklepal na podlagli imenovanja sodnika na vodstveno mesto oddelka brez sodnikovega soglasja in neupoštevanja obveznosti pri izdelavi ocen sodniških služb. Vse to naj bi v kolektiv vneslo negativno vzdušje. Stečajni sodnik Matevž Žugelj je po septembrskem imenovanju do zdaj že najmanj dvakrat poskušal prevzeti funkcijo, a je ni mogel zaradi Jazbinškove tožbe. Ta se sicer lahko še enkrat posluži spora, a je vprašanje, ali bo to storil, ugibajo nekateri zaposleni. Dejstvo je, da mu je sodni svet do zdaj že dvakrat z glasovanjem izkazal nezaupnico. Primopredaja poslov Da smo v preteklem pisanju domnevali pravilno, ko smo pisali, da bi moral Žugelj že septembra, takoj po prvi potrditvi svojega mandata, prevzeti funkcijo predsednika okrožnega sodišča, kaže izjava sodnega sveta po četrtkovem drugem imenovanju: »Glede na stališče sodnega sveta, sprejeto na 43. seji 23. 10. 2014, in sicer da odločba sodnega sveta, s katero se imenuje predsednik so- Novi predsednik Okrožnega sodišča v Celju Matevž Žugelj. Opisujejo ga kot strokovnjaka in človeka, ki ima posluh za ljudi. Foto: arhiv NT(GrupA) dišča, učinkuje od dneva imenovanja dalje, Matevž Žugelj nastopi z današnjim dnem (s četrtkom) funkcijo predsednika Okrožnega sodišča v Celju s polnimi pooblastili.« Na Okrožnem sodišču v Celju je tokrat do primopredaje poslov vendarle prišlo. In sicer v torek ob 8. uri zjutraj. O četrtkovi odločitvi Sodnega senata RS so zaposleni na sodišču in javnost izvedeli v petek zgodaj popoldne. V ponedeljek Jazbinška menda ni bilo v službi, zato je svojo pisarno lahko predal Žuglju šele v torek. »Ob tem vas seznanjamo, da poteka poslovanje Okrožnega sodišča v Celju in njegovih organizacijskih enot nemoteno,« nam je v odgovoru na vprašanje o primopredaji poslov odgovorila direktorica celjskega okrožnega sodišča Ksenija Ručigaj. Žugelj je tako svojo funkcijo vendarle lahko začel opravljati. Neumirjene zadeve? »Sodni svet je na četrtkovi seji sprejel tudi sklep, da se višje sodnice svetnice na Višjem sodišču v Celju Zinke Strašek ne imenuje na mesto predsednice Višjega sodišča v Celju,« je bila uradna izjava predsednika Sodnega sveta RS Janeza Vlaja za Novi tednik. Torej je nezaupnico dobila tudi dosedanja predsednica Višjega sodišča v Celju Zinka Strašek. Kljub temu da je bila edina kandidatka za to delovno mesto, je člani sodnega sveta niso potrdili. Tako bodo za to delovno mesto Dosedanji predsednik celjskega okrožnega sodišča Miran Jazbinšek. Foto: arhiv NT (SHERPA) Sodni svet RS o celjskem sodnem okrožju: »Nepravilnosti tako zaskrbljujoče, da terjajo prevetritev vodenja sodišča.« objavili nov razpis. Potem ko v četrtek podpore sodnega sveta ni dobila, se je odločila za - odstop. »V zvezi z vašim vprašanjem, ali bom še naprej vodila Višje sodišče v Celju, sporočam - in to lahko tudi objavite - da sem danes odstopila z mesta začasne predsednice Višjega sodišča v Celju,« nam je odgovorila v ponedeljek. Upa, da bo njen odstop, za katerega naj bi si po njenem mnenju »mnogi izjemno aktivno prizadevali«, pripomogel k »umiritvi razmer, kajti rezultati dela sodišč vseh stopenj na celjskem so ugodni«. Torej, so bile razmere neumirjene ... Niso v prid sodstva »Odločitve sodnega sveta ne komentiram, odločbe o neimenovanju, ki se je že davno napovedovalo tudi v vašem časopisu, trenutno ne želim komentirati, saj odločbe še nisem prejela. V tem trenutku želim le, da se na Celjskem ohrani integriteta sodišč vseh stopenj in neodvisnost sodnikov sodišč vseh stopenj in da se zajezi kakršenkoli poseg in vpliv na delo sodišč od zunaj. Okoliščine v Dosedanja predsednica višjega sodišča v Celju Zinka Strašek. Foto: SHERPA zvezi s postopki (ne)imenovanja predsednika Okrožnega sodišča v Celju in nenazadnje tudi predsednika Višjega sodišča v Celju nikakor niso v prid ugledu sodstva kot celote,« je še zapisala Zinka Strašek, dolgoletna predsednica in zatem začasna predsednica Višjega sodišča v Celju. Pod črto Kakšne naj bi bile te okoliščine oziroma kakšni naj bi bili vplivi od zunaj, Straškova ni pojasnila, dejstvo pa je, da se je o možnosti tako njenega kot Jazbinškovega neimenova-nja v sodnih vrstah govorilo že precej pred odločitvijo sodnega sveta, in to ravno zaradi nezadovoljstva zaposlenih. In da bo jasno, takšne neuradne napovedi je bilo mogoče slišati že nekaj časa pred našim poročanjem o stanju v celjskem sodnem okrožju. Sicer pa je bila Straškova zadnje mesece začasna predsednica celjskega višjega sodišča in ta mandat bi ji potekel 11. januarja. Z odstopom si je tako mandat skrajšala le za dober mesec. Kot so nam odgovorili z Vrhovnega sodišča RS, bi - če ne bi odstopila v ponedeljek - višje sodišče tako ali tako vodila samo še do 11. januarja prihodnje leto. Po njenem odstopu je vrhovno sodišče začasno vodenje celjskega višjega sodišča dodelilo višjemu sodniku svetniku Branku Aubrehtu, ki je med svojimi sodelavci cenjen kot sodnik z dolgoletnimi izkušnjam. SIMONA ŠOLINIČ Policist nazaj na delo Delovno sodišče odločilo v prid policista, ki je pred leti dobil izredno odpoved Delovno sodišče v Celju je pred dnevi obravnavalo primer celjskega prometnega policista Aleša Dolgana. Kot smo poročali pred tremi leti, je bil zaposlen na Policijski upravi Celje in je dobil izredno odpoved iz krivdnih razlogov. Sodišče je zdaj odločilo, da ga mora celjska policija ponovno zaposliti. Izredno odpoved je dobil zaradi očitkov, da je med nadzorom prometa od voznika vzel več denarja, kot je znašala globa. Prijavil ga je poljski avtoprevoznik, ki ga je isti dan policija kaznovala kar dvakrat, drugič ravno omenjeni policist, ki ga je Poljak nato obtožil korupcije. Primer so preiskovali tudi specializirani tožilci, policist pa je moral nato svoje delovno mesto zapustiti. Do takrat kot uradna oseba naj ne bi storil nobenega prekrška ali česarkoli, za kar bi ga obravnavali nadrejeni. Policist je tožil ministrstvo za notranje zadeve, saj že od vsega začetka trdi, da kaznivega dejanja ni storil, da so ga neutemeljeno odpustili in da ga je tuji voznik po krivem obdolžil. Delovno sodišče je v postopku in po zaslišanju prič odločilo, da slovenska policija policista ne bi smela odpustiti, zato je sprejelo sklep, da ga morajo na Policijski upravi Celje ponovno zaposliti na delovnem mestu, na katerem je opravljal delo pred dogodkom. Sodna preiskava za Rotnika Nekdanji direktor Termoelektrarne Šoštanj Uroš Rotnik je konec minulega tedna ponovno stopil pred celjskega preiskovalnega sodnika. Ta ga je zaslišal v okviru sodne preiskave. Rotnik je od začetka novembra v enomesečnem priporu zaradi suma kaznivega dejanja pranja denarja, ki naj bi ga storil, ko je bil vodilni v Tešu. Njegov odvetnik Mitja Jelenič Novak se je sicer po odreditvi pripora na sklep pritožil, vendar je izvenobravnavni senat celjskega okrožnega sodišča sredi novembra odločil, da mora Rotnik ostati v priporu, saj bi na prostosti lahko vplival na priče. Jelenič Novak je nato vložil tudi zahtevo za varstvo zakonitosti. Od vsega začetka pa vztraja, da je nedolžen. Naj spomnimo, da je Rotnika svet ustanoviteljev Komunalnega podjetja Velenje, kjer je bil zadnje leto direktor, s 4. novembrom tudi suspendiral. KRONIKA 25 Veseli december naj mine brez poškodb Pokanje bo najverjetneje mogoče slišati že od začetka meseca Prodaja pirotehničnih izdelkov 1. kategorije (pokajoče žabice, vžigalice, pasje bombice) in ognjemetnih izdelkov 1. kategorije, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena od 19. do 31. decembra, njihova uporaba pa je dovoljena le med 26. decembrom in 2. januarjem. V tem času zakonodaja dovoljuje tudi uporabo nekaterih drugih pirotehničnih izdelkov, na primer rimske sveče, rakete, fontane in baterije. Uporaba fontan in baterij je dovoljena starejšim od osemnajst let. Previdno s pirotehničnimi izdelki. Decembrsko vzdušje ni samo praznično ali obarvano z druženjem, ampak je pogosto žal zaznamovano tudi s poškodbami ali kršenjem javnega reda in miru zaradi pokanja pirotehničnih izdelkov. Čeprav se je uporaba petard in pirotehničnih izdelkov v zadnjih letih nekoliko zmanjšala - tudi zaradi ostre zakonodaje - je pokanje vsako leto mogoče slišati že od začetka decembra. Uporaba petard je v Sloveniji popolnoma prepovedana, a kljub temu vsak december na urgencah bolnišnic sprejmejo kar nekaj oseb, ki se