★ E3 IZDAJA ZA OORI^KO IN BENEČIJO LetoJVlII. . Stev. 22 (2018) PBIHDPSKI DKEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Poštnina plačana v gotovini SpeJizione in abbon post 1 ar TRST, petek 25. januarja 1952 Cena 20 lir jjjjU/E JDGnSl.nl/amSKEGfl DBl.KGflTfl V POSEBNEM POLITIČNEM 0DB0RD 0ZI\l VSAK PRISTAŠ LJUDSKEGA NAPREDKA SBmora veseliti proglasitve neodvisne Libije bln' J« mBI^ najpomembnejšimi v zgodovini Združenih narodov - Sovjetski 8B up ra sprejemu Libije v Organizacijo združen'h narodov - Argentinski predlog *88lai/o pododbora, ki uaj združi številne predloge o sprejemu novih članov aČl^SL*4-- ~ P°sebni poli- pravljan^r„Jf ■na4aljeval raz* Oven Ji, 0 Uiom. in Sicer o ložiio^l, ‘jan: te pt edr btevai0 ajst OTzav, ki za-v o*«: bai se Lib.ja sprejme •ovjeti a60 pa je Prealožila Um,? i-1 zahie- bije ter na360 čet iz Li- Jasijn Jrprav° v5-b tujih vo-Nivjj *>J.r'se y treh mesecih, pijlijtii*.le bU tuod libijski P-earedmk Mahmud ^ ^leaai HfV* 8°vor‘*ik. ča-Je p1Lflgat «ernan Santa C.uz, •Kčga nob^ r'-s“051 S-spouar- ZVal Ozii ja v k.biji ter po- fatie orB.‘n nJene special.zi- j° Libii f ’ naj “e uaije nudi- 8150 POnoi *no in 8- ^jski^K.,bol‘Vijski, grški, si-g8t‘ so dJ'“k‘ i * drugi dele-tiajstih v°i>rix resolucijo ava-j^itiziral oelegat pa Je Ul drža,, komisarja rih Je dpinU“‘aviteljJC- ° ne člana Varnostnega sveta, enkrat skrčila vsoto tuje valu- ozn kate- Polo»iT''u’ (*a so »babice, ki fke in ,®r v ^belko L.buje pu_ 1&az.la blS,Ve*i Lnako sta se vaški de o„usi in češsoslo-J1311 še VJt1". P° kratKih izja-*fcgatov *aler-h drugih oe-%ost0van”led katerimi tuji ^kcga; .je bila seja ,1”? na jutri.' ^blajicdelegat Krsto • Slovanka dele **’ b° 'ug(> ^olucijo 19 'fgacija poaprla Je l.b.jsk, držav. Pozdravil Vrtelje eh ^ ‘n libijske vo- f-e°bv.SrVe Jd P^-iki proglasitve i?' da (te m ave Libije- DeiKl ijudskega i”01* vsak pristaš harodov d "Predkp in pravic Jvobo Vpr,- “e je zahtevalo, naj dori'..a mednarodno sodišče < k , mnen'e-Itjdh, steae?£ti-. ki s° danes go-dsl sovielski in mehi-sv ^iata ^rt izjavila, da se * te-ni,?-..Par?srafcm peruj-ki poziva stčl* naj se posvetujejo, zato da bo Svet lahko izrekel pozitivna priporočila glede prošenj za sprejem, ki niso še rešene. To je edini paragraf v perujskem npčrtu, ki ga je sovjetski delegat sprejel. Indijski -n egiptovski delegat sta podprla tako perujski kakor sovjetski načrt, ki zahteva, naj sP ponovno proučijo prošnje vseh 14 držav jn med njimi tudi Libije. Gospodarski problemi šteriinškeoa področja LONDON. 24. - Britanski finančni minister Samuel Butlu je danes govoril o vprašanju funta šterlinga na banketu, k.i mu ga je priredila anglc-ameri-ška trgovska zbornica v Londonu. Butler je dejal, da vsebuje končno poročilo nedavne konference finančnih ministrov C cm monwealCh a važen sklep: vsi ministri Commonwea!tha so sklenili, da bodo čimprej sprejeli stroge ukrepe, da se ohrani in poveča trdnost funta šterlinga (kar predpostavlja obstoj primernih zlatih in dolarskih rezerv) s končnim ciljem. da postane funt konverti. bilna valuta. Ko bo ta konvertibilnost dosežena, je dejal But je r, bodo mogle dežele šterlin-škega področja svobodneje kot danes posegati po ameriških izdelkih. in bedo laKko bolj upo rahljale tuji kari tal za lasten gos*>rdarskj obstoj. Ministri Cammonivealtha so mnenja je dejal Butler. da je za popoln uspeh potrebne sodelovanje držal, ki so izven št eri inskega, področja, «zlasti onih dežel, ki so tolike srečne, da imajo preti ostalemu svetu aktivno plačilno bilanco«. Poudaril je, da »združitev šterlin-škega ped ročja z evropsko p’ačilro zve-ao v veiiki-gnzT, f>i-v.ea>je svobodo trgovin« zahodne Evrope*, in dejal, da je stabilen funt šterUn" ((življenjski, element; za oborožitveni načrt zahodne Evrope in Severne Amerike*. De-inl te: »Vprašanji močnega šter. 1'nškega področja in mečne a-tl antske vojačke skupnosti sta med seboj tesno povezani#. Angleški finančni minister je nato govori! o sedanji krizi britanske plačilne bilance in dejal, da je pred nekaj dnevi eme-i-škj senator, ki ie preživel štiri dni v Angliii. izjavil: «Za poživitev britanskega gos-odar. stva je prav toliko možnosti, kot za ocnovno oživitev mrtve-“a konja«. Butler je dejal, dh se ta ssnetor molj in da so Angleži rd’oženi da živijo, kot jim dopuščam njihova sredstva in ca ozdravijo svote gospodarstvo. Dejnj je, da n;ma namena zapustiti svoie mesto, vse rVMsr ne bo dosegel svojega cilja. Angleška vlada se je danes ponovne sestala. To je že šest” vladna seja. odkar je Churchill odpotoval. G'a\ "o vr'raš?,nje na dnevnem redu je bil gospodarski nrogram ki ga bo Butler predložil parlamente, ko se bo ta vrnil s počitnic. Med druo'm predvidevajo ponovno uvedbp racioniraoja bencina, zmanjša pj? uvoza tobaka, icar bo povzročilo novtš^nie cen cigaret in skorai ocinolno ukinitev uvoza err-riškega bombaža. Tudi ni izključeno da bo vlada š" te, na katero imajo pravico angleški turisti, ki potujejo v ih° zemstvo. v novembru so to kvoto že znižali od 100 na 50 funtov šterlingov. Bivši iaburistični minister Kenneth Vounger je na nekem zborovanju ostro napadel nedavni Churchillov govor v a-meriškem kongresu. Dejal je, da je Churchill «napravil vtis. kot da hoče dejati poguma onim a-meriškim tendencam v vprašanju Daljnega vzhoda, ki jih je Angiiia vedno im'l3 za nevarne«. Poudaril je, da je bil eden izmed uspehov lcNjrstične vlada ta, da je prepričala Washing-tcn. da bj jUdi «omejena vojna« s Kit-j-ko razširila vojno na ves Dalini vzhed in ugasnila vsako upanje, da se korejska vojna konča in da ni treba do. voliti Cangkaišku, d'< tj se spuščal v iiprcfirevohtcionarno evsnedicijo» proti celinski Kitajski. Truman 88 še ni \VASHINGTON, 24. — Predsednik Truman je na svoji redni tedenski tiskovni konferenci izjavil, da bo naznanil, ali na merava ncnovifo kandidirati na prihodnjih predsedniških volitvah. še pred predhodnimi senatorskimi vevitvrmi v državi Missouri. ki bode 29. aprila. Truman ni hotel dati nobenih pojasnil o svo-i morebitni kandidaturi Omejil se je na izjavo, da je »predsedstvo ZDA najtežja in najbolj utrudljiva naloga na svetu«. DcdaJ je, da ni še nikemur povedal, ali se namerava odpovedati tej utrud ljivi nalogi, al; pa rreni spet kandidirati. Predsednik je tudi diejal. da bi bilo primerno, ko bi se predhodne predsedniške volitve za dblečitev kandidatov izvajale v vseh državah. Doslej so take volitve upeljane v 16 od 48 držav ZDA. V sedanjem predvolilnem razdobju je predsednik Truman še vedno najmočnejši možni kandidat demokratične stranke. Čeprav je njegova kandidatura še vedno negotova, prevladuje mnen da ne bi odrekel, če bj izvršni odbor stranke ugotovil, da bi samo Trumanova oseba mogla omogočiti ponovno demokratično zmago. Poročilo o kandidiranju Estesa Keiauyerja je samo okrepile vtis da bi le osebnost z velikim vplivom, kel Truman, megla preprečiti raz-"ep'tev glasov v sami stranki in znatno izgubo glasov med širokimi krogi neodvisnih vc livcev. Ti bi se zgrnili ckoli Tafta ali okoli Eisemhovverja, če bi se eden izmed njiju pojavil kot uradni kandidat repu-tlikansske stranks. Mahmud be> Montasser, ministrski pred edn k li^ij-ke vlade, v razgovoru s predsednikom glavne skupščine OZN Padi Slo Nervo. Zahodna nota ZSSR zaradi Avstrije Proti priklju Trsta k Italiji (Razgovor dopisnika I eo jrajskuga tednika Alex n^r . ki Ki «prtvzel d ugo na’o3o». Ims- LONDON, 24. — «Daily Ex-press« piše, naJ bi sklenili dogovor med kolonialnimi državami (Veliko Britanijo, Francijo, Belgijo, Nizozemsko in Portu-. n v nje v .n er la Ma::s.ya pre-galsko) za ustanovitev «skupne I kinja do'go trr.dicijo. po ka-fronte proti neredom v njihovih 1 ter so bili guvernerji Kanade I angle. ki državljani. kolonialnih posestih«. Fosredoianie Padille Eerva za obiioviiev Irancssko-liioišliil! ^a^aiaiij Razgovor predsednika skupščine s francoskimi, z arabskimi in azjskimi delegati • Francoski rezident se sestal z begom in nato pozval tuniško prebivalstvo, naj bo mirno • Pred obnovitvijo pogajanj? - Včeraj novi neredi s« tem pridružiti delegati Indi-ie Pakistana. T ann TUNIS, 24. — Tuniški beg je danes sprejel francoskega rezidenta Jeana de HauUcicqueja, ki mu je stavil nove predloge francoske vlade za uredlitev sedanjega spora. Za obisk pri begu je francoski rezident dobil navodila ministrskega predsednika Laure ja. zunanjega ministra Sc humana ter državnega ministra za tuniške zadeve Francoisa Mitteranda, Pri raz. govoru je bil navzoč tudi tuniški ministrski predsednik Che-nik. V Tunisu je bilo danes zjutraj raizirer&ma mirno. V Te-butoi, ki so jo sinoči zasedli demonstranti, pa je prišlo do spopadov, ko so francoski oddelki ob’ polperi letalstva m tankov znova zavzeli ta kraj. Pozneje so javili, da so bili pr j tem spopadu trije itn tvi. Tudj v Tunisu ie policija ubila enega nacionalista. Pozno popoldne je prišlo dc hudih spopadov tudi v Kairouamu. Meri demonstranti so bili štirje mr-Cvi in devet ranjenih. Demon stranti so napadli tudi policijsko postajo v Kelibiji. 40 km južno cd Tunisa. Po osmih dneh neredov znaša število mrtvih 63. ranjenih pa okoli 200. Tunizijske vojaške in civilne oblasti so sklenile poklicati ped orožje orožniške rezerviste-Francoska vlada je cotedila premestitev vojaških oddelkov n Alžira v Tunizijo, da okrepi kolonialno vojsko. Razen kolonialne vojske razpolaga francoski rezidient še z 10.0C0 policisti in stražniki. Ravnatelj varnostne službe pa jfi prepovedal pro. dajanje v Tuniziji egiptovskih listov «Al Ahrarrp> in »Al Miisri«. V Parizu je predsednik stare stranke Destour Sašah Fahrat glede zadnjega govora francoskega ministrskega predsednika v narodni skupščini izjavil, da ta govor ne odpira novih mož nosti in da sc v bistvu francosko stglišče ni spremenilo. Predsednik glavne skupščine OZN Padilla Nervo je danes spirsjel predstavnike arabskih in azijskih delegacij in skupno so se razgovarjali o zadnjih dogodkih v Tuniziji. Kakor je znano, so pretekli petek posredovale pri predsedniku simo arabske delegacije in danes so iozi sito in rešeto lKrto . ’,p{",|'gianu dolla Paca" *u uitme n°- k °ejf (g um-domil- -3 U'm,“2e b}vil Lilijanfd >*tvu «» 'z- t. 0 in Portugalskem ,7>nu p ™^ino pavtdai ne- tudi on lll<1' da P°" C|..' °n kcmtnjormoi ski 5#I° femRv., bace«. Prvi ?l.'1forni 33' ffnlijnn Jej leo- > tm ^ listi’ k' i-cr - 3 krah da K bifii Ualij-n- M,? *• d(l ^ S0' Una re-1'A sterea«. ®tai rtfrn mlstom — kllyi - ^Bini Stikcv 'u. n. pr Bi- Morani in ^ i’e& Jia ,|»'creno"če'stit(iTim tu bornniČ3e, bom° začudili. di li da Z vCt°r leP*0a dne r0 dri,- Stalin ali va nek- «}' ,ni!0Ot'*,»l "narUi- J?u bso J. Vjnberto s voj ke-dn lnl°rmovsko P«-{tali • *“ —“ % OlU |>lo r®liJon'i,?e useae h!