Foitnin« platen« t fotovinL
rit
IZHAJA VSAK TOREK* ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki Din l‘Si
TRGOVSKI Lil ST
Časopis as« trgovino, industrijo in obrt.
Haročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za Vt leta 90 Din, za lU leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani. DrednlStvo in upravnifitvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri poSt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon St. 30-69.
Leto XV.
V Ljubljani, v četrtek, dne 11. avgusta 1932.
štev. 91*
Dekoncentracija je nujnost
Na tem mestu smo že ponovno poudarjali neodložljivo nujnost, da se vendar enkrat prične v državni upravi izvajati dosledna dekoncentracija. Če mora tudi vsako najmanjšo stvar odobriti vedno osrednja vlada, potem mora to dovesti do birokratizma, ki onemogoča vsak gospodarski razmah in napredek. Pretiran birokratizem je smrt gospodarstva. V naše največje zadoščenje je, da je 8edaj tudi sam predsednik vlade, g. dir. Srškic v svoji veliki izjavi v skupščini z odločno in jasno besedo nastopil za dekoncentracijo ter nič manj ostro obsodil one birokrate, ki so z izvajanjem zakona preprečili, da bi se že sklenjena dekoncentracija, uprave »tudi pričela izvajati. Tako* velikega pomena za ves gospodarski napredek države so izvajanja predsednika vlade, obenem pa tudi tako blagodejna napoved boljše uprave za ves naš gospodarski svet, da smatramo za potrebno, da ponovimo na tem mestu vsaj glavne misli njegove deklaracije, ki dela čast državniku. Predsednik vlade je med drugim dejal:
Čeprav sta že zakon o razdelitvi države na banovine ter poznejši zakon o banski upravi določala široko dekoncentracijo uprave, ki jo predvideva tudi ustava, je vendar slaba uprava izvedbo teh določb preprečila. V obrambi svoje pristojnosti trmoglava birokracija se je uprla temu načelu dekoncentracije in posrečilo se ji je, da je ponižala bansko oblast skoraj na delokrog srezkega načelnika in to na ta način, da je pridržala za skoraj vse odloke bana pritožbo na ministrstvo. Ta napačna praksa je bila isankcijonirana z zakonom o splošnem upravnem postopku z dne 8. marca 1930 in čl. 114 tega zakona iz osnove spremenil eno glavnih načel v upravni ureditvi države, načelo dekoncentracije. Banu je bila odvzeta pravica, da dokončno sklepa o stvareh državne uprave iz področja splošne uprave, ki so bile prenešene v njegovo pristojnost in celo o banovinskih čist^ samoupravnih poslih.	*
Ker ni ta praksa niti v duhu ustave niti v skladu z upravičeno težnjo po dekoncentraciji, zato bo vlada v najkrajšem času prenesla v banovo pristojnost pravico kon-
čnega sklepanja o vseh banovinskih samoupravnih zadevah ko tudi o vseh stvareh splošne uprave, ki se dosedaj rešujejo od
1.	ali 2. instance.
Poleg tega se misli, da se imajo vse zadeve, zlasti s področja kmetijstva, trgovine, šum in rud, javnih del, prosvete in telesne vzgoje, ki jih po njih naravi ni treba reševati s centra, rešujejo dokončno od banske uprave. Pa tudi razna državna podjetja bi mogla čisto preiti pod bansko upravo.
To razširjenj© banskih pravic pa ne bi smelo povzročiti nobenih večjih izdatkov, ker bi se izdatki centralne oblasti za to-(liko zmanjšali, za kolikor bi se povečali izdatki banske uprave. Financiranje banovin kot samoupravnih edinic treba oprostiti od obsovraženih taks in prirezov, vsled katerih se banovine samo diskreditirajo. Treba misliti na to, da se banovinam odstopi del direktnih državnih dohodkov.
Z dosledno izvedenim načelom upravne dekoncentracije in a dosledno izvedenim načelom samouprave bodo mogle naše banovine zadostiti vsem- svojim narodnim, gospodarskim, socijalnim in kulturnim nalogam.
Kruti birokratski centralizem, ki ga nihče ne žetti, bo tako zamenjan z upravo, ki je narodu bližja, ki bo imela boljši pregled vseh poslov in ki bo zato tudi za narod pravičnejša...
'Ni ga gospodarskega človeka, ki ne bi pozdravil teh lepih in odločnih besed ministrskega predsednika, kajti dekoncentracija uprave je pogoj njenega zboljšanja in edino sredstvo, da se ubije oni birokratizem, kd je največji Škodljivec gospodarstva, pa tudi državne misai. Kajti skoraj vse nezadovoljstvo, ki se je rodilo v naši državi, je izhajalo večinoma le iz napak tega birokratizma in zato je napoved pričetka splošne dekoncentracije državne uprave državniško delo prvega reda, ki je vladi v čast, vsej državi pa v največjo korist in blagor. Dekoncentracija uprave je izhod iz gospodarske stiske in zato jo gospodarski svet pozdravlja še prav posebno;
Ekspoze finančnega ministra
Zakaj so potrebni novi davki
Na torkovi seji skupščine je podal finančni minister dr. Djordjevič ekspoze
o	stanju državnih financ ter o nujnosti Novih davkov. Brez olepšave odkrito, kakor je v težkih časih treba biti, je razložil finančni minister stanje državnih financ ter dokazal nujnost in utemeljenost od njega predlaganih nujnih zakonskih načrtov. Iz njegovega obširnega in vseskozi stvarnega ekspozeja posnemamo: Predlagani nujni zakonski načrti imajo dvojen namen: 1. da se z njih pomočjo likvidira proračunski deficit za '1. 1931/32 in 2., da se omogoči normalno zvrševanje Proračuna za tekoče leto.
Državne Obveznosti iz prejšnjih let zna-sajo nekaj nad 600 milijonov, treba pa računati, da morejo narasti na 700 milijonov. To vsoto nam mora dati kovanje srebrnega denarja.
Oba druga zakonska načrta (povišanje
i trošarin) pa morata dati večji priliv dogodkov in s tem omogočitev izvrševanja Proračuna za 1932/33.
Iz izkušenj prvih treh mesecev sedanjega proračunskega leta je jasno, da so
Padli drž. dohodki od 15 do 20 odst. Sorazmerno s tem padcem dohodkov so vsled
sPlošne štednje padli sicer tudi izdatki,
v«ndar ne v čisto enaki meri: Nekaj; številk!
Poračun splošne uprave predvideva za Prve tri mesece izdatkov v skupni vsoti 1890 milijonov. Odi te. vsote smo porabili 540 milijonov in prihranili torej 350 mi-] ono v. v proračunu državnih podjetij pa
smo prihranili okoli 100 milijonov, da znašajo vsi prihranki okoli 450 milijonov. Iz tega sledi, da bi vse leto prihranili 1800 milijonov. Nepravilno pa bi bilo, če bi računali s polno vsoto, ker je vedno treba računati tudi še z izrednimi potrebami, vsled česar računamo tudi le s 1500 milijonov prihrankov. Na ta način se naš, na
11.320 milijonov določeni proračun zniža na 9800 milijonov. Poleg tega pa je treba računati z nekaterimi posebnimi izdatki, ki bodo znašali za tekoče leto okoli 700 milijonov. Od teh je 500 milijonov že od preje urejenih in določenih in finančni minister nima druge dolžnosti, ko da poravna račune, kadar se mu predlože za te obveznosti. S temi obveznostmi naraste vsota proračunskih izdatkov na 10.500 milijonov.
Kako bodo padli dohodki?
Neposredni davki so bili proračunjeni na 1663 milijonov in po njih padcu v prvem tromesečju 'moremo računati, da se bodo zmanjšali za 10 odstotkov in bodo torej znašali za vse leto 1500 milijonov.
Mesto 955 milijonov bo nam dala trošarina 800 milijonov, dohodek iz taks bo padel od 1230 na 1100 milijonov, carine bodo dale mesto 1100 le 650 milijonov, pri monopolih pa je računati, da se bodo dohodki znižali od 1820 na 1500 milijonov. Prav tako je računati z 'manjšimi dohodki pri državnih podjetjih, Id bodo dala mesto 4600 le 3800, milijonov.