poškodujejo ravno med pokanjem. Medtem ko je bilo še leta 2011 na našem območju 32 kršitev zaradi uporabe pirotehike, jih je bilo leto zatem »samo« 22. Šest od teh kršitev je bilo povezanih tudi s telesnimi poškodbami, ki so nastale kot posledica neprevidne in nepravilne uporabe pirotehnike. Poškodovana sta bila tudi dva otroka. Tudi invalidnost Da bi bilo letos takšnih primerov še manj, je poli- Kazen, ki je predpisana za kršitve Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih, je za posameznika od 400 do 1.200 evrov. cija že začela opozarjati na previdnost, predvsem pa na upoštevanje zakonodaje. Poškodbe, ki nastanejo pri takšnih nesrečah, so podobne kot v prometnih nesrečah: ljudi zaznamujejo za vse življenje in pogosto vodijo v invalidnost. Znano je, da ravno po nastanku hudih ran, največkrat na rokah, niti zdravniki s sodobno medicinsko tehnologijo in z vsem znanjem po- škodovanega dela telesa ne morejo povrniti v prvotno stanje. Pri uporabi pirotehničnih izdelkov, še posebej če so predelani, prihaja do opeklin, hudih in zapletenih poškodb roke z dra- matičnimi funkcionalnimi in estetskimi posledicami. Večinoma so poškodovane kosti, poškodovana pa so tudi mehka tkiva: žile, živci, kite in mišice, prisotne so obsežne kožne vrzeli. Področje poškodbe je zelo veliko, tkiva so zmečkana in raztrgana in lahko propadejo tudi kasneje. Vzporedno se pri takšnih posledicah pri poškodovanih kasneje pojavijo tudi težave pri duševnem zdravju in v socialnem okolju, saj so poškodovani tudi prikrajšani. Pogosto gre namreč za mlade ljudi, ki zaradi trenutka nerazsodnosti ali nepazljivosti ostanejo invalidni za vse življenje. Nadzor nad prodajo Uporaba pirotehnike je v tem decembrskem času povezana tudi z objestnostjo in alkoholom, zato bodo policisti, tudi v civilu, bolj prisotni v naseljih in na ulicah, kjer je prihajalo pogosto do pokanja pirotehničnih izdelkov. Kadar nastane poškodba, lahko uporabnika pirotehnike tudi ovadijo, Prodaja, posest in uporaba vseh tistih izdelkov 2. in 3. kategorije, katerih glavni učinek je pok, je prepovedana. Gre za petarde različnih oblik in moči. sicer gre le za prekršek. To pomeni, da morajo policisti kršitev zaznati. Lahko se zgodi, da pridejo na kraj, vendar pokanja ne zaznajo več. Kljub temu svetujejo, naj ljudje prijavijo, če opazijo tovrstne kršitve. Decembra na terenu ne bodo le policisti, ampak tudi inšpektorji, ki bodo pod drobnogled vzeli tudi prodajalce pirotehničnih izdelkov, ugotavljali, ali morda prodajajo tudi tiste, ki jih ne bi smeli. Vsem, ki brez pokanja decembra vseeno ne bodo mogli zdržati, svetujejo, naj pirotehniko kupujejo le pri pooblaščenih trgovcih in naj se dobro seznanijo z navodili proizvajalca ter jih tudi upoštevajo. SŠol Foto: arhiv NT (TimE) Ognjemetne izdelke 1. kategorije, katerih glavnih učinek je pok, je prepovedano uporabljati v bližini bolnišnic, v strnjenih naseljih, zgradbah in zaprtih prostorih ter prevoznih sredstvih javnega prometa in na površinah, kjer so javni shodi in javne prireditve. Po orožje V ponedeljek popoldne je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo v Šmartnem ob Paki. V notranjost je prišel skozi kuhinjsko okno in iz omare za orožje ukradel lovsko orožje. Lastniku je s tem povzročil za približno pet tisoč evrov škode. Isti dan se je vlom v stanovanjsko hišo zgodil tudi v Zidanem Mostu. V tem primeru je storilec vlomil skozi vhodna vrata. Odnesel je prenosni računalnik, mobilni telefon in več kosov zlatega nakita. Za seboj je pustil za približno dva tisoč evrov škode. Neznanci so vlomili tudi v hišo na Bregu pri Polzeli, kjer so v prostore prišli skozi teraso. Hišo so dodobra pregledali, a odnesli niso ničesar. Manj sreče je imel lastnik stanovanja v stavbi na Kardeljevem trgu v Velenju, ki po vlomu pogreša prenosni računalnik in denarnico z dokumenti. Umrl v gozdu Minuli petek popoldne se je v Pernicah pri spravilu lesa v gozdu smrtno ponesrečil 64-letni moški, ki je na izredno strmem pobočju odstranjeval drevesa, ki jih je uničil žled. Eno od dreves je padlo nanj in ga pokopalO. Moški je na kraju nesreče umrl. To je že druga nesreča v zadnjih štirinajstih dneh na Celjskem, ki se je zgodila pri odstranjevanju posledic februarskega žleda v gozdovih. Pred dnevi se je namreč huje poškodoval tudi delavec v gozdu v Zavodnjah pri Šoštanju. Delovna nesreča se je zgodila tudi na območju Mozirja, vendar ne v gozdu. V tem primeru je 35-letnemu moškemu s kovinske konstrukcije na glavo padel tram in ga hudo poškodoval. Poškodovanega so s helikopterjem odpeljali v Univerzitetni klinični center v Ljubljano, kjer je ostal na zdravljenju. INFO 113 Rešil se je pravočasno V začetku tedna se je nesreča zgodila na avtocesti med Slovenskimi Konjicami in Dramljami. Med vožnjo je namreč zagorelo tovorno vozilo, ki je bilo naloženo z aluminijastimi pokrovčki. Do požara naj bi prišlo zaradi napake na motorju vozila. Voznik se je uspel pravočasno rešiti in zaradi požara ni bil poškodovan. Škode je za približno 25 tisoč evrov. Zaradi dogodka je bil promet na tej odseku dlje časa oviran. V zadnjih dneh je to že drugi primer gorečega vozila. V Stanetovi ulici v Celju je namreč zagorelo pred tednom. Ogenj je na osebnem vozilu izbruhnil, ker naj bi prišlo do kratkega stika pri glavi motorja. Tujo krivdo so policisti izključili, škode pa je za približno tisoč evrov. Ukradli nafto in jo ucvrli Čeprav se je število vlomov v vozila v zadnjih letih močno znižalo, se posamezni primeri še vedno pojavljajo. Tako je neznan storilec v Slovenskih Konjicah vlomil v osebni avtomobil in iz njega odnesel kovček z orodjem, udarno vrtalno kladivo, komplet svedrov za vrtanje keramike in vrtalno glavo z nastavkom. Bolj pogoste kot vlomi v vozila so tatvine goriva. To se je zgodilo vozniku tovornega vozila, ki je parkiral pred trgovskim centrom v Velenju. Ko je prišel do njega, je ugotovil, da mu je nekdo iz rezervoarja iztočil nafto. To ni edini primer na območju Velenja. Brez nafte so ostali tudi lastniki štirih traktorjev, ki so poleg te tatvine oškodovani tudi zaradi poškodovanja rezervoarjev. Storilci so jih namreč poškodovali, da so lahko prišli do goriva. Valji poškodovali roko V podjetju v Slovenskih Konjicah se je pretekli teden zgodila huda delovna nesreča. 54-letni delavec je med delovanjem stroja za polaganje flisa v fazi menjave izdelka segel z roko v notranjost stroja. Valji so mu pri tem roko potegnili med kovinske krtače in mu jo izredno hudo poškodovali. Na kraju nesreče so bili tudi kriminalisti, ki so izključili tujo krivdo. Trčila v peško Tudi ta teden se je zgodila huda prometna nesreča, v kateri je bila poškodovana peška. Voznica osebnega vozila jo je zbila na parkirišču trgovine v Žalcu. 75-letna peška se je v trčenju hudo poškodovala. Prvo pomoč so ji nudili reševalci, ki so jo odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Oplazil in pobegnil Policisti preiskujejo prometno nesrečo s pobegom, ki se je zgodila v petek nekaj minut po 12. uri na Mariborski cesti v Celju. Voznik neznanega vozila temno sive barve, neznane so tudi registrske oznake, je tik pred križiščem s Kidričevo ulico z desnega prometnega pasu zapeljal na levi prometni pas. Tam je z levim bočnim delom oplazil osebni avtomobil, s katerim je voznica mimo pripeljala pravilno. Zaradi razjasnitve okoliščin nesreče policisti naprošajo morebitne očividce, naj pokličejo na 113. 26 MALI OGLASI / INFORMACIJE ШШ 1 Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine. PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14, 03 / 425 70 00. Bonafin sna d.o.o., Slovanska 27,1000 Ljubljana. NEREGISTRIRAN kangoo letnik 1999, 2000 ali 2001 kupim. Telefon 031 631-344. 3419 STROJI PRODAM MOTORNA VOZILA PRODAM FIAT panda 1,3 dizel, pogon 4 * 4, klima, ABS ..., prodam. Telefon 041 595-921. 3297 DAEWOO nexia, letnik 1996, registriran do aprila 2015, prodam. Telefon 031 709-751. 3363 KUPIM TRAKTOR New Holland 70-56, letnik 1998, 3.000 ur, prvi lastnik, prodam. Telefon 040 493-255, (03) 5795-539. 3364 TRAKTOR Kararo, 32 KM, 4 * 4, zelo ohranjen, registriran, možna menjava za osebni avto, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 649-203.3376 SEKULAR z 2,2 kW motorjem, 3 faze, stroj za pranje črev, polnjenje zgoraj, prodam. Telefon 040 575-924. 