*1* dn k- 2 opravi*i' 1 o uc 0°.j. dn sr'rio™oi',k° - *e used" ponovno na Pač to prvi «socia- 11, LdQ bo HVCn 1 u-v. 1~ ww »snuiM- 3or; kJ_Bl » « zgoden-ni. V e. ^ 28. ovIrt- 5>ku i„h3Ve smrti v tem l> br^° ® največ i 3rht a! fes ‘ržašci r o-^dformof! ,sU‘ kr'™-° sVo ko- rmrvi, 1— ' 5ro K'r trž„-ro° v°drtvo In nje-?'c» n« elfru °oe lurn v re ■ J* bokali , Prat-j pot., lci jr. krko t0’ Pvmi-Ute sati? Kamn? m ‘ P°m i bo s rredvem ^'"tobii vtrnsk o agirfur a suoji borbi p-oal en in tMovs/či Jugoslavi.iv. Se prav po ebno pa za odreditev nt-varešenega Trsta, hi te, Pi^ja, Reke, Svetnika, Zadra m vse Dalmacije, Saj ima Um eito Savojski v tem že dolgoletno prakso. ..Gmrnale di Triesle" in ..TritisLa min1 'Demokristjanom pri »Gior-nale di Triesle« prav zares ni bilo potrebno še posebej povedati, kako žalostni so, da se v kinu «Alabardur> ne vrti ve( tisti ostudni film uTRlE-S‘i'E MM«. Toda jezik mu ne da m.ra, in povedati ]e moral, da je tisto kar se vidi o filmu še vse premalo, kajti slovenski partizani so počenjali že vse hujše stvari... Zamislite st torej, kako bi Izgledal film. če bi zanj na-p.sah besedilo m ga režirali pobožni ih resnicoljubni demokrati in kristjani iz uredništva De Gasperijevega in Alessijevega tržaškega dnevnega glasila. V takem filmu bi bilo poveduno najmanj to, da so slovenski partizani pobiti in poklali najmanj 437.956 Italijanov, da je po krivdi slovenskih part.zanov 131.250 Italijanov postalo nesposobno za delo, ker bodo do smrli in-val di, ker so bili ranjeni med napadom Jugoslavije na Italijo, ker so bili mučeni po jugoslovanskih je-«h tn tabo-rl.čih, da le najmanj 109.437 Italijanov bilo v jugoslovan- skih koncentracijskih tabor-ičih, da je jugoslovanska vojska v Italiji v raznih kazenskih ekspedicijah požcala 142.555 poslopij in da J« J«. g oslarija napravila Italiji z vsem tem ropanjem, streljanjem. klanjem in požiganjem najmanj za 10 milijard dolarjev škode... Takšne in tolikšne so bile namreč žrtve, ki jih je Italija s svoj.m napadom povzročila Jugoslaviji in njenan na-rodom. Toda sGlORv/AJL.E Dl 2 ZiiESTEn za vse to ne ve. Uredniki tega lista protestirajo proti ukinitvi fdma »TFIESTE MlAu, v katerem sloven-ski partižam mučijo italijanske borce za svobodo, jih izdajajo Nemcem, jih ubijajo in počenjajo z njimi najogab-nejše kar si človek lahko zamisli’. sGlORNALE Dl TRIE-STE« zahteva ne samo, da- se ta film predvaja, temveč da se napravijo filmi, k, bodo št hujši kot je sTRlESTE Ml An. Jugoslaviji in Jugoslovanom se mera namreč Italija čim prej maščevati za poraz, ki ga je doživela Plačati mora Titovi partizanski vOjSki d&broto, ki jo je storila 300.000 italijanskim . vojakom v septembru 1943, ko j h je razorožila zato, da ni storila z njimi fisto. kar se z vojnimi ujetniki po nauadj steri, temveč jih je pustila domov, kljub usem zločinom, ki so jih bili počenjali dve in pol leti nad nedolžnim jugoslovanskim ljudstvom. Dog ve, ali ni med tistimi, ki sedijo v uredništvu omenjenega lista tudi tak ki je bil med razoroženimj roparji in odnes I celo kožo, pa ima sedaj tako razvit cul hva'ež-nosti. da Piž» za vs:b no filma sTRlESTE M'As član-k p-d naslovom sDoloiosg ve-rila»2. Uoro Rinaldini ima nuve „v/rokti‘’ Doro Rinaldini je tisti patetični demokristjanski občinski odbornik, k j se je pred odgo-d enimi oktobrskimi volitvami pokazal kot tako zeld prepričljiv sP-cialijt glede «vzrok.-vs za odlaganje vilitev, se je v ponedeljek ponovno oglasil v »Giomale ael Lunedi«. Pa ne zato. da bi povedal, naj se volitve vršijo letošnjo spomlad, kot je govor i lansko jesen, temveč zato, da bj na.tel nove »vzroke«, da se vol.tve tudi letošnjo pom'ad (on rravi v maju!) ne more jo inž iti. Ne bomo naštevali Rinald:-nljevih «vzrokov«, ki so prav tako piškavi in iz trte Uve nekaj neodvisen Trst. Ko govorimo o trž->š’-em vpr-š-n h’, mfsJi-no predvsem n-> mesto Trst. 7-n n“s te najvažnejše vpraša-njp meta. Poleg ras obstajalo tedi druge prot’aneks'onistične skupi- Proces v Lucci LUCCA, 24. — Pred luško poroto je bil danes ponovno povzet porčinjski proces, pri čemer bi moral kot prvi govoriti zastopnik civilne stranke odv. Galli. Do tesa pa ni prišlo, ker je predsednik prebral nekaj pisem, ki so izzvala nasprotja med prisotnimi odvetniki in zavlekla razpravo, ne da bi prišel omenjeni govornik na vrsto. V glavnem je spor na5’al za' radi brzojavke publicista Carla Silvestrija, v katerem je rečeno, da je odpošTjatelj priprav-1 ie j pričati pred porotniki, ako ga bo sod šle pozvalo v Lucco. Silvestri je baje poučen o podrobnostih in codpovo nosti« za prehod divizije »Garibaldi Na-tisene« k IX. korpusu. Odvet- Graničar Mališevski izven nevarnosti Podrobnosti o zahrbtnem napadu madžarskih vojakov -Or. Mladen Ivekovič imenovan za poslanika v Bonnu (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 24. — 2ivljenje jugoslovanskega graničarja Ali-la Mališevskega, ki je bil pred nekaj dnevi ranjen na madžarski meji, je po zadnjih poročilih izven nevarnosti. Mališevski je hraber vojak, po rodu je Sip-tar iz okolice Struge; nanj so streljali že štirikrat iz zasede in kljub temu, da je hudo ranjen, ni klonil z duhom. Novinarjem, ki so ga obiskali, je izjavil, da upa. da bo kmalu lahko zavzel svoje mesto na meji. Pripovedoval je tudi o okoliščinah, v katerih je bil ranjen in dodal, da je za ta atentat madžarska obmejna patrulja izkoristila slabo vreme, ki je vladalo tiste dni. Štirje madžarski vojaki so se razdelili v dve skupini, od katerih je bila ena v zasedi, druga se je pa približala meji in streljala na Mališevskega. Napad se je začel, ko je pristopil k skupini madžarskih vojakov neki civi-istl. «Medtem ko sem sta] na razglednem stolpu — je dejal ranjeni graničar Mališevski — da bi se zaklonih so napadalci izstrelili name šest strelov. Jaz nanje sploh nisem odgovoril s streljanjem. Ko sem bil že v zaklonu, sem izstrelil v smeri naše karavle štiri strele poziva-joč v pomoč, ker sem bil ranjen. Prvi je prišel moj tovariš Dragiša Ciriški in nanj so napadalci izstrelili en strel, ki je padel 1-2 m predenj. Kmalu nato so prišli še štirje moji tovariši. Tedaj me je Dragiša vzel pod roko in odvedel v karavlo. Ko so madžarski vojaki videli, da sem dobil pomoč, so se umaknili na svoje ozemlje«. Medtem pa poročajo, da je pobegnil v Jugoslavijo en bolgarski graničar. Mejo je prekoračil ponoči 21. t. m. V isti noči je pobegnilo iz Bolgarije še 13 oseb, kmetov, delavcev in dijakov. Vsi bolgarski begunci hudo obtožujejo oblastnike v Bolgariji za njihov nasilni režim, ki je dosegel že ogromen obseg. Na svoji južni meji z Albanijo nadaljuje Jugoslavija dela na ureditvi Skadarskega bazena, pri čemer je pred objavo zloglasne resolucije Kominfor-ma pomagala tudi Albanija. Albanija bi z melioracijo Skadarskega jezera imela še prav posebne koristi, toda je sodelovanje opustila in storila vse. da bi dela preprečila tudi na jugoslovanski strani. Toda ti poskusi so ostali brez uspeha. Sedaj gradijo čez jezero nasip, na katerega bodo postavili železniški tir. Ta tir bo del železniške proge . Beograd - Bar. Vzporedno s progo bodo zgradili tudi cesto, ki fco skrajšala zvezo med Titogradom in Barom za 40 km. Bivši jugoslovanski poslanik v Rimu dir. Mladen Ivekovič je Imenovan za izrednega in onoi-nemočenega poslanika v zvezni republiki Nemčiji. R. R. Hud mraz v Južni Franciji PAR Z. 24. — V Južni Fram-c'ji. z'a tj ob spodnjem teku Rodana je pritisnil hud mraz. V St. Jean De Mau ienne v dep rtmanu Isere je 25 step pod ničlo. Tuli na nasprotni st ani S e dozETOsk -ga morja je prit s 11 mraz. Prvikrat po 18 le'ih je snežilo v Blidi v Alžiru. Več ljudi je postalo žrtev mraza. ne. Slovenska demokratska zveza (liberalna skupina), r.a-to slovenska krš.a..s.Eo sec al-.na zveza (klerikalna 6ku-pina) in skupina Neocv s-nih Slovencev imajo akcijski odoor za obrambo Trsta. Med Italijani obstaja Tržaš.,i biOk (Blocco Triestino), ki ga vodi odvetnik Stocca. in Sp rer-jeva Fronta za neodvisnost, ki je najkrepkejše indi enden-tistično gibanje. Mi z njimi sodelujemo. Mnogi objektivni opazovalci so ugotov li, da je med tržaškimi Italijani vse več onih ki so proti priključitvi Trsta k Italiji. AU nanv lahko nekaj poveste o razlogih, ki jih oprede-lujejo proti aneks ji Danes lahko z gotovostjo trdimo, da je večina Itelijamv v Trstu proti priključi*'vi. Vi-dalijevci imajo protiitalijansko orientacijo in njhev kute vodi k priključitvi k It'liji. Oni so poskušali in še drn's poskušajo za ta P"sel jzk ri 'i-ti internacionalističe e parcle. Pred nekoliko rocsecj so poskušali v tem smislu bolj odkrito nastopiti. Na nekj seji vidalijevskega centralnega komiteja je rrihov v'ditel 1 ro-skuSal zavzeti tako stal šče, vendar je to vzbudilo cd~or med nekaterimi njegovimi sodelavci — If llj u.i. p^seb-j oa še Slovenci, tako da se je moral unrrkniti. Vsekakor s g tu-k^j prišla do iz"aza ne~og'ara in trenja. Se v^žneje pa je. da oni na tej li ijj pri ljučit.e, ne liniji iredentizma ne morejo pritegniti delavskega razreda. Težnja do neodvisnost' Trsta je močno izražena tudi 'Ti sred*" jih slojih, trgovcih in u-radnikih, pa celo pri ma jših in srednBh industrtjcih. Ce bi danes prišlo do rlete.scita — pri katerem bi bilo p^da^o jamstvo, da bo z? varovano svoVteno izražanje vol'e prebivalstva — bi se ve>*itra izrekla pron izročitev ve nekdanje itelijanske d.