Vsi dohodki bodo torpj padli a«' 9350 milijonov.
Proračunsko ravnovesje pa se mora na vsak način ohraniti in zato je neobhodno', da se najdejo novi dohodki, novi davki.
Največ novih dohodkov naj da državi zakon o kovanju srebrnega denarja. Vsled še ne čisto znanih stroškov kovanja ni mogoče še točno reči, koliko bo čistega dohodka od novega srebrnega denarja. Na vsak način pa mislimo, da bo s tem denarjem mogoče popolnoma poravnati proračunski primanjkljaj iz leta 1981/32. Vsemu gospodarstvu bo a tem silno pomagamo.
Druga korist novega srebrnega denarja je v tem, da bo zamašil praznoto^ ki se že čuti na denarnem trgu vsled krize nezaupanja in težav rkanja denarja doma Ker bodo bankovci ipo 10 dinarjev vsled novega srebrnega denarja šli iz prometa, se bo vsled tega kritje bankovcev povečalo za 4 do 4-5% na 40—41%. Narodna banka bo vsled tega mogla povečati svojo emisijo za okoli 400 milijonov, s katero vsoto bo mogla alimentirati naše gospodarstvo.
Nobenih resnih nevarnosti ni, da bi mogel novi srebrni denar povzročiti zvišanje cen,, da bi mogel roditi inflacijske posle-
dice. Od vseh držav imamo razven Bolgarske mi najmanj srebrnega denarja v obtoku, namreč le 46-7 Din na prebivalca. Z novimi 50 dinarskimi novci se bo ta vsota povečala na 78 dinarjev, kar je zelo malo.
Glede obeh drugih zakonskih načrtov je izjavil finančni minister. Prvotno se je mislilo, da bo dal davek na poslovni promet od 600 do 700 milijonov, kar pa se je izkazalo za napačno in v proračunu za 1 1931/32 je bila vstavljena samo vsota 460 milijonov. Pa še ta je bite previsoka in v letošnji proračun se je vstavilo le 300 milijonov, kar je bilo še vedno preveč, ker je z ozirom na dohodke v prvem tromesečju računati le na .200 do 210 milijonov dinarjev. Vsled tega je bilo treba stopnjo obdavčenja na poslovni promet povišati od 1% na 2%, kakor je to že uvedeno v Avk atriji, Madjarski in Francoski, dočim znaša v Češkoslovaški celo 3%. Da ni poviža-nje na poslovni promet pretirano, se vidi tudi iz tega, da bo po povišanju znašal ta davek na vsakega prebivalca prf nas 21 Din, dočim rjiaša v Francoski 470, v Avstriji 304, v Češkoslovaški 140 in v Madjarski 110 dinarjev na prebivalca.
VELIKI TRGOVSKI SHOD V MARIBORU
Tugovci iz Dravske banovine bodo manifestirali za svoje težnje na slovenskem trgovskem shodu v Mariboru in sicer pod okriljem Zvez« trgovskih gremijev. Ta shod se bo vršil v nedeljo dne 14. t. m. ob 10. uri v veliki dvorani »Uniona*. Udeleži se ga minister trgovine in industrijo g. Ivan Mohorič in odlični zastopniki našega trgovstva. Manifestacija, katere se mora udeležiti vsak trgovec, mora biti spontan izraz zahteve z« omiljenje sedanjih
trdot, ki pritiskajo na trgovstvo. Zato v nedeljo vsi v Maribor. Vožnja je polovična in se dobe legitimacije pri »JPutnik u«. Oni, k} potujejo z avtomobilom, naj se priključil« t nedeljo ob 5. uri zjutraj izpred kavarne »Evrope« k skupnemu odhodu. Vsi ostali naj se pa poslužijo polovične vožnje in odpotujejo v Maribor s prvim jutranjim vlakom, ki odhaja ob 5'20. Združenje trgovcev za Itjubljano in okolico.
Ocena izložb mariborskih trgovcev
Na inicijativo >G remija trgovcev v Mariboru in Slov. trg. društva je bilo za časa »Mariborskega tedna« razpisano nagradno tekmovanje trgovcev za učinkovita izložbena okna.
Priznati moramo, da se je mariborsko trgovstvo v velikem številu odevalo dani inicijativi in se tudi zelo potrudilo, da je svoje izložbe res okusno uredilo. Prav to tekmovanje daje mariborskim uilicam prav razveseljivo praznično lice.
V	nekaterih izložbah vidimo popolnoma novo, velemestno linijo, kar vzbuja med občinstvom-, ki pred gotovimi izložbami trumoma obstaja, mnogo zanimanja in ob-čudovanja za spretnost trgovske aramžerske umetnosti.
Ocenjevalna komisija je imela sicer težko stališče oradi velikega obsega izložb,
I vendar je objektivno določila diplome, odnosno diplome z nagradami naslednjim ; tvrdkam: manufaktura: Franjo Majer (z nagrado), Ivan Preac (z nagrado), Teksti-lana Budefeldt, Ant. Macun (z nagrado), Feliks Škrabi, Dolček in Marini (z nagra-i do), Karol Jančič (z nagrado) in Ivan Pre-Srad (z nagrado). Konfekcija: Jakob Lah, 1 Franjo Mastek. Krzno: Ela Granitz. Dežniki: Betka Lešnik. Čevlji: Vilko Blatnik (z j nagrado). Torbarstvo: Ivan Kravos. Moda:
; Anton Paš in H. J. Turad. Papir: Vilko Weixl (z nagrado), Heinz V. in Tiskovna zadruga. Drogerija: Ivan Thtir. Parfumerija: Franc Weiler. Nožarstvo: Franc To-maschitz. Železnina: Pinter & Lenard in
Rudolf Povh. Steklo: Ivan Kovačič (z nagrado). Pohištvo: E. Zelenka (a nagrado). Urarji: Franjo Bureš in M; Ilgerjev sin. Koloniale: Zdravko Amderle (z nagrado), JuJio Meinl in Josip (Klima* Delikatesac Ludvik Uhler. Cvetlice: Filomena Welt (z nagrado).
Mogoče bode tu in tam' zamera prh onih, ki niso prišli v poštev za nagrado,, vendar ne smejo radi tega obupati, ker se mora slediti teiku časa in se prilagoditi i okusu modernega »tila izlaganja blagai v izložbe. Večina mariborskega: trgovstva je še vedno mnenja, da mora biti v izložbi vse, kar se nahaja v trgovini. Tudi se je opazilo pri aranžiran]u iziložb nekaterih manufakturistov kvarjenje blaga, kar se je' moralo pri oceni tui vp oštevati. Izložbe morajo biti aranžirane tako, da se z malo predmeti napravi izložbo, kar najokusneje in da se pri tem blaga ne kvari.
Gornje diplome in nagrade bodo razdeljene na izrednem občnem zboru Gremija trgovcev, dne 27. avgusta t. 1. v spodnji dvorani »Hotela Orel«.
Pri tem pa moramo omeniti, da gre za lepo prireditev predvsem največje prizna* nje domačemu aranžerju g. Senekoviču Josipu, ki je sam, s prirojenim mu talentom in spretnostjo, aranžiral največ izložb. Od
i	njego vih izložb je 'bilo odlikovanih 8, deloma z diplomami, deloma z nagradami.
K temu lepemu napredku in uspehu mariborskega trgovstva kličemo: Le tako na-! preji
Pavle Cvenkel:
Razstava gozdarske šole v Maribora
Razstava gozdarske šole v Mariboru je ena najlepših prireditev »Mariborskega tedna«. Na tej razstavi dobi pouk kmet in gozdar, na tej razstavi uživa lovec in vsak ljubitelj narave. Razstava je porazdeljena v štiri dvorane, kojih vsaka pokazuje celoto, in to gojenje, izkoriščanje in življenje našega gozda.
