261. števil kn. Ljubljana, sredo 16. novembra. XIV. leto. I8S1. SLOVENSKI NAROD. I7'.aja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dnere po praznikih, ter velja po pošti prejeman za »Tgtro-o^erske dežele 7.a celo leto Iti gl., ta \u>\ leta 8 gL, ta Četrt leta 4 #1. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., 7» t"etrt leta 3 gld. .'So kr., za en mefeo 1 10 kr. Za poil |anj« na dom Be računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospodu u <*• itel j«! na ljudskih lolah in ma dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta '2 gld. 50 kr., po pošti prejemati za četrt leta 3 gohl. — Za 0 I n a n i In m plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., će se dvakrat, in t kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi Daj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Koluianovej hiši .gledališka ttolba" O p ra v ni š t v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v ^Narodnej tiskarni" v Kol mano vej hiši, Ganimo se! II. Da naš prosti narod — ako izvzamemo jedi nega Gorenjca in Korošca — večinoma varčnosti ne pozna, je sicer žalostna, a kljubu temu vender znana resnica, in nič bi nam ne koristilo, ko bi to slabo stran njegovo hoteli prikrivati. Treba pa je misliti na sredstva, s katerimi bi se tej narodnej nesreči prišlo v okom, kajti le oni narodi, ki se v svojem gospodarstvu ravnajo po načelu varčnosti, morejo dospeti do pravega in splošnega blagostanja. Pred leti nam je gospod J. S. v ciklu krasno pisanih člankov predočil narod francoski, kako živi in gospodari, in razvideli smo iz člankov teh, ki so se vseskozi opirali na jasna statistična data, da ima narod francoski svoje občudovanja vredno blagostanje, za katero ga zavidajo vsi ostali narodi, zahvaliti le varčnosti, ki je razširjena po vseh slojih francoske družbe. Buditi čut varčnosti je, kakor smo uže v prvem članku omenili, namen denarnih zadrug ali tako imenovanih kmetijskih posojilnic, in kako se po njih ta namen tudi res doseže poleg prvotnega namena hitre in cene pomoči, o tem nam svedočita Češka in Moravska, kateri sta s kmetijskimi posojilnicami jako gosto posejani ter imata v njih naloženega milijone narodovega premoženja. Ugovarjati se nam utegne, da temu namenu ustrezajo tudi hranilnice. Priznavamo to, a le pogojno. Po deželah, v katerih stanuje slovenski narod, je le malo hranilnic - ua celem Kranjskem na priliko samo jedna — iu vsled tega zamorejo manjše prihranke vanje ukladati le oni, ki nijso od njih preveč oddaljeni, mej tem, ko se oddaljenejšim to zavoljo prevelikih troškov ne izplača. Predno pa bi si štedilec po manjših zneskih nabral tolikšno svoto, da bi se izplačalo romati z njo do bliž-nj e hranilnice, zapelje ga skušnjava, da jo izda. Pripomoček proti temu /lostanju, katerega, žal!, doslej nijsmo še sami odpravili vsaj deloma, da si bi to le pri nekoliko resnej volji nikakor ne bilo tako težko, dobili bodemo brž ko ne v kratkem od vlade v poštnih hranilnicah; kajti o tem vso j ne more biti dvombe, da bode državni zbor dotično zakonsko osnovo sprejel. Zato si smatramo v svojo dolžnost, opozoriti domoljube po deželi na važno to napravo. Posebno velezaslužna in za blagor našega naroda vneta duhovščina naj o vsakej mogočej priliki opozoruje gospodarje in posle, da jim bode zdaj vsak najmanjši znesek in o vsakej priliki pri naj bližnjem poštnem uradu mogoče vložiti na hranilnično knjižico. In go spodje učitelji naj bitstvo poštnih hranilnic pojasnjujejo uže po šolali, kajti mladina, katera jim je v odgojo izročena, dorasla hode v gospodarje in gospodinje, kateri bodo tem varč nejši, čim bolj se jim je čut varčnosti uce-pil v njihovih mladih letih, dokler so za vse dobro tako sprejemljivi. To pač smelo rečemo, da bodo poštne hranilnice — ako dosežejo le za četrti del takšno udeležbo, kot po Angleškem in Francoskem — neizmerne važnosti za naš narod, katerega bodo navadile varčnosti ter ga s tem odvrnile od nepotrebne, časih preko razmer sezajoče potrate, in to bi bil zopet važen korak v zboljšanje zdanjih -— posebno pp Spodnjem Štajarskem in Dolenjskem, kakor tudi po nekaterih krajih Notranjskega — uže do si rajne meje obupljivih materijalnih razmer našega kme-tovalstva. —r. Politični razgled. šolnin "«» «1 s <». V L j u !