3413 PLANIRNO plužno desko Gorenc, kot novo, širina 2 m, prodam za 440 EUR. Telefon 051 491-386. 3426 NAKLADAČ, dvižni drog 2 v 1, 3-točk. priklop, odličen, prodam za 240 EUR. Telefon 051 491-386. 3426 f?gJyV www.vija.si 041 637 611 VSE ZA KOLINE INOX IZDELKI PO NAROČILU NOVO NOVO NOVO LASERSKI RAZREZ KOVIN KUPIM AVTO, lahko poškodovan ali v okvari, dobro ali slabše ohranjen, bencin ali dizel, od letnika 2000 naprej, kupim. Telefon 041 567-747. 3172 ШПЕШ 1 astrologinja 0906430 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja OSEBNO vozilo od letnika 2000 naprej kupim. Telefon 031 655-373. 3393 TRAKTOR, lahko je slabše ohranjen, poškodovan ali v okvari, do 90 KM, kupim. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 040 507-060. 3172 TRAKTORJE: Imt, Zetor, Deutz, Ursus, Univerzal, Štore ali podobne kupim. Informacije po telefonu 031 851-485. p TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Deutz, Univerzal, Štore, Tomo Vinkovič, Fiat, letnik traktorja ni pomemben, in motokulti-vator kupim. Telefon 041 678-130. p POSEST E j M astrologinja AAA i jasnovidnost V"U1 i 17 PRODAM is pogovora za minuto ja 1,99 EUR ol po ceniku vaiaga operatorja NA čudoviti razgledni točki je naprodaj 28 let stara 4-etažna hiša (bivši gostinski lokal) za skoraj polovično ceno. Telefon 041 290-834. 3412 V ŠENTVIDU pri Grobelnem prodam bivalni vikend s centralnim ogrevanjem, vinsko kletjo, 400 trsi, sadnim drevjem različnih sort in vso kletarsko opremo, na sončni legi, z lepim razgledom po celotnem Obsotelju. Telefon 041 560539. 3306 LAŠKO, Plazovje. Prodava stanovanjsko hišo, grajeno med leti 1993 in 2000, skupne stanovanjske površine približno 83 m2 (klet + pritličje), staro stanovanjsko hišo - zemljišče pod stavbo 50 m2 in gospodarski objekt z nadstrešnico v izmeri približno 54 m2, kmetijskega in stavbnega zemljišča približno 17.400 m2, priključki: voda, elektrika, skupaj za 99.900 EUR. Telefon 041 708-198. n ŽALEC, Pernovo. Prodam starejšo stanovanjsko hišo v slabem gradbenem stanju, 60,53 m2 neto tlorisne površine, skupaj zemljišča 2.743 m2, od tega večina stavbna zemljišča, priključki: voda, elektrika. Dostop do parcel po asfaltirani cesti, cena 45.000 EUR. Telefon 041 708-198. n FRANKOLOVO, Črešnjice. Prodamo objekt (bivša osnovna šola), možna gospodarska dejavnost ali rekonstrukcija objekta za stanovanja, 330 m2, dvorišče 388 m2, zgrajen 1902, prizidek 1968, za 45.000 EUR. Telefon 041 708-198. n ODDAM STAREJŠO stanovanjsko hišo v Šmarjeti 18, Rimske Toplice, z možnostjo kasnejšega odkupa, oddam. Telefon 041 661-987. 3246 OPREMLJEN lokal, 44 m2, klima, WC, zelo ugodno oddam ali prodam. Več informacij po telefonu 041 450-465 ali: info@thedreams.ch. 3362 STANOVANJE PRODAM 3399 OÄRIL0 ZA NAROČNIKE V DECEMBRU IN JANUARJU It novi tednik c www.novitednik.com tednik@nt-rc.si ■t'0,jr home v sodelovanju s CUISINE by Skaza LUCIJA. Garsonjero, 22,7 m2, obnovljena in novo opremljena, letnik 2009, prodam za 62.000 EUR. Telefon 041 771-412. NAJAMEM 3382 KUPIM PRODAM KUPIM DIATONIČNO harmoniko (frajtonarico), lahko nekoliko starejšo, kupim. Telefon 030 414-476 . 3172 PRODAM ŠTORE. Prodam dvosobno stanovanje v I. nadstropju večstanovanjske stavbe, 73,90 m2 s kletno shrambo 18,40 m2, ogrevanje na plin in trdo kurivo, skupaj s samostoječo garažo 17,50 m2 na dvorišču, skupaj za 43.000 EUR, možna tudi ločena prodaja, stanovanje za 36.000 EUR in garaža za 7.000 EUR. Telefon 041 708-198. n ODDAM ENOSOBNO stanovanje oddam v Šentjurju. Telefon 031 655-373. 3393 OPREMLJENO stanovanje za eno do dve osebi oddam. Telefon 041 650-737. 3416 OPREMLJENO stanovanju v pritličju, do 4 osebe, oddam. Telefon 041 650-737. 3416 V CELJU nujno najamem za 6 mesecev delno opremljeno, centralno ogrevano stanovanje. Sprotno plačilo. Telefon 040 741-963. PRALNI stroj, štedilnik, zamrzovalno omaro, televizor, hladilnik in ostalo belo tehniko kupim. Telefon 070 332-210. 3400 AKUSTIKA DIATONIČNO harmoniko Zupan Juwel, C, F, B, novejši model, rdeče-črne barve, prvi lastnik, dva dodatna gumba, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 559598. Š 264 PRAŠIČE domače vzreje, težke od 30 do 300 kg, domača hrana, možna dostava, prodam. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 3125 KOKOŠI nesnice jarkice rjave barve, tik pred nesnostjo, prodamo. Telefon 040 130-979. p BIKCA in teličko, ls, stara 10 in 14 dni ter teličko simentalko, staro 3 mesece, prodam. Telefon 031 840-282. 3279 PRAŠIČA, 180 do 200 kg, ali polovico, krmljenega z domačo hrano, prodam. Telefon (03) 5739-391. 3351 PRAŠIČE, težke od 100 do 140 kg, 1,70 EUR/kg, možne tudi polovice, prodamo. Telefon 041 269-989. 3368 KRAVO dojiljo, limuzin, brejo 8 mesecev, tretja telitev, težko 600 kg, prodam. Telefon 031 483-229. 3390 TELICI simentalki, 250 in 270 kg in telico, sl-bbp, težko 450 kg, prodam. Telefon 041 794-301. 3394 OVNA, starega eno leto in pol, prodam. Telefon 031 656-947. 3395 PRAŠIČA, težkega 180 kg, za zakol in telico simentalko, staro 21 mesecev, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Telefon 041 552-143. 3405 PRAŠIČA, težkega 160 kg, možna tudi polovica, prodam. Telefon 5777-431. 3406 PRAŠIČA, 150 kg, mesnate sorte, prodam. Telefon 031 637-267. 3409 BIKCA simentalca, težkega 200 kg, prodam. Telefon 041 213-766. 3415 TRI pujske krško-poljske, težke približno 30 kg, domača kuhana hrana, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 741-469.3414 PRAŠIČA, 180 kg, za zakol, krmljenega z domačo krmo, prodam. Telefon 031 399-763. L 166 TELIČKO simentalko, staro 3 tedne, prodam. Telefon 031 559-820. 3421 DVE mladi breji kozi, srnasta pasma, pašni, prodam po samo 40 EUR/ ena. Kupcu podarim 4-letnega kozla. Telefon (03) 5738-006, 070 423-415. L 165 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg ter izločene svinje, domača hrana in dostava, zakol možen pri prodajalcu, prodamo. Telefon 031 311-476. p BIKCA simentalca, 220 kg, prodam. Telefon 041 453-965. 3424 PRAŠIČA, 220 kg, krmljen z domačo hrano, možna zakol pri nas in prodaja polovic, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5821-738, 031 330-859. 3425 Setveni koledar Čas za presajanje je od 7. decembra od 12. ure do)21. decembra do 18. ure. f re do 21. 4. ČE plod do 13. ure, od 14. ure list 5. PE korenina 6. SO korenina 7. NE korenina 8. PO cvet 9. TO cvet 10. SR list Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2014, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43. MALI OGLASI / INFORMACIJE 27 Ni konec, ko pride tvoj zemeljski konec. Le vsakodnevno orodje pospraviš in se odpraviš k počitku. Po isti poti, koder odhajaš, nevidno prihajaš nazaj med svoje, ki jih ne nehaš ljubiti in ki živijo od tvoje ljubezni. (T. Kuntner) ZAHVALA Ob težki izgubi nam vsem dragega STANKA JAVORNIKA st. iz Rakovca (19. 10. 1926 - 24. 11. 2014) se iskreno in s hvaležnostjo zahvaljujemo vsem, ki ste mu v času njegove težke bolezni lajšali bolečine, nam v trenutkih njegovega odhoda stali ob strani in kakor koli pomagali. Žalujoči vsi njegovi PRAŠIČA, težkega 190 kg, krmljenega z domačo kuhano hrano, prodam. Telefon 031 509-828. 3427 PRAŠIČA, težkega, krmljenega resnično samo s kuhano hrano, prodam. Telefon 041 384-488. 3439 KUPIM DEBELE krave in telice za izvoz in suhe za dopitanje, plačilo takoj + davek, kupim. Telefon 040 647-223. Š 188 DEBELE, suhe krave in telice za izvoz, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. Š 229 PRODAM SUHE jurčke in lisičke prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 210-119.3227 SENO v kockah prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-545 . 3387 JEČMEN in oves, domači pridelek, prodam. Telefon 031 209-011. n Ženitna posredovalnica ZAUPANJE Veliko osamljenih moških čaka na vas. Tel.: 031/836-378 031/505-495 Leopold Orešnik s. p., Dolenja vas 85, Prebold SLANINO za klobase, v kockah, prodam. Telefon 041 271-377. 3418 OSTALO PRODAM BUKOVA drva, kratko nažagana, na paletah, metrska ali hlodovina, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. n SUHA bukova drva, možnost razreza in dostave, prodam. Telefon 031 709745. 2931 DRVA, dolga, v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. telefon 040 211346. p SVINJSKE polovice, domače mesne izdelke ali žive prašiče za nadaljnjo rejo ali zakol, domača hrana in garantirano poreklo, prodam. Telefon 041 648113, 051 648-113. 