Sko>zi umetno nasajen smrekov drevored te pripelje pot do glavnega vhoda. Pri vhodu na levi strani zapaziš dolgouhega
zajca, kateri: v samokolnici vozi vsled pre-obilho zavžltega alkohola onemoglega lov*, ca. Na desni'strani pa te pozdravi tetka zvitoprejka s kokošjo pečenko v nahrbtniku. Ne razburjaj se, dragi prijatelj radi te malenkostne šale — četudi si mogoče loveo, ampak stopi k blagajniku in plačaj mu skromno vstopnino. Z vstopnico v roki. pa vstopi, v dvorano, ki nosi napisa Varstvo gozdov«!
Tu notri vidiš na levi strani razpredelbo
'Poovdu
gozdne površine posameznih evropskih držav. S ponosom bos videl, da je Jugoslavija tretja slovanska država po svoji gozdni površini, videl boš, da smo daleč pred bahato Italijo in da prednjačimo tudi Češkoslovaški in Rumuniji. Ta razpredelba ti pokazuje, da ima Jugoslavija 7-58 milijonov hektarov gozdne površine.
Na steni vidiš dve sliki, kateri ti prikazujeta razliko med gozdnim in industrijskim zrakom. Fotografične slike pa nam predočujejo obrambo gozdov pred škodljivimi žuželkami. Tu vidiš gozdno letalo « prašilnikom, katero sipa iz zraka strup na škodljivi mrčes. Pod temi slikami vidimo vzorce debel, katere je poškodoval polh, jelen, domače koze in nepravilna paša. Domače koze so namreč za gozdove največje škodljivke.
Med žuželkami pa so gozdovom .največje škodljivke sledeče: mali in veliki smrekov lubadar, smrekov prelec, borov prelec, borov lubadar, borova sovka, meces-nov mol in jelkin rilčkar. Hrastove gozdove pa uničuje gobar, hrastov sprevodni prelec, prsteničar in zlatnica. Jesenov sovražnik pa je jesenov ličar. Belinarji pa so sploh tehnični škodljivci. Nadalje vidiš vrbovega vrtarja in pri mecesnovini veliko lesno oso. Prezreti pa ne smeš tudi smrekovega lestvičarja in pinjolovega prelca, kateri napravlja pri k raških nasadih črnega bora velikansko škodo.
Pri nadalnjem ogledovanju poškodovanih debel boš opazil, da tudi drevje pozna bolezen raka. Raka pri drevju povzročijo glivice, ki se skozi rane naselijo na koreninah, na debiju in na vejah. Rane na drevju pa se narede vsled nepazljivega podiranja, nepravilnega klestenja, spravljanja, izvažanja, velikokrat pa tudi na paši. Ko se enkrat rak vgnezdi v drevje, je to drevje nesposobno za tehnično uporabo in zgubi seveda tudi na prirasti. Tu boš opaizil tudi glivice, ki pridejo skozi rane in pod zemljo skozi korenine, ter povzročajo rdečo in belo gnilobo. Oglej si tudi dobro deblo katero je luknjičasto, kakor, da bi bilo od blizu prestreljeno s šibrami. To je pa zakrivil pred tabo ležeči grmiček — bela omela, katera živi izključno na strošek drevesa.
V	desnem kotu pa vidiš omaro, katera hrani geodetske instrumente in specialno gozdarska merilna orodja. Tu vidiš epidia-skop, pripravo za podajanje slik iz diapozitivov in fotografij in razglednic. Tudi mikroskop ne manjka. Dalje vidiš stiskalnico za različne herbarije, terenski herbarij in pripravo za lovljenje, prepariranje in zbiranje.
Zelo zanimiv pa je vzorec debla za pouk iz anatomije lesa. Na tem vzorcu vidimo v povprečnem, podolžnem in obodnem prerezu komplicirano notranjost debla, njega hranjenje in rast.
Razstavljen je tudi globus, ki služi pri pouku meteorologije, klimatologije in o vzgoji gozdov. Na steni pa visita dve tabli, katere prva nam podaja vrste drevja v Dravski banovini, druga pa nam označuje stalno in začasno zaščitene, kakor tudi nezaščitene gozdove. Ta tabela pokazuje površino gozdov in medsebojno odstotno razmerje.
Na sredi dvorane pa so na mizi razstavljene zbirke škodljivih žuželk in sicer njih ličinke, bube in dorasle žuželke.
Na zadnji steni razstavne dvorane pa si
ZNIŽANJE PREDLAGANE TROŠARINE
V	sredo popoldne se je finančni odbor skupščine sestal, da po debati v skupščini razpravlja (ponovno o novih trošarinah. Iz premenil je svoje prvotno stališče in je sprejel mišljenje manjšine, to je, da se nora trošarina na sladkor v kockah določi na 1.50, od katerih naj plačajo tovarne 75 par, drugo polovico pa komisumenti. Glede kristalnega sladkorja pa je določil novo trošarino na 1*25 Din, od katerih naj bi plačale tvomice 65 par, konsumenti pa 60.
Glede trošarine na elektriko za hišno razsvetljavo je finančni odbor določil po 70 par na kilovatno uro. Glede električnega toka za pogon motorjev in drugih instalacij, je finančni odbor določil, da se za tok do 1000 kilovatnih ur plača po 10 par, preko 1000 kilovatnih ur pa po 5 par. To spremembo je treba pripisati zlasti prizadevanju poslancev Petovarja in Krejčija.
Po daljši pavzi se je Narodna skupščina spet sestala. Pred prehodom na dnevni red ije poročevalec finančnega odbora prečita! spremenjeno poročilo o zakonskem načrtu glede sprememb v zakonu o državni trošarini. Razprava je bila s tem zaključena in pri glasovanju je oddalo 186 po-
oglej relief Pohorja, katerega jc izdelal g. Josip Pajtler, učitelj v Limbušu.
Nad vrati druge razstavne dvorane pa je sledeči napis: Izkoriščevanje gozdov in lesna industrija. Takoj pri vhodu te pozdravlja sledeči verz:
Neguj svoj gozd! On je bogastva vir,
Brž opustoši ga udar sekir
Počasi pa poganja nova rast.
Ker vnukov rod bo sodil Tvoje delo
Glej, da o pravem času bo začelo
In da potomcem sodba Ti bo v čast.
Prijatelj! Prečitaj te verze enkrat, dvakrat, utisni si jih v srce in ravnaj se po njih! Kajti pomni dobro, da gozd ni samo tvoja lastnina ampak, da je bil ta gozd lastnina tvojih prednikov in skrbi z umno nego, da bo tudi v povečani meri lastnina tvojih potomcev. Gozd naj bo nedotaknjena glavnica, vsak rod naj uživa samo obresti in vsak rod naj skuša, da glavnico pomnoži in razširi.
Ta razstavna dvorana nam predočuje gozdno življenje. Tu vidimo navadnega gozdnega delavca, koparja in žagarja. Različno je njih delo, težko in mukapolno, toda vse te ljudi veže in druži zavest, da so vsi eno, da služijo celoti in da s svojim vztrajnim delom skrbe za boljšo bodočnost.
Pojdi po vrsti! Tu vidiš suhe riže, plov-nice, drvarske koče, raznovrstne vodne grablje, sortiranje drv iz materijala dobljenega pri čiščenju in redčenju gozdov. Dalje opaziš drvarske sani, tipe krajših in daljših lesenih mostov, prazen in naložen gorenjski voz za hlode, žičnico, splave na Savinji in Dravi, kopišča z vsemi potrebščinami.
Zbirko raznovrstnega oglja in prahu, impregnirane bukove pragove, brzojavne droge, tlakovne kocke in razne najmodernejše spojke za razpokane pragove.
V	sredi sobe imamo vzorce izpeljave ceste preko močvirnih zemljišč, vidimo samico venecijanko, načrt g. gozd. upravitelja Goedererja in delo logarja g. Podlogarja.
Pozabiti ne smeš tudi razstave obrtnih, izdelkov tvrdke Mirka Gorišeka iz Ruš.
Tretja razstavna dvorana pa nas uvaja v tloznanstvo. Tu vidimo rudninske zbirke in zbirke tipov tal in umetnih gnojil. Na mizi imaš eno- dve- triletne sadike iz gozdne drevesnice v Račah. Ob steni je naslonjeno specialno orodje za obdelavo v drevesnicah za sajenje in presajevanje sadik.