> I j a n i 1"». novembra. Državni zbov imel je včeraj svojo prvo sejo. Kakor je poročal VČerajSen naš telegram z Dunaja, predlo/ 1 ji- finno-n1 minister proračun za 1. 1882, kjer se je pa pokazal precejšen primanjkljaj. Ta primanjkljaj pa prav malo straši finančnega ministra Dunajev-skega, kar je tudi v svojem govoru o pred-loženji proračuna izrazil. On hoče držati v državi ravnotežje mej str<».~ki iu dohodki; nekaj prebitka misli dohiti finančni minister po reformi pristojbin, nekaj več bod-- dobila državna blagajnu iz hišnega davka, daljo računa finančni minister, da se bulo dohodki dali pomnožiti z revizijo carin itd. Vlada jo predložila v prvej seji di/avie-mu /boru naslednje predloge: Kupcijsko pogodbo in konvencijo o živinskej kugi S Srbijo, dalje načrt kazenskega zakona o zločinstvlb, prestopkih* m pregreških, z utemel jevalnim poročilom. — Ustavoverni poslanci so imeli ? nedeljo posvetovanje, v katerem so sklenili, da so stavi do vseh nemško-avstrijskih poslancev prošnja, „da se za splošno varstvo nemštva fn ivstrtfske državne ideje zjodinijo v jeden strankarski klub, ki bode pobijal zdanje vlado politiko.* Ustavoverni listi denes mnogo pi fo* o v pokoj so podabnt IV.^m. HofI?«»i m o j t ledniku tfovmioviri. Ti listi bi radi zmanjšali zasluge Rodičeve. ki si jih je pridobil v Dalmaciji^ osobito pri izveden ji deželno-brambenega, zakona, a vse njih preobraćanje resnice ne more zaslug zmanjšati. Fzgm. baron Roditi pa fe imel tudi velike zasluge v Dalmaciji zarad; tega, ker so je vodno boril proti navalom tuj.stva. O tska: nili stanovanja, niti toplote; franeezki b'nilci brez živeža na ledenem zraku opešali so povse, a Rusi ugonobili ogromno množino Francozov; Napoleon je z velikoj mokoj ušel na ubornih saneh. — Glej velikansko daritev, da se reši domovina in uniči poguben sovražnik. Dne 10. kimovca is 18 bil je prehod hrvatske vojske prek Varaždinskoga mosta na Ogrsko pod vodstvom .'davnega bana Jelačiča Josipa. Košut, pomagjarjeni Slovak, oziroma magjaron in voditelj magjarskega upora zolil je oholo: „jaz ne poznam Hrvatske na zemljevidu", a ondašnji junaški ban pokazal mu je s svojimi sokoli, ka hrvatski narod krepko živi v prostranoj domovini; — vsaj bečke upornike »pokorila je hrabra desnica hrvatska. tujstvu kakor njegov prednik. „Dt. Ztg." pravi: „On (Jovanov'č) pripada, kakor baron Rodič, Blovanskej stranki. Personalne spremembe pri dalmatinskem namestništvu ne bodo imelo za posledico sprememb principov v upravi." V H »t u j<* «lr#.iav«*. Ministerstvo Ciambeita stopa z veliko težavo v življenje. Frevcinet, Leon Bay, Jules Ferry baje ne hote stopiti v ministerstvo, ker Be ne morejo o bodočem postopanji z (Jam-betto zjediniti, ker so bolj vneti za status quo, Gambetta pa hoče izvesti več reform. — Od-stopajočemu ministerstvu Jules Ferrvjevemu govori „Journal des Debats" prijazne besede v slovo. Tri dejanja, pravi ta list, označujejo delovanje tega kabineta: Izvedenje marcijskih dekretov, letošnje volitve in tunezijska ekspedicija. Svoj članek pa končuje list s temi-le besedami: „Juteršnje ministerstvo bode, kakor nam pripovedajo, veliko ministerstvo. Mi raču-nimo na to Včerajšnje ni j tega ošabnega imena nikdar za-se zahtevalo, a ne sme se mu odrekati ime koristnega ministerstva. V ne menj, kakor štirinajstih mesecih je za državo zopet pridobilo pravice, katere je slabost prejšnjega ministerstva zastareti pustilo. Dežela je tako zelo vanj upala, da je poslala več republikancev, kakor jih je imela stara zbornica, v novo. Razumelo je narodne interese na zunaj varovati in narodno zastavo proti muzelmanskej barbar-nosti visoko v zraku vihteti". Po najnovejših poročilih sestavljeno je novo ministerstvo tako-le : Gambetta, prezidij in zunanje zadeve (Spuller državni podtajnik); Bert, javni pouk; Campe-non, vojno; Allain-Targo, finance. Frevcinet, Ferry in Leon Say nijso dobili portfelja. Turčija je protestirala proti upeljavi pravizornega avstrijskega brambenega zakona v Bosni in Hercegovini, ker je z njim, kakor pravi, poseza v