žavne in poldrž-ivre lastnine T ža-škemu ozemlju, uvedba demokratične samouprove v gospodarstvu s Dcmohte d I vških svetov; petič, ukinitev seda-je gospodarske podrejencsfi Italiji. razveljsvli-nje vseh sporazumov. carin«kih in dr"«’h, ki so sedanji STO sorovjlj na raven ene izuvd italiian"’ih provinc, uresn čerje p*p'l"e gospodarske samostojnosti Trsta. Krkš'e so osnovne črte programa ostalih proti-anekslonistlčnlh strank in skupin? V vprašanju neodvisnosti Trsta je njihovo 'tališče pori *bno našemu, kolikor ori zavračajo priključitev T sta k Italiji, N-ravno te stranke in skupine nimate v svojih programih onih so- alnte revolucionarnih ukrepov kj jih imamo mj kot n-predna komunistična nartija. Ali morete kal povedati o omovrih In kričeče ten« nih straneh sedantega slstema uprove na STC? V prvi vrs*t m'sl’m na dskrimi-nae!'o do Slovencev in njihovih' narodnih pravic. Današnja angloamer ška vojaški uprava še ve Vo izvpte politiko okupacite. To je bistvo odgovora. To se izraža v obstoju con"kega sveta, katerega člani so ime^ovate. t. j-po-tnvlteni od zgoraj. Zavezniška vojaika uprava ni tresla n? demo'-—t^i ekše ob'ive uo-avltenla V coni B te '>u-grče, V Kovru ob teja okroz * odbor, ki je P’evz-1 vse civil-oe posle. Raz”u upra"r, h v->-1’tev za Izvolitev občtesklh svetov ni b’te v roni A nič ob'-rti Druga tem"a 'trop ie favoriz!ronje Dro'tl'-ip-rk’h in iredeotirtixnih rloT''»-t'v. Ni gosp-da skern po’iu s skteni tvite mirte ih 3-rori u-v'ov letg 1948 kakor t--d; u- roli-titeem p~1:u tim je ZVIJ jz-n. čila klhičr-e po"igije. Pa roti ne eovorf,no o odnos"' do cto. vencev. C-nnav ie uiters rr'a do neke m're zetem-čila Ftevoncem cnovne P"a-vi'e, ZVU t"-" dete določil m'rovne nog-dbe n, zakola iz-vateti. Ona tolerira di'vrimi-na'iio in se izoov-rja. da statut S^O ni stopil v v rovo, da ni pr'š'o do imm-va-ja guvernerja. čeprav v»a ti formalna opravičila deja-sko ne morejo opmvičitj fevrrzira-nja iteliten-kte ireJenti‘t-v ,n n-spoštov-i-ja pravic Slo-—n-cev. O diskrmina-iji dn Slovencev obstajajo štciini podatki j-n mislim d« jih n’ -o-trpbno posebej navtati. Krko da'e{ pa so šli. pove rojterje stedeča Do-tro^no-t; rteve"sko šolstvo vodi Italijan. Mi se že doleo časa trudimo, da bi bil na to u>e~to p-išel Steve~ec, kar bi bilo povem rarovno, toda kljub večtetremu prizadevanji r?m nl’-ipr ri-o |U na roko, Zav-miška unrpvs tolerira pol tiko asimMa-ije steve~ske"a živi’* na posno-d’rakem poltu. Gr«d’te se na-sel'a z« It-lltene v gl-v r-kih (Nadaljevanje na 4. strani) PRIMORSKI DNEVNIK 25. januarja m Slaba jamstva! Ukinitev slovenske tole v Krminu predstavlja na gori-škem še vedno osrednje vr.ra-šanje, ki se že nekaj časa vedno znova odraža tudi v ča-o-pisnih stolpcih. Šovinistični tisk je ob tem dogodku ustrelil iz vseh topov, prv'č zato, da je pozdravi' šovinistični odlok, ki naj bi bil tudi posledica neke strankine sekcije v Krm^nv. ki je pred (a cm že zahtevala ukinitev slovenske krminske šole, da bo na tak način tizHt iz slovenskih rok dokaz, dr je Krmin slovenski kraj», drugič pa predvsem zato, da bi italijansko javnost prepričal, kako pravilen je ta korak v pogledu obramba ito-lijan'tva in kako pravilen je dalje v po-ledu izvajanja italijanskih zakmov. Deiftvn je, da pri vsem tem splošnem strel !anju, pri katerem letijo oč!tki v n slovenski tisk in rnoazorila obla~tem zaradi neToj”lnosti slovenske manjšine in njenega rroridr-žrtv-eun dei/crvania, njene na nezadovoljstva itd., ni izostala niti ul*rc šovinist« črta «L'A-rerta di Pola», tednik julišske-ffa in dalmatinskega ir°de~ti-zma. Tudj ta lit ni mogel dni-gače. kot da je ponovil vse onemogle izraze in dokaze svojih rrredhodnikov eGioma-le di Trtoste«. -ne šole v Pevmi, Doberdobu nič več cčrok kot slovensko krmin*ko šoto in da kljub terasi italijanskim šolskim tn vladnim oblariem srioh ni prišlo na misel, da bi vzporedno Z ukinčtvjio kmin-ke š^e, uk*nf.'\ tudi pemn-ko in dober-dob-k/s itaiij"rako šolo ter tam^nišnje otroke nmtoU morda v Gor-c o ali Tržič. Tena niso napravili, čeorav bi morali po mkonu Sccrnrmeri”0-*i in predvsem, če bi hct-li dokaz”, ti svoio prvotno demokratičnost, ki bi pri svojem d”lO”'a-niu ne itavlmia v podrejen položni dela prebivalstva, ta komk napraviti. Namesto da hi sV Arena rti Po'a» zagovarjala t”ko ravna-n*e in z njo trre* v*a ostala šovinistična časnikarska svojat, pa lablco ved drugim be. remo. kako italijansko demokracijo izrabljamo za uničeva nje itaiiiamsk”adni obstoj in naše kul turro-prcfsv^tnh^lrto. Goriški šofer ponerečen v Beljaku I GORICA, 24. — Pred dnevi ' je z avtobusom avtoprevoznega I podjetja Ribj vozil na progi DAVEK NA ZAKOL PRAŠIČEV ovira razvoj prašičereje v Beneški Sloveniji Pomladi nimajo Ijudjo denarja za nakup pujskov, pozimi pa ne murejo plačati 2UUU lir davka V Italiji pravzaprav kmetij stvo v glavnem drži pokonci državno bilanco. Samo kmetijstvo je aktivno, ker proizvaja potratne dobrine po mednarodnih cenah, medtem ko iahko industrija proizvaja in prodaja samo s pomočjo visokih carinskih pristojbin, ki ji omogočajo, da se lahko borj proti konkurenci tujih proizvodov. Vsak dan bi lahko navedli stotine primerov, kako se italijanska bilanca na splošno vdržuje prav na račun poljedelstva. Po drugi strani tudj lahko dokažemo, da polje-deljstvo državi mnogo daje, dobiva od nje pa zelo malo. Prišla je zima in z njo je prišel čas zakola prašičev. Tudi ta primer nam nakazuje položaj, ki smo ga pravkar navedli. Kmet, ki plačuje davke od zemljišč, od! živali, ko so je žive, od onih štirih kaminov, ki služijo za zavetje tem živalim, mora plačati davek tudi, ko jih zakolje. Treba bi bilo še naložili davek na vsak grižljaj posebej, ko ga kmet nese v usta, pa bi bila stvar res popolna! Najbrž bi vlada tudi že to storila, če b lahko to nadzirala. Ker pa na splošno naši kmetje jedo malo in ob vsaki uri, kakor jim pač dopušča čas in je zato kontrola nemogoča, nam niso še tega davka naložili. Imamo pa da- Vojašnico bodo zgrudili v za gasilre Ul. P. Diacono Letošnji pokrajinski proračun bodo obremenili samo za prvi del skupine petih poslopij GORICA, 24. — Odbor po; krajinskega sveta je na svoji zadnji seji odločil, da bodo vojašnico za gasilce zgradili v Ul. Paolo Diacono. Načrt za novo zgradbo je že v izdelavi pod nadzorstvom arhitekta Maria Baresjja in geometra Ma-niacca, ki sta uslužbena pri tehničnemu uradu. Novo poslopje bodo gredih na zemljišču. ki meri 4700 kvadratnih metrov. Na njem bodo zgradili pet stavb. Glavno poslopje bo dvonadstropno z garažo za pa-silskd voz la sobane in sobe za gasilce. Sobe za dežurne gasilce bod- nad garažo. Dve bosta veliki s 24 posteljami, drugi dve bosta mali po 8 postelj vsaka za gasbke podoficirje, ena soba pa bo za pomožne gasilce. V zgornjem nadstropju bo poleg kuhinje, dvorana za ziborovanja. jedilnica in druge pritikline. V drugem nadstropju bodo delavnice ter gareža za vozila za drugo pomoč. V tretjem poslopju bo krojačlnica, čevljarska delavnica, likalnica itd. Moderno opremljena telovadnica in stolp za vežbanje pa bosta v četrtem poslopju. V petem poslopju bo sedež poveljstva z uradi in stanovanjem komandanta V sobah gasilcev in v uradih bo centralna kurjava. Za omenjena poslopja bodo potrosili 42 milijonov 500 tisoč lir- Gradili bodo v dveh presledkih. in sicer najprej prvi za katerega bodo porabili ] r Primerjava cestne ned Beneško Slovenije ga omrežja in Furlanijo nam kaže načrtno zapostav janje našega živ'ja • Slabe ceste ovirajo tudi razvoj tuf zma del. V________ ,. 17 milijonov lir- V prvem delu ^ >rav tako visok pri nas, kjer vek na zakol. Ta davek bi še radi plačali, če bi s tem de-narjem omogočili kmetom strokovno izobrazbo, ki bi dvignila njihovo znanje. Tod« pri nas ni nobene strokovne kmetijske izobrazbe Ljudje redijo prašiča, toda kc ga zakoljejo, ne znajo popolnoma in dobro izkoristiti mesa. Bližnji San Daniele del Fri-uli Je znan v Italiji in tudi v inozemstvu po svojih slavnih gnja. tih. Pri nas pa gnjati sploh ne poznamo. Naši ljudje predelujejo svinjsko meso samo v salame in klobase. Ce torej država že izterja davevk na zakol, naj vsaj uporabi denar za to. da se ljudje navadijo obdelovati svinjsko meso. Ce bi ljudje poznali metode predelovanja tega mesa. bi s prašiči več zaslužili in bi jin redili v večjem številu. Tako država, ki zahteva davke in po drugi strani kmetu nič ne nudi. sama zmanjšuje svoie dohodke, hkrati pa ovira tudi razvoj poljedelstva in živinoreje. posebno pa prašičereje. Kar se tiče zakola prašičev, je pri nas položaj naslednji: Polovica beneških kmetov nima denarja, ko je treba kupiti pujske, ki so zelo dragi. Kmetje so namreč izmozgani od visokih dgvkov. ki jih italijanska vlada naklada na najmanjše žival, ki je last našega kmeta. Benečana pravijo, da je bolje, če zapustijo premoženje in gredo s trebuhom za kruhom, kot delajo drugi delavci, če nimajo doma vsaj malo vina in I zaklanega prašiča, saj morajo c r-zuma m d Italijo ih Veliko Br-tanijo o trgovin{ z zdrav.li. Sporn”nm so sklenili 21. maja 1940. toda ni stopil nikoli n veljavo, ker sta go sicer oba dela tedanje zhorr'i~e od-brila, ampak ni bil zakT nikoli ob«avijen v Ura nem li tu, ker je nastopilo med o-b-ma državama, vojno stanje. Tako bo odobril ta zakon, kj. ga je podpisal Ci.ano. parlament antH”širiične reouH ke, kakor ge je že odobrila zbor-niča fnšijev in k-rpora- **. (Iz nekega desničarskega tednika). 4 » S! Mi se taki stvari ne čudimo kakor omenjeni tednik Dejansko je sedanji Parlament po zakonski in juridič-ni plati le nadaljevale pokojne zbornice fašijev in korporacij, kakor je De Ga pe i zamenjal Mussolinija kot predsednika vlade. (Tedaj je bilo kraljestvo in tudi cesarstvo, toda vsakdo ve. da t-ke tvorbe iz leptenke ne vzdržijo dolgo časa). Bolj važno pa je poudariti, da so v ravnanju z nami sedanji oblastniki podedovali ne le fašistične zakone, marveč tudi šo-vinistično in nacionalistično miselnost. Pod fašizmom so celo priznavali, da živi v Benečiji slovensko prebivalstvo in stati tike so tudi v onih časih navajale število družin, ki so živele v onih občinah, in število družin, ki so govorile slovenski. Toda danes te statistike molčijo. Zato parlament lahko odobri zakon, ki ga Je podpi al fašistični minister Ci no. Saj ni med njegovo miselnostjo in miselnostjo bivšega ministra nobene razlike. Edina razlika je v tem: prej so spravili črno srajco za Mečni pas. sedaj pa jo puščah zunaj prag do tal. Toda kaj bi bili tako tankočutni, saj se to že dolgo ponavlja- na mnogo slabšem položaju. V Furlaniji ie n. pr. na 7634 kv.km prostornine 5938 km cest, to se pravi, da pride približno 1 km ceste na nekaj več kot en kv.km zemlje. Ce primerjamo te številke s številkami iz Slovenske Benečije vidimo, da je pri nas razmerje med prostornino in km mnogo večje in sicer znaša 2 kv.km za 1 km cest. V Furlaniji pa imajo ceste še to prednost: od vsake občinske ceste vodi navadno še več manjših cest, po katerih lahko vozijo vozovi in tudi druga vozila; naše občinske ceste takih poti nimajo, zaradi tega se ves promet vrši samo po teh. Odveč bi bilo seveda poudariti, da ovira slabo stanje cest v Slovenski Benečiji tudi razvoj turizma, ki bi bil tako koristen za naše gospodarstvo. Ponavljamo zato našo zahtevo, da bi bilo treba predvsem zgraditi oziroma izpopolniti dosedanje cestno omrežje ter popraviti vse ceste, ki so v slabem stanju. PrHžinsha tragedija sredi mesla Mlada žena streljala na svojega moža, vendar je cilj zgrešila. Doslej še niso znani vzroki, ki so privedli Antonijo Serra do blaznega dejanj* KINO V1TTOHIA. 