Prezreti ne smeš tudi semen gozdnega drevja in raznovrstnih kalilnikov.
Stene te dvorane pa krasijo slike eksotičnega drevja iz parka gradu Mokrice pri Jesenicah na Dolenjskem.
Zadnja dvorana pa je »Lovska soba«.
Ta ti pokazuje divjačino — živi jenski okrasek naših gozdov. Ne bodem ti opisoval posameznih živalic, to prihranim tvoji radovednosti. Pridi pa poglej! Vesel in ponosen boš! Opozorim pa te samo na razstavo pasti, na sramoto vseh naših lovcev, ki pasti upodabljajo in na ta način divjačino mučijo. Oglej si jih natančno in zasmilila se ti bo uboga divjačina.
Hvala in slava ravnateljstvu in vsem sodelujočim, kajti s svojim smotrenim delom in velikim trudom so neizmerno pomagali k prospehu »Mariborskega tedna««. Razstava gozdarske šole je ponos Maribora in cele Slovenije.
slancev svoje glasove za zakonski načrt. Sest poslancev je glasovalo proti.
iZakonski načrt je bil nato tudi v speci-jelni debati sprejet soglasno s 184 glasovi.
Dnevni red je 'bil s tem izčrpan in predsednik je zaključil sejo. Prihodnja bo sklicana pismeno.
PRIDELEK GRČIJE
Letošnji pridelek Grčije se ceni, kot smo enkrait že poročali, bistveno više kakor je bil leta 1930 in 1931. To vidimo iz sledečega seznama, ki nam obenem tudi pravi, da se je tudi Grčija pridružila onim državam, ki se hočejo stresti agrarnega uvoza iz dingih držav. Seveda se vsako leto to ne posreči. Tu podamo za 'leta 1930—1932 seznam v tonah:
■Vrsta	1930	1931	1932
Pšenica	283.041	351.424	568.280
Ječmen	206.142	197.325	261.586
Oves	102.864	99.443	132.368
Rti	55.157	55.149	71.173
Mešano žito	23.267	20-220	51.318
Skupaj 670.471	723,561	1,084.725
Skupni prirastek od leta 1931 do leta 1932 je 50 odstoten.
IZVOZ SADJA NA DANSKO
Iz Jugoslavije se je v zadnjih letih zelo dvignil izvoz sadja na Dansko in lansko leto je bilo prodanih na Dansko 20 vagonov jabdlk, večinoma iz Slovenije. Pa tudi izvoz sliv je znatno narastel. Letos pa za izvoz sadja na Dansko zelo slabo kaže, ker je Danska zelo dvignila carino na sadje, mestoma celo za petkratno vsoto. Upanje je, da bo to visoko zvišanje carine preklicano, ker so začeli zlasti danski zdravniki ostro nastopati proti tej visoki carini, ker bi preprečila uvoz sadja, ki je za ljudsko zdravje največje važnosti.
j^nudkjoomakiMiiia
Parna Ciglara Banič p. d., Sinj, želi stopiti r stik s tukajšnjimi opekarnami, ki bi imele na razpolago za prodati še kak rabljen stroj »Kollergang« s kapaciteto 2000 do 2500 opek na uro, mali format, v prvenstvenem stanju. Eventualni interesenti naj direktno stavijo ponudbe.
& mah oiaroiHdi
Za trgovski shod v Mariboru, ki se bo vršil v nedeljo dne 14. t. m. vlada, kakor nam poročajo trgovci, izredno zanimanje, zlasti ker po&etijo to zborovanje minister trgovine in industrije g. Ivan Mohorič in številni odlični voditelji naših gospodarskih organizacij, ki bodo razpravljali o važnih ukrepih v zaščito interesov trgovcev Dravske banovine.
Gremij trgovcev za mesto Maribor vabi na izredni občni zbor članov trgovskega gremiija, ki se bo vršil v soboto, dne 27. avgusta 1932 ob pol 20. uri v spodnji dvorani hotela »Orel« v Mariboru s sledečim dnevnim redom1: 1. Otvoritev občnega zbora. 2. Preosnovanje gremija po novem obrtnem zakonu v Združenje trgovcev in odobritev novih pravil. 3. Prenos poslov načelstva na novo upravo. 4. Odobritev' obligatornega bolniškega in starostnega zavarovanja članov združenja po izvršenem pismenem' glasovanju. 5. Predlogi po § 18 pravil, kateri so imajo najmanj 3 dna pred obftniim zborom predložiti načelstvu. 6. Poročilo komisije za izvedbo prodaje hiše v Slovenski ulici 22 in za nakup druge hiše ter sklepanje o nadaljnih ukrepih. 7. Slučajnosti. Po dovršenem dnevnem redu bo razdelitev daril in diplom za ocenjene najboljše izložbe o priliki »Mariborskega tedna«. Ako bi ta za pol 20. uro sklicani občni zbor ne bil sklepčen, se vrši eno uro kasneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki sklepa veljavno ne glede na število prisotnih Slanov. — Načelnik: Vilko Weixl s. r.
Trgovine bodo v Ljubljani v pondeljek dne 15. t. m. na praznik Marij. Vnebovzetja cel dan zaprte. Združenje trgovcev, Ljubljana.
Mnrlip 7onl/l kemi8no 5iste> oleP'
lllvUlfiidlllVl gane jn navadne prstene ter suhe fasadne barve.
Pogajanja za novo ureditev vojnih dolgov se začela
Po londonskih vesteh je francoska vlada že začela pogajanja z angleško vlado v svrho nove ureditve vojnih dolgov. Nadalje se poroča, da sta londonska in pariška vlada že stopile v stik z washingtonsko vlado z namenom, da se najde baza, na kateri bi bile Združene države Sev. Amerike pripravljene revidirati svoje zahteve do Anglije in Francije. Francoski finančni minister Germain-Martin bo v kratkem odpotoval v Washington, kamor odpotujejo po zaključku Ottawske konference tudi angleški delegati Baldwin, Chamberlain in Ronsimon.
• • *
ZA PROSTO IZMENJAVO BLAGA IN M	KAPITALA
Fašistična industrijska ziveza v Rimu je po temeljitem razpravljanju o svetovni gospodarski krizi v svojem centralnem odr boru izrekla željo, naj bi se kakor hitro mogoče izvršil povratek k prosti izmenjavi blaga in kapitala. Proti številnim državam, ki so postavile proti italijanskemu uvozu carinske ograje, naj se napravijo energični koraki, da se zapet vpostavi ravnovesje
v	trgovskih odnošajih.
Daimler-Benz d. d. je mogla prodajo avtomobilov v mesecih januar—maj zvišati j prati istim lanskim mesecem za 30 od-stotkov.
Sirovega železa v Nemčiji so producirali v juniju 310.000 ton (lani 575.000), sirove^ ga jekla 506.000 (779.000).
Nemška strojna industrija je imela v pr-
vi	letošnji polovici za 20 odstotkov manj naročil kat v drugi lanski polovici, inozemskih naročil celo za 40 odstotkov manj. Zaposlena je bila na koncu junija asino s 30 odstotki kapacitete.
Jabolka v Štajerski in Koroški (avstrijski del) bodio dala letos rekorden pridelek f in se ceni izvozni previsok na ca 11.000 vagonov.
Odpravljen je bančni moratorij v Latviji,
ki je obstojal približno eno leto. Plačilne omejitve obstojijo le še za 22 kreditnih zar vodov, in med njimi je ena sama banka.
Glede omejitve uvoza angleškega premoga v Nemčijo je sprejela Anglija predlog Nemčije, da se to vprašanje prepusti razsodišču.
Sindikat italijanske industrije konoplje
je bil ustanovljen te dni. Poleg ureditve prodaje in cen.se bo pečal sindikat tudi i vprašanji pridelovanja in kvalitete konoplje.
Vzorčni sejem v Libercu (Češka) se vrši, kot rečeno, od 13. do 10. t. m. Znan je ta sejem kot najboljši nakupni trg čslov. izdelkov. Obsega 21 blagovnih skupin vob- : če in še posebne skupine: tekstilni sejem, tehniški sejem, hotelstvo, kozmetiko itd. V Jugoslaviji 50 odstoten popust na železnicah.