3070 ZIMSKE gume, 175-65-14, motorno žago Stihl, štedilnik na drva in trajno gorečo peč prodam. Telefon 051 344-245. 3217 NEMŠKO 2.000 l cisterno za kurilno olje in nov oljni gorilec poceni prodam. Telefon 070 645-115. 3299 DVE nerjaveči cisterni, 200 do 180 l, prodam. Brezplačno oddam novo potopno črpalko. Skupna cena 170 EUR. Telefon 041 571-113, (03) 5814-989. 3391 JARKICE, rjave, črne, grahaste, beli leghorn, enoletne črne kokoši (po naročilu tudi očiščene) vse vrste perutninske krme in dnevno sveža jajca prodajamo na farmi Roje pri Šempetru vsak delavnik. Sprejemamo naročila za enodnevne in 5-tedenske piščance za dopitanje. Večje količine dostavimo. Telefon (03) 700-1446. 3398 SUH hrastov rezan les, 5, 3,5 in 2,5 cm, prodam. Telefon 040 827-587. 3422 SMREKOVO, bukovo in javorovo hlodovino ali rezan les prodam. Telefon 031 559820. 3421 BUKOVO hlodovino za drva prodam. Telefon 031 559-820. 3420 STAREJŠI moški s svojo hišo išče dobro žensko, staro do 72 let, za pomoč v gospodinjstvu. Za manjšo nagrado nudim stanovanje in hrano. Samo resne v okolici Žalca in Celja, pokličite po telefonu (03) 5715-232. 3366 MOŠKI, star 49 let, nealkoholik, želi na relaciji Vransko-Celje spoznati pošteno žensko za občasna srečanja. Kasneje možno kaj več. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro PRIJATELJSTVO. p SEM moški, star 51 let, doma iz Celja. Visok sem 171 cm, 65 kg, modrih oči. Iščem resno zvezo. Starost ni ovira. Lahko si tudi mamica, iz mesta ali z dežele. Sem preskrbljen, Telefon 070 287-676. 3392 КТДПДТ! ul mШ Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedi RAFAEL FUNKL (16. 10. 1932 - 22. 11. 2014) Ohranili ga bomo v lepem spominu. Žalujoči: žena Miroslava ter sinova Tomaž in Mitja z družinama Veš, da je vse tako, kot je bilo. V vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le da korak se tvoj nič več ne sliši... (J. Medvešek) ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, ata, brata in svaka ANTONA JELENA z Gomilskega (1935 - 2014) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste nam stali ob strani z besedami tolažbe in darovali v njegov spomin. Hvala gospodu župniku Martinu Cirarju, gasilcem, upokojencem in pogrebni službi Ropotar. Vsi njegovi Ko prebujalo se je jutro, tiho si odšel. Pustil si le sled svojih rok, zdaj naš dom ovit je v sivino, obup, žalost in neizprosno bolečino. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, pradedija, brata in strica MARTINA PETROVIČA iz Celja, Vrunčeva ulica 1 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrazili ustna in pisna sožalja. Posebna zahvala Policijski upravi Celje za odigrano Tišino, policijskemu veteranskemu društvu Sever za častno stražo in policijskemu upokojenskemu klubu Maksa Perca Celje. Hvala govornici Zveze borcev Dolgo polje, KS Dolgo polje gospe Vilmi Ekselenski, gospodu župniku Srečku Hrenu za cerkveni obred in pevcem za zapeti pesmi. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214. n POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Tone Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976.33 58 ZAPOSLITEV DELO nudimo kuharici ali mlajši upokojeni kuharici za nepolni delovni čas. Telefon 041 411-551. Banovina, d. o. o., Virštanj 17, Podčetrtek. 3385 n Ko življenje tone v noč, še žarek upanja išče pot. Ostala pa je bolečina in tiha solza večnega spomina. V SPOMIN Mineva deseto leto, kar nas je zapustil JAKOB ZAVRSEK s Prevorja (7. 3. 1946 - 28. 11. 2004) Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Vsi njegovi ZAHVALA Ob izgubi našega moža, očeta, dedija in pradedija JOŽEFA JESENEKA iz Nove Cerkve (9. 1. 1931 - 18. 11. 2014) se želimo iskreno zahvaliti vsem vam, ki ste nam v žalostnih trenutkih stali ob strani in čutili z nami. Hvala za vsak ljubeč stisk roke, za tople in sočutne objeme ter iskrene besede v tolažbo. Iskrena hvala osebju travmatološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje za skrbno nego in lajšanje bolečin v času bolezni. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Žalujoči vsi njegovi Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi... Med nami si! ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, babice, prababice in sestre MARIJE BELEJ iz Zgornje Rečice 19 pri Laškem (15. 7. 1930 - 18. 11. 2014) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje in stisnili roko v tolažbo, prisostvovali ob molitvi, darovali cvetje, sveče in za svete maše in nam vsak po svoje pomagali. Za nego in skrb v času njene bolezni se iskreno zahvaljujemo patronažni službi ZD Laško in vsem negovalkam CSD Laško. Še posebej se zahvaljujemo sorodnikom in sosedom, ki ste jo obiskovali in jo z lepo besedo bodrili ob njeni bolezni ter ji krajšali čas. Za ganljive besede slovesa izrekamo zahvalo govorniku, gospodu župniku za čuteče opravljen cerkveni obred, pevcem za lepo zapete pesmi ob slovesu, trobentaču za zaigrano žalostinko, praporščakom za izkazano čast in pogrebni službi za lepo opravljen obred slovesa od naše drage mame. Iz srca hvala vsem, ki ste se ji poklonili in jo pospremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Žalujoči vsi njeni p 28 INFORMACIJE / VODNIK _astro center wadeiewanj® ли astrologija pogovor ©9© 1111 :akyp mir« ©SO 35 BI Poroke Šentjur pri Celju Poročili so se: Andreja MERNIK iz Laz pri Dramljah in Marko OBREZ iz Repuša, Shqi-ponje JASHARI z Grobelnega in Blerim HAZIRI s Kosova. Velenje Poročila sta se: Nura KO-VAČEVIĆ iz Velenja in Fikret SEJDINOVIĆ iz BIH. Smrti Celje Umrli so: Angela VREČAR s Kalobja, 93 let, Ljudmila SREDENŠEK iz Žalca, 75 let, Martin PETROVIČ iz Celja, 84 let, Danica KLUKEJ iz Celja, 66 let, Franc FIJOLIČ iz Celja, 90 let, Ivan STEPI-ŠNIK iz Celja, 70 let, Beatrika Marija SEGALLA iz Celja, 90 let, Marija ŽAGAR iz Žalca, 88 let, Franc BOŽIČ iz Celja, 86 let, Marija Strahovnik iz Celja, 77 let, Marija SEMPRI-MOŽNIK z Gomilskega, 67 let, Marija BELEJ iz Laškega, 84 let, Marija PLIBER-ŠEK iz Celja, 83 let, Viljem KRAGOLNIK iz Celja, 87 let, Marija GROBELNIK iz Celja, 73 let. Laško Umrla je: Josipa ULAGA iz Slivnega, 87 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Marija RATEJ iz Bodreža, 86 let, Alojzija KRIVEC iz Poklek pri Pod-sredi, 92 let, Marta MURKO ŠMID iz Celja, 55 let, Jožef ANDERLIČ iz Kačjega Dola, 90 let, Marija VODUŠEK iz Tlak, 91 let, Jožef ZORENČ iz Trebč, 71 let, Marko JAN-ŽEK iz Topol, 27 let, Marija LESKOVŠEK iz Ljubljane, 93 let, Stanislav JAVORNIK iz Rakovca, 88 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Vinko UŽMAH iz Gorice pri Slivnici, 79 let, Neža ROŽANC iz Grušc, 86 let, Marija PODPEČAN iz Planine pri Sevnici, 90 let, Marija JANČIČ MIRNIK iz Bukovžlaka, 96 let, Hinko GRAČNER iz Primoža pri Šentjurju, 74 let. Žalec Umrli so: Alojzija PIRNAT iz Kaple, 85 let, Anton JELEN iz Gomilskega, 79 let, Mirko PUKŠIĆ iz Galicije, 73 let, Anton ABRAM iz Velenja, 82 let, Andrej ZAGOŽEN iz Marija Reke, 50 let, Elizabeta ROZMAN iz Celja, 80 let, Ivan Janez PIKELJ iz Brod, 76 let, Marija PRAPROTNIK s Polzele, 80 let, Štefanija DOLŠAK iz Gotovelj, 86 let, Robert ŽOHAR iz Škofljice, 72 let. Velenje Umrli so: Jožef PIŠEK iz Šempetra v Savinjski dolini, 56 let, Veronika KREGAR iz Rogaške Slatine, 79 let, Ana LAMPL iz Velenja, 64 let, Jožef KOPRIVC iz Velenja, 76 let, Ivana ŽOHAR iz Velenja, 72 let, Miran ŽE-VART iz Velenja, 52 let, Ka- rol ŠILIH iz Velenja, 88 let, Slavko BRGLEZ iz Velenja, 94 let, Branko MIKLAUŽIN iz Ločice ob Savinji, 62 let, Jožef JERŠIČ iz Velenja, 83 let, Marta DOBNIK iz Vele- nja, 73 let, Ivanka DIVJAK iz Maribora, 58 let, Jožefa JURIČAN iz Velenja, 76 let, Nevenka GOMBOC iz Velenja, 62 let, Slavko LIPUŠ iz Raven na Koroškem, 64 let. VSAK ČETRTEK I mm tti ZGODBE S CELJSKEGA - NOVICE IZ 33 OBČIN Spored od 4. 12. do 10. 12. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Bajadera - balet nedelja: 16.00 Božiček in jaz - družinski, komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.30, 19.25 sobota: 14.30, 17.30, 19.25 nedelja: 14.10, 17.30, 19.25 Božičkov vajenec in čarobna snežinka - animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30 sobota, nedelja: 13.45, 15.30 Butec in butec DA - komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.10, 18.20, 20.10, 21.20 petek, sobota: 16.10, 18.20, 20.10, 21.20, 22.20 Igre lakote: Upor, 1. del - akcijski, pustolovski četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 17.20, 19.00, 20.00, 21.10 petek: 17.20 19.00, 20.00, 21.10, 22.25 sobota: 14.50, 17.20, 19.00, 20.00, 21.10, 22.25 nedelja: 14.50, 17.20, 19.00, 20.00, 21.10 Kako se znebiti šefa 2 - komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.15, 20.30 petek, sobota: 17.15, 20.30, 22.40 Medzvezdje - znanstvena fantastika od četrtka do srede: 19.15 Pingvini z Madagaskarja - animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.00 sobota, nedelja: 15.00, 17.00 Pingvini z Madagaskarja - animirani, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 18.30 sobota, nedelja: 14.10, 16.00, 18.00 Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti - štiri male oglase v Novem tedniku, dolžine do deset besed, in dve čestitki na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom. Naročniške ugodnosti lahko koristijo samo naročniki Novega tednika (in njihovi ožji družinski člani, ki imajo isti naslov), ker niso prenosljive. Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo. Na oglasnem oddelku Novega tednika lahko poravnate nastale obveznosti brez provizije. Uredništvo NT&RC TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 4. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Skladbi tedna (domača, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop -ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) PETEK, 5. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Skladbi tedna (doma- ča, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Murski val) SOBOTA, 6. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Murski val) NEDELJA, 7. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Franci Planinc, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Murski val) PONEDELJEK, 8. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Skladbi tedna (domača, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Franci Planinc, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) TOREK, 9. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Skladbi tedna (domača, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje,9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (doma- Po slovensko s Katrco 1. Mladi Dolenjci: Najini poljubi 2. Nuša Derenda in Sekstakord: Na svidenje 3. Napev: Ne gremo domov 4. Trio Šubic: Čarobna pravljica 5. Zaka pa ne: Srčki v omaki ča, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) SREDA, 10. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Skladbi tedna (domača, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. HABITS (STAY HIGH) - TOVE LO (5) 2. BABY DON'T LIE - GWEN STEFANI (2) 3. YOU'RE NEVER FULLY DRESSED WITHOUT A SMILE - SIA (3) 4. THINKING OUT LOUD - ED SHEERAN (6) 5. LET YOUR HAIR DOWN - MAGIC! (2) 6. NIGHT CHANGES - ONE DIRECTION (1) 7. THE ONLY WAY OUT - BUSH (4) 8 SMILE - MIKKY EKKO (3) 9. SHOWER - BECKY G (4) 10. I DON'T CARE - CHERYL COLE (1) DOMAČA LESTVICA 1. POL - HAMO & TRIBUTE 2 LOVE(2) 2. ČISTA JEBA - MI2 (7) 3. ČAKAM - JACKSON (4) 4. ZA NAJU - ALYA (1) 5. ZAPRISEŽEN - ZLATKO (5) 6. NOVO SONCE - NIJE (5) 7. IDEALNO SLOVO - FLIRRT (3) 8. PLEŠEM PO MUZIKI - GAL GJURIN (3) 9. KRILA - 3SOMS (2) 10. PRIVLAČNO - SOPRANOS (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: CELEBRATE - PITBULL NOTHING REALLY MATTERS - MR. PROBZ PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: PUNCA IZ TVOJE ULICE - ANJA BAŠ DECEMBER - BOHEM Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. VODNIK 29 - »i^tžHig* - v0. Skoraj policaja - akcijski, komedija petek, sobota: 22.30 Ujemi Božička - družinski, fantazijski četrtek, petek, sobota, torek, sreda: 16.20, 18.30 nedelja: 19.10 ponedeljek: 15.50 Večna najstnica - komedija, romantični četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 17.40, 19.50 petek, sobota: 17.40, 19.50, 22.00 nedelja: 17.40, 21.15 Vloga za Emo - romantični, drama četrtek, petek, torek, sreda: 15.40, 20.40 sobota: 13.40, 15.40, 20.40 nedelja: 13.40, 15.40, 19.50 ponedeljek: 15.40, 18.00, 20.40 Čebelica Maja - animirana pustolovščina sobota, nedelja: 14.10 torek, sreda: 15.40 Čebelica Maja - animirana pustolovščina, 3D četrtek, petek, ponedeljek: 15.40 sobota, nedelja: 13.30, 15.40 PETEK, SOBOTA in NEDELJA 18.00 Gozdovi so še vedno zeleni - vojna drama PONEDELJEK in TOREK 19.00 Ljubezen je čudna reč -drama FILMSKI DNEVI LUX ČETRTEK, 4. 12. 19.00 Razredni sovražnik - drama SOBOTA, 6. 12. 20.00 Ida - drama NEDELJA, 7. 12. 20.00 Banda punc - drama SREDA, 10. 12. 19.00 20.000 dni na Zemlji - dokumentarna drama KINO VELENJE PETEK 18.00 Ujemi Božička - družinska komedija 18.15 Gozdovi so še vedno zeleni - drama 20.15 Amaterji - črna komedija, kriminalka 20.30 Medena koža - družinska animirana biografija SOBOTA 18.00 Ujemi Božička - družinska komedija 19.00 Medena koža - družinska animirana biografija 20.00 Kako se znebiti šefa 2 - komedija 20.30 Gozdovi so še vedno zeleni - drama NEDELJA 16.00 Ujemi Božička - družinska komedija 17.00 Medena koža - družinska animirana biografija 18.00 Kako se znebiti šefa 2 - komedija 19.00 Gozdovi so še vedno zeleni - drama 20.15 Amaterji - črna komedija, kriminalka PONEDELJEK 18.00 Butec in butec DA - komedija 20.00 Boj za - dokumentarni film PRIREDITVE ČETRTEK, 4. 12. 10.00 Galerija Velenje Les je res lep prodajna razstava umetniških in lesenih izdelkov umetne obrti 17.00 Knjižnica Laško Pravljična urica in ustvarjalna delavnica Okrasimo knjižnico 17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Kako je babica rešila božič ježkove pravljice z delavnico za najmlajše ^PrccOBožični ^unaj, izlet v Benetke t er številna druga razvajaj ... z Novim tednikom in Radiem Celje! Gf Pridružite se nam v soboto, 6. decembra, med 15. in 17. uro na Miklavževem sejmu v Žalcu, in 13. decembra med 10. in 12. uro v Pravljični deželi v Celju,kjer ne bo manjkalo dobre volje, lepih želja in bogatih nagrad. Z malo sreče boste morda ravno vi odpotovali na Dunaj ali v Benetke s Turistično agencijo Palma. Dozivite nepozabno decembrsko pravljico z Novim tednikom in Radiem Celje. ВшшПпТд Ш00@е@ЦА@ 17.00 Športna dvorana Zreče Novoletni koncert in tržnica učencev Osnovne šole Zreče, ki obiskujejo glasbeno šolo 18.00 Titov trg Velenje_ Prižiganje praznične razsvetljave koncert Natalije Verboten in Dražena Zečića 19.00 Narodni dom Celje_ Miklavžev koncert Gimnazije Celje - Center slavnostni koncert ob 20. obletnici umetniškega ustvarjanja Barbare Arlič Kerstein 19.00 Dom sv. Jožef Celje Jabolko ne pade daleč od drevesa šola za starše s predavateljem Viljemom Ščuko 19.00 Zdravilišče Laško Zdravljenje z bioenergijo po metodi Zdenka Domančiča predavanje 19.19 Mestna knjižnica Velenje Papua Nova Gvineja 2014 potopisna predstavitev življenja in zdravniškega dela v tretjem svetu; predava Niko Lah, dr. med. 19.30 Glasbena šola Velenje Miklavžev koncert orgelske in komorne glasbe 20.00 Špital za prjatle Celje Četrtek je dan za jam PETEK, 5. 12. 9.30 in 11.00 SLG Celje_ Astrid Lindgren: Pika Nogavička izven abonmaja 16.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Zlata ptica predstava za otroke 17.00 Šlandrov trg Žalec_ Prihod Miklavža in obdaritev otrok ter prižig lučk v mestnem jedru 17.00 Stari trg v Starem Velenju Miklavževanje 17.00 Otroški muzej Hermanov brlog Praznično vodstvo s Hermanom Lisjakom po brlogu igrač 17.00 Skomarje_ Miklavževanje 18.00 Citycenter Celje_ Pevski nastop učencev I. osnovne šole Celje in prihod Miklavža obdarovanje vseh otrok 18.00 Zgodovinski arhiv Celje ABC - Arhivska razstava Barbara Celjska razstava v počastitev 600. obletnice kronanja Barbare Celjske 18.00 Mestna knjižnica Velenje Cool knjiga bralni krožek za najstnike 18.00 Muzej premogovništva Slovenije Jezikovna pestrost Velenja Ta veseli dan kulture 18.00 Knjižnica Velenje Cool knjiga bralni krožek za najstnike; pogovor bo vodila Andreja Kac 19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje Celje Blazinec premiera drame v izvedbi KUD Zarja Trnovlje Celje 20.00 Mestna kavarna Žalec Miklavžev koncert 20.00 Grajska Mega pri Dvorcu Novo Celje Kavarniški večer gost večera bo Sasha Raven 20.00 Večnamenska športna dvorana Podčetrtek Miklavžev žur z Modrijani 20.00 do 3.00 Krčma TamKoUčiri Celje_ Otvoritev veselega decembra 20.30 Špital za prjatle Celje Gal Gjurin in Temna godba koncert 21.00 Mestni kino Metropol Džjezz do it: Goran Bojčevski quartet SOBOTA, 6. 