suverenske pravice Nj. veličanstva sultana. — V Egiptu Turčija ščuje prebivalstvo proti Evropejcem, osobito pa proti Francozom. lNtrtiigfalMlio ministerstvo je demisi-joniralo. Državni svetnik Fontea Pereiro de Mello je dobil nalog, da sestavi nov kabinet. V IrMkei se baje razmere boljšajo. Vo jaške oblasti v Dublinu so poročile v London, da ne treba več pošiljati vojakov v Irsko. Da bi se le res zboljšale te razmere. Dopisi. S Primorskega 3. nov. [Izv. dop.] (Iredentarji in laško sladkanje avstrijskemu cesarstvu.) Pred par tedni sem bil v uvodnem članku narisal jako ugodno stanje primorskih Italijanov, a tudi omenil sem bil, kako to božanje in podpiranje italijanskega življa od strani primorske vlade nikakor ne bode pridobilo Lahov za Avstrijo, nikakor ne bode zavarovalo jugozahodnjih mej in pokrajin pred hlepenjem nenasitljive laške politike. Kratkoviden politik je, kedor izmej Avstrijancev na obiskovanje laškega kralja zida zanesljivo prijateljstvo mej Avstrijo in Italijo. Državi sta si uže izviroma naskriž: Avstrija se je ustvarila na podlagi zgodovinskega prava, Italija pa je postala na podlagi narodnostnega načela. Pri zdanjih razmerah je nemogoča trda zaveza mej njima, naj se njuni ministri iu politiki Še toliko in tako srčno mej seboj pogajajo in skladajo. Gmotne in politične koristi dandenes približujejo države drugo dru gej ter sklepajo zanesljive, na obe straui koristne pogodbe in zaveze mej njimi. Avstriji pa Italija nijma ničesa ponuditi ter jej vsled načel svojega nastanka in obstanka tudi ničesa ponuditi ne more, ponuditi ne sme. O»obnr. zadrega in zadrega osamljene laške politike je gnala kralja Humberta in njegove ministre na Dunaj; naj bi bili ti se tako natančno dosegli svoje namene, Avstrija si bi s tem prijateljstvom vender ne zavarovala svojdi jugozahodnjih pokrajin pred požrešnim lasnim molohorn. Kaj pomaga, če so pred pohodom oficijelni in oficijozni časniki (n. pr. „Diritto") proglasili, da so se razpustile vse iredentar-ske družbe — prav za prav prestrojile se v dobrotvorne odbore. Kdor je v Avstriji hotel slepiti samega sebe, veroval je onim praznim besedam laških ministrov Depretisa in Man-činija. A kateri previden politik bi se zanašal na tako sladkanje, če pomisli, da so razni ministri laškega kraljestva bili in so še članovi onih iredentarskih društev, Če pomisli, da je Italija, t. j. italijanska vlada pogostoma zadnja leta vkupno delala z iredentarji ? Ti pa nepre stano na to delajo, kako bi Avstriji izvili južne Tirole in pa lepo Primorje. Da se ire-dentarske družbe nijso razšle niti, se prestro jile, pač najočitneje priča njih delovanje, kot ga nam skoro v vsakej Številki popisuje glavno njih glasilo rimska »Lega della Democrazia" List od 28. oktobra prijavil je sledeči oklic iredentovskega odbora v Trstu, katerega naj tu poslovenim od besede do besede: „V Trstu, 27. oktobra 1881. Meščani! Da bi nikdo napačno ne sodil političnih dogodkov, ki se te dui zvišujejo, primoran je mej vami bivajoči odbor razglasiti kratko spomenico, ki jo je 20. t. m. na vaše zahtevanje glavni odbor v Rimu izročil ministru vnanjih zadev. Vzvišenost! Malo pred najimenitnejšo stopinjo italijanske vnanje politike, namreč pred potovanjem Njih veličanstva kralja v Beč sili rodoljubje podpisani odbor, da izreče Vašej vzvišenosti, da ne bi nobena politično sila kedaj naklonila narodno vlado, da bi---(tu slede vele- izdajske besede. Ur.) Zvest kot je, da bode te besede blagovoljno sprejela modra vlada kraljeva, nijma odbor pristaviti nič druzega." /mirom ista pesen po neresenej Italiji, in to pesen bode italijanski narod zmirom pel, dokler ali ne doseže svojega svrha, ali mu pa Avstrija dejansko ne pokaže, da nijma ni najmanjših pravic, tudi ne onih pravic, ki izvirajo iz narodnostnega načela, do pokrajin ob Julijskih Alpah. To bodo pa pametni avstrijski državniki Italijanom pokazali le takrat, ko bodo dosledno in skrbno leta in leta podpirali v Primorskej prvotni slovanski živelj, kajti le ta zamore uspešno braniti pri morske meje hudega italijanskega navala. Narodni napadi se odbijajo le z narodnim orožjem. S silo, s policijo in šusmarijo se nič ne opravi