17: .Sinovi brez imena«, Y. Šanson. VERDI. 16.30: «Sedem ur nezgod«, Toto. CENTRALE. 17: »Zabavajmo se to noč!«, D. Kaye in G. Tier-ney. MODERNO. 17: «Zob za zob«, C. Boratto. GORICA, 24. — V Drevoredu Virgiiio 18 stanujeta mlajša zakonska druga Henrik Buono in 25-letna Antonija Serra iz Na. polija. Ni znano kakšno je njuno zakonsko življenje. Vsaj doslej ni bilo slišati; d'a bj obstajali rr>e delilo med svoje člane vdr. stotov žvepleno - kislega niaka po znatno znižanih Najnižjo ceno je posta vib J riška nabavna in prodajns druga ■ m Našli so lastnika GGRICA. 24. — Agenti javne varnosti so pred dnevi n "šli v Ul. sv. IvSna moško' koTo anemke «R anohi« v dobri t \ stanju, k; je več ur Slonelo ob zidu nekega poslppja. Aeen-tj so kolo odpeljali na polici- Sporazum za zaposlite* mladih specializiranih zidar]«1 V času prakse bodo prejemali 70% plače kvalificiranih deli^ GORICA, 24. — Po neštetih I jam, tako da morajo vozači* pritožbah mladih zidarjev, ki so se pred časom specirlizirali v posebnih tečajih, katere ni o gradbeni podjetniki pri raznih gradbenih delih v Gorici upoštevali za specialiste, temveč jih zaposlili le kot navadne težake. je Pokrajinski urad za delo odredil, da to omenieirm zidarjem izdal po rdilo o specializaciji po šestih mesecih Vozni red vlakov ---»-uvijt pv OCOLlil . pr5He- p-ri krk, m„ gradbenem na gODŠkem kolono*" podjetju.Tisti zidarji, ki so obi- H to paziti, da se z avtem** ne zalete vanje, kar je si-U* prijetno. 2upanstvo v Sv. Pjj Slrvenov, kamer to križaj *pada, bi morali za kažipdte * skrbeti. skovali samo usncs<«’-ii—c-*"™ tečaje, pa bodo potrdilo o specializaciji prejeli co d» n j n mesecih prakse. Po sporazumu med P krajinskim ur-d m za delo in Zvezo industrijcev, bodo omenjene de'avce v d bi prakticiranja prejemal, 70 odst. plače kvalifi" irar ega dekvca in draginjsko doklado tež kov. Po tem sporazumu se bedo lahko števil"i mkdi zidarji zaposlili z možtos^o napredka jn s pogoji ki jim pritičejo. K. V • V V • A V|« r z'sce pri Azh brez kažipotov Na križpotju pri Ažlj se de-1 lijo ceste, ki peljejo v vsa občine Nadiške- ri:'i,r,c. Na levo za--vlje pot v Sv. Peter Slovcnov in Sovodnjev na dsšnb pa gre jtol v"SV. Lenart. Grmek, Dre-ko in Srednje. Gre tore, za zelo važne križišče. To področje je zelo znano in prihaja nanj mnogo ljudi. Zato bi bilo prav, če hi postavili na križišče kažipote. Poleg tega je cesta to polna PRIHODI Iz Trsta: 5.39, 6.34, 7.57, 10.49, 13.49, 17.21, 19.04, 22.54. Iz Vidma: 4.18, 6.18, 19.46, 21.31, 23.37. ODHODI Proti Trstu: 6.20, 7.25, 9.57, 13.53, 15.56, 17.24, 19.48, 21.33, 23.39. Proti Vidmu: 5.07 (brzovl^ za Milan), 5.42, 6.36, 7.59. 10.51, 13.52. 17.25, 1909, 2°' 22.57. st« Tatovi koles na vari#, CRJKICA. 24. _ Včeč-L.jV orožniki iz Romansa j( 31-letnega Pagana Ma^.ii mišljati kmetje v Miljskih tljJ bih, slediti vzgledu kmetov . Plavij in najt novih na ki bi vplivali na poživitev ' ljedelstva. tol Ne bomo se spuščali v »J drobnosti. kajti skupščina za miljski okraj bo morala gospodarske probleme tent**gi prerešetati. Vsaka vas, * i kraj, da, celo vsak posatn«^ kmet ima svoje probleme, v kakšni točki prav R skupni tudi drugim vaščan" In naloga novega odbora l valci postavili na stran onih, ki' da bo tn!ce probleme s pom so bloke zaprli in niso upošte- j Kmečke zveze in drugih ^ val; mnenja 48 kmetovalcev, ki kovnih organizacij reševa«^ so zaradi tega protestirali pri i veda vedno ob podpori vseh ZVU in zahtevali, da občina in-1 nov OF in kmetov sploh. . Ponoči 31. julija 1. 1950. je neki polic.jski agent srečal na poti ki iz Padrič pelje v Bazovico skupino mladeničev ki so bili kolikor toliko vinjeni in so veselo prepevali. Mož postave je šel naprej, mladeniči pe so se vedno bolj odaljevali v nasprotno smer. Toda ni še prehodil sto metrov, ko je opazil pred seboj 2 velika smrekova hloda, ki sta položena vzdolž skoraj popolnoma zapirala cesto. To pa še ni bilo vse. Malo naprej je opazil telegrafski drog postavljen na cesto in vrsto sodov s katramom ter stolov razmetanih sredi ceste. Cim je agent prišel na poveljstvo. je to javil in seveda je patrulja takoj šla na lov. Najprej -je očistila cesto, da se ne bi zgodila kakšna nesreča, nakar je šla za mladeniči, k so bili takoj osumljeni neokusne šale. Na svoji poti domov pa so se mladeniči, in sicer Elio Cuk Jurij Kalc. Livio Malalan, Aldo Cuk Viktor Kralj, Just Žerjal At lio Ferluga in Marino Cuk spravili še na lesena vrata ki zapirajo ograjene pašnike in njive tcT jih začeli razmetavati po okolici Končno so se rtx m-nili na ameriško športno igrišče, odšli tja in razbili vrata, Kaj zmore vino v želode^ invglavah nadebudnih mladenič^ Obsodbe fonfov /z Trebč, ki so za šalo P*** vračali hlode in poslavljali ovire čez ki služijo Amerikancem pri igri «base—baM«. Sredi dela pa jih je policija prijela »n odpeljala na zasliševanje. nakar jih je ovadila so-d šču, ki se je po enem h tu in pol spomnilo na nj.h in jih sodilo. Fantje so več ali mani priznali svojo krivdo ter so se sklicevali, da so se v plesni dvorani v Bazovici, kjer so se t.stega nedeljskega večera nahajali, pirecej opili in ravno vino, ki jim je zašlo v glavo, je krivo njihovega početja Sodišče je po govoru državnega tožilca, ki je zahteval leto in 2 meseca -ap »v razsodilo. da se proti Eliu Cuku. ki je bil odsoten, ker leži v bolrtci, zaradi mladoletnosti ustavi postopek ter obsodilo Viktorja Kadra in Marina Cuka na 8 mesecev zapora z vsemi ugodnostmi, ki jih dopušča zakon, Justa Žerjala pa na '» n,t Malalana in A da Cuka s° .^jJ1 stili, ker nista izvršila dtl® g medtem ko so Ferlugo Prini)d' ko opro til. zaradi g1'" n ja dokazov. ^ Te kaz i se t ana.tajo ns.j tožbo o oviranju pi ometa- n .-p tem ko so Dili za cliu*0 vji tožbo to je opustošenja. ,£sl' oproščeni, ker ni p-hče (A jjjcr nikov prijavil povzročen^ d°- Atf VSi fantje, torej, razeh .ijd jala, so odšli v diuibi * if dekiiet venelo d 'nwv ^-gfč bili s to »h < no fcrnrul0 ,. V, ščeni. Le Žerjal, ki i-rrkiat obsojen, bo moral* t* če ne bo prizivno sod'*«1 ff( katerega se lRhko br11* sodbo spremenilo. ,.t0f Predsednik Zulmin. i? - Ptscoli, zapisnikar obramba — odtv. Carlin*. primorski dnevnik — 3 - 23. januarja 1951 v SRCU AVSTRIJE 2IVE ŽE NAD 300 LET ■V U lurki so pregnali Avstrijce, beneičanski najemniki pa Hrvate, ki so zasedli izpraznjeno ozemlje • \j osrčju Avstrije imajo svoje šole v hrvaškem jeziku • Pokrajinski poglavar je gradiščanski Hrvat dr. Lorenz Čarali V~GradiSču (Burgenland) aviWl zveznl Pokrajini avstrijski; republike, ki je lialo tedni proslav- S “°-letnico združitve z rirSEfe 2171 med 300.000 Prebivalci tudi okoli 40.000 “^atov. oni ne živijo kot otok v nemskem Področju, tem-i® nizajo v nem’kem mpt °vuem Prostoru posa-hrva^i predeli. ko vfc.HrVati Pnri"U ta’ Pr ^ o 114 sever? 80 Turn ali 4 stolet^. k° Evr^1, napadali Srednjo nrif?P ln nekajkrat celo oropal^63 Dunaj- 80 tudi stvo Jn poklali prebival-Grati,sffKirO‘ja sedanjega Dttbtoakt e'oma pa 2e nre, ^o te pokrajine pa<3u, Iztegnilo proti za- dogaiif01 5a^u se je sliCmo 11, t/p. Jadranski oba-benp-if so najemni soldati 1,1 roDait^publike P°bliali stvo ?? , hrvaško prebival- II na tlw° lakrat Pregna-tov M?^e. hrvaških kmeti sevpl sv°iem umiku pro- III Ch Pi.iai Pre§an-ia- sedanioi udl na področje 8° tuih Gradli':a- Tam «e S£..»»ne hiše in so Do druge svetovne vojne je vladal živahen promet med Gradisčetm in njegovim vzhodnim sosedom -Madžarsko. Mnogi kmetovalci so dvolastniki in posedujejo zemljo tudi na Madžarskem. Od 1945. leta naprej pa se je vzhodna meja pretvorila v železen zid. Mad&ari jo vedno bolj utrjujejo z bodečo žico, minskimi polji in stražarnicami, Prehod preko obmejnega ozemlja pomeni samomor. Zato pa zelo trpi Gradišče, ki je kot vsako obmejno ozemlje, prisiljeno na promet s sosednim teritorijem. W^mm. ' * $3Šfc: ' f jg V''v m ' ' ' v- < MOTIV IZ MARSEILLA (Foto. M. Magajna) Na Koprskem se zadružništvo krepko razvija Na Koprskem obstaja 21 zadrug splošnega tipa, to je tistih zadrug, . se ukvarjajo z odkupom in prodajo kmečkih pridelkov, skrbijo za dobavo najrazličnejšega industrijskega blaga, kmetijskega orodja in strojev, umetnih gr.ojil, zatiral-nih sredstev in drugega. Te splošne zadruge imajo razne odseke: mizarske, čevljarske, kovaške, šiviljske, za rejo mladih prašičev, zadružne ekonomije, za rejo kokoši in podobno. Takoj moramo poudariti, da imajo take odseke le nekatere zadruge. V vseh teh zadrugah je včlanjenih da dijaki J° obaio»nU ^ole ob vlad a-Po m«. *a. 192i “■ a‘isicl fr- letu so otadi-^°tt'eirbnnV’wti nrl-eli igrati * ??ogo tudl v PO-Zlvl)e!nju v ob.Mn-hrvaških občin EV°je hrvaške od- Toi,i7 u ln oni so zopet Iz-2a ‘l hrvaškega načelnika K]i„w0jega Poglavarja. Ustav?„,mu Pa ni prišlo do ke T°yltve hrvaške stran-lattaii, 1 na volitvah pred-Poto.aVv,°ie kandidate za fkunvi^0 hi narodno dati ^ O' Hrvaški kandi-«ah kandidirali na li-^SociaM Vfthklh strank: « #T^ratske> ln te-stlčriP t. KrS( ansko - soclali-imenufp arke»- ki se danes fia J'Avstr»sk* narodni skurr V gradiSčan- ta naDrei hn! 3e od 1922- lc‘ podane!,. b’10 redno 4 do 6 iQ V katerih materin eta hrvaški. Od 1945. k°t pokrajine, n * poglavar’ ven* Ca?»i, Hrvat dr. Lo- svoie ' ;,. , Je Ponosen . prav tDi?okolenje. rttaiine =«°u.kot ostale po-Krartitr te?ko Pr!za’ dnur Skl Hrvati u svetovno vojno sta so lih nJej. Maja 1045. {ete i °kupirale sovjet-cn«a ^ ‘n °d takrat pri-iak,1 4vs«e sovjetski r n!,J Je. Sovjetski vo-Sjk J* delali nlkak.h k^^C d hrvaškimi ln ob'inam'- Ene ^i. s° temeljito oro- DEŽELA OB EOIGU se vedno bolj vključuje v svetovno gospodarstvo Belgijski Kongo, tropsko ozemlje v srcu Afrike se prebuja Idila o tropskih gozdovih, ze'enečih oazah in ob zvokih bobna plešočih črncih se razblini, ko se tujec znaide pred moderno elektrarno, opazi štrleče dimnike na obali Tanganike in zasliši ropot statev sredi tropskega gozda - Neizmerne zaklade kuje v sebi zemlja ob Kongu Edu°ii»za na-lt V 4asoDi^ statistiko O Ste- v8,1'' Po rv’ ki i2haiai° v 'fsn^^srsjss. Sevnikov. Vsi *la^janskem jeziku t,ka ® Pravi omenjena stati- Rom1126? *re^' ‘n 8lcer: l v p; e American«, kj lz- Tl' rhanglCščmi' <(Do- J Južn' Ki_, 2haja v Bolzanu Nkl « *Prl- sn?11*- K n* ’ izhaja v Dr v.ld‘mo — za stati-„e ^itori)! llmski «Associazio-rtvizlia Splf>h ni P°treb- *« Tr^m;r')Vne P°*ndbe, Qdr^tril P°rlnvno vrnil k S 104 dnevnikov v cL mu ,8> v Mila- ln ^eaPliu s'°Vi 8’ v Tor nu 7, ^ Catnv.,, > v Trstu (zopet!) Vftanii po 4_ v ?">u- Po 3, v Bol- v Bologni, Flo. m, ' vproni "• v “Wl » iCn«u. Llv,-*"™' Benet' ? Sas "rnu, C- gliariju M^zaru 2> v Tr dentu. p-^tovi pa r"ntu. Bariju. ?ierrari.’vid/nf. Res^io Emilii, C; Pl^er,zl Dr^ii. Vicen- t>oe?