12. 10.30 Dom kulture Velenje Svinjski pastir lutkovno igrana predstava LG Velenje 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje celjski javno vodstvo po razstavi 16.00 Špital za prjatle Celje Za najmlajše pr'jatlčke: predstava Obuti maček gostuje: Škratkovo lutkovno gledališče 17.00 SLG Celje_ Matjaž Zupančič: Vorkšop na Moljera abonma Sobota popoldanski in izven 17.00 Celjska kulturnica Miklavž in škratje lutkovna predstava za najmlajše v izvedbi Kulturnega društva Smeško Celje 17.00 Šlandrov trg Žalec_ Norček in december plesno-igrana predstava in glasbeni nastop žalskih mestnih piskačev 19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje Blazinec drama v izvedbi KUD Zarja Trnovlje 20.00 Celjski mladinski center Modro in ne tako rožnato festival LGBT filma 20.30 Špital za prjatle Celje Duo Simona&Dani boemski večer 22.00 eMCeplac Velenje_ FullŠuS elektronski žur 22.00 Max klub Velenje_ Varni paljak NEDELJA, 7. 12. 10.00 Velenjski grad Babica pripoveduje pravljični nedeljski dopoldnevi 5.12. // Miklavžev sejem, 15.00-18.00, Šlandrov trg //Zlata ptica, igrana predstava, 16.30, Dom II. slov. tabora Žalec II Prihod Miklavža in prižig lučk v mestnem jedru, 17.00, Šlandrov trg 6.12. //Miklavžev sejem, 15.00-18.00, Šlandrov trg II Norček in december, igrana predstava, in nastop Žalskih mestnih piskačev, 17.00, Šlandrov trg 7.12. II Miklavžev sejem, 15.00-18.00, Šlandrov trg II V deželi Čira Čara, plesna pravljica, in nastop APZ Risto Savin, 17.00, Šlandrov trg Vstop prost! Več na www.zkst-zalec.si 11.00 Citycenter Celje Trije dobri možje in ljubezen pravljična ura 16.00 Dom sv. Jožefa Celje Tiho prihaja mrak izbor slovenske poezije v počastitev rojstnega dne Franceta Prešerna; uprizarja Ljubiteljsko gledališče Teharje 16.00 Dvorana Prebold_ Kino (o)živi razstava filmskih plakatov iz 50. in 60. let, projekcijske kabine in starih projektorjev; ob 18.00 projekcija filma Dvoriščno okno 17.00 Šlandrov trg Žalec_ V deželi Čira Čara plesna pravljica in pevski nastop APZ Risto Savin 17.00 Dom kulture Velenje Gospa poslančeva komedija Toneta Partljiča 18.00 Dom kulture Svoboda Griže Veseli decembrski večer z narodnozabavnimi ansambli 18.00 Dvorana Hruševec Šentjur Petkina nedelja gostje: Modrijani, Navihanke, Oto Pestner, Avsenikov tercet, Fantje s Praprotna, Natalija Verboten 20.00 Celjski dom_ Moška copata komedija Špas teatra PONEDELJEK, 8. 12. 17.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec Nastop učencev tolkal 17.00 Dom sv. Jožefa Celje Pogovori o življenju in smrti voditeljici pogovorov: Metka Klevišar, dr. med. in Julka Žagar, dr. med. 17.00 Mestna knjižnica Velenje Novoletna voščilnica otroška ustvarjalna delavnica 18.00 Kulturni dom KUD Zarja Trnovlje Dnevi pravljic pravljični večer z ustvarjalno delavnico 18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Ljubezen naj gre vedno v cvet večer posvečen Franetu Milčinskemu - Ježku ob 100-letnici rojstva 18.00 Osnovna šola Podčetrtek O dimnikarčku, ki je iskal srečo lutkovna predstava za najmlajše Lutkovnega gledališča Pravljičarna 18.00 Dom kulture Velenje Božično-novoletni koncert 18.30 Glasbena šola Rista Savina Žalec Nastop učencev kitare 19.30 Narodni dom Celje Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Celje novoletni koncert 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Ko ko komedija, Špas teater TOREK, 9. 12. 9.30 in 11.00 SLG Celje_ Jacob in Wilhelm Grimm: Sneguljčica izven abonmaja 11.00 Velenjski grad Odprtje razstave novoletnih voščilnic otrok vrtcev in šol Šaleške doline 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic v angleškem jeziku namenjene otrokom od 5. leta starosti 18.00 Knjigarna Antika Celje Predstavitev biografije Teči literarni večer o legendarnem tekaču Emilu Zatopeku Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Srečko Šrot Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašić Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnica odg. ur.: Tina Vengust E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Jerica Potočnik, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tina Vengust Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Vojko Grabar, Mojca Knez Jovan, Vesna Lejič Mlakar, Kristina Šuhel Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 30 VODNIK / INFORMACIJE ШШЉ VIVAS*FELIX CELEIA ARHEOLOŠKO NAJDIŠČE OSREDKI A KNJIŽNICA CELJE THE OSREDNJA KN|IŽN1CA CELJE ARCHAEOLOGICAL SITE MAIA BAUSOVAC 18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Z nahrbtnikom po vseh celinah videopredavanje Janina Klemenčiča 18.00 Kulturnica Velenje Silvo Teršek: Preobrazbe in dr. Andraž Teršek: Brutalci predstavitev knjig; pogovor z gostoma bo vodila Uršula Menih Dokl 19.19 Mestna knjižnica Velenje Skrivnosti vode predavateljica dr. Martha Weber 19.30 SLG Celje_ Matjaž Zupančič: Vorkšop na Moljera abonma Torek večerni in izven 19.30 Glasbena šola Velenje StoP - Slovenski tolkalni projekt glasbeno-scenski projekt Pisarna; abonma klasika in izven SREDA, 10. 12. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Celje Škrateljčka lutkovna predstava; gostuje Waldorfski vrtec Celje 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic pripovedovala bo Vesna Gaber Podhovnik 17.00 Knjižnica Rimske Toplice Pravljična urica in ustvarjalna delavnica Papirnati okraski 17.00 Knjižnica Rogatec Kako je babica rešila božič ježkove pravljice z delavnico za najmlajše 17.00 do 19.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Ustvarjalne delavnice za otroke 18.00 Kulturni dom pri Termah Zreče Nodi pričakuje dedka Mraza lutkovna predstava, lutkovno gledališče Kam 18.30 Mohorjeva dvorana Celje Mohorski večer predstavitev letne redne zbirke 18.30 Glasbena šola Rista Savina Žalec Javna produkcija 19.30 Glasbena šola Celje GM Oder: Luka Mitev, fagot in Pandelina Atanasova, klavir koncert 19.30 Zdravilišče Laško S pesmijo obarvan december literarno-glasbeni večer 19.30 Dom kulture Velenje Kdo se boji Virginije Woolf? beli abonma in izven; Gledališče Koper Pravljično Celje ČETRTEK, 4. 12. 11.00 do 12.00 Na zvezdi_ Pravljični godci 17.00 Glavni trg_ Koncert mladih glasbenikov Glasbene šole Celje 17.30 Glavni trg_ Pripovedke Snežne kraljice v snežni krogli; KUD Igen 18.00 Na zvezdi_ Pravljične zgodbe - v pričakovanju Miklavža z artisti Zavoda Bufeto 18.45 Stanetova ulica, pri lekarni Pravljične zgodbe - v pričakovanju Miklavža z artisti Zavoda Bufeto PETEK, 5. 12. 11.00 Savinjsko nabrežje Dogodek ob zaključku ustvarjanja prazničnih lampijonov 11.00 do 12.00 Na zvezdi Pravljični godci 14.00 do 19.00 Na zvezdi Spoznajte romsko restavracijo Romani Kafenava degustacija z glasbenim programom 17.00 Krekov trg Prihod Miklavža s simbolično obdaritvijo 17.00 do 19.00 Atelje na Gosposki ulici 7 Delavnica izdelovanja novoletnih okraskov iz gline 18.00 Marijino znamenje na Glavnem trgu Vstopimo v praznični čas s pesmijo Kulturno društvo Socka s spletom štajerskih plesov 18.30 Marijino znamenje na Glavnem trgu Vstopimo v praznični čas s pesmijo KD Celjska folklorna skupina s štajerskimi pustnimi in kozjanskimi plesi 19.00 Na zvezdi_ Vstopimo v praznični čas s pesmijo Društvo mešani pevski zbor Orfej 19.00 Galerija AQ_ Odprtje skupinske razstave SOBOTA, 6. 12. 10.00 do 12.00 Bivši prostori trgovine Lovec, Glavni trg Okrasimo Vzajemkovo drevo želja in zavrtimo Vzajemkovo kolo sreče ustvarjalna delavnica 10.30 Glavni trg_ Ana Pravljična gostuje na mestnih ulicah Celje Papelito in Brencl banda: Papir'n muzika 11.00 Umetniška četrt 3pravljice predstavitev avtorskih pravljic za otroke in odrasle, avtorica Hana Vodeb 11.30 Marijino znamenje na Glavnem trgu Vstopimo v praznični čas s pesmijo Vokalna skupina Kolorina, KUD France Prešern Vojnik 17.00 do 19.00 Bivši prostori trgovine Lovec, Glavni trg Okrasimo Vzajemkovo drevo želja in zavrtimo Vzajemkovo praznično kolo sreče ustvarjalna delavnica 17.30 Krekov trg Ana Pravljična gostuje na mestnih ulicah Celja Sam Sebastian: One man magic cabaret 18.30 Na zvezdi_ Ana Pravljična gostuje na mestnih ulicah Celja Gledališče senc AllaTea: Spomini 20.00 Krekov trg_ Čuki koncert NEDELJA, 7. 12. 