Letošnji pridelek sliv v Bosni obeta izredno ugodno. Računijo s tem, da bo boljši kot je bil v letu 1908, ki je bilo posebno dobro. Pridelek sliv računijo na približno 12.000 vagonov.
Izvoz pšenice iz Jugoslavije v Češkoslovaško je znašal v juniju 1829 vagonov, v prvi vrsti kot kompenzacijski predmet blagovne izmenjave med obema deželama. !
Tudi Belgija hoče kontingentirati uvoz lesa, in predlaga poljedelsko ministrstvo, naj se uvoz lesa skrajša za četrtino sedanjega obsega.	■ -	 --««
Kompenzacijski blagovni promet med Nemčijo in Grčijo bo dobil v kratkem poseben organizacijski urad, ki bo delal sicer skupaj z Grško banko, a bo imel zasebni značaj.
Uvoz pšenice v Grčijo je znašal v prvi letošnji polovici 331.000 ton v vrednosti 692 milijonov d^pthem proti 347.000 tonam in 710 milijonom drahem v prvi lanski polovici, se torej ni bistveno spremenil.
Tri opekarne ob vznožju Pohorja so po daljšem času zopet dobile delo in so preskrbljene z naročili do jeseni. Njih lastniki so mariborski stavbni podjetniki.
Na čebelarskem trgu v Veenendaalu (Holandija), ki je največji te vrste na svetu, je bila letos kljub izostanku inozemskih kupcev kupčija prav živahna. Cene so se gibale med 3‘50 in 4 gold. za prvovrstne ter 2-25 in 3 hol. gold. za drugovrstne ulje. i
V	vzhodnem delu Gornje Šlezije se kriza v rudarstvu in plavžarstvu v zadnjem času zelo poostruje; od januarja do julija t., 1. je bilo opuščeno delo v 12 velikih premogovnikih, v 4 cinkovih in 3 svinčenih rudnikih ter v 3 topilnicah. S tem je izgubilo delo 14.600 delavcev.
Pet velikih tekstilnih tovarn v Budimpešti namerava ustanoviti kartel, ki bo kontingentiral produkcijo in uredil cene. Tovarne izdelajo na leto 25 milijonov metrov blaga.
Viktor Meden
ruma, vinjaka in brezalkoholnih pijač.
LJUBLJANA, Celovška cesta št. 10. Telefon 20-71.	Telefon 20-71.
Ameriške trgovske banke so po novi GlaB-billi pričele izdajati bankovce, in jih
je pri zakladnem uradu v Washingtonu že precej zaprosilo za dovoljenje izdajanja. Teoretično smejo izdati bankovcev do maksimalnega zneska 995 milijonov dolarjev.
Dunajski Kreditni zavod bo oproščen dolžnosti polaganja bilance zai leto 1931 in jo bo položil za leti 1931 in 1932 skupaj-Bakreni družbi Katanga in Anaconda Copper sta se dogovorili, da bosta prodajali svoje blago v Evropa še nadalje skupaj in po istih cenah.
Medbalkanska trgovska zbornica
P,rvi korak za ustanovitev 'balkanske gospodarske unije, za katero je dal pobudo še prejšnji grški ministrski predsednik Papanastassiu, je bila najprej nekaka teoretična ustanovitev medbalkanske trgovske zbornice, katera je sedaj objavila svoja te-iueljna pravila. Šest držav, to so: Turčija, Grčija, Jugoslavija, Rumunija, Bolgarija in Albanija, ki so se udeležile balkanske konference, zastopajo v tej medbalkanski zbornici svoje ‘lastne trgovske zbornice in trgovska udruženja, v kolikor so seveda ta poslednja v zvezi s svojimi državami. Poleg teh rednih članov lahko postanejo izredni člani vse druge trgovske organizacije, tudi celo posamezne trgovske družbe. Financiranje zbornice, katere sedež je Carigrad, je v prvi vrsti zagotovljeno s prispevkom 5000 zlatih frankov, katere bo prispevala sorazmerno vsaka narodna skupina, vendar pa se očividno računa še na nadaljne podpore posameznih držav.
Imenovana zbornica je gotovo potrebna, kajti medsebojna trgovina balkanskih držav je danes teko nezna/tna, da skoraj meznatnejša biti ne more. Ni si treba delati nobenih iluzij, da bo imela zbornica takoj posebno velike uspehe v medsebojni trgovini, ki se bo le počasi povečala. Vendar začeti je treba. Jugoslovanski delegat J‘e izjavil, da odpade na udeležene balkan-
ske države pri njihovem' celokupnem uvozu samo 1% na medsebojno trgovino, kar je gotovo malo.
Odločilnega pomena bo lahko delo zbornice v dveh važnih problematičnih točkah in sicer:	;	!	,	I	■'
1. skupen nastop pri vprašanju prodaje agrarnih produktov in
2. organizacija lastne industrije.
iKar se tiče prve točke, se mora vsekakor reči, da so tukaj interesi posameznih držaiv enaki in se nikakor ne križajo. Med tem, ko Jugoslavija, Rumunija in Bolgarija lahko skupno uravnajo prodajo žita, imajo skupne tobačnel interese Bolgarija, Turčija in Grška; razen tega pa imata Grčija in Turčija enake interese glede izvoza rozin.
Kar se tiče druge točke, je gotovo, da imajo pokrovitelji pambailkanskega gibanja pred očmi nailogo, da se kolikor bolj približajo balkanski industrijski avtarkiji in prav tako gotovo je, da stremijo za neko vrsto industrijskega gospodarstva, ki bi se vodilo po kakem posebnem načrtu. Dobro znamenje, da bo ta zbornica v omenjenem pravcu imela vendarle nekaj praktičnih uspehov, leži v tem, da se vsi politični prepiri dosledno v tej zbornici odklanjajo. Le čisto gospodarski interesi se obravnavajo.
Kako bo s prohibicijo?
‘Kakor vse kaže, se bo problem prohibicije rešil v Združenih državah že tekom volilne borbe za predsednika.
Znano je, da bo zadnje dni tega meseca imela demokratska stranka- v Oikagu veliko zborovanje, na katerem bo povdarila svoje programatične točke, med temi itudi odpravo prohibicije. Že dolgo časa je znano, da je demokratska stranka postojala vedno bolj »mokra« (oni, ki so za prohibicijo se namreč v Ameriki nazivajo »suhi«, oni, ki so proti prohibiciji pa »mokri«). Zupan New-Yonka Jim Walker se je postavil zadnjič na čelo sijajne parade, ki je korakala po new-yorških avenijah in zahtevala svobodo prodaje in nakupovanje piva. Vemo tudi, da je Al. Smith zastopal pri predsedniških volitvah leta 1928 čisto »moker« program. Resolucija, ki so je sklenili demokrati, je odvzela takorekoč eno glavnih volilnih parol republikancem. Ti pa so ravno radi tega primorani, da zavzamejo bolj nepopustljivo stališče. Borba med obema taborama je torej prav ostra, toda zdi se, da ibodo vendarle zmagali demo-
krati. Predsednik nacijonalnega demokratskega odbora Jouett Shouse je pravkar dal objaviti svoje intencije, kar se tiče prohibicije. Po njegovem mnenju je mogoča edino sledeča rešitev: kratko in malo naj bi se namreč razveljavil XVIII dodatni predlog ustave. Lahko se ve že vnaprej, da bodo ta predlog v Čikagu zbrani demokrati navdušeno pozdravili in sprejeli. Odprava prohibicije bi imela brez dvoma velike in to ugodne posiledice za ameriško in ravno tako itudi svetovno gospodarstvo. Kriza vinogradništva, ki je povsod občutna, se bo znatno omilila. Produkcija piva v Ameriki bo imela za posledico, da bo naš hmelj prišel tudi na ameriški trg, kamor smo ga pred vojno itak izvažali, vendar pa se to ne bo tako hitro zgodilo, kakor bi si človek mislil, kaijti četudi se pri predsedniških volitvah izreče večina za od/pravo prohibicije, bo radi ustavnih predpisov odnosno, ibolje rečeno, radi izpreminje-valne procedure ustavnih določil, še dolgo trajalo, predno se odprava prohibicije tudi dejansko izvede.