*°nl' Pevii1?81"1' Vnrese-^vnifc ^ Ancooi Pa Težko si je ob pogledu na «črn » kontinent m sl iti, da se v njegovi notranjosti kaj spreminja, da bi celo lahko prišel čas, ko bo, kot danes Azija, vznemirjal svet in se pomaknil v središče svetovnega dogajanja. A‘rika — to so neprehodni tropski gozdovi in obsežne savane, zeleneče oaze sredi peščenega morja in ob zvokih bobna pleska plemena črncev. Idila se razblini, ko se nepoučen tujec nenadoma znajde pred moderno elektrarno ob Kongu, opazi v nebo štrleče dimnike na obali Tangan;ke in zaJiš; lorct statev sredi tropskega pragozda. Skoraj neznaten se zdi človeku v osrčju Afr’ke ležeči Belgijski Kcnjo. Res živi v njem le nekaj n^d 11 mi^jonov ljudi (od tega 52 000 E-/ropej'ev), vendar obsega skupaj i man-datrim ozemljem Ruanda-Urun-2397 tisoč kv. km. Klimatske prilike za Evropejce niso posebno ugodne. Samo v višje-Iežeč h vzhodnih predelih, posebno v provinci Katanga, se vzdržujejo belci, doč m ž vijo v ostalih, deloma še nekultiviranih distriktih predvsem doma-žini, črnci, ki so tudi skoraj izključen vir ddovne sile za nastajajočo industrijo. Kongo je upravno in politično popolnoma odvisen od Belgije. Belgijski kralj je najvišji poglavar v dežel:, v njegovem imenu vlada generalni guverner, Belgijec, belgijski parlament sprejema proračun Konga in odobrava najftje posojil v inozemstvu. Upravno in carinsko je združen z mandatnim ozemljem Ruanda - U rundi v enotno gospodarsko področje. Neizmerne zalalade krije v sebi zemlja ob Kongu. Nahajališča premoga se nahajajo v vzhodnem in jugovzhodnem predelu dežele In so bila doslej le malo izkoriščana. Energetič-no gos;:o!arstvo sloni predvsem na vel kanskih rezervah vodne sile, ki jih cenijo na 178 milijonov KW. Kapaciteta elek tram v obratu znaia trenutno 78.000 KW, gradijo in planirajo pa še velike elektrarne v rajonu Stanleyvilla, Albertvillu, Kioma in na brzicah dolnjega Konga, katerih vodno silo cenijo na 114 milijonov KW. Kongo daje 6-7'.'o svetovne proizvodnje »rdečega zlata» — bakra. Belgijska družba Union Miničre de Haute C tanga izkorišča ležišča v Katangi. Večino proizved nega bakra eks-portirajo v Belgijo in Luksemburg, znaten odjemalec pa je tudi Velika Britanija. Poleg Malaje, Bolivije, Indonezije, Niger’je in Siama je Kongo najpom mbnejši producent kositra. Te dežele dajejo svetu 92% celotne proizvodnje, Kongo sam pa 15%. Pri Iskanju demantov je pod vodstvom So~ičtč Intematicna] Forestinčre et Miničre de Con-go (Forminičre) zaposlenih 170 Evropejcev in 21.000 domačinov. Medtem ko je Južnoafri- ška unija največji liferant okrasnih demantov, dobivajo v Kongu predvsem industrijske demante, ki jih nato v Ant-werpnu in Amsterdamu, v zadnjem času pa tudi v Izraelu, brus jo in pošiljajo v svet. Uran je ruda, brez katere si proizvodnje atomske energije nc- moremo predstavl ati in je zato posebno v zadnjem času zelo iskan. V bližini Elisabeth-ville se nahajajo najpomembnejša ležišča te dragocene strateške surovine v svetu. Podrobnosti o proizvodnji iz razum- •V •••••jr**".-* »tai m Jate ptičev ob obali Ju2.no-zahodne Afrike Belgijski Kongo se razprostira prav v osrčju Afrike ljivih razlogov niso znane, znano je le to, da skoro vso proizvedeno rudo izvozijo v ZDA v nadaljnjo predelavo. ZDA kupijo v Kongu tudj 80-150 g radija letno, kar znaša približno 96% svetovne proizvodnje. V vlažnem tropskem podnebju uspevajo palme, kavčuk, banane, riž. koruza, sladkorni trs, kavovec, kakavovec in razne rastline, ki dajejo juti podobna vlakna. Zanimiva in zna. čilna je organizacija kmetijske proizvodnje v Kongu. Poleg velikih plantaž, ki so v lasti evropskih družb in na katerih detlajo ped nadzorstvom in vodstvom belcev domačini, poskušajo v Kongu uvajati tako imenovani «Pay-sannat tndigene». Zainteresiranim družinam domačinov dodelijo do 12 ha zemlje in sodnbno orodje ter stroje. Na ta način jih poskušajo vezati na zemljo in zbuditi v njih zanimanje za resno, produktivno delo. Prodajo proizvodov organizirajo po m žnosti zadružno pod strokovnim vodstvom vladnega svetovalca, ki jih polagoma uvaja v tehnko finančnega in komercialnega poslovanja. Ze sama razsežnost ozemlja, še bolj pa konfiguracija površine, za razvoj prometa ni ugedna in gospodarski razvoj zadržuje predvsem nezadostno razvito transportno omrežje. V Kongu se je razvila svojevrstna kombinacija med železniškem in vodinim omrežjem. Od-: seke, na k~terih plovba zaradi brzic in slapov ni možna, povezuje železnica, ki ima 4762 km proge. Poseben pomen je imel že pred vojno zračni promet, ki ga je vzdrževala Belgijska družba SABENA. Letališča ima;o vsa večja mesta. Lemba pri Leopoldv llu Pa bo s krediti desstletnega načita prei’iej;na v rajmodernejše letališče na svetu. Znaten vzpon je doživeio gospodarstvo v Kongu po drugi svetovni vojni. Trgovinska bilanca je bila leto za letom aktivna in se je izvoz od 1. 1918 do 1950 povečal za skoro šti-r najstkrat. Dolgo časa je bila Belgija edini pomembni uvoz nik in izvoznik. Ze med druga svetovno vojno, še bolj pa v povojnih letih, se je ZDA posrečilo vključiti se v trgovino s Kongom. Medtem ko je delež Belgije v uvozu padel od 43.7% v let.h 1936-38 na 39.2% v letu 1950, se je delež Amer.ke v istem razdobju dvignil od 8,1% na 24,9%, Kongo si je z izvozom urana, radija in drugih * strateških surovin ustvaril v ZDA pomembna dolarska sred- i stva, ki jih izkorišča za nakup industrijske opreme in izdelkov. Desetletni gospodarski načrt, ki je bil objavljen 1. 194y, naj bi gospodarstvo Kon^a, ki je bilo doslej orientirano predvsem na ekspert in odvisno od konjunkture in nihanja cen n 5 svetovnem trgu, postavil na solidno bazo z razvitim notra- njim trgom. V celoti naj bi znašaj javni izdatki za gospodarski in socialni razvoj dežele 25 milijard belgijskih frankov, medtem ko upajo, da bedo v istem času privrtniki, predvsem ^dgijci in Američani, investirali 3o m;lijaryzroč-no. P9 g! v.čni bolezni imenovani Botiytis Diospyri sem videl v Strunjanu in pri Portorožu Na lubju plod iv se pojavi čmomoder madež ali brazgotina, v skladu s katero postare mesnati dol plcdu mehkejši in temnejši. V vlažnem č su se razv.je na brazgotini bela plesen, ki postane kasneje pepelnosiva. T k pred počet-kom zorenja se plodovi ločiio oti čaše in popadajo na tla. medtem ko čaša ostane pr.trje-na na svojem mestu. Ce na-t nčno preiščemo tak mehki *ad na drevesu, zapazimo, da se pod čašnimi krpami skriva n» -a plesen Poleg tega ima »kak » še neko drugo plesen, ki je prvenstveno bolezen sm kv.n h listov (Urtdo fici), in ki se prav rada ntseli tudi na «kakiieve» liste Se več kot bolezni pa ima »kaki* zaje avcev. Skoro v vseh tistih nas dih m vrtovih, kjer sem našel plesen, so bili plodovi tuui črvivi. Takoj mi Je šinilo v glavo, da imam« tu po6ia z oranžno ali sadno mu-no (Ceratitis capitata). Najza-nesljivejši znak *o njene ličinke, ki imajo to lastnost, da ska. cejo, kakor opazimo včasih tudi na siru poaobne ličinke ali erve. Seveda so to ličinke nekega drugega dvokrilca imenovanega Piophila casei. Ličinka sadne muhe je belorumena, ko doraste do 8 cm dolga. V južni Evropi ima letno afd m rodov Pri na* v južni Saoveniji menda samo dva. Prvj rod zajeda breskve in marelice, drugi pa «kaki» in smokve. Na jugu se dobijo celo leto odrasli in ličinke. To je tudi razumljivo, ker v Španiji, Italiji in Grčiji »j vso zimo na razpolago pomaranče in mandarini. Je pa tu. di topleje, zraven pa sladki nektar za odrasle, ker neprekinjeno cvetejo zdaj te ali one vrste rastlin. Kje se pa pri nas ta zalega pozimi drži in ohrani, nisem mogel do stdaj izslediti, Mislim pa, da v zemlji pod drevesom, kakor ličinke čeinjeve muhe (Rhangcletis ce-rasi), ki je tej bližnja sorodnica. V Evropi nima žal nobenega naravnega zajedavca. Z onimi uvoženimi iz muhine pradomovine vzhodne Afrike in Indije pa ne vemo kako je, ker nimamo #e dokazov, da je njih udomačitev učinkovita. Včasih napravi na «kakiju» veliko škodo tud; rjava breskvi, na ščitasta uj (Eulecanium per-zicae). To ui pa je lahko opa *iti, ker je precej velika, 6-8 cm dolga ln 3-5 cm široka. Zajeda tudi drugo sadno in okrasno drevje ter ima en sam rod alt generacijo letno. Se bolj ne. varen pa je «kakiju» ameriški kapar San Jože (Aonidiella pemiciosa), ki je na gladkem lubju tega drevesa tudi laže opazljiv. Končno naj omenim še sadno stenico (Dolichoris baccarum), ki je prav neprijet- pod liradum preduc L.ub.jan.ka tla so oovolj nagubana, ca bi se smeli čuditi, zlikaj dos/ej še nismo skjpali nob.Ji.ga p.edo.a, k-kor aa nas preseneča v. ta n j ■ podz -m Ijske poti poa Ljub jan kim g.adom. Nj prvi pog ed se zdi, da je vse delo razme.oma pripre-ta nal ga, S le ko se n.k iliko bolje seznaniš z graabe im programom in nekaterimi po-sebn mi ežavami. r zumeš. da letos ix ne bo o petuva i skoz Ljubljanski grad. Moroa niti ne prih dnje leto. Sp miadi le a 1954 pa bi bila pe-mtmbna po .zemilj ka pot ojpria. Tocia mo li Loao ne-cv.rano uačalj.vati delu. t ko du bi p.ihod.i,e l-io, p končanem izkoju, k nč 1 š'e~ v-a betonska dela ~ b ,oni cnje oboka (kaote) in ;p d j ga ziuu. Ve d r bi bilo i,.kaj ne-n vaJrega, če bi kon.ali tako vei ko oeli b'e., vsakih nepri-č-kjy.nii Itžnv. Težave so se v resnici začele žj prvi dan in nico bi.e ne-pr č ko ane. Rešili je tilo posebno stavbno na’ogo, k kršne pri nas najbrž ni im 1 še ni-kdo: najprej so mo.a i zvrtati p. ed »r sk 'zi — hišo da so pro. drli do nri„a. S ar nsko hiio je bilo treba oh aniti ker v nji stanuje p ecej l.'u i. Zg. ; jena i£ b .a v 18. s'o'etju iz r; zmer ma sl bega kamenja. S ropi so o-bokani, tak) da mora nos lno zitfovje vzdržati velik pritisk. S avbo so prevr ali ze o p e-vidno tudi pri s:.mh trm-1 j it*. Na hiši ni nibene razpoke. Toda z delom si se zamudili približno poldrugi mesec. Pri vrtanju predora jih spočetka niso presenetile kakins posebne i-ežave. Ra ;un~ti pa je biio t eba. da geok ške napoved ne bodo p polnoma natančne, s; j peskusn h vrtanj (sond) ni bi’o. V ndar so vrtalce opiozarjaM, da bo potre d-na previdnost, ker s0 k mnit-ne plasii nalom'j‘ene. Ljub jari-?ki g ad je na geološki prelom- lici. Zdaj ko so pr Orli vanj nad 160 m od S reliške uline. se zdi verjetno, da so s smerjo pr. dora nalet li p 'ecej natančno na prelomnico, kar je P ec j neprijetno in r~rtko naključje in u'egne no;vz~očiti mnogo nepričakovanih težav. Narodna in študijska knjižil ca v Trstu DOBILI SMO NOVE KNJIGE Sheridan R. B.: Sola za obrekovanje. Lj. 51. Svet humorja In satire. I. Lj. 51. Saje F.: Be ogrreiizem. Lj. 51. Sur J.: Ena minuta. (Po:j.