10.30 Glavni trg_ Ana Pravljična gostuje na mestnih ulicah Celja Gledališče Ane Monro: Deklica z vžigalicami 11.00 do 12.00 Na zvezdi_ Pravljični godci 16.00 Glavni trg_ Čarobna predstava s čarodejem Grego z vami bo: Gregor Suljemanovič, čarodej Grega 17.00 Na zvezdi_ Prižig druge adventne svečke koncert; Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje -Center 17.30 Na zvezdi Ana Pravljična gostuje na mestnih ulicah Celja Želimel: Red in Kuli 18.00 Krekov trg_ Via Troja Secunda nedeljski voden ogled mesta; vodi zgodovinar mag. Damir Žerič 19.00 Krekov trg_ Ana Pravljična gostuje na mestnih ulicah Celje KDPM Street Theatre Company in Čupakabra: Sodrga PONEDELJEK, 8. 12. 10.00 do 19.00 Krekov trg Snežna dežela snežne animacije, do 12.00 snežni nogomet z maskoto Celjske koče 11.00 Na zvezdi_ Vstopimo v praznični čas s pesmijo Glasbeno gibalni performens dijakov Srednje ekonomske šole Celje 11.30 Na zvezdi Vstopimo v praznični čas s pesmijo Mešani mladinski pevski zbor I. gimnazije v Celju ob spremljavi trobilcev 13.00 Krekov trg Ana Pravljična gostuje v Snežni deželi Šugla gledališče: Presenečenje na snegu 17.00 do 19.00 Bivši prostori trgovine Lovec, Glavni trg Čarobne pravljične ustvarjalnice Otroške sanje, Bojana Komplet 17.00 do 19.00 Krekov trg_ Snežna dežela interaktivna predstavitev veščin smučanja 17.30 Marijino znamenje na Glavnem trgu Vstopimo v praznični čas s pesmijo Pevsko društvo upokojencev Celje 18.00 Marijino znamenje na Glavnem trgu Vstopimo v praznični čas s pesmijo Mešani komorni pevski zbor Celje 18.30 Marijino znamenje na Glavnem trgu Vstopimo v praznični čas s pesmijo Mešani pevski zbor Cetis Celje 19.00 Na zvezdi_ Ana Pravljična gostuje na mestnih ulicah Celja KDPM Street Theatre Company: Počivajte v miru TOREK, 9. 12. 10.00 do 19.00 Krekov trg Snežna dežela, do 12.00 snežni nogomet z maskoto Celjske koče 11.00 do 12.00 Na zvezdi Pravljični godci 11.00 do 19.00 Na zvezdi Za dušo in želodec z dijaki SŠGT Celje mini degustacije kulinaričnih dobrot 17.00 Glavni trg_ Mali pihalni orkester Glasbene šole Celje brezplačni koncert 17.00 do 19.00 Bivši prostori trgovine Lovec, Glavni trg Čarobne pravljične ustvarjalnice Otroške sanje, Bojana Komplet 17.00 do 19.00 Krekov trg Snežna dežela interaktivna predstavitev veščin smučanja 18.00 Glavni trg_ Pripovedke Snežne kraljice v snežni krogli, KUD Igen Levstikova dvorana Četrtek, 4. december, ob 18. uri Skrivnosti lepote in praznični make up; gosta Evgen Gec, priznan in izkušen lepotni strokovnjak in Celjanka Apolonija Koštomaj. Levstikova dvorana Sobota, 6. december, ob 9. uri Humanitarna delavnica Soroptimist (izdelovanje božičnih voščilnic in okraskov) Levstikova soba Ponedeljek, 8. december, ob 17.30 Panama in Kostarika - potopisno predavanje Mance Čujež v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje Študijska čitalnica Ponedeljek, 8. december, ob 18. uri Mednarodna duhovna šola Zlatega rožnega križa vabi na predavanje in razgovor na temo Pot k zavestni izkušnji nesmrtne duše. knjižnica pri Mišku Knjižku Sreda, 10. december, ob 17. uri Lutkovna predstava ŠKRATELJČKA v izvedbi Waldorf-skega vrtca Celje Študijska čitalnica Četrtek, 11. december, ob 18. uri Večer poljske kulture Odprtje slikarske razstave z naslovom Domovini avtorice Poljakinje Marie Magdalene Szmatula Černe in sprehod skozi največja poljska mesta Varšava, Krakov in Lodž s Poljakinjo Ewelino Vaupotič. Dogodek bosta popestrili glasba in degustacija tradicionalnih poljskih sladic in pijač. Glasba: Robin Vodeb oddelek Glasba - film Četrtek, 11. december, ob 17. uri Matic Majcen: Peklenska pomaranča 18.30 Marijino znamenje na Glavnem trgu Vstopimo v praznični čas s pesmijo Akademski pevski zbor Celje 19.00 Umetniška četrt Predstavitev ateljeja Jureta Cvitana SREDA, 10. 12. 10.00 do 19.00 Krekov trg Snežna dežela, do 12.00 snežni nogomet z maskoto Celjske koče 11.00 do 19.00 Na zvezdi_ Za dušo in želodec z dijaki SŠGT Celje 11.00 Na zvezdi_ Vstopimo v praznični čas s pesmijo Sabrina Zavšek in Nejc Praznik; dijaka I. gimnazije v Celju 11.30 Na zvezdi Vstopimo v praznični čas s pesmijo Otroški pevski zbor OŠ Glazija 17.00 do 19.00 Gubčeva in Stanetova ulica Lajnarska skupina kranjskih komedijantov 17.00 Glavni trg Celje_ Hop v pravljico gostuje: KD Smeško; brezplačna lutkovna predstava za otroke 17.00 do 19.00 Bivši prostori trgovine Lovec, Glavni trg Čarobne pravljične ustvarjalnice Otroške sanje, Bojana Komplet 17.00 Mestni gozd Sprehod z gozdarjem v pravljični mestni gozd 17.00 do 19.00 Krekov trg_ Snežna dežela smučarski poligon; tekmovanje v kepanju. izdelovanje figur 17.30 Glavni trg_ Plesne miniature v snežni krogli s prihodom pažka Urhka; KUD Igen 18.00 Marijino znamenje na Glavnem trgu Vstopimo v praznični čas s pesmijo Mešani pevski zbor Don Bosko Celje 18.30 Marijino znamenje na Glavnem trgu Vstopimo v praznični čas s pesmijo Pevsko društvo Osti jarej, Štore VODNIK / INFORMACIJE 31 19.00 Na zvezdi_ Mešani pevski zbor gostincev Celje 19.00 Umetniška četrt Predstavitev ateljeja Tomaža Črneja Društva vabijo ČETRTEK, 4. 12. 8.00 do 15.00 Podčetrtek_ Miklavžev četrtkov sejem PETEK, 5. 12. 10.00 Hiša Sadeži družbe Žalec Pečemo Miklavževa darila kuharska delavnica 12.00 Rdeča dvorana Velenje Sejem rabljene smučarske opreme 15.00 do 18.00 Slandrov trg Žalec Miklavžev sejem 17.00 do 20.00 Na trgu Vasi Lipa Podčetrtek Miklavžev sejem SOBOTA, 6. 12. 8.00 do 12.00 Žalec_ Podeželska tržnica 8.00 Rdeča dvorana Velenje Sejem rabljene smučarske opreme 8.00 Ploščad Centra Nova Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 do 12.00 Gotovlje_ Kmečka tržnica pod stoletnimi lipami ob 10.00 prihod Miklavža s parklji od 9.00 ure dalje Zdraviliški park Laško Miklavžev sejem in Miklavževanje, otroške ustvarjalne delavnice, nastop češkega deškega zbora Bonifantes, prihod Miklavža na zelo nenavaden način ... 10.00 TamKoUčiri Celje_ Brezplačen sobotni decembrski zajtrk 15.00 do 18.00 Šlandrov trg Žalec Miklavžev sejem 19.30 Zdravilišče Laško Ofiranje s Folklornim društvom Anton Tanc NEDELJA, 7. 12. 8.00 Rdeča dvorana Velenje Sejem rabljene smučarske opreme 14.00 Kulturni dom Virštanj Miklavževanje 15.00 do 18.00 Šlandrov trg Žalec Miklavžev sejem 17.00 Krčma TamKoUčiri Celje Decembrski čaj ob petih PONEDELJEK, 8. 12. 14.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje od ponedeljka do četrtka: interaktivne, kuharske, ustvarjalne, glasbene delavnice... TOREK, 9. 12. 10.30 Velenjski grad Krašenje novoletnih smrečic SREDA, 10. 12. 8.00 Celjski dom_ Celjanov Miklavžev zajtrk 16.30 Levec Likovna delavnica, okrasitev zelenice FMMcelje Dobrodelne prireditve ČETRTEK, 4. 12. 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Glasbene želje dobrodelni koncert v korist šolskega sklada PETEK, 5. 12. 21.30 Celjski mladinski center Last day here in Jackson dobrodelni koncert 21.30 eMCe plac Velenje Pomagajmo pomagati dobrodelni koncert; izkupiček bo namenjen Centru za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje Razstave Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija: razstava Orožje, do 31. 12. Muzej novejše zgodovine Celje: Srčni pozdrav iz bojniga polja; Prva svetovna vojna in njen odmev na Celjskem, do 28. 2.; Tradicionalne poljske igrače, gostujoča razstava otroškega muzeja Muzeum Zabawek, do 31. 12.; Znamke sveta učencev OŠ Frana Krajnca Celje, do 31. 12. Galerijski prostor Celjskega mladinskega centra: fotografska razstava Ulica; razstavljajo Alja Antič, Verena Zorenč in Katja Dernovšek, do preklica. Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke olja na platno različnih avtorjev, do 31. 12. Osrednja knjižnica Celje: razstava Herman Potočnik No-ordung, ob 122. letnici rojstva, do 31. 1. Galerija Nika Ignjatiča Celje: samostojna prodajna razstava Kompozicije naključne mladosti Milana Đakovića iz Celja, do 20. 12. Stari grad Celje - Friderikov stolp: Instalacija Mirande Rumina Vesolje, do preklica Zgodovinski arhiv Celje: razstava ABC - Arhivska razstava Barbara Celjska, do 17. 12. Galerija Kvartirne hiše Celje: likovna dela učencev OŠ Lava, Zeleno, povodni mož v Savinji in filatelistična razstava Miti in legende avtorja Toneta Petka, do 31. 12. Galerija AQ Celje: skupinska razstava celjskih umetnikov, do 15. 1. Teozofska knjižnica Alme Karlin: razstava del Nickolasa Roericha, do 15. 