v takem boji. O tem se bi bili pač lehko zadnjih 40 let prepričali naši vladni in uradni krogi. Italijani so se mnogo namnožili ter močno ukrepili svoj živelj, čemer se nikakor ne čudimo pom'slivši, da so uradni in vladni krogi celo podpirali in se podpirajo ta obstanku Avstrije toliko nevarni živelj — nasproti pa so v svojej slepoti in strasti tlačili in preganjali in še tlačijo in preganjajo Avstriji vedno zveste Slovane (Slovence in Hrvate) po Primorskej. Kdo bi zaupal italijanskim politikom, ki v največjej političnej zadregi in državnej osa-melosti iščejo in moledovajo naše pomoči. Naravnost lagali so se svetu, ko so po na pol uradnih listih raztrobili, da so se razšle in prestrojile vse iredentarske družbe. Nikjer se nijso razšle, nikjer se prestvarile; dan za dnevom prinašajo laški časniki, kako se sedaj v severnej Italiji, sedaj pa v srednjej in južnej z nova oglašajo. Glavno njih glasilo „Lega dela Democrazia" je celo one slavnostne dneve prijavila očitni protest zoper oficijeluo politiko italijanskega ministerstva. Obravnaval in sprejel se je ta protest pri javnem shodu glasovite „Associazioue per Trieste e Trento — Unione di Roma". „Koje vlada, pravi mej drugim ta protest, na skrivnem kovarila, molčali smo mi iredentarji, ker smo bili preslabi, da bi bili zabranili prilizovanje in plazenje vladarske hiše proti Avstriji. Berolinski shod je pognal Francijo v Afriko, Avstrijo pa v vzhodnjo stran; Italijo so pa vsi osleparili. Avstrija v vzhodu in Francija v Tuneziji sta nam jednako sovražni, Avstrija ima še naši deželi (Tridentinsko in Trst), za to se ž njo nikdar ne moremo za- Tega meseca letos napil je svetli cesar Franc Jožef v Miškolci, tore na Ogrskih tleh, zdravico jegovemu veličanstvu ruskemu carju kot svojemu iskrenemu prijatelju o priliki je-govega rojstvenega dne*). Ta prikazen ima za nas Slovence osebujno vrednost. Trg Središče slovi zbog svoje značajnosti in iskrene narodnosti blagih tržanov, in je z večinoma še domovina poštenih in značajnih narodnjakov — prava dika slovenskega rodoljuba dr. Štefana Kočebarja, ces. svetovalca in okrajnega vračnika v Celji; to poštovano Središče odločilo je na dnes prirediti dostojno slovesnost blagemu pesniku in narod- *) Znati je treba, ka 1849. leta na 13. den av-guBta odložil je Gorgev, vojvoda magjarskega npora, pri Vilagoši sabljo v roke ruskega poveljnika Pa-skievića, a ta je hipoma poročil v Petrograd carju vseruskemu tako: „Veličanstvo! Magjarska leži pred Vašimi nogami". njaku, čegar pozemeljsko lupino pokriva uže 54 let hladna gruda na Miklavševskem poko-jišči, — Štefanu Modrinjaku, tega častnega trga zleženiku, da se pri njegovem rodišči okrepimo, segrejemo, vzplamenimo, navdušimo za naše narodne svetinje — čisto domoljubje in jekleno značajnost. Slovenska krajina med Muroj in Dravoj imenuje bo ne samo od naših pisateljev, nego tudi od naobraženih nepristranskih Nemcev raj Štajerske, in jaz bi pristavil, Slovenske zemlje, ker doline premrežene so mastnimi travniki in rodovitnimi njivami, bre-žuljki ovenčani na prisoj obilnim trsjem, a na osoj temnimi logovi, polje ponuja zlato pšenično klasje, ravnine izlasti po Murskem polji brze, čile in visoke konjeve; ljudje so krasne in močne postave, prebrisane glave, mnogo mladeničev posvečujo roditelji višim naukom; govor je odbrano panonsko narečje, blizu Ci- rilovi [in Metodovi pisavi; Slovenke prijetno prepevajo milimi in čarobno zvonečimi glasovi kakor angeli. „Tko nje slišao nije pevat svet-svet-sveta, nežna ka ga razkoščeka onkraj sveta" (St. V.). Pokojni vladika sekovski, grof Attems, delivši poslednjič v tej rajskej okolici svetstvo potrde in jemavši slobo odtod razjokal se je bridko rekši: „tore moram ta lepi kraj, semenišče za graško bogoslovnico zgubiti ?