-z. anstv. knj. 26). Lj. 51. Tavčar I.: Dvoje povesti. LJ. 51. Utva: Otroške pesmi. Lj. 51. Verdonik R.: Prikrojevanje moških oblek. .LJ. 51. 7godovina srednjega veka. Lj. 51. Slovenske pravljice. Koper 1951. Bartol VI.: Alamut. Lj. 1938. Claes Er.: Beloglavček. Lj. 1934. Demostenovi izbrani govori. 2. popr. izd. Zgb. 1914. Dickens Ch.: Povest o dveh mestih. V LJ. 1911. Dorgelčs R.: Leseni križi. Lj. 1935. Durych: Blodnje. I. II. Lj. Gagem F. von: Meiašl. V Lj. 1944. Gaja Salustlja Krlspa. Katilinina urota j rat s Jugurtom, Zgrb. Ksenofon: Izabrani spisi. I. dio. U Zgb. 1898. M. Tulija Cicerona izbor iz reto-ričkih djela. Zgb. Naživin I.: Kozaki. Lj. 1938. Platonov Protagora. Varaždin. Shakespeare W : Vihar. LJ. 1942. Sič A.: Slovenske narodne noše. LJ. 1927. Stankovič B.: Nečista kri. Lj. l/n r i i r Vremenska napoved za danes W V L KA !■ govori o popolni oblačnosti in | I VLlVl L nespremenjeni temperaturi. Ni- so izključene snežne padavine. Včerajšnja najnižja temperatura v Trstu je dosegla 2.2 stopinj, najvišja 5 6topinj. STRAN 4 ZADNJA POROČILA 25. JANUARJA 1952 : RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 14.00: Tartinijeve skladbe. 19.00: Skladbe za violončelo - igra violist Gorazd Graferaner. — Trst II.: 18.15: William Schuman: Simfonija št. 3. 21.00: Rahmaninov: Kon- cert št. 2 v c-molu. -— Tret I.: 14.25: Slavni solisti: Grigor Piatigorsky igra na violončelo. — Slovenija: 18.00: Nekaj melodij iz op. M. Poliča «Deseti brat«. Izjave tov. Babiča (Nadaljevanje s 1. strani) krajih z namenom denacionalizacije in lazkosavanja S tl njenega slovenskega ozemlja, zlasti v zahodi'em čelu, proti Italiji, Židje, ki jin je ia-izem oškodoval, so dobilicdjkodniRo, Slovencem, ki so na gosipodar-skem polju utrpeli ogromi o škodo in ki so pretrpeli mnogo zla. pa ni bilo dano nobeno povračilo. Z ene besedo, Zavezniška vojaška uprava ni nitj enkrat pokazala naklonjenosti Slovencem. Njena linija je še vedno favoriziranje ita lijanskih iredentistov. Meja proti Italiji je zelo zabrsana, te jo gledamo z gospodarskega stal 5ča, Italija poskuša na vseh področjih prodreti v življenje STO in zdi se, da pri tem nima velikih težav. Ali nam lahko kaj o tem poveste? Dejansko meje proti Italiji ni. To je skoraj vse eno ozsm-lje. Italija ima gospodarske ključne DOZ'cije. Blagovni promet 'e razvija pooclroma svobodno. Vsaki italijanski državljan gre lahko preko meje samo z osebno izkaznico. Trst je vključen v italljarski klirirg Ali obstaja znatnejše doseljevanje Italijanov v Trst? Beguncem, Italijanom iz Jugoslavije, ki so v veliki mer. prežeti z iredentizmom, je bi la dana oravica bivanja, omogočeno jim je bilo, da se v Trstu naselijo in dobijo volilno pravico. Ja'n0 je. da to ko i ti aspiracijam Italije. V zadnji vojni, v letih 1943-44. se je iz Italije priselilo v Trst okol: 50.000 Itelilanov, ki so zaradi bombardiranja pobegnili iz italijanskih mest. Od teh se jih je komaj polovica vrnila Po vojno se raseljuje^j b?gun-ci in iz Italije se preseljuje uracViištvo. tako da lahko re- ’ čpmo, da se je v Trstu cd let'* 1943 do danes nas?Hlo ok<-li 50.000 Italijanov. Koliko to spreminja odnose, lahko vidimo po tem, da je v samem mestu in v pred^es‘)ih Trst? približno 60 000 S'ovencev. V okviru šovinistične kampanje iredentisti vedno poudarjajo, da je STO, kot pravijo pokazal nezmož nost obstoja kot samostojna država. Povejte nam, prosim, ijkgni momenti govore proti temu? Iredentisti trdijo — in to je, naravno njihov glavni »argument« — da Trst ne more živeti brez Italije. Toda poleg vseh možnosti, ki jih ima z" samostojno življenje, kot pristanišče, industrija, ima Trs svoje največje bogastvo — v.-soko kvalificirano in številno delavstvo. Trst lahko živi samostojno. posebno še če se s sporazumi zagotovi, da se n'e-govo zaledje — Avstrija. Jugoslavija in Italija — posl žu-je niegovega pristanišča in industrije. Teza. da se neodvisni Trst ne more vzdrževati, je pro^a gand'sMčna laž iredentistov. Oni včasih navajajo številke, teda pazljivo opazovanje le*1 številk vede vedno do obratnega zaključka. Dokazu'e namret. d’ je Trst vetVio n* n j dobil od ItalHe, kot ii je dal Italija ni Trstu nikoli n'{ dala, če mu ni c^er^m tudi vz“-la z najvišjimi obrestmi. Za kritje zatrjevaneea orimanj-k’’aja v proreiunu STO je dajala le*no ok^li 12 nvl jard j r. toda samo lnd;e. ki jih j« dn-b'la iz trž'5kih ladj“deVic, so vredne približno 35 mlinar"). Irede^Msti vedno p^ud’riajo. kaj dajeio. kar Pa jeml!ejo. prlvriva'o ali o tem ne govore. Včasih je n'ihova a gumer'-taeija zares T ko n pr prirv’«ule'o It»lii| v*l>o d^bro^lno«!, ker ku-uie n»fto in n;ene derivate trž~Jke proizvodni* in z°«k bl:enn vora Su’ejo: kaj bi Trst počel s svojo »’fto, ko je Italija ne bi je-m-la? C" torej Tr«t more gospodarsko eVflsti-ati, more to kot samostojna teritoriai-a enota. Temu je treba doda’1 de!stvo, da tako rešitev sami Trž^xani. Mi »rv) nre-r-tani. d* bi to pr'r>eH?lo Mi* do izboljšanja odi-osov med Italijo in Jugoslavijo. ..-m Dobrodošlica Newyorčanov Junaškemu poveljniku ladje »Fliyng Entcrprisen. POLOŽAJ KA SUEŠKEM PODROČJU SE ZAPLETA Ruski tanki za egiptovsko vojsko Oburožili/eni načrti egiptovske vlade - Oblasti ne bndo otirale „nadlegoi/a!ne akcije" egiptovskih prostovoljcev - Hotranji minister očita Angležem »barbar ko početje" v Isrnailiji KAIRO, 24. — Egiptovski voj ni min is tir Nosrat Paša je imei danes tisi:c>vno konferenco, na katsrj je obraz’o žil oborr^žitVe-ni naOrt egiptovskih sil. «Sedaj vemo določno*, je dejal, »katere države bi nas mogle in hotele zakladati z orožjem kakor vem;1 tudi za vse one države, ki tega ne morejo ali nočejo storiti«. Minister ie dejal, da Je sair. ? skupino tehnikov dva mes;ca potoval po Evropi ter obiskal večino evropskih prestolnic ter vse one tovarne in jnčustrijce, od katerih se je lahko pričakovalo; da bi mogli dobavljati orožje Egiptu, tako za vojske kakor za mornarico in letal- stvo. »Sicer so nas povsod sprejeli zelo prisrčno*, je nadaljeval minister, »vendar se iz te prisrčnosti niso rodili praktični rezultati. Pač pa smo se uve-rili, da narr bo lahko prišla pomoč iz držav, o katerih se je doslej gevori-o, da ne morejo ničesar nuditi Egiptu.* Na banketu, ki ga je priredil v Parku glavni tajnik arabske Lige Azctn pašn in na katerem sta bila tudi Višinski in Malik je egiptovski zunanji minister nred^ožil Sovjetski zvezi uradno vlogo v zvezj z dobavo avte matičnega orožja in t?rkov Egiptu. Višinski, se je’ zaenkrat omejil samo na odgovor, da bo zadeva predložena v proučitev moskovski vladi. Medtem pa se dejanji cšibill moralo Egipča- Združene države in olimpijska misel Kot je znano so ti športni vodi te'ji skupaj uspešno napre. dovali. kljub razlik' m v jeziku, raznim izkušnjam; kajti vsi so razni mizkušnjam; kajti vsi so se zibrali, da nekaj dajo, ne pa da nekaj dobijo; da k stv&ri nekaj doprinesejo, in ne, da stvari kaj vzamejo. Morda bi se tudi drugi lahko od njih česa naučili- Nekdaj si lahko či-tal. da olimpijske igre niso preprečile vojne. Olimpijske igre ne bodo napravile konca vojnam, ampak so lahko dober zgled, kateremu naj svet sledi. Leta 1896 je baronu de Cou-bertineu po velikih naporih in vztrajnem delu. končno le u-spelo, da je zbral prgišče atletov iz 12 držav na prvo olimmia-do v modernem stilu. Na letošnji ol mpiadi pa bo sodelovalo Približno 6.000 najboljših atletov sveta iz 70 držav. V kratkem razdobju pol stoletja so se šport in olimpijske igre razširile po vseh celinah in v vsaki civiliziran) deželi. To je čudovita stvar; ta pohod amaterskega športa in olimpijskega gibanja, ki se lepo uveljavlja v vsakem kotu zemlje. Preglejte vso zgodovino in na nobenem področju človeškega udejstvovanja ne boste našli takšnih uspehov kot so jih doživele v tako kratkem času olimp-jske igre. Celo velike veroizpovedi se rušo razširile tako daleč in s tak* o hitrostjo. Kljub zemljep snim težavam, oviram, katere često povzroča jezik, kljub razi čni stopnji telesnega, intelektualne" ga in socialnega napredka se je olimpijska misel širila vedno bolj in bolj ter ni pustila vidnih zn?kov samo v vsaki državi. temveč praktično v vsaki občini. Značilna stvar pri širjenju olimpijskega gibanja je. ds ga vodijo sami prostovoljci, ki za sebe ne zahtevajo nič. Niti en funkcionar oziroma član ameriškega olimpijskega odbora, ni za svoje delo plačan. Ol moij-ski odbor ni podedoval velikih premoženj, niti ni nikdar razpolagal z velikimi deranvmi srt d-tvi. Večina amaterskih športnih organizacij živi — iz rok v usta. Trda njihova finančna šibkost je istočasno njihova moč. ker »lužijo idealu in jim ni treba, da bi bili komu podložni; nad seboj ne priznavajo višje sile: nit; politične ali trgovske. Imajo nemreč nekaj vri eišega kot ie denar: srce in dušo. Šport je samo veselje, zabava. igra, razvedrilo in izpre-membe. Zato mora bžti svobo- den vseh finančnih in polit frih vplivov. Ameriški olimpijski odoor se držj tega športnega pravilnika, po katerem se strogo ravna. Ponosen je na važno vlogo, ki so jo imeli ameriški tekmovalci na prejšnjih olimpijskih igrah. Zato pričakuje in upa. de bo tudi letošnje olim-o j/ko moštvo dorastlo izročilom svoj.h prednikov. Svet je bolan in živi v nemiru; narodi so zbegani in jih mešajo s čudnimi teorijami, tujimi poltičn mi dokJrnam, in pogubnimi filozofijami. Večina nemira izhaja iz pr.ms.nj kanja dobrega športnega zadr žar»ja v odnosih med ljudm AVERY BRUNDAGE (KONEC) ZAČEL SE JE ZIIVISKUŠPOHTiVl TEDKN M GflHMISCH PflKTElKIHr.HUI Povprečna udeležba •lugoMlovun Cvenkelj trinajsti v veleslalomu - Korilež četrti v teku na IS km - Klančnik drugi v skakanju GARM1SCH - PARTENKIR-CHEN, 24. — Carlo Gartner je zmagal na vsles alomu medna-roaneaa zimskošportnega teuina v Garmischu. Proga je bila do.. ra J690 metrov.