Sprememba zakona o davku na poslovni promet
Finančni minister je predložil skupščini ikonski načrt o spremembi zakona na Poslovni promet. Zakonski načrt, kateremu je skupščina že priznala nujnost, se glasi:
Cl. l. Prvi odstavek 6. člena zakona o davku na poslovni promet z dne BI. jan. 1922. se spremeni in se glasi:
Davek na poslovni promet se določa i. dve od sto, za promet z luksuznimi predmeti pa poleg tega še z 10 od sto od preste vsote kot plačila. Kateri predmeti se bodo smatrali kot luksuzni, bo odredil z uredbo finančni minister v sporazumu s trgovinskim ministrom. Za nekatere predmete in posle se more davek na poslovni promet po odredbi finančnega ministra določevati in plačevati pavšalno, toda na podlagi davčne osnove, ki se določa po sporazumu ali z ocenitvijo.
Cl. 2. V § 2. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o skupnem davku na Poslovni promet z dne 31. marca 1931. se črta številka »500.000« in mesto nje postavi številka »250.000«. Ta odredba ve-
lja tudi za splošni davek na poslovni promet.
Cl. 3. Podjetja po § 6. zakona o skupnem davku na poslovni promet z dne 12. avgusta 1930. so dolžna v vsakem posameznem slučaju izdajati fakture za blago, ki ga stavijo v promet.
§ 4. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše in ko bo objavljen v »Službenih novinah«. Po povišani stopnji v smislu čl. 1. se bo pričel davek določevati začenši s 15. avgustom 1932.
PRODAJA CEMENTA V NEMČIJI
Zdi se, da je prodaja cementa v Nemčiji svojo globinsko točko že dosegla. Prodaja v juniju ni bila s 323.000 tonam nič manjša kot v maju s 324.000 tonami. Seveda pa obratovanje cementnih tovarn ob sedanji prodaji še ni rentabilno; primerjanje s prejšnjimi leti nam to dobro pokaže: do-čiim je Mio v prvi polovici leta 1929 prodanih 2,929.000 ton cementa, je padla prodaja v prvi polovici leta 1930 na 1,989.000 ton in v prvi letošnji polovici dalje na 1,371.000 ton.
Devizno tržišče
Tendenca čvrstejša; promet Din 745.111-87
V preteklem tednu je Narodna banka dnevno dodeljevala devize v dosedanjem obsegu (do 120 tisoč dinarjev) samo prve tri borzne dneve, dočim je na četrtkovem borznem sestanku znižala dnevni devizni kontingent na stotisoč dinarjev. Zbog tega je bilo tekom zadnjega tedna nabavljeno v celem za 561 tisoč dinarjev intervencijskega blaga in sicer največ Berlina (za 163 tisoč Din), Trsta (za 109 tisoč dinarjev), Newyorka (za 93 tisoč dinarjev), Londona (za 92 tisoč Din) in Curiha (za 83 tisoč Din), dokaj manje pa Amsterdama (za 10 tisoč Din) in Pariza (za 11 tisoč dinarjev).
Nasprotno pa znašajo zaključki v privatnem blagu tokrat komaj eno četrtino celotedenskega prometa. Zbog zelo zmanjšane privatne ponudbe je bilo zaključeno Trsta za 61 tisoč Din, Newyorka za 51 tisoč Din in Pariza za 40 tisoč Din, ostalih deviz pa za znatno manjše zneske.
Na posameznih borznih sestankih je bil dosežen ta-le skupni dnevni devizni promet:
1. avgusta	Din	178.753-63	Curih
2. avgusta	Din	125.633-30	Italija
3. avgusta	Din	222.356-76	Italija
4. avgusta	Din	119.356-32	Berlin
5. avgusta	Din	99.011-86	Newyork
V pogledu skupnega tekom minulega tedna doseženega deviznega prometa je v primeri s prometom predzadnjega tedna (številke v oklepajih) razporeditev sledeča (vse v tisočih dinarjev): Berlin 175 (155), Trst 170 (226), Newyork 144 (443), Curih 101 (113), London 94 (276), Pariz 51 (245) in končno Amsterdam 10 (27).
Devizno tečajnico prejšnjega tedna očituje znatna učvrstitev tečajev predvsem od srede (3. t. m.) na četrtek. Kakor je razvidno iz spodnje tečajne tabele:
3. avgusta 1932	4.	avgusta	1932
Devize najnižji najvišji najnižji najvišji Din Din	Din Din
Amsterdam	2268-63	2279'99	2281-25	2292-61
Berlin	1338-64	1349-44	1346-09	1356-89
Bruselj	781-85	785-79	786-19	790-13
Curih	1097-35	1102-85	1103 45	1108-95
London	197-65	190-25	198-75	200-35
Newyork	5612-88	5641-14	5644-20	5672‘46
Pariz	220-78	221-90	222'—	223-12
Praga	166-67	167-53	167-60	168-46
Trst	286-80	289‘20	288’40	290-80
se je v tem času okrepil predvsem tečaj devize Amsterdam za 12-62 točke, Berlina za 8-45 točke, Bruslja za 4-34 točke, Curiha za 6-10 točke in Newyorka za 31-32 točke. Nasprotno pa se je London okrepil le za 1-10 poena, Pariz za 1-22 poena, Trst za 1-60 poena in Praga za 0-93 poena.
Dunaj — nalik Budimpešti — še vedno ni beležil; notic ostalih deviz ni bilo.
Efektno tržišče
Tendenca zelo mlačna, brez zaključkov
Industrijski papirji so skoro vse borzne dneve minulega tedna beležili brez izpre-memb in brez prometa.
Izmed državnih srečk je notirala 2 Yt% državna renta za vojno škodo Din 193-— v sredo in četrtek (4. t. m.), na vseh ostalih borznih sestankih prejšnjega tedna pa Din 195—.
V Blairu ni bilo niti povpraševanja niti zaključkov, dočim je beležila ponudba v 7% drž. posojilu (v zlatu iz leta 1927) 41-—, v 8% drž. posojilu (v zlatu iz leta 1922) pa od ponedeljka (1. t. m.) na petek (5. t. m.) kot sledi: 44-—, 42—, 43-—, 44-— in slednjič zopet 43-—-
Efektno tržišče še vedno ne kaže nika-kega zanimanja.
Lesno tržišče
Tendenca še vedno slaba
V splošnem vlada V poletni sezoni zastoj v našem izvozu. Stara izkušnja nas uči, da je tudi v boljših časih v teh poletnih mesecih vladala stagnacija. Cesar pa dosedaj nismo v prejšnjih sezonah opazili, opažamo danes, da Italijani iščejo in kupujejo smreke, jelke le v III. in IV. kakovosti. Za Slovenijo ta povpraševanja niso velikega pomena, ker ima Slovenija — kakor znano — le boljše vrste blago in le malo percen-tualnost III. in IV. vrste, ki se porabi doma po večini za izdelovanje zabojev. Pa tudi glede cen ne moremo v tem blagu tekmovati z balgom iz Bosne, Like in Gorskega Kotora, kjer je vsled rasti večji odstotek III. in IV. Poleg tega smo še vsled tarifarnih postavk na slabšem stališču. V svrho izboljšanja lesne industrije v Sloveniji je neobhodno potrebno, da se za vse postaje Ljubljanske železniške direkcije priznajo za prevoz blaga v južne kraje (Vojvodina, Srbija) izjemne tarifarne postavke, s čemer bi se težko gospodarsko stanje kolikor toliko izboljšalo, obenem bi pa tudi železnica imela večji promet, kakor dosedaj.
Tečaj 10. avgusta 1932.
Povpra
Sevanje
r>ln
DEVIZE:
Amsterdam 100 h. gold.
Berlin 100 M...........
Bruselj 100 belg . . . Budimpeita 100 pengS
Curih 100 tr...........