12. Galerija Mercator centra Celje: razstava del Amine Kolarič, članice likovne skupine Prijatelji iz Celja, do 17. 12. Celjski mladinski center: razstava Suzane Švent, do preklica Zgornji trg Šentjur: razstava Josipa Generalića in Zlatka Kolareka Hlebska šola naivnega slikarstva, do preklica Anina galerija Rogaška Slatina: slikarska razstava Maestral Tine Konec, do 21. 12. Stalne razstave Pokrajinski muzej Celje -Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodo-vinska razstava, Od gotike do hi-storicizma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti Pokrajinski muzej Celje -Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice Ipavčeva hiša Šentjur: Ipav-ca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice Planina pri Sevnici: Kozjansko žari Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka Otroški muzej Hermanov brlog: Brlog igrač Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti živite ceneje! Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih сгетп/д in oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti POPUSTI IZ POSEBNIH tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. FARAON S POPUSTOM NA KARTICI pizz&ua/ Petana/ SKINAUT SMUČARSKA SOLA [ CELJSKA kOČ-f> informaciji 441616 464 №0ЈШ TMM EflTIURoj^.ikMM.» d0° Ulf) RJE Mt«A»«— fMLjflc! tö*VK FLIICCA —^jj2>— ROČNA AVTOPRALNICA GRAJŽL avt(j)hiša škorjanec Rezervni deli in Servis Škorjanec skušnjava Slikoplestarstvo Peter Ocvirk - PIZZERIA VERONA. Mercator center Celje - 10% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu! - PROTECT TRADE, d.o.o. Ul. Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur, rogaška cesta 19, 3240 Šmarje pri Jelšah - na storitve 10% dodatnega popusta - CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - ob nakupu 100 žetonov 10 gratis - VINSKA KLET GORIŠKA BRDA Z.O.O., Ul. Frankolovskih žrtev 17, 3000 Celje, Telefon: 03 425 16 80, 10 % popust na naše lastne proizvode. - FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve - THERMANA, D. D., Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško, www.thermana.si, 080 81 19. nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, fitnes, solarij ter masaže, kopeli in druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice - CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA, Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knjigarna-ce@ celjska-mohorjeva.si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe - GOLTE - 5% popusta za nakup vozovnice za nihalko - SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje - 10% popust - LESNINA D.D., Levec 18 - 3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki ...) - MRAVLJICA ART d.o.o., Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne - 10% popust za vse izdelke - SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust. - TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust - HRUSTLJAVA SKUŠNJAVA - prodajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje - 10% popust na vse vrste kruha - Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Zagata 6, 3000 Celje. Več vrst različnih masaž, 20% popust na vse. Tel: 051 611 078 - Optika TERŽAN, Marjan Ter-žan s.p., Mariborska cesta 54, 3000 Celje, P. P. 1013, 3102 Celje. Telefon: 03 491 38 00, delovni čas: od ponedeljka do petka od 8.00 - 18.00, sobota: 8.00 - 12.00 5% popusta na storitve! - FLIKCA MAGDALENA ZUPAN s.p., - Zg. Rečica 7, 3270 Laško. Telefon 031 843-029. - 10% popusta na storitve. - Avtohiša ŠKORJANEC: Mariborska 115, 3000 Celje. Telefon: 03/426 08 84, 031 609 416. Kartica velja za nakup blaga in storitev v vrednosti nad 100 EUR. Ne velja za blago v akciji. - 12% popust na njihove storitve in blago. ROČNA AVTOPRALNICA GRAJŽL: Teharska cesta 35, Celje, pon,-pet. 9,00-16,00, sob, 10,00-16,00, ned, 10,00-14,00; dežurni telefon 070 771-262, NAROČNIKI Novega tednika 5 % popusta! - SLIKOPLESKARSTVO PETER OCVIRK s,p,, Ar j a vas 56a, 3301 Petrovče, nudi 15% popust na vse storitve. Popusti se ne seštevajo, Tel,: 041 346 328 - CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK NATAŠA, NATAŠA HRIBERNIK, s,,p,, Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur, podarja 10% popust na vse svoje storitve - AVTO SAFIR, PROFESIONALNO POLIRANJE IN GLOBINSKO ČIŠČENJE AVTOMOBILA, Jolanda Salamon s,p,, Delavnica: PGD Celje - Gaberje, Mariborska cesta 80/b, 3000 Celje, Telefon: 041-698-283, www,avtosafir,com - 10% popust na vse svoje storitve 32 ZANIMIVOSTI Ko vino spregovori o svoji zgodbi ... Ob praznikih namenimo izbiri žlahtne kapljice več pozornosti V vinorodnih deželah in drugod po svetu so vina nepogrešljiv sestavni del jedilnika. Zmerno uživanje te pijače ob hrani je izraz spoštovanja do vinogradnika in vinarja ter njegovega pridelka. Morda je priprava prazničnih obedov pravi čas, da pomislimo tudi, kako ustvariti prijetno sozvočje med hrano in pijačo. Sommelier Bogdan Deželak iz Laškega, ki je zaposlen kot vodja gostinstva v Hotelu Jelovica na Bledu, poudarja, da ima spajanje hrane in vina velik pomen, česar se po njegovih opažanjih vse bolj zavedajo tudi ljudje. Vina uporabljamo v kuhinji na več načinov: pri marinadi ali pripravi različnih omak, tudi za flambiranje. Som-melierji s svojim znanjem »poročajo« vina z jedmi in ustvarjajo prijetno sozvočje med hrano in pijačo. Bogdan Deželak je pred kratkim končal tečaj sommelierja tretje stopnje in kot pravi, zdaj drugače vidi povezovanje med osnovnimi surovinami »Sommelier mora prepoznati, kakšnega gosta ima pred seboj in kakšno vino mu lahko ponudi -ali želi vino višjega ali nižjega cenovnega razreda.« jedi in kislinami, minerali in alkoholom v vinu, ki hkrati dajejo možnost posebne ga-stronomske izkušnje. Vino za razvajanje Delo sommelierja je v Sloveniji vedno bolj cenjeno, vedno več je ljudi, ki se želijo izobraziti na tem področju. Tudi gostinci vlagajo v izobraževanje svojih zaposlenih in zanje pripravijo vsaj kakšno delavnico, kjer jim skrivnosti vina razloži strokovnjak, opaža Deželak. In dodaja, da se zato dviga tudi raven kulture pitja vina. Ljudje med obiskom restavracij radi prisluhnejo predlogom sommelierjev. V njihovo zavest prihaja znanje, da je bolje spiti kozarček manj, izbrano vino pa naj bo kakovostnejše. »Tudi mladi se radi pustijo razvajati. Ne gledajo le na to, katero vino je najcenejše, ampak jih zanima njegova zgodba in kako je kapljica pridelana.« Poskusimo in okusimo V kozarčku vina bomo bolj uživali, če bomo njegovemu okušanju posvetili primerno pozornost. Najprej vino ocenimo s pomočjo vida, torej pogledamo, kakšen je zunanji rob pijače, ki sporoča, ali je vino mlado ali staro ali če ima kakšne napake. Vino nato vonjamo v mirnem kozarcu, tega nato zavrtimo in vonjamo znova. Tako bomo v vinu zaznali sortne arome - ali gre za cvetlično, sadno ali kakšno drugo vonjavo. Ko odpijemo požirek, se posvetimo brbon-čicam. Na začetku jezika so brbončice, kjer zaznamo, ali je vino suho, polsuho, polsladko ali sladko. Na konici »Pravilo, da moramo ob rdečem mesu nazdraviti z rdečim vinom, ne drži več, izbira mora biti prilagojena strukturi jedi in pijače. Tudi nekatera prepričanja, kot je na primer, da se ob kraškem pršutu prile-že le kraški teran, danes ne veljajo več,« pravi sommelier Bogdan Deželak. jezika imamo brbončice za minerale oziroma soli, na koncu jezika pa za grenkobo. Prava kombinacija Ob jedilnikih z več hodi nam bodo sommelierji svetovali okušanje pestrejšega nabora vin. Pri tem veljajo italijanska, francoska in angleška šola spajanja. Za slednjo na primer velja, da pravil ni. Vino, ki je nekomu všeč in je z njim zadovoljen, je torej po načelih te šole tudi prava izbira. Sicer pa velja, da ob lažji hrani pijemo lažje vino. Vino mora nekoliko prevladovati nad hrano. Da to dosežemo, lahko po besedah Bogdana Deželaka uporabimo manjše trike. »Če ima belo vina premalo sladkorja glede na sladico, ga malo segrejemo, da povečamo volumen sladkorja, kar da vinu drugačen okus. Rdeče vino, ki ima večjo vsebnost taninov, pa ohladimo in okus v ustih bo drugačen.« TINA VENGUST Foto: osebni arhiv Bogdana Deželaka je že od nekdaj veselilo delo sommelierja, še posebej ga je za to poslanstvo navdušil profesor v Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje Edvard Kužner. FOTO TEDNA Decembrski kulinarični užitki Foto: SHERPA