* 300 metri višinske razlike in 58 vrati. Konkurenca m bila preveč močna. Od Jugoslovanov se je najbolje plasiral Cvenkelj. ki je zavzel 13. mesto pred Mulejem in ita-'ijznskim olimpijcem Co.lijem. Vrstni red: 1. Carlo Gartner (Italija) ■51.9: Z Georges Revial (Franca) 1:52.2: 3. Erben (Nemčija) ’:53.6: 4 Pepi S"hwaigcr (Nem. :i}a) 1:53.9; S. Beni Obermvel-ler (Nemčija) 1:55.1; 6. Sepp Gantner (Nemčija) 1:554; 7. Ermanno Nogler (Italija) 1:56.6, 8. Rudi Geiger (Avstrija) 1:56.9' 9. Willi Klein (Nemčija) 1:58.1; 10. Hein Bier.ing (Nemčija) 1:58.5; JI. Adi E-hter (Nemčija) 1:58.6; Ghedina (Italija) l:58.t>; 13, Cvenkelj (Jugoslavija ) 1:59.6; 14. Mulej (Jugoslavija) 2:00.0; 15. Colll dalija) 2:00.2 V ženskem veleslalomu je zmajala Nemka Janne Se'tsan s čas'-m 1:37.4; 2. Evi Lang (Nemčija) 1:37.7; ?, Anne Marir Bv.chner - Fischer (Nemčija) 1:37.8. V teku na IS km je zmaga’ Nemec Kop'-' s čaf~'m 1:16 5. 2. Vogsl (Nemčija) 1.16:40; 3. Moch (Nemčija) 1.16:44; 4. Kordež V SKRAJNEM POMANJKANJU SNE6A BI PRESELILI ZIMSKO OLIMPIADO Chamonix špekulira nad nesrečo Osla Nctončen spored hokejskega turnirja - Izrael in pomoranče Kanadčani pred Oslom odigrali nekaj tekem v Evropi OSLO, 24. — Tadi Danska j?t Chamonix ponuja poleg sne-odpoveuala svoje sodelovanje. ga tudi bob piogo, umetno orna olimoiadi v sm .č. iških di-lsališče, msdtem ko bi proge sciplinah. Ha zlog odpovedi ni znan. Danska bo tako sodelovala samo z moškimi umetnimi drsalci. Izrael, ki je pred dmevi tudi odpovedal udeležbo, je dtnes presenetil z lepo poie o. V z ak zanimanja za olimpijsko pr reditev so i'raelci sklenili poslati prirediteljem tovor pomaranč za tekmovalce. Holandki olimpijski odbor je sporočil v imena drsalcev, ki bodo zastopali državo: 500 metrov: Van Der Voot, B oeck-m ii. Maarbse, Van D.r Elst. 1.500 metrov: Ven Der Voort, Brotckman, Van Der El^U Tui-skes. 5.000 metrov: Van Der Voort, Brceckman. Huiskes, Van Thoever. V zednjih dneh so začeli ventilirati še eno možnost: ako bi jaradi pomanjkfnja snena, ki ie še vedno kronična, Norv-Žani moralj odpovedati pr reditev letošnjih zimskih olimpijskih Iger, bi prevzelo nase to hvaležno breme me^to Chamonix. Mestn; funkcionarji so že govorili z zastopniki oIimp’j-kega odbora in zainteresiranimi federacijami. smuka slaloma jn teka bilo treba le izbirati. Mož 10: ti je narn-rei na pretek. Skakali bi na olimpijski ska'-alrici v Bosso-nu. Tudi prob'em nastavitve gostov ne bi bil posebno težaven, saj razpolaga 1 toviški kraj z več kot 6000 sobami. Proge in skakrlnico bi spravili v red gojenci visogor ke vojaške šole in državnega smučarskega zavoda ter v primeru ootrebe tu"’l nrebivrlstvo, kateremu bi igre bile zelo dobrodošel vir zaslužka. Tujih 'eto-viščarjev je bale letos v Chi-monixu bolj malo. odtod veliko zanimanje za dediščino olimpijskih iger. V Zuerichu je mednarodna hokejska zveza sporočila natančen program turn rja. 15. februarji: ob 17. uri: ZDA - Norveška; ob 19. Švedska - Finska; ob 19. Prl ska -CSR; ob 21. Kanada - Nemčija. 16. februarja: ob 17. uri: Finska - Švica; ob 19. Norvrš'-a -CSR; ob 19. ZDA - Nemčija; ob 21. Švedska - Poljska. 17. februarja: ob 17. url: Švedska - Norveška; ob 19, Švi- ca - Poljska; ob 21. Kanada • Fii.ska; ob 21. Nemčija - CSR. 18. februarja: ob 17. uri: ZDA - B'in'ka; ob 19. Kanrda -Polj*ka; ob 19. Norveška - Švica: ob 21. Švica - Nemčija. 19. februarja: ob 17. uri; Ka-naua - CSR; ob 21. ZDA - Švica. ?0. februarja: ob 17. uri: Memčija - Poljska; ob 21. Norveška - Finska ?!. februarja: ob 17. uri: ■JDA - Sve^skn; ob 19. K n: d~-Svica; ob 19. Fi-sk^ - CSR; ob 11. Norveška - Nemčija. ?2. februarja: ob 14. uri: Finska - Nemčija; ob 17. Švica CSR; ob 19. ZDA - Poljska; ob 11 Kan~da - Švedska. “13. februarja: ob 17. uri: Švedska - Švica; ob 19. Kana-- Norveška; ob 19. Fks^a -Poljska: ob 21. ZDA - CSR. 24. februarja: ob 17. uri: švedska - CSR: ob 19. Svxa -N«m£ija ob- 19. Norv ška -Pol;ska: ob 21 Kaneda - ZDA. Krnadsko olimpijsko moštvo v hokeju na led i bo pred odhodom v Os’o odigralo po Evropi še drugih 10 tekem. O nekaterih smo že govorili, sedaj pa so sporočili, da bodo ras‘o-Pili še na Sved'’’em, Holandskem in v Belgiji. (Jugoslavija) 1.17:31; Egger (NemHja) 1. 17:46. V močni konkurenci Švicarjev in Avstrijcev, da ne govorimo o zmagovalcih Nemzih, se je' šest Jugoslovanov plasiralo med prvo trinajstorico. Kordež je bil četrti, Hlebanja sedmt, ivTO/ic csmi, Razinger deseti. Kandare dvanajsti in Pogačnik trinajsti. Skakali so na mali olimpijski skakalnici. S tem tekmovanjem so pravzaprav otvorili zimsko, športni tedts-n. Jvgoslovan Klančnik je zasedel drugo mesto s skokoma 54 in 52 metrov za Norvežanom Ericksonom. Polda je bil četrti (53, 52), najdaljše skoke pa je imel jetapla-siravi Za okar (55, 53). Na skakalnih tekmah je nastopilo de. sst Nemcev, 2 Norvežana, 3 Italijani in 3 Jucoslovani. Prvi uspehi fugesicvanskih tekmovalcev niso čeprav ne morejo biti merilo za določanje možnosti na olimpijskih igrah. Ude eiba je v alpskih disciplinah drugorazredna (manjka vsaj dtset tekmovalcev, po vreinosti boljših cd današnjega zmagovalca), pri tekih in skokih pa sodelujejo tekmovalci srednje&vpropskih dežel, ki ima;'o proti Skandinavcem ie vnaprej zapečateno pot. Jugoslovanski alpski vozači so dlibili te dni novo ovremc. Nove smuči zahtevajo nekaj časa, preden se človek nanje na-vdi. Pomemben je Cv?nkljsv plavman, ki potrjuje hiter napredek mlo.dega skromnega tekmovalca Borbi proti športni trgom, za univerzah ZDA WASHINGTON, 24. — Izvršni odbor ameriške komisije za vžgejo s« bo seytal 6. februarja v Washingtcnu. da bi proučil načrt za reformo univerzi letnega športa. Ta načrt' je bil sestavljen od posebne komisije ena istih nredisednitocv najvid-ne;ših ameriških zavodov. Načrt, ki teži za odpiavl;en;err tr-cčrvine iz univerzitetnega športnega življenja, predvideva med drugim: 1. pcraolno odpravo športnih štipendij, kakršns so dobivali univerr.*ev‘ni šampioni; 2. omejitev trajanja sezone košarke in ameriškega nogo meta; 3 prerooved študentom prvega letnika, da bi jgTali v reprezentancah svoje univerze; 4 ostra kontrola nad podporami vidnim športnikom. egiptovska posianska zbornica Ukvarja s predlogom, po katerem naj bi bili odobren; novi krediti v višini 7 milijonov funtov za ciborožtev. vlada pa }s javila, da ima namen sredi poletja postaviti v ta nem en še nove zahteve. Vsi t’i for.di pa nov. «S tem, je dejal, samo u trjujejo naše prepričanje, da je Egipt zanje in za nas premajhen.« Na vprašanje glede intervencije egiptovske vojske, je Sarah El Din paša odgovoril: «To je zadeva, o kateri lahko niso namenjeni samo za odpla- 1 odloča le ministrski svet. Oseb- čilo uvoženega orožja, ker dela Egipt trenutno na tem, da- si sam zagotovi vsaj najnujnejšo vojno industrijo. Po pogodbj z Avstrijo se je moral Egipt deslej obvezno za-kl-dati z orožjem le pri svej-i zaveznici. Danes pa bi se Egi-pt' rad; čimprej osamosvojil v tem p~,«ledu in se reš’l ne le Anglije-, marveč tudi Združenih držav Amerike. In tako bodo pričele kmalu obratovati ne samo tovarne lahkega orožja, marveč bodo izdelovali v Egiptu tudi letala, po izjavi vojnega ministra se bo v februarju dvignilo v zTak prvo v Egiptu zgrajeno letalo. Opazovalci sl zastavljajo vrrai'nje: v kakšni meri bo Sovjetska zveza ustregla egiptovskim ž'’jrm in na kakšen način si bo egiptovska vlada oomagala, ko se bo znašla pred pomanjkanjem surovin in in' dustrsiskih nanrav za izvedbo svojega cbcrož'tvenega načrta. Na vprašanje doslej ni še nih. če dai jesnega odgovora. Gotovost predstavlja le odlična volja egiptovske vlade, k'i namerava na vsr>k način postaviti n^ noae solidno vojsko in se c-tresti odvisnosti cd zapadnja-kov. Po pisanju egimtovsfr.ega tisk? bi se dalo skl-snati, da je zu nanji' minister Srlah El Din oaš-\ predlatja) Viširsicemu po-?od:bo. na r'.odi,->oi k->er^ nsj bi Rusija dobavi iala F-intu o-režje v-zameno za bombaž. List «Albalash» niše. da 90 H?ii pred:l-’«i Ibn Sauda za rešitev pngVško esi^tovsVeen sp--ra snoročeni ne le britanski vj^di. marveč t”di poslaniku ZDA v Geddi. List pravi nadalje, da se arabski kralj trenut-o ukvaria z cdbovorom Egiot-' na njegove predlnse. Isti list n>iže, fla je egi-t. naro. zunandfi---> ministra Ibrah-m Farah ;atrdil. da je E«ipt od'cckr. vztrajat' v trenutni borbi do konca. To borbo Irhko prekjtte le primerna pc°odb3 z Anglijo pogodba, ki bi zajamčita .E giptu nopolno cnjikort z Velik < Britanijo. Minister je še enkTat oonovil. da šo bile egiptovsk -zahteve poved?ne z vso jasnostjo in da je vaak?. spremembr teh zahtev nemogoča. Poudari) ie, da egiptovske oblasti ne bo do z ničemer ovirale «nad!e-govalne akcije«, ki so se je lotili egiptovski prostovoljci. Na snočji tiskovni konferenci je egiptovski notranji minist,'r Sarah El Din paša naštel celo vrsto »barbarskih dejanj« An gležev v Ismailiji ter pri tem izjavil, da so Angleži v zmoti, ako mislijo, da bodo s takšnrri no ne morem odgovorit; na to vprašanje, lahke pa zatrdim, da ni dvojnega mnenja ali dveh s-trank v egiptovski vojski.* Med »barbarskimi dejanji« angleških čet na Sueškem področju je minister naštel: napad na neoboroženo prebivalstvo s tanki, topovi in leteli, evakuacija prebivalstva brez ozira na ž nske in otroke, ki so bilj vrženi jz hil, razdejanje številnih stanovanj in ropanje opreme, interniranje meščanov za bode. eo žico, skrunjenje mošej ki so iib britanske čete uporabilo kot o^rišča pr; napadih na prebivalstvo in skrunjenje katoliških in muslimanskih Dokopališč. Angleško glavno poveljstvo javlja, da je v pretekli noči razneslo skladišče tnunicije angleške voiske v At Abu Sultanu, okro« 20 km jiužno od Ismaili-ie. Eksplozijo ie treba pripisat; sab-.taži. Angleži pri tem niso imeli žrtev, nastala pa je pre eejšnja šked-; zaradi eksplozije same in pož-ra, ki je bil *-opcl-noma pogašen d^nes zjutraj Anflc-ške oblasti iz'avlj^o, da b’’-, m”nioija spravljena v At Abu Sul+ann amariške^a jz-vara in vskladišč^na trm ob koncu vojne ter da ni služila trenutnim potrebam. Nameravan državni udar v Nepalu NOVI DELHI, 24. — Listi poročajo danes o nameravanem »državnem udaru« in o neredih v neodvisni kraljevini Nepal. Po vesteh, ki prihajajo iz Patne naj bi se uporniki in državna vojska spopadli na ulicah prestolnice v torek zvečer. Po teh vesteh so uporniki baje zasedli urade vladnega tajništva, telefonske centrale, radio oddajne postaje in letališča v Gou-cherju. Bitka se je potem nadaljevala vso noč, dokler niso vladne čete pognale upornike v bea, pri čemer je bilo mno?o izmed teh ujetih. Včeraj se je predalo nadaljnjih 400 prevratnikov in upor je v glavnem zatrt. Agencija «United Press« poroča, da se je upor proti vladi v Nepalu izjalovil. Prevrat naj bi bila vodila komunistični prvak Regmi in politični ekstremist Singh, ki zahteva, naj bi bili tudi komunisti sprejeti v vlado. Nepalski poslanik v Novem Delhiju je imel danes tiskovno konferenco, na kateri je med drugim dejal, da bo jutri dopoldne ministrski predsednik Nepala govoril o teh dogodkih po radiu, bržkone Pa celo sam nepalski kralj. . ii : /K*«** Polda se počasi vrača v formo. KINO V T K S T t Rowetti. 16.00: »NesreCna drt* na«, A. Fabrizl. Exclesicr. 16.00: »Pohujšanj«i* radi bele okleke«, Grenwao» Nazioaale. 16.00: «Deklica i & na ve«, M. Rokk. , Fenlee. 16.30: «Osvajalka*i ' Hayward. Filodrrfflmatlco. 16.00: pirat«, P. Kerwei, F. Tucker. Belvedere. 16.00: »Generalni’ špektor«, D. Kay. Marconi. 16.00: »Tako se je ' čela naša ljubezen« B. Gr'®: , Masslmo. 16.00: »Veliko izdajs«*/ E. Taylor. Novo C\ne. 16.00: «2e'ezna & ra«, G. Cervi in L. Ferida-Ofeon. 16.00: «Vedno si la?3 M. 0’Hara. Radio. 16.00: »Nasilje«, V. H«0'* Vittoria. 16.00: «Zivljenje n plesni korak«, Y. Haver. RADIO J U«.OSI,OVA\!šKK » K J K S TA PET5 K, 25. Januarja 7 00, 13 30, 19.30 In 23,05 čila. 13.45 Lahka glasba, Trrtinijeve skladbe. 14.30 'J včeraj dov danes, 14.35 do l5T. Igra ni>r6:ini orkester J. i-or.oroža. 18.00 Polke in ke. 18.15 Z era v je ir. dem. Vesele popevke. 19.00 Sklrd&tj viollnčeio — igra violist Graferaner pri klavirju Zcfeaka. 23.10 Glasba za VP noč. nittr 11. 7.15 Poročila. 7 glasba. 11.30 Parada umOi strov. 12.10 za vsakega ne»" 12.45 Poročila. 13.00 GUsbJ želj:h. 14.00 Porcčila. 17.30 J'* na glasba. 13.15 VVilliam »r” man: Simfonija št. 3. 18.20 cert sopran sike Rožice K®*«! 18.50 RpSgers: Carosello, s® f nična sl'ka. 19.25 Zabavna 8‘ ba. 19.45 Poročila. 2D.00 skl mot vi. 20.30 Tržaški ku»“ ni razgledi. 20.45 Lahka 81’5 j 21.00 Rahmaninov: Koncert v c mo u. 21.31 Priljub’jene 5,-lodije. 22.00 Sa'nt Saens: A“|j, ska suita. 22.19 Glasba iz teJ. 22.40 Večerni ples. 23.15 P°Tt*f la. 23.30 Ka| vam nudi jutr'^i spored? 23.32 do 24.00 Nočn« 1,1 lodije. tiist i. 7.45 jutranja gl-sba, 12.1* ljan na glasba. 13.45 Mek>o>v orkester, vodi Guido Cer tLi, 14.25 S avni solisti: Grigor P'%1 gorsky igra na vio'ončelo. ‘a, S ko: sl? e pe mi. 20.45 Poje fr|), Sinatra. 22.45 Mednarodni ^ f ret. 23.35 Plesna glasba. S Ii O V E S | J A , 12.00 Iz z asbene zaklsdj,« Emila A-am.ča. 12.30 Por°Q 12.40 Zabavna glasba. 14.00 lodije po vašem okusu. 15.C0 jj ročila. 15.10 Zabavna glasba. 1'j, Želeli ste — posluša.tel l®'1 i* H. Pries ley: Pojo naj „. (rad. roman). 16.15 s m onična gl~sba. 17.10 GK-v^ medigra. 17.30 Narodne pesiM & je Daia Ročnlkova, s h rinOjlji spremlja Avgust Sta -ko. Nekaj me’odij iz or ere Fol ča »Debeti br"t«. 18.40 zveki. 19.C0 Zabavna glasba^j) Bach — Beethoven (ko ara). 22.20 do 23.00 Lahka g1 ■a* ........................................................................................................................................................ ninmuniinnnnnHuniiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiniiiiinniiniiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiittniiiminiiiiiniiimi" Desetega maja 1940 s« je začela o enz.va na Francijo. Veleposlanik Schunberger je v svojem poročilu zabeležil prve mns.ovske odmeve na anage nemških oklopnih divizij še Istega dne, ko so zavzele Ab-beville. «Nemiki uspehi«, je javil, »ne vzbujajo tu riooen« zaskrbljenosti«. Imel je slabe tipalke ali pa je morda njegovo mnenje izviralo iz slepca prosovjetske-g.* stališča njegovega mintstr« R bb ntropa. Stalin je svojo p 1 tiko zgradil na dolgotrajni vojni in nemški način bliskovite vojne je moral vzbuditi v Moskvi strah. Ribbentrop je odpotoval v Moskvo, da bi razširil gospodarski sporazum z Rusijo. Vrnil »e je zadovoljen, kajti v kovčku je nosil podpisani sporazum za milijard mark. Ni minilo niti oseminštirideset ur, ko je Schunberger brzojavil v Berlin »povsem nepričakovano« novico, da bodo Rusi drugi dan zasedli Besarabijo. Nasl2dnj ga dne, 20. junija. 80 Francozi podpisali premirje. Zato ruska akcija ni vzbudila posebn« pozornosti. Ro-muni pa so vendar prosili Nemčijo, naj jim pomaga. Nemčija jim je odgovorila; «Popustiti morale*, Toda Hitler je n|a Ribberv troDa izlil ploho besed, ki jih le leta ponovil pred sodiščem v Nilrnbergu: »Ne bcm dovolil, da bi me Rusi orehiteli. Pakt z njuni sem sklenil, ker računal, da se bo vojna na Zahodu zavlekla. Ker pa je bila vojna kratka, mi pakt ni več potreben«. Te besede pojasnjujejo vse. Nemška zmaga na Zahodu je zasenčila navidezno solidarnost med SZ in hillerjansko Nem-čilo Rusko-nemška vojna se je začela ie v Dunkerqueu. Četrtega junija je firer na volaški konferenci govoril o posledicah zmage nad Francijo. Rusije še ni omenjal. Na drugi konferenci, 21. ju-lila. na je rekel: »Čeprav gleda Rusija na naše uinehe sol zn.h oči, ne namerava poseči v vojno proti Nemčiji. Naia dolžnost pa je. resno oceniti tako ameriško kakor rusko nevarnost« Crni oblaki so zastrli nebo. HuMja ie zas dla baltake dežele, kakor je zasedla Besara-niio in Bukovino. Nemci so spoznali, da vlečejo Rusi pr«- ODLOMKI IZ KNJIGE R. CARTIERA ..TAJNOSTI DRUGE SVETOVNE VOJNE" as. Stalin in Hitler si delita svet več in prehitro koristi iz Se-dana in Dumkertjuea, čeprav k tem zmagam niso kaj prida pripomogli. Anglija je bila na preži. N> bila v takem položaju, da bt jo mogla užaliti vsaka ostra beseda, ki jo je. izrekel Mou«. tov na njer. račun. Za poslanika v Moskvo Je poslala najbolj rdečega aristokrata, bolehnega, toda prebrisanega sira Stafforda Crippsa. Stalm ga je sprejel. Nemčija se Je vznemirila Triindvajsetega Julija »e J* pomirila. Beilln je takole oce nil sestanek Stalin-Cripps: »Angleški poizkus, ločit. Rusijo od Nemčije, se je izjalovil. Stalin meni da nemški uj-pehi r.e pomenijo za Rusijo nobene nevarnosti. Odnos, med obema državama še vedno slonijo na medsebojnih ko ristih. Rurlja ne dovoli Angliji. da bi se vmešavala v njen«. zunanjo trgovino«. Avgust je prinesel ie er. dokaz pomorskega sodelovanja. Skr.vnostna nemška tovorna »Ladja 45« je odplula na Dalj n| vzhod Po »everovzhodri po. tl okoli Sibirije. Zdaj se Rusija ni več potegovala za nedograjene ladje, pa tudi Nemčija ne za pomorska oporišča na severu. Nemčija je bila go-spojar v m? obale od Tromso do Hendaya in Munnansk ji ni bil več potreben. Toda Hitler je bil zaskrbljen. Trinajstega aprila je ukazal, naj fjorde severne Norveške utrdijo »tako, da bi se vsak ruski napad nanje izjalovil«-Kazen te>?a se Je začel zanimati za Finsko, ki je ?pet pro-sila za nemško pomoč, ker se je znova čutila ogroženo. Dvajsetega avgusta je mornariški generalštab anfl zlral cilje ruske politike takole: »Rusija se namerava pola- stiti x severnem Atlantiku kakega pristanišča, ki ne zamrzne. Vdreti namerava na Balkan, da bi se polastila Dardanel in zagospodarila nad Črnim morjem. Preko Iraka hoče priti do Perzijskega zaliva. Pripravlja močan pritisk na Finsko, panslavistično propagando v Bogarliji, Romuniji irv Jugoslaviji ter agitacijo v Grčiji. Sodeč po vse«), Rusija ta trenutek ne bi segla po orožju. Sjeno poznejše stališče bo odvisno od razvoja dogodkov«. Približno ob istem času (zad-nje dni avgusta in prve dni Jeptcmbra) je Hitler poklical k sebi generala Keitla, Jodla n Warlimorta. »Zahteval je od nas«, so lz-iavili generali pred sodiščem v NUmb;rgu, «naj proučimo vojno proti Rusiji. Prepoved rti r.am je zabeležiti krrkoli«. Keitel je pripomnil, da je hotel Hitler vedeti, če je mogoče karkoli takoj napraviti. CJenerali so to zanikali. «Na vojno proti Rusiji jeseni 1940 . da ne boste hoteli, da bi šel jaz v Moskvo«. #Z njegovim dovoljenjem sem vendar pisal Stalinu«, pripoveduje Ribbentrop. «in ga zaprosil, naj pošlje Molotova v Berlin«. Ta obisk Je bil eden najvažnejših dog :dkov diplomatske vojne sploh. Molotov Je prispel 10. novembra Uradno sta bili Nemčija in Rusija še vedno dobri prijateljici. Ohranjena je fotografija s lega obiska, na kateri se Ribbentrop od vsega srca smeje, Molotov pa s svojo krin. ko zvitega Aziata kaže dlar.l z izrazom na obrazu, kakor bi hotel reči: »Vidite, ničesar nisem vzel«, To je bil, kratko rečervo, novi sporazum na račun tretlih. Dve ekspanz onistični državi sta našli na svetu še vedno dovolj prostora za osvajanja, da sta mogli odgodlti svoj medsebojni spopad. Toda ne smemo pozabiti: kar je tu zapisano, Je le resnica ali bolje rečeno, ca na površju. Pravo rei1* je treba iskati v vtisu o&>' ki ga je dobil vsemogočimi dclf Hitler. Zgodovinsko tega sporazuma pa nam 0^ i nilrr.ibcrški dokumenti: Kaj pripoveduje Keitel: I «Z"hteve Molotova so ^ j ja razburile, Molotov je vedal. da se bodo soVTa*fLj' s Finsko obnovile z nan»*" 4 zasasti vse ozem’je. Rusli^l) namerava razširiti tudi O Balkanu in Dardanelam. J načrtih je Hitler videl 1 Af? velikanskega ruskega ob» valnega manevra Nernč-Je', m Hkrati so Ea zelo vznei^jl; poročila o velikanskem ra, sovjetske vojne mdustriie,',(i Hitler Je reagiral hit*-0- l<' tedne po obislru Molotov*’ p decembra 1040, je nap**9 kument, ki bo ostal ede*1 Ji važnejših iz minule v0) zgodovine: direktivo V' imenovano «Barbarossa»- q Osem strani obsega^^jf rektiva »Barbarossa« te nja takole: ■fM (Jutri nadaljevanje l* * III nad. — lelefon štev VJ-VJ.-130 ta Ifi 15 18 - Tel ,klasov Za vsak mm viiine v Drini I stolpca irgovsKi »u, rmancno-upravni iuu, osmrtnice »u lir - Za FT.HJ za vspK mn.Sirtnr 1 »tč?pes za vrste oglasov pr, 10 din Tiska TrlaSk rlsk.rk« /»vod Porinil Gorica Ul K Penico mi.. Te. It Krper. Ul Batlistl 30ia-l Tel 7C Glavni urednik BKANKO HAHIC - Ud* urednik SIANISLAV KLNKO - UKKUNISTVO ULICA MONTECCHI št #. I ln^94 «38 - roitn. predal !*J - UPHAVA Ut.ICASV KHANCISKA « K - Telefonska <1 73-38 — OGLASI od 8 30 T3-38 - Cene oglasov Z* vsak mm viSme v lirlnl I stolpca trgovski 60, f.nanfno-upravn. 100, osmrtnice 90 lir - l i 350 tetrueina ¥00 poilama 1700, c»ioletna 3300 lir Cona B i/vod ti. inekečiio ISO din KLKJ: izvod 6, mesečno 130 f ZVIJ. Založri Sivo trt' škrg* tiska Trst 11.5374 — Jugoslavijo: Agencija demokratičnega mozemskeg* NAHOCNINA Cona A mtsečna PoStril tekoči račun za STO t.Jiibllana TvrSeva 34 tel 30-09 tekoči račun pr' Komunalni Dank! v Ljubljani 6-1-903327 — Izdala ZaiotniJtvo trtaSkfga tiska DZOZ