London 1 funt .... Newyork 100 dol,, kabel Newyork 100 dolarjev .
Parli 100 tr............
Praga 100 kroa ..........
Stockholm 100 Sred. kr Trat 100 Ur..............
2290 13 135125 789 13
1108-35
198-08
6666-59 222 90 168-17
290-35
Ponudbe
Din
2301-49
1362-05
793-07
1113-85
199-68
6694-85
22402
16903
292-75
Jože Kovač:
Pregled osemletnega poslovanja Ljubljanske borze
(Nadaljevanje)
Nedavno je bilo sporočeno javnosti, da je tukajšnje deželno kot trgovinsko sodišče rešilo na en sam razpravni dan nad 140 tožb, pa je pri tem vredno ugotoviti dejstvo, da je tudi naše borzno razsodišče imelo letos takšen rekordni razpravni dan in sicer dne 13. julija 1932. Kajti samo tega dne se je vršilo 161 razprav izmed katerih je bilo deset spornih s sledečim izidom:
1. s sporno sodbo 5,
2. z zavrnitvijo radi nepristojnosti 1,
3. s poravnavo 2,
4. s priznalno sodbo 1,
5. s prenosom radi izvedbe dokaznega sredstva 1.
Izmed ostalih pravd pa je bilo rešenih:
1. z zamudno sodbo . . . 131
2. na drugi način ....	7
3. s počivanjem postopanja ■	13
Totalno: 151
Na en razpravni dan je bilo rešenih največ tožb:
,11. sem. 1924	1925	1926	1927	1928
1
1929
20
1930
38
1931
50
1932
55
59
72
90
161
Gornje razpravne številke kažejo docela normalen razvojni tempo poslovanja borznega razsodišča izvzemši letošnjega leta, ki očituje frapantni porast, kar je pač posledica vladajoče krize.
Dr. Pi rceva sladna kava \
Gospodje trgovci! Ponudile Dr. Pirčevo sladno kavo Vašim odjemalcem!
je prvovrsten domač izdelek, s ka’ terim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Yas in Vaše otroke.
Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z nžitkom.
Sloves o točnem, solidnem in objektivnem ter hitrem poslovanju našega borznega razsodišča je začel polagoma prodirati že tudi v tujino, ki ee ga čim dalje bolj poslužuje, kar svedočijo zlasti te-le številke:
Pri sporih, ki so nastali iz izvenborznih poslov je bil tuj državljan		
tožitelj	toženec	
		11. sem.
—	—	1924 j
—	1	1925
i 1	7	1926
3	4	1927
—	1	1928
i —	—	1929
86	3	1930
110	1	1931
		I. sem.
i 97	4	1932
307	21	
Pa ne samo inozemstvo, tudi ostale domače veletvrdke izven Dravske banovine se v poslednjih letih zelo rade poslužujejo našega borznega razsodišča in to celo v primerih ko gre za posle, sklenjene na teritorijih ostalih domačih borz. To je pač dokaz več, da mora tembolj domače trgovstvo in industrija v polni meri uvaževati svojo institucijo ter ji z vsestranskim upoštevanjem zasigurati stalen razmah.
Število takih tožb presega samo v zadnjih treh letih preko 20% vseh novovlože-nih pravd. Pravtako pa stalno raste število tvrdk, ki se doslej še niso posluževale našega razsodišča in je zlasti ta pojav pozdraviti z največjim zadovoljstvom.
Kajti nešteto je še tvrdk samo v naši banovini, ki se še niso mogle prepričati o velikih ugodnostih, katere nudi naše borzno razsodišče tako glede hitrosti, kakor tudi glede točnosti in pa cenejšega postopanja! Ze iz tega razloga je bilo vsekakor nujno potrebno opozoriti tudi Širšo javnost na dosedanje razsodiščno poslovanje.
Zanimivo je primerjati posamezna leta z ozirom na predmet vloženih tožb. Pri pregledovanju letnih poslovnih poročil j ugotovimo, da zavzema med vsemi pred- |
meti prvo mesto vino in špirituoza kot je
razvidno iz naslednje statistike:
II. sem. 1924
1929
130
1925
1930
471
1926
119
1931
516
1927
275
!• sem.
1932
307
1928
257
Skupaj
2.076
Na drugem mestu so tekstilni predmeti
(vštevši zavese, vezenine):
II. sem. 1924
1929
1925
40
1930
1926
277
1931
286	130	196
Tretje mesto zavzema
1927
363
I. sem.
1932
1928
316
Skupaj
159 j 1.768 kolonijalno blago
II. sem. 1924
1929
1925
26
1926
180
1930
1927
291
1931
203	238	252
Četrto mesto pripada
1. sem.
1932
129
1928
220
Skupaj
1.539
milu in svečam:
lt. sem.
1924
1929
1926
22
1930
1926
10
1981
150 |	174
Peto mesto pa raznim
1927
91
1. sem.
1932
1928
70
Skupaj
442	1.051
semenom:
11, sem. 1924	1926	1926	1927	1928
—	—	40	40	51
1929	1930	1931	1* sem, 1932	Skupaj
57	117	168	136	609
Iz gornjih primerjav sledi, da je bilo tekom osmih let vtoževano samo na vinu in špirituozah v 2076 primerih, t. j. skoro ena petina vseh vloženih tožb, dalje tekstilni predmeti v 1768 slučajih, kolonijalno blago v 1539 slučajih, sveče in milo v 1051 slučajih in končno semena v 609 primerili. Od 11.568 vloženih pravd je pripadalo 7043 slučajev samo gornjim petim vrstam predmetov, kar znači blizu dve tretjini.
(Nadaljevanje sledi.)
Svetovni blagovni trgi
Oblikovanje cen važnih svetovnih trgovinskih predmetov je bilo v zadnjem času ob kolebanju obrnjeno nadalje navzdol, Tu mislimo v prvi vrsti na mednarodne žitne trge, kjer je zgubila pšenica na vrednosti ca 20 odstotkov. A tudi drugi trgi so marali opetoyano cene znižali, tako trgi kave in zlasti čaja, surove dzute in surove svile ter lanu, dalje trgi bakra, svinca, cinka, ameriški trgi surovega železa, in trgi srebra. Na drugi strani se pa opaža od drugega julijevega tedna dalje na nekaterih trgih veselje do nafupa, ki se je v juliju po intenziteti še ojačilo. To velja v prvi vrsti za surovi sladkor, surovo volno in bombaž.
Sicer govorijo nekateri znaki še vedno za nadaljevanje depresije, a na drugi strani moramo vseeno opozoriti na počasi se vračajoče zaupanje, ki se izraža tudi v oblikovanju cen na mednarodnih efektnih trgih. Kljub raznim nasprotujočim si mnenjem moramo označiti Lausanne kot pričetek gospodarske likvidacije svetovne vojske, tudi če bi se v doglednem času javila potreba nove reparacijske konfe-
rence.
Tudi konvertiranje obrestne mere angleškega vojnega posojila od 5 na 3V2®/o je bilo vobče ugodno komentirano. V tem
konvertiranju se ne vidi samo Specifično angleška zadeva, temveč se vidi korak dalekosežnega pomena na potu do znižanja mednarodne obrestne mere. Iz tega izvirajoči vplivi na svetovnotržne cene se vidijo tembolj, ker se kot ameriški finančni krogi tudi britanski finančni krogi zmeraj bolj pdvračajo od dosedanjih de-flacionisticnih načel in se zavzemajo za liberalnejše pojmovanje glede denarne in kreditne politike. V zvezi z nalahnim manjšanjem mednarodne krize zaupanja more priti do pobud, ki bi se znale ojačiti še po jesenski kupčiji,' ki se je letos prej pričela kot sicer.