• Za nas Slovence ima ta okolica vrednost še zato, ker ravno ta prijazni kraj lepe naše očevine podaril nam je obilo dobrih in marljivih pisateljev, kteri so pomagali naš slovenski jezik po knjigah in spisih na beli dan spravljati, pravilnejše gojiti ter ljubezen in iskrenost do njega buditi med ljudstvom in razum ništvom. Na početku tega stoletja razvedrilo se je nekoliko nebo nad rodom slovenskim in cvetje vezati. Naj uradni listi še toliko kriče, avBtrij-sko-italijanska zveza je vender najnenaravnejša reč na svetu. Stanovitna ne more biti, ker se nikakor ne sklada s koristjo italijanskega kraljestvu. Italijani se nikdar nijso navduševali za Avstrijo, in se tudi nikdar ne bodo navduševali. Za nas je dunajska poravnava le skrivna pogodba mej cesarjem po božjej milosti in in našim po narodu izvoljenim kraljem. To nij nobena veljavna zaveza! Komu naj bi koristila taka poravnava? Italiji ali Avstriji? — Če zadnjej, potem bi bila za nas izgubljena Trijent in Trst. Naša država se ne more nikdar zavezati z Avstrijo, dokler bode ta imela le jedno ped italijanske zemlje. Naš kralj, hvala Bogu, se lehko odpove le pravici do krone, a nikdar se ne more odpovedati pravici in časti italijanskega naroda. Če ima zaveza koristiti Italiji, potem mora nam Avstrija izročiti svoje laške pokrajine. A kaj bi mi za nje dali Avstriji? Morali bi jo podpirati na vzhodnjej strani zoper svoje narodnostno načelo, a tako se bi pregrešili zoper bistveno državno podlogo, razprli se s tujimi narodi ter oškodovali lastne koristi v vzhodnjib deželah." Še dosta ostreje je govoril Riciotti v ire-dentarskem društvu, ki je proslavljalo mučenike v „pristavi Gloriji". „Potovanje kralja v Beč mu je največja sramota, ki je mogla zadeti Italijo; odobravajo je le neznačajni „au-striacanti". Italijanski vladni krogi prosti tuvi raj o narod, ker nameravajo zavezo z onim tujcem, ki se lasti še italijanske zemlje. Narod naj svetu oznani, da se neče zakriviti zaveze, ki očitno nasprotuje njegovej skupnosti, njegovemu obstanku. In vi zbrani možje (iredentarji •—- Associazione per Trieste e Trento) oborožite Be ter pobijajte sovražnika laškega naroda, naj se uže kaže na meji, v Vatikanu ali pav Kvirinalu." In silovito ploskanje je pritrdilo njegovim besedam. A naša avstrijska vlada je preslepa, da bi pregledala nevarnost tega duha, ki se po Italiji in po Primorskej širi zmirom mej večje kroge. Laška vlada se bode držala vsa-katere pogodbe le toliko časa, dokler si od nasprotnika ne bode obetala večje koristi. Ko bitro jej bode zamigala ta, zapustila bode nas Avstrijance, zavezala se z našimi nasprotniki, ter o času nevarnosti nas skušala oskubiti do živega. Take izgube se more ubraniti le vsem narodom pravična Avstrija. Pravična Avstrija bode pomagala primorskim Slovanom, da bodo lehko krotili laško pohlepnost. Potem nam ne bode treba zahtevati od italijanske vlade, da naj razpusti iredentarska društva, kajti taka društva ne bodo imela za slovansko Primorje nobenega pomena. Domače stvari. — (Visokodušen dar) Nj. veličanstvo prcsvit.li cesar je t svojem in v imenu cesarjeviča Rudolfa daroval po^orelcem v Kne-žaku 500 gld. iz svoje privatne kase. — (Mestni odbor ljubljanski) ima v četrtek javno sejo. Na dnevnem redu je mej drugim predlog g. Regalija, da bi se izvolil časten meščan, in istega predlog, da naj se prenaredi klavnični red tako, da bodo smeli gostilničarji prašiče klati domu, če bodo od-rajtali dotično takso. — (Gospod stotnik Teodor Dreni k) je prestavljen od našega domaČega polka k 22. peš-polku baron VVeber, kateri polk ima svoj nabiralni okrej v Trstu. V njem služijo večinoma Slovenci in slovanski Istrani. — (Porotne obravnave.) Dne 21. novembra prično se pri ljubljanskej deželnej sod nij i porotne obravnave. Obravnave vrstile se bodo tako-le: 21. novembra: Troha Jera, umoi (predsedoval bode deželne sodnije predsednik g. Grčar, zagovornik bode dr. Munda); 22. no vembra: Zupanec Janez, goljutija (predsedova bode nadsodn'je svetovalec dr. Kaprec, zagovornik bode dr. Zarnik); 23. novembra : Grbec Matevž, težka telesna poškodba (predsedova bode deželne sodnije svetovalec pl. Zhuber, za govornik bode dr. Papež); 24. novembra: Kra-ševec Jakob, uboj (predsedoval bode deželne sodnije predsednik g. Grčar, zagovornik bode dr. Pfefferer); 25. novembra dopoludne: Jereb France, poskušano nasilstvo; popoludne: Lunar Tilh, nasilstvo (predsedoval bode deželne nad-sodnije svetovalec Kaprec, zagovornik bode dr. Sajavec); 2G. novembra: Delavec Matevž, rop (predsednik deželne sodnije