O gibanju tržnih cen podamo sledeče primerjanje v običajnih vrstah na običaj-
nih trgih:
		Maj	Junij	Julij
Vrsta	Borza	1932	1932	1932
Pšenica	Chicago New York	57—	52-37	48-25
Surovi sladkor		0-67	0-61	0-92
Maslo	Chicago New York	4-30	3-70	4-95
Bombaž		5-70	5-20	6—
Volna	Bradford	21—	20-50	21—
Surova džuta	London	16-12	15—	14-75
Baker'	New York	5-75	5-37	4-90
Svinec	New York	3—	3—	2-85
Cin	New Y0rk	21-15	20—	21-25
Srebro	New York	27-37	28—	26-12
Surovi petrolej				
(Pennsylvania)	New York	1-80	1-80	1-80
Kavčuk	New York	4-12	2-75	2-69
Kože Buenos Aires		9-75	9-50	10—
Pri zboljšanju bombaževih cen se mora upoštevati, da bo pridelek v Egiptu najbrž prav majhen in da tudi ameriški pridelek ne bo bogvekako bogat. Tudi ima bombaž že itak relativno nizko ceno in se korektura v ceni brž pozna. O zboljšanju na trgu volne smo že poročali. Na trgu kavčuka se vrši zmanjšanje produkcije mnogo prepočasi, in preprečuje zlasti še zmeraj zelo velika produkcija v Malajskih državah resnično zboljšanje statističnega položaja.
O kovinskih trgih bomo poročali v posebnem članku in poročamo itak zmeraj posebej o važnih dogodkih (razpadanje bakrenega kartela, svinčena zveza, cinkov kartel itd.). Omenimo, da je statistični položaj bakra in tudi svinca ter cinka še zmeraj napet. Tudi če se je statistični položaj tu ali tam zboljšal in so se zaloge skrčile, se cene niso mogle zboljšati, ker je bilo mednarodno povpraševanje premajhno. Amerika se je v vseh kovinah z visokimi carinami zaprla proti svetovnemu trgu. Na trgu cinka se ni nič spremenilo, čeprav so šli z omejitvijo produkcije še dalje, od dosedanjih 50 odstotkov na 45 odstotkov prejšnje produkcije, in se je sklenilo podaljšanje kartela do konca tekočega leta. Nemčija si bo z državno pomočjo zgradila v Magdeburgu cinkovo elektrotehnično napravo, s čimer se bo ločila od dobav s svetovnega trga.
Priporoča se
GREGORC & Ko,
LJUBLJANA
Veletrgovina Špecerijskega in kolonijalnega blaga, rasnega iganja in Špirita
TELEFON; 22-46	Brzojavi: GREGORC
Zahtevajte špecijalne ponudbe 1
Dobave. Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 2. septembra t. 1. ponudbe glede dobave lesa, pločevine, železa, vijakov, matic, zakovic, žebljev, minija, lanenega olja, katranskega laka, smole, molinos-platna ‘itd. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani).
Oddaja državne pšenice v mletje. Dne
25. avgusta t. 1. se bo vršila pri Intendan-turi Komande IV. arnjijske oblasti v Zagrebu licitacija glede oddaje 10,000.000 kg državne pšenice v mletje. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani).
Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 22. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 1200 kg bučnega olja, 2400 kg riža, 600 kg kave in 20.000 kg pšenične moke. — Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 25. avgusta t.
ponudbe glede dobave 15.000 kg ovsa, raznega železa in pločevine ter materijala za popravljanje avtomobilov. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubl jani interesentom' na vpogled.)
Oddaja adaptacijskih del 3 zgradb v Novem mestu se bo vršila potom oferialne licitacije dne 1. sept. 1.1. pri inžen jBrskem oddelku Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, (pogoji pa pri istem oddelku.)
DUNAJSKI SADNI TRG 7. AVGUSTA
Dovozi preteklega tedna so bili srednji. Danes prvi dovoz iz Ogrske. Cene povolj-ne. Največ je sedaj breskev: cene do 140 grošev. Grozdje po 100, prvo grško po 120 grošev. Hruške po 40 do 60 grošev, jabolka pa tudi po enaki ceni. Prve tirolske Gira-feusteiner v zabojih po 100 do 150 grošev.
Vsled kontingenta ne prihaja iz Ogrske mnogo, proda se hitro vse in cene so po-: voljne. Grozdje ni dovoljeno. V soboto smo’ dobili samo paradižnike, slive in jabolka.
PROTI NADPRODUKCIJI VINA V FRANCIJI
Na predlog poljedelskega ministra je izdala francoska vlada odlok, ki naj prepreči nadprodukcijo vina. Vsi vinogradniki Francije, ki producirajo nad 400 hi vinu, iso obvezani, da obdržijo eno tretjino v svojih kleteh in da je ne ponudijo v prodajo. Tudi uvoz inozemskih vin bo zmanjšan za eno tretjino.
Krista v domantih. V dementnem sindikatu združene skupine Južne Afrike in nekaterih okrajev Konga in Zlate obale so za dva meseca dogovorjeno zaporo nakupa; in (prodaje podaljšali za nadaljnja dva meseca. V tej konvenciji je združenih skoraj 98 odstotkov vse svetovne deimantne produkcije in je torej skoraj vsa produkcija izločena s trga. Vseeno sta pa ostala dva odstotka znižala v zadnjem času cene za 30 odstotkov pod 'oficielno notacijo sindikata, in se bo sedaj sindikat pričel pogajati z njima.
Svetovne zaloge radia. Svetovne zaloge radia se cenijo sedaj na ca 550 gramov. Ne*-kakšen 'produkcijski monopol ima belgijska družba G čn era le Mčtallurgigue, ki je dala k imenovani številki v zadnjih letih okoli 300 gramov. Cena, radia je od leta 1914 do danes padla na tretjino in se giblje okoli
250.000 nemških mark za 1 gram. Poleg belgijske družbe producira v Evropi precej tudi Jahimov na Češkem.
Velika rumumska banka zaprta. Najsta-
rejša rumunska poljedelska banka v glavnem mestu Bukarešti je morala vsled tež-koč, ki so nastale pri konvertiranju kmečkih dolgov, ustaviti izplačila. Upa se pa, da bo posegla vlada vmes in da bo država prevzela deficit. O gospodarskih razmerah v Rumuniji prinaša »Trgovski list« večkrat članke, ki nam med drugim tudi pravijo, da se razdolženje kmečkega prebivalstva ni prav posebno obneslo,
Ogrska in Češkoslovaška izmenjavata. Ogrska je prevzela; od Češkoslovaške
20.000 m® lesa in je dala za to v izmenjavo slanino in mast. Nadalje ponuja Ogrska razmerne množine sadja in zelenjave, za kar naj, ji Češkoslovaška «M 40.000 kubik-1 metrov stavbnega lesa in 20.000 m* drv. Izmenjalna trgovina se širi čimdalje bolj in bomo, če bo šlo tako naprej, kmalu tam kjer so bili naši pradedje.
r
Že v 24 urah ln “
snaži obleke, klobuke itd. Škrohi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo i 1
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6. — Šelcnbureova ul. 3. Telefon št. 22-72.
Mestni tesarski mojster
Josip Kregar, Ljublfana
Kodeljevo štev. 19. Telel. 26-96
se priporoča cenjenemu občinstvu za naročila tesarskih del, kakor:	modernih lesenih hiš, raznih ostrešij, lesenih
stopnic in vseh v to stroko spadajočih del po lastnih kakor tudj po podanih načrtih.
Ustanovljeno leta 1852
TEODOR KORN
LJUBLJANA POLJANSKA C. 8
(PREJ HENRIK KORN)
krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar, — Instalacija vodovodov in centralne kurjave. — Naprava strelovodov. — KopaliSke in klosetne naprave
KIIŠE|E
vseh vrst- por foiografiiafu ali	risba rL
invr £ mj*
najscAidn klilt a f*iia
TISKOVINE
vseh mi.lrgcvske, uradne,rekla m-mmM ne,časopise,knjige, večian ^\^^miUsk hibv in pečeni!
TISKARNA MERKUR
UUBUANA SRIGORčIčEVAsm
Vet 2 5-SlVetegram '.Tiskarna V kr kur
ST *D EU
HUB LIANA
DALMATINOVA 13
Tvgovcil SVaroča/fe blago pri tvvdtbab, balovo oglašajo v jTvgovsbom listu** 1
99*
Ureja dr. IVAN PLESS. —■ Za Trgovako-industrijako d. d. »MERKUR« kot izdajatelja ln tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.