svetovalec pl. Zhuber); 28. novembra: Semec Jožef, uboj (predsednik deželne sodnije predsednik g. Grčar); 29. novembra: Gregorec Jožef, uboj (predsednik deželne nadsodnije svetovalec g. Kaprec). — (Imenovanje in p re m e š č en j e. ) Okrajne sodnije pristav g. Josip Hauffen je premeščen na lastno prošnjo iz Črnomlja v Vipavo; sodnim pristavom za Črnomelj pa je imenovan dozdanji avsk ultant g. And. Ogorek Okranje sodnije pristav g. Fran Mikuš je prestavljen na lastno prošnjo iz Kostanjevice v Mokronog; okrujne sodnije pristavom za Kos tanjevico pa je imenovan dozdanji asvkultant g. Ivan Nedog. — (Tatu) zasačila je v soboto ljubljanska policija. Uže delj časa sem pritoževali so se ljubljanski trgovci, da njihova pisma ne prihajajo na odposlani kraj. Poštno vodstvo je opozorilo mestno policijo, da sami, da mora nekdo pisma krasti iz nabiralnikov. Policija je začela prežati in kmalu je bil sumnjiv mlad človek, 19 letni postopač Evald vitez Fbdrans-perg; opazilo ae je, da se je le-ta v ponočnih urah večkrat in to jako dolgo mudil pri pis menih nabiralnikih. Pet dnjj ga je dedektiv mestne policije zalezoval in tako tudi v soboto večer, ko je najprej poskušal pisma krasti v Gledaliških ulicah, pri nabiralniku zraven opalte. Tam se je zbal mimo hodečih ter jo potem naravnost vsekal na Mestni trg, proti nabiralniku, ki jh tik glavne opalte Tam ga je zasačil policaj, ko je iz nabiralnika ukral dve pismi in dve dopisnici. Precej ga je odvel v zapor in ko je bil tam zaslišan, t^jil je vitez Fbdransperg, da bi bil pisma kradel, temveč trdil je, da so ležala vrhu nabiralnika in da jih je od tam vzel. A hišna preiskava je pokazala, da vitez Fbdransperg uže dolgo krade pisma, kajti dobilo se je v njegovem stanovanji, naTr-žaškej cepti Št. 28, mnogo nerabljen;h, mnogo kolekovanih mark, tudi dosti kuvertov z markami in brez mark. Vitez Fbdransperg je bil navdušen nabiralec mark in našli sta se pri hišnej preiskavi tudi dve pismi, katerih jedno je bilo namenjeno v London, drugo pa v Nevv-york, obe polni mark. Včeraj so tega viteza izročili sodniji. — (Pogorel) je kmetskemu posestniku v Tomišlji, Antonu Fistru št. 20, vezani kozolec, v katerem je bila shranjena mrva, žito in več kmetijskega orodja. Ogenj je uničil vse; škode je okolo 1000 gld. Lastnik je bil zavarovan. Telegram »Slovenskemu Narodu". Dunaj 1 6. novembra. Splošnega avstrijskega obrtnega shoda udele/ilo se je 4000 obrtnikov z Dunaja in iz provincij. Vsi govorniki so govorili za jedinost mej obrtniki ne glede na narodnost ali politično strankarsko stališče. Govorniki so ostro napadali dunajsko žurnalistiko in to mej živim odobravanjem občinstva. Govornik Leiter z Dunaja je izjavil na splošno odobravanje, da bode malo obrt uničila dobičkarija, sebičnost in oderuštvo židovske rase. Govornik Loblich obžaluje, da se je javno govorilo proti zidom, a moral je utihniti zaradi gromovitih protestov. Resolucija o kratenji obrtne svobode, o ustanovi obrtnih in delavskih zbornic, o razširjenji volilne pravice in upeljavi varstvene pognalo polje duševno; mladezen zbrala se je v jeden tabor navdušena za to, kar je krasno, krepostno in narodu koristno; pojedinci delovali so tudi samostalno. Na Kranjskem, v pokrajini nam posestrimi, prikazal se je učenjak velikan, Jamej Kopitar, rodom z Rep en j pri Vodicah na Gorenjskem. Lani na 22. den meseca avgusta obhajali so naobraženi Slovenci, pa tudi prosti narod iz ondešnje okolice stoletnico, spominajoči se jegovih velikih duševnih zdelkov in jegovih čudovitih znanostij; ta učenjaški velikan razkril je staroslovenske jezikovne zaklade, iz kterih učeni slovanski svet zajimlje stalno podlogo na pravilni razvoj novejših slovanskih jezikov; Kopitar pokazal je po teh spomenikih lepoio razvitost in pravilnost davnega golča slovanskega, kateri se je uže pred 1000 leti lehko meril z grščino in latinščino, a prekosil druge onda živeče go vorne jezike po redkoj točnosti v sklanji, spregi in besedji. Po njegovej zgodovinskej slovnici slovenskega jezika raznesel se je hrum obširnega Čitanja in znanja Kopitarjevega; v tem delu kaže se naklonost jegova do slovenskega in poprek slovanskega naroda in jezika, vsaj v uvodu na strani XVII. te slovnice izdane v absolutističnej dobi piše: „Pomislite, kaj bi moglo bilo postati iz tega velikanskega naroda pri j e d n a k e m verstvu, jednakem pismenem jeziku in — zakaj tudi ne pod jednim jedinim glavarjem, recimo slovanskim Vladimirom". Kopitar pisal je za učene in više na obražene možake. — Z mičnimi pesnimi in naukom prednjačil je Valentin Vodnik, prvi pesnik korotanske grane, budil ves razplame-njen za lepo in redno razvitje domače besede, zgenol mej drugimi ondašnjo dobo z budnico: „Ilirija*) oživljena" *) Namesto „Ilirija" lebko čitaft: Slovenija. Napoleon roče: Ilirija vHtan'! Uataja, izdiha: Kdo kliče ua dan V Na delavnost opomina slovenske rojake spevajoči: Sreča te iSče, Um ti je dan, NaSel jo boš, A k' nt-si zaspan. Lenega čaka strgan rokav, Palca heraftka, prazen bokav. Misel mu je rojila po možganih, ka Slovenci od prastarih časov prebivajo v sedanjih naših seliščih, vsled česar speva: Od nekdaj prebiva tukaj moj rod, Kdo ve za druz'ga, naj pove od kod, (Dalje prih ) carine (schntzzoll) se jednoglasno sprejme. Mnogo govornikov se je izražalo karajoče proti prejšnjej vladi, nihče pa nij govoril proti zdanjej vladi. Narodnogospodarske stvari. O kmetijstvu na uči tri j išči h in narodnih učiliščih. (Konec.) Izrek: „schuster bleibe bei seinen lei-sten" aicer nij slovensk, sli istinit je pa ven-der. Temu principu se narodi tem menj ustavljajo, čim naobražencjsi so. Vseučiliščniki pripovedujo, da medicino predava samo me dicinec, dogmatiko samo teolog, pravoznanstvo samo jurist, klasično literaturo samo lingvisti; pa tudi pri rokodelcih se vidi ista kon-sekventnost, ter kovač nikogar ne poučava v stolarstvu, tkanja ne uči klučaničar itd. In ker je kmetijstvo najkoristnejši predmet znanostij, zato bi trebalo najstrožje pa žiti, da se posebno kmetijstvo prepušča le ▼eščakom ekonomijske stroke in sicer posebno ya učiteljišči, kjer je ravno kmetijstvo tolike važnosti! Ako učiteljiščnikom učitelj kmetijstva faktično ne more drugače predavati imenovani predmet, nego da jim jednostavno čita (risum teneatis!) kakovo knjigo, kako bi se li moglo pričakovati od abiturijentov takšnega učiteljišča, da bodo oni v svojej praksi pre-sezali svojega profesorja V! In ker „verba mo-vent, exempla trahunt", zato bodo narodni učitelji, dovršivši takovo učiteljišče, poučevali bodočega kmeta samo z besedami in kmeti, zapustivši takova narodna učiteljišča, bodo konsekventno poprijemali se boljšega nacionalnega kmetovanja tudi samo z — besedami! Da se ogromna večina inteligencije tako indiferentno, da celo mrzlo drži nasproti na* rodnej prosveti, temu je uzrok to, da te ista še nij poučila v tistih dveh najnovejših znanostih, ki sta najslavnejša stebra narodnega naobrazovanja. Te dve znanosti sta': pedagogika in kmetijstvo. Potrebe, koje je kolo časa 19. stoletja s seboj privrtilo, zahtevajo, da se narodno na-obrazovanje reformira in organizira. To se po naprednih državah tudi godi, toda mnogi so prestopili iz jednega ekstrema v drugi. V prejšnjih narodnih učiliščih reulije nijso imele svoje pravice, mej tem, ko se v zdanjih (učiliščih) posebno s prirodoznanstvom brez pravega cilja — docira. Realije v zdanjih naiodnih učiliščih ima^o veleobširen namen: da sa mladina uzgoji intelekt uva Ino, estetično in moralno; toda pri vsem tem treba v ozir v«eti ne samo duševni, marveč tudi materijalni (praktični) cilj. Morda noben izmej e. kr. dež. šolsk. nadzornikov nij tako dobro razumel prave teden-cije novih šolskih postav, kolikor ravno vele-cenjeni g. A. Klodić, kojemu je vis. mi-nisterstvo izročilo več cilajt. provincij. Vsled tega je imelo c. kr. učiteljišče uže 1809/70. š. leta za učitelja kmetijstva odličnega prof. g. Fr. Povšeta in ko se je ta zavod pre selil v Koper, dobil je Povšetovo mesto prof. kmetijstvo, delavni g. Kristan. Vse to je delo dež. š. nadzornika Klodiča. Predavanje imenovanih dveh profesorjev je konkretno* praktično — strokovniško. Prej ali pozneje se mora ustvariti izvrstna ideja zdanje napredne manjine kranjsk. dež. zboru: da dohode Ljubljana kmetijski zavod, kjer bi se učili kmetijstva učite 1 j i š č ni k i, kakor so so v Gorici pod prof. Povšetom. Sicer pa bi bilo uže mnogo pomagano, da se pozove na ljubljansko učiteljišče veščak-profesor kmetijstva, kojemu naj se dado potrebna učila za njegovo stroko. lilaško Per c išek. Duunjska borza, 14. septembra [svirao telegraticno poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . . 76 gld. 80 Enotni drž. dolg v srebru . . . 77 rt 70 85 18G0 drž. posojilo . . . 133 n — Akcije narodne banke .... . 830 1 Kreditne aken h...... . 358 50 118 ■ 55 n _ NHpol...... ... ?» n 37 7 C. kr. cekini....... u n 60 Pržavn ma ke...... . 58 — kr. tJmoi ii<* (595—7) ^ i zobe in zobovja { postavlja po najnovejšem amerikanskom /istemu v /lulu. vul Uimitti ali celulojidu brea bolečin IMombirii ■ zlatom itd. Zobne operacije izvršuje popolnem brez bolečin s prijetnim mamilom zobni zdravnik A. Paichel, poleg I Iradeckoga mostu, v I. nadstropji. Dr. »Sppanterjeve kapljice za želodec, priporočane od zdravniških avtoritet, pomagajo takoj, če ima človek krč v želodci, migreno, tel nt, ščipanje po trebuhu, zuslinjonje, slabosti, če ga glava boli, če ima krč v pr ih, mastno zgago. Telo se hitro sčisti. V bramorjih razpusti bolezensko tva-rino, odvajajoč črve in kislino. Davici in tifusu vzamejo vso zlobnost in vročino, če se zavživajo po žličke vsako uro, ter varujejo nalezljivosti. Človeku diši zopet jod, če je imel bel jezik. Naj se poskusi z niujlienim ter se prepriča, kako hitro pomaga to zdravilo, katero prodaja lekarnar g. .1. SvoImmIu v Ljubljani, a rlacon 80 in 5U kr. av. velj. (217—49) T ujel; 14. novembra: Pri Slonu: Barthn, Tisaoi' in llirschfeld z Dunaja. — Neclnvatal, Kofler in Noht iz Trsta. Pri Malici: Giegl, Obser, Jast in Ritter z Dunaja. — Kavlac z Gradca. — "VVeilor iz Sige-vora. — izdatelj in odgovorni urednik Makso Armič Gastlov M čistilen čaj, Št. 2231. to jako vplivno -dra vilno sredstvo iz do hrib, Tiedražiluih, odprtje pouzročujočih zelišč, odpravi vsako nabiranje žolča in žlez, oživlja probavljahu aparat. Mm posladkorjcno kri čistilne hgljics (ikatljloa po 30 in 60 kr.) (624—8) so najbolj renonorano, najcenejšo, pripravnejše sredstvo proti zaprtju, migreni, hemorojidora, krvnemu natokn, revini i.i podagrt, proti boleznim na jetrih in žolči, proti tzpahnenja. Najboljšo blato odpravlja- joče sredstvo za /eno in otroke. l*ruvi ho oni preparati, ki nosijo firmo centralne zaloge: Lekarna ..pri ohcliNku*' t 4'elovci. Zaloga v bjubljaaic V. Tmkoczv; v Postojni: A. Lehan; \- K r a n j i: K. S ivnik ; v Logatci: Al. Skala: \ Z a g o r j i: A. M iheliS; v S e m 1 i nu: J. Strauh. NAJBOLJŠI LE HOUBLON FHANZIISKI I/DELBK. ! I SVARI SE II PRED PONA REJEVANJEM. _____§> g> , _ Ta papir je pravi samo todaj, oko ima vsak list znamenje LE HOUBLON in vsak karton spodaj stoječe varstveno znamenje in signaturo. CAWLEY ti HENRY, jedini fabrikantje PARIŠ. Oznanilo. (639—2) C. kr. rudniSko vodstvo v Idriji potrebuje za obajtanje ali dodelanje Terezijinega rova 400 kosov a 5*4 metrov in 600 kosov h 2*4 metrov dolgega hrastovega lesa. Ta les mora biti ravnostebelen in na vseh štirih straneh ostrorobno obtesan, debelost tako živo obdelanega lesa mora natanko 30 centimetrov, njega širjava pa ne pod 30, sme tudi do 40 centimetrov iznašati. Ves ta les mora v 4 mesecih, od začetka decembra tekočega, pa do konca meseca marca prihodnjega leta v štirih jednakih delih, in sicer po 100 k 54 metrov in po 150 a 2*4 metrov dolgih kosov k Terezijint-mu rovu v Idriji oddan biti. Zapečatene, s primernim kolekom in z 10% varščino ali kavcijo previđene ponudbe ali oferti za ves ali pa za manjši del zgoraj omenjenega hrastovega lesa naj se do diie novembra t. I. do 12. ure opoludne pri podpisanem c. kr. rudniškem vodstvu uložijo. C. kr. ntailka diretcija v Idriji, dne 7. novembra 1881. C. kr. dvorni svetovalec: M. V. L i p o ld m./p. (163—18) um Vabilo k udelezitvi dobitnih šans velike, od hamburškega mesta garantovane denarne loterijo, v katerej se mora 9 milijonov 140.340 mark v teku nekaj mesecev gotov« dobiti. Novi, v 7 oddelkov urejeni Igralni načrt ima mej 100.000 loži 50.80O dobitk, in sicer oziroma 400.000 drž. mark, posebno